y.: Nezvestoba.
i4S
človeške usode, katera je znana pod imenom: »astrologija«. — Dasi se zaničuje astrologija zaradi velikih hudih zmot o usodi človeški, venderle je iz nje pognalo sčasoma svoje mladike pravo zvezdoznan-stvo naših dnij. Iz razvalin astrologije je pognalo novo življenje !
V tistih starodavnih časih, ko še človeška pamet ni bila toliko izurjena, da bi bil človek vedel porabiti sad pravega spoznanja, takrat je astrologija vodila najumnejše glave k počasnemu spoznanju stvar-jenja na nebu. Ako tudi ne iz pravega namena, venderle se je nabralo veliko prikaznij med zvezdami, tudi dosti takih, katere se ne dado popačiti z nobeno vražo ali s sleparstvom. Ko je svoje dni nastopati jelo pravo spoznanje, bili so nasledniki veseli poročil tolike množice porabnih pridelkov na nebu.
Vsaka zastarela navada in misel, vsaka vraža in kriva vera poganja korenine svoje globoko v človeško vedenje, kaj se je torej čuditi, da je astrologija v teku toliko sto let objela duh človeški s takšno temoto in s tako močnimi oklepi vraž, da skoraj ni bilo mogoče razdejati jih. Kaj čuda pričo tega, da so prvi spoznavalci resnice morali tvegati življenje svoje, samo ako so izustili pravo spoznanje ! Kaj težko je bilo odganjati zastarele misli o usodi človeški — žal, da pregnane še niso! Tako težko se odpravlja ležnjiva osnova svetal Zemlja je veljala za središče stvarjenju, stala je v mislih na miru, solnce, luna in vse zvezde so bile samo ustvarjene prerokovati in voditi človeško usodo in dogodke na zemlji. Pravo spoznanje je pokazalo, da je zemlja naša kaj majhna trohica med jednakoveljavnimi svetovi in da se s planeti vred vrti in suče po neizmernih prostorih okrog svojega solnca.
Nezvestoba.
Srce-,  li poznaš
Že kouec povesti ?
Lehko ga pridaš
Iz svoje bolesti!
1 tebi tako
Dekle je nezvesto: O, drug ima' njo,
A smrt ti v nevesto !
T.
am rde~ča cveti
Iz groba cvetlica; In tožno žgoli
Na vrhu ji ptica.
In pravi povest
Mi tožno  in  žalno, Da o n  bil je zvest,
A dekle nestalno .