LETO XVIII. — Številka 27 U*tanovneMl. občinski odbori SZDL Je-»enlce. Krai.j, Radovljica, Skofja Loka in Iržič. — Izdaja Časopisno pod-1et|e »Gorenjski tiske — Glavni in odgovorni urednik SLAVKO BEZMK GLASILO SOCIALISTIČNE KRANJ, sobota, 2. 4. 1965 Cena 40 par ali 40 starih dinarjev Ust Izhaja o<> oktobra 194/ not tednik. Ud 1. ]anu:.rja 1958 kot poltednlk. Od t. fanuai'a 1960 trikrat tedensko. Od 1. Januarja 1964 kot poltednlk, in sicer oh * r ? <1 a h in soboinh ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Trgovsko podjetje KRANJ Prodajalna GALANTERIJA v Prešernovi ul. 14 ZOPET REDNO ODPRTA 0 Velika izbira ženskih torbic # usnjenih izdelkov 9 galanterije, budilk, ročnih ur # kozmetike in igrač Prodajamo za tuje valute z 10% popustom Odobravamo potrošniška posojila V TOREK ZAČNE V LJUBLJANI VI. Kongres SZDL Slovenije VI. kongres SZDL Slovenije bo potekal v znamenju posebnega poudarka, da brez osveščenega delovnega človeka ni moč zagotoviti hitrega nadalj-nega razvoja. Na kongresu bodo skušali delegati od že osvojenih splošnih stališč priti do konkretnih zaključkov o vrsti najpomembnejših družbenih vprašanj. Ob tem se bomo seveda vsi morali potruditi da bomo splošne, načelne, sklepe tudi enako razumeli, ne tako, kot komu prija. Izhodišče kongresa bo, da-z znanjem in znanostjo o družbi in prirodi utiramo pot napredku. Treba je torej ustrezno delovati, da osvestimo človeka — upravljalca, ga usposobimo ter mu damo pogoje za lastno presojanje in odločanje. V tej smeri delovni ljudje po vsej Gorenjski žele in pričakujejo od kongresa dosti konkretnih rešitev. 2reb je odločil. Dve prvi nagradi sta ostali v Selški dolini. Pred nabito polno dvorano v Železnikih se je boben sreče stokrat zavrtel. Več o žrebanju berite na 5. strani r OBRAZI IN POJAVI • OBRAZI IN POJAVI % OBRAZI IN PO Dve odločitvi sta me spravili v dvom. Odločitvi sta bil sprejeti na zadnjem zasedanju skupščine občine Skofja Loka. Ce se razpravlja o denarju, so vedno težave, vedno ga je premalo. Tistega, ki je, je potrebno pravilno razdeliti. Odborniki so sprejeli predlog spremembe proračuna, po katerem so zmanjšali postavko za Muzej Skofja Loka od prvotnih 12 na 10 milijonov. Nimam vpogleda v potrebe loškeg? muzeja in zaradi tega tudi nimam pomislekov. Pomisleki so se mi porodili ob razpravi nekega odbornika: »Šest ljudi v Muzeju? To je preveč. Šest ljudi bi lahko obdelalo 20 ha zemlje in gojilo 25 glav živine. Menim, da štirje zadostujejo.« Ostali odborniki so se sicer temu smejali, vendar so spremembo sprejeli. Diskusija me ni prepričala. Na isti seji so odborniki potrdili poročilo o rezultatih popisa zasebnih kmečkih gospodarstev v občini v letu 1965. Čeprav nepopolno, je poročilo zanimivo. Razen tega, da je zanimivo pa res ne prinaša druge koristi (podobne analize opravlja Zavod za statistiko, vendar so odborniki ugotavljali, da jih ne točno), vsaj tako je ugotavljal neki odbornik. Odborniki so poročilo sprejeli, v njem pa tudi stavek, da je še naprej potrebno finančno podpirati takšne popise: »Ves trud in stroški za popis pa bo zaman, če bomo čakali spet vrsto let do novega popisa.« Denarja za pomoč zasebnim kmečkim gospodarstvom ni. V čem naj bi bila korist popisa? Ob teh odločitvah sem prišel v dvom. So se odborniki pravilno odločili? P. Čolnar v.. J \ SINDIKATI O DOHODKIH V ISKRI \ IN ŠE KJE Proti samovolji Dogodki, ki so se zvrstili zadnje dni v posameznih delovnih organizacijah kranjske občine, razgrinjajo pred našo javnostjo določene pojave, ki kažejo na razne deformacije osnovnih principov samoupravljanja, kakor tudi na neodgovorno pojmovanje vloge samoupravnih organov v naši praksi. Glede na to zasluži posebno pozornost dogodek, ki se je pripetil v tovarni ISKRA v Kranju, ko je skupina neodgovornih posameznikov izgnala člana kolektiva iz tovarne, kljub temu, de jc delavski svet tovarne do njegovega primera zavze, s sklepi opredeljeno stališče. To nezakonito, neodgovorno in hkrati tudi nehumano dejanje je ostro obsodila vsa naša javnost, saj je tako ravnanje uperjeno proti krepitvi samoupravljanja in njegove vloge v našem družbenem sistemu, deluje v smeri zanikanja demokratičnega odločanja in vzpodbuja samovoljo, ki jo naši delovni ljudje kot metodo reševanja posameznih problemov odklanjajo in obsojajo. Za taka dejanja v našem samoupravnem sistemu ni prostora, ne glede na to, kdo je njihov iniciator. Družbeno politične organizacije v delovnih organizacijah so dolžne in obenem tud? odgovorne za to, da preprečujejo take pojave, da onemogočijo tiste posameznike, ki menijo, da lahko neodgovorni za svoje početje krojijo pravico po svoji volji, mimo samoupravnih organov in njihovih sklepov- V težkem ekonomskem položaju, v kakršnem je tovarna ISKRA v Kranju, je za prebroditev težav eden odgovornih pogojev popolna enotnost delovnega kolektiva. Cepljenje notranjih sil, pojavi grupaštva in samovolje, slabijo prizadevanja za ekonomsko sanacijo tovarne, ki se pred samoupravne organe in vodstvo tovarne postavlja kot osnovna naloga. V tej smeri bi se morale aktivirati tuii družbeno politične organizacije, ki so predvsem poklicane, da zagotove spoštovanje in razvijanje naše samoupravnosti. PREDSEDSTVO OBČINSKEGA SINDIKALNEGA SVETA KRANJ I i OBIŠČITE SPOMLADANSKI SEJEM V KRANJU od 9. do 18. 4.1966 v prostorih delavskega doma Franca Vodopivca sls 999 NOTRANJA POLITIKA 2. APRIL 1966 * GLAS Zloraba zaupanja Završalo je okrog direktorja. Iz uprave se je nemir razširil na kolektiv. Sledili so trije, štirje dnevi sestankov delavskega sveta in kolektiva v celoti. In ob tem je prihajalo do nerazumljivih skrajnosti. Dvakrat so z veliko večino zglasovali direktorju zaupnico in dvakrat nezaupnico. To je bilo v kolektivu kranjskega Vodovoda. Morda je tu prišlo do teh pojavov v izrazitejši obliki, toda podobnih primerov je precej, da samoupravni organ oz. kolektiv nekaj zglasuje, to pa se kaj kmalu pokaže kot neprimerno. Čeprav so taki pojavi merilo odgovornosti in sposobnosti samoupravnega organa in samozavesti vsakega člana, pa se vsiljuje osnovno vprašanje — morala in odgovornost posameznikov iz strokovnih služb in samoupravnih organov, ki gredo pred določen organ in celo pred kolektiv z enostranskimi podatki, da dosežejo svoj cilj. O tem je bilo veliko slišati tudi na posebnem plenumu občinskega sindikalnega sveta v Kranju, ko so razpravljali o raznih slabostih pri uveljavljanju samoupravnega sistema. Velika slabost je namreč že v tem, da nemalokrat zvedo člani samoupravnega organa šele na seji za dnevni red, ali pa se šele tam dodajo v razpravo in odločanje zelo pomembne stvari. Tako se je tudi zgodilo, da so člani delavskega sveta šele na seji zvedeli za predlog o razdružitvi podjetja in tako nepripravljeni za lastno razmišljanje ta predlog tudi sprejeli pod vplivom posameznikov. Pri vsem tem je lepo, da imajo člani samoupravnih organov in samoupravi j alci sploh veliko zaupanje v svoje kadre. Toda le-ti ob takih in podobnih primerih v posameznih podjetjih zelo neodgovorno zlorabljajo to ki jim ga je dal zaupanje, kolektiv. Praktično vzeto, delavec v resnici nima časa za razmišljanje o nekem problemu, za njegovo proučevanje, zlasti še, če prej ne dobi ustreznega gradiva. Največkrat on leti od stroja naravnost na sestanek. In kaj mu tu preostane drugega, kot da »verjame in zaupa posameznikom na odgovornih mestih strokovnega in samoupravnega sistema? V dobri veri, da je bilo to prej proučeno in prerešetano na ustreznih službah, on to izglasuje. Čeprav to v načelu ni pravilno, je vendar to prakso treba upoštevati. To pa vse bolj terja, da je treba samoupravi jalca seznaniti s problemi, o katerih bo odločal, vsaj tri dni prej, da mu je treba o kočljivih zadevah omogočiti predčasno razmišljanje o različnih možnostih, kajti vsaka palica ima dva konca, vsaka medalja dve plati. Celo resnični podatki so lahko varljivi, če so tendenciozno iztrgani samo v prid ene ali druge skrajnosti. Drugo, kar je pri tem važno je odgovornost predlagatelja. Ta bi moral pred javnostjo odgovarjati za nepristransko in strokovno obdelavo gradiva in za končno pravilnost predloga, ki ga daje v potrditev. To seveda ni mišljeno za manj pomembne predloge, ki jih lahko vsak član pove, marveč za večje, pomembne odločitve. Gornji primeri, a podobnih je precej povsod, dokazujejo hudo omalovaževanje sa-moupravljalca kot človeka. Prav te metode vnašajo nezaupanje do samoupravnih organov, do sprejetih sklepov, pretvarjajo seje v mrtvo in neplodno izgubljanje časa in kar je najhuje — izpod-kopavajo samozavest samo-upravljavca in njegovo vero v samoupravljanje sploh. K. Makuc SKUPŠČINA OBČINE SKOFJA LOKA Spremembe proračuna V sredo je bila v galeriji na Loškem gradu 20. redna seja občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti skupščine občine Skofja Loka. Najzanimivejša točka je bil predlog sprememb na osnutek proračuna za leto 1966. Predsednik Milan Osovni-kar je uvodoma pojasnil, da denar ne priteka v občinski proračun po predvidevanjih. Proračun je bil sestavljen ob računu, da se bo gibal osebni dohodek občanov okoli 75.000 din mesečno, vendar podatki kažejo, da je znašal povpreček v januarju okoli 63.000 in v februarju okoli 60.000 dinarjev. Ker sedanji položaj kaže, da ne bo dosežen predvideni povpreček, iz osebnih dohodkov pa se stekajo glavni viri občinskega proračuna, je morala skupščina spremeniti nekatere postavke v proračunu (dotok v prvih dveh mesecih 11 % namesto 16%). Skupščina je zmanjšala naslednje postavke: — Muzej Skofja Loka od 12 na 10 milijonov; — anuiteta za Muzej Skofja Loka od 10 na 9 milijonov, Zveza kulturno prosvetnih organizacij, Občinski svet Svobod Skofja Loka in Loško gledališče od 6.300.000 na 5.800.000 din; Zavod službe pravne pomoči od 3.500.000 na 3.000.000 din; — vzdrževanje cest IV. reda od 34.783.000 na 16.783.000 din. Nekatere postavke so morali dvigniti. Tako so dvignili postavko krajevnih skupnosti za 19 milijonov (od 16.450.000 na 35.450.000 din) tako, da vzdrževanje cest IV. reda pravzaprav ne bo bistveno prizadeto. Do te spremembe je prišlo predvsem zaradi tega, ker bodo KS same iskale izvajalca, ki bo nudil za obnovo cest najboljše poboje. Prav tako so dvignili postavko stroškov za popise in volitve za 550.000 (od 700.000 na 1.250.000 din). Ker so mnogi zbori volivcev zahtevali, da se resneje dela pri napeljavi vodovodov in LETOS TRŽIČ na vrsti za zbor kurirskih patrol iz vse Slovenije V okviru letošnjih republiških proslav dneva zmage, ki bo imel še posebno obeležje ob 25-letnici vstaje, bodo prišle v Tržič kurirske patrole iz vse Slovenije in tudi nekdanji pripadniki 5. relejnega sektorja iz Koroške. Po slovesnem zborovanju v Tržiču, ki je predvideno na dan 7. maja ob 11. uri, bodo kurirji odšli v Lom in k spomeniku pod Storžičem, kjer so padle prve žrtve v boju proti okupatorju. S polaganjem vencev bodo kurirji počastili te kraje in tudi Begunje, Bašelj pri Kranju itd., kjer so pokopani kurirjL Naslednji dan — 8. maja, bodo kurirji odšli na X. tradicionalni pohod »Ob žici okupirane Ljubljane.« Kurirji iz vseh relejnih sektorjev Slovenije se še po tolikih letih, bolj kot druge partizanske enote, držijo skupne organizacije in se sestajajo vsako leto. Tokra.t pa so prvič za svoj zbor izbrali Gorenjsko. — K. M. elektrifikaciji, so odprli v ta namen novo postavko v višini 2.450.000 din. Od teh sredstev je namenjenih največ (1.155.000) za obnovo in napeljavo elektrike v KS Hotav-lje. Skupščina je na zasedanju sprejela še več odlokov in po- ročil in razveljavila 16 zaeta-relih odlokov. Pri sprejetil-odlokih naj omenimo le odlok o spremembi odloka c količini in vrsti lesa za neposredno uporabo v kmečkem gospodarstvu in gospodinjstvu. Ker je gornja količin« v vseh občinah na področju GG Kranj za neposredno uporabo določena pri tehničnem lesu iglavcev in listavcev netto 2 m3, so tudi v Skofji Loki količino povišali na to mejo (od l,5m>). P.Čolnar v'Vf m 1 I m JranslurisL vabi na prvomajske izlete p- ITALIJA: 6-dnevno potovanje v Firenze — Rim — S. Marino — Benetke ITALIJA: 4-dnevno potovanje v Cortino d'Ampezzo — Bolzano — Lago di Garda — Verona — Benetke i m m m — ITALIJA: 2-dnevno potovanje v Trst in Benetke 5 dnevno potovanje v Budimpešto — Bratislavo — Dunaj Informacije in prijave v Turističnih poslovalnicah v\ TRANSTURIST Skofja Loka, Radov- | ljica, Bled, Bohinj. Pomembno opozorilo Komaj smo ga dobili, že je manj vreden. Vsak mesec mu pade vrednst za poen. To sicer ni tragično, vendar nas opozarja, da premalo pazimo nanj. Gre za naš dinar, če upoštevamo, da je vedno večji spisek blaga za katerega zahtevajo podjetja višje cene In hkrati vedno manjši spisek Sezonske zaposlitve Zavod za ' zaposlovanje^ Kranj — izpostava Jesenice je dobil večje število pisem od hotelov in penzionov iz sosednje Koroške s prošnjo, naj jim preskrbijo določeno število sobaric, kuharic, pomočnic kuharic in podobno, za sezonsko delo v letošnjem letu. Tako hotel HUBERTUS-HOF ob Vrbskem jezeru išče deset deklet za pomožna dela v hotelu. Lastnik nudi mesečno plačo 2.000 šilingov ter prosto hrano in stanovanje. Tudi dva penziona ob Osojskem jezeru iščeta podobne delovne moči. Eden izmed njih ponuja kuharici plačo neto 18.000 šilingov (za pomočnico 14.000 šilingov) za Čas od maja do oktobra ter brezplačno hrano in stanovanje. Nekaj povpraševanja je tudi za moške. J. V. blaga, ki ga imamo na našem trgu, vidimo, da je položaj vreden vsaj kratkega opozorila. Na jugoslovanskem trfu je trenutno sicer 6 odstotkov več blaga kot lani v tem tisu vendar je hkrati tudi H odstotkov več denarja, pri čemer je posebej vznemirljiva osebna potrošnja s 33 odstotki povišanja. Kaže, da na produktivnost in nagrajevanje po delu res še ne pazimo kdo ve kako. Najboljša aroma v praženi kavi pražarne ■ £c>katt URADNE UGOTOVITVE O POSLOVANJU V KRANJSKEM VODOVODU Kam je šla naša vodarina? Pojasnila predstavnikov skupščine na tiskovni konferenci V septembru 1965 je služba družbenega knjigovodstva pregledala poslovanje komunalnega podjetja »Vodovod« Kranj, ker se je v zvezi s plačilom investicijskih del na vodovodnem omrežju pojavil oziroma okrepil sum, da podjetje ne uporablja sredstev iz zbrane vodarine v skladu s 5. členom odloka o določitvi cene za vodo iz kranjskega vodovoda. Po tem členu namreč omenjena sredstva niso dohodek podjetja »Vodovod« in se smejo po odbitku stroškov pobiranja uporabljati samo za investicijska in vzdrževalna dela na vodovodnem omrežju, za najetje posojil v ta namen in odplačilo anuitet. Pri pregledu je služba družbenega knjigovodstva ugotovila vrsto nepravilnosti v finančnem poslovanju podjetja, od katerih so bistvene tele: da podjetje pri novogradnjah vodovodnega omrežja, izvršenih v lastni režiji, uporablja faktor 3,5 na bruto izdelavne plače in na vodovodni material pribija 8 % manipulativnih stroškov, s čimer izkazuje previsoko vrednost teh objektov; da podjetje obremenjuje vodari-no z območja občine Kranj s stroški upravno prodajne režije, in sicer v višini 43% od vseh stroškov te režije, čeprav je režija delno že vsebovana v fak/orju 3,5; da je vodarina obremenjena tudi z osebnimi dohodki šestih uslužbencev, ki se ukvarjajo samo z menzo, počitniškim domom in kočo Čemšenik; da bi se stroški upravno prodajne režije morali deliti proporcionalno z doseženimi o-sebnimi dohodki posameznih dejavnosti in bi smeli bremeniti vodarino samo v višini 6-10%; da je podjetje s takim poslovanjem ustvarilo tolikšna sredstva, da je lahko dodelilo skladu skupne porabe v letih 1963-1965 kar 56 milijonov starih din, od tega samo v letu 1964 40 milijonov starih din; da zaradi neiz-stavljenih situacij ni mogoče ugotoviti vrednosti del in uporabe sredstev za adaptacijo -upravno poslovne stavbe podjetja. Strokovnjak skupščine občine Kranj je pregledal situacije za opravljena dela na posameznih investicijskih objektih v letu 1965 v skupni vrednosti } 16.390.630 starih din in ugotovil, da so izstavljene situacije previsoke kar za 48,857.219 starih din, ker so bila pri izkopu jarkov za cevovod Srednja vas—Preba-čevo vkalkulirana ročna dela (a 2.100 starih din za m3), dek) pa je bilo izvršeno strojno (a 800 starih din za*m3), pri drugih postavkah pa so bile zaračunane prevelike ko- ličine, ker gradbena knjiga ni bila točno vodena. Na podlagi ugotovitev obeh omenjenih pregledov je izdelal finančni organ obračun dotoka in porabe vodarine za leti 1963 in 1964 ter za prvo polovico leta 1965, v katerem je upošteval obremenitev vodarine s stroški upravno prodajne režije, proporcionalno z doseženimi osebnimi dohodki posameznih dejavnosti, to je z 9%, 6% oziroma 10%, pa tudi le sorazmerno plačilo pavšaliranih družbenih obveznosti iz vodarine — podjetje je namreč v letih 1963 in 1965 plačalo ves pavšal v breme vodarine. Ta obračun je pokazal, da je podjetje obremenilo vodarino s 54,838.342 starih din več stroškov, kot jih je bilo upravičeno obračunati. O ugotovitvah službe družbenega knjigovodstva so bili organi upravljanja podjetja obveščeni šele potem, ko je predsednik skupščine občine Kranj v novembru 1965 seznanil z njimi predsednika delavskega sveta in upravnega odbora. Direktorju je uspelo doseči od delavskega sveta pooblastilo, da vso problematiko rešuje sam, ker se delavski svet ni zavedal, da je stvar resna (izjava predsednika delavskega sveta), lahko si je misliti, da se ni zavedal zato, ker mu ni bila dovolj pojasnjena. Iz zbranega dokaznega gradiva izhaja, da organi upravljanja sploh niso imeli pravega vpliva na poslovanje podjetja in so tudi zaključne račune sprejemali oziroma potrjevali, ker so zaupali strokovnim službam, niso pa bili seznanjeni s tem, kaj pravzaprav sprejemajo, ali opozorjeni na neskladnost posameznih postavk finančnih aktov in u-krepov s predpisi občine in tudi širših družbeno političnih skupnosti. Pooblastilo delavskega sveta iz novembra 1965 je direktor samovoljno razlagal tako široko, da poslej ni seznanjal delavskega sveta niti s tako pomembnimi zadevami, kot so bile: sklepi skupščine« občline Kranj, sprejeti na seji dne 20. 12. 1965 v zvezi z obravnavanjem prilagoditve organizacije in poslovanja komunalnih podjetij določbam temeljnega zakona o podjetjih, poročilo skupščine občine Kranj o poslovanja podjetja z dne 11.2.1966 in dogovor ma sestainku pri predsedniku občinske skupščine dne 18. 2. 1966, na katerem je direktor priznal ugotovitve službe družbenega knjigovodstva in izrazil pripravljenost, da podjetje pokrije investicije iz leta 1965 v višini neopravičeno obreme- I njene vodarine (103 milijone starih din). Na zapostavljanje organov upravljanja kaže tudi dejstvo, da sta zagovor podjetja, katerega je zahtevala služba družbenega knjigovodstva ob prijavi javnemu tožilstvu zaradi nezakonitega poslovanja, podpisala direktor in računovodkinja, za predsednika delavskega sveta pa je bil prav tako podpisan direktor in je šele na ponovno intervencijo zagovor podpisal tudi predsednik delavskega sveta, ki prej za ugotovitve službe družbenega knjigovodstva očitno ni vedel. Ugotovitve službe družbenega knjigovodstva, in strokovnjaka občinske skupščine ter obračun finančnega organa, glede katerih so podrobnosti razvidne iz dokaznega gradiva, dokazujejo, da je podjetje kršilo določila zakona o sredstvih gospodarskih organizacij, ker ni gospodarilo s skrbnostjo dobrega gospodarja s tem, da ni uporabljalo sredstev v skladu z njihovim namenom in da je neupravičeno pridobljena sredstva vlagalo v sklad skupne porabe za nakup počitniških domov, dotacije in ne-individualizirane osebne dohodke, dalje, da je podjetje postlovalo v nasprotju z že omenjenim 5. členom odloka o določitvi cene za vodo iz kranjskega vodovoda ter da je kršilo poslovne norme, s čimer je pridobilo protipravno premoženjsko korist. S takim poslovanjem je podjetje storilo velike nepravilnosti, ki mu lahko povzročijo finančne težave. Pridobilo je namreč okoli 103,5 milijonov starih din sredstev, katerih povračilo mu lahko povzroči veliko izgubo. O tem je rapravljala komisija skupščine občine Kranj za družbeni nadzor in je prišla do zaključka, da so podani pogoji za uvedbo postopka po 110. členu zakona o sredstvih gospodarskih organizacij. Treba je namreč vedeti, da je bilo podjetje že leta 1963 in 1964 opozorjeno na nepravilnosti pri finančnem položaju, da je bilo že dvakrat v postopku pred gospodarskim sodiščem, da proti ugotovitvam službe družbenega knjigovodstva iz seotembra 1965 ni ugovarjalo, proti izdani odločbi se ni pritožilo, poslovanja pa tudi ni spremenilo, kar vse dokazuje, da drugi ukpfjpi kot tisti iz prvega odstavka 110. člena zakona o sredstvih gospodarskih organizacij ne bi pripomogli k odpravi nepravilnosti. Glede na to, da mora po 3. odstavku 53. člena temeljnega zakona o podjetjih za zakonitost dela podjetja in torej tudi za poslovanje v skladu z zakonom o isipdstvih gospo- darskih organizacij skrbeti direktor, da so bili organi upravljanja očitno pomanj-Ijivo informirani ter da se je direktor pooblastila delavskega sveta, katerega sploh ne bi smel sprejeti, posluževal v takem obsegu, je komisija predlagala občinski skupščini, da uvede postopek za razrešitev direktorja. Občinska skupščina je na seji dne 17. 3. 1966 po temeljiti in obširni razpravi, v kateri je bilo zlasti z izvajanji predstavnika službe družbenega knjigovodstva pa tudi sicer poslovanje podjetja in delo direktorja osvetljeno še iz drugih zornih kotov, sprejela sklep, da so podani pogoji za uvedbo postopka za razrešitev direktorja po uvodoma citiranih zakonskih določilh, da se zahteva mnenje delavskega sveta podjetja o razrešitvi in po priskrbljenem mnenju sklepa o razrešitvi. Na zahtevo, naj delavski svet podjetja da mnenje o razrešitvi direktorja, je občinska skupščina prejela odgovor, da je zbor delovne skupnosti podjetja sprejel sklep, da se razrešitev ne obravnava, dokler se ne razčisti zadeva pred okrožnim sodiščem (mišljena je tožba podjetja zoper občino Kranj pri višjem gospodarskem sodišču) oziroma dokler ne bodo znani dokumenti gospodarske zbornice, ki raziskuje pravilnost poslovanja podjetja. To mnenje seveda ni moglo biti upoštevano, kajti brez presoje utemeljenosti tožbe podjetja proti občini je treba ugotoviti, da ta tožba nima nobene zveze z nepravilnostmi, zaradi katerih je bil uveden postopek za razrešitev direktorja, ugotovitve komisije oziroma komisij republiške gospodarske zbornice pa tudi niso relevantne, ker je dejansko stanje dovolj razčiščeno. Direktorju je bila na seji občinske skupščine dne 17. 3. 1966 in še posebej dana možnost, da se izjavi o okoliščinah, ki so podlaga postopku za razrešitev; o njih so se izjavili tudi predsednik delavskega sveta, predsednik upravnega odbora in računovodkinja podjetja. Z direktorjevimi trditvami v njegovi izjavi niso v ničemer iz-podbite spredaj opisane trditve dokaznega postopka. Nasprotno so te ugotovitve z izjavami predsednika delavskega sveta in računovodki-nje potrjene in delno celo razširjene. Predsednik delavskega sveta je predvsem osvetlil odnos direktorja do or- j ganov upravljanja, računovodkinja pa je med drugim priznala pravilnost ugotovi- tve službe družbenega knjigovodstva, dalje dejstvo, da se stroški upravno prodajne režije običajno delijo med enote sorazmerno z osebnimi dohodki in da je bila v drugih občinah vodarina obremenjena po tem principu, le v kranjski ne, da so se sredstva sklada skupne porabe uporabljala največ za počitniške domove, da je podjetje iz sredstev zbrane vodarine plačalo obresti od celotnega poslovnega sklada; povedala je, da je po ugotovitvah službe družbenega knjigovodstva opozorila direktorja, kako se normalno delijo stroški upravno prodajne režije, da je svoje posle vršila po dogovorih z direktorjem it^ šefi obratov, da je podieljs kot dohodek iz vodarine obravnavalo tudi pristojbine za priključke na vodovodno o-mrežje, čeprav so te po odloku o spremembi odloka o upravi, uporabi in vzdrževanju kranjskega vodovoda dohodek občinskega komunalnega sklada, in končno je pojasnila mahinacije podjetja pri gradnji oziroma adaptaciji upravne zgradbe iz sredstev poslovnega sklada v času neposredno po gospodarski reformi. Iz njene izjave niso razvidne samo nove nepravilnosti pri poslovanju podjetja, temveč tudi odgovornost direktorja zanje in za vse druge. Zbrano gradivo daje konkretne dokaze še za vrst9 manjših nepravilnosti v podjetju »Vodovod« in podlago za domnevo o še drugih večjih, vendar je ugotavljanje le-teh stvar posebnih postopkov, kajti že tiste, ki so nedvomno dokazane, kažejo, da so v celoti izpolnjeni pogoji iz 110. člena zakona o sredstvih gospodarskih organizacij, zato je skupščina občine Kranj na predlog komisije za družbeni nadzor na seji dne 24. 3. 1966 odločila, da se direktor Avgust Peperko razreši, oz. so to razlogi za poprej Š no ostavko direktorja samega. vse turistične'. usluge KRANJ OGLAŠAJTE V »GLASU!« t KULTURA IN PROSVETA 2. APRIL 1966 # GLAS Nove najdbe Prešernovih rokopisov Srečni smo, da lahko danes obvestimo gorenjsko javnost o nepričakovani najdbi Prešernovih rokopisov, ki so se doslej nahajali v zasebni lasti ljubljanske rodbine Ma-snec. Prešernoslovcem doslej teh pet na novo odkritih pesnikovih rokopisnih variant še ni bilo znanih. Več kot 120 let, morda prav od Prešernovih ljubljanskih dni, so se drobne, kaligrafično pisane umetninice skrivale v družinskem arhivu Ma-snečevih, v prvi Izdaji »Poezij« iz leta 1847, Priznanje Je treba vsetkakor izreči mlademu potomcu iz te stare ljubljanske rodbine, Eronu Masnecu, da je, Javnosti in strokovnjakom še neznane, rokopise pred kakimi desetimi dnevi izročil Narodni in univerzitetni knjižnici, torej tja, kamor tak kulturni zaklad spada In se tudi najbolj varno hrani. Za katere rokopise pa gre? Vseh pet bi lahko razdelili v dve skupinici: dve pesmi, V snominj Andreju Smoletu In Dekletam, sta pisani še v bohoričici, tri Oserčenje, Mornar in Pevcu, pa so pisane-že v gajici. Zanimivi za raziskovalce Prešernovega ustvarjanja, sta posebno prvi dve; verjetno sta kar prva zapisa teh pesmi. Iz popravkov, črtanj ta sprememb • teksta, rim in nanlasov spoznamo, kako je tenkočutni pesnik svoje pesmi brusil, oblikoval, gradil ... Nemalokrat je tudi obliko spremenil in dal novo, bolj dognano in estetsko u-strezno. Celo naslove svojih pesmi je Prešeren, kot kaže prav na novo odkrita varianta čudovite ?.alne pesmi Andreju Smoletu v spomin, spremenil. Sedanji naslov se Je namreč prej glasil »Per-jatlu Andreju Smoletu v spominj«. Izmed petih Je troje rokopisov podpisanih,- pod onima v bohoričici je podpisan Dr. Presnem, na koncu Oserče-nja pa je podpis v gajici, Dr. Prešerin. Dva rokopisa sta nepodpisana, seveda pa prav tako zanesljivo pisana s Prešernovo roko. Podpisani rokopisi vsekakor kažejo na to, da so bili podarjeni v spomin, pač po šegi onih dni. Prav zato pa so se bržčas tudi tako lepo in skrbno o-hranili. In končno srečno našli pot v našo osrednjo duhovno zakladnico. Napisali smo to informacijo, da tudi Prešernovo Gorenjsko, seznanimo z dobro novico, ki pa tudi hkrati pomeni prvorazredni kulturni dogodek za vse Slovence. — Črtomir Zoreč Jubilejni Kamniški zbornik Pred dnevi je izšla deseta jubilejna številka Kamniškega zbornika. Kamniški zbornik izhaja že od leta 1955, praviloma vsako leto. Le zadnji dve številki sta izšli z zamudo, tako da je deseta številka izšla za leto 1965. V desetih letih izhajanja je objavil zbornik na več kot tri tisoč straneh zanimivo SEJA SKUPŠČINE OBČINE JESENICE KAJ UKINITI, Predsednik Sveta za kulturo in prosveto občine Jesenice ing. Karba je na seji Sob Jesenice kar petkrat posegel v razpravo o proračunu občine Jesenice. V proračunu je namreč predvideno samo 25 milijonov S dinarjev v sklad za kulturno-prosvetno dejavnost. Zahteval je, naj skupščina, če bo izglasovala predloženi "proračun istočasno takoj sklene, kaj naj se v ob- gledališče, knjižnico.. čini ukine: gledališče, knjižnica, pomoč amaterskim kulturnim društvom v občini itd. Ko je poročevalec iz sveta za finance in družbeni plan odgovarjal na postavljeno vprašanje je rekel, da se bo to upoštevalo pri rebalansu proračuna, če ne bodo sredstva za finansiranje strokovnega šolstva pogodbeno zbrana pri delovnih organizacijah v predvideni višini, bo od ob- »TRANSTURIST« Skofja Loka obrat Bled, obvešča voznike motornih vozil znamke »RENAULT«, da ima v sklopu svojih delavnic zelo solidni servis za tovrstna vozila, povečane kapacitete in tehnična opremljenost, kakor tudi zadostna izbira nadomestnih delov omogočata zelo kvalitetno popravilo vozil. Ta servis vrši tudi vsa avtokleparska in ličarska dela, kakor tudi generalna popravila za tovrstna vozila. Lastniki vozil »RENAULT« obiščite naš servis in prepričali se boste sami o naši kvaliteti. veznosti za strokovno šolstvo ostalo 15 milijonov S dinarjev, Od te vsote bi se ob rebalansu dodelilo skladu za kulturo in prosveto 10 milijonov S dinarjev. Ing. Karba pa je vztrajal na tem, naj se mu točno odgovori, ali naj Sklad računa na 25 ali na 35 milijonov S dinarjev. Vse ostale pripombe na predlog proračuna so bile manj pomembne, izjema je morda pripomba da je Zdravstveni dom zahteval 7 milijonov za preventivne zdravstvene ukrepe, vendar je premalo to svojo zahtevo obrazložil, oz. ni povedal kakšni bodo ti preventivni zdravstveni ukrepi. , JOŽE VIDIC gradivo s Kamniškega. Med poljudnoznanstvenimi in drugimi članki je izšlo tudi nekaj znanstvenih razprav, s katerimi se je vrednost zbornika nedvomno povečala, saj ga danes najdemo na policah tudi ožje specializiranih strokovnih knjižnic. V zadnji številki so objavljeni sledeči članki: Emil Cesar — Delež Gorenjske v književnosti narodnoosvobodilnega boja; članek Ivana Zike o Francu Pircu iz Kamnika, sadjarju in kolonizalor-ju v Ameriki, ki je napisal našo prvo knjigo o naprednem sadjarstvu leta 1830. Pregledu zgodovinskih najdb in naselbin na Kamniškem, ki ga je objavil dr. Stane Gabrovec, sledi prispevek Jožeta Jenka Finančno vprašanje pri gradnji proge Ljub-ljana-Kamnik. Udeleženec II. jugoslovanske odprave na Himalajo Tone Skarja podaja v svojem članku Alpinizem na Kamniškem pregled dela in uspehov kamniških alpinistov. Sledita še: spominski zapis Cirila Jegliča Poglejmo spet v Volčji potok in članek Zvo-neta Vrstovška Ob dvajsetletnici kamniške gimnazije. Zal tudf v tej številki, kot v vseh prejšnjih, pogrešamo povzetke v tujih jezikih, ki bi omogočili prodajo in zamenjavo Kamniškega zbornika tudi v tujino. — M. Z. Jesenice v rožah Prostori osnovne šole »Tone. Čutar« in »Prežihov Vo-ranc«, bodo za letošnji jeseniški občinski praznik prizorišče rož. Domače hortikul-turno društvo, ki. šteje 430 članov, se je namreč že sedaj začelo pripravljati na tradicionalno cvetlično razstavo, na kateri bodo sodelovali tudi ljubitelji cvetic iz sosedne Avstrije. Podobno razstavo je že lani obiskalo 12.000 ljudi. Poleg priprav na to razstavo se je imenovano društvo letos lotilo še načrtnejšega dela z mnogimi predavanji, razgovori s turističnimi in družbenimi organizacijami in podobno, da bi še bolj razvili ljubezen do cvetja in s tem prispevali k olepšanju kraja. —A. K. Andrej Val č Staroslovanski Kranj III. nadaljevanje Pomemben vir so uhani belobrdsikega tipa v obliki visečega grozda na obročku (kultura tega časa in okolja se imenuje po najdišču Bijelo brdo v Slavoniji), ki so izdelani v kalupu iz srebra in okrašeni v (posnemanju granulacije. Opredelimo jih lahko kot blago iz panonske ravnice, ki je prišlo k nam s posredovanjem trgovine. Naslednja oblika uhana, ki se je pojavila na slovanskem grobišču v Kranju istočasno z lunteastim uhanom, okrašenim v emajlu, je srebrn lit uhan s trikratno zvezdo na lunuli. Podobno inačico najdemo na Ptujskem gradu in v Arheološkem muzeju v Zagrebu neznanega izvora. Zaponke, ki so vsaka svoj umetnostni izraz, pomenijo pietetni odnos do rajnkega. Zanimiva je okrogla ploščata bronasta zaponka, okrašena v jamičastem emajlu s predstavo stilizirane ptice v vzletu, ki je enaka primeroma iz vzhodno-slovenskega ozemlja (Ptujski grad, Stari trg pri Slovenj Gradcu) in podobna primerom iz koroških najdbišč (Perava, Kot-tlach in Judovska vas pri Beljaku); to je pogost moliv upodabljanja in ga zasledimo vse do južne Bavarske. Prav tako sta lepo ohranjeni okrogli fibuli, okrašeni v jamičastem emajlu, ki predstavljata križ in rozeto. Mo- netarna fibula iz brona je nekoliko problematična s predstavo svetniškega lika s spuščenim krilom in odroče-nimi rokami. Klobučaste fibule iz bronaste pločevine prikazujejo preplet elipsoid-nih krogov, kar kaže ta izrazna prvina na tuje starejše izročilo. Tudi delno ohranjena dvoramna zaponka povečuje število do sedaj najdenih na kranjskem grobišču. Kot okrasni element se pojavi tudi školjka ob senci z imenom Jepotka, ki ima preluknjan vrh za obešanje. Enak primer poznamo na Koroškem. V enem grobu smo našli več dvojno prevr-tanih školjk, ki tvorijo okras d asu Niihov nomen ie pro- blematičen (morda je to skromna oznaka romarslva), prav tako pa časovno celoten grob, čeprav je bil pokopan Luničast uhan okrašen z gravuro z dvema tipičnima slovanskima pašnima sponama. Ležal je pod kasno srednjeveškimi grobovi, ki so bili pokopani v smeri sever—jug s pridat-ki svetinjic ali patriarskim križcem. Prstani v bronu ali srebru so v tipoloških variantah, obliki zaključkov in orna-mentiki podobni primerom iz drugih grobišč v bližnji in dalnji okolici. Železni noži so enorezni ter enaki prime^ rom iz ostalih staroslovan-skih najdišč. Zanimivo je dejstvo, da so bili v grobovih na določenem mestu v zapadnom delu grobišča. Železne pašne spone, okrogle, polkrožne in pravokotne oblike s prečno iglo kot uporabni in okrasni č^en največkrat najdemo ob levi strani boka. * (Nadalj. prihodnjič) H5555Q5555555555555555555555555555 7+%P%$/$/$/^^^/$$$//$$%+N 2. APRIL 1966 * GLAS DOMAČE ZANIMIVOSTI 5 ŽREB JE ODLOČIL Prvi nagradi v dolino Pralni stroj in hladilnik ostaneta v Selški dolini. — Prireditev,ki je v Železnikih že dolgo ni bilo — Skoraj 1000 gledalcev na žrebanju — Jezu v Selški dolini (vsaj do prihodnjega 1. aprila) ne bo Okoli 1000 gledalcev se je zbralo v četrtek v Železnikih na tradicionalnem nagradnem žrebanju, ki ga prireja vsako leto »Glas« za svoje naročnike. Ob nabito polni dvorani (nekateri so viseli celo po oknih) je ansambel »Dobri znanci« pričel program s polko »Spet smo tu«, častno razsodišče najstarejših naročnikov »Glasa« iz Železnikov (Antonija Kemperle, Franc Lotrič in Fani Eržen) je zasedlo svoja mesta na odru in žrebanje se je pričelo. 1. nagrada — pralni stroj (3 kg): Kati Lakota, Lajše 20, Selca; 2. nagrada — hladilnik (701): Jože Habjan, Cešnjica 86, Železniki; 3. nagrada — električni vrtalni stroj (»Iskra« Kranj): Marjan Oblak, Trboje 12, Smlednik; Dobitki so bili izžrebani v obratnem vrstnem redu kot jih objavljamo. Povedaiti moramo, da takšnega presenečenja še nismo doživeli na naših žrebanjih. Glavna dobitka sta ostala v kraju, v katerem je bilo žrebanje! — 1 par smuči (»Zeleznina« Radovljica): Janko Aljančič, Ljubno 61, Podnart; — mikser »GaJeb«: Jože Fajfar, Podbrczje 30, Duplje; Franc Bernik, Puštal 95, Skofja Loka; — tranzistor »Iskra«: Pavel Soberl, Industrijska 10, Jesenice; Julka Mikolič, Zg. Br-niki 81, Cerklje; Franc Vre-ček, Šenčur 120; Janko Gart-ner, M. Korbarjeve 6, Kranj; Vera Djermanovič, Draga Zorvca 4, Reka; — jogi vložek za posteljo (-Murka« Lesce): Janez Bo^ gataj, Zakobiljek 4, Poljane; — 500 zidakov (»Kranjske opekarne« Kranj): Janez Pin-tar, Delavska 6, Jesenice; — gramofon: Vinko Virčič, Drulovka 49, Kranj; Anton Justin, Doslovce 19, Žirovnica; Franc Jauh, Kokrica 106, Kranj; Anica Agatanovič, Valjavčeva 11, Kranj; Ivanka Catar, Nartnikova 1, Kranj; — ženski plašč (»Elita« Kranj): Miha Remic, V. P. 3472 3, Niš VE-4; — enodnevno potovanje v Trst (»Generalturist« Kranj): Milka Skantar, Ribičev laz 42, S t. Fužina; — raztegljiva mizica (»Kokra« Kranj): Jože Benedičič, Zlati log 29, Železniki; — ekonom lonec (»Merkur«, Kranj): Justina. Jen-sterle, Begunje 24; — ženski pulover (»Almi-ra« Radovljica): Franc Kopač, St. Žagarja 18, Radovljica; V odmorih med žrebanjem so se vrstile zabavne točke. V zabavnem delu programa so se gledalcem predstavili tudi trije Jeseničani, člani državne reprezentance v ho- =lll=lll=ll!=lll=m=lll=lll=lll=lll= lil m lil Vsem cenjenim kupcem sporočamo, da bomo prodajali na spomladanskem GORENJSKEM SEJMU od 9. aprila do 18. aprila v Sindikalnem domu v Kranju, avtomobile, motorna kolesa in d voli; kolesa po znižanih cenah. HI Priporoča se = Slovenija avto poslovalnica KRANJ IIIEII!EIHEIIIEIIIEIII=III=III=III= IJI I lil m ID 1T1 iii Domala tisoč obiskovalcev se Je nagnetlo v «/orano. Doživeli so dve uri razvedrila in napetega pričakovanja. Foto: F. Perdan keju na ledu: Bogo Jan, Albin Felc in Viktor Ravnik. Prisotnim so povedali o pripravah reprezentance za svetovno prvenstvo, o samem prvenstvu in problemih, ki so nastali po prvenstvu. — komplet penzion za 2 osebi v hotelu »Grad Hrib« Preddvor (»Central« Kranj): Franc Cilcnšek, Stara c. 9, Kranj; — nagradni dobitek v vrednosti 150 N din (»Specerija« Bled): Pepca Turšič, St. Žagarja 25, Kranj; — volnena odeja (»Sukno« Zapuže, Begunje): Andrej Pernuš, Poljče 4, Begunje; — klubska mizica (»Sora« Medvode): Jože Kalan, Breg 11, Kranj; — fen za sušenje las (»Elra«, Skofja Loka): Matevž Bizjak, Grabče 15, Gorje; — kuhalnik na 2 plošči (»Elra«, Skofja Loka): Andrej Podpeskar, Tupaliče 63, Preddvor; — otroški plašč (»Elita« Kranj: Marjan Lafoovec, Stra-hinj 72, Naklo; — mikser (»Merkur« Kranj): Marija Jelar, Kokrica 73, Kranj; — hranilna knjižica in denarna vloga 100 N din (»Gorenjska kreditna banka« Kranj): Avgust Šubic, Dobje 8, Poljane; — ležalna blazina (»Sava« Kranj): Jože Urankar, Bašelj 4, Preddvor; Alojzija Lukanc, Strahinj 1, Naklo; Ivan Ko-selj, Potoki 2, SI. Javornik; — nagradni dobitek v vrednosti 100 N din (»Drogerija— Optika« Kranj): Ivana Sušnik, Jezerska c. 43, Krami; — hleb gaude sira (KZK Kranj): Gvido Šlim, Tavčarjeva 17, Kranj; — dobitek v vrednosti 100 N din (»Agraria« Kranj): Pavel Mezek, Volaka 10, Gor. vas; — vist za tapeciranje avtomobilov (»Standard« Kranj): Leopold Ster, Visoko 26, Kranj; Janez Torkar, Višel-nica 18, Zg. Gorje; Vincenc Sušnik, Savica 14. Boh. Bistrica; — kuhalnik na 1 ploščico 800 W (»Elra« Skofja Loka): Olga JcMhar, Hrašc 35 A, Smlednik; — kuhalnik na 1 ploščico 450 W (»Elra« Skofja Loka): Zinka Težak, Tomšičeva 3, Kranj; — slavnostno kosilo za 2 osebi v hotelu Evropa Kranj (»Central« Kranj): Kati Sušnik, Mlinska 5, Bled; — 1 tona premoga (»Kurivo« Kranj): Martin Zorko, Savska 44, Kranj-; — kolekcija živil (Veletrgovina »Živila« Kranj): Franc Bakovnik, C Talcev 11, Kranj; Stojan Stanislav, Ul. M. Gorkog 11, Osijek I; Franc Markelj, Linharlov trg 4. Radovljica; Ivan Meglic, Sp. Jezersko 3, Zg. Jezersko; Marija Vodnik, Gor. Zetina, Poljane; Helenca Hribar, Partizanska 33, Tržič; — žensko krilo (»Gorenjska oblačila« Kranj): Milka Rozman, Britof 50, Kranj; Ronr Kozjek, Velesovo, Cerk-Ije; — eletktrični kavni mlinček: Miro Pintar, Zg. Bitnje 35, Zabnica; Josip Boncelj, Andrijevičeva 3, Zagreb; — likalnik: Ivanka Rant, Zali log 49, Železniki; Luka Debelak, St. Oselica 54, Gor. vas; Rezka Pogačnik, Predo-slje 26, Kranj; — klobuk (»Šešir« Skofja Loka): Marija Sušteršič, Pod-reča 1, Medvode; Francka Lotrič, Gubčeva 10. Radovljica; Blaž Kavar, Čadovlje 4, Tržič; Anica Ravnikar, Zupančičeva 17, Kranj; — vozovnica za vožnjo z avtobusom in nihalnico na Vogel (»Transturist« Skofja Loka): Marija Krničar, Koroška 11, Kranj;-Ivanka Ar-vaj, Jelenčeva 17, Kranj; — mesni izdelki (KŽK Kranj): Franc Tkalec, Poljanska 45, Skofja Loka; Zavitek tekstilnega blaga (Teksti lindus, Kranj) so dobili: Ludvik Česen, Ješetova 13, Kranj; Danica Julovčan. Sutna 52, Zabnica; Pavel Eržen, Britof 105, Kranj; Jože Jerala, Hraše 44, Smlednik; Francka Klemenčič, Cegclniča 25, Naklo; Miha Poloč.nk, Jezerska c. 31, Kranj; Antonija Prijatelj, Tomšičeva 23, Kranj; Franc Kalan, Mavčiče 52, Smlednik; Francka Topo-lovec, Kidričeva 29, Kranj; Jože Jarc, Naklo 74; Severin Resman, Gorica 2, Radovljica; Cilka Burja, Zasip 9, Bled; Janez Kovač, Suha 32, Kranj; Jože Arh, Bohinjska Bistrica 34; Matevž Jelovčan* Sr. brdo 18, Gor. vas; Pavel Tolar, Gregorčičeva 21, Bled; Filip Tušar, Valjavčeva 3^ plavi blok, Kranj; Franc Be-nedik, Čepulje 6, Besnica; Jože Viđic, Selo 25, Žirovnica; Franc Koder, Sp. Duplje 45. Zavitek knjig, {Državna založba Slovenije, Ljubljana): Janez Dolhar, Prc^dcslje 110< Kranj; Roman Rošek, Kokrica 7, Kranj; Anton Tomaiij Zapužo 14 A, Begunje; Anion Kunšič, BI. Dobrava 6; Ela Slavec, Struževo 27, Kranj; Slavko Novak, Jelendol 9, Tržič; Franc Fajfar, Ljubno 18, Podnart; Janez Rozman J Srakovlje 3, Kranj; Andrej Sivec, Moste 94, Komenda; Marija Vilfan, Zasavska 16, Kranj; Vinko Benedik, Str-mica 2, Selca. Zavitek knjig, (Mladinska knjiga Ljubljana): Anton Korošec, Sp. Otok 18, Radovljica; Jože Rozman, Haf nar jeva 11, Kranj; Ivana Debeljak^ Sr. vas 4, Šenčur; Pavla Mandeljc, Gorica 1 A, Radovljica; Janez Pokljukar, Zasip 14, Bled. 0 Vsi srečni dobitniki lahko 9 dvignejo nagrade v upravi # lista od 15. aprila 1936 na- # prej. Vsem tistim našim O naročnikom, ki pa jim # tokrat žreb ni bil naklo« 9 njen, želimo več sreče # prihodnje leto. % Zahvaljujemo se vsem # podjetjem, ki so prispeva-0 la nagrade in omogočila # naše tradicionalno nagrad-« A no žrebanie. 98 OD VSEPOVSOD 2. APRIL 1966 * GLAS USTANOVNA SKUPŠČINA KOMUNALNE SKUPNOSTI SOCIALNEGA ZAVAROVANJA NA GORENJSKEM Enotna merila Vsi zaposleni na Gorenjskem naj bi letos prispevali v sklad za socialno zavarovanje več kot 85 milijonov novih (8,5 milijard starih) dinarjev, kar pa še ne zadostuje za vse potrebe — Ne varčevati z omejevanjem pravic zavarovancev, marveč iskati druge organizacijske oblike, ki bi omogočile smotrnejše koriščenje obstoječih zmogljivosti. Milijardo pod predvidevanji Ali bo delovni kolektiv jeseniške železarne kos svojim letošnjim nalogam To fe vprašanje, ki ga je bilo zadnje dni že nekajkrat slišati. Prav tako je slišati podatke, da s proizvodnjo ni vse v redu in da zelo zaostaja plačana realizacija. Kje so vzroki in kakšni so izgledi za letošnje leto? To sta dve osnovni ugotovitvi ustanovne skupščine Komunalne skupnosti socialnega zavarovanja delavcev Gorenjske za območje petih občin: Jesenic in Radovljice ter Kranja, Tržiča in Škofje Loke. Največ so razpravljali o zbiranju 6redstev za potrebe, ki hudo rastejo iz leta v leto in sta že doslej oba zavoda imela nenehne težave. Sprejeli so načelo, da bodo vse težave skupno reševali ob enakih merilih. To je bilo že pri merilu od kje naj delovne organizacije plačujejo dodatni prispevek. Sprejeli so enotni ključ. — Ce je v delovni organizaciji na zaposlenega več izdatkov kot 35 tisoč S dinarjev letno, morajo plačati dodatni prispevek. Prav tako so omenjali prispevek, ki ostaja kolektivom za plačevanje nadomestil za delo bolnim do 30 dni. Nekatera podjetja imajo kar po 20 in več milijonov S din primanjkljaja in morajo to pokrivati iz drugih skladov. Toda odstopanje od enotnega merila, ki je enako za vse vrste dejavnosti, bi pomenilo destimulirati kolektive, da se zavzemajo za higiensko in tehnično zaščito in druge ukrepe, da preprečijo obolelosti in nesreče. Precej govornikov je omenjalo tudi možnosti štednje v administraciji. Slišati je bilo celo težnje varčevanja z zdravili, s predpisovanjem zdravljenja v bolnišnicah, klimatskih zdraviliščih itd., da bi se v mnogih primerih ljudje lahko zdravili tudi ob delu in ne doma in podobno. Čeprav je morda v posameznih primerih to res, pa so končno osvojili stališče, da ne bi smeli omejevati zavarovancem osnovnih pravic in varčevati »pri hrani v bolnišnici in injekcijah«, kot je nekdo dejal, marveč da je treba iskati organizacijske možnosti smotrnega razporejanja in koriščenja obstoječih zmogljivosti v naši zdravstveni službi. K. M. Po programu, ki so ga pripravile ustrezne službe in ki ga je rprejel delavski svtt železarne, je predviden letos za 42.4 % večji celotni dohodek. Povečanje so utemeljili s tem, da bodo letos začele obratovali nove naprave, razen tega uvajajo sodobnejšo tehnologijo v proizvodnjo, proizvedli bodo več kvalitetnejših jekel. Te izredno optimistične napovedi, . ki so ob prizadevanju in naporih dosegljive, pa že povzročajo določeno zaskrbljenost. Razmere in dosežki v prvom četrtletju ne nudijo nič kaj vzpodbudnih rezultatov. Po nekaterih doslej znanih in še ne dokončnih podatkih, bo realizacija v prvem četrtletju za skoraj milijardo starih dinarjev pod planom. Ce cb tem upošteva- mo še to, da je dinamika proizvodnje v prvih mesecih nižja kot je predvidena za naslednja četrtletja, ko bodo že začele obratovati nove zmogljivosti, bo zamujeno res težko nadoknadili. Ugotavljajo namreč, da niso toliko krivi materialni pogoji, oskrba z osnovnimi materiali in podobno, marveč bolj slab odnos do dela in razmeroma dosti okvar. Slednje so tudi bolj posledica lagodnega odnosa kot pa posledica zastarelosti naprav. Januarja so sicer dosegli ugodno proizvodnjo, ki je bila za 4 % nad planirano, slabše je bilo v februarju, še zlasti slabo pa marca. Najbolj kritično je vprašanje plačane realizacije. Prva dva meseca sta bila morda celo najbolj kritična doslej. Kupci so dolgovali jeseniški železarni nad devet milijard starih dinarjev in je bila za* to nekajkrat na meji likvidnosti. Železarna pa je dolgovala svojim dobaviteljem nad sedem milijard. Razmere so se v drugi polovici marca za spoznanje popravile, kar so v glavnem dosegli z Izrednimi napori finančne službe. Torej, kot rečeno, izgledi niso nič ugodni in potrebno bo izredno prizadevanje, ki pa ne bo terjalo dosti večjih fizičnih naporov, kot pa pri-zadevnejšega odnosa do dela slehernega zaposlenega. Ko bodo v prihodnjih tednih razpravljali o pripravah na volitve organov samoupravljanja, bo moralo biti to vprašanje osrednje vprašanje razgovorov. GOSPODINJSKI TEČAJ V ZMINCU 12 MARLJIVIH ŽENSK in 1 V četrtek je imelo 25 žensk, ki so pini, zadnji dan svojega 7-tedenskega gospodin^kega tett.^ Trikrat tedensko so se zbrale v prostorih Zadružnega doma Sc „ gospodinjskem tečaju, ki ga je organizirala DU iz škofje Loke. Nič posebnega, tečaj enak tolikšnim gospodinjskim tečajem, ki se v sedanjem času kar vrste. Prav zaradi tega, ker je vse več podobnih tečajev, nas je zanimalo, kaj je privedlo dekleta in žene (od 15 do 35 let) v tečaj, voditeljica tečaja Albina Ko-kalj nam je namreč povedala, daje to že njen 12. tečaj. Poslušaj mo, kaj so povedale. Ana Kržišnik iz Hriba nad Zmincem: »Znanje kuhanja je za vsako žensko nuja. Nikoli ne zna dovolj dobro kuhati. Imam dve hčerki in sina. Starejša, šestnajstletna, hčerka je tudi v tem tečaju.« Anica Stržinar Iz Hlavče njive: »Moram malo misliti naprej. Ko bom imela svoj dom, je res nujno, da znam dobro kuhati. V službi sem v Termiki.« Pavla Potočnik iz Stanišča: »Do Zminca imam 2 uri hoda. Ker je do sedaj doma vedno 25 deklet iz bližnje In dalnje okolice Zminca se je naučilo kuhati. Na sliki: Z zaključka tečaja pretekli ponedeljek — Foto: F.Perdan kuhala mama, sem se res morala naučiti kuhati.« Pavla Debeljak iz škofje Loke: »Sem poročena. Imam dve punčki. Ena je stara 6 let, ena pa 5 mesecev. Za sedaj delam le štiri ure dnevno v LTH in bom tako koristno izrabila čas.« Anica Bogataj iz Loga nad škof jo Loko: »Zelo sem zadovoljna s tečajem. Naučile smo se ceneje in bolje kuhati.« Vera Dolina iz Brod: »Ni bilo težko zdržati sedem tednov po službi v tečaju, ker je zelo zanimivo. Rada bi videla, če bi bil tudi nadaljevalni tečaj.« Marija Dol in ar iz Zminca: »Stara sem 15 let. Pred pol leta mi je umrla mama in pri kuhi mi je,moral pomagati oče. Sedaj sta brat in oče že kar zadovoljna z mojo kuho.« Lojzka Krajnik iz škofje Loke: »Sem poročena in imam 1 leto staro punčko. Mož pravi, da znam že dosti kuhati in da naj bom že enkrat doma.« Marinka šmid iz Bodovelj. »Doma živim z družino v težkih razmerah. Letos nameravamo popravljati hišo in bomo imeli delavce. Veseli me, da jim bom lahko dobro kuhala.« Predstavili smo le devet žena, tri so bile namreč »opravičeno odsotne«. Kokaljeva nam je še povedala, da tečaj še ni popolnoma zaključen. Jeseni se bodo zbrale še enkrat pri kolinah in vlaganju sadja. In kaj smo slišali oa vseh? To, kar nas je zanimalo! Zakaj v sedanjem času toliko kuharskih tečajev. »Življenje je drago, če človek zna kuhati, pripravi veliko stvari ceneje in boljše. Tako bomo izkoristile vsako stvar pri kuhi in nam bo tudi to olajšalo življenje.« Voditeljica tečaja je še dodala: »Veste, možje so postali »scrklja-ni« in hočejo dobro jesti.« P. Čolnar Proti Gornjesavskim hudournikom Da bi odstranili posledice lanskih poplav Save Dolinke in njenih hudourniških pritokov, bodo letos uredili most čez Savo na Hrušici, zavarovali obrežje Save pri Mar* tuljku in Na Savi na Jesenicah ter druga najkriticnejša mesta. Za ta dela je predvidenih okroglo 410 tisoč novjb dinarjev. Okroglo 100.000 novih dinarjev (10 milijonov starih) pa bodo, kot je sklenila občinska skupščina, dodelili prizadetim krajevnim skupnostim za manjša zavarovalna dela In odpravo škode od poplav na tem območju. — B. B. Ljudje in dogodki Moskovska resnost v. Moskovski kijngresni dnevi potekajo v zelo treznem In resnem razpravljanju. Čeprav je morda še prezgodaj dajati ocene o XXIII kongresu KP SZ, ki se je pred tremi dnevi šele začel, pa je pravilna trditev, da je novo vodstvo z Brežnje-vim, Kosiginom in Podgor-nim pripravilo sedanji kongres z manj hrupa in trez-nejšimi podatki. Na splošno lahko rečemo, da poročila niso pisana iz skrajnosti v skrajnost. Za oceno mednarodnega položaja velja po- noviti, da je zmerna in poštena, njen temelj pa je še vedno mirna koegzisten-ca, odnosi s Kitajsko se obravnavajo s precejšnjo strpnostjo, prejšnje napake vodstva grajajo brez naštevanja odgovornih osebnosti, izogibajo se tudi ocenam stalinizma, vendar je videti, da so sklepi prejšnjih kongresov o tem še vedno pomembni, čeprav je javnih napadov manj. Najbolj seveda preseneča, da se je kongres zaposlil v glavnem z gospodarskimi in notra- njepolitičnimi problemi dežele. Pri tem so se otresli zapeljive navade velikih obljub. Za vse dosedanje nastope na kongresu je značilen bolj realističen pristop k problemom. Novo partijsko vodstvo gleda na gospodarski razvoj Sovjetske zveze z matematičnimi merili in ne gradi »gradov v oblakih'«. Kongres pa poglavitne težave gospodarskemu in družbenemu razvoju ni odmeril samo s prebranimi poročili najvišjega partijskega vodstva, ampak se je s tem vprašanjem do sedaj zaposlilo tudi veliko število delegatov, ki so o stališčih povedanih v poročilih, raz- pravljali sproščeno. Ugotavljali so možnosti za povečanje družbenega in osebnega standarda prebivalstva in iskali vire za povečanje narodnega dohodka. Kongresne razprave dajejo vtis, da je zboljše-vanje življenjske ravni prebivalstva najvažnejša naloga sedanjega kongresa. Tej toVi v prid govorijo tudi različne razstave, ki so jih v Moskvi pripravili. Na teh razstavah ima važno mesto razvoj industrije za široko potrošnjo. Hkrati pa smo na kongresu slišali tudi utemeljene zahteve o večji demokratizaciji v deželi. To po- sebno velja za delo predstavniških organov. Razmejujejo pa tudi pristojnosti in odnose v partijski organizaciji. Na eni strani se zavzemajo za ostrejše kriterije pri sprejemu v članstvo, na drugi pa za nepo-pačeno delo vodstev. Zlasti pomembno je vprašanje, kdo naj nosi odgovornost za napake? Ali je dovolj, da skrbi za izvajanje kongresnih sklepov najvišjo partijsko telo? Kot vse kaže se bodo vrnili na slaro prakso sklicevanja partijskih konferenc med kongresi, ki bodo pretresale važnejša vprašanja družbenega razvoja. J Tv dni po svt t it Podpredsednik poljske vlade Pjotr Jaroszevvicz bo te dni prispel v Jugoslavijo. Med dvodnevnim obiskom se bo s podpredsednikom ZIS tov. Kraigherjem pogovarjal o gospodarskem sodelovanju med Jugoslavijo in Poljsko. Francoska vlada je določila, da bodo francoske čete zapustile NATO do 1. julija. Do istega roka morajo biti odpravljena tudi oporišča NATO v Franciji. V Moskvi se nadaljuje 23. kongres KP SZ. Delegati razpravljajo o poročilu CK in izražajo podporo generalni liniji partije. V Sovjetski zvezi so zadnji dan marca izstrelili vesoljsko ladjo »Luna 10«. Ta poskus naj bi prispeval k proučevanju načina, kako ustvariti umetni satelit, ki bi krožil okoli Meseca. Poskus je uspel. Vsi instrumenti delujejo normalno. IZ SLOVENSKIH ZAMEJSKIH ČASOPISOV Deželni svet Furlanije-Ju-lijske krajine je po daljši razpravi z veliko večino odobril predlog zakona, ki vsebuje določila o zaščiti slovenske manjšine in hkrati prepoveduje vse oblike narodnostne mržnje in ščuva-nja naroda proti narodu. Za predlog so glasovale vse zastopane skupine razen liberalcev in neofašistov; tako je bil zakon sprejet z večino 56 proti 5 glasovom. Ker spada sprejemanje manjšinskih zakonov v pristojnost države, bo dokončno sklepal o zakonu še parlament v Rimu. Za DAN ZMAGE, 9. maj ob proslavi 25. obletnice vstaje slovenskega naroda — je TURISTIČNI oddelek PROMETNO PODJETJE SAP LJUBLJANA v sodelovanju z zvezo druženj borcev NOV Slovenije, pripravil program potovanja v MAUTHAUSEN Namen tega potovanja je omogočiti obisk tega koncentracijskega taborišča bivšim političnim inter-nirancem, zapornikom, vojnim ujetnikom, njihovim svojcem in sorodnikom. PROGRAM POTOVANJA JE PREDVIDEN Z ODHODOM IZ LJUBLJANE DNE 7. MAJA 1966 V ZGODNJIH JUTRANJIH URAH SKOZI LJUBELJSKI PREDOR V CELOVEC, JUDENBURG V MAUTHAUSEN. NASLEDNJI DAN, DNE 8. MAJA 1966 VOŽNJA DO ZNANEGA TABORIŠČA »STALAG« PRI DUNAJU IN OGLED DUNAJA. TRETJI DAN, DNE 9. MAJA 1966 PROSTO NA DUNAJU IN OB 15.00 URI POVRATEK PREKO GRAZA IN MARIBORA V LJUBLJANO. Potovanje je predvideno z udobnimi turističnimi avtobusi. Cena na osebo je predvidena 260.- N din. Prijave sprejemajo vse organizacije ZB in poslovalnice SAP-a Ljubljana do vključno 22. 4. 1966. ZAHVALA Ob izgubi ljubega očeta TRILLER VINKA kleparja v pokoju se iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem tovarne Iskra in znancem, ki so darovali vence in ga spremili na zadnji poti. Posebna zahvala č. č. gospodu župniku iz Primskovega, pevskemu zboru in društvu upokojencev iz Kranja. Žalujoča: hčerka Milka Kranj, 1. aprila 1966 RAZPRODAJA Vseh zalog — gradbene mehanizacije — gradbenega orodja, materiala, inventarja — avtomateriala — poslovnih in stanovanjskih zgradb PO ZELO UGODNIH (PONOVNO ZNIŽANIH) CENAH. Opozarjamo vse, ki se bavijo z gradbeno in servisno dejavnostjo na ugoden nakup. Prodaja se vsak dan od 7. do 13. ure v poslovnih prostorih SGP Novogradnje Tržič, Retnje l/A pri Tržiču. Priporoča SGP Novogradnje Tržič v prisilni likvidaciji AERODROM LJUBLJANA podjetje za aerodromske usluge BRNIK razpisuje redne delovno mesto za nedoločen čas: AVTOMEHANIK — šofer C kategorije Poskusna doba za to delovno mesto traja obojestransko 30 dni. Osebni dohodek po Pravilniku o delitvi osebnih dohodkov delavcev podjetja. Pismene ponudbe s kratkim življenjepisom \v opisom dosedanjega dela sprejema do 17. aprila 1966 KomlrJ/a DS z* delovna razmerja pri podaju Aerodrom Ljubljana — Kranj, p. p. 33 GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE • GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE © GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE • GORENJSKI KRAJI IN PANORAMA 9 PANORAMA # PANORAMA A PANORAMA © PANORAMA © PANORAMA % PANORAMA # PANORAMA REZULTATI POPISA KMEČKIH GOSPODARSTEV V ŠKOFJELOŠKI OBČINI Cenejša gnojila in pomanjkanje strojev PLETARSTVO NA BELI (2) Leskove in kostanjeve palice kupi. vsako jesen v Besnici, na Jezerskem ali pri Sv. Ani nad fržičem, le redkokdaj jih naseka sam. Za eno palic^, plača povprečno okrog 30 dinarjev, za en k0š Pa je treba 17 palic (io za količe in za vitre 7). pa lepe morajo b'*;. Čajno dola približno pol ti^e, proda pa jih za 800 do JOOO din; za srednje velik ca: tibdb pa je potrebno skoraj en dan dela, cena pa je me, | lOOO in 1400 din. Pred vojno \e veljal koš 18 do 20 din, cajna 4 do 5 din, camboh pa Sc'q 10 dim. Danes Medetov a*.j ne dela več toliko kot včash, ko je v eni zimi naredi po 40 košev pa še kakšne cajno in camboh zraven; mave v letih je že, pa povpraševanja iti več toliko. Včasih )^ največ prodal doma, kmete z bližnje in daljne okolic^ so hodili k njemu, naročali( kaj bi radi; s svojimi izdelaj je zalagal vse Podgorje (vasi P°d hribi, od Cerkelj pa tja do Tržiča), kranjsko okolico, Besnico, Bitnje, 2&V)ico itd. Včasih je nesel W 'j kaj v Kranj v trgovino pri Česnu (kjer je sedaj prodajalna »Riba«) in pri Pintarju (v sedanji Tomšičevi ulici); pred vojno je nekajkrat peljal s konjem svoje izdelke celo v Ljubljano. Imel pa je tudi svoje ljudi, prekupčevalce iz domače vasi in okolice, ki jim je prodajal svoje izdelke, oni pa so polum to nosili po vaseh in prodajali in pri leni zaslužili .kakšen dinar. Danes le še Mežnarjev Janez s Spodnje Bele včasih naveže čajne in cambohe in gre z njimi po vaseh, pred vojno pa je tako veliko prodal. Različne pletarske izdelke po naročilu je Franc Koš-njsk- po vojni delal tudi že za posestvo v Poljčah in v Podbrezjah, dalje za Žimari-jo v Slražišču in koše z dvema ročerma za pranje volne za Tovarno sukna v Zapužah. Poglejmo na kratko, kako nastane koš. Osnovna surovina so kostanjeve ali leskove palice; za količe je boljši kostanj, ker je trpežnejši, za vitre pa mora biti leska. Palice je treba nasekati jeseni, Palice so dolge od enega do treh metrov, čim manj grč morajo imeti in ravne morajo biti. Navadno jih kupi v Besnici, na Jezerskem ali pri Sv. Ani nad Tržičem; včasih jih je sekal tudi sam, a se na Beli in v okolici težko dobijo. V Besnici so mu jih včasih radi nasekali, zdaj pa je z njimi že težko, ni več ljudi, ki bi se hoteli ukvarjati s tem. Kupi neposušene, sam gre ponje s konjem, potem pa jih je treba še posušiti in obdelati. Za vitre, s katerimi plete, mora s suhih palic najprej ostrgati lubje, nato pa z ostrim nožem in dobršno mero znanja in prakse naredi vitre; na drobnejšem koncu palice z nožem zareže za eno ali dve letnici potem i na palico, ki mora biti voljna,, upogiba na kolenu in vitra se sama odloči. Pred uporabo jo je treba še očistiti, da je gladka. Količi, okrog katerih pri košu navija vitre, morajo biti debelejši. (Nadaljevanje prihodnjič) A. Triler Jutri geološka ekskurzija na Lubnik Odbor Slovenskega geološkega društva je sklenil, da svoje člane v nekaj letih seznani z vsemi geološko zanimivimi in značilnimi predeli Slovenije. Geološke zgradbe neke pokrajine namreč nikjer ni mogoče bolje spoznati kot v naravi sami, kjer se lahko odbije kos kamenine, poiščejo se okameneli o stanki nekdanjih organizmov, vidijo odnosi posameznih plasti med seboj ipd. Za letos imajo v načrtu ekskurzije po Gorenjski, in sicer z Bleda skozi Vinigar v Mos^e k Triglavskim jezerom, na Stol, v Do'.žanovo sotesko pri Tr.:iču, na Poljsko pri Podnavtu ter čez Krvavec v Kamniško Bistrico. V nedeljo (3. aprila) pa bo geološka ekskurzija na Lubnik. Ta hrib nad škofjo Loko namreč ni samo lepa razgledna točka, ampak je zanimiv tudi po geološki zgradbi, prav tako pa' tudi vsa okolica Loke. Na Kam-nitniku so konglomerati iz novega zemeljskega veka. V okolici mesta je več kamnolomov tako imenovanega škofjeloškega ploščatega apnenca, ki pa je drugačne starosti kot siv apnenec proti vrhu Lubnika. Te in druge zanimivosti bodo udeleženci ekskurzije spoznavali na svoji poti. Slovensko geološko društvo vabi zato ljubitelje narave, da se ekskurzije udeleže; ob 8,30 bo odhod izpred avtobusne postaje v škofji Loki. zstava nalepk za škatlice Jutri (2 aprila) ob šestih popoldne bodo v galeriji na Loškem gradu odprli zanimivo razstavo nalepk za vžigali-čne škatlice. Zbiratelji škatlic in etiket se imenujejo filumenisti; razstava, ki jo je pripravil Loški muzej, je prva filumenistična razstava v Sloveniji. Je izbor iz zbirke nalepk za vžigalične škatlice Eugena Burdvcha. Razstava ba odprta od 2. do 26. aprila vsak dan dopoldne od 9. do 12, in popoldne od 15. do 18. ure. Pozneje (od 14. do 30. maja) bodo to razstavo prenesli še v Kamnik, kjer si jo boste lahko ogledali v dvorani nad Kavarno. Loški muzej je ob razstavi izdal tudi ličen katalog, v katerem Eugen Burdych na kratko opisuje začetke, razvoj in zanimivosti filumcni-stike. — a VUHAKLINAR: MESTA, Cl ISTE IN RAZCESTJA • MESTA, CESTE IN RAZCESTJA © MESTA, CESTE IN RAZCESTJA • MESTA, CESTE IN RA Avgusta lani so na celotnem področju škofjeloške občine popisali zasebna kmečka gospodarstva. Tako so po petih letih ponovno zbrali točne podatke o obsegu te dejavnosti in njeni problematiki. V popisu je bilo namreč zajetih 1353 gospodarstev, ki se preživljajo samo s kmetijstvom in 580 gospodarstev, ki imajo še druge dohodke. Popis je pokazal, da se je v minulih petih letih struktura živine precej spremenila. Konj je npr. sedaj 10% manj, goved skupaj 9% več, čeprav je samih krav za 10 % manj. Največje spremembe pa so pri številu prašičev (tretjino manj), ovcah (dve tretjini jih je danes manj) in perutnini, kjer pa se je število podvojilo (iz 16 na 33 tisoč komadov). Na vprašanja, kaj bi bilo potrebno, da bi se povečala proizvodnja, so na večini od KRATKO-ZANIMIVO Slavni eseoral, starinski dvorec 45 km severno od Madrida, bi bil skoraj uničil požar, ki je pred nekaj dnevi Slabe navade • Slabe navade hi razvade • izdajajo duševnost in • nagnjenja ljudi in bi jih 0 morala razumna ženska • odpraviti. Psihologi so pri- • pravili test in prišli do • naslednjega zaključka: • grizenje nohtov pomeni • bojazen; poigravanje s O pramenom las ali z ogrli-0 co negotovost, vitje rok • in pokanje s prsti plahost, • pogosto popravljanje 00-Š leke in naravnavanje gub 0 manjvrednostni kompleks. £ Nekaj časa se opazujte In • ugotovite, če je to res. anketiranih posestev poudarili, da bi bilo potrebno uporabljati več umetnih gnojil, samo da so gnojila še predraga. Velika večina jih tudi želi nabaviti male kmetijske stroje, predvsem kosilnice, traktorje in motorne žage, drugi želijo večjo in vsestransko ter cenejšo strojno službo v okviru zadruge. Mnogi si tudi želijo možnosti najetja posojila za popravilo gospodarskih poslopij, hiš in gradnjo silosov, prenekateri pa ugotavljajo, da imajo za večjo proizvodnjo premalo ljudi. Kmetje na ravninskem predelu predvsem poudarjajo potrebo po večji stabilnosti kmetijske proizvodnje z željo, da se cene kmetijskih proizvodov ne bi menjale vsako leto, da bi dobili zagotovila, da se njihova zemlja ne bo arondirala, nekateri pa želijo del svoje zemlje aron-dirati in združiti v parcele. V. P izbruhnil na lesenem podstrešju. Dragocene slike El Greca, Tiziana, Boscha in Ve-lasqueza so komaj rešili. Osem milijonov nepismenih v IDA povzroča ameriškemu prosvetnemu ministrstvu velike skrbi. Zato so ustanovili poseben sklad za borbo proti nepismenosti in namenili zanj 100 milijonov dolar- j jev. • Scotland Yard ima okoli sedem milijonov prstnih odtisov približno poldrugega milijona registriranih ljudi. Kadar je treba najti določene odtise, mora pravcata vojska izvedencev pregledati sto in sto map in zapiskov. V bližnji prihodnosti naj bi to zahtevno delo prevzeli elektronski možgani, ki bodo zelo naglo pregledovali in primerjali prstne odtise. Za 1500 dolarjev do Marsa in nazaj Zadnjih 34 let, ki nas še ločijo do dveh celih tisočletij, bo velikega pomena za tehnični in znanstveni napredek, ker bodo življenjske razmere na pragu novega stoletja zares revolucionarne. Tako menijo znanstveniki, ki so se zbrali v \Va-shingtonu na seminarju, ki ga je organiziralo ameriško astro-navtsko združenje. Kot predvideva eden od ameriških znanstvenikov, bomo v začetku leta 2000 potovali na Mars in na Venero. Povratna karta ne bi smela veljati več kot 1500 dolarjev. Konstruirali bodo dovršene teledirigirane robote, ki bodo opravljali zahtevna dela v krajih, oddaljenih od Zemlje na stotisoče kilometrov. Na pragu leta 2000. bo človek dosegel izredna odkritja: trodimenzionalno televizijo, velike sisteme za komunika- cijske satelite, avtomatski sistem prevajanja z elektronskimi možgani itd. če bo kdo hotel telefonirati iz Evrope v Ameriko, mu bo dovolj, da vzame v roke videofon, ki zmore več jezikov, da glasno najavi, zaželeno številko in prične razgovor. Aparat za prevajanje bo nameščen na satelitu ali v kakšni zemeljski postaji in bo prevajal razgovor v jezik osebe, s katero se pogovarja. Zunaj je sonce. Slavko razmišlja1 vsem, kar mu je naročila mama. Ponosen je, ker je govorila 2t, m kakor z odraslim. Počuti se kakor da je starejši kakor sedem le in pol in kakor da ne hodi sele v drugi razred. Vseeno pa se zavrta, da mama več ve in da jo je treba zato ubogati. Ko odhaja sM.i gozdič proti šoli, sanjari, da je Iztok. Morda bi tudi on zmag.-i na hipodromu in bil boljši od Azbada, v katerem je videl »Hinč ,nburga«. Neka čudna moč raste v njem. Toda, ko pride pred šok1 in zasliši psovke, se spomni maminega naročila, naj se ne pusti »Mati. Čeprav bi najraje udaril Hindenburga po zlobnem gobcu, se p-emaga in gre mimo njega z dvignjeno glavo. • »Verfluchter Slavrine«, Hindenburg prezirljivo čikne za Slavkom. Pljunek prileti pred učitelja, ki ga Ma>tr ni videl. »Komm her, du, Sctnveinkerl!« Učiteljeve besede veljajo Hindenbitfgu. In seveda tudi zaušnice. Tu ni njihova gostilna, marveč šda, kriči učitelj. Ce pljuvajo v njihovi gostilni lahko pijanci po fleh, on, učitelj, v šoli tega ne bo trpel. Hindenburg stiska zobe. Ko se učitelj uspeha in ga pošlje v razred, se Hindenburgova jeza zaradi klofut, ki jih je dobil, strese na Slavka. »Za prejete klofute mi boš desetkrat plačal U Slavko se za grožnjo ne zmeni, kakor da jo je preslišal. Ko se vrača opoldan proti domu, misli, da se je Hindenburg premislil. Toda še preden pride iz gozda, ga napade skupina Hindenburgovih privržencev in ga pobije na tla. Slavko se zaman skuša osvoboditi teles, ki so ga pokopala. Ko bi nekdo ne vzkliknil, da prihaja stari Federle, bi ga Hindenburg bil do nezavesti. »Prekleta svojat!« Slavko se začudi, ko zagleda pred seboj deda. »Zakaj so te tepli?« »Zato, ker sem Slovenec« »Tudi Nemec si,« pravi ded. »Ne nisem! Nočem biti! Sram bi mc bilo, ko bi bil tak.« »No, no, nismo vsi taki.« »Vem, ti nisi tak. In tudi očka ni tak,« »Obriši si kri! Za božjo voljo, kako so tc zdelali!« »Vrnil jim bom. Ne bojim se jih.« Stari Federle strmi v vnuka. Potem vpraša, kje je mama, ker je ni našel doma. Slavko pove, da mama šiva in da je ves dan ne bo. »A kje boš kosil?« »Mama mi je že zjutraj pripravila kisel krompir.« Ded ga spremlja domov. Med potjo ga vpraša, če je tata že kaj pisal. »Se nič. a je že skoro mesec, odkar se je odpeljal na fronto.« »Vojna je. In pisma se včasih izgube. A pisal bo! Prav gotovo bo pisal!« Slavkove misli pa niso ta hip pri očetu. Skele ga Hindcnburgovi udarci. Ničesar mu ni storil. Ni odgovoril na njegovo psovko. Ni se zmenil za Hindenburgov pljunek. Ce je zaradi tega učitelj Hindenburga kaznoval, ni kriv,, marveč je kriv Hindenburg sam. Hindenburg ga sovraži. Sovraži ga kakor Azbad Iztoka. Zaničuje ga, psuje in napada, ker misli, da je slaboten. Pa ni. Videl bo, da ni slaboten. Ce ga bo še psoval in napadal, se bo branil. Ne bo se mu več pustil, Tunjušu, usmrajencu. Ni mu prav, ker ga ded popoldan spremlja do šole. »Si prišel s telesno stražo, šlavinar.« Slavko ne odgovori na Hindenburgov posmeh. Toda Hindenburgu vseeno postane vroče, ko pokuka na hodnik. Cerkovnik, ki je obenem šolski sluga in učitelj petja, je že pozvonil, učitelja, ki je vselej točen kakor šolski zvonec, pa še ni v razred. Na hodniku je in govori s starim Federlom. Prav gotovo se pogovarjata o njem, zaskrbi Hindenburga. »Ce stari toži mene, se pripravi, šlavinar!« Slavko molči. »Si ga- nahujskal, da je šel k učitelju.« V Hindenburgovih očeh je strah. Učitelj ima vendar tako težko roko. Njegovi udarci so, kakor da bi te tepel s kijem. »Učitelja se bojiš, kajne? Junačiš se samo nad slabotnimi!« »Torej si ga nahujskal?« se Hindenburg požene proti Slavku. Ne, on ni nikogar nahujskal. On ne potrebuje zaščite močnih. On ni spletkar kakor Azbad ali Tunjuš. »Kdo?« ga Hindenburg ne razume. »Ti, strahopetec!« »Kaj? Ponovi še enkrait!« »Strahopetec!« Hindenburg dvigne pest, da bi udaril, a mu roka omahne, ker Je pravkar v razred stopil učiteli. »Hubner!« . "Hindenburg obstane in prebledi. »Kaj sta imela s Federlom?« »Kaj naj bi imela? Nič, prav nič.« »Zakaj si ga napadel v gozdu?« Hindenburg molči. Vrta v svoje, za šolo precej trde možgane, da bi si izmislil verjetno laž, ki bi opravičila njegov napad na Slavka. »Odgovori!« Hindenburg si grize ustnice. Nič pametnega, kar bi ga opravičevalo, mu ne pride na misel. »Odgovori!« Učiteljev glas je vedno bolj preteč. Poteze na njegovem obrazu ne obetajo Hindenburgu nič dobrega. »Ker ... ker ... ker ...« Hindenburg jeclja in odmika pogled od učitelja, vendar ne gleda v tla, ker ve, da bi ga tak pogled izdal, marveč se zastrmi v okno. Hm, kako srečen bi se počutil, ko bi mogel biti tam zunaj. Prekleti Federle! »Kaj jecljaš? Odgovori!« »Ker... ker ...«'.- Po cesti ženejo skupino bledih in prestradanih ruskih ujetnikov. Opotekajo se, kakor da bi bili pijani. Stražar, ki jih spremlja, kriči nad njimi. Poleg ceste je neka neznana ženska. Hindenburg vidi, da je skrivaj izročila nekemu ujetniku kos kruha. Gotovo je kaka Čehinja, šlavinja kakor Federlova mati. Kaj ko bi rekel, da je Fedcrla pretepel zato, ker ga je videl, kako je dal kruh nekemu ruskemu ujetniku. Dobra, opravičljiva laž, s katero bi odvrnil učiteljevo jezo od sebe in jo nakopal na Federla. »Ker sem ga. ,. ker sem ga videl, kaiko je dal kruh nekemu ruskemu ujetniku.« Slavko cb Hindenburgovih besedah zafdl. »Je to res, Federle? Si res dal ruskemu ušivcu kruh?« Učiteljev pogled vrta v Slavka. Slavko ga ne prenese. Razmišlja, kako da ni videl Hindenburga, ko je pred dnevi dal svojo malico nekemu ujetniku, ki je bil videti tako zelo lačen. Popravljali so cesto nedaleč od šole. Bilo je prav tisti dan, ko je učitelj pripovedoval, da so pripeljali v ujetniško taborišče v bližnjem Buch-heimu nekaj tisoč ruskih razbojnikov in da jih bo kakih sto delalo tudi v penzberškem premogovniku, pa tudi pri popravilu cest in drugih delih. Dopovedoval jim je, da so to najhujši sovražniki nemškega cesarstva, barbari in uničevalci zahodne kulture in civilizacije, skratka razbojniki, s katerimi ni treba imeti usmiljenja, četudi bi umirali pri delu od lakote in četudi bi stražarji z njimi ravnali kot s črno živino. To je manjvredno ljudstvo, ki ga je treba podjarmiti, da bo tlačanilo Nemcem, narodu, ki ima zgodovinsko nalogo, da zavlada Evropi in svetu kot edini zakoniit dedič srednjeveškega rimsko-nemškega cesarstva. Otroci so od učiteljevih učenih besed razumeli samo besedo razbojniki. SPORT »GLAS« OCENJUJE SMUČARSKE KOLEKTIVE^ Alpsko smučanje: Jesenice, Branik... _____»_ .. mmA tri r»rP- 0 Zaključena so tudi tek- j movanja v alpskih prvenst- I vih in tako lahko naredimo I pregled najboljših alpskih i smučarskih kolektivov. V skupni razvrstitvi v vseh treh starostnih kategorijah (pionirji, mladinci, člani) smo prišli pri ocenjevanju do naslednjega vrstnega reda: točk 1. Jesenice 113 2. Branik 82,5 3. Tržič 74 4. Enotnost 65 5. Kranj 3ka gora 54 Sledijo: 6. Radovljica 18, 7. Triglav 16, 8. Mladost (Zagreb) 14, 9. Fužinar 13, 10. Celje 7, 11. Beograd 6, 12.— 14. Mežica, Store in Crna 5, 15. JLA 4,5, 16. Podnart 4, 17. —18. Kamnik in Medveščak (Zagreb) 2 ter 19.—20. Trbovlje in Novinar 1 točka. # Ker tudi v alpskih disciplinah ni pionirskega državnega prvenstva, smo dobili razvrstitev pri pionirjih le na osnovi slovenskega prvenstva: 1. Tržič 21, 2. Radovljica 14, 3.—4. štore in Kranjska gora 5, 5.-6. Fužinar In Triglav 4, 7. Enotnost 3, 8. Kamnik 2 ter 9.—10. Mežica in Novinar po 1 točko. 6 V mladinski kategoriji (starejši In mlajši mladinci) s precejšnjo prednostjo pred-njačijo tekmovalci mariborskega Branika. Za njimi so precej izenačeni Jesenice, Tržič in Kranjska gora: 1. Branik 78, 2. Jesenice 49, 3. Tržič 48, 4. Kranjska gora 42, 5. Enotnost 26, 6. Mladost (Zagreb) 14, 7. Celje 7, 8.—10. Fužinar, Crna in Beograd 5, il.—12. Radovljica in Mežica 4, 13. Medveščak (Zagreb) 2 ter 14. Trbovlje 1 točko. O V članski konkurenci predstavljata najmočnejše le dva kluba: Jesenice in Enotnost. S precejšnjim zaostankom jim sledi kranjski Triglav, ki pa je osvojil tretje mesto le z eno tekmovalko: 1. Jesenice 64, 2. Enotnost 37, 3. Triglav 12, 4. Kranjska gora 7, 5. Tržič 5, 6.-7. Branik in JLA 4,5, 8.-9. Podnart in Fužinar 4 ter 10. Beograd 1 točko. • V skupni uvrstitvi so Jeseničani zasedli popolnoma zasiuženo prvo mesto. Res niso dobili pionirji nobene točke, vendar pa so pri članih zbrali skoraj toliko točk, kot vsi ostali klubi skupaj, pri mladincih so se uvrstili na drugo mesto, v vrh, ki precej odstopa od povprečja. Smučarji Branika se odlikujejo predvsem po izvrstnih mladincih. Ker mladinci predstavljajo kvalitetno osnovo, tudi njim ne moremo usporavati visoke uvrstitve. Tržičani in smučarji Kranjske gore so med redkimi, ki so dobili točke v vseh treh kategorijah, saj je to poleg njih uspelo le že četrtouvr-ščenl Enotnosti. 6 Priznanja »Glasa«, ki jih O podeljujemo najboljšim # gorenjskim kolektivom, v 9 naši uvrstitvi prejmejo: O Jesenice, Tržič in Kranj-© ska gora. P. Čolnar PRVO KOLO GORENJSKE NOGOMETNE LIGE Brez derbija Po petih mesecih odmora bodo jutri oživeli nogometni tereni po Gorenjski. Jesenski del GNL je bil zaključen z nepričakovanim, toda zasluženim prvim mestom mlade ekipe »Svobode« Iz Šenčurja«, ki je že v prvem kolu katastrofalno premagala favorizirano ekipo Kranja. Prav tako so v minulem delu dosegli velik uspeh nogometaši Železnikov in Lesc t drugim odnosno tretjim mestom. Prvič zares SREDNJEŠOLSKO ZIMSKO PRVENSTVO KRANJA V ATLETIKI Vodeča ekipa Svobode bo igrala v nedeljo v Kropi proti domači ekipi. V srečanju je Svoboda izraziti favorit. Tr-boje, Preddvor in Triglav B bodo nastopili na svojem terenu proti Kranju, Lescam in Železnikom, torej proti ekipam, ki so na tablici bolje uvrščene. Vprašanje zmagovalca je v vseh srečanjih negotovo. Pred prvim pomladanskim kolom ima lestvica GNL naslednji izgled: Svoboda Železniki Lesce Kranj Preddvor Kropa Trboje 6 6 6 4 6 4 0 23:5 12 1 31:7 9 19:13 8 6 3 12 15:18 1 6 2 0 4 10:14 4 6 10 5 6 0 0 6 7:31 2 6:23 0 izven konkurence: Triglav B 7 1 1 5 20:23 3 Peter Didić Okrog 60 dijakov iz Kranja se je prejšnjo nedeljo pomerilo v štirih disciplinah na prvem srednešolskem prvenstvu Kranja v atletiki. Medtem, ko je bila udeležba pri moških precejšnja, tega ne moremo reči za dijakinje, saj ni bilo na startu nobene. Doseženi rezultati so bili na primerni višini. N j boljši je bil Franci Fister (Gimnazija), saj je zmagal kar v treh disciplinah: v skoku v višino, v teku na 20 m in v plezanju. REZULTATI — Mladinci — 20 m: 1. Fister (Gim) 3,2, 2. Pori (SCI) 3,2 3. Smode (TšC); višina: 1. Fister (Gim) 165 cm, 2. Prezelj (SCI) 150 cm, 3. MarcLus (TŠC); plezanje: 1. Fister (Gim) 3,9, 2. Krumpak (Gim) 3,9, 3. Pra-ček (Gim) 4,3; daljina z mesta: 1. Prezelj (ŠCI) 2,70 m, 2. Fister (Gim) 2,69 m, 3. Praček (Gim) 2,68 m. Peter Kukovlca USPEH JESENIŠKIH CARINIKOV Cigan baron-cigan turist Cigani radi potujejo. Njihova nemirna kri nima obstanka, temveč je v večnem Iskanju novih doživetij. Tako je 16 ciganov iz ciganskega naselja v Beogradu pred dnevi sedlo v vlak ter se odpeljalo proti Sloveniji. V Sežani so pokazali potni Ust In kmalu po tem so se že sprehajali po Ulicah Trsta. Tri dni so ga občudovali, potem pa so še malo »skočili« čez Gorico v sosednjo Avstrijo. V Beljaku so vstopili v Minilo je leto Planica 66 je za nami. Videli smo mlade in pogumne skakalce, ki so se spuščali po strmem zale-tišču in se trudili, da bi čimdlje leteli po zraku in se uspešno ustavljali na izteku. Res pogumni so ti mladi fantje. Ob tem smo skoraj pozabili, da je na sosednji 90-metrski skakalnici lani na mednarodnem tekmovanj t ugasnilo življenje Joža Tolarja, ki je prav tako hotel pokazati svoje smučarske sposobnosti. Povrnimo se za eno leto nazaj — na 7. marec 1965 v dolino Tamar. Bilo je prekrasno jutro, gore so se bleščale v jutranjem soncu in zastave sodelujočih držav so pozdravljale udeležence med-niroincga lekmo\>anja. Vse jc potekalo v najlepšem redu, ko je napovedovalec napovedal skok štartne številke 3 • Joža Tolarja, doma iz Podnar-ta. V prvi seriji je skočil 69,5 m v lepem slogu in s sigurnim doskokom, tokrat je poletel , toda nekoliko pred doskokom mu je potegnilo levo smučko navzdol telo se je pričelo vr-Sledil je težak padec h. nezavestnega so ga odpeljali v jeseniško bolnišnico. Naslednje jutro izvedeli grenko resda je ponoči ugas-življenje, še ne 22 letnemu smučarju. Prav bi bilo, da bi se taki priložnosti kot *./eljena ekonomska in 3 leta praktičnega dela v prometu ali turizmu. b) Nepopolna srednja šola in 5 let prakse v prometu ali turizmu — Prošnjo z dokazili o zahtevanih pogojih se vloži v tajništvo podjetja Osebni dohodek po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. Stanovanja niso zagotovljena. Razpis velja do preteka 15 dni po objavi v časopisu. Komisija Kranj, dne 26. marca 1966 za delovna razmerja UPRAVA ZA NOTRANJE ZAD1LVE SKUPŠČINE OBCINF KR*NJ BO PRODALA ■ * NA JAVNI LICITACIJI dne 6. aprila 1966 v Kranju, Trg revolucije št. 1 (garaža uprave za notranje zadeve) ob 8. uri spodaj navedena MOTORNA VOZILA IN MATERIAL 1. 2 dostavna avtomobila »IMV« in »Zastava 1100« 2. 2 avtomobila »Zastava 1100« 3. 2 avtomobila »Zastava 759« 4. avtomobil »Citroen« — dostavni 5. 16 motornih koles »Puch 250« 6. 3 mopede »Colibri« in drugi material za široko potrošnjo v večjih ^ in manjših količinah: radio sprejemnike, foto- * aparate, daljnoglede, svetlomere in uro što-parico. Vozila in material si lahko ogledate eno uro pred licitacijo pri upravi za notranje zadeve v Kranju, kjer bodo sprejemali kavcijo. Pravico do sodelovanja pri licitaciji imajo vse pravne in fizične osebe, ki bodo vplačale kavcijo 10 % od začetne cene. Vsa pojasnila o licitaciji dobite v pisarni uprave za notranje zadeve SO Kranj, soba št. 192, telefon 22-171, interna 39. UPRAVA ZA NOTRANJE ZADEVE SKUPŠČINE OBČINE KRANJ JUGOSLOVANSKALOTERIJA 40 6 21770 400 70700 600 729410 10.000 21 20 41 10 63=561 600 754U 600 041591 8.000 02 6 12 6 452()2 600 4S962 400 98552 1.000 514692 30.000 03 8 023 80 2673 200 89953 400 24 8 74 6 22714 1.000 26784 400 37644 600 287034 8.000 85 6 95 6 21885 406 86275 600 v 26 8X 03896 400 53296 400 70116 600 ,7 4 35517 1.004 6S247 2.004 67137 404 93247 404 93617 1.004 470647 50.004 8 4 10058 604 28448 604 51058 404 892748 10.004 59 8 89 10 249 40 709 100 47909 600 529739 100.000 63 -----I J STANOVANJSKO PODJETJE SKOFJA LOKA razpisuje v imenu občine skofja Loka NATEČAJ za oddajo mestnega zemljišča za gradnjo individualnih hiš in sicer: 1. V Groharjevem naselju v Škofjl Loki 20 lokacij za vrstne hiše, 2. V naselju Kres Železniki 11 lokacij za individualne družinske hiše. Natečaj se bo vršil: Za kres — Železniki v petek, dne 8.4. ob 18. url v v prostorih Stanovanjskega podjetja Skofja Loka. Za Kres — Železniki v petek, dne 8.4. ob 18. uri prostorih Zadružnega doma na češnjici. Natečaj je javen. Razpisni pogoji, zazidalni načrt in ostala dokumentacija je interesentom na vpogled od 4.4. 196« dalje na oglasni deski Stanovanjskega podjetja Skofja Loka, Mestni trg 38/11. Dopolnilna prometna vzgoja uporabnikov cest S prometnim znakom »križišče s cesto, ki ima prednost« spoznamo križišče neenakovrednih cest. Na prednostni cesti je voznik motornega kolesa, ki zavija v levo, na stranski cesti pa tovornjak, ki vozi naravnost. V takšnem križišču peljejo prvo skozi vozila, ki so na prednostni cesti. V našem primeru je to motorist, nato pa vozila na stranski cesti, torej tovornjak. Spoštovanje prometnih znakov — varen promet! Komisija za sprejem in odpoved delovnih razmerij pri AERODROM LJUBLJANA obrat restavracija rrzpisuje naslednja delovna mesta 1 VK KUHARICA 1 KV KUHARICA Razpisni pogoji: a) 10 let prakse b) 5 let prakse Prosta delovna mesta se razpisujejo kot stalna. Prijave oz. prošnje pošljite na naslov Aerodrom Ljubljan.v, Obrat restavracija Kranj p. p. 33. Lahko se zglasite tudi osebno. Ta prostor smo prihranili za vaš oglas! Popravek Pri razpisu Gozdnega gospodarstva Bled za dražbo, objavljeno 30. marca 1966 sta bili zamenjani prvi dve točki. Pravilno je $av na dražba za točko 1 ob 12. uri na Jese* nicah, za točko 2 pa ob 8. uri v Gozdu Martuljku ZAHVALA Ob bridki izgubi naše drage žene, mame, stare rname, sestre in tete MARIJE POLIČAR i Uženkove mame iz Naklega se zahvaljujemo vsem, ki so v času njene težke bolezni iajšali njeno trpljenje, posebna zahvala dr. Žabkar Jožetu za izredno požrtvovalnost med boleznijo. Zahvaljujemo se č. duhovščini za poslovilne besede, pevcem za ganljive pesmi, sosedom, prijateljem in znancem, ter vsem tistim, ki so ji darovali vence in cvetje, ter spremili na njeni zadnji poti. žalujoči mož, sinova z družinama in sorodniki Naklo, 30. marca 1966 ZAHVALA Ob bridki izgubi dragega moža, očeta, brata in strica JANEZA JERALA se'vsem zahvaljujemo, ki ste mu v zadnjih dneh pomagali, stali ob strani in lajšali njegovo bol. Hvala sosedom posebno Murnovim za prevoz v bolnico, sorodnikom, znancem, sodelavcem iz Iskre Kranj, upravi KŽK, sind. podružnice KŽK in sodelavkam, del. enote Klavnice Kranj, za poklonjene vence, izraženo sožalje in spremstvo na zadnji njegovi poti. Hvala g. župniku in organistu za pogrebne svečanosti. Hvala dr. Rusu in dr. Cernetu za daljše zdravljenje, zdravnikom kirugič. odd. ter strežnemu osebju bolnice Jesenice, še enkrat vsem iskrena hvala. Žalujoči: žena Cilka, sinovi: Ivan, Vinkom Zdravko, hčerka Vera s sinom Stankom sestri Tina in Cilka z družinama ter ostalo sorodstvo Češnjica pri Kropi 29. marca 1966 Gorenjska kreditna banka Kranj s podružnicami na Jesenicah, v Radovljici, Škof ji Loki in Tržiču razpisuje JNovo nagradno žrebanje m > • « m ^3 HBHBSfl vezanih hranilnih vlog za vse varčevalec, ki bodo v letu 1966, vključno od 1.1. do 31. 12 1966 vezali pri njej najmanj 2.009.— novih dinarjev svojih prihrankov vsaj za leto dni |^ Navad« so: av:i zastava 750, pralni stioj, moped, Vloge sp.ejcmajo vse njene podružnice. — Vezane dfo šivalni stroj, hladilnik, pisalni stroj, dva kolesa vlop-c sc obrestovane po višjih obrestnih merah. OGLASI - OBJAVE Ugodno prodam spalnico, kuhinjsko opravo in štedilnik, zaradi selitve. Kovačič Mari- j ja, Pševska pot 18, Kranj 1428 Prodam 15 m suhih bukovih drv in repo. Naslov v oglasnem oddelku 1430 Prodam novo motorno kosilnico BCS. Žagar c. Talcev 21, Kranj 1448 Prodam kravo, šenlurška gora 19, Cerklje 1426 i Prodam 6 tednov stare prašičke. Praprotna polica 4, Cerklje 1432 Piščance za rejo in zakol prodam. Naklo 4 1456 Prodam gradbeno parcelo pod šifro »BI. Dobrava« 1457 Klavirsko harmoniko »Mei-nel Herold« 80 basov z registrom in fotoaparat 10 x 15 centimetrov vse dobro ohranjeno ugodno prodam. Cizelj Alojz, Podkoren 92, Kranjska gora 1458 Prodam navadno harmoniko. Kranj, Partizanska 34 1459 Prodam semenski krompir cvetnik, Vilfan, Zg. Bitnje 22 1460 Prodam nemški prirobni kleparski stroj. Kokrica 84, Kranj 1461 Prodam, stroj za izdelavo zidne opeke na električni pogan. Format 40 x 30 x 20, Košir Franc, Suha 70, šk. Loka 1462 Prodam tri zazidljive parcele v okolici Kranja. Voda in elektrika na parceli. Naslov v dam. Medno 12, Medvode 1476 Prodam 4 lončene peči, 20 verej za ograjo, kopalno kad s pečjo in bojlerjem in vzid-Ijiv štedilnik. Naslov v oglasnem oddelku 1477 Prodam mlatilnico s tresili in čistilnikom širina 170 cm novejši tip. Visoko 15, Šenčur 1478 Prodam moped T 12, Mlaka 49, Kranj 1479 Prodam ogrodnik za sajenje in obdelavo krompirja. Motorno slamoreznico z verigo in puhalnikom in težko kravo, ki bo čez 14 dni četrtič teletila. Bohinc Jože Zg. Brnik 60, Cerklje 1480 Prodam avtoradio »Schaub lorenz« avtomatik T 30 Ro-bežnik, c. JLA 42, Kranj 1481 Prodam samokolnico z gumi kolesom. Kranj, Partizanska 23 1482 Prodam kravo po teletu. Mlaka 21, Kranj 1433 Prodam avto VW v zelo dobrem stanju. Naslov v ogl. oddelku 1484 Prodam globok otroški voziček. Naslov v oglasnem oddelku 1485 Prodam skoraj novo motorno kosilnico s kombinir-kami in žetveno napravo Moti—Wer>k. škofjeloška 33. Kranj 1486 Ugodno prodam skoraj novo dnevno sobo, kavč, 3 fotelje, miza tip Nova gorica. Naslov v oglasnem oddelku 1487 Prodam 3 kom. kompletnih reflektorjev 500 W in dva reo-stata 220 V — 1500 W. Nasl Oglasnem oddelku 1463 [ v oglasnem oddelku 1488 Prodam slamoreznico s pu- | Zaradi selitve prodam kla halnikom in nov električni Štedilnik »Gorenje«. Sr. vas 48, Šenčur 1464 Prodam 2000 kg krompirja. Sr. Bitnje 9, Zabnica 1100 Prodam kravo, ki bo čez 14 dni teletila. Žablje 4, Golnik 1465 Avto BMW ISETTA v odličnem stanju z novim motorjem prodam. Dražil Danilo, Britof 27 Kranj 1466 Prodam 2000 kg lepega sena, Zg. Duplje 52 1467 Prodam semensko grahoro. Dvorje 41, Cerklje 1468 Ugodno prodam tri oglato josenovo mizico s steklom, oljnato sliko »tihožitje« z okvirjem 80 x 62. škofic Ul. Ml. brigad 9, Kranj 1469 Prodam kavče in odlične šlarafije vzmetnice. Pere — Kranj, Jenkova 6 1470 Prodam mlado kravo 8 me secev brejo. Prebačevo 23, Kranj 1471 Predam 300 kg krompirja »saksija« Hafner Franc — Zg. Bitnje 23, Zabnica 1472 Prodam 57 m* hrastovega parketa. Cemažar Reginčeva 2, Kranj 1473 Prodam divan. Nasl. v ogl. oddelku 1474 Prodam kravo bohinjko 7 mesecev brejo. Koren, Tatine 5, Preddvor 1475 Skale za betoniranje pro- vir znamke Kutschera v zelo dobrem stanju. Prodam tudi cltre znamke Kirchner. Ponudbe poslati pod Dunajska konstrukcija 1489 Prodam levo ročni čevljarski stroj »Singer« Arh Mirko, Stražiška 28, Kranj 1490 Malo rabljen otroški voziček kombiniran prodam. Kranj, Jezerska 66 1491 Prodam avtoradio in kupim parket. Naslov v oglasnem oddelku 1492 Motorno kolo 200 cem prodam. Šenčur 218 1493 Prodam 200 kg semenskega zgodnjega krompirja in mlado kravo s teletom. Strahinj 69, Naklo 1494 Prodam »Singer« šivalni stroj novejši tip. Naslov v oglasnem oddelku 1495 Prodam sredstvo proti bra-morjem in voluharjem (kar-bidni odpad) po 0,50 N din za kg, Naklo 47 1425 Prodam moped puch in 500 kilogramov betonskega železa prof. 7, Bašelj 2, Preddvor 1496 Prodam plemenskega vola 450 kg težkega in butare. Bašelj 20, Preddvor 1497 Prodam 700 kom. žlindrinih zidakov 40 x 30 x 20, Jezeršek Stane, Zg. Bitnje 97, Zabnica 1498 Prodam kravo, ki bo v tret- jič teletila. Podbrezje 31, Duplje 1499 Prodam brejo telico, kmečki mlin na motorni pogon, opornike za betoniranje in nekaj mecesnovih in smrekovih desk. Naslov v oglasnem oddelku 1500 Prodam jenico simentalko staro 16 mesecev za pleme. Cena po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku 1501 Prodam bel krompir zgodnji in merkur za seme. Hafner, Zabnica 34 1502 Prdam dvosedežni moped. Sp. Bitnje 20, Zabnica 1503 NSU pretiš maks s 5000 km z dolgim sedežem prodam. Belehar, St. Žagarja 7, Kranj 1504 Prodam motor DKW 200 ccm. Šenčur 218 1505 Prodam nov televizor RR. Kamenšek Vili, Kranj Tomšičeva 19 1506 Prodam dva prašiča po 40 kilogramov težka. Cadovlje 3, Golnik 1507 Ugodno prodam moped »Co-libri« Zg. Bitnje 155 Zabnica 1508 Prodam dva dobra konja 5 — 11 let stara. Kranj, c. na Klane 4 1509 Prodam fiat 600 D letnik 1960 z novo novo karoserijo in radio aparatom. Lahovče 61, Cerklje 1510 Prodam otroški voziček in košek s prevleko ali brez Žvan, Kranj, Koroška cesta 12 1511 Prodam semenski krompir igor. Sr. vas 41, Šenčur 1512 Prodam kravo, ki bo četrtič teletila in telico 8 mesecev brejo. Struževo 9, Kranj 1513 Prodam konja 5 — 6 let starega ali zamenjam za starejšega in kravo 8 mesecev brejo, ki bo tretjič teletila. Visoko 5, Šenčur 1514 Prodam vola za pleme in mlado kravo. Uovka 5, Kranj 1515 Prodam seno, Posavc 13, ce in čevlje. Naslov v oglasnem oddelku 1521 Ugodno prodam pralni stroj »Maris« Pogačnik, Valjavčeva 33, Kranj 1522 Ugodno prodam novo kuhinjsko opravo in kavč. Nova-kovič, Savska c. 52, Kranj 1523 Breje zajklje prodam. Šenčur 217 1524 Prodam novo motorno kosilnico. Pogačnik Franc, Oto-če 21, Podnart 1525 Prodam pol hiše v Stražišču in del vrta. Poizve se Sp. Bitnje 20, Zabnica 1526 Prodam avto spačka letnik 61. Ogled v centru slepih Sk. Loka do 14 ure 1527 Kupim konja 7 let starega, srednje težkega. Tatine 4 Preddvor 1528 Kupim hrušove deske — plohe. Zepič, Kranj Zl. polje 5 1529 Kupim večjo količino butar. Konjedič Delavska c. 39 pod Šmarjetno goro 1530 Kupim rablejeno skobeljno mizo (mizarski ponk) Nasl. vogl. odd. 1544 Podnart 1516 Prodam stroj za izdelavo žlindrine opeke 30 x 40 x 20. Naslov v oglasnem oddelku 1517 Prodam moped za 65 in lu-basovo skoraj novo harmoniko. NasJov v oglasnem oddelku 1518 Prodam 5 m2 I vrste bukovega parketa. Mali, Tupaliče 58, Preddvor 1520 Poceni prodam smuči, pall- Palčke in srne za vrtove imam na zalogi. Konjedič Franc, Delavska c. 39 pod Šmarjetno goro 1531 Kmetovalci! V zadružnem domu na Primskovem dobite razne kmetijske stroje in orodje, gozdarsko orodje in motorne žage, motorne in ročne drobtinice za žito, ročne in motorne črpalke, vsa zaščitna sredstva, semena in umetna gnojila. Po želji preskrbimo tudi ostale stvari, ki jih nimamo v zalogi. Z nakupom boste zadovoljni! Se priporoča Kmetijska zadruga »»Sloga« Kranj 1532 Sprejmem fanta na hrano in stanovanje za pomoč na kmetiji v okolici Kranja. Nasl. v ogl. oddelku 1533 Zaposlim kvalificiranega mizarja (pohištveni). Plača po dogovoru. Jezeršek Stane Zg. Bitnje 97 1534 Upokojenec sprejme vsa kmečka dela za hrano in stanovanje v predmestju ali mestu Kranja. To delo bi vršil po honorarni službi. Ponudbe poslati pod »Upokojenec« 1535 Lastno komfortno trosobno stanovanje v Ljubljani prodam ali zamenjam za enako v Kranju. Vzamem tudi malo hišico z vrtom. Ponudbe poslati pod »Dogovor« 1536 Oddam opremljeno sobo. Ponudbe poslati pod Škofjeloška c. 1537 Sprejmem takoj prešivalko (šteparico), lahko tudi 4 ure dnevno. Jakopin Ivan, torbar, Majstrov trg 9, Kranj 1538 Poštenega najditelja rožnatega platna izgubljenega od slaščičarne Sink do Brezij, vljudno prosim, da mi ga vrne pfoti nagradi. Anka Po-har, delavka v slaščičarni Sink, Titov trg 11 Kranj K39 Zveza slepih Slovenije želi zaposliti v domu oddiha zveze slepih na Okroglem kuharico, čistilko in dve ser-virki. Prošnjo prinesite osebno v dopoldanskih urah na Zvezo slepih Kranj, Tavčarjeva 41 1540 Opremljeno sobo išče miren soliden fant. Plača za eno leto naprej. Pismene ponudbe poslati pod »Nagrada« 1541 PONOVNO OBVESTILO! za čez polleta neod vzetih okvirjenih slik in drugo ne odgovarjam in razprodam brez povračila. — Sprejmem par ur dnevno delovno moč. Čolnar Otmar, steklar Kranj 1542 Vscljivo enostanovanjsko hišo s prostorom za delavnico v Kranju, potrebno večjega popravila, dam v najem. Pismene ponudbe poslati pod šifro »Popravilo — vselitev« 1543 Dekle in fanta sprejmem na hrano in stanovanje za pomoč na mali kmetiji. Kranj, Benedikova 2 1394 Zamenjam trosobno stanovanje za enako v bloku v Kranju. Nasl. v ogl. odd. 1399 Cenjene stranke obveščamo, da bo trgovina Delikatesa Kranj zapr'a 4 in 5 aprila zaradi beljenja. Delikatesa Kranj 1446 Obveščam, da sem odprl GRAVERSKO DELAVNICO Izvršujem vsa graverska dela Se priporočam Lojze Perčič, Cankarjeva 8 Kranj GRAVER ZAHVALA V Novi vasi pri Preddvoru je umrl pretekli teden Ribčev ata, JAKOB EKAR Vsem, ki ste našemu dragemu atu v zadnji težki bolezni pomagali in ga tolažili, ga spremili na zadnji poti, darovali cvetje in bili z nami v težki uri, se zahvaljujemo. Posebej izrekamo zahvalo vsem bližnjim in daljnim sorodnikom, vsem dobrim sosedom, znancem in prijateljem, preddvorskemu pevskemu zboru, g. župniku iz Preddvora in Olševka, dalje trg. podjetju Kokra Kranj ter ZD Kranj in Preddvor. Vsakemu posebej in vsem naša iskrena zahvala. Preddvor, 27. marca 1966 žalujoči: Ribčevi iz Nove vasi pri Preddvoru 2. APRIL 1966 * GLAS RADIO — TV SPOREDI 15 RADIJSKI SPORED Poročila poslušajte vsak dan ob 5., 6., 7., 8., 10., 12., 13., 15., 17., 22., 23. in 24. url ter radijski dnevnik ob 19.30 url. Ob nedeljah pa ob 6.05., 7., 9., 12., 13., 15., 17., 22., 23. In 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30 uri. SOBOTA — 2. aprila 8.05 Glasbena matineja —-8.55 Radijska šola za nižjo stopnjo — 9.25 Mladi glasbeniki glasbenih šol pred mikrofonom — 9.45 Četrt ure s kvintetom Bogdana Dimi-tnjeviča — 10.15 Iz oper ruskih avtorjev — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Nimaš prednosti — 12.05 Opoldnnski diver-timento — 1230 Kmetijski nasveti — 12.40 Ansambel Vilija Petriča in Veseli planšarji — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Odlomki iz hrvaških oper — 1435 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.20 Zabavni intermezzo — 15.30 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Gremo v kino — 17.35 Popevke tega tedna — l&.OO Aktualnosti doma in po svetu — 18.20 Iz naših relejnih postaj — 18.45 S knjižnega trga — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Sobotni koncert lahke glasbe — 2030 Vozli inšpektorja Braina — 20.57 Z majhnimi ansambli v ritmu Latinske Amerike — 2130 Pol ure z orkestrom Silver Strings — 22.10 Oddaja za naše izseljence — 23.05 Plesna glasba NEDELJA — 3. aprila 6.00 Dobro jutro — 6.30 Napotki za turiste — 8.05 Mladinska radijska igra — 8.45 Iz albuma skladb za otroke SOBOTA — 2. aprila RTV Zagreb 10.00 Televizija v šoli RTV Beograd 17.35 Poročila 17.40 Kje je, kaj je RTV Skopje 17.55 Lutkovna oddaja RTV Ljubljana 18.10 Vsako soboto 18.25 TV obzornik RTV Beograd 18.45 Mladinska igra 1925 Ko som bil še majhen RTV Ljubljana 19.40 Cik-cak RTV Beograd 20.00 TV dnevnik RTV Sarajevo 2030 Glasbeni kotiček RTV Ljubljana 20.40 Peščena ura RTV Beograd 21.10 Crn sneg RTV Ljubljana 22.00 Bonanza — serijski film 22.50 Zadnja poročila — 9.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — I. — 10.00 Še pomnite tovariši — 10.25 Pesmi borbe in dela — 10.45 Za prijatelje lahke glasbe — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.45 Nedeljska reportaža — 12.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II. — 1330 Za našo vas — 13.45 Kvintet Jožeta Krežeta in ansambel Antona Birtiča — 14.00 Nedeljsko športno popoldne — 16.00 Humoreska tega tedna — 17.05 Slavni pevci — znamenite arije — 1730 Radijska igra — 18.20 Iz klavirske klasike — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Naš nedeljski sestanek — 21.00 Glasba pripoveduje — 22.10 Nočni zabavni zvoki — 23.05 Spomini na Zagrebški bienale 1965 PONEDELJEK — 4. aprila 8.05 Glasbena matineja — 8.55 Za mlade radovedneže — 9.10 Otroška igra s petjem — 9.25 V svetu operne glasbe — 10.15 Iz opusa Domenka Cimarose — 1035 Naš podlistek — 10.55 Glasbena medigra — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Nimaš prednosti — 12.05 Gazele — sedem pesnitev — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Slovenske narodne pesmi — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Iz slovenskega solističnega in komornega ustvar-' janja*— 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.20 Zabavni intermezzo — 15.30 Jeftejeva prisega — kan-tata — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Glasbena križanka — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.20 Zvočni razgledi — 18.45 Družba in čas — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Skupni program JRT — 22.10 Mozaik zabavne glasbe — 22.50 Literarni nokturno — 23.05 Po svetu jazza TOREK — 5. aprila_ 8.05 Glasbena matineja — 8.55 Radijska šola za srednjo stopnjo — 9.25 Sprehod z velikimi zabavnimi orkestri 10.15 Odlomki iz Trubadurja v domači izvedbi — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Nimaš prednosti — 12.05 Slavni virtuozi vam igrajo — 1230 Kmetijski nasveti — 12.40 Veseli hribovci in ansambel Pavla Kosca -— 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo — 14.35 Pot minut za novo pesmico 15.20 Zabavni intermezzo — 15.30 V torek na svidenje — 16.00 Vsak dan za vas —17.05 Koncert po željah poslušalcev — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.20 Plesni orkestri v besedi in glasbi — 18.45 Na mednarodnih križpotjih — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Mali koncert zbora »Slava Klavora« — 20.20 Radijska igra — 21.20 Pesem godal — 21.35 Iz fono-toke radia Koper — 22.10 Nočni koncert — 23.05 Plesna glasba SREDA — 6. aprila_ 8.05 Glasbena matineja — 8.55 Pisan svet pravljic in zgodb — 9.10 Mladinski pevski festival 1965 — 9.30 Jugoslovanski ansambli zabav- nih melodij — 10.15 Igra violinist Uroš Prevoršek — 10.45 Človek in zdravje — 10.55 Glasbena medigra — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Nimaš prednosti — 12.05 Dva prizora iz drame »Rensko zlato« — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Iz narodne zakladnice — 1330 Priporočajo vam — 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo — 1435 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.20 Zabavni intermezzo — 1530 Vzhodnonemški centralni orkester — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Nacionalne smeri v evropski glasbeni kulturi — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Iz studia 14 — 18.40 Naš razgovor _ 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Deset minut z malimi ansambli — 20.10 Dekle z zahoda — opera. —• 22.50 Literarni nokturno — 23.05 Igra Plesni orkester RTV Ljubljana ČETRTEK — 7. aprila 8.05 Glasbena matineja — 8.55 Radijska šola za višjo stopnjo — 9.25 Glasbena pravljica — 9.48 Lahka orkestralna glasba — 10.15 Z našimi pevci v popularnih operah — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Nimaš prednosti — 12.05 Skladbe o morju — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Cez hrib in dol — 13.30 Priporočajo vamV— 14.05 Orkester RTV Ljubljana vam predstavlja — 14.35 Lirika za 0'troke — 15.20 Zabavni intermezzo — 15.30 S češkimi pihalnimi godbami v ritmu koračnice — 15.40 Literarni sprehod — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Turistična od- TELEVIZIJA NEDELJA 3. aprila RTV Ljubljana 9.25 Poročila 930 Za staro in mlado RTV Beograd 10.00 Kmetijska oddaja RTV Zagreb 10.45 Združenje radovednežev RTV Ljubljana 11.30 Lassie — serijski film RTV Zagreb 12.00 Kulturna tribuna Nedeljsko popoldne RTV Ljubljana 18.30 Poročila 18.35 Zgodbe za vas — serijski film 18.55 Studio I. 19.54 Intermezzo RTV Beograd 20.00 TV dnevnik 20.45 Mladinska olimpiada RTV Ljubljana 22.00 Zadnja poročila PONEDELJEK — 4. aprila RTV Zagreb 10.00 Televizija v sodi RTV Ljubljana 11.40 Televizija v šoli RTV Beograd 1735 Tečaj angleškega jezika 18.05 Madžarski lutkovni filmi _ RTV Ljubljana 18.25 T V obzornik 18.45 Ma^lo za vsakogar, nekaj za vse RTV Beograd 19.15 Tedenski športni pregled RTV Ljubljana 19.40 Kratki filmi ' Charlia Chaplina RTV Beograd 20.00 TV dnevnik RTV Ljubljana 20.30 TV drama 21.40 Biseri glasbene literature RTV Beograd 2135 Reportaža RTV Ljubljana 22.10 Pogovori o slovenščini 22.30 Zadnja poročila TOREK~— 5. aprila RTV Ljubljana 9.55 Plenarno zasedanje s kongresa SZDL Slovenije 18.05 Film iz angleške p olj udnoznan st vene serije 18.35 Poje Koroški oktet 19.00 T V obzornik 19.10 Kongres SZDL 20.00 Damači celovečerni film 2130 Za lahko noč 21.40 Zadnja poročila SREDA — 6. aprila_ RTV Zagreb 10.00 Televizija v šoli 1635 Poročila 16.40 Tečaj ruskega jezika 17.00 Tečaj angleškega jezika RTV Ljubljana 17.40 Tik-tak 17.55 Pionirski TV studio 18.25 TV obzornik in poročilo s kongresa SZDL 19.15 Filmski pregled RTV Zagreb 19.40 TV prospekt RTV Ljubljana 19.54 Intermezzo RTV Beograd 20.00 TV dnevnik RTV Ljubljana 20.30 Predpomladni večer — drama 21.30 VI. kongres SZDL Slovenije 21.40 Kulturna panorama 22.20 Zadnja poročila ČETRTEK -- 7. aprila 9.55 Prenos plenarnega zasedanje kongres« SZDL 16.10 Televizija v šoli RTV Beograd daja — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.20 Odskočna deska —• 18.45 Jezikovni pogovori — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 21.00 Literarni večer — 21.40 Glasbeni nokturno — 22.10 Komorna ura sodobne češke glasbe — 23.05 Plesna glasba PETEK — 8. aprila 8.05 Operna matineja — 8.55 Pionirski tednik — 9.25 Domače viže — domači ansambli — 9.35 Pet minut za novo pesmico — 10.15 Iz hrvatske literature za klavir — 10.35 Novost na knjižni polici — 10.55 Glasbena medigra — 11.00 Turistični napo: ki za tuje goste — 11.15 Nimaš prednosti — 12.05 Iz oper Bedricha Smetane — 12.30 Kmetijski nasveli — 12.40 Posnetki zbora »Stane Z iz Krope — 1330 Priporočajo vam — 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — 1435 Nizozemska narodna glasba — 15.20 Napotki za turiste — 15.25 Zabavni intermezzo — 15.30 Od vasi do vasL— 15.45 Novo v znanosti — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Petkov simfonični koncert — 1S.0J Aktualnosti doma in po svetu — 18.20 Igra zabavni orkester RTV Ljubljana — 18.45 Kulturne diagonale — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Lepe melodije — 20.20 Tedenski zunanjepolitični pregled — 20.30 Slovenska zemlja v besedi in, glasbi — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.10 Za ljubitelje jazza — 22.50 literarni nokturno — 23.05 Baročni nokturno 16.55 17.00 17.40 18.25 19.10 19.40 20.00 2030 21.15 22.15 22.25 Poročila Od zore do mraka Tisočkrat zakaj RTV Ljubljana TV obzornik Dva obraza Gershvvina Kaleidoskop RTV Beograd TV dnevnik Aktualni pogovori RTV Zagreb Izbor pesmi za festival Intervizije »Zlati ključ« Poezija Poročila PETEK — 8. aprila RTV Zagreb 10.00 Televizija v šoli 16.35 Poročila 16.40 Televizija v šoli 17.00 Tečaj angleškega jezika 1X30 Televizija v šoli 18.00 Kekec — oddaja za otroke RTV Ljubljana 18.25 TV obzornik 18.45 Rezerviran čas 19.15 S kamero po svetu 19.40 TV akcija RTV Beograd 20.00 TV dnevnik RTV Ljubljana 20.30 Celovečerni film 22.30 Koncert resne glasbe 23.30 Zadnja poročila SEJA SKUPŠČINE OBČINE KRANJ Štirikrat o šolah Denar za mostova pri Planiki in v Podnartu Kranj, I. aprila — Včeraj popoldne je bila seja skupščine občine Kranj, na kateri so razpravljali in sklepali o več pomembnih zadevah. Tako kot na prejšnjih sejah je tudi tokrat skupščina obravnavala nove statute delovnih organizacij. Ustrezna komisija je poročala o 14 statutih in svojih pripombah nanje, ki so jih odborniki v celoti osvojili. Kar štiri točke dnevnega reda so bile posvečene šolstvu. Najprej so razpravljali in sklepali o odloku o ustanovitvi sklada za šolstvo in o statutu sklada. Posebnega zanimanja je bila deležna analiza uspehov ob zaključku prvega polletja na osnovnih šolah, zato bomo o njej še poročali. Zavod za prosvetno pedagoško službo je skupščini poročal še o delu strokovnih šol v prvem polletju in pri tem posvetil posebno pozornost težavam, ki jih ima večina šol zaradi pedagoško neusposobljenih strokovnih predavateljev, v več primerih pa tudi zaradi slabih prostorov. Ob tej priložnosti je skupščina izrekla še soglasje k ustanovitvi osnovne šole za odrasle pri Delavski univerzi Kranj, ki je namenjena 10 tisoč delavcem v občini, ki nimajo dokončane osnovne Dežurna služba veterinarjev v mesecu aprilu 1966 Od 2. do 9. IV. 1966 Veho- vec, Stošičeva 3, tel. 21070; 9. in 10. IV. 1966 Bedina, Je-šetova 29, tel. 21631; od 1L do 23. 4. 1966 Rus, Cerklje, tel. 73115, dopoldan do 14. ure pa kličite veterinarja na skupščino občine Kranj, tel. 22001; od 23. do 30. IV. 1966 dr. Ru-tar, Planina 4, tel. 21605 šole in so tako brez možnosti za nadaljnje izobraževanje. Na seji je skupščini prvič poročalo o svojem delu občinsko javno pravobranilstvo, ki je svojo dejavnost ilustriralo s kratkim opisom več značilnih pravd. Ob koncu seje so odborniki sprejeli predlog sveta za finance, da naj bi iz skupščinskega rezervnega sklada namenili za most pri Planiki 150.000 N dinarjev, za most pri Podnartu pa 100.000 N dinarjev. Most v Kranju bo veljal okoli 300.000 N dinarjev in ga bosta sofinancirali še podjetji Planika in Tek/ stilindus. Most v Podnartu bo veljal okoli 850.000 N dinarjev, zanj pa bodo prispevale še občina Radovljica, republika in gospodarske organizacije. Sori novo strugo Železniki, 1. aprila — Posebna komisija si je danes ogledala selško So-ro in ugotovila, da vsaj do naslednjega 1. aprila ni nobenih pogojev za gradnjo jezu v Sefški dolini. Bojazen prebivalcev, ki so menda množično spraševali na krajevnem uradu v Železnikih, kdaj in kam jih bodo evakuirali, je bila torej prenagljena in neutemeljena. KOMPASA Kranj VAM NUDI NASLEDNJE USLUGE: ORGANIZIRA izlete po Jugoslaviji in inozemstvu } PRODAJA vse vrste vozovnic za tu in inozemstvo } POSREDUJE nabavo potnih listov z vizami REZERVIRA hotelske usluge in privatne sobe IZPOSOJA osebne avtomobile brez šoferjev Jeseničani proti „nadvladi" Kranja? Zavrnili so predlog, naj občina Kranj ureja razmerja med občinami in skupnostjo za socialno zavarovanje V četrtek smo na seji Sob Jesenice pričakovali, da bo izmed deset točk dnevnega reda razprava o predlogu o proračunu občine Jesenice za tekoče leto, osrednje vprašanje te seje. Vendar ni bilo tako. Največ diskutantov je sodelovalo v razpravi o četrti točki dnevnega reda, ki je glasila: »Razprava o združitvi komunalnih skupnosti socialnega zavarovanja delavcev Jesenice, Kranja,' Radovljice, škofje Loke in Tržiča ter o sporazumu o ureditvi medsebojnih razmerij med občinami«. Po določbah republiškega zakona se medsebojna razmerja med občinami, za katere se ustanavlja komunalna skupnost, urede s posebnim sporazumom, v katerem 93 določi, katera občinska skupščina opravlja naloge po temeljnem zakonu o organizaciji in finansiranju socialnega zavarovanja. Ker je do združitve komunalnih zavodov za socialno zavarovanje že prišlo in ker ima ta nova združena komunalna skupnost svoj sedež v Kranju, je bil na dnevnem redu Sob Jesenice predlog, naj se pooblasti občina Kranj, da ureja medsebojna razmerja med občinami in komunalno skupnostjo. Jeseniški odborniki pa so bili ostro proti takšnemu po- oblastilu. Na seji smo slišali pripombe, da je to politično »posiljevanje«, da je že republiški zakon decembra lani bil v Skupščini SRS sprejet z minimalno večino glasov itd. Ing. Hafner je rekel: »Smo za združitev, vendar želimo točno vedeti, kdo bo nosil odgovornost za morebitne negativne posledice, če bo drugi organ (izven občine) pooblaščen sprejemati sklope, ki bodo za nas obvezni!« Odborniki, ki so prejšnji dan bili na seji združene komunalne skupnosti v Kranju, so poročali da so jih kranjčani po-iskusili »izigrati« dočim so drugi zopet govorili, da dokler se je na Jesenicah zidal Zdravstveni dom, so bili sa- mi, sedaj ko so vložili že veliko v investicije za zdravstvo pa prihaja do združitve in prenosa vseh pooblastil y Kranj. Takšno razpoloženje na seji Skupščine občine Jesenice ni mogel spremeniti niti poslanec Franc Lebar ki je tolmačil, zakaj je Skupščina SRS sprejela takšen zakon. Za predlog, naj se skupščina občine Kranj pooblasti da ureja medsebojna razmerja med občinami in komunalno skupnostjo, sta glasovala samo dva odbornika in to predsednik skupščine tov. Slamnik in podpredsednik Skup. ščine tovariš Saksida. Pet odbornikov se je glasovanja vzdržalo vsi ostali pa so bili proti. Zaradi takšnega stališča Sob Jesenice, bo zadnjo besedo o tem izrekel Izvršni svet SRS ki je za to od skupščine SRS pooblaščen. Prepričani smo, da bi se z nekaj dobre volje dalo nesoglasja rešiti brez posredovanja tretjega. J. v. OB UKINITVI PROGE JESENICE—RATEČE UTIHNIL GLAS JE LOKOMOTIV Na cesti v Zgornjesavski dolini pet novih avtobusov Jesenice, 1. april. Čeprav bi pred leti prebivalci Gornjesavske tobuse, ki so v rezervi, in ki doline sprejeli novici o ukinitvi železniške proge na relaciji Jesenice_Rateče kot neslano prvoaprilsko šalo, je danes, točno prvega aprila, postala resnica. Vlak ne vozi več. Utihnil glas je lokomotiv In ostal bo le spomin. Veliko je bilo ostrih protestov proti takšni odločitvi s strani prebivalcev tega območja, družbenopolitičnih organizacij in organov pa vse do poslancev v skupščini SRS. Nov val mrzlega zraka pa je v zadnjih dneh marca te »vroče« proteste nekoliko ohladil. Ljudje so se pomirili z usodo in verjetno se bodo kmalu navadili na avtobusni promet. Vsekakor pa je k takšnemu razpoloženju veliko prispevalo podjetje Ljubljana Transport — poslovna enota Jesenice, ki je za potrebe Gornjesavske doline v marcu nabavilo pet novih avtobusov znamke FAP, tip »OHRID« A-ll. Avtobusi, ki so kupljeni v Skopju, imajo 41 sedežev in 20 stojišč. Torej ni nobene bojazni, da se bodo potniki z Gornjesavske doline prevažali s starimi avtobusi. Računajo, da bo devet avtobusov v eno smer zadostovalo za promet. Ce pa se bo pokazalo, da je devet avtobusov v eno smer premalo, ima podjetje pripravljene še tri av- Ss8» m m m m m It — SE PRIPOROČAMO! m K.ii A. HEGELE Villach, Italienerstrasse 16. Vam nudi po zelo ugodnih cenah vse znamke KMETIJSKIH STROJEV — Obiščite nas! Zahtevajte prospekte in ponudbe! 8*H W I m m Ig 'm VS.\c 1 se bodo po potrebi vključevali v promet (tudi redni promet, če bo potrebno). Avtobusno podjetje prosi vse potnike, naj vse nepravilnosti od strani podjetja takoj prijavijo upravi na Jesenicah, ali pa morebitne želje (n. pr. za spremembo voznega reda ipd.). Podjetje ima poleg tega v programu, da še letos nabavi tri nove avtobuse tipa -JA-NEZ«2 izdelek tovarne TAM in pa dva mestna nova avtobusa za potrebe lokalnega (mestnega) prometa. IN URADNI VESTNIK GORENJSKE Izdaja in tiska CP »Gorenjski tisk« Kranj, Koroška cesta 8. Naslov uredništva: Kranj, Cesta Staneta Žagarja 27 In uprave: Kranj, Koroška cesta 8. TekočI račun pri NB v Kranju 515 1 1135. Telefoni redakcije 21 835, 22-152 uprava In tiskarna 21-190 21-475, 21-897. Naročnina letna 20 novih dinarjev (n. d.) ali 2.000 starih dl narjev (s. d.), mesečno 1.70 n. d. ali 170 s. d. Cena posameznih Številk 0.40 n. d. aH 40 s. d. Mali oglasi za naročnike 0.40 n. d. aH 40 s. d, za nenaročnike 0.50 n. d. ali 50 s. d. beseda. Ne plačanih oglasov ne objavljamo