GLASILO SZDL OBČINE KAMNIK
Kamniški občan
LETO XXVII.
KAMNIK, 26. JANUARJA 1987
Samupravna delavska kontrola se prepočasi uveljavlja
Kako naj se preprost delavec spozna na zapletena strokovna vprašanja? Premalo smo obvešieni o bistvenih vprašanjih gospodarjenja in razpolaganja z družbenimi sredstvi. Pobude in opozorila delavcev, na podlagi katerih bi določena vprašanja obravnaval in zahteval razjasnitev odbor samoupravne delavske kontrole, so zelo redka.
Taki in podobni so bili odgovori predsednikov odborov samoupravne delavske kontrole in predsednikov delavskih svetov na nedavnem akcijskem posvetu, ki sta ga sklicala občinski sindikalni svet in družbeni pravobranilec samoupravljanja.
Podobni so bili tudi odgovori na vprašalnik, na katerega je predhod-
no odgovorila večina odborov samoupravne delavske kontrole. Čeprav aktivnosti teh organov ne moremo meriti s številom sej, ki so jih imeli, je vendar značilen podatek, da se nekateri odbori lani sploh niso nikoli sestali. Večina odborov pa je obravnavala le poslovno poročilo ob zaključnem računu.
Pomembna je tudi ugotovitev na posvetu, da so odbori samoupravne delavske kontrole le redko seznanjeni z ugotovitvami, pobudami in predlogi, ki jih v organizacije združenega dela pošiljajo organi družbenega nadzora zunaj delovne organizacije (Služba družbenega knjigovodstva, inšpekcije itd.). Zato so se dogovorili, da bosta občinski sindikalni svet in družbeni pravobranilec samoupravljanja predlagala tem
V spomin junakom
V prelepem zimskem popoldnevu, 6. januarja, se je zbrala množica ljudi v odmaknjenem, a vedno privlačnem Rudniku pri Radomljah. Zbrali so se stari partizanski borci, medvojni aktivisti in mnogi predstavniki družbeno političnih organizacij iz Kamnika, Radomelj, Domžal in veliko krajanov.
Ob svojstvenem, estetskem in izvirno oblikovanem spomeniku NOB je bila spominska slovesnost junaško padlim žrtvam v letu 1945.
tega dne (prav tako v popoldanskem času so pred 42 leti obkolile močne nemške policijske in okupacijske vojne sile gozdni predel za Rudnikom in pokončale v krvavem spopadu domala ves politični in oblastni vrh kamniškega okrožja. Udarec za kamniško osvobodilno gibanje je bil toliko hujši, ker so padli predstavljali obnovljeno okrožno vodstvo, po hudih izgubah v jeseni in zimi 1944.
Komemoracijo so pripravili Radomeljčani, šolarji z uspelimi recitacijami in petjem, moški zbor z ubranim petjem borbenih pesmi, predsednik s klenim in jasnim nagovorom.
Poklonitev spominu žalostno preminulih žrtev je bilo sočasno tudi toplo, tovariško srečanje borcev in ljudi kamniško-domžal-skega območja.
Domala vsi udeleženci so si ogledali razstavo partizanskega pisca morda najbolje zapisane trilogije narodno-osvobodilncga gibanja (Ukana) - Toneta Svetine.
Pisatelj ni samo priljubljen in zgodovinsko temeljit romanopisec (medvojnih dogodkov), temveč globoko izpovedujoč in pretresljiv likovnik. Iz kovine, odpadlega medvojnega orožja, drobcev granat, zvari simbolične, silovite govoreče silhuete, groze vojne.
Razstava je bila odprta v počastitev krajevnega praznika, v galeriji J. Repanška, v neposredni bližini spomenika. Razstavna dvorana z urejeno okolico je ena najlepših tega gorenjskega predela in znana po uspelih predstavitvah raznih umetnikov. Razstava Toneta Svetine bo odprta mesec dni.
Z. S.
organom, da o vseh pomembnejših ugotovitvah in ukrepih obveščajo tudi odbore samoupravne delavske kontrole.
Menili so tudi, da bi bilo napak, če bi se organi samoupravne delavske kontrole v organizacijah združenega dela sami lotevali razčiščevanja strokovnih vprašanj, pač pa naj osvetlitev posameznega problema in predloge rešitev v razumljivi obliki zahtevajo od strokovnih služb, določenih delavcev in drugih organov.
Dogovorili so se tudi, da bodo več poudarka dali oceni, kako se v tozdih uresničujejo samoupravni splošni akti, zlasti z vidika varovanja samoupravnih pravic in dolžnosti delavcev in varovanja družbene lastnine.
Na primer, kadar se v neki delovni organizaciji ponavljajo primeri, ko sodišče združenega dela vrača delavce, ki jim je z disciplinskim ukrepom prenehalo delovno razmerje, bi se kazalo vprašati, kje so vzroki za to, saj običajno ne gre za majhna sredstva, ki jih morajo vsi delavci v tozdu prispevati za plačilo osebnih dohodkov delavca, ki dalj časa ni delal.
Samoupravna delavska kontrola bi morala večjo skrb nameniti tudi vprašanjem delitve osebnih dohodkov, zlasti tam, kjer bi šla izplačila v škodo sredstev za nadaljnji razvoj delovne organizacije, ali pa tam, kjer se pojavljajo primeri, da so delavci, ki so odšli iz OZD, prikrajšani za razliko pri obračunu osebnih dohodkov za obdobje, ko so delali.
Razumljivo je, da bo odbor samoupravne delavske kontrole dobro delal lahko le, če ne bo čaHel na posamezne »primere«, pač pa bo svoje delo vsaj v grobem začrtal v programu dela za vsako leto.
In še nekaj je pomembno, kar pogosto pozabljamo. Samoupravne delavske kontrole ni mogoče omejiti samo na od delavcev neposredno izvoljen odbor, pač pa je to tudi naloga zbora delavcev, delavskega sveta in ostalih samoupravnih teles.
Tudi družbeno politične organizacije, zlasti sindikat se bo moral v prihodnje bolj obrniti k samoupravni delavski kontroli in pomagati ustvarjati pogoje za učinkovitejši delavski nadzor.
F. S.
Kakšno bo letos praznovanje dneva mladosti?
Razprave okrog praznovanja meseca mladosti in odhoda štafete mladosti iz Slovenije so lani porabile precej papirja pa tudi vroče krvi mladincev iz ostalih republik ni manjkalo. Kaj je povzročilo takšno nezadovoljstvo? Slovenska mladina je zahtevala, da se spremeni koncept praznovanja, sajje starino mnenju mnogih mladincev, metanje denarja skozi okno. Vse peticije niso nič pomagale, rodile pa so val obtožb, zasmehovanja in zgra-ianja.
Je res problem štafeta? Seveda ne! Slovenska mladina je hotela povedati, da tako praznovanje, kot smo ga videli v zadnjih letih, ne služi ničemur. Zahteva po prikazu dejavnosti mladih in decentralizaciji praznovanja, je upravičena. . Ker slovenski predlogi niso prodrli, bodo mladi Poskušali izvesti del koncepta na tleh naše republike. Svojo zasnovo praznovanja pa so že pripravili tudi mladi v ljubljanski regiji.
Štafeta mladosti, ki bo letos odšla iz Slovenije, bo začela svojo pot na očaku Triglavu 21. marca, od Slovenije pa se bo poslovila čez teden dni v celjski regiji.
V vseh obljubljanskih občinah so občinske konference ZSMS pripravile sedemdnevni program. Vsi povdarjajo, da bo letos povsem drugače. Veliko bo okroglih miz, športnih prireditev in predstavitev dejavnosti mladih s tovariškimi srečanji. Ko-čevci so se odločili, da v Beograd ne bodo poslali
svoje delegacije, verjetno jim bo sledilo še več občinskih konferenc.
Osrednja prireditev v ljubljanski regiji bo v Litiji. Poleg ostalih aktivnosti, ki bodo potekale ves teden, bosta na dan prihoda štafete potekali dve razpravi na temo: problematika malega gospodarstva ter domicilno načelo zbiranja sredstev iz OD delavcev, ki se iz obljubljanskih občin vozijo na delo v Ljubljano. Na nivoju regije so imenovali tudi odbor za sprejem štafete mladosti. Odbor bo poskušal čim bolj vsebinsko dodelati koncept praznovanja v naši regiji. Sodelovale bodo vse občine.
V Kamniku pripravljajo prireditve za sprejem ter za mesec mladosti. Mladi bodo organizirali Shod mladih Kamničanov ki bo drugače zasnovan kot v prejšnjih letih, s sodelovanjem mirovnikov ter ekologov. Veliko bo razprav o problemih mlade generacije in možnostih za vključevanje v nova družbena gibanja v okviru ZSMS. V tednu, ko bo štafeta krožila po Sloveniji, bodo organizirali nekaj okroglih miz, teme še niso določene.
Odhod štafete iz Slovenije bo zopet pospravil lep kupček denarja, odhod s Triglaa ter kroženje po Sloveniji okroglih petindvajset milijonov din. Ostale aktivnosti ne bodo niti približno tako drage. Kljub vsem lahko rečemo: vendar se nekaj premika če že ne povsod, pa vsaj v Sloveniji.
DAMJAN GLADEK
Čeprav sneg naletava že peti dan, so ceste splužene in prevozne z zimsko opremo
Pa naj še kdo reče, da tudi občani nismo pometali pred svojim pragom
Stalno dežurstvo na avtobusni postaji je pomagalo, da je bila ta očiščena, avtobusi pa dva dni edina javna prometna vez z Ljubljano
Po obilnem sneženju pred slabim mesecem dni je bilo naslednje dni padavin precej manj, tako da sneg pretiranih težav ne povzroča reč, čeprav je snežna odeja ponekod še vedno debela slab meter. Toliko snega pri nas ni padlo že od leta 1952, ko je bila Gorenjska skoraj »skrita« pod snegom.
Pa pustimo preteklost, poglejmo raje sedanjost.
Prvo sneženje, 15. decembra, je prav gotovo bolj presenetilo komunalne službe, kot nas občane, saj so vsaj prvi dan rahlo zatajile. Prav zato smo se bali, kako bo prihodnjič, ko ne bo padlo le »nekaj ubogih« centimetrov snega. Tega dne nas je bilo strah predvsem zato, ker zamude v obmestnem in mestnem prometu, zasnežene in poledenele ceste, zamrznjeni pločniki ter neprevozne železniške proge, nikomur niso po volji.
Ko je 10. januarja začelo snežiti, smo si dejali - zasulo nas bo! Potem pa... presenečenje. Glavne ceste so bile splužene že prvo jutro, pa drugo, tretje itn., saj je sneg kar sedem dni neusmiljeno padal. Moramo priznati, da so tokrat fantje iz kamniške »komunale« svoje delo dobro opravili. Kljub številnim neprespanim nočem, smo jih lahko vsak dan srečevali na ulicah, kjer so se spopadali z novimi in novimi kupi snega in ledu. Tega dela pa niso opravljali le oni, ampak še gasilci, alpinisti in delavci raznih DO, ki so skušali odstraniti čim več snega s streh in okolice poslovnih prostorov. Brez dela pa niso bili niti občani, ki so organizirano ali neorganizirano čistili okolico svojih bivališč.
Ceste v Kamniku so torej suhe, pločniki prehodni, večina streh je že brez svojih »težkih pokrival,« zato si še v slikovni reportaži poglejmo, kako je potekala akcija, »vrniti Kamnik v normalno življenje«.
Matic ROMŠAK
Zima, zima bela, v sneg nas je odela
V t
Po končanem delu prav pride počitek
; rii»1.1'
<#•»w m
Prehodno, čeprav zasneženo mestno jedro
Snežiti je nehalo, povečala pa se je zagnanost pri čiščenju obvoznice
S seje izvršnega sveta
Industrija vse bolj ogroža Kamniško Bistrico
Varstvo okolja —
sestavni del gospodarjenja
Kamniška Bistrica s približno 57 hektari vodne površine jc imela pred približno 25 leti, ko onesnaževanje okolja še ni bilo tolikšno kot danes, okrog 20 ton ribjega staleža in to pretežno plemenitih vrst (potočna postrv, li-pan, sulec). Zdaj obnova vodne flore in favne zaradi vsakoletnih poginov sploh ni možna in Ribiška družina Bistrica ocenjuje, da je v reki največ tri tone rib. To tudi niso več avtohtone vrste -sulec in lipan, ampak ju ribići nadomeščajo pretežno z vlaganji šarenk iz gojitvenih potokov in ribogojnic.
Ribiči so na zadnji seji izvršnega sveta, na kateri so obravnavali poročilo o stanju na področju predčiščevanja odpadnih voda in programe za odpravo onesnaževanja voda kamniških delovnih organizacij, poudarili, da tako stanje v naših vodah onemogoča uspešno gospodarjenje ribiške družine in zmanjšuje turistični ribolov.
Z brezvestnim onesnaževanjem Bistrice pa seveda ne škodujemo samo ribam, ampak vsekakor tudi sebi, človeštvu nasploh.
Največji industrijski onesnaževalci v naši občini so na omenjeni seji povedali, kako nameravajo izboljšati razmere, s kakšnimi ukrepi bodo preprečili ali vsaj zmanjšali onesnaževanje Kamniške Bistrice in katastrofalne pogine rib, o katerih nas nenehno opozarjajo člani ribiške družine.
Predstavniki ribiške družine Bistrica so tudi povedali, da ima-
GOSPODINJE POZOR! Brusim nože, škarje in sekirice. Delo sprejemam na dom, Kebetova 19, vsak ponedeljek, torek in sredo od 15. do 18. ure. Se priporočam
jo skoraj z vsemi delovnimi organizacijami večletne sodne spore (odškodninski zahtevki za pomore) in da so med hudimi onesnaževalci lahko tudi zelo majhne delovne organizacije, na primer Donitov tozd Kemostik, za katerega so ugotovili, da v reko spušča fenole. Največ poginov rib je ob hudih nalivih, ko se v kanalizacijskem omrežju zmešata meteorna in odpadna tehnološka voda (kanalizacija ni ločena). Predloga, da bi ob nalivih ozdi za nekaj časa ustavili izliv svojih odpadnih voda, za zdaj niso upoštevali še v nobeni od njih. Razpravljala so si bili enotni, da je v ekologiji potrebno veliko časa', in ogromno denarja, da se pokažejo minimalni rezultati. Nestrpnost in nerazumevanje za probleme, ki jih imajo posamezne organizacije z ekologijo (RKK, Graditelj, KIK, Eta, Svilanit, Titan, Utok) vsekakor le še zavlačujeta hitrejše reševanje tega problema. Tudi o Centralni čistilni napravi so bili razpravljala enotni, da je treba enkrat za vselej prekiniti medobčinske pregrade in rešiti nesporazume, ki jih ima CČN z nekaterimi delovnimi organizacijami.
Ker gre za enoten prostor -porečje Kamniške Bistrice -problemov ne kaže reševati razdrobljeno. Potreben je celovit pristop in enoten program sanacije za čiščenje odpadnih voda. Zato velja razmisliti tako o združevanju sredstev delovnih organizacij kot o sodelovanju z banko. Tako združena sredstva bi morala ob pravilnem strokovnem pristopu kar najhitreje pokazati prve rezultate.
Izvršni svet je sprejel več sklepov, med katerimi so najpomembnejši naslednji: takoj je treba izdelati kataster vseh gospodinjskih kanalizacijskih odtokov v Bistrico, povečati nadzor pri praznjenju greznic, vsem delovnim organizacijam poslati zahte-
vo, da določijo ljudi, ki bodo odgovorno delali na čistilnih napravah (vsak prestopek oziroma malomaren odnos pri delu na čistilni napravi bi morali obravnavati enako strogo kot prestopek v proizvodnem delovnem procesu) in tudi letos naj bi organizirali čiščenje Kamniške Bistrice. V tej akciji naj bi sodelovali tudi delavci ozdov, ki vsako leto onesnažujejo reko.
Za konec pa še opozorilo pobudnikov omenjene razprave -problem voda ni ali vsaj ne bi smel biti le ribiški, gre predvsem za naš odnos do našega okolja.
R. GRČAR
Tudi v naši občini vse bolj prihajamo do spoznanja, da varstva okolja ne smemo več obravnavati kot neko breme, ločeno od programov gospodarskega razvoja.
Spoznavamo, da na primer varstvo Kamniške Bistrice in njenih pritokov ne more biti le problem ribičev, pač pa življenjsko vprašanje slehernega občana in delovnega človeka, sleherne organizacije združenega dela in krajevne skupnosti.
To je pokazala tudi razprava na nedavni seji občinskega izvršnega sveta, ki so se je udeležili tudi predstavniki vseh večjih OZD. Sodeč po predstavitvi programov čiščenja odplak v posameznih OZD se bodo v večini organizacij resno lotili tega problema. Seveda, če bodo to, kar so povedali, tudi uresničili.
Ne gre samo za velika sredstva, ki jih je treba prispevati za kritje škod na ribjem zarodu ribiških družin, za čiščenje odplak preko centralne čistilne naprave, za plačilo kazni in podobno. Gre tudi za spoznanje, da moramo končno varstvo našega okolja začeti vračunavati v stroške izdelkov. Tega doslej nismo počeli in smo ravnali tako, kot da sta voda in čist zrak nekaj samo po sebi umevnega in za vselej danega. Zato se bodo odslej, če bomo začeli dosledno uresničevati varstvo okolja, stroški marsikaterega izdelka pokazali v povsem drugačni luči. Morda potem potreba po drugačnih proizvodnih programih in sodobni tehnologiji, ne bo več zvenela kot fraza.
Res je tudi, da bi že danes lahko preprečili marsikatero škodljivo posledico proizvodnih
Sofinaciranje avtobusnih prevozov
V paketu sporazumov, ki jih komite za družbeno ekonomski razvoj SO Kamnik razpošilja po delovnih organizacijah, je tudi samoupravni sporazum o financiranju javnega potniškega prometa za prevoze delavcev na delo in z dela z območja občine Kamnik.
Za ponazoritev navajamo 1. člen tega sporazuma: S tem samoupravnim sporazumom se udeleženci sporazumejo, da bodo organizacije združenega dela za prevoz delavcev na delo in iz dela na območju občine Kamnik od 1. 3. 1987 dalje združevale sredstva za pokrivanje stroškov pri obratovanju prog na območju občine Kamnik kot slede: 1. Vransko-Kamnik, 2. Gornji grad-Smrečje-Kamnik, 3. Kamniška Bistrica-Kamnik, 4. Tunjice-Kamnik, 5. Komenda--Kamnik, 6. Biagovnica-Volčji potok-Kamnik.
Integralov tozd Obmestni promet opravlja prevoz potnikov v primestnem prometu naše občine. Zaradi specifičnosti primestnega prometa (enosmerni in konični prevozi) pa temeljna organizacija i zbrano voznino ne pokriva proizvodnih stroškov prometa. Potrebe in zahteve po prometnih povezavah posameznih naselij občine Kamnik pa so ved-
Prenova banke na Bakovniku
Sredi februarja bodo v ekspozituri Ljubljanske banke. — Gospodarske banke Ljubljana na Bakovniku odprli prenovljene prostore. Odslej bodo v tej enoti, v katero so občani že prej raje zahajali, predvsem zaradi krajših vrst, boljše dostopnosti (velik parkirni prostor) in predvsem prijaznejših delavk za bančnimi okenci, kar štiri blagajniška mesta. Poleg tega pa bo občan tu lahko opravil praktično vsa bančna opravila v zvezi s hranilnimi vlogami, tekočimi in žiro računi.
»V kamniški enoti Ljubljanske banke si na ta način želimo čim bolj skrajšati vrste čakajočih, bančnim delavcem pa olajšati zamudno delo. To bomo dosegli predvsem z računalniškim opremljanjem, nakupom strojev za štetje denarja, ekspozitura na Bakovniku pa bo od februarja imela tudi neposreden telefonski signal iz Ljubljane (prej je šel preko Domžal). Zaposlili bomo še nekaj novih delavcev, ki bodo. nadaljevali tradicijo prijaznega odnosa do strank ter hitrega in učinkovitega poslovanja«, nam je povedal direktor Ljubljanske banke - GB PE Kamnik, France Jeras. Povedal je še, da imajo v Kamniku od sprejetja novega zakona o bankah dve poslovni enoti: poslovno enoto Gospodarske
in poslovno enoto Stanovanjske banke. Zaradi racionalnosti dela pa je delovna skupnost ostala enotna.
Po številu manipulacij na delavca je kamniška poslovna enota Ljubljanske banke ena najbolj obremenjenih bank v Sloveniji.
V Ljubljanski banki so svoje delavce delno razbremenili tudi z nakupi računalniških terminalov in strojev za štetje bankovcev. Delavcem v bankah bodo tako omogočili kolikor toliko normalno štetje čedalje večjih količin denarja - in skrajšali čas, v katerem stranka dobi zahtevani denar. Večje količine terminalov, ki so jih nameščali v bankah glede na promet, pa bodo omogočile, da se bo delo normalno odvijalo, brez čakanja na signal iz centrale.
»Seveda pa ni ves problem dobrega odnosa do strank in učinkovitega poslovanja naših delavcev za bančnimi okenci le v računalniški opremljenosti, ampak v tem, ali ljudje hočejo delati ali ne, ali so pripravljeni pokazati dobro voljo ali ne. Tega odnosa pa se je sedaj, ko se je marsikje že izrodil, potrebno naučiti. Zato nameravamo več delati z mladimi delavci, tistimi, ki še niso okuženi z mentaliteto starejših, ki se prevečkrat za bančnim okencem
obnašajo tako, kot da je občan^ zaradi njih tam, in ne obratno,« je s prizvokom kritičnosti do sodelavcev povedal Franc Jeras. Nezadovoljstvo, tako delavcev, kot strank, pa je čedalje bolj pogojeno tudi s prostorsko stisko, s katero se v Kamniku bojuje Ljubljanska banka. V srednjeročnem programu obeh temeljnih bank jc zato gradnja nove ekspoziture. Predvideno je tudi, da bodo nove prostore gradili v sklopu trgovsko poslovnega centra, v katerem naj bi poleg banke bila tudi Služba družbenega knjigovodstva in prostori za neznanega kupca. Skupna naložba bo po besedah direktorja Ljubljanske banke - enote v Kamniku -cenejša in mnogo racionalnejša. Letos bodo v banki naredili vse potrebne načrte, kupili zemljišče (predvideno na Perovem) in v prihodnjem letu bodo pričeli z gradnjo (pa če bo kdo zraven ali ne, je še pristavil direktor).
Franc Jeras nam je še povedal, da gredo v delno kadrovsko reorganizacijo likvidature na Titovem trgu, da bodo s tem bolj jasne odgovornosti posameznih delavcev. Tudi pravilniki Združene banke so na osnovi nepravilnosti v poslovanju nekaterih ekspozitur Ljubljanske banke že spremenjeni.
ROMANA GRČAR
Servis ternioakomulacijskih peči. Matija Zibelnik, Zavrti 5, Mengeš, tel. 737-194
no večje. Ker dejavnosti primestnega prometa ni moč financirati iz cene delavske in dijaške vozovnice, je prevoznik predlagal, da se sofinanciranje prometa uredi po načinu, ki velja po ostalih pri-ljubljanskih občinah že od začetka lanskega leta - to je združevanje sredstev na podlagi sistemskega vira. (določen odstotek iz bruto OD). V osnutku sporazuma je predlagano, da bi od marca letos delovne organizacije zbirale po 2.400 dinarjev mesečno na zaposlenega delavca v gospodarstvu. Sredstva naj bi šla iz stroškov prevoza na delo. Od tega datuma dalje naj bi se prekinili sedanji pogodbeni prevozi med prevoznikom in posameznimi organizacijami združenega dela. Da pa si delavci, ki bodo v prihodnjih dneh razpravljali o .os-
nutku omenjenega sporazuma ne bi to napačno razlagali, naj omenimo še zagotovilo, ki ga prevoznik navaja v drugem členu sporazuma: da se pogodbeni prevozi sicer ukinjajo (to je torej le statusna sprememba), vendar pa proge oziroma vozni red na njih ostaja isti.
R.G.
/-N
OBRTNIKI!
Vabimo vas na zbor in volitve v skupščino Obrtnega združenja Kamnik v nedeljo, 8. februarja 1987 ob 9. uri v mali dvorani kina Dom Kamnik.
Pričakujemo vašo udeležbo.
Obrtno združenje Kamnik
procesov, če bi vsak izmed nas dosledno uresničeval svoje naloge in se ravnal po veljavnih zakonih in drugih predpisih. Tako pa nam malomaren odnos in nevestno ravnanje večkrat povzročita težke posledice in veliko družbeno škodo.
Žal pa je tudi res, da pogosto tako ravnanje ostane brez posledic za tistega, ki je na primer zagrešil, da je v Kamniško Bistrico steklo toliko strupenih odplak, da so povzročile pomor rib. Zato bo treba tudi obravnavanju kršitev predpisov o varstvu okolja v disciplinskih postopkih nameniti več pozornosti, in take primere obravnavati kot hujšo kršitev delovne dolžnosti.
Razmisliti jc treba o predlogu, da bi v občini čimprej izoblikovali celovit program sanacije in varstva okolja, ki bi bil zasnovan na realni podlagi z ustreznim programom financiranja. Slednje je še posebej pomembno, ker vemo, da čistilne naprave niso poceni in da sleherna OZD nima dovolj denarja zanje. Zato bo treba sredstva tudi združevati in programe postopno uresničevati.
Kamniška in domžalska občina imata to prednost pred drugimi občinami, da sta že pred leti zgradili skupno čistilno napravo v Ihanu. Njena vloga pa bo v celoti prišla do izraza šele takrat, ko bo urejeno ustrezno predčiščenje odplak pri vseh večjih onesnaževalcih vode. Tu nam ne bo pomagalo nobeno zapiranje v občinske meje in kazanje s prstom drug na drugega, pač pa le temeljito pometanje pred lastnim pragom.
Ne smemo več čakati, in se še naprej neodgovorno obnašati s tolažbo: dobro je, da imamo vsaj ribiče. Vendar brez rib tudi ribičev ne bo več. Kdo nas bo po-tem opozarjal?
F. S.
Mednarodna izmenjava prostovoljcev
Že nekaj let se OK ZSMS aktivno vključuje s posameznimi prostovoljci v mednarodno izmenjavo prostovoljcev, kije dejavnost RK ZSMS od leta 1983. V naši občini opažamo, da interes za udeležbo na takšnih oblikah prostovoljnega dela neprestano raste, zato smo se odločili, da letos nekoliko podrobneje informiramo potencilane prostovoljce o možnosti vključevanja v mednarodne delovne akcije in tabore.
Individualna izmenjava poteka predvsem z večino zahodnoevropskih držav (z izjemo držav: Luksemburg in Portugalska) in Severno Ameriko, kjer so organizirani tabori (okrog 350). Vendar sta na taboru lahko prisotna le eden - dva posameznika iz iste države.
Organizacija tabora temelji na majhnem projektu, praviloma neprofesionalne narave in usmerjenega v splošno družbeno dobro, majhnem številu udeležencev (med 8 in 25) ter tematski opredelitvi vsakega tabora posebej. To se navezuje predvsem na projekt tabora in daje udeležencem dve nalogi: realizacijo fizičnega dela, in da skozi diskusijo spoznajo določen problem družbe. Tako se mora prostovoljec poleg države odločiti tudi glede projekta in tematsko opredelitev tabora (mirovni, solidarnostni, ekološki, feministični in druge teme). Notranji red in način življenja udeležencev tabora je sprejet s konsenzom vseh udeležencev, od katerih se pričakuje, da bodo skupaj s taborovodjo aktivno sodelovali pri upravljanju tabora in skupnosti.
Projekti so po svoji naravi organiziranja taborov zelo različni
in tako se tudi metode dela razlikujejo po taborih. Najbolj značilna dela do sedaj organiziranih taborov so:
- zbiranje odpadnih surovin s solidarnostnim namenom, kjer gre izkupiček v dežele tretjega sveta ali kot pomoč posameznim ogroženim družbenim institucijam,
- afirmacija in delo z otroci in invalidi v depriviligiranih sredinah,
- delo na alternativnih poskusih v ekologiji,
- dela na objektih, ki so pomembni za družbo,ipd.
Potne stroške do tabora in nazaj si mora kriti vsak prostovoljec sam, ostalo nudi tabor zastonj.
Drugi princip pa je izmenjava skupin - brigad s partnerskimi organizacijami v socialističnih deželah. Delo in način življenja na teh delovnih akcijah sta precej podobna ritmu naših klasičnih oblik prostovoljnega dela v Jugoslaviji. Prostovoljci- brigadirji imajo te potne stroške pokrite. Kriteriji za udeležbo na taborih v zahodnih deželah so:
- starost: 18 let in več,
- aktivno znanje jezika države gostiteljice ali angleškega jezika;
Če bo interes mladih za udeležbo na taborih velik, bo Center za mladinsko prostovoljno delo pri RK ZSMS določil dodatne kriterije. Zaradi lažjega vključevanja v delo in življenje takšnega tabora, bo za vse odhajajoče obvezna udeležba na pripravljalnem vikendu v Sloveniji.
Starostna meja za odhod na Madžarsko, Slovaško in Gruzijo je višja, dovolj je le poznavanje jezika. Vsaka delovna akcija in tabori bodo potekali poleti, približno tri tedne.
Podrobnejše informacije bodo dostopne konec aprila, v posebni brošuri, ki jo bo moč kupiti ali naročiti. Z dnem izdaje brošure bo možno tudi prijavljanje za vse oblike izmenjav; obrnite se na OK ZSMS Kamnik.
V poletnih mesecih Center za MPD pri OK ZSMS Kamnik namerava organizirati poleg raznih lokalnih akcij tudi kmetijsko-ekološki tabor v naši občini. Kdor želi sodelovati pri njegovi organizaciji in prispevati k čim-večji učinkovitosti akcije s svojimi idejami, strokovnostjo, znanjem in s tem okrepiti delo C MPD, naj se oglasi na OK ZSMS ali željo sporoči po tel. 831-026.
MOJCA PINTERIČ
Odziv na pobudo
Na pobudo starejših občanov občine Kamnik, da za nekatera priložnostna dela, kot so spravilo kurjave, premeščanje težjega pohištva, itd. NE VEDO, kam naj se obrnejo po pomoč, ogovarjamo: OK ZSMS Kamnik obvešča
vse starejše občane, da se za pomoč te vrste lahko obrnejo na OK ZSMS Kamnik, Gregorčičeva 2, ali na telefon 831-026. Potrudili se bomo. da bo nekdo od mladincev priskočil na pomoč.
OK ZSMS Kamnik
Radost oblačenja
in ne suženjstvo mode
... so misli, ki vedno spremljajo naše kreatorke in vzorčne oblikovalke pri njihovem delu! Ideje se spretno prepletajo s prsti, izpod katerih nastajajo izdelki, po kateri naj bi potrošniki radi segflfl in jih še raje uporabljali. V njih je vedno kaj novega, modnega, pa vendar ne tako nenavadnega, včasih celo noro modnega, da bi kupce že pri sami misli, da bi se z izdelkom pojavili na cesti, oblila rdečica. Pa naj mi častilci najnovejše mode ne zamerijo, saj se med Svilanitovimi izdelki vedno najde tudi kaj zanje, a vendar je večina izdelkov takšnih, da v njih vtkanih le toliko modnih niti, da so lepi, novi! Med temi pa se prepletajo tudi naše lastne ideje in ustvarjalni utrip, ki izdelkom vdahnejo svojstvena čustva. Morda so zato naši izdelki tako všeč potrošnikom.
Za takšne misli, delo in izdelke so nam strokovnjaki modnega oblačenja na ljubljanskem sejmu MODA 87' zopet podelili najvišji priznanji: modnim dodatkom Ljubljanskega zmaja, frotir kolekciji pa Zlato Jano.
Najvišje odličje modnim dodatkom
»Obleka naredi človeka, srajca daje čistočo, čevlji sijaj, a kravata splošni okus.« Izposojene misli in sveta estetika oblačenja nam narekujejo, da nanje nikdar ne smemo pozabiti! Tudi pri vsakdanjem oblačenju ne!
Od kod pravzaprav beseda kravata, ki ni copata, kot smo jo
šaljivo opevali v šestdesetih letih. Ker sem zvedavo bitje, sem skrivnost razvozljala s pomočjo slovarja tujk, ki mi je odkril, da izhaja beseda iz francoske »era-vate«, kar pomeni Cravate - Hrvat. Izvira iz 17. stoletja, dala pa je ime ovratni ruti hrvaških najemnikov v službi Ludvika XIV. Od tod torej neznanka, po slovensko pa pomeni ovratnico, sa-moveznico. Le kako brhko in gospodarsko so morali izgledati ti najemniki Ludvika XIV, da se je kravata obdržala do današnjih dni. Ničkolikokrat je že zamenjala obliko, barvo in desen, a ostala je in ostaja zadnji BUM mode v moškem svetu. Pa ne le to, tudi ženske rade posegajo po njej, še posebno zadnja leta, ko se ženska moda spogleduje z moško.
Tega se v Svilanitu dobro zavedamo, zato se vedno trudimo, da sledimo »Ludvikovim podanikom«. Širi stoletja starim izdelkom smo vdihnili modne in »lastne« novosti, pa so nastali nadvse privlačni modni dodatki. Pobarvali smo jih z modno prihajajočimi barvami za zimo 87/88 - črno, belo, rjasto, opečno rjavo, olivno zeleno in tirkizno. Skladno smo jih vkomponirali v ža-kardske vzorce, karoje in grafične motive. Seveda pa nismo pozabili na mlade, ki bodo posegali po izdelkih živih, igrivih barv: violet, živo roza . . .
Spoštljivim »starim« izdelkom smo dodali čudovito mehke volnene šale in rute v prav tako modnih barvah in vzorcih, pozabili pa nismo na zadnji modni barvni hit - črno-belo kombina-
cijo, ki smo ji dodali kanček vedrega rdečila. Tudi metuljčki so še vedno trdo zasidrani v modnem pristanu, pa kako tudi ne bi, saj postajajo vedno bolj nepogrešljiv modni dodatek moške garderobe, ženskam pa tako ljubki krasijo vrat . . .
A Svilanitovci bi .ne bili več to, če bi si ne izmislili še kakšen cukerček! Tokrat je to »sladole-dek«, kot smo poimenovali satenasti robček, ki bo kot enobarvna kombinacija odslej v prsnem žepu slehernega modno oblečenega moškega. A ker se ženske tudi tu ne odrečemo svoji enakopravnosti, bodo »sladoledki« krasili naše suknjiče.
Smešno ime za robček, si boste morda mislili, a tako ljubek in svež ždi v posebnem tulcu, podobnemu sladolednemu »škrnic-Iju«, da ga brez strahu, da bi si nakopali jezo slaščičarjev, tako imenujemo tudi v Svilanitu.
Privlačne modne dodatke so na sejmu MODA 87' krasile še vedno lepe in elegantne kravate iz črne svile. Ko omenjam kravate, pa ne smem pozabiti še na eno novost: ozkim, vezalkam podobnim kravatam smo dali slovo, zdaj so širše in prav lahko se zgodi, da bomo že prihodnje leto nosili zopet klasično široke kravate.
Zapisala sem že, da postajajo kravate modni BUM v garderobi naših mož; a ne le teh, tudi naših mladeničev, ki jih bodo nosili tudi pri športnih oblačilih.
In čisto za konec še vesela drobtinica: priznanje SOS — za smelost, optimizem in svežino -
Strokoma žirija revije Jana ni mogla mimo lepih izdelkov iz frotirja, ne da bi jih nagradila s svojim priznanjem - ZLATO JANO.
odličje bralcev Nedeljskega bo vsem. ki sodelujejo pri oblikovanju Svilanitovih modnih dodatkov zanesljivo vlilo novega poguma in morda sc bo prav kmalu »sladoledku« pridružila še kakšna modna »lučka«.
Zlata Jana izdelkom iz frotirja
Prelepa grafika, priznanje Zlate Jane, krasi kolekcijo iz frotirja, ki je elegantno črno-bela, z akcentom rdeče, privablja številne obiskovalce sejma MODA 87'.
Da znamo biti v Svilanitu tudi čarovniki, smo že dokazali, saj smo svojim izdelkom na sejmu mode v Beogradu vdihnili vonj pomladi, pričarali zelene trate in nanje privabili najvišje priznanje z nežnostjo in mehkobo, smo pri pripravi izdelkov za sejem MODA 87' za trenutek pozabili in podlegli navdušenju Lilijane in Milene, ki sta lansko jesen pod vtisom »črno-belega« milanskega sejma prepričali tudi nas, da bo januarska kolekcija prav v tej zadnji modni paleti. Njune ideje in zamisli so prav kmalu dobile svojo podobo na številnih skicah, od katerih smo izbrali najboljše. Pri tem pa smo se odločili še za novost: kolekcija tokrat ne bo samo v zankastem tkanju, ampak tudi striženem, ki frotir izdelkom daje izgled žlahtnosti.
Tako so beli dan ugledale na sejmu mode v Ljubljani brisače v spremstvu nepogrešljivih plaščev v črno-beli kombinaciji, ki so se prepletele v grafičnih, črtastih, pikčastih in enobarvnih vzorcih, piko na i, pa je izdelkom dodal dodatek rdeče barve. A glej ga, modni škrat, iz prsnih žepov frotir plaščev so kukali rdeči »sladoledki«.
Da pa bi si kdo ne mislil, da sem si s »hvalospevom« ekstravagantnim frotir izdelkom prišla v nasprotje z zapisanim, da v Svilanitu ne delamo zgolj zadnje modne hite, moram še razkriti, da smo na sejmu res prikazali najnovejšo modo, kajti vedno so med potrošniki tudi kupci, ki to želijo! A »doma« so ostali tisti lepi izdelki v toplih pastelnih barvah, enobarvni in vedno modno črtasti, v desenih cvetlic in fantazijskih vzorcev, ki jih ima večina potrošnikov najraje.
Kdaj bodo »sladoledi« v trgovini, me sprašujete?! Prav kmalu, saj se že tkejo, v trgovinah pa se bodo znašli še pred prvimi pomladnimi žarki. In brez skrbi, »sladoledek«, se na koncu ne bo stopil!
IVANA SKAMEN
Kako prevzgojiti nepotrpežljive kupce
Nekega januarskega dne, malo čez peto popoldan, sem se namenila v samopostrežno trvovino na Kranjski cesti.
Nakupovalcev ni bilo ravno veliko in bil bi povsem običajen dan, da ne bi prišlo do nadvse zanimivega dogodka.
Najprej smo nekatere gospodinje »zavohale« zavitke ljutomerskega masla, ki je bilo tokrat v specialni izdaji; razvajen potrošnik bi rekel a la Gorgonzola. To pomeni, da je bil vsak zavitek masla pod srebnim papirjem malo zeleno moder ali po kranjsko Povedano - plesniv. Prodajalke so ga po nekaterih pripombah drugo za drugo hodile vohat, nepoučeni pa so maslo kupovali naprej, misleč da gre za kakšno novo delikateso.
No, komaj sem si pomirila srčni utrip za silo spustila zvišani pritisk zaradi masla, in se namenila k pultu za sadje. Toda glej zlomka, prodajalke nikjer! Čakam, čakam...
In verjemite, ne čakam edina. Za eno samo, samcato blagajno se že vije dolga kača. Eni godrnjajo, drugi bolj potrpežljivi le vdano čakajo in mencajo. Nenadoma se neka ženska z otrokom in polno nakupovalno košaro po-gumo postavi pred prazno blagajno in zahteva, da pride še ena blagajničarka. Takoj ji mlada trgovka pojasni, da to ni mogoče, ker da ta šteje denar.
Mine pet minut in vsi potrpež-
ljivo čakamo. Jaz pri zelenjavi sem pač mislila, da če blagajni-čarka šteje denar, morebiti ta, moja, ki naj bi stregla pri zelenjavi, šteje pomaranče ali zeljnate glave... Vrag siga vedi, ko pa je v naši trgovini vse važnejše kot kupec! Teh je tako ali tako vedno dovolj.
Po dobrih pet minutah nestrpnega čakanja, ko smo vsi skupaj menili, da bi tačas lahko človek preštel že celodnevni izkupiček banke, je ista gospa ponovno glasno prosila, da naj vendarle nekaj storijo. Po napetem, tako-rekoč nekaj zanimivega obetajočem stanju, sije drznila besede še ponoviti!
In glejte, kaj se je zgodilo! Ni prihitela blagajničarka in se opravičila, kot bi sc spodobilo; razjezila se je mlada nakupoval-ka, ki se ji je že uspelo preriniti do blagajne. Vzravnala se je iz vrste ponižno čakajočih in osorno zavrnila žensko, češ, gospa, v pravo vrsto se postavite in počakajte!
Čez nekaj minut moledovanja in tarnanja zdaj že mnogih, se je le prikazala še ena blagajničarka, ki ji je tačas uspelo prešteti ves denar tako temeljito, da je njena blagajna ostala prazna in je ženska morala naslednjih pet minut letati naokoli za drobižem.
Pa nič hudega, saj smo čakanja v trgovini na Kranjski že dodobra navajeni in tokrat so vmes poskrbeli celo za zabavo! Seveda bi
bilo še bolj zanimivo in napeto, če bi prišlo do pretepa; med tistimi, ki silno radi čakajo in so z vsem velezadovoljni in onimi ne-potrpežljivimi, ki še vedno hočejo kaj bolj točno, bolj čisto, in sploh niso nikoli zadovoljni.
Ko sem takole še nekaj časa stala pred blagajno, se mi je ta čas utrnilo zanimivo razmišljanje in bi vam ga rada, dragi bralci, oziroma čakalci, zdajle nadrobila.
Kako imenitno bi bilo, če bi v vseh naših kamniških trgovinah imeli vedno le po eno blagajni-čarko: ona druga pa bi, šla, slekla haljo in zaigrala nestrpnega kupca ter godrnjala v vrsti. Potr-
pežljive Kamničanke bi jo tačas lahko zaradi njene neučakanosti zmerjale. Ob sobotah bi bilo možno zaradi običajnega navala program popestriti s tepežem ali obmetavanjem s kislim zeljem; jajca so bržčas predraga!
Vidite, dragi potrošniki, tako bi postala naša trgovina pravi zabavno nakupovalni center in nehote bi poskrbeli še za prevzgojo nevzgojenih v ponižne, z vsem zadovoljne potrošnike.
Tedaj bi z lahkim srcem sporočila vsej moji deželi novico, da imamo v Kamniku resnično nekaj nadvse novega... vaša FEFERONA KISLO-ZEUNIK
Na podlagi 177. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 32/85) izdaja uprava za družbene prihodke občine Kamnik
poziv
k vložitvi napovedi
za odmero davkov občanov
za leto 1986 za zavezance, katerim se odmerjajo davki po preteku leta in za leto 1987 za zavezance, katerim se odmerjajo davki za tekoče leto
Napoved je treba vložiti do vključno 31. januarja 1987.
Napoved za odmero davkov morajo vložiti:
za leto 1986
1. zavezanci davka od dohodka iz gospodarskih dejavnosti in zavezanci davka od dohodka iz gospodarskih dejavnosti, ki občasno dosegajo dohodek z opravljanjem dejavnosti, ki s predpisi niso prepovedane, katerim se davek odmerja po dejanskem dohodku, o dohodkih doseženih v letu 1986
2. zavezanci davka od dohodka iz poklicnih dejavnosti, katerim se davek odmerja po dejanskem dohodku, o dohodkih doseženih v letu 1986
3. zavezanci davka od dohodka iz avtorskih pravic, katerim se davek odmerja po dejanskem dohodku, o dohodkih doseženih v letu 1986
4. zavezanci davka od dohodka iz premoženja in premoženjskih pravic, o dohodkih doseženih v letu 1986. Pod navedeno obliko davka spadajo tudi dohodki, doseženi z oddajanjem stanovanjskih ali poslovnih prostorov, garaž in počitniških hiš v najem ter dohodki od podnajemnin, dohodki od oddajanja opremljenih sob pa le, če doseženi dohodek presega 60.000 dinarjev
5. zavezanci davka od skupnega dohodka občanov o dohodkih, prejetih v letu 1986. Napoved morajo vložiti občani, katerih skupen čisti dohodek v letu 1986 presega 3,702.204 dinarjev
Napoved vložijo:
- zavezanci iz 1. točke, ki imajo poslovni prostor, pri upravi za družbene prihodke občine, na katere območju je poslovni prostor; ostali zavezanci, ki nimajo poslovnega prostora, pa pri upravi za družbene prihodke občine, v kateri imajo stalno prebivališče, če pa zavezanec nima stalnega prebivališča na območju občine, na katerem ga imajo njegovi družinski člani, pa pri upravi za družbene prihodke občine, na območju katere imajo stalno prebivališče njegovi družinski člani
- zavezanci iz 2. in 3. točke pri upravi za družbene prihodke občine, v kateri imajo stalno prebivališče, če pa zavezanec nima stalnega prebivališča na območju občine, na katerem ga imajo njegovi družinski člani, pa pri upravi za družbene prihodke občine, na območju katere imajo stalno prebivališče njegovi družinski člani;
- zavezanci iz 4. točke, če gre za dohodke od nepremičnin, pri upravi za družbene prihodke občine, na območju katere nepremičnina leži, če gre za dohodke od premičnin pa pri upravi za družbene prihodke občine, v kateri imajo stalno prebivališče;
- zavezanci iz 5. točke pri upravi za družbene prihodke občine, na območju katere so imeli v letu 1986 najdalj stalno prebivališče.
za leto 1987
1. Zavezanci davka od dohodka iz gospodarskih dejavnosti, katerim se odmerja davek v pavšalnem letnem znesku za leto 1987
2. Zavezanci davka od dohodka iz poklicnih dejavnosti, katerim se odmerja davek v pavšalnem letnem znesku za leto 1987
Napoved vložijo:
- zavezanci iz 1. točke, ki imajo poslovni prostor, pri upravi za družbene prihodke občine, na območju katere je poslovni prostor; ostali zavezanci, ki nimajo poslovnega prostora, pa pri upravi za družbene prihodke občine, v kateri imajo stalno prebivališče, če pa zavezanec nima stalnega prebivališča na območju občine, na katerem ga imajo njegovi družinski člani, pa pri upravi za družbene prihodke občine, na območju katere imajo stalno prebivališče njegovi družinski člani;
- zavezanci iz 2. točke pri upravi za družbene prihodke občine, v kateri imajo stalno prebivališče, če pa zavezanec nima stalnega prebivališča na območju občine, na katerem ga imajo njegovi družinski člani, pa pri upravi za družbene prihodke občine, na območju katere imajo stalno prebivališče njegovi družinski člani.
Napoved za odmero davkov je treba vložiti na predpisanem obrazcu, ki se dobi pri upravi za družbene prihodke občine.
Pozivamo zavezance, da napovedi vložijo v roku, določenem v tem pozivu, ker bo za nepravočasno vložitev napovedi odmerjeni davek povečan za 10% oziroma najmanj 1.000 dinarjev, zavezancem, ki ne vložijo napovedi pa za 20% oziroma najmanj 2.000 dinarjev.
OBČINA KAMNIK Uprava za družbene prihodke
Koncert glasbene šole
Kinematografsko dvorano so tokratni petkov večer izkoristili učenci glasbene šole in pokazali, kaj je moč doseči s kančkom talentiranosti in mučnim vsakodnevnim urjenjem.
Ker so še mladi, jim napake pri izvajanju lahko oprostimo, že zaradi simpatičnosti in odkritosti, s katerima so nastopajoči popestrili odigrano, ali baletke odplesano skladbo. Bili so takšni, kot si jih želimo v bodoče, ko morda izmed njih zraste nov rod violinistov, trobentačev, kitaristov, in nas bodo zares razveseljevali s svojimi interpretacijami.
Do takrat pa jih skupaj s prizadevnimi pedagogi čaka še obilica trdega in napornega dela.
Pa ne izgubite korajžc, pot glasbenika, še posebej mladega, ni vselej lahka!
JANEZ BALANTIČ
Dupličani vedo, kaj hočejo in zmorejo
Krajevna skupnost Duplica beleži pri svojem delu prav dobre uspehe. Je največja KS v kamniški občini po številu prebivalstva, je strnjena na dobrem km2 ravninske površine, kmečkega prebivalstva in obdelovalne zemlje skoraj nima več, posebna zanimivost pa se kaže v zelo tesnem sodelovanju v delovno organizacijo Stol. Lahko bi rekli, da ima ta KS rešena skoraj vsa infrastrukturna vpršanja, sem uvrščajo ceste, elektriko, kanalizacijo, stanovanjsko-komunalno gospodarjenje pa imajo kljub temu vrsto odprtih vprašanj in dolgoročno zastavljenih nalog. Zanimivo je, da v KS razpolagajo z vrsto zanimivih podatkov in evidenc, ki jih koristno uporabljajo pri svojih odločitvah.
V lično urejenih prostorih KS, ki jih imajo v kulturnem domu, se redno zbirajo, pripravljajo predloge in odločajo o vseh zadevah, ki spadajo v pristojnost KS. V pomenku sta sodelovala; predsednik skupščine KS Alojz Kah-ne, sicer aktivni družbeni delavec, bil je več let član sveta in član številnih delegacij v občinskem in republiškem merilu, ter Franc .Štcbe, tajnik KS, nekdanji predsednik KS, dolgoletni član sveta KS, sedaj pa poleg ostalih dolžnosti opravlja še funkcijo predsednika Svobode na Duplici.
Predstavitev KS
V krajevni skupnosti Duplica živi 4300 krajanov v okrog 1300 gospodinjstvih, od tega jih je v stanovanjskih blokih kar 1100. Zanimivo je, da se je na območje KS Duplica v zadnjih 10 letih priselilo skoraj 3.500 relativno mladih prebivalcev. Samo osnovno šolo obiskuje 900 otrok, od tega na Duplico 750, ostali pa se zaradi pretesnih prostorov vozijo v Kamnik. Zaposlenost prebivalstva je zelo velika, dela več kot
2000 krajanov. Ciste kmetije so le štiri, pa tudi obdelovalne zemlje skoraj ni, saj je ves prostor pozidan. KS se deli na Duplico, večji del in Bakovnik. Meji na KS Šmarca, Volčji potok, Pero-vo, Zaprice in Podgorje.
Razvitost KS
Krajani so v večini zaposleni v gospodarskih organizacijah, ki imajo sedež v KS Duplica. Največji je STOL, ki je najmočnejša gospodarska in dobro stoječa delovna organizacija. Na tem območju pa so še TOZD Alprem, Trival-Donit, Petrol, dve trgovini Kočne, ki sta dobro založeni in so krajani s ponudbo zadovoljni. Potem je tu še nova trgovina Mercator, Gradbinec, Ljubljan-i ska banka, ki jo krajani cenijo še zlasti po zelo poslovnem in vljudnem odnosu bančnih delavk do vseh strank. Prav zaradi takega odnosa promet narašča, zato bo banka sedanje prostore prenovila. Tačas, od 19. januarja do konca februarja, bo banka začasno poslovala v upravnih prostorih Stola. V KS je popolna osemletka, ki pa je brez upravnih prostorov in že sedaj ne more sprejeti vseh učencev, zato jo bo potrebno čim prej povečati. Otroški vrtci so kar štirje, ki sprejmejo do 400 otrok. Na območju KS dela 10 obrtnikov različnih dejavnosti in pet gostinskih obratov.
Rezultati dela KS
Uvodoma smo omenili, da ima KS Duplica dobro urejeno vrsto pomembnih komunalnih naprav, zato so razpoložljiva finančna sredstva usmerjali tudi na druga, za krajane pomembna področja dolgoročnega pomena, zlasti:
- v dograditev osnovne šole in v šolska igrišča
- v športne objekte
- za asfaltiranje cest in ulic. Vse so zelo dobro urejene in modernizirane,
- za javno razsvetljavo v vsej KS
- v urejanje parkov
- za kulturno in športno življenje društev in organizacij
- sodelovanje pri obnovi in vzdrževanju kulturnega doma, ko so prispevali 50% sredstev. Kulturni dom je po sporazumu KS prevzela v upravljanje
- izgradnja treh javnih telefonskih govorilnic
- izgradnja avtobusnih postajališč in železniške postaje s sodobnim peronom
- urejanje vseh drugih zadev, ki so bile sestavni del življenja in dela v KS
Kakšni pa so načrti za naprej?
V krajevni skupnosti se zavedajo, da bodo morali storiti še mnogo, če želijo v celoti uresničiti dolgoročne naloge. Osnovni povdarek dajejo:
- dokončni izgradnji šole z vsemi pripadajočimi oddelki,
- izgradnji pošte in s tem večji možnosti telefonske povezanosti. Pomanjkanje telefonskih zvez je stalno prisoten problem, ki ga pogostokrat obravnavajo na svetu KS,
- posebni skrbi za urejanje okolja,
- rekonstrukciji Korenove poti,
- vlaganju v športne objekte in iskanju možnosti za tesnejše sodelovanje z drugimi KS
- stalni pomoči društvom in organizacijam
- krepitvi medsebojnih odnosov in vključevanju novega naselja v življenje krajevne skupnosti. Na tem področju se sicer že kažejo določeni premiki in donedavna le spalno naselje že kaže zanimanje za delo v KS.
Organiziranost v krajevni skupnosti
KS Duplica ima skupščino KS, sestavljeno iz 44 članov, ki se sestaja do dvakrat letno in svet KS sestavljen iz 12 članov in zasedajo po potrebi. V zadnjem ča-
su vsaj 10 krat letno. Predsednik sveta KS je Janez Kukovič, zelo prizadeven in uspešen delavec, ki se pogovora ni mogel udeležiti zaradi službenih obveznosti. Oba sogovornika zagotavljata, da je zaradi njegovega prizadevnega dela in pristopa bila ugodno rešena vrsta problemov. Svetu KS so v pomoč komisije: za vzgojo in varnost v prometu, za varovanje okolja, za socialno delo, potrošniški in poravnalni svet in komisija za priznanja. Komisije kar uspešno delujejo in rešujejo vrsto zadev.
Delegatski sistem imajo v KS Duplica dobro razvit. Izvolili so 11 posebnih delegacij s po 8 člani. Za vsako področje imajo samostojno delegatsko mesto. Iz KS Duplica je kar pet predsednikov skupščin sisov. V delu in življenju krajevne skupnosti delujejo uspešno tudi družbeno politične organizacije; SZDL, ZK, ZB, ki vključuje še KS Smarco in Volčji Potok, kar velja tudi za ZRVS. Poleg teh delujejo še ZSMS, RK, športno društvo Vir-tus, nogometno društvo Enotnost, za kulturo pa skrbi Svoboda in kino, ki ga KS tudi materialno podpira.
Sodelovanje KS Duplica in delovne organizacije Stol
Tesna zraščenost krajevne skupnosti in Stola je lep primer, kako bi sodelovanje moralo potekati tudi v drugih krajevnih skupnostih. Sogovornika sta govorila o tem sodelovanju v super-lativih, saj se rezultati kažejo povsod. Da je prišlo do takega tesnega sodelovanje, je razumljivo zato, ker je v Stolu zaposlenih veliko krajanov, ki dopoldan združujejo delo v podjetju, popoldan pa se srečujejo v KS. Prežema jih isti interes, zato je sodelovanje izrazito na slehernem področju. To je čutiti v delu KS in tudi pri reševanju materialnih problemov KS. Tu je težko ločiti krajana od neposrednega proizvajalca, zato krajevna skupnost
Kahne Alojz na levi in Stebe ■ Franc na desni.
dobro deluje, delovna organizacija pa ima zgledne delavce in samoupravljalce.
Tako sodelovanje ni le slučajno s Stolom. Enako uspešno sodeluje KS tudi z osnovno šolo, ki je prav tako organsko zrasla in se vključila v mehanizem in življenje KS. Tudi sodelovanje z drugimi KS je dobro in se krepi.
Finančna sredstva
Krajevna skupnost skrbno gospodari z denarjem, ki je zaradi velikega števila zaposlenih in ker v glavnem doteka iz samoprispevka kar precejšen.
V letu 1986 so razpolagali z 58 miljoni dinarjev, ki so jih uporabili za:
- dokončanje šole in šolskega igrišča 24 milijonov
- za urejanje okolja 3 milijone
- za pomoč društvom in organizacijam 3 milijone
- za kulturni dom 1,8 milijona
- za delo KS 0,9 milijona ostanek pa so prenesli v program za leto 1987
Krajevni samoprispevek so sprejeli lani v višini 1,5%, zato načrtujejo, da bodo imeli na voljo v tem letu 78 milijonov dinarjev. Po programu naj bi jih porabili;
—. za šolo, pošto in ostalo 60%
- za ceste in druga dela 33%
- za delo KS, društev in organizacij 7%
Kaj pa še želijo urejati:
V naslednjem obdobju želijo reševati mnoga pomembna področja, poleg že naštetih predvsem:
- čimprejšnjo in dokončno ureditev obrtne cone
- več uslužnostnih dejavnosti, ker teh občutno manjka,
' - v perspektivi kabelska televizija, ki pa sicer ni prioritetna naloga. Krajani imajo že zaradi ugodne lege dober sprejem na šestih programih,
- ustanoviti samostojno zelenjavno trgovino, cvetličarno, slaščičarno in soliden gostinski lokal,
- ureditev manjkajočih parkirnih prostorov pri stanovanjskih blokih,
- več discipline in reda pri odlaganju odpadkov in smeti v zabojnike,
- urejanje zdravega okolja in sanacija odpadne jame,
- želijo opraviti popis krajanov z vsemi podatki, ker bi na ta način našli še več možnosti za sodelovanje,
- pa zopet telefon, telefon . .. itd.
Iz podatkov in pogovora je moč zaključiti, da je uspešno delo krajevne skupnosti rezultat načrtnega dela gospodarstva in krajevne samouprave, rezultat dobre kadrovske zasedbe in dobro proučena dolgoročna usmeritev, ki jo podpirajo vsi krajani. Pri takem razvejenem in konkretnem delu pa rezultati ne morejo izostati.
STANE SIMŠIČ
Kaj bodo počeli šolarji med počitnicami
Večina otrok bo smučala, se sankala in sploh preživela počitnice na snegu, ki ga letos res ne manjka. Treba bo samo stopiti do prvega griča in zabava se bo začela. Za nekatere pa počitnice le ne bodo tako brezskrben čas. Recimo za starše, ki ne bodo imeli varstva za svoje male šolarje.
Za te, učence razredne stopnje osnovnih šol, občinska Zveza prijateljev mladine Kamiiik organizira zimsko počitniško varstvo: vsak delavnik od 8. do 14. ure. Otroci bodo vključeni v razne dejavnsoti, kot so igre v naravi, na snegu, in v telovadnici, ogledi kulturno-zabavnih prireditev v Kamniku in okolici, poučni ogledi delovnih organizacij, predstavitev taborniških veščin, kiparjenje s snegom pri gradu pri Zapričah in še kaj. Otroci, ki se bodo vključili v počitniško varstvo, bodo imeli malico in po želji tudi kosilo v Srednješolskem centru. Cena toplih obrokov bo okrog 600 din dnevno, drugih prispevkov pa ne bo. Seveda lahko otroci pridejo v varstvo tudi samo ob posameznih dnevih. Zaželeno je le, da se prej prijavijo socialnemu delavcu v šoli ali na OZPM, tel. 832-440. Zbrali se bomo vsak dan v telovadnici pri zdravstvenem domu ob 8. uri.
Ob koncu tedna se lahko tako starši kot otroci vključijo v smučarske tečaje, ki jih na Poljanah organizira SK Kamnik. Tridnevni tečaj bo stal okrog 2.500 din, podrobnejše informacije dobite na ZTKO Kamnik.
Tudi Kinopodjetje Kranj je v kinu Dom pripravilo poseben počitniški program. Predstave za otroke in mladino bodo vsak dan počitnic ob 10. in 16. uri, med naslovi pa najdemo tako Poletje v školjki kot Smrkce, filmi kot sta Superman in Ga-dje na počitnicah ali pa Break-dance. Smeha in zabave v kinu bo torej dovolj. Še cena vstopnic - 300 din. Pa vesele počitnice vsem skupaj!
BOJAN ŠVIGELJ
Počitnice so tu
To omamno in kar mistično vprašanje, se je zadnje dni zastavljalo vsem slovenskim šolarkam in šolarjem, vključno s študenti. Ker pa si lahko slednji privoščijo počitnice tudi med letom, sem se odločil o počitniških načrtih povprašati le srednješolce. Preberite, kaj so mi povedali dijaki iz SENŠRM v Kamniku in jim dajte prav. Naj uživajo sedaj, ko so še mladil3...
VESNA PODJED, 4. d:
Med počitnicami si bom privoščila marsikaj, kar si drugače bolj težko. Vsak dan bom zelo dolgo spala in vsaj malo nadoknadila številne jutranje ure, ki sem si jih tolikokrat želela prebiti v topli postelji.
Smučala ne bom nič, saj skoraj ne znam, prebrala pa bom cel kup knjig iz knjižnice in nekaj obveznih (beri - šolskih)
del, za referate pri slovenskem jeziku. Ostale proste urice bom prebila s fantom, a ne v kinu ali disco clubu. Ni kaj, punca ima zavidljivo dober okus... hm!
GRETA JAGODIC, 4.d:
Ker imam rada majhne otroke, bom z velikim veseljem pazila nečakinjo Nino, medtem ko me smučanje ne veseli več, čeprav ga še vedno rada gledam po TV.
Zaradi povprečnih ocen se bom tudi učila, kar bo prav gotovo naletelo na odobravanje mojih staršev, kot tudi to, da bom kdaj pa kdaj skuhala kosilo namesto mame. Če mi bo ostalo še kaj časa, bom rada obiskala dobro kino predstavo ali se odšla zabavat v disco. »Blazno« rada namreč plešem. Kdo pa ne?
PETER ŽIBERNA, l.a: Prvi teden ne bom smučal, saj grem k stricu v Francijo, drugi teden pa me čaka Italija in njena visokogorska smučišča. Za učenje mi bo tako najbrž zmanjkalo časa, kar pa še ne pomeni, da bom šolo povsem zanemaril. Prav gotovo bom prebral nekaj knjig za domače branje, pomislil pa bom tudi na druge predmete. Ker je Peter brez »cvekov«, mu zaželimo vesele počitnice.
TOMAŽ LIPOVSEK, 1. »:
Tudi moje počitnice bodo bolj ali manj zimsko in sneženo obarvane, saj grem po vsej verjetnosti smučat v Avstrijo. Povsem prepričan še nisem, saj se lahko zgodi, da bomo morali zaradi prevelike količine snega
NATAŠA TURNŠEK in JANA GRIU 1. a: Nataša: Želim si predvsem lepega vremena, da bom lahko smučala in veliko spala. Nisem prepričan, da je za obe njeni želji potrebno lepo vreme!? Čas, ki mi bo ostal bom porabila za obiske diseotek Laser in Šporn in pa za obisk brata, ki služi vojsko.
na cestah, ostati doma. Ostale dni se bom učil, saj bi rad popravil ocene, v večernih urah pa bom s prijatelji obiskoval kino predstave, v okviru počitniške metatineje. Ognjevite ulice in Super dekle vabijo!
Damijan TKALEC, 1. a:
Veselim se že družinskih počit-
Počitniška matineja
KINO DOM KAMNIK
24. 1.-8. 2. 1987, vsak dan ob 10. in 16. uri
27. 1.1987 POLICIJSKA AKADEMIJA, amer. komedija
29. 1. 1987 OGNJEVITE ULICE, amer. akcij, glasb, film
29. 1. 1987 NINJA III, amer. akcij, film
30. 1. 1987 BREAKDANCE II, amer, glasb, film
31. 1. 1987 GADJE NA POČITNICAH, fanc. komeija
1. 2. 1987 POLETJE V ŠKOLJKI, slov. mlad. film
2. 2. 1987 POLICAJ IZ BEVERLY HILLSA, amer. akcij, film
3. 2 1987 ZMAJ BRUCE LEE, hongkonški kung fu film
4. 2. 1987 ŠTIRI PESTI PROTI RIU, amer. ital. komedija
5. 2. 1987 ŠKRLATNI DEŽ, amer. glasb, film
6. 2. 1987 VOJNA AKADEMJA, amen, komedija
7. 2. 1987 SUPERGIRL (SUPER DEKLE), amer. fant. pust. film
8. 2. 1987 PRIHAJAJO SMRKCI, amer. barv, risani film
Kino Kranj
Cena vstopnic 300 din
Mislim, da v 14. dneh ne bom uspela narediti še kaj drugega, saj bom počitnikovala v pravem pomenu besede. Imaš prav, delo lahko počaka.
Jana: Počitnice si bom razdelila na dva dela. Prvega bom preživela z mamo v Opatiji, kjer bova »za hec« obiskovali tudi šolo hujšanja, drugega pa s fantom na Kopah, kamor bova
nic na Rogli, kjer bom v bungalovu prav gotovo preživel nekaj nepozabnih dni. Po vrnitvi domov bom delal sprejemne izpite za jadralnega pilota, kar je moja dolgoletna želja, obiskoval kino Dom in veliko, veliko počival. Če bo Damijan uspešno opravil sprejemne izpite, bi mu prav prišlo jadralno letalo iz akcije Podarim - Nič ne dobim.
odšla smučat. Ni kaj, kratko, jedrnato... in učinkovito! TADEJA DOVIČ, 4. b: Že
prve dni počitnic bom odšla delat v Helios, saj rabim denar za poletne počitnice. Če bo plača dobra, bom delala manj in nekaj časa izkoristila za smučanje, tek na smučeh in treniranje odbojke. Ker ima rada pestre počitnice, bom nekaj večerov preživela še v Špornu. Marsikdo se bo med počitnicami spočit, Tadeja se najbrž ne bo.
RIANNA KALClC in NATAŠA PALMA, 1. a; Rianna: Skupaj z Natašo bova smučali v tujini, s cicibanovo tekmovalno vrsto. Ker bom smučala tudi drugi teden, na Veliki planini (vaditeljski tečaj), mi bo časa za delo in pomoč doma zmanjkalo. Ker pa rada pišem, bom smučarske dogodke prenesla na papir in ... bomo videli. Rianna, ti kar napiši, potem pa se oglasi pri nas!
Nataša: Ker je prvi del mojih počitnic opisala že Rianna, bom povedala le še to, da bom nekaj dni uživala na morju. Na šolo ne bom mislila, raje bom igrala tarok. Ta igra mi je izredno všeč, kot tudi sošolcem, saj jo igramo na vseh (ne)mogočih mestih. Kje je to, raje ne bi povedala. Upam, da nam bo čez tri leta in pol že povedala, kje so ta mesta, kjer tako radi »premetavajo« karte.
Če ste se ob branju ankete vsaj malo zabavali, je v redu. Če ste se zabavali veliko, je to odlično. Če pa se niste niti enkrat vprašali: »Ali pri nas sploh imamo gospodarsko krizo?« je pa to - fantastično!
MATIC ROMŠAK
I
Cerkev sv. Primoža, pod Veliko planino.
kulturni spomenik in biser
O mali čarovnici, ki ni mogla biti zlobna
Tudi orgle na sv. Primožu -Evropi - čakajo na prenovo.
najstarejših
Ohranjanje kulturnega bisera
Obiskovalcu Kamnika se pogled na Kamniške planine ustavi na biseru pod Veliko planino. Ta biser je kulturni spomenik prvega reda, na katerega so Kamniča-ni še kako lahko ponosni: cerkev sv. Primoža, znana po srednjeveških freskah. Cerkev je v zadnjih letih načel zob časa in obstajala je nevarnost, da izgubi svoj sijaj. Zato si je kulturna skupnost Kamnik ob pomoči kulturne skupnosti Slovenije in strokovne institucije zadala nalogo, da ukrene vse za ohranitev tega spomenika.
Obnova del se je pričela leta 1985, ko je bilo traba sanirati
zvonik in del cerkvene zgradbe ter del fasade. V letu 1986 je bila obnovljena celotna streha in zamenjani žlebovi. S temi deli obnova spomenika še ni zaključena, saj bo treba letos nadaljevati z obnovo cerkvenega poslopja, drenažo in še bi lahko naštevali. Spomenik oz. njegovo obnovo financirata z enakim deležem obe kulturni skupnosti, tako republiška kot občinska. V dveh letih je občinska kulturna skupnost namenila za obnovo cerkve sv. Primoža okoli 14,000.000 din. Omenjeni kulturni spomenik naj bi postal del turistične in kulturne ponudbe Kamnika, saj je poleg
zgodovinske in kulturne vrednosti tudi pomembna izletniška točka.
Upamo, da bomo kaj kmalu lahko v našem glasilu prečitali tudi strokovno oceno obnavljanja kulturnega spomenika -cerkve sv. Primoža, katero predstavniki strokovne organizacije, Zavoda za spomeniško varstvo Kranj, tudi že pripravljajo.
O nadaljnjih obnovitvenih delih na področju zaščite kulturnih spomenikov bo občane Kamnika kulturna skupnost tekoče obveščala.
maj
Na žalost v našem ljubem Kamniku že precej časa ni opaziti kulturnega življenja, ki bi izhajalo iz mesta samega oziroma njegovih prebivalcev. Saj ne rečem, niso redki koncerti svetovno priznanih glasbenikov, razstave slikarjev, tudi predstave gledališkega abonmaja si je moč ogledati vsak mesec, pa vendar nekaj manjka. Tisto pristno notranje delovanje posameznikov in skupin, ki se spomladi pokaže v poplavi najrazličnejših letnih koncertov pevskih zborov, pozimi pa je dogajanje bolj ali manj prepuščeno naključju.
Zaradi tega in tudi drugih razlogov je bilo aprila lani ustanovljeno kulturno umetniško društvo na SENŠRM, ki je tako daleč najmlajše tovrstno društvo v Kamniku. To seveda ne pomeni,
Mlad par išče manjše stanovanje v Kamniku ali okolici. Plačava dobro. Pripravljena sva pomagati s kakršnim koli delum. Breznik Francka, Krivčevo 12/d, Stahovica.
Krajevna skupnost Komenda obvešča gospodinjstva v naseljih Breg, Gmajnica, Klanec, Mlaka, Nasovče, Pod-boršt in Potok, da je Komunalno podjetje Kamnik pričelo z rednim odvozom smeti vsak ponedeljek zjutraj.
Dedek Mraz v Srednji vasi
Vsi otroci smo se zbrali pred kulturnim domom v Srednji vasi, da bi videli sprevod dedka Mraza. Ko je bil končan, smo vsi hitečih korakov odšli v dvorano. Tam smo videli dedka Mraza z darili. Prvi so bili na vrsti pred-šolčki, ki so zapeli tudi pesmico. Nekateri so boječe stopali k dedku Mrazu. Ko so vsi dobili darila, so bili na vrsti učenci prvega in drugega razreda. Preden so dobili darila, so zapeli dve lepi pesmici. Vsi so že dobili darila in z veseljem gledali, kaj je kdo dobil. Nazadnje smo bili na vrsti mi, ki smo že dolgo čakal na darila. Tudi učenci tretjega in četrtega razreda smo prej zapeli dve pesmi. Tisti, ki raznašamo Kamniškega občana, smo dobili večja darila. Ko je dedek Mraz obdaril vse otroke, je bila na vrsti lutkovna igrica. Tudi ta je bila zanimiva.    Maruši Šuštar, 4. r.
OŠ Loke
...in v Šmartnem
Otroke krajevne skupnosti Šmartno je obiskal dedek Mraz v novem Domu družbenih organizacij Šmartno. Poleg šolskih je obdaril tudi predšolske otroke. Obdaritev otrok so zagotovili KS Šmartno, KS Pšajnovica in DO Kočna Kamnik. Za popestritev programa so poskrbeli dijaki Srednešolskega centra Rudolfa Maistra z uprizoritvijo Male čarovnice, ki ni mogla biti hudobna.
O srečanju z dedkom Mrazom je Uroš zapisal:
»Letos nas dedek Mraz ni obiskal v šoli, ampak v Domu družbenih organizacij Šmartno. V dvorani se nas je nabralo polno otrok. Vsi smo nestrpno pričakovali dedka Mraza, na oder pa so pridivjale čarovnice. Zelo sem se jih ustrašil. Ker še vedno ni prišel dedek Mraz, smo začeli peti pesem o njem. Dedek nas je slišal
in s svojim spremstvom prišel na oder. Na glavi je imel kučmo, oblečen je bil v topel kožuh, imel je rokavice in obut je bil v škornje. Pripovedoval nam je o zimi in njegovem potovanju k nam, o svojem napornem delu, o denarnih" težavah ... Mi pa smo mu peli, mu odgovarjali na vprašanja in se veselili ob njem. Vsi smo nestrpno čakali darila. Vsakemu otroku je prinesel malo sladkarij, učencem šole Šmartno pa še osem sani in barvni televizor. Obljubili smo, da se bomo pridno učili, saj bomo tako imeli še čas za sankanje in gledanje televizije. Na koncu smo se poslovili, dedek Mraz pa nam je obljubil, da nas bo drugo leto spet obiskal, učenci 2. r., OŠ Šmartno
V Lončarskem podjetju Komenda
zaposlimo
strojne oblikovalce keramike
Šolska izobrazba: osnovna šola in dve leti delovnih izkušenj na podobnem delovnem mestu ali ustrezna poklicna šola. Poskusno delo traja 3 mesece, osebni dohodek 170.000 din.
Kandidati se lahko zglasijo v upravnih prostorih Lončarskega podjetja Komenda, MlUka 4 ali po telefonu (061) 841-015.
OGLAŠUJTE
V KAMNIŠKEM OBČANU
Maksim Gaspari spet v Kamniku
V začetku decembra preteklega leta je bila r spodnjih prostorih gradu Zaprice odprta razstava Maksima Gasparija, tokrat predvsem kot ilustratorja. Za kraj prvega gostovanja razstave, ki jo je pripravila Narodna galerija iz Ljubljane - postavil in otvoritev pa pripravil Kamniški muzej, Kamnik ni bil izbran po naključju. Gaspari, tako kot še nekateri drugi slovenski likovni umetniki so se s Kamnikom oz. z nekaterimi Kamničani neločljivo povezali.
Za Gasparija to še prav posebej drži, saj se je ravno v tem mestu usmerila na pot slovenskega umetnika. V devetdesetih le tih prejšnjega stoletja jc bil. koi je verjetno vsem Kamničanoni
znano, v uku pri trgovcu Murni-ku, za katerega izložbo je naslikal danes že legendarnega slani-ka. Od tega časa dalje, ko to uporabno, vendar že tudi k umetnosti stremeče delo opazi znan kamniški zbiratelj za vse staro in lepo vneti Josip N. Sad-nikar, in ko ga usmeri na študij v Ljubljano, pa nato na Dunaj, kjer ga vseskozi moralno in materialno podpira, pa ko se končno 1908 za nekaj časa Gaspari celo naselil pri Sadnikarjcvih, kjer ima svoj atelje, je ta povezava med Gasparijem in Kamnikom kar najbolj konkretna. Tako bi ta del njegovega ustvarjanja z vso pravico lahko imenovali kar Gasparijevo kamniško obdobje. Tudi pri predstavljanju in vred-
notenju Gasparijeve ustvarjalnosti se je mesto že ob 90-letnici, leta 1973 oddolžilo z razstavo Maksim Gaspari in kamniško mesto, ki jo je pripravil Kamniški muzej. Prav ta razstava, skupaj z veliko pregledno v Narodni galeriji in odlično monografijo dr. Staneta Mikuža, so Gasparija z vso upravičenostjo, po dokajš-njem zapostavljanju pred in nekajletnem času po vojni, postavila na zasluženo mesto.
Gre namreč za podoben, a vseeno manj izrazit primer kot pri arhitektu Plečniku, ko bi nekateri želeli z najvišjimi merili oceniti samo njegovo dunajsko obdobje (tako Gaspari kot Plečnik sta bila v 1. desetletja tega stoletja na Dunaju), medvojno in povojno
obdobje pa ne. Jasno pa je, da so bile pri nas potrebe in pogoji drugačni in da je treba zato za oceno uporabljati drugačna merila. Za Gasparija lahko rečemo, da je redkim uspelo ustvariti tako velik opus kot njemu, in da se je le malokdo znal tako dobro vživeti v narodni značaj, ga sicer po svoje preoblikovati in ga takega spet ponuditi ljudem. Od svojega šolanja dalje se je trdno držal gesla društva Vesna: Iz naroda za narod, katerega član je bil, a je kljub temu ohranil svojo samoni-klost in nezamenljivost. Tudi pogost očitek, da je zaostal za modernimi tokovi ne drži, ker je v dunajskem obdobju sodoben-svetovljansko secesijski, celo v primerjavi s slovenskimi impresionisti, ki zaostajajo za vzorniki, 30 let, kar se sicer čudno sliši, a je res.
Na njej je njegovo zgodnje obdobje zelo dobro predstavljeno in je tudi po tej plati »kamniško,« saj so dela povečini izposojena od obeh Sadnikarjevih sinov (ko-
da mladi srednješolci niso dejavni, nasprotno, kar sedem sekcij društva potrjuje, da je spekter njihovih želja širok in zanimiv. Glasbena, literarna, plesna, likovna, fotografska, ekološka in dramsko-recitacijska sekcija so bržkone zagotovilo, da bomo o njih še slišali.
Tokrat podrobneje spregovorimo o dramsko-recitacijskem krožku, ki ga vodi prof. Tine Romšak. Dijaki imajo za seboj več bolj ali manj uspešnih nastopov v obeh dosedanjih sezonah. Lani so uprizorili Modro vrtnico, pravljično igrico Kristine Bren-kove, letos pa Malo čarovnico, ki ni mogla biti zlobna. S slednjo, Machadovo igrico, so igralci nastopili na osnovnih šolah Šmartno in Zgornji Tuhinj, pa za otroke delavcev Ljubljanske banke, Ete in SENŠRM, za dijake srednješolskega centra. Prav posebej topel sprejem pa so doživeli v kulturnem domu v Komendi, kjer so jih z navdušenjem pozdravili stari in mladi.
V petek, 9. januarja, so dijaki nastopili tudi za kamniško občinstvo, ki pa po stari navadi vse skupaj spregleda, tako da je bila
avla v šolskem centru posejana i redkimi obiskovalci. Vendar to ni motilo mladih; odigrali so prepričljivo predstavo, ki po vsebini ni preveč zahtevna. Zgodba se namreč prične v »čarovniški« šoli, ko Mala čarovnica, kljub zahtevam Velikega mojstra, ne more in ne more postati zlobna, obenem pa si silno želi raketno metlo, ki jo bo dobila najbolj hudobna čarovnica v razredu. Sledi poznanstvo z drvarjem, ki mu. namesto da bi ga začarala, pomaga. Ko za to dejanje zve ostala pokvarjena druščina, čarovnico zapro v kletko, kjer naj preživi ostale dni svojega življenja. No, od nekod se vzame njen stari prijatelj drvar in jo reši. ji priskrbi raketno metlo, s čudežno melodijo iz piščalke pa prežene ostale hudobne čarovnice.
Spodbudno za začetek, pa vendar sami nočejo ostati samo pri pravljičnih igricah, kmalu bodo predstavili novo delo, ki bo zahtevnejše. Do takrat pa bo treba še mnogo bralnih in ostalih vaj. da bo predstava zaživela s tisto pravo svežino in prepričljivostjo, ki sta jo pokazali obe dosedanji igrici.
JANEZ BALANTIČ
ZVEZA KULTURNIH ORGANIZACIJ OBČINE KAMNIK
Vabimo vas.
Prireditve ob slovenskem kulturnem prazniku RAZSTAVA FOTOGRAFIJ Članov Foto-kino kluba MAVRICA
Otvoritev v četrtek, 5. februarja ob 18. uri v Razstavišču
Veronika v Kamniku. Razstava bo odprt do 15. februarja vsak dan od 9. do 12. in
od 16. do 18. ure, ob sobotah le dopoldne. VIII. REVIJA PEVSKIH ZBOROV KAMNIŠKE OBČINE
Nastopajo: Mešani pevski zbor Svoboda Črna Mešani pevski zbor Moste Moški pevski zbor Godič Mešani pevski zbor Titan Kamnik Ženski pevski zbor DKD Solidarnost Kamnik Moški pevski zbor KD Janez Čebulj Komenda Mešani študentski pevski zbor Kamnik Moški pevski zbor DKD Solidarnost Kamnik Mešani pevski zbor KD Tuhinj Moški zbor Prvega slovenskega pevskega društva Lira
Mešani pevski zbor KD Svoboda Duplica Srednja ekonomska-naravoslovna šola R. Maistra Kamnik PETEK, 6. februarja 1987 ob 19.30.
GLEDALIŠKA PREDSTAVA ZA POPOLDANSKI IN VEČERNI ABONMA IN ZA IZVEN:
A. Geldman: KLOPCA Gostovanje Mestnega gledališča ljubljanskega Kino DOM^Camnik, petek, 13. februarja 1987 ob 16. in 19.30.
LUTKOVNA PREDSTAVA ZA OTROKE VSEH STAROSTI
ČARODEJ FIČIFIK
Gostovanje lutkovne skupine iz Besnice pri Kranju
Dvorana Veronika, Kamnik
ČETRTEK, 19. februarja 1987 ob 17. uri
CELOVEČERNA PLESNA PREDSTAVA
METAMORFOZE ali SPREMINJANJA V TREH DELIH
Gostovanje Plesnega studia iz Celja z izjemno predstavo iz zvrsti, ki je pri nas še redkost in prav zato posebno doživetje.
Kino DOM Kamnik, petek, 20.-februarja 1987 ob 19. uri. VLJUDNO VABLJENI!
respondenca, razglednica s secesijsko modnim utripom velemesta, ilustracije za knjigo H. Tume V znamenju življenja, ilustracije za knjigo D. Kette Poezije, oboje natisnila tiskarna Slatnar, Kamnik), da omenimo samo nekaj idel, vezanih na Kamnik. Medtem ko so na razstavi nekatera dela zaradi manjših razstavnih prostorov morala odpasti, jih na razstavi po drugi strani vidimo celo več (ob vhodu na razstavo nas pozdravi kot poudarek in poklon »kamniškemu obdobju« obešalo za »papirnate škrniclne« iz Murnikove trgovine. Prav tako so na razstavi tudi nekatere najboljše tabelne slike, poleg secesijsko razmišljajoče lastne podobe tudi v barvah Klimtovsko poj-movane Škrjanček bo frčal, pa Zaprice v jutranjem soncu, Sonce in sence itd.). Vrsto portretov karikatur uvaja podoba F. Prešerna, risana z ogljem, ki pomeni tako po obraznem tipu, kot po reproduciranosti eno najpriljub-Ijenejših upodobitev za razliko
od Goldensteinovega »Črnogorca« pa predstavlja nežnega, skoraj žensko zasanjenega pesnika. Tudi originalne ilustracije znamenitih Kettejevih. Poezij, šolskih učbenikov ali pa reklamnih znakov ljubljanskih trgovcev zaslužijo enako pozornost, in ravno ta tako širok diapozon dejavnosti kaže Gasparija kot neutrudljive-ga, a vseskozi poštenega in skrbnega tudi v na videz drobnem in nepomembnem delu. In še nekaj velja dodati. Ob Gaspariju ilustratorju so se navduševali mlajši likovni umetniki, tudi Jakac in Maleš, pionirja slovenske grafike in klasike slovenske sodobne umetnosti sta bla med njimi.
Razstava Maksim Gaspari, ilustrator tako kot si jo je moč ogledati do konca januarja oz. 8. februarja v Kamniškem muzeju pomeni tudi po tej strani nov prispevek k spoznavanju umetnikove celovite podobe in z njo tudi pomena, ki ga je v njegovem življenju odigral Kamnik.
MARKO LESAR
Črna kronika
Zima pobira svoj davek
Prvi pravi zimski mesec je za nami. Če je bilo na cestah manj vroče krvi kot ponavadi (precej vDznikov je namreč po nezgodah izginilo neznano kam, brez vročih besed), pa je bilo toliko bolj vroče po gostinskih lokalih. Da je december res mesec praznovanja, so dokazali pretepi in nemirno obnašanje v gostilni Pri Bale-žu, v Mini baru, v disku Encian,
v gostilni Zlata kaplja, v restavraciji Planinka in samopostrežni trgovini Kočne na Zapričah. Kar pestro, kajne?
Prometne nezgode - 35
Novembra jih je bilo 24, decembra pa kar 35. Za precejšnje povečanje so krivi predvsem vozniki sami, ki se ne znajo prilagoditi razmeram na cesti. Vse prepogosto namreč pozabljamo, da je zima, da so ceste skoraj vsak dan nekaj ur poledenele in da je pot zaustavljanja vsaj nekajkrat daljša, kot ponavadi.
2. 12. se je pokazalo, da vsi jugoslovanski železničarji le niso zamudarji. Kamniški so namreč nemudoma po nezgodi, ki se je pripetila na prehodu na Koreno-
vi poti obvestili miličnike, ki so ugotovili, da sta se zaletela vlak in traktorska prikolica. Slednjo je seveda vlekel traktor, ki je drvečemu vlaku še uspel pobegniti, prikolica je ostala na tirih, dokler je ni odstranil vlak. Ker žrtev ni bilo, je vlak nadaljeval vožnjo, traktorista, Franca N. iz Podgorja, pa so prijavili.
4.12. se je šel Nikija Laudo po Kovinarski cesti Bogo P. iz Kamnika. Kot marsikatera prehitra vožnja, se je tudi ta končala na najbolj nepriljubljen način. Bogo je med vožnjo neuspešno menjal vozni pas, saj je trčil v prvi znak, ki mu je prišel pod kolesa. Znak »omejitev hitrosti 40 km/h« je »do fula« podrl, žična ograja DO Titan pa ga je uspela zaustaviti. Ko se je prepričal, da ni poškodovan, je odpeljal naprej, dokler ga miličniki niso izsledili in prijavili.
20. 12. se je težja PN pripetila v križišču obvoznice in povezovalne ceste. Voznik osebnega avtomobila Zoran V. iz Kranja, trenutno v JLA, je grobo izsilil prednost vozniku tovornjaka, Ivu M. iz Ljubljane, ki je pravilno vozil po prednostni cesti. Po-
HUMANOST NAŠIH OBČANOV
Včasih je pa res tako, da nas kaj zelo preseneti. Po tolikih letih nam jo je letos precej zagodla zima. V takih primerih se pokaže marsikaj, tudi pripravljenost, na najhujše. Zato moram predvsem pohvaliti vsa gasilska društva, mlade prostovoljec in prav vse, ki so pripravljeni pomagati starejšim ljudem in gozdnim živalim.
V hudih srkbeh sem bila tudi jaz za ata in mamo Leskovec iz Stolnika. Zaradi visokega snega sta bila popolnoma odrezana od vseh ljudi. Kaj če zbolita, kaj če se njima kaj zgodi? Kar naenkrat pa so me presenetili gasilci iz Stranj. Podali so se na dolgo in naporno pot do naših in ju rešili iz snežnega oklepa. Kakšna radost in veselje za take ljudi, da se jih kdo spomni in jim pomaga! Ti pogumni fantje se mi zdijo prav takšni, kot med vojno mladi partizani, ko so se prebijali po snegu, mrazu, lačni in izčrpani, a kljub temu so zdržali, pa tudi zmagali. Veseli smo lahko, da imamo še tako pogumne fante, zato upam, da se nam ni treba bati najhujšega. Vsa zahvala stranjskim gasilcem, kakor tudi vsem ostalim občanom, ki so kakorkoli pomagali v tej zimi ljudem v stiski.
hvaležna TONČKA STRAŽAR -,
OBVESTILO
Poleg izdelave ekspres ključev nudimo še brušenje vseh vrst nožev in škarij. Franc Zorman, Prvomajska 2, Kamnik.
sledica izsilitve je bil trk, pri katerem je osebni avto odbilo ob rob vozišča, kjer je obstal. Poškodovala se je potnica Dana V, voznika sta jo odnesla brez poškodb. Miličniki so ugotovili za 3.000.000 din materialne škode, poslali depešo na UNZ in predali zadevo vojni policiji.
27. 12. je Majda S. iz Komende potožila miličnikom, da ji je neznani voznik z avtomobilom poškodoval vrtno ograjo. Miličniki so kmalu ugotovili, kdo je ta neznanec in pojasnili nezgodo. Roman G. iz Smarce se je zaradi trenutnega prebliska zaletel v betonski steber in živo mejo. Ker je podrl samo steber, je napravil le za 30.000 dinarjev škode. Vseeno so ga prijavili.
Kazniva dejanja - 23
Kaznivih dejanj je bilo v odnosu na prejšnje mesece precej manj, saj je mraz predvsem na tatove koles in motorjev zelo de-stimulativno vplival. Zato pa je bilo spet kar sedem tatvin denarja ali drugih dragocenih predmetov. Izkušnje nas pač res ne izučijo!
11. 12. je KD prijavil Miha B. iz Palovč, saj mu je neznani lump pokvaril traktor. V rezervoar za gorivo mu je nalil sladkano vodo, zaradi katere je bil traktor nesposoben za vožnjo. Drugače pa ideja ni slaba, saj je sladkana voda le precej cenejša od bencina.
12. 12. je na Postajo milice telefonirala ogorčena občanka in prijavila moškega, ki je prejšnjega večera z gumijevko maltretira! tri srednješolce iz SENŠRM. Ker so si tepeni fantje zapomnili registrsko številko pretepačevega avtomobila, preko terminala ni bilo težko ugotoviti lastnika. Prijavili so ga, malopridne otroke, ki so skakali po cesti, pa le opozorili.
17. 12. sta Rafaelu.Ž. iz Pod-hruške neznano kam izginili dve kokoši, skupaj s petelinom. Ker je imel kurnik zaprt, odpade možnost, da bi živali pobegnile od doma. Odnesla jih je lahko le lisica ali pa zviti »lisjak«. Ne lisice, ne lisjaka, niti kokošni niso odkrili, dokler same niso prišle domov. Ali je bil potemtakem kurnik res zaprt?
24. 12. Začele so se tatvine smučarske opreme, kot sem namignil že v prejšnji številki časopisa. Neznanec je vlomil v kletne prostore bloka v Groharjevi ulici in iz shrambe Helene T. odnesel smuči z vezmi in smučarske čevlje. Miličniki, ki so si ogledali prizorišče KD, so lahko ugotovili le. da se je neznani ljubitelj smučanja vtihotapil skozi vrata, v katera je že prej naredil luknjo, vzel opremo in po isti poti ušel. Zbiranje obvestil se nadaljuje.
31. 12. Marsikdo se bo tega Silvestra še dolgo spominjal. Sami precenite, če bo Anton I. iz Vrhnike tudi med njimi. Medtem, ko je praznoval prihod Novega leta na Veliki planini, so mu na parkirišču v dolini dodobra oplenili avtomobil. Vanj so vlomili tako, da so razbili trikotno steklo na vratih avtomobila, ki so se potem z lahkoto odprla. Vas zanima, kaj je bilo vse ukradeno? Berite! Odmontirano je bilo zadnje rezervno kolo, sedeži so ostali brez naslonjal, prednji levi blatnik pa brez okrasnih letev. Tovarišu Antonu, ki je bil oškodovan za dobrih 300.000 dinarjev, želimo več sreče v Novem letu.
Javni red in mir - 25
Reda in miru prav dosti ni bilo, kar število kršitev govori samo od sebe. Več neredov je bilo proti koncu leta, čeprav so številni začeli sklaviti že v začetku decembra. Največ, kar 10, je bilo spet sporov med zakonci in sorodniki.
6. 12. so JRM kršili delavci v DO Utok. Čeprav je do Novega leta ostalo še precej dni, so si nekateri delavci že dajali duška s prepiranjem, grožnjami in metanjem petard. Do česa resnejšega ni prišlo, saj so izgrednike pomirili in prijavili. S praznovanjem, vsaj na delovnem mestu, so morali torej še malo počakati.
12. 12. so spet imeli »veseli večer« v diskoteki Encian, v Za-gorici. Lastnici lokala pretepi med gosti seveda niso bili po volji, zato je poklicala pomoč. Miličniki so na prizorišču zalotili le
še dve bojeviti Amazonki, Karmen I. iz Ljubljane in Tanjo H. iz Kamnika, ki sta se povsem vživeli v pretep, skupinica neznancev pa se je že pred prihodom »mož postave« umaknila, oziroma odšla pretepat drugam. Tako je bil vzpostavljen mir, za pretekli nemir pa bosta odgovarjali dekleti in lastnica, ki je dopuščala točenje alkoholnih pijač vinjenim osebam.
23.12. je na intervencijo klical občan z Duplice, češ da njegov zet Dušan S. doma razgraja in ogroža ženo ter otroka. Ker izgrednika doma niso mogli pomiriti, so ga odpeljali na Postajo milice in mu preprečili kršitev JRM - ogrožanje samega sebe in družine. V prostorih za pridržanje so ga zadržali do istreznitve.
29. 12. je bilo zelo živo na novoletni zabavi DO KIK Kamnik, v kinu Dom. Veseli gostje so metali petarde, pili, peli in se tepli. Miličnika, ki sta bila poklicana na kraj veselice, sta ugotovila, da sta enega od pretepov začela Silvo G. ter njegov brat, oba iz Tunjic. Silvo se kljub posredovanju ni hotel odreči veselju, ki ga nudi pretep, zato sta morala miličnika uporabiti fizično silo, sredstva za uklepanje ter plinski razprošilec, da sta ga obvladala. Ker še ni dal miru, so poklicali na pomoč še zdravnika, ki ga je umiril s pomočjo injekcije, potem so ga z »marico« odpeljali v bolnišnico Ljubljana Polje, njegovega brata pa ovadili zaradi oviranja uradne osebe pri njegovem delu.
Najditelji
Ciril Perme - Stranje, Marko Baloh - Vrhpolje, Mirko Gor-jup - Kamnik, Jože Zalaznik -Srednja vas, Mirjam Lenart -Kamnik, Darko Polanič - Kamnik, Zinka Kepic - Komanda, Andrej Erzar - Srednja vas, Klavdii Koderman - Kamnik in Lena Čadež — Kamnik. Še preden končam, naj opozorim na neljubo navado Kamničanov. -zgubljanje razno raznih predmetov. V decembru je bilo zabeleženih kar 15 primerov zgubljanja dokumentov in denarja in 6 izgubljenih registrskih tablic.
MATIC ROMŠAK
Kdor ima rad živali, ima rad tudi ljudi
Ali je današnji lovec lahko human? Je možno povezovati s človečnostjo nekoga, ki usmrti žival, pa tega ne stori iz potrebe po preživetju ? Ali se da iti še naprej, kljub vsem protislovjem, in postaviti lovca za zgled humanizma?!
Nedelja, 7. decembra 1986. V Lovskem domu LD Komenda smo se lovci zbrali kot že nekaj nedelj pred tem. Na prvi pogled nič nenavadnega; v kaminu je prijetno prasketal ogenj, lovci v oblekah za lov, skodelice s kavo so romale od rok do rok, toda slišati ni bilo ne smeha, ne živahnih pogovorov... Nekateri so vedeli že prej, drugi so zvedeli šele ob prihodu v dom: pri Tonetu Podlipniku, članu naše LD, je včeraj gorelo.
Danes lova ne bo.
Predsednik LD je šel priskrbel strešne opeke, ostali pa v Suha-dole, kjer je gorelo.
Pogorela ni samo streha, ogenj je prebil strop in se lotil tudi gornjih sob. Streho bo treba narediti popolnoma novo, toda saj nimamo niti nažaganega lesa, vprašanje pa je tudi, če bomo dobili dovolj strešnih opek - danes je vendar nedelja.
Pričeli smo s čiščenjem. Vse, kar je še ostalo na strehi, je treba spraviti dol in počistiti.
Ura se bliža dvanajsti, streha je razdrta, okoli vse počiščeno, toda lesa še vedno ni. Kmalu bodo pripeljali opeke. Toda lesa še ni.
Umaknemo se v lovski dom na krajši odmor. Treba je počakati
na les. Ali bomo uspeli pokriti streho še danes?
Pri našem članu, lesarskem mojstru, so nažagali prvo pošiljko lesa. Dela so stekla naprej.
16.30: Pričeli smo s pokrivanjem strehe.
Nekaj minut čez 18h. Polagamo zadnje opeke.
18.30: Sedimo v hiši, ki ima spet streho. Eden sosedov pravi, da včeraj takle čas še ni gorelo.
Sam bom skušal odgovoriti na vprašanje, ki je zastavljeno na začetku. Ljudje o lovcih nimajo preveč lepega mnenja. V najboljšem prime"™ priznavajo lov za šport, vendar zelo pogojni šport, saj še nikoli nisem slišal za lovca, da je športnik. Torej šport brez športnikov, ker šport, naj bi bil plemenita igra, ki zbližuje udeležence igre in krepi prijateljstvo med njimi. Ampak v tej igri eden izmed udeležencev sodeluje proti
ZAHVALA Vsem sosedom in prijateljem se zahvaljujem za njihovo požrtvovalnost in pomoč pri obnovi pogorele strehe. Posebej bi se rad zahvalil svojim tovarišem lovcem, ki ne le, da so pomagali pri obnovi, ampak so tudi organizirali delo in skrbeli za nemoten potek acije.
Še enkrat vsem najlepša hvala!
TONE  PODLIPNIK, SU-HADOLE 40 a
svoji volji in povrhu vseg mora plačati še s svojim življenjem.
Če te misli izpeljujem naprej, pridem do tega, da je lovec nekdo, ki zaradi lastne zabave ubija živali. Torej je lovec daleč od humanosti.
Toda ali ni sinonim za besedo humanost beseda človečnost.
Kaj pa, ko smo vsi do zadnjega priskočili na pomoč svojemu tovarišu, ni to ena najvišjih oblik človečnosti? Ljudje pravijo, da, kdor ima rad živali, ima rad tudi ljudi. Če misel obrnemo, velja, da kdor ima rad ljudi, ima rad tudi živali. Torej imamo radi živali, čeprav jih lovimo. Velikih stvari, kot so pravičnost, poštenost in ljubezen, se ne da deliti. Kdor je resnično dober, ni dober samo do nekoga, ampak do vseh, kdor je pošten, ni pošten samo enkrat v tednu.
Same obleke (zelene) oz. pripadnost nekemu društvu (lovskemu) ali organizaciji še ne opredeljujejo teh ljudi na znotraj. Prizadevanje za živali s strani lovcev in članov Društva ljubiteljev živali se v marsičem globinsko prekrivata, čeprav marsikdo tega noče videti.
Razne oblike društev imajo poleg svoje interesne usmeritve glavni cilj združevanje ljudi, ki naj bi se med seboj spoznavali in živeli v čimboljših odnosih. To naj bi bila šola za življenje v skupnosti. Mislim, da je nedeljska akcija pokazala najlepše sadove, kijih lahko obrodijo kakršnekoli oblike druženja med ljudmi.
GORAN PERŠIN
Leti, leti kruhek moj
Sveže popoldne. Sedela sem na vrtu in premišljevala . . . Morala bi začeti pisati novoletne voščilnice. Po glavi so mi plesale misli na ošabne dimnikarčke, ki se bohotijo sredi voščilnice, z lestvijo prislonjeno na rame . . . Kako drugačen je kenguru z belimi in črnimi otroki v vreči Jelke Rcichmanove.
»Majda, Majda,« me je poklical ati. Oglasila sem se. »K mami gremo, hitro se preobleči« Zdrvela sem po stopnicah in se zaletela v mami. Kriva je bila moja glava in črnski otroci, na katere sem kar naprej mislila. »Kam se ti pa tako mudi?« Nekam zamišljena si,« se je zanimala mami.
Izbrala sem primerno obleko in sedla na posteljo. Pa zakaj ljudje tako grdo ravnajo s hrano? Drugi so pa lačni . . . Odločila sem se, da pojem pri mami vse, naj bo dobro ali zanič. Še dolgo bi tuhtala, če me ne bi zdramil močan atijev glas.
Odpeljali smo se proti Smledniku. Opazovala sem pokrajino. »Majda,« me je poklicala mami, »prispeli smo.«
Odkorakali smo v kuhinjo. Mama je takoj vprašala: »Boste kaj jedli? Prinesla bom maslo in kruh«. Vsem je namazala velike kose doma pečenega hleba. Zdelo se mi je, da je moj največji. Škrip, škrip, so se mi zobje zapičili v sveži kruh. Maslo že od nekdaj sovražim. »Jaz ne bom. Gor mi leze ...» sem sitnarila. »Kaj leze?« je vprašal ati. Povedala sem, da mi gre maslo na bruhanje. »A takoooo?« je pripomnil ati.
S kruhom sem odšla ven. Nekaj časa sem ga gledala, nato pa posmehljivo zamrmrala »Leti, leti, kruhek moj.« Kruh je padel na blatna tla . . .
Kmalu smo se poslovili. Peljali smo se že kakih tristo metrov, ko sem zavpila: »Obrni, na stranišče moram!« Po dolgem prigovarjanju sem le uspela. Vrnili smo se. Hitro sem stekla po kruh in ga stlačila v žep. Odkoracala sem proti avtu. »Si že nazaj?« se je začudil ati. Zabrnel je motor, drveli smo po ovinkih in se končno ustavili doma. Kruh sem ponudila psu. Slastno ga je pohrustal. Stekla sem v kuhinjo in vprašala mami: »Ali bom lahko kupila Unicefove voščilnice?« Začudila se je. Pojasnila sem: »Kupila jih bom in tako pomagala lačnim otrokom.« Privolila je.
Pomislila sem na odvržen kruh in na otroke, ki se tepejo za vsako drobtino.
O, da bi jih kenguru osrečil za novo leto . . .
MAJDA BOBNAR, 7. c OŠ KOMENDA - MOSTE
Velika pridobitev -telefoni na Pšajnovici
Sredi lanskega leta je KS Pšaj-norica dobila 10 telefonskih priključkov, zato bi se rad v imenu sveta KS, kije lani predal svoj mandat in v imenu novega sveta, pred katerim so še velike naloge, zahvalil vsem družbenim organizacijam, skupnostim in krajanom KS Pšajnovica, ki so v težkih gospodarskih razmerah s skupnimi močmi uspeli zgraditi telefonsko omrežje v KS Pšajnovica.
Najprej naj se zahvalim krajanom, ki so prispevali vse drogove, opravili večino fizičnih del, lastniki priključkov pa prispevali tudi po 100.000 dinarjev.
Največji problem pri gradnji omrežja je bil denar in prav tu je imela širša družbena skupnost veliko posluha. Želim se zahvaliti ljudski obrambi, intervencijskemu skladu, SIKOS KAMNIK, GG Kamnik, KS Duplica, TOK Emona Kamnik, DO Stol, DO KIK, seveda pa ne smemo pozabiti na samoprispevek, ki se je izključno uporabljal za gradnjo omrežja.
Bilo je tudi veliko drugih problemov, predvsem pri nabavi kablov, kjer nam je veliko pomagal
direktor PTT Domžale-Kamnik tov. Konda. Izvajalec del je bil Meglic iz Ljubljane, ki nam je dobavljal tudi material manjše vrednosti, s finančne strani pa se je držal dane ponudbe.
Preskrbeti je bilo treba tudi vso gradbeno dokumentacijo in rešiti na stotine drugih problemov, za katere se je bilo treba napotiti prav do vodilnih mož v občinski skupščini, kjer je imel največ posluha bivši predsednik IS, tov. Jeras.
Za vsemi temi dogajanji pa sta predvsem dva predstavnika KS, prejšnji predsednik sveta KS Franc Žibert in član gradbenega odbora Srečo Pestotnik, ki sta opravila na stotine kilometrov, posvetila gradnji ogromno časa in dokazala zainteresiranost pri gradnji ter opravičila zaupanje krajanov. Pozivam vse krajane, da tudi v tem srednjeročnem obdobju sodelujejo pri uresničitvi zastavljenih ciljev, ker bomo edino s skupnimi močmi in enotnim nastopom uspeli doseči zastavljeno.
Tajnik KS Žibert Brane 1. r.
Delovna skupnost skupne strokovne službe SIS
Kamnik
Razpisna komisija objavlja prosta dela in naloge
vodenje finančno-računovodskih in plansko analitskih del ter računovodska dela
za občinsko zdravstveno skupnost (dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi)
Pogoja:
- visoka ali višja izobrazba ekonomske smeri
- najmanj 3 leta delovnih izkušenj Izbrani kandidat bo imenovan za dobo 4 let.
administrator
Pogoji:
- srednja upravno-administrativna šola ali dvoletna administrativna šola
-znanje strojepisja
- 1 leto delovnih izkušenj
Delo združujemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom".
Kandidati naj pošljejo svoje prijave s potrebnimi dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15-dneh po objavi na naslov: Delovna skupnost skupne strokovne službe SIS Kamnik, Titov trg 9, 61240 Kamnik. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po opravljeni izbiri.
- JESENIK Katarina, druž. upokojenka iz Kamnika, Novi trg 36, stara 81 let
- VRHOVNIK Jožefa, druž. upokojenka iz Kamnika, Bakov-niška 2, stara 80 let
- GOLOB Marija, inv. upokojenka iz Duplice, Jakopičeva 19, stara 71 let
- STOJAN Marija, inv. upokojenka iz Nevelj 16/D, stara 51 let
- DOLENC Marija, os. upokojenka iz Mekinj, Neveljska pot 26, stara 90 let
- RAK Francka, delavka v živ. industriji iz Kamnika, Livarska 1 stara 22 let
- JERAS Albina, druž. upokojenka iz Dobruše 4, stara 83 let
- KEPEC Miroslav, delavec iz Duplice, Jelovškova 1, star 47 let
- MEZEG Marija, os. upokojenka iz Ljubljane, Gornji log 40, stara 84 let
- VERLINŠEK Jožef, km. upokojenec iz Podgorja 47, star 76 let
- ŠUŠTAR Jana, dijakinja iz Šmarce, Mlinarska 7, stara 16 let
- SEMPRIMOŽNIK Marija, druž. upokojenka iz Motnika 24, stara 82 let
- STEHNIČAR Franc, kmet iz Sel pri Kamniku 7, star 76 let
- KRAMAR Vincenc, osebni upokojenec iz Zg. Tuhinja 49, star 67 let
ZAHVALA
Ob smrti naše drage žene, mame, babice, prababice in sestre
ANČKE PAVLIC
iz Buča
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, in sodelavcem za izrečeno sožalje, vsestransko pomoč in darovano cvetje. Posebna zahvala pevcem in g. župniku za lepe poslovilne besede in opravljen cerkveni obred ter vsem, ki ste jo tako številno pospremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči: vsi njeni
Buč, Kostanj, Šmarno, Markovo, Soteska, Kamnik, Podgorje, Radomlje, Ljubljana, Uhingen, decembra 1986
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, HH očeta, starega očeta, brata in strica
ALOJZA BURGERJA
iz Most 24
izrekamo toplo zahvalo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste mu podarili cvetje, ga pospremili na zadnji poti in nam izrekli sožalje. Zahvala tudi dr. Pajntarju in g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred.
Žalujoči:
vsi njegovi
Moste, januar 1987
ZAHVALA
Ob izgubi moje drage žene in najine ljube mamice
FRANCKE RAK
iz Livarske 1 v Kamniku
ki nas je zapustila v 22. letu starosti, se najlepše zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sodelavcem za pomoč, sočustvovanje, izraze sožalja, podarjeno cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. Posebno toplo se zahvaljujemo govorniku za lep in ganljiv govor ob grobu, sosedom iz Livarske 1 in bivšim sosedom iz Šlandrove 5, kakor tudi DO ETA in KIK, ki so nam v teh težkih trenutkih nudili vso pomoč in nam stali ob strani. Lepa hvala tudi župniku za opravljen obred.
Žalujoči: mož Marjan, sin Dušan, hčerka Branka, ata, mama, sestre, bratje, tete in drugo sorodstvo
		
		ZAHVALA
		Ob smrti naše drage mame, stare mame, sestre in tete
	t	
		ANE BELCIJAN rojene ŠTUPAR iz Suhadol 26
	w	
ki nas je zapustila v 73. letu starosti, se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala pevcem in gospodu župniku za pogrebni obred.		
Žalujoči: vsi njeni		
Suhadolc, decembra 1986		
- KOTNIK Ivan, elktričar iz Lo-čice ob Savinji 35, star 33 let
- GAŠPERLIN Jožefa, gospodinja iz Mlake 3, stara 59 let
- GRAD Franci, delavec na bencinski črpalki, iz Kamnika, Kranjska 3/D
- BELCIJAN Ana, gospodinja iz Suhadol 26, stara 73 let
- KOTNIK Stanislav, klepar iz Vrhpolja pri Kamnika 154, star 47 let
- JAŠOVEC Branko, lesni tehnik iz Zduše in
RUTAR Stanka, administrator, iz Kamnika
- PIBERNIK Metod, sam. kal-kulant iz Suhadol in KOVAČ Tatjana, razredna uči-tečljica iz Kamnika
Socialistična zveza delovnega ljudstva Občinska konferenca Kamnik
razpisuje
prosta dela in naloge
novinarja - poročevalca
v uredništvu Kamniškega občana
Od kandidatov zahtevamo visokošolsko izobrazbo družboslovne smeri, 1 do 2 leti delovnih izkušenj v novinarstvu, znanje strojepisja, poznavanje osnov urejanja časopisa in grafične tehnologije, pasivno znanje srbohrvaščine in enega tujega jezika, primerno znanje slovenščine, vozniški izpit B kategorije.
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Poskusno delo traja tri mesece.
Kandidati naj se prijavijo v osmih dneh po objavi razpisa na OK SZDL Kamnik, Kamnik, Titov trg 1.
O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po sprejemu sklepa o izbiri.
ZAHVALA V 67. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, ata, stari ata, brat in stric
VINKO KRAMAR-CENE
iz Zg. Tuhinja, borec Šlandrove brigade, upokojeni gozdni delavec GG Kamnik
Toplo zahvalo izrekamo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem, dobrim sosedom, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam pomagali, izrekli sožalje, darovali cvetje in namesto cvetja dali dar za dreuge namene ter ga tako številno pospremili na zadnji poti v njegov prerani grob. Zahvaljujemo se njegovim sodelavcem iz GG Kamnik, našim sodelavcem iz Zarje in KIK Kamnik, zdravnikom ZD Kamnik, posebno patronažni sestri Ivanki Petaci, govornikom za tople poslovilne besede, gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred in pevcem za čustveno zapete pesmi.
Žalujoči: žena Marija, sinova Marko in Stane z družinama in drugo sorodstvo
Zg. Tuhinj, Kamnik, decembra 1986
ZAHVALA
Ob nenadni in boleči izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta, brata, strica in tasta
PETRA GRILCA
iz Sidra/a 3 pod Krvavcem, p. d. Havtežovega očeta
se iskreno zahvaljujemo dobrim sosedom, sorodnikom, znancem, bajtarjem z Velike planine in prijateljem za vsestransko pomoč, izrečena sožalja, darovane vence in cvetje ter denarno pomoč, in vsem, ki ste v teh težkih trenutkih sočustvovali z nami. Posebno se zahvaljujemo dr. Bcleharju, govornikoma ob odprtem grobu, domačim pevcem in gospodu župniku iz Tunjic za lepo opravljen pogrebni obred. Hvala organizaciji ZB Cerklje za venec in delovnima organizacijama Elektro lernent Svit Kamnik in Donit tozd Trival Kamnik, Vidotovim sodelavcem, Eleklromc-haniki Gorjup iz Smarcc in KS Šenturška gora. Hvala vsem, ki ste našega očeta v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Vsem in vsakomur posebej še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njegovi
Sidraž, Bistričica, Laniše, januarja 1987
ZAHVALA
Ob nenadni smrti naše drage mame, stare mame, prababice, sestre in tete
IVANE HRIBAR
p. d. Mecetove mame iz Buča 29/a
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za pomoč, izrečena sožalja, podarjeno cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala tudi pevcem za ganljivo petje in g. župniku za opravljen obred.
Žalujoči: sin in hčere z družinami ter drugo sorodstvo
Buč, Vrhpolje, Kamnik, Ljubljana, januarja 1987
Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kamnik
razpisuje na podlagi sklepa seje Odbora za gospodarjenje v stanovanjskem gospodarstvu z dne K 11. 1986 naslednjo
JAVNO DRAŽBO
s pisnimi ponudbami za odprodajo praznega neobdelanega podstrešja (del) v stanovanjskem bloku Matije Blej-ca 14 v IV. nadstropju, Kamnik, ki meri z upoštevanjem faktorja mansardnosti 11,40 m2. Izklicna cena je 1,381.729,00 din.
Interesenti morajo pred odpiranjem ponudb obvezno položiti kavcijo v višini 5% od izklicne cene na žiro račun štev.: 50140-662-524006 Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kamnik.
Podstrešje se ne da urediti v posebno stanovanjsko enoto.
Kupec mora kupnino poravnati v 30 dneh po pravnomočnosti pogodbe.
Kupec nosi vse stroške v zvezi s pogodbo, vključno s plačilom davka na promet nepremičnin.
Interesenti naj vložijo pisne ponudbe v 15. dneh od objave v zaprtih kuvertah z oznako »Javni natečaj - odkup podstrešja« na naslov Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kamnik, Steletova 8, Kamnik. Odpiranje ponudb bcw/ torek, 10. 2. 1987 ob 8. uri v sejni sobi Stanovanjskega in komunalnega gospodarstva SKG Kamnik, Steletova 8.
Vsi interesenti se lahko udeležijo odpiranja ponudb.
Ne jokajte na mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpela sem in večni mir mi zaželite.
V SPOMIN
12. januarja je 'minilo leto dni. odkar nas jc zapustila naša draga žena. mami in stara mama
ANGELA STRAŽAR
iz Podgorja 23
Hvala vsem, ki se je spominjate Vsi njeni
Podgorje, Kamnik, januarja 1987 L
ZAHVALA
Ob nenadni smrti dragega moža, očeta, starega očeta, brata in strica
MARTINA ŽAVBIJA
p. d. Gregčevega očeta iz Pšajnovice 3
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in bivšim sodelavcem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala tudi predstavnikom ZB in KS Pšajnovica-Rakitovcc in gospodu župniku za opravljen obred.
Žalujoči: žena Mihaela, hčerki Mihaela in Metka z družino ter drugo sorodstvo
Pšajnovica, Kamnik, Koreno, Homec, Mengeš, januarja 1987
ZAHVALA
Nenadoma in mnogo prezgodaj nas je zapustila draga žena, mami, stara mama in sestra
MARIJA STROJAN
rojena SPRUK iz Nevelj
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in številno spremstvo na njeni zadnji poti. Posebna zahvala DO Trg. podj. Kočna, Stol, Delo, RTV, pevcem in gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred.
Žalujoči: vsi njeni
Nevlje, december 1986
Kako bo potekala gradnja na Kokrškem sedlu
Planinsko društvo bo v naslednjih letih dokončalo obnovo in razširitev planinske koče na Koroškem sedlu. S posodabljanjem je pričelo 1985, ko so bili zgrajeni temelji,luni pa je bil dograjen ves prizidek, skupaj s streho in tudi zaščiten pred vplivom zime.
V dokončanje del bo treba vložiti še veliko materila in prostovoljnega dela, zato smo prosili za pogovor najbolj primerno osebo, da naše bralce in ljubitelje planin podrobneje seznani z načrti za leto 1987. Miran Beč st. načelnik gradbenega PD Kamnik je ljubeznivo odzval našemu povabilu in odgovoril na nekaj vprašanj!
Kdaj in zakaj ste sprejeli to odgovorno dolžnost v PD Kamnik?
To dolžnost sem sprejel po tragični smrti prejšnjega načelnika Lada Goloba. Iz spoštovanja do njega in ljubezni do planin sem se po soglasnem predlogu gradbenega odseka odločil, da nadaljujem delo, tam kjer ga je on zapustil. Vsi kamniški planinci smo soglasni, da bomo delo končali v predvidenem roku in se na ta način najbolj oddolžili njegovemu spominu.
Kateri so bili osnovni razlogi, da se je PD Kamnik lotilo posodabljanja koče na Kokrškem sedlu?
Obnova in modernizacija je bila zelo nujna zaradi neprimernih sanitarij, nemogočih . delovnih pogojev v kuhinji, pa tudi zaradi premajhnih zmogljivosti. Obisk v gorah vsako leto narašča.
Dosedanja dela so dokaj solidna osnova za nadaljevanje del v prizidku. Kaj menite, da bo mogoče letos opraviti še vsa gradbena dela in urediti instalacije?
Če nam bodo vremenske prilike in tehnike naklonjene, bomo z delom pričevali najprej v spodnjih prostorih s kuhinjo in uredili sanitarije, nato pa postopoma šli v višino. Tudi večji del instalacij nameravamo montirati.
Kdaj boste pričeli delati in ali računate na delovno udeležbo planincev in drugih ljubiteljev planin?
Z delom bomo nadaljevali takoj, ko bo mogoče: po sklepu gradbenega odbora v drugi polo-
vici aprila oziroma v začetku maja. Tudi računamo na pripravljenost planincev in drugih obiskovalcev gora. Računamo, da bomo vsa gradbena dela opravili s prostovoljnim delom. Brez takega sodelovanja skoraj ne bi mogli računati na uspeh, ker bi gradnja postala predraga. In denar?
Lastna sredstva, ki jih ima planinsko društvo, zadoščajo le za pokrivanje minimalnih stroškov, zato tudi za letos računamo na
vsestransko prjjjifavljenost in pomoč Planinske zveze Slovenije in gospodarskih' organizacij! Kamnika in od drugod. Že doslej smo bili deležni polne podpore in materialne pomoči.
Ali bo zaradi gradnje motena redna oskrba planincev v planinski sezoni?
Mislim, da planinska sezona ne bo bistveno motena zaradi gradnje. Že, ko smo gradili prizidek, obiskovalci gora niso bili bistveno prizadeti in prikrajšani. Računati pa vsekakor velja na manjše težave. S Kamniškega sedla imamo že dobre izkušnje, ko smo dom gradili še pod težjimi pogoji, pa so vsi planinci bili lepo sprejeti in postrežem.
Kaj bi po vašem mnenju morali napraviti, da ne bi pri delih prišlo do zastojev?
Že sedaj se temeljito pripravljamo za nadaljevanje del. Ž dobro organizacijo bomo poskušali zagotoviti nemoteno delo, ki naj bi teklo vse do načrtovane stopnje. Povsem bomo uspeli le, če
bomo deležni enake pripravljenosti in vneme kot v prejšnjem letu.
Letos slavi PD Kamnik 95-let-nico svojega dela. Zanima nas, če bo mogoče do julija 1987 kočo v celoti dokončati in odpreti vrata obiskovalcem gora?
Načrtujemo, da bi planinsko kočo na Kokrškem sedlu v glavnem dokončali do julija in jo ob 95-letnici PD Kamnik slovesno odprli. Prepričan sem, da bomo pri tem uspeli in s tem izročili planincem še en posodobljen planinski objekt.
Kakšne pridobitve boste dosegli z dograditvijo koče?
Ko bo koča končno zgrajena v načrtovanem obsegu, bo v njej:
— sanitarije bodo primernejše, saj sedanje niso več ustrezale sanitarnim predpisom,
- v novi kuhinji in jedilnici bo mogoča pestrejša in kakovostno boljša postrežba,
— več (cca 70) prenočitvenih zmogljivosti
- povečala se bo varnost bivanja, saj je novi del v celoti zidan in bo povezan s starim delom koče
Naši bralci in drugi obiskovalci planin želijo sodelovati pri delih na Kokrškem sedlu?
Bralce, planince in druge ljubitelje gora prosimo, da se prijavljajo za prostovoljno delo, ki bo teklo skozi celo leto. Priglasijo naj se na PD Kamnik, obvestila pa bodo tudi na oglasni deski. Že v lanskem letu je bilo opravljeno več tisoč ur prostovoljnega dela, samo pri popravilu žičnice več kot 1.400.
Vse, ki želijo pomagati, bomo sprejeli z odprtimi rokami in jim dodelili dela, ki ustrezajo njihovim fizičnim sposobnostim.
Prepričani smo, dragi bralci, da bodo organizatorji gradnje deležni naše podpore, saj bomo njihove rezultate dela lahko uživali vsi, ki se bomo povzpeli na kamniške planine in nas bo pot zanesla tudi na Kokrško sedlo. Planinskemu društvu želimo, da bi pri gradnji v vsem uspeli in planinsko kočo odprli širšemu krogu obiskovalcev gora.
STANE SIMŠIČ
Šolsko prvenstvo v plesih
konec decembra lani smo v športni dvorani organizirali že X. šolsko prvenstvo v plesih. Osnovna šola Frana Albrehta je verjetno ena redkih osnovnih šol, kjer se v okviru rednega pouka telesne vzgoje naučimo tudi plesati. Seveda so začetki težki. Spomnim se, kako mije bilo težko prijeti fanta. Strah, sram in ne vem kaj še vse, pa so hitro minili, saj so nas tovariši z igricami pripravili do tega, da sploh nismo vedeli, kdaj smo v parih. V času osnovnega šolanja se vsi učenci naučijo bluesa, polke, foxa, bo-ogie-voogiea in angleškega valčka. Spoznamo pa še ročk and roll in disko.
Med odmori prvenstva v plesih sta svoje mojstrstvo prikazala MIHA AŽNIK iz Kamnika in PETRA DOVČ iz Ljubjane.
Vrnimo se na tekmovanje. Čeprav ni bilo nobene reklame, se je na tribunah zbralo precej gledalcev, ki so veselo zaploskali vsem tekmovalcem, seveda pa še najbolj zmagovalcem.
Učenci petih razredov so tekmovali v plesanju polke. Najboljši so bili: 1. Jana Balantič -Boštjan Dovič, 5. c; 2. Alenka Peterlin - Sandi Drolc, 5. č 3. Mirsada Rastoder - Tome Ve-ličkov 5. b. Ekipno: 1. 5. b 74 točk, 2. 5 a 71 točk, 3. 5. d 61 točk. Učenci šestih razredov so se pomerili v plesanju foxtrota:
1. Mojca Pavič - Albin Žibert 6. d; 2. Alenka Štembal - Marjan Kranjec 6. c; 3. Saša Štrajhar -Stane Berlec 6. a; 3. Sabina Po-djed - Boštjan Sladic 6. b. Ekipno: 1. 6. a in 6. c 77 točk; 3. 6. b 76 točk. Najboljši v plesanju bo-ogie-vogiea so bili: 1. Katka Gr-zinčič - Bojan Traven 7. a; 2. Nina Kodra - Primož Gjurin 7. a; 3. Tina Boltar - Brane Kralj
7. a; ekipno: 1. 7. a 88 točk; 2. Helena Jančar - Justin Slanovec
8. č; 3. Vera Puketa - Darko Gregi 8. a; ekipno 1. 8. a 82 točk,
2. 8. b 81 točk, 3. 8. c 55 točk. Da je tekmovanje potekalo nemoteno, so poskrbeli naši tovariši za telesno vzgojo. Sodnika sta bila bivša plesalca-tekmovalca in sedaj sodnika Primož Bizlaj in Robi Strajnar. Med odmori pa sta svoje mojstrstvo prikazala mala Petra Dovč iz Ljubljane in Miha Ažnik iz Kamnika.
Po končanem tekmovanju sem se z njima pogovarjala in bi jih rada predstavila tudi vam, dragi Kamničani.
Praznično razpoloženi krajani Most ob slovesnem prevzemu gasilske avtocisterne.
Uspešno leto za moščanske gasilce
Minulo leto je bilo za Gasilsko društvo Moste eno od najuspešnejših. Delo, tekmovanja in slovesnosti so se kar vrstila skozi vse leto. Najprej je bil preurejen Gasilski dom in vzidane dvoje novih velikih vrat za garažiranje avtocisterne in orodnega avtomobila. V ta namen je bilo treba tudi urediti in asfaltirati dovoz do nove garaže. Sledila je obnova fasade Gasilskega doma, s katero je celotno središče vasi dobilo lepši videz. Sedaj Gasilsko društvo v lastni režiji gradi skladišče za klopi, mize in ostali inventar. Za gradnjo skladišča je prispevalo les Gozdno gospodarstvo Kamnik, nekaj ga bo porabljeno za izdelavo novih miz in klopi. Preostali material prispeva Krajevna skupnost Moste.
Največji težko pričakovani dogodek za vse gasilce in krajane je
bil v maju, ko so pripeljali novo avtocisterno. Ne da se opisati, koliko veselja, zagnanosti, ponosa in tudi obvez je povzročil ta dogodek. Za celotno društvo je bil to pravi preporod. Slovesen prevzem z veliko parado so pripravili v avgustu.
Letos bodo posebno pozornost namenili širjenju članstva, izobraževanju in urejanju mladih gasilcev. Prav mladi gasilci so na zadnjem občinskem tekmovanju dosegli lepe uspehe.
Seveda uspehov društva ne bi bilo brez zagnanih gasilcev, eden od njih je predsednik društva Viktor Nograšek, ki je za svoje delo letos ob prazniku KS Moste prejel priznanje OF.
Viktor Nograšek kot predsednik gasilskega društva ni le organizator vseh dejavnosti društva,
temveč tudi izvrševalec, kakor tudi ostali prizadevni člani kot so Ravnikar, Gašperlin, Koncilja, Benda, Hočevar in drugi.
Obračun za minulo leto bodo gasilci obravnavali na občnem zboru, ki bo v soboto, 31.1. 1987 popoldne v dvorani šole v Mostah. Na občni zbor vabijo vse svoje čtane, kot tudi ostale krajane, ki jih delo gasilcev zanima. Obenem so vsi vabljeni na »klo-basno veselico«, ki bo sledila občnemu zboru. Na njej ne bo manjkala tradicionalna klobasna tombola, za prijetno zabavo in vesele zvoke pa bo poskrbel ansambel Krt. - Torej, če želite preživeti večer v prijetni družbi in ob dobrih prekajenih klobasah, potem te prilike nikar ne zamudite!
V. O.
Petra in Miha sta stara 11 let in hodita v peti razred (Miha na O. Š. Toma Brejca v Kamniku). S šolo nimata problemov, saj sta oba odlična učenca. S sošolci se dobro razumeta in vedno držijo pesti zanju. V veliko pomoč so jima starši, saj ju vedno spodbujajo in hodijo z njima na tekmovanja. Petra je začela plesati z osmimi leti, Miha pa leto kasneje. Trenirata štirikrat tedensko. Treningi so dolgi, naporni in počasi ugotoviš, da ples ni samo zabava, ampak tudi delo. Njun trener je Barbara Nagode. In še največji uspeh: 7. mesto na državnem prvenstvu v latinsko ameriškem plesu.
Primož je sodnik že dve leti in sodi predvsem ročk and roll, Robi pa je še začetnik.
Kako sta sodila?
Najprej sta si pare pozorno ogledala in jih ocenila (ritem, korake, držo) s točkami do 20. Pari, ki so dobili največ točk, so nastopali še v finalu in tam sta določila dokončni vrstni red.
Tako dragi bralci, pri koncu smo. Petri, Mihu, Primožu in Robiju pa zaželimo srečno novo leto, čeprav malo pozno, in mnogo tekmovalnih uspehov.
In če je morda kdo med vami, ki ga ples veseli, so mu vrata v Kazino odprta. Kajti vsi, tako Petra in Miha, kot Primož in Robi so dejali: »Kazina je the best!!« TINA BOLTAR
ŠŠD Fran Albreht
Pripis: 26. decembra je bilo v hali Tivoli v Ljubljani državno prvenstvo v standardnih plesih, kjer je MIHA AŽNIK s plesalko Petro Vlah iz Ljubljane osvojil odlično S. mesto. Čestitamo!
Dobre priprave smučarjev tekačev
Smučarji tekači, ki tekmujejo pod okriljem TS Ideja pri SK Kamnik, so se na letošnjo zimo dobro pripravili. V pripravljalnem obdobju od septembra pa do druge polovice novembra so mladinci, mlajši in starejši, opravili od 1200 do 1400 km treninga na rolkah, kar je skoraj enkrat več kot leto prej.
Po izkušnjah trenerjev so rolke daleč najboljša zamenjava za sneg, in ker letos snega ni bilo • dovolj tudi v višjih legah, so bili prvi treningi na snegu šele po 20. novembru. Rezultati dobrega treninga so bili vidni tudi na »rol-karskih« tekmovanjih oktobra in novembra, ko se je denimo Tomo Golob redno uvrščal med prvo trojico, tudi pri članih, ostali pa niso mnogo zaostajali. Problem postaja izredno draga oprema, saj se recimo kolesa na rolkah izrabijo po desetih dneh vsakodnevnega treninga.
Velik problem so tudi treningi
na snegu. Če ni snega v dolini ali na Černivcu, se je treba voziti na Jezersko ali celo v Rateče, kar pa ni poceni. Zaenkrat smučarji tekači vse te probleme zadovoljivo rešujejo, želijo pa si še boljše sodelovanje z ŽTKO Kamnik. Smučarji tekači pa se soočajo še z enim problemom. Imajo kombi, ki pa je za vse, pionirje, pionirke in mladince premajhen, tako da pogosto ostanejo eni na račun drugih doma, zlasti če je treba na trening na Jezersko. Za zdaj problem zaradi pomanjkanja denarja ni rešljiv, tekači pa upajo, da ga bodo slej ali prej rešili. Tako tekači štartajo v novo sezono dobro pripravljeni, prve tekme na snegu pa bodo pokazale moči posameznih tekmovalcev in klubov. Za konec pa še nekaj o trenerjih. Pionirke trenira Ksenija Smolnikar, pionirje Marko Berlec, mladince in člane pa Andrej Lanišek in Milan Sedušak. Tekaška sekcija vabi vse, ki jih smučarski tek zanima, posebej pionirje, da se
nam pridružite. Sestanki so vsako sredo ob 19. uri v domu TVD Partizan v Mekinjah, kjer boste dobili tudi vse informaeje.
DO
V okolici Kranjske ceste kupim garažo. Petrovski Velič-ko, Kranjska 3/d, Kamnik, tel. 832-272 popoldne.
Iščem pomoč v gospodinjstvu dvakrat tedensko po 3 do 4 ure. Goriup, Matije Blejca 12, stan. 40/1. nadstropje, tel. 832-400.
Kamniški občan
Športne igre mladih -tokrat v veleslalomu
Pozivamo vse osnovne organizacije ZSMS, da se udeležijo tekmovanja v smučanju za pokal OK ZSMS Kamnik, ki bo v soboto, 31. januarja, s pričetkom ob 10. uri, v Zgornjem Tuhinju, pri gostilni Pod Kozjakom (Kavsar). Še posebej so vabljeni navijači!
Pravila tekmovanja:
- vozita se dva teka
- ekipa šteje štiri člane in je lahko mešana
- v končni rezultat štejejo trije najboljši rezultati ekipe. Za najboljše ekipa so pripravljeni pokali.
Športna komisija OK ZSMS Kamnik OO ZSMS Tuhinj
KAMNIŠKI OBČAN, glasilo občinske konference SZDL Kamnik - Kamniški občan je aprila 1981 ob 20-letnici izhajanja prejel srebrni znak OF -Ureja Svet za informiranje, predsednik Janez Pirš, in uredniški odbor v sestavi: Janez Balantič, Katarina Cerar, Damjan Gladek, Romana Gr-čar, Dušica Jesenik-Brem-šak, Ivo Pire, Matic Romšak, Stane Simšič in Jana Taškar, glavna in odgovorna urednica. Tehnični urednik Franci Mihevc. Strokovna sodelavka Vera Mejač. - Izhaja dvakrat mesečno - Naslov uredništva: Kamnik, Titov trg 9, telefon 831-311 - tekoči račun pri OK SZDL 50140-678-57039 - Kamniški občan -Rokopisov in fotografij ne vračamo - Tiska ČGP Delo v Ljubljani.