UUBITEUSKA KULTURA V ORGANIZACIJAH ZDRUŽENEGA DELA
Umetniki sredi elektronike
Prelistala sem llčno publlkacljo z naslovom »Zbornlk kulturnih dejavnostl v Iskrl«. Verjemlte ml, da Je paleta kulturnth dejavnosti, ki so se Jlm IJubltelJsko zaplsall Iskrini delavcl, zelo pestra. Izpod njihovega peresa vre poezlja, spretno znajo sukatl čoplč, ume-telno klparlti, prttiskati na sprožilec fotoaparata In snemalne kamere. Svoje glasove so združlll v razllč-nlh pevskih zborih In zabavnoglasbenlh anasambllh, nagnjenost do Ifudakih pleaov pa jlh družl v foklornlh skuplnah. Dejavne ao tudi dramaka ozlroma recltator-aka akuplne.
Nato mi je prgišče zanimi-vosti in podatkov nasula še Meta Maksimovič, ki v SOZD Iskra opravlja delo strokovne-ga sodelavca za stike z javn-nostjo. Prav pryetno je bilo pokramljati z njo.
Organizacije združenega dela, vključene v SOZD, so raztresene po vsem stoven-skem prostoru. V iyih je žapo-slenih prek 30 tisoč delavcev, ki vsako leto v svojih planih namenijo dokajšnja sredstva za delovarye različnih podro-čij ljubiteljske kulture. Sado-ve tega delovanja lahko nato uživajo na razstavah in pev-skih, dramskih ter folklomih prireditvah, ki so organizira-ne kot interne ali pa so do-stopne tudi širši javnosti. V letu 1984 se je prireditve ob 4, juliju, ki je tudi dan Iskre, udeležilo 20 tisoč delavcev. Bili so navdušeni nad kultur-nim programom, ki je bil v celoti izveden v lastni režiji.
Na ravni SOZD deluje Dru-štvo likovnikov Iskre. Ustvar-jena dela, ki obsegajo akvare-le, jedkanice, olja, male plasti-ke in druge zvrsti te umetno-sti, predstavjjo delavci - člani na razstavah v obratih, v po-slovnem centru Iskre, po to-varnah in galerijah.
Poslovni center Iskre v Ljubljani je glede na svojo lo-kacijo primeren prostor za ga-lerijo odprtega tipa. Tu se vr-stijo razstave priznanih aka-demskih slikaijev in kipaijev iz naše ožje in širše domovine. Posebno pozornost so name-nili risbam, saj je delo na po-dročju elektronike tesno po-vezano z njimi. Vrata galerije so odprli tudi študentom Aka-demije za likovno umetnost in tujim umetnikom (Bill Mil-ler iz Ohia je na primer raz-stavljal fotografije, ki jih je njegov fotoaparat vgel iz vsak-danjega življenjskega utripa Amerike). V okviru SOZD Is-kra deluje tudi posebna komi-sija za družbeno-instituci-onalno propagando, katere naloga je sodelovati s prizna-nimi institucyami v ožjem in širšem družbenem okolju ter gojiti »image« Iskre kot del celovite poslovne politike. Uspešno sodelujejo z galerijo Equrna in APZ Tone Tomšič, katerih dejavnost sofinanci-rajo.
Svoje misli kot poezijo izli-jejo na papir tile delavci - is-kraši: Miha Avanzo, Jolanda Benedičič, Biserka Car, Bojan
Foršček, Barbara Hočevar, Alojz Jelovčan, Matjaž Koc-bek, Milena Majeen, Janez Mayer, Rudi Miškot, Franc Pavlič, Marjan Peternelj, Jože Preklavec-Pril, Mateja Sa-mec, Vladislav Stres, Marjan Štancer-Monos, Ladi Trojar, Francka Tronkar, Staša Vu-kovič, Jože Volarič...
Umetniška fotografija je koiyiček Andreja Čuferja, Sergia Sebeglia, Tineta Križ-naija, Zvoneta Pajntaija, Bo-jana Beguša, Janeza Puharja, Boža Malovrha, Marjana Čer-neta, Alojza Žiberta, Simona Uršiča, Braneta Oblaka, Jara Miščeviča, Staneta Križnarja, Vlada Dobrška, Francya Bo-gataja, Cirila Pokorna, Mateja Galjota, Deana Duboko-viča...
Čopič sučejo ali kiparijo: Štefan Bertonce^, Jana Ber-toncelj, Zvone Balantič, Lojze Čampa, Lojze Dular, Jože Go-stinčar, Martin Goričanec, Franc Guček, Edvar Intihar, Bogo Klobučar, Boris Lavrič, Izidor Jalovec, Matevž Jenštr-le, Katarina Plemelj, Vladimir Polajnar, Mladen Radojčič, Milica Rajačič, Franc Rant, Ivan Razboršek, Jožica Rejc, Vladimir Sitar, Boris Stiviče-vič, Vida Štemberger, Lojze Tarfila, Janez Vovk, Zlata Vo-larič, Jože Volarič, Stana Zgaga...
Pojejo v mešanih pevskih zborih Iskra Kranj. Iskra Že-lezniki, Iskra-Vega, Iskra Commerce.
Brusijo pete v folklomih skupinah Iskra Kranj in »Se-miška ohcet«, ki deluje v ok-viru KUD »Jože Mihelčič« Semič.
Sodelujejo v dramskih ozi-roma recitatorskih skupinah Iskra Kranj, Železniki, Hoijul in Semič.
Ljubitelji fotografiranja in filmanja se združujejo v foto-kino sekciji Iskra.
Seveda ob vsem tem ne mo-remo mimo komisij za kul-turno dejavnost, ki delujejo v okviru osnovtiih organizacij Zveze sindikatov, in njihovih kulturnih referentov. Predlo-gi in zamisli iz teh sredin so pogosto zelo zanimivi, uskla-jujejo pa jih na ravni SOZD. Delavci lahko obiskujejo tudi prireditve in predstave dru-gih institucij, na primer Do-ma Ivana Cankarja, saj delno regresirajo vstopnice.
Silva Šuc