Ameriška Domovina lAdl/ft E RI G/lrlU-'HO/Vi E AM6RICAN IN SPIRIT fOR€16N IN LANGUAG€ ONLY National and International Circulation CLEVELAND OHIO, TUESDAY MORNING, MAY 12, 1964 SLOV6NIAN MORNING N€WSPAP€B ŠTEV. LXII VOL. LXII novo pomor v orozfi! tmerika bo dala Indiji Kanija sili v federacijo Taiigasijlka-lanzibar LONDON, Ang. — Angleška vlada je dobila poročilo, da sta ^iružene države se razgo-^be glavni stranki v Keniji so-varja jo Z Indijo O novi po- glasno sklenili, naj se njihova godbi za ameriško vojaško j dežela takoj pridruži federaci-pomoč Indiji. j ji Tanganjika-Zanzibar. V po- sebni resoluciji sta predlagali, naj se politiki Tanganjike, Zan- zibarja in Kenije setanejo do Indijo, so' . .. TT j. J 7V’” . ,,, -n - 116. junija. Ugandi se pa mora ri^ene države m Velika Bn-;^. ilik da se lahko tudi ta. ^ja naglo poslale Indiji naj-|ko. odlo&. za pristop_ '^Jnejšo vojaško opremo in o- WASHINGTON, D.C. — Ko s° Kitajci udarili ^reko Himalaje v jeseni 1961! tožje, da bi se mogla ustaviti ^emu rdečemu napadu. Po-Inoč je bila tedaj podeljena In-^ji na temelju začasnega, nuj-llega dogovora. ^dija je od tedaj reorganizira svoje oborožene sile in jih V Londonu ne najdejo nobene razlage, zakaj je potrebna tako velika hitrica v postopku. Povezava omenjenih štirih držav je bila predvidena že lani, pa je nato padla v vodo. Izgloda. da so upori vojaštva v letošnjem januarju pripravili vod- Nikila obšla Arabcem pomoč proti Izraelu Pred Nase rjevo narodno skupščino je predsednik ^°rganizira še dalje, da ne bo n-'ke vseh štirih držav k trez-°živela podobnega poraza kotjnejši presoji njihove moči. ve-Za^njič. Združenim državam je' ^odložila svoje želje in načrte 'e_r jih prosila za pomoč. Ame-vojaški strokovnjaki sma- kai in li ok: aJo indijske načrte za trezne preudarne in so jih priprav-jer>i podpreti. Indija bo dobila Osebno opremo za planinske in -Vske vojaške enote, jet letala Z Protiletalskimi raketami vrste ^dewinder”, ki so se odlično Oesle v spopadu med letali V^gkajška in rdeče Kitajske, tudi sredstva za uspešno vo-letalske-obrambe s tal. , ^dija bi rada dobila moder-ameriška lovska jet letala, je poskušala dobiti taka že Rusov. Teh ne bo dobila, nima za njihovo uporabo potonili letališč in letalskih na-|,rav na tleh. S posebenim spo-trunom sta Amerika in Angli-t °^ljubili, da bosta prišli In-na pomoč z lastnimi letal-."hi enotami, če bo ta napade-9 °d Kitajske. liave in pomena. -----c— ' evtralni volivci nimajo K r2velikega spoštovanja do strank ^RR^CETON, N.J. — Gallu-v Zavod je zadnjič dognal, da nevtralni volivci nimajo ^ preveč spoštovanja od o-glavnih strank. Komaj 17% ^ Uralcev smatra, da je demo-f)'atska stranka “nadpovpreč-Cev^0^ena”- Samo 14% nevtral-jj. Pa isto čast daje tudi repub-^ncem. Zato pa 47% vseh tralcev meče obe stranki v (j koš, kar se tiče poštenosti, 22% sploh nima nobene-frrienja o tej zadevi. %e številke 1141 kh\\ sla golov! m am falwe pireskpss PALMDALE, Calif. — Včeraj sc potegnili iz hangarjev, kjer so ju gradili, novi jet XB-70 letali, ki staneta okoli 1.3 bilijona dolarjev in sta tako brez dvoma doslej najdražji letali. Taka letala so sklenili začeti graditi leta 1955 kot novo, izboljšano vrsto strategičnih bombnikov. Ker so v tem razvili prve uspešne medcelinske rakete, so nekateri začeli dvomiti o potrebi te vrste letala in sklenjeno je bilo, naj izdelajo le dve letali za preskušanje. ...... . To odločitev obrambnega tajnika McNamare so v Kongresu ostro napadali in Kongres je izglasoval več finančnih sredstev za gradnjo teh letal, ki pa jih o-brambni tajnik ni maral izrabiti. V vodstvu letalskih sil upajo še vedno, da dobo uspehi novega letala prepričali vodstvo narodne obrambe o njegovi neob-hodni koristnosti in da bo morda le še prišlo do njegove množične proizvodnje. Skušnje, ki so jih dobili pri. gradnji tega le tala, bodo zelo koristne tudi pri gradnji ameriškega potniškega letala z dvojno ali celo trojno zvočno brzino, .ki bi ga radi imeli v prometu vsaj v začetku prihodnjega desetletja, če že ne prej. m HiH so se povezali WASHINGTON, D.C. — Tobačna industrija in Zveza ameriških zdravnikov spadata med tiste organizacije, ki največ vlade ZSSR napadal kolo- žrtvujejo za svoje lobiste in za-nializem in obljubljal A-jto tudi navadno največ doseže-rabcem podporo proti Iz- jo. Sedaj so v naši prestolici do-raehi in proti Angležem, [gnali, da so se lobisti obeh or-KAIRO, ZAR. — Včeraj, na!ganizacij sporazumeli, da bodo tretji dan svojega 17-dnevne.ga'podpirali drug drugega v čisto obiska v Egiptu, je predsednik posebnem poslu. Sovjetske zveze Nikita Hruščev | Tobačna industrija se boji, da govoril pred narodno skupšči- bi ji boj prot kajenju vendarle no. V ostrih besedah je napadel utegnil škodovati. Zato se trudi, ostanke kolonializma v Afriki, 'da bi pridobila zdravniško orga-pa se obrnil nato proti Izraelu, nizacijo na svojo stran, kolikor ki preskuša te dni vodovode in se pač da. Zvezo ameriških prekope, po katerih bo voda iz zdravnikov (AMA) pa žuli fe-Jordana tekla-v predele Izraela deralno bolniško zavarovanje, na jugu, kjer vode tako manjka, ki bi ga rada na vsak način pre-Hruščev je Arabce zagotavljal, prečila. da stoji Sovjetska zveza v tem Lobisti obeh skupin so se se-vprašanju na njihovi “pravični daj sporazumeli, da bo AMA strani”. j zelo kritično presojala vse ko- Prav tako odločno je Hruščev rake nasprotnikov kajenja, do-podprl Naserjevo zahtevo, da je čim bo tobačna industrija posta-treba ukiniti vsa tuja vojaška! la hud nasprotnik bolniškega oporišča na Cipru, v Libiji in zavarovanja, na področju Adena v južni Ara- j Sporazum je bil menda dose-biji. | žen že lansko jesen. Obe orga- Nikito Hruščeva so Egipčani mizaciji ga seveda uvajata zelo sprejeli z vsemi častmi in nad j previdno. Samo par časnikarjev vse slovesno, ko se je preteklo I je izvohalo, kaj se g>di za kuli-soboto zapeljal na ladji Armeni- ■ sami. Ker je seda j postal na pol ja v pristanišče Aleksandrije. I javen, bo gotovo močno odjek-Naser ga ob vsaki priložnosti nil v časopisju, slavi in časti' kot pravega prija- JOHNSON OBLJUBIL VEČJO POMOČ LATINSKI AMERIKI so za obe stranki Poper posebno v volivnih se ž® sedaj obe stran-}j^.rUcRta, da bi si pridobili sim-l^e volivcev, ki sedijo na ugibanje o Rusih na Kubi Washington, d.c. — nih vojaških krogih trdijo, ’ s° trditve q umaknitvi mo-sovjetsikih protiletalskih s Kube prazne izmišljoti-je na otoku še vedno telja Egipta in Arabcev. Glavna točka celotnega obiska Hruščeva v Egiptu bo odprtje prvega dela Asuanskega jezu, ki je bil zgrajen z rusko D-odcoro. ■o------ Slabe zveže z Moskvo sfcrbe državno fainššfvo WASHINGTON, D.C. — V času kubanske krize oktobra in novembra 1962 je imelo ameriško poslaništvo v Moskvi tako slabe zveze z Washingtonom in ta z njim, da so morale ZDA v kritičnem trenutku menda pro- u^hih Je«? ^ . več ruskih vojakov, kot Jeio. atere uradne vesti namigu- V remenski prerok JotaoM m mk\ radije Mraiševa pa m ameriški! WASHINGTON, D.C. — To ni nobena nova ideja. Razgovori o tem so se začeli med Belo hišo in Kremljem že 1. 1962, so pa kmalu utihnili. Ne morda zato, ker bi se odnosi med Ameriko in Rusijo poslabšali, ampak radi tega, ker je spor mec Moskvo in Peipingom postajal zmeraj bolj očiten. Pri takem položaju seveda Hruščev ni mogel nadaljevati razgovorov. Danes je položaj drugačen. Kitajski tovariši so ruskim komunistom že očitali vse, kar se da očitati, novih očitkov si ne bodo mogli izmisliti, ako bo Johnson lahko govoril na ru skem radiju, Hruščev pa na meriškem. Naša administracija menda misli sedaj poslati ravnatelja UiSIA Rowana v Moskvo, da se bo tam pogovarjal z ruskim voditeljem komunističnega tiska Harlamovim. Harlamov je men da osebno zelo naklonjen tej ideji. pravi: J?— oblačno te ' tami in nalivi. 'mPeratura 74. Bivši fant prijet kot morilec 17 let starega dekleta ASHLAND, O. — Oblasti so stare Mattie Doris Villiams, katere truplo so našli otroci preteklo soboto v potolu pri Charles Mili jezeru kaikii 7 milj jugozahodno od tod. Dekle je u-mrlo zaradi močnih udarcev na sence in je bila od psu navzgor golo, ko so našli neno truplo. Bluzo in moderček so kasneje dobili v bližnji gošč Enega od obeh pijetih so iz-siti za hitrejši prenos nekega'pustili, o drugem p trdi šerif, Predsednik L. B. Johnson je včeraj pri podpisu novih dogovorov o posojilih 13 državam Latinske Amerike obljubil, da bodo Združene države prihodnje leto podvojile svojo pomoč Latinski Ameriki v okviru Zveze za napredek. Predsednik Johnson je podpisal dogovore za posojila in kredite v skupni vsoti 40 milijonov dolarjev Boliviji, Braziliji, Čilu, Kolumbiji, Kostariki, Dominikanski republiki, Ekvadorju, El Salvadorju, Gvatemali, Hondurasu, Mehiki, Nikaragui in Peruju. Dogovori so po besedah predsednika Johnsona del obljube, ki jo je dal lani v novembru, da bo napravil “Zvezo za napredek” za “živi spomenik” njenemu začetniku. Združene države so v okviru Zveze dale v zadnjih šestih me-prijele rlva- bivša 17 lot cocJh državam Latinske Atneri- WASHINGTON, D.C. — Zveza za napredek, ki jo je začel pokojni predsednik Kennedy, da bi pomagal Latinski Ameriki na noge in jo rešil pred socialnimi nemiri, je dosegla sorazmerno malo. Države Latinske Amerike niso storile svojega dela, ampak so čakale in čakajo še vedno le na pomoč Združenih držav, ki pa jo nato uporabijo največkrat čisto po svoji volji, namesto v okviru skupnega načrta. Vse to izgleda še ni ubilo pri predsedniku Johnsonu vsega upanja na uspeh Zveze za napredek. Ko je včeraj govoril poslanikom dežel, ki so vključene v Zvezo za napredek, in predstavnikom Organizacije ameriških držav, je obljubil, da bodo ZDA povečale svojo pomoč Latinski-^^ /j;" ^-^lomila Amerik, v okviru Zveze za napredek m se pridružile si-jko in se nahaja v Eucl,id G]en_ lam v hemisferi, ki iščejo napredek svoji lastni_demokra- ville bolnici v gobi št. 508. Obi-ticni revoluciji . -------------------^^ želimo ji hi- Iz Clevelanda in okolice Spomladi vse veselo je— Veselo bo tudi na Pomladnem festivalu v Slovenskem narodnem domu, jutri in v četrtek. Od sedme do desete ure zvečer bodo odprta vrata velike dvorane SND. Razstavljeni bodo gospodinjski električni pripomočki, igrali bodo “Veseli Slovenci,” delila se bodo brezplačna okrepčila in darila, zabave bo za vse dovolj. Vsak je dobrodošel! Brezplačne vstopnice dobite v uradu Amer.-Domovine, 6117 St. Clair Ave., pa tudi pri vhodu na Festival. V bolnišnici— Mrs. Helen Strauss, 16305 sporočila sovjetski vladi sovjet siko poslaništvo v Washingtonu, namesto da bi ga dostavile sovjetski vladi preko svojega poslanika v Moskvi. Po tej slabi skušnji so vzpostavili med Belo hišo in Kremljem posebno “vročo linijo”, ki naj bi da pada nanj težek ;um. Churchill dospel nov rekord LONDON, Ang. - Bivši angleški ministrski prdsednik, ki je že v 90. letu, jelosegel nov rekord. Je že 58 le član kron-bila sposobna v vsakem [skega sveta, ki stojimgleškemu času posredovati neposredni stik vladarju ob strani zaasveti, po-med vodniikoma obeh svetovnih1 sebno takrat, kadarie treba izšli. Ta linija doslej še ni prišla brati novega ministikega pred-dejansko rabo, so jo le nekaj-' sednika. Toliko časaii bil v an-krati preskusili. Redne zveze' g leski zgodovini šeioben poli-med Washingtonom in njenim!tik član tega sveta.^e 21 let je poslaništvom v Moskvi so ostale | Churchillova velja' tako veli-prav talko počasne in nezaneslji- ka, da ga angleški vor posluša ve, kot so bile v času omenjene samo zato, ker je ič — Chur-kubanske krize. 1 chill. ke na razpolago 430 milijonov ctolarjev. Predsednik Johnson je dejal poslanikom držav Latinske Amerike: “Časi zahtevajo več dejanj ne več besedi. V prihodnjem letu bo dvakrat toliko dejanj, storjenega bo dvakrat toliko kot v kateremkoli prejšnjem letu. Sedaj lahko rečem z gotovostjo, da bo naša Zveza za napredek uspela ...” Francoska MRP želi koncentracijo sremskih sil PARIZ, Fr. — Do francoskih da se tudi DeGaulva stranka predsedniških volitev je še več ne h° uveljavila, k?>r hitro ge-k„t poldrugo leto, pa se vendar- ^ le vse stranke pripravljajo na- riti novo Francijo/ ta namen nje. De Gaullova stranka je ta- je treba združiti vj stranke, ki ko prepričana, da bo sama zrna- pripadajo sredini. ftP je hote-gala, da ne išče zaveznilkov, o- la dati dober vzgle in načelno stale stranke pa se ozirajo, s sklenila, da se radstopi z vsa-kom bi se združile. Socijalisti ko stranko, ki imaodoben po-so že postavili svojega kandida- litičen program it ga ima ta za predsednika, sedaj se po- MRP. Tak sklep jbil naprav-gajajo s komunisti, da bi jih Ijen ponovno na zb jem stran-pridobili na svojo stran. Le kinem kongresu, Ja soglasje stranke sredine ne vedo, kaj naj ni bilo doseženo, 'jijo se, da napravijo. se bo stranka, ki ž»ama po se- Prvi korak je napravila stran- bi ni močna, razpia na posa-ka ljudskega republikanskega mezne struje, ki i bodo dosti Črnci hočejo enakost v avtomobilski industriji DETROIT, Mich. — črnci so piketirali glavni urad General Motors, nato pa zahtevali sprejem v glavnih uradih te družbe pa tudi pri Fordu in Chrysler-ju. Povsod so jih dejansko tudi sprejeli in pristali na to, da bodo poslušali njihove pritožbe. Narodna zveza za napredek barvnih ljudstev, ki je plketira-nje General Motors glavnega u-rada organizirala, zahteva enakopravnost črncev v avtomobilski industriji. Trdi, da imajo Zadnje vesti WASHINGTON, D. C. — Delavsko tajništvo je začelo preiskavo o uporabi unijskega denarja za kritje sodnih stroškov predsednika Unije transportnega delavstva Jamesa Hoffe. Menda naj bi šlo v ta namen do en milijon dolarjev. Haffa se trenutno pred sodiščem v Chicagu zagovarja zaradi obtožbe, da je nezakonito uporabil 20 milijonov dolarjev iz unijskih skladov. ski so dovoljeni, trega okrevanja! J. Kovačič na TV«— Rojak John Kovačič, glavni carinik v tem delu dežele, bo nocoj ob 6.25 na kanalu 8 WJW-TV govoril na kratko o carinski službi ZDA. Komarjem v Toronto— V soboto, 16. maja, zjutraj odpelje avtobus izpred cerkve sv. Lovrenca v Newburghu ob 6.30, ob sedmih izpred Baragovega doma na 6304 St. Clair Avenue, ob 7.30 z ogla Lake Shore Blvd. in E. 185 St. — Naj nihče ne po-Včeraj je žabi na državljanski papir! CAMBRIDGE, M a. prišlo do ponovnih rasnih de-1 Zadušnica— monstracij v zvezi z nastopom' Jutri ob 6.30 bo v cerkvi sv. guv. Wallace-a iz Alabame.' Kristine sv. maša za pok. An-Narcdna garda je preti črnim' drewa Gerla ob 21. obletnici derrumstrantom uporabila sol- smrti, zivne bombe in jih 13 prijela.1 Seja— I Društvo Danica št. 11 SDZ BONN, Nem. - Obrambni iaj-iima nocoj ob ? 30 svojo redno mk McNamara se je z obramb- j mesečno sejo mm ministrom Zah. Nemčije Društvo sv Ane št. 4 SDZ ima dogovoril o skupni produkciji)^ y sred0; ob ? 30 sejo v novega modernega tanka, ki;navadnih prostorih Po seji ža- bo gotov za uporabo leta 1970 in prevoznega sredstva zanj. Nemčija je tudi obljubila sodelovanje v boju proti rdeči gverili v Južnem Vietnamu. Vietnamski gverilci imajo 4 naše vojne ujetnike MOSKVA, ZSSR. — Komunistični sopotnik in časnikar Burchett, ki je obenem tudi dopisnik nekaterih avstralskih časopisov, je imel priliko, da je živel 4 mesece skupaj z rdečimi vietnamskimi gverilci. Tako je dobil priložnost, da je govoril tudi s 4 ameriškimi vojaki, ki so črnci večinoma le slabša dela, uJeti tekom nočnega napada so dejansko skoraj redno za-L.3 na ozemLu, kjer divja držav- postavljani v primeri z belimi lJai1S'va XOjna' delavci. Vse tri družbe to zani-! Burchett Je na drobno opisal kavaj0_ njihovo zvljenje, ki ni ravno _n prijetno, četudi ne nevarno za njihovo varnost. Gverilci so pobrali vojakom njihove uniforme in jih vtaknili v obleke, kakršne nosijo domačini v Vietna-TEL AVIV, Izrael. Ta no- mu Hrana je do neznostnosti vica je sedaj razburila izraelsko enolična: trikrat na dan riž, ma-javnost. Nadškof Jurij Hakim, j0 zelenjave, še manj mesa, toda poglavar 23,000 grško-katoli- vseh vrst, tudi pasjega. Dolgo-ških Arabcev, ki živijo v Izra- časje od jutra do večera, časo-elu, se je obrnil na vplivno ju- plsja nobenega, vsak ujetnik je dovsko Histadrun unijo s proš- v svoji “celici”, to je kolibi, ki njo, da bi ga unija sprejela med obstoji iz bambusovih prekelj in ^ane' je potem še obdana z železno Nadškofov korak ni zvezan z žico. nobenim načelom. Mož je reven časnikar je obljubil ujetni-in bi bil rad zavarovan za sta- kom, da bo posredoval pri kam-rost in proti bolezni. Ako po- bodžanskem Rdečem križu za Arabski duhovnik želi priti v judovsko unijo gibanja, ki jo vodita znana poli- pomenile v franccem politic- stane ^an unLe. se bo lahko za- dostavo paketov s hrano in ži-tiika Schumann in Pfinlin. Je to nem življenju. Najč se prista-francoaka krščanska demokraci- ši stranke prepira o tem, ali ja pod drugim imenom. Stran- je res treba, da stlika pretrga varoval. Nekaterim Judom pa to gre v glavo in so začeli več kot Kambodžo. vili. Poskusil bo tudi doseči, da ne gverilci pošljejo ujetnike bava. Klub upokojencev na Holmes Avenue ima jutri, v sredo, ob dveh popoldne sejo v navadnih prostorih. Romanje k Mariji v Bedford— Kdor bi se želel pridružiti 23. maja romarjem k Mariji na 1060 Broadway Ave. v Bedfordu, O., naj kliče Mrs. Mirtel ER 1-0248 ali pa Mrs. Kic MI 1-5369. Avtobus bo odpeljal izpred cerkve sv. Lovrenca ob osmiih; zjutraj, z E. 93 St. in Prince Ave. pa ob 8.15. Ob devetih bo v svetišču v Bedfordu sv. maša, nato pa peta litanije. Štrajk v gradbeni industriji— Poskus župana Locherja, da bi končal štrajk v gradbeni industriji v mestu, s katerim je prizadetih okoli 20,000 delavcev, včeraj ni uspel. Nov sestanek med prizadetimi unijami in podjetji je določen za četrtek. Z junijem konec prevažanja šolarjev— Zveza staršev otrok, ki hodijo v W. H. Brett šolo na Royal Rd., je zaprosila šolski odbor, da preneha s prevažanjem šolarjev iz domačih v tuje šolske okoliše z letošnjim junijem in naj v Brett šoli odpre še 7. in 8. razred, da se staršem otrok ne bo treba bati zanje, ko morajo v prezasedeno Collinwood High šolo. Burchett trdi v tudi, Najstarejša kmetijska visoka šola DETROIT, Mich. — Država'ka je prišla do prepričanja, da vse vezi z DeGaovlm giba-1 živahno debato’o škofovi proš- da se gverilci lepo obnašajo do in toplo z Michigan naj bi bila kot prva v — Najvišja Uniji ustanovila leta 1859 poljedelsko visoko šolo. Republikanski upi WASHINGTON, D.C. — Vodilni republikanci pripovedujejo privatno, da so šli predsedniku Johnsonu uspehi v Kongresu in zlasti uspeh pri reševanju želez- je bila “četrta republika” do- njem. Večina stike je za, nji. Vlada čaka, da se vihar po- naših vojakov. Gverilci so mu ničarskega štrajka “v glavo” končno pokopana s prihodom manjšina z vodilni politiki v generala De Gaulla na oblast in stranki pa proti. leže, šele potem bo uniji sveto-1 dovolili, da je nesel poročila vala, kaj naj napravi. 'našim prizadetim družinam. da ga bo zato nemara v bližnji prihodnjosti začel “lomiti”. AilEUSŠM Bosiffifim 6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and, 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA: Ya Združene države: $14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece 1-8 Kanado in dežele izven Združenih držav: $16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: t nited States: $14.00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Canada and Foreign Countries: $16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Friday edition $4.00 for one year Second Class postage paid at Cleveland, Ohio kultura, ki nanjo ne da počenega groša. Jezi jo in skrbi v nesrečo in nepotrebne težave! jkjer je ta uveljavljena in na tudi dvoumno režimsko govorjenje o jugoslovanski kul- Pa M'62 zamere! [razpolago, kjer pa ni, potem sv. turni integraciji, ki bi pomenila konec hrvaškega kultur-! Frank Kozar Matiju ne preostane drugega, nega življenja, ki je nanj ves Zagreb, rdeč in druge barve, navajen in ki bi brez njega ne mogel shajati. Hrvaški komunisti so pri tem še v posebnih škripcih. Veseli jih, da Hrvatje valijo vso odgovornost na Beograd in ne nanje, bojijo s.e pa trenutka, ko bi hrvaška javnost nanje pokazala s prstom kot na glavne krivce. Da bi do tega ne prišlo, podpirajo mnoge hrvaške pritožbe, če se jim _ zdijo upravičene. S tem seveda ni Beograd zadovoljen, pa , "V ““Vkranjskih šeg in navad in da če je obenem brez moči. Ako spremeni sedanjo garnituro v tz.3 spm ^nhiia^knt hi bi irnel kako oblast in moč v ta' a K ' c;Prn kih zadevah, da bi me imenoval za profesionalnega poznavalca belokranjskih navad in šeg. Ob tej pohvali, verjemi mi kdor Le vkup* le vkup, na slovenske zatoo ¥ Of&Is-holmu! Chisholm, Mirni. — Ko smo kakor gledati skozi prste in u-pati na najboljše. Ko sem tole razlagal mojemu dobremu prijatelju Juretu zad-njSi teden, !ko smo slavili njegov god, mi je Jure dejal, da sem dober poznavalec naših belo- vodstvu hrvaških komunistov, kar bi lahko storil, j(;0ga |ba _st 9 AJZ> sem dobba’kot stičnih krogov. sta zelo redkokdaj kdo ogla^s ho-C; sem ge ,po<il kar poča Pripomnili bi še, da se je Titu do sedaj še zmeraj po-!?_1!^e.mj„Kn.b;Z1f!1™0 T^a„?1'!^išlčene§a- Posebno se mi je do- srečilo zavreti prehude prepire med Beogradom in Zagre- , bom. Ali jih bo mogel še naprej? Če sodimo po zadnjih do ra 1‘ godkih, ne bi imeli poguma dati pritrdilen odgovor. j temu vedno vsi radi: Da ni kaj1 No. 94 Tues., May 12, 1964 xx?rxT.?.'« BESEDA IZ NARODA Zagreb in Beograd Zadnje čase je ameriško časopisje poročalo, da se Beograd jezi na Zagreb, in navaja, kako se ta jeza izraža. Je to na glavo postavljena resnica, kar naj pojasnijo sledeča dejstva, ki izvirajo iz komunističnih krogov v Jugoslaviji, torej ne iz vrst opozicije. 1. Zagreb se jezi na Beograd že več kot 49; let. Zadnjih 12 mesecev je pa jeza prikipela tako visoko, da je morala jsiovengkem" naTodu ^ so" takšni ko- Tuka;> ^ moral, kot vsi dru-nanj reagirati centralna vlada v Beogradu preko svojih j~eliki £ip0imini. kme5ki punti gi’ Č6Prav še mlad in telesno ši-trobent, praviloma srbskih. Naj navedemo samo par zna- ropajnj-g Turkov in njihovo od- bak’ v tovarno- Nad poldrugo le- 0li¥&liigislfe rmk® ogrski državni meii- Nieg°va ____ pot do oltarja je peljala preko Cleveland, O. — SPOMINSKA čudovitih težav. Na njej je bilo PROSLAVA PRI LURŠKI MA- pclno skal m trnia: preko ceJ® TERI BOŽJI NA CHARDONU. vrste lasklh begunskih taborišč Kakor vsak drug narod, tako2 znanim Pomanjkanjem, zra- ima tudi naš v svoji zgodovini ven pa še vse prei kot trdne§a nekaj spominov, ki v njem ni- zdravJa> le P^el leta 1950 s svo- koli ne bodo zamrli. V našem pmi starši in bratom v Ameri- Obljubila nisem nič, pa sem vseeno nekaj napisala, čeprav ne mnogo. Predno se pripravim k temu poslu, ima dosti na umu, . kar bi vse rada spravila na papir, ko< pa začnem pisati, vse nekam izgine in se oddalji. Zima se je počasi kar poslovila od nas, robim, ptiči s tistim rdečim naprsni kom, so se tudi čilnih slučajev! Hrvaška komunistična vlada v Zagrebu je v svojem uradnem glasilu povedala, da je prišel čas, da naj Hrvatom ne bo več treba plačevati obresti na posojila, ki jih je Hrvaška dobila iz centralnih fondov, ki jih upravljajo Srbi, kot ona trdi. Pravi, da je že dosti obresti plačala za denar, ki je končno bil enkrat na Hrvaškem in od tam odtekel v Beograd. Česar ni rekla, pa najbrže drži, je, da se bo namreč postavila na stališče, da ni treba vračati tudi posojil samih. Srbski komunistični ekonomisti so na to takoj reagirali s trditvijo, da je Srbija dobila med 1. 1946- 1957 premajhen delež na kapitalu iz centralnih fondov in da bi se sedaj morala dobiti neke vrste odškodnina v obliki “kompenzacijskih” investicij. Tajnik glavnega odbora zagrebških komunistov je precej javno povedal, da ne gre, da bi morali hrvaški delavci in uslužbenci zaslužiti samo po $30-$40 na mesec, dočim pobere ves ostali trdo zaslužen dohodek njihovih podjetij beograjska federalna davkarija in ga seveda ne vrača na Hrvaško. Srbski komunisti so imeli odgovor že pripravljen. Dokazali so s številkami, da je srbski kmet tisti, ki redi že 18 let s svojimi deželnimi pridelki vse pasivne kraje v Jugoslaviji, torej tudi na Hrvaškem, ki mu pa pri tem plačujejo tako nizke cene, da je še na slabšem kot delavci in uslužbenci. Hrvatje naravno nočejo priznati srbskih ugovorov. Beograjski in zagrebški tovariši se dajejo tudi na kulturnem polju. Razpoke, ki jih taki spori odkrivajo, pričajo, kako globoko so razklani tudi hrvaški in srbski rdeči intelektualci. Zadnjič se je dogodi! sledeči značilni slučaj: Zagrebška komunistična stranka je objavila gradivo za zgodovino komunističnega gibanja v Jugoslaviji v razpravi “Pregled zgodovine ZKJ”. Razprava je neverjetno površna in pomanjkljiva. Vanjo se je zaletela cela vrsta komunističnih zgodovinarjev, pravovernih in krivovercev. Pravoverni so odkrili prave napake, krivoverci so se pa spozabili tako daleč, da so v svojih kritikah napadli ne le razpravo samo, ampak tudi osnove jugoslovanskega komunizma na sploh. Niso nič vpoštevali rdečega načela, da je v komunističnem gibanju zmeraj vse načelno belo, zunaj njega pa vse črno. Tako so na primer priznali, da je znani sporazum Cvetkovič-Maček vendarle ugodil hrvaškemu narodu v celi vrsti političnih zadev, kar pomeni za pravoverne titovce smrtni greh. Spor bi se bil najbrže polegel, pa so komunisti opazili, da kritika rdečih krivovercev zelo vpliva na hrvaško komunistično mladino in da jo Zagreb hoče širiti celo v Sarajevu, torej zunaj hrvaške republike. To je nagnalo Titovo okolico, da je vodilnim zagrebškim komunistom naročila. naj skličejo vse komunistične zgodovinarje in politike, kar jih je, v Zagrebu na skupno sejo in naj zgodovinarjem povedo, kar jim gre, in jih pozovejo k redu. To se je tudi zgodilo. Kakšen bo uspeh, bomo videli. Slučaj pa dobro posveti v miselnost zagrebških komunističnih nergačev, ki jih pa menda ni malo. IT Še- par besedi o virih nezadovoljnosti na Hrvaškem. Radi preglednosti bomo razdelili hrvaški narod na vri skupine: delavce in uslužbence, inteligenco in na komuniste. Delavci in uslužbenci imajo malo smisla za spor med Zagrebom in Beogradom, zato pa ga tem bolj čutijo na svojem žepu. Da zaslužijo samo po $30-$40 na mesec, za to je odgovoren srbski Beograd, o tem so globoko prepri- [učili, čani. Prepričani so tudi o tem. da so preslabo plačani, povrhu pa še vedo, kako veliko davkov morajo njihova podjetja plačevati v federalne t. j. srbske federalne davčne peljevanje naših otrok v turško se mudd v n^ep po" sužnjost; v tem stoletju pa n°ci- Poleg staršev in šentviške-strašna komunistična morija ne- ga g’ župnika msgr- A1°jzija dolžnih ljudi. Vsega tega se iz T,aznika mu Je sedaJ zlasti Ma’ roda v rod spominja naš narodi^3 ^ bera(>nta pomagala h v svoji ljudski pripovedi, v svoji narodni pesmi, v knjigi in tudi v molitvi. Groznih človeških žrtev, tako rekoč cveta našega naroda, ki jih je komunizem povzročil v našemu narodu v času druge svetovne vojske, se bomo clevelandski Slovenci posebej še spominjali prihodnjo nedeljo, 17. t. m., z romanjem k Lurški Materi božji na Chardob. Tam bo, kakor vsa pfejšnja leta, ob pol 11. uri sv. maša z govorom; po sv. maši bodo slovenske o-bredne molitve za rajnke, položitev slovenskega spominskega venca pred. Marijin kip; pevski zbor Korotan pa bo zapel našo narodno žalostinko. Popoldne prav to nedeljo pa ko najprej ob pol 3. uri pobožnost v cenkvi Dev. Marije Vne-bovzete v Collinwoodu, zatem pa v tamkajšnji šolski dvorani še posebna izvencerkvena proslava, ob kateri priložnosti bo vsak od rojakov in rojakinj lah- Gospodovemu oltarju. Drugo le to svojega bivanja v tej deželi je poromal v izposojeni si naši narodni noši k Njej. To romanje v Lemont pomeni veliki mejnik v njegovem življenju. Slovesno svojo prvo Glorijo bo g. novomašnik zapel v nedeljo, 24. maja, ob 10. uri pri Sv. Vidu. J. S. Le pfldiSs §e lifaiS ¥ Mm padlo, da je o meni izrazil to mnenje Jure ob navzočnosti najinega znanega prijatelja in znanca Nicka, kateremu se je Juretova pohvala tako dopadla, da je mož dvignil čašo in vzkliknil: “Prijatelja, to je pa vredno, da se zalije z dobro kapljico!” Naredili smo tako. Ko smo kupice izpraznili in jih položili v , v . ,vv . na mizo, da jih nam zopet kdo ze vrnili pred časom m isceio __________t • . v ^________^5 __ __ , , napolni, smo pa najprvo cesti- stanovanje. Kar se tiče pretekle zime, se ne moremo pritoževati, bila nam je precej prizanesljiva. Kot smo slišali in brali, je bilo drugod vreme še slabše. Kar zadeva delavske razmere, je postalo tukaj precej slabo. Po zadnji vojski je bilo dela nič kolilko. Moderne, nove hiše so rasle kot gobe po dežju. To je ni jubileji”? tali Juretu k njegovemu godu, mu želeli še mnogo, mnogo let in vse najboljše. Nato pa smo bili kmalu zopet pri presojeva-nju razniih razmer na svetu. Jaz sem poudaril in prosil za besedo in sem vprašal Jureta in Micko, če sta čitala v “Ameriški Domovini” članek “Bariket- vse stalo veliko denarja. Kaj pa sedaj? Dela in zaslužka je malo, davki so pa iz leta v leto višji. Bilo je slabo, pa se je začelo o-bračati na boljše. Upajmo, da bo pri tem ostalo. Narodni pregovor pravi: Dež za soncem mora priti, za veseljem žalost biti! Smrtnih slučajev je bilo precej. Vrste starih naseljencev se redčijo v zadnjih letih izredno hitro. Kar nas je še, se največkrat srečamo v pogrebnih zavodih, drugo le poredko. Na zadnji seji je bilo sklenjeno, da bomo priredili zabavo za vse, stare in mlade, člane in nečlane, Vsak bo dobrodošel! Preskrbljeno bo za lačne in žejne, potolažiti bomo skušali tudi vse druge potrebe in izpolniti želje — vse le za majhno vstopnino. Vabljeni ste tudi rojaki in rojakinje iz sosednjih naselbin. Zbrali se bomo v soboto, 23. maja, zvečer v spodnji dvorani Slov. nar. doma. Vsi vabljeni, vsi dobrodošli! Na svidenje! Mary Mlakar — Okoli 300 milijonov raznih živali je vsako leto povoženih na cestah naše dežele. Euclid, O. — Oni dan sem dobil v roke slovenski list iz Chi caga, v katerem je bil 20. aprila objavljen “Glas iz Floride”, pisan v Ft. Lauderdalu. Rojak, s katerim, se poznava že 35 let in sva bila nekdaj skupaj v isti trgovini — jaz sem v njej uspel in ostal, on jo je pa pustil — o-pisuje in razpravlja o Floridi, kot da ne bi bila o njej že vsega povedala in napisala. Iz Floride sem “pobegnil”, ker tam ni bilo donosnega posla ali kot so dejali včasih doma — ko po svoji moči prispeval za' “kruha”,-občutljiv pa sem res sirote rajnih, za vdove, invalNzelo tudi za mravljince, komar-de in druge žrtve iz časa komu- je in vlažno vročino, ki se ji po-nistične revolucije. j'leti v Floridi ni mogoče izogni- Naj bi se vsi rojaki in rojaki- ti- če je človek le količkaj na nje udeležili teh naših spomn- planem. Rojak v svojem “Glaskih proslav v kar se da mogoč- su” vsega tega ni opisal, ni po-nem številu! Prav posebno pa vedal tudi, kako je tam. težko je prav, da zlasti na ta naš ve- dobiti tudi kako delno zaposli-liki spominski dan vsi veliko in tev, ki bi prinašala kak dodatni ponižno molimo, kakor za rajne groš k pokojninam, naše brate in sestre tako tudi za1 Z ženo ,sva kmalu precenila veliko milost ljubezni med vse- položaj in se srečno izognila nami nami. jpaki prenekaterih rojakov, ko MAT ERINSKE PROSLAVE ’sva rajši najela stanovanje na-slovenske mladine preteklo ne- mes^0> da hi se ogledovala za deljo so zelo dobro uspele. Po- hišami. Tako narna je bilo lahko sefcno se je postavila s svojo odb^ nazaj na-sever, ko sva spo-materinsko prireditvijo coolin-1 zna^a’ da v Floridi ni bilo za woedska slovenska šola. Pripra- nalu- vil jo je z izrednim okusom' ^es je, da nekateri naši roja-g. Rudi Knez in njegovi pomoč- hi živijo tam doli prav dobro, niki in pomočnice iz učiteljske-j posebno v zimski dobi. Toda ti ga zbora in seveda tudi iz vrst'™3]0 dovolj pod palcem in jim staršev. Odrezali so se pa tudi rd treba gledalk kako bodo pri Sv. Vidu. Velika župnijska' pičlo pokojnino raztegnili za dvorana je bila polna mladih čez ves mesec. Nekateri so si tu-družin. Otroci so v pesmi in igrici res znali pomagati in so si pokazali, česa vsega lepega so j življenje čisto prijetno in pri-[nerodnih dni In se še izven vsega šolskega na-1 memo uredili, toda ti so izje- RO vsako, leto več ali manj. Le- Nick je odgovoril, da je nekaj čital, a da ni prav vse razumel, za kaj prav za prav vse gre. Jure je pa zelo pozorno uprl svoj pogled vame in dejal: “Tone, tisti članek sem jaz trikrat prebral. Zelo na mestu je, kar tisti članek, ki ga je napisal neki L A. pove. Jaz bi na njegovem mestu še bolj ostro pove-dai.” Nekaj časa smo obračali in vali in nas politično vzgajali po svoje, kakor je njim prijalo. In baš v tem ,so -tiste naše slabosti, ki nas naprej in naprej še sedaj tarejo in žulijo po krivdi tujcev in v tem je krivda in razlog naše nezavednosti. Sodi, kdor more o tem — dasi je težko prav soditi. Vprašujem se večkrat: Kako naj sodim? Kako sliko naj si napravim o vsem tem, da bi bila v vsem in o vsem pravilna in pravična? V moji vesti mi nekaj šepeta: Premajhen si, da bi sodil o tem! Dalje: Kdo s>i ti, da bi sodil o tem? In kdo te bo poslušal, pa če bi še tako prav sodil? Narod gre svojo pot, kaj se meni, kako ga kdo sodi? Pri teh vprašanjih morda res prenekateri omaga —• jaz sam večkrat omagujem, a zopet vstajam in se opijem z novo korajžo. Tak sem jaz, morda je še mnogo takih, kdo ve? A vsakikrat sem znova v vrstah tistih, ki riiso pozabili še tiste lepe slovenske himne: “Slove- nec sem, tako je mati djala, ko me je dete pestovala ...” In pri tem vprašujem čas: Kaj ima določenega za mene, da bi še mogel narediti za moj narod — če mogoče?” In neki odgovor vedno dobim: “Sinko slovenskega naroda! Dosti še lahko storiš za svoj narod, če le hočeš! Delaj sam, vzpodbujaj druge in to je že nekaj velikega. Delaj tako in vse bo prav!” V duhu tega in na perotih te miselnosti frfotam okrog in zadoščenje je kar sladko. Imenuj to kdo sladke sanje ali kar kdo hoče — a prijetne so in prijetnejših jaz ne poznam!” Tako se je o tem izrazil Jure. Nato pa dodal še tole: “O ‘banketnih jubilejih’ kaj mislim?” Člankar I. A. je kar dobro zadel. Stvaren je in dosle- metali poglede drug na druge-j Jen. A o nas, ki smo iz stare ge-ga češ, kdo bo o tem prvi kaj Ineracije, bi o tem pripomnil to-temeljitega povedal. Nick je iz- le; razil par dobrih opazk. Celo- do-j “Veliko smo delali in z mali' bra Bara, Juretova boljša polo- mi sredstvi skoro čudeže ustvar-vica, ki je bila vse do tu tiha, j ali. Povdariti moram, da je izrazila, da Slovenci smo na eni strani zelo dobri, da bi bolj- u- stvarjaia je te čudeže ljubezen do slovenstva in ta ne pozna ših bilo težko najti. Na drugi mej, kadar gre za prave name-strani smo Slovenci pa tudi čud-! ne. ni, da je nas težko razumeti j Da pa nismo poskrbeli, kdo bo pravilno. krmaril za nami in dal tistim, Joliet, 111. — Politika, sezone in vreme se letos nekam čudno obnašajo. Bog znaj, kaj to njihovo čudno obnašanje pomeni? Mesec sušeč, o katerem vremenski preroki pravijo-, da če ne pride in ne nastopi kot lev, da se pa poslavlja zelo grobo, kakor kak rjoveč lev. To menda pomeni po razlagah vremenskih strokovnjakov, da v mesecu suš-cu mora biti nekaj kislih in tako je navad- Midva z Nickom sva obračala in metala najine poglede drug na drugega in na Jureta in vsi smo menda pričakovali, kaj bo iz tega sledilo. Jaz sem na to izrazil še svoje mnenje o tem. Omenil sem, da sem leta 1941 še naslovil v “A.S.” poseben apel na vsa u-redništva, da naj bomo previdni, kaj bomo o vsem objavljali, itd. Upoštevan nisem bil nič. Pozneje je sledila godlja, ker vsak je glede tega vozil po svoje,- To je sicer stvar preteklosti. A v spomlinu pa to imam. Tu se je nekam nemirno premaknil Jure na svojem sedežu. Pogled je imel obrnjen nekam gori v strop, nato pa je pogled uprl v nas. “Moža!” je glasno vzkliknil Jure.“ To je siten in velik problem. O tem sem že nekajkrat ki bi imeli prevzeti vse za nami, dovolj trdne zavednosti —' to je res naša napaka. Prezaposleni smo bili za lastni obstanek in za napredek slovenstva — na bodočnost smo pozabljali. In tu smo, kjer smo. Razočarani. V tem oziru smo podobni takim, ki vse življenje zbirajo^ vsak bakreni cent, vsak “nikel” in vsak “dajm” lin vse skrbno devajo v “nogavico”, ali če hočete v “Žakelj ček” in istega polnijo nekateri trideset, štirideset in nad petdeset let. Pozabijo Pa določiti s pametno oporoko, komu naj vse to za njimi pripade, kar so nakopičili v dolgih de-se tlet j ih in zbrali v nogavice-Pa pride dan, ko potrka na vrata vsakega človeka nepovabljena obiskovalka “bela žena’ smrt in vsak zemljan mora enkrat z njo na zadnjo “rajžo’ • V Clevelandu smo spet .Mo! lahko/videli, kako pomemben j Zopet se bliža Poletna vroči- faktor sta v naši slovensiki skup- tos se je sušeč vremensko tako čudno obnašal, da je marsikomu nesti obe naši slovenski šoli. NOVA MAŠA PRI SV. VIDU. na, vlaga in komarji, ko postane dalo misliti, če nismo še v pro- življenje v Floridi neprijetno.'sincu, o katerem so rekli naši Ne omahujte in ne odlašajte, ro- stari očanci, da sv. Anton led jaki in rojakinje: ki lahko gre- strjuje, sv. Neža pa vsem “belo ste na pot! Pridite se hladit v ogrinjalo ali pa pokrivalo” pri- me- premišljeval. Predvsem, zakaj [Nogavice in žakeljčki pa esta-smo Slovenci taki, kakršni smo?jnejo za njimi in razni odvetniki Na enii strani dobri, predobri v;padejo na nje, kakor jastrebi svojo škodo. Na drugi strani, [na mrhovine in se goste... Za-zlasti med seboj pa silno trdeikaj? Well, tisti, ki so zbirali in buče — take, da jih je težke ra-1 žakeljčke polnili, niso določili zumeti in da čestokrat sami ne in poskrbeli, komu naj vse i° vemo, kaj hočemo! Glede tega sem že velikokrat premišljeval, pripade. Prav tako, vidita draga moja če so temu vzrok tuje politične, prijajtelja in moža, je z našimi vzgoje. Slovenci smo v politič-; slovenskimi ustanovami, pa naj nem življenju še mladi. Sto ali:bodo to društva, jednote, zveze, dve sto let ne pomeni dosti v narodni domovi ali karkoli že-zgodovini politične vzgoje. Po-[Brez naše oporoke bodo dobili sebno še, če odločevanje v političnih zadevah nli v lastnih rokah naroda, katerega se tiče. Tujci navadno prve sedeže v Razumi to, blagajne. Vedo tudi, da se denar pretaka od tam v Črno goro in Macedonijo za nove tovarne, kar morejo še tem [V soboto, 23. t. m., ob 9. dcpol-manj razumeti, ker vedo tudi, da Macedonci in Črnogorci [dne se začno v clevelandski stolne znajo gospodariti niti S tistimi podjetji, ki jih že imajo, [niči posvetitveni obredi letos- Ohio, vse bomo sprejeli kot sta- sije. To pomeni prosinec je Vsak hrvaški dinar, ki gre v južne kraje, Domeni trajno [Tiih novomašnikov naše škofije, ri prijatelji! see ledu in snega In če te^a v breme za Hrvate, kajti tudi Hrvaška mora plačati svoj pri-j Vsega skupaj bo posvečeno v Kadarkoli pišemo 0 svojih prosincu ni, potem je sv Matija spevek, da federacija lahko pokriva gospodarske izgube malnSke 18 diakonov. Med nji-:skušnjah, je potrebno, da piše- v svečanu brez posia ker ni le pri novih podjetjih v Mačedoniji in Črni gori. [mi je tudi naš rojak g. Arthur mo odkrito, .pešt^o in do zad- diu, da bi ga razbijal. V takem Hrvaški komunistični inteligenci^ ne gre v slayo.^da .Danilo. Zanutic, doma iz krajev njega resnično. Napačna in ne- slučaju postane sv. Matija upra- narodu okrog 800 let. Tujci solmišljali bi ji Beograc. sohi pamet, kakšna naj bo nova s.oeijaiistična ^ ’ nekdanji itaiijansko-avstro-. jasna beseda lahko koga zapelje vičen za brezposelno podporo, nas vladali, gospodarili, ukazo-i vse tujci v roke! kdor more!” Tako je nam povdaril Jute-Kar se mene tiče, moram. prP političnem in gospodarskem živ-[znati, da ima na vsej črti praV ijenju ohranijo zase, če le mo-; Ameriški Slovenci' smo pot rejo. Drugim odmerijo zadnje posamezniki in v skupiinah v sedeže, pa še to bolj skromno. [ marsikaterih zadevah ljudje T° je navadno skoro povsod, [brez dobre premišljene oporo-kjer tujci vladajo in odločajo [ke. kakemu narodu. Tujci so grobo! Vse lepo pozdravlja in želi, da gospodarili in vladali našemu [ bi še drugi - o tem resno raz- Tone s hriba. AMERIŠKA DOMOVINA, r« KANADSKA DOMOVINA Zvezna vlada v Ottawi pri- Vse izgleda, da so cene rastle pr avl j a razgovore z državami, tudi v aprilu. 1 odii vjki imajo svoje' čete v službi mi- ‘ ^ . . , ,, . .v,. . , j. , r> irovne akcije Združenih naro- .Predsednik pokrajinske vlade k ' smislu dogodke m razvoj solo m jo tudi tam, končal. Po'. v, . * . n • • v, , v . v t . , ., v , dov, za sestavo 'm izvezbanje Bntske Kolumbije Bennett je X1ami samimi, pa tudi pose- končam soli je vstopil v očetovo T ■ v i J. ’ r r “ vojaslkiih enot, ki naj bi bile o- zaprosil zvezno vlado, naj bi Iz slovenskega Toronta Naš PROGRAM ' J mnogo bolj kot mi drugi te po-^red vsemi drpgimi naloga-Jsrešaj0 žena in otroci... Saj si društva je treba priznati'jim bil tako skrben mož, in oče. ^sem dolžnost, da skrbi za,Tudi tvoji trije bratje in sestra ^>st in linijo v naši ideološki, te kar ne morejo pozabiti. Ozi-Politični poziciji, tako na'rajo se okrog, od kod boš prišel. feročju idej kot tudi praktič- j Lojze Jereb se je rodil v Pol-^ ravnanja. Spremljati mora hovem gradcu. Tam ko jih je med boleznijo, zlasti pa še tik pred smrtjo duhovno dvigal in utrjeval v dobrem. Da, taka je smrt pravičnih! Naj ti bo lahka zemlja kanadska, dragi Lojze! Mi ga pa ohranimo še naprej v dobrem spominu. L. A.,, st. I/' J ^ 1° Krtzem po deželi s Vplive, ki od zunaj, poseb- in starejšega brata delavnico — ^ oblasti v domovini, zade- kovnico — za vrtno orodje in 1° ttašo celoto, jo skušajo o- slične predmete. Ravno v tem j o in odpraviti. j času, ko je Lojze doraščal, je j ^ fie bo odveč, če spomnimo revolucija razsajala in vedno t^ovni namen naše emigra- huje stopnjevala. Tako Italijani ' ^red več kot 18 deti smo kot partizani so bili mladim rNili premijene i za službo dale na razpolago srednje in manjše države-članice ZN. domačo zemljo in lju- fantom zelo nevarni. Italijani so , er nismo hoteli priznati ko- jih odvažali v internacijo, jih etičnega reda in oblasti, zapirali in streljali, partizani so Jl'av je bil naš bližnji osebni jih pa Italijanom ovajali, jih po enotnem načrtu i prispevala $750,000 za povračilo ZN. Te čete naj bi škode, ki so jo utrpeli na otoku Vancouver tekom velikega vala, ki ga je sprožil potres 28. marca letos. Pokrajinska vlada bi dala v - isti namen enako vsoto, s čimer bi bila z zavarovalnino nepokrita škoda nekako povrnjena. Kanada je nameravala v teh dneh raztegniti mejo obalnih vod za ribolov, pa je morala to opustiti, ker ni mogla pravočasno doseči o tem sporazuma z V i Združenimi takrat ohranitev življe- odganjali1 v hosto, jih uvrščali v,^ na- t svobode, je vendar naš svoje vrste, ali jih pa mučili in1 pomenil protest ubijali, če se jim je kdo upiral, Jni umik ^ j. | temu, kar se je takrat do-'ali hotel pobegniti. Lojze se je °> in proti posledicam, ki | hotel obema tema sovražniko-jv* okužile domovino. Zlo da- ma ogniti, zato se je, tega mirnega stanja pa je še tako mlad, prijavil Domo državami. Upajo, izvedli postopno koncem tega in v začetku prihodnjega leta. ma Zvezna vlada je odložila delo novi zakonodaji, ki naj bi ogniti, zato se je, čeravno .5^0^ J-V-\ TY*V-< /-»/-C rt lOpOrV* 1 O V\ «"» Trt Ort 4-' kot smo ga doživljali v ^rančem in stopil v njihove vr teciji. Tista doba je bila ste. Bil je najmlajši domobra-'za starost m nesposobnost za de- 1 ...........— - • lo, divjanja, pa tudi junaštva nec v tej okolici. Vendar pa ni kčeništva. Danes pa se mir-,bil dolgo v Polhovem gradcu.'^6' Vprašanje je precej težavno, preračunano trajno vrši Poslali so ga v pomoč domo-teCes razkrajanja moralnih (brancem v Brezovico pri Ljub-■;e 11 Uaših ljudi, ki ima tragič- Ijani. Pa tudi od tam je moral Posledice. O tem nas pouče kmalu dalje: Poslali so ga v po- % Sli iiH0J razlogov, 0rri. Zato imamo še vedno da trdno vztra-reži- _v obsodbi domačega V ga ne priznavamo. Zadnjem času je očitno, da JlM ,rtei naši skupnosti izvaja V9tj jsljen načrt, kako jo uspa-V0j.111 razkrojiti. Dejstva so do-Itjj ^ana in njihov namen do-S^zoren. Zato bo društvo 0 predvsem skrbeti V2l*ev vseh pojavov fl0st’ da bo kljub koristni za naše ift,j 6 statistike in osebne izpo-' moč na Rakek. Tam pa, mislim, ir, Celo takih ljudi, ki so idej- je ostal do konca revolucije ter k^ločno na strani vladajoče-J odšel v letu 1945, meseca maja,, fi. stema. Tem posledicam ko-' z drugimi vred čez mejo na Ko- ce< ^stične revolucije je veljal roško. Po par letih sem ga zopet ^Por bolj kot tedanjim videl na Vetrinjskem polju, poleg 'Celovca. Ker pa tile Jerebi niso iz zadnje moke, so med vračanjem domobrancev nekaj zaslutili, se preoblekli v civilno obleko in lepo ostali v Vetrinju. Od tam so bili nato poslani v begunsko taborišče Št. Vid ob Glini. Od tam pa čez čas v Ke-lerberg pri Velikovcu. Od tam zopet v Spittal ob Dravi, od koder so končno emigrirali v Kanado. Vsi štirje bratje so bili kot kovinarji sprejeti k Ontarijskim elektrarnam (Hydro Central). Ker je bil Lojze priden delavec, je tudi dobro zaslužil. Začel se je malo ogledovati za de-s predstavništvom j kleti, da bi ustvaril lastno go-slovenskega politič-j spcdinjstvo. Že od prej je malo Alberta se je bala slabe letine zaradi suhe zime in pomladi. Pretekli teden je posebno v južnem delu pokrajine temeljito deževalo več kot tri dni in je zemlja dobro namočena. Farmarji so tega veseli in upajo, pri so , se bali preje. V Alberti bodo letos praznovali 50-letnico' vrtanja prvega petrolejskega vrelca, ki pomeni začetek pretrolejske ‘industrije v tem delu Kanade. Petrolej in naravni plin sta posebno v času nila, je dognala posebna kralje-1 po drugi svetovni vojni začela va komisija za banke in finan-!prmasatl bogastvo Alberti. koli 1500 delavcev bo izgubilo svoj redni zaslužek. m Texas Gulph Sulphur Co., ki je pretekli mesec odkrila velika ležišča kositra, bakra in srebra v bližini Timmensa, Ont., je objavila, da bo začela ta ležišča izkoriščati prihodnje leto. «r Oblasti sodijo, da so uničile “Osvobodilno armado Kvibeka”, ko so v zadnjem času prijele 12 njenih članov. Našle so v Montrealu tudi veliko skladišče orožja, med njimi večino tistega, ki je bilo 30. januarja ukradeno v Fusiliers Mont-Royal orožarni. * V Novi škotski so pretekli teden zbrali vse. razpoložljive ljudi in jih poslali v boj proti gozdnim požarom. Gozdovi so goreli v tej pokrajini istočasno na 50 raznih krajih. no. Nova družba je najela novd moštvo, ki je sedaj odplulo s Savannah na morje. Mladi zakonci Čedalje mlajši so Američani pri sklepanju zakonskih zvez: povprečna starost nevest je 20, ženinov pa 22 let. Po ugotovitvah sociologa dr. Talcotta Par-sona s harvardske univerze ima povprečna Amerikanka pri 26 letih zadnjega otroka. — Štiri petine vse koruze na svetu zraste v Združenih državah. _!pripravila obvezno zavarovanje bo tudi pridelek temu memo dosti boljši, kot pa tudi za mladoletne otro- Festival«” ¥ T@ronln Toronto, Ont. — Folklorna ’’ j skupina Slovenskega mladin- ker ni v vsej gledanja nanj. deželi enotnega Dosedanji bančni sistem je potreben spremembe in dopol a skega kluba in rajalna skupina Slovenske šole Marije Pomagaj sta v petek, 8. maja, zvečer skupno nastopili ma letošnjem “Freedom Festivalu” v O’Keefe Centre v Torontu. Med 16 folklornimi skupinami, ki so se u-deležile festivala, je slovenska folklorna skbpima žela j priznanje. Festivalovo šče jo je uvrstilo med najbolj- LEP POGLED — V ospredju sta dve okrasnj svetilki pred vhodom v cerkev vied ; .1 in 2. Avenijo v New Yor-ku, v ozadju pa nebotičnik. Izraelci že črpajo dansko vodo jor- fc^ti \t °S^ Ven!dar zunanji nastop Va!*1 ^ smer jasna. Zato bo svet stike jasna. vzdrževal najtes-z dušnim pastir-2a slovenske izseljence v Va ; tlni v°dstva. Nadaljevali se bo-;poznal Mrakovo deklico. To Vt; - ^ _ S^Vteljam stiki s krajevnimi, vprašal. * 0r!Vi- vzpostavili In ko je še Mrakova se bodo;mama pritrdila, sta kar kmalu V Staenr1Zaciiami> gibanji in gla-| stopila pred oltar. Uredila sta cske usmerjevalci javnega Vsem našim ustanovam ki dokazujejo N? io, dSaiUeznikom ie v nas še mnogo: živ- in idejne trdnosti, naše čestitke in Povabilo k nadaljevanju j - sile Vjeljaj° >0 > . Clovanju-” ?°v0ra'!e le vzeto iz nastopnega Va a(lte0Vega predsednika dru-Vg. dedinjena Slovenija” ki ga je govoril Sa Ck£ 2adnjega ’ Kaki v ob občnega or je razvidno, je jasno začrtal idejno Ct>e sVvonske ideološko-poli-Vbi^VKacije. Tako jasno, da te j^0 nj egovega govora more ra Postati “naš program” "dokazujejo, da je v tp teke tenogo življenjske sile in bdnosti. Kz Vestnika Zedinjene ^ Slovenije, Jan. 1964.) Jerebu v spomin 0 je leto dni, kar si nas — Mladi mož si se lo-a dobre žene . 4Tok’ naš ............... H ®°sPodar, globoko veren, teh 4 Oh, ' in in treh prid-drag prijatelj, - ar, globna ookvi, bivši se preselil fe’, steo Pred enim na domobra-v boljšo si prijeten dom, v katerega so se kar zapored v nekaj letih vselili trije otročiči. Dovolj veselja sta imela z njimi in lepo sta jih vzgajala. Kakor se pa tako rado zgodi, da sreča rada pogosto menja prostor. Tako tudi pri tej družini ni dolgo ostala ... Lojze je v najlepši moški dobi nenadoma zbolel. Delo je moral zapustiti. Zdravnik je ugotovil — krvnega raka. Moral je v bolnico. Takoj se je pa ves, popolnoma predal božji Volji in bolezen je prenašal zelo vdano. Tri mesece po1 obolenju je pa že umrl. — Umrl tako lepo, ves predan božjemu Usmiljenju, tako da je njegov župnik, Iko mu je ponesel zadnje tolažilo, med drugim zapisal o .njem tudi tole: “Odhajal sem, od njega kot od oltarja.” Za ženo in otroke je v življenju dobro preskrbel. Zapustil jim je dve hiši v Torontu. Tako jim ne bo treba preveč skrbi, da bi zabredli v kakšno revščino. Vendar pa moža in očeta zelo pogrešajo. še in ji dalo pravico za finalni Farmarji so letos dobre volje, nastop zadnjega dneva festiva-Harold C. Banks, odstavljeni ker so prodali dobro svojo pše- la, v nedeljo, 10. maja. načelnik unije pomorščakov Ka-telico. Nakup traktorjev in dru-nade, je bil obsojen na pet let gih farmarskih strojev je v pri-ječe, ko je sodišče odločilo, da meri z lanskim letom porastel je sokriv napada in pretepa vod- za sto odstotkov, nika druge unije, ki je hotela I Liberalna stranka je pri po- dobiti kanadske pomorščake V| krajinskih volitvah po vsem so-išnjim folklornim skupinam v svoje vrste, leta 1957. Banks se'deč zmagala, toda socialisti so Torontu naklonil predsednik je seveda pritožil, toda vse ka-j obdržali vajeti v svojih rokah, kanadske vlade Lester B. Pear-že, da je njegova sporna vloga v i dokler ne bodo po 13. maju ob-kanadskem delavskem gibanju'javljeni končni uradni izidi vo- Zastopniki slovenske , folklore gdč. Mirjam Čekuta, g. Ciril Soršak in g. Jože Kodrič so se preteklo nedeljo popoldne udeležili sprejema, ki ga je tukaj- TEL AVIV, Izrael. — Izraelska vlada je spravila v pogon svoje namakalne naprave in začela rabiti vodo iz Galilejskega jezera. O napovedanem arabskem odporu ni bilo ne duha ne sluha. Samo Sirija je nekaj pro-splošno! testirala, drugi so molčali, med razsodi- ^jimi celo Naser, ki je za vsak slučaj speljal egiptovsko javnost v čisto drugo smer. Povabil je Hruščeva na obisk, proti Angliji, njeni trdnjavi Aden in njeni “Južnoarabski federaciji” pa je začel divjo časopisno kampanjo. Egiptovsko časopisje ima torej dosti tvarine za razburljive novice, ne rabi ravno dogodkov v Izraelu. CLEVELAND, O. Ženske dobi jo delo Ženska dobi delo Iščemo žensko, da bi varovala 3-mesece starega otroka ob 7. do 5. ure, $15 tedensko, na 1036 E. 77 St. (96) Kuhinjska pomočnice Slovenska restavracija na St. Clair Ave. išče hukinjsko pomočnico, Slovenko, pošteno in zanesljivo. Mora biti samska. Pokličite EN 1-9113. — (12,14,15 maj) MALI OGLASI Naprodaj Prodamo veliko zidano hišo, 3 stanovanja in garaža. 1148 E. 63 St. Tel.: EN 1-3037. — (94) dokončno zaključena. « Tekom marca so se zvišale cene za živila in obleko in je živ- litev. » Zvena vlada je izjavila, da ne bo več kupovala urana na zalo- son. MK Redko naseljen otok Sumatra, n a j v e č j i izmed ( _ Sundsikih otokov ih otokov v Ijenjski indeks porastel za 4 go po 30. juniju. Ta odločitev bo; Indoneziji, ima 183,000 kvadrat-desetinke odstotka od 134.6 prinesla zaprtje dveh rudnikov nih milj površine, pa le okoli 1. marca letos na 135 1. aprila.! urana in verjetno celo treh, o- 11 milijonov prebivalcev. ■i i KI Tudi svoje tri brate je zapu-, stil. Pridne, podjetne, ki so bili I letom vedno skupaj. Kjer si videl ene-I ga Jereba, si takoj vedel, da so! v bližini še trije. — Štiriperes-1 en' tebe je o- list odtrgan. To pa boli. — Vsi močno živ‘ Da 80 dobri katoličani in vneti de-te in’ dpddjen si bil med na- lavci za Cerkev in skupnost. Nej adi smo te imeli. — še morejo pa pozabiti Lojzeta, ka-' ^ °ddaili na pokopali-['ga Jereba, si >Poiramiru” §robarlem’ da' ^ '°Zlb v zemljo — kanad- na deteljica, ki ji je pa sedaj itiecf.,5'*101™11 'na tebe ie °' bst odtrgan. To pa Savannah na morju GALVESTON, Tex. — Prva atomska trgovinska ladja N. S. Savannah je z enoletno zamudo pretekli teden odplula od tod proti Houstonu, od tam bo plula v Baltimore in New York, nato pa se podala na prvo pot preko Atlantika v Nemčijo in Veliko Britanijo. Za enoletno zamudo so odgovorne bolj težave z moštvom ladje, kot pa karkoli drugega. Prvo moštvo, ki je bilo izvežba-no za oskrbo in vodstvo ladje, je zahtevalo ugodnosti preko dogovora in je bilo odpušče- PRIJATELJICA GOLOBOV — Gospa, ki večkrat krmi golobe 72Trajalgarskem trgu v Londonu na Angleškem, se zadovoljno smeji, ho so jo golobčki pozdravit. V blag spomin 21. OBLETNICE SMRTI NAŠEGA NADVSE LJUBLJENEGA SOPROGA, OČETA IN STAREGA OČETA mmm seri ki nas je za večno zapustil dne 11. maja 1943. Kako pozabit to gomilo, kjer blago Tvoje spi srce, ki nam vedno vdano bilo, vse do zadnjega je dne. Žalujoči: MARY, soproga HČI ir. SINOVI VNUKI in VNUKINJE Cleveland, O., 12. maja 1964. izvršujemo cementna figiiia Dovozne poti, pločnike, j brezplačna ocenitev. : JOHN ZUPANČIČ, KE 1-4993 j V najem Na 7403 St. Clair Ave., 4 sobe, zgoraj, prenovljeno, $50 mesečno. Oglasite se pri oskrbniku Apt. 5 ali kličite EV 2-8664. (94) Sobo oddajo Pri mirni družini oddajo opremljeno sobo zaposlenemu in poštenemu moškemu. Blizu 3v. Vida. Zglasite se na 1027 E. 61 St. ali klišite HE 1-6671. (x) V najem 4 neopremljene sobe s kopalnico, na 1048 E. 76 St. Na novo dekorirano in zelo poceni. Pokličite po 6. uri zvečer EN 1-6094. —(94) Lastnik prodaja Tri hiše na enem lotu, 3 akrov v North Olmsted nič kleti. Živite v eni hiši in najemnina v drugih hišah plača hipoteko. RE 4-1740. (94) V najem V Slovenskem narodnem domu na 6409 St. Clair Ave. oddajo v najem dva prostora za pisarno. Po zmerni ceni. Pokličite tajnika EN 1-5115. (95) V najem Oddamo 4 sobe in kopalnico, samo odraslim. Oglasite se med 3. uro in 7. zvečer na 6836 Bayliss Ave. (98) j ZULICH \ INSURANCE l AGENCY | »18115 Neff Rd. KV 1-42214 Cleveland 19, Ohio> ? I V najem Tri velike sobe s kopalnico, spodaj, spredaj, na E. 61 St. blizu Sv. Vida Zaposlenemu paru po želji varujemo otroka. Kličite HE 1-3373. —(97)' Hiši naprodaj Dve hiši na enem lotu, sprednja za tri družine, zadnja za dve. Na 6710 Bliss Ave. Za pojasnila kličite Antona Vahčič, RE 1-4293. (98) n HENRIK SIENKIEWICZ: 8 8 KRIŽARJI i s Ko se je to zgodilo, so vsi Speljite konje iz staj in napre-po vseh krajih ogromne drža-fzite vozove. Takoj!” ve razumeli, da je odbila odločilna ura. In res je odbila. Ko so nekoč sedeli stari Matko, Zbiško in Jagienka pred grajskimi vrati v Bog-danjcu, uživajoč lepo vreme In njegov glas še ni utihnil, ko se je služinčad razbežala na razne strani, da izpolni ukaze, ki niso bili težki, ker je bilo vse že davno pripravljeno: ljudje, vozovi, konji, orožje, oprava, prehrana — tre- in toploto — se je naglo pojavil na spenjenem konju nez- ba je bilo samo sesti in oditi, nan človek, vrgel nekaj po- dobnega vencu, spletenemu iz trte in vrbovja, vitezom pred noge in vzkliknil: “Na noge! Na noge!” — in zdirjal dalje. A oni so planili pokonci v velikem razburjenju. Matkov obraz je bil grozen in sveča-nosten. Zbiško je skočil, da bi odposlal hlapca s palico (— naznanilom za poziv na vojno), potem pa se je vrnil z ognjem v zenicah in zaklical: “Vojna! Končno jo je Bog dal! Vojna!” “In taka, kakršne prej niste videli!” je resno pripomnil Matko. Nato je kriknil na družino, ki se je takoj zbrala okoli gospode. “Zatrobite s stolpa na vse štiri strani sveta, a drugi naj odhite na vas po župane. Pri- Pokažite “AMERIŠKO DOMOVINO” prijateljem in znancem; povejte jim, da jo pošiljamo brezplačno na ogled. Toda prej je Zbiško še vprašal Matka: “A vi ne ostanete doma?” “Jaz. Kaj pa misliš?” “Po pravu namx*eč lahko ostanete, ker ste že v letih, a bilo bi tudi varstvo za Jagien-ko in otroke.” “No, poslušaj me vendar, saj sem do svojih belih las čakal na to uro.” In bilo je dovolj pogledati na njegovo ledeno, strogo obličje, pa že si spoznal, da je vsako prigovarjanje zaman. Sicer pa je bil kljub svojemu sedmemu križu še svež kakor hrast in roke so se mu lahko premikale, a sekira je v njih kar grčala. Res ni mo- gel več skočiti v popolni opra-: vi brez stremen na konja, toda tudi mnogo mladih, zlasti med zapadnimi vitezi, ni zmoglo tega. Zato pa je imel ogromno viteško izurjenost in bolj izkušenega bojevnika ni bilo v vsej okolici. Jagienka se tudi očividno ni bala ostati sama doma. Ko je slišala moževe besede, je vstala, mu poljubila roko in rekla: “Ne boj se zame, mili Zbiško, ker trdnjava je dobra, a ti veš, da jaz tudi nisem preveč boječa in da lok in sulica nista zame nič novega. Ni čas, da misliš na nas, če je potreba rešiti kraljestvo, * a nad nami bo čuval Bog.” In naglo so se ji oči napolnile s solzami, ki so ji pritekle v debelih kapljah- po prelepem lilijinem obrazu. Pokazala je na gručico otrok pa nadaljevala z razburjenim, drgetajočim glasom: “Hej!' Ako bi ne bilo tega drobiža, bi ti ležala toliko časa pred nogami, dokler bi me ne vzel na to vojno!” “Jagienka!” je vzkliknil Zbiško in jo objel. A ona ga je tudi objela okoli vratu in začela ponavljati, stiskajoč se z vso silo k njemu : “Samo vrni se, moj zlati, moj edini, moj najdražji!” “In hvali vsak dan Boga, da j od meje Bogdanjca so srečali CHICAGO, ILL, CHICAGO, ILL. HELP WANTED—FEMALE REGISTERED NURSES Gen. Staff duty. — Modern, expanding 425-bed, private, general hospital, located in pleasant residential suburb on Lake Michigan, 30 minutes from Loop. Progressive orientation and in-service educa tion program. Excellent benefits, including bonus and retirement programs. Beginning salary $400 to $450, commensurate with experience. Write or apply: PERSONNEL DIRECTOR EVANSTON HOSPITAL ASSOC. 2650 Ridge Avenue Evanston, Illinois 60201 (96) BUSINESS OPPORTUNITY PIZZA RESTAURANT IN WHEATON — By Owner. Good location and Good business. By Appointment only. Call 834-7407 between 9 A. M. - 2 P. M. (94) SMALL GROCERY AND SNACK SHOP. — This is a real Bargain. $1000. One block from Cub’s Ball Park. Owner unable to run alone. Partnership or sell. CALL. Tel. 348-8863. (95) This is a rare Bargain MOTEL 11 UNITS. Living quarters. 17 mi. west of Chicago. — Call TE 2-9730. (95) HOUSEHOLD HELP Housekeeping & child care — to live - in. Help working Mother with 3 children SVz — 4% V-k-Wheeling area. Call for appt. 392-6188. (97) HOUSEKEEPER & CHILD CARE. Live in — Glen Ellyn. Own room. References required. Permanent position. Phone 496-6289. . (95) REAL ESTATE FOR SALE MEDINAH AREA MUST SELL THIS WEEK-END Beautiful 80 x 47’ L-shaped i brk. ranch, att. gar., full bsmt, 3 large bedrms., 2 full cer. baths, Ige. 27x18 liv. rm., stone firpl., 18x18 walnut family rm., spac. kit. w/many cabs. This home is compl. plaster, w/5 ton air-cond. Home on fully impr. wooded lot. Bank appraisal $48,000—must sell will consider any offer. Will furn. high mtg. if needed. — 529-5469. (95) CHICAGO, ILL. BUSINESS OPPORTUNITY This is a rare bargain — — ■ Coin Operated — equipment only with building in Batavia. — LAUNDRY $17,000 for or without TR 9-3598. (85) RESTAURANTi ir. factory district. — Must sell for other business reasons. Well established. Will sell reasonably. HU 6-9617. (96) BUSINESS PROP. FOR SALE BRICK BUSINESS BUILDING Air conditioned throuout. Paved parking lot. All face brick interior. Excellent location. By owner — $21,750. — RE 7-9817 or RE 5-3520. (97) ti je dal tako ženo!” je dodal z globokim glasom Matko. In pol ure pozneje so sneli zastavo s stolpa v znamenje, da gospodarja ni doma. Zbiško in Matko sta dovolila, da ju je Jagienka z otroki spremila do šeradza; po obilni ju-žini so odrinili vsi skupaj z ljudmi in celim taborom voz. Dan je bil jasen, brez vetra. Gozd je stal v tišini, nepremičen. črede na poljih in obronkih so tudi uživale opoldanski počitek, prežvekujoč mirno in nekako zamišljeno. Le zaradi suhega zraka so se tu pa tam po cestah dvigali oblački zlatega prahu, a nad temi oblački so plavali nekaki ogenjčki, ki so neizmerno ble- Jagienkinega brata, mladega Jaška iz Zgoželie, ki je kot dosti premožen graščak šel s tremi kopji in vodil s seboj dvajset ljudi. Kmalu potem se je na razpotju iz oblakov pred njimi pokazalo kosmato obličje etana iz Rogova, ki sicer ni bil prijatelj Bogdan j cev, a je sedaj od daleč zavpil; “Le po teh pasjih bratih!” Priklonil se jim je ljubeznivo in oddirjal v sivem oblaku dalje. Srečali so tudi starega Volka iz Bžozova. Glava se mu je že nekoliko tresla od starosti, toda šel je tudi on, da se maščuje za smrt sina, ki so mu ga ubili Nemci v šlonzku. In čim bolj so se bližali Še- ščali v soncu. Zbiško jih je po-jradzu, tem pogostnejši so bili kazal ženi in otrokom in re-'po cestah oblaki prahu, a ko kel: so se od daleč že pokazali “Veste, kaj se bliska tam mestni stolpi, je bila vsa cesta nad prahom? To so konice polna županov in oboroženih kopij in sulic. Zdi se, da so že mož, ki so vsi hiteli na zbira-povsod dobili poziv, od vsehJišče. Ko je stari Matko videl strani hiti narod nad Nemce.”‘to številno ljudstvo, čvrsto in In res je bilo tako. Nedaleč sveže, odporno v boju in utr- jeno v slabem vremenu, v dežju, mrazu in v vseh drugih naporih, se je potolažil v svojem srcu in si prerokoval gotovo zrnato. XLIX In naposled je izbruhnila vojna, v začetku brez mnogih bitk, toda sprva ni bila preveč ugodna za Poljake, Preden so dospele poljske vojske, so križarji zavzeli Bobrovnike, zrušili Zlotorijo — in zopet zavzeli nesrečno in nedavno s tolikim trudom pridobljeno dob-žinjsko ozemlje. Toda češko in ogrsko posredovanje je za nekaj časa pomirilo vojni vihar. Nastopilo je premirje, med katerim 'bi češki kralj Vaclav moral razsoditi -spore med Poljsko in križarskim re-1 dom. i Kljub temu niso v zimskih in pomladanskih mesecih ne- hali zbirati vojsk in jih pošiljati drug proti drugim; ko pa je podkupljeni češki kralj i'az" sodil v korist križarskemu re" du, je morala vojna zopet izbruhniti. Medtem pa je prišlo poletje, a z njim vred so dospeli “narodi” pod Vitoldom. Ko so pri červinsku prebrodili reko, sta se združili obe vojski in prapori mazovskih knezov. Na drugi strani je stalo pod Sve-čem sto tisoč Nemcev v železnih oklepih. Kralj je hotel prebroditi Dervento in kreniti po kratki poti proti Malborgu, ker pa se je izkazalo, da rek0 ni mogoče prebroditi, se .1® obrnil od Kužentnika prou Džaldovu, in ko je poruši* križarski grad Dombrovno ali Gilgenburg, se je tamkaj utaboril. (Dalje prihodnjič) MsiiLAiiv Funeral Ho® ZRAČEVALNI SISTEM AMBULANČNA POSEUGA POGREBI OD $200.00 NAPREJ KEnmore 1-94** 365 East 156th Street FOX LAKE AREA —BY OWNER 3 Bedroom Brick Ranch. IVz Cer. baths. Full bsmt., enclosed porch, 2 car garage. On Vz acre. Near Church and school. JU 7-7603. (95) SCHAUMBURG — BY OWNER Transferred. 5 Bedrooms. Lge. Kit., Liv.-Din.-Rec. Rm. with kitchenette. W/W carpeting. Drapes, Patio, 2 car gar. Nr. schls. — 529-2461. (94) BY OWNER — 100 ft. Wooded lovely Fox River Valley Gardens. Frontage on channel. Priced for immediate sale by owner. Phone 358-9571. (94) REAL ESTATE FOR SALE BY OWNER — 3 STORY BRICK BUILDING. — 3-6’s and 1-3 with New Gas Fired Steam Boiler. Storm windows triple track, front and rear 2 car gar. For appointment call RE 4-6523. (94) OAK PARK — BY OWNER 6 Rm. Stucco, 3 Bdrms., Mod. Kit., Knotty Pine fam. Rm., 2 car Gar., Full bsmt., Gas hi, Lincoln schl. district. Must see to appreciate. — EU 3-0418. ' (95) PALOS HILLS — BY OWNER 3 Bedroom Home. 26’ long tile kit., tile bath, Pan. TV room. 2 closets in master-bedroom. 2 car garage. $14,500. — GA 3-0137. (95) CICERO — BY OWNER — 9 rms., 4 berms. Yel. Oct. Bung., Crptd., Tile. Cab. Kit. & Bath. Dishwasher, dispos., 3 air-cond. Bath in bsmt., Gas hot wat. ht, 2 car gar., $29,000. By appointment only. TO 3-2589. (95) HOFFMAN ESTATES — BY OWN-ER. — Immac. 1,400 sq. ft. 6 Rm. Ranch. 3 Bedrms., Kit. w/built-ins. and disp., 2 baths. Att. Gar., Storms and serns., 80x130 ft. lot. 4%% G. I. $17,900. — TW 4-3841. (94) REAL ESTATE FOR SALE WISCONSIN OWNER WILL Sacrifice for cash 5 room house, 3 bedrooms, Year round home. Lake Delavan Highlands. $7,000. Phone 414 — SA 8-5679. (95) ADDISON — OWNER TRANSFERRED. — 3 bdrm. ranch. Stove, washer, dryer, eptg., 2 car garage. Patio, W. Softener, all imprvmts. Good loc. Must Sac. $18,800. 230 Normandy Dr. — Call TE 3-8092 (96) BY OV/NER — 3 STORY BRICK BUILDING. — 3-6's, and 1-3 with New Gas Fired Steam Boiler. Storm windows triple track, front and rear. 2 car gar. For appointment call RE 4-6523. (95) LAKE FRONT 4 BEDROOM iy2 baths, carpeted living room. Elec, ht., Pier, boat, carport, Patio. Swimming, boating, fishing. $18,900. $90. per mo. including principal & interest. For Appt. Cali 392-6639. (95) ORLAND PARK — BY OWNER 3 Kingsize bedrms., IVz baths, 14x30 living room, Paneled Rec. Rm. 75’ let. 2,200 sq. ft. liv. spc., Hilltop wooded lot. $24,100. — 349-0032. MT. PROSPECT — BY OWNER 3 Bedroom Ranch, 12x12 Den, Gas heat, Central Air-conditioning, 18 x 28 Garage, Low taxes. Will sell on contract. Low 20’s. CL 3-9430. (95) ST. ALOYSIUS PARISH Income Property 1-4, 1-5, Semi-Modern. Tile Bath. Landscaped. Basement. Must see. Many extras. MID TEEN’S. EV 4-8135. (96) THE ILLUMINATING COMPANY priredi za vas Pomladi Um Festival ZABAVE DOVOLJ ZA VSO DRUŽINO,. NASTOPI TUDI NOVI ORKESTER "VISELI SLOVENC MUZIKALNI NASTOP NA ODRU — Ob 7.30 zv., 8.30, 3.30 zv. IGRE 15 DURNIH NAGRAD, vključno en Pbilco FM/AM radio z uro ZRCALNI TELEVIZOR — Poglejte vaše otroke na TV BREZPLAČNA OKREPČILA REDDY KILOWATT no osebno zabaval otroke NAJVEČJA RAZSTAVA Pbilco 1964 električnih aparatov v našem mestu. Preko 80 tipov in modelov. i * % *•* ? y ? y X t ? t t X ❖ f t y 1 ! t t t t ? X I f * * I t v X **• ? X t t ♦ « '*4 *** *** v *+* *»* **♦ **♦ C4 *1*“I* °«* *♦* *•* *•**•**•* *•* ***i’*' ♦!* *** *»* *** *»* *I,> *** *Z* *•**♦* *** *♦* •** *** *** *** *♦’ *♦* •»* *♦* *** *♦* *** *•* *♦* *** *♦* *** *♦* *1* **♦ *•* *•* •»* *1**!* O *1* *•* *’«♦ *** *♦* *** *** *•' *•* *** *•* O v *1* v * ♦* *♦* *1* *** *** *!* *** *•* *** *♦* *♦* *** *** *** °** t • _ . t..... v sredo in četrtek, 13. in 14. maja, od 7. do 10. zvečer V SLOVENSKEM NARODNEM DOMU 6417 ST. CLAIR AVENIJE Brezplačne vstopnice dobite pri: THE ILLUMINATING COMPANY, kličite 623-1350, Line S81 AMERIŠKA DOMOVINA, kličite HE 1-0628 ADDISON FURNITURE & RADIO, kličite UT 1-0120 ali 486-4500 RADIO STATION W.X.E.N. ^ FM, kličite 241-8306 ^ BREZPLAČNE VSTOPNICE DOBITE TUDI PRI VHODU NA FESTIVAL, V SREDO IN ČETRTEK ZVEČER <& VSMB0 JE DOBRODOŠEL VRATA SE eno 08 6:45 f ? f •? •? ? s s s ? X I ? ? f I ? | •? f ? ! I •• •? •? •? •? i •i- % i ? ? i i ■? t •• ! ? i ? ! ? I i DOSTI DELA ZA NAPREDEK — Zveza za napredek deluje tudi v Mehiki. Kot kaže posnetek s predmestja Mexico City, ji dela še ne bo kmalu zmanjkalo.