0 a R E D N J A K N JI 'i NIC A
P,P.126 66001 KOPER
..JKI DNEVNIK
Cena 500 lir
Leto XXXVIII. Št. 177 (11.305)
TRST, sobota, 21. avgusta 1982
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od S. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* ~ ovcu P1-* Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8 maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi
NA SESTANKU MED POVERJENIM PREDSEDNIKOM IN TAJNIKI PETIH STRANK
Sporazum KD ■ PSI ■ PSDI ■ PM - PLI o sestavi drage Spadolinijeve vlade
Mandatar bo predložil seznam ministrov Pertiniju v ponedeljek - Za reformo državnih ^stitucij ne bodo ustanovili novega ministrstva, ampak posebno medzbornično komisijo
dveh lil ~ Poverjenemu predsedniku Spadoliniju je uspelo v manj kot dil, O'*1 Premostiti vladno krizo, ki je v začetku kazala, da bo vo-iia j. . Pretlčasnim volitvam. Skoraj gotovo bo že v ponedeljek odšel Pred« i"?*’ da um»kne rezervo, s katero je sprejel mandat in sporoči Sovo i lku republike Pertiniju imena ministrov, ki bodo sestavljali nje-Mita arug.° vlado. Sinoči so namreč tajniki krščanske demokracije De
«oc . SOcial'stične stranke Craxi, ■-----------------
. ••»demokratske stranke Longo, li-dolfc,	s*ranI'e Zanone in vršilec
itra i°S*' tajnika republikanske t	Biasini (tajništvo PRI je
Pisal'	<d>d|'žal sam Spadolini) pod-
.— 'ajiiiKa republikanske »amrc' ?i-asini tajništvo PRI
slrntt sP°razum o programu in v7 Ur: nove vlade. jVe sfs'anku, ki je trajal vsega obnr,,*?1'1' so voditelji petih strank datar' ne koalicije poglobili z man-nje J®™ za sestavo vlade še zadki J^np^osti programskih obvez, Renst vsebovala znana deset-iPenta d°kumenta (ki so ju parla-kfstil'1 novinarJi hudomušno pre-mi j1. v *Uožje zapovedi») o refor--- ržavnih političnih ustanov in «
(io£ ,rsk* politiki in smernice bo-na|.n vlade glede zunanje politike, kespH iS0 Parafirali zajeten sveženj i sDkaterim J‘h Je Spadolini kili t ■ • zaključku srečanja so K,	strank skrajno zadrža-
li’ j?. da so se dogovorili o skup-pr^j^P.^ki jo bo podal poverjeni
®i ie nato izjavil, da so se
Shadoli]
Giovanni Spadolini
P'e«ro Longu (PSDI)

°ddo Biasini (PRI)
dogovorili o vseh točkah vladnega programa, ki .jih bodo v sodelovanju z načelniki parlamentarnih sku pin večine pretopili v resolucijo o zaupnici. Poudaril je, da bo osrednji napor nove vlade usmerjen v uresničevanje institucionalnih reform, ki naj odpravijo nedostatke, ki paralizirajo delovanje ustanov. Treba je ustvariti instrumente, ki naj omogočijo pravočasno izvajanje odločitev, saj bi se bilo drugače nemogoče učinkovito boriti proti recesiji in inflaciji. Pri tem je c-menil tudi obrambo korektnih odnosov med vlado in parlamentom, da se onemogočijo sprosti strelci*. V ta namen bo vlada ustanovila posebno dvozbomično komisijo za institucionalne reforme.
Glede gospodarske politike bo glavni smoter vlade omejitev državnega primanjkljaja, da se omogoči nov polet investicij in se tako zaščiti zaposlitev. S tem v zvezi je petstrankarska koalicija ■ potrdila zgornjo mejo inflacija 16 odstotkov za letos, 13 za k letu in 10 za leto 1984, čemur se mora prilagoditi tudi naraščanje stroškov za delovno silo. Pri svojih naporih v to smer bo iskala vlada sodelovanje s sin dikati in delodajalci, ob spoštovanju različnih pristojnosti. Na koncu je utemeljil potrebo po zaključnem sestanku s tajniki 5 strank, češ da je to v skladu s členom 49 ustave, ki priznava strankam vlogo usmerjanja državne politike.
Na vprašanja novinarjev je poverjeni predsednik dejal, da se si noči niso pogovarjale o imenih no vjh ministrov, a da jih bo izbral po »pahljačah*, ki mu jih bodo sporočile parlamentarne skupine večinskih strank. Vsekakor je znano, da sta PSI in PSDI predlagali potrditev svojih prejšnjih ministrov, PLI bi rad enega več ali vsaj zamenjal ministrstvo za zdravstvo s kakšnim pomembnejšim, pri republikancih je La Malfa v dvomu, ali naj vstopi v vlado, a to ne bo ustvarjalo težav. Drugače je pri KD, saj se je na nedavnem kongresu večina obrnila, kar bo verjetno prišlo do izraza tudi pri predlogih De Mite glede demokrščan skih zastopnikov v vladi. Spadolini si je vsekakor vzel konec tedna za izbiro novih sodelavcev po lastni uvidevnosti, kot narekuje ustava, nakar bo zaprosil Pertinija, naj se vrne z dopusta v Rim, da bodo pred njim zaprisegli, kar bo po vsej verjetnosti že v ponedeljek po poldne ali v torek.
Bettino Crasi (PSI)
Ciriaco De Mita (KD)
Gospodarski objekti glavna tarča v vojni med Iranom in Irakom
TEHERAN, BAGDAD — Sovražnikovi gospodarski objekti so znova postali cilj iranskih in iraški)) vojaških akcij. Iranska letala so v zadnjih dneh bombardirala industrijska območja v iraških mestih Dukan in Harasijeh. V vojaškem sporočilu, ki ga je objavilo teheransko poveljstvo, je rečeno, da so iranska letala težko poškodovala industrijske objekte v teh mestih; ob povratku v svoja oporišča pa naj bi še napadla iraške vojaške utrdbe in povzročila sovražniku težke izgube in veliko škode.
Do tega napada je prišlo samo dan po iraškem sporočilu o bombardiranju glavnega iranskega naftnega terminala na otoku Karg. V Bagdadu pravijo, da je napad pravzaprav opozorilo tujim tankerjem, naj prenehajo z natovarjanjem iranske nafte, ki zagotavlja teheranskim oblastem največji del deviznega dobička.
Vzdolž fronte se medtem nadaljujejo topniški dvoboji. V svojem zadnjem sporočilu je Bagdad obtožil Iračane, da obstreljujejo civilne predele Basre.
Uradno glasilo iraške vlade pa je včeraj napisalo, da bodo oborožene sile »zadele* vse ladje,' ki prevažajo orožje in nafto v iranska pristanišča. Vse kar prispeva k o-krepitvi iranskega vojnega stroja in škoduje Iraku, smemo uničiti z vsemj razpoložljivimi sredstvi, piše še dnevnik- «Goumhouria».
ZA CENO RAZDORA V LASTNI STRANKI
Reagan dosegel od kongresa ZDA odobritev zakona o novih davkih
Republikanska desnica ga dolži izdajstva Odločilni glasovi demokratske opozicije
WASHJNGTON — Ameriški kongres je odobril še prej, kot je bilo pričakovati, novi Reaganov davčni zakon, ki bo zagotovil v prihodnjem triletju zvezni blagajni 98 milijard in 300 milijonov dolarjev (135.000 milijard lir) novega priliva. Izid glasovanja pa je bil tako v poslanski zbornici kot-v senatu zelo dvomljiv, navzlic vztrajnemu predsednikovemu prigovarjanju desnemu krilu republikanskih poslancev, ki mu je Reagan posvetil zadnje dni, in njegovemu vznesenemu televizijskemu apelu javnemu mnenju. Sam predsednik ZDA je bil do zadnjega v dvomu o uspehu njegove prepričevalne akcije, saj je zadnjim fazam glasovanja sledil po televiziji z občutki, ki navdajajo navijače ob finalnih športnih tekem.
Zmage se pa ni mogel posebno veseliti, saj jo je dosegel za ceno razdora v lastni republikanski stranki in si je z njo zapravil naklonjenost prav tiste desnice v njej, ki ga je najzvesteje podpirala tako ob vo-
litvah, kot pri dosedanjem izvajanju njegove recesijske politike, ki je najbolj prizadela revnejše sloje. Dokaz za to so same številke; v poslanski zbornici je za zakon glasovalo 226 poslancev, od katerih je večina (123) pripadala demokratski opoziciji, proti pa 207. To pomeni, da je kar 89 republikancev od 192 glasovalo proti lastnemu voditelju. Podobno je bilo tudi v senatu, kjer imajo sicer republikanci večino, toda kar 11 jih je glasovalo proti, tako da je bil odločilen prispevek 9 demokratov, da je bil zakon odobren z 52 glasovi proti 47.
Kot smo poročali, uvaja novi zakon občutno zaostritev davčnega pritiska na telefonske tarife, tobak, letalske vozovnice ter preklicuje vrsto davčnih olajšav za podjetja, povsem na novo pa obdavčuje dohodke od obresti in dividend. To predstavlja seveda ne le odklon od u-radne Reaganove politike velikih davčnih razbremenitev, na osnovi katere Je bil izvoljen, ampak popoln
V LIBANONU ŽE URESNIČUJEJO^ HABIBOV_ NAČRT O EVAKUACIJI
Pod zaščito francoskih padalcev se danes začenja umik pripadnikov PL0 iz Bejruta
Palestinci so sinoči izpustili ujeta izraelska vojaka - Italijanski bersaljerji bodo danes zjutraj izpluli iz Brindisija • Nevarnost sirsko-izraeIškega spopada
preobrat, zaradi česar ga republikanska desnica obtožuje izdaje. Predsednik ZDA se pa zagovarja, da je bila pridobitev novih dohodkov edina izbira, ki mu je preostala za zmanjšanje državnega primanjkljaja, ki že drvi proti 106 milijardam dolarjev, ko mu pa parlament ni dovolil večjega kleste-nja po izdatkih (ne pa pove, da sam noče zmanjšati izredno visokih stroškov za vojsko). Po drugi strani pa Reagan zagovarja, da bo sedaj moč znižati bančne obresti in povečati investicije za zajezitev najvišje ravni brezposelnosti po veliki gospodarski krizi iz leta 1929.
Reagan je tako lahko odšel na
bo v Libanonu sedaj začela druga faza očiščenja* in čeprav je izrazil UPJEhjc, Ra se bodo z Damaskom dogovorili po politični poti. ni niti za trenutek izključil možnosti norih spopadov na območju doline Beka. kjer je glavnina sirskih oboroženih temeljno 1 sil. Sirija namreč še zmeraj ni u-radno potrdila, da se bodo njeni yo'aki umaknili iz Bejruta.
Domala ves izraelski tisk nasprotnic nadaljevanju operacije «mir v Galileji*, za katero menijo, da je že zahtevala preveč izraelskih žrtev, razbila enotnost zidovske drža ve, izzvala obsodbo svetovne javnosti in zaradi nedolžnih nalestin skih in libanonskih civilnih žrtev ustvarila o Izraelu takšno sliko, ki jo bo zelo težko izbrisati.
Vlada pa se za te pomisleke očitno ne zmeni, ko vztrajno opozarja, da sporazum o umiku Palestincev (ki ga med drugim ne bo nihče podpisal) ji pravzaprav ne prepre
L- —	.. i- _i;	_ i
BEJRUT — Z včerajšnjo izpustitvijo dveh izraelskih vojnih ujetnikov m uroči L ijo posmrtnih ostankov desetih židovskih vojakov se je dejansko začel postopek o umiku palestinskih borcev iz obleganega zahodnega Bejruta. S tem de tanjeni je PLO izpolnila predpostavko, ki jo je telavivska vlada postavila Habibovemu načrtu , o miroljubni evakuaciji. Po vsem sodeč se bo torej ta začela že danes z umikom prvih enot palestinskih ranjencev in prihodom francoskih čet mednarodne mirovne sile.
Vest o izpustitvi ujetnikov je sporočil sam libanonski premier Va »an. Gre za 33-letnega pilota Ahi-eaza in 19-le'iiega vojaka Ausba.
°ilot je izjavil, da so Palestinci / rdim ravnali «zelo dobro*, ni pa hotel odgovoriti na vprašan-e. Uai misli o razdelanim ki ga je v Bejru tu povzročilo njegovo letalstvo.
V polnem razmahu so tudi pri .	.
prave na prihod pripadnikov med- čuje. da bi se v bolj ali manj bliž-
Ljeta izraelska vojaka, ki so ju sinoči izpustili Palestinci, se pogovarjata s časnikarji iTelefoto At)
........................................................
V TRENUTKU KO SE STOPNJUJE KAMPANJA V PRIČAKOVANJU 31. AVGUSTA
Finančni krogi v Zahodni Nemčiji računajo na stabilizacijo v poljskem gospodarstvu
v»ki i,
/..tnone (i i.i)
VARŠAVA, BONN — Nemške banke so včeraj izrazile svoje zaupanje, da se bodo dolga pogajanja s Poljsko glede zaključitve sporazuma o konverziji kreditov za 1. 1982 uspešno zaključila. V frankfurtskih bančnih krogih so z zadržanostjo napovedal; nekatere točke sporazuma, ki zadeva poljske oblasti in predstavnike kakih 500 nemških bank. Pri tem gre za konverzijo kredita v znesku 2.5 milijarde dolarjev, ki zapade '.etos. Po sporazumu naj bi 95 odst. amortizacijskih vsot konvertirali. pet odstotkov pa bi morala Varšava plačati v gotovini. Ker letos Poljska ne more plačati celot ne vsote, pora-delijo to na obroke do konca 1. 1983. Na drugi strani pa bo morala Poljska plačati <• celoti obresti za 1.1 milijarde dolarjev. Polovico te vsote bodo banke upnice prenesle v poseben sklad, ki bo na razpolago Poljski za izplačilo pomembnega uvoza.
Te so suhoparne številke, ki pri hajajo iz gospodarskega in finančnega «podzenndja», ki pa so bistvenega pomena za ves nadaljnji razvoj, tudi politični, na Poljskem. Podatki. ki smo jih navedli, dokazujejo. da v Zahodni Nemčiji še vedno računajo na stabilizacijo poljskega gospodarstva (deloma zaradi svojih sebičnih koristi, precej pa tudi zato. ker ZRN ne sprejema v celoti Reaganove politike zaostrovanja političnih odnosov na stari celini).
Če gledamo na vsa ta dogajanja s takih stališč, potem pa moramo seveda nekoliko pristriči peruti silnemu propagandnemu hrušču, ki je sedaj v modi v ameriški in deloma /.ahodn' propagandi po tisku, radio
televiziji in sploh v vseh občilih. Vsi napovedujejo in pričakujejo silovite manifestacije na dan 31 avgusta, ko je bil pred dvema leto ma podpisan sporazum v Gdansku. Pri prikazovanju poljske stvarnosti se nosilci te propagande ne sprašujejo, kdo je pobudnik akcij, kakšne družbene in politične sile tičijo za njimi. Dobršen del teh pobud gre pripisati konservativnim krogom (ZDA v ozadju), precej pa tudi katoliškim krogom. Ostaja pa še vedno odprto vprašanje v kakšni meri delavske množice nameravajo podpreti pobude za ponovno vzposta vitev sindikata Solidarnosti.
Vzdušje na Poljskem je danes na-
peto. Občasno izbruhnejo manifestacije v Varšavi, Gdansku, Szeczi-nu, Wroclavu. Poznanu. Vsepovsod je v teku mrzlično širjenje letakov, manifestov in debat v tovarnah. Zanimivo pa je, da organizatorji ne ^gredo na čelen spopad z oblastmi.
Gen. Jaruzelski je v svoji trojni vlogi predsednika vlade, sekretarja PZDP in predsednika »WRON» (vojaškega odbora za narodno rešitev) pozval predvčerajšnjim vse Poljake k disciplini. Konkretno je naslovil pozi'- na «obrambne odbore* ter zahteva1 od njih, naj ne skrbijo samo za javno varnost, temveč naj posvetijo vso pozornost boju proti špekulaciji, birokratih, stalnim po-
manjkljivostim birokracije itd.
Gospodarski položaj na Poljskem je danes brez dvoma zelo težak. Kupna moč poljskih plač je od lani do danes padla za okoli 25 odst., potrošnja živil pa se je zmanjšala za 13 odst.
Kako se bodo odvijali nadaljnji dogodki je odvisno predvsem o. politične prodornosti raznih sil. ki si stojijo nasproti, če ujx>števarno nekatere gospodarske adute, bi dejali. da ima Jaruzelski precej možnosti. da zmaga v tem boju.
Ob priložnosti 600. obletnice «čr-ne matere božje* iz Jasne gore pri Czestochovi bo poljska poštna uprava natisnila tri spominske znamke.
narodnih enot. ki bodo nadzirali tilniku. Francozi so že izpluli iz Ci pra in bi se morali vsak čas izkrcati v bejrutskem pristanišču. Italijanski bersaljerji pa bedo danes z jutra i na krovu ladii »Grado* in «Caorle» zapustili Brindisi. Sinoči iih je nred odhodom pozdravil sam obramhni minister I aeorio, ki jim je tudi prebral poslanico ministr skega predsednika Spadolinfia Kar zadeva 800 ameriških marincev pa ;e šef Bele hiše Reagan iziavil. da notuleio v Rehut. da bi pomagali lihanor^Hm oboroženim silam, ki so zadolžene za umik vseh pale stinskih gverilcev Reagan je poudaril, da se bodo ameriške čete nemudoma umaknile, če bo prišlo do spopadov. Pri tem pa ie delal, da je za varnost iz.raelskili severnih meja potrebna evakuacria vseh tulili sil iz Libanona, obenem pa naj bi v okviru eampdavidskili spora /umov rešili palestinsko vprašanje in vsa ostala vpra.šania. ki še pre-prečuje;e rešitev arabsko izraelske ga konflikta. »Le če bomo uresničili vse te etape. bo moč doseči «traj-no in pristno* rešitev bližnjevzhod ne krize
Ce se stanje v Bejrutu po vsem sodeč nahaja pred razpletom pa izraelski obrambni minister Sar on še naprej grozi Siriji. Dejal je da se
ZAČEL SE IE «KRIŽEV POT» ZA ENAJST PRIPADNIKOV LETALSTVA
Zasliševanje straže telekomunikacijskega centra
RIM — Preiskovalci nimajo več dvomov, da sta bila med napadalci na telekomunikacijski center v Ca stel di Decimu pri Rimu tudi Na talia Ligas in Vittorio Bolognese. za ostale rdeče brigadiste bodo fo-tofite pripravili že danes. To je prvi otipljivi rezultat dolgega zasliševanja desetih pripadnikov letalstva in podčastnika, ki so ime li smolo, da so bili na straži ob napadu rdečih brigadistov. Onespo šobili .iih niso namreč navadni »te roristični rekruti* temveč profesionalci, ki dobro vedo, kako se takim zadevam streže.
Natalia Ligas je le malo časa znana preiskovalcem, a v dobrih dveh letih si je pridobila sloves prekaljene teroristke, ki se je vedno spretno izmikala roki pravice. Vpletena je v proces Moro, sodelovala je pri ugrabitvi sodnika D’Ursa, bržkone tudi pri umoru generala karabinjerjev Galvaligija Po razkolu med «movimentističnim» in »vojaškim* krilom rdečih brigad, je pristopila k prvim in se s Senza nijem preselila v Neapelj, kjer je sodelovala pri ugrabitvi Čira Ci-rilla. Aprila letos je bila med morilci, ki so ubili kampanijskega de-
želnega odbornika Delcoghana in njegovega šoferja, prav tako se je udeležila zasede, v kateri sta bila ubita načelnik neapeljskega lete čega oddelka Antonio Ammaturo in njegov šofer. Bržkone pa .je vodila tudi napad na vojašnico pri Caserti. ko so rdeči brigadisti februarja le tos odnesli večje količine sodobne ga orožja
Vittorio Bolognese je manj znan in je vpleten predvsem v preiskavi o ugrabitvi Čira Cirilla in o napadu na vojašnico Pica pri Caserti, domnevajo pa, da je sodeloval tu-
di pri umoru Ammatura.
O sami dinamiki napada pa se ni izvedelo nič novega. Za deset na bornih letalcev in za jx>dčastnika se je začel sedaj «križev pot*, ki so ga že okusili vojaki iz vojašnice Pica pri Caserti. Nič čudnega torej, da se je včeraj v komisiji za obrambo poslanske zbornice o glasil poslanec Accame. ki je o po zoril. da je v Italiji vedno vsega kriv le navadni vojak in nikoli nje gov nadrejeni. Država pa ima kgr dovolj polkovnikov, ki bi se lahko pobrigali tudi za tekoče posle kot je varnost v vojašnicah.
nji prihodnosti opredelila za nove vojaške akcije v Libanonu.
Ameriški predsednik Reagan
dopust, ki so si ga privoščili tudi poslanci in senatorji, v4i*pgnju, d« bo čas izlečil ršhe in da ntubo u-spelo v prihodnjih tednih vzpostaviti spravo v lastni stranki. Novembra bodo namreč šli Američani spet na volišča, da pbnovijo predstavniška telesa ZDA in bi bržkone republikanski stiaiki trda predla, če bi bila prisiljena iti na volitve tako razdvojena, kot je sedaj.
PARIZ — Zaradi pomanjkanja dokazov o njihovi vpletenosti g zadnji val atentatov v Parizu je morala francoska policija sinoči izpustiti 12 domnevnih pripadnikov teroristične skupine »Acticn direc-te», ki so jih dopoldne priprli.
THUERHEIM (ZRN) - Neznanec, ki je govoril srbohrvaško, je predsi-nečnjim v spalnici s samokresom ranil lastnika neke jugoslovanske restavracije v Thuerheimu in njegovo družico.
ZANIMIVA IZJAVA PREDSEDNIKA GRAŠKEMU ČASOPISU
Kirchschlaeger in Wagner o manjšinskem vprašanju
CELOVEC — «Bo prišlo do obra ta v manjšinski politiki?* v svoji včerajšnji izdaji vprašuje celovški »Slovenski vestnik*. Te dni se je namreč avstrijski zvezni predsednik Kirchschlaeger v pogovoru z graško »Suedost Tagespost* zavzel za obnovitev razgovorov med manjšinami in pristojnimi oblastmi, pri tem pa je poudaril, da je treba priti do konkretnih rešitev, češ pogovori zaradi pogovorov so premalo. V posebni prilogi dunajskega dnevnika «Die Presse* pa je koroški de želni glavar VVagner v zvezi z manjšinskimi sosveti, ki jih slovenska narodna skupnost na Koro škem že od vsega začetka odkla nja, dejal, da bo treba razmisliti, ali naj bo še naprej naloga avstrijske politike, da Slovencem nekaj oktroira, česar sami nočejo imeti.
»Slovenski vestnik* je ob tem zapisal, da to spoznanje «nc more veljati samo za sosvete, marveč mora enako veljati za vse tisto, kar je nastalo in kar nastaja v naročju tristrankarskega pakta brez sodelovanja in proti volji prizadete manjšine. Ne nazadnje tudi za »novo ureditev* manjšinskega šolskega vprašanja, ki jo v isti prilogi napoveduje predsednik koroške ljudske stranke Knafl. Njegova napoved je zaskrbl.itf.jča toliko bolj, ker odpira eno zadnjih vprašanj, ki v smislu zahtev namških nacionalistov še niso »zadovoljivo rešena*.
Glede Kirchschlaegerjeve zahteve po razgovorih pa geslo Zveze slovenskih organizacij piše; »V teh stališčih smo si koroški Slovenci s predsednikom Kirchschlaegerjem povsem edini, saj smo vedno spet opozarjali na potrebo reševanja od-
prtih vprašanj ter izrazili tudi svojo pripravljenost, da v enakopravnem dialogu s pristojno vlado konstruktivno prispevamo k oblikovanju sprejemljivih rešitev.*
Glede Narodnega sveta koroških Slovencev «Naš tednik* pa v današnji izdaji objavlja stališče svoje organizacije, ki upa, »da odgovorni politiki odprtih besed avstrijskega predsednika niso preslišali* ter ponovno zahteva pogovor* med avstrijsko zvezno vlado in zastopniki koroške slovenske manjšine, »pogovore ki privedejo do konkretnih rešitev*.
Tako Kirchschleager kot Wagner sta se javila k besedi, ko se v Avstriji začenja volilni boj za državnozborske volitve, ki bodo predvidoma maja prihodnjega leta. Gas pa bo pokazal, ali bo avstrijski; predsednik prodrl s svojo iniciativo — še vedno slovenska manjšina čaka na razgovore s kanclerjem Kreiskim, ki so bili napovedani in zopet odpovedani maja meseca — in ali bo avstrijska politika res opustila zahtevo po vstopu manjšine v sosvete, ki je v zadnjih letih preprečevala vsak pozitiven premik v reševanju manjšinskega vprašanja na Koroškem. (Sindok)
TITOGRAD — Generalni sekretar italijanske KP Enrico Berlinguer in generalni sekretar KP Španije San-tiago Carrillo, ki sta na oddihu v Jugoslaviji, sta obiskala znano črnogorsko letovišče Sveti Štefan. Visoka gosta sta pozdravila član predsedstva CK ZKJ Petar Rakočevič in predsednik skupščine občine Budva Žarko Miknvič
TRŽAŠKI DNEVNIK
Z ZASEDANJA DEŽELNEGA TAJNIŠTVA KRI
Komunisti poudarjajo absolutno potrebo po novem odnosu med strankami levice
«SociaHstom Je usojena podrejenost krščanski demokraciji, če ne bodo spremenili svojih odnosov do KPb * S prihodnjim tednom nadaljevanje pogajanj za rešitev krize na deželi
IZDALO JO JE RA VNA TELJSTVO ZA PRORAČUN
PUBLIKACIJA O JAVNIH IZDATKIH NAŠE DEŽELE
Deželno ravnateljstvo za proračun deželno ravnateljstvo prek termina-in načrtovanje je izdalo še kar zaje- lov povezano z elektronskim elabo-
V	prejšnjih dneh se je deželno tajništvo KPI sestalo s predstavniki strankinih pokrajinskih federacij; na sestanku, na katerem so proučili politični položaj na vsedržavni in krajevni ravni, je bilo sklenjeno, da je treba okrepiti politično akcijo z javnimi pobudami in v krajevnih upravah, da bi prišlo do rešitve za sestavo drugačne vsedržavne vlade, ki naj bi vpeljala nove politične odnose in se spoprijela s krizo, ne da bi njene posledice plačevali ljudski sloji. Sklenjeno je bilo tudi, da bo v središču pobud KPI tudi vprašanje deželne vlade.
V	tiskovnem poročilu komunistov, ki je bilo izdano po sestanku, je rečeno, da iz izjav političnih sil razpuščene večine izhaja predvsem dejstvo, da bo rok za rešitev deželne krize neopravičljivo dolg; do konca zakonodajne dobe manjka le nekaj mesecev, rešiti pa je treba vrsto resnih problemov, tako da ni moč kar tako izgubljati časa brez deželne vlade. Ugotavlja se nadalje, da se socialisti nagibajo k temu, da bi spremenili svoje stališče pred izsiljevanjem KD na deželi in Liste za Trst; tržaška politična operacija o koalicijah brez KPI in KD — se nadaljuje tisi ivno poročilo deželnega tajništva KPI — ki je bila prikazana kot zgleden primer vsedržavnega značaja in ki jo označuje absolutna premoč Liste za Trst, ter nima programske vsebine glede vozlov mesta, propada pred izsiljevanjem KD; kaže tudi, da LpT skuša zapustiti laični pol in privoljuje stališčem krščanske demokracije.
Deželno tajništvo KPI je zato mnenja, da se mora znotraj PSI odpreti resno politično razmišljanje, ker je socialistom usojena podrejenost krščanski demokraciji in Listi za Trst z nejasnimi političnimi operacijami na programski ravni, ki so poleg tega tudi brez politične in številčne moči; alternativno koalicijo krščanski demokraciji je namreč moč u-stvariti le na programih. V tiskovnem poročilu je nadalje rečeno, da se socialistom postavlja vprašanje odnosov s KPI: socialistom je usojena podrejenost KD ali pa politikam z avanturističnimi aspekti, če ne bodo spremenili svojih odnosov do KPI.
Poleg tega je stališče PSI o izključni obrambi dosedanjega deželnega odbora po mnenju deželnega taj ništva KPI politično šibko y, odnosu do KD in mu tudi sama dejanja o-porekajo. Reševanje kakega bistvenega deželnega problema sploh ni bilo načeto, ker ni bil spremenjen demokristjanski način upravljanja, ki ga ne zaskrbljuje rešitev problemov, pač pa le obramba lastne oblasti. Komunisti nadalje poudarjajo, da zadržanje deželnega odbora v zvezi z novim zakonom štev. 546 je bilo podrejeno vladi in vse kar je bilo doseženega izhaja iz predlogov KPI; nič ni bilo storjenega glede mednarodne vloge dežele, nič niti o institucionalni ureditvi in niti o problemih industrijske krize. Iz tega izhaja, poudarja KPI, da se kriza na deželi ni začela iz potrebe po prenovitvi, ampak izključno iz boja za oblast; na tem področju zmagujejo demokristjani, socialistom, ki kažejo muhavost svoje politike, pa je usojen poraz.
Deželno tajništvo KPI zato ponovno poudarja absolutno potrebo po novem odnosu med strankami levice kot nujnem predpogoju za alternativo oblasti in načinu upravljanju KD. Deželna kriza je lahko velika priložnost za levico, da bi sestavila demokratično in avtonomistično deželno vlado. Tiskovno poročilo deželnega tajništva KPI zaključuje s trditvijo, da so komunisti za to razpoložljivi, socialisti pa se morajo odločiti o tej novi važni priložnosti.
O vprašanju deželne krize in novih krajevnih uprav v Trstu so razpravljali tudi predstavniki deželnih vodstvenih organizmov KD; raz-
prava je potekala tudi v luči priprav na strankin deželni kongres, ki bo meseca decembra. Glede deželne krize je bilo med drugim rečeno, da je cilj KD ponovno vzpostaviti nujne pogoje za obnovitev večine; za dosego tega je nujno — je bilo še poudarjeno — treba razvozlati tržaški vozel*.
Pogajanja za rešitev krize na deželi se bodo vsekakor nadaljevala s prihodnjim tednom. Socialdemokrati so že napovedali, da bodo dali pobudo za vrsto sestankov med zainteresiranimi silami za premostitev sedanjega stanja; zadnji predlog pa je prišel iz demokristjanskih krogov; po tem predlogu naj bi se že v ponedeljek na skupnem sestanku sestali predstavniki vseh strank dosedanje večine in Liste za Trst, nato pa naj bi se KD srečala na dvostranskih posvetovanjih z vsemi temi političnimi silami; temu pa nasprotujejo stranke laičnega in
socialističnega pola, ki so se že od samega začetka pogajanj izrekle za skupne nastope tudi na sestankih za rešitev kriznega stanja v F-JK.
Na Opčinah praznik * komunističnega tiska
Na dvorišču openskega prosvetnega doma bo danes in jutri na sporedu festival komunističnega tiska. Danes ob 18. uri bodo odprli dokumentarno razstavo «Opčine in železnica*, nakar bo na sporedu javno srečnaje s sodelavci in či-tatelji glasila slovenskih komunistov «Delo». Jutri popoldne pa bo kulturni spored z nastopom kotalkarjev ŠD Polet in folklorne skupine SKD Tabor, sledilo bo zborovanje z govoroma pokrajinskega svetovalca Stelia Spadara in občinskega svetovalca Stojana Spetiča.
ten snop podatkov o celovitem obsegu javnih izdatkov deželne uprave od nastanka avtonomne dežele Furlanije - Julijske krajine leta 1964 pa do konca lanskega leta. Podatki, ki jih publikacija vsebuje, se nanašajo na stroške deželne uprave ločeno po pokrajinah, področjih, za katere so posamezni posegi veljali, načinih finančnega ukrepanja itd.
Veljavnost publikacije je na dlani, saj so tako upravni kot gospodarski krogi dolgo pogrešali homogen skupek shematično prikazanih številk o javnih izdatkih, ki edini more učinkovito služiti nadaljnji politiki na tem področju upravljanja.
Izdanje publikacije je bilo olajšano spričo uvedbe — .v letih 1975/76 — nove metode za kodificiranje CE SP (Classificazione economica della spesa), ki se je tako pridružila elek tronskemu obdelovanju podatkov v sklopu deželnega informativnega centra v tako imenovanem realnem času; dotlej je obdelava podatkov o javnih izdatkih potekala s pomočjo elektromehanskih aparatov, ki so bili mnogo počasnejši in manj točni, po novem pa je, kot znano, vsako
ratorjem SIER v Ul. sv. Frančiška v našem mestu.
Nekaj težav je bilo pri zbiranju podatkov le tedaj, ko je šlo za številke iz obdobja pred uvedbo omenjenih novih računalniških sistemov. Izdatki dežele so v publikaciji nazorno prikazani, do kraja nadrobno pa so navedeni le tisti, ki zadevajo pobude na podporniškem in industrijskem področju. Posebna preglavica je namenjena javnim izdatkom po potresu iz leta 1976.
POŽAR ZARADI ŽAREČE ŽLINDRE IZ ITALSIDRA
Obvestilo
Primorskega dnevnika
Obveščamo vse organizacije, društva in posameznike, da sprejemamo oglase, male ogla se, čestitke, raznovrstna obvestila. darove in orispevke itd vsak dan (razen nedelje) samo od 8.30 do 14.30. P< tej uri jih ne bomo več sprejeli.
Nespremenjen ps ostane urnik za sprejemanje osmrtnic ir sožalij (8 30 22(10)
Prosimo za razumevanje.
VAŽNO OBVESTILO KMEČKE ZVEZE VINOGRADNIKOM
Kmečka zv za opozarja vinogradnike, da morajo prijaviti zalog-, vin ki jih imajo morebiti še v kleti, oziroma so jih imeli, čeprav že prodane 31. avgusta 1982, najkasneje do 6. septembra v trošarinskem uradu občino, v kateri bivajo. Kdor bi imel še vino in prijave ne bi vložil je lahko kaznovan od 100.009 do milijona lir globe. Tajništvo Kmečke zveze bo članom izpolnjevalo prijave do 6. septembra in jih potem oddale pristojnim uradom.
Tajništvo Kmečke svete
Sindikati zahtevajo prevzem varnostnih ukrepov v obratu
Delavci so že pred časom opozorili na nevarnost {eksplozija nad plavžem - Žareče gmote kovine so tokrat priletele na 60-70 metrov oddaljene vrtove izven železarne
Tržaški gasilci so morali v torek nujno poseči v Škednju, kjer se je v bližini železarne Terni (Italsider) vnel požar, ki je uničil nekaj kokošnjakov in kakih 100 kv. metrov vrtičkov med Ul. Giardini in Ul. San Lorenzo in Selva. Požar se je vnel zaradi tega, ker je na to obdelano področje priletelo nekaj žarečih gmot iz enega izmed dveh plavžev železarne, ki sta od kraja oddaljena dobrih 60 do 70 metrov. Razen nekaj kokoši, ki so se hipoma spremenile v neužitno pečenko, ni nenadni požar povzročil posebne škode. Ravnateljstvo železarne je v izjavi za tukajšnji italijanski dnevnik dejalo, da ni točno znano, ali je čez zid železarne priletela žareča žlindra, surovo železo ali kot človeška pest velike gmote žarečega 'koksa:' Izjava se-za-' ključuje s pomirljivo ugotovitvijo, da gre pač za primer manjše, eksplozije, ki lahko-od časa do -časa -na-1 stane v zgornjem delu plavža.
Tovarniški svet, sindikat kovinarjev FIOM in patronat INČA - CG IL pa so nasprotno mnenja, da gre za neprimerno bolj resno zadevo. Predvsem, pravijo v ustreznih poročilih, se te eksplozije ponavljajo precej pogosto in to kljub temu, da so delavske organizacije že zdavnaj zahtevale pravzem preprečevalnih ukrepov. Žareče gmote letijo nadalje tudi nad prostori, v katerih je vedno prisotnih po več delavcev. In končno so to pot zadele kokošnjake, pa bi lahko zadele tudi nič hudega sluteč vrtičkarje. Omenjene organizacije zato zahtevajo, najvod-stvo podjetja nemudoma prevzame ukrepe, ki naj zajamčijo varnost ljudi in okolja znotraj in v bližini obrata. Nadalje zahtevajo ustrezni nastop službe za medicino dela ter pozivajo rajonski svet za Škedenj in Čarbolo, naj poskrbi za sklic posebnega sestanka, na katerem naj bi skupaj z delavci železarne in z njihovimi sindikalnimi predstavniki obravnavali vprašanje zdravstvenih razmer v samem obratu in v njegovi neposredni okolici.
Škedenjski plavži
iiiiniiiitiiiiiiiiiiniiiniuiaiMHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimuuiiiifiiiiin
PO SKLEPIH NOVEGA ODBORA
Tržaška občina bo posegla na različnih področjih
Ureditev parka v Ul. Montecchi, podpora kulturnim dejavnostim in ukrepi v korist ostarelim
Novoizvoljeni tržaški občinski odbor je sprejel vrsto sklepov, ki zadevajo različna področja.
Med drugim je glede vprašanja zelenih površin sklenil, da spremeni načrt za obnovo parka v Ul. Montecchi. Park je po površini majhen in sedaj tudi v slabem stanju. Kljub temu pa pomeni «za-točišče* številnim otrokom, starejšim ljudem in prebivalcem sploh, ki iščejo prostor za igro, sprehodek ali za klepet na zraku. Prav v to smer se bo nagibal novi načrt in »previlegiral* otroke in starejše prebivalce mestne četrti.
Občinski odbor je v ta namen najprej prekinil pogodbo z nekim podjetjem, ki naj bi skrbelo za pre-obnovo parka in nato namenil približno 60 dodatnih milijonov za u-resničitev novega načrta, ki bo bolje ustrezal vlogi parka.
Odbor je dodelil nato 69 milijonov v kulturne namene. Del sredstev je namenjen publikacijam občinskega muzeja za zgodovino in umetnost, del pa za pripravo razstave o Stendhalu in za druge podobne pobude.
Tržaška občina bo po sklepu odbora nadalje omogočila poletni letovanji, ki se ju bodo lahko udeležili ostareli ljudje, in sicer v dveh izmenah. Poleg tega bo občina poskrbela za posebne popuste prj nakupu avtobusnih abonmajev za vse, ki prejemajo le minimalno pokojnino ali pa socialno podporo. Poleg tega bo občina kot je rečeno v njenem tiskovnem poročilu nadaljevala z oskrbo ostarelim.
• Zaradi kulturnih prireditev, ki
bodo na Starem trgu v torek, 24. avgusta, ii. 3. in 6. septembra, bo omenjeni trg zaprt prometu od 8. do 24. ure in sicer vse tri dni, ko bodo prireditve. Zaprta bo tudi Ul. dei Rettori. Prepovedano bo parkiranje.
Gasilska veselica v Boljuncu
Danes in jutri bo na dvorišču občinskega gledališča France Prešeren v Boljuncu gasilska veselica ob 5-letnici ustanovitve društva. Danes bo ob 17. uri otvoritev praznika, od 21. ure dalje pa bo ples. Jutri bo na sporedu kulturni pro-
gram z gasilsko godbo na pihala iz Babičev in Marezig ter srečanje z gasilci od Hrvatinov in iz Trsta, ki bedo prikazali razne vaje (gašenje ognja, reševanje iz avtomobilov ter akrobatsko skakanje).
Uspeh operete na Gradu
Publika je sinoči do zadnjega kotička napolnila osrednje dvorišče Grada sv. Justa, da bi pozdravila operetno sezono, ki je tudi letos, kot prejšnja leta, žela velik uspeh v Trstu. Na sporedu je bila neke vrste antologija najslavnejših operetnih arij.
• Prevozno podjetje ACT bo imelo v ponedeljek, s pričetkom ob 19. uri, splošno skupščino z bogatim dnevnim redom. Skupščina bo v sejni dvorani sedeža ACT v Ul. Macelli 1.
V TRŽAŠKI OBČINI
Urnik vrtcev za otroke staršev, ki službujejo
Sindikalna zveza CGIL - CISL -CCdL - UIL sporoča, da se bodo vrata občinskih otroških vrtcev v Trstu odprla 1. septembra. Od tega dne pa do 5. septembra bo še čas za potrditev vpisov in predložitev zadevnih listin (krstni list, potrdilo o celpjenju). Za otroke, katerih so v službi in so z ustreznim potrdilom zaprosili za podaljšanje vzgojiteljskega pouka, bo slednji od 6. do 19. septembra trajal od 7.30 do 12.30 (brez kosila), a od 20. septembra naprej bo umik šel od 7.30 neprekinjeno do 17. ure (s kosilom). Za otroke, katerih starši nimajo teh problemov, bo urnik reden, kot v preteklosti.
Pri sindikatu CGIL prošnje za suplence
Šolski sindikat CGIL javlja, da bodo od prihodnjega tedna na njegovem sedežu v Ul. Pondares 8 na voljo obrazci prošenj za suplence tako v italijanskem kot v slovenskem jeziku, ki jih zainteresirani nameravajo predložiti šolskim ravnateljem.
Pridržana prognoza za priletno žensko
Včeraj ob 18.45 so z rešilcem Rdečega križa prepeljali v glavno mestno bolnišnico 69-letno upokojenko Ernesto Boghesich por. Filippi, stanujočo v Ul. Ghirlan-daio 20. Sprejeli so jo na neuro-kirurškem oddelku s pridržano prognozo zaradi infarkta, ki ji ga je povzročil silovit sunek nogometne žoge v obraz. Zgodilo se je, ko se je ženska sprehajala po barkovljanskem gozdiču. V neposredni bližini nesrečnice so zbijali žogo in ko je bila vrsta na 17-letnem M. S. iz Ul. Bartoletti, je ta žogo brcnil v glavo Boghesiche-vi. Na kraj nesreče so prispeli agenti letečega oddelka kvesture in uvedli preiskavo.
ZARADI POMANJKANJA OSEBJA
Na deželnem upravnem sodišča 3.000še nerešenih prizivov
Na razsodbe je treba čakati tudi 2.3 leta - Najbolj številni delovni spori v javnih službah - ^Specifični* prizivi slovenskih organizacij
Kakor številne druge ustanove, se tudi deželno upravno sodišče Furlanije - Julijske krajine v tem času po običajnem poletnem premoru pripravlja na novo delovno «sezo-no». Program dela je zelo obsežen, saj leži v tajništvu sodišča nič manj kot kakih 3.000 še neobravnavanih prizivov. Nič čudnega torej, če je v nekaterih primerih treba čakati na razsodbe tudi dve do tri leta.
Kako je mogoče, da se delo sodišča odvija s takšno zamudo? O tem smo se včeraj pogovarjali z glavno tajnico ustanove dr. M. A. Ovadio. Deželno upravno sodišče (TAR) Furlanije - Julijske krajine — nam je povedala — je bilo ustanovljeno s posebnim zakonom iz leta 1971, delovati pa je začelo 1. januarja 1974. Njegova naloga je. da ščiti državljane pred nezakonitimi posegi javnih uprav. Že od vsega začetka so se ustrezni prizivi začeli najprej nabirati, pozneje pa kar
grmaditi, samo sodišče pa je začelo in še vedno deluje le s tremi sodniki in predsednikom, medtem ko je po organiku predvidena namestitev 7 sodnikov. Natečajev za zasedbo prostih mest sodnika pri deželnih upravnih sodiščih se namreč udeležuje razmeroma malo ljudi, zmagovalci pa se raje zaposlujejo v notranjosti države kakor v odročnem mestu, kakršen je Trst. Posledica tega je, da deželno upravno sodišče Furlanije - Julijske krajine kljub svojemu intenzivnemu delu utegne izreči na leto poprečno 300 razsodb, medtem ko prejema, prav tako v poprečju na leto po 680 prizivov. Zaradi tega je treba tako dolgo čakati na razsodbo, razen v primerih, ko gre za res nujne zadeve; v takih primerih imajo ustrezni prizivi prednost ter se posamezni spori rešujejo že v nekaj mesecih ali še v krajšem času. Kot primer «hitrega postopka* bi omenila nedavno raz-
illiuimiiiufiiitiiimiiiiiiitimiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiHiiiuiiiiiiitnnMii
IIIIU1IIIIIIM
JUTRI POPOLDNE V DEVINSKEM P0RTIČU
«Vogada mala» prisrčno rabilo za dobro voljo in razvedrilo
V ponedeljek bo na Gradu nastopil Riccardo Cocciante Sredi tedna začetek septembrskih glasbenih prireditev
Prijetno novost letošnje turistične sezone v tržaški pokrajini gotovo predstavlja pobuda «Devinsko poletje 1982», za katero skrbi istoimenski organizacijski odbor pod pokroviteljstvom Turistične in letoviščarske u-stanove za Trst in njegovo obalo. Po uspelih koncertih, glasbenih srečanjih in raznovrstnih razstavah bodo prizadevni domačini jutri priredili svojevrstno tekmovanje, ki so ga i-menovali «vogada mata*. Kot je razvidno že iz naslova, bomo jutri popoldne v devinskem portiču od 15.30 dalje lahko spremljali nekakšno hudomušno pustno «revijo» vseh vrst čolnov in tudi plavalcev, ki pa se morajo ob tej priliki ošemati v čolne ali druga plovila. Razvedrila in tudi smeha vsekakor ne bo manjkalo, «vogade mate* pa se lahko udeleži vsakdo (vpisnina 1000 lir). Posebna komisija bo ocenila najlepše tekmovalce, okoli portiča pa bodo obiskovalcem na voljo kioski z jedačo in pijačo.
V ponedeljek zvečeč pa bo na Gradu sv. Justa nastopil znani pevec lahke glasbe Riccardo Coccian-te, ki ga bo spremljal ansambel New Perigeo. Cocciante bo predstavil
tržaški publiki svojo najnovejše skladbe z velike plošče «Celeste no-stalgia* in tudi tiste starejše (npr. Margherita in Bella senz’anima), s katerimi je pred leti prodrl na sam vrh italijanske lahke glasbe. Vstopnice za ponedeljkov koncert na Gradu prodajajo v osrednji blagajni UT AT (Pasaža Protti), v primeru slabega vremena pa bo Cocciante nastopil v gledališču Rossetti.
Med ljubitelji glasbe pa vlada veliko zanimanje za letošnji «Glasbe-ni september*, ki ga bo v sredo v baziliki sv. Silvestra odprla romunska pianistka Florenza Barba-lat. Umetnica, ki trenutno poučuje na konzervatoriju v Rovigu, bo izvajala skladbo Beethovna, Francka, Listza in Paganinija. Vstop je prost, koncert Barbalatove pa bo na sporedu tudi dan kasneje, v četrtek 26. avgusta.
Na gradu Sv. Justa pa sta še vedno odprti razstavi »Zlata veja* ter «Prikaz umetniškega obrtništva v deželi Furlaniji - Julijski krajini*.
PRISPEVAJTE ZA
DI JAŠKO MATICO
•HtlllllllllllllllllUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIItlllllllllltlllllllllllllllllllllllllllHIItllllinilllllllllllllllllllllllllllllMIIIIIinilUUIIimnilMIHlIllllimilUIIHIflllMIIItlMIIIlIflllH
MALA ČRNA KRONIKA
MOČAN POŽAR POD VOLNIKOM
Med Zagradcem in Repnom je včeraj nekaj po 14. uri izbruhnil silovit požar, ki je skoraj popolnoma uničil približno dva hektarja gmajne in grmičevja. Ogenj, ki se je kmalu razširil proti Vol-niku in proti državni meji, so skoraj do 19. ure gasili tržaški in o-penski gasilci, prostovoljci Svetovnega sklada za naravo in gozdni čuvaji iz Devina. Materialna škoda je kot vedno zelo velika, saj so ognjeni zublji tokrat prizadeli mlade rastline in drevesa, ki rastejo na tem področju. »Vzroke požara še raziskujemo,* nam je povedal poveljnik openskih gasilcev, ki je sam sodeloval pri gašenju velikega požara «in je tudi zelo težko, da jih bomo tudi točno ugotovili. Nedvomno je za požar kriva človekova
malomarnost, ne gre pa izključiti, da je ogenj lahko tudi kdo samovoljno podtaknil.*
Karabinjerji aretirali skupino mladih tatičev, ki so kradli po Glinščici
Dolinski karabinjerji so včeraj aretirali skupino mladih prestopnikov, ki je baje izvedla vrsto tatvin v avtomobilih, parkiranih v Glinščici. Karabinjerji so mlade tatiče zasačili kar «na delu* v bližini koče Premuda, in to v trenutku, ko so iz parkirane vespe, last 16-letnega Gianpaola Mejaka od Domja kradli dokumente in denar. Aretirani so bili 18-letni Mariano Pertan, doma iz Ul. De Valentini 6 ter mladoletniki 17-letni G. D..
fiiiiiiiiiiMiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiniiiiitiiiiiiHiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiitiiiiiiiiHiiiiiifUliiiiitiMiHiHMiiiiinimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitmitiiiiiiiiMiiMiuumiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiii
PODATKI O ŠTEVILU SLOVENSKIH OBRTNIKOV V TRSTU NEKOČ IN DANES
Nekatere obrtniške dejavnosti neizprosno izginjajo
Obrtništvo naj bi bilo po definiciji dejavnost, fci se prenaša iz roda v rod: vsak mojster ima po enega ali več vajencev, ki jih izučili obrti in ki bodo v prihodnosti prevzeli njegovo mesto. Vendar pa obstajajo obrtniške dejavnosti, ki ne segajo daleč v preteklost in ki so nastale šele v tem stoletju ali celo v zadnjih desetletjih. Danes prištevamo med obrtnike avtoprevoznike, mehanike in celo o-peraterje z elektronskimi računalniki (če delajo seveda na lastno pest). Medtem nekatere obrtniške dejavnosti izginjajo: vse manj je šivilj, krojačev, čevljarjev, mizarjev, torej teh dejavnosti, ki jih mogoče naprej enačimo s pojmom robrU.
Zanimivo bo, če pogledamo, s katerimi o-brtniškimi dejavnostmi smo se ukvarjali trza ški Slovenci v treh različnih obdobjih. Podatki so sicer nepopolni, jasno pa nam prikazujejo, kako so nekatere obrti ie popolnoma izumrle.
Že okrog leta 1880 smo bili Slovenci med obrtniki dobro zastopani: vemo na primer, da se je več naših rojakov ukvarjalo z izdelovanjem jamborov in vesel, pet je bilo kleparjev (od skupnih šest), dva izdelovalca kovčkov (skupno: dva), sodarji so bili trije (skupno: šest), klobučarji štirje (skupno: sedemnajst), dva izdelovalca kočij (skupno: pet), trije kovači in sedlarji (skupno dvajset), dva krojača, ki sta izdelovala zastave (skupno: štiri), sedem lončarjev (skupno deset), več krojačev in šivilj (od skupnih šestinpetdeset), osem čevljarjev (skupno: devet), šestinštirideset pekov (skupno: dvainpetdeset), triinštirideset destilaterjev, slaščičar-
jev in izdelovalcev likerjev (skupno število ni znano).
Preskočimo na obdobje med letom 1946 in letom 1950. Tedaj se je v komaj nastalo slovensko gospodarsko združenje vpisalo, med drugim, 63 mizarjev, 107 čevljarjev, 14 brivcev, 33 kovačev, mehanikov, kleparjev in elektrotehnikov, 48 krojačev in šivilj, 3 zidarji, 1 pleskar, 2 urarja in 6 mlinarjev. Ti podatki so prav gotovo nepopolni, saj niso bili vsi slovenski obrtniki vpisani v slovensko sindikalno združenje, odstotek vpisanih pa je nihal od dejavnosti do dejavnosti. Vsekakor preseneča veliko število čevljarjev in krojačev ter šivilj.
Trenutno (podatki so stari približno dve leti) so Slovenci dobro prisotni med mizarji (76 od skupnih 156), čevljarji (18 od skupnih 127, vendar tu zabeležimo ogromen padec v številu), peki (34 od skupnih 123), avtoli čarji, avtomehaniki in avtoelektričarji (88 od skupnih 369) in avtoprevozniki (139 od skup nih 449). številna je tudi prisotnost Slovencev v vseh področjih, ki so povezana z gradbeni štvom (zidarji, inštalaterji, postavijavci mo ketov, parketov in ploščic itd.). Klesarjev ie trenutno 12, število pa je naraslo šele po letu 1970; večina se ukvarja z obdelovanjem nabrežinskega marmorja.
Ta bežni pregled nam da je le splošno sliko o evoluciji slovenskega obrtništva na Tržaškem. Iz skopih in nepopolnih podatkov pa lahko razberemo, kako so nekateri pokli ci, ki so v preteklosti igrali pomembno vlo go, povsem izginili, drugi pa so se uveUa vili šele pred kratkim. Na sliki Polde Štolfa eden redkih tržaških čevljarjev.
15-letna V. O., 15-letni P. E. in celo 14-letni D. F., ki so vsi po rodu Tržačani. Mladi prestopniki so priprti v Coroneu.
Podrl je vespista in zbežal
Tudi v našem mestu beleži črna kronika vse več primerov, ko povzročitelji prometnih nesreč zbežijo, ne da bi nudili ranjencem prve pomoči. Gre za prekrške, ki se torej žal širijo tudi pri nas, kot jasno dokazuje tudi porast števila sodnih obravnav proti tako-zvanim gusarskim avtomobilistom. Tak primer smo zabeležili včeraj, nekaj pred 13. uro, ko je v predoru Sandrinelli vozilo znamke ford capri rumene barve od zadaj trčilo v vespo 50, ki jo je upravljal 36-letnj Paolo Marani, stanujoč na Ul. Farneto 10. Moškega je močno trčenje vrglo na asfalt, pri padcu pa je zadobil pretres možganov in baje tudi zlom leve noge. Sprejeli so ga na ortopedskem oddelku glavne bolnice, kjer se bo moral zdraviti mesec dni.
Preiskavo o nesreči vodijo mestni redarji.
Avto povozil pešca v Miramarskem drevoredu
Na nevrokirurškem oddelku glavne bolnice so včeraj popoldne sprejeli 45-letnega polkovnika Antonia Giordana, ki ga je med prečkanjem Miramarskega drevoreda povozil avtomobil alfa sud z evidenčno tablico iz Trevisa. Vozilo je u-pravljala Maria Zambon. Giordano, ki je v nesreči utrpel udarec v glavo in v razne dele telesa, bo ozdravel v mesecu dni.
• Zaradi popravil na vodovodu bo
od torka, 25. avgusta, zaprta za nedoločen čas Ul. Bellavista. Zaprta bo od hišne številke 12 do številke 21/h.
sodbo v zvezi s pravico
kov do specialistične zdravstva*
oskrbe
S kakšnimi problemi pa se prv®? stveno ukvarja deželno upravno so® šče? Prizivi, ki prihajajo na'J novo, se nanašajo na najrazbcB J zadeve in zajemajo praktično c tno področje odnosov med P°sa®Lj nimi državljani in javnoupravnn"* organi. Okrog 60 odst. vseh Pnzl_^_ pa se nanaša na probleme, ki na , jajo na področju javnih služb-škodnine za poškodbe ali P°.	■
bolezni, napredovanja v karieri, P^ znanje olajšav po zakonu štev. in podobno. Nadaljnjih 30-35	^
prizivov se nanaša na matertJ0' zadeva gradbeništvo in urbanis • Ostali prizivi pa zadevajo vpr nja, ki so si med seboj zelo raz‘, „_,j in ki gredo od nastopa proti od« , določenih dovoljenj do zahteve klon jenih dijakov po pripusut . maturi, od nastopa proti vRlju ^ posameznikov v naborne sP'SKe zahteve po priznanju pravice cM ločenih prispevkov iz javnih sk18.,nj Nekateri prizivi pa so bolj specu narave in med take spadajo na P . mer zahteve slovenskih organlv po vključitvi njihovih predstav® ^ v razne komisije in odbore, P° stanovitvi posebnega slovensK* šolskega okraja, ali po prizn ieZi-
pravice do rabe slovenskega J ka v izvoljenih telesih.	^
Prizivov je torej nič kolikoJn . več bi jih bilo, ko bi se P°salTy_sa. ki zavedali, da je za njihovo vi® nje določen rok 60 dni po nasta ^ domnevne krivice javnih uprav ^ škodo posameznika ali skupnosti-drugi strani pa je tudi res, da , sikdo vloži priziv, pa ga uma®1 preden pride v razpravo.	..
Deželno upravno sodišče Furte® _ - Julijske krajine bo začelo P0110^ redno delovati prihodnji tec*en-^11 legij zaseda praviloma po en.\Ljli na mesec, in sicer sta* v teh te , praviloma po dve javni razPrnaj. Med raznimi prizivi, ki pridejo . prej v razpravo, verjetno že v P polovici septembra, je tudi t aktov, ki se nanašajo na ,neKjnjjh domnevne nepravilnosti pri z«“ -pj upravnih volitvah na Tržaške®- j. in še nekateri drugi prizivi boa ^ meli prednost pred drugimi, ki , do morali pač počakati. Za v Pr' ^ nje pa trdno računamo — JJ? še dejala glavna tajnica sod®1 Ovadia — na krepitev sed®1-) organika. saj je predsednik dr. a scema prav pred kratkim P01? ^ zahteval od pristojnih oblasti delitev manjkajočih sodnikov.
Pa še eno vprašanje. Kaj P8, ^ sodišče zavrne neki priziv in se ^ zadeti državljan ne sprijazni z ^ sodbo v prepričanju, da se m®,^. jansko in kljub razsodbi godi kr ca? V takem primeru mu j® ^ ta pot novega priziva na
svet, saj je deželno upravno so® pravzaprav le prvostopenjski 0 6
državnega sveta.
OBVESTILO OBČINE DOLINA
Obveščamo prebivalce občine^, line, da bo brezplačno obveznoj«, Ijenje psov proti steklini v sK ^ šču ob občinskem sedežu dal,eS’ p,., t.m., in prihodnjo soboto, 28- ' jj, od 9.30 do 10.30 ter v sredo, t.m., od 11.30 do 12. ure.
Tihotapstvo s kavo ne pozna premorov
Jugoslovanski mejni or?an*IIiej'
v prejšnjih dneh zaplenili na ‘jj.
nih prehodih z Italijo večjo no kave, ki jo skušajo tako ) slovanski kot tudi italijanski f zavijanj pretihotapili iz Tri a ^ sosednjo državo. V začetku sta so 40-letnemu Tržačanu „a liu Benčiču na mejnem Pre*|yj0 'f Pesku zaplenili 37 kg kave, ** skrbno skril v prtljažnik sV kombija «volkswagen». Kot P $ ..	. ...	■ «La ’
reški italijanski dnevnik za tihotapce, ki prevažajo kav°„
del popolo* gre v večini
glavnem na jug države, kjer .j°cepl to prodajajo po zelo visoki -j), (približno 1000 ND za k.il0£,i 0» Pred dnevi pa so mil cesti pri Rižani zaplenili ,/0rdi' mu Beograjčanu Aleksandru jj-ču kar 67 kg kave »neznane?® vora. Tudi slednji je čra^Lj<)tr poživilo skrbno skril v avto, P/Ljo, no kot Koprčan Emiliano Ga®1 pri ki so mu na mejnem prehodu $ Lazaretu cariniki zaplenili *' kave.
Kr8,iV'
Sekcija KPI »Zorko , Trebč izreka iskreno sožalje 0 ni ob smrti Milke Kralj.
KD F. Prešeren iz Boljunc* ka Magdi Maver in družini sožalje ob težki izeuba dr*. očetp.
izguba
Zapustila nas je draga sestra in teta
MILKA MILKOVIČ vd. KRALJ
Pogreb bo v ponedeljek, vanski čas) v Kopru.
23. avgusta, ob 17. uri (jugosl°"
Žalostno vest sporočajo: sestra Kristin«' brat Vladimir, nečaki, nečakinje drugo sorodstvo
Gropada Buenos Aires Koper 21. avgusta 1982

Koncerti
J Ponedeljek, 23. avgusta, ob 20. . ,	^as) v Avditoriju v Por-
foiu koncert Iva Pogoreliča. Na Programu: Hayden, Ravel, Prokof-v ir Proda->a vstopnic pri Kompasu I *°pru m Portorožu ter na upravi 73090	3 V Portorožu' tel. 003866/
Razstave
na
SKD Tubor. V Prosvetnem domu »Opcmah vsak dan od 18. do 20. 2?a ogled slikarska razstava Sele »Koviča in kraške umetne obrti “ojomile in Alberta Doljaka.
, galeriji TK Ul. sv. Frančiška azstavlja kipar Janez Lenassi. Prostorih TKB - Ul. Filzi 10 raz-
TomovSV°Ja nove-iša de'a s*i*5ar
Izleti

.praženje Union Podlonjer - Sv.
s..? Poredi enodnevni izlet dne 5. triarr- -ra v linico Franjo. Infor-Vri ,'le m vpisovanje v Ul. Valdiri-H„ ,1 vsak torek in četrtek od 17.
y Urp	C/1,1 ECO «1i TiOORO
ru,ure, telefon 64459 ali 732858.
- °b 8. uri z Oberdankove-
ga trga.
Včeraj-danes
®anes, SOBOTA, 21. avgusta
Sonr.	IVAN
-	® vzide ob 6.12 in zatone ob
h.' 77 Dolžina dneva 13.52 — Lu-,zide ob 8.40 in zatone ob 21.40. ntri, NEDELJA, 22. avgusta TIMOTEJ
v'erai; najvišja temperatu-°b ij stoPinje, najnižja 21 stopinj,
1007*8’_ar* stopinj, zračni tlak
Južni8 pada- veter 25 km na uro
fetlQ' vmga 59-odstotna, nebo poobla-
tura’ m°rie skoraj mirno, tempera-m°rja 25,2 stopinje.
RnmR()JSTVA 1N SMRTI Sara rt1 S0 SE: Annalisa Zecchin, Q;a Di Benedetto, Sonia Perko, iulinCar ° TuTToli, Alessandro Ber-
vh SO: 77-letna Maria Orel Pi o, ,man- 68-letni Giuseppe Filipinih. o?na Anna Negrisin vd. To-la,J’ kletna Rosa Bat vd. Miche-

°nevna služba lekarn
TV* ^ (od 8.30 do 20.30) %al°Spedale 8. Ul. dellTstria 35, 19 JParski drevored 117, Ul. Combi (ojj sr“sek- Žavlje.
L 5"i0 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) g° Piave 2 in Borzni trg 12. w°CNA SLUŽBA LEKARN i. (od 20.30 dalje)
C Piave 2, Borzni trg 12, ek, Žavlje.
o .. UEKARNF v okolici
tc| lunec: tel. 228 124; Bazovica: ProJr165; Opčine: tel 211001;
fig; . tel 225-141; Božje polje
tel. 225-596; Nabrežina: tel ‘21; Sesljan: tel. 209-197; žavlje:
(JAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
t«|_ jaa služba od 21 do 8. ure 3l. | 2'82T. predpraznična od 14. do Ur« . , 'n praznična od 8. do 20 e tel 68 441
GASILSKO DRUŠTVO BREG priredi danes, 21., in jutri, 22. avgusta 1982, v Boljuncu ob praznovanju 5-letnice ustanovitve
GASILSKO VESELICO
S SODELOVANJEM GASILCEV IZ TRSTA IN HRVATINOV
PROGRAM: danes ob 17. uri otvoritev; ob 20.30 ples z ansamblom SUPERGROUP
Jutri ob 15. uri otvoritev; ob 17. uri slovesnost z razvitjem prapora in gasilske vaje; ob 20.30 ples z ansamblom SUPERGROUP
Delovali bodo dobro založeni kioski s pristnim domačim vinom in specialitetami na žaru.
Kino
Ariston 21.15 «Scanners». J. 0’Neill, S. Lack.
Ritz 17.00 «Driver, 1’imprendibile*.
Eden 17.00 «Attenti a quei P2». P. Franco, O. Lionello.
Grattacielo 16.30 «Codice d’onore». Gerard Depardieu, Catherine De-neuve, Yves Montand. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Fenice 18.00 «Come porti i capelli bella bionda*. M. Vitti, R. Poz-zetto.
Nazionale 16.00—22.15 «Incubus, il potere del male*. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Mignon 16.30 «Mezzogiorno e mezzo di fuoco*.
Filodrammatico 15.00—22.00 «Ragaz-zine esperte*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Aurora 17.00—22.00 «L’uomo che cadde sulla terra*.
Cristallo 17.30—22.00 «007 — una ca-scata di diamanti*.
Moderno 16.00—22.00 «11 volto dei potenti*. J. Fonda.
Capitol 17.00 «1 vicini di časa*. J. Belusciii, D. Aykroyd.
Lumiere Zaprto za počitnice.
Radio 15.30 «Sexual porno erotic ma-nia*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Vittorio Veneto 16.30 «Non entrate in quella časa*. Prepovedan mladini pod 14. letom.
BABICA-Dl CREDITO Dl TRI ESTE ‘ TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
	
20. 8. 1982	
Ameriški dolar	1.375.—
Kanadski dolar	1.090.—
Švicarski frank	660.—
Danska krona	159.—
Norveška krona	304.—
Švedska krona	- 220.—
Holandski florint	502.—
Francoski frank	198.—
Belgijski frank	24,50
Funt šterling	2.370,—
Irski šterling	1.900,—
Nemška marka	560.—
Avstrijski šiling	79,30
Portugalski escudo	15.—
Pezeta	11,75
Jen	5,—
Avstralski dolar	, 1.310
Drahma 1	'-•i? 18.—
Debeli dinar	21,50
Srednji dinar	21,50
MENJALNICA
vseh tujih valut
ZLATAHJVA - MMKV1
LAURENTI
Center popravil Seiko Velika izbira ur in zlato najboljših znamk ZELO UGODNI POPUSTI
TRST — Largo Santorio 4 — Tel. 723-240
CZohutti
artikli za cvetličarje
*	Keramika in vse za kompozicije
*	Velika izbira trakov
*	Celofan — umetno cvetje
*	Celotne dobave za cvetličarje
— ulica Rigutti 13 — Telefon: stan. 52143
Konfekcija ze vse od
otroka
&o
ObRASLEGA
P° najugodnejših Cenah
Osebne Jenske ponudbe Različnih Artiklih
lil!!!!!!!
SLOVENSKO
KULTURNO
TABOR <*“
OPENSKI GLASBENI VEČERI
V Prosvetnem domu na Opčinah v torek, 24. avgusta, ob 20.30
KONCERT
ČRTOMIR ŠIŠKOVIČ - violina THOMAS PALM - klavir
Na sporedu: Bach, Weber, Pa-ganini in Beethoven.
Prodaja vstopnic uro pred pričetkom koncerta
f Čestitke
Danes praznuje 60. rojstni dan MA-. RIO OTA iz Boljunca. Iskreno mu čestitajo in želijo še mnogo zdravja in zadovoljstva žena Jolanda, oče Anton, sin Klavdij in Nevia.
Ul" DUCA D-AOSTA 91/93 — TEL. (0481) 44557
Danes praznuje SO let naš dolgoletni pevec
MARIO OTA
Iskreno mu čestitajo pevci in člani KD F. Prešeren — Bo-Ijunec.
Tatjani, Petru in Kristini se je pridružila drugorojenka
LAURA
Iskreno jim čestita, Tnali Lauri pa želi mnogo sreče v življenju, godba m pihala Vesna iz Križci
Danes se poročita
EVALD CREVATIN in
Silvia švara
Mnogo sreče in razumevanja v skupnem •življenju jima voščijo mama, oče in vsi sorodniki
RODOLFO MIKESCH
se iskreno
ZAHVALJUJE
najditelju dokumentov, ki jih je izgubil v Izoli
Mali oglasi
telefon (040) 794672
IZGUBIL se je v pete' zvečer, o-krog 20. ure, nemški ovčar star dve leti. Ima ovratnico, ime mu je Blitz. Telefonirati na št. 040/ 231875.
PRODAM zazidljiv teren na Krasu. Telefonirati od 12. do 14. ure na številko 040/226577.
UPOKOJENKA, vdova. Slovenka, zdrava in brez otrok z lepo pokojnino išče v Trstu ali v okolici dvočlansko družino ali osebo za družbo. Pisati na upravo Primorskega dnevnika pod šifro »Upokojenka*.
OSMICO je odprl Alojz Kante v Praprotu št. 18 Toči belo in črno vino.
FC PRIMORJE zaposli hišnika na športnem igrišču na Proseku. Telefon 040/225945.
KUPIM knjige za prvi razred pa klicnega zavoda — oddelek za monterje TV Telefon 040/743784
PRODAM nove knjige za prvi letnik klasičnega liceja In prvi letnik vzgojiteljske šole Telefonirati od 13 do 14 ure na št 040/774581
J*;onAM knjige za prvi razred poklicnega zavoda oddelek za ke mike. Telefonirati v dopoldanskih urah ali oo 19 do 20. ure na št 040/226264.
ZLATARNA UR ARNA
«Svizzera»
dl A. Soroce
DOXA
TRST
Ulico S Spiridione Tel 60 252
l

NA PODLAGI NOVEGA DEŽELNEGA ZAKONA ŠT. 45
Načrtovanje in izvajanje javnih del naj bi bilo hitrejše in cenejše
Večje pristojnosti županov glede razlastitev oz. nujne zasedbe zemljišč za javna dela ali za dela splošne koristi ■ Določila o zaščiti etnično-ekonomskih pravic
slovenske narodnostne skupnosti
Občinske in druge krajevne u-prave bodo v prihodnje, glede na-
črtovanja in izvajanja javnih del. lahko hitreje (in s tem ceneje) u-krepale, pa tudi bolj prosto ravnale. Pred kratkim je namreč izšel deželni zakon št. 45. Objavljen je bil 24. julija letos v deželnem uradnem vestniku. Zaradi počitniškega obdobja pa je doslej ostal v glavnem neopažen. Upravitelji in nasploh vsi, ki imajo kakorkoli o-pravka z javnimi deli, se bodo po vsej verjetnosti z zakonom seznanili šele v prihodnjih dneh in tednih, ali pa bodo kar počakali na uradno tolmačenje. Vsekakor pa so znani tudi že primeri, ko so javne ustanove že koristile določila novega zakona. Zakon o programiranju, načrtovanju in finansiranju na področju javnih del in urbanistike, kakor izhaja iz uradnega naslova, prinaša vrsto novosti, ki bi jih. če lahko uporabimo jezik upraviteljev, lahko imenovali olajšave. Nova določila bodo v mnogočem vplivala na trajanje pripravljalnega in načrto valnega postopka, kakor tudi na samo dolžino izvajanja javnih del. To se bo kajpak odražalo tudi na ekonomski strani.
Predvsem velja opozoriti, da bodo občine in druge javne ustanove odslej lahko oddajale v zakup in to na podlagi neposrednega dogovarjanja javnega dela ali storitve v vrednosti do 500 milijonov lir. Doslej .je bila ta vrednost omejena na 100 milijonov. Za višje vrednosti je bil obvezen postopek razpisa javne licitacije.
Pomembno novost prinaša zakon tudi glede razlastitvenega postop ka, oziroma nujne zasedbe zemlii-šča za obiekte takoimenovane javne ali splošne koristi. Akt o takojšnji zasedbi bo odslej v pristojnosti županov, oziroma predsednika pokrajinske uprave, medtem ko je bilo doslej potrebno soglasje pristojne deželne službe in je bil celoten postopek zato nujno dolgo trajnejši.
Novi zakon vsebuje še vrsto drugih določil, oziroma spreminja do-seda.i veljavne predpise. Za našo narodnostno skupnost pa je posebnega pomena drugi odstavek drugega člena zakona, ki se glasi: «V postopku priprave in izdelave organskih razvoinih načrtov na pod-ročiu javnih del ali del splošne’ koristi, ki bi zaradi njihovega obse ga ali njihove lokacije yplivali na gospodarske; družbeno in etnično' strukturo na teritoriju, kjer živi slovenska jezikovna skupnost, bodo upoštevane zakonite pravice etnič-no-gospodarskega značaja manjšine.* V bistvu torej korak naprej. Lahko bi zapisali pomemben korak naprej, saj je menda prvič izrecno sovor o zaščiti kolektivnih pravic in ne pravic posameznika. Vpraša nje je seveda, v kolikšni meri se bo to določilo (priporočilo) izvajalo v praksi. Primer izva;anja (neizvajanja) ustavnih določil je sam po sebi dovolj zgovoren ...
Živahen dotok beguncev iz
vzhodnoevropskih dežel
mejo ter zaprosili za politično vetišče.
Ugodna prodaja bencinskih bonov
V Novi Gorici in drugod onstran meje ugotavljajo, da prodaja bencinskih bonov za tuje turiste oziroma obiskovalce hitro narašča. Kot znano je s takimi boni moč kupiti bencin po znatno nižji ceni od tiste, ki velja za domače, to je jugoslovanske porabnike. En bon stane 8.391 lir in je z njim moč nabaviti na črpalkah 10,67 litra bencina vrste super. Ob preračunavanju in primerjavi s cenami pri nas vidimo, da en liter bencina stane 778 lir. V obdobju od preteklega marca in do 15. avgusta so samo na Mednarodnih mejnih prehodih Vrtojba - Štandrež prodali skupaj 26.987 bencinskih bonov. Prodaja je bila spričo turistič-
ne sezone največja v juliju in v prvi polovici avgusta. V tem obdobju so na obeh mejnih prehodih prodali skupaj nad 23 tisoč bencinskih bonov. K temu števili^ pa je seveda treba prišteti prodajo bonov na bencinskih črpalkah ob meji v Jugoslaviji, o čemer pa ni na voljo podatkov.
• Goriška prefektura sporoča, da je na vpogled ministrska okrožnica št. 6276 T.L. 2 glede prispevkov za gledališko dejavnost v obdobju 1982/ 1983.
Izleti
V PRIREDBI MLADINSKEGA ODBORA SKGZ
MLADINSKI SEMINAR SEPTEMBRA NA BLEDU
Poleg razprave o mladinskih vprašanjih se bodo mladi seznanili z zgodovinskimi dogodki na Slovenskem v zadnjih štiridesetih letih
KD Briški grič iz Števerjana prireja v nedeljo, 5. septembra, celodnevni avtobusni izlet h Gardskemu jezeru z obiskom safari - zoo vrta in Gardalanda. Vpisuje predsednik društva Rihard Mizerit do 25. t.m.
Pred nekaj leti je bil mladinski seminar, ki ga je goriški Mladinski krožek prirejal vsako leto septembra v Bohinju, tradicionalno zbirališče mladincev in mladink z Goriškega, Tržaškega in Benečije, na katerem so poglabljali razne problematike, snovali načrte za mladinsko delovanje v bodočih sezonah, obenem pa so mladi preživeli nekaj dni v sproščenem in družabnem okolju. Ta tradicija se je pred časom prekinila, letos pa je Mladinski odbor SKGZ sklenil, da poskusi ponovno dati mladim priložnost za srečanje in diskusijo.
Tako bo letos mladinski seminar od petka. 17.. pa do nedelje, 19. septembra, na Bledu. Poleg tega, da bo na Bledu in ne več v Bohinju, se bo letošnji seminar razli koval od prejšnjih tudi po vsebini. Zamisel zanj se je namreč porodila na permanentnih izobraževalnih seminarjih, ki so v pretekli sezoni potekali na Goriškem in Tržaškem in na katerih so mladi poglobili nekatera aktualna socialna in poli tična vprašanja ter se pobliže se znanjali z našo polpreteklo zgodovino. Zaradi tega naj bi blejski se
lllillliiiiliillllliilliiMiMiiiliniiiiiiiiiliiiiiiltiiiiitiiivmiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiHHiiiiiiniiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiintiiiiiniiiiiiiittuiiiiiililiiiliiiiHia
ODMEVNOST TRŽAŠKE BITKE ZA STREŠICE NA GORIŠKEM
Telefonska družba ustreže naročniku ki zahteva slovensko obliko naslova
Najbolj uspešni so naročniki v Sovodnjah (11 primerov) - V Doberdobu so pravilno zapisane tudi vse ulice, poimenovane po slovenskih kulturnih možeh
Na goriški kvesturi imajo zadnje dni kar precej opravka s sprejemanjem, identifikacijo in nadaljnjim odpremi ianiem (v zbirno taborišče v Latini) beguncev iz vzhodnoevropskih dežel. Najbolj številni so letos Romuni, sledijo Madžari in Čehoslovaki.
Včeraj so na kvesturi imeli o-pravka s skupino enajstih oseb: 9 je bilo Romunov, dva pa češkoslovaška državljana. Ilegalno so prestopili italijansko jugoslovansko
Razmišljanja na Tržaškem okoli pisanja imen in priimkov slovenskih telefonskih naročnikov vpisanih v seznamu družbe SIP. odmevajo tudi na Goriškem. Tudi pri nas je to vprašanje vzbudilo radovednost in nekateri so brž vzeli v roke telefonski imenik in začeli brskati po njem. da bi ugotovili, kolikor tega že poprej niso vedeli, kakšno je glede strešic stanje pri nas. Nismo se mogli otresti vpliva in smo tudi mi segli po telefonskem imeniku. Najprej smo pregledali seznam občine Gorica, po tem pa še sezname ostalih treh slovenskih občin na-Goriškem, .
Pri pregledu nismo bili posebno natančni. Kako tudi bi bili, saj je naročnikov dolg, -neskončno dolg seznam. Najprej smo pogledali slo venske ustanove in organizacije. Ugotovili smo, da imata strešice Alojzi.ievišče in Slovenski dijaški dom Simon Gregorčič. Nadalje smo pregledali slovenske organizacije in ugotovili, da v njihovih naslovili sploh ni strešic, razen pri eni. Le-ta ne le da nima strešice, am pak ima tudi tiskovno napako. Kar zadeva slovenske šole so njihova imena pisana v slovenščini, toda brez strešic.
Med pregledovanjem telefonskih naročnikov v občini Gorica smo ugotovili (če se nam ni kdo izmuznil) tri slovenske naročnike s strešicami, v občini Sovodnje enajst, v občini Doberdob dva, v občini Števerjan pa nobenega. Naj dodamo, da so pod seznamom občine Doberdob s pravilno slovensko pisavo zapisane tudi ulice imenovane po Prešernu, Prvačini, Gregorčiču, Župančiču, Bratužu, napisane vse brez napake, da omenimo samo imena tistih ulic, ki imajo strešice.
Pri navajanju telefonskih naročnikov s pravilno pisano slovensko obliko, s strešico, se namenoma izogibamo navanja njihovih imen. ker se nam bi videlo takšno ravnanje netaktno in ker se lahko vsak telefonski naročnik z malo do
bre volje sam prepriča, kdo je bil pri uveljavljanju svoje pravilne oblike imena dosleden in je pri okencu SIP to tudi dosegel. Tudi zaradi tega smo se izognili navajanju imen in priimkov, ker je morda v Gorici še kakšen naročnik s strešico, ki smo ga spregledali in bi mu storili krivico, če ga ne bi navedli.
Pisanje strešic- je stvar vsakega posameznika, stvar njegove za ved nosti in pripravljenosti, da se za to svojo zavednost in pripadnost tudi izpostavi. Bitka za jezik je najtežavnejša bitka naše narodnostne skupnosti, zlasti ■ še takattU-ka dar gre za simbole, ki nam jih naši nasprotniki zanikujejo in preprečujejo. zavedajoč" se-velik« -važnosti, ki jih preko vizualne zaznavnosti simboli imajo pri opredelje-vaniu posameznika in celotne skupnosti.
Bitka za slovenske priimke je dolgotrajen proces in je pokazal nekaj rezultatov. Na Goriškem še največ v občini Sovodnje. Toda te
bitke ne smemo voditi kampanjsko, ampak moramo poskrbeti, da je to vprašanje stalno prisotno, takrat, kadar gre za poimenovanje novorojenčkov, za vračanje poitalijančenih priimkov v slovensko obliko, za pisanje originalnih priimkov Jugoslovank, ki so se poročile k nam. pa vse do vztrajanja, da se vedno in povsod pišejo slovenska imena in . priimki dosledno pravilno, vedno tudi s strešico, kjer je Sicer pa je znano, da vodstvo telefonske družbe v Gorici zapiše priimek in ime naročnika v telefonski seznam v obliki, ki jo naročnik zahteva
minar predstavljal nekak zaključek enoletnega dela za udeležence permanentnih seminarjev, za vse o-stale pa naj bi bil priložnost za iz-črpnejše spoznavanje naše zamejske zgodovine predvsem v zadnjem obdobju, t.j. od začetka druge svetovne vojne pa do današnjih dni.
Prvi dan seminarja, t.j. v petek popoldne, bo na sporedu prosta diskusija o potrebah in interesih mladih, o možnostih povezovanja in težavah v mladinski organiziranosti, o pomanjkljivostih mladinskega delovanja ter vlogi Mladinskega odbora SKGZ. V soboto in v nedeljo dopoldne bodo na vrsti predavanja o zgodovini. Zgodovino Slovencev v Italiji v zadnjih štirih desetletjih bodo skušah mladi poglobiti s proučevanjem dogodkov, najprej v medvojnem obdobju, nato v desetletju 1945-54. končno pa še v drugi polovici petdesetih let in do današnjih dni.
Da bi bila oblika seminarja čimbolj prilagojena željam in potrebam udeležencev, bo delo razdeljeno po skupinah, ki bodo pogiabUa'e posamezne aspekte vsakega obdobja. Pred tem bo le uvodni referat informativnega značaja, delu po skupinah pa bo sledila skupna razprava z izmenjavo informacij in mneni o obravnavanih argumentih. Prireditelji seminarja si tudi prizadevajo, da bi obogatili program s predvajanjem z obravnavanimi temami povezanih filmov. Le ti naj bi ne bili nekako dopolnilo razi skovalnega de'a, pač pa njegov živ del in izhodišče za bolj poglobljeno diskusijo.
Seminar bo torej na Bledu od 17. do 19 septembra, v domu Agro-stroj. Čopova 1. Cena seminarja, v kateri je poleg dvodnevnega polnega penziona vkliučeno tudi gradivo, ki ga bodo dobili udeleženci je 3C tisoč lir. V Gorici sprejemajo prijave (samo v dopoldanskih urah) na SKGZ. Ul. Maha 2 in P°nca Pe-leson na ZSKD, Ul. Croce 3.
Nerazumljivo vandalsko početje v Ločniku
Prireditve
Na Mirenskem gradu bo drevi ob 20. uri (po jug. času) nastopil organist Pier Paolo Buti iz Parme, kjer poučuje na konservatoriju. Predstavil bo dela najrazličnejših šol od Bacha, Mendelssohna, Francka, Du-boisa, Viemeja do lastne skladbe Fantasia per grand’organo.

Ponovno ogenj v gozdu nad Tržičem
Po silovitem požaru, ki je ob koncu tedna uničil okrog 150 hektarjev gozdnatih površin pri Tržiču in povzročil ogromno, v številkah sicer težko določljivo materialno in ekološko škodo, je na bližnjem območju že spet gorelo. Ogenj je izbruhnil v četrtek, pozno ponoči, po gasili pa so ga šele včeraj v do poldanskili urah gasilci in pripad niki zbora gozdnih straž. Žal to krat ni bilo prostovoljcev, ki so se prejšnje dni še posebej izkazali v bitki z ognjenimi zublji.
Medtem se nadaljuje ocenjevanje škode prvega požara pa tudi ugotavljanje vzrokov. Menda obstajajo indici, da je bil ogenj podtaknjen
iiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiifiiiinmiHniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiimimniiiiiumiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiin
Viklor Emanuel ne In zamenjal Franca Jožefa
tVsak dan krompir, vsak dan krompir, od nedelje do nedelje vsak dan krompir.» Star avstrijski vojaški marš, ki so mu vojaki slovenske narodnosti dodali gornje «gastronomsko- besedilo, je čutiti iz zvočnika na velikem travniku v Rudi, blizu červinjana, kjer se vrši v štirih jezikih (italijanščini, fur-lanščini, slovenščini in nemščini) reklamiziran «praznik naših narodovpravzaprav obletnica rojstnega dne nekdanjega avstroogrskega cesarja Franca Jožefa. Ko prideš na veselični prostor te pozdravijo podolgovate cesarske črnožolte zastave, ki te potem spremljajo na vsem prostoru skupno z belorde-čimi avstrijskimi ter z italijansko in slovensko. Vse te zastave smo že v prejšnjih letih videli na veseličnem prostoru v Jasihu, nedaleč od Krmina in če so letos razobe-šene tu v Rudi. so najbrž last tržaških somišljenikov mittelevropskega gibanja in ne tistih iz Jasiha in Červinjana. ki so se odcepili ter ustanovili gibanje s podobnim imenom, ki prav v teh dneh prireja v Jasihu podobno slavje Franca Jožefa.
Ni na prireditvenem prostoru v Rudi karabinjerjev sedanje italijanske republike. Manjkajo pa avstrijski žandarji. Pravzaprav ni treba niti vzdrževati reda, saj Iju-die potrpežljivo čakajo v vrstah za klobase, čevapčiče, dunajske šnic-le, kozarec vina ali vrček piva.
Cesar Franc Jožef in njegov cesarski grb pa so dobro prisotni na
velikih slikah nad odrom, kjer na stopajo v štirih dneh praznovanja slovenske (Narodna klapa), furlanske (I Popovič, godba iz Červinjana) in druge glasbene skupine. Največkrat pa je pred mikrofonom le gramofon s ploščami vojaških avstrijskih maršev, Straussovih valčkov, polk itd. Seveda prodajajo tudi razglednice s cesarsko himno v številnih jezikih, črnožolte kravate, spominske razglednice, itd.
Če se hočeš dokumentirati o avstrijskih znamkah in o uniformah avstrijske vojske pa lahko zaviješ v bližni sedež ACLl (ta je na Trgu Republike, kar pokojnemu cesarju najbrž ne bo prijalo), kjer je v dvorani, poimenovan1 po pred kratkim umrlem goriškem politiku dr. Rolandu Cianu, lepa razstava znamk Avstrije, Lombarda Veneta in zasedene Bosne in Hercegovine s portretom cesarja. Razstavljene pa so tudi številne razglednice avstrijske vojske. Zbiralec, Goričan, prikazuje tako z uradnimi razglednicami kot z zasebnimi fotografijami, posebnosti raznih regimentov cesarske vojske. Najdemo med temi tudi slike vojakov in oficirjev 97. primorskega pešpolka ter 2. ljubljanskega polka, ki je v začetku novembra 1918 prisegel v Gorici zvestobo slovenskemu Narodnemu svetu.
Podobno vzdušje je v Jasihu, kjer pa nimajo teh zanimivih razstav, marveč predvsem dobro jedačo in pijačo ter upanje, da bodo častil-
ci nekdanjega cesarja prišit tja iz navade. Najbrž zaradi tega so dali nalepiti svoje črnožolte plakate po vsej deželi, tudi tik pred vhodom na praznični prostor v Rudi, in be sedilu dodali še cesarjevo sliko.
Komu naj da Franc Jožef svoj blagoslov, onim v Rudi ali onim v Jasihu. Slovenci bi lahko rekli, da ni Franc Jožef v nebesih, marveč raje v peklu, saj je veliko, preveliko gorja prizadel slovenskemu narodu. Takšnega mnenja niso bili pred vojno in tudi med vojno slovenski klerikalni prvaki, ki so zagovarjali geslo «vse za vero, dom, cesarja», medtem ko so slovenski liberalci čepeli v ječah (tudi tistih na goriškem gradu), ker so zagovarjali ustanovitev države Južnih Slovanov še pred začetkom prve svetovne vojne.
Sicer pa so ti prazniki v furlanskih krajih, torej med tistimi ljudmi, ki bi bili morali pred prvo vojno biti z iredento. Pa ni bilo tako, kajti furlanski katoličani so verjeli v cesarja kot v kakega boga in
bili njemu zvesti do konca.
Nič čudnega torej, če nikomur ne pride na um, da bi pričel proslavljati kralja Viktorja Emanuela (tako imenovanega «1 re vittorio-sot). Prav zato smo tudi v Rudi prejšnji večer poslušali začudene komentarje vojakov, ki so bili na večerni prostosti, in ki so se čudili, kako je možno, da domačini, Furlani, jrroslavljajo tistega *Cec-co Beppe*. ki ga je italijanska propaganda tako črnila. (mw)
Prav tako je precej dvomov glede izbruha včerajšnjega požara.
Ekipa ljubljanske televizije bo odpotovala v Kanado
V Kanado je na povabilo tamkaj šnje vlade odpotovala ekipa ljubljanske televizije, ki jo vodi novinar zunanjepolitičnega uredništva Janez Čuček. Med 14-dnevnim obiskom bo posnela okrog 1500 metrov filma in pripravila oddajo »Mednarodna obzorja* in druge prispevke dokumen-tarno pohtične narave. Film bo posnel snemalec in novinar novogoriške redakcije TV Ljubljana, Anton Vencelj. Z vključitvijo v ekipo je tako prejel novo in pomembno priznanje za svoje delo in sposobnost.
Aldo
Policardi
Klavirji — novi in rabljeni — posojanje
Glasba — Plošče — HI-FI
T R 2 I Č — Ul. Roma 47 tel: 72167
Do nekoliko neobičajnega vandalskega izpada je v četrtek zvečer prišlo v Ločniku, v Ulici Torquato Tasso. Neznanec (morda jih je bilo tudi več) je s kamnom razbil veliko steklo na vhodni verandi v hiši 'Rudolfa Pintarja. Zgodilo se je okrog 21.30, ko so bili stanovalci- doma, vhodna vrata pa odprta. Prav ta okoliščina še posebej zaskrblja hišnega gospodarja, saj bi početje neznanca, ali neznancev pomenilo že lahko tudi poskus grožnje ali ustrahovanja. Toliko bolj. kakor nam je po telefonu povedal Pintar sam, ker so pred nekaj leti neznanci že zagrešili podobno dejanje z izpisanjem grozilnih gesel na vhodnih vratih hiše.
»Gledali smo televizijo*, nam je po telefonu povedal oškodovanec, »ko smo zunaj zaslišali korake. Pomislili smo, da gre za soseda ali prijatelja, ki prihaja na obisk in ki bo, ob odprtih vratih, sam vstopil v hišo. Ko je sin prižgal luč, smo zaslišali na vratih kratek udarec in takoj zatem žvenket razbitega stekla*, storilec pa je seveda izginil.
Zadevo je Pintar prijavil orožnikom iz Gorice.
Razna obvestila
Obvezno cepljenje psov bodo v do-berdobski občini brezplačno opravljali v prihodnjih dneh po sledečem razporedu: v Doberdobu, 23. 8., od 8. do 10.30 in od 16. do 18.30 na prostoru pri osnovni šoli; na Poljanah, 25. b., od 8. do 8.45; v Dolu, na Palkišču, 25. 8., od 9. do 10. ure; v Jamljah, 25. 8., od 16. do 17. ure na dvorišču osnovne šole.
Kino
Gorica
CORSO 18.00-22.00 »Zio Adolfo in arte fiihrer*. A. Celentano. Barvni film.
VERDI 18.00-22.00 »Diritto di cro-naca*. P. Newman in S. Field. Barvni film.
VITTORIA 17.30-22.00 «Pomo super sex show*. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
EXCELS10R 18.00-20.00 »Califomia Dolly».
PRINCIPE 18.00-22.00 »Bello mio, bellezza mia*.
Nova Gorica in okolica
SOČA 18.00—20.00 «čudežni mojster kung fua*. Hongkonški film. 22.00 «Seks v 100 lekcijah*. Danski film. DESKLE 19.30 »Milka pomeni tabu*. Finski film.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Pontoni & Bas-si. Raštel 52, tel. 83-349.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Alla Salute, Ul. C. Cosulich 117, tel. 72-480.
POGREBI DANES:
Ob 10. uri Rudolf Mozetič iz splošne bolnišnice v cerkev in na pokopališče v Pevmi; ob 11.30 Maria Duzzi por. Laurenti iz splošne bolnišnice v erkev in na pokopališče v štandrežu.
KOPRSKI ZBOR OBALA JE GOSTOVAL V AMERIKI
ELASBA JE JEZIK, KI E A VSI RAZUMEJO
Kako je prišlo do izbire ali bolje ponudbe - Priprave niso bile lahke - Požrtvovalnost pevcev samih-Prisrčen sprejem a tudi veliko naporov za zagotovitev uspeha
Mešani pevski zbor Obala iz Kopra (vodi ga Mirko Slosar. pokrovitelj pa je Radio Koper) se je v juliju udeležil mednarodnega kulturnega festivala v Chicagu (ZDA) skupaj s še štirimi /bori (iz Grčije, Avstrije in Japonske). MPZ Obala je imel v Chicagu tudi nekaj samostojnih koncertov, nakar so pevci odpotovali v New York, kjer so imeli še sedem nastopov.
MPZ Obala deluje komaj peto leto, a se je doslej že krepko uveljavil. Tako je bil Obala — med drugim — na slovenskem republiškem tekmovanju v Mariboru že dvakrat pni. drugo mesto je v svoji stroki zasedel na tekmovanju "Seghizzi* v Gorici, najvišje priznanje je dobil v Tii-bingenu v Zvezni republiki Nemci :i, tretie mesto .je dobil v Spit-talu v Avstriji, sodeloval na festivalu v Namurju v Belgiji, kter se srečuje pravzaprav "nevska elita*. In prav tja so prišli tudi 0'ffanizatorii chicaškega mednarodnega festivala in poslušati različne zbore. Nad pet jem koprske Ohale so bili navdušeni in povabili so jih. nai konkurira;o za udeležbo na njihovem lefošntem mednarodnem srečanju. Podobna vabila je dobilo še 174 zborov po vsem svetu.
Organizatorji so nato poslušali trakove vseh zborov in se končno odločili za pet nastopajočih ansamblov. ki so dobili uradno povabilo organizatorjev mednarodnega kulturnega festivala v Chicagu. Razen mešanega zbora Obala iz Kopra (Jugoslavija) so to bili še: eksperimentalni zbor Di-
Piranski slikarski ex lempore
Od petka do nedelje v Piranu. Organizira ga Medobčinski zavo za likovno umetnost
Piranski mednarodni slikarski c.\ tempore je že znana, tradicionalna poletna likovna manifestacija. cez teden dni, 27. t.m., se bn začel že 17. ex tempore. Prireja ga, kot vedno. Medobčinski zavod za likovno umetnost "Obalne galerije*, ki vabi k sode.ova-n„u domače slikarje pa tudi u-nlrtnike iz sosednjih dežel, posebno iz Julijske krajine in Koroške, kot je to bilo vedno doslej. Vodstvo Medcbčiaskega zavoda za likovno umetnost je že imenovalo mednarodno žirijo, ki jo bodo letos sestavljali likovni kritik iz Ljubljane Aleksander Bassin, likovni kritik iz Zagreba Zvonko Makovič, kustos Obalnih galerij Andrej Medved, akademski slikar iz Celovca Valentin Oman, likovni kritik iz Gorice Milko Re-ner ter likovni kritik iz Benetk Giorgio Trentin.
Pravilnik, ki je pravzaprav splošen pravilnik podobnih likovnih manifestacij, predvideva priglasitev in žigosanje platen in drugih podlag 27. in 28. avgusta od 7. do 19. ure. 29. avgusta pa od 7. do 10. ure. Udeleženec sme žigosati le po dve podlagi, žigosanje pa se vrši v Mestni galeriji Piran. Dokončana dela morajo biti predložena Obalnim galerijam Piran v nedeljo, 29. avgusta, do 10. ure pred poldne, seveda po jugoslovanskem času, opremljena pa morajo biti za razstavo torej v okviru ali z letvico, na hrbtni strani vsakega dela pa mora biti označeno ime avtorja, naslov dela ter prodajna cena. Mednarodna žirija bo iz predloženih izbrala najboljša dela in še istega dne postavila v Mestni galeriji Piran razstavo, ki bo trajala do 30. septembra. Uradno odprtje razstave ter podelitev nagrad bo v nedeljo, 29. avgusta, ob 19. uri.
Kar se motivov tiče, veljajo sledeča navodila: dopustna je prosta tema ali pa motiv Istra. Piran, Soline, morje ali tihožitja z ribami in vinom. Izbira tehnike je prosta, format pa sme biti od 50X50 do največ 150X150 cm.
Mednarodna žirija ima na razpolago naslednje odkupne nagrade :
l. nagrada letošnjega ex tempo-ra znaša 15.000 din. 2. znaša 12.000, 3. pa 9.000 din. Sledijo naslednje nagrade: nagrada skupščine občine Piran za najboljšo sliko o Piranu znaša 9.000, nagrada igralnice - casinoja v Portorožu na temo Istra, znaša prav tako 9.000 din. 9.000 din je nagrada Droge -Delamaris za najboljše delo s temo tihožitje z ribami, enako nagrado razpisuje Splošna plovba Piran za najboljšo sliko na temo morje, koprska Agraria Vina -Koper nudi sod «koprčana» v vrednosti 9.000 dinarjev za sliko s temo tihožitje z vinom. Končno so tu nagrade hotelov Bernardin, Palače, Piran in Riviera, ki nudijo ali štirinajstdnevno bivanje za eno osebo ali sedemdnevno bivanje za dve osebi v oktobru.
Seveda so nagrajenci dolžni nagrajene slike odstopiti neglede na določene cene. Pravilnik nadalje predvideva, da morajo avtorji predložena dela prevzeti do 31. oktobra letos, sicer slike postanejo last Obalnih galerij. Dela pa, ki ne bodo razstavljena, morejo avtorji prevzeti že od ponedelj ka, 30. avgusta, dalje vse do 31. oktobra. Končno velja še pravilo, da obalne galerije ne prevzamejo odgovornosti za morebitno škodo, ki bi nastala iz nepredvidenih vzrokov.
3.
lili!
Na samostojnem koncertu v kulturnem centru chicaške javne knjižnice je koprska Obala požela največji uspeh z renesančnimi avtorji in slovenskimi narodnimi
mitri Papapostolu iz Aten (Grčija), študentski pevski zbor Pio Musiča iz Graza (Avstrija), moški ijevski zbor univerze \Vaseda iz Tokia in ženski zbor iz Kobeja (oba Japonska).
Organizacija potovanja
Člani MPZ Obala so bili seveda ponosni na vabilo iz Chicaga, saj take časti človek np deležen vsak dan. Omeniti ie namreč treba, da je bi'o to vsaj za Slovenijo prvo tako uradno povabilo, kaiti sicer so hodili zbori na ameriške turne e največkrat na povabilo jugoslovanskih izseljencev, poklicni ansambli na s pomočio manegerskega organiziranja. Za mladi unravni odbor koprske Obale je bila organizacija takega no-t"v?n 'a prav gotovo trd oreh, ka;H šlo je tudi za materialna sredstva (dinarska in devizna), kar v sedanjih časih varčevan:a in omejitev prav gotovo ni lahka naloga. Znano na ie tudi dejstvo, da z veliko bolj odprtimi rokami in prijaznim očesom gledamo na športne prireditve kot na kulturne. veliko bolj smo pozorni do ansamblov, če so doma v glavnem mestu kot kie v provinci.
Toda mladi ijud;e (večinoma so to študentje in absolventi fakultet) so se zagrizli in uspeli prepričati z argumenti. No posebno razumevanje so naleteli v obalnih mestih, in to l*ako pri političnih in kulturnih forumih kot v delovnih kolektivih., ki so .jun znatno pomagali tudi materialni). Veliko finančno breme so nosili tudi pevci' sami. prispevali so iz lastnega žepa. ameriški, turnih pa so namenili tudi večmesečni izkupiček številnih nastopov
Čeprav so bile okrog denarja številne težave, je upravnemu odboru uspelo, da je štiridnevno obvezno bivanje v Chicagu zaradi
Margaret Hiltis, dirigentka chicaškega simfoničnega zbora
skupnih vaj in festivalske prire ditve. še podaljšal, razen tega pa so si še zagotovili dodatno bivanje v New Vorku, pri čemer jim je pomagal tržaški rojak, slikar in kipar Bogdan Grom. Gromova pomoč je razumljiva, ne samo zato ker kliub 25 letnemu bivaniu ni pozabil Primorske, ampak tudi iz še bolj čustvenih razlogov — pri Obali namreč poje tudi njegova hči Dunja Grom - Pangerc
Potovanje in prvi uspehi
Današnje potovanje čez veliko lužo z letalom prav gotovo ne pomeni tistega, kar ie bilo nekoč, ko so se dalge tedne vozili z ladjami. S časovno razliko vred (6 ur) smo rabili iz Kopra, preko Ljubljane, Zagreba in Beograda v Ne\v York in nato še v Chicago en dan.
Polet z jatovim letalom DC 10 je bil prijeten, hrana in pijača dobra ter izdatna, za zabavo so poskrbeli pevci sami.
Sprejem v Chicagu je bil izredno prisrčen in dobro organiziran. Pevce so sprejeli člani enega izmed chicaških zborov, pripravili so imenitno večerjo in potem odpeljali Jugoslovane na svoje domove. Bili smo veseli take pozornosti, čeprav smo bili precej1 u-trujeni od vožnje in dolgega dne, ki je za nas trajal skoraj 24 ur. Naše ure so namreč kazale čez polnoč, čeprav .je bila po tamkajšnjem času komaj 19 ura. Poleg vsega nas je dokaj zbila tudi velika vročina, ki tudi ponoči nič ne jen ja.
Pri prijaznih ameriških gostiteljih smo bili dve noči in en dan. nakar smo se preselili v hotel Hilton, kajti vsi udeleženci festivala so že prispeli in začele so se skupne vaje. Bil je to prav-
zaprav tudi edini prosti dan v Chicagu in večina si je uspela ogledati vsaj nekaj chicaških znamenitosti.
Popolnoma prosti pa pevci tudi tega niso bili, saj so imeli zvečer skupni koncert s chicaškima pevskima zboroma v neki luteranski cerkvi v predmestju. Razen naših pevcev sta nastopila tudi domači mešani in otroški pevski zbor. zapeli pa so tudi skupno. Za nas je to obenem pomenilo tudi prvo srečanie z ameriškim načinom prireditev. Bolj kot koncert bi temu lahko rekli pevski «show», čeorav so bili na sporedu poleg folk glasbe tudi resni evropski klasični skladatelji. To pevsko srečanje v polni cerkvi poslušalcev ie vodila Har-riet Ziegenhals, nanj so vabili lepaki, na katerih ie bilo geslo "čez morje si roda lamo roke* in narisana Jugoslaviia s Koprom.
V	kulturnem centru chicaške javne kniižnice je nato imela MPZ Obala naslednji dan samostojen koncert, na katerem so poželi naivec aplavza s pesmimi renesančnih avtoriev in z Verdijevo Ave Mario. Na ta koncert je prišlo tudi nekaj naših izseljencev, ki so bili posebej veseli slovenskih pesmi in srečama z roiaki iz stare domovine. Del koncerta ie imel v tem kulturnem centru tudi japonski moški pevski zbor in kot zanimivost Dove;mo da so med drugim berbeno in zavzeto zaneti znano Zaičevo nesem Za dom u boi iz opere Nikola Šubic Zrinjski.
Po tem koncertu, kjer je Obala že drugič dobil za svoje pe-tle laskava prizpgma. .ie bil v čast koorskih pevcev snreiem na jugoslovanskem generalnem konzulatu. T!a so prišli poleg nekaterih jugoslovanskih izšel'encev tudi predstavniki chicaškega lavnega in kulturnega živi lep la. društev in organizacil. Menda ni tre ba posebej poudariti, kako zelo je .teknila domača kapljica ob dobrem prigrizku.
Glasba združuje vse narode
Prvo srečanje vseh nastooaio-čih zborov ih tiskovna konferenca je bila v eni izmed dvoran hotela Hilton na Michiganski a-veniii. S tem se je začelo tudi pradno festivalsko obdobje Zvr srili so se pozdravi predstavnikov mesta ih orgnnizatoriev festivala. bilo je veliko spodbudnih besed o pomenu takih mednarednih srečanj. «Ni treba, da znate an gleško. vsi govorimo isti jezik — glasbo.* je rekla mori drugim dirigentka Margaret Hillis. In še so govorili o ambasadorjih pesmi, o glasbi, ki združužj vse narode, o tem čudovitem jeziku, ki ga vsi razumemo. Ob tei priložnosti so tudi na kratko predstavili vsak nastopajoči zbor. spregovorili so mihovi dirigenti in vsak zbor je zapel eno pesem.
Potem se je začelo trdo dglo. Vsakodnevne tri do štiriume vale z dirigentko Margaret Hilhs. ki ima svoj zahteven in neizprosen način študiran'«. Uskladiti je bilo namreč treba obvezen pro gram, ki so ga vsi peli skupno in ki so ga v glavnem že naštudirali doma.
V	teh dneh ie bilo pač malo časa za og’ede (za "shopping* tako ni bilo kaj prida denarja), kajti tudi vsak dirigent je hotel še izpopolniti svoj kratki program za glavni nastop.
Laskava priznanja za MPZ Obala
Za zakliuček festivalskih prire ditev v Chicagu je bil v sobote. 10. juliia. gala koncert v veliki simfonični dvorani na Michiganski aveniji. V prvem delu se je predstavil vsak zbor posebej s svojim dirigentom in z dvema pesmima. Pevci Obale in avstrijskega zbora Pro Musiča so bili v narodnih nošah, japonski štu dent.ie so imeli ernobele kimone z velikim rdečim znakom, mlade Japonke in Grki večerne obleke. V drugem delu koncerta so zapeli vsi zbori skupno obvezen program s chicaškimi solisti io filharmoniki pod vodstvom znane dirigentka Margaret Hillis. Zapeli so nekaj modernih ameriških pesmi v angleščini in Bernsteinove Psalme v hebrejščini, kar je bil gotovo najtežji in najzahtevnejši del programa.
Festival ni imel tekmovalnega
značaja (organizatorji so rekli, da so povabili najboljše), vendar bi lahko rekla, da je med vsemi dobrimi nastopajočimi zbori vzbudil koprski Obala posebno pozornost in bil deležen posebno laskavih' pohval, tako zaradi izbranega programa kot za kvaliteto petja. Dobre ocene je bilo slišati celo iz ust poklicnih glasbenikov.
Takoj po končanem festivalu v Chicagu so člani MPZ Obala odpotovali v New York, kjer so v devetih dneh imeli sedem nastopov. O tem prihodnjič.
ZDENKA LOVEC
NA VALU ZASEBNE POBUDE NA MADŽARSKEM
Župnik zamenjal poklic in postal gostilničar
Višje cerkvene oblasti so mu dovolile začasno prekinitev duhovniškega poklica - Gostilna polna, njegov stil bi bilo vredno «nacionalizirati»
BUDIMPEŠTA - Ko smo pred mesecem dni pisali o madžarskem gospodarstvu, smo ugotavljali, da si je z zakonsko sprostitvijo krepko opomoglo, da predstavlja Madžarska nekakšen «lx>gat c.ck* v vzhodnoevropskem socialističnem svetu in da je na Madžarskem vedno več ljudi, ki se "spuščajo na tvegano pot zasebne pobude*, kot nekateri previdno opozarjajo, drugi pa dodajajo, da se bo madžarska družbena ureditev "nevarno razvodenela*. Tako trdijo seveda stari dogmatiki. In vendar je madžarski človek kljub opozorilom z desne ali leve, zadovoljen, madžarska javnost se je dobro spoznala z novimi možnostmi, ki jih imajo ljudje na razpolago za odpiranje zasebnih trgovin, servisov. gostiln itd. Madžarski tisk je na primer poročal nred časom o inženirju, ki je pustil svoje delovno mesto v veliki tovarni in odprl mehanično delavnico za popravilo avtomobilov. Prav tako je tisk obširneje poročal o zdravniku, ki je zapustil bolnišnico in postavil na noge farmo prašičev. Takih in podobnih primerov je na Madžarskem veliko in če preprosto prevzemanje tega ali onega malega obrata ne vzbuja večje pozornosti, ker je tega veliko, so vendarle nekateri primeri "privatne pobude*, ki vzbudijo pozornost širše javnosti. Eden takih je prav gotovo primer župnika - gostilničarja. o katerem se je pred kratkim razpisal madžarski literarni list «Elet es irodalcm*. kar po naše pomeni "Življenje in književnost*. Ker gre za zares izreden primer, se bomo pri njem
pač tako, kot na Madžarskem.
timiiiiimnuiiiiiHiiiiMiMiMiiitiimitiMiitiiiifiitiiiiiinummniiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiimiiiiiiiiimi
NAROČEN PRVI PRIVATNI «SHUTTLE»
Tirolec Klaus Heiss in njegova kariera
Z Dunaja v ZDA, da bi nadaljeval študije, pa se je kaj kmalu naučil, kako prideš do dolarja - Poslovni ljudje rinejo v njegovo družbo
DUNAJ — V. montažnih dvoranah na Floridi, kjer gradijo "vesoljske avtobuse* «Shutile» bedo prihodnje leto začeli sestavljati "vesoljski avtobus* za prvega privatnega naročnika tega velikega in dragega vesoljskega prevoznega sredstva. Cena enega "vesoljskega avtobusa* znaša nič manj kot eno milijardo dolarjev, naročila pa ga je "Vesoljska transportna družba*, ki ima svoj sedež v Pincetownu. Bolj kot sam "vesoljski avtobus* in družba, ki si je privoščila to veliko naročilo, .je zanimiv predsednik družbe. Predsednik "Vesoljske transportne družbe* je namreč človek iz avstrijske Tirolske - Klaus Heiss.
Prvi privatni "vesoljski avtobus* "Shuttle* bi moral poleteti v vesolje čez pet let, torej 1987. leta. In Klaus Heiss je že danes prepričan, da bo to njegov največji uspeh.
Klaus Heiss je študiral ekonomijo na dunajskem vseučilišču in leta 1934 diplomiral. Prav po naključju je prav tedaj srečal v neki dunajski kavarni slovitega a meriškega ekonomista prof. Oscar-ja Morgensterna. Pozneje, ko se bo spominjal na ono "srečno sre-čanje*. bo Heiss rekel, da je tedaj v družbi ameriškega ekonomista spil «svojo življenjsko kavo*. Ko je namreč Klaus Heiss položil na mizo onih šest šilingov, je pod vplivom razgovora z ameriškim ekonomistom sklenil, da bo nadaljeval svoje študije v ZDA na eni najbolj znanih ameriških univerz. In zdi se. da je podjetnemu Tirolcu to tudi uspelo, ker je v kratkem času postal sodelavec za gospodarska vprašanja slovitega raketnega strokovnjaka Nemca Wernerja von Brauna, očeta nacističnih raket «V 1» in «V 2», s katerimi so nacisti 1944. leta rušili cele predele Londona.
Kot je znano pa je VVerner von Braun takoj ob koncu druge svetovne vejne odšel v ZDA in A-meričani ga upravičeno imajo za očeta njihove raketne tehnike, strokovnjaki pa pravijo, da so prav Wemerjeve rakete omogočile Američanom, da so prvi prispeli na Luno. Toda neglede, ali ta trditev drži, je gotovo, da je \Verner ven Braun močno razvil ameriško raketno tehniko. Klaus Heiss pa je bil eden njegovih tesnih sodelavcev
Prelomni trenutek v karieri «a-meriškega Tirolca* - Klaus Heiss je namreč ohranil avstrijsko državljanstvo — pa je predstavljal sklep ameriške vlade, da bo dala sredstvi le za gradnjo štirih "vesoljskih avtobusov* "Shuttle*. Klaus Heiss je ob tem rekel sa mo tole: «Samo štiri? Prav, o-stale bomo gradili mi, privatno.*
V začetku so izjavo ali idejo "ponorelega Tirolca* tolmačili ie kot izraz znanstvene fantastike ali kaj podobnega. Sedaj pa, komaj leto dni od prvega poleta "vesoljskega avtobusa* ima Heissova tvrdka "Vesoljska transportna družba* svoje podružnice že v Kaliforniji, Wasbingtonu in Houstonu, investitorji pa kar silijo
s svojimi naročili, s svojimi naložbami, da bi jim morda ne ušel kak kos velike Heissove "torte*. Cela vrsta družb sodeluje s Heis-som in med njimi je tudi znana finančna družba "Potential Insu-rence*, za katero pravijo, da "njena finančna moč nima dna*.
Klaus Heiss upa, da bo največ poslov sklepal ne v ZDA, pač pa v deželah tretjega sveta, to se pravi v deželah, ki si ne bodo mogle privoščiti svojih raket in jim bo posojal svoj "vesoljski av-tobus*. oziroma dele tega avtobusa, saj more ena "Shuttle* odnesti v vesolje tudi več umetnih satelitov. Pa še nekaj, kar vzbuja pozornost. V Hcissovem «Shut-tleu* bo mesta tudi za "vesoljske potnike* ali bolje za turiste. Samo ob sebi se razume, da si takih vesoljskih izletov ne bo mogel privoščiti kdor koli, saj bo en sam izlet stal na stotine milijonov. Toda na svetu se najdejo ljudje, ki si lahko privoščijo Kot kaže, se je Klaus Heiss kaj hitro naučil, kako se v ZDA mere služiti dolar. «Od mojega profesorja sem se naučil pravil igre v gospodarstvu in sedaj ta pravila uporabljam, seveda na svoj račun in na svoj način.*
Ob prevelikem zalogaju se vča sili kost zatakne, pravijo.
na kratko ustavili, ga pi-ikazujejo
Časopis ni objavil polnega imena, pač pa le kratico L.T. Je to relormatski duhovnik, ki so mu njegove višje cerkvene oblasti dovolile, da po svoji uvidevnosti za nekaj let opusti svoj duhovniški poklic in se vključi v «val privcP-ne pobude*, ker pač tako želi. Duhovnik L.T. je v svoji prošnji višjim cerkvenim oblastem navedel razlog, zakaj se želi vključiti v «val zasebne pobude*: njegova žena pričakuje otroka, ki se bo pridružil dosedanji številni družini in zato potrebuje, ali bolje želi priti do službe, do dela, ki bi mu zagotovilo boljšo eksistenco, kot mu io more nuditi duhovniški poklic.
Duhovnik L.T. ni navedel poklica. ki se mu namerava posvetiti, vendar so mu višje cerkvene oblasti v načelu dovolile, da si za nekaj let zagotovi boljšo eksistenco. In tedaj se je L.T. lotil analize krajevnih razmer in ko je proučil možnosti, ki so se mu nudile v občini, je prišel do spoznanja, da bi mu še največ nesla gostilna. In tako je odprl gostilno, v kateri streže svojim gostem najrabiiznejše osvežujoče pijače, od vina do žganja, piva itd. pa tudi hladne jedi. Prevzel je tudi trafiko, torej prodajo cigaret. In posel mu dobro teče. Gostilna, zareš ne kdove kako velika, je vedno polna. Mnogi ljudje se sprašujejo, s čim duhovnik -gostilničar privlači goste, gostilničarji iz sosednjih krajev pa gledajo nanj z zavistjo . . .
In ni težko ugotoviti, zakaj je duhovnikova gostilna vedno polna. Gre za način postrežbe, gre za stil, gre za odnos do klienta. Človek, ki je slekel duhovniško obleko in si nadel belo natakarsko bluzo, je do gosta zelo vljuden, nikoli hlapčevski, vedno pa tovariški. Madžarski list, ki opisuje duhovnika - gostilničarja, pravi nekako takole:
Pride deček in si kupi koka kolo. Duhovnik mu postreže in doda: «Kar vzemi, kavcije za steklenico ti ni treba plačati, saj vem. da jo boš .vrnil.* Pride nato drugi mladenič in prosi za zavojček cigaret. Toda župnik - -gostilničar in trafikant z naročilom ni zadovoljen, kšr je klient premlad, in ,aa lep način ga pol; a ra: "Čemu se ne odpoveš tej razvadi, ko pa veš. da se s cigareto le zastrupljaš.* Vročina je huda in v gostilno prisopiha ali bolje se pri-maje moški, prav gotovo ni potreben pijače, saj se že ziba r.a nič kaj trdnih nogah. Hkrati pa preklinja, da je prevroče, da je polje suho in da je gospod bog na njih cozabil. Toda gostilničar še vedno duhovnik se ne znese nad njim, enostavno mu pove, da mu alkoholne pijače ne more dati, ker je ima že dovolj, kar se pa tiče kletev in robatenja nad vročino in gospodom bogom, pa e-nestavno presliši.
In tako je od jutra do večera, od petka do svetka. vsak dan. Gostilna, ne velika gostilna, je vedno polna ljudi, duhovnik - gostilničar streže svojim gostom na način, da goste pritegne in da so z njim vri zadovoljni. Najbolj zadovoljen pa je verjetno on sam, ker mu žito gre v klasje. Madžarski književni list, ko opisuje ta izjemen primer, meni. da bi se merali drugi gostinci od njega na učiti kako se streže, ali bolje, da bi bilo zelo lepo. če bi njegov način "nacionalizirali*, to se pravi, da bi obnašanje duhovnika -gostilničarja posnemali v državnih gostinskih obratih.
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
13.00	Poletni maraton
13.30	Dnevnik
17.00	Vsi za enega
Vmes risanke Astroboy, Bugs Bunny in Pink Pan-ther
18.10	Izžrebanje loterije
13.15	Nabožna oddaja
18.25	Trije nečaki in majordom -TV film
18.50	Glasba, predstave in aktualnosti
19.10	Pustolovske poti - 3. del
19.45	Almanah in Vremenske razmere
20.00	Dnevnik
20.40	Pod zvezdami - 8. del glasbene oddaje
21.45	Quark - posebna oddaja Posebna oddaja Quarn, ki pride nocoj na spored, bo izredno zanimiva. Snov so posneh' v Bristolu na Angleškem ponoči in sicer z ul-trardečimi žarki. Gre za dokumentarec. ki prikazuje življenje lisice, vendar ne lisice, ki živi v svojem pri-rodnem ambientu, gozdu, pač pa nekakšne mestne lisice, saj prirodoslovci trdijo, da se lisica začenja naseljevati v mestu, seveda po mestnih parkih, po vrtovih mestnega obrobja, povsod pač. koder si lahko izbere svoj novi. «dom»
22.30	Pariš - TV film
23.15	Programi prihodnjega tedna
23.30	Dnevnik
Ob koncu Vremenske razmere
Drugi kanal
13.00	Dnevnik 2 - Ob 13. uri
13.15	Pozor na Lunija - risanka
15.30	Lugo: Kolesarska dirka
17.00	Programi prihodnjega tedna
17.15	«1 ragazzi del sabato sera* -mladinska nadaljevanka
17.40	Program-za mladino: Čarovnica Bia - risanka Pika Nogavička
18.25	Izžrebanje loterije
18.30	Dnevnik 2 - športne vesti
18.50	športni koncert
Ob koncu Vremenske razmere
19.45	Dnevnik 2 - Vesti
20.40	Dr. Jekyll in Mr. Hyde -film
Dr. Jeckyll in Mr. Hyde je slovito delo, ki govori o mirnem angleškem zdravniku, ! i se posveti znanosti in odkrije poseben filter, o-ziroma poseben napitek, ki ločuje dobro od zla, ki sta vedno v sporu v človekovi duševnosti. In ko si Mr Hyde privošči ta napitek, se sprosti v njem nekakšna diabolična sila. Vsa zgodba filma sloni na tem
23.30	Dnevnik 2 - Zadnje vesti
Tretji kanal
17.30	Chiavari: Plavanje
18.d5 Programi prihodnjega tedna
19.00	Dnevnik 3
19.20	Programi tretjega kanala
19.50	Antologija oddaje "Vsi na oder*
20.25	Glasbena oddaja
20.40	Inšpektor Hackett - TV M®
21.30	Dnevnik 3
21.55 Fotografski zaklad
22.25	La quintana
JUGOSLOVANSKA TV
Ljubljana
16.45	Poročila
16.50	Jakec in fižolček, risanka Pred kratkim je že bila na sporedu japonska risanka n Jakcu in fižolčku, tokrat Pa bomo pravljico gledali v a' meriški izvedbi. Zgodba ® Jakcu, ki preko dolge «*; žolovke* prispe v čudežni svet, je predvsem primerna za animirani film- ,ven' dar so tokrat Američani se gli po kombinaciji risanke i igranega filma. Pravljico so si zamislili kot musical ® poskus se jim je izvrstno nnsrpril
17.40	Nogomet: Sloboda - .Velež
19.30	Obnovljivi viri energije
20.00	Naš kraj:
Sela v Tuhinjski dolini
20.15	Zlata ptica:
Gosposka in poljska mis
20.20	Risanka
20.24 TV in radio nocoj
20.26	Zrno do zrna
20.30	TV dnevnik	.
21.00	Mož, ki je umrl dvakrat, film
22.30	Zrcalo tedna
22.40	Človekova glasba:
Obdobje velikih skladatelj® Jehudi Menuhin, avtor, j vajalec in voditelj serije Vi vekova glasba tokrat obra nava posamezne skladatelj katerih dela še danes P® nijo programe koncerta sporedov. To so veliki skl datelji Bach. Mozart. Hay® • Beethoven in Schubert, ® začetku oddaje pa se P sveča tudi Italijanu An-niju Vivaldiju. V oddaji o do nastopili: znani kanads umetniki, orkester Naticn Arts Center, ki ga bo vf Jehudi Menuhin. Oxford P dalni kvartet in Sitnfon*® orkester iz Toronta. Dv?-1® pa bodo dela štirie letni ® si Antonija Vivaldija. Bac® vo Fantazijo in fugo, Bra denburški koncert št. 3. ludij in fugo. Mozarta Ko® cert za klarinet. Salzbuf?*0 simfonik) in Haffner sin fonijo, Haydn Godalni kvartet št. 1. Beethovnovo si fonijo št. 2 ter Violinski k° cert in Schuberta SatnosP ter Nedokončano simfonij0
23.40	Poročila
Koper
17.30	Nogomet: Jugoslovansko Pr venstvo
19.15	Inšpektor Bluey. film
20.00	Risanke
20.15	Stičišče
20.30	Beneški rabelj, film ■
22.00	Zeit im Bild - Čas v slik'
tu um t n mm mi i ■ limitu n 111111111111111 tt umu mm im mi m n iiitf mi ti 111111111111111111111111111111(11111 um umi
Narava je velik mojster
Narava je včasih odličen mojster. Veter in dež, ob pomoči ledu in drugih dejavnikov Izkleše tudi Rjovečega leva, kot je nekdo imenoval gornjo skalo na planini Ra/or	(Foto A. P. Ogarev)
TRST A
7.00, 8.00, 10.00,	13.00, 14.00,
17.00. 19.00 Poročila: 7.20 Dobro jutro po naše: 8.10 Radijski mozaik: Almanah: Videti, vedeti, vaditi - mali leksikon telesne kulture in prostega časa; 8.30 Potpuri napevov in melodij: 9.30 Dramatizirani roman: Prežihov Voranc: "Doberdob* - 10. del; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja: violinist Žarko Hrvatič in pianistka Nada Omann; 11.10 Opoldanski zbornik: Literarni listi, 12.00 Magična ura: 13.20 Iz studia neposredno: Glasba po željah: 14 10 Otroški kotiček: «Pepi iz Pliskovice pri turškem sultanu*; 14.55 Naš jezik: 15.00 Diskoteka: 15.30 Gremo v kino: 16.00 Klasični album: 17.10 Razširjeni obzornik: Poslušali boste; 17.40 Romantične melodije: 18.00 Kalejdoskop humorja :
V sklopu današnjega dramskega sporeda boste ob 18. uri lahko prisluhnili oddaji KalejdoskoD humorja - Ali 40 minut arhivskih zbodljajev. Iz rubrike «0 moških in ženskih zadevah* vas opozarjamo na znamenit in nadvse duhovit monolog Roberta Perretija iz igre Eduarda De Filippa "Dolgonoge laži*. Podal ga bo Stane Starešinič. Nato bomo lahko prisluhnili Leli Nakrstovi, ki bo radiofonsko uprizorila odlomek iz komedije Girolama Giglija "Don Pilonova sestrica*. Nestor slovenskih kabaretistov Frane Milčinski - Ježek bo zapel pesem z zgovornim naslovom "Najlepše je živeti kot mrtvak*. Gost rubrike "Smeh iz domačih logov* pa bo prof. Pirhovec. Skozi glasilke Borisa Kobala bo utemeljeval nenavadno tezo o povezanosti Ivana Cankarja z našim mestom. Nato pa bo Rado Nakrst podal dva mojstrska monologa iz Pirandellove igre "Čepica s kraguljčki*, v kateri italijanski dramatik razlaga svojo znamenito teorijo o treh strunah. V sklepnem delu oddaje "Kalejdoskop humorja* pa boste lahko prisluhnili songu «V bogatih kočijah*, ki ga je napisal Ivan Cankar, uglasbil Aleksander Vodopivec. izvajata pa ga Boris Kobal in Sergej Verč. "Kalejdoskop humorja* bosta predstavila Savina Remec in Gregor Pertot, dramaturško pa ga je uredil Sergej Verč.
18.30 Priljubljeni motivi; 18.45 Vera in naš čas.
KOPER
(Slovenski program)
7.30. 8.30, 13.30, 16.30 in 19.30 Dnevnik: 9.30. 10.30, 11.30, 14.30, 15.30. 17.30 Poročila; 7.00 Glasba za dobro jutro: 7.45 Cestne razmere: 8.15 Radijski, televizijski
in filmski spored: 8.30 Val - G
14.00	Na valu radia Koper; l4, Kinospored; 14.30 Reportaža i**. mejstva: 15.10 Predstavitev oc't j..' glasba, informacije. interV“-rt
16.00	Dogodki in odmevi: }b Glasba po željah; 17.00 Pre ski dnevnik; 17.30 Počitniški tiljak.
KOPER
(Italijanski program)
19.3»
12.3»'
7.30, 8.30. 13.30, 16.30 in Dnevnik; 9.30. 10.30. 11.30,	.
14.30, 15.30, 17.30 Poročila; . 9.30 Glasba za dobro JuU,0’ 8.15 Horoskop; 9.32 Lucianov! ^ pisniki:! 10.00 Z nami je...: . . Rendez: 10.32 Glasbeni pro^Jj 10.45 Mozaik; 11.00 Plošče; Festivalbar; 11.32 Kim, svet ® dih; 12.05 Glasba po željah:	‘
Discorama; 16.45 Italijanski , ri; 17.15 Casadei; 17.32 Onda ® 17.55 Pismo iz...; 17.00 Lest'0 LP plošč: 18.30 Onda su ®n° 19.00 Onda blu.
RADIO 1
7.00,	8.00, 10.00,	12.00.
13.0?:
14.00,	19.00 Poročila: 6.00 Glasbena matineja; 900 Week 10.15 Radijska srečanja; G' necitta; 12.24 Radijski oder: *?■ . Rock Village; 14.03 Zerolan® Renato Zero odgovarja; 15-'w v9-letje, radijski program, ki
dita Oreste Lionello in Ma j. Morgan; 16.25 Zlati časi a . g; ške glasbe; 17.03 Radio katfP"?j.
17.30	Radijski program za m “ 3o no; 18.00 Obiektiv Evropa; .erj Autoradio; 19.10 Prisluhni 'fng-se: 19.30 Radio 1 - jazz; 20.4 jj nes zvečer v Versilianu: Program o zdravi jen iu: 21.3®, n. diiska kriminalka: 22.00 La L jj. golfiera blu; 22.28 Malo g®0* šče: 23.03 Telefonski klic.
LJUBLJANA -7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11-00. «'j(|
13.00.	15.00, 20.00 Poročila: ^
Prva jutranja kronika: L1 cj. metne informacije: 7.20 Rek^flO ja: 7.50 Dobro jutro, otroci-- f Druga jutranja kronika:	^
radiom na poti: 9.05 P'011!1^ tednik; 10.05 Zapojmo pesen®; Komorni intermezzo: 10.35 .j stični napotki; 11.05 Pan^fka|i lahke glasbe: 11.40 Po repuW% in pokrajinah: 12.05 Zbor® „ glasba: 12.40 «Na lepi modrt .. navi...»; 13.10 Godala v n'
13.30	Kmetijski nasveti: 13-4B 1 J* ši poslušalci čestitajo: 44 \,r«s-naših krajev: 14.20 Zabavna^ K tf, ba; 14.30 Priporočajo Glasbena panorama: 16.00 D®|? ki in odmevi: 16.30 Zabavna 8 *|. ba: 16.50 Radio danes, ra*?. Jo tri: 17.00 Vrtiljak: 18.00 Studi® 18.00: 19.00 Tenorist Dimitr nijanov: 19.30 Iz dela GMS: -Mladi mostovi: 21.00 Sobotni • bavni večer: 22.00 Za Slovenc* svetu: 0.10 Zabavna glasba
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
košarka
9. SVETOVNO PRVENSTVO V KOLUMBIJI
Odločilna tekma s Španci
Jugoslovanski reprezentanti se zavedajo pomembnosti srečanja Zmaga že odloča o superfinalu - Spanci optimistično razpoloženi
— v Buenos Airesu izgubili z 0:2, na 7. SP v Portoriku Pa smn a*.--------1: z 79;9i. Tu-
C ALI — Drevišnja tekma med Ju-goslavijo in Španijo prav lahko od-1 o udeležencu superfinala, ki bo “PJocal o naslovu svetovnega pr-aaa. Španci so prišli z neprikrito J?> da postanejo novi prvaki in ve*'k' met j’m ie uspel že v Predtekmovanju proti ZDA. Jugo-ovani branijo naslov iz Manile, w vsi pričakujejo enega izmed aJVečjih derbijev prvenstva sploh.
Samo dvakrat smo, ali naj bi se, eposredno srečali na dosedanjih °vetovnih prvenstvih. Na 1. SP le-; 19a0 nismo z njimi hoteli igrati smo v Buenos ; 0:2, na 7. p smo jih premagali ' ce štejemo olimpijske igre in *vr°pska prvenstva je bilanca za ,as ugodnejša. Toda Španci sodi da je prišel veliki dan, ko bodo “računali tudi z Jugoslovani. Nji-w0Va zmaga z 90:88 na turnirju v PHorci pred odhodom na SP. naj 1 “tla začetek novega obdobja v banjih z Jugoslovani.
Medtem ko nekateri izmed Špan r1" Povinariev trdijo, morda zgoli “Prijaznosti, da bo Jugoslavija J*1 svetovni prvak, drugi prisega-da bo to vendarle prvič Špani ia. .‘Mislim, da so trditve o osvojit-P Naslova malce pretirane, toda v ism- srn° Prišli z velikimi ambici 2™’*. pravi pred tekmo z Jugo-lav>.io španski trener, znani tem
opozarjam, da nam bo mnogo teže. kot nekateri pričakujejo, teže kot si lahko predstavljamo.*
Po sodbi poznavalcev španske košarke ima Španija zdaj najboljšo reprezentanco vseh časov, boljšo od tiste, ki je leta 1973 v Barceloni osvojila naslov vicešampio-na, ko je premagala SZ in izgubila z Jugoslavijo. Zato lahko razumemo opozorila v naši vrsti, da nas čaka morda najtežja tekma na SP, če seveda ne štejemo SZ in morebitnega superfinala. Je pa tudi res, da drug drugega odlično poznajo. Vsakoletna srečanja v klubskih tekmovanjih, pa jugoslo vanski igralci v španskih klubih, evropska prvenstva in vse drugo je prispevalo k temu. da velikih skrivnosti noben izmed taborov za drugega niti pripraviti ne more.
Ena sama je lahko Le kdo jo ima?
že odločilna. Stane Trbovc
NOGOMET
Udinese nima sreče
VIDEM — Udinese res nima sreče, saj se seznam poškodovanih i-gralcev stalno daljša. Trenutno so poškodovani Šurjak, Virdis, Orazi in Tesser. Njim se je v tekmi s Fog-gio pridružil še Cattaneo, ki si je zvil desni gleženj.
BONN — Branilec Karl Heinz Forster je bil proglašen za najboljšega zahodnonemškega igralca pretekle sezone. Na drugo in tretje mesto lestvice, ki so jo sestavili specializirani novinarji, sta Pierre Litt-barski in Karl Heinz Rumenigge.

' . V"
KOLUMBIJA '82 • KOLUMBIJA
	 	
SZ — Kanada 114:83 (45:33)
Brez kaznovanega Grangerja so Kanadčani brez pravega upanja prišli na tekmo s Sovjetsko zvezo. Samo prvih deset minut, do rezultata 18:18, so se Kanadčani še e-nakovredno kosali, nato pa so Sovjeti ušli in si zagotovili zmago. A reči je treba, da s svojo igro niso povsem potrdili vloge prvega in edinega kandidata za naslov prvaka.
Za SZ so največ košev dosegli: Valters 20, Jovajša 15, Miškin in Lopatov po 14, Za Kanadčane pa Rautins 14.
Španija — Kolumbija 137:84 (75:34)
GLEDALCEV več kot 15.000. SODNIKA: Jahoda (ČSSR) in Garcia
(Ar6>)	v	.	-U
Takšna košarka se na svetovnih prvenstvih pač težko gleda. Španci so se poigravali, zlahka presegli razliko 50 točk, z resno igro in pravimi sestavami peterk pa bi bila lahko ta razlika še veliko večja. Tudi naši košarkarji, ki so si tekmo ogledali, niso imeli kaj videti, niti na eni niti na drugi strani. Vsaj ne nič takšnega, kar bi jim lahko koristilo.
■‘.iu spansKi trener, znani jpajhentnež Antonio Miguel Diaz , lr’ leta smo se pripravljali na . Prvenstvo. Pred odhodom v Ko-2J*Bo smo imeli uspešne skupne \i'!!rave v Alcazariu. 150 km od Jririda. Naša kombinacija mlado-* izkušenj je porok za d"bro . ro. Povprečna starost je 24 9 leta, ^Prečna višina 192 cm. težina 82 vam ti podatki kaj poma-'a'i°- Prav ta selekciia. predvsem S? ^ladi igralci, ki so tu ored I. io novo moč na?e košarke
....m.i.i............. ...............»»mu.»»»m
OB ROB KOŠARKARSKEMU SVETOVNEMU PRVENSTVU
Sodelovanje domačina je nesmisel
Statistika bo vselej kazala, da je bila m 9. svetovnem prvenstvu v košarki leta 1982 sedma - Kolumbija. Nikdar pa ne bo prave predstave, kaj je to pomenilo. Toda ta trenutek, ko statistika še nima zgodovinskega pomena, pomeni to sedmo mesto poseben privilegij o-ziroma krivičen odnos do drugih u-deležencev. Dlje v razglabljanje o vrstnem redu na svetovnih prvenstvih ne gre razglabljati, kajti sistem je pač tak, da zagotavlja možnost udeležbe zastopnikom vseh celin in izbranim moštvom, ki so si udeležbo zagotovila s kvaliteto. Kolumbija je dvanajsta država
1.^1) v Caliiu bi pomenil nov kva-
l etal jn nnnnvioni rfl7TT1flh kOS3V
"C „
in množični razmah košar v Španiji, zato si ea toliko boli . In kola 'na bo kar dovol i t. dosego te?a cilja, vseeno kate-Jugoslovani so, kot sem zve-, ’ v Uucaramangi spet prikazali j. 10 dobro staro šolo. ki jo po-krJt'° in spoštujemo, toda samo t|/vlca odličnih posameznikov ni „™'no' da bi zadoščala za zmaco k«. dami. Jugoslavi;i je tudi teze. •J,16 uradno vendarle favorit To j eni za nas morda lažio pot do Uge8a podviga v Kolumbiji.*
,	resnično presenečajo
UK).igro Predvsem s hitrostjo, in j Raniziranostjo. Naistare;ši igranj *>rvenstva, 36 letni Brabender *p ^,n,° Pomaga z nasveti in svojim hL^-ni v igri, toda duša ekipe je tdr . ^aian. ki je promoviral za dJvuika in zdaj specializira kar Tu sta igralca, ki ju je .»ti odkril in vzgojil trener javica - San Epifanio in Šibi LPa najboljši igralec na tekmi T/inP7	113 TT)1 P d 1
z Ttn.	.....
R. ,A Lopez, predvsem pa mladi igralec Fernando Martin Jtn v španski vrsti, visok pa
f»*^rav nič me ne preseneča zma-HjSjPauiie nad ZDA,* je dejal pred srečanjem s Španci Mirz.a gr_l aslu. ki je zadn'o sezono odi-Dij* M Realu v Madridu in prav <p°av s°igralec je tudi Martin. iniari.and° je opozoril nase že na 0 umskem evropskem prvenstvu.
moram, da ga je klub Se,ft . l9 reprezentantov v zadnji ta * ,zbral za najboljšega igral-VeiiL Venstva 'n da je tako osvojil lin .P°kal iz čistega zlata. Mar Saro v. <*esn'čar. izredno hiter, en Dre.ft 0rak' zaradi česar večinoma Vi*' uasprotnika. Upam. da ga Lonp znali ustaviti, z njim tudi ta, o.?*. San Epifania, De La Cru-ta’ 'oilia in druge ter da bo zma-endarle naša. Toda že zdaj
SPORED
FINALNE SKUPINE
Danes, 21. 8.
02.90: Jugoslavija - ZDA; 04.00: Kanada • Avstralija; 22.00: Jugoslavija - Španija; 23.00: SZ - Kolumbija
Jutri, 22. 8.
22.00: Avstralija - Španija; 24.00: Kolumbija - ZDA
Torek, 24. 8.
02.00: Jugoslavija - SZ; 04.00' Kanada ZDA
Sreda, 25. 8.
02.00:	Kolumbija	-	Avstralija;
04.00: Kanada - Španija
Četrtek. 26. 8.
02.00:	Kolumbija	- Jugoslavija;
04.00: Španija - SZ
Petek,	27. 8.
02.00:	Jugoslavija	-	Avstralija;
04.00: ZDA SZ
Sobota, 28. 8.
02.00: Kanada - Kolnmbiia; 04.00: ZDA • Avstralija; 20.00: finala za 3. mesto; 22.00: finale za 1. mesto.
(Zaradi preglednosti smo navedli ure po italijanskem času).
TOT.AWT.NA SKUPINA
Panama, Brazilija in ČSSR 2 Kitajska. Slonokoščena obala in Urugvaj 0.
jeli so ameriškega trenerja Mc Gregorja, ki jim je v glavnem pobral le denar, pripravili so občinstvo, ki kar dobro polni dvorane, toda kar jim manjka, česar resnično še nimajo, je kvalitetna košarka. In ogromna razlika na otvoritveni tekmi finalnega turnirja s Španijo, je v mnogih ubila upanje, da bi kdaj dosegli pravo, vrhunsko raven košarke. Niti predstavljati si niso mogli, da je košarkarski svet tako daleč pred njimi. Tudi če bi igrali v tolažilni skupini, najbrž ne bi mogli dobiti tekme, kajti njihova košarka za zdaj ustreza recimo poprečju naše druge lige.
Smisel širjenja košarke v še nerazviti svet je sicer dosežen, toda vprašanje je, ali ne bo cena za organizatorja vendarle previsoka, če prvenstvo ne bo prej škodilo kot koristilo. To kar kolumbijska košarka doživlja zdaj, je hudo razočaranje, udarec, ki se ga nikakor niso nadejali, kajti upali so vendarle, da bodo vsaj dostojen član sedme-
rice finalnega turnirja. Pravica organizatorja, da neposredno sodeluje na finalnem turnirju, je v tem primeru popoln košarkarski in športni nesmisel nasploh.
STANE TRBOVC
ATLETIKA
Lewis spet odličen
BERLIN — Na mednarodnem a-tletskem mitingu v Berlinu so dosegli nekaj dobrih rezultatov. Američan Carl Lewis je zmagal na 100 m s časom 10''03, Greg Foster na 110 m z zaprekami s časom 13 '33, medtem ko je Poljakinja Langerje-va pretekla 100 m z zaprekami s časom 12”65.
Športna dvorana v Ronkah
Športno dvorano v Ronkah so poimenovali po znanem domačem atletu Armandu Filiputu.
Svečanosti ob poimenovanju so se udeležili sorodniki preminulega Filipu ta
Za Španijo so največ košev dose gli: Lopez 24, San Epifanio in Romaj' po 19, med domačimi pa je bil pravi junak branilec Mosquera s 24 točkami, (st)
Panika ob otvoritvi
Tik pred začetkom otvoritvene slovesnosti je pri enem velikih vhodov v dvorano, kjer sta čakali zastavi na dviganje in je bila postrojem pihalm godba, začelo nekaj silovito piskati in hreščati. V hipu je prišlo do zmede in nekateri so začeli bežati, slišati je bilo vzklik —-gverila. Toda panika je bila nepotrebna, kajti izkazalo se je, da je počila le em izmed tankih cevi, po kateri doteka stisnjen zrak za glavno sireno v dvorani.
Eno samo upanje
«Kolumbijci bodo vse tekme v finalu izgubili s približno 50 točkami razlike,* je po prvi tekmi dejal predsednik tehnične komisije F1BA dr. inž. Radomir Šaper.
«Ne vseh, m eni bo razlika mnogo manjša,» je takoj odvrnil naš kapetan Kičanovič.
«Na kateri?» se je začudil Šaper.
«Na tekmi z nami. Najbrž ne bo več kot 20 točk razlike . . .» je pripravljen odgovoril Ki čanovič.
Kdo drug naj bi tudi igral tako prijateljsko z domačini, če ne Jugoslovani.
Rekreacijska košarka v gorita Dijaškem domu
Kot smo že poročali, je v teh poletnih mesecih v Gorici dvakrat tedensko rekreacijsko igranje košarke. Vadba pa se odvija na odprtem igrišču Slovenskega dijaškega doma «Simon Gregorčič* v Gorici (Svetogorska ulica 84).
V prvih poletnih mesecih, oziroma že konec spomladanskih, se je na igrišču redno zbiralo precejšnje število interesentov vseh starosti; v avgustu mesecu (zaradi počitnic) pa se je število delno znižalo.
Treningi se bedo nadaljevali vse do jeseni, in sicer dvakrat tedensko: ob sredah in petkih od 20 30 dalje. V primeru, slabega vremena vadba odpade.
Rekreacijsko igranje košarke v Dijaškem domu prireja ŠZ Dom v okviru dejavnosti Mladinskega centra - Gorica. Zainteresirani se lahko za informacije obrnejo na sedež ŠZ Dom v Gorici, (Ulica Malta 2 — telefon 33-029). (ik)
1 Sli mi liŠŠmm
Triestina je v tekmi proti Sampdorii dokazala, da je že dobro pripravljena na prvenstvo in navijači lahko nadejajo lepe igre. Na posnetku vidimo prizor s tekme za italijanski pokal
nniiiiiiiiiimitiiiiii.mmm...mlliiMiHllniMiiiimlliilitimillliiiliiiiliilMiltlHiimiillimiiiiiiiiiiiiiliniiMiiiiiiinmiiiliiiiilil.iiiiiiii.iinm.iiiiliiliiiilllie
TEČAJ V ŠKOFJI LOKI ZA NAJMLAJŠE
ODBOJKA
Tudi odbojkarji Bora na priprave
■ia ■■■■■■■■•«■»*■■•*■■•■ •*••••■•••••••	-
NAŠE ENAJSTERICE NA PRIPRAVAH ZA NASTOP V AMATERSKIH LIGAH
CIU PRIMORJA JE SREDINA LESTVICE
Proseške nogometaše bo letos treniral Milan Mikuš - Brez večjih novosti ■ Dva napadalca sta zapustila ekipo
Latinske Amerike, ki sodeluje na svetovnem prvenstvu in šesta, ki svetovno prvenstvo organizira. Prav v tem pa je tista velika razlika, ki deli Kolumbijo od ostalih. Portoriko je bil sicer tudi sedmi v San Juanu, Urugvaj šesti v Montevideu, toda oba sta igrala vrhunsko košarko, Kolumbija je popoln začetnik. Brazilija je na svojih tleh osvojila zlato in srebrno kolajno, Argentina zlato, Čile bronasto.
Vprašanje je zdaj, kako bo ta nastop Kolumbije kot gostitelja vplival m mdaljnji razvoj košarke v tej deželi. Z veliko upanja so se pripravljali na prvenstvo. Na-
Tudi proseško Primorje je začelo „ pripravami na bližnje prvenstvo druge amaterske lige. Po treningu smo vprašali novega trenerja enajsterice Primorja Milana Mikuša za mnenje o pripravah in o moštvu, ki mu je bilo poverjeno.
»Ogrodje ekipe bo ostalo nespremenjeno, saj nam do danes ni uspelo pridobiti novih igralcev, ki bi zamenjali De Bernardija in Novela, ki v tem prvenstvu ne bosta več igrala z nami. To je seveda velika izguba, saj sta bila zelo nevarna napadalca. Mogoče bomo pred začetkom prvenstva najeli kakega novega nogometaša. Ko nam to ne bi uspelo, si bomo skušali pomagati z mladimi igralci društva, ki so doslej igrali v mladinskih vrstah. Igra se vsekakor ne bo dosti spremenila. Po odhodu De Bernardija in Novela bomo seveda nekoliko šibkejši v napadu, toda skušal bom na kak način Dremostiti to oviro.*
«Kakšni so cilji vašega moštva?»
»Glede na položaj, ki sem ga že omenil, mislim, da je naš prvinski cilj mirno prvenstvo, tako da bi na koncu zasedli mesto na sredini lestvice.*
«Kako pa potekajo treningi?»
»S pripravami smo začeli s polno paro, tako da bomo verjetno trenirali devet dni zaporedoma. Seveda bomo najprej vadili kondicijo, nato pa hitrostno vzdržljivost in vzdržljivost pri kratkih startih. Že 25. avgusta bomo odigrali prvo tekmo «Memoriala Race* z Bregom. Nato
— Je „aca.    J  r -r „■  .
................H..Ilitinm.....milili..
iudi gneče sodijo k športu...
Zri
ko J^kne države Amerike se la)i-ponašajo z vrhunskimi S, i?1,!' Plavalci, atleti, košarkar kal] - ki igrajo golf in base ApOft-0 celo v ospredju omenjenih kib,L„ ’ Njihove tekme privabijo na .Ve'iko gledalcev, ki -e na-kov eJ° ob lepih potezah športnico
kaf jja ni še vse nič proti tistemu, »ah t»i/°sala na 'f?r'ščih in tribu-Sthaii imenovanega ameriškega ? hogn a*i po domače nogometa. S iraetom seveda ta igra nima Japi Pav*ti, saj je žoga ovalna in p0d s°r®lc'. so kot kaki marsovci. [Ae ra,°Jlmi dresi imajo na kilogra-’ 'Ura - ovitkov in zavitkov, kaj-bfl ipj n' Prav nič nežna, še hokej i, iflrak.'Se iahko skrije.
i.;1 so zelo dobro plačani, vsaj i ako n ?raj° v profesionalni ligi. k tdraa bili, ko morajo večkrat ,n*ku na oskrbo: polomljena kating ^bab' ram, zlomi nosa, braz-s® Pošk^e°brazu so dokaj navad-*lH)rta K°dbe za protagoniste tega
<k> aJ*;01 -seveda ne moremo reči, ** okn ri^i football ne bi bil vsaj VVa Pr'vlačen. Vendar kaže, da ry1Satr‘° v tej deželi, kajti dru-svetu so bolj nežne nara-

v°l.)ijo se z rugbyjem, ki je AhierUi, 0r°dnik zelo priljubljenemu
Na ‘ |.eimu športu.
'bherii. K : Posnetek z neke tekme ? v „„ega footballa, kjer si igral-,, *** ‘ipajo kosti, vendar no-
l Pniw!'tl Ž0Re lz rok' bal11 t0
w	° l'rpdnnst za nasprotni-
»ttiD Pj^toikom pa prednosti se
e dajati...
metno zvezo dvojnosti, češ o tem obveščena, a molči.
da je
Facchin še v bolnici
VIDEM — Nogometni sodnik Mario Facchin, ki je bil v sredo ranjen med izgredi med tekmo Reg-giana - Cagliari, se bo moral zdraviti v videmski bolnici dva tedna, saj kovanec, ki ga je zadel v oko, mu je povzročil precej hude očesne poškodbe. Zdravniki upajo, da poškodbe ne bodo imele za Facchina hujših posledic.
Podvig Italije
VIDEM — Italiji je uspel veliki podvig, saj je prvič premagala Japonsko, in sicer z rezultatom 3:1. V prvem setu je zgledalo, da bo Japoncem tudi tokrat uspelo premagati gostitelje, saj so set osvojili s 15:8. V nadaljevanju pa so Italijani zbrali svoje vrste in osvojili naslednje tri sete (15:9, 15:11, 15:9)
Tudi za naše odbojkarice in odbojkarje se počitnice iztekajo Nekatere šesterke so že pričele s pripravami, druge pa jim bodo sledile. Dolga leta je bil Rovinj pravi odbojkarski tabor za naše naj mlajše. Nato so prišle na vrsto Bani, kjer se zadnja leta zbere preko sto mladih fantov in deklet, ki se učijo odbojkarske abecede. Tudi letos bodo Bani glavni odbojkarski tabor za naše mlade moči. Nekatera naša društva pa seveda iščejo in se poslužujejo še drugih možnosti za priprave, ki so za ta čas najbolj primerne.
Tako bo v nedeljo odšla skupina mladih odbojkaric in odbojkarjev ŠZ Bor v Škofjo Loko. To bo prvič, da gredo naši fantje in dekleta na priprave v ta kraj. Glede na izredno vročino je Škofja Loka veliko bolj primerna kot Rovinj (kjer so bili zastopniki Bora lani na pripravah), ker poleg na odličnih o-koliških terenih in izletniških točkah, bodo lahko vadili tudi v izredno lepi in funkcionalni telovadnici, kjer lahko vadijo po tri skupine istočasno. Poleg intenzivne, dvakrat dnevne priprave (seveda mislimo na starost in pripravo), bodo imeli naši fantje še nekaj strokovnih predavanj, jioučhih' izletov, prijateljskih srečanj in podobno, da se v osmih dneh, kolikor bodo ostali v Škofji Loki, res ne bedo dolgočasili. Upati je le, da bo tudi vreme naklonjeno, kar bo bivanje mladih odbojkaric in odbojkarjev v tem lepem gorenjskem kraju samo še popestrilo.
Od jutri pa do nedelje, 29. t.m., bo izpopcln;evalo svoje odbojkarsko znanje v Škofji Loki 25 deklet in fantov ŠZ Bor. To so seveda naj-mlaiši, katerih se športna pot še-'e pričenja.	G. F.
Odbojkarji Juventine na pripravah na Bledu
Včeraj popoldne so dospeli na desetdnevne priprave ob blejsko jezero mladi odbojkarji Juventine iz Štandreža. Skupina šteje 15 članov, in to mladih od 14. do 17. leta starosti; poleg tega pa so prisotni še štirje trenerji in spremljevalci. Tečaj na Bledu se bo zaključil v nedeljo, 29. avgusta.
To je prva tovrstna pobuda gori-ških odbojkarjev, ki jo prireja šport no društvo Juventina, kar kaže, da ponovno pri nas na Goriškem raste zanimanje za odbojko; poleg tega pa so te priprave dobra osnova za nadaljnji lazvoj moške odbojke pri
nas. Včeraj, prvi dan priprav, je motilo deževno vreme, upati je, da bo v naslednjih dneh vreme primerno za treniranje na prostem. V primeru slabega vremena pa bodo odbojkarji trenirali v telovadnici.
Naj še k temu dodamo naslov, kjer so igralci Juventine: Hotel Svoboda 64260 Bled, telefon 003864/ 77-404 (več o samih pripravah bomo poročali v eni izmed naših naslednjih številk, (ik)
Mihajlovič pa je presenečenim novinarjem izjavil: »Vprašanje se lahko dokaj enostavno reši, saj so med Brazilijo in Sovjetsko zvezo zelo plodni odnosi tako na športnem kot na kulturnem področju. Dovolj je, da v zameno za Dasajeva Brazilci odstopijo kakemu sovjetskemu moštvu svoje nogometaše.*
NOGOMET
Dasajev v Brazilijo?
SAO PAULO — Veliko brazilskih prvoligaških moštev je zainteresiranih za nakup vratarja sovjetske reprezentance Dasajeva. za katerega izvedenci menijo, da je bil najboljši čuvar mreže na zadnjem svetovnem prvenstvu. Vendar je pri tem prepreka, kajti sovjetski športniki ne smejo iz domovine pred 29 letom starosti.
Sovjetski veleposlanik v Braziliji
1.	— prvi
drugi
2.	— prvi
drugi
3.	— prvi
drugi
4.	— prvi
drugi
5.	— prvi
drugi
6.	— prvi
drugi
X
1
X
2
2
1
1
X
X
2
1
1

..
Danes igra za vas
Renato Mihelčič (Zarja)
"■■t

veznosti je lansko leto opustil aktivnost. Letos pa bo spet nastopal pri bazovski Zarji. Na igrišču zaseda najrajši položaj veznega igralca, čeprav marsikdaj igra tudi na položaju «prostega branilca*.
Kakor nam je povedal v krajšem telefonskem razgovoru meni, da bo v letošnjem prvenstvu Zarja ob koncu prvenstva dosegla visoko uvrstitev, saj razpolaga z nekaterimi obe-lajočimi mladimi igralci, ki so odlično jamstvo za dobre rezultate. Vsekakor pa naloga ekipe ne bo lahka, saj so nekatera druga moštva res kvalitetna.
Renato Mihelčič (r. 1958), se že enajst let aktivno ukvarja z nogometom. Vedno je nastopal z moštvom Rosandre, s katero je odigral ludi prvenstvo prve amaterske lige. Po razpustu ekipe je začel trenirati pri Krasu, toda zaradi delovnih ob-
Avellino - Lazio Bari - Foggia Campobasso - Fiorentina 2 Catania - Genoa Cesena - Arezzo Vicenza - Inter Monza - Cagliari Padova - Milan Perugia - Napoti Piša - Bologna Reggiana - Torino Rimini - Udinese Verona - Spal
X t
2 X
X X
............................m................imihimiiii.umi..
Telovadni tečaj za vzgojo predšolskih otrok
Trener Primorja Mikuš
pa se bomo udeležili turnirja Krasa. Vmes pa bomo 5. in 12. septembra odigrali tekmi za deželni pokal.*
I. P.
ŠD PRIMORJE 1982/83
VRATARJA
Mario Adamich, Mariano Babuder.
BRANILCI
Dario Angileri, Gabrijel Husu, Sergij Husu, Valter Husu, Vasilij Pertot, Gianfranco Samese, Marjan Štoka, Evelino Tomizza.
VEZNI IGRALCI
Dario Antonič, Ello Bortolotti, Gianni Di Benedetto, Valter Husu, Tulilo Schlpizza, Peter Zaccaria.
NAPADALCI
Walter Pertot, Oskar Rustja, Mirko Sardoč, Vasilij Štoka, Robert Vidali.
ODHODI:
William De Bernardi (napadalec), Virgilio Novel (napadalec).
Afera v Franclji
PARIZ — Francoski nogomet doživlja vrtinec polemik zaradi izjav bivšega predsednika ekipe Saint E-tienne, Rogera Rochera, ki je izjavil, da "e njegova bivša ekipa, kakor tudi druge, poslužuje ponareje nih računovodstev in obtožil nogo-
Tečaj se je pričel v Savinjski dolini in sicer v Mozirju 2. avgusta 1982. Organiziralo ga je športno društvo »Partizan* iz Slovenije v Gozdni šoli Mozirje
Udeležilo se ga je 11 članov iz Celja. Ljubljane, Laškega in Trsta S Trsta sta se tečaja udeležili pod pisana in Katarina Ciuki.
S prvim dnem se je tečaj pričel s predavanjem prof. Marije Kosec o literaturi za telesno vzgojo pred šolskega otroka o njegovem razvoju in mišičevju, nato je predavateljica spregovorila o tem, kako lab ko predšolski otrok telovadi s star ši in nato sam. Otrok lahko začne telovaditi že od 18. meseca dalje, kajti taki otroci ostanejo spretnejši in zato tudi njihov razvoj ne za ostaja
Zanimivo je bilo tudi predavanje prof. Jože Kabajenove, ki nas je učila ritmi? ne vaje in tudi vaje za starše in otroke. Mnogo pozornosti je polagala na to, da otroci telovadijo s starši in ne smejo zaostajati in niti popustiti telovadbe kasno jo
Od sobote dalje se .je tečaj nadaljeval s predavanji profesoric Majde švagelj in Sonje Dolenc o predšolskem otroku. Spregovorili sta o tem, kako otrok telovadi^ sam ali po raznih športnih društvih. Imeli smo tudi orientacijski pohod v bližini Gozdne šole in tudi mali izlet od Gozdne šole do Mozirja kjer smo se ustavili tudi v Savinj skem gaju. Tu srn' si ogledali kmečko hišo. zibelko, skrinio. opremo in stari, zlat kmečki prstan.
Vse to so darovali Mozirčani. V
mlinu je celo še shranjeno orodje kot takrat, ko je mlin deloval.
Spomladi imajo Možirčani tudi balkonski teden To je zelo lep običaj Tedaj komisija ocenjuje cvetlice po baikonih in najpridnejšo gospodinjo tudi nagradi.
V soboto zjutraj smo obiskali ko pališče Partizan v Šoštanju, ki dobiva toplo vodo od bližnje električ ne centrale. Tu smo imeli vadbeno
uro. kako naučimo plavati predšolskega otroka. O tem nam je predavala prof. Sonja Dolenc.
V ponedeljek in torek zjutraj smo polagali izpit v šolski telovadnici z otroki otroškega vrtca iz Mozirja.
Tečaj je potekal zelo zanimivo, vzdušje je bilo zelo prijetno, škoda samo, da nam je
vreme naga
jalo.
Profesorji so nam govorili o or-
HimiMSttnMIMitMIHHOMIKOHtlllllRIIIIMMIIfltimimillltlllllllllllllllllllMIlliAHIIIItMMIHIIIHHMSIllMIIIIIIV
OBVESTILA
SK Devin - planinski odsek
organizira jutri, 22. avgusta enodnevni Izlet na Vlšarje z vzponom na Lovce. Odhod z osebnimi avtomobili ob 6. url iz Sesljana.
Za informacije: Mirko Škabar tel. 200494.
• • «
ŠZ Gaja
organizira izpopolnjevalni tečaj v tenisu za mladince. Tečaj, ki bo obsegal deset lekcij, se bo pričel v sredo, 25. avgusta ob 8. uri. Vpisovanje in druga pojasnila na teniških igriščih na Padričah v sredo, 25. avgusta, ob 8. uri.
* • •
ŠZ Gaja
organizira izpopolnjevalni tečaj v tenisu za odrasle. Tečaj, H bo obsegal 10 lekcij, se bo pričel v sredo, 25. avgusta, ob 20. uri. Vpisov nje in druga pojasnila na teniških igriščih na Padričah v sredo, 25. avgusta, ob 20. uri.
ŠK Kras
obvešča, da se bodo pričeli treningi za začetnike 23. t.m. na nogometnem igrišču v Repnu. Treningi bodo ob ponedeljkih, sredah in petkih od 17. do 19. ure.
Odbojkarski odsek ŠZ Bor obvešča, da je zbirališče udeležencev tečaja v Škofji Loki jutri, 22. avgusta, ob 7.30 po jugoslovanskem času pred sežansko železniško postajo. Odhod vlaka je ob 7.50.
• • «
ŠD KonMLel
obvešča, da se bodo treningi košarke začeli v ponedeljek, 23. t.m., na Igrišču na Kontovelu po sledečem razporedu: ob 17. uri miniba-sket (letnik 1971 in mlajši); ob
18.	uri dečki (letnik 1969-70); ob
19.	url kadeti (letnik 1967 - 68). V primeru slabega vremena bodo treningi naslednjega dne ob istem času.
ganizacijskih oblikah predšolske telesne vzgoje. Poudarili so, da j« važna dejavnost po želji otrok in da moramo ločiti individualno delo s posameznim otrokom od skupinske zaposlitve. Važno je vsakodnevno razgibavanje, kjer ločimo različne gibalne minute. Vsaka vadbena ura mora biti razdeljena na točke, ki jih sestavlja štiri vrste vaj: gimnastične vaje, vaje za spretnost in moč. skoki ter različne hoje in teki.
Važni so tudi nastopi za predšolske otroke, to je občasna oblika prikaza vzgojnovarnostne dejavnosti v veselje otrok, ki na ta način pokažejo dosežke na telesnovzgojnem področju.
Slišali smo precej tudi o metodiki gimnastike. Tu je važna metoda pripovedovanja in demonstracije ter pojasnilo, razlaga, pogovor, vabilo, navodilo itd.
Sicer se vse te metode povezujejo in dopolnjujejo. Razgovor o tem bi še sledil, vendar na kratko lahko omenim, da je naš učni načrt potekal takole: 72 ur tečaja so razdelili na teorijo in metodiko telesne vzgojne, športno medicino, praktično gradivo ter izpite.
Zaključne izpite smo izdelali vsi in oktobra bomo vsi dvignili svojo diplomo v športnem društvu Partizan v Ljubljani. Vida Vidali
Padec Hinaulta
TULLE — Francoz Bernard Hi-nault se je včeraj huje poškodoval in skoraj gotovo ne bo mogel tekmovati na kolesarskem SP v Angliji.
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek
TRST. Ul. Montecchi 6. P P S59	lel. (040) 79 46 72 (4 linije) TL* 460270
Podružnico Gorica Drevored 24 maggio 1
Tel. (0481) 833B2 (85723)
Naročnino
Mesečno 8.000 lir — celoletno 59.000
V SFRJ številko 6,00 din, ob nedeliah 6.00 din, zo zasebnike mesečno 90,00, letno 900.00 din, zo organizacije in podietio mesečno 120.00, letno 1200m
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 Stran 6
PRIMORSKI DNEVNIK
Zo SFRJ 2,rc račun 50101-603-45361 ADIT — DZS 61000 L|UWI«* Gradišče 10/11. nad., telefon 223023 Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir.
Oglasi
.........	3..................... ,______ 1 st., viš. 43 n'ml
32.400 lir. Finančni 1.100, legalni 1.000, osmrtnice po format«, sožalja 1.500 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir besM ' Ob praznikih: povišek 20%. IVA 18%. Oglasi Iz dežele Furlanije krniinn rh nnročnio nrl oalasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih 0
kraline se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, v Italiji pri SPI.
21. avgusta 1982 Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaisl in tiska I
IZTT S Trst
Član italijanske] zv*ze Čisopisntn založnikov AEG
GOSPODARSKO PISMO IZ SLOVENIJE
Podražil se bo kapital
Nasvet - finančnikov tistih fi nančnih ustanov, od katerih je jugoslovansko gospodarstvo moč no odvisno, ie bil kratek: «če se hočete kolikor toliko spoprijeti z inflacijo in ce hočete dinarju zagotoviti trdnejšo podlaoo oziroma veljavo, morate občutno dvigniti obrestno mero za posojila.s To je po njihovem receptu, ki ie sicer star že nekaj let, odločilno za stabilizacijo jugoslovanskega gospo darstva. Upoštevali so namreč svoje izkušnje z inflacijo. V zahodnem postavnem svetu namreč velja, da ie treba obresti za posojila, ki se iih uporablja v gospodarske in tudi negospodarske namene, dvigniti tako visoko, da so višje kot pa ie inflacijska stopnja. Šele na tak način je možno delno zadržati pretirano naložbe no vnemo. Kadar je namreč in flaciia velika, takrat ie negospodarno zadrževati denar na bankah. pač pa je gospodarno denar čimprej v kaj naložiti, seveda uo možnosti iako. da si pri naložbah pomagaš s posojilom, ki ima o-brestne mere nižje kot pa je inflacijska rast. Na ta način se namreč posojila zaradi inflacije vsako leto pocenijo, sposoien denar, ki ga je treba vračati, ie mani vreden in ga je lažje vračati. Obramba proti temu so visoke obresti (tako za posojila, kot za denar, ki ie spravljen v bankah). Najbolj radilcalno ie ta ko gospodarsko politiko izpeljala ameriška gospodarska politika ood predsednikom Reaganom, čeprav so seveda takšno gospodarsko politiko boli narekovali drugi vzroki, kot na sama inflacija. Zdaj je tudi jugoslovanska gospodarska politika začela stopati bo teh poteh. Napovedo/e (sklep pa ie že skoraj dokončen, saj so se zanj sporazumeli m združenju jugoslovanskih bank), da bodo že oktobra povečali obrestne mere: tako za potrošniška posojila kot denar, ki aa imajo ljudje spravljenega v bankah, in tudi za nošo rila. ki si iih bodo najemali v gospodarstvu ali pa organizacije izven gospodarstva. Kot so priznali sami bankirji ie namen višjih obresti predvsem v tem. da bi denar dobil večjo veliavo in da bi umirili naložbeno ihto.
Nobena skrivnost ni. da je bil tak ukren sprelet pod močnim vplivom svetovnih finačnih organizacij. hkrati na ta nkrev snet ni tak. kot so si aa zamislili zahodni finančniki. Obrestne mere so se povečale za posojila za po dietia od 16 na IS oziroma 20 odstotkov. To pa je mani kot ie bilo zahtevano n’ede na tisto ora vilo. da morajo biti obrestne me re viš ie kot pa ie inflacijska stopnja. Posamezne republike in predstavniki aosoodarstva namreč niso soglašali z povečevanjem o brestnih mer. zato so predstavniki jugoslovanskih bank sklenili pravzaprav nekakšen kompromis. Obrestne mere bodo poi-ečali. vendarle ne za toliko, kolikršna ie inflaciia. Tak kompromis pa ie vendarle razumljiv.
Zaradi visoke inflacije v zadnjih nekaj letih in zaradi skorajda nespremenjenih posojilnih oogoiev (obresti) so se jugoslovanska podjetja močno zadolževala za nove investicije. Kot smo že rekli, bi tako ravnal vsak gospodaren gospodar. In vsaj do tej strani so jugoslovanska podjetja ravnala dokaj gospodarno. Za sebe seveda, ne pa za celotno rugo-slovansko gospodarstvo. Posledica tega je bila velika naložbena vnema, tako da ie šlo v zadnjih letih celo več kot štiri desetine nacionalnega bogastva samo za naložbe. To seveda ne bi bilo nič slabega, če bi bil denar naložen dobro irt v produktivne namene, toda veliko tega denarja se ie, preprosto rečeno, vrglo stran. Zato učinki naložb niso bili najboljši. pa tudi ne glede na to celotno gospodarstvo tako velikega deleža ne more prenesti, saj bi denarja zmanjkalo za druge reči brez katerih gospodarstvo tudi ne more delovati. Zato so uprizorili pravo politično hajko, s katero so že pred tremi leti skušali zaustaviti pretirano naioibeno ma niio. Trditve politikov in vodilnih gospodarstvenikov, da ie tako obsežen naložbeni obsea nevzdržen, so bile pravilne, 'oda vsa niihn ra svarila in tudi ukreni so bili oremalo. da bi lahko naložbeno ihto zaustavili
Poraba denarja za naložbe je namreč še zdaj precej velika.
Seveda je tako porabo močno spodbujala tudi sama primarna emisija denarja (tiskanje novega denarja). Ko so uvideli, da je prevelika primarna emisija močan pospeševalec inflacije, so jo seveda «prepovedali» (oziroma določili, kaj narekuje primarno emisijo). Denarja iz nekakšne večne blagajne je poslej pritekalo vse manj, zato ga je gospodarstvu, ki je bilo močno zadolženo žara di naložb, začelo primanjkovati in se je moralo zaradi tega čedalje bolj zadolževali tudi za najrazličnejše druge namene, ne samo za naložbe.
Počasi pa je začelo denarja pri manjkovati tudi bankam in pred dvema letoma so banke prvič začele tožiti zaradi pomanjkanja denarja in opozarjale, da jim grozi plačilna nesposobnost (nelikvidnost). Plačilna nesposobnost pa lahko povsem ohromi tisto gospodarstvo. ki je pri bankah močno zadolženo in je zato skoraj pri vseh poslovnih potezah odvisno od bančnega kapitala. Podje tja so namreč postavljena pred dejstvo, da se morajo zadolžena ti, če hočejo ohranjati proizvodni cikel. Zato se je precejšen del gospodarstva tudi močno otepal namere, da bi kapital podražili, kajti zaradi velike odvisnosti od bank jim bodo nove obresti povzročite dodatne stroške.
Tudi marsikateri vodilni gospo darstveniki so se upirali nameri, da bi podražili bančni kapital (denar za posojila). Zlasti so se temu upirali tisti, ki so prišli od tam. k'er je gospodarstvo (ali določeno področje) močno zadolženo, kar je seveda razumljivo. Nekateri pa so se upirali ideji o dražjih posojilih oziroma povečanih obresti zaradi nekakšne teorije. saj so zagotavljali, da v pogojih socialističnega gospodarstva kapital ne more imeti take tržne vrednosti kot jo ima na primer v kapitalističnih gospodarstvih. Njihova teorija seveda velja le takrat, kadar gospodarstvo ne muči inflacija, kadar pa nastopa inflacija tudi zaradi tega, ker kapital ni pravdno ovrednoten, tudi njihova teorija izgublja temelje.
Vse to ie seveda vplivalo, da so se odločili za nižie obrestne mere kot na bo inflacijska stop nia < z Vaj že javno iziavho-o na' vidne si zvezni nosvodarstven''-1 da bo inflacija letos v Juaosia vin približno 25-odstotna). Ven dar na se zdi. da ■>> bil odoor proti podražitvi konitala zlomlien prepozno Odpor -'e 1’’ namreč-očitno zlomljen šele pri snovalih' drdanrornena nronm na nnsnodnr ske stabilizacije oziroma pri nie nem sester vem delu: proliir.flu diski politiki.
Zakaj prepozno? Zato ker ie v zadnjih treh letih gospodarstvo postalo še boli odvisno od bančnega kapitala m bodo zato vore čane obresti postale breme večjemu delu gospodarstva kot bi bile sicer. Toda to ie le en od govor. Takšen strošek nam-eč go soodarstvo lažje prenese, če ie stopnia industrijske rasti oziro ma industrijske izdelave čimve čia. Pred tremi leti ie bila tr stopnja precej visoka (pa tudi še predlani) zdai pa čedalie bol1 pada. kar pomeni, da bo i*-av za radi tena prišlo nnsvodarsko v kar hude škripce. Toda poteza ie bila nujna: kapital ie namreč preveč izgubljale svoio veliavo. poraba na se ie premočno pove čevala. Lahko torej pričakujemo da bo (zaradi tena. ker bodo ti sti. ki hranijo denar t> bankah, poslej dobivali reč. tisti, ki na se bodo boli zadolževal1 pa bodo izgubljal1 boli) kapitalu polanr-ma začela rasti vrednost in da se bo zaradi tega tudi poraba denarja zlasti tistena za naložbe, začela zmanjševati Toda tena ne more jo zagotoviti samo viš te obresti. Podjetja namreč enostavno kai lahko te stroške, ki iih bodo ime li zaradi dražjega kapitala, nre valiio na druge, če iim bo dom ščeno. da bodo lahko svoje izdel ke dražili po mili volU. Upamo torej, da ie bila nedavna zamr znitev cen zavestno povezana « podražitvijo kapitala Če ie tako potem lahko ugotovimo da gospo darska politika polagoma stopo po poti. ki io zahteva dolaoroč neiši program gospodarske štabi lizaciie oziroma proliinfiacijsl: program. Toda za potrditev te misli bo treba še počakati no ukrepe, k- bodo sledili.
JOŽE PETROVČIČ
IZVOLJEN JE BIL LEVIČAR ALF0NSI
Volitve na Korziki v znamenju atentatov
Za izvolitev predsednika je bila odločilna podpora KPF
Dopisnik Dela za Primorski dnevnik
PARIZ — Korziška pokrajinska skupščina, prva v Franciji, je včeraj za predsednika malce presenetljivo izbrala predstavnika levice. Za pravo «budnico* so na dan volitev poskrbeli separatisti, ki so v zgodnjih jutranjih urah po vsem o-toku izvedli več kot 60 bombnih a tentatov.
Korziški bombni atentati sicer niso tako hudi kot na celini, kajti separatisti ilegalne organizacije ELNC ponavadi uporabljajo po 50 do 200-gramske količine plastičnega razstreliva. toda gmotna škoda je kljub vsemu velika. Davišnji «ognjemet* je bil skrbno pripravljen, saj je večina eksplozij odjeknila med četrto in pol peto. tarče pa so bile pred vsem bančne podružnice, uradi in trgovine «Pinzutov», kot pravijo po korziško celinskim Francozom.
Burno jutro ni skalilo praznične ga vzdušja, in otoška TV je celo neposredno prenašala ves potek volitev. Vloga predsednika pokrajinske skupščine bo namreč zelo pomembna. V obdobju, ko poslanci ne bodo zasedali (teoretično se bodo zbrali enkrat na tri mesece), bo prav predsednik z operativnim štabom odločal o namenski porabi o-toškega proračuna. Zaradi pisanega sestava skupščine pred volitvami nihče ni hotel tvegati napovedi. Podrla so se tudi pogajanja med poslanci levice in avtonomisti dr. Si-meonija, razklana pa je bila tudi desnica.
V prvem krogu je 61 poslancev izbiralo kar med osmimi kandidati, od katerih si seveda nobeden ni mogel priboriti potrebne absolutne večine. Podobno je bilo pri drugem glasovanju, čeprav je komunistični kandidat svoje glasove z umikom prepustil levemu radikalu Nicolasu Alfonsiju. Odločitev je tedaj padla šele v tretjem krogu, ko je bila potrebna samo še relativna večina. In čeprav so avtonomisti trmasto glasovali za svojega voditelja dr. Si-meonija. je Alfonsi z dvema glasovoma naskoka le zmagal.
Za desničarskega kandidata Roc-ca - Serro, voditelja najmočnejšega otoškega klana, je bilo usodno »disidentstvo* Rogerja Rossija, brata slovitega pevca Tina Rossija, k' podobno kot avtonomisti ni hotel »barantati*. Vsekakor pa je volilni boj pokazal, da desnica tudi na Korziki še vedno čuti posledice lanskih razprtij med Giscardom in Chira com, čeprav so poslanci pri glaso vanju upoštevali predvsem »klansko* pripadnost.
Tudi novi predsednik Alfonsi kljub levičarski barvi ni brez klanskih obvez, temveč je siva eminenca Franeoisa Giaccobija. ki velja za voditelja drugega največjega kor-ziškega klana. Toda levica je vendarle pokazala več enotnosti in zato so v pariških vladnih štabih danes zadovoljni — še zlasti, ker je pričakovati, da bodo tudi samosvoji avtonomisti pri bodočem delu skupščine podprli vsaj nekatere napredne načrte o razvoju otoka, ki je vsem dosedanjim režimom povzročal toliko preglavic.
VILKO NOVAK
pristalo na letališču v Amritsaru. Pobc-isti so ubili ugrabitelja.
Letalo je včeraj zjutraj letelo na progi Bombav New Delhi. Pristalo je na letališču Jodpuhr ter potem nadaljevalo pot s 69 potniki. Nenadoma je v pilotovo kabino vstopil moški z revolverjem, ki je zahteval preusmeritev v Lahore (Pakistan). Pakistanske oblasti pristanka niso dovolile in letalo se je vrnilo v Indijo.
Ubiti Sikh je zahteval večjo vsoto denarja, pogovor z indijsko predsednico ter odstavitev političnih voditeljev v državi Amritsar v indijskem Pundžapu. Sikhov je v tej pokrajini okoli 10 milijonov ter zahtevajo avtonomijo.
V ZRN nacisti širijo sovraštvo do tujcev
BONN —Predvčerajšnjim ponoči so neznanci izvedli atentat na dom za tuje delavce v zahodnem Berlinu. Zlikovci so zažgali poslopje ter prisilili 52 gostov doma, da se izselijo.
DEVETNAJST LET PO IZSTRELITVI PRVE ŽENSKE V VESOLJE
Sovjetska kozmonavtka Svetlana Savickaja po stopinjah svoje predhodnice Tereškova
Za seboj ima bogate letalske izkušnje
MOSKVA - Vsak čas bi se rala predvčerajšnjim izstreljena jetska vesoljska ladja »soju* ^ spojiti z vesoljsko postajo »salju .; Za Anatolija Berezovoja in Val na Lebedeva, ki sta že 98 dm v . solju, pa bo sedanji »obisk* ne-povsem novega od dosedanjih, se na krovu »Sojuza T-7» go\e& mandanta Leonida Popova in 1 . nirja Aleksandra Serebrova na» J tudi 34-letna Svetlana Savi««*,;
Posadka vesoljske ladje »Sojuz T-7»: Leonid Popov, Svetlana Savickaja in Aleksander Serebrov
(AP)
tiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiigttiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiHiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMUliitiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiv
V ZDRUŽENIH NARODIH SE JE KONČALO ZASEDANJE 0 PALESTINI
Generalna skupščina je z veliko večino obsodila izraelsko agresijo v Libanonu
Proti so glasovale Grčije, vzdržale -
le ZDA in Izrael, medtem ko so se članice EGS, razen Potrjena pravica Palestincev do nacionalne neodvisnosti
V Bombayu zatrt policijski upor
BOMBAY — Vlada indijske države Maha-aštra je včeraj zjutraj preklicala policijsko uro, ki so jo u-vedb v sredo v 6 rajonih Bomba.va. Ukrep je bil sprejet zaradi upora policijskih agentov, ki so zahtevali zvišanje plač in boljše delovne pogoje. Manifestacijam so se pridružili tudi tekstilni delavci, ki stavkajo že 7 mesecev.
Obračun neredov je bil občuten: življenje je izgubilo 6 ljudi (oblasti trdijo, da so žrtve večinoma ropa rji in plenilci trgovin, ne pa policaji). Oblasti so nastopile zelo trdo: aretirali so 80 voditeljev policijskih demonstrantov ter odpustili iz službe več kot 100 agentov. Nadalje so razpustih policijski sindikat ter mobilizirali vojsko.
Ubit ugrabitelj indijskega letala
NEW DELHI - Letalo »boeing 737» družbe «Air India*. ki ga je včeraj zjutraj ugrabil pripadnik sekte »Sikh* Museeb Singh, je popoldne
Generalna skupščina OZN je včeraj obsodila izraelsko agresijo v Libanonu
••iiiiiiiMiiiiiiiiiiimiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiitiiiiiiiitiHiiiiHiiiiliiiiiiniMMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiMiiiiiiurMiiiiiiuiiiiiiiiiiHmiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiu
OBISK JUGOSLOVANSKE DELEGACIJE V NEW DELHIJU
Poudarjeni dobri odnosi med Jugoslavijo in Indijo
Predmet pogovora tudi težave glede sklicanja sestanka zunanjih ministrov, na katerem bi sprejeli spremembo kraja 7. vrba
NEW DELHI - Jugoslavija ir. Indija sta včeraj poudarili nujnost poglobitve enotnosti gibanja neuvrščenosti in še aktivnejšega delovanja v sedanjih zaostrenih mednarodnih razmerah, ki jih bremenijo različna krizna žarišča. Hkrati sta obe strani poudarili, da je treba čimpre.i sklicati 7. konferenco na vrhu. To so glavni poudarki iz včerajšnjega pogovora med članom predsedstva SFRJ Radovanom Vlaj-kovičem in predsednico indijske vlade Indiro Gandhi. Državnika sta izrekla resno zaskrbljenost zaradi nadaljnjega zaostrovanja položaja v svetu, ki .je posledica novih kriznih žarišč in pa blokovske politike. Indija je poudarila pripravljenost, da namesto Bagdada gosti 7. vrh neuvrščenih, če se bodo o tem do-

§
PRIMORSKE VESTI
Prazne postelje sredi turistične sezone
PORTOROŽ — Kaže, da so se poletne počitnice že prevesile v svoj tretji zaključni del. Na mejnih prehodih so že včeraj čakale daljše kolone tujih vozil za izstop kot za vstop v Jugoslavijo. Tudi zasedenost turističnih zmogljivosti je začela hitreje upadati. Na slovenski oba li in Krasu v avgustovskih dneh turistične zmogljivosti že dolgo niso bile tako slabo zasedene kar je še en dodaten udarec turističnemu gospodarstvu. N« portoroški rivieri
je v tem času 15 do 20 odstotkov manj turistov kot v istem času lani.
Na obali in Krasu je, če šteje mo zasedenost v počitniških domovih, okoli 16 tisoč turistov. Portoroški hoteli so zasedeni le 87,5 odstotka, lani so bili na ta dan 106-od stotno zasedeni. Kampi so zasedeni 50-odstotno, lani 65-odstotno. Zaseb ne sobe pa 75 odstotno, lani 100-od-stotno. Portoroški gostinski in turistični delavci so zatrdili, da je situacija podobna tudi v drugih ju
goslovanskih turističnih krajih. Ob vsem »em je zanimivo, da je v hotelu Palače, doslej v izvenpenzion-ski ponudbi uspeli prodati za približno 20 odstotkov v litrih več pijače kot v lanskem letu, in okoli 40 odstotkov vrednostno več hrane kot lani. Povprečna podražitev je bila 15-odstotna.
To pa so v hotelu Palače razlo žili takole »Dve največji restavraciji smo pokrili in sedaj dež ne pre
ganja več gostov. Odprli smo en popolnoma nov lokal in dva prenovili, ponudili nekaj novega privlačnejšega. Letos je manj gostov iz ZR Nemčije, ki so slabi potrošniki, in več gostov iz Skandinavije. Nizozemske in Velike Britanije, ki so boljši potrošniki od nemških turistov. V hotelih ponujamo v glav nem polpenzionskte pakete...*. Skratka določeni napori in vložena dela so prej ali slej morali roditi sad /	Boris Šuligoj
govorile članice gibanja nuevršče-nih. V včerajšnjem pogovoru so pozornost namenili tudi tako ime novanim proceduralnim težavam glede sklicanja sestanka zunanjih ministrov oziroma pooblaščenih voditeljev držav in vlad, na katerem bi sprejeli spremembo kraja 7.. vrha neuvrščenih.
Indira Gandhi je v pogovoru tudi opozorila na tradicionalno dobre in prijateljske stike med Indijo in Jugoslavijo, ki sta jih utemeljila že predsednik Tito in premier Nehru. Po pogovoru z Indiro Gandhi je bila jugoslovanska delegacija gost na slovesnem kosilu, ki ga je priredil indijski zunanji minister Narasimo Rao. (dd)
BEOGRAD — Narodna banka Ju goslavije je včeraj dala v promet novi kovanec za 10 dinarjev, ki je narejen iz zlitine, ki vsebuje 61 odstotkov bakra, 19 odstotkov nik lja in 2 odstotka cinka. Ta kovani denar ie ter'ak 5,1 grama, premer pa je 23 milimetrov. Na sredini ko vanca je grb SFRJ, okoli njega pa izpisano SFRJ v cirilici in latinici. Na drugi strani je označena vred nost kovanca ter letnica izdaje. Dosedanji kovanci v vrednosti 10 dinarjev ostajajo še naorej zakonito plačilno sredstvo, (dd)
Obsojeni ribiči
KORČULA — Patruljni čoln ju goslovanske vojne mornarice je v jugoslovanskih ozemeljskih vodah južno od otoka Sušca izsledil itali janski ribiški ladji ir ju pripeljal v pristanišče na Korčuli. Občinski sodnik za prekrške na Korčuli je
včeraj izrekel kazen poveljnikoma ladij. Kot so ugotovili, italijanski ladji nista lovili rib. vendar pa ribiških mrež nista imeli spravljenih v skladiščih in tudi ne zapečatenih, s čimer sta kršili zakon o obalnem morju in morskih vodah Jugoslavije. Poveljnika so kaznovali vsakega s 180.000 dinarji, plačati pa bosta morala tudi stroške sodnega postopka in čuvanja ladij v višini nekaj manj kot 125.000 dinarjev na ladjo Prav tako so italijanskim ribi čem zaplenili ulov. ki so ga našli na ladjah, (dd)
NEW YORK - Včeraj se je v Stekleni palači končalo izredno zasedanje generalne skupščine Združenih narodov o Palestini. Po štirih dneh dela in nastopov več kot 80 predstavnikov raznih držav. je skupščina izglasovala tri resolucije, ki odločno podpirajo palestinski narod in obsojajo izraelsko invazijo v Libanonu.
V politično najvažnejši resoluciji. katere nosilec je okrog trideset neuvrščenih držav, med katerimi je tudi Jugoslavija, je poleg obsodbe Izraela, prisotno tudi odločno stališče, da je treba palestinskemu narodu zagotovili pravico do domovine, oziroma točneje »pravico do nacionalne neodvisnosti v Palestini*. Gre prav gotovo za velik napredek v primerjavi z resolucijo prejšnjega po sebnega zasedanja o Palestini, ki je vsebovala splošnejšo formulacijo o «neotuljivih nacionalnih pravic* Palestincev.
S posebno resolucijo je generalna skupščina sklenila, naj bi prihodnje leto pod pokroviteljstvom OZN priredili mednarodno konferenco o Palestini v P.fcizu. Temeljni cilj te pobude je v tem, da bi reševanje bližnjevzhodne krize iztrgali iz rok velesil in prenesli na širšo raven mednarodne skupnosti in Združenih narodov.
S tretjo resolucijo pa so razglasili 4. junij za »mednarodni dan nedolžnega otroštva — žrtve agresije*. pri čemer je skupščina zavrnila člen, ki je predvideval, naj bi pred Stekleno palačo postavili spominsko ploščo, ki naj bi obeležila «smrt nedolžnih palestinskih in libanonskih otrok, žrtve izraelske agresije.* 1
Vse resolucije so sprejeli z veliko večino. Proti so glasovali le ZDA in Izrael, članice zahodnoevropske skupnosti, razen Grčije, pa so se vzdržale. Glasa obsojenega Izraela in njegovega največjega zaveznika sta torej ostala osamljena, kar imajo pobudniki zasedanja za največji uspeh zasedanja samega. Ameriški predstavnik pri OZN Lichenstein je izrazil dvome glede »modrosti* takih resolucij prav v trenutku, ko so v oblega nem Bejrutu dosegli sporazum, Izraelec Blum pa je resolucije označil za plod sovraštva arabskih držav do Izraela.
druga ženska v zgodovini vesoljs . odprav. Pred 19. leti je navLt kot prva poletela v vesolje tal® 26-letna Valentina Tereškova. .
Sovjetska sredstva javnega veščanja dajejo sedanji misiji PT seben poudarek prav zaradi P. sotnosti Saviskaje, da na Zanm že ocenjujejo sedanji P°^et -e. skrbno zrežirano propagandno S sto. Po pisanju zahodnih tiskom agencij je Sovjetska zveza P® la v vesolje žensko, da bi Pr,.jj la Američane, ki bodo sprtih poslali v krožnico z vesolj« trajektom svojo prvo žensko 6®" Ride. Take trditve so popoln iz trte zvite, saj ima Svetlano vickaja za sabo bogatejše 1«**%. izkušnje od marsikaterega veso skega pilota. Pri komaj 17 te« že bila svetovna prvakinja v F dalstvu, leta 1970 je osvojila s tovni naslov v akrobatskih P°" s klasičnim letalom, dve 1«1 Lj neje je diplomirala na moskov
se
letalski akademiji, ponaša P* «j, še z 18 svetovnimi rekordi,
svetovnimi rekordi, je osvojila tudi z reaktivnimi . Če k temu dodamo, da je ha ? kratnega heroja in
sedanj
maršala sovjetskega letalstva genija Savickega, je v krvi in vse pogoje, da je P°“l ^ jasno, da ima Svetlana letenj® druga ženska v vesolju. ^ Nj dvoma, da sovjetske ^ stvenike zanima ta polet, saLet-bržkone trajal vsaj en teden, s ^ lanina predhodnica Tereškova J® ^ la namreč v vesolju le 72 ur "'nj. minut, da bodo sedaj kako prenaša ženski daljše obdobje breztežnosti. vesoljskih poletov Georgij xl-
voj pa je za agencijo »TASS® . javil, da so Savickaji P°ve ,.ravi loge, ki jih uspešno lahko °j- ^ le ženska, saj je natančnejša bolj umirjena.
LONDON - Glasnik razisko«*11* skupine «British antartic survej včeraj sporočil v Cambridgu, <** v grešajo tri angleške znanstveni ledenem svetu Antarktike. ^ znanstveniki so prejšnjo nedelj0 . šli s popolno opremo (radio. itd.) na raziskovanje nekega ^ njega področja, toda se niso ^ oglasili. Sedaj jih iščejo Angl** čilsko letalstvo. Anglija ima s na Antarktiki 5 postaj.
101 žrtev gora v Zahodnih Alpah
AOSTA - S predvčeraj«#
ma dvema žrtvama na šylC"». ski strani Matterhorna (C** no) je število smrtnih P®#, rov v Zahodnih Alpah v ter£, nji sezoni naraslo na 101. ba je še dodati 112 težko ra™g. nih in tri pogrešane. 4. a'’®’": sta lani so zabeležili že ne* več kot 100 mrtvih, 39 t®** ranjenih,in 13 pogrešanih.
Največ nesreč se je kot o*, vadno, letos zgodilo v skuP.. Montblanca (43 mrtvili). dijo Matterhorn (Cervino) Jr Mischabel (nasproti Mattern0 na) 19, Grand Gombin in 9rtej Paradiso, vsak s 7 mrtvimi 1 Monte Rosa s petimi. NaJvr žrtev je bilo Francozov Izsledijo Švicarji (25),
(13). Nemci (11), Angleži Japonci (5), Španci (3). ", landci (2) ter Švedska. AvSv.. ja. Finska, Luksemburg inA goslavija (vsaka z eno Največ žrtev je treba Pr''>!s0* skrajnemu alpinizmu, manj “ smučanju.
VELIKA
ILUSTRIRANA
ENCIKLOPEDIJA
Kmalu na knjižnem trgu nepogrešljivo zbirka sedmih znanstvenih knjig. Sedem zakladov učenosti za vse življenje, j Format 22 x 29 cm Polusnje 2160 strani
10.500 ilustracij (7.200 v barvah)
200 zemljevidov
Velika ilustrirano enciklopedijo |e investicijo za vse življenje.
To enkratno znanstveno delo lahko dobite po znatno znižani ceni v prednaročilu
Prednaročila sprejema do Ul. sv Frančiško 20.
30 septembra letos TRŽAŠKA KNJIGARNA,
1