PRIMORSKI DNEVNIK
_________GLASSLO	OSVOBODILNE
Leto V - Cena 15 lir • 10 jugolir - 2.50 din_
FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
TRST sreda 30. marca 1949
Poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbon. postale
Otev. 75 (1165)
Vilijevo glasilo le začelo anje Casa uporabljati posebno metodo blatenja in klevetanja cone B našega ozemlja.
* eraj in predvčerajšnjim je namreč objavilo dva namišljene* ?cgovora: enega z nekim ezulom«, drugega pa z nekim ;™ah'-anoim, ki ga Vidalijev ipL Nedvoumno označuje s m, da mu postavlja ha jezik aze kot je n. pr. «banda di ito» itd.
Glavni cilj in svriia vsega te-sa .najnovejjega razlivanja vi-h, fvske gnojnice pa je «do-nt d za vsako ceno, da je co-°zemtie, ki je zasedeno po Jugoslovanskih imperialistih», tat", •vlada teror, kjer ni ni-svobode, kjer so anti-X? • preSanjani itd. Po drugi aiipL1 pa Vidalijevo gla-Nmazsti, da so ezuli iz co-e a nedolžne žrtve tega teror-J<- m temu podobno- Zlasti iz ia H V°fa s «Ptrančanom» izha-obstaja med obema cena* sim,o ,seveda po zaslugi jugo-zaul	oblasti	-	cželezna
iP *???’ v Piranu samem pa da
m?«, -en pekel- da je sploh ne-mog^e oditi tja jn se y pira.
samem pogovdriti z domači-D ’ L®.nlvei: da jih je treba loviti
trstu, da bi človek kaj izve-0 tamkajšnjih «groznih> čar, r Tu Vidalijev «Piran-taJ namreč ve povedati, da 2i»-„ vluda pravi «regime poil-ufi? 0-® di terrore«. V duhu zad-Vidaiijevih uvodnih član-■PrjPoveduje »Pirančan«, da o	ufficiale	cli	Tito-s
em vpra5anju govori le na L L 0 tržaškem guvernerju vern <s,Uaz'J>- Namesto o gu-»iii JU pa se govori <sempre n„ ^^tamentej, o aneksiji co-k Jugoslaviji.
d °Vek se pri vsem tem za'u-mp;i^rašuje. ali čita govor a-UoX( a delegata pred Varja r svetom, ko ta odgovar-kršihf S0VJ ctskl protest proti strLn	mirovne pogodbe s
Trst?,1 anSlo-ameriške VU v zauni a ,pa da ima pred očmi bera ‘e	letnike «La Voce 11-
LunrL-<	saagero Venetom. «11
Khcfi in Podobna fašistična hlm-iT’ katerim Viaali sedaj 0ob,aza vse njihove dosedanje Prot; ^	fašistične izbruhe
llJU. , ^oskiViji in njenim na-daio n,161 h ni cta.ie prav. jcaicor Predstava udi imperialističnim barodmn l v na j višjih medica	forumih in s tem pod-
kumente°ve protisovjetske «ar-
ko^nnn2L3lIte- kai se dogaja Nlfvr- dlca vsega tega! se m nič manj kot to, da ljudsi J azuli in vsi sovražniki
stali eziun (ki 5e niso po' VernpriIJ	navdušujejo za gu-
Ue čiti?’ c®Prav v Piranu sploh s'Ušai^'10 dopisov in ne po-rimX.radia ~ Pravi ePiran-fleti v,, ’ ce Pa hočejo kaj izve-Pa na,ra,io Priti v Trst. Zlasti Itaik ,?€d? prav nič o vstopu ^veUeJ1tlantski pakt in o naj-klejp m?1 stališču De Gasperija ker ip , T° pa zaradi tega. «si>0ra.,„Le skuPaj napravljeno škirn, i? n° med anglo-ameri-So vči mperialisti in Titom, ki
za to ni treba iskati daleč in je dovolj prelistati že zgoraj omenjene in vse druge reakcionarne časopise.
Vidimo torej, da je tudi ta najnovejši Vidalijev način pisanja prav tako na liniji reakcije, na liniji obrambe proti-ljudskih elementov, kakor je na tej liniji vse ostalo Vidalijevo razbij aškA politikantstvo- Nj ego-vo trobentanje o terorju v coni B pa ne more prav tako kakor tudi trobentanje vseh reakcionarjev prav ničesar izpremeniti na dejstvu, da v coni B vlada resnično ljudska oblast.
Predvolivna špekulacija Vida-lija z zaščito ezulov mu sicer lahko prinese trenuten uspeh, ki ga bo morebiti dosegel za ceno opustitve in negacije linije marksizma-leninizma, za ceno prehoda na izrazito protiraz-redno stališče. To p-rotirazredr.c stališče pa postane toliko bolj izrazito, ko se omenjeni zaščitniški politiki ezulov priključuje še njihova obramba «italijan-stva« Tržaškega ozemlja, o-bramba, ki je bila začetek in konec vseh fašističnih argumentov, s pomočjo katerih so Trst in Julijsko krajino spremenili v odskočno desko za napad na Balkan pred osmimi leti.
Bivše italijanske kolonijeSfcKS
predmet barantanja zahodnih držav
Sforza moleduje v Washingtonu - Zahodne države pa gledajo na vprašanje kolonij le s strateškega stališča in s stališča svojih imperialističnih koristi
RIM, 29. — Agencija «France Presse« piše, da bodo zunanji ministri zahodnih držav razpravljali V Was!ungtonu o bivših italijanskih kolonijah, preden pride to vprašanje pred glavno skupščino OZN. Velika Britanija bo gotovo zahtevala upravo nad Cirenajko,- ki je zanjo velike strateške važnosti. Verjetno je, da se bodo ZDA in Francija pridružile temu stališču. Glede Tripolitanije bo Francija najbr-že podpirala Italijo, dočim bi hotela Velika Britanija dovoliti Tri-politaniji «neodviknost», ker računa, da bi z iztrebljanjem nacionalističnih čustev Arabcev lahko vplivala na tamkajšnjo vlado. Temu pa se bi Francija gotovo uprla zaradi bližine Tunizije. Verjetno je, da bodo odločitev glede Tripolitanije odobrili.
Glede Eritreje sc zdi, da bi bila Francija za to, da dobi zahodni, del Abesinija, da dobi tako izhod na morje, severni del pa Italija. Itali-
ja pa zahteva vso Eritrejo. Ni pa še jasno stališče Velike Britanije in ZDA, ki ne bi hotele vmiti Eritreje Italiji.
Glede Somalije zahteva Francija vrnitev Fezzana ter podpira italijanske' zahteve, ki jim kakor se zdi ng nasprotujejo ZDA in Velika Britanija.
Italijanski zunanji jninister Sfor-za, ki je sedaj v Washingtonu, in ie danes govoril z zunanjim mini-stran Achesonom, je izjavil, da bo glede . Eritreje predlagal skupni francosko - italijansko - britanski mandat.
Toda zdi sc. da niso ne v IVa-shingtonu ne v Londonu preveč navdušeni, da bi katero koli kolonijo vrnili Italiji. Po mnenju, ki vlada v Londonu, je položaj približno tale: angleško-francosko.ame-riški sporazum, da se Cirenajka izroči Veliki Britaniji, Fezzan Franciji; glede Tripolitanije in Eritreje še neodločeno, toda tri zahodne dr-
Ameriški	m
pršpravl§a§a	sporazun
Pri njihovih načrtih je Iberski polotok strateške važnosti - Sovjetski, češkoslovaški, poljski in jugoslovanski delegati na konferenci za mir v Mew Yorku dobili nalog, naj takoj po konferenci zapustijo ZDA
! LONDON, 29. — Danes so namestniki zunanjih ministrov nadaljevali debato o 18. členu mirovne pogodbe z Avstrijo, ki se nanaša na razseljence. Sovjetski delegat Zaru-bin je zahteval, naj se v členu ohrani 5. paragraf, ki ga je na eni prejšnjih konferenc predlagala sovjetska delegacija, in na podlagi katerega bi bilo zabranjeno Avstriji in mednarodnim organizacijam nuditi pomoč onim ljudem, ki bi iz sovražnosti cdklonili pomoč svoje ,'a-rtne države ali p.a povratek v domovino.
Zahodni predstavniki so se temu uprli. Francoski delegat je predlagal, nai bi omenjeni paragraf nadomestili'z določbami o obveznostih, ki bi morale biti sestavni del splošne politike Avstrije do tujcev. O tem bodo razpravljali jutri.
žave so sporazujmne, da se te kolonije v nobenem primeru ne smejo vrniti Italiji. Verjetno je torej, da se bo vprašanje odgodilo na prihodnje leto.
Sforza je danes na tiskovni konferenci izjavil, da na svojem sestanku z Achesonom ni razpravljal o vprašanju kolonij. Na neposredno vprašanje je odgovoril: «Ne mislite na kolonije, pač pa na interese Afrike«-Danes se je sestal centralni komite komunistične partije. O prvi
jtiMr mm 0»
Slovenski priimki
gliatti poudaril, da so imperialistie ne države, in še posebno vodilni krogi ZDA krenili po poti vojne. Do tega jih silijo sledeči vzroki: 1. razširiti hočejo svoje gospostvo na svetu; 2. zastaviti pot mogočnemu in zmagovitemu osvobodilnemu gibanju v kolonialnih in polkolo-nialnih deželah ter napredovanju socializma; 3. potreba, da se s povečanjem proizvodnje vojnega materiala kolikor mogoče izognejo gospodarski krizi, ki že grozi posebno ZDA. Toda hujskači na protisovjetsko vojno so postavljeni pred veliko oviro, ki je volja narodov do miru. Eri svoji vojni propagandi so se vojnim hujskačem pridružili visoki krogi Vatikana in katoliške cerkve.
Končno je Togliatti poudaril potrebo ustanovitve široke fronte miru in važnost gibanja za mir v vseh državah
Proti ° zciružitvi oben con .... (q. , imenovanj'u guverner-Stete vsa? s.eveda niso še na-ki so ne samo -- »J- e°sl°vanske, temveč so
? nujno'??11 tega- ker so lazi slu?iin m ? Protisovjetske in Glavi? irnperialistom).
^‘^riin 7,za.deva te vidalijevske ^idaii i Je zaS('lta ezulov. !°livni k??arnre'; sedal v Pred' ?,a3novei-j panJ! Postal njihov
jernlh? tltnlk in patron. nai? h- toreJ scda3 v za' et>te It! 'se protiljudske ele-^ente’ tlste reakcionarne cle-Sred 111,1? lz cone B zbežali r namre? n ?!astja Iz cone (?Zeh tistih 1	1	nlhCe	dl'Ugi
0 Obla? so se zoper tiud-t pregrešili.
Dokazov
WASHINGTON, 29. — Predstavnik državnega departmana je danes javil, da so poslaništvom Sovjetske zveze, CSR, Poljske in Jugoslavije sporočili, da delegati teh držav na konferenci znanstvenikov in kulturnih delavcev za mir, ki je bil te dni v New Yorku, ne bodo dobili dovoljenja, da ostanejo v ZDA še nekaj časa po kongresu. Pravosodnemu departmanu so dali navodila, naj opozori delegate. <ln so njihovi potni listi veljavni samo za čas kongresa.
Ko se predstavnikom držav ljudske demokracije delajo take ovire, ko spravljajo voditelje komunistične partije na zatožno klop samo zaradi tega, ker se borijo proti vojnim hujskačem, pa se pripravlja pot za sporazum z vojnim zločincem in fašistom Francom. Komentator moskovskega radia je danes s tem v zvezi izjavil: «Ame-riški monopolisti pripravljajo sporazum s Francom. 2e nekaj časa obdeluje svetovna reakcija javno mnenje, da ga pripravi na novo sproženje tako imenovanega španskega vprašanja. Ali bodo narodi pozabili, da sta Franca spravila na oblast Hitler in Mussolini?, se sprašuje komentator in nato nadaljuje: Ali je Francoska Španija morda prenehala biti zavetišče fašizma in terorja, ali je prenehalo v tej državi preganjanje demokratov? Ne, tisočkrat ne. Gre pa za to, da se Franco in njegova vojska pridružita veliki avanturi, ki se pripravlja, ker ima Iberskj polotok prvovrstno strateško važnost.
dela udeležilo ll.OftO slovenskih mladincev, od katerih bo 8000 delalo na avtomobilski cesti Beograd—Zagreb.
zveze predstavljajo mogočno armado 9 milijonov mladincev, graditeljev komunizma, ki so neomajno zvesti boljševiški partiji.
ije
BUDIMPEŠTA, 29. — Madžarska vlada je izdala ukaz, ki nalaga kreditnim zadrugam epuracijo zemljiških veleposestnikov, ki so še člani zadrug v raznih krajih. Zadnie dni so aretirali okoli 500 ljudi uo večini kulakov, ki so tajno klali živino in. sekali gozdove.
Kongres Komsomola
MOSKVA, 29. — Danes popoldne se je začel v Kremlju XI. kongres Komsomola. Delegati in delegatke
m IH
MOSKVA. 29. — Moskovski radio javlja, d? je bil maršal Sokc-lovski imenovan za prvega namestnika ministra oboroženih sil ZSSR. Mesto Sokoiovskega kot poveljnika | sovjetskih čet v Nemčiji in povelj-| nika sovjetske vojaške uprave v 1 Nemčiji je prevzel general Cujkov.
iz vseh krajev velike Sovjetske novih stanovanj.
SKOPJE, 29. — V makedonski prestolnici bodo letos zgradili 1600
Dve nemški ustavi
LJUBLJANA, 29. — Danes so odpotovale prve brigade slovenske mladine na delo na velika gradbišča za mladino. Slovenski mladinci bodo delali na avtomobilski cesti Beograd—Zagreb in pri gradnji Novega Beograda. Letos se bo tega
Tako imenovani parlamentarni svet v Bonnu, ki ga sestavljajo predsedniki 11 pokrajinskih vlad zahodne Nemčije, že 7 mesecev brez uspeha dela na sestavljanju načrta «ustave» bodoče zahodno-nejnške separatne «aržave». Jalovost zasedanja v Bonnu se da tolmačiti s sedanjimi nastroji treh zahodnih komandantov glede formuliranja »okupacijskega statuta« zahodne Nemčije, ki ga je predložil ameriški general Clay,
Poleg teg4 je zasedanje sveta v Bonnu samo navadna kupčija v breme nemškega ljudstva. Zaključila se bo, ko se bodo tri okupacijske države sporazumele o novi razdelitvi trgov in surovin zahodne Nemčije, o razdelitvi davčnih dohodkov, ki jih nemško ljudstvo pla. čuje za račun okupacijskih stroškov (okoli 5 milijard mark letno), o načinu volitve upravnih in zakonodajnih teles, po katerih si hočejo okupacijske oblasti zajamčiti predstavnike v njih itd. Razume se, da bo bodoča «ustava» zahodne Nem-
čije vse drugo prej nego izraz vet lje nemškega ljudstva, ker ljudstvo ne sodeluje pri sestavljanju te <<ustave».
Na drugi strani je kongres ne.m škega ljudstva na javnem zasedanju v Berlinu, kjer so bile zastopane vse demokratične stranke in množične organizacije vzhodne Nemčije, sprejel načrt ustave in ga dal v razpravljanje ljudstvu. O tem načrtu ustave so razpravljali na preko 9000 ljudskih zborovanjih
Te dni je kongres nemškega ljudstva na šestem zasedanju soglasno odobril spopolnjeni načrt ustave. Na podlagi te ustave pripada vsa oblast ljudstvu, ki jo vrši preko ljudske skupščine, ki jo tvori 400 poslancev, ki jih ljudstvo izvoli. Na kongresu so tudi sprejeli reso lucijo, ki obsoja anglo-ameriško politiko cepitve Nemčije. Kongres zahteva sestavo centralne nemške vlade, vzpostavitev upravne in gospodarske enotnosti Nemčije ter sklicanje konference za sklenitev mirovne pogodbe.
Lažne vesti
proti Jugoslaviji
BEOGRAD, 29. (Tanjug) - V zadnjem času je italijanski in tržaški reakcionarni tisk, najbolj re akcionarne obveščevalne agencije in radijske postaje, kakor italijanski listi «Tempp», »Quotidiuno)\ cMomento)), «Fopolo», »Momento .Sera#, (cGjnrnale dTtalia)), agencija »Astra« in rimski radio ter tržaški listi «U.ltimissime», »Messaggero Venete«, «11 Lunedi«, «il Giomale di Trieste?), La Voce iibera», razširili lažne in nesmiselne novice o napetosti v Jugoslaviji, o sabotažnih dejanjih, neredih in uporih ((partizanov, ki so proti Titu«, o bitkah na jugoslovanski meji, o atentatih proti maršalu Titu, o vpoklicu pod orožje štirih letnikov, o mobilizaciji zdravnikov v Sloveniji, o manevrih jugoslovanskih čet v Istri, o zastraženju jugoslovanske meje ob Svobodnem tržaškem ozemlju, o operacijah proti oboroženim tolpam, o množičnem odpuščanju iz jugoslovanske vojske »elementov, ki so proti Titu«, o razgovoru maršala Tita ali ministra Rankoviča s predstavniki zahodnih držav na Brionih itd.
Te lažne vesti so razširili in jih še dalje širijo francoske, angleške in ameriške agencije, kakor «AFP», ((United Presse», «Reuter», ((Associated Press«, in listi «Daily Mailn, «Sunday Express», «Le Monde«, ((Liberation«, «France Soir«, «Epo-que», «Aurore — France Libre«, pariška, dunajska in atenska radijska postaja, in razume se tudi gla silo Vidalijeve frakcije Komunistične partije Tržaškega ozemlja «11 Lavoratore« ter glasilo Komunistične partije Italije «Unita». glasili Komunistične partije Francije «Hu-manite« in «Ce Soir«, glasilo stranke madžarskih delavcev «Szabad Nep» in drugi listi.
((Tanjuga je pooblaščen odločno zanikati vse te izmišljotine, ki jih spretno širijo v okviru kampanje laži in klevet, ki so jo sprožili proti Jugoslaviji.
Kakor v vseh drugih vprašanjih, tako je tudi glede vprašanja spre-menihe poitalijančenih slovenskih priimkov Vidalijevo glasilo ponovno dokazalo svoj kapitulantski c-portunizem.
Poslušajte, kaj p:še med drugimi cvetkami:
((Adcrentj ai principi dc-lla de. mocrazia. noi sianio sulki posizio-ne che Vordine del)ha essere eli-minato e sostituito da un aitro che annulli semplicemente la famige-rata legge Jdscistaa.
Takoj nato pa dodaja:
«Alio stesso tempo, pero, invitia-mo gli interessati a presentare la richiesta per il ripnsti.no del co gnome nella jorma onginaria...».
Taka so gnačela demokracije», ki jih zagovarja Vidalijevo glasilo. Načeino so proti ukazu anglo-ameriške vojaške uprave glede spremembe poitalijančenih slovenskih priimkov: praktično pa pozivajo Slovence naj sc ravnajo po istem ukazu, ki ga je treba zaradi načelnosti razveljaviti. Načelno so bili proti enojezičnim osebnim izkaznicam, praktično pa so pozvali prebivalstvo, naj dvigne iste enojezične izkaznice, pod lažno pretvezo, da se brez teh krivičnih izkaznic ne bo moglo voliti. Načelno stoje na stališču protiimperialistič-ne borbe; praktično pa so dosledni protiimpeiialistični borbi dali slovo.
Mi pa, ki smo pred letom dni, skupno z njimi, načelno in v praksi zastopal: dgsledno protibnperia-
listično Stališče tudi v vprašanju poitalijančenih slovenskih priimkov, smo bili takrat, kakor smo zanje danes, «nacionalistična tolpa«, in kakor nas obmetavajo s sličnimi psovkami danes samo zaradi tega, ker, smo trdno prepričani, da je načelnost brez ustreznih dejanj demagoška fraza.
Taka «načelnost» more biti lastna marsikateri demokraciji, nikakor pa ne more biti lastim tisti resnični demokraciji, ki predstavlja borbeni cilj vsega delovnega ljudstva.
Taka vnačela demokracijo), kakor jih zagovarja Vidalijevo glasilo, in po katerih sta si načelnost in praksa stalno v. laseh, na taka «načela» more pristati 2 navdušenjem celo fašizem, ki je socialistom dopuščal načelno kritiko kapitalizma, postoril pa jih je pred posebno sodišče, čim so iz teh kritični h in načelnih ugotovitev hote. li izvajati praktične zaključke.
Na taka anačela demokracije» pristane tudi anglc-amerišla vojaška uprava, ki jo ne briga, kaj ti načelno misliš, ampak želi in zahteva, da jo praktično ubogaš!
PROTI KRŠITVI
MIROVNE POGODRE
in vključitvi Trsta v atlantski pakt
V nedeljo 27. marca 1949 je skupščina predstavnikov tržaških demokratičnih organizacij Slovansko-italijanske ljudske fronte soglasno izglasovala sledeči protest proti atlantskemu paktu in proti poizkusu vključitve Tržaškega ozemlja v ta pakt:
VARNOSTNEMU SVETU OZN
NEW VORK
Skupščina glavnih odborov demokratičnih organizacij Slovansko-italijanske ljudske fronte Tržaškega ozemlja, ki prav gotovo tolmači voljo večine prebivalstva Trsta in njegovega ozemlja, obsoja atlantski pakt kot nov nevarni korak ameriškega imperializma za likvidiranje neodvisnosti narodov zahodne Evrope in kot nevarno orodje načrta priprav za napad in vojno proti Sovjetski zvezi :n proti ljudskim demokracijam. Hkrati protestira proti poizkusu vključitve Tržaškega ozemlja v ta pakt s kršitvijo vseh načel demokracije in proti volji prizadetega prebivalstva.
Skupščina smatra gornjo odločitev kot izredno nevarno za mir, ker je tržaško področje eno najobčutljivejših za vojna diplomatska dejanja in ker ta odločitev krši mirovno pogodbo, ki določa neodvisnost in nevtralnost Tržaškega ozemlja.
Contro la violazione del trattato di pace
e I’ inclusione di Trieste nel patto atlantico
Domenica 27 maržo 1949, 1’assemblea dei Comitati direttivi delle organizzazioni del Fronte popolare italo-slavo, ha votato unanima-mente la seguente protesta contro il patto atlantico e contro il tenta-tivo di inclusione del Territorio di Trieste in esso.
AL CONS1GLIO DI SICUREZZA DELLE NAZIONI UNITE (ONU)
NEW YORK
L assemblea dei Comitati direttivi delle organizzazioni democrati-che del Fronte popolare italo-slavo del Territorio di Trieste, interpre-tando sicuramente la volonta della maggionfhza della popolazione della citta di Trieste e del suo territorio, denuncia il patto atlantico come un ulteriore e pericoloso passo delTiraperialismo americano ver-so la liquidazione delTindipendenza dei popoli delTEuropa occidentale e come pericoloso strumento del piano dei preparativi di aggressio-ne e di guerra contro 1’URSS e contro le democrazie popolari. Nello stesso tempo protesta contro il tentativo di includere il Territorio di Trieste, violando ogni principio di democrazia e contro la volonta della popolazione interessata.
L’asserablea considera estremamente pericolosa per la pace la de-cisione di cui sopra tenendo conto che la zona di Trieste e una tra le piii sensibili agli atti diplomatici di guerra, decisione che viola il trattato di pace, che stabilisce 1’indipendenza e neutralita del T.L.T.
c°nseguente atteggia-
tel La i^enza della Ca-Lav°ro
hn Un<td Sinri °1 sulla bueslione A a^l'enu^ Cale a 'mesto lo si o«ne setli?„)°2I?ne riportaia al-„l0ani nn'Z ne f° su »no deni i
shan«mzioTCe della
<iiuaile una Umta sind^ale Potere^azJfTUla mota- La hn„ lnterna't,mm vveJluta in cam-
« *co-
non possono
„	Con	*	n°strh>.
Ca?®’ decisamor>IeCiSa' inerWivc-
oente*?* sZaIealePr°grarnmati-
JQYr V Unn *------- .	*
ži9o
,.9 Mi. y-tti,
Per qucsta una senza ar-
?eiV'auu®nWaI0*di« COsa sia per leL^Pi P0Utira J ,enJiaZi0ne>> 0?1()nale	e smdacale in-
de?? sta £ * i ' ,
<£££■&
he,
ra del
di
rettr
e la
zi°ne ?,“esta aperia? so‘tanto at-Bere>uiQssista, di oi,^’,esa di b°si' «o m °na indica???? vivace e C°‘oro ?Gressi eslstem ,l cnntr(1' s'ri. ° ^e Manno dTIf ‘ra essi e “0ritr>7 Co» gli inf,, ’ con i no-
Cj g	Mteressi	del	la-
kttnnoere rie oLTSsimo rta m-
^rannHlai '-orieso "ltere^i no n
chč 1’antitesi sard superata non certo dalVeguivoco socialdcmocra-tico, rcpubblicano e papista, e meno ancora da guello delToppor-tunismo radiciano, bcnsl dalla su-perba e rivoluzionaria sinlesi socialista.
Ma (juesta t dottrina, e non ba-sta: dietro Geppi, Rinaldini, Mišici, dietro l’«Emancipazione», la eOra Socialista», «loce libera« ci stanno migliaia di lavoratori.
Lavoratori (tra i gnali anche autentici proletarl) che condivi-dono con t nostri la stessa posi-zione ne i rapporti di produzione, lo stesso sfruttamento, le stesse misere condizioni di vita, che vo-gliono migliorarle, e che iufuLco-no app ena di essere imprigionati in una etrappola sindacalen.
Fra gli stessi dirigenti ci possono essere e ci sono elementi che mal sopportano il palesc asser-nimento della loro organizzazione agli interessi della grossa borghe-sia, delValto clero locali c, di ri-flesso, a guelli dell'imperialismo angla-americano.
Questo malanno delle «organiz-zazioni sindacaliu sotto la diretta influenza del capitale č di vecchia dota. E’ guesto^uno de gli aspetti della tattlca del capit.alismo nella lotta contro Vaffermarsi della classe operaia.
E’ neeessario costringere guesti
dirigenti, questa stampa sedicente democratica e iilooperaia a pro-nunciarsi su fatti concreti, sui problemi riguardanti tutta la va-sta e impoverita jamiglia dei lavoratori.
E’ neeessario porre guesta gen-te dl fronte alla realld economi-ca dei lavoratori triestini, c ostrin-gerla a riconoscerla e a miglio-rarla, con la lotta. Vunita. sinda-cale pub essere soltanto il risulta-to di una conguista ottenuta con Venergica azione sindacale in javore di tutti i lavoratori di Trieste; conguista sempre faticosa e spesse volte lenta. Si tratta di an-nullare il successo conseguito dal capitalismo e dalla reazione trie-stina che sono riusciti a porre sulla strada maestra battuta da: lavoratori il grosso e '-ompUcuio ostacolo di una posticcia itamera del Lavoro, raccagliente, per par-ticolari favorevoli circostanze po-litiche nel suo seno un nun ero di lavoratori maggiore di gnan to generalmente e normaliacnte rie-scono ad adescarne con sirnih istrumenti padrohali.
Questa č la reale situazione sindacale del momento: guesta e la specifica funzione della C.a.L. ai Trieste; gueste sono le aziom da compiere e le vie da seguire, af-finchč si possa ottenere guell m-dispensabile chiarijicazione ne
nel
campo della lotta dei lavoratori triestini e risistemare, spostando in senso classista i rapporti di forza, tutto i! fronte del lavoro.
Solo cosi si rafforza il sindaca-to, lo si fa ridiventare adatto a risolvere le sue fondamentali e particolari attribuzioni secondo lo interesse dei lavoratori.
Educare la classe operaia alta conoscenza della reale *itu'izionc; insegnare a tutti i lav i ratori come stiano le co se e guali siano gli effettivi rapporti di interessi tra le due organizzazioni sinda c ali qui esistenti. 1 lavoratori dei Sin* dacati Unici, logicamente, i piu coscienti, (quelli che in definitt-va fanno pesare la loro volonta nclle determinate fasi della lotta di classe) devono tras forma rsi in un corpo di propagandisti per insegnare a tutti i lavo ratori di Trieste come si lotta e ci si di-fende dalla prepotenza capitalistl-ca, e spiegare le ragioni della re-cente sconfitla sindacale, non per soffermarsi in lunghe reerimina-zioni contro i responsabili, ma per trarre invece insegnamento e coscienza della necessita di una maggiore vigilanza per Vavvenire.
Le migliaia di lavoratori politi-camente maturi che aderiscono ai Sindacati Unici, devono dare to esempio di attaccamento alla pro-pria organizzazione, tanto di piu
in quanto in essa c'č qualchecosa di essenziale che non va, quando ci sono degli uomini che agiscono con prepotenza od astuzia, con jalsa ed usurpata autorita in dan-no di tutti e tratatano le cose della organizzazione tanto male da mi-nacciarne la rovi na.
Le spaccate dei dirigenti della Camera del Lavoro, fatle rintro-nare attraverso il megafono «E-mancipazione« non devono im-pressionare i lavoratori.
La realta dei fatti; le conse-guenze delVimperialismo, qui a Trieste tanto gravi, lo sfrnttamen-lo ed il progressivo impoverimen-to dei lavoratori, unitamente allo esempio delle forze sindacali con-seguenti ritornate sulla linea classita dei Sindacati Unici, adot-tata sino al luglio 1948, faranno aprire ancor di piu gli occhi ai lavoratori aderenti alla C.d.L. e ridurre cosi al minimo le conse-guenze delVazione disgregatrice e crumiresca di questa organizzazione.
Compito grande ed importante questo, riservato specificatamente ai lavoratori ormai definitivamen-te Tiberi ideologicamente.
Sgomberare il campo di lotta dei lavoratori dai servi della classe padronale e da coioro che dopo aver disorientato e sconvolto lo schieramento del fronte politico delle forze democratiche, impe-gnato in una dura e violenta bat-taglia di classe, hanno portato la zlzzania e la rovina anche in quel-lo sindacale: questo č il principale dovere della classe operaia trie-stina.
B. E,
Pozdrav konferenci za mir
v \otv Torku
Na skupščini glavnih odborov organizacij Slovansko-italijanske ljudske fronte so udeleženci izglasovali sledečo solidarnostno resolucijo s konferenco znanstvenikov in kulturnih delavcev za mir, ki je bila te dni v Ne\v Yorku:	.
Predstavniki demokratičnih organizacij Tržaškega ozemlja, zbrani na skupščini v nedeljo 27. marca 1949 v Trstu, izrekajo svoje priznanje in solidarnost s konferenco znanstvenikov in kulturnih delavcev za svetovni mir.
Delo v korist miru med narodi, ki ga je ta skupščina podvzela, s tem da je na skupni konferenci fizično ali moralno zbrala vse napredne predstavnike mednarodne kulture in znanosti, zasluži pohvalo vseh narodov sveta.
Demokratično prebivalstvo Tržaškega ozemlja sledi j. največjim zanimanjem in z največjo naklonjenostjo delu te konference in zaupa, kakor je to želja vsega demokratičnega prebivalstva sveta, da bo delo konference imelo največji uspeh.
SalntB alla confereiiza jier ia pace
a Ibovr V o i‘ It
Durante i lavori dell’assemblea dei Comitati direttivi delle organizzazioni del Fronte popolare italo-slavo e stato votato dai parteci-panti il seguente indirizzo di solidarietd alla Confereriza della cultura e della scienza per la pace tenutasi in guesti giorni a New York:
I rappresentanti delle organizzazioni democratiche del Territorio di Trieste riuniti in assembiea domenica 27 maržo 1949 a Trieste, attestano la propria approvazione e solidarieta con la Conferenza della cultura e della scienza per la pace mondiale.
L’opera in favore delia pace tra t popoli che codesta Assembiea intraprende riunendo in unico consesso, fisicamente o moralmente, tutti i rappresentanti di avanguardia della cultura e della scienza in-ternazionale, e meritevolc dell’elogio di tutti i popoli della terra.
La popolazione democratica del Territorio di Trieste segue con il piu grande interesse e con la piu viva simpatia i lavori di codesto Consesso e confida, com’e nei voti di tutta la popolazione democratica del mondo, che i lavori della Conferenza avranno il massimo successo.
«
Gentlemanski
okrog ERP-a
»
Pred dnevi je tukajšnja misija , ECA, ki predstavlja organizacijo za izvedbo Marshallovega plana v. Trstu, objavila, da je ustanovljen v njenem okviru poseben odbor strokovnjakov, pod vodstvom g. J. Capvte, ki bo sestavljen iz članov VU ter raznih krajevnih strokovnjakov da bo zlasti pi-eu-čeval in koordiniral izvajanje dolgoročnega, štiriletnega plana ERP za Trst.
Tale oj naslednjega dne so vgiun-tini» listi izrazili začudenje in skrb radi tega 26. t. m. se je sestal mestni odbor za ERP, ki mu predseduje g. dr. Palutan in razpravljal g nastalem položaju. Mestni odbor jc namreč še od jeseni sem delal na to, da sam prevzame funkcijo izvrševalca plana ERP. Seveda so m« gospodje od VU in ECA vedno odgovarjali z gne«. Na tej seji so ugotovili, kakor poroča »Astra« dne 27. t. m. da so se pokazale pri dose. ciunjem izvajanju ERP-a (brez tega odbora!) razne neprilike kakor: pomanjkanje načrta; na nekaterih področjih gospodarstva so bili ukrepi čisto neustrezni, neor-ganski; ni nikakega pravilnika glede postopka za uvoz blaga, prav tako ni nikakega načrta za uporabo fonda lir. Sprejeli so tudi sklepno resolucijo, v kateri zahtevajo, da se mestnemu odbo. ru prizna posvetovalna funkcija, da bi tako dosegli ((koristno sode. looareje« med zastopniki zaupne uprave in voditelji krajevnega gospodarstva.
Ne kasneje kakor naslednji dan, 28. t. m. so zastopniki mestnega odbora obiskali šefa ECA misije g. Gallovaga ter Z njim razpravljali o nastalem položaju. Po poročilu tGiornale di Trieste« dne
29. t. m. so pri tem razgovoru ti zastopniki izjavili, da so ((zadovoljni in popolnoma sporazumi z vsem, kar je storila tržaška misija ECA radi dobre izvedbe načrta ERP za Trst, ki naj zniža število brezposelnih (in statistike?!!) ter doseže splošno znižanje cen«. Po dveh dneh cmeravih protestov so kratko malo po otročje podstavili kozolec in vzeli za prav, kar je bilo včeraj narobe.
G. Galloway, ki ima rang ministra, jim je namreč pojasnil, da je glavna naloga od njega imenovanega novega odbora strokovnjakov, da izdela primerjalno poročilo o položaju t; 1538 in v 1948.
To primerjalno poročilo bo potem tudi na razpolago VU in mestnega odbora kot osnova za izdelavo načrtov za naprej. G. minister je tudi povabil mestni odbor, da lahko kadar koli obišče misijo ECA radi razgovora o tržaški problematiki.
Z drugimi besedami, gospodje so se potolažili, ker so p zvoku teh besed čutili, da bo za njihove koristi poskrbljeno. Za formo in njihov ugled pa je izjava g. Gal-lowaya tudi poskrbela, čeprav seveda ni ničesar izpremenila na prvotnem «ne». Ta «ne» pomeni, da so Američani, t. j. misija ECA pri izvajanju plana ERP za Trst čisto suvereni in kratko malo ne trpe, da bi jim fcibici škilili v karte, čeprav ni bojazni, da bi figure razkrili nasprotniku. Kakor povsod, mora buržoazija tudi v Trstu biti zadovoljna z vlogo lakaja.
Nad vse važna je ugotovitev, ki je egiuntinims ljudem nekako ušla iz ust, da se izvaja ERP v Trstu brez načrta (!), ponekod celo brez organske zveze z našim
gospodarstvom, da se uvaža blago kakor kaže in da ni nikakega načrta za uporabo fonda lir! To ni morda naša propaganda ali zlobne politične domislice: to je oficiozno besedilo egiuntinega» tiska in agencije! Mi smo bili prepričani, da pomeni ERP za široke Tjudke množice komedijo. Nismo pa vedeli, da je ta komedija tako slaba izdaja modernih ((Potemkinovih vasi«, da vleče ljudi za nos brez režiserja, nekako po vremenskih napovedih in ima besedo ((načrt« samo v. naslovu.
Obme*ni promet
med FLRJ in Italijo
GORICA, 29. — Po dolgih pogajanjih so določili za 10. aprila otvoritev malega obmejnega prometa na italijansko - jugoslovanski meji. Promet se bo vršil samo v delavnikih od zore do mraka preko blokov, ki jih je določila mešana komisija. fAstral
PARIZ — Nocoj je iz Pariza odpotovala francoska delegacija v Beograd, kjer bo vodila trgovinska pogajanja z jugoslovansko vlado.
Uspehi induslrile i URI
ZAGREB, 29. — V tovarni «E-notnost« v Zagrebu, ki je začela delovati lansko leto, so prvikrat izdelali y Jugoslaviji velike kotle, ki jih uporabljajo v kemijski industriji. V tej tovarni so do sedaj izdelali naprave za razne tovarne za kemijsko in prehrambeno industrijo.
Cerdan premagal Turpina
LONDON (AFP) — Svetovni prvak v srednji teži Francoz Marcel Cerdan je porazil v sedm) rundi z knock-outom Angleža Dicka Turpina.
Izvršilni odbor OF slovenskega naroda za Tržaško ozemlje ja na svoji seji dne 15. marca t. I. na osnovi poročil in diskusije soglasno izglasoval priznanje uredništvu in sotrudnikom za njihovo požrtvovalno delo in dosežene uspehe «Primorskega dnevnika«, glasila Osvobodilne fronte.
Po svoji resnosti in politični doslednosti je naše glasilo brez dvoma izraz kvalitetnega časopisa na dosledno naprednih in demokratičnih pozicijah. V njem najdeš verno sliko problemov in borbe Slovencev tega ozemlja, a tudi go riških in beneških slovenskih trpinov.
Iz političnih člankov more najti vsak dosledni borec napotila in smernice za konkretno borbo pri nas ter objektivna poročila in probleme demokratične fronte vsega sveta. Tako se slovensko ljudstvo poučuje in vzgaja v dosledni perspektivi celotne borbe proti imperializmu.
Vztrajnemu naporu sodelavcev gre v nemajhni meri zahvala, da se je »Primorski dnevniku kljub premnogim oviram in spletkam vzdržal na višini. Ogledalo njegove kakovosti je predvsem število naročnikov, ki se kljub vsem gonjam in poizkusom sovražnikov naprednega slovenskega tiska nt znižalo, pač pa še zvišalo.
Vendar pa priporočamo vsem sodelavcem glede na važnost t n vzgojno moč glasil a, da še poveča število naročnikov in izboljša sistem razdeljevanja, tako da bomo dosegli v najkrajšem času maksimalno možno število rednik bralcev.
Vsem prijateljem našega glasila pa toplo priporočamo, da dopri-našajo z dopisi o lokalnih problemih. najsi bo političnih, gospodarskih ali socialnih, svoj doprinos, tako da bo glasilo Slovencev na tem ozemlju tudi v pogledu dopisništva pravi izraz ljudskih naporov in borb.
Naše geslo v dobi tdkmovalne kampanje naj bo:	«Primorski
dnevniku se mora dvigniti do kvalitetno prvega lista, opravičiti mora svoj sloves ljudskega glasila na tem ozemlju m prodreti v vsako slovensko hišo.
Izvršilni odbor Osvobodilne fronte slovenskega naroda za Tržaško ozemlja.
TRŽAŠKI DNEVNIK
ZOPET SO OBSODILI PARTIZANSKEGA BORCA
Porotno so® e obsodilo partizana Trobca
na dosmrtno fečo
Prav v isti dvorani in prav pred j v neki jami, dobili samo gumb in istim porotnim sodiščem, ki je j koščke obleke, katere je Legišina
Izbruhi v nemoči
ali izraz njih bistva?
Na odločno zahtevo tržaških intifašističnih žena, ki se zgražajo nad početjem Vidalijevih razbijačev do tov. Petrcnia, katerega so z zloglasnim Spadarom na čelu pred dnevi s psovkami in ialivkami vrgli iz prostorov v rJl. Montecchi, je odšla včeraj okrog poldne na sedež »II Lavo-ratore» delegacija žena, da bi obsodila to fašistično dejanje ter s tem pokazala, kajt mislijo o teh iejanjih resnične tržaške demokratične množice. Delegacija žena se je obrnila prav na Spada-ra, ki se že nekaj časa »aktivno* udejstvuje ter celo načeluje »demokratičnim* akcijam proti antifašističnim borcem ir. ki s svojim pisanjem v «ll Lavoratore« ščuva tržaško delavstvo in nosi zaradi tega dejansko odgovornost za Izpade, ki r.as za las spominja* jo "čase fašističnega terorja.
Zene so ga pozvale, da preneha s takimi napadi preti doslednim borcem za pravice tržaškega ljudstva, ker bo v nasprotnem primeru ljudstvo tudi dejansko obračunalo z vsemi tistimi, ki se v pomanjkanju političnih argumentov poslužujejo nasilja. Obenem so pozvale urednike «11 Lavoratore*, naj poostrijo raja borbo proti imperializmu in vsem njegovim domačim hlapocm, ki predstavljajo danes mjvečjo nevarnost za pravice tržaškega delovnega ljudstva.
»Hrabri« Spadaro, ki se čuti varen, kadar je v družbi sebi podobnih razbijačev, se je opogumil šele takrat, ko so mu priskočili na pomoč še drugi mušketirji iz samega uredništva, nakar so pritekli na pomoč še veliki in majhni uredniki »demokratičnega* časopisa «De!o». Med raznim prerekanjem in psovanjem je Ezio - kurir «11 Lavoratoren delegaciji celo izjavil: e Jaz sem bil tisti, ki sem ga vrgel ven in to je komaj začetek. Jaz ga bom tudi ubil!/.'*
Krdelo Vidalijevih urednikov »11 Lavoratore« in »Delan je ob tej priliki pokazalo tako moralno revščino, da o ideološki niti ne govorimo, da je bila med njimi in akvedotskimi fašisti samo še ta razlika, da se oni z Akve-dota priznavalo za fašiste, ti se pa zaenkrat še skrivajo za na-iljenim internacionalizmom. Nezmožni in nesposobni, da bi mirno in s protidokazi (ker jih nimajo) odgovarjali na obtožbe delegacije, so uporabili argument nasilja, v katerem so postali vsi že pravi mojstri, posebej pa se med njimi odlikujejo Spadaro, Pandulo, Tone!, Kolenc, Sikami in še kakšen njihov kurir. Razumljivo! Z resnico ne marajo imeti opravka, ker so v «svojem internacionali?mun nanjo že davno pozabili. Strah jih je pred resnico in pred javnim, poštenim demokratičnim mnenjem, zato si pred njo zapirajo ušesa z lastnim tuljeniem in s profaniranjem revolucionarnih pesmi in svetlih imen. Iz zgoraj omenjene dične družbe so na delegatke leteli pljunci in psovke iz slovarja italijanskih šovinistov in fašistov. V svojem nacionalističnem izbruhu se je eden od urednikov spozabil tako daleč, da je delegatkam očital, da so »venderigole«, hoteč s tem zasramovati slovensko narndnott nekaterih. Po končanih orgijah so policajem pred poslopjem najbrž razlagali, da so pravkar obranili »italijanstvo* Trsta. Verjetno bodo o tem svo* iem prostaškem podvigu zapisali, da je tržaško ljudstvo nagnalo protestno delegacijo. No, to bo ena laž v «11 Lavoratore* več, resnica bo pa kljub temu ostala ta, da bo tržaško ljudstvo kmalu, v kolikor še ni, odvzelo Vidali-jevlm pisunom vsako legitimacijo vpletati ljudstvo v njihove fašistične podvige.
prejšnji teden sodilo in obsodilo prave borce za svobodo na devet let ječe, ker so «zagrešili» samo to da so izpolnili povelje svojih nadrejenih, se je včeraj vršil in končal proces z obsodbo proti Trobcu Francu iz Cerovelj, borcu že od septembra 1943 leta.
Tudi njemu je obtožnica očitala, da je za časa narodno osvobodilne borbe namerpo umoril neko Danico Legiševo, ki je bila vržena v jamo v bližini Brestovice. Priče, ki so bile včeraj na procesu, so dale nekaj informacij o pokojni Danici. Bila je v službi pri karabinerjih v Devinu. Eden od karabinerjev je bil z njo celo v ljubezenskih odnosih. Ta karabiner je ostal na tem ozemlju tudi še potem, ko so Nemci izvedli popolno demobilizacijo karabinerjev. Večkrat so jo tudi srečali v družbi z Nemci. Takoj po polomu Italije je bila večkrat opozorjena, naj prekine vsakršen stik z okupatorji, toda bilo je zaman. Razumljivo in opravičljivo je, da so pač v času najhujše borbe proti na-cifašističnemu okupatorju, ko je bila vsa vas mobilizirana v okviru narodno-osvobodilnega gibanja, ko je veljala predvsem konspiracija, ljudje z nezaupanjem zrli na Legiševo, ker so jo sumili, da je vsaj konfidentka nacifašistov. Kot že omenjeno, so bila vsa opozorila zaman. Zato so jo septembra meseca 1944 aretirali in odpeljali v Komen, od koder se je spet vrnila domov. 5. oktobra 1944 so jo ponovno aretirali, ker je kljub svarilom vzdrževala odnose s karabinerjem in Nemci. Tedaj se tudi Legiševa ni več vrnila domov.
Trditev obtožnice, da bi jo 5. oktobra 1944 prišel aretirat v družbi z dvema partizanoma tudi Trobec, je Pahor Amalija, mati pokojnice, zanikala, da bi to bilo tako. Partizanov, ki so prišli aretirat Legiševo, sploh n; poznala. Tu bi morali zabeležiti čudovito prakso tukajšnjih sodišč, ki so še danes na taki stopnji, da enostavno ne čutijo po. trebe po uradnikih, ki bi razumeli slovenščino. Ko so namreč hoteli zaslišati to pričo, ki ni znala dovolj italijanski, so se spomnili, da nimajo tolmača. Zato so skušali zamašiti luknje s tem, da so se obrnili na našega kronista, naj bi bil priložnostni tolmač. Seveda se sodnikom ta želja ni izpolnila. Zato so si morali poiskati sodnega tolmača za slovenščino.
Državni tožilec Paolucci je kljub takemu stanju# procesa, ko ni bilo niti dokazano, da je Trobec bil prisoten ali da je sam aretiral Legiševo, predlagal, naj ga sodišče spozna za krivega namernega umora samo zaradi nekih groženj, ki naj bj jih na račun Danice izrekel Trobec in obsodi na dosmrtno ječo z vsemi posledicami, ki jih predvidevajo zakoni. Čeprav so priče, ki so bile skupno v borbi s Trobcem, povedale, da je bil Trobec partizan, je tožilec zanikal, da bi sodišče podelilo celo amnestijo. Uradno imenovani zagovornik, advokat Falconer je v prvi vrsti poudaril, da bi moral biti ta proces že takrat pokopan, ko je lani porotno sodišče odločilo, da je nepristojno za razsojo ker se je dejanje vršilo na ozemlju, kj je v Jugoslaviji. Odvetnik je še opozoril, da manjka dokaz o smrti, ker so poleg okostja, ki so ga našli
mati spoznala kot hčerkine. Ni pa mati v tem okostju spoznala ostankov njene hčere. Orisal je nato splošni položoj, v katerem je izginila Legiševa. borbo proti Nemcem, zaupno vedenje Legiševe do Nemcev, pozive londonske radijske postaje, naj z vsemi sredstvi iztrebijo kolaboracioniste itd. Zato je odvetnik predlagal, naj sodišče popolnoma o prosti Trobca, ker dejanje, ki ga je zagrešil, ni kaznivo. V primeru, da bi bil obsojen, naj bi bil deležen amnestije.
Sodišče je po krajšem zasedanju Trobca spoznalo za krivega in ga obsodilo na dosmrtno ječo.
ILinjerske in katinarske lene za mir
Ob ustanovitvi atlantskega pakta, ki predstavlja resno oviro za | mir in ščuva k novi vojni proti Sovjetski zvezi in državam nove demokracije, so demokratične žene iz Lonjerja in Katinare pri Trstu poslale pripravljalnemu odboru za svetovni kongres za mir protest, v katerem obsojajo ustanovitev tega pakta ter obljubljajo vso svojo pomoč, da se prepreči nakana imperialistov, da bi se vključilo v ta pakt tudi Tržaško ozemlje.
Z vsemi simpatijami spremljamo in pozdravljamo kongres miru, ki ga sklicuje v Parizu Mednarodna demokratična federacija žena in koordinacijski odbor vseh naprednih intelektualcev. Delo tega kongresa bomo najbolje podkrepile s tem, da bomo vztrajno nadaljevale borbo proti anglo-ameriškemu imperializmu, ki z izigravanjem mirovne pogodbe ruši na naših tleh temelje miru.
SLEDI 72 PODPISOV.
Ljudje, ki niso strokovno usposobljeni
ne smejo poučevati na naših šolah
Iz vrst naših čitateljev smo prejeli pismo s Škofij, v katerem se starši šoloobveznih otrok pritožujejo zaradi zamenjavanja učiteljstva med šolskim letom.
»Po vasi se govori, da je prišlo med nekaterimi učitelji do spora, zaradi česar je sledila premestitev dveh učiteljev. Naši ljudje se zgražajo, da je prišlo baje celo do dejanskega napada učitelja Magušarja Aleksandra na svojo stanovsko tovarišico. Starši se dobro zavedamo, da take premestitve med šolskim letom kvarno vplivajo na pouk in na vzgojo šolskih otrok. Strinjamo se s tem, da se mora iz disciplinskega in vzgojnega vidika proti takemu učitelju, ki se tako vede proti svoji stanovski tovarišici, kazensko postopati in dati zadoščenje onemu, ki
125 MATHIJTJ
Za
porušeno hišo
zahtevajo davke
Vse kaže, da uradniki pri davkariji živijo še 10 let nazaj, kakor da se ne bi v tem času prav nič spremenilo. Večkrat smo že pisali, da davčni urad terja od kmetov, ki imajo svoje zemljišče v Jugoslaviji ali v coni B, davke tudi za ta zem. ljišča.	,
Pa to ni še vse. Tudi za hiše, ki so jih Nemci požgali že leta 1944 zahtevajo vse davke in razne doklade.
Rupinc Jože Iz Mavhinj n. pr. dobiva že ves čas pozive, naj plača davke za hišo, ki je bila porušena od Nemcev že leta 1944 in ni še ohnovljena, kakor je to dobro razvidno tudi s priobčene slike.
Seveda se je prizadeti Rupinc naveličal teh pozivov in groženj z rubeži. Sel je na pristojni urad v Trst in napravil priziv. Toda odgovora ni še od nikoder nobenega.
Vse kaže, da ni to edini primer. Zato je potrebno, da vsi pogorelei in vojni oškodovanci kakor tudi vsi ostali kmetje dobro pregledajo davčno polo in se uprejo plačeva-
nju davkov, katerih plačevati.
Skrajni čas pa je, da pristojna oblast vendar enkrat to zadevo uredi in da sploh pregledajo kata. strske knjige in izvedejo redni pet. letni pregled, kakor ga predpisuje zakon.
Vsekakor pa so ti pojavi slabo spričevalo za sedanjo upravo cone A Tržaškega ozemlja, ki se ne more pritoževati, da ima premalo niso dolžni razpoložljivih uradnikov in sredstev.
i 1
MAVH IN JE: RUPINC JOŽE MORA PLAČEVATI DAVEK ZA TO HIŠO, KI JE BILA OD NEMCEV PORUŠENA ZE LETA 1944 IN JE SE SEDAJ V TAKEM STANJU KOT JE BILA PRED 5 LETI.
Iz Ricmanj
Pogreb uglednega domačina
V torej popoldne smo pokopali uglednega domačina Franca Demar-ka, ki je umrl v nedeljo v starosti 91 let. Pogreba se je udeležilo veliko število ljudi iz naše vasi in iz vse okolice, ker je bil pokojni dobro znan daleč naokoli.
Franc Demark, po rodu iz Lupo-glava v Istri, je služboval kot železničar na naši postaji celih 27 let. dokler ni stopil v pokoj leta 1919. Postal je domačin, vsi smo ga vzljubili in spoštovali, ker je bil vzgle-den družinski oče, pravi poštenjak in iskren rodoljub. Kljub svoji starosti je med osvobodilno borbo stalno pomagal našemu gibanju ter dajal mlajšim vzpodbud o. Bil je skromen in požrtvovalen, zrasel je iz revne družine, s svojo vztrajnostjo in marljivostjo pa je dobro poskrbel za svoje otroke.
O ,,lEsperIjr'
!Krstni našli tamburaši« zbcral.	.	,
teilreu Mit k (uto 0.Si. Jakdit in o pomenu včerajšnje slavnosti
je bil pri tem prizadet. Nikakor pa se ne strinjamo s tem, da so ga šolske oblasti premestile na drugo šolo in sicer v Gropado-Padriče, ker bi se utegnit ponoviti dogodek iz naše vasi tudi v katerem koli drugem kraju*.
Vzroki za take spore so nedvomno v tem, ker slovensko višje šolsko nadzorništvo namešča na slovenske šole ljudi, ki niso sposobni izvrševati velikega poslanstva in odgovornosti, ki jih ima slovenski vzgojitelj do svojih otrok. Slovenski učitelj nima samo naloge učiti svojih otrok materinskega jezika, marveč jih mora tudi vzgajati v naprednem duhu ter mora biti s svojimi dejanji in svojim obnašanjem v vzgled vsem, s katerimi pride v neposredni stik. Pravilno je. da je šolsko nadzorništvo takoj podvzelo potrebne korake in premestilo v Padriče tega učitelja. Ne moremo pa se strinjati s tem, da je istočasno premestila tudi onega, ki je bil v sporu napaden, ter postopala z njim kot s kriv cem .Prepričani smo, da bi vojaško oblasti lahko vse te ljudi, ki nimajo kvalificirano znanje, lahko mnogo bolj koristno uporabile kje drugje kot pa prav v šoli, kjer je še toliko bolj potrebno strokovno znanje in ljubezen do vzgoje otrok. S takim postopanjem pa vojaška upra va samo potrjuje naše mnenje, da se zapostavlja povsod slovenska šola ter da hočejo iz nje napraviti deklo, ki bo služila njihovim impe rialističnim interesom. To so stvarni primeri, ki bi morali izpameto-vati šolsko nadzorništvo, da bi nastavilo v šole edino le vzgojitelje in strokovno usposobljene ljudi. Begu. nec Magušar Aleksander pa bi najbolje storil, da bi sledil vzgledu svojih rojakov, ki so pobrali šila in kopita ter odšli s trebuhom za kruhom preko oceana pridigat Ameri-kancem o boljšem življenju.
Sreda 30. marca
Janez, Branivoj Sonce vzhaja ob 5.50. zahaja ob 18.29. Dolžina dneva lž.se. Luna vzhaja ob 6.13, zahaja ob 19.29.
Jutri četrtek 31. marca Modest, Pribivoj
SPOMINSKI DNEVI 1853 se je rodit Vincent van Gogh slavni nizozemski slikar. Umrl je leta 1890.
1746 se je rodil Francisco GOya, veliki španski slikar. Umrl je leta 1828.
PRESKRBA
Dvig nakazil. Danes naj vsi razdeljevalci racioniranih živil dvignejo pri občinskem prehranjevalnem uradu nakazilo za mast.
Isto naj store vodje podeželskih prehranjevalnih uradov pri Se-pralu.
ENOTNI SINDIKATI
Družabni večer članov
Slovenskega gospodarskega združeni«
Slovensko gospodarsko združenje priredi za četrtek 31. marca 1949 družabni večer v prostorih gostilne Suban »Na višavi* pri Sv. Ivanu.
Spored: Prosta zabava, ples m srečolov. Začetek ob 20 uri. Vabljeni so vsi člani in družine. Rezerviranje prostorov - miz na sedežu združenja Ul. F. Filzi i"
Stavbni ključavničarski in tesarski nameščenci imajo v nedeljo 3. aprila ob 9.30 občni zbor v Ul. Irn-briani 5. Zaradi važnosti zbora pridite točno.
Kovinarska stroka. Blagajniški revizorji, izvoljeni na občnem zboru, naj pridejo danes 30. t. m. ob 18 uri v Ul. Imbriani 5.
DAROVI IN PRISPEVKI
ZA POLITIČNE PRIPORNIKE
Ob poroki hčerke Alenke darujeta Neža in Franc Tomšič 1000 lir.
URADNE OBJAVE
Pisarne odseka za proizvodnjo
pri VU se je preselila iz dosedanjih prostorov v Ul. Coroneo 8 v Ul. Machiavelli 1.
RAZNO
Avionske pošiljke. Ob delavnikih je treba predati poštne avionske pošiljke za Milan najkasneje ob 5 uri.
31. T. M. ZAPADE ROK ZA PRIJAVO DOHODNINSKEGA DAVKA
Zveza trgovcev opozarja vse člane, da je jutri zadnji dan za prijavo dohodninskega davka.
SEJA OBČINSKEGA ODBORA
Sprejeli so načrt o javnih delih
Na zadnji seji občinskega odbora, ki se je vršila pod predsedstvom župana, so odborniki odobrili ekonomski načrt št. 4 o izv* šitvi javnih del v obdobju I. julija do 31. decembra t. 1.. Ta program, za katerega uresničitev je potrebnih 190 milijonov lir, predvideva ureditev že zgrajenih stanovanjskih hiš pri Sv. Soboti in izgradnjo novih hiš za družine, ki so sedaj še nastanjene po materinskih šolah. Dalje obnovo nekaterih občinskih poslopij, med temi gradu in bazilike sv. Justa. Stroški za to bodo znašali 45 milijonov lir. O-dobrili so šc 60 milijonov lir za nakup zemljišča, na katerem bodo zgradili novo Solo pri Sv. Andreju. 36 milijonov lir bo potrebnih za razširitev razsvetljave v nekaterih delih periferije. 30 milijonov lir pa bo treba za vzdrževanje občinskih cest.
Načrt predvideva Se taka dela, ki bodo zmanjšala brezposelnost. Predvidena je tudi obnova gledališča Verdi, kar bo stalo 46 milijonov. Gradnja podzemeljskih stranišč bo stala 9 milijonov. Za ureditev mestne klavnice pa bo potrebnih 225 milijonov lir. Dela za povezavo avtoceste z Istrsko cesto in na-to z industrijskim delom bodo stala 161 milijonov lir. Prav tako bo izvršenih za 30 milijonov lir del v predorih. 60 milijonov lir bo potrebnih za nekatera dela v zbirnih prostorih za kanalizacijo pod Skednjem. Dalje bo potrebnih 140 milijonov lir za obnovo cest, kjer vozijo tramvaji št. 5 in 11 in ki bosta nadomeščena s filobusi. Skupna vsota izdatkov, ki bodo potrebni za ta dela znaša 3 milijarde lir.
IZJAVA ZAVEZNIŠKE VOJAŠKE UPRAVE K VPRAŠANJU NEODVISNOSTI IN NEOPOREČNOSTI SODSTVA
TRST, 29. (PIO) — VU je v odgovor na nekatera današnja vpra šanja tiska v zvezi s člankom, ki je izšel 29. marca v #Voee libera* izdala sledečo izjavo:
»V zvezi z določenimi članki, ki so jih objavili tržaški časopisi in
ki se tičejo vprašanja neodvisnosti in neoporečnosti sodstva, je VU v februarju zahtevala od sodniškega izvršilnega odbora izvedbo preiskave glede podanih izjav in glede katerega koli drugega vprašanja, ki bi se v zvezi s temi izjavami lahko pojavilo med preiskavo.
«VU je izdala ta ukrep, da pristojni sodni organ izčrpno in nepristransko preuči vse trditve.
«VU pričakuje uspeha preiskave. Dokler ne bodo objavljeni uspehi preiskave, stoji VU na stališču, da e vprašanje «sub judice*.
V veliko veselje Sentjakobčanov se je v soboto 26. t. m. prvič pojavil t) nabito polni dvorani Dijaškega doma naš novi tamburaški zbor.
Navrittšeno smo pozdravili mladinke in mladince ob pjihovem vstopu v dvorano, raj smo lalco dolgo čakali ta trenutek. Naši mladi tamburaši so nam pokazali, da so vkljub vsem velikim zaprekam in težkočam vendar dosegli tako lep uspeh, da smo bili zadovoljni. Poudariti moramo, da nimajo nobenega primernega prostora za svoje vaje in da jim je v zadnjem času še obolel tov. Vale tič, ki jih je vodil in da tega z veliko ljubeznijo in požrtvovalnostjo nadomestit.:« tov. Silvan. Njihov prvi nastop, tako rekoč krst. je bil namenjen učencem, ker so tudi oni sami še učenci.
Predvajali so nam šest pesmi, izmed katerih je zelo ugajala partizanska »Na oknu«, ki so jo morali ob splošnem navdušenju ponoviti, in pa precej težka Hoffmanova «Barcarola».
Vsi Sentjakobčani in vsi naši prijatelji želimo mlademu lambnraške-mu zboru obilo uspehov. Naj jim ne bo žal časa in truda, saj smo jim zato prisrčno hvaležni in jim iz dna duše kličemo po vzoru koračnice. »Le naprej, brez miru...*
V »popolnitev večera je pri tem nastopu sodeloval tudi ženski zbor «lvan Cankar« pod vodstvom marljivega zborovodje tov. VI. Švara, ki je žel od strani prisotnih veliko pohvalo in odobravanje.
M.ič.
ZAPORA CESTE
TRST, 29. (PIO) — Jutri, v sredo dne 30. marca bo gornja glavna cesta, ki veže Sv. Soboto in Sesljan, med podvozom v Banah in Opčinami od 7.30 do 13 ure zaprta.
Popravek
V včerajšnji številki se nam Je vrinila v osmrtnici neljuba pomota, ki jo danes popravljamo. Ime v osmrtnici bi se moralo pravilno glasiti Franc Demark in ne Demarh, kot je bilo javljeno.
Danes dopoldne je družba «A-DRIATfCA*, ki ima sedež v Benetkah. povabila oblasti, novinarje in veliko število oseb na ogled nove motorne ladje «ESPERIA», ki so "o pričeli graditi še 1. 1940 in dokončali pred kratkim v tržiških ladjedelnicah. Ladja bo služila plovbi na progi Trst-Egipt, ima 19.000 ton, dolžina 148 m, širina 16.20 m, hitrost 20 milj na uro, posadka 170 mož. Ima prostora za 159 potnikov prve ga razreda, 81 drugega in 266 tretjega.
Kakor piše neki včerajšnji večer-nik, je tak dogodek, ki so ga poudarili s svojim obiskom vsi uradni predstavniki, vojaški in civilni ter cerkveni, svoj čas bil za Trst nekaj tako navadnega, da ga kronika skoraj ni beležila. Danes je drugače, toda ne samo zato, ker bi to narekovalo zanimanje za napredek pomorskega prometa Trsta. Pri <;ESPE-SII», ki je last plovne družbe iz Benetk, je bilo treba poudariti Tržačanom, da se nekaj žrtvuje za dvig prometa. S strani beneške družbe in pristanišča Benetk je gotovo žrtev, da odpluje ladja mesto od tam iz Trsta, ki je tekmec. Toda naši tržaški vojaški in politično-cerkveni plemiči so znova pokazali, češ. glejte, koliko se trudimo za Trst. Zato bodo tudi ob povratku ladje priredili novo slavnost, na katero bodo povabljeni nameščenci družbinih uradov v Trstu in delavci ladjedelnic.
Vse skupaj pa, čeprav treba pozdraviti vsako novo progo in ladjo, ki pripluje ali odpluje iz naše luke, ne more izbrisati dejstva, da je plovba po Sredozemlju monopol «ADRIATICE», ki ni tržaška družba in vrste drugih, inozemskih brodarjev, Na devetih rednih linijah ni Tržaški Lloyd nikjer udeležen in tudi ni nobenih znakov, da se misli to stanje izpremeniti. Zato ni čudno, ako navdaja številno nameščen-stvo in osebje Lloyda skrb, kaj bo z njimi in s podjetjem. Pred leti so Lloydovi ljudje lahko upali na dobro zaposlitev, na napredovanje, danes pa sprejemajo v Lloydovi palači na Velikem trgu le še naročila in navodila iz centrale «Finmare», ki je v Rimu, ne pa v Trstu.
Za razbijače ni mesta v Plavjah
V soboto 26. t.m. je odbor uF 12 Plavij organiziral sestanek svatih, članov. To je zelo razburilo Vldalijeve podrepnike, ki so v vsej hitrosti zbrali po miljskih bribih skupino pretepačev in jo poslali v našo vas, da bi razsajali in razbili naš sestanek.
Pred sestankom je prišel pogledat, koliko nas je, znam Vida lijev razbijač H. V. iz Škofij. Ker se mu je zazdelo, da nas je veliko štev.ilo, je takoj odšel in '/lato pri-Ijal s seboj celo vrsto pretepače«. z voditeljem G., ki je mislil, da nas bo prsvaril in je kar začel govoriti: «Tovariši in tovarišice, danes proslavljamo...« Pa zii mogel nadaljevati, ker ga je ljudstvo prekinilo in je zahtevajo naj molči, in naj se takoj pobere, ker da je nepoklican in nezaželen gost. Ves osramočen se je izgovarjal, češ da je treba slišati oba zvona. Pa smo mu na kratko odgovorili: »Dobro vas že poznamo in vas nočemo v našo vas«. To je zbodlo do živega tudi drugega Vidalijevega frakcionaša H. V., ki se ja začel prepirali in je neko tovarišico celo zmerjal s »faši-stkg», ker jim je rekla, naj gredo domov delat> «red».
Domačini sq razsajajočo bando spodili iz dvorane. Razbijačem pa ni bilo še zadosti in so izvajali svojo napredno kulturo s tem, da so pljuvali in zmerjali z najbolj ogabnimi psovkami. Zelo sc motijo, če mislijo da si bodo na tak način pridobili naklonjenost miroljubnih Plavčanov.
Skupino razbijačev in vsakega posebej, prav dobro poznamo, kdo so, kaj so in od kod je kdo doma. Za sedaj ne napišemo še imen, ob prihodnji priliki pa jih bomo našteli kar po vrsti Z imeni, priim, ki in hišno številko, da jih bodo spoznali daleč naokrog, kaj so in kaj veljajo.
Prav nič nas niso prestrašili z vsemi svojimi grožnjami in psovkami. Sredi vasi smo še prepevali naše partizanske pesmi, tako da jih je še bolj žgalo, ko so hiteli domov. Lahko so se prepričali, da se ljudstvo v Plavjah ne da ustrahovati, še manj pa prevarati od skupine razbijačev in izdajalcev našega ljudstva.
Nočna služba leham
Redenzione, Garibaldijev trg 9, Benussi, Ul. Cavana 11: Biasoletto, Ul. Roma 16; Alla Salute, Ul. Oh*' lia 1; Hurabaglia v Barkovljah in Nicoli v Skednju imajo stalno nočno službo.
PLEZALNI TEČAJ PDT IN IZLET V GLINSCICO
V nedeljo 3. aprila se bo začel plezalni tečaj, ki ga priredi rii v Glinščici. Vabljeni vsi mladinci, ki se za to čutijo sposobni, cetu zaenkrat mso člani PDT.	.
Ob otvoritvi plezalnega tčC« bo izlet članov in prijateIjiey Glinščico. Odhod ob 8 uri zjutraj izpred zadnje tramvajske post J štev. 11. Popoldne pa z vlakom postaje Sv. Andreja ob 12.30.
PLANINSKI IZLET NA NANOS
s prostovoljnim udarniškim delom za Vojkovo planinsko * ___ priredi PDT v nedeljo 10. april'J. Vpisovanje do vključno juin t. m.
Revčki
V drugem nadstropju tiskarskega poslopja v Ul. Montecchi se poleg
uredništva »H Lavoratoren nahaja tudi uredništvo «Ljudskega tednika». Ker «Ljudski tednik» ne hodi po poti razbijanja tržaškega demokratičnega gibanja in klevetanja junaških jugoslovanskih narodov in njih voditeljev, ki grade socializem so uredniki »Ljudskega tednika» iz postavljeni ob vsaki priliki šika-nam, zmerjanjem in grožnjam, od strani urednikov »11 Lavoratore». Poslednjo izmed takih groženj je izrekel znani nasilnež Pandulo: »Razbili vam bomo glave, vrgli vas bomo ven in prepovedali dostop v uredništvo/.’!»
Navajamo tako obnašanje najnovejših predstavnikov fašističnih metod, da bo javnost vedela, kako daleč je nacionalizem že privedel Lavoratorijeve urednike, ki si še vedno domišljujejo, da so gospodarji v tuji hiši.
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
29. marca 1949 se je v Trstu rodilo 9 otrok, umrlo je 9 oseb, P rok pa je bilo 6.	..	Co{.
Cerkvene poroke: uraduik rado Umberto in uradnica t- . ^ Renata, elektrotehnik Tripodi a in gospodinja Cocevio Marija, dar Lizzi Otello in gospodinja * vatin Marija, slikar Superina cene in bolničarka Visintin yi na, mornar Faraguna Elvino gospodinja Kofol Poldka, meb g La Bella Vincenc in gospo«™ Parigino Marija.	.
Umrli so: 78-letna Pegan Urš«> > vd. Indrigo, 80-letna Pltton„ r„ali beta, por. Zimoia, 75-letni Ivan, 50-lelni Tomat Avgust, letni Martin Michele, 42-letni comelli Ferruccio, 76-letna .	)n3
casa Marija, por. Contento, 4Jj»
Ljubičič Marija, por. Marini
letna Portaluri Ester, por.
Cole-
Kot podlistek bomo pričeli objavljati zapiske Američanke Anabele Buchar pod naslovom »Resnica o ameriških diplomatih». Delo posveča pisateljica, ki je našla v Sovjetski zvezi svojo drugo domovino, spominu svoje matere. »Odločila sem se, da ostanem v Sovjetski zvezi, ko sem uvidela, da ljudje, ki vodijo ZDA, peljejo mojo domovino in z njo ves svet v strašno vojno katastrofo».
TRŽAŠKA BORZA
Zlati šterling 9000, papirnati šter-ling 2050, telegrafski dolar 670, dolar 663, švicarski frank 178, 100 francoskih frankov 182, avstrijski šiling 22.
Otroka je vrgla v vodnjak?
O Rozi La Rose se je pred letom dni bavila kronika. Prišla je v Trst, kjer je iskala ameriškega narednika, očeta svojega otroka. Pričela je z lahkoživim načinom življenja, ki jo je pripeljalo do tega, da je imela opravka s policijo. V tem času je rodila hčerko. Otroka so dali v otroško zavetišče.
Včeraj je policija zopet aretirala žensko. Na zaslišanju so jo vprašali. kje ima otroka. Sledilo je grozno priznanje, da je otroka ubila. Podrobnosti so sledeče: Pred dvtma mesecema je šla La Rose z otrokom proti Repentaboru. V vasi j« našla neki zapuščen vodnjak. V njenih bolnih možganih je bil takoj narejen sklep. Otroku je privezala kamen in ga vrgla v vodnjak. Policija je brez odlašanja takoj po priznanju šla v Repentabor in začela iskati truplo, vendar zaman. 2ensko pa še naprej zaslišujejo, da bi izpovedala podrobnosti.
glas-
■lil RADIO 11
TRST II.
Sreda 30. marca 1949.
7.15: Koledar. 7.20: Jutranja i , a ba. 7.45: Poročila. 11.30: S0'1* jjja. glasba. 12.00:	Sodobna	,.	p0ro-
12.10:;klovni dirigenti. 12.4*- .„45: čila. 13.00: Glasba po željah- -gj. Glasba za Hammond orgle- s've. Poročila. 14.15: Dnevni Pt^s .iaSb». tovnega tiska. 17.30: Plesna 8 g jj; 18.00: Mamica pripovedluje- ' v. Glasbena fantazija. 18.45: Mah ski ansambli. 19.00: Tehnika >	^
spodarstvo. 19.15: Folklorna 8 ,i)a.
1	19.45:	P°r0ti-
raznih narodov 20.00: Iz opernega Zdravniški vedez.
20.30; Vaš®1
red d*-1'
Krofonom. 21.15: Lahka glasba.
sveta.
20.45:
kvintet. 21.00: Razgovori PJ^Ž.OO'
Monografija Lojzeta Spacala
Zbirka reprodukcij Spacalovih slik, ki je pravkar izšla v samozaložbi in v tisku Zadružne tiskarne, nam daje prvi jasnejši pregled čez dosedanji umetntkoi) razvoj in njegovo delo. Lepo opremljena knjižica je manjšega formata, tiskana je na finem papirju in s prav dobrimi klišeji. Uvodno besedo je slovenski izdaji napisal pisatelj Boris Pahor, italijanski pa umetnostni kritik Marcello Paoli.
Boris Pahor nam v uvodni besedi prikazuje psihološke, družbene in zgodovinska pogoje, iz katerih je zrasla ter se razvijala Spacalova umetnost. Med drugim pravi, «... da so bile v teh slikah sanje naših otroških let, sanjske pokrajine, v katere smo se zatekali iz krvavega življenja. Trpko, toda neovrgljivo dejstvo je, da se človek v dneh nečloveške suž-nosti zateče v nerealni, bajni svet, da se s tem upre sedanjosti... Spacal je, ne da bi si bil tega svest, upodobil tisti na pol primitivni, na pol odsotni »vet, ki je klil v tolikih izmed naših mladih
1 ljudi v dobi fašistične more... Tako je po skrivnostni poti zgodovinske pravičnosti slovenski živelj, ki je bil politično nepriznan, našel svoj lik v umetniškem liku slovenskega tržaškega slikarja ..
Ognjevito napisani uvod je zanimiv že paradi tega, ker je Bori s Pahor izšel iz iste generacije slovenskih tržaških kulturnih delavcev, ki so jim bila v dobi fašističnega nasilja zapečatena usta, in je zato obenem avtentičen dokument, ki tolmači duševno razpoloženje tedanje težko preizkušene slovenske mladine v Trstu, Smatrati ga moramo za pozitiven doprinos k boljšemu razumevanju umetniške osebnosti Lojzeta Spacala, ki se je moral, čeprav zaveden sin svojega naroda, vendarle po sili razmer v svojem umetniškem šolanju obrniti k zapadnemu svetu, ne da bi pri tem zanemaril iskanje živih narodnih motivov, v kolikor so mu bili dostopni.
Reprodukcije, ki jih imamo pred sabo, niso, razen ene, v bar-
vah in v presojanju teh se bomo morali ozirati pač na slike, ki
smo jih videli na razstavah in drugod.
Ce primerjamo Spacala z drugimi slovenskimi umetniki, zlasti onimi, ki živijo in so živeli v svobodni domovini, bomo opazili med njim in onimi močne razlike. Komaj da bi zaznali neko rahlo sorodnost z lirično nastrojenimi kompozicijami kakega Sedeja, in sicer v nekakšnem linearnem poenostavljanju predmetov ter po čistosti in jasnosti barv. V vsem ostalem je tudi med njima znatna razlika.
Vsekakor se Spacal posebno po formalno tehnični plati veliko bolj približuje sodobnim italijanskim slikarjem, čeprav čutimo v liričnem nastrOju njegovih del, zlasti pa tam, kjer se naslanja na slovenske in slovanske folklorne elemente, močan slovanski nadih, kar so opazili tudi nekateri italijanski ocenjevalci.
Ob pregledovanju pričujoče Spacalove monografije, ki ji moramo priznati, da je v našem kulturnem življenju pomemben umetniški dogodek, bi strnili naša opazovanja v naslednje zaključke:
Umetniški svet, ki ga upodablja Lojze Spacal, ni kdo ve kaj obsežen in tudi ne zelo pester. Pač pa je jasno očrtan, izrazit in prozoren.
Drugič je treba priznati, da si je Spacal v svojem razvoju izbrusil in izkristaliziral svoj posebni izrazni način ter svojo posebno risarsko m barvno tehniko, s katerimi se loteva svojih predmetov. Jedro te tehnike je linearno poenostavljanje predmetov (11. pr. «Pesem morja«, »Velemesto*, #Colni», «Vas na Krasu«, »Luna park«, «Plavži» itd.), ki se nam vidijo skozi njegove oči jasno očrtani, preprosti in kdaj pa kdaj tudi primitivno dojeti.
Tretjič se poslužuje Spacal v nasprotju z impresionisti, ki so se skorajda kopali v razkošni igri barv in luči in ki so skušali zajeti bežni utrinek časa v vsej njegovi dinamični raznolikosti, svojih barv prav tako kot linije kot nekakšnega statičnega izraznega sredstva za ostvarjanje svoje preproste in poenostavljene vizije predmetov. Od tod tudi pogosti dekorativni vtis, ki ga imaš pri gledanju njegovih slik. V tem pogledu se mi zdi značilna Paoli-
) eva o znaka (glej njegov uvod k italijanski izdaji), da se v Spacalu ne odraža romantičen, marveč klasičen duh, pri katerem se uresničuje v določenem in linearnem njegova strast po spoznanju.
Spacal je dovolj samonikla u-metniška osebnost, ki se z veliko resnobo loteva slikarsko tehničnih in vsebinsko idejnih problemov. V vseb njegovem delu se očituje velik napon po čim jasnejšem izkristaliziranju lastnega umetniškega izraza in obraza. Pri njem je zlasti značilno to, da je, živeč na točki, kjer se križata vzhod in zapad, po svojih tehničnih izraznih sredstvih naslonjen na zapadne šole, iz katerih je izšel. Toda vsebinsko se skuša v marsikaterem svojem delu približati živim problemom naše sedanjosti in bližje preteklosti (primerjaj njegove «Talcev, »Smrt kraškega junaka», »Žrtve«, pa tudi njegovo »Kmetico«, «Perico», itd.).
S svojo sedanjo monografijo nam je predstavil Lojze Spacal primere razvoja svoje umetnosti in s tem doprinesel nov delež k poživitvi našega kulturnega življenja.
VLADIMIR BARTOL
Mendelssohn: Koncert za V1 p)esD» orkester v e-molu. 22.26:	, Lje.
glasba. 23.00:	Večerne tne <jj
23.15: Poročila. 23.30: Kaj v^n0č6* jutrišnji spored? 23.35: P° glasba. 24.00: Zaključek.
TRST I.
Sreda 30. marca l®*9- ^2«
11.30: Na sporedu so solisti. "Jjiu. Pestra glasba. 12.55: Danes v . 13.00: Poročila. 13.23: F. Ferr.« njegov orkester. 14.00: Tretja ^ 14.20: Lahka glasba. I7;3”:	jg.offi
za malčke. 18.15: Kitaristi. jje0je Francoske popevke. 19.15: z v tržaškem pristanišču *	„ ieg°vl
kronika. 19.30: Zdravnik tn go-prijatelji. 20.00: Poročila. * • „j<h dobnosti. 20.30: Rae Jenkins UJ3,\V gov orkester. 21.00:	34.08-
Poročila. 23.25: Zastrte lu«-Zaključek.
= KINO M,
KINO OB MORJU. 15: «Mik U Klaj». Sovjetski film.	KraV0»>
RC-SSETTI. 16: «Raje ima,n Denny Kaye, V. Mayo.	p 0°“
EXCELSIOR. 16: «Pot sreče ,
6’ard, J. Stewart.	,j0 ob 1
FENICE. 16: «Zvonovi zvot‘Jrtv. rl», Nina Foch, G. Macr12 pustc>10'
FILODRAMMATiCO. 16= ,gtn f>r
ščina prihaja od morja*, taiue, A. De Cordova.	4o	ra
ITALIA. 15.30: »Ali Bsba > bojnikov*. Film v barvan- soit-ALABAHDA. 15. «Uv0Ib“JI,.(er J01 cu». Georg Pečk in Je"‘’ hnjai1 IMPERO: 15.15: »Mama, *P te», Irene Dimne.	.krotil1
NOVO CINE. 18:	«NeuK
Randolph Scott.	„ Brod"
GARIBALDI. 14.30: aNo.£.n„t,,omerL.
yu», M. OTtara. G.	vtot	^
MASS1MO. 16: »Petje v P nis Morgan, J Marmi"®; jUaoV11 IDEALE. 16: »Življenje J®
vetCS>
n£kt»'
J. Stewart.
AHMONIA. 15.30: «NaP(S ODEON. 16:	«M! smo Clga	Q
llo, Onllo.	neledal0*’
MARCONI. 16: »Temno or.
de Havilland.	,avesa».
VIALE. 16:	»Železna	&
Tlerney.	, nad
AZZURRO.	18:	»Nevihta	g.
zom».	obesiJ0”'
RADIO. 16: »Preden m«
Karloff.	„n«ka
VITTORIA. 18: «Ljubezen oCrcB BELVEDERE. 16: «Zena Joan Benett.	,n0	tv®/'
SAVONA. 15.30: »Z* 'cd Durbln.	m jzgub'
VENEZIA. 15: «KakO sem no», Macario.	hotjo	oDP>
ADUA. 15: »Danes m® u	M
Boris Karlov.	Vs|	P°*
KINO V SKEDNJU.
Suzano*. E. Cantor.
iP.
všT
MALI
VELIKONOČNE B^fvaOi*w vizitke, praške zu	rlobl	rr-rJ1'
na drobno in	moka	'
knjigarni in papimlU Ul. Milano 37.
GOF2IŠKI D N E V IV I K Ljudstvo
PODRUŽNICA UREDNIŠTVA IN UPRAVE PRIMORSKEGA DNEVNIKA V GORICI • SVETOGORSKA ULICA 42 - TEL. 749
fOllD^lLO PltKDSEMlKA NA KONFEltEm DFS
Se verino neizpolnjene vladne obljube
Vodil« in smernice 1>FS - Kdo je obudil iašizem k življenju?
V naslonjeni podajamo kratek Vvlefek poročila, ki ga je podal predsednik DFS na nedeljski konferenci delegatov Fronte v Gorici.
Ko so se 10. avgusta 1947 zbrali delegati soriških, beneških in kanalskih Slovencev na prvi kongres si postavili v program naslednje točke:
D DFs je enotna organizacija vseh Slovencev pod Italijo, vodila o borbo za enotnost Slovencev na edicijah narodnoosvobodilne bor-d® in bo preprečevala vsak poskus n»rodne in kulturne odtujitve Slovencev pod Italijo od onih v FLRJ.
' fronta se bo borila skupno z naprednimi silami Italije v korist delovnega ljudstva.
I Njen namen je ojučevanje P'iiateljslva m sodelovanja med (publiko Italijo in FLRJ za utr-miev demokratičnih pridobitev v °beh državah.
^ »voiem delu j e Fronta ostala
* ‘emu programu in danes nr Sj zbraIi oa tem mestu, da P čgledanio njeno dosedanje delo.
* proučimo sedanji položaj doma v svetn in da sg pogovorimo o u ^rrbcah našega dela v bližnji bodočnosti.
Leti 1947 in 1948 sta bili za nas viharni in težki. Vkljub vsem srdi-
* napadom naših nasprotnikov P* ano nadaljevali po začrtani
Vedno trdovratno branili . lce Slovencev. 2e pod angio-vaško VU je l'ronta protestira-slovenske8a učiteljišča v 50 8a hoteli prenesti v Tj.' Prav tako smo se borili za ret-Tr d°m’ Protestirali proti a-,i,,°cllam Protiiašistov in partizan. *ti borcev, itd..
daiv^adn' imperialisti so že tedaj SJ'‘. Potuho šovinistom in fgši-
* Pripravljali tla za poznejši ij na uaše demokratično giba-Prit)	dovoli	učvrstili	tla,	je
sledn- mirovna pogodba, ki so ji brsk i Z-nan‘ ""S0"*”- Po septem-Front d°g°dkih je šla delegacija
ra?, ,e, k Le Gasperiju in mu ob-vrniff’. . težko stanje pri nas po dejali1 l!aIi^e' De Gasperi je tedaj
• *Glede manjšinskih pravic roVn tta.iianske vlade samo mi-itaiu* po8°dba, temveč tudi nova 0sr a ustava in mišljenje roda Ze ved'ne italijanskega na-šaiv , eba je proučiti tudi vpra-‘reh* genske manjšine, ki jo je jansl- adovoljiti, ker si želi itali. šajev'° ‘iudstvo prijateljskih odno-
zgrešena in vodi v izdajstvo proti svojemu lastnemu narodu, ker služi in podpira sovražnike domovi-tig in slovenskega naroda. Za nas je pogoj, da se naslonimo na svoj ma.tični narod, ker sicer nimamo bodočnosti in je naša življenjska pot presekana. Zavedati se moramo, da je močna tudi veja, ki izhaja iz močnega debla.
Slovencem na Goriškem, y Benečiji in v Kanalski dolini se morajo priznati pravice, za katere se borijo že nad 1300 let in so toliko žrtvovali v borbi za skupnost in mir med narodi. Vladajoči krogi v Rimu naj se spomnijo, kam je pripeljala politika rasne mržnje fašizem in njegove zaveznike in naj ne ponavljajo tragedije Slovencev tudi v novi italijanski republiki. Skrajni čas je, da se ustvarijo znosno življenje in strpnost med obema tu živečima narodoma in da se preneha s pritiskom.
Naše bodoče delo
Fronta se bo tudi vnaprej do. sledno borila za uresničenje narodnostnih pravic proti vsem sovražnikom in kljub onim maloštevilnim elementom, ki bi hoteli izkoriščati resolucijo Iuformbiroja za razbijalce enotnosti slovenskih delovnih ljudi. Nadaljevanje brezmiselne, nenačelne in klevetniške gonje proti delovnemu ljudstvu
Jugoslavija pomeni podpirati sovražnike delovnega ljudstva, socializma in lastnega naroda. Zato se stavljajo pred delegate in Fronto na splošno nove naloge in sicer:
1) Stalno krepiti in utrjevati vrste Fronte.
2) Utrditi Zvezo slovenske mladine, ker je mladina pogoj bodočega narodnega obstoja.
3) Razširiti in okrepiti Zvezo slovenskih žena do poslednje slovenske hiše, ker so žene tiste, ki vzgajajo naše otroke v pošten, zdrav in napreden rod.
4) Poživiti in razširiti kultumo-prosvetno delo in pritegniti k njemu vse slovensko učiteljstvo.
5) Posvetiti čimveč pažnje naši solski mladini in njem vzgoji ter vsestransko podpreti našega dijaka
Ob zaključku je predsednik o-menil, da smo bili vedno kos že tako hudim viharjem in vztrajali v borbi za dosego naših pravic. Izjavil je svoje prepričanje, da bomo tudi za naprej ostali zvesti tej svoji tradiciji in vztrajali, dokler ne dosežemo svojega cilja. Storiti moramo pač vse, da očuvamo dediščino naših prednikov, ki so nam v svojem testamentu zapisali: Za pravico, za srečno bodočnost!
S splošnim ploskanjem so delegati potrdili, da se strinjajo s predsednikovimi besedami in da vedo za pot, po kateri moramo hoditi.
Upokojitev učiteljstva
Šolsko skrbništvo v Gorici je prejelo od ministrstva za šolstvo naslednjo brzojavko:	«Upokojitev
ljudskošolskih in srednješolskih učiteljev, ki bodo takoj napravili prošnjo v smislu čl. 10 zakona od 7. aprila 1948 št. 262 bo veljala od zaključka tekočega šolskega leta dalje*.
Iz tega sledi, da bodo morali tisti, ki hočejo biti deležni ugodnosti tega zakona, vložiti prošnjo za upokojitev najkasneje do 7 aprila i. 1.
Plačilo doklade za obrtnice
Zveza trgovcev v Gorici opozarja vse lastnike obrtnic in dovolilnic, da morajo do 31. t. m. doplačati razliko na pristojbinah pri registrskem uradu, kakor je določeno po zakonu od 26. 1. 1949 št. 10. Prav tako je treba plačati za nove obrtnice kakor so predvidene pod Št, 36 priloge A omenjenega zakona.
Tečaj za košarko
V nedeljo dopoldne se bo nadaljevalo s fizkulturnim tečajem, ki ga organizira Zveza slovenske mladine, fizkulturni odsek. Tečaj se bo začel ob 10, dopoldne na igrišču na Solkanski cesti št. 42, kjer bodo igrali košarko. Mladinci in mladinke, ki jih zanima ta panoga športa, naj se zglase ob navedeni uri na igrišču.
Prodaja Unrrinega blaga
Pred nekaj dnevi je prišla v našo pokrajino zadnja pošiljka Unrrine-ga volnega blaga. Opozarjamo vse tiste, ki imajo nakaznice za dvig tega blaga, da čimprej nabavijo blago za vse točke, ki jih imajo še na razpolago, zlasti v prvih dneh, ko je izbira po trgovinah še dovolj velika. Novih pošiljk Unrrinega volnenega blaga ne bo in veljavnost nakaznic zanj bo v naši pokrajini zajja la s . majem. P agu, k b po
Ze prejšnji teden smo v članku «Tudi kmečki sestanek jim je pretveza za klevetanje* opisali potek kmečkega sestanka v Pevmi, na katerem se je zelo malo govorilo o kmečkih problemih, za katere je ta bil sestanek sklican.
V zvezi s tem so se pretekli petek zbrali v Pevmi nekateri kmetje iz Pevme, Oslavja in St. Mavra, da bi se pogovorili o takratnih dogodkih. Na splošno je bilo med kmeti teh krajev veliko zanimanje za ustanovitev posebnega odbora kmečke zveze, ki naj bi se čim tesneje po-vezala s splošno Državno kmečko zvezo (Federterra) v obrambo skupnih interesov. Vse ljudstvo je bilo in je pripravljeno na sodelovanje z naprednimi kmeti po drža-vi. Na sestanku pa so govorili o vsem drugem in so tako kmečko vprašanje, kakor protest proti atlantskem paktu, govorniki, ki o kmečkih problemih nimajo niti pojma, uporabili kot pretvezo za napadanje KPJ in njenega vodstva.
Zato ljudstvo še enkrat protestira proti zahrbtnemu vsiljevanju takih klevet, s katerimi se ne more stri
tem roku eventualno ostalo neprodano, bo organizacija Unrra zopet I njati ne sedaj ne v bodoče, ker je prevzela in razprodala v drugih I še preveč živ spomin na borbo, ki j pokrajinah.	|	so jo bili naši partizani in garibal-
dinci ramo ob rami z jugoslovanskim ljudstvom in njegovo armado proti skupnemu sovražniku. Naše ljudstvo je imelo že večkrat priliko ugotoviti, da so novice, ki jih širijo o novi Jugoslaviji v zvezi z resolucijo Informacijskega urada, netočne in da klevetajo brez dokazov. Ponovno potrdilo, da Je to tako, so prinesle tudi goriške žene s svojega nedavnega potovanja po Sloveniji, kjer so se na lastne oči prepričale, da se tam gradi socializem in da ljudje ne klepetajo brez smisla, kakor imajo mnogi navado pri nas, ampak da delajo na uresničenju petletnega plana, ki bo najboljši odgovor na vse klevete.
Zato ljudstvo jz Pevme, Oslavja in St. Mavra poudarja še enkrat, da klevetniki, ki bi ga radi odtujili bratom v svobodni domovini, pri njih ne bodo imeli uspeha, pa naj pridejo med nje s kakršno koli prikrito pretvezo.
Nove plače državnih uradnikov
V četrtek je rimska zbornica odobrila dva zakonska osnutka glede zvišanja prejemkov državnih uradnikov. Po novi plačilni lestvici bodo prejemali uradniki odslej naslednje plače:
stopnja stara plača		nova plača
1	60.000	80.401
2	52.500	69.833
3	47.500	62.750
4	40.000	52.416
5	30.833	40.083
6	25.416	32.833
7	21.666	27.750
8	19.166	24.416
9	16.750	21.166
10	14.583	18.063
U	12.000	15.250
12	10.333	12.426
13	9.000	10.833
Glavni služitelj	11.750	14.000
Prvi služitelj	11.333	13.583
Glavni vratar	10.000	12.000
Vratar	8.833	10.583
Sluga	7.500	8.916
IZ VARNOSTNIH RAZLOGOV je goriška policija pridržala 38-let-nega Henrika Fiera ter mu izdali izgonski list, s katerim se mora v najkrajšem času vrniti v svoje rojstno mesto Bari.
Univerzitetne pristojbine
Stalna komisija za splošno izobrazbo je odobrila brez sprememb zakonski osnutek, po katerem za tekoče leto ne bodo spremenili vpisnih in drugih pristojbin na visokih šolah.
ISTRSKI DNEVNIK
PODRUŽNICA UREDNIŠTVA PRIMORSKEGA DNEVNIKA V KOPRU . ULICA C. BATTIS Tl 301/a PRITL. • TEL. 70
prijateljs  _______
*U k z,.Ju*oslovan>. Nihče ne mi-iim ra * Slovencem nrttvic, ki
irg- * j« “o >u.«p-
Naš sedanji položaj
hriki ;,1,!l (meseciK °d te izjave in kot L	pa smo že vedn° tam,
daDaru0	takrat. Temu so priča
Ve * na naše kulturne prirediteljih s.ramoVahja Slovencev po u-
IZPEED SODIŠČA
Nehote je poslala morilka
Pfeisle 'n trKOvinah, aretacije in škj «,av9 na Goriškem in v Bene-deja^VeTliji druga podobna
nadaljnjem poročilu ednik štev'in Fronte
ttnp 'a predsednik številne prote-c reso’---"	-
[astem. rimski vladi
krajevnim h*lnim*U' runski vladi in medna-9iž0m ar8anizacijam in predstaven; ’ ie mnenja volitve v dr-
,	p—■
g
tytr-,t>^na s*ta na Goriškem. Od
VuaPar!?ment- pri katerih je k°t najmočnejša de-taltraj Cna sda na Goriškem. Orl ^“eškim- Poživilo gibanje med pr'dobiv * ^ovenc*> kjer stalno skih VA -f10 nove člane. Pri nbčin-hastom, 1 v Gorici je Fronta krst dJL SJtmostojn° ter bila ta-p’stičnm ,ne* napadov vseh šnvi-kljub £ Strank in tudi KPI. pa je hiogii c, zmagala. Vendar bi se k Po=o T™1 ZP Wi »vedati, da So altciL Vsako politično in dru-Vser*i ^nfvVutalcih ^ol^inah pred* Tea bna enotnost.
^Ije L* pe.^e množične organi-Slovenskihan-1Zlral? k(>nSres Zvezč ^otivesk« 7ei,la m kongres Zveze So hjii m 'ne. Na kongre-J^hci , 1 prv*č zastopani tudi Slo-p- Prav 'iT^e in Kanalske do-
*bn0 , vJako
so imeli svojo po-^ni, vs renco slovenski parti. ?ciie SAe„lg,nrai navedene organi-jji^hskp mčene v podobne ita-njimi n	*n	detolo	sku
in ^ tako s0
4n,'dne it„Vk!j’'?eni v razne sin-
o slovenski delavci
* o^n.žaeMe " T
bolnost . „
P°goi za uspeh
Mern ;aw, ki
J^iožaju T* ">Ja	nato govuril o
r tske8a nastal po Podpisu at-itj Pakta, ker Fr,
Včeraj je imela na goriškem kazenskem sedišču svoj epilog nesreča. ki se je decembra 1947 ieta pripetila na železniškem prehodu v S. Poletto pri Tržiču, Tistega dne je namreč vojaški kamion, na katerem se je vozilo 10 orožnikov, zadel v brzovlak. Pri nesreči je ostal karabiner, ki je vozil kamion, mrtev in drugi ranjeni. Kot krivka te nezgode je prišla pred sodišče 54-letna žena železniškega čuvaja Tomino por. Guerra Neža, kateri je bila poverjena naloga, da na železniškem prehodu spusti zapornice 10 minut pred prihodom vlaka 2enska pa je to storila vedno zadnji trenutek, da ne bj za toliko časa ustavljala prometa na prečni cesti. Tistega dne je njena uvidevnost stala življenje mladega človeka in je tako nehote postala morilka. Obsodili so jo z vsemi rekon-skimi olajšavami na 9 mc-seeev zapora, 82.000 lir globe in poravnavo sodnih stroškov pogojno.
Z dušnim pastirjem se je skreqal
Pod obtožbo, da je razžalil čast duhovnika iz Gradiške, Jožefa Foi~ ce3sinija in da se je proti njegovi volji zadržal v njegovem stanovanju, je prišel pred sodne oblasti 27-lt tni Brešan Jurij iz Gradiške. Brešan je pred nekaj mrsecj šel k dušnemu pastirju in ga prosil, naj mu da stanovanje v hiši goriške škofije v Gradiški, upravitelj katere je bil duhovnik. Nekaj časa potem pa je izvedel, da je stanovanje, ki mu je bilo namenjeno, najel neki «tsu4e». Mladj mož. ki je v tesnem stanovanju bival s številnimi sorodniki in je njegova žena pričakovala otroka, se je upravičeno razburil, šel k duhovniku in mu rekel, da ni pravi človek in da n; vreden nositi črno haljo. Včeraj so ga zaradi tega obsodili na 8 meseeev zapora in poravnavo sodnih stroškov pogojno, zaradi u-mika tožbe pa so ga oprostili druge obtežbe.
Prizanesljiva žena
Prišel je nato pred sodnike 46-letni Trampuž Jožef iz Ul. Pergola št. 9. ki ga je žena septembra preteklega leta naznanila policiji, da jo pretepa. Včeraj pa je skesana sodnikom izjavila, da je njen mož najboljši mežiček na zemlji in da se razburi le. kadar ga ima neko. liko pod kapo in da se je te navade nalezel v internaciji v Nemčiji. Na vnrašanje sodnika, če jo je kdaj t"že pretepel, je žena odgovorila, da jo je včasih le «družinsko» pahnil ob kakšno steno. Trampuža so nato onrostili zaradi pomanjkanja dokazov.
Delovni program dijakov,
enoletne gospodarske šole
VI Prek« *' ■— “Ohtu ne mo-
Pravih T dpjstva- široki so proti St "-alijanskcga na-h v:"da o ltp?lu pak‘"- vendar T^Vo že nrla >wla™nt in zv pakt in fu lzvršeno dejstvo.
t svnu vVb*l'T‘f'rUko
& ^PriTatieSe<1,4enJe- ki b' h'" r*zn0 ^ h,1 0 nasprotnem, je
dej^va" kcr *a hočejo • Anklo amerikan-kakar 6 reševanja spo-
hn® Movestv e ‘ pr*'ežna ve-hovi ^veštv ,n 2uto b(yio
OdiSpeh- ker T Zna*aia "oživeli S°4na v<jja °dProtl 'iud*ki volji C ^ vSen“ del,°vnih množic it. hm'nila tudi * ho končno iz-isk)*čev jn ^ Zgrptl’ glave v°ihih 6ri® j, kr’4a4ev na zapadu.
^rii!,Pdstvom T,ne ..,°k‘'Wanv
on«' /Jvastvr,,,, — okrivanio t^i^hlke |n \ maloštevilne
enliltii m k> hi ho-
ohotnost Slove
treba JUdi’ ki jim j? "“rodno-treba	f ^a’"ai". Je
"o, v *dn«Jiiv. JP.n"jna P"-
'‘°venc.
'ev-“vs1cv,0g?>!”n* večina
Domiselni zakonski mož
Julija lanskega leta je v našem mestu služboval kot orožniški podčastnik 46-letnj Ivan Bonatesta iz Malendugna pri Lecce. Ob koncu meseca, ko je prrjel plačo in vedel, da bo njegova žena v kratkem prišla v Tržič po denar, se je lepo izmislil, da je šel zvečer na ples v oficirski klub in da ga je v pozni noči na poti nekdo udaril po glavi in mu odnesel pravkar prejeto plačo 28.000 lir. Pri prijavi pa je mož večkrat prišel v protislovja, tako da policiji ni bilo težko priti s stvarjo na jasno. Včeraj so ga na sodišču pod obtožbo hlinjenja tatvine obsodili na 8 mesecev zapora in poravnavo sodnih stroškov pogojno.
Za zaključek: tihotapci
Prišla sta nato na vrsto dva tihotapca in sicer: 40-lctni Pavšič Jožef iz UL Donlzetti. pri katerem le policija avgusta 1945 leta naši* 500 kg soli in 20 stotov bele moke tihotanskega izvora. Pavšič je bil v odsotnosti obsojen .na 1 leto in 10.000 l^r globe s pomilostitvijo celotne kazni.
V Tržiču je policija junija la"-■	znpl°nilu 32-letnemu
Gaetanu Barone iz Sv. Pavla v Braziliji 400 cigaret «FIB» in ga prijavila sodišču zaradi tihotapstva. Obsodilj so ga na 20 dni zapora in 3000 lir globe ter poravnavo sodnih stroškov.
Okostla nemških vo:akov pri Dokerdohu
Karabinerji jz Smartina so našli pred nekaj dnevi v neki dolini ob občinski cesti za Doberdobom človeške kosti, poleg katerih so bili tudi čevlji in vojaške steklenice, kot so bile v rabi pri nemški armadi. Občina iz Zagraja se je pobrigala, da so te ostanke odnesli v mrtvašnico na občinsko pokopališče za sodni pregled in jih bodo potem tam tudi pokopali.
Nesrečno je skočil z vlaka
Včeraj se je z vlakom pripeljal na goriški kolodvor 24-letni Erme-negiido Chitaro s Tržaške ceste št-11. Iz vlaka je izstopil še predno se je ta dokončno ustavil, in padel na pločnik. Pri padcu mu je desna noga ostala že za trenutek na tračnicah in vlak mu je zmečkal stopalo in rani! sredinec. Na pomoč mu je prišel Zeleni križ, ki ga je je takoj odpeljal v mestno bolnico.
Snaga je draga
Včeraj je gospodinja Cernic Marija iz Ul. Carducci št, 6 vzela lestev, vodo in milo, da posnaži vhodna vrata hiše. Toda še dobro ni splezala na lestev, ko se je zna. šla vsa oblita s skledo vode na tleh. Zlomila si je desno ključnico in morali so jo z avtom Zelenega križa odpeljati v bolnico Brigata Pavia.
Suša povzroča poljske požare
Kronika nam ve zadnje tedne povedati o številnih požarih grmičevja in suhljadi, pri katerih pa so čestokrat poškodovani tudi novi nasadi drevesc ter je večkrat škoda precej velika. Ni še ugotovljeno, če so nastali takt požari slučajno ali so bili namenoma podtaknjeni. Dejstvo je, da pomanjkanje dežja in splošna suša še veča nevarnost in se vsak majhen plamenček lahko razpase v obsežen požar.
Tako je v soboto okrog 13. ure v bližini jezera na doberdobski planoti tak poljski požar uničil dračje in borovce na površini okrog 2 hektarjev, na ozemlju, ki je last tržiške občine. Na pomoč so prihiteli gasilci, ki so po dveh urah trdega dela omejili požar, da se ni raztegnil še bolj na široko. Pri delu jih je oviral ve„ter, ki je nosil pt zraku iskre in tleče ogorke.
Približno ob istem času je nastal požar tudi po pašnikih na hribu nao Mirnom in zajel precej široke pla »tl, ker je tudi tam veter pomagal ognju.
Francija noče lajnih priseljencev
Med delavstvom v Italiji česti krožijo brezvestni privatni agenti ki nagovarjajo ljudi, naj se tudi brez dovoljenja in tajno preselijo v Francijo, kjer bodo takoj dobili delo in dober zaslužek.
Kvestura opozarja delavce naj se ne pustijo zapeljati, ker francoske oblasti sedaj strogo nadzorujejo priseljevanje in ne dajo dovoljenja za zaposlitev in za bivanje tistim italijanskim delacvem, ki so prišli .v državo brez dovoljenja.
KINO
VERDI. 17: «Družina Dakers* in variete’.
VITTORIA. 17: «Tragično cvetje* V. Mature.	,	_
CENTRALE. 17: «Mississipi», R Hayworth.
MODERNO. 17:	((Dogodivščina	v
Maroku*, D. Lamour, B. Crosbj' EDEN. 17: «Dakota», J- Wayne. ODEON. 17: ((Vojna proti vojni*.
Bilo je v začetku oktobra, ko so se odprla vrata gimnazijskega poslopja in na steiaj odprta spet vabila spočite, vesele in razigrane dijake, naj vstopijo v hram izobrazbe.
V gimnazijskem poslopju se je na vratih enega izmed razredov pojavil nov napis, katerega zgodovina pri nas še m zabeležila: Vpisovanja v enoletno gospodarsko šolo se vršijo od...
Mali maturanti so si začeli izbirati pot v življenje. Večina si je izbrala svojo daljšo pot: nadaljevanje gimnazije. Našli pa so se talci dijaki, ki so razumeli klic ljudske oblasti, naj se ustanovi nad v se potrebna enoletna gospodarska šola.
Čeprav se gimnazijcev ni mnogo odzvalo, je gospodarska šola sp; e-jela precejšnje število gostov iz raznih tečajev, ki so, zavedajoč se ogromne važnosti te šole in sposobnosti, ki si jo bodo pridobili za nadaljnje udejstvovanje v našem gospodarstvu, prihiteli polni zavest, in upanja v svojo voljo do učenja in stopili na to težko, a plemenito in častno pot.
Se predno smo prišli v šolo, smo se seznanili z njenim programom in učno tvarino, toda to je bil le mrtev program in seznam učnih predmetov, ki so nam bili takrat še španska vas ali deveta dežela. Bili so nam še neznani, zato m čudno, da smo spočetka nekam mračno gledali in težko pričakovali, kaj bo iz teh predmetov.
Polagoma smo se učni snovi prilagodili, jo začeli dojemati in bolj uspešno napredovati.
Prej mrtvi program se je začel spreminjati v meso, ična snov je postajala vedno lažja. Po nekaj mesecih napornega dela so se začela prva izpraševanja in predavatelji so ob koncu prvega polletja zabeležili dober uspeh. Sele sedaj pride na vrsto naš nov program, t j. program, ki smo ga sestavili sami in s katerim hočemo seznaniti še druge dijake iz drugih šol, kakor n. pr naše sosedne dijake iz slov. gimnazije itd.
Sicer pa ni treba mnogo opisovati, kajti takoj, ko vstopiš v naš razred, boš videl na vratih in na steni ob vratih vse naše skrivnosti, iz katerih črpamo uspehe. Tam bo. videl umik učnih in obenem urnik vseh ur prostega kolektivnega učenja. Vsaka prosta ura je izrabljena v dobrem namenu. Saj vemo, da je za nas, posebno še v tej tako kratki šoli, čas zlato, zato s6 krožki ob vsaki priložnosti le v korist nam vsem. Na drugi strani boš videl naš plan, katerega smo si tud postavili sami, zavedajoč se svojih nalog. Tam se je vsak odgovoren za svoj predmet obvezal, da bo do konca leta izpolnil postavljeno mu število ur in tako doprinesel k skupnemu uspehu celotnega razreda. Nadalje imamo na steni tudi grafikon z beležkami vseh izpolnjenih učnih ur, kjer si vsak odgovo ren v svojem predmetu po krožku zabeleži svojo uro, da bo tako ostala ob koncu leta točna evidenca,
:aj smo napravili.
Toda to še ni vse, kajti naložili mo si še druge naloge. Pod vod-stvom tovariša Vatovca smo usta-lovili tudi mešani pevski zbor, ker hočemo s tem pokazati, da cenimo udi glasbeno delo. Posebno sedaj,
'<o se nameravamo udeležit i šolske-/a izleta po Sloveniji, se lov. Va ovec trudi, da bomo v lem dosegli čim večji uspeh in pokuzali našim >ratom v Sloveniji, da ljubimo slo-ensko pesem in se pošteno potrudimo, da bi jo čim bolje izvajali.
Jb Prešernovi proslavi smo že imeli prvi nastop skupno s slov. gim-razijo, toda nastopil je samo oktet 'ter zbora še nismo imeli.
Sedaj, ko se bliža prvi maj, p razlik delovnega ljudstva vsega sveto, nočemo Zaostati niti s telovadbo. Vasprotno. saj že dobro obvladamo vaje. Čeprav sme težko obremenjeni z učno tvarino, smo se naučili vaje prvi. Najboljši telovadci so že uli r.a teienu in učili ter pregledovali potek vaj. V tej panooi je 'udi tov. Vatovec med prvimi, ki | TRST ■sako jutro od sedmih do osmih rcgleduje, kako se gibamo in šte-'e: ena, dve, tri, štiri...
Niti z udarniškim delom ne za-rstajamo, ker vemo, da je udarniško delo važen činitelj našega gospodarstvu. Zato smo si že posta-
vili število udarniških ur do prvega maja in po prvem maju.
Se mnogo bi se dalo govoriti o naši šoli, toda zaenkrat naj se či-tatelji zadovoljijo s tem, ker jim bomo drugič kaj več povedali. Za sedaj le še to, da smo slov, gimnaziji napovedali tekmovanje v več točkah, katere smo že objavili. Tov. gimnazijce pa vabimo, naj preučijo naš program, in gotovi smo, da se bodo z njim zadovoljili. V tekmovanju pa jih opozarjamo, naj ne zaostajajo, ker če nas bodo prehiteli, jim bomo iz vsega srca hvaležni in bomo z njimi največji prijatelji, ker bo to tud i naš uspeh.
JENKO RAFAEL dijak gospodarske šole
Baredi nad Izolo
Prostovoljno delo pri gradnji nove ceste. Naša vas je postavljena med dve glavni cesti, ki peljeta iz Kopru proti Hrvatski Istri, ena desno, a druga levo od grebena, kjer smo nastanjeni. Smo pa brez dobre dovozne ceste. V vas peljeta le dva kolovoza, kar pa je za današnje prometne razmere vse premalo. To je vprašanje, ki je bilo predmet diskusije na množičnih sestankih. Ze lani smo pričeli z deli za povezavo vasi z glavno cesto, ki pelje iz Izole na Malijo. Pa ni bilo pravega načrta in bi cesta šla nekako nerodno po nekem obronku. Prav e dni pa je bila cesta izmerjena v novi smeri. Po novem načrtu bi bilo na novo napravljene kakih 1E00 metrov, razširjene pa okoli 1000 metrov.
Vaščani so bili zadovoljni z novim načrtom in so tudi že delali zadnjo nedeljo. Na delu ie bilo 21 ljudi od osme ure do pol ene.
V PROSLAVO PRVEGA MAJA
Belini načrt Poflzugze HPD u Bujan
Določene so tri nagrade za najbolj delavna društva
La čim lepšo proslavo 1. maja je Podzveza hrvatskih prosvetnih društev v Bujah sestavila poseben program zadevnih akcij, ki jih bo izvedla do tega dne. Stanje ljudske prosvete v hrvatskem delu Istrskega okrožja je bilo pod Italijo vse do osvoboditve žalostno. Ono malo. kar je preživelo Avstrijo, prvo svetovno vojno in nekaj let po prvi vojni, je uničil kulturno nestrpni in agresivni fašizem- Zato je bilo delovanje naših hrvatskih prosvetar-jev sprva po osvoboditvi zelo težko ter je zahtevalo velike požrtvovalnosti naših kulturnih delavcev.
Danes je položaj mnogo boljši in ljudski oblasti je treba izreči zahva-
Partizeni in aktivisti iz ^obegov
protestirajo proti zapiranju in sojenju borcev za svobodo
Pariizant in akiivisti iz narodne
osvobodilne vojske v Fobegih, zbrani na sestanku dne 26. marca t. 1., ki smo vodili odločno in do. ledno borbo proli fašizmu in vsem temnim silam, katere dvigajo danes ponovno glavo, izvajajo teror in zapirajo najboljše sinove, ki so prelili mnogo krvi za svobodo izpod fašističnega jarma,
ODLOČNO PROTESTIRAMO
proti agitacijam in procesom, ki jih danes ponovno uprizarjajo proti borcem iz narodno osvobodilne vojne samo zato, ker so se borili proti največjemu sovražniku in sicer nenško-italijanskemu nacifašiz-mu. Pri tem pripominjamo, da jih je ravno londonski radio vsak dan pozival na to borbo.' Zato danes
UGOTAVLJAMO,
da preganjajo ravno predstavniki tistih držav, ki imajo v rokah upravo cone A v Trstu, neusmiljeno naše borce za svobodo s tem, da jih spravljajo v zapore in sodijo. Tako
ZAHTEVAMO,
da se ukine vsako preganjanje in sodno postopanje proti našim borcem, ki so doprinesli največ za zmago nad fašizmom!
Smrt fašizmu - svoboda narodu!
SLEDI 37 PODPISOV
Objava odlikovanj
Okružno poveljstvo narodne zu ščite v Kopru sporoča, da je ministrstvo za notranje zadeve odli kovalo spodaj imenovane tovariše zaščitnike. Hkrati okrožno povelj stvo naslovljence poziva, naj dvig nejo svoja odlikovanja pri povelj stvu NZ v Kopru, personalni od sok. vsak dan od 8 do 12 in sicer do 15. aprila t. 1.
Odlikovanci so naslednji. Kumar G. Jelko, Piculin A. Anton, Piculin A. Anton, Adamič J. Karel, Jugo-vac I. Josip, Udovič I. Ivan, Jakopič A. Jožef, Rosi A. Zafirino, Ber-nardi I. Silvano, Jazbec I. Jožef, Trobec A. Alojz, Jaksič A. Ivan Zupančič A. Franc, Golja F. Franc, Troha V. Julij, Zupančič F. August, Gregorič F. Alojz, Gregorič F. Sta nislav, Hače A. Anton, Kocjančič A. Ivan, Kukobad I. Svetko, Lev stik F. Ivan, Malnar I. Ranko, Ra dešček A. Marija, Ronar A. Alojz Levsterfič A, Ferdinand, Skab A Jožef, Moraš J. Franc, Vrč F. Franc Sfiligoj V. Gtorgio, Prašelj J. Rado Muzlovič J. Jožef, Levstik F. Ivan Kozina I. Milan, Milavec S. Ivan Nemec F. Bogomil, Turk J. Jože Fajt J. Jožef, Gregorič A. Alojz, Sinčlč F. Ivan, Klobar A. Mirko, Urbančič A. Ciril. Furlančič A. Ma rijan. Bizjak F. Jakob, Berk F. Fer dinand.
Zborovanje aktiva komunistične mladine
Važnost pionirske organizacije
l^red dnevi smo objavili poročilo o zborovanju delegatov aktiva komunistične mladine koprskega okraja, ki je bilo 17. t. m. v Kopru. Tedaj je tov. Košane Slava v diskusiji obravnavala vprašanje o organizaciji pionirjev. V naslednjem podajamo glavne misli njenih zanimivih izvajanj.
Tov. Slava je podčrtala, da so tu di v NOB naši najmlajši, Slovenci in Italijani doprinesli svoj delež, pri čemer so nekateri pionirji žr-tovali celo svoje življenje. S tem so postali pravi borci za svobodo. Tudi danes pomagajo pri izvedbi gospodarskega programa.
Zveza pionirjev vzgaja svoje člane k enotnosti in bratstvu, jih vzpodbuja k učenju v šoli in na-vaia k telovadbi in športu, k primernemu ročnemu delu, pa tudi k prosveti s kulturnimi nastopi, razstavami, knjižnicami in podobno. S tem pomaga pionirska organizacija šoli in staršem pri vzgoji in pouku teh najmlajših. Na ta način neguje hkrati njihovo osebno iniciativnost po eni strani, po drugi njihovo kolektivno zavest, organizacijsko sposobnost in disciplino, spoštovanje do starejših v vsem, kar je dobro in koristno.
Kljub vsemu temu je treba, da mladina pazi in nadzira vzgojo, da ne zaide na stanpota in da ne postane protiljudska. To nadzorstvo naj bi izvajale posebne komisije pionirjev, ki naj obstajajo v vsaki šoli ter tako enemogočijo delovanje onih elementov, ki nočejo vzgojiti svojih otrok v duhu ljudske kul tura
Tov. Slava je še pripomnila, da bi zanemarjanje pionirskega vprašanja pomenilo, pustiti pionirje rokah reakcije in tako omogočiti, da bi naši najmlaiši, če bodo vzgojeni v nedemokratičnem duhu. po stali orodje naših nasprotnikov Zato morajo dati pionirski organi zaciji vso pomoč ZAM in sploh vse demokratične organizacije. Prav gotovo bo ta pomoč vedno večja
je tov. Slava iznesla na zgoraj omenjenem aktivu, nakar je prešla na konkretne naloge, ki jih mora izvesti komunistična mladina v tednu demokratične mladine.
Krojaška delavnica
ULICA VALPIRIVO 35
izdeluje moške obleke, ženske plašče
OBRAČA, POPRAVLJA « PO IZREDNO NIZKIH CENAH.
m ciiaftG
Puimthki diimnild
ko bo vsakdo spoznal, da bodo iz pionirske organizacije izšli jutri oni, ki bodo nadaljevali naše delo in ki bodo tako oboroženi z zdravo in ljudsko vzgojo.
Do sedaj mladina ni docela pojmovala pomena pionirske ganizacije. S tem pa, da bomo dali Zvezi pionirjev docela neodvi sen značaj, bomo pionirsko orga nizacijo samo okrepili ter jo posta vili na solidno osnovo, da bo lahko izvedla nanjo stavljene naloge!
V bodoče je treba zato pionirsk organizacijo še bolj popularizirati in ustanoviti razne dramske krožke, pevske zbore, športne klube otroška okrevališča Itd. Celotna organizacija vseh teh ustanov mora sloneti na demokratični vzgoji tja naj imajo pristop prav vsi otro-cl In ondi jih je treba zaposliti raznimi ročnimj deli, pri čemer naj se vadijo n. pr. deklice v teča jih za šivanje in ženska ročna dela
To so bili načelni vidiki, ki jih
v
Živahna nedelja v Portorožu
spo,ir.e tenuie, gostovanje prosvetnega društva iz Vanganela, zaključek mladinskega tedna
Prebivalci Portoroža, mladina in odrasli, so 27. t. m. preživeli živahno nedeljo. Imeli smo namreč razne športne tekjne, tako v namiznem tenisu, nogometno tekmo, šah in revanžno tekmo v košarki med Trstom in Ljubljano. Zvečer pa je prosvetno društvo iz Vanganela gostovalo v Ljudskem domu. Podali so zadnje dejanje igre «Mati». Vsi igralci so dobro izvedli svoje vloge, posebno pa sta se vživela Andrej in mati. Podali so tudi Pre šernovo ((Železno cesto* in prav lepo je zapel tercet. Prireditev je zaključil z več pesfnimi ženski pevski zbor učiteljišča pod vodstvom prof. Kumarja.
Prejšnji večer je bila isto tako v Ljudskem domu kulturna prireditev, s katero je bil zaključen mladinski teden. Predstavnika italijanske in slovenske mladine sta govorila o pomenu tega tedna, nakar so sledile v obeh jezikih razne rc-citacije ter pevske in baletne točke. Najbolj je ugajala mala Zdenka Ceglac. učenka I. razreda, ki je ob spremljavi vojaškega orkestra ljubko zaplesala solo-valček. Ude ležba je bila zelo številna in ves večer je sodelovala vojaška godba
V soboto in nedeljo, ob prekras-nejn vremenu, je bila v Portorožu revanžna tekma v košarki med srednješolsko in visokošolsko ekipo tržaškega dijaškega kluba in med našimi srednješolci ter visokojojci Dijaškega športnega društva »Edinost* iz Ljubljane.
Športnike so sprejeli predstavniki tukajšnje dijaške mladine. Po-ssebno prisrčno so jih pozdravili v Dijaškem domu, kjer so jih povabili na zakusko. Tekme so odigral na igrišču tenisa v 4 ekipah. Prvi dan so bdi Ljubljančani premočni drugi dan pa ni bilo velike razlike v golih. Oboji so pokadit veliki tehnično spretnost.
V soboto zvečer so obiskali gostje kulturno prireditev v Ljudskem domu. Po končanem sporedu, ko se je pričela prosta zabava, in ob zvokih prvovrstne godbe vojaškega or-kestra, ki je izvajal zelo lepe in izbrane kose, se je mladina med sebojno zbližala in preživela večer v toplem prijateljskem vzdušju.
V nedeljo zjutraj so bili športniki gostje piranskega pomorskega tehnikuma. Ogledali so si delavnice in stroje. Ljubljančani so bili navdušeni. ko so videli naše prve bodoče pomorščake. Danes obiskuje akademijo že 120 dijakov. Ravno tako so bili iznenadeni Tržačani, ko so v vsem občudovali in razumel’ veliko skrb ljudkke oblasti.
Zvečer ob odhodnici so si športniki izmenjali svoja topla mladinska čustva in si zaobljubili, da bodo gojili medsebojne stike, zlasti še v športu. Tako bo prišla tržaška ekipa v kratkem na tekmo v Ljub ljau°-	K.	L.
lo, če danes tudi hrvatski del istrskega prebivalstva v razvijanju svoje ljudske kulture tako napreduje. Toda Podzveza HPD v Bujah se ne zadovolji z dosedanjimi uspehi, marveč hoče ravno ob praznovanju dneva kmetsko-delavskega ljudstva poživiti delovanje svojih edi-nic in razpresti še nadalje mrežo prosvetnih društev na terenu.
Tako predvideva načrt, da bo za 1. maj nastopilo 350 pevcev V la namen bo podzveza aktiviiirala pevske zbore v Materadi, Kuštelu, Ma: ušičih, Savudriji in Merišču. Hkrati bodo ti zbori pomnoženi. Na novo pa bo podzveza ustanovila pevske zbore v Murinih, Dajli, Bu-žiniji, Koštanjici, Valiči, Filariji, Babičih, Brdu, Bibalih in v Radih.
Delovanje in nastopi vseh imenovanih zborov bodo nedvomno vplivali propagandno na celotno prosvetno delovanje hrvatske mladine. Zato predvideva podzveza kot dopolnilo pevskih nastopov tudi nastope dramskih družin. Predvsem bo osnovala vzorno diletantsko skupino v Bujah v okviru Prosvetnega društva «Ante Babič#, ki bo istočasno nekako merilo kvalitetne stopnje in tehnične sposobnosti vsem ostalim društvom.
Vzporedno pa je treba dvigniti raven diletantov v Kaštelu, Babičih, Kmetih, Kubertonu. Medigiji. Novi vasi, Juričih in Butorlh. Priključena jim bo še folklorna skupina v Bujah in Materadi, katerih ustanovitev je prav tako v načrtu.
Jasno je, da bo delovanje tolikih prosvetnih društev na razmeroma majhnem ozemlju povoljno in zelo pozitivno vplivalo na splošen kulturni razvoj hrvatskegu ljudstva v coni B. Ze za ta trenutek pa je Podzveza HPD določila društva »Lipi* iz Kaštela. »Bratstvu* iz Marušičev, društvu uSlaviji* iz Sv. Marije na Krasu in društvu «Lina Zakinja* iz Medigije gostovanje po raznih bližnjih krajih svojega delokroga.
Na novo ustanovljena prosvetna društva v vaseh Gamboč, Murine in Momjan se bodo ob vsesplošni poživitvi bližnjih organizacij vse hitreje razvijala in procvitala ter zbirala ondolno mladino za podrobno kulturno delo, od katerega bodo imeli največjo korist ravno kmetski ljudje.
Podzveza HPD bo končno izvedla po hrvatskih krajih 72 poljudnih predavanj, od katerih bodo mnoga strokovne vsebine, nanašajoča se na gospodarska vprašanja, ki zadevajo zlasti hrvatski del Istrskega okrožja. Do 1. maja bodo vsa društva sklicevala sestanke, pripravila občne zbore in v splošnem spo-polnila svoje notranje-organizacij-sko delovanje.
Za spodbudo našim prosvetarjem in organizacijam, ki jih vodijo, je Podzveza HPD razpisala natečaj e katerim hoče še bolj dvigniti hr-vatsko ljudsko prosveto. Tako je določila tri nagrade, od katerih znaša prva 20.000 lir, druga 10.000 lir in tretja 5.000 lir. Tekmovanje bo zajelo ustanovitev novih pevskih zborov, dramskih družin, oziroma njihovo poživitev, kakor tudi njihovo množično sodelovanje na ur ' -majski proslavi. Društva bodo tekmovala med seboj tudi glede na število prireditev, ki bodo uprizorjene do festivala, predvidenega za letošnjo jesen. Ocenitev društev se bo nanašalo na število njihovih gostovanj, no število In obisk predavanj, na število društvenih sestankov, povišek društvenih članov v razmerju s prebivalstvom. Ker je za napredek važno tudi to, kakšne prostore ima društvo in kakšno je njegovo gospodarsko-finančno stanje, bo tekmovanje zajelo tudi uspehe pri pobiranju članarine in notranje ureditve društvenih prostorov.
Vsestranske zahteve tekmovanja dajejo tudi društvu še tako majhne vasice možnost, da si pribori prvo nagrado, ali vsaj eno od treh. Ne glede na to pa bo imelo vsako dru-štvo in vsak prosvetar v Bujščtnl zavest, da je delal, ne da bi bil iskal časti in slave, za svoje liud-stvo in kot najlepša nagrada mu bo ostala: zahvala in priznanje naroda za njegov trud pri delu za dvig hrvatske kulture!
NOGOMETNO
PRVENSTVO
LOKOMOTIVA 2 PONZIANA O
Dva nesrečna gola preprečila skoraj zasluženo zmago Tržačanov
no zgreši po zaslugi Padovana (igralca, ki je pred kratkim še igral pri miljski enajstorici), ki močno strelja, toda obakrat žoga zgreši cilj.
Sele v 17. minuti Segala zapusti vrata, toda žoga mu uide h Ka-petanoviču; Segala se še enkrat vrže v lepem plovnem letu, toda žoga mu zopet uide k Lokovšku, ki žogo pošlje v mrežo. Kljub odlični akciji Segale in dvojnemu plovnemu letu so Zagrebčani do. segli prvi gol in prešli v vodstvo. Tržačani gredo v napad v upanju izenačenja, toda napad je nezmožen doseči cilj. V 23. minuti pade drugi še bolj nesrečni gol za Lokomotivo. Trama-rin dvigne žogo in jo hoče podati Segali, toda v tem pridrvi Kape-tanovič, ki izrabi ugodno priliko in pošlje žogo drugič za hrbet tržaškega vratarja.
Torej, kakor se jasno vidi iz poteka igre, sta prav nesrečna gola in pa seveda pomanjkanje strelcev v napadu preprečila gotovo zmago-Jasno je pa, da se je Ponziana izredno izboljšala. Cim bodo zopet igrali stari igralci kakor so Maluta, Preselj in tovariši, ki so bili za nekaj nedelj izključeni, bo zopet ona stara Ponziana, ki je znala pripraviti presenečenja tudi v najbolj kritičnih momentih. S Padovanom pa se je Ponziana zopet okrepila; saj je dober igralec in tudi močen strelec; manjka mu morda preciznost, ki si jo bo priboril z vztrajnim treningom. Ce pa pomislimo, da je Ponziana primorana igrati vedno na tujih igriščih, bomo povsem razumeli trdo borbo naših igralcev za čast naših barv. Toda upajmo, da bo prišel tudi trenutek, ko jih bomo na našem terenu vzpodbujali in tedaj bo Ponziana zopet dvignila glavo, stisnila zobe in dokazovala vsem svojo borbenost, voljo in tehnično višino.
IRAMARIN.
Čuden naslov bo rekel vsak. Dva nesrečna gola in vrhu tega poraz, ki prepreči skoraj zasluženo zmago. Toda to je resnično. Ponziana je nastopila na igrišču nepopolna zaradi izključitve nekaterih igralcev, vendar je ves prvi polčas in del drugega napada-
MLAKER.
la brez oddiha. Sicer je obramba Tržačanov delovala kot še nikoli. Segala skupno z Valcaraggijem in Rigotijem so odbijali redke, toda nevarne napade. Napad pa ni znal izbrati zlate prilike za vodstvo. Tako na primer je Polak zgrešil v 27. minuti izredno priliko, ko je podano žogo poslal z lahkim strelom nasprotnikovemu vratarju v roke.
V drugem polčasu ‘se je Pon-ziani ponujala prilika za priliko; toda strelca, ki br znal poslati žogo v mrežo, ni bilo. V štirih minutah Ponziana dvakrat banal-
BRAlTSLAVA. — Mednarodno nogometno srečanje med moštvoma Češkoslovaške in Luksemburga se je končalo neodločeno 2:2 (1:0).
BUDIMPEŠTA. — Srečanje te. lovadnih moštev reprezentance
Madžarske in Finske bo v Budimpešti 7. aprila.
Ostali izidi jugoslovanskega nogometnega prvenstva
PRVA LIGA Beograd: Partizan-Dinamo 3:1 (2:1) Naša krila-Metalac 5:1 (4:1) Split:
Hajduk-Budučnost 2:1 (0:0) Ljubljana: Lokomotiva-Ponziana 2:0 (0:0) DRUGA LIGA Odred-Metalac 1:1 (0:0) Subotica: Spartak-Podrinje 1:1 (0:1) Skopje:
Vardar-Dinamo (S) 1:1 (1:1)' Pančevo:
Dinamo (P)-Momar 2:1 (1:1) Sarajevo: Sarajevo-Proleter 4:1 (0:0)
Prijateljsko srečanje v košarki
Študentska mladina iz LJUBLJANE v PIRANU
MOŠTVO LJUBLJANSKIH SREDNJIH SOL
MOŠTVO LJUBLJANSKE UNIVERZE.
PLANIŠKI TEDEN SE JE ZAKLJUČIL									
Zmaga Ji	l	Bit	ivar	laPo	ider	laBO	met	\i	skakalnici
JANEZ POLDA, KI JE V NEDELJO ZRUŠIL REKORD NA 80 M SKAKALNICI.
V
Šveda Karlss on m Holmslroem na/bolje o cenjena za slog skakanja
Za zadnji dan planiškega tedna 1949, ko je bilo najavljeno (mednarodno tekmovanje v skokih na 8Qmetrski skakalnici, se je že; od ranega jutra začela zbirati okrog skakalnice ogromna množica ljudi. Poleg rednega je še 10 izrednih vlakov pripeljalo navdušene občudovalce iz vseh predelov držaVe.
To pot so imeli obiskovalci Planice še mnogo večji užitek kot preteklo nedeljo. Ves dan je močno pripekalo toplo pomladansko sonce, ki so ga ljudje po tekmovanju izkoristili« Poleg ugodnejšega vremena od’pretekle nedelje pa je sa,mo tekmovanje dalo presenetljive rezultate, tako v stilni izvedbi in po dolžini skokov. Okrog 10, ko je postala skakalnica godna, se je začela serija .poizkusnih skokov. Na startu je bilo prijavljenih 31 skakalcev.
Prvi se je spustil Avstrijec Neuper, takoj za njim Polda. Klančnik, Rogelj, kot sedmi Tschannen, 12. Finžgar, kot 18. Johansson, kot 27, Karlsson itd. V seriji poizkusnih skokov so dosegli največje daljave Kalrsson (70.5 m), za njim Holmstroem, Vi-
Ijamaa, oba po 69 metrov, Finžgar 68 m, Tschannen in Roida pa sta dosegla 67 m.
Medtem ko so poizkusne skoke skakalci izvedli s tričetrtinskim zaletom, so v konkurenci imeli poln zalet. Prvi je pristal Neuper (Avstrija) 68 m, takoj za njim se je spustil Polda, ki so ga gledalci navdušeno pozdravili, in lepo skočil 76.5 metrov. Po lepoti skoka je Poldo presegel, čeprav je skočil pel metra manj in dobil tudi boljšo oceno Sved Holmstroem. Najboljši pa je bil v tej seriji skokov Sved Karlsson, ki je s stilno dovršenim skokom (18, 18, 18.5, 18, lj točk- dosegel presenetljivo daljino 85,5 m.
Vedno bolj je bilo očitno, kako srdita bo borba za prvo mesto. Po prvi seriji sta vodila Sved Karlsson (120,5 točk) in Holmstroem (108 točk) pred Poldo (107.5 točk).
Z napetostjo so gledalci pričakovali drugega dela tekmovanja. S skokom Neuperja (70 m) je ob skakalnici završalo: «Rolda!». Pognal se je in lepo zaplaval, toda pred doskokom — bilo je očito, da bo preletel 80 m — se je za
NOGOMETNO PRVENSTVO TRŽAŠKEGA OZEMLJA
Za Škoden j ra: je nemogoča zmaga na vročem Igrišču Aurore
Ponziana B si   —“ ——
je izvojevala neodločen izid s Tovarno strojev. V zadnjih trenutkih igre zmaga miljska enajstorica nad Magdaleno
MOŠTVO TRŽAŠKIH DIJAKOV.
Precejšnjo zanimanje je vladalo v nedeljo za nekaj nogometnih tekem, posebno pa še za derby dveh «velikih», to se pravi Aurore in Skednja. Bo ali ne bo, je šel glas od navijača do navijača tako v Skednju kakor tudi v Kopru. Bo ali ne bo zmaga naša? Ta vprašanj, ki je težil srca vseh ljubiteljev športa, se je končal s
AURORA - SKEDENJ 2:0
Morda se bo komu zdelo čudno. V prvem polčasu je Skedenj dal tako igro, da jim je bila zmaga skoraj zagotovljena. Pokazali so res prvovrsten nogomet; posebno Bressan, duša škedenjskega napada, je vodil res napad pred vrata Dobrinje, ki je moral večkrat intervenirati y obrambo svojih vrat.
Drugi polčas pa jc pokazal vstajenje Koprčanov. Njihov elan je bil silen. Hoteli so na vsak načfn prodreti. Skedenj pa se je boni kot preganjanec, toda močnejši nasprotnik ni dovoljeval nasprotnih napadov, ni dovoljeval udarcev. Sele v 23 minuti pade prvi gol v korist Aurore. Skedenj odgovarja, toda vrata Koprčanov so dobro branjena. V njen stoji Dobrin ja, v odlični lormi, pred njim'pa stojita Vattovani in Pe-rini, ki čistita brez usmiljenja.
Na vsak način so imeli Ske-denjci, ki so v prvem polčasu prepričali svoje nasprotnike in gledalce, pravcato smolo. Lahko bi zabili štiri gole. Poraženi so bili. vendar so lahko odšli z igrišča z visoko glavo: porazila jih je Aurora, enajstorica velikih zmožnosti.
ARRIGONI - UMAG 4:0
Dovolj nam pove izid tekme. Na vsak način velika premoč Izolanov, ki so v prvem polčasu trikrat stresli nasprotnikovo mrežo. Prav zaradi tega uspeha so v drugem polčasu nekoliko popustili, toda kljub temu so zabili še četrti gol. O Umagu bi lahko rekli, da je dal vse iz sebe; morda bi bilo poglavje zase in bi lahko iskali vzrok tako visokega poraza ravno v vratarju Umaga Manziniju, ki je vse štiri žoge, ki so šle v mrežo, samo gledal. Ce bi morda poskušal braniti, bi bil lahko izid samo 2:0 ali celo morda manj.
MILJE - MAGDALENA 2:1
Miljski enajstorici je manjkal Padovan, ki je v; nedeljo igral za Ponziano Lj. To se je takoj opazilo. Saj je Magdalena imela lep čas igre vajeti v rokah in samo enajstmetrovka jih je prisilila na kolena. Prvi gol je padel v korist Milj po Costanzu II v 29 minuti prvega polčasa. Magdalena je sicer napadala, toda proti močni obrambi ni mogla ničesar. Sele v 5 minuti drugega polčasa se posreči Barbottiju s krasno akcijo izenačiti. Tedaj se ‘igra borbeno razvija, toda mreže ostanejo nedotaknjene vse do 45 min. drugega polčasa, ko pošlje Mameli v enajstmetrovki žogo neubranljivo v gol in s tem prinese zmago svojim barvam.
TOVARNA STROJ. - PONZIANA 1:1
Tovarna strojev ima že dolgo časa precej grdo navado, namreč prihaja na igrišča napopolna. In prav (o priliko je porabila Ponziana, da je, čeprav v zadnjih sekundah igre, odnesla Tovarni strojev vsaj za Ponziano važno točko. Tovarna strojev preide v
ARZENAL - VESNA DRUGI GOL NAPADA
2:2
VESNE.
vodstvo že v 8 min. prvega polčasa z enajstmetrovko. Vse do konca prvega in ves drugi polčas je ostal tako za eno, kakor tudi za drugo stran neizrabljen in že se je pričakoval končni žvižg, ko je Alessio izrabil lepo žogo, ki je bila že določena na propad in jo poslal v. mrežo prevaranega Bellija.
* * *
Meduza si je v nedeljo zaslužila dve točki proti Piranu «par forfait«, ker se Piran ni predstavil na igrišču.
LESTVICA
po nedeljskih tekmah je sledeča:							
Skedenj	20	15	2	3	53	17	32
Aurora	21	13	6	2 48		14	32
Arrigoni	19	12	5	2	14	16	29
Milje	21	12	5	4 42		13	29
Tovarna str.	21	12	4	5 38		19	28
Umag	21	9	5	7	35	34	23
OMMSA	20	10	3	7	29	27	23
Koštalunga	20	8	6	6	39	43	22
Piran	21	7	5	9 38		35	19
Ponziana	20	6	5	9	27	28	17
Sv. Ana	21	7	3	11	35	39	17
Magdalena	21	6	5	10 29		12	17
Pristaniščn.	20	3	6	11	17	37	12
Meduza	19	4	2	13	19	48	10
Dreher	20	2	4 14		10	41	8
Rojan	20	2	2	16	7	70	6
Okrožno nogometno prvenstvo
Nabrežina - še vedno na prvem mesTu - se vedno bolj oddaljuje svojim zasledovalcem
Da je Nabrežina dobra enajstorica. o tem nihče več ne dvomi Celo trdimo lahko, da bi bila prav dobra tudi za naše najvišje prvenstvo in bi se z razliko od lanskega leta prav dobro obnašala. Montebello jc v nedeljo začutil premoč Nabrežincev, ko je moral kloniti s tremi goli razlike, to je z izidom 4:1. 2e v prvem polčasu si je Nabrežina zagotovila zmago, medtem ko se drugi polčas bistveno ne razlikuje od prvega. Stalna premoč Nabrežincev. kar dokazuje tudi visoko razliko zmage.
Trebče si je v nedeljo zopel zagotovila zmago nad Rocolom z 2:0, kar ji povsem v lestvici iz redno koristi. Arzenal si je v nedeljo priboril neodločen izid z borbeno ekipo Vesne in se .tako povzpel na drugo mesto v lestvici s precejšnjo razdaljo od Sv. Marka, ki trenutno zaseda tretje mesto in je moral v borbi s Pro sakom kloniti. Prosek se zadnje čase vedno bolj izboljšuje in je gotov kandidat za tretje mesto.
hip levil in končno srečno pristal. Navdušenje j.e zajelo vse prisotne. Sodniki so mu prisodili 10.5, 18, 17, 16.5 točk. Obenem pa je Polda desegel rekord te skakalnice, skočil je 86 metrov. Vse bolj se je odpiralo vprašanje, kdo bo zmagovalec. Za Poldo je skočil mednarodni tekmovalec Klančnik 72 m, žal p.a je na doskočišču podrsal. Spet pa je iznenadil mladi’Rogelj s skokom 80 m (oce. nc: 15.5, 16.5, 16, 16, 16.5 točk). Tschannen je v pr.vi seriji pri skoku 73 m padel, zdaj pa je dosegel 67.5 m. Za Finžgarjem (74 m) in Razborškom (63.5 m) je skakal eden izmed favoritov Sved Holjnstroem, toda pri lepem skoku 77.5 m je padel. Pribošek je V drugi se.riji podaljšal skok za 3 m in dosegel 71 m. Finca Jo-hanssona ,-:o ocenili za lep stilni skok 78 m z 18, 17, 17.5, 18 in
17.5 točkami. Šuštaršič in Slabe sta v drugi seriji odstopila in že je bil na vrsti Karlsson. Toda imel je smolo. Skočil je 78 m daleč — s padcem — takoj za njim je Viliamaa kot prvi y seriji spet skočil 75 m, za njim pa letošnji drž. prvak Mežik (64 m), Švicar Perreten (72 m), Avsenik 68 m).
KONČNI REZULTATI SKOKOV
1.	Polda (Jugoslavija)	223.5
točk (76.5 m, 86 m).
2. Johanscn (Finska) 216 točk (72.3 m, 78 m).
3.	Viliamaa (Finska)	213	t.
(75 m, 75 m). •
4. Rogelj (J.) 207.5 t. (73 m, 80 m).
5. Perreten (Švica) 203.5 t. 74, 72 m).
6. Karlsson .(Švedska) 202.5 t.
85.5 m, 78 m).
7-	Zurbrigen (Švica)	202.5	t.
(69 m, 72 m).
8. Steinegger (Avstrija) 198.5 t. (74 m, 70.5 m).
9. Daescher (Švica) 197.5 t. 68,
71.5 m).
10. Finžgar (J.) 197 t. (72 m, 74 nD.
11.	Neuper (Avstrija)	191	t.
(68 m. 70 m).
12. Keller (Švica) 19 t. (64 m,
62.5 im).
13. Holmstroem (Švedska) 188 t (76 m, 77.5 m).
14. De Lorenzi (Italija) 187.5 t. (63 m. 65 m).
15. Pribošek (J) 186 t. (68 m, 71 m).
16. Trivella (Italija) 182.5 t. (66, 62 m).
17. Mežik (J.) 181.5 t (67 m, 64 m)...........
II krosu za Gerlancev pokal
si j» CKLDI (Nabrežina) priboril zmag«
________________________       jim«	m	ur	———
Usodna pomola Ireh lekačev, ki je docela spremenila izid
Zadnji kros v pomladanski sezoni je prinesel nemajhno pre-e-nečenje. To presenečenje je bilo bolj po zaslugi usodne pomote kot pa posledica ostre konkurence Ta tek čez drn in strn je < rga-niziral lahkc-atletski odsek Col-Ilva v spomin v rižarni sežganega aktivista iz osvobodilno vojne Gerlanca.
Vsekakor bi dosegli Govorein, Lesica in Pagliaro dobre rezultate. če ne najboljših, ko bi se ne pripetila nezgoda, ki jim je to nred ciljem preprečila. Nekaj sto metrov pred ciljem so namreč omenjeni trije zgrešili tekmovalno progo, tako da ni bilo več mogoče popraviti to pogreško brez izgube časa.
Na vsak način je rešil čast Nabrežine Caldi, ko je Lesica — običajen favorit — izpadel.
Po startu ob 10.30 sta vodila kot prva Govorein in tik za njim Lesica. ki je pa kmalu — pred
rižarno — prehitel Govorcina. Si- _ krosu.
tuacija se je menjala pri m os* . Sv. Ane, kjer je oba Pre^1 5. Bembi, ki si je priboril skoro / m naleta. Medtem ko ga Ie p0’ skušal Lesica vsaj dohiteti, je G0" vorcin počasi zaostajal.
zg»
ki
Pri zadnjem ovinku se je dilo ono, kar ni bilo nujno in je postavilo ycg izid tekmovanja na glavo.
Lestvica tekmovalcev je nasled-nja: Caldi (Nabrežina), Za'nar (Piran), Bembi (Col-Ilva), Abram (Nabrežina), Koren (Sv. Ivan . Bazandela, De Gasperi, Me® ghetti, Lesica, Pagiiaro, Schilja • gheti, Lesica, Pagliaro, RhiM* ’ Gerini, Bartolli, Marušič, Meneghetti, Burgher, Koršič .' Ranzani, Rihter, Blokar, Caharija, Ranzani, Škrinjar, C farin, Tiene, Govorein, Patan 1
Šopek rož, ki ga je prejel kot zmagovalec, je izročil s ' šem v rižarni izginulega Ger * ca, ki sta prisostvovala te
Bjoi/iadelizl/l/lUj (Tnruiiiiiijirimh
Skoro 30 kolesarjev je sodelovalo pri nedeljski kolesarski dirki (proga 105 km), ki jo je organiziral kolesarski odsek ZDTV v Kopru.
Takoj po startu je prišla na čelo tekmovalcev ekipa Frausina iz Milj. Ze po prvem krogu so se pričele spremembe položajev posameznih tekmovalcev ali celih skucin. Po obratu v prvem krogu je «prekolesaril» Di Luciano (Arzenal) svoje tekmece in se postavil na čelo tekmujočih. Toda ne za dolgo, kajti y drugem krogu ga je prehitel Fontanot.
Proga je bila le dolga in oni, ki niso bili baš dobro pripravljeni, so pričeli počasi zaostajati.
V petem krogu je vodil Javornik, kateremu sta sledila Sel-lier in Donadel. 50 m naleta sta imela v osmem krogu Donadel in Vrabec, tako da sta v devetem krogu prehitela ostale za celo minuto.
Položaj se je stalno izpreminjal.
Sellier in Fontanot sta se
v lJ’
krogu odtrgala od skupine in ^ Donadela, ki jc vozil
KOLESARJI SE NA OVINKU SKUSAJO ODTRGATI OD JEDRA.
SCgla nuuduoii, k.i ju ’ —_ trajno svoj tempo. Pri oa. in Fontanotu se je pričela ° žati utrujenost. Posledica tež3 bilo zaostajanje teh dveh.
Fontanot se je pričel le P®p t(,r Ijati in se bližati Donadelu o Sellierju; ta trojica se je bolj oddaljevala od ostalih movalcev.
Četrti cilj je prevozil kotr)^na. Sellier, nato Fontanot in
Unr'~ to
del. Jasno je bilo, da bo borb3 ^ zmagovalca na koncu le roe trojico.	ta-
Peti cilj je dosegel prvi : ie\. not, za njim Sellier in DO-Tej trojici je stalno sledi četrti Piazza.	jot
Zaključni cilj je Prevoz«aSoi9 prvi Donadel (Frausin) s ,.jj 3 ure, 34 minut. 15 sek. 0t Karlo, Foiu* VrabeC
so mu Sellier Renato, Piazza Fulvio naldo, Di Luciano.
Najzanimivejši del življenjepisa Joe Louisa, absolutnega svetovnega prvaka v boksu, ki je bil nedavno objavljen, je gotovo tisti, v katerem opisuje ozadje borbe z Maksom Schmelingom za svetovno prvenstvo l. 1938, ko ga je pred tem Schmeling premagal l, 1936. Louis pripoveduje, da se od tistega trenutka dalje nekako ni počutil v svoji koži. Schmeling je pred borbo leta 1938 na treningu v Ameriki izjavil, «da ni črnca, ki b; mogel
JO0 Louis pripoveduje,
kako je premagal Schmelinga-nemškega »nadčloveka"
atrfli'
ti in so ga zato odvedli v e nico. Poveljnik mu je J i'uk“' vam vojaška policija ne -^elc
kljubovati možu višje rase», kot je on — Nemec Schmeling.
OBISK LOUISA PRI ROOSEVELTU
Louis zavrača očitke, ki so nastali po njegovem sestanku s predsednikom Rooseveltom. Caso. pisi so namreč razširili vest. da je Roosevelt povabil Louisa k sebi v Belo hišo, kjer mu je baje dejal, da mora premagati Schme-linga. Resnica pa je ta, da se je Louis udeležil v Washingtonu neke črnske konvencije. Roosevelt je za to izvedel in poslal ponj svoj avto. Na sestanku pa je prosil Louisa, naj mu pokaže svoje mišice, in rekel: «Joe, rabimo tako silo, da bi premagali Nemčijo».
USODNA SCHMEUNGOVA NAPAKA
Schmeling je napravil pri treningu usodno napako, ki ga je stala svetovno prvenstvo. Ponavljal je vljudno poslušajočim novinarjem svoje gnusno govorjenje
o tem, da so Nemci nadrejena bela rasa in da bo to teorijo po-novno dokazal praktično v svoji borbi z manjvrednim črncem Louisom. Louis pravi, da v vsej dobi svoje kariere ni nikdar čutil do svojegg. nasprotnika sovra-štva.Schmelinga. pa razumljivo ni imel v časti.
Louis nato pripoveduje, kako se je boril proti Schmelingu z vso dušo in telesom in kako ga je podrl z desnico, v katero ja vložil — kot pravi — rsc svoje srce. Schmeling je padel med vrvi in kolena so se mu zašibila. Izravnal se je, Louis pa ga je zadel v želodec. Zavpil je. Louisu pa je blisnila skozi glavo misel: «No, gospod nadčlovek! Kaj pravite k temu?« Ko je Schmeling vstal, nato pa se jc zopet takoj zgrudil, je eden njegovih adjutantov vrgel v ring brisačo, še preden je sodnik naštel do 9.
Cim so Schmelingovi sekundanti opaziti, da je njihov prvak premagan, so odklopili kratkovalovno oddajo v Berlin. Niso
hoteli, da bi nemški narod slišal, kako črnec zmaguje enadčlove-kat>. Ob svojem povratku v Nemčijo je Schmeling pripovedoval, da se nisem posl učil čistega udarca, s katerim sem ga premagal. To je še en vzrok., zakaj Louis ne mara Schmelinga. Film je dokazal, da ni šlo za nečisti udarec. Toda filma niso v Nemčiji nikdar prikazovali, ker Nemci ne ljubijo resnice.
LOUIS V BORBI PROTI
RASNEMU SOVRAŠTVU Louis pripoveduje nadalje v svojih doživljajih v ameriški armadi, kjer se je prvič srečal s tako zvanim «Jim' Grotcom«, rasnim zapostavljanjem črncev. Joe je dosegel pri poveljujočem generalu, da so črnci pripuščeni v šolo za rezervne oficirje. V vojaškem taboru Libert v Alabami se je vsedel im prednji sedež v avtobusu. Vojaška policija ga je opozorila, da mora kot črnec na zadnje sedeže, ki so zanje določeni. Louis se ni hotel pokorava.
     1_______________________________
že, morate poslušati, če	je
zabresti v neprilikes.	V
odgovoril; aVojak sem *	. 1lte
drug Američan. Nočem, ^arJfl čf-kdo odrival le zato, ^cr,n poVe' necu. Zadeva je prišla a ^ ljujoč egg častnika, ki ie ’ 0 j,v taborišču prepovedal r poslavljanje «Jim GroUtf.
Na koncu Louis reS!^en ffl' dodaja: uKadar sem bil borišča, sem ravnal	fa
rasnega zapostavljanja.
sem si, da tega	«■*
vsaj t; armadi, kjer se b za isto stvar, ne bo»<
JOE LOUIS MED
PRED NASTOPOM r CARNERL
UREUNISI VU ULICA MONTtCCHl št b. Ul. nad. - Telefon Sl »3-8UO	- UPRAVA: ULICA K. MANNA SL 29 - Telefonska Številka 8331,
rum.ASI* od 8 30-12 ln od 15-18. teL 83-51. Cene oglasov: Za vsak nim višine v Strini l stolpca: trgovski 40, flnančno-pravm 60, osmrtnice 70 lir.
Izdaja ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA D. Z O. Z. -e TRST. - Odg. urednik STANISLAV RENKO. - Tiska
NAROČNINA: Cona A: mesečna 261), četrtletna 750, polletna 1400, celoletna 2600 Ur; Cona B: 144, 414, 792. 1440 Jugulir; Poštni tekoči račun za STO-ZVU: »Založništvo tržaškega tiska, Trst 11.5374 — Zastopstvo Založništva tržaškega tiska v Tržaški tiskarski zavod. — PODRUŽNICE: Gorica, Svetogorska ul. 42 . Tel. 749 — Koper, ul. Battlstl 301/a - Tei. 70
J 55, "\mmV2 Ljubljani, TyrS
din
SJ0