Naš čas, 17. 4. 2014, barve: 	CM K, stran 1
ISSN 0350-5561
9 , IUJJU
za konec tedna
V petek (12/25 °C), soboto (12/28 °C) in nedeljo (13/31 °C) bo sončno.
O
številka 21
četrtek, 5. junija 2014


Velenje, 30. maja - Dolgoletno prijateljstvo med mestoma Velenje in največjim dalmatinskim mestom Splitom postaja še trdnejše. Pred nedavnim je delegacija MO Velenje obiskala gostoljubno mesto Split, kjer so se dogovorili za nadgradnjo sodelovanja na več področjih. Zadnji vikend v maju so obisk vrnili Splitčani. A tokrat je poleg podžupanje in drugih pred-
Število mladih bralcev še narašča
Velenje, 3. junija - »Z veseljem lahko rečem, da smo na Medobčinski zvezi prijateljev mladine Velenje, kjer koordiniramo bralno značko, letos lahko več kot zadovoljni. Število bralcev med predšolskimi in šolskimi otroki v Šaleški dolini ne upada, celo narašča,« nam je v dneh, ko na več prireditvah delijo bralne značke pridnim bralcem, povedala sekretarka zveze Tinca Kovač. Tudi število zlatih bralcev, osnovnošolcev, ki so bralno značko osvajali vseh 9 osnovnošolskih let, je večje kot lani. V torek dopoldne so na posebni prireditvi podelili 207 zlatih bralnih značk; dobili so tudi poseb-
stavnikov Splita v mesto pripotovalo tudi 50 članov splitskega kul-turno-umetniškega društva Filip Devic, ki deluje že 62 let. V petek zvečer so na Titovem trgu pripravili Večer Splita, ki je navdušil številne obiskovalce.
V okviru dveurne prireditve so nastopajoči predstavili bogato bero folklornih plesov, uživali v ubranih nastopih ženske in moške kla-
pe, plesnega ansambla in orkestra, ki so predstavili dalmatinske in sta-rograjske pesmi ter dalmatinske šansone. Gostje so s sabo pripeljali tudi priznanega kuharja, ki je pri domu kulture pripravil svežo ribjo rižoto, organizatorji pa so jo razdelili med obiskovalce prireditve. Ti so lahko v petek zvečer Dalmacijo res začutili z vsemi čutili. Velenjča-ni bodo podoben dogodek v Splitu
pripravili septembra. Župan Bojan Kontič nam je ob koncu prijetnega večera povedal: »V mesecu, ko naše mesto praznuje 55-letnico, bo naš Rudarski oktet gostoval v Splitu. Nastopil bo na »rivi«, kjer bo predstavil našo slovensko pesem. Sodelovanje bomo v naslednjih letih nadgradili tudi v gospodarstvu, športu in kulturi.«
■ Bojana Špegel
Ta teden bo kar 6 prireditev, na katerih nagrajujejo bralce, ki so osvojili bralno značko. Pet so jih pripravili za predšolske otroke, eno pa za zlate bralce, ki so bralno značko osvajali vsa
osnovnošolska leta. Na sliki predstava Pozor! Recikliramo.
no priznanje in knjigo - Zdravlji-co, ki jo je prispevala Bralna značka Slovenije. Devetošolci pa so uživali tudi v kulturnem programu, v katerem so videli predstavo »Posluh, recikliramo« v produkciji ljubljanskega Cankarjevega doma.
V ponedeljek, včeraj in danes pa
potekajo prireditve, na katerih podeljujejo predšolske bralne značke. Skupaj jih bo kar 5. Letos je »ostrž-ka« osvojilo več kot 500 vrtčevskih otrok. To jim seveda ne bi uspelo brez pomoči strokovnih delavk v vrtcu, staršev, babic, dedkov in drugih odraslih, ki berejo z njimi. Otro-
ci pa potem zgodbice ubesedijo in narišejo. Tako postavljajo prve temelje branja, kar je zelo pomembno tudi za naprej. Na prireditvah so videli tudi predstavo, lutke Ostržka pa bodo zagotovo našle prostor v njihovih otroških sobah.
■ bš
V nedeljo referendum o arhivski noveli
Ljubljana, Velenje - V nedeljo, 8. junija, se bodo v Sloveniji znova odprla volišča. Potekal bo referendum o arhivski noveli. Volilke in volilci bodo odločali o tem, ali so za to, da se uveljavi novela, ki med drugim spreminja ravnanje z arhivskim gradivom in prinaša nekatere spre-
membe tudi pri dostopu do arhivov nekdanjih družbenopolitičnih organizacij. Pobudniki referenduma s prvopodpisano Evo Irgl (SDS) so za referendum zbrali več kot 46.000 podpisov.
Skladno z rokovnikom volilnih opravil je pred nedeljskim splo-
šnim glasovanjem, ko bodo volišča odprta kot običajno, od 7. do 19. ure (od petka opolnoči do zaprtja volišč v nedeljo je volilni molk), v torek in sredo že potekalo predčasno glasovanje. To je možno tudi še danes (četrtek, 5. junija) med 9. in 17. uro na sedežih okrajnih volilnih
Predčasno glasovanje samo še danes
komisij. Za 7. in 8. volilni okraj 5. volilne enote s sedežem v Celju je to na Upravni enoti Velenje.
■ mkp
1,80 EVR
IIAIMO
VELENJE
Tudi ceste so turizem
Mira Zakošek
Slovenci znamo vse bolj zakomplicirati, kot bi bilo treba, predvsem pa se pogosto lotiti stvari ob nepravem času ali pa z neustreznim znanjem. To, kar se nam zdaj ob nedeljah dogaja na štajerski avtocesti od Blagovice in vse do Vranskega, pa je farsa brez primere, kije ni mogoče razumeti, predvsem pa nam jo tisti turisti, ki se znajdejo v prometni reki, ki se skorajda ne premika in potrebuješ za to, da na avtocesti prevoziš kakšnih sedem kilometrov, vsaj cele tri ure, nikakor ne morejo odpustiti in se nam bodo drugič zagotovo izognili v velikem loku. Da ne govorim, da jih s takšnim početjem dobesedno ponižujemo in silimo, da celo nujne potrebe opravljajo na očeh vseh kar ob cesti. In vse to jim z vinjetami še drago zaračunamo!
Prav nič ne govorim na pamet: preverjeno, na lastni koži sem za pot od Jeljšanov do Velenja porabila to nedeljo čisto celih šest ur. Dela na cesti se kar vrstijo (pa ne dela, ampak oznake, da se dela), logistike obvozov so slabe ali jih sploh ni, obveščanje po radiu sporno in celo nepravilno, saj moderator-jem včasih ni jasno, kaj je pot od Vranskega v Ljubljano in kaj obratno. Predvsem pa kaj pomeni večkilometrska kolona - popoln zastoj, počasno premikanje, strnjena vožnja?Policije praviloma ni videti, Darsovcev, ki bodo veselo mahali z zastavicami, ko je treba ustaviti neplačnike vinjet, pa še manj. Med tem ko v tujini na kritičnih gradbiščih dela tečejo celo ponoči, pri nas vse traja neizmerno dolgo, to velja tudi za avtocesto pri Vranskem, po kateri poteka promet omejeno že celo večnost. Predvsem pa že dolgo nikakor ne morem razumeti, zakaj naši »strokovnjaki« postavijo oznake za dela na cesti tudi mesec dni prej, preden ta dela tudi dejansko stečejo?!
Sicer pa je povsem podobno tudi z našo cesto od Velenja do Arje vasi. Namesto sodobne hitre ceste, ki jo načrtujemo že celo desetletje, imamo v Socki že nekaj mesecev na voljo le en prometni pas. Od obljubljene sanacije mostu pa še vedno nič. Slovenci smo očitno res potrpežljivi in se marsičesa navadimo. A vse tole je še ena stvar, kije že šla čez rob!
Otok sonca, cvetja, pesmi in želv.
KLICNI CENTER: 082 80 9000
GRČIJA, ZAKINTOS
Odhodi od 9.6. do 22.9. iz Ljubljane in od 23.6. do 25.8. iz Maribora
Hotel LOCANDA 3*
nočitev z zajtrkom
od 329€
Otrok 2-12 let 239 €.
VELENJE: 03 89 84 370 • www.palml

9770350556014
Naš čas, 29. 5. 2014, barve: CM K, stran 10
2
OD SREDE DO TORKA
5. junija 2014
m
lokalne novice
Cesta talcev zaprta zaradi prenove
Velenje, 2. junija - Delavci PUP-a, koncesijskega podjetja za obnovo in vzdrževanje cest v MO Velenje, so v ponedeljek začeli obnavljati Cesto talcev. Najprej so se lotili odseka od Štrbenkove ceste do železniške postaje. Popolna zapora sicer zelo prometne ceste bo še do jutri. Obvozi so sicer urejeni, a je v prometnih konicah zaradi njih precejšnja gneča na Tomšičevi in Jenkovi cesti. Stanovalcem in uporabnikom vrtca Vrtiljak so zagotovili dostop. Od ponedeljka, 9. junija dalje, bodo delavci koncesionarja izvajali še druga vzdrževalna dela na Cesti talcev, na odseku med Štrbenkovo in Prešernovo cesto, kjer bo prav tako prihajalo do občasnih delnih zapor ceste. Brez strpnosti v prometu na tem delu mesta zato še nekaj dni ne bo šlo.
■ bš
Več luči
Šoštanj - Za javno razsvetljavo bodo v Šoštanju letos namenili 185.000 evrov. Vsota vključuje plačilo energije, zamenjavo žarnic, vzdrževanje, pa tudi ureditev nove javne razsvetljave. Med drugim na Cankarjevi cesti (Ribiški dom), v Metlečah in Topolšici ter Florjanu pri avtobusnem postajališču Mostnar in v Penku pri Češnovarju.
■ mkp
Sestanek etažnih lastnikov
Velenje, 30. maja - V petek se je predstavilo novoustanovljeno Društvo etažnih lastnikov. Predsednik društva Damijan Smonkar je povedal, da se je na sestanku po predstavitvi spontano razvila tudi diskusija o konkretnih primerih. Ti so pokazali, da je ustanovitvena smernica - prenos dobrih praks - prava. Identificirali so več kot pet težav, ki jih etažni lastniki lahko rešijo le ob doslednem upoštevanju zakonodaje ter pravilnih usmeritvah in postopkih. Zato ima društvo v svojih vrstah tudi pravnika, ki bo s strokovnim znanjem pomagal etažnim lastnikom.
n mkp
Sezonske vozovnice za Golte
Zadnja zima smučarskim centrom ni bila naklonjena. Na Golteh so obratovali od 30. novembra do konca marca, našteli pa so 114 smučarskih dni in 47.000 smučarjev. Že zdaj pa so začeli prodajati sezonske smučarske vozovnice, ki bodo veljale med tednom (od ponedeljka do petka. Če jih boste kupili do sredine junija, boste zanje odšteli le 129 evrov, do konca avgusta 149 evrov in od 15. septembra dalje 189 evrov. Imetniki sezonskih kart pa imajo še 30-odstotni popust za masaže velnes centra hotela Golte.
Neuspešna javna dražba
Šmartno ob Paki - Pred nedavnim je stečajna upraviteljica družbe Vegrad v stečaju za kompleks opuščenega kamnoloma tufa v vasi Gorenje objavila javno dražbo.Ta ni bila uspešna, saj kupnina v višini dobrih 355 tisoč evrov ni privabila nobenega kupca.
O tej temi so na zadnji seji spregovorili tudi šmarški svetniki in menili, da bi bil lahko kupec na eni od naslednjih dražb tudi občina, ki je na tem kompleksu predvidela industrijsko cono. Predlog bo občinska uprava skrbno ovrednotila, kajti, poudarjajo, morebitni kupec mora upoštevati, da je potrebno za to območje pripraviti še sanacijski program.
_ntp
Dobro obiskan zbor krajanov
Šmartno ob Paki, 29. maja - V dvorani kulturnega doma Šmartno ob Paki je bil pred tednom dni zbor krajanov vaške skupnosti Mali Vrh. Predlagal ga je odbor vaške skupnosti, osrednja tema pa je bila izgradnja kanalizacijskega omrežja.
Udeleženci dobro obiskanega zbora so izvedeli, da območje ne sodi v program obveznih območij izgradnje javnega kanalizacijskega omrežja, ki jih je določila država. Ker pa so na območju težave z zalednimi vodami, ki zmanjšujejo funkcionalnost čistilne naprave, je nekaj gospodinjstev v spodnjem delu vaške skupnosti predvidenih za priključitev na javno omrežje. Ostala gospodinjstva bodo morala do leta 2017 zamenjati obstoječe greznice z malimi komunalnimi čistilnimi napravami. Sedaj ima urejeno kanalizacijo 22 objektov v vaški skupnosti.
Nekateri krajani so se v razpravi zavzeli za izgradnjo ene male čistilne naprave za več gospodinjstev. Predstavnik Komunalnega podjetja Velenje jim je zagotovil, da jim bodo pomagali pri pripravi projekta povezave. Prav tako jim je povedal, da za malo čistilno napravo do 50 populacijskih enot ni potrebno pridobiti gradbenega dovoljenja, pridobiti pa morajo soglasja in zagotoviti elektriko.
Udeleženci so v razpravi opozorili še na težave zaradi parkiranih avtomobilov ob nogometnih tekmah ob cesti mimo osnovne šole ter na smrad fekalij ob sušnih obdobjih v jarku vzdolž ceste ob športnem igrišču.
■ tp
Več strokovnosti, manj birokracije
20 let Območne enote Zavoda za gozdove Slovenije Nazarje - Sodelovanje z več kot 6.000 lastniki dobro - Pred vrati reorganizacija gozdarstva
Tatjana Podgoršek
Minuli teden je Območna enota Zavoda za gozdove Slovenije Nazarje v sodelovanju še z nekaterimi zavodi v Zgornji Savinjski dolini pripravila več dogodkov in z njimi zaznamovala Teden gozdov. Osrednji je bil pred tednom dni v domu kulture Nazarje. Ob tej priložnosti so proslavili 20-letnico delovanja Zavoda za gozdove Slovenije in s tem tudi njegove nazarske območne enote.
Organizacijsko je 1 Območna enota Nazarje razdeljena na 3 krajevne enote z 20 revirji.
Slednjo uvrščajo med tradicionalna gozdarska območja v Sloveniji, v katerih je stanje v gozdovih dobro. »Izboljšave so možne, sploh pri sami organiziranosti izvajanja javne gospodarske službe, kar počnemo gozdarji. Želeli bi si še več poudarka stroki in manj birokraciji, kar nas zelo bremeni,« se je na trditev odzval vodja nazarske območne enote Toni Breznik in nadaljeval: »Dobro stanje v gozdovih in sami gozdovi so rezultat tvornega sodelovanja znotraj stroke, z lastniki gozdov, lokalnimi skupnostmi, drugimi institucijami (šolami, zavodi ...) ter javnostjo. Z vsemi zgledno sodelujemo.« Svoje besede je Breznik podkrepil s trditvijo, da so kljub neneh-
nemu zmanjševanju števila zaposlenih ohranili gozdove takšne, kot so jih prejeli v upravljanje. Še več. Skupaj z njihovimi lastniki so poskrbeli za višjo lesno zalogo, večjo odprtost gozdov. Žal pa njihovo delo kasneje ni nadgrajeno pri predelavi lesa.
Za stanje v gozdovih v Zgornji in Šaleški dolini skrbi v tem trenutku 31 zaposlenih območne enote ali za blizu 25 odstotkov manj kot pred 20 leti, lastnikov gozdov pa je v regiji Saša več kot 6.000. Ti so, po besedah Breznika, neenakomerno razporejeni, kar zahteva dodaten trud. Tam, kjer je posest manjša, je na-
Toni Breznik: »Po naših gozdovih smo prepoznavni tudi izven naših meja, kar na splošno v slovenskem gozdarstvu ni pogost primer.«
mreč sodelovanje težje. Sploh razdrobljene so gozdne posesti v šo-štanjski krajevni enoti. V gozdovih Zgornje Savinjske doline znaša povprečje 7,5 hektarja, v šoštanjski pa blizu 2 hektarja na lastnika.
»Žalosti nas, da država za delo gozdarskih služb ne zagotavlja potrebnega denarja. Tega nam primanjkuje za pokrivanje materialnih
Naj gozdar in naj lastniki za leto 2014
Na osrednji prireditvi ob Tednu gozdov (pred tednom dni) so na Območni enoti Zavoda za gozdove Nazarje podelili priznanja naj lastnikom in naj gozdarjem za leto 2014.
Naj gozdar območne enote, v katero sodi tudi Šaleška dolina, je Aleš Ocvirk, vodja krajevne enote Šoštanj. Priznanje za naj lastnika pa so prejeli: Janez Krivec iz Rovt nad Menino, Janez Cokan iz Podkraja pri Velenju, Branko Zamernik iz Konjskega Vrha ter Dominik Oblak iz Lepe Njive, ki je prejel priznanje tudi na državni ravni.
Kostanjeva šiškarica tudi v tukajšnjih gozdovih
Letos slastnih goriških maro-nov ne bo. Drevesa je namreč uničila kostanjeva šiškarica. Škodljivca smo uvozili iz Italije, z Goriškega pa se je šiška-rica razširila že po vsej Sloveniji. S kemičnimi sredstvi jo je nemogoče uničiti.
Leta 2012 so revirni gozdarji v gozdovih na območju Šaleške in Zgornje Savinjske doline opazili prve primere kostanjeve šiškarice. Lani je ta škodljivec povzročil, da se je nekaj kostanjev posušilo, letina kostanja pa je bila v primerjavi s prejšnjimi že nekoliko slabša.
Letošnja bo očitno še slabša, saj so revirni gozdarji opazili precej več poškodovanih dreves. A, kot pravijo na Območni enoti Zavoda za gozdove Slovenije Nazarje, bo kostanja za živali, nabiralce ter uživalce še dovolj.
stroškov, za plačilo prevoza na delo. Zadeve se trudimo pokrpati, da lahko normalno delamo. Kadrovskega usipa pa ni mogoče nadomestiti, kar se lahko odrazi v kasnejših letih.«
Prihodnost je - meni Toni Breznik - zelo nejasna. Država naj bi sprejela nov zakon o gozdovih, ki bo prinesel drugačno organiziranost. Prepričan pa je, da bo morala biti gozdarska služba ne glede na spremembe dobro organizirana, da bo skrbela za zeleno bogastvo in zagotavljala vsaj doseženo raven dela z gozdovi. Les je le eden od njegovih stranskih produktov, sicer pa je pomen gozda za družbo in vsakega posameznika v njej bistveno večji.
Za Slovenijo kar na dveh frontah
Nekaj je v naših rokah, nekaj v rokah arbitrov - Obeta se bogat volilni meni - Po vročem volilnem poletju še vroča volilna jesen - Tudi Žalec je moder
So dnevi, ki so prelomni. Eni takih so bili vsak po svoje gotovo dnevi zadnjega vikenda. V soboto je Alenka Bratušek povila svojo stranko, v nedeljo je bilo dokončno jasno, da nis(m) o našli mandatarja, ki bi vsaj začasno rešil nekaj poslancev, kijih zagotovo ne bomo videli v novem parlamentu, to nedeljo je predsednik tudi razpustil parlament. In ponedeljek so začela teči volilna opravila. Pa ne le to: v ponedeljek je stekla tudi arbitražna mašinerija, ki naj bi dokončno zakrpala še zadnja odprta vprašanja med našo deželico pod Alpami in sosedo ob tudi nam tako ljubem morju. In največji kamen spotike je povezan prav s tem nesrečnim Jadranom. Bomo imeli prost dostop do odprtega morja ali ne?! Vse to bo znano, ko bodo modreci poslušali obe strani, prečesali obilico gradiva in se odločili. Naša in sosednja država pa bosta morali tisto, kar bodo rekli, spoštovati. Si lahko mislite, kako bo, če odločitev strokovnjakov ne bo taka, kot mi mislimo, da je prav. In obratno, seveda. Še preden bo znana odločitev arbitražne dru-
ščine, bo znana odločitev »komisije« Slovenk in Slovencev. Kako se bodo izrekli na volitvah 13. julija. A njim se niti ne mudi toliko, kot se mudi tistim, ki so se odločili oblikovati nove stranke. Kot se spodobi, smo začeli z A: Alenka Bratušek je kot prva med novinci oblikovala svojo stranko in za prsi prehitela Mira Cerarja. S tem lista gotovo še ni končana. Volilci bomo menda imeli drugo julijsko nedeljo bogat strankarski meni. Naša odločitev je, po kateri ponudbi bomo segli. Se bomo držali ustaljenih strank ali nam bo »zapasalo« kaj novega, morda izzivalnega, morda kaj takega, kar nas bo prepričalo, da nam lahko dobro dene in koristi. Ceprav mnogi pravijo, da nam česa novega nihče ne more ponuditi, morda le ne bo slabo malo pobrskati po ponudbi. In po imenih v vrhu strank. Doslej je zaradi izbire marsikoga bolela glava. Razen tistih, ki so zadovoljni z vsem; pa nad vsem potem tudi tarnajo. A letos pri nas tudi po poletju še ne bo miru. Letošnje volilno leto bodo namreč zaokrožile lokalne volitve. Po mnenju nekaterih so te od vseh treh najpomembnejše. Je pa res, da je v večini občin glede tega nekakšno zatišje. Tudi na našem širšem območju se je sicer kakšno ime za kandidata za župana že pojavilo, a ne veliko. Kot da bi nekateri čakali, kako se bodo karte zasukale na parlamentarnih volitvah. Tudi večina sedanjih županov še čaka, svoje odločitve naj bi naznanili tik pred zdajci, največ jih to najavlja za avgusta. Morda bodo letošnje lokalne volitve nekaj posebnega. Ce bodo le
prevladali tisti, ki menijo, da je Slovenija preveč razdrobljena in je treba nekaj občin ukiniti. A če je negotovosti o tem, kdo bo kje kandidiral za očeta ali mater občine, je povsem jasno, kateri župan zadnji čas najsrečnejše prepeva. To je seveda Kos. Žalski župan Kos. Kako ne bi, ko je zdaj črno na belem, da je bila srečna kartica jackpota kupljena pri njih. In da sta tudi dobitnika žalska občana. Tako so jim v občinsko blagajno kapnili štirje milijoni. Še bolj sta gotovo vesela dobitnika glavnega dobitka sama. Več resnih težav ima slatinski župan Kidrič. Njihov lep turistično-zdraviliški kraj ni nič kaj zanimiv za zdravnike. Kar precej jih je zadnji čas odšlo, območni zdravstveni dom pa ne najde nadomestitve. Zato vidijo na občini izhod v podelitvi koncesije. Saj ne bi bilo lepo, da bi bili občani takega zdraviliškega kraja prikrajšani za zdravniške storitve. Koncesije, sicer malo drugačne, imajo v Rogaški Slatini sicer dolgo tradicijo. Dunajski lekarnarji so jo dobili že pred več kot 230 leti, in to za črpanje zdravilne vode. V zahvalo so v zdraviliški park postavili kip svetega Janeza Nepomuka. Kasneje so ga prestavili, prav zdaj pa znova vrnili na prvotno mesto. Vendar kopijo, original stoji v znanem slatinskem Aninem dvoru.
Pa še to: slovenskim modrim mestom se je pridružil tudi sosednji Žalec. V središču so uredili modro cono, za občane pa se zdi predvsem modra odločitev, da je parkiranje vseeno brezplačno. Res pa je časovno omejeno.
■ k
L----------------------..			
iiflŠf^A^ NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in ^Jl» RTV družba, d. o. o. Velenje. Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,80 € (9,5 % DDV 0,15 €, cena izvoda brez DDV 1,65 €). Pri plačilu letne naročnine 16 %, polletne 12 %, četrtletne 8 % in mesečne 6 % popusta.	Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena Krstič Planine (pomočnica urednika), Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radia), Janja Košuta Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Marketing: Nina Jug (vodja marketinga), Jure Beričnik, Bernarda Matko.	Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43. TRR - Nova LB, Velenje: 02426-0020133854 E-mail: press@nascas.si Oblikovanje in graf. priprava: Naš čas, d. o. o.	Tisk: TIskarna SET, d. d. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo! Po zakonu o DDV je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 9,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk.
n
n
Naš čas, 5. 6. 2014, barve: CM K, stran 3
5. junija 2014
MiCftfl
S popravki proračuna vsi zadovoljni
AKTUALNO
- 3
Velenjski Bicy bo povezan s Šoštanjem
Z rebalansom proračuna bodo v občini Šoštanj že letos omogočili kolesarski turizem, kot so imenovali novo dejavnost. Zanj bodo namenili 67.000 evrov. Porabili jih bodo za postavitev dveh postaj za brezplačno izposojo koles (sistem Bicy) in nakupu desetih koles. Šlo bo za nadgradnjo velenjskega projekta, s katerim bodo povezani.
Prodali bi osem stanovanj
V Občini Šoštanj načrtujejo letos prodajo osmih stanovanj, za katera so najemniki na osnovi povpraševanja lani izkazali interes za odkup. Proračun bo, če si ne bodo premislili, bogatejši za dobrih 300.000 evrov. Toliko so bila stanovanja ocenjena.
Svetnice in svetniki so predlog na sredini seji sprejeli soglasno
Milena Krstič - Planinc
Šoštanj, 28. maja - Šoštanjski svetniki so na majski seji osrednjo pozornost namenili rebalansu proračuna za letošnje leto, ki je sicer velik nekaj manj kot 17 milijonov evrov, kar je 2 odstotka več kot pred sprejetimi popravki. Popravki so bili po-
Velenje, 29. maja 2014 - Pred tednom dni je velenjski župan Bojan Kontič v protokolarni sobi Mestne občine Velenje podpisal pogodbo za prenovo male dvorane doma kulture Velenje. Izvajalec del je ljubljansko podjetje Lesnina MG oprema, ki je bilo izbrano na javnem razpisu. S prenovo, ki je že stekla, bodo v Velenju pridobili 160 m2 veliko prireditveno dvorano za približno 100 obiskovalcev. S prenovo male dvorane želijo povečati število dogodkov, vzpostaviti stalno lutkovno gledališče in programsko razširiti obstoječo ponudbo za izbrane ciljne skupine, s tem pa tudi število obiskovalcev. Naložba bo vredna dobrih 359 tisoč evrov. MO Velenje je na javnem razpisu Ministrstva za kulturo pridobila sredstva za sofinanciranje v višini skoraj 149 tisoč evrov.
Pestra športna in kulturna dejavnost
Velenje - V Šaleški pokrajinski zvezi društev upokojencev Velenje, ki združuje blizu 7.000 članov, je celo leto zelo pestro. V tem trenutku so na višku športne in kulturne aktivnosti.
Predsednik komisije za šport pri zvezi Anton Barle je povedal, da sodeluje na pokrajinskih in društvenih tekmovanjih blizu 520 članov, na državnih pa približno 70. Svoje sposobnosti preizkušajo v vsaj osmih disciplinah, najmnožičnej-še pa je pohodništvo. Na lanskem
trebni zaradi uskladitve vrednosti z načrtom izvajanja aktivnosti, ki jih plačajo s proračunskimi sredstvi, nekaj postavk v proračunu pa je novih.
Na strani prihodkov so denimo izvzeta sredstva, za katera so računali, da jih bodo pridobili za sofinanciranje izgradnje kanalizacije Topol-šica - Lom iz strukturnih skladov. Ker pa je naložba »premajhna«, do njih niso upravičeni.
V proračunu so tudi nove postavke, med drugim sanacija dveh veli-
Župan Bojan Kontič je pred podpisom povedal, da je vesel, da bo mala dvorana kulturnega doma Velenje kmalu prenovljena, saj bo omogoča-
Anton Barle
državnem tekmovanju v športnih igrah Zveze društev upokojencev Slovenije je pokrajinska zveza dosegla skupno 4. mesto, v dveh disciplinah pa so osvojili naslov državnih prvakov. V tem času potekajo pokrajinska športna tekmovanja, priznanja pa bodo najuspešnejšim
kih plazov v Florjanu, kjer od države pričakujejo okoli 650.000 evrov. »Za ta namen smo v predlog rebalansa vključili posebno postavko tako pri prihodkih kot odhodkih,« je svetnicam in svetnikom potrebo po spremembah v prvotno načrtovanem proračunu razlagala Irena Skornšek, glavna finančnica v občinski upravi. Prav tako bodo nekaj državnih sredstev skušali še dobiti za interventno ukrepanje pri žledo-lomu februarja letos. »Takrat smo na državo prijavili za blizu 170.000
la pripravo in izvedbo kulturnih programov in projektov različnih produ-centov iz Mestne občine Velenje in širšega prostora ter izvedbo držav-
Oskar Sovinc
podelili na tradicionalnem srečanju upokojencev Šaleške doline ob Velenjskem jezeru v začetku prihodnjega meseca.
Včeraj (v sredo) pa je Šaleška pokrajinska zveza društev upokojencev Velenje pripravila v velenjskem domu kulture revijo pevskih zborov.
Boris Goličnik: »Pripravili ste dober rebalans.«
evrov nujnih interventnih stroškov, proračunsko postavko pa smo z vašo potrditvijo na marčni seji že vključili v proračun.«
nih in mednarodnih projektov. Ponudila bo kakovostne tehnične pogoje za izvedbo niza dodatnih novih vsebin. Pri izvajalcu je pogodbo podpisal Boštjan Mencinger, predsednik upravnega odbora, ki je povedal, da si bodo prizadevali, da bodo dela opravljena kvalitetno in v dogovorjenem roku. Ta se izteče 1. oktobra letos.
Na podpisu pogodbe je bila prisotna tudi direktorica Festivala Velenje Barbara Pokorny, ki se je Mestni občini Velenje zahvalila za vso podporo in izrazila veselje, da bo po letu 2007, ko je bila prenovljena večina doma kulture, tudi mala dvorana dobila novo podobo in vsebino. Prepričana je, da Velenje takšno dvorano, ki bo še dodatno obogatila prireditveno dejavnost, potrebuje. Verjame, da bo dvorana odlična priložnost za ustvarjanje novih zgodb v kulturi, predvsem pa bo pomembna pri uresničevanju programov kulturne vzgoje, ki je eden najpomembnejših stebrov nastajajočega Lokalnega programa kulture Mestne občine Velenje za obdobje 2014-2020.
■
Pod njenim okriljem jih deluje sedem. Dva od nastopajočih zborov bodo izbrali za nastop v Ljubljani, in sicer bo eden nastopil na festivalu Univerze za tretje življenjsko obdobje, drugi pa na koncertu zborov v Cankarjevem domu. Oba izbrana bosta pred tem popestrila že omenjeno tradicionalno srečanje upokojencev občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki. Oskar Sovinc, predsednik komisije za kulturo pri pokrajinski zvezi, je trditev o pestri kulturni dejavnosti podkrepil še s podatki o nedavni slikarski likovni koloniji Zveze društev upokojencev Slovenije v Izoli, kjer so prav tako sodelovali člani pokrajinske zveze ter napovedal udeležbo na likovni koloniji v Rogaški Slatini. Dodal je še, da jim idej v kulturnem snovanju ne manjka, uresničili pa jih bodo po svojih zmožnostih.
■ Tp
Glede na izkazane potrebe in pridobljeno dokumentacijo ter načrte pri investicijah so spremenili še nekaj drugih postavk, nekaterim nekaj vzeli, nekaterim dodali. »Izpostavila bi znižanje postavke »športni park«. Ker so še vedno težave z občinskim prostorskim načrtom, smo sredstva, ki smo jih predvideli za izvedbo tega projekta, preusmerili drugam, med drugim v ureditev Trga svobode. Temu namenjamo precej sredstev,« je svetnikom pojasnila Skornškova. Tako so športnemu parku od sprva predvidenih 430.000 evrov »vzeli« 350.000 evrov, za ureditev Trga svobode pa v proračunu zagotovili 700.000 evrov. Nad slednjim, pa tudi nad
umestitvijo športnega parka ob Tre-smirjev park so bili svetniki navdušeni. Med njimi Boris Goličnik, ki je izrazil tudi zadovoljstvo, da ima Občina Šoštanj velik posluh za socialno stisko ljudi, za kar so tudi povečali sredstva, želel pa bi si, kot je rekel, več denarja tudi za delovanje civilne zaščite.
Spremembe so tudi pri krajevnih skupnostih. Sredstva na osnovi sporazumov s TEŠ so jim bila nakazana januarja, z rebalansom so zdaj v proračunu tudi prikazana. Kar nekaj postavk pa je povsem novih, med drugim medgeneracijsko središče in kolesarski turizem.
■
Za Kontiča vsi elektorji
Velenje, 29. maja - Na nadomestnih volitvah za predstavnika lokalnih interesov v državnem svetu so elektorji, od petnajstih je manjkal eden, v četrtek soglasno izvolili Bojana Kontiča, župana Mestne občine Velenje.
Nadomestne volitve so bile v 6. volilni enoti, ki obsega območja občin Luče, Šmartno ob Paki, Mozirje, Velenje, Gornji Grad, Šoštanj, Ljubno ob Savinji in Nazarje, potrebne pa so bile zaradi odstopa dosedanjega predstavnika dr. Milana Medveda.
■ mkp
Katičeva in Škoberne kandidata SD
Predsedstvo Območne organizacije Socialnih demokratov Velenje je na svoji redni seji v ponedeljek, 2. junija, podprlo kandidaturo za državnozbor-ske volitve Andreje Katič v sedmem okraju pete volilne enote, kjer je bil izvoljen dosedanji poslanec Srečko Meh, ter kandidaturo Jana Škoberne-ta v osmem okraju iste volilne enote. Andreja Katič je direktorica uprave Mestne občine Velenje, Jan Škoberne pa je predsednik Mladega foruma Socialnih demokratov.	■
TERMOELEKTRARNA ŠOŠTANJ
Dan odprtih vrat TEŠ
tokrat izjemoma v četrtek, 12. junija, ob 16. uri
Vljudno vabljeni.
i ♦ Í
Birl ¿It—P . '
'snu rCjni
_ -L. * r	ji t

Nova podoba, nove vsebine
Začela se je prenova male dvorane kulturnega doma Velenje -Končana bo do 1. oktobra
Pogodbo sta podpisala velenjski župan Bojan Kontič in predsednik upravnega odbora podjetja Lesnina MG oprema
Boštjan Mencinger.
Naš čas, 29. 5. 2014, barve: CM K, stran 12
4
GOSPODARSTVO
Men
5. junija 2014
Bo delu na črno z novim zakonom odklenkalo?
Nov zakon, zgrajen na načelu »vsako delo šteje« - Uvaja vrednotnice, strožji nadzor in višje kazni za kršitelje - Medsosedska in sorodstvena pomoč bo še naprej dovoljena - Manj dela na črno tudi preko študentskih servisov?
Bojana Špegel
Velenje, 19. maja - Nobena skrivnost ni, da je siva ekonomija v naši državi precej razširjena. Boj proti njej je bil različnimi vladnimi ukrepi in zakoni precej neuspešen, kar pa se zna spremeniti po zadnji spremembi zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno, ki bo začela veljati sredi letošnjega poletja. 23. aprila letos je namreč državni zbor sprejel prenovljen Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno, ki med drugim krepi nadzor, močno zvišuje kazni za kršitelje, pri osebnem dopolnilnem delu pa uvaja vrednotnice. Zakon je začel veljati 15 dni po objavi v Uradnem listu, v uporabo pa bo stopil 90 dni po njegovi uveljavitvi.
Prenovljen zakon nadzor nad delom in zaposlovanjem na črno prenaša na Carinsko upravo RS in njihove mobilne enote, inšpekcija pa se bo v prihodnje osredotočila na spoštovanje delovne zakonodaje. V primeru zaznave zaposlovanja na črno pa bo še vedno lahko izdala prepovedno odločbo. Zakon uvaja strožje sankcije tako za tiste, ki opravljajo delo na črno, kot za tiste, ki zaposlujejo na črno. Kazni za kršitelje bodo zelo visoke, kar od 2 do 26 tisoč evrov za pravne osebe, za samozaposlene 5 tisoč evrov, za posameznike, ki bodo opravljali delo na črno, pa bodo od 1 do 7 tisoč evrov. Po novem pa bo mo-
goč tudi odvzem premoženja, pridobljenega z delom na črno. Hkrati zakon poenostavlja prijavo kratkotrajnega dela, saj bo potrebna le prijava za zdravstveno zavarovanje, ne pa več tudi registracija. Del krepitve nadzora je zagotovo tudi to, da bo moral biti v primerih, ko se delo opravlja na osnovi pogodbe civilnega prava ali pogodbe o opravljanju začasnega ali občasnega dela, izvod pogodbe ves čas na kraju opravljanja dela.
9 evrov za vrednotnico
Kot delo na črno se v prihodnje poleg medsosedske pomoči, nujnega, humanitarnega, karitativne-ga, prostovoljnega in dobrodelnega dela ter osebnega dopolnilnega dela ne bo štela tudi sorodstvena pomoč. Ta zajema tudi delo v lastni režiji, opredeljena pa je kot vsako brezplačno delo za partnerje ali sorodnike do vključno tretjega kolena.
Največ novosti bo pri osebnem dopolnilnem delu. Za tovrstno delo bo po novem potrebno plačati socialne prispevke, in sicer prek vrednotnic. Vrednotnico bo moral enkrat mesečno, v primeru del, kot je pomoč v gospodinjstvu, kupiti naročnik storitve, v primerih, kot je izdelovanje izdelkov domače in umetnostne obrti in njihove prodaje, pa izvajalec. Cena vrednotnice bo enotna, stala bo devet evrov, od
tega bo sedem evrov namenjenih pokojninski blagajni, dva evra pa zdravstveni blagajni. Izvajalec dela bo zdravstveno zavarovan, za vsako vrednotnico se mu bo v pokojninsko dobo štel en delovni dan. Ključni namen vpeljave vredno-tnic je preprečevanje sive ekonomije, enostavna in dostopna ureditev osebnega dopolnilnega dela in večja socialna varnost. Kot osebno dopolnilno delo se bodo še naprej lahko opravljala dela, kot so občasna pomoč v gospodinjstvu, nabiranje
in prodaja gozdnih sadežev in zelišč ter druga manjša dela, pa tudi izdelovanje izdelkov domače in umetne obrti ter njihova prodaja. Da osebno dopolnilno delo ne bi konkuriralo rednim zaposlitvam, ga zakon še vedno omejuje. Zato bodo mednje šteli le dela, opredeljena na posebnem seznamu, ki bo objavljen na spletni strani Agencije za javnopravne evidence in storitve (Ajpes). To delo bo mogoče registrirati in zanj kupiti vrednotnice na Ajpesu, prek spleta ali na upravnih enotah. Opravljale ga bodo le fizične
MALA ANKET
I
Dela na črno je ogromno
Zanimalo nas je, kaj o novih ukrepih države za zajezitev dela na črno menijo Velenjčani. Ob tem smo jih vprašali tudi, ali mislijo, da je v našem okolju veliko dela na črno.
Mateja Podvratnik, Velenje: »Zagotovo tudi v našem okolju obstaja delo na črno, saj so pri nas žal pogoji življenja takšni, da je marsikdo prisiljen vanj, da sploh preživi. Čeprav vem, da z njim izgubljamo vsi, težko krivim tiste, ki delajo na črno, da imajo vsaj za kruh. Zagotovo bi ga bilo manj, če bi bilo več delovnih mest. Zakoni doslej niso bili takšni, da bi uspeli stvari urediti. Tudi tisti, ki bi to želeli, zaradi toge za-
konodaje včasih ne morejo delati drugače kot na črno. Vsi vemo, da je delo na črno cenejše tako za naročnika kot zasebnike, ki najemajo ljudi, delo pa jim plačajo na roke. O novem zakonu, ki uvaja vrednotnice, še nimam pravega mnenja. Ne verjamem v represijo, zato ne vem, če bo večji nadzor in višje kazni za kršitelje dovolj, da zajezimo delo na črno. Zagotovo pa bi ga bilo manj, če bi si ljudje lahko ustvarili normalno, človeka dostojno življenje.«
Božo Ognjenovič, Velenje: »Pri nas je ogromno dela na črno, tudi v Šaleški dolini. Zasebniki veliko pridobijo, če najemajo ljudi, ki jim plačujejo na roke, ne plačajo pa dajatev. Ko se pri delu kaj hudega zgodi, je pa vse v zraku. Slišal sem za nov zakon in upam, da bo tokrat država uspešnejša pri zatiranju tovrstnega dela. Sam ga nikoli nisem opravljal, so mi ga pa že ponujali. Če bodo kazni res višje in če bo nadzor večji, verjamem v uspeh novega zakona. Če bodo zasebniku, ki izkorišča delavce z
* 4
delom na črno, vzeli nekaj tisoč evrov, bo zagotovo razmislil, ali bo to še počel. Tudi tisti, ki delajo na črno, bi se morali bolj zavedati, da država mora dobiti svoje. Zato podpiram vsako spremembo zakonodaje, ki bi to razrešila.«
Blaž Vivod, Velenje: »Po mojem je v Sloveniji na črno opravljenega vsaj 30 % dela. Vedno več ljudi živi le od socialnih transferjev, delovnih mest ni. Pri delu na črno »profitirajo« zasebniki, ki delavce plačujejo na roke. Ali pa jim sploh ne plačajo. Če z nekom niso zadovoljni, ga hitro odslovijo. Poleg tega je pri nas preveč papirologije, delo je preveč finančno obremenjeno. Tudi to je velik problem za delodajalce. Četudi bodo kazni po novem visoke, ne verjamem, da bo dela na črno manj. Po mojem bo le še bolj prikrito. Tega, da bodo ljudje kupovali vrednotnice, ne verjamem. Delo na črno bi zajezili, če bi bile pri nas plače višje, če bi razpustili parlament, ker ne potrebujemo 92 ljudi, ki Slovencem sadijo rožice za plačo nekaj tisoč evrov mesečno. Na novo bi morali napisati tudi slovensko ustavo. Priznam pa, da tudi sam ne vzamem vedno računa.«
osebe za druge fizične osebe. Izvajalci bodo lahko v polletju z njim zaslužili trikratnik povprečne neto plače. Prihodke bodo morali prijaviti davčni upravi.
Vse manj izkoriščanja študentskih napotnic
Vsi vemo, da so mnogi doslej izkoriščali delo študentov in dijakov preko napotnic študentskih servisov tudi za prikrito delo na črno. Ne le da so tisti, ki niso več imeli statusa, delali na tujo napotnico, velikokrat so tako zaposlovali tudi tisti delodajalci, ki bi morali zaradi obsega dela odpreti redno delovno mesto.
oblast je dejavnost vzela v svoje roke in pripeljala stvari čez rob; od mladih si za proračun celo »izposoja« sredstva, ki so namenjena za štipendije. Sama »podražitev« študentskega dela pa ni imela usodnega vpliva na povpraševanje po študentski delovni moči. Tako kot ni dela, tudi interesa mladih za delo ni več. Vplivi so skriti za poraznim stanjem gospodarskih subjektov, ki jih država zadnja leta izključno izčrpava in bremeni z vedno novimi dajatvami, ni pa novih idej in spodbud za razvoj,« nam je povedala. In tudi, da po njenem niso skrb vzbujajoči tisti, ki podaljšujejo status študenta preko fiktivnih vpisov zato, da sploh lahko delajo. »Posamezni tovrstni primeri verjetno obstajajo. Niso pa
Možnih kršitev, ki pomenijo delo na črno in sivo ekonomijo, pa je še več. Odgovore smo poskušali poiskati na obeh velenjskih študent skih servisih. Najprej smo obiskali velenjsko izpostavo Študentskega servisa Maribor. Na vprašanja nam je odgovarjala vodja izpostave Bojana Pocajt. Povedala nam je, da se lanski spremembi zakonodaje, ki je podražila delo preko napotnic, to pozna. Svoje pa je seveda naredila tudi gospodarska kriza. »Podjetja sedaj ob povečanem obsegu dela ne pokličejo več takoj k nam, najprej poiščejo rešitve znotraj firme. Po navadi prerazporedijo svoje delavce, šele potem se obrnejo na nas. Najbolj se to pozna v času počitnic, saj le redka podjetja dijakom in študentom omogočijo počitniško delo,« izvemo. Odkar družinam pri pridobivanju različnih socialnih transferjev preverijo vse družinske dohodke, je zagotovo manj tistih, ki delajo na tuje napotnice. Te izdajajo le tistim, ki imajo urejen status študenta, a kaj se zgodi, ko ta odide skozi vrata, servisi ne preverjajo več. »Študentske napotnice se ne izkoriščajo več, saj se vsi prihodki študentov in dijakov upoštevajo tako pri štipendijah kot otroških dodatkih.« Še vedno pa se dogaja, da delodajalcu poiščejo študenta, napotnice pa nikoli ne dobijo nazaj, čeprav ta dela. Preprost zaključek? Plačan je bil »na roko«. Največ tovrstnih kršitev je verjetno gostinstvu, kjer je še vedno tudi veliko povpraševanja po študentskem delu.
Stojana Mirst, vodja Mladinskega servisa Velenje, ki deluje že 25 let, nam je potrdila, da so spremembe v družbi, ki smo jim priča v zadnjih 15 letih, močno zaznamovale tudi študentsko delo. »Vsakokratna
Postopek pridobitve vrednotnice bo enostaven. Kupiti jo bo mogoče prek spleta, na upravni enoti ali Ajpesu.
velik problem. Študentsko delo nikoli ni prvi razlog za podaljšanje statusa študenta. Pred tem je še vrsta drugih, bolj mikavnih ugodnosti za študente, ki jih država podpira, pravzaprav že kar reklamira. In današnja mladina si tega ne pusti vzeti. Delo samo jih za takšno dejanje ne motivira tako zelo, nasprotno, študenti so postali skrajno fleksibilna oblika delovne sile, ki si je resni za-poslovalci pravzaprav niti ne želijo preveč. Servisi na terenu ne izvajamo preverb istovetnosti osebe, ki dela in izdane napotnice, za to nimamo ustreznih pooblastil. Ima jih Inšpektorat RS za delo, ki ob sumu kršitev tudi ukrepa,« še doda.
Tudi tokrat smo postavili vprašanje, ali se dogaja, da pri delodajalcu najdejo študenta za delo, potem pa ta dobi plačilo »na roke« in ne preko napotnice. Mirstova pove: »Omenjene deviacije izkoriščajo nekateri delodajalci v storitvenem sektorju, ki posluje z gotovino, nekateri celo brez transakcijskih računov, kar izterjavo oteži, podaljša ali celo onemogoči. To vsi, ki se trudimo poslovati transparentno, težko razumemo. Obstajajo sicer »črne« liste takšnih delodajalcev, vendar si mladi velikokrat urejajo delo sami in na njihovo izbiro delodajalca nimamo vpliva.«
Morda bo tovrstnih kršitev v prihodnje manj tudi zaradi mobilnih enot carinske službe, ki so že v preteklih mesecih dokazale, da so učinkovite. Ko bodo kazni še višje, kot so bile doslej, bo marsikateri delodajalec pretehtal, ali se mu še obrestuje goljufati državo in delavca, ki ob plačilu »na roke« ni prav nič zaščiten.
■
Večina regresov na spodnji omejitvi
Znašati mora najmanj 789 evrov bruto - Ponekod ga bodo izplačali v dveh delih
Milena Krstič - Planine
Velenje - Delodajalci so zakonsko dolžni delavcem izplačati regres najkasneje 1. julija tekočega leta. Zaradi nelikvidnosti podjetja lahko sicer določijo kasnejši čas, a regres mora biti izplačan najpozneje do 1. novembra. V skladu z zakonom pa mora vi-
šina regresa znašati najmanj toliko, kot znaša minimalna plača, torej 789 evrov bruto.
»Čeprav se rok za izplačilo letošnjega regresa izteče čez slab mesec, pa se marsikje o višini še niso dogovorili, tudi datumi izplačil povsod še niso znani. Predlogi o višini pa so večinoma na zakonski spodnji omejitvi. Ponekod ga bodo dobili izplačanega v
dveh delih,« pravi sekretarka Šaleško-savinj-skih sindikatov Nada Pritržnik, ki je pohvalila tiste delodajalce, ki so regres že izplačali, in to v zgornji višini, bruto 1.064,62 evra. »Nad 70 odstotki bruto plače predpreteklega meseca je namreč potrebno plačati tudi prispevke, zato se izplačila po navadi ustavijo pri tej višini,« pojasni.
Gorenje je prvi del regresa v višini 420 evrov bruto svojim 5.500 zaposlenim izplačalo 30. maja. Višina drugega dela bo določena konec junija.
V	energetskih družbah pod okriljem Holdinga Slovenske elektrarne bodo regres izplačali v višini minimalne bruto plače, to je 789,15 evrov.
V	Kmetijski zadrugi Šaleška dolina Šoštanj so regres že dobili, znašal je 1.064 evrov, v Zgornji Savinjski kmetijski zadrugi Mozirje pa zaposleni vedo, da regres bo, da bo izplačan v višini minimalne plače, ne vedo pa še, kdaj ga bodo prejeli.
V	APS bo regres znašal okoli 900 evrov, izplačan bo v dveh delih, datumi pa še niso povsem usklajeni, tako kot ne v PUP Ve-
lenje. V Komunalnem podjetju Velenje so regres že prejeli.
Za javni sektor velja, da je višina regresa odvisna od plačnega razreda, razpon znaša od 692 evrov do 100 evrov, zaposleni, ki se uvrščajo v 51. plačni razred ali višje, pa do letošnjega regresa ne bodo upravičeni.
Še upokojenci. Tisti, ki prejemajo pokojnino v višini do 414 evrov, bodo prejeli 368 evrov, do 518 evrov v višini 223 evrov in do 622 v višini 166 evrov. Upokojenci z višjo pokojnino regresa ne prejmejo. Dodatki bodo izplačani pri julijskih pokojninah.
■
Naš čas, 5. 6. 2014, barve: CM K, stran 5
5. junija 2014
KMETIJSTVO
5
Roboti imajo svoje prednosti, a tudi pomanjkljivosti
Na kmetiji Ročnik v Zavodnjah glavno delo v hlevu opravijo roboti - Red mora biti večji, prijaznejši pogoji za živali se obrestujejo
Tatjana Podgoršek
Na nadmorski višini 650 metrov v Zavodnjah nad Šoštanjem že več desetletij stoji klena kmetija Ročnik, po domače Potočnik. Na njej se ukvarjajo s proizvodnjo mleka, odkar sta jo prevzela mlada gospodarja Marta in Gregor, pa še z nekaterimi drugimi dopolnilnimi dejavnostmi. Sodi med najsodobneje opremljene kmetije v proizvodnji mleka v širšem slovenskem prostoru -to pa omogoča nov hlev. Naložbo, vredno blizu 900 tisoč evrov, so predali svojemu namenu pred dobrim letom dni.
»Tvegana naložba se je pokazala kot dobra poteza. Odločitev zanjo je bila glede na čase in razmere vse prej kot enostavna,« je povedal Gregor, za katerega se začne delovni dan, tako kot za ženo Marto ter Gregorjeva starša, že ob pol petih zjutraj.
Kljub robotom je dela veliko
Upravičenost naložbe potrjujejo, zagotavljata mlada gospodarja, prvi učinki. V letu dni so povečali čredo krav iz 100 na 130, od tega je od 50 do 60 krav molznic. Prosta reja, prijaznejši pogoji za živali, primerljivi s pašo, vplivajo na to, da živali sedaj več pojedo, njihova teža je večja kot običajno, tudi večje so, zaradi česar so morali povečati ležišča. Zaradi proste reje so obiski veterinarjev na kmetiji sedaj veliko manj pogosti. Glavno delo v hlevu - molžo, čiščenje, »raz-vajanje« krav in podobno - opravijo roboti.
še razkuži. Prav tako opozori, če je s kravo ali mlekom kaj narobe. Marta in Gregor sta odkimala z glavo ob mnenju, da potemtakem nimajo nič dela v hlevu. »Veliko ga je, res pa je manj fizičnega. Krave je treba nakrmiti, predvsem pa skrbeti za red. Ta mora biti večji kot pri prejšnji proizvodnji mleka. Roboti imajo namreč svoje prednosti, a tudi pomanjkljivosti. Nadzor nad njihovim delom je potreben skoraj 24 ur na dan. Povezava z mobilnimi telefoni je velik
V tem trenutku imajo v hlevu 130 krav, v naslednjih dveh — letih bi jih radi imeli še 20 več
plus. Treba jih je znati upravljati, v njihovi bližini je vedno potreben nekdo, če bi šlo kaj narobe. Predvsem pa ne sme zmanjkati električnega toka.
Na dan namolzejo blizu 1.500 litrov mleka, ki ga od lani dalje prodajo Govedorej-
Marta in Gregor Ročnik:»Pri tehtanju, ali bo šel kdo od naju v službo in kako zmanjšati veliko ročnega dela na kmetiji, smo se odločili za naložbo v nov hlev.
Sledili smo zdravi kmečki pameti.«
Vse to vpliva, zagotavljata sogovornika, na večjo proizvodnjo in višjo kakovost mleka. »Krave so se na sodobno tehnologijo navadile nenavadno hitro. Molzni aparat jim je na voljo 24 ur na dan in po podatkih, ki jih beleži, se vsaka krava pomolze od 3- do 3,3--krat na dan. Čeprav se vsaka sama odloči za čas molže, podatki kažejo, da to opravijo v dokaj enakih terminih. Vmes zelo rade pristopijo k napravi za krtačenje. Aktivirajo jo tako, da z glavo dreznejo vanjo, ta pa jih skrtači po hrbtu in po boku.« In kako svoje delo opravi molzni robot? Po Gregorjevem pojasnjevanju robot vsako kravo, ki pristopi, prepozna, ji opere vime, natakne molzne čaše, jo pomolze in ji ob koncu vime
skemu poslovnemu združenju, ta pa v Italijo in na Hrvaško. Se jim to zdi bolje kot prodati mleko slovenski mlekarni, kar so počeli desetletje? »Ne, smo pristaši slovenskih mlekarn in domače proizvodnje. A leta 2012 je bila razlika med odkupnimi cenami prevelika in smo se odločili za drugo pot. Morda se k slovenski mlekarni še kdaj vrnemo.«
Učna kmetija in predelava mleka
Pred leti, ko so postavili v Velenju mleko-mat, so kupci želeli tudi izdelke. Za svojo sirarno se niso odločili. So se pa povezali s kmetijo Podpečan pri Žalcu, kjer njihovo mleko predelujejo v jogurte in skuto. Te prodajajo Potočnikovi pod lastno blagovno znamko, neposredno jih oddajo še v nekatere šole in vrtce v Šaleški dolini. Poleg te dopolnilne dejavnosti so se odločili še za učno kmetijo. Obiskujejo jih vrtčevski otroci, učenci, kmetijo in proizvodnjo na njej so predstavili že študentom biotehnične fakultete, pred nedavnim tudi bodočim veterinarjem. »Zanimiv jim je bil molzni robot, sam hlev, ker je bolj zračen, svetel, saj lahko dvignemo zavese, ki predstavljajo ločnico z naravo. Zanimivo jim je bilo tudi, da krave ležijo na mivki, ki velja za eno najbolj udobnih ležišč zanje,« smo izvedeli.
Če bi bila Marta in Gregor še kdaj pred odločitvijo glede naložbe v nov hlev, bi v kislo jabolko najbrž ugriznila, nista pa prepričana, če bi to storila v Sloveniji. Za naložbo sta sicer z veliko truda pridobila več kot 60 odstotkov nepovratnega denarja, a je bilo potrebnega veliko birokratskega dela, obiskov inšpektorjev, včasih tudi nepotrebni so sedaj zelo pogosti. »Imaš občutek, da ti država na eni strani pomaga, na drugi pa v obliki vedno večjih davkov jemlje nazaj,« sta sklenila pogovor Marta in Gregor Ročnik.
Krava sama pristopi k molznemu robotu. Po podatkih vsaka to naredi 3-
do 3,3-krat v 24 urah.

Velenje dobilo veterinarsko ambulanto
Veterino Šoštanj s kopico sprememb - Simon Miklavžin novi direktor - Preimenovali se bodo v Šaleško veterino
Bojana Špegel
Velenje, 2. junija - V ponedeljek je v Velenju odprla ambulanto Veterina Šoštanj. Uradno jo bodo namenu predali jutri ob 17. uri. S tem je tudi Velenje dobilo sodobno veterinarsko postajo, ki jo je mesto ob velikem številu malih živali zagotovo ne le želelo, ampak tudi potrebovalo. To pa ni edina novost v Veterini Šoštanj, ki se ob odprtju novih, večjih prostorov Velenju, ne seli iz Šoštanja. Odločili so se namreč, da prostorov v Šoštanju ne prodajo in da tudi v njih še naprej (dve uri dnevno) opravljajo svojo dejavnost.
»Končno odpiramo ambulanto tudi v Velenju, kar smo načrtovali kar nekaj let. V igri je bilo več možnih lokacij. Nazadnje smo se odločili za lokacijo pri železniški postaji Velenje, ki se nam je zdela najprimernejša,« nam je v uvodu povedal novi direktor Veterine Šoštanj Simon Miklavžin. Prejšnjemu dolgoletnemu direktorju Francu Blatniku se je marca letos iztekel mandat, nadzorniki pa so za njegovega naslednika izbrali Miklavžina. Povedal nam je: »Lastniška struktura se ni spremenila. Največji lastniki smo še vedno zaposleni in en nekdanji kolega,« izvemo. Trenutno je zaposlenih 8 veterinarjev; štirje so pri-
stojni za teren, po kmetijah zdravijo rejne živali, štirje - večina je veteri-nark - pa delajo samo v ambulanti in zdravijo male živali. Na pomoč jim priskočijo tudi »terenci«, saj se
ambulanto v Velenju, smo se odločili ne le zaradi potreb tukajšnjega prebivalstva, ampak tudi zato, da našemu osebju zagotovimo boljše pogoje za delo.« Veliko opreme v
Direktor Veterine Šoštanj: »Z odprtjem ambulante v Velenju dobivamo zaposleni odlične pogoje za delo, stranke pa
prijaznejše okolje.«
delo zaposlenih »ne križa«. »Pri nas vsak opravlja delo, za katerega je usposobljen. Še vedno je naša primarna dejavnost velika praksa, saj predstavlja tri četrtine naših prihodkov. Računamo, da se bo razmerje z odprtjem enote v Velenju spremenilo v korist male prakse, torej dela z malimi živalmi. Da odpremo
velenjski ambulanti je nove, saj so kupili operacijske in pregledne mize, luči, kupujejo sodobni rentgenski aparat. Ostalo opremo so v Velenje prenesli iz Šoštanja. V velenjski ambulanti imajo tudi »stacionar«, ki jim omogoča zdravljenje živali po operacijah in ob hujših obolenjih.
Ko smo se nazadnje pogovarjali
Zanimalo nas je, ali bodo v Velenju izvajali tudi dejavnost zatočišča za zapuščene živali. Simon Miklavžin pravi: »O tem se je veliko govorilo, ko je bila v igri druga lokacija za našo dejavnost, kjer smo nameravali odpreti ambulanto in zavetišče. Na sedanji lokaciji ne izpolnjujemo pogojev za zavetišče. Zavedamo pa se, da ga potrebujemo. Morda bo to naš naslednji izziv.«
s prejšnjim direktorjem Francem Blatnikom, je bilo rečeno, da se Veterina Šoštanj v celoti seli Velenje, v Šoštanju pa naj bi prostore prodali. Zanimalo nas je, zakaj so načrte spremenili. »S kolegi smo se odločili, da šoštanjskih prostorov ne prodamo in da enote ne zapremo. Prav se nam zdi, da ostajamo tudi v Šoštanju, saj so na enoto naše stranke navajene in jo tudi potrebujejo. Stanke iz občine Šmartno ob Paki bodo imele enako pot do šoštanj-ske ali velenjske ambulante,« nam pove novi direktor. In doda, da se bodo kmalu preimenovali v Šaleško veterino; koncesijsko so pristojni za območje celotne doline skupaj z Vinsko Goro. »Šaleška veterina se bomo po novem imenovali tudi zato, ker je to ime zelo prepoznavno v Sloveniji. Mislim, da je prava blagovna znamka.«
■
Brezposelnost blažijo ukrepi APZ
Samo v javna dela je v regiji SAŠA trenutno vključenih 162 oseb
Velenje - Brez ukrepov Aktivne politike zaposlovanja (APZ), za katero država namenja precej sredstev, bi bila brezposelnost v Sloveniji in tudi v SAŠA regiji ter na Koroškem še precej višja, kot je. Na tukajšnjih uradih za delo je v evidenci brezposelnih 7.800 oseb, izstopajo ženske, mladi do 29 let starosti in starejši od 50 let.
V prvih mesecih letošnjega leta je brezposelnost v rahlem upadu, k čemur gotovo prispevajo tudi ukrepi APZ. V prvih štirih mesecih letos je bilo vanje v Območni službi Zavoda za zaposlovanje Velenje vključenih 874 oseb, od tega 383 v javna dela, samo v regiji SAŠA 162.
Zelo veliko je tudi vključitev v javno povabilo Zaposli.me. V OS Velenje je trenutno vanj vključenih 267 oseb, od tega v SAŠA regiji 149. Žal pa se to javno povabilo zaradi porabe sredstev počasi že zaključuje.
Aktualni pa so programi javnih del za pomoč pri odpravi posledic žle-doloma. Vanje se bo lahko v Sloveniji vključilo 400 brezposelnih oseb.
■ mkp
Kaligaro predsednik NZ
Velenje, 3. junija - Na konstitutivni seji Nadzornega sveta Premogovnika Velenje, ki je potekala v sejni sobi upravne stavbe podjetja v torek, je bil za predsednika nadzornega sveta imenovan Jože Kaligaro, za njegovega namestnika mag. Klemen Potisek in za predstavnika zaposlenih v Premogovniku Velenje Bojan Brcar. Vsi trije člani so v nadzorni svet imenovani za štiriletno mandatno obdobje.
Jože Kaligaro je svojo poklicno pot je začel prav v Premogovniku Velenje, kjer je deloval na vseh področjih stroškovnega in finančnega računovodstva, kasneje je bil direktor ene od odvisnih družb Premogovnika, za tem pa med drugim tudi izvršni direktor za kontroling in računovodstvo Skupine Gorenje. Kaligaro, ki je finančni strokovnjak, je trenutno izvršni direktor in partner pri svetovalni družbi JK & Partners.
Nadzorni svet se je na omenjeni seji seznanil tudi z likvidnostno situacijo Premogovnika Velenje in Skupine PV ter načrtom finančnega in poslovnega prestrukturiranja celotne Skupine Premogovnik Velenje.

Naš čas, 5. 6. 2014, barve: CM K, stran 6
6
UTRIP
5. junija 2014
OD SREDE DO TO
Sreda, 28. maja
Predsedstvo Socialnih demokratov je za začasnega vodjo stranke imenovalo Dejana Židana, ki je tako dobil tudi pooblastilo za pogovore o sodelovanju levih in levosredin-skih strank. Začel je pri DeSUS-u.
Stranke SDS, SLS, NSi, SD in nepovezani poslanci Janija Modern-dorfeija so sporočili, da ne podpirajo Dušana Radonjiča za mandatarja.
Predsednik Borut Pahor je izmed petih imen za namestnika predsednika KPK izbral Almo Maruško Sedlar in Igorja Lambergerja.
Proruski uporniki so v bližini Slavjanska na vzhodu Ukrajine sestrelili vojaški helikopter. Ubitih je bilo 14 ukrajinskih vojakov, med njimi tudi general.
Na predsedniških volitvah v Egiptu je zmagal nekdanji poveljnik vojske Abdul Fatah Al Sisi, ki je prejel kar 96 odstotkov glasov.
Petek, 30. maja
Pobudniki nove majniške deklaracije so ustanovili odbor za preprečevanje pravosodnih zlorab, ki namerava opozarjati na vse oblike zlorab pravne države za politične in druge namene.
Poslanci so se na izredni seji seznanili, da do polnoči, ko je pretekel 14-dnevni rok, ni bil predlagan kandidat za mandatarja.
Zunanji minister Karl Erjavec se je mudil v Rusiji. Poleg dvostranskega sodelovanja sta bila glavni te-
Pahor je dejal, da Slovenija dobiva senat KPK, ki bo presegel pričakovanja ljudi.
Iz Avstralije je prišla vest, da bodo odstrelili več kot 1600 kengurujev, saj menda požrejo preveč trave.
V pakistanskem mestu Lahore so pred stavbo sodišča tri mesece nosečo 25-letnico sorodniki kamenjali do smrti. In sicer zato, ker se je po dolgoletni zaroki poročila z moškim, ki jim ni bil všeč.
Brazilska policija je s solzivcem razgnala protestnike, ki so izražali nezadovoljstvo nad visokimi stroški organizacije svetovnega nogometnega prvenstva.
L % k
Zunanji minister se je mudil v Rusiji.
mi pogovorov plinovod Južni tok in ukrajinska kriza.
Humanitarne organizacije so opozorile, da je bilo v Alepu, največjem sirskem mestu z več kot dvema milijonoma prebivalcev, samo od začetka leta v spopadih ubitih skoraj dva tisoč ljudi.
Četrtek, 29. maja Sobota, 31. maja
Nekaj več kot tisoč delavcev Aha Mure je prejelo odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
V Ljubljani je vzklila nova stranka - Zavezništvo Alenke Bratušek, na kratko ZaAB. Ustanovni člani
m
ú: J
Predsednik je razpustil DZ in
razpisal predčasne volitve.
in predloga za novega mandatarja ni. In predsednik je ukrepal in DZ razpustil še istega dne ter razpisal volitve za 13. julij.
V	Marseillu so aretirali 29-letnega francoskega državljana, ki naj bi 24. maja v judovskem muzeju v Bruslju v streljanju ubil tri ljudi.
V	Rusiji je začel veljati zakon o prepovedi kajenja na javnih mestih in omejitvi prodaje tobačnih izdelkov. Ameriškega predsednika sta zapustila dva sodelavca: na lastno željo je odstopil tiskovni predstavnik Jay Carney, minister za veterane Eric Shinseki pa je moral položaj zapustiti na predsednikovo željo.
Ponedeljek, 2. junija
Policijska sindikata sta z notranjim ministrom, ki opravlja tekoče posle, Gregorjem Virantom podpisala aneks h kolektivni pogodbi za policiste.
Našlo se je kar nekaj interesentov, ki so sporočili, da bodo vložili zahtevo, da ustavno sodišče presodi o razpisu predčasnih volitev.
Nastala je še ena nova stranka - SMC (Stranka Mira Cerarja). Njen predsednik je poudaril, da si bo med drugim prizadevala za višjo politično kulturo.
Španski kralj Juan Carlos se je odpovedal prestolu in sporočil, da ga bo nasledil njegov sin, prestolonaslednik princ Felipe. Dinastiji je v
1	
" m	
. l. ¿J Ji "v. -	«1
In nastala je stranka SMC.
zadnjih letih zaradi različnih afer zelo padla priljubljenost.
Po iranski prestolnici je pustošil peščeni vihar s hitrostjo 120 kilometrov na uro.
Torek, 3. junija
Vlada je našla okoli 13,4 milijona evrov za subvencioniranje prevoza dijakov in študentov.
V parlamentu je potekala izredna seja o stanju v pravosodju, ki jo je zahteval SDS. Po šestih urah in pol se je končala brez konkretnih odločitev.
Pristojni so opozorili, da staršem pred novim šolskim letom ne bo treba oddajati vlog za uveljavljanje subvencije za malice in kosila, če bodo 1. septembra imeli veljavno odločbo o otroškem dodatku ali državni štipendiji.
Državna volilna komisija je zavrnila predlog urada predsednika republike Boruta Pahorja, da bi bila volišča na dan predčasnih volitev odprta do 23. ure.
Iz Bruslja je naša država dobila osem priporočil s konkretnimi roki in nalogami za proračunsko in reformno ukrepanje v letih 2014 in 2015. Med njimi tudi priporočilo, naj ukrepa proti korupciji.
Pa v Bruslju niso pozivali le nas. Obrnili so se tudi na Bolgarijo in jo pozvali, naj prekine gradnjo Gaz-promovega Južnega toka, ker je ta v nasprotju z evropsko zakonodajo.
Nekateri so iz Mure brez dela razočarani odšli že drugič.
Ustavna komisija DZ je obravnavala predlog skupine 40 poslancev za spremembo ustave, ki bi iz poslanske imunitete izvzela primere kaznivega dejanja javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
Davčna uprava je sporočila, da je 4873 zavezancem pomotoma nakazala dvojni znesek vračila dohodnine za leto 2013, in jih pozvala, da ga čim prej vrnejo.
Nepovezani poslanec Ivan Vogrin je uro pred polnočjo le priznal, da ni zbral potrebnih 10 podpisov za vložitev predloga za glasovanje o mandatarju.
Predsednik republike Borut Pahor je nagovoril poslance srbske narodne skupščine in si nato ogledal posledice nedavnih poplav. Srbski premier je medtem preštel, da je v njih umrlo najmanj 51 ljudi. Predsedniki Rusije, Kazahstana in Beloru-sije so v Astani podpisali pogodbo o ustanovitvi Evrazijske gospodarske zveze.
V Ljubljani je potekal dobrodelni koncert z namenom zbiranja sredstev za prizadete v poplavah na Hrvaškem, BiH in Srbiji.
1
Mati. Domovina
žabjor
perspektiva
Špela Kožar

Predsednik Pahorje v nedeljo razpustil parlament in odločil - volit gremo 13. julija. Ste že odpovedali dopust?
Pravnika Ciril Ribičič in Raj ko Pirnat sta v ponedeljkovi oddaji Studio city razlagala in se strinjala, da datum nobenemu ni po godu. Tako kot ne volivcem. Zakaj je potemtakem politikom s predsednikom države na čelu? Glavna napaka, kot smo lahko slišali, je namreč bila, da predstavniki ljudstva niso izkoristili vseh treh krogov, nečesa torej, kar terja sama ustava. Od razpustitve parlamenta pa lahko mine največ dva meseca - tudi to veleva ta najpomembnejši državni pravni dokument. A predsednik Pahorje v državnem zboru jasno in glasno (beri: s štetjem mesecev) poudaril, da država nima časa za volitve v jeseni. Človek, ki si vedno vzame čas... za pojavljanje v medijih. Tokrat ga je izkoristil celo za fototermine z ustavnimi pravniki, a očitno seje na koncu odločil, da ima politik prednost pred državljanom. Kajti, kot smo v ponedeljek še lahko slišali, se je tehtalo dvoje ustavnih določil: volitve je treba izvesti tako, da se čim več volivcem omogoči prihod na volišča, po drugi strani pa je zelo pomembno, da se čim prej konsitutira nov državni zbor. Gre torej za tehtanje med posegom v volilno pravico in med nujo po demokratično izvoljeni oblasti. Pirnat je bil jasen: Težko je reči, da to ni poseg v volilno pravico. Kaj bi torej moralo pretehati? Še en dokaz, da smo volivci (postali) drugorazredni državljani, pa je, vsaj zame, pojasnilo glede volilne kampanje. Če bi bile namreč volitve septembra, bi bila ta med parlamentarnimi počitnicami. In? Kaj pa imam od kampanje, ko se cedita le med in mleko, ko mi vsi po vrsti obljubljajo občutno boljše življenje, v bistvu pa gre le za politično igro - kdo bo koga. To ustavno določilo je za nas, volivce gotovo najbolj nepotrebno (če že tehtamo...). A glej ga zlomka: za Pahorja je bilo med ključnimi.
In tako bodo politiki imeli dopust, mi pa ne. No, jaz si ga bom vzela, pa čeprav sem do zdaj venomer opravila svojo državljansko pravico. A tudi to so mi zdaj priskutili. Priskutili so mi mojo edino možnost vplivanja. Morda pa prav v tem grmu tiči zajec... da dokončno dobimo dvokastni sistem - politiki in nepotrebni državljani. Zato se mi je zdelo vprašanje voditelja oddaje Marcela Štefančiča, zakaj bi bil referendum o arhivih, če bi potekal 13. julija, protiustaven, povsem na mestu. Dobro, v ustavi piše, da se referendum razlikuje od volitev, saj gre (le) za izraz pravice upravljanja pri delovanju javnih zadev. Mar ne bi moralo pisati, da so, ko se upošteva volja volivcev, pravila enaka?Mar ni moja volja tista, ki osmišlja tako referendum kot volitve?
Naša ustava je luknjasta kot švicarski sir, naša politična elita je modra kot je kvadratura slovenskega morja v primerjavi s celino, naša država je perspektivna kot je bilo vstajniško gibanje. Matere domovine ni več, pustili smo si jo ukrasti. Priznajmo si lastno krivdo za pretekla dejanja, lastno apatičnost v teh ključnih trenutkih in zavedanje, da nas morda sploh ne bo več na zemljevidu sveta čez nekaj desetletij.
Mati je najlepša beseda na svetu, saj predstavlja zavetje, varnost, željo po nenehnem izpopolnjevanju, naklonjenost, toplino, predvsem pa odkritosrčnost. A vse to zame predstavlja le še tista mati, ki jo pišemo z veliko.
Zato danes zaželim le njej - vse najboljše!
Medgeneracijsko središče se je takoj prijelo
Nastala je stranka ZaAB.
so Bratuškovo uradno in soglasno imenovali za predsednico.
Američani so se odločili, da v zameno za ameriškega vojaka, ki so ga skoraj pet let zadrževali taliba-ni, izpustijo pet afganistanskih pri-pornikov.
V Carigradu so ob prvi obletnici protivladnih protestov preventivno zaprli park Gezi.
Litva je ruske bojne ladje obtožila, da v litovskih vodah Baltskega morja nadlegujejo civilna plovila.
Nedelja, 1. junija
DZ je predsednika republike obvestil o tem, da so postopki končani
Obisk v prvih dneh je potrdil, da so ga Šoštanjčani potrebovali
Šoštanj - V Šoštanju je odprlo vrata medgeneracijsko središče. Dejavnost v njem izvaja Center za socialno delo Velenje, Občina Šoštanj pa je poskrbela za prostor na Trgu bratov Mra-vljakov.
V središču so dobrodošli prav vsi - od najmlajših do najstarejših prebivalcev. Natalija Novak, ki je v njem zaposlena, skrbi za dejavnosti in dogodke v središču in tudi za povezovanje s številnimi zavodi, društvi ...
Že v prvem tednu delovanja so priredili kuharsko delavnico - razveselili
so se je predvsem otroci, ki so si skuhali puding in ga nato tudi z veseljem pojedli. Obiskali so policista, ki jim je podal nekaj napotkov za izboljšanje varnosti ...
Župan Darko Menih je ob odprtju dejal: »Prepričan sem, da boste medgeneracijsko središče znali in zmogli napolniti s pravimi vsebinami, da bo lahko zaživelo v polni meri. Idejo za tako središče smo na občini gojili že dolgo, vendar pa nam je najpomembnejši in odločilen zagon dal Nacionalni program socialnega varstva, v katerem je med osnovnimi načeli zapisano prav spodbujanje medgeneracijske povezanosti in razvoj medgeneracijskih središč, ki se bodo oblikovala v lokalnem okolju.«


Naš čas, 5. 6. 2014, barve: CM K, stran 7
5. junija 2014
KOMUNALA
7
Projekt zakorakal v drugo polovico
Celovita oskrba s pitno vodo Šaleške doline po predvidenih rokih - »Likof« maja oziroma najkasneje septembra prihodnje leto
Tatjana Podgoršek
V občinah Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki je v tem času kar nekaj gradbišč. Večina jih sodi pod okrilje projekta Celovita oskrba s pitno vodo v Šaleški dolini, ki je največji kohezijski projekt oskrbe s pitno vodo, ki se izvaja v Sloveniji. Njegovo vrednost so po potrjeni vlogi za pridobitev kohezijskih sredstev ocenili na 41 milijonov evrov, od tega so investitorice - Mestna občina Velenje (MOV) ter Občini Šoštanj in Šmartno ob Paki skupaj s koordinatorjem projekta (Komunalnim podjetjem Velenje) - zanj pridobile 69 odstotkov sredstev iz EU, 12 odstotkov bo primaknila država, ostalo bodo zagotovile same investitorice. Projekt bo dolgoročno prispeval h kakovostnejšemu življenju občanov v omenjenih lokalnih skupnostih, zagotovil bo nemoteno oskrbo gospodinjstev s kakovostno pitno vodo, kar bo vplivalo na zdravje ljudi, hkrati pa bo zaščitil vode v tukajšnjem okolju. Kako daleč je izvedba projekta in s kakšnimi težavami se srečujejo na terenu, sta vprašanji, ki smo jih zastavili vodji projekta Nataši Ribizel Šket. Projekt Celovita oskrba s pitno vodo Šaleške doline je sestavljen iz treh sklopov. Kako daleč so že? »Projekt se preveša v drugo polovico. Od približno 43,5 kilometra primarnega in sekundarnega omrežja je zgrajenih že 62 odstotkov omrežja. Fizična dela potekajo dokaj hitro, vendar kljub temu na območju občine Šmartno ob Paki in krajevne skupnosti Cirkovce v mestni občini Velenje še ne moremo zagotoviti gospodinjstvom vodooskrbe, kar tamkajšnji občani najbolj pričakujejo. To bomo lahko omogočili, ko bodo v celoti končana vsa spremljajoča dela in bo zagotovljena varna vodooskrba. V tem trenutku izbiramo izvajalca del za izgradnjo sekun-
darnega omrežja v Hrastovcu v MO Velenje, za območje Ravne (Občina Šoštanj) pa je izvajalec že zbran. Projekt daljinskega nadzora s hidravlično analizo je praktično končan. 28. marca je začel teči 455-dnevni rok za reklamacijo napak. V tem času bo moral izvajalec locirati puščanja na vodovodnem omrežju Šaleške doline, Komunalno podjetje
Velenje pa bo te okvare odpravilo, s čimer bomo dosegli postavljeni cilj
-	to pa je zmanjšanje vodnih izgub iz sedanjih 35 na manj kot 25 odstotkov. Največji sklop predvideva obnovo in razširitev obstoječe naprave za pripravo pitne vode na Gr-movem vrhu ter izgradnjo dveh novih naprav za pripravo pitne vode
-	Čujež in Mazej. Na začetku sep-
V občini Šmartno ob Paki je največje gradbišče prav v središču kraja.
tembra načrtujemo poskusno obratovanje prve, sledila ji bo naprava Čujež, začeli pa smo graditi tudi napravo Mazej, ki naj bi bila končana do letošnje jeseni.« Kaj je pri projektu posebej zanimivo?
»Morda to, da bomo imeli v Šaleški dolini najsodobnejšo tehnologijo za pripravo pitne vode - metodo
Nataša Ribizel Šket: »Veliko pozornosti namenjamo varni oskrbi s pitno vodo. Zato smo se projekta, ki se trenutno izvaja in je največji kohezijski v državi na tem področju, tudi lotili.«
ultrafiltracije, ki sodi med najkakovostnejše in tehnološko dovršene metode za pripravo pitne vode. Ta zagotavlja odstranjevanje vseh mikroorganizmov in parazitov, ki se nahajajo v površinskih in kraških virih pitne vode. V občini Šmartno ob Paki bo z izgradnjo povezovalnega vodovoda in priključitvijo na centralni sistem končno omogočena tamkajšnjim gospodinjstvom oskrba s kakovostno pitno vodo ne glede na čedalje pogostejša sušna obdobja. Omenila bi še rekonstrukcijo magistralnih vodov vodovoda Paka ter Ljubija in opozorila na pomen severne veje. Z njeno izgradnjo bomo končali prstan okrog doline in zagotovili oskrbo s kakovostno pi-
Naprava za pripravo pitne vode Čujež naj bi bila končana do
letošnje jeseni.
Obnova in razširitev naprave za pripravo pitne vode na Grmovem Vrhu je v polnem zamahu.
Cilji projekta
•	zagotavljanje varne, zanesljive dolgoročne oskrbe s pitno vodo za približno 45 tisoč prebivalcev v občinah Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki;
•	povečanje števila priključkov na omrežje za 1.730 občanov;
•	zmanjšanje vodnih izgub iz več kot 30 na manj kot 25 %;
•	zmanjšanje števila uporabnikov pitne vode na območju občine Šmartno ob Paki, ki so neposredno izpostavljeni uporabi neustrezne pitne vode za 3800 prebivalcev;
•	medsebojna povezava treh obstoječih sistemov oskrbe z vodo v en sam integrirani sistem, ki bo učinkovitejši, stroški delovanja in vzdrževanja pa nižji.
tno vodo iz vseh smeri.« Oskrba s pitno vodo je za marsikoga samoumevna, kar pa še zdaleč ne drži. Imate občutek, da se zavedamo pomena izvedbe projekta? »Večina se. Včasih pa pri posameznikih naletimo na nerazumevanje in občasno na težave na terenu. Čeprav krajane prosimo za razumevanje in strpnost, se srečujemo tudi z njihovo nepotrpežljivostjo, kar kaže na to, da se vsi vendarle ne zavedajo, kaj pomeni ostati za določen čas brez varne oskrbe s pitno vodo.« Koliko ljudi je v tem trenutku vključenih v izvedbo projekta? »Približno 150, od tega 40 predstavnikov koordinatorja, Komunalnega podjetja Velenje ter lastnic so-investitoric in nadzornikov, ostalo so izvajalci s svojim podizvajalci.« Kdaj pa bo projekt v celoti končan? »Letos bomo vključili v poskusno obratovanje vse tri naprave za pripravo pitne vode. V skladu s pogodbo naj bi bila izgradnja vodovodnega omrežja končana do maja prihodnje leto. Glede na potek aktivnosti načrtujemo, da bo projekt v celoti sklenjen septembra 2015. Do takrat bi ga vsekakor morali končati, ker so zadnja plačila obveznosti možna samo do meseca decembra 2015. Če bodo obveznosti zapadle na kasnejši čas, jih bodo morale v celoti pokriti občine same. Tega pa si ne smemo dovoliti.«
■
Stop poplavam v Pohrastniku
Rešitev je večji prepust Toplice pod železniško progo - Dela zaključena še pred jesenjo
Šoštanj - Po zadnjih večjih poplavah novembra 2012 je Občina Šoštanj v okviru priprave občinskega prostorskega načrta (OPN) naročila izdelavo projekta poplavne ogroženosti za celotno občino. Študija vključuje tudi ukrepe za zmanjševanje poplavne ogroženosti.
Močni lokalni nalivi, predvsem na zahodnem delu, velikokrat povzročajo poplave na območju Pohrastnika. Eden od razlogov za to je neprepu-stnost vodotokov Toplice, Florjanščice in Bečovnice. Poplavna študija je pokazala, da je prepust vodotoka Toplice pod železniško progo premajhen, kar preprečuje izliv velikih vod v Pako, čeprav njeno korito še ni polno.
V sodelovanju s Slovenskimi železnicami je občina dala izdelati študijo tega prepusta. Izkazalo se je, da je najbolj smiselna rešitev izliva Toplice v Pako z vzporednim koritom in novim prepustom pod železniško progo. Študijo je izdelal EHO projekt iz Ljubljane.
Projektantska ocena sanacije znaša 160.000 evrov. Po številnih dogovorih in sestankih na Slovenskih železnicah, ki jih je vodil podžupan Viki Drev, je Občina Šoštanj dosegla, da bodo sami financirali izgradnjo vodnih korit, sanacijo v območju železniškega pasu pa bodo financirale Slovenske železnice. Dela naj bi bila zaključena letos jeseni.
■ mkp
V javno kanalizacijo še en krak
400 uporabnikov v Topolšici proti Lomu bo imelo že jeseni urejeno kanalizacijsko omrežje
Milena Krstič - Planinc
Šoštanj, 29. maja - V Šoštanju so v četrtek podpisali pogodbo za izgradnjo fekalnih kanalov in zbirni kanal za gospodinjstva ob lokalni cesti in javnih poteh v Topolšici. Dela bo izvajalo podjetje Nivig, vrednost naložbe, ki jo bodo v celoti pokrili iz občinskega proračuna, pa je 232.000 evrov.
Javna kanalizacija na območju ob občinski lokalni cesti je zgrajena, vendar so nanjo priključeni kanali z mešanim sistemom odvajanja odplak. Ti kanali so starejši in zgrajeni iz betonskih cevi različnih premerov. Na območju jav-
Pogodbo sta podpisala župan Darko Menih in direktor Niviga Josip Petrak (foto: arhiv Občine
Šoštanj)
nih poti pa javne kanalizacije ni. Obstoječe odvajanje odpadne vode iz gospodinjstev je speljano preko pretočnih greznic v potok, površinske jarke ali gozdove.
»Tako na tem območju v bližini mesta Šoštanj in centralne čistilne naprave Šoštanj prihaja do onesnaženja okolja, podtalja, potokov ... Že zato je odvajanje komunalne od-
padne vode nujno speljati in priključiti na kanalizacijsko omrežje, ki vodi do centralne čistilne naprave Šoštanj,« pravi župan Darko Menih.
Projekt obsega izgradnjo kanalizacijskih kanalov v dolžini 1.400 metrov in priključkov v dolžini 520 metrov. Štirje stanovanjski bloki in 30 objektov z blizu 400 uporabniki bo imelo še letos urejeno kanaliza-
cijsko omrežje. Dela bodo začeli izvajati v teh dneh, končana pa naj bi bila septembra, novo kanalizacijsko omrežje pa bo upravljalo Komunalno podjetje Velenje.
■
Naš čas, 29. 5. 2014, barve: CM K, stran 10
8
SOLIDARNOST
Men
5. junija 2014
Vodnik, ki ni namenjen le invalidom
Velenje, 22. maja - Mestna občina Velenje je že od leta 2004 občina po meri invalidov. Občinski odbor invalidov, ki združuje 755 rednih in 412 izrednih članov, se trudi, da v skupnosti živi vse več socialnih programov. Tudi zato, da bi za njih vedelo čim več ljudi, so v maju izdali vodnik »Skupnost po meri invalidov«, v katerem so številne informacije, ki bodo koristne vsem občanom.
Sonja Bercko, ki vodi delovno skupino v projektu »Občina po meri invalidov«, nam je povedala, da je vodnik nastajal zadnje leto in pol, prvič pa so ga predstavili pred tednom dni. »Spreminjati smo ga morali zaradi sprememb zakonodaje v socialnem varstvu. Ker se napovedujejo nove spremembe, ga bomo veijetno že kmalu morali dopolniti. Prav pa je, da ima občina po meri invalidov veliko informacij, kijih lahko uporabijo osebe z oviranostjo. Priročnik je namenjen vsem, tudi tistim, ki smo polSonja Bercko: »Vodnik je nastajal dobro leto in pol, v njem pa je veliko koristnih informacij.«
nočutni. Zato ne želimo, da bo vodnik našel prostor le v invalidskih in upokojenskih društvih in institucijah.«
V vodniku so predstavljene vse pravice, službe in institucije, ki delujejo z in za nvalidi(e). Posebej so predstavljene možnosti in programi, ki potekajo v Velenju, in vabijo, da se jim pridruži čim več invalidov. Ob koncu brošure so kontaktne številke vseh | l pomembnejših institucij, dru-J. štev in zavo-Jm\ dov, ki sodelujejo z invalidi.
Nova gugalnica privabila nasmehe
Namenjena je gibalno oviranim otrokom -Velenje med prvimi v Sloveniji, ki jo ima
Velenje, 29. maja - V četrtek dopoldne so na centralnem otroškem igrišču ob Foitovi cesti predali namenu prvo gugalnico za gibalno ovirane otroke, ki bo tudi njim omogočila aktivno preživljanje prostega časa. Narejena je namreč tako, da se lahko nanjo zapelje z invalidskim vozičkom, omogoča pa tudi stoječe guganje.
Nova, posebna gugalnica že privablja nasmehe na obraze gibalno oviranih otrok. Zagotovo bodo sedaj več časa preživeli na otroškem igrišču, med vrstniki.
Velenjska občina je to posebno gugalnico kupila med prvimi v Sloveniji, k temu pa jo je spodbudila akcija »Nasmeh z gugalnice«. Gre za projekt Viste, Zavoda za razvoj vrednot iz Murske Sobote, katerega častna pokrovitelja sta tudi predsednik Republike Slovenije Borut Pahor in varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer.
Gugalnico je namenu predal župan MO Velenje Bojan Kontič, ki je izrazil veselje in ponos, da znajo v Velenju prepoznati potrebe vseh občank in občanov, tudi ranljivih skupin. Občina na več načinov spodbuja medsebojno pomoč in solidarnost, veliko pozornosti pa namenja izboljšanju kakovosti življenja.
Trudijo se zbrati vsak dan čim več hrane
Slovenska banka hrane lani zbrala blizu 35 ton hrane - Iščejo skladiščne prostore
Tatjana Podgoršek
Konec novembra 2012 je Slovenska banka hrane, ki si prizadeva za zmanjšanje lakote in nepotrebnega metanja hrane v smeti, odprla svojo prvo enoto v Velenju. Se je ob humanitarnih organizacijah, združenjih, društvih v tukajšnjem okolju, ki poskušajo na različne načine pomagati občanom v stiski, pokazala za potrebno?
»Smo na pravi poti,« pravi direktor banke hrane Alen Novit in dodaja: »Ljudje nas morda poznajo malo manj kot druge, ker ne sodelujemo s posamezniki, ampak z organizacijami. V Šaleški dolini največ z Medobčinskim društvom invalidov Velenje, upokojenskimi društvi, RK Karitasom, kriznim centrom, zavetiščem za brezdomce.«
Lani, ki ga štejejo za prvo leto delovanja, so zbrali blizu 35 ton hrane, kar Novita ocenjuje kot velik uspeh, sploh ker gre za mlado organizacijo. Glede na to, da imajo edino skladišče v Velenju in da so tu zbrali tudi največ hrane, so večino te razdelili humanitarnim organizacijam v okolju Šaleške doline. Poleg živil, ki jih potrebujejo gospodinjstva skoraj vsak dan, je bilo med zbrano hrano še nekaj zelenjave in mesa. Slednjega manj, ker za hitro pokvarljivo blago nimajo pri-
Alen Novita: »V prvem letu delovanja smo zbrali blizu 35 ton hrane, kar je velik uspeh.«
mernih skladiščnih prostorov. Hrano darujejo predvsem proizvajalci in predelovalci, manj je prispevajo posamezniki. Vsaj enkrat na leto organizirajo zbiralno akcijo v Mercatorjevem centru v Velenju. »Vsak dan se trudimo zbrati čim več hrane in jo razdeliti pomoči potrebnim. V prid našim prizadevanjem, upam, je tudi odločitev o
Hrano - izdelke z aktualnim rokom uporabnosti, zbirajo v prostorih SIBA-HE, Šaleška cesta 2 b (na lokaciji bivšega Standarda v Velenju) ob sredah od 9. do 12. in od 15. do 17. ure oziroma po predhodnem dogovoru na številki: 040 534 375.
prodaji hrane, ki ji je potekel rok uporabe. Na to hrano smo pristojne v državi opozarjali že nekaj časa, predlagali, da bi jo proizvajalci, trgovci ponudili med drugim tudi nam, a so se odločili za njeno nadaljnjo prodajo.«
Denar za financiranje dejavnosti prispevajo predvsem donatorji, pokrovitelji, nekaj primaknejo posamezniki v akcijah zbiranja hrane, v tukajšnjem okolju tudi Mestna občina Velenje.
Po zagotovilih Alena Novite želijo biti pri opravljanju svojega poslanstva v Šaleški dolini v prihodnje še uspešnejši. Še letos naj bi razširili delovanje na območje Spodnje Savinjske doline, Celja, morda tudi Maribora. Med prednostnimi nalogami pa je iskanje prostorov za skladiščenje hrane tudi na drugih območjih Slovenije.
Potreba po viških hrane večja od pričakovanj
Od začetka marca do konca maja razdelili dobrih 1.577 kilogramov viškov hrane - Mestna občina Velenje bo v okviru projekta kupila avtomobil za potrebe Območnega združenja RK Velenje
Tatjana Podgoršek
Velenje, 2. junija - Od marca do konca prejšnjega meseca je v mestni občini Velenje poskusno stekel projekt Viški hrane, v katerem so združili prizadevanja pri lajšanju socialnih stisk najbolj ranljivih skupin občanov omenjena lokalna skupnost, Območna organizacija SD Velenje, tukajšnja Lions in Rotary klub, Zaposlitveni center GEA in Integra inštitut Velenje ter Območno združenje RK Velenje. V poskusnem obdobju so pomagali pomoči potrebnim z več kot 1.577 kilogrami hrane. Ker so ugotovili, da so potrebe po viških hrane večje od pričakovanj, je župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič v ponedeljek s predstavniki omenjenih organizacij, zavodov podpisal aneks k dogovoru o medsebojnem sodelovanju pri projektu Viški hrane za obdobje 1. junij - 1. september letos.
Kontič je ob tej priložnosti posebej poudaril, da ne gre za hrano, ki bi ji že v resnici potekel rok trajanja, ampak jo morajo trgovci umakniti s polic zaradi njihovih standardov. Na začetku izvajanja projekta, ki je nekaj novega v tem prostoru, so bili vsi vpleteni nekoliko zadržani do ta-
S podpisa aneksa k dogovoru o medsebojnem sodelovanju pri projektu Viški hrane
kšne pomoči, danes pa ugotavljajo, da zadeva dobro poteka. »Projekt je še en prispevek lokalne skupnosti k ohranjanju statusa Velenja kot humanitarnega mesta, ki pred nedavnim ni kar tako prejelo naziva Prostovoljcem prijazno mesto.« Povedal je še, da bo v okviru projekta občina kupila avtomobil za potrebe Območnega združenja RK Velenje.
Koordinator projekta Viški hrane je Zveza Lions klubov Slovenije. Predsednik velenjskega kluba Stane Breznik je izrazil zadovoljstvo, ker je projekt, ki so ga začeli v Celju,
našel somišljenike tudi v občni Velenje. Poleg Mercatoija je zveza vanj pritegnila še Tuš in od nedavnega Interspar. Razmišljajo, da bi projekt dali v upravljanje lokalni skupnosti v okviru javnih del.
Kako do viškov hrane
Hrano v projektu v Velenju zagotavlja za zdaj Mercator. Prostovoljci strokovnega sveta za socialna vprašanja pri Območni organizaciji SD Velenje, pri Območnem združenju RK Velenje ter tukajšnjih Lions in Rotary
klubov vsak večer prevzamejo hrano ter jo predajo zaposlenim v Zaposlitvenem centru GEA. Ti jo pregledajo in pripravijo za razdeljevanje.
Dvakrat na teden hrano prevzamejo predstavniki Društva upokojencev Velenje, enkrat na teden Center za socialno delo Velenje, Društvo invalid Konovo, Medobčinsko društvo invalidov Šaleške doline ter Varna hiša. Dvakrat na teden zaposleni v Zaposlitvenem centru GEA pripravijo pakete in jih razdelijo posameznikom in družinam.
TEŠ in zaposleni pomagali
Prizadetim ob nedavnih poplavah poslali tudi 7 ton hrane
Na poplavljena območja v Srbiji ter Bosni in Hercegovini so poslali dve večji potopni črpalki, večje število zaščitnih sredstev in čistil. Izjemno solidarnost in pripravljenost pomagati pa so pokazali tudi zaposleni, saj so z akcijo zbiranja blokov za malico zbrali več kot 7 ton konzervirane hrane, vode in ostalih prepotrebnih živil.
»V TEŠ smo z akcijo zbiranja pomoči izkazali sočutje in solidarnost z ljudmi, ki jih je
prizadela naravna katastrofa. Tako smo pokazali, da smo združeni sposobni velikih dejanj, ki so naš majhen prispevek pomoči tistim, ki jim je v teh trenutkih najbolj dragocena«, je povedal direktor TEŠ Peter Dermol. Še posebej se je zahvalil vsem zaposlenim v TEŠ za nesebično in solidarno pomoč.
Vso zbrano pomoč v obliki konzervirane hrane in živil so dostavili in predali Območnemu združenju Rdečega križa Velenje, od tam pa je bila pomoč odpravljena naprej v BiH ter Srbijo. Pobudnika akcije sta bila direktor TEŠ Peter Dermol in Boris Goličnik, ki je akcijo zbiranja pomoči za prizadete v poplavah tudi vodil in koordiniral.
Tudi velenjski svetniki pomagajo
Velenje, 29. maja - Na pobudo velenjskega župana Bojana Kontiča so se tudi članice in člani občinskega sveta v korist prizadetim v poplavah na območjih Bosne in Hercegovine ter Srbije odrekli izplačilu sejnin 27. seje, ki je bila v torek, 27. maja. Za prizadete v poplavah bodo tako prispevali skoraj 6.000 evrov. MO Velenje je s sklepom o pomoči partnerskim in prijateljskim mestom v Srbiji ter Bosni in Hercegovini odprla novo proračunsko postavko Humanitarna pomoč partnerskim in prijateljskim mestom v višini 30 tisoč evrov, ki bo namenjena za nakup najosnovnejših pripomočkov. Na ta račun bodo nakazali tudi sredstva sejnin.	■
■
■


Naš čas, 5. 6. 2014, barve: CM K, stran 9
5. junija 2014
Fotografiranje ji je odprlo nov svet
Predstavljamo Velenjčanko Ksenijo Mikor - Alergična na ljudi, ki pravijo, da se v mestu nič ne dogaja
Bojana Špegel
Velenje, 26. maja - Fotografmja Ksenija Mikor živi v Velenju od šestega meseca starosti. Svoje mesto ima rada, zato pravi, da bo verjetno v njem tudi ostala. Po končani velenjski gimnaziji je sprva želela postati geografinja, a študija ni končala. Ko je pavzirala, si je kupila prvi fotoaparat. Ta ji je odprl nov svet, fotografiranje pa je postalo njena najpomembnejša stvar v življenju. Rada ima tudi petje, dolga leta je bila članica Šaleškega akademskega pevskega zbora. Po enoletni pavzi razmišlja, da se jim spet pridruži, saj ga pogreša. In rada ima življenje, kar čuti vsak, ki jo pozna. Redko je slabe volje, ponavadi v dobro spravlja vse okoli sebe. Kako ji to uspeva? »Vsak dan ena kava, pa je,« pove smeje.
Ko jo sprašujemo o njenem delu, pripoveduje: »Imam to srečo, da živim od fotografiranja, v katerem neizmerno uživam. Sem samouk, ki se neneh-
Ksenija Mikor s svojo psičko, ki je v zadnjem času njen največji fotomodei. (Foto: Boštjan Kozamurnik)
no uči. Fotografije sem najprej objavljala na hrvaški spletni strani, kjer sem gledala tudi tuje fotografije in dobila prve kritike mojih. Tako sem se sproti učila. Čeprav sem naredila tisoče in tisoče fotografij, vem, da se bom celo življenje učila. Vedno si želim biti še boljša,« nam pove Ksenija, ki jo v zadnjih letih poznajo mnogi Velenjčani, saj fotografira tudi uradne občinske dogodke in številne kulturne prireditve. Začelo se je po spletu okoliščin; uradno je najprej fotografirala srečanje čarodejev, po tem pa se ji je »odprlo«. Spoznava, da se v Velenju ogromno dogaja, zato je alergična na ljudi, ki pravijo, da se v mestu nič ne dogaja. »To lahko rečejo le tisti, ki jih na dogodkih nikoli ne vidiš. S svojim delom spoznavam, da je ponudba tudi zelo raznolika in ne le bogata. Tega prej tudi sama nisem čutila, saj sem hodila le na prireditve, ki so me res zanimale.« Prizna, da ima do svojega dela veliko odgovornost. »Čisto vsakič me je strah, ali
fotografije uspele, kakšna bo luč, si bodo ljudje na fotografijah všeč,« prizna. Za enega največjih uspehov šteje dejstvo, da je postala eden od uradnih fotografov tudi v Sloveniji zelo priljubljene hrvaške skupine Jinx. Ksenija jih od nekdaj obožuje, s pevko pa sta sedaj postali pravi prijateljici. Ko obišče babico, ki živi na Hrvaškem, tudi zato, da se sreča z njo, včasih skoči na kavo v Zagreb. Ponosna je, ker je prispevala fotke za ovitek glasbenih zgoščenk Jureta Pukla in skupine Pips, clips in videoclips. »Vedno sem vesela, ko me pokličejo iz skupine Katalena, da fotkam njihove koncerte. Rada fotkam jazz koncerte, moje slike so tudi na stenah Mozaika in Maxa. Čista inspiracija mi je fotografiranje plesnih dogodkov, veliko delam s Plesnim studiem N ...,« našteva.
Rada ima tako črno-bele kot barvne fotografije. Prizna, da so črno-bele »tiste prave«, a zadnje čase jih dela vse manj. »Očitno trenutno v življenju potrebujem barve,« pove med smehom. In doda, da uživa tudi na dogodkih, ki jih »pokriva« za različne naročnike. »Tako se tudi največ naučim, napredujem. Rada fotkam tudi otroke, ki so vedno prisrčni, v zadnjem času pa delam tudi veliko fotografij z živalmi, predvsem psi.« To ni slučajno, saj ima doma vedno pasjo prijateljico. Trenutno je njena mlada »pesa« (pasme vipet) njen velik fotomodei, ob njej se uči fotografije, ki ima svoje posebnosti. »Če si s srcem zraven, tu in tam kaj 'rata',« pove med smehom. In hitro doda, da je dobro, da je od
k nekdaj hiperaktivna. Zato si zna najti čas za mnoge »male« stvari, ki jo L osrečujejo. Tudi za klepet s prijate-I lji in druženje z mamo.	■
Kamorkoli gredo, pojejo
Skupina Prijatelji Kulturnega društva Šmartno ob Paki prenašajo slovensko ljudsko izročilo že 20 let - Veselje do ljudske pesmi prenesli na svoje otroke
Tatjana Podgoršek
Pod okriljem Kulturnega društva Šmartno ob Paki deluje 11 sekcij, med njimi tudi pevska skupina Prijatelji, ki praznuje 20-letnico delovanja. V širšem slovenskem prostoru je skupina poznana predvsem po ohranjanju slovenskega ljudskega izročila, zlasti pa slovenskih ljudskih pesmi. »To je naše poslanstvo,« je med drugim dejala vodja sekcije Bernarda Kovačič. Poleg nje in moža Jožeta v skupini danes prepevajo še Dragica in Franc Lesnjak, Ivan Funtek ter Fanika Žgank.
Sogovornica je povedala, da so Prijatelji nastali po zamenjavi generacije v folklorni skupini Oljka Šmarno ob Paki, v kateri so plesali in prepevali. Odločili so se, da bo ljudska pesem ostala njihova sopotnica na nadaljnji življenjski poti. Najprej
H»
4111
% " $ jm
M
1A ~ '

Že 20 let člane skupine Prijatelji druži slovenska ljudska pesem, po kateri so tudi
najbolj prepoznavni.
so jim nekateri za šalo nadeli ime Upokojeni fol-kloristi. Ker so se počutili mlade po srcu, ker so bili družinski prijatelji, so se poimenovali Prijatelji. Na vajah se srečujejo enkrat pri eni, drugič pri drugi družini. Doslej so sodelovali z različnimi mentorji, se udeleževali seminarjev in spoznali mnogo zanimivih ljudi. So redni udeleženci območnih srečanj ljudskih pevcev, dvakrat so bili izbrani za državno srečanje, ponašajo se z nazivom Najbolj prešmentani ljudski pevci. Že večkrat so bili gostje radijskih in TV oddaj, posneli so tri zgoščenke, dvakrat jih je k sodelovanju povabil Inštitut za narodopisje v Ljubljani. Sami pa so zelo ponosni na to, da so svoje veselje do ljudskih pesmi prenesli na svoje otroke.
Njihovemu ubranemu prepevanju so doslej
prisluhnili že v marsikaterem kraju po Sloveniji, pesmi z njihove zloženke so med drugim slišali udeleženci predstavitve slovenskih izdelkov v Moskvi. S šmarškimi turisti in vinogradniki so že večkrat promovirali svoj kraj na sejemskih prireditvah v Ljubljani ter Celju, po njihovi zaslugi se je slovenska ljudska pesem razlegala tudi ob ogledu Kitajskega zidu. Radi se odzovejo vsakemu povabilu, če le lahko uskladijo obveznosti.
»Kamorkoli gremo, prepevamo. Tudi v prihodnje si želimo zdravja, dobrega glasu, nastopov, sodelovanja z ostalimi društvi v lokalni skupnosti in volje pri raziskovanju in ohranjanju slovenske ljudske pesmi,« je še dejala Bernarda Kovačič.

KULTURA
- 9
George, Vengerov oboževalec
To je vzdevek, ki se je mladega velenjskega violinista prijel na Kraljevi akademiji za glasbo v Londonu
Tina Felicijan
Po tem, ko je violinist Jure Smirnov Oštir na nastopu v italijanskem Ri-valtu navdušil organizatorje in občinstvo, se mu je ponudila priložnost za igranje v eni najslavnejših koncertnih dvoran na svetu - Bibiena v Mantovi. Muzikalen mladenič zlahka premaguje izzive in živi sanje vsakršnega klasičnega glasbenika. Namreč po izjemno uspešni avdiciji, na kateri je navdušil profesorje svetovnega slovesa, je bil sprejet na eno najbolj cenjenih in zaželenih glasbenih institucij - angleško kraljevo glasbeno akademijo, kar je v njegovi dosedanji karieri največji uspeh, pravi. »Že nekaj let je bila to moja skrita želja, a nisem nikomur, niti profesorju niti mami povedal, da sem se prijavil. Še en mesec pred sprejemnim izpitom nisem vedel, kaj moram igrati,« sproščeno razlaga Jure, ki se tudi mature loteva povsem neobremenjeno. Program je naštudiral v zadnjih tednih in presenetil celo svojega profesorja Vasilija Meljnikova. »Igrati sem moral en klasicističen koncert in eno kontrastno skladbo. Tako sem igral Mozartov koncert in tretji stavek iz koncerta Čajkovskega, pa še etido in lestvice. Niti ne toliko,« je skomignil. »Fajn sem igral. Sproščeno. Ni bilo nekega stresa in počutil sem se že njihov.« Tako si je odprl pot v London, kamor ga je poleg prijetnega akademskega vzdušja in kakovosti glasbenega izobraževanja, pri katerem so študentove želje in potrebe na prvem mestu, zvabila možnost za delo z njegovim najljubšim violinistom Maximom Vengerovim, ki občasno gostuje na akademiji. Spoznal ga je na njegovem koncertu v Beogradu, na seminarju v Londonu pa sta že delala. »Pravzaprav sem samo zaradi njega šel na avdicijo, drugih profesorjev sploh nisem poznal,« je povedal. Od sprejemnih izpitov, na katerih si je priigral tudi enoletno štipendijo in dve nagradi, je bil še trikrat v Londonu, da je spoznal profesorje. »Ne vem, če je na splošno tako, ampak dali so mi možnost, da profesorja izberem sam,« razlaga Jure, kot da to sploh ne bi bilo nič takšnega.
Vedno daje občutek umirjenosti in osredotočenosti, kar je po njegovem recept za uspeh brez stresa. S svojim igranjem je zadovoljen, v zadnjem času pa največji napredek opazi pri stabilnosti. »Imel sem obdobja, ko sem igral super, kar čez noč pa ne več. Psihično stanje zelo vpliva na to. Zdaj se na vadenje, pa tudi na koncerte in maturo pripravim tako, da odmislim vse ostalo.« Najbolj mu pomagata in ga podpirata mama Metka in brat Miha, pianist, s katerim velikokrat skupaj stopita na oder in drug drugega spodbujata. »Prišli smo v London in Jure ni poznal niti naslova akademije. Vse je organiziral Miha,« v smehu pripoveduje mama. Skupaj sta obiskala tudi Moskvo, ki je mikala Jureta. »Imam rusko tehniko igranja, ampak je način dela preveč konservativen. Nisem navajen takega strogega dela. V Londonu sem se bolje počutil.« Kako da ne, ko pa so ga takoj vzeli za svojega in je na spoznavanju orkestra že prevzel vlogo koncert mojstra. Tako je na tej elitni akademiji dokazal, da so talent, osredotočenost in preprostost popotnica, s katero se lahko pride kamorkoli, čeprav se zdi nemogoče.
Jutri ob 20.00 bo Jure nastopil v ' orgelski dvorani Glasbene šole Frana Koruna Koželjskega
Kulturna društva uspešna na državnem razpisu
Velenje, 30. maja - Kulturna društva iz Šaleške doline sredstva za svoje delo pridobivajo tudi na različnih razpisih. Vsako leto njihovo delovanje in projekte podpre MO Velenje, ki jim zagotavlja tudi brezplačne prostore za delovanje, zadnja leta pa je pomemben vir za njihovo delo tudi razpis za podporo kulturnim projektom Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti. Letos so bila šaleška kulturna društva na njem zelo uspešna.
Kot nam je povedala Tatjana Vidmar iz Zveze kulturnih društev Šaleške doline, so republiška sredstva za dva projekta - Društvo šaleških likovnikov, KD Gledališče Velenje in Šaleško literarno društvo Hotenja. Sklad bo podprl tudi po en projekt folklornega društva Koleda in Šaleškega akademskega pevskega zbora. Za posamezen projekt so pridobili od 400 do 1000 evrov. Na razpisu je bila uspešna tudi Zveza kulturnih društev Šaleške doline, ki je za 12 svojih projektov dobila nekaj več kot 4 tisoč evrov.
Letos je JSKD objavil tudi poseben razpis za kulturne projekte različnih manjšinskih etničnih skupnosti in priseljencev v RS. Na njem so s kulturnimi projekti uspešno kandidirali Bošnjaško mladinsko kulturno društvo, Kulturno društvo Medžimurje, KD Mladen Stojanovič in Šaleško literarno društvo Hotenja. Slednje bo namreč letos izdalo knjigo dolgoletnemu članu Ramizu Velagicu.	■ bš
■
■
Jubilejna razstava Petroviča in Sovinca
Velenje, 30. maja - V Razstavišču Gorenje in vili Bianca si lahko do 17. junija ogledate razstavo del Petra Petroviča in Oskarja Sovinca. Oba sta člana Društva Šaleških likovnikov. V razstavišču Gorenja so razstavo odprli v petek, v razstavišču vile Bianca pa v ponedeljek.
Skupno razstavo so pripravili ob njunem jubileju, saj oba letos praznujeta 70-letnico. Peter Petrovič,
dva mandata tudi poslanec v državnem zboru RS, živi in dela v Slovenj Gradcu, a je že dolga leta član Šaleških likovnikov. Doslej je sodeloval na številnih likovnih kolonijah in slikarskih srečanjih, s svojimi deli se redno predstavlja na skupinskih in samostojnih razstavah. Oskar Sovinc je bil v 70. letih soustanovitelj Društva Šaleških likovnikov. V svojem slikar-
skem iskanju je doslej prehodil dolgo in plodovito pot. Ves čas se tudi dodatno izobražuje in veliko razstavlja. Za svoje risbe in grafike je prejel več zlatih palet, najvišjih priznanj Zveze likovnih društev Slovenije.
■ bš, foto Hinko Jerčič
Naš čas, 29. 5. 2014, barve: CM K, stran 10
10
KULTURA
5. junija 2014
Prijateljstvo rodi prijateljstvo
Tema natečaja za 46. likovni svet otrok je bila prijateljstvo - Sodelovalo 71 osnovnih šol in 10 vrtcev
Milena Krstič - Planinc
Šoštanj, 29. maja - V Šoštanju, v Osnovni šoli Karla Destovnika -Kajuha, so v četrtek odprli že 46. razstavo Likovni svet otrok. Tema letošnje je bilo prijateljstvo.
Na kakšne načine se kaže, kaj mladim pomeni, kako ga doživljajo ali pogrešajo, s kom ga delijo? Vsi odgovori na ta vprašanja so zaobjeti v skoraj 300 likovnih izdelkih, ki bodo vse leto krasili šolo.
»Verjetno jih je ustvarjanje na temo prijateljstvo tudi notranje obogatilo, obogatilo pa je tudi odnos med njimi in mentorji, ki so pri spodbujanju mladih in razvijanju
Če niste utegnili na svečano odprtje, si razstavo lahko
ogledate med letom.
Pet nagrad in pet pohval
Komisija, predsedovala ji je dr. Beatriz Tomšič Čerkez s Pedagoške fakultete Univerze Ljubljana, je podelila pet nagrad in pet pohval likovnim pedagogom oziroma vzgojiteljicam ter njihovim šolam oziroma vrtcem. Za kolekcije likovnih izdelkov so nagrade prejeli: Vlasta Markočič z OŠ Dutovlje, Vid Sevč-nikar iz OŠ Livada Velenje, Monika Prelog iz OŠ Puconci, Poldka Praprotnik in Simona Založnik iz Vrtca Podgorje pri Slovenj Gradcu ter Marjan Šandl iz OŠ Veržej. Pohvale pa: Boris Oblišar (OŠ Šalek Velenje), Vlasta Henigsman (OŠ Belokrajnskega odreda Semič), Regina Mratinkovič in Marjeta Brunšek (OŠ Polzela), Maja Medved Kajzer (OŠ Neznanih talcev Dravograd, podružnica Črneče) in Robert Klančnik (CVIU Velenje).
REKLI
Ponosna vnukinja babici in dedku:»Tale je pa moja.«
njihovih sposobnosti odločilni. Tako kot talent posameznika,« je ob odprtju dejala ravnateljica mag. Majda Zaveršnik - Puc.
Odziv na natečaj je bil tudi tokrat izjemen, še več, število sodelujočih šol se je še povečalo. Odzvalo se je 71 osnovnih šol in 10 vrtcev iz vse Slovenije.
Gostja na odprtju razstave je bila mag. Sonja Zajc, predstojnica Zavoda Republike Slovenije za šolstvo, Območne enote Celje: »Veseli in ponosni smo, da je v naši regiji šola, ki že tako dolgo spodbuja ustvarjalnost mladih v likovni umetnosti. Predstavijo se učenci in učitelji, pomemben je namreč tudi strokovni razvoj pe-
Mag. Majda Zaveršnik -Puc: »Vsaka razstava je nekaj novega. Vsaka prinese v šolo svežino in spremeni estetsko podobo.« Mag. Sonja Zajc: »Tema je čudovita. Prijateljstvo rodi prijateljstvo. Če je učitelj učencu prijatelj, so uspehi taki, kot jih lahko vidimo na tej razstavi.«
dagoških delavcev in mislim, da je to krasna priložnost za to.«
■
Bogata in uspešna gledališka bera
Na srečanju najboljših odraslih gledaliških skupin celjske regije v Velenju bodo podelili več nagrad ustvarjalcem iz Šaleške doline
Velenje, 8. junija - Javni sklad RS za kulturne dejavnosti (JSKD) bo na regijskem srečanju gledaliških skupin celjske regije, ki bo delno potekalo v Velenju, podelil tudi nagrade in priznanja najboljšim ustvarjalcem. Nagrajence je izbral selektor Miha Golob, podelili pa jih bodo 8. junija ob 19. uri v velenjskem domu kulture, ko bo tu gostovala predstava KUD »Zarja« Trnovlje s predstavo Krčmarica Mirandolina v režiji Vojka Belšaka. Velenjski gledališčniki pa se bodo v okviru regijskega Linhartovega srečanja predstavili v Kulturnem domu Slovenske Konjice, kjer bodo 12. junija zaigrali predstavo Gospod poslanec (udar po kurje) v režiji Kajetana Čopa.
Na šaleške gledališčnike so zelo ponosni tudi na velenjski izpostavi JSKD. Vodja izpostave Nina Mavec Krenker nam je povedala: »V zadnjem letu je bila gledališka produkcija v Šaleški dolini izjemno bogata, saj smo doživeli niz gledaliških premier. Pa ne le to, državni selektor Miha Golob si je samo na območju Šaleške doline ogledal pet gledaliških predstav, na celotnem celjskem območju pa še veliko več, saj je bila produkcija letos izjemno bogata. Na regijsko srečanje se vedno uvrstita le dve predstavi, zato je velik uspeh, na katerega smo res ponosni, da je med njima letos tudi predstava Gledališča Velenje Gospod poslanec (udar po kurje). Veseli smo tudi, da bodo nagrade za posebne uspehe in dosežke v gledali-
? *
" X	V

SKíA -to


v
ég^^^ Vi:
T
Foto: Ksenija Mikor
Letošnja predstava KD Gledališče Velenje Gospod poslanec (udar po kurje) se je uvrstila na regijsko Linhartovo srečanje, zanjo pa nagrade selektorja dobijo glavni igralec Peter Iršič ter scenaristka in režiser Alice in Kajetan Čop.
ški dejavnosti podelili prav v Velenju.«
In kdo so nagrajenci iz Šaleške doline? Nagrado dobi član Gledališča Velenje Peter Iršič, ki je v vlogi Janeza Novaka v Gospod poslanec (udar po kurje), ki po selektorjevih besedah »subtilno izostril družbenokritične konotacije, ki jih ponuja uprizoritev, ter v zahtevni stilizaciji, na zavidljivi ravni ves čas dosledno in v detajlu natančno nadzoruje potek dogajanja celotne predstave.« Drugi nagrajenec je Tomaž Potočnik. Selektorja je navdušil v vlogi direktorja pokopališča v predstavi Nasvidenje nad zvezdami Gledališča pod kozolcem iz Šmartnega ob Paki. »V predstavi igralsko ves čas prepričljivo ironizira ter igro spretno razvija skozi celotno predstavo. Pri
tem s pridom izkoristi svoj velik igralski razpon in občutek za artikulirano odrsko prezenco,« je zapisano v obrazložitvi.
Posebno nagrado selektorja, ki je ne podelijo vsako leto, pa bosta prejela tudi scenaristka in režiser Alice in Kajetan Čop za konceptualno domišljeni predstavi Gospod poslanec (udar po kurje), ki sta jo ustvarila z Gledališčem Velenje, in predstavo Iz življenja žuželk Amaterskega gledališča Šoštanj AGLEDAŠ. V njih po selektoije-vih besedah »skozi vse ravni gledališkega ustvarjanja, celostno sledita jasno zastavljenim izhodiščem gledališkega ustvarjanja avtorskega dvojca.«
■ bš
ALTERNATOR
Vizionarstvo
Urban Novak
Ko sem se nekoč potepal po majhnem obalnem mestecu na enem od jadranskih otokov, sem na obrobju mesteca odkril zapuščeno stavbo, ki je bila videti preprosto neverjetno. Ne le zaradi kontrasta, ki ga je izražala proti okoliškim stavbam, ampak in predvsem zaradi svoje oblike in postavitve v prostor.
Govora je o nekdanjem domu JNA na otoku Vis in njenem arhitektu Ivanu Viticu. V času mojega prvega obiska in tudi vseh nadaljnjih je zanimiv objekt žalostno propadal in zdelo se je, da mu je namenjena klavrna usoda. Sramežljivo odrinjen na rob mesteca in v pozabo se je zdelo, da čaka zgolj še na svoj konec. A po prebiranju novic iz hrvaškega arhitekturnega dogajanja sem najprej opazil zanimivo akcijo, s katero so avtorji želeli doseči obnovitev objekta v prvotno stanje. Zamislili so si spletno stran, na kateri so lahko uporabniki z donacijami spreminjali piksle na fotografiji iz obstoječega črnobele-ga stanja v predvideno barvno stanje. Z nabranimi donacijami in prispevki hrvaške države ter mesta Komiže je bil projekt tudi dejansko izveden in danes je ta paviljonski objekt obnovljen v prvotno stanje po prvotnih načrtih.
Po raziskovanju in odkrivanju stavbe me je zanimal še avtor Ivan Vitic, ki ga do takrat praktično sploh nisem poznal. Pokazalo se je, da gre za enega bolj navdihnjenih in vizionarskih hrvaških arhitektov, ki je uspel realizirati dobre in zanimive stavbe v času naše nekdanje skupne države. Projektiral in zgradil je Sejemski paviljon 40 na zagrebškem velesejmu, domove JNA v Komiži, Splitu in Šibeniku, več vil v Zagrebu, šolo v Šibeniku, Dom pionirjev v Zagrebu in še bi lahko naštevali. Njegov opus je obširen, zgrajene stavbe pa vse odlikuje njegov osebni odnos in potreba po raziskovanju. Pravzaprav je arhitekt postavljen v senco svojih projektov. O njegovih zgradbah je znano skoraj vse, o njem pa skoraj nič. Kako je živel in delal ter kdo je bil, se dolgo ni veliko vedelo. Šele novejši podatki in raziskovanja odkrivajo temperamentnega in strastnega človeka, ki je ljubil morje ter užival v arhitekturi. Bil je spreten pri oblikovanju in vstavljanju svojih objektov v prostor ter užival v predstavitvah svojih zamisli naročnikom. Predvsem pa je bil v svojih mislih in projektih daleč pred svojim časom. Bil je pravi vizionar, ki mu je uspelo graditi moderno arhitekturo z neverjetnim posluhom za lokalno okolje. Če se pri stavbah iz časa modernizma zdi, da so hladne in jih večina ljudi ne razume, je to drugače pri objektih, ki jih je postavil Vitic. Vsi njegovi objekti imajo energijo in detajle, ki jih približajo tudi laični javnosti. Ali so to barve ali uporabljeni materiali ali pa način arhitekturne govorice, ki jo uporabi.
Danes je omenjeni arhitekt dober zgled, kako prisluhniti okolju, v katerem gradiš, a kljub temu gledati naprej. Vizionarstvo je lahko nevarno početje, saj človek ne more biti zares prepričan, ali je ubral res pravo pot. A so lahko končni rezultati toliko bolj pomembni. Današnja mesta potrebujejo vizionarje, ki bi lahko pomagali odstirati pot nadaljnjega razvoja. V času, ko postaja življenje vedno hitrejše in s tem raste tudi vpliv sprememb, ki jih naš način življenja prinaša, je potrebno paziti, kam gre razvoj mest. Seveda je enostavno zgraditi in tudi rušiti ni resna težava, a to početi v ponavljajočih se ciklusih zaradi pomanjkanja vizije, je neodgovorno. Zgoraj opisani primer je lahko dobra popotnica pri izbiri poti razvoja. Spoštovati okolje, v katerem gradiš, in vanj vnesti nove vsebine ter oblike, je vsekakor dokazano prava pot.
V Velenju smo priča prav takšnim spremembam, ki bodo morebiti vizionarsko tlakovale pot pri obnovi mesta. Gradnja parkirne hiše in ureditev severnega dela Trga mladosti je dobrodošel poskus pri oživljanju skoraj odmrlega dela mesta. Ali bo poskus uspel? Verjetno tega ne ve nihče. Vsekakor pa bo pokazal čas, ali je bila odločitev o temeljiti prenovi dobra.
Kot se je Viticevo delo izkazalo za vizionarsko, tako upam, da se bo, kot takšna pokazala tudi odločitev o prenovi Trga mladosti. In da bo nekoč morebiti mlad arhitekt raziskoval in odkrival Velenje ter obstal pred zanimivim prostorom, ki ga bo navdihnil.
■
Naš čas, 5. 6. 2014, barve: CM K, stran 6
UTRIP	5. junija 2014
107,8 MHz
11

Poletje v Šaleški dolini 2014
i
Z veliko naglico se približuje poletje, ki je za mnoge najlepši letni čas. ■ Počitnice, dopust, vsaj začasen od- h klop od službenih obveznosti in več možnosti za skupne trenutke s tistimi, kijih imamo radi, so osrednji razlogi za to.
Vstop v poletni čas pa v naši časopisni in radijski hiši že nekaj let zaznamujemo s prilogo Poletje v Šaleški dolini. Izšla bo 19. junija v večji nakladi, tiskana bo na kakovostnem papirju in zanimiva za branje. V njej bomo namreč tudi tokrat nanizali zanimive kulturne, športne in druge priložnostne dogodke, ki se bodo do konca poletja zvrstili v občinah Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki. Ob tem bomo predstavili tudi vse tri občine, njihov kulturni in športni utrip, njihove za-
A
nimivosti. Te informacije bodo zanesljivo še kako dobrodošle tistim, ki bodo morebiti dopusto-vali doma ali bodo preostanek dopusta želeli preživeti pestro in hkrati koristno, ki bodo morda v Šaleško dolino povabili sorodnike, znance, prijatelje od drugje.
K sodelovanju smo že povabili vse, za katere menimo in vemo, da s svojimi aktivnost-w v „ ■mm	mi »ustvarjajo« zanimive zgod-
il m ^m^^	be, dogodke. Prav tako smo
se vljudno obrnili na podjetja, obrtnike, saj menimo, da f	je priloga prava priložnost za
njihovo promocijo v obliki reklamnih oglasov. Vsem, ki se bodo odzvali, že v najprej hvala. Sicer pa želimo vsem veliko lepih poletnih dni!	■ tp
PESEM TEDNA NA RADIU VELENJE
Izbor poteka vsako soboto ob 9.35. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 14.30.
1.	SERGEJ ČETKOVIČ - Moj svijet
2.	RICKY MARTIN - Vida
3.	JOHNY'S BAND - U Lublan pr šestic
Sergej, ki sicer prihaja iz Podgorice, se je že pri sedmih letih pridružil črnogorski skupini Vatrena srca. Samostojno kariero je začel leta 1998, ko se je na festivalu Sunčane skale predstavil s pesmijo Bila si ruža. Dve leti kasneje je izdal svoj prvi album, v zadnjem času pa gradi tudi mednarodno kariero, saj redno nastopa v državah nekdanje Jugoslavije. Črna gora se je na Evroviziji prvič predstavila leta 2007, a se do zdaj še ni uspela uvrstiti v veliki finale. Prav Sergej Cetkovic pa je letos prekinil to tradicijo in svoji domovini zagotovil vidnejšo uvrstitev.

Glasbene novičke * Glasbene novičke * Glasbene novičke
		lir^ «Hfl	
	-.¿J	wm !fpi j	
■			
- =1]			fmk
			
Zaključek šolskega leta z Mi2 in finalistoma natečaja Cityband 2014
Citycenter Celje že četrto leto zapored organizira veliki koncert ob koncu šolskega leta. Letos bo koncert prvič v središču knežjega mesta, in sicer v petek, 6. junija, ob 13. uri na Krekovem trgu. Na koncertu se bosta poleg glavnih nastopajočih, skupine Mi2, predstavila zmagovalca glasbenega natečaja za še neuveljavljene glasbene skupine Cityband 2014 - skupini 3SOMS in MySelf. Na natečaj se je letos prijavilo kar 15 mladih glasbenih skupin iz vse Slovenije. Ocenila jih je strokovna komisija v sestavi Tone Kregar (MI2), Rok Drobež (Carpe Diem band) in Boštjan Brantuša, naziv Cityband 2014 pa je žiruja podelila skupini 3SOMS iz Velenja. Po izboru občinstva, ki je imelo možnost glasovati preko facebooka, si je naziv Cityband 2014 prislužila skupina MySelf iz Slovenskih Konjic. Poleg laskavega naziva bosta zmagovalca prejela še glavni nagradi. Zmagovalec po izboru strokovne komisije snemanje v profesionalnem glasbenem studiu, zmagovalec po izboru občinstva pa darilne bone Ciytcentra Celje.
Anja Baš & Bejbe
Anja Baš, nadarjena pevka in avtorica, se je lotila zanimivega glasbenega projekta. Pevka, ki je zapela tudi z Rock Partyzani, je zdaj sestavila svojo spremljevalno skupino. Njena posebnost je v tem, da jo sestavljajo sama dekleta. Bejbe, kot se skupina imenuje, sestavljajo Sara Zajc (bas), Nives Orešnik (kitara), Monika Klobčar (klaviature) in Maja Orešnik (bobni), nad vsemi pa bdi prav Anja, kreativna sila in izvrstna vokalistka. Dekletom je skupno to, da so se vse odločile
za študij umetnosti, saj je Sara absolventka na Akademiji za glasbo v Ljubljani (kitara), Nives je študentka slikarstva, Monika je diplomantka Akademije za likovno umetnost in oblikovanje, Maja pa na isti akademiji študira fotografijo. Anja Baš se poleg piljenja nastopov v živo z Bejbami trenutno posveča pripravam novega materiala za svoj glasbeni prvenec, ki bo izšel jeseni. Izpod njenega peresa smo lahko slišali že kar nekaj skladb, Anja pa jih ima na zalogi dovolj za prvi samostojni avtorski glasbeni izdelek.
Profesorica kitare, ki ima rada Petra Pana in rock
Skupina z nenavadnim imenom NiJE se je pojavila na domači glasbeni sceni konec lanskega leta. Tisti, ki ste obiskali koncert skupine Tabu novembra lani v velenjski Rdeči dvorani, ste jih takrat lahko prvič videli na velikem odru. Takrat so se predstavili z repertoarjem znanih uspešnic drugih avtorjev, sedaj pa prihajajo na sceno tudi s svojo avtorsko skladbo. Skupino sestavljajo profesorica kitare in vokalistka Urša Tekavc, kitarist Roman Ojsteršek, bobnar Jernej Navotnik in basist Se-bastjan Kukovec. Ne pripovedujejo pravljic, čeprav bi njihovo ime lahko spominjalo tudi na Petra Pana in deželo Nije (Neverland). Ni? Je? Vprašanja, ali so ali niso, ni. Seveda so! In to polni energije, novih idej in pripravljeni, da zaznamujemo slovenski glasbeni oder z drugačno, posebno energijo. Pišejo in ustvarjajo glasbo z jasnimi cilji in načrti - in predstavljajo svoj prvi single Njej.
Rolling Stones po premoru ponovno na odru
Legendarna britanska zasedba Rolling Stones je po dveh mesecih premora, ki so si ga glasbeniki vzeli zaradi smrti partnerice Micka Ja-ggerja L'Wren Scott, je ponovno stopila na oder v Oslu. Norveška prestolnica je bila prva evropska postaja na njihovi turneji, ki so jo poimenovali 14 On Fire Tour. Koncert, za katerega je bilo 25.000 vstopnic po ceni od 115 do 310 evrov razprodanih v le trinajstih minutah, je med norveškimi oboževalci skupine požel navdušenje. Po Oslu bo skupi-
LESTVICA DO
i
GLASBE
Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas
1.	SVETLIN & ALEŠ BARTOL - Palme in valovi
2.	DAME DOMAČE GLASBE - Tečeji, tečejo nitke
3.	TRIO POGLADIČ - Iz prve v drugo
4.	AZALEA - Razvajenka
5.	DONAČKA - Na sladoled
6.	ERAZEM - V oštariji
7.	IGOR IN ZLATI ZVOKI & FANTJE S PRAPROTNA -Dekle zdaj mi povej
8.	KATRCA - Zakaj tajiš
9.	MAMA MANKA - Jezikova župa
10.	ŠTIRJE KOVAČI - Neke sončne nedelje
... več na www.radiovelenje.com
\ N H N N N N N N N H N N H N N N N
J
*
V m	*
,f» v..
na nastopila še v Lizboni, Zurichu, Tel Aviu, na festivalu Pinkpop na Nizozemskem, v Berlinu, Parizu, na Dunaju, v Dusseldorfu, Rimu, Madridu ter na festivalu TW Classic v Belgiji. Legendarni rokeiji se bodo nato vrnili v Skandinavijo, kjer bodo nastopili v Stockholmu in na festivalu Roskilde v začetku julija. Skupina se je na odre po daljšem premoru vrnila leta 2012, da bi obeležila 50. obletnico delovanja.
Svarogov s poletnim singlom
Slovenski glasbenk Sašo Gačnik, ki se v Rusiji predstavlja z imenom Svarogov, je že v zgodnjem otroštvu spremljal očeta po različnih nastopih, najprej kot opazovalec, kmalu pa tudi kot član skupine. Na glasbeni akademiji Anton Bruckner v avstrijskem Linzu je študiral pop-jazz
klavir, kot pianist in aranžer pa že več kot dvanajst let sodeluje z znanimi slovenskimi izvajalci, kot so Jan Plestenjak, Nuša Derenda, Nina Pušlar, Andraž Hribar, Andrej Šifrer, pa tudi Orkester slovenske filharmonije in drugi ... Lani julija se je v Belorusiji na mednarodnem festivalu Slavjanskij Bazar predstavil z avtorskima skladbama Trilogija in Nekej ti morm' povedat. Trilogija je tudi prva skladba, ki jo je napisal v ruskem jeziku in jo je tamkajšnje občinstvo neverjetno lepo sprejelo. Zase sicer pravi, da je kulturni ambasador med Slovenijo in trgom nekdanje Sovjetske zveze, v teh dneh pa poslušalcem predstavlja povsem novo skladbo z naslovom V Portorožu na postaji, ki prinaša vonj po poletju.
Sound Arson
Velenje, 30. in 31. maj - Šaleški študentski klub je s pofestivalskim dogajanjem zaključil 24. Dneve mladih in kulture. V sodelovanju z Matejem Voglarjem in Dejanom Požegarjem iz Mladinskega centra Velenje so priredili dvodnevni miniaturni festival Sound Arson, ki je v Velenju potekal že večkrat, njegov namen pa je predstavitev alternativnih načinov razmišljanja in življenja. Tako so v petek ponudili vegansko enolončnico, postavili so stojnice za menjavo reči iz druge roke in poslušali predavanje o suspenziji - obliki telesne umetnosti, pri kateri si oseba da prebosti kožo in se zanjo s kavlji obesiti v zrak. V glasbenem delu so na petkovem koncertu igrali štirje bendi, v soboto pa so se predstavili izdelovalci glasbene opreme.
■ tf
BOHEM
Skupina Bohem ima za sabo pestre mesece. Izdali so novo ploščo Na drugem bregu, odigrali precejšnje število koncertov, kmalu pa bodo tudi predskupina legendarni rock skupini Uriah Heep. Po singlih Nihče iz vesolja, Moje in Polja sanj pa skupina predstavlja nov single Najboljši par.
ALMA
Alma je 23-letnica iz Murske Sobote, širša javnost pa jo je spoznala kot polfinalistko X-Factorja, ko je veljala za eno od favoritk za zmago. Zdaj se predstavlja s poletno skladbo Z mano greš, v kateri se spogleduje s čutnimi soul melodijami in plesnimi ritmi, ki pa nikakor ne izpadejo ceneno. Avtor glasbe je Denis Horvat, ki je poskrbel tudi za produkcijo, besedilo pa je napisal Matevž Šalehar - Hamo.
DAŠA GRADIŠEK
Pevka in pianistka Daša Gradišek, tekmovalka oddaje Znan obraz ima svoj glas, je posnela novo pesem z naslovom Hollywood kitch. Daša je pianistka, ki je bila nekoč članica skupine Glam, kot klavia-
aaito
... na krotko...
turistka pa je sodelovala tudi s Plavim orkestrom. Njena prva samostojna pesem Dopusti si (V prelepi Ljubljani), ki jo je posnela z raperjem Radi-čem, je požela precej odobravanja.
Mi2
Štiri leta minevajo od izida albuma Rokenrol skupine Mi2, ki prav te dni pod Pohorjem končuje snemanje zadnjih novih skladb, ki bodo jeseni izšle na njihovem novem albumu. Ta bo timsko delo, saj od prve ideje do snemanja sodeluje v procesu nastajanja skladb vseh pet članov.
MITJA PODLESNIK
Mitja Podlesnik, ki je nase opozoril v televizijskem šovu X Factor, je ustvaril novo skladbo z naslovom Party Generacija, zanjo pa je posnel tudi videospot. Besedilo in aranžma sta prispevala Damjan Pančur in Nino, pri avtorstvu pa je sodeloval tudi Mitja. Za drugi singel je posnel tudi videospot. Režiral ga je Marko Maag, ki je poskrbel tudi za Neishin videospot za skladbo Zvezdni prah.
Z izvedbo in obiskom DMK so študenti zadovoljni, zdaj pa se pripravljajo na poletne projekte in počitek v taboru Ribno.
Foto: Martina Hrastnik
Naš čas, 17. 4. 2014, barve: 	CM K, stran 12
12
5. junija 2014
^^ Ekipa Cuisine podjetja Plastika Skaza je z izdelki iz reciklirane plastike z .A. barvami navdušila obiskovalce družinskega dne, ki so ga pripravili na Titovem trgu. Ozračje je bilo popolno, brezplačen sladoled je teknil, presrečni pa sta bili tudi direktorica Tanja Skaza in vodja prodaje Damjana Matavž: »Marsikdo je rekel, da je prav ponosen, kaj smo naredili in ponesli v svet,« sta pripovedovali in čisto vseeno jima je bilo, da pri sladoledu nista prišli zraven.

(V petek zvečer je na Titovem trgu odmevala tudi harmonika. In to kljub temu, da je na njem potekal Večer Splita. Med množico sta se pomešala ženin in nevesta, ki so ju spremljali prijatelji iz Kolede. Ženin je županu za 10 evrov uspel prodati 3 flopi diske, posute s sladkorjem. Ko jih je ta potem ponujal naokoli, jih nihče ni hotel vzeti. Zagotovo pa bi marsikdo vzel nevesto ali njene družice. A teh si župan ni upal ponujati. Morda ne samo zaradi mišičastih fantov, ampak tudi za to, ker je dogajanje opazovala žena Tanja ..., ki pa se je ob vsem skupaj zelo zabavala.
Google vas je
pripravljen
pozabiti
Pred slabim mesecem je Sodišče EU ameriškemu tehnološkemu podjetju Google naložilo t. i. pravico do pozabe za evropske državljane. Pri Googlu so v skladu z zahtevo prejšnji teden objavili poseben spletni obrazec, s katerim lahko zahtevate izbris nekaterih osebnih podatkov, ki jih o vas zbere iskalnik. V obrazcu je potrebno navesti, kdo ste, katere povezave želite izbrisati in zakaj. Identiteto je potrebno dokazati z digitalno kopijo osebnega dokumenta, obrazec pa je treba tudi elektronsko podpisati. Prošnje ne bodo obravnavane avtomatično, temveč jih bo nekdo pri podjetju osebno preveril. Zagovorniki odločitve se veselijo, češ da gre za velik korak pri varovanju osebnih podatkov. Ob tem poudarjajo, da izbris ne bo mogoč v primeru, ko interes javnosti prevladuje nad pravico posameznika.
Res ozke ulice
Uradno najožjo ulico na svetu imajo Nemci (Spreuerhofstrafie v
Reutlingenu na najožjem delu meri 31 centimetrov), a očitno tudi Italijani gojijo ljubezen do ožin. Te dni kar tri italijanska mesta turiste na-govaijajo z obljubo, da se ponašajo z najožjim prehodom v državi. Ter-moli, utrjeno mestece v deželi Mo-lize na jadranski obali, na določenih mestih meri le 38 centimetrov. »To ulico poznam že od rojstva, zato sem jo meril znova in znova, gor in dol, dol in gor. Pokril sem vsak centimeter,« je povedal krajan in dodal, da je sicer široka 41 centimetrov, na nekaterih mestih pa se zoži. »Če te je malo preveč skupaj in ti trebušček štrli kot meni, potem se moraš skoznjo premikati bočno. In nikakor ne smeš odpirati dežnika,« je dodal. Približno takšna pravila veljajo tudi v mestecu Ripatran-
sone v deželi Marke, kjer trdijo, da je najožja italijanska uličica pri njih. Matematika pri njih izmeri 43 centimetrov, a kuratorka v lokalnem muzeju vztraja, da prehod ne izpolnjuje meril za pravo ulico, ki mora imeti »okno ali vhod in pločnik, ob tem pa mora povezovati dve cesti«. Tovrstna pravila pa izpolnjuje ulica v umbrijskem mestu Citta della Pie-ve. Čeprav je s 45 centimetri nedvomno širša od prej omenjenih ulic, v tamkajšnjem turističnem uradu poudarjajo, da bodo še naprej trdili, da imajo najožjo ulico v Italiji. »To je pač del naše identitete. Ulica je tako ozka, da si lahko zlahka predstavljate renesančne dame in viteze, kako so se v njej sramežljivo dotaknili drug drugega,« so še dodali.
Bi danes opravili vozniški izpit?
pa so v povprečju naredili tri velike napake in 16 manjših. Najslabši voznik je naredil kar 10 večjih napak - torej takšnih, s katerimi je ogrozil življenje ocenjevalca, javnosti in materialnih dobrin.
Najpogostejše napake so bile sicer prehitra vožnja in težave pri obračanju z manevriranjem, težave pri gledanju v ogledala, vzvratnem parkiranju in menjavanju prestav.
Če je hotel ženo, ji je moral plačati večje prsi
kašelj, a se mu je očitno zdelo vredno. Tri mesece po operaciji sta se poročila. »Morda sem res nečimr-na, toda za svojega moža sem hotela biti čim lepša,« je dejala Rochelle.
Tlačenje
predmetov v penis ne pomaga
Pred kratkim je na urgentni oddelek bolnišnice na Kitajskem zaradi infekcije penisa prišel 32-letnik. Po preiskavah so zdravniki ugotovili, da si je moški v penis vstavil kabel
Raziskava iz Velike Britanije ugotavlja, da bi tri četrtine tamkajšnjih voznikov padlo na izpitni vožnji, če bi jo morali danes ponoviti še enkrat. V skupini 50 izkušenih voznikov, ki so jih prosili, naj opravijo lažno izpitno vožnjo, jih je uspešno in po pravilih naredilo samo 12, ostali
Iz Velike Britanije prihaja 22-le-tna Rochelle Bathew. Nikoli ni bila zadovoljna s svojim oprsjem, vse pa je šlo še na slabše, ko je rodila dva otroka. Kot pravi, je bila zaradi njihove (ne)velikosti depresivna. In se je odločila: svojemu zaročencu Ryanu je povedala, da ji mora, če se hoče poročiti z njo, plačati povečanje prsi s pomočjo kirurgije. Znesek (5000 evrov) za učitelja ni bil mačji
za slušalke. Kot je povedal, tega ni storil zaradi spolnih užitkov, temveč zato, ker je verjel, da se lahko tako pozdravi sam. Da naj bi mu vstavljanje kabla pomagalo premagati bolečino, naj bi mu svetoval prijatelj. Zdravniki so mu pojasnili, da je z dejanjem kvečjemu povzročil še hujšo infekcijo, nato pa so mu pomagali. Med 20-minutno operacijo so iz penisa izvlekli 45 centimetrov dolg kabel za slušalke. Zdravnik, ki je operacijo izvedel, iz previdnosti zdaj opozarja vse moške, naj si v pri bolečinah v predelu sečil nikakor ne tlačijo nobenih predmetov v penis.
Pri političnih strankah kot da smo začeli od začetka. Od ABC. Alenka Bratušek, Cerar ...
Kontič svetnik, Meh »razpuščen«
Velenje je spet dobilo državnega svetnika, izgubilo pa je poslanca. Župan Bojan Kontič je postal novi svetnik, poslanca Srečka Meha, nekdanjega župana, je njegov nekdanji šef Pahor »razpustil«. Vseeno bosta oba še nekaj časa skupaj gulila svetniške in poslanske klopi.
Lažje in težje
Ni problem kakšno cesto ali ulico na novo poimenovati. Večje težave navadno nastanejo, če želi kdo kakšno ulico preimenovati.
Prepolovljen nadzora
Iz Ljubljane so večkrat radi opozarjali, da je v Premogovniku kaj narobe. Pa očitno le ni. Nadzor sploh ni tako potreben, saj so število nadzornikov zdaj kar prepolovili. In to prav na predlog samega Holdinga.
Jasen odgovor
V	mnogih občinah imajo težave pri podeljevanju priznanj, ker je prijavljenih kandidatov premalo. Če bi odpravili določilo, da sebe ne moreš prijaviti na razpis, bi težav ne bilo toliko.
Pomembna razlika
V	marsikateri družbi že dolgo napovedujejo svoje prelomno leto. Pa se na koncu vedno izkaže bolj za polomno.
Otočec sredi rečice ...
Česar ni uspelo državi, bo velenjski občini. Otok pri Izoli, ki je bil načrtovan v nacionalnem razvojnem projektu, je menda padel v morje, zato pa bomo otok dobili v naši dolini. Ne na jezeru v Šoštanju, ki ga je načrtoval Rotnik, ampak bo Velenje dobilo otoček na reki Paki. Bolje nekaj kot nič.
Goli in bosi
Spet bomo bolj goli in bosi. Škoda, da to ne velja le za prihajajoče vroče poletno obdobje.
Predvolilne pesmi
V	pričakovanju novih volitev je na desnici najbolj priljubljena pesem Prišla bo pomlad. Na levici nekateri še vedno prisegajo na Na juriš!
Naš čas, 5. 6. 2014, barve: CM K, stran 6
UTRIP	5. junija 2014
MED VAMI
13
Šalečani - pogumni vojaki prve svetovne vojne
Fotografije, ki to dokazujejo, hrani zbiratelj Janez Osetič iz Vinske Gore - Točno ve, kdo je na posamezni fotografiji, zato je zbirka vredna še več
Velenje, 26. maja - Letos mineva 100 let od začetka prve svetovne vojne. Mnogo spominov nanjo ohranja zbiratelj Janez Osetič z Vinske Gore. Nikoli ni preštel fotografij, ki jih ima iz tega obdobja, zagotovo pa ima doma pomembno zbirko. Nič čudnega, da bodo letos fotografije iz nje objavljene v nekaj knjigah, posodil pa jih bo tudi za različne razstave.
Ko nam kaže od zoba časa poru-menele fotografije, Janez Osetič obuja spomine: »Zbirateljsko pot sem začel prav s fotografijami iz prve svetovne vojne. Začel sem leta 1986, po mesecu dni pa sem zbiranje opustil, ker sem dobil občutek, da ljudje fotografije raje vržejo v smeti, kot pa podarijo ali prodajo. Po letu 2000 sem začel zbirko spet dopolnjevati. Največja vrednost mojih fotografij je zagotovo
vtem, da se natančno ve, kdo je na njej. Imam kar nekaj fotografij, na katerih so člani družine Kroflič iz Vinske Gore. Bili so bratranci moje stare mame. Imam tudi fotografije Herlahov in fantov iz družine Bolha, vsi so bili moji sorodniki. Imam pa tudi kar nekaj fotografij drugih Šalečanov, ki so pred 100 leti oblekli vojaško suknjo. Kot otrok sem iz prve roke slišal veliko njihovih doživljajev. Pripovedovala mi jih je stara mama in
svetovne vojne Johana Uranjeka Podršnjaka,« pripoveduje Janez. To je bila zelo močna družina, vojaško suknjo so oblekli tudi njeni strici, še pripoveduje. Kot tudi, kako se ljudje še
lo za njihove najdražje. Med
je
hranim v sebi, rad sem jih poslušal,« nam pove sogovornik, ko nam kaže fotografije.
Janez Osetič z delčkom svoje zbirke fotografij iz časa prve svetovne vojne. Na njih so v večini
Šalečani.

drugi starejši ljudje, tudi sosedova Anika Fricl, ki je pred sedmimi leti umrla v starosti 103 leta. Ta mi je živo pripovedovala, kako je Andrej Kroflič s konji prijezdil v vas in začel vpiti: »Začela se je prva svetovna vojna«. Vsi so se potem zbrali okoli Gor-jančeve kapele, ki stoji še danes. Na kmetiji še živi 86-letna Terezija Drev, ki je hči Maistrovega borca in vojaka prve
bil tudi njegov sorodnik Vovkov Nandek, ki je v Posočju padel v kanjon. Niso mogli priti do njega, tako da nima groba. Stara mama mu je pripovedovala tudi, kako sta šla Andrej in Marko Kroflič na pogreb Franca Krofliča na Dunaj. »Leta 1915 je podlegel vojnim ranam. Hranim njegovo sliko in pismo iz 19. januarja leta 1915, ko piše kolegu iz Vinske Gore, kako
je par sovražnikov onesposobil, preden je bil ranjen. Pisal je, ko se je zdravil v dunajski bolnišnici, a žal ni preživel. Te pripovedi že 40 let
Umrl je pred 26 leti, rad pa je pripovedoval, kako jih je general Maister, ko so prihajali s soškega bojišča, prosil, da gredo takoj na koroško boji- šče. Takrat so prav vojaki s celjskega obmo čj a, med njimi veliko Šale-čanov, odigrali glavno vlogo pri osvobajanju Koroške, saj so bili zelo narodno zavedni. Ko sem poslušal te zgodbe, sem si vedno želel, da bi bil rojen v tistem času. Morda se za to še danes rad vračam k fotografi-
jam, ki mi nemo pripovedujejo zgodbe prve svetovne vojne. Hranim tudi takšne, ki prikazujejo vojake na fronti, predvsem v Posočju. Večina Šalečanov je služila v 87. pehotnem polku, ki je bil eden najbolj hrabrih v Posočju.« Pove, da so mu za zbirko hvaležni mnogi, ki se ukvarjajo z zgodovino, pa tudi potomci borcev. Zanimanje zanjo ob bližajoči se obletnici še narašča. »Jeseni bomo v muzeju na Velenjskem gradu pripravili razstavo o prvi svetovni vojni. V šoštanj-ski Mayerjevi vili nastaja brošura zgodb iz prve svetovne vojne, pri kateri bom tudi sodeloval s svojo
zbirko. Muzej novejše zgodovine in Celjska knjižnica imata moje fotografije in zgodbe iz tega časa v projektu Kamra. Zgodovinar Janez Švajncer je aprila letos izdal knjigo Slovenska vojska 1918-1919, sedaj pa pripravlja še knjigo o Slovencih v prvi svetovni vojni. V obeh so tudi moje fotografije. Zbirke ne skrivam, fotografije objavljam tudi na svetovnem spletu. V zbirki pa imam tudi sablje, bajonete, medalje, znake za kape in nekaj oficirskih uniform.« Rade volje jih bo posodil in tako postavil na ogled vsem, ki jim je zgodovina blizu.
■ Bojana Špegel
Odslej Lončarski praznik tudi krajevni praznik
Odstopanj pri vrtcu ne sme biti!
Težave lahko nastanejo pri dobavi opreme - Pri energetski učinkovitosti popuščanj ne bo
Lončarski mojster Igor Bahor je učil izdelovati piskre iz gline.
Milena Krstič - Planinc
Šoštanj, 29. maja - V Šoštanju želijo 1. septembra odpreti nov vrtec, ki bo pod eno streho združil vse sedanje oddelke v mestu. Vrtec gradijo v javno-zasebnem partnerstvu s koncesionarjem - družbo Esotech. Redno o poteku del seznanjajo tudi svetnike in svetnice Občine Šoštanj.
»Za zdaj gre vse po načrtih. V polnem teku so gradbena dela vmesnega osrednjega prostora vrtca, instalacijska dela v obeh nadstropjih, zastavili pa so tudi že zunanjo ureditev. Težave se lahko pojavijo pri dobavi opreme, za katero bo izvajalec izbran na javnem razpisu,« je na zadnji seji poročal vodja projekta in podžupan Vojko Krneža. Lahko se namreč zaplete, če se kdo od neizbranih ponudnikov pritoži.
Sicer pa je doslej, kot je rekel, izvedba potekala z malenkostnimi odstopanji. »Določene naloge so
r
Podžupan Vojko Krneža: »Energetski razred bo tak, kot je bil določen.
bile opravljene predčasno, določene pa so zamujale, predvsem zaradi vremenskih vplivov, težavne umestitve in varovanja gradbene jame,« je še dodal. Tudi cenovnih
odmikov ne bo.
»Upam, da ne pride kakšen aneks,« pa je na seji opozorila svetnica mag. Vilma Fece. Skrbijo jo odstopanja od energetskih parametrov vrtca in z njo povezane energetske učinkovitosti, na kar jo je napeljalo finančno poročilo. V njem je rečeno, da bosta v primeru, če bo neodvisni strokovnjak energetske stroke presodil odstopanja dejanske porabe od normativne, koncindent (Občina Šoštanj) in koncesionar (Esotech) sklenila aneks h koncesijski pogodbi in določila nove normative porabe. Na to, da mora biti energetski razred tak, kot je bil določen v pogodbi, pa je opozoril tudi svetnik Darko Lihtineker. Podžupan Krneža je svetnikom in svetnicam zagotovil, da pri tem odstopanj ni in jih ne bo.
■
Svoj lončarski praznik so krajani krajevne skupnosti Kokarje letos razglasili za krajevni praznik (26. maja). Dogodek je že dolgo pred tem zaznamoval ta kraj in Zadreč-ko dolino (že leta 1740, ko so na ta datum v Gornjem Gradu zadrečki lončarji prvič sprejeli Lončarski red izdelovalcev in trgovcev glinene posode v posebni črno-sivi tehniki). Pravda proti dvema najmočnejšima lončarskima mojstroma iz Potoka, ki sta domnevno kršila zakone, je bila za male obrtnike izgubljena, ostal pa je spomin na težke razmere za preživljanje in že v tistih časih na krivice, ki naj bi se dogajale malim ljudem. Lončeno posodo so zadrečki lončarji prodajali na Gorenjsko, dol po Spodnji Savinjski dolini, na Dolenjsko, pa tudi na Koroško. Z razstavo glinenih izdelkov na Lazah (ki so jih učenci in mentorji iz OŠ in vrtca Nazarje ter nekatere domačinke
izdelali na lončarski delavnici že pred tem) se je letošnji lončarski praznik pričel z obhodom skupine 25 planincev PD Nazarje in krajanov po Lončarski poti po mejah krajevne skupnosti. Po pozdravu in nagovoru nazarske županje Majde Podkrižnik so zapeli še Kosci
»starodbniki« iz Zadretja, ob pesmi sklepali koso in se podali na košnjo, no, zares pa na zasluženo pivce. Lončarski mojster Igor Bahor iz Topolšice pa je prikazal postopek izdelovanja lončenih izdelkov na starem in novem vretenu.
■ Jože Miklavc
Naš čas, 29. 5. 2014, barve: CM K, stran 10
14
NASI KRAJI IN LJUDJE
5. junija 2014
Poslanstvo opravljajo tako, kot se »šika«
Turistično društvo Šmartno ob Paki praznuje 25-letnico delovanja - Odličen promotor okolja - Oblikovanje enotnega programa turistične ponudbe kraja
Tatjana Podgoršek
Šmartno ob Paki, 24. maja - Pred 25 leti je v občini Šmartno ob Paki začelo delovati turistično društvo. Zanj zagotovo velja, da piše uspešno zgodbo, ki še vedno dobiva nova poglavja in nove vsebine. Je odličen promotor okolja, v katerem
bini. Ohranilo je nekatere dejavnosti od ustanovitve naprej, tem pa dodalo nove, po katerih so vse bolj prepoznavni v širšem slovenskem prostoru. Mednje sodijo vaške igre, Bučarja, Martinovanje, prav tako društvo poskrbi za novoletno okrasitev kraja, »sicer pa imamo praktično vsak mesec kakšno aktivnost:
Polakova uvršča dva projekta, ki jih je sofinanciral Evropski sklad za razvoj podeželja: buče in hmelj. O obeh so izdali tudi knjigo.
Marsikaj so že postorili, a sogovornica meni, da jih v prihodnje čaka še obilo dela.
Na vprašanje, kam so usmerili korak, pa Polakova odgovarja, da veliko hodijo po terenu in ob tem opažajo, da jim primanjkuje promocijskega materiala. Zato so ob 25-letnici delovanja izdali zgibanko o društvu. Ohranili bodo dejavnosti, ki so med ljudmi dobro sprejete, tem pa dodali še nove vsebine. Med drugim so se letos skupaj z občino
deluje, ljudi in šeg in navad. Jubilej so zaznamovali s prireditvijo v dvorani kulturnega doma v Šmartnem ob Paki, kjer so jim družbo delali še eni slavljenci - člani pevske skupine Prijatelji. Ti pa beležijo 20-letnico delovanja. Da so obletnici zaznamovali skupaj, ne preseneča. Oboje namreč povezuje in združuje dediščina domačega kraja.
Boža Polak, predsednica šmar-ških turističnih zanesenjakov, je med drugim dejala, da se je društvo v letih delovanja prelevilo iz majhnega v dokaj veliko društvo po številu članov, še bolj pa po vse-
od delavnic, na katerih se izobražujemo, kuharskih tečajev, skrbimo za urejenost kraja, predstavljamo se na turističnih sejmih, prireditvah v kraju in zunaj njega. Potujemo: na začetku z avtobusom, sedaj z vlakom. Zelo prizadevna je skupina za zelišča. Skratka, trudimo se narediti za domače okolje čim več v turizmu, da bi postal še precej bolj prepoznaven, kot je danes.« Ponosni so na vsak dogodek, še posebej na tiste, ki jih ljudje dobro sprejmejo. Ti jim priznavajo, da svoje poslanstvo opravljajo tako, kot se »šika«. Med velike uspehe društva
Šmarno ob Paki ter več kot 20 društvi v lokalni skupnosti lotili zahtevnega projekta: oblikovanja enotnega programa turistične ponudbe. »Naša ponudba je razpršena, raznolika. Menimo, da se moramo povezati v enoten program in ga skupaj promovirati, če želimo, da nas ljudje še bolje spoznajo in pridejo k nam v goste,« je dejala Boža Polak. Prireditev 'Povezuje in združuje nas dediščina kraja' so poleg Prijateljev obogatili še mlada harmonikarja, Bizeljski ljudski pevci ter Podkraj-ska dekleta in Podkrajski fantje.
■
Zaključna prireditev »Festival volne«
Paški Kozjak, 5. junija - Danes ob 17. uri bo v sproščenem vzdušju Planinskega doma na Paškem Kozjaku zaključna prireditev »Festival volne« -projekta LAS Šaleške doline in Studia Mozaik, ki je nastajal tudi s podporo Evropskega kmetijskega sklada
za razvoj podeželja. Sodelovali bodo tudi otroci OŠ Gorica in POŠ Vinska Gora ter drugi, ki so se dejavno vključili v projekt. Med potjo na Paški Kozjak se bodo otroci ustavili na kmetiji družine Borovnik, kjer si bodo ogledali njihove ovce na
paši in prisluhnili atu Lojzu o delu z ovcami. Ob zaključku projekta bodo pripravili tudi razstavo izdelanih volnenih izdelkov, starih in novih fotografij, delovnih posnetkov filma v sodelovanju z udeleženci ... Predstavili bodo koncept trženja volnenih izdelkov in z njimi povezane turistične storitve.	■ bš
Nepozaben dan v Zgornjem Šaleku
Velenje - 25. maja je Marija Kaš iz Zgornjega Šaleška praznovala 90. rojstni dan. Pri sosedih je zelo priljubljena, rada se druži z njimi, še posebej s »teto Maro«.
Ob njeni častitljivi obletnici so
se zelo izkazali. Sosede so spekle pecivo, torto, pripravile narezke in napitke, mladi in malo manj mladi pa so igrali ... Mici, kot jo kličejo, je bila ganjena.
Srečanja sosedov so nekaj naj-
lepšega, ob takih obletnicah pa sploh! Obogatilo in osrečilo je vse. Sosedje gospe Kaš želimo, da ji 25. maj 2014 za vedno ostane v lepem spominu.
■ Marija Skornišek
Šoštanj, Ormož, 21. maja - V
Ormožu je potekalo državno gasilko tekmovanje za članice in člane ter starejše gasilke in gasilce. Na njem so se odlično odrezale Gaber-ške veteranke, ki so med 42 ekipami
dosegle izvrstno drugo mesto in se tako kot edina desetina iz Gasilske zveze Šaleške doline vrnile z odličjem. Boljše od njih so bile le gasilke PGD Polje (GZ Vodice).
Sprejem za izjemne gasilke je
pripravil župan Šoštanja Darko Menih, čestitala pa sta jim tudi podžupan Viki Drev in poveljnik občinskega poveljstva Boris Goličnik.
Spominska slovesnost na Petelinjeku
Vinska Gora, 31. maja - Krajevna organizacija združenja borcev je v sodelovanju s Krajevno skupnostjo Vinska Gora in Združenjem borcev za vrednote NOB Velenje v soboto pri spomeniku na Petelinjeku pripravila spominsko slovesnost v počastitev 70. obletnice smrti treh
borcev 3. bataljona Tomšičeve brigade, ki so padli pod streli okupatorske vojske leta 1944.
Kulturni program so pripravili člani kulturnega društva Vinska Gora, slavnostni govornik pa je bil predsednik Združenja borcev za vrednote NOB Velenje in župan Mestne
občine Velenje Bojan Kontič. Druženje udeležencev se je nadaljevalo pri spomeniku pri večnamenskem domu v Vinski Gori, ki je posvečen vsem padlim borcem Vinske Gore.
Šoštanjski invalidi so se družili
Šoštanj, 24. maja - Medobčinsko društvo invalidov Šoštanj je v Zavodnjah na igrišču organiziralo prijetno druženje vseh članov MDI. Pripravili so različna tekmovanja, ki so se jih udeležili člani iz Šoštanja, Zavodenj, Topolšice, Raven, Florjana, Gaberk in Lokovice. Med seboj so se pomerili v kegljanju na vrvici, pikadu, v ruskem biljardu, balinanju in »metu na babo«. Bilo je
zelo prijetno, vsi pa so bili veseli, da je bil lep sončen dan in da so lahko izpeljali srečanje in tekmovanje čla-
nov društva MDI Šoštanj.
■ Odbor MDI Šoštanj
Čas obletnic
Velenje, 24. maja - V soboto so se ob 40-letnici mature v restavraciji Kolodvorska srečali sošolci Rudarske tehniške šole (3. RT).
Po končanem srednješolskem izobraževanju so se leta 1974 odpravili v različna mesta po Sloveniji. Bili so štipendisti takratnih rudarskih organizacij, premogovnikov in kamnolomov. Letnik 3. RT je uspešno zaključilo vseh 25 dijakov,
v velenjskem premogovniku se jih je zaposlilo 12, nekateri so študij nadaljevali, druge pa je pot zanesla drugam. Na srečanju so obujali spomine z razrednikoma Silvo in Andrejem Kuzmanom.

■
■
Naš čas, 5. 6. 2014, barve: CM K, stran 15
5. junija 2014
MiCftfl
NASI KRAJI IN LJUDJE
15
Pustila službo, da bi delala kot prostovoljka in spoznavala svet
Prostovoljka Evropske prostovoljne službe Felipa Matias je v Lizboni doštudirala multimedijsko umetnost in takoj dobila pripravništvo. Ko je začela delati, je pomislila, da nikoli ni študirala v tujini in je prehitro začela resno življenje, za katerega se je počutila premlado. Zato je začela iskati prostovoljno delo preko programa EVS, ki ga v Mladinskem centru Velenje izvajajo od leta 2009. »Enkrat sem sodelovala pri mladinski izmenjavi in spoznala ljudi iz veliko držav. Všeč mi je bilo multikulturno okolje in spoznavanje različnih ljudi, zato sem preverila, če evropski program Mladi v akciji ponuja še kak podoben projekt, in odkrila EVS,« razlaga. Ker je službo težko dobiti, se veliko Portugalcev in Špancev odloča za EVS. Felipa pa se je kljub možnosti zaposlitve odločila za prostovoljno delo v MC Velenje, ker si je želela početi nekaj dobrega in preveriti zaposlitvene možnosti v tujini.
Veleje je izbrala zaradi programa,
ki ga MC ponuja. To je opravljanje prostovoljnega dela z mladino na področju multimedije. Največ časa je preživela z otroki in mladino v MC-ju, z njimi pa je izvajala različne delavnice. Za zaključni projekt je izvedla snemanje kratkega stop-motion filma z uporabniki MC-ja.
Felipa na
delavnici stop-motion z uporabniki MC
Velenje
»Delo v MC-ju in multimedijskem centru Kunigunda mi je všeč predvsem zaradi ljudi, ki so zelo prijetni. Predlagala pa bi, da se enoti še tesneje povežeta in uporabnikom predstavita možnosti, ki jih MMC Kunigunda ponuja,« pravi 22-letna Portugalka, ki doma sprva ni pogre-
šala, po sedmih mesecih, ko se je začelo poletje in jo prijatelji že vabijo na plažo, pa čuti, da je opravila svoje poslanstvo in si nabrala dovolj izkušenj in prijateljev, da se lahko vrne. Zaveda se, da je služba ne čaka več, zato je pripravljena na iskanje alternativnih možnosti zaposlitve ali vrnitve na podiplomski študij.
Prostega časa ni preživljala v Velenju, saj se je ob prihodu v Slovenijo udeležila usposabljanja z drugimi prostovoljci na Bledu. Ustvarili so skupnost in proste vikende preživljali skupaj. Obiskovali so drug drugega in tako je Felipa prepotovala praktično vso Slovenijo. Tako ni preživela veliko časa z 'lokalci'. »Saj poznam nekaj Slovencev, a sem več časa preživela z ljudmi iz drugih držav, česar sem si najbolj želela in kar je bila odlična izkušnja.« S Slovenci ima dobre izkušnje, čeprav so bolj zaprti kot Portugalci. »Imam občutek, da so zelo vljudni. Tu v Velenju so bolj odprti, več govorijo in se smejijo. Drugje po Sloveniji so bolj tiho. Če preveč siliš vanje, vidiš, da bi te najraje zavrnili, ampak vseeno rečejo ja in pomagajo.«	■
Srečno, Ugur!
V času svojega EVS službovanja je pridobila želene izkušnje in poznanstva, med drugim pa se je naučila sporazumevati z ljudmi, čeprav ne govorijo istega jezika. Zdaj se počuti, kot bi bilo njeno
Velenje je zapustil prostovoljec Evropske prostovoljne službe Ugur Uslu, ki je v Mladinskem centru Velenje delal slabo leto. V Turčiji je študiral oglaševanje in odnose z javnostjo. Ker ga je vedno zanimalo mednarodno povezovanje, je
Ugur z obiskovalci popoldanskega programa MC-ja Ikubus.
poslanstvo opravljeno. »V tujini dozoriš, ker nimaš varnega zavetja družine in prijateljev. Doživiš čudovite izkušnje in se naučiš skrbeti zase, česar se doma morda ne tako hitro,« je prepričana Felipa, ki gre v prihodnost neobremenjeno in ne izključuje možnosti ponovnega obiska tujine.
organiziral srečanje študentov iste smeri iz vse Evrope, namen pa je bila promocija njegovega mesta, ki je, kot pravi, precej drugačno od Velenja. Namreč ni pričakoval, da se bo v tako majhnem mestu toliko dogajalo. Izkoristil je tudi druge priložnosti za mobilnost po Evropi, saj ima najraje življenje v tujini
in spoznavanje različnih ljudi. V Velenje pa ga je privabil program multimedijskega ustvarjanja, ki ga ponuja MC, saj je želel uporabiti in nadgraditi svoje znanje.
Sodeloval je na lanskem Festivalu mladih kultur Kunigunda in Pikinem festivalu, multimedijskih projektih, v popoldanskih aktivnostih MC-ja, njegov lastni projekt pa je bil Discover Velenje, h kateremu je povabil tudi druge EVS prostovoljce po Sloveniji, da so skupaj odkrivali mesto. Med bivanjem pri nas je spoznal druga mesta, Velenje pa mu je bilo najbolj všeč, saj je vedno živo, pravi. »Imel sem občutek, da ljudje počnejo, kar želijo, in se zabavajo. Navdušila me je multikulturnost mesta in način, kako funkcionira. Bolj ste odprti in prijazni kot v drugih slovenskih krajih. Zaradi multikulturnosti lažje sprejemate tujce,« je povedal. Opazil pa je, da Velenja po Sloveniji ne poznajo in ga niti ne želijo obiskati. Ker je to želel spremeniti, je preko socialnih omrežij skušal predstaviti Velenje, kakor ga vidi sam, marsikoga pa mu je uspelo navdušiti za obisk.
Z več pridobljenimi izkušnjami, kot je sploh pričakoval, poln samozavesti in bogatejši za marsikatero veščino se 25-letnik vrača domov. Velenje pa zapušča z mislijo, ki nam je lahko vsem v razmislek: »Velenje je kot dobra knjiga, ki je še niste odprli. Morate jo prebrati, da bi poznali njeno vsebino.«
■ tf
Predstava »Jukebox.app« v Celovcu
Velenje - Celovec, 22. maja - Plesno-glasbeno gledališče Šolskega centra Velenje je v iztekajočem se šolskem letu v sodelovanju z Glasbeno šolo Gvido pripravilo uspešno predstavo z naslovom Jukebox.app. V maju so jo po več predstavah doma uprizorili tudi dijakom in dijakinjam Zvezne realne gimnazije za Slovence in Dvojezične trgovske akademije v Celovcu. V Mladinskem domu (Jugendheim) so predstavo odigrali kar dvakrat, gledalci pa so naše dijake sprejeli z navdušenjem. Obisk skupine Jukebox. app v Celovcu je začetek kulturne izmenjave in
druženja mladih iz ŠC Velenje in dijakov iz šol s slovenščino kot učnim jezikom na koroški strani. V načrtu je povratno gostovanje, predvidoma v oktobru 2014, v povezavi z delavnicami. Pod strokovnim mentorstvom bodo potekale plesne, glasbene, igralske ... V njih bodo sodelovali dijaki in dijakinje z obeh strani meje.
Ena od mentoric mladih ustvarjalcev Bojana Urbanc je ob tem povedala: »Novih ciljev se seveda veselimo, za nedavno sodelovanje s Celovcem pa se moramo še posebej zahvaliti generalni konzulki v Celovcu, sicer domačinki
Dragici Urtelj in velenjskemu županu Bojanu Kontiču, ki tovrstno sodelovanje z navdušenjem podpira. Da pa smo lahko pri svojem delu tako ustvarjalni in produktivni, pa vsa zahvala ravnateljem in direktorju ŠC Velenje. Brez njihove podpore tudi projekta Jukebox.app ne bi bilo.«
Ob zaključku šolskega leta ustvarjalci predstave pripravljajo presenečenje. 19. junija vas v večernih urah vabijo pred kavarno Mozaik, kjer se bo odvila še ena kitica Jukeboxa. Tokrat pod milim nebom.
V Celovcu so dijaki ŠCV vrstnikom kar dvakrat odigrali predstavo.
Hudičev boršt in še kaj

LUJJ
Skupina neutrudnih planincev UNI 3 - Univerze za tretje življenjsko obdobje Velenje, se je končno iz nižinskih predelov lahko podala malo višje v gore. Sneg v visokogorju še kar vztraja in beli »jeziki« se globoko zajedajo v grape.
Iz avtobusa smo izstopili pred domom starejših občanov v Preddvoru, ki je v gradu Turn. Pozdravili smo se z zgodnejšimi varovanci, ki jih je lep sončen dan privabil na dvorišče. Povzpeli smo se na stezo, ki pelje v gozd, in hipoma prišli v »senčnico Josipine Turnograjske«. Seznanili smo se o kratkem življenju prve slovenske pesnice, pisateljice in skladateljice. Ena od treh njenih
ohranjenih pesmi ima naslov »Zmiraj krasna je narava«, česar se planinci zelo zavedamo.
Pot nas je vodila naprej po gozdu in kmalu je nad nami pokukal zvonik mini cerkvice sv. Jakoba, kamor smo bili najprej namenjeni. Poleg nje je na slemenu planinska koča Iskra, ki je gostila razigrano skupino šolskih otrok. Ta se je pravkar odpravljala v dolino. Posedli smo ob mizah in kmalu so se nam cedile sline ob pogledu na sveže pečeno pehtranovo potico, ki se ji je bilo kar težko odreči.
Lep dan je vabil naprej in po okrep-čilu smo se podali pod Potoško goro v smeri Javorovega vrha. Pod njim se na sedlu planinska pot razcepi in
desni krak pelje v Srednji Vrh, mi pa smo šli po levem v smeri znamenitega Hudičevega boršta. O njegovem nastanku priča več legend. Nismo se menili zanj, ampak smo smuknili v zavetje obnovljene lovske koče, izpred katere se širijo razgledi na jug z bližnjim Preddvorom in jezerom Črnava v ospredju.
Po okrepčilu smo odšli naprej proti zahodu in iz gozda stopili na ozko stezico, ki preči strma travnata pobočja ter se spušča proti dolini. Nekaj časa smo hodili po smrekovem gozdu, ki mu žled tudi ni prizanesel, in se v Mačah razveselili našega avtobusa. Dan je bil zelo topel in pred bližnjo gostilno Majč se je pivo več kot prile-
glo. Šele sedaj so bili izpolnjeni pogoji za vrnitev proti domu. Za nami je bil zelo lep dan in skrbno pripravljen izlet naše vodnice Magde smo sklenili vsi zadovoljni.
■ Marija Lesjak
Pomladovanje v Pesju
Soboto, 24., in nedeljo, 25. maja, smo taborniki rodu Lilijski grič Pesje preživeli izključno in samo v šotorih pod zvezdnim nebom. Na letošnjem pomladovanju, ki je bilo na našem tabornem prostoru na Lilijskem griču v Pesju, smo uživali v toplem vremenu in taborniških užitkih, ko smo se pridno pripravljali na območni mnogoboj. Predelali smo prav vse panoge in naše tabornike odlično pripravili na tekmovanje.
Zbrali smo se zgodaj na sobotno jutro in skupaj postavili naš taborni prostor. Kmalu je sledilo lokostrelstvo in zatem že težko pričakovano kosilo - čevapčiči na žaru. Privoščili smo si še kratek odmor, nato pa smo odrinili na krajši orientiring, ki se je za nekatere prelevil v nekoliko daljšega. Po orientiringu, ki se je končal na pomolu Velenjskega jezera, smo se namočili v vodi, nato pa hitro pohiteli v tabor, kjer nas je že čakal odličen golaž. Sledil je seveda še izjemno zabaven večerni program.
V nedeljo smo po (prespani) telovadbi postavljali še signalni stolp, mlajši taborniki pa so imeli strateške igre. Za konec je bila na vrsti še signalizacija za vse. In že se je bližal zaključek. Karseda hitro smo pospravili, saj nas je že nestrpno lovil dež. Seveda pa se tudi ob slabem vremenu priležejo korneti in lučke!
■ Amadej Šuperger, foto: Rok Srša
Živahnost okrog planinskega doma Iskra pri cerkvici Sv. Jakoba
■
Naš čas, 29. 5. 2014, barve: CM K, stran 10
16
SPORT
Men
5. junija 2014
Brez poraza na domačem ignscu
Igralke Rudarja Škal iz prepada do zmage, bo to dovolj za nebesa -V tekmi pomladi bodo v nedeljo gostovale pri aktualnih prvakinjah Pomurkah
Konec dober, vse dobro. Ta ugotovitev velja za zadnjo tekmo škalskih nogometašic na domačem igrišču. Na Rudarjevem glavnem igrišču ob jezeru so gostile ekipo Dramelj in po napetih zadnjih minutah poraz spremenile v zmago. Gostje so po slabih dvajsetih minutah igre v drugem polčasu po hitrem nasprotnem napadu povedle. Kazalo je, da bodo Škalčanke doživele prvi poraz na svojem igrišču v tem prvenstvu. Vendar se niso predale, zavedajoč se, da tekma ni končana, dokler to ne označi sodnica. V glavni vlogi je bila tega opoldneva (začetek je bil
ob 11. uri) ženska.
Radomljanke so upale, da bo to vsak hip storila in da bodo domov odnesle vse tri točke. Toda proti koncu so škalsko-velenjska dekleta igrala vse bolje, Maruša Sevšek je zadela okvir vrat, predvsem po zaslugi zelo razigrane Lare Prašni-kar pa so dosegle za gostje nemogoče. Poraz (0 : 1) so spremenile v zmago (2 : 1). V prvi minuti sodni-činega dodatka je Prašnikaijeva izenačila. V drugi pa je njeno podajo Maša Praprotnik, ki je le slabih šest minut pred tem prišla na igrišče, spremenila v zadetek.
Tekma je bila za Škalčanke samo prestižnega pomena. Pomurke so z zmago v Mariboru (7 : 1) zadržale vodilni položaj, rudarke pa ob enakem številu točk, a slabši razliki med danimi in prejetimi zadetki, ostale druge. Na tem mestu bi ostale tudi ob morebitnem porazu. Bil bi pa prvi domači.
V zadnjem krogu bodo na tekmi spomladi gostovale v Beltincih. Odločala bo, ali bodo Pomurke tudi tretjič zaporedoma postale državne prvakinje ali pa Škalčanke prvič. Gotovo bo trener Dušan Uršnik s svojimi dekleti pred zahtevno nalo-
Športno uspešno, finančno slabše
Članska ekipa NK Šmartno 1928 končala na šestem mestu -Selekcija U 15 v finalu za prvo ligo - Jesenski del prvenstva dokaj negotov
Tatjana Podgoršek
Minulo nedeljo je sklenila sezono 2013/2014 v drugi slovenski nogometni ligi članska ekipa Nogometnega kluba Šmartno 1928. Zbrala je 37 točk, kar je zadoščalo za šesto mesto na prvenstveni lestvici.
»Načrtovali smo peto, osvojili pa šesto mesto, kar je glede na kader, ki smo ga imeli, lep uspeh. Poleg tega je članska ekipa že drugič zapored postala pokalni zmagovalec medobčinske nogometne zveze Celje. Za osvojitev naslova je premagala ekipo Šmarij pri Jelšah s 3 : 2,« je povedal predsednik NK
Ferdinand Krbavac:»V jesenskem delu nove prvenstvene sezone pričakujemo več finančnih težav, zato kakšnih okrepitev v članski ekipi ne načrtujemo.«
Šmartno 1928 Ferdinand Krbavac.
Zadovoljstvo poraja tudi delo mlajših selekcij kluba. Vsi delajo dobro, kar kažejo tudi rezultati. Sploh selekcija U15, ki je krog pred
koncem osvojila 1. mesto v prvi ligi starejših dečkov. Sedaj jo čakajo dodatne kvalifikacije za vstop v ligo U15 - Vzhod pod okriljem Nogometne zveze Slovenije. Ti rezultati jim dajejo še več zaleta za delo z mlajšimi selekcijami, v katere bi radi pridobili nove bodoče nogometaše. Upajo, da se bodo odzvali njihovemu vabilu za vključitev v delo selekcij vsi, ki jih zanima koristno preživljanje prostega časa pod strokovnim vodstvom trenerjev iz bližnje in daljne okolice. Potrudili se bodo urediti najboljše pogoje za njihovo vadbo.
Po zagotovilih Krbavca so športno uspešni, finančno pa precej manj, »zato ne vemo, kako bo v novi sezoni. Posledice gospodarske krize so še močneje stopile v ospredje, zato kakšnih okrepitev v članskih vrstah ne načrtujemo. V klubu smo se dogovorili, da bomo poravnali obveznosti do igralcev in ostalega osebja, pred odhodom na krajše počitnice pa vse pozvali, naj tudi v prihodnji sezoni ne glede na finančne težave nosijo dres NK
Rudarke so na nedeljsko tekmo povabile 11-letno deklico Anito Sto-par, učenko osnovne šole v Braslovčah, ki je zaljubljena v nogomet. Na svoje veliko veselje je izvedla začetni udarec, kapetanka Tina Marolt pa ji je v imenu kluba podarila dres s podpisi igralk in klubsko majico. Anita se je skupaj z mamico, očetom in bratcem prisrčno zahvalila za lepo pozornost in se prav tako veselila zmage po napetih zadnjih minutah tekme.
Rodila se je kot nedonošenček in od rojstva živi drugače kot drugi otroci. Verjame, da bo nekega dne lahko sama hodila. Danes počne že skoraj vse, za kar so ji dejali, da nikoli ne bo zmogla. Novo upanje je zaživelo z možnostjo uspešne operacije v ZDA. Za poseg tamkajšnjih kirurgov morajo zbrati blizu 60.000 evrov. Starši Anitinih sošolcev so se zato povezali v iniciativni odbor za zbiranje sredstev. Upajo, da bodo s pomočjo dobrih ljudi uresničili Anitine sanje, ki si jih je zaželela ob nedavnem rojstnem dnevu: »Da bi kmalu shodila!«
go. K uresničitvi sanj jih pripelje le zmaga. Ob morebitnem enakem številu točk bo o prvem mestu odločala razlika v golih v medsebojnih tekmah. Precej boljšo imajo nedeljske gostiteljice. V 4. krogu so doma
zmagale s 5 : 1, v 13. pa v Velenju izgubile z 1 : 2. Poleg tega bodo imele gotovo tudi veliko podporo ob igrišču.
■ S. Vovk
REKLI
Samo zmaga!
Dušan Uršnik: »Čestitam dekletom, da so z nadvse zavzeto igro, ki je trajala čisto do konca, zmogle preobrat. Še vedno smo v igri za državni naslov. Tekma je bila pomembna zgolj za dvig samozavesti za nedeljo. V Pomurju pa bo štela samo zmaga, če želimo osvojiti prvenstvo. Težko bo. Vendar športno je upati.«
Dobra Sola
Milomir Mandič, trener Radomelj: »Imeli smo lepo priložnost, da kot prvi premagamo Velenjčanke na njihovem igrišču. Dolgo smo vodili, čisto na koncu pa po dveh napakah dovolili domačim preobrat. Škoda. Dobra šola za prihodnje. Zbran je treba biti vse do konca. Če bi dobili točko, bi lahko v zadnjem krogu z Mariborom igrali povsem sproščeno. Upam in verjamem, da bodo igralke igrale tako dobro, kot so do zadnjih minut v Velenju. Če želimo sezono končati na sedanjem tretjem mestu, si moramo priigrati vsaj točko.«
Vse tekme zadnjega kroga bodo v nedeljo, njihov začetek pa ob 18. uri.
Fužinar že (nekaj časa) prvak
Zadnji krog bo odločal o razvrstitvi na dnu lestvice - Bo zadnje Pohorje ali Slovenj Gradec
V soboto bodo s tekmami 26. kroga sklenili prvenstvo tudi v štajerski nogometni ligi. Prvo mesto je že nekaj časa oddano novincu Fužinarju. V dosedanjih 25 krogih je doživel le dva poraza. V 16. krogu je izgubil v Lenartu, prav tako z novincem v ligi, drugi poraz pa je doživel v prejšnjem krogu. Na koroškem derbiju so bile na svojem igrišču z 1 : 0 boljše Radlje. S to zmago so si povečale možnosti, za končno tretje mesto, na katerem so trenutno s točko več pred četrtim
Šmartno 1928. Bili bi zelo veseli večje podpore v naših prizadevanjih v domačem okolju, ki zna biti do dela in rezultatov v klubu zelo kritično, manj pa je pripravljeno za izboljšanje stanja tudi kaj storiti,« je še dejal Ferdinand Krbavac. ■
Lenartom. Drugo pa je zanje nedosegljivo. Oddano je Dravogradu, ki bo v zadnjem krogu v prestižnem obračunu gostoval pri Fužinarju. Ne glede na izid te tekme bo na njem tudi ostal, saj Radeljčani za njim na tretjem mestu zaostajajo za šest točk. Pri napredovanju na to mesto jim je pomagal tudi Šoštanj, ki je kar malce presenetljivo z 2 : 0 premagal Lenart, ki je v Šoštanj prišel kot tretji.
Boleč poraz je v prejšnjem krogu na svojem igrišču doživel Žalec. Z Rogatčani je izgubil kar z 1 : 5 in s tem tudi vse možnosti za napredovanje v 3. ligo, Mons Claudius pa si jih je zelo povečal. Trenutno peto mesto mu še zagotavlja neposredno napredovanje. V zadnjem krogu bo gostil Zreče, ki na šestem mestu za njim zaostaja za točko.
Izidi sobotnega zadnjega kroga bodo vplivali tudi na razvrstitev
na dnu lestvici. Na zadnjih dveh mestih sta z enakim številom točk (21), 13. Slovenj Gradec in 14. Pohorje. Slednji bodo v soboto imeli veliko priložnost, da se rešijo zadnjega mesta. Gostili bodo Žalec, Slovenj Gradec pa mora v goste k Lenartu. Nogometašem Šoštanja, ki so v prejšnjem krogu kar nekoliko presenetljivo z 2 : 0 premagali Lenart, pa ostaja upanje, da prvenstva ne bodo končali na sedanjem 11. mestu, ampak kakšno više. Za osmimi Limbušani zaostajajo za tri točke, za deveto Peco za dve, za desetim Kovinarjem pa le za eno. Če želijo popraviti trenutno uvrstitev, morajo v Črni premagati Peco in upati na zanje ugoden razplet na drugih igriščih (Marles hiše -Radlje, Kovina - Pesnica).
■ S. Vovk
Bratanovic dvakrat zadel, igral tudi Klinar
Slovenska nogometna reprezentanca do 21 let je v osmi tekmi kvalifikacij za evropsko prvenstvo, ki bo prihodnje leto na Češkem, dosegla novo zmago. V gosteh je kar s 5 : 0 premagala Andoro, sicer najslabšo reprezentanco v skupini. Vseh devetdeset minut je igral tudi Denis Klinar (Aljaž Krefl ni dobil priložnosti), oba Rudar. Z dvema goloma je k zmagi prispeval tudi nekdanji Rudarjev igralec Elvis Bratanovic, ki je od konca lanskega leta član NK Teplice, češkega prvoliga-škega kluba.
To je bila tretja zmaga mladih Slovencev, dvakrat so doslej igrali neodločeno, trikrat pa izgubili. Imajo 11 točk, za drugo Rusijo (tekma manj) zaostajajo za pet točk, za vodilnimi Danci, pa za devet. Slovencem pa sledijo: 4. Estonija (7 tekem - točk), 5. Bolgarija 8 - 8, 6. Andora 8 - 1).
V dodatne kvalifikacije se bodo uvrstile vse prve reprezentance in štiri najboljše dru-gouvrščene.
■ vos
Ekipo U15 čakajo dodatne kvalifikacije za tekmovanje v prvi slovenski ligi za ■starejše dečke.
Naš čas, 5. 6. 2014, barve: CM K, stran 6
UTRIP	5. junija 2014
SPORT
17
Rokometne novice
Medved in Nosan v reprezentanci
Pred slovensko moško rokometno reprezentanco sta dve tekmi dodatnih kvalifikacij za nastop na svetovnem prvenstvu prihodnje leto v Katarju proti Madžarski. Prva bo to nedeljo v Veszpremu,
druga pa v nedeljo, 15. junija (18.00), v Velenju. Med pripravami na ta zelo pomembna dvoboja so najboljši slovenski rokometaši na prijateljski tekmi v Mariboru premagali Avstrijo s 34:29 (14:14). Selektor Boris Denič je izbrano vrsto poklical tudi Gorenjeva igralca, kapetana Nika Medveda in Mitja Nosana. Na generalki s sosedi sta dosegla vsa po zadetek.
Flensburg-Handewitt evropski prvak
V nemškem Kolnu je bil v soboto sklepni turnir letošnje lige prvakov. Na tekmi za prvo mesto je v nemškem dvoboju Flensburg nekoliko nepričakovano premagal Kiel, trikratnega zmagovalca lige in trikratnega finalista, in prvič postal najboljši v Evropi.
Izidi: polfinale: Barcelona - Flensburg 39:41(36:36, 32:32, 17:18) - po sedemmetrovkah; Veszprem - Kiel 26:29 (13:13); za 3. mesto: Barcelona - Vezsprem 26:25 (9:10); finale: Flensburg - Kiel 30:28 (14:16). V letošnji ligi prvakov so v skupini D, kjer je bil tudi Flensburg, igrali tudi rokometaši Gorenja. Z uvrstitvijo med šestnajst najboljših moštev so izpolnili zadani cilj.
Poljak v Velenju
Rokometaši Gorenja niso ubranili prvega mesta in še tretjič po vrsti postali državni prvaki. Zaradi drugega mesta niso bili preveč žalostni, ampak jezni, kot je bilo slišati po končanem prvenstvu. V naslednjem bodo gotovo spet jurišali na naslov. Zaradi pridobljenih izkušenj in okrepitev bodo gotovo še močnejši. Njihov dres bodo nosili tudi 26-letni in 195 cm visoki poljski reprezentant Michal Szyba, Slovenjgradčan Blaž Kleč (Maribor Branik), vratar Klemen Ferlin (Trebnje) in mladi reprezentant Črne gore, 19-letni Miloš Božovic (španski Valladolid).
■ vos
Judo
Tri judo tekme
Na pasovnem državnem prvenstvo so se v soboto v Ljutomeru pomerili tekmovalci po stopnjah pasov, ki jih imajo. Tekmovalci so razdeljeni v dve kategoriji skupaj (po pasovih, ki jih imajo). Tekmovanje je zanimivo, ker se le na tem tekmovanju srečajo zelo različne starostne kategorije, od mlajših kadetov do veteranov.
Tekme so se udeležili trije tekmovalci Judo kluba Velenje, ki so si z zmago na turnirju želeli priboriti višji pas. Med velenjskimi judoisti je to uspelo dvema. Med oranžnimi pasovi je suvereno zmagal Tilen Vodeb in za nagrado dobil zeleni pas. Njegov uspeh je dopolnil Nik Lemež, ki si je z zmago priboril višji, modri pas. Veronika Mohoiič, ki bi zagotovo zmagala,
ni smela nastopiti, ker je še premlada za člansko konkurenco.
Uspešen je bil tudi nekdanji velenjski tekmovalec Simon Reher Zgonja-nin, ki zaradi študija tekmuje za JK Bežigrad. Med modrimi pasovi je bil na koncu na 2. mestu.
Da imajo nekdanji tekmovalci še vedno željo, voljo in znanje po tekmovanjih, je dokazala udeležba dveh nekdanjih judoistov Judo kluba Velenje, ki sta se preteklo soboto udeležili državnega veteranskega prvenstva v judu v Ljubljani.
Ivan Petrovič in Željko Zgonjanin sta v svojih starostnih kategorijah suvereno premagala vse nasprotnike in pokazala, da sta še vedno tako dobra judoista, kot sta bila pred leti. Oba se bosta v juniju udeležila evropskega veteranskega prvenstva v Pragi na Češkem.
V ljubljanski Šiški je bil v nedeljo
tradicionalni judo turnir za pokal Šiške, ki je posvečen tudi spominu na dolgoletnega judoista Slavka Božiča Palija. Turnirja se je udeležilo preko 300 tekmovalcev v starostnih kategorijah starejših dečkov in deklic U14 ter mlajših kadetov U16. Turnir je imel tudi mednarodni značaj, saj so se ga udeležili še tekmovalci iz Hrvaške, Avstrije in Madžarske.
Tradicionalnih turnirjev se vedno udeležijo tudi velenjski mladi judoisti. Tokrat so dosegli nekaj zelo dobrih rezultatov. V vsaki starostni kategoriji so osvojili po eno prvo mesto in še nekaj medalj. Z odličnimi tehnikami in borbami, ki so bile vse končane pred iztekom časa, sta se izkazala Veronika Mohoiič in David Hostič.
Velenjski judoisti so v skupni razvrstitvi med 27 klubi osvojili odlično 7. mesto.
■
Karate
Uspešni na državnem prvenstvu
Velenjski karateisti so na ekipnem državnem prvenstvu, ki je bilo v nedeljo, 1. junija, na Polzeli dosegli odlične rezultate. Tokrat so s svojimi ekipami nastopili trije velenjski karate klubi - Karate klub Rudar Velenje, Karate klub Shotokan Velenje in Karate klub Velenje. V močni konkurenci 135 ekip iz 35 slovenskih klubov so v 26 kategorijah skupaj osvojili
Slovenska ženska nogometna liga, 20. krog
Rudar Škale - Radomlje 2:1 (0:0)
Strelke: 0:1 Bolha Monika (63), 1:1, 1:2 Lara Prašnikar (91, 92)
R. Škale: Horvat, Nagy, Sevšek, Gomboc,
Marolt, Bris, Levačič (od 86. Praprotnik), Aber-
šek ((od 34. Dervič (od 82. Lukek)), Ljubec,
Murič, Prašnikar.
Trener: Dušan Uršnik.
Drugi izidi: Krka - Jevnica 2:2 (1:1), Maribor
-	Teleing Pomurje Beltinci 1:7 (0:5), Velesovo
-	Ankaran Hrvatini 3:1 (1:0);igralke Preše
kar dva naslova državnih prvakov, tri naslove državnih podprvakov ter štiri bronaste medalje. V klubski razvrstitvi je Karate klub Shotokan Velenje zasedel osmo mesto, Karate klub Velenje in Karate klub Rudar Velenje pa petnajsto in šestnajsto mesto.
Državni prvaki v katah sta postali ekipi malčkov in starejših deklic iz karate kluba Shotokan Velenje, državni podprvaki pa ekipi najmlajših deklic in kadetinj Karate kluba Velenje in ekipa kadetov Karate kluba Rudar Velenje. Slednja je bila sestavljena iz dveh članov KK Rudar in
Tako so igrali
Slovenj Gradec proste. Vrstni red - liga za prvaka: 1. Pomurje 51 (173:7), 2. R. Škale 51 (79:10), 3. Radomlje 29 (43:39), 4. Maribor 26 (44:38); liga za obstanek: 1. Velesovo 27 (39:54), 2. Jevnica 24 (45:59), 3. A. Hrvatini 17 (22:81), 4. Krka 7 (8:75), 5. S. Gradec 3 (13:103).
Štajerska nogometna liga, 25. krog
Šoštanj - Lenart 2:0 (1:0)
Strelca: 1:0 Darko Radivojevič (36), 2:0 Tilen Celcer (46)
Šoštanj: Barukčic, Rebernik, Gegic, Bulajic, Podlesnik, Šabanovic (od 59. Šmon), Tič, Vasic, Radivojevič, Celcer (od 71. Mahmuto-
enega KK Shotokan Velenje, kar je dober zgled sodelovanja med velenjskimi karate klubi, ki bi s sestavljenimi ekipami na naslednjem državnem prvenstvu lahko dosegli še mnoge odlične rezultate. Po eno tretje mesto so v katah dosegle ekipe vseh treh klubov: malčice Karate kluba Velenje, mlajše deklice Karate kluba Rudar in starejši dečki Karate kluba Shotokan Velenje. V borbah so nastopile le tri velenjske ekipe, bronasto kolajno pa je dosegla moška članska ekipa Karate kluba Rudar Velenje.
■ joh
vič), Ramic,
Drugi izidi: Koroška Dravograd - Peca 2:0 (0:0), Tehnotim Pesnica - Marles hiše 2:0 (0:0), Zreče - Kovinar Štore 5:1 (3:0), Žalec -Mons Claudius 1:5 (0:3), Radlje - Fužinar 1:0 (1:0), Slovenj Gradec - Pohorje 4:0 (3:0). Vrstni red: Fužinar 59 (64:16), 2. Dravograd 52 (53:17), 3. Radlje 46 (39:26), 4. Lenart 45 (39:17), 5. M. Claudius 35 (41:32), 6. Zreče 34 (34:38), 7. Žalec 31 (34:51), 8. Marles hiše 29 (22:29), 9. Peca 28 (38:46), 10. Kovinar 28 (36:46), 11 Šoštanj (-3) 27 (28:33), 12. Pesnica 26 (35:49), 13. Slovenj Gradec 21 (28:53), 14. Pohorje 21 (23:61). 27. (zadnji) krog: Peca - Šoštanj (sobota, 7. junija)
Sinhrono plavanje
Rusalke sklenile sezono
Preteklo nedeljo so članice Kluba sinhronega plavanja Rusalka zaključile četrto sezono delovanja. Tokrat so zaključno revijo priredile na domačem bazenu v Velenju. Predstavile so se s številnimi koreografijami. K pestrosti programa so dodatno prispevale še gostje iz Sinhro kluba Krško in Skupine za skladnostno
plavanje Katalina iz Ljubljane. Večerni program je navdušil starše in ostale goste ter zaokrožil delo v sezoni 2013/14. Letos so se plavalke udeležile številnih nastopov znotraj in zunaj meja Slovenije ter se z osmimi osvojenimi kolajnami na prvem državnem prvenstvu obveznih prvin, ki je potekalo marca v Ljubljani, zelo izkazale. Vadbo bodo ponovno začele v mesecu septembru. Na začetku junija pa vabijo vse deklice, ki sta jim
voda in ples blizu, da se oglasijo na bazenu in se jim pridružijo.
Najuspešnejše plavalke se bodo 14. in 15. junija potegovale še za čim boljše rezultate na mednarodnem tekmovanju Austria Open - odpretem prvenstvu Avstrije, ki ga organizirajo na Dunaju. Tam se bodo srečale s plavalkami iz Avstrije, Madžarske, Hrvaške, Slovaške, Švice, Češke, Rusije, Nemčije, Izraela, Srbije in Bolgarije.
n
Garnbretova zmagovalka, Slemenškova sedma
V avstrijskem Imstu je 31. maja in 1. junija potekal mladinski evropski pokal v športnem plezanju. V okviru državne reprezentance sta se ga udeležili tudi plezalki iz ŠAO Velenje Tjaša Slemenšek in Janja Garnbret. V svoji kategoriji (YOUTH B) sta se v soboto na kvalifikacijah za finale med 49 plezalkami zelo uspešno prebili v izbor 10 najboljših za finalno tekmo, ki je
potekala v nedeljo. Največ je pokazala Janja Garnbret, ki je zasluženo stopila na najvišjo stopničko. Tjaša Slemenšek si je na kvalifikacijah za
finale delila prvo mesto, na koncu pa osvojila tudi pohvale vredno 7. mesto.
■ R.S.
city/center
Vse najboliie
Naš čas, 29. 5. 2014, barve: CM K, stran 10
18
GASILCI, MODROBELA KRONIKA
5. junija 2014
Strokovna ekskurzija
Več kot 40 članov Prostovoljnega gasilskega društva Velenje se je minulo soboto in nedeljo odpravi-
lo na precej zahtevno, a izjemno koristno in strokovno potovanje na Bavarsko v Nemčiji in v avstrijski
del Tirolske. Najprej so si ogledali enega od bavarskih gradov Ludvika II. Bavarskega Linderhof v dolini
Graswangtal, nato so se povzpeli z zobato železnico in gondolami na 2964 m Zugspitze nad Garmisch--Partenkirchnom, na najvišji vrh v Nemčiji. Tudi ogled 200 let stare pivovarne z degustacijo odličnega piva Stankerberger je bil zelo poučen in zanimiv. Nedeljo pa so izkoristili za doživetje znamenite dvakratne olimpijske skakalnice v Innsbrucku Bergisel, ogled mesta Innsbruck z znamenito zgradbo z zlatim nadstreškom ter umetniške virtualne galerije Svet kristalov tovarne Swarowski v kraju Wattens. Turistični del izleta so si plačali udeleženci sami, za strokovni del pa je nekaj denarja prispevalo društvo.
■ Jože Miklavc
Mladi gasilci so vzorniki
Luksemburg - Lokovica, 1. junija - Od 29. maja do 1. junija je v mestu Echternach potekal dvanajsti mednarodni mladinski simpozij CTIF. Udeležilo se ga je štirinajst držav, med njimi tudi mladi gasilci in mentorji iz Slovenije. Mladinci PGD Lokovica so skupaj z mentorjema in predsednikom mladinskega sveta GZS sodelovali na delavnicah in debatirali o različnih temah.
Pred začetkom delavnic jih je nagovoril Luksemburški princ in njegova izbranka. Predstavnike vsake države je osebno pozdravil in jim namenil nekaj vprašanj. Nato pa so se mentorji in mladi razdelili v skupine. Pogovarjali so se o požarni varnosti, komunikaciji, certifikatih in tem, ali so gasilci vzorniki. Pri vsaki temi so si izmenjali mnenja in izkušnje iz domačega okolja, potem pa primerjali z drugimi. Lokoviški gasilci so se domov vrnili z novim znanjem in izkušnjami, nova prijateljstva z mladimi gasilci iz vse Evrope pa bodo, pravijo, poskušali obdržati.	■
ns Adt

f é
i ;
TT -%
t*

Kolesarski izpiti -vozniki previdno!
Velenje - Danes (četrtek, 5. junija) dopoldan bodo učenci petih razredov osnovnih šol Šalek in Livada opravljali kolesarske izpite. Vozniki, bodite še posebej previdni in pozorni, ko boste peljali mimo teh dveh osnovnih šol!
Zapeljal s ceste
Velenje, 28. maja - V sredo ponoči je voznik osebnega avtomobila zaradi neprilagojene hitrosti v bližini odcepa za partizanske grobove na glavni cesti Velenje-Arja vas zapeljal s ceste. Pri tem se je lažje poškodoval, vendar je zdravniško pomoč odklonil.
Dvakrat v dežurno ambulanto
Velenje, 31. maja - Policisti včasih obiščejo tudi dežurno ambulanto. Sploh, če tam oskrbijo koga, ki zdravniško pomoč potrebuje zaradi posledic prometne nesreče ali kakšnega drugega neobičajnega dogodka.
V soboto popoldan so bili tam dvakrat. Prvič po tem, ko so tam oskrbeli poškodovanega voznika kolesa z motorjem. Ta je zaradi neprilagojene hitrosti padel in pri padcu utrpel lahke telesne poškodbe.
Kmalu za tem so bili tam še enkrat. V dežurni ambulanti so oskrbeli poškodovanega kolesarja in ga z reševalnim vozilom odpeljali naprej v Bolnišnico
Celje. Policisti so na osnovi zbranih obvestil in ogleda kraja ugotovili, da je padel v bližini Velenjke na Celjski cesti. Pri tem se je lažje poškodoval. Preizkus z indikatorjem alkohola pa je pokazal prisotnost alkohola.
Poskus vloma na deponijo odpadkov
Šmartno ob Paki, 1. junija - V nedeljo je neznanec poškodoval mrežo na vratih ograjene deponije z odpadki pri pokopališču. Hotel je ukrasti voziček z dvigalom. Pri dejanju ga je zalotil domačin, zato si je storilec premislil in s kraja pobegnil. Okoliščine policisti še preverjajo.
Vloma v avtomobila
Velenje, 2. junija - V ponedeljek je bilo vlomljeno v dva avtomobila, ki sta bila parkirana na dvorišču stanovanjske hiše Ceste na grič. V oba avtomobila je storilec prišel tako, da je razbil stekli na oknih. Vlomilec iz enega ni odnesel ničesar, iz drugega pa denarnico z vsebino, ki jo je imel lastnik v predalu armature.
Poskus vloma v vinsko klet
Velenje, 2. junija - V ponedeljek so policisti obravnavali poskus vloma v vinsko klet pri stanovanjski hiši v ulici Janka Ulriha. Vlomilcu je v klet uspelo priti, odnesel pa ni ničesar.
»Srake« so med nami
V zadnjem tednu so bili tatovi zelo aktivni - Najljubše so jim vsebine denarnic
Velenje, 27. maja - Začelo se je že v ponedeljek, čeprav je bila zadeva prijavljena dan ali dva kasneje. Na osnovni šoli Antona Aškerca je brez denarnice, ki jo je hranila v torbici odklenjene pisarne, ostala tam zaposlena. Iz odklenjenega avtomobila, parkiranega pred restavracijo Jezero, je zvečer izginila ženska denarnica rožnate barve z vsebino. Lastnica jo je tatu »ponudila« kar na sedežu. Iz nahrbtnika, odloženega na športnem igrišču osnovne šole Šalek, pa je popoldne izginil mobilni telefon.
V	sredo, 28. maja, popoldan so obravnavali prijavo oškodovanca, ki mu je s hodnika stanovanjskega bloka na Kersnikovi v Velenju nekdo ukradel zaklenjeno gorsko kolo srebrne barve.
V	petek, 30. maja, je iz torbice izginila še ena denarnica. Tokrat iz torbice v odklenjeni omari na Davčnem uradu Velenje. Iz zaklenjenega stanovanja v stanovanjski hiši na Subotiški cesti pa je tujemu državljanu nekdo iz kuverte vzel del denarja, del pa ga je pustil.
V	soboto, 31. maja, je neznanec iz lesene lope pri gasilskem domu v Topolšici vzel štiri kovinske stole. Pred skladiščem podjetja Osmi-ca na Koroški cesti pa so iz tovornega vozila z neznancem odšle cigarete.
Kraje so se nadaljevale v nedeljo, 1. junija. Iz odklenjene stanovanjske hiše na Koroški cesti v Velenju je nekdo odnesel več evrskih bankovcev. Dan za tem, v ponedeljek, 2. junija, je mlajša neznanka, daljših črnih las iz denarnice v torbici na verandi stanovanjske hiše na Koroški cesti v Šoštanju vzela nekaj denarja. Oškodovanka je storilko srečala v bližini hiše. Vprašala jo je, kaj želi, slednja pa ji je dogovorila,
da zbira prispevke za šolo. Potrdilo se je tisto - kdor laže, ta krade.
■
Iz policijske beležke
Malo kokaina, malo marihuane
Velenje, 28. maja - V sredo popoldan so policisti v Šaleku pri postopku moškemu zasegli kovinsko škatlico s prepovedano drogo, domnevno kokainom. V petek popoldan pa so na cesti na jezero mlajšima moškima zasegli papirnat zavitek in zvitek z marihuano.
Žaljiv do bivše
Šoštanj, 28. maja - V sredo se je v Ravnah bivši mož nesramno in žaljivo vedel
do bivše žene. Ker je odšel prej, preden so prišli v Ravne policisti, mu bodo plačilni nalog, ki mu pripada, izročili naknadno.
Zasegli dva avta
Velenjski policisti so v zadnjem tednu zaradi kršitev cestnoprometnih predpisov zasegli dva avta, enega v petek in enega v nedeljo.
Trikrat zaradi istega kršitelja
Topolšica, 27. maja - V torek dopoldan
so se policisti prvič zapeljali do Topolšice, kjer se je vidno pijan moški, gre za povratnika, v bližini Term žaljivo in nesramno vedel do krajanke, ki se je sprehajala z otrokom v vozičku. Napisali so mu plačilni nalog. Malo za tem so zaradi istega kršitelja posredovali v hotelu Vesna, kjer se je nedostojno vedel do gostov in zaposlenih. V hotelu se z njim niso srečali, ker je prej odšel, zato so se odločili, da mu bodo dodaten plačilni nalog izročili kako drugače. Dneva pa še ni bilo konec in v tretje gre rado. Policisti so popoldan tretjič posredovali zaradi istega kršitelja. Takrat se je
nedostojno vedel do zaposlenih in strank v trgovini. Ker se ob prihodu policistov ni pomiril, so ga pridržali do streznitve in napisali plačilni nalog za tri prekrške.
Vredno pohvale
Pohvala velja občanu, ki je policistom v sredo, 28. maja, izročil najden kontaktni ključ vozila znamke citroen. Lastnik ga lahko prevzame na PP Velenje. V soboto, 31. maja, okoli 13. ure je občan v trgovini Hofer v Pesju pozabil korekcijska očala. Jih bo najditelj prinesel na PP in si zaslužil pohvalo?
Varna vožnja s kolesom
Adil Huselja
Opravljanje kolesarskih izpitov za petošolce je bolj ali manj zaključeno. V preteklem tednu pa so zaključili tudi vseslovensko kolesarsko pobudo »Varno na kolesu«, namenjeno zagotavljanju prometne varnosti najmlajših kolesarjev. Pobudniki in soorganizatorji so zadovoljni s potekom in angažiranjem osnovnošolcev in njihovih učiteljev, saj je sodelovalo skoraj 2.500 učenk in učencev iz 92 osnovnih šol. Od oktobra 2013 do aprila 2014 so učenci pridobivali novo znanje v kolesarstvu. Za varno vožnjo so bistvenega pomena tehnično brezhibno in popolnoma opremljeno kolo ter ustrezna kolesarska čelada. Seveda ob upoštevanju prometnih pravil - predpisov, ki so pogoj za normalno vožnjo in »preživetje« na cesti.
V letu 2013 seje zgodilo 18.904prometnih nesreč, od tega 1.353prometnih nesreč z udeležbo kolesarjev, kar je sicer manj kot v letu 2012, ko so jih policisti evidentirali 1.451. Kolesarji so bili v 52,6 % ali 713 primerih tudi povzročitelji prometnih nesreč. Med navedenimi nesrečami seje v preteklem letu zgodilo 90 nesreč, v katerih so bili udeleženi kolesarji v starosti do 14 let, med njimi pa je bilo sedem hudo telesno poškodovanih, en kolesar seje smrtno ponesrečil. Sicer pa je med vsemi udeleženimi kolesarji bilo 16 (12 v letu 2012) mrtvih, 154 (198 v letu 2012) hudo telesno poškodovanih in 192 (250 v letu 2012) lahko telesno poškodovanih. V preteklem letu je bilo stanje bolj ugodno kot leto prej, kar pa ne pomeni, da stanja letos ne bi mogli oziroma morali izboljšati. Namreč vsaka praska ali resnejša poškodba, da o izgubljenem življenju niti ne govorimo, je odveč in preveč.
Mladi kolesarji so opravili kolesarske izpite, na katerih so pokazali tako poznavanje prometnih pravil kot sposobnost obvladovanja kolesa na cesti in v prometu. Prav je, da opozorim na pomembnost upoštevanja pravil, ne glede, ali gre za mlajše ali starejše in izkuše-nejše kolesarje, tako da:
•	vozimo po kolesarski stezi in če te ni, da vozimo ob desnem robu vozišča v smeri vožnje;
•	upoštevamo pravila varne vožnje ne glede na to, ali se vozimo sami, v paru ali v skupini kolesarjev, pri čemer vožnja v skupini kolesarjev zahteva dodatno pozornost pri »vzdrževanju« varnostne razdalje med kolesarji;
•	med vožnjo ne izpuščamo krmila iz rok, ne prevažamo predmetov ter ne počnemo stvari, ki ovirajo vožnjo ali zmanjšujejo stabilnost;
•	pri vožnji uporabljamo kolesarska oblačila odsevnih barv ali z odsevnimi trakovi, priporočljiva in zelo učinkovita pri zagotavljanju vidnosti pa je uporaba odsevnih - fluorescentnih brezrokavnikov;
•	je kolo opremljeno z odsevniki s sprednje, zadnje in bočnih strani, ponoči in ob zmanjšani vidljivosti pa mora biti na sprednji strani bela luč za osvetljevanje vozišča (in da nas vidijo drugi udeleženci v prometu!), na zadnji strani pa rdeča pozicijska luč;
•	je kolo tehnično brezhibno;
•	med vožnjo uporabljamo kolesarko čelado, priporočljiva pa je uporaba tudi rokavic in zaščitnih očal (pri izbiri opreme naj ima praktična uporabnost prednost pred estetskim videzom);
•	pri vožnji pozorno opazujemo stanje vozišča, čemur je treba prilagajati tudi hitrost vožnje;
•	pozorno spremljamo okoliščine oziroma vse, kar se dogaja spredaj in zadaj;
•	kolesarimo spočiti in ustreznem psihofizičnem stanju, brez (predhodnega) uživanja alkoholnih pijač ali drugih prepovedanih substanc.
Vožnja s kolesom je lahko tudi zabavna, kar ne pomeni, da lahko ignoriramo cestna pravila in druge udeležence. Ob prometni nesreči smo na kolesu veliko bolj ranljivi in ogroženi kot v avtomobilu. Zato je prav, da smo med vožnjo dodatno pozorni, saj gre za našo varnost. Ce sami ne spoštujemo predpisov - ali lahko to pričakujemo od drugih? Z upoštevanjem pravil bo kolesarjenje bolj varno in s tem tudi bolj prijetno. Pri tem pa ne pozabimo na mlajše kolesarje, ki so poleg razposajenosti tudi bolj neizkušeni in tako tudi bolj nepredvidljivi. Srečno!
Celo elektriko kradejo
Šoštanj - V Šoštanju kradejo celo elektriko. Pa ne tako, da bi šli ponjo s košaro v TEŠ, ampak s priklopom na tuje odjemno mesto. Zaradi enega (ali več) takih, ki so izkoristili odjemno mesto Občine Šoštanj, mora ta elektro podjetju poravnati precejšen znesek, celih 7.500 evrov. Kdo je porabil za toliko elektrike, se ne ve.
■ mkp
■
Naš čas, 5. 6. 2014, barve: CM K, stran 6
UTRIP	5. junija 2014
UTRIP
19
Živeti z diabetesom ni (vedno) lahko
Na srečanju več kot 1200 udeležencev - V petek okrogla miza, v soboto predstavitev delovanja referenčnih ambulant
Topolšica, 31. maja - V organizaciji Društva diabetikov Velenje pod okriljem Zveze društev diabetikov Slovenije je v soboto v parku Term Topolšica in bližnji okolici potekalo 19. športno-rekreativno srečanje diabetikov Slovenije. Na tej vsakoletni tradicionalni prireditvi se je zbralo več kot 1200 članov iz 41 društev, ki združujejo 18 tisoč članov. Diabetiki iz Šaleške doline so se organizacije takšnega srečanja po letu 2005 lotili že drugič. Skupaj
V Topolšici se je v soboto družilo 1200 diabetikov iz 41 slovenskih društev. Eni so »športali«, kar je ob njihovi bolezni zelo priporočljivo, drugi pa so uživali v parku, kjer so jim, če so
želeli, preverili tudi sladkor in druge krvne vrednosti.
s Termami Topolšica so se izkazali kot odlični organizatorji. Srečanja sta se poleg članov društev udeležila tudi župana Šoštanja in Šmar-tnega ob Paki, predsednik države Borut Pahor pa je zaradi zasedenosti svoj prihod moral odpovedati.
V soboto, po zgodnji dopoldanski otvoritvi z bogatim kulturnim programom in nagovori, so se diabetiki pomerili v štirih športnih panogah: balinanju, odbojki, pikadu in ruskem kegljanju. Tisti malo manj športno naravnani, pa fizično še vedno zelo aktivni so izbirali med dvema različno zahtevnima pohodoma v lepem naravnem okolju Topolšice. V bližnjem domu za var-
stvo odraslih Zimzelen je bil organiziran ogled delovanja doma in predavanje dr. Rajka Golobineka na temo Prebavni trakt, v hotelu Vesna pa je bila predstavljena terapija imenovana »joga smeha«. Zdaj v Sloveniji že kar dobro znana potujoča predstavitev Senzorium bolečine je bila tokrat na ogled in preizkus udeležencem srečanja v prostorih Term Topolšica. Tam je v petek potekala tudi okrogla miza, na kateri so udeleženci govorili o svoji bolezni, ki je še vedno tabuizirana. Mnogi je ne priznajo. Ne sebi, ne drugim. Mnogi se še vedno ne zavedajo, da lahko bolezen, ki postaja epidemija 21. stoletja, obvladujejo le, če so
disciplinirani in se držijo navodil za zdravo življenje, sicer so lahko posledice zelo hude. O tem pa so v soboto dopoldne govorili tudi na novinarski konferenci, na kateri so predstavili delovanje referenčnih ambulant, v katerih odkrivajo nove in nove bolnike z diabetesom. Ta je zaradi prekomerne teže v velikem porastu tudi med otroki. Več o tem, kaj država pripravlja na nacionalni ravni, da bi bilo posledic bolezni in novih bolnikov čim manj, in več o pomenu referenčnih ambulant v tem procesu pa prihodnjič.
■ bš, foto: Franc Čas
Zgodilo se je ...
od 6. do 12. junija
Al
-	6. junija 1941 je šef civilne uprave za Spodnjo Štajersko z odredbo zaplenil premično in nepremično premoženje vseh premogovnikov in elektrarn in ustanovil delniško družbo, ki je prevzela vsa podjetja, ki so se na Spodnjem Štajerskem ukvarjala s pridobivanjem in distribucijo energije, torej tudi velenjski premogovnik s termoelektrarno;
-	leta 1961 je v začetku junija Rudnik lignita Velenje v Fiesi dogradil nov počitniški dom z 62 ležišči;
-	6. junija 1990 so v Gorenju ustanovili Neodvisni sindikat;
-	leta 1999 so 6. junija nogometaši-ce Škal osvojile slovenski pokal;
-	7. junija 1941 so Nemci iz Slovenije odpeljali prvi transport štajerskih Slovencev v izgnanstvo v Srbijo;
-	8. junija 1996 je bila pred Rdečo dvorano v Velenju zaključna prireditev akcije »Veter v laseh - s športom proti drogi«; v akciji, ki je potekala v osmih večjih slovenskih mestih, je sodelovalo 3000 mladih športnikov, na zaključni prireditvi v Velenju pa se je v košarki, odbojki in rolanju pomerilo 350 najboljših mladih tekmovalcev iz vse Slovenije;
-	nogometaši velenjskega Rudarja so junija leta 1977 postali republiški prvaki in se uvrstili v 2. jugoslovansko nogometno ligo;
i n
*
Mp
Kip Edvarda Kardelja v Velenju (Foto Arhiv Muzeja Velenje)
-	leta 1508 je bil 9. junija v Rašči-ci rojen Primož Trubar, najpomembnejši slovenski verski reformator in avtor prvih slovenskih knjig Katekizma in Abecednika, ki so ju natisnili leta 1550;
-	10. junija 1912 je v Ljubljani umrl
slovenski pesnik Anton Aškerc, ki si je kot kaplan nekaj let služil tudi v Škalah pri Velenju;
-	10. junija 1990 je Tovarno gospodinjske opreme Gorenje Velenje obiskal predsednik izvršnega sveta nekdanje Jugoslavije Ante Markovič;
-	11. junija 1981 so vsi zbori velenjske občinske skupščine na skupni seji obravnavali predlog predsedstva občinske konference SZDL, da se mesto Velenje po Josipu Brozu - Titu preimenuje v Titovo Velenje, in se soglasno izrekli za to preimenovanje;
-	12. junija 1982, ko so na Kardeljevem trgu v Velenju odkrili okoli 3 metre visok kip Edvarda Kardelja, delo kiparja Stojana Batiča, pa so tudi uradno ustanovili Krajevno skupnost Edvarda Kardelja, ki je bila že 26. krajevna skupnost v takratni občini Velenje.
■ Damijan Kljajič

Podjetniki, pokličite nas in se nam pridružite, postanite del vaše in naše rubrike VEDEŽ. Seznanite naše bralce s svojimi storitvami. Info: 03 898 17 50
<j^TOPgozd
031 397 508 031 593 083
Klasična mesnica v Starem Velenju | KAMNOSEŠTVO PODPEČAN SEBASTJAN, s. p.
Tel.:.03.587.5.630
Salek 20, Velenje, teL 03 897 0300
GSM: 070 849 569, deL£as: 8.-16, sob. 8.-13. ure
Izdelava In montaža nagrobnih spomenikov, okenskih polic, granitnih stopnic In tlakov, kuhinjskih In kopalniških pultov. Dobava okenskih polic v dveh delovnih dneh! Izdelava žamega spomenika v 14 dneh.
KLJUB VIŠJEMU DDV-JU
NIZAMO
wwwJiamnosest«Hi«tacaul
ribogojnica-spegelj.si S 031 50 20 89
m
oroskoo
Oven 21. 3. - 20. 4.
Doletelo vas bo razočaranje, vendar pa vas to ne bo vrglo iz tira. Kmalu boste namreč spoznali, da stvari niso tako črne, kot jih vidite vi. Videli boste, da se ne splača obremenjevati s preteklimi težavami. Pustite, da se stvari odvijejo same od sebe in se iz njih razvije nekaj novega. Če boste nestrpni in boste to tudi pokazali, se vam bo maščevalo, saj se bo vse odvijalo v napačno smer. Tako pri zdravju kol pri financah vam ta mesec kaže izjemno dobro, kar se bo pokazalo že v prvih dneh junija. A se tega še ne zavedate. Ko se boste, boste čisto drugače razmišljali o nekem projektu, ki ste ga ravno zaradi denarja dali na stranski tir. Morda ga uresničite še to poletje. Ali pa si privoščite dopust, o katerem sanjate že nekaj let.
Bik 21. 4. - 20. 5.
Obdobje žalosti in nepojasnjene potrtosti bo počasi minevalo. A res počasi. Dobro se zavedate, kje delate napake, a si ne znate pomagati. Marsikatera težava vas omejuje na poti v boljše življenje. Preveč boste pričakovali od ljudi, ki vas obdajajo, saj jim boste čisto preveč zaupali. Odločite se, da ste svobodni in se ne obremenjujte več z drugimi. Nujno potrebujete sprostitev od vsakdanjih skrbi, saj kratek dopust ni odpihnil težav, ki so se kopičile kar nekaj časa. Če se le da, vsaj še kakšen vikend preživite daleč od doma. To naj bo tudi čas za razmislek o stvareh, ki jih nameravate narediti še to poletje. Nepremišljena dejanja vas namreč lahko drago stanejo. Rešitev imate pred nosom, le videti je nočete. Ker ste še vedno preveč trmasti.
Dvojčka 21. 5. - 21. 6.
Precej nemirni boste. Predvsem zato, ker se ne boste mogli sprijazniti s tem, kar se vam dogaja. Vzemite si nekaj časa samo zase in si privoščite sprostitev. To lahko uživate tudi v majhnih dozah, ni treba, da imate prevelika pričakovanja, ki jih potem nikoli ne uresničite. Proti koncu prihodnjega tedna boste spoznali osebo, ki bo kasneje v življenju še močno vplivala na vaše odločitve. Čeprav boste sprva nezaupljivi, boste kmalu ugotovili, da gre za resnično dobrega prijatelja. A izkušnje iz preteklih let vas bodo izučile, zato ne boste zaupali na prvo žogo. Pazite na svoje zdravje, saj boste ob spreminjajočem se vremenu težko ušli prehladu. Tudi spali boste precej nemirno. Glava bo prepolna težkih misli. Tokrat upravičeno.
Rak 22. 6. - 22. 7.
Marsikaj se vam bo dogajalo v naslednjih dneh, saj bo teden intenziven, kot že dolgo ne. O nekaterih težavah, ki so se nakopičile v zadnjih tednih, boste razmišljali drugače kot prej. Že ob koncu tega tedna pa boste spoznali, da ste zadovoljni s tem, kar ste dosegli v zadnjem obdobju in se pomirili. Nekaj prihodnjih dni bo po tem za vas res veselih, česar se boste začeli zavedati že v ponedeljek. Povod bo zelo prijeten, še nekaj dni vam bo jemal dih in privabljal nasmeh na obraz. Veselili se boste časa z družino in prijatelji, saj samoto prenašate z veliko težavo. Tudi zdravje vas ne bo pustilo na cedilu. Ker se v naravi počutite izjemno dobra, izkoristite lepe dneve za izlete
čim dlje od doma in vsakdanjika. Četudi bodo kratki, bodo sladki.
Lev 23. 7. - 23. 8.
Če se bo vaše obnašanje nadaljevalo, se vas bodo ljudje začeli izogibati. Mnogim se bo zdelo, da ste upornik brez razloga, le vi pa boste točno vedeli, zakaj se obnašate tako kot se. Tokrat boste res vztrajni. Uprli se boste bližnji osebi, saj boste tokrat imeli veliko moči. Vsi argumenti so na vaši strani. Čeprav se boste počutili ujete, dobro premislite, če se vam splača kregati. Če boste preveč nepopustljivi, lahko pride do nerazrešljivega spora. Samskim se obeta avantura, ki je zlepa ne boste pozabili. Če se boste vsaj malo potrudili, se lahko razvije v dolgotrajno razmerje ali pa vsaj v iskreno prijateljstvo. Tokrat bo res vse odvisno od vas. Saj vam ni treba hiteti, le stikov nikar ne prekinite. Krepko bi vam bilo žal, saj ste naleteli na res sorodno dušo, ki vas bo znala spraviti v dobro voljo. To danes veliko šteje.
Devica 24. 8. - 23. 9.
Jutri bo kazalo, da je pred vami lep konec tedna. Potem pa se bo zalomilo. Napačno boste presodili situacijo in reagirali, kakor najbolje znate. Bližnji osebi se boste zato zelo zamerili, čeprav sprva ne boste vedeli, kaj ste naredili narobe. Situacijo lahko popravi le iskreno opravičilo, nekaj pa vas bo tudi stala, saj je drugače ne boste mogli rešiti. Tokrat vam ne bo težko seči v denarnico, saj boste prali tudi slabo vest. Imeli boste veliko notranje moči, vendar se boste vseeno počutili nekoliko utesnjeni. Ko boste s svojimi najdražjimi, mislite najprej na njih, šele potem na sebe! Zelo vam zamerijo, ker ste zadnje čase čisto v svojem svetu, okoli sebe pa sploh ne vidite. Eni vas imajo za sebične, drugim ni mar. Le vi pa veste, zakaj ste taki kot ste.
Tehtnica 24. 9. - 23. 10.
Preveč dela boste imeli in to vam bo resnično pilo energijo. Poslovno se prav v teh dneh začenjajo precej trdi časi. Ker ste to pričakovali, vsaj presenečeni ne boste. Ne bo pa vam lahko. Pogrešali boste vsakodnevni pozitivni stres, ki vas dela le še bolj inovativne. Zdelo se vam bo, da ste z neko svojo idejo doživeli izjemen uspeh. In tokrat vas občutek ne bo varal. Dokončali boste predolgo nedorečeno zgodbo, karvas bo napolnilo z energijo. Oddahnili si boste. Čeprav bo teden po eni strani naporen, bo pol lepih zgodb. Breme iz preteklosti še vedno rahlo vplivalo na vaše počutje, a bodo začela izgubljati svojo moč. Ljubezen? Zadovoljni boste, saj boste ves čas čutili, da vas ima partner iskreno rad. In da vam v vsem stoji ob strani.
Škorpijon 24. 10. - 22. 11.
Prihaja obdobje, ko si boste vzeli več časa za tuhtanje. Veliko boste razmišljali predvsem o zapletih iz preteklosti, ki še vedno vplivajo na vaše življenje. Ko jih boste razumeli, se vam odpirajo možnosti, da dokončno razčistite s temi dogodki. Ljudem, ki jih ne poznate dobra, ne zaupajte na slepo. Pazite tudi, koliko svojih želja in načrtov jim boste razkrili, saj eni komaj čakajo, da dobre ideje pripišejo sebi. Sredi prihodnjega tedna boste spet boljše volje, vse se bo odvijalo tako, kot ste si zamislili in zaželeli. Vmes pa se bo zgodilo še marsikaj. Torkov dogodek vas bo precej razjezil, a tega ne boste pokazali. Vse boste držali v sebi. Da to ni zdravo, že veste, a tokrat ne boste
znali drugače. Ker vas bo strah pokazati prava čustva.
Strelec 23. 11. - 21. 12.
Prihodnji dnevi bodo za vas zelo ustvarjalni. Mesec junij vam nasploh prinaša veliko pozitivne energije, zato to izkoristite na vseh področjih. Ker vam bo tako dobro šlo, boste dobili občutek, da obvladate vse, kar se dogaja okoli vas. Vendar pa vseeno ne bodite preveč samozavestni. Zadržite kakšno misel tudi zase, saj vam predolg jezik lahko prinese precej nevšečnosti. Into predvsem na poslovnem področju, kjerše niste izplavali iztežav, čeprav ste že nad gladino. Premislite o drugačni organizaciji svojega dela. Spremembe so vedno stresne, a tokrat bo vredno. Morda ravno v tem tiči ključ k večji motivaciji, ki jo potrebujete tudi vi. Rutina vas od nekdaj ubija. Doma bo napeto. Žal ne boste vedeli, kako to rešiti. Pokažite, da vam ni vseeno.
Kozorog 22. 12. - 20. 1.
Naslednji dnevi bodo precej naporni. Čas je, da se spustite na realna tla in končno sprevi-dite, da vas neka oseba le izkorišča. Najboljše bi bilo, če s to osebo prekinete vse stike, saj vam jemlje preveč energije in čustvenega miru. V teh dneh boste s pomočjo pomembnih dogovorov dokončali neko delo, ki se vleče že nekaj tednov. Uspeh je zagotovljen. Denar vam tokrat ne bo pomemben. Važno vam bo, da boste spet zadovoljni, predvsem pa, da boste lahko mirni. Ko bo kazalo, da vam gre spet vse kot po maslu, bo počilo na čustvenem področju. Igrate se z ognjem, kar boste spoznali, ko boste ugotovili, da je vaš partner nekomu iskreno všeč. Streznite se in ukrepajte, preden bo prepozno. Tokrat brez umazanih iger, ker gre zares.
Vodnar 21. 1. - 20. 2.
Dnevi vam bodo polzeli med prsti, spet se vam bo zdelo, da vseteče prehitro. Ustavili pa se boste na točki, ko sami ne boste znali naprej. A brez skrbi, le motivacije vam je zmanjkalo, vse ostalo ste zastavili tako kot je treba. Spoznali boste, da imate iskrene prijatelje, ki so vam kadarkoli pripravljeni pomagati. Teden bo minil brez večjih pretresov, rahlo se boste zapletli le v finančne težave, saj ste v zadnjem času preveč zapravljali. Ker ste uporabili le zaloge, ne bo posledic, če se pravočasno vzamete v rake. Spoznali boste, da ste partnerju naložili preveliko breme. Čeprav tega ne bo priznal, bo zaradi tega med vama prišlo do napetosti. Poskrbite, da ga pravočasno razbremenite. In mu pokažite, da zaradi tega ni v vaših očeh vreden nič manj.
Ribi 21. 2. - 20. 3.
Prve dni prihodnjega tedna boste živčni, saj vam bodo v službi naložili čisto preveč dela. Ob tem nihče ne bo znal opaziti, koliko ste ga v resnici že opravili. Ker to ne bo nič novega, se potrudite, da boste sproti obnavljali energijo. Drobne stvari, ki vas res veselijo, vam bodo tudi tokrat pomagale, da boste zdržali vse pritiske. Vsaj kar se dela tiče. Slabše bo na čustvenem področju. S partnerjem boste tako odtujena, da vas bo začelo resno skrbeti. Najhuje bo, ker se ne vi in ne on ne boste trudili, da se stanje popravi. Kot da nimata več moči, da se borita za vajino zvezo. Družinske težave boste poskusili skriti pred drugimi, čeprav vam to ne bo preveč uspevalo. Na obrazu vam bo pisalo, da niste srečni. Čustev žal še vedno ne znate skriti.
(SDA DJDJ$) afua|9A 'D pi D^iujDig DUOUJ|$ Djsao 00'8L op 00'ZL PO isd - uod
009 6W LfrO m	"
¡nrvvv a ooiao . , .
HIN1V1 DAd
3N3D miN OaON
a6o|qo aupi - asaADz - ajadoj.
Naš čas, 29. 5. 2014, barve: CM K, stran 10
20
TV SPORED
5. junija 2014
Četrtek,		Petek,		Sobota,		Nedelja,		Ponedeljek,		Torek,		Sreda,
5. junija	1	6. junija	1	7. junija	1	8. junija	1	9. junija	1	10. junija	1	mm* •• 11. junija
TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T
07.00	Poročila
07.08	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.08	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.08	Dobro jutro
10.00	Poročila
10.08	Dobro jutro 10.35 Milijoni skriti v kamnih,
12.00 12.25 13.00 13.30 14.20 15.00 15.10 15.45 15.50 15.55 16.05 16.30 17.00 17.20 17.50
18.05 18.35 18.40 18.55 19.00 20.00 21.30 22.00 23.05 23.35
O živalih in ljudeh, tv Maribor Na vrtu, tv Maribor Dnevnik, vreme, šport Odkrito, ponov. Slovenci v Italiji Poročila Mostovi Hidak Bela, ris. Adi v morju, ris. Vse o Rozi, ris. Firbcologi, odd. za otroke Služkinja, igrani film Poročila, vreme, šport
01.00	Dnevnik, vreme, šport
01.50	Dnevnik Slovencev v Italiji
02.10	Infokanal
TV SLO T
07.00	Zakaj?, ris.
07.05	Primer za prijatelje, ris.
07.10	Poniji z Zvezdnega griča, ris.
07.15	Pokukajmo na Zemljo, ris.
07.20	Mili in Moli, ris.
07.30	Gospodič Jakob, ris.
07.35	Hura za Hopka, ris.
07.55	Minuta v muzeju
08.00	Klasične pravljice, ris.
08.05	Bukvožerček
08.10	Male sive celice, tv kviz
08.55	Daleč od doma, dok. film
09.10	Otroški kanal
10.15	Evropski magazin
13.20	Slovenski vodni krog: Rinža
14.00	Prva svetovna vojna in predori
smrti, 1/2
15.00	Točka preloma
16.40	Nogomet - prijateljska tekma:
Urgvaj -Slovenija, posnetek
19.00	Ulična košarka, reportaža
19.05	Točka, glasb. odd.
19.50	Žrebanje Deteljice
20.00	Vse za nogomet, belg. film
21.30	Inšpektor Banks, 3/3
23.05	Točka, glasb. odd.
23.50	Zabavni kanal
pop
i 06.00 Roli Poli Oli, ris.
06.25	Sabrinino skrivno življeneje, ris.
06.45	Dežela konjičkov, ris.
07.10	Charlie Brown in Snoopy, ris.
07.15	Budva na morski peni, nan.
08.20	Želim te ljubiti, nan.
09.15	Tv prodaja
09.30	Sila, nan.
10.25	Tv prodaja
10.40	Vrtinec življenja, nan.
11.35	Tv prodaja
11.50	Prenovimo kopalnico, ang. ser.
12.15	Princeska, kanad. ser.
12.45	Budva na morski peni, nan.
13.55	Na trdnih tleh, nan.
14.50	Črni seznam, nan.
15.45	Želim te ljubiti, nan.
16.45	Sila, nan.
17.00	24ur popoldne
17.10	Sila, nan.
17.55	Vrtinec življenja, nan.
18.55	24ur, vreme
19.00	24ur
20.00	Epilog
21.00	Mentalist, nan.
21.55	24ur zvečer
22.25	Črni seznam, nan.
23.20	Na trdnih tleh, nan.
00.15	Na robu znanosti, nan.
01.10	24ur
02.10	Zvoki noči
08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, informativna
oddaja 10.30 Oglasi 10:35 Pop corn
11:35 Aktualno: 10 let društva za
fibromialgijo 12:35 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 13.00 Videospot dneva 13.05 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Čas za nas - mladi za Veleje:
Veleje dogaja 18.40 Regionalne novice 2 18.45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.10 Videospot dneva 19.15 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Naj viža: hišni ans. Avsenik,
ans. Potepuhi 21.15 Regionalne novice 3 21.20 Mura Raba TV 21.50 Napovedujemo 22.00 Iz oddaje Dobro jutro,
informativna oddaja, ponovitev 23.30 Videospot dneva 23.35 Videostrani, obvestila
Pogled na ... Barjanko, dok. odd.
Funkcije mokrišč Moji, tvoji, najini, 4/35 Pipi in Melkijad, ris. Bacek Jon, ris, Vreme
Dnevnik, vreme, šport Referendum o arhivih - soočenje Prava ideja! Odmevi, vreme, šport Osmi dan Sveto in svet
06.05	Odmevi
06.55	Dobro jutro
07.00	Poročila
07.08	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.08	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.08	Dobro jutro
10.00	Poročila
10.08	Dobro jutro
10.35	Globus
11.05	Prava ideja!
11.55	Sveto in svet
13.00	Dnevnik, vreme, šport
13.30	Referendum o arhivih -
soočenje, ponov.
15.00	Poročila
15.10	Mostovi Hidak
15.50	Mali kralj, ris.
15.55	Aktivatorji: Hlodokracija
16.05	Razred zase, ponov.
16.30	Kaj govoriš?-So vakeres?
17.00	Poročila, vreme, šport
17.20	Naš človek v Sudanu, dok. odd.
18.05	Moji, tvoji, najini, 5/35
18.35	Mili in Moli, ris.
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Slovenski pozdrav, narodnozab. odd.
21.25	Na lepše
22.00	Odmevi, vreme, šport
23.05	Polnočni klub: Provincialci
00.15	Kaj govoriš?-So vakeres?
00.30	Naš človek v Sudanu, dok. odd.
01.20	Dnevnik Slovencev v Italiji
01.45	Infokanal
TV SLO T
07.00	Zakaj?, ris.
07.05	Primer za prijatelje, ris.
07.10	Poniji z Zvezdnega griča, ris.
07.15	Pokukajmo na Zemljo, ris.
07.20	Mili in Moli, ris.
07.30	Gospodič Jakob, ris.
07.35	Hura za Hopka, ris. nan.
07.55	Minuta v muzeju, ris.
08.00	Klasične pravljice: Rdeča
kokoška, ris.
08.05	Firbcologi: O molži, mobilnosti
in kanalih
08.30	Harmonije Evrope: Slovenija
08.45	Megabiti energije, dok. odd.
09.00	Otroški kanal
09.30	Zabavni kanal
10.15	Dobro jutro
12.45	Točka, glasb. odd.
14.10	Blaž Šparovec, Simf. orkester
RtvS
15.10	Na obisku
15.40	Slovenski magazin
16.15	Mostovi Hidak
16.45	Žogarija
17.20	Odsev zmage, dok. film
18.15	Osmi dan
18.45	Knjiga mene briga
19.05	Točka, glasb. odd.
20.00	Cesar Franc Jožef in 1.
svetovna vojna, dok. odd.
21.00	Boljši človek, 4/4
21.50	Ofsajd, iranski film
23.20	Točka, glasb. odd.
00.10	Zabavni kanal
07.00	S soncem v očeh: Pogrešanje
07.10	Kaj bo zrasjo? Korenček
0.15	Zgodbe iz Školjke: Bine
07.35	Vetrnica: Andrej in žoga
07.40	Fračji dol, ris. nan.
08.05	Trnovo robidovje, ris. nan.
08.30	Vetrnica: Koderček in Teodor
08.40	Juvi, aerobika za otroke, anim. ser.
08.45	Studio Kriškraš: Obisk
09.15	Vetrnica: Metulji
09.20	Ribič Pepe
09.40	Izjemne dogodivščine Sama
Foxa, 11/26
10.05	Male sive celice, tv kviz
10.45	Infodrom
10.55	Hikaru čisti hišo, igrani film
11.15	Dumbo, am. ris. film
12.20	Razred zase: Izmenjave
13.00	Dnevnik, vreme, šport
13.25	Tednik
14.20	Prava ideja!
14.50	Na lepše
15.15	Alpe, Donava, Jadran
15.50	Zgodbe izza obrazov: Družina
gasilcev, 1/3
16.20	O živalih in ljudeh, tv Maribor
17.00	Poročila, vreme, šport
17.15	Na vrtu, tv Maribor
17.40	Prva svetovna vojna in predori
smrti, 2/2
18.30	Ozare
18.40	Larina zvezdica, ris.
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Viktorji 2014
22.00	Čefurji raus, film
23.40	Poročila, vreme, šport
00.10	Skrivna država, 2/4
00.55	Ozare, ponov.
01.00	Dnevnik, ponov.
01.50	Dnevnik Slovencev v Italiji
02.15	Infokanal
TV SLO T
09.15 Slovenci v Italiji 09.45 Slovenci po svetu 10.35 Podoba podobe 11.05 Osmi dan
11.45 Polnočni klub: Provincialci 13.20 Kajak kanu, svetovni pokal, prenos
15.00 7. dan druženja in gibanja vseh
generacij, reportaža 15.30 Nogomet, vrhunci evropske lige,
pregled sezone 16.30 Velike sanje, nem. film 18.20 Nogomet - Pot v Brazilijo, 16. del
18.55 Formula 1: velika nagrada
Kanade, kvalif., prenos 20.05 Odsev zmage, dok. film 21.00 Nogomet, prijateljska tekma, Argentina - Slovenija, prenos 23.30 Bleščica, odd. o modi 00.00 Na lepše 00.30 Zabavni kanal
07.00	Dojenček, ris.
07.05	Nanigugu, ris.
07.10	Pravljice o zobnih miškah, ris.
07.15	Svet živali, ris.
07.17	Pokukajmo na Zemljo, ris.
07.20	Drago, ris.
07.25	Trala trali, ris.
07.30	Manja, ris.
07.40	Viki Vijak: Strah pred morjem
07.50	Vse o Rozi, ris.
08.00	Kuhanje? Otročje lahko!, ris.
08.05	Minuta v muzeju: Keramika s
čudesi stvarjenja
08.10	Larina zvezdica, ris.
08.20	Svetovalka Hana, ris.
08.30	Mucika, ris.
08.45	Pozabljeni igrači, ris.
08.55	Mili in Moli, ris.
09.10	Zoran in Žarko, ris.
09.20	Knjiga o džungli, ris.
09.30	Pokukajmo na Zemljo: Alžirija, ris.
09.35	Marcelino Kruh in vino, ris. nan.
09.55	Pujsa Pepa, ris.
10.00	Hura za Hopka, ris. nan.
10.25	Minuta v muzeju: Keramični panel z rastlinskim okrasjem
10.30	Kapitan Sabljezobi, 12/26
10.45	Prisluhnimo tišini, izob. odd.
11.20	Ozare, ponov.
11.25	Obzorja duha: Občestvena
ekonomija
12.00	Ljudje in zemlja, tv Koper
13.00	Dnevnik, vreme, šport
13.25	Slovenski pozdrav
15.05	Kakor lev, franc. film
17.00	Poročila, vreme, šport
17.15	Miranda (I.), 1/6
17.50	Komisar Rex (XI.), 1/12
18.40	Mucika, ris.
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.00	37 dni, 2/3
21.00	Intervju: Tomaž Vesel
22.00	Izredni Odmevi, vreme, šport
22.55	Slovenci in 1. svetovna vojna
1914 - 1918, 2/5
23.40	Alpe, Donava, Jadran
00.10	Dnevnik, vreme, šport
01.00	Dnevnik Slovencev v Italiji
01.30	Infokanal
TV SLO T
08.15	Globus
08.45	Alpe, Donava, Jadran
09.35	Evrovizijski mladi glasbeniki
2014
11.45	Žogarija
12.10	Rad igram nogomet
12.50	Kajak kanu - sp, prenos
14.25	Rokomet, kvalif. za sp (M),
Madžarska - Slovenija, prenos
16.25	Andrej Saharov, neodvisen
človek, dok. odd.
18.00	Izziv smrti, ang. film
19.35	Žrebanje Lota
19.50	Formula 1: velika nagrada
Kanade, prenos
22.00	Pekel Normandije, dok. odd.
23.40	Očetnjava, tv igra
05	Zabavni kanal
06.15 Utrip
06.25 Zrcalo tedna
06.55 Dobro jutro
07.00 Poročila
07.08 Dobro jutro
08.00 Poročila
08.08 Dobro jutro
09.00 Poročila
09.08 Dobro jutro
10.00 Poročila
10.08 Dobro jutro
10.35 Obzorja duha: Občestvena
ekonomija 11.50 Ljudje podeželja: Pujsi na
internetu, dok. ser. 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.35 Polnočni klub: Provincialci,
ponov. 15.00 Poročila 15.10 Dober dan, Koroška 15.45 Marcelino Kruh in vino, ris. nan. 16.10 Juvi, aerobika za otroke, anim. ser.
16.15 Studio Kriškraš: Obisk 17.00 Poročila, vreme, šport 17.20 Duhovni utrip 17.30 Brata Gustav in Benjamin Ipavec
18.00 Moji, tvoji, najini, 6/35 18.25 Risanka 18.35 Knjiga o džungli, ris. 18.55 Vreme
19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Tednik 21.00 Studio city 22.00 Odmevi, vreme, šport 23.05 Umetni raj: 67. Canski filmski festival
23.35 Knjiga mene briga: Joh Lennon 23.55 Slovenska jazz scena: 1.
tekmovanje jazzovskih skupin in solistov, zaključni večer 01.10 Duhovni utrip 01.20 Dnevnik, ponov. 02.10 Dnevnik Slovencev v Italiji 02.35 Infokanal
TV SLO T
07.00	Zakaj?, ris.
07.05	Primer za prijatelje, ris.
07.10	Poniji z Zvezdnega griča, ris.
07.15	Pokukajmo na Zemljo, ris.
07.20	Mili in Moli, ris.
07.30	Gospodič Jakob, ris.
07.35	Hura za Hopka, ris. nan.
07.55	Minuta v muzeju
08.00	Klasična pravljica, ris.
08.05	Infodrom
08.10	Besedi na sledi: Anton Tomaž
Linhart, nan.
08.45	Razred zase: Izmenjave
09.10	Otroški kanal
10.15	Zabavni kanal
11.20	Dobro jutro
14.15	Točka, glasb. odd.
15.20	Na lepše
15.50	Intervju: Tomaž Vesel
16.50	Kaj govoriš?-So vakeres?
17.15	Cesar Franc Jožef in 1.
svetovna vojna, dok. odd.
18.05	Dober dan, Koroška
18.40	Prava ideja!
19.05	Točka, glasb. odd.
20.00	Dediščina Evrope: Helmut
Schmidt - življenjska vprašanja, dok. film
21.30	Dobri policist, 2/2
23.15	Točka, glasb. odd.
.00	Zabavni kanal
^^^ ^^^	00.05 Zabavni kanal	23.15 Točka, qlasb. odd.
■JU| J	______	........
I Roli Poli Oli, ris.	^SThTr- ■ ■	„7 J? ^	POP
; .........................07.01 Medvedek Beniamin. ris.	07 00 nm čira čara	____■ _ .. ... 1
06.25	Sabrinina skrivno življenje, ris.
06.45	Dežela konjičkov, ris.
07.10	Charlie Brown in Snoopy, ris.
07.15	Budva na morski peni, nan.
08.20	Želim te ljubiti, nan.
09.15	Tv prodaja
09.30	Sila, nan.
10.25	Tv prodaja
10.40	Vrtinec življenja, nan.
11.35	Tv prodaja
11.50	Prenovimo kopalnico, ang. ser.
12.15	Princeska, kanad. ser.
12.45	Budva na morski peni, nan.
13.55	Na trdnih tleh, nan.
14.50	Črni seznam, nan.
15.45	Želim te ljubiti, nan.
16.45	Sila, nan.
17.00	24ur popoldne
17.10	Sila, nan.
17.55	Vrtinec življenja, nan.
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Jaz, vohun, am. film
21.45	24ur zvečer
22.15	Pobeg iz bolnišnice, am. film
23.05	Eurojackpot
23.10	Pobeg iz bolnišnice, nad. filma
00.10	Glavni dobitek, am. film
01.55	24ur, ponov.
02.55	Zvoki noči
07.00	Oto čira čara
07.01	Medvedek Benjamin, ris.
07.15	Mila in divje živali, ris.
07.40	Sabrinino skrivno življenje, ris.
08.05	Grozni Gašper, ris.
08.30	Viking Viki, ris.
08.45	Van Dog, ris.
08.50	Mia in jaz, ris.
09.15	Zelfs, ris.
09.20	Jekleni Maks, ris.
09.45	Slugterra, ris.
10.10	Hotel 13, nan.
10.25	Popoln dan, am. film
12.20	Igra laži, nan.
13.15	Sanjski moški, am. ser.
14.10	Znan obraz ima svoj glas, pon.
16.50	Čarli in tovarna čokolade, am. film film
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Vid in Pero šov
21.50	Nasmeh Mona Lise, am. film
00.10	Obala, am. film
02.30	24ur, ponov.
03.30	Zvoki noči
07.00	OTO čira čara
07.01	Medvedek Benjamin, ris. 07.15 Sabrinino skrivno življenje, ris. 07.40	Grozni Gašper, ris.
08.05 Viking Viki, ris.
08.20	Mia in jaz, ris. 08.45 Zelfs, ris.
08.50	Lego Chima, ris. 09.15 Slugterra, ris.
09.40	Mačke in psi, am. film
11.20	Igra laži, am. nan. 12.15 Najboljši recept, am. ser.
13.10	Vid in Pero šov, ponov.
15.00	Harry Potter in dvorana
skrivnosti, am. film 17.55 Skriti šef 18.55 24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Znan obraz ima svoj glas
22.40	Nemirna srca, am. film 01.15 Spletni trikotnik, am. film 02.45 24ur, ponov. 03.45 Zvoki noči
06.00	Roli Poli Oli, ris.
06.25	Sabrinino skrivno življenje, ris.
06.45	Dežela konjičkov, ris.
07.10	Budva na morski peni, nan.
08.10	Želim te ljubiti, nan.
09.05	Tv prodaja
09.20	Sila, nan.
10.15	Tv prodaja
10.30	Vrtinec življenja, nan.
11.25	Tv prodaja
11.40	Prenovimo kopalnico, ang. ser.
12.05	Budva na morski peni, nan.
13.15	Nemirna srca, am. film
15.45	Želim te ljubiti, nan.
16.45	Sila, nan.
17.00	24ur popoldne
17.10	Sila, nan.
17.55	Vrtinec življenja, nan.
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Pravi moški, am. film
21.50	24ur zvečer
22.20	Črni seznam, nan.
23.15	Na trdnih tleh, nan.
00.10	Na robu znanosti, nan.
01.05	24ur, pon.
02.05	Zvoki noči
8.55 Napovedujemo 9.00 Dobro jutro, informativna
10.30	Oglasi
10.35 Naj viža: hišni ans. Avsenik,
ans. Potepuhi
11.50	Kuhinjica, izobraževalna oddaja 12.15 Videospot dneva
12:20	Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo
18.00	Miš maš
18.40	Regionalne novice 2 18.45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja
19.10	Videospot dneva 19.15 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu
20.00	Popotniške razglednice:
Gambija
21.00	Regionalne novice 3 21.05 Gostilna pr' Francet (87) 22.05 Iz oddaje Dobro jutro,
informativna oddaja, ponovitev 23.35 Videospot dneva
23.40	Videostrani, obvestila
08.55 Napovedujemo 09.00 Miš maš
09.45 Ustvarjalne iskrice: makrame pas
10.10 Oglasi
10.15 Gostilna pr Francet (88), zabavno glasbena oddaja 11.15 Napovedujemo 11.20 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11.40 Videospot dneva 11.45 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Čas za nas - mladi za Veleje:
Veleje dogaja 18.40 Mura Raba TV 19.15 Videospot dneva 19.20 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 2212. VTV magazin, regionalni
- informativni program 20.25 Kultura, informativna oddaja 20.30 Koncert ans, Mihelič 22.30 Jutranji pogovori 00.00 Videospot dneva 00:05 Videostrani, obvestila
PONOVITEV ODDAJ TED. SPOREDA 08.55 Napovedujemo 09.00 Miš maš
09.40 2211. VTV magazin, regionalni
-	informativni program 10.05 Kultura, informativna oddaja 10:10 Športni torek
10.20 2212. VTV magazin, regionalni
-	informativni program 10:45 Kultura, informativna oddaja 10.50 Župan z vami: Marko Diaci,
župan Občine Šentjur 11.50 Koncert ans, Mihelič 13.50 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 14.35 Videostrani,
obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Čas za nas, tabornike: ŠTPM
in Scouball 2014 18:40 Ustvarjalne iskrice: objemček 19.05 Pop corn 20.05 Vabimo k ogledu 20.10 Naj viža: hišni ans. Avsenik,
ans. Potepuhi 21.25 Jutranji pogovori, ponovitev 22.55 Aktualno 23:50 Videostrani, obvestila
aja
08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, informativna
oddaja 10.30 Oglasi
10.35 2212. VTV magazin, regionalni
- informativni program 11.00 Kultura, informativna oddaja 11.05 Kuhinjica, izobraževalna odd; 12.00 Videospot dneva 12.05 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 To bo moj poklic: inštalater hladilnih, ogrevalnih in vodovodnih naprav (18. oddaja) 18.30 Videospot dneva 18.35 Regionalne novice 2 18.40 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.05 Videospot dneva 19.10 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Poslanska pisarna: Srečko Meh, poslanec SD v Državnem zobru
21.00 Regionalne novice 3 21.05 Gostilna Pr' Francet (88) 22.10 Iz oddaje Dobro jutro,
informativna oddaja, ponovitev 23.40 Videospot dneva 23.45 Videostrani, obvestila
06.05	Odmevi
07.00	Poročila
07.08	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.08	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.08	Dobro jutro
10.00	Poročila
10.08	Dobro jutro
10.35	Prisluhnimo tišini, svetov. odd.
11.25	Ljubezen, vztrajnost, otrok, dok. odd.
12.15	Umetni raj: 67. Canski filmski festival
13.00	Poročila, vreme, šport
13.30	Studio city
14.20	Obzorja duha: Občestvena
ekonomija
15.00	Poročila
15.10	Mostovi Hidak
15.50	Musti, ris.
15.55	Neli in Cezar, ris.
16.00	Angelina balerina, ris.
16.15	Ribič Pepe
16.35	S soncem v očeh: Pogrešanje, nan.
17.00	Poročila, vreme, šport
17.20	Neznano radioaktivno onesnaženje, dok. odd.
18.10	Moji, tvoji, najini, 7/35
18.35	Sončni mlin, ris.
18.40	Pujsa Pepa, ris.
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Pesem ptic trnovk, 6/10
20.55	Prva svetovna vojna iz zraka,
dok. odd.
22.00	Odmevi, vreme, šport
23.05	Globus
23.35	Neznano radioaktivno onesnaženje, dok. odd.
00.25	Intervju: Tomaž Vesel, ponov.
01.15	Dnevnik, ponov.
02.05	Dnevnik Slovencev v Italiji
02.30	Infokanal
TV SLO T
07.00	Zakaj?, ris.
07.05	Primer za prijatelje, ris.
07.10	Pokukajmo na Zemljo: Izrael, ris.
07.15	Mili in Moli, ris.
07.20	Gospodič Jakob, ris.
07.25	Hura za Hopka, ris. nan.
07.45	Knjiga o džungli, ris.
07.55	Minuta v muzeju
08.00	Klasične pravljice, ris.
08.05	Juvi, aerobika za otroke: Morsko dno, anim. ser.
08.15	Studio Kriškraš: Obisk
08.40	Zgodbe iz školjke: Bine
09.00	Otroški kanal
10.15	Zabavni kanal
10.40	Dobro jutro
13.30	Točka, glasb. odd.
14.35	Viktorji 7014
16.50	Glasnik, tv Maribor
17.25	Mostovi Hidak
17.55	Mreže spomina, dok. odd.
18.30	Muzikajeto, glasb. odd.
19.00	Točka, glasba odd.
19.50	Žrebanje Astra
20.00	Točka preloma
20.30	Ko je Bjoerk srečala
Attenborougha, dok. film
22.15	Nadzor, koprod. film
00.15	Točka, glasb. odd.
01.00	Zabavni kanal
06.05 Odmevi
07.00 Poročila
07.08 Dobro jutro
08.00 Poročila
08.08 Dobro jutro
09.00 Poročila
09.08 Dobro jutro
10.00 Poročila
10.08 Dobro jutro
10.35 Ljudje evropskih mest:
Barcelona 11.00 Osmi dan
11.55 Prva svetovna vojna iz zraka,
dok. odd. 13.00 Poročila, vreme, šport 13.30 Tednik 14.20 Globus 15.00 Poročila 15.10 Mostovi Hidak 15.45 Veliki malčki, ris. 15.50 Male sive celice, tv kviz 16.35 Moj konj, dok. film 17.00 Poročila, šport, vreme 17.20 Na poti: z Mepijem kranjskih
gimnazijcev, dok. ser. 17.50 Pogled na . Kregarjevo sliko
Fantazija na terasi 18.05 Moji, tvoji, najini, 8/35 18.35 Gosenica, ris. 18.40 Drago, ris. 18.55 Vreme
19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Stopimo skupaj - koncert za žrtve poplav v BiH, Srbiji in na Hrvaškem 22.00 Odmevi, vreme, šport
01.40 Infokanal
. ser. onov.
ovencev v Italiji
TV SLO T
07.00	Zakaj?, ris.
07.05	Mali kralj, ris.
07.10	Pokukajmo na Zemljo, ris.
07.15	Mili in Moli, ris.
07.20	Gospodič Jakob, ris.
07.25	Hura za Hopka, ris. nan.
07.45	Knjiga o džungli, ris.
07.55	Minuta v muzeju, ris.
08.00	Klasične pravljice, ris.
08.05	Ribič Pepe
08.25	S soncem v očeh, nan.
08.35	Vetrnica: Koderček in Teodor
08.45	Piknik, igrani film
09.00	Otroški kanal
09.30	Zabavni kanal
10.40	Dobro jutro
13.45	Točka, glasb. odd.
14.55	Glasnik, tv Maribor
15.30	Evropski magazin, tv Maribor
15.45	O živalih in ljudeh, tv Maribor
16.10	Na vrtu, tv Maribor
16.40	Mostovi Hidak
17.20	Rad igram nogomet
17.50	Košarka - kvalif. za ep (Ž), Slovenija : Poljska, prenos iz Kranjske Gore
19.45	Žrebanje Lota
19.55	Rokomet - kvalif. za ep (Ž), Slovenija : Švedska, prenos iz Ljubljane
21.35	Atletika, diamantna liga,
posnetek iz Osla
23.05	Bleščica, odd. o modi
23.35	Zabavni kanal
pop pop
i n„i; n„i; ni;
)li Poli Oli, ris.
06.25	Sabrinino skrivno življenje, ris.
06.45	Dežela konjičkov, ris.
07.10	Budva na morski peni, nan.
08.20	Želim te ljubiti, nan.
09.15	Tv prodaja
09.30	Sila, nan.
10.25	Tv prodaja
10.40	Vrtinec življenja, nan.
11.35	Tv prodaja
11.50	Prenovimo kopalnico, ang. ser.
12.15	Princeska, kanad. ser.
12.45	Budva na morski peni, nan.
13.55	Na trdnih tleh, nan.
14.50	Črni seznam, nan.
15.45	Želim te ljubiti, nan.
16.45	Sila, nan.
17.00	24ur popoldne
17.10	Sila, nad. nan.
17.55	Vrtinec življenja, nan.
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Preverjeno
21.05	Mamin dan, nan.
21.45	24ur zvečer
22.15	Črni seznam, nan.
23.10	Na trdnih tleh, nan.
00.05	Na robu znanosti, nan.
01.00	24ur
02.00	Zvoki noči
06.00	Roli Poli Oli, ris.
06.25	Sabrinino skrivno življenje, ris.
06.45	Dežela konjičkov, ris.
07.10	Charlie Brown in Snoopy, ris.
07.20	Budva na morski peni, nan.
08.25	Želim te ljubiti, nan.
09.20	Tv prodaja
09.35	Sila, nan.
10.30	Tv prodaja
10.45	Vrtinec življenja, nan.
11.40	Tv prodaja
11.55	Prenovimo kopalnico, ang. ser.
12.20	Princeska, ser.
12.50	Budva na morski peni, nan.
13.55	Na trdnih tleh, nan.
14.50	Črni seznam, nan.
15.45	Želim te ljubiti, nan.
16.45	Sila, nan.
17.00	24ur popoldne
17.10	Sila, nad. nan.
17.55	Vrtinec življenja, nan.
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Vse je mogoče, am. film
22.00	24ur zvečer
22.30	Precej legalno, nan.
23.20	Na trdnih tleh, nan.
00.15	Na robu znanosti, nan.
01.10	24ur
02.10	Zvoki noči
.55 Napovedujemo i.00 Dobro jutro, informativna
10.30 Oglasi 10.35 Poslanska pisarna: Srečko
pRoS
a pis
oslanec SD v Državnem zobru
11.35 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 12.00 Videospot dneva 12.05 Videostrani obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Nanovo: Kako premagati stres
pred maturo 18.40 Videospot dneva 18.45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.10 Videospot dneva 19.15 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 2213. VTV magazin, regionalni
- informativni program 20.20 Kultura, informativna oddaja 20.25 Športni torek 20.35 Dotiki gora: Boskovec 20.55 To bo moj poklic: Inženir
lesarstva 21.25 Migaj raje z nami 22.00 Iz oddaje Dobro jutro,
informativna oddaja, ponovitev 23.30 Videospot dneva 23.35 Videostrani, obvestila
08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, informativna
oddaja 10.30 Oglasi
10.35 2213. VTV magazin, regionalni
- informativni program 10.50 Kultura, informativna oddaja 10.55 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11.15 Videospot dneva 11.20 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Ustvarjalne iskrice: Lovilec sanj 18.30 Regionalne novice 2 18.35 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.00 Videospot dneva 19.05 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Vaš krog: Rajko Djordjevič, pogovor
20.30 Evropa - moja dežela: iskalka
zaposlitve 20.35 Vrtnarski nasvet: zeliščni vrt 20.50 Ne utihni stari mlin,
dokumentarni film 21.00 Regionalne novice 3 21.05 Pop corn 22.10 Iz oddaje Dobro jutro,
informativna oddaja, ponovitev 23.40 Videospot dneva 23.45 Videostrani, obvestila
Naš čas, 5. 6. 2014, barve: CM K, stran 6
UTRIP	5. junija 2014
PRIREDITVE
21
Knjižne novosti
ŠIMENC, Jana: Alergična družba
od - Odrasli / 616-00 -Bolezni
So alergije danes le modna muha; priročen izgovor za izogibanje, če nam kaj ni všeč; so izraz morda netolerance, ki pokriva posameznikova nestrinjanja in nezadovoljstvo nad sodobnim svetom? So mogoče rezultat vseh strupov, ki jih zaužijemo v okolici in s prehranjevanjem? So morda odziv na farmacevtsko vsiljivo oglaševanje zdravstvenih tegob in potencialnih odrešitev? To je le nekaj vprašanj, na katera odgovarja avtorica knjige Jana Šimenc, ki je leta 2012 doktorirala na Filozofski fakulteti v Ljubljani na temo Vidni in nevidni simptomi: alergije med družbenim, kulturnim in biološkim. In ta knjiga je priredba doktorske razprave. Knjiga je zasnovana kot etnografija, kjer se prepletajo pričevanja pripovedovalcev, analiziranje virov ter kritična avtoričina opazovanja. Prof. dr. Alojz Ihan o knjigi: »Poleg neposrednih tržnih dimenzij avtorica namreč zanimivo analizira družbeno izkoriščanje pojava za obsedeno higieni-zacijo družbe, s katero se brez racionalnih razlogov spreminja življenjske prakse ljudi in se jih kot potrošnike napotuje v kupovanje številnih »preventivnih« artiklov in posledičnega spreminjanja vedenjskih vzorcev.« Zanimivo branje.
STRATHIE, Chae: Uspavanka za malega miška
ml - Mladina / C-Sz -Slikanice zaboji
Mali mišek ne more zaspati. Premetava se in zvija, obrača in prevrača, a spanca ni od nikjer. Skobaca se iz postelje in prosi mamico za nasvet, kaj naj naredi, da bi lahko zaspal. Mamica mu predlaga, naj
ANDERSEN, Christopher P.: Teh nekaj dragocenih dni
od - Odrasli / 929 Biografije
Teh nekaj dragocenih dni je neprizanesljiva in sočutna pripoved, ki se na trenutke zdi skoraj neverjetna, vendar je še kako resnična. Razkriva vzpone in padce znamenitega ameriškega zakonskega para in prinaša spomine, ki bodo še mnogim generacijam jemali dih in jih obenem navdihovali. Njuna ljubezenska zgodba je bila nežna, intimna, pretanjena in včasih tudi eksplozivna, njuno življenje pa polno skrivnosti, škandalov in tragičnih zapletov. Uspešnica se opira na pogovore z ljudmi iz ožjega kroga Kenne-dyjevih, od najboljših prijateljev do ključnih političnih svetovalcev in zaupnikov. Knjiga
poskusi šteti ovčke. Toda ovčke niso bile najbolj mirne. Začele so delati premete, jezdile so zvezde in se divje vrtele naokoli. Miškove tačke so postale še bolj nemirne. Nato je šel povprašati očeta, pa tudi njegov nasvet ni pomagal. Še k bratu Mirku je šel, pa tudi on mu ni znal pomagati. Nato pa se je odkradel na verando, kjer je v svojem naslonjaču počivala babica. Mu bo babica znala pomagati? Čudovita zgodba, s katero boste otroka zazibali v lahek sen.
GERRITSEN, Tess: Tiho dekle
od - Odrasli / 821-312.4 Kriminalni romani
Na temačni ulici v središču Chinatowna v Bostonu najdejo žensko roko. Na strehi več-stanovanjske hiše leži obglavljeno truplo, ki mu ta roka pripada. Poleg trupla najdejo pramen las, za katere se izkaže, da niso človeški. Kriminalistka Jane Rizzoli in patologi-nja Maura Isle se podata po sledi dokazov, ki vodijo k krvavemu poboju in samomoru v eni od kitajskih restavracij pred devetnajstimi leti in nikoli razrešenimi izginotji deklet. Preiskavi se pridruži tudi detektiv Tam, ki Jane posodi knjigo o legendarnem Opičjem kralju, bojevniku, ki je vedno na strani pravice. So dlake, najdene ob obglavljenem truplu njegove? Je Opičji kralj resničen? Nova knjiga priljubljene ameriške pisateljice, ki je opustila svoj poklic zdravnice in se posvetila pisanju medicinskih kriminalnih romanov.
je bila izdana ob 50. letnici atentata na Jacka Kennedyja. Avtor je opravil veliko intervjujev in nekatere osebe, s katerimi je govoril so želeli ostati anonimni. Bogastvo podatkov so mu omogočili tudi pisni viri, ki jih hranijo posebne ameriške ustanove: Predsedniška knjižnica in muzej Johna F Kennedyja, Knjižnica Lyndona Bainesa Johnsona, Rokopisna knjižnica Seeley G. Mudd na Univerzi Princeton, Oddelek za redke rokopise in posebne zbirke Hough-tonove knjižnice na univerzi v Harvardu. Toda med najpomembnejše vire pa gotovo sodijo posnetki iz Ovalne pisarne in Kabinetne sobe iz časa Kenedyjeve administracije, posnetih je bilo več kot 260 ur, ki so prišli v javnost postopno med letoma 1993 in 2012, nastali pa so, ker je dal predsednik namestiti sistem za snemanje - očitno v želji, da bi ujel zgodovino v nastajanju. Teh nekaj dragocenih dni, Zadnje leto Jacka z Jackie je zagotovo nepozabno branje.
CHBOSKY, Stephen: Charliejev svet
od - Odrasli / 821 - 311.2 Družbeni romani
Roman Stephena Chboskyja vse od njegovega izida spremljajo pohvalne kritike in burne debate. V ZDA je postal kultno branje in bil več kot pol leta na prvem mestu lestvice najbolj prodajanih knjig New York Timesa. Po njem so posneli tudi uspešen film. Charliejev svet je zgodba o potovanju po čudni poti adolescence, skozi pokrajino srednje šole, ki je ne najdeš na zemljevidu, niti nima smerokazov. Govori o svetu prvih zmenkov, družinskih dram, novih prijateljev, seksa, drog ... Chbosky je zgodbo (delno menda tudi avtobiografsko) zasnoval kot roman v pismih. Glavni junak, ki je na začetku gimnazije, se s težavo prebija skozi občutljivo puberteto in je zaradi svoje introvertiranosti vseskozi pomaknjen ob rob družbe in njenih aktivnostih. To pa se spremeni, ko ga pod svoje okrilje vzameta popularna starejša prijatelja. V njuni družbi začne spoznavati dobre knjige, pravo glasbo, dekleta, ljubezen, prve zmenke, seks in tudi droge. Gre za zgodbo o težavnem odraščanju, ki bi se in se lahko dogaja marsikateremu odraščajočemu najstniku.
■ AK
CITY CENTER Celje
četrtek, 5. 6., od 14.00 -19.00, Biotržnica
petek, 6. 6., od 14.00 Kmečka tržnica, 13.00, CITYBAND 2014 KONCERT MI2 na Krekovem trgu v Celju
5. 6.-8. 6., Vojska se predstavi, nedelja, 8.6., ob 11.00 Pravljične urice Vilibald Vsak dan v tednu praznujte rojstni dan, pokličite 425 12 54 ali se oglasite na Info točki
Kdaj - kje - kaj
VELENJE
Četrtek, 5. junij
9.30 Galerija Velenje
Delavnica za skupine iz vrtca ob razstavi Inventura 14 10.30 Vila Mojca Velenje
Zaključek projekta Odpadek naj ne bo samo odpadek 13.30 Dom za varstvo odraslih Velenje
Bralne urice 16.00 Mladinski center Velenje
Popoldanski mladinski center Inkubus
17.00 Festival volne (sklepna prireditev, delavnica, razstava, snemanje filma) OŠ Gorica, POŠ Vinska Gora, Planinski dom, Studio Mozaik. 18.00 Velenjski grad
Predavanje dr. Bojana Himmelreicha Šaleška dolina v času prve svetovne vojne (1914 -1918)
18.00 Gostišče Kavčič v Šaleku
Bridge turnir 19.19 Knjižnica Velenje
Humanistični večer Pravica do glasbenega mesta, neodvisni glasbeniki downtowna v neoliberalnem New Yorku 1984 -2014
Petek, 6. junij
18.00 Dom kulture Velenje
Naše mesto, 21. zaključna produkcija Plesnega studia N 19.00 Kavarna Lucifer
D Brincl Band, večer ob irski glasbi
20.00 eMCe plac, terasa V tretje gre rado
Sobota, 7. junij
8.00 Ploščad Centra Nova
Kmečka tržnica s spremljevalnim programom 9.00 Letni kino Velenje
3. dobrodelni tek Migaj z mano 10.00 Mercator center Velenje
Lumparije, otroške ustvarjalne delavnice z animacijami, Čudežno drevo.
10.30 Dom kulture Velenje
Bikec Ferdinand,premiera lutkovne predstave LGV 15.00 Igrišče ob Mestnem stadionu
Tomaž Vaupotič Wimpy Memorial, 6 Velenje Streetball - turnir v ulični košarki 16.00 Dvorana Centra Nova
Širi, širi vezeni peškiri, otroški folklorni festival 20.00 Oder pod magnolijami pred Domom kulture Velenje Koncert: Elina Viluma & The Complete Beauty (Mozaik jazz festival 2014) 21.00 eMCe plac
Wimpy memorial after
Nedelja, 8. junij
19.00 Dom kulture Velenje
Krčmarica Mirandolina (Abonma Nedeljsko gledališko popoldne in izven)
Ponedeljek, 9. junij
14.00 Mladinski center Velenje
Popoldanski mladinski center Inkubus 17.00 KAC, Efenkova 61 b Kuhajmo za zdravje 18.00 Ribiški dom ob Škalskem jezeru
Bridge turnir 19.19 Knjižnica Velenje
Predavanje Antona Komata Ogrožena prehranska varnost Slovenije 20.00 Kino Velenje
Filmsko gledališče: drama Jej, spri, umri
Torek, 10. junij
9.00 Ljudska univerza Velenje Predstavitev učne pomoči 9.30 Galerija Velenje
Delavnica za skupine iz vrtca ob razstavi Inventura 14 16.00 Mladinski center Velenje
Popoldanski mladinski center Inkubus 17.00 Vila Mojca Velenje Torkova peta
Sreda, 11. junij
16.00 Ljudska univerza Velenje Delo in uporaba tabličnega računalnika 19.19 Knjižnica Velenje
Predstavitev knjige Antologija sodobne manjšinske in priseljenske književnosti v Sloveniji
ŠOŠTANJ
Četrtek, 5 junij
16.00 Zbirno mesto pred TEŠ-em Dan odprtih vrat TEŠ
Petek, 6. junij
10.00 - 13.00
Medgeneracijsko središče Šoštanj
Nedelja, 8. junij
X Odhod iz AP Šoštanj
Veliki vrh v Begunjščici (zahtevna pot)
Ponedeljek, 9. junij
8.00 Zbirno mesto pred Občino Šoštanj
Sprehod za zdravje 13.00 - 15.00
Zbirno mesto pred Medgeneracijskim središčem Šoštanj
Kolesarjenje po kolesarski stezi do Velenjskega jezera
Torek, 10. junij
9.00 - 11.00
Središče za samostojno učenje Šoštanj
Ustvarjalna delavnica
Sreda, 11. junij
12.00 - 17.00
Središče za samostojno učenje Šoštanj
Računalniška delavnica:
Razvijanje fotografij preko spleta
12.30 - 13.30
Medgeneracijsko središče Šoštanj Kuharska delavnica
ŠMARTNO OB PAKI
Četrtek, 5. junij
20.00 Dvorana Marof Pilates
Petek, 6. junij
19.00 Poletni oder ob Hiši mladih (v primeru slabega vremena v dvorani Marof) Koncert učencev in solo petja glasbene šole GVIDO
Nedelja, 8. junij
X Igrišče pri OŠ
Tekmovanje Gasilske zveze Šaleške doline (člani in članice, starejši gasilci in gasilke)
Ponedeljek, 9. junij
16.45 Dvorana Marof
Plesno gibalne delavnice (šolska skupina)
Torek, 10. junij
18.00 Hiša mladih Joga
Lunine mene

13.
> junija, ob 6.12, polna luna - ščip
Tradicionalna kitariada
Mladinski center Šoštanj skupaj s Kavarno Šoštanj spet pripravlja tradicionalno kitariado.
Igranje bo potekalo na terasi Kavarne Šoštanj v petek, 6. junija, ob 20. uri. Vsak tekmovalec naj ima pripravljene tri pesmi, ki jih mora zaigrati na akustični kitari. Najboljši bodo nagrajeni. Prijava tekmovalcev je obvezna, in sicer z imenom in priimkom na elektronski naslov info@mc-sostanj.si ali telefonsko številko 064 177 936 (Nace). Prireditev bo popestril Matjaž Ograjenšek, vokalist in ustanovitelj glasbene skupine Chateau.
Bikec Ferdinand premierno Pevsko »Urbano jamranje«
Velenje, 7. junija - V soboto ob 10.30 bo velenjsko Lutkovno gledališče v domu kulture premierno uprizorilo predstavo Bikec Ferdinand. Scenarij in režija je delo Alice Čop. Korežiser in scenograf je Kajetan Čop, koreografinja pa Manca Dolenc. Glasbo za predstavo, v kateri igrata Vanja Kretič in Mitja Švener, je ustvaril Gorazd Planko. Za motiv je vzel španske ljudske pesmi. Za predstavo po precej znani zgodbi sta originalne lutke izdelala Kilian in Alice Čop.
Velenje, 13. junija - Šaleški študentski oktet (ŠŠO) bo prihodnji petek, 13. junija, pripravil tradicionalni letni koncert. Začeli bodo ob 20.30, tudi tokrat v atriju Velenjskega gradu. Koncert, na katerem bodo predstavili projekt »Urbano jamranje«, bodo na isti lokaciji ponovili v nedeljo, 15. junija, ob 19.00. Letošnje gostje koncerta bodo pevke vokalne skupine Fortuna.
■
KINO VELENJE • SPORED
KINO V VELIKI IN V MALI DVORANI HOTELA PAKA:
POTEPUH TOMAŽ
Tom le cancre (Francija) Otroški pustolovski film, 89 minut. Režija: Manuel Pradal. Igrajo: Stéphanie Crayencour, Steve Le Roi, Sacha Bourdo, Mano Laval, Mathys Soboul idr.
Petek, 6. 6., ob 18.00 Sobota, 7. 6., ob 18.30 -mala dvor.
Nedelja, 8. 6., ob 16.00 -otroška m.
Burleskna pravljica o petletnikih, ki morajo potepuhu Tomažu obljubiti, da bodo pozabili na vsa pravila, ki so se jih naučili v vrtcu. Potem ko njihova vzgojiteljica poje strupeno jagodo in omedli, se petletniki Mali Pavel, Zoja, Jernej, Jacques, Rozi in Ludvik znajdejo sami v gozdu. Med iskanjem izhoda naletijo na 14-letnega prebežnika, potepuha Tomaža, ki jim obljubi, da jih bo odpeljal nazaj k staršem, vendar pod enim pogojem: da otroci pri priči pozabijo na vsa pravila, ki so se jih naučili v vrtcu. Sledi uvajanje v potepuško življenje: preverjanje količine ušesnega masla, ovohavanje stopal, uživanje kačjih zvitkov, črvov z majonezo, solate iz trakulj, vrtanje po nosu in veliko počitka po delu. Če hočejo oditi iz gozda, bo treba prej popraviti še avto - pri tem
pa jim lahko pomaga le volčji mož, stari potepuh, ki nosi okoli vratu volčjo glavo ...
ZLOHOTNICA 3D
Maleficent 3D (ZDA) Družinska akcijska avantura, 97 minut. Režija: Robert Stromberg. Igrajo: Angelina Jolie, Juno Temple, Elle Fanning, Sharlto Copley, Imelda Staunton, Miranda Richardson idr.
Petek, 6. 6., ob 20.30 3D Sobota, 7. 6., ob 18.00 3D Nedelja, 8. 6., ob 20.30
Zgodba o najbolj priljubljeni Disneyjevi zlikovki, vili Maleficent, ki nastopa v Trnuljčici. Maleficent je mlado dekle čistega srca, ki svojo mladost preživlja v mirnem gozdnem kraljestvu, vse dokler sovražna vojska ne ogrozi harmonije v deželi in zaradi česar se njeno
srce počasi spreminja v kamen.)
AMERIŠKE PREVARE
American Hustle(ZDA) Kri-minalka, drama, 138 minut. Režija: David O. Russell Igrajo: Christian Bale, Amy Adams, Bradley Cooper, Jennifer Lawrence, Jeremy Renner, Jack Huston idr.
Petek, 6. 6., ob 20.00 - mala dvorana
Nedelja, 8. 6., ob 19.00 -mala dvorana
Film pripoveduje o izjemnem prevarantu Irvingu Rosenfeldu, ki mora s prav tako zvito britansko partnerko in ljubico Sydney Prosser delati za divjega in neuravnovešenega agenta FBI-ja Richieja DiMasa. DiMaso ju pahne v svet vplivnih lobistov in mafijcev, ki je obenem nevaren in privlačen.
VELIKI MOJSTER
Yi dai zong shi (Kitajska, Hong Kong) Akcijska biografska drama, 123 minut. Režija: Wong Kar Wai. Igrajo: Tony Leung, Ziyi Zhang, Chang Chen, Zhao Benshan, Xiao Shenyang idr.
Sobota, 7. 6., ob 22.15 Nedelja, 8. 6., ob 18.00
Dolgo pričakovani ep Wong Kar Waija najde navdih v življenju
in času legendarnega mojstra kung fuja ter mentorja Brucea Leeja, Ip Mana. Film čiste vizualne poezije melanholično obuja čas, ki živi le še v spominih. Bilo je nekoč na Kitajskem ... Ip Man je mojster borilnih veščin z juga. Er Gong je hči nespornega voditelja kung fu skupnosti s severa. Njune poti se srečajo na slavnosti ob upokojitvi njenega očeta v mestu Fošan. Ko se Ip Man z zmago v boju izkaže za primernega naslednika, si Er Gong ne more kaj, da ga ne bi izzvala na dvoboj in očetu vrnila sloves nepremagljivosti. A njun spopad zaneti ljubezen,..
GRAVITACIJA
Gravity (ZDA, VB) Znanstvenofantastična drama, 90 minut. Režija: Alfonso Cuarön. Igrajo: Sandra Bullock, George Clooney, Eric Michels, Basher Savage idr.
Sobota, 7. 6., ob 20.30 3D
Režiser fantazijskih spektaklov Harry Potter in jetnik iz Azkaba-na ter Jaz pa tebi mamo predstavlja osupljivo vesoljsko pustolovščino, v kateri se znajdeta znanstvenica Ryan in astronavt Matt. Med poletom v zemeljsko orbito opravljata rutinski sprehod po vesolju, ko deli odsluženega satelita zadenejo in uničijo njuno plovilo. Prepuščena lastni iznajdljivosti se morata soočiti
z vrtoglavo gravitacijo in drugimi elementi surovega vesolja, možnost njunega preživetja pa se manjša iz minute v minuto.
JEJ, SPI, UMRI
Ata sova do (Švedska) Drama, 104 minute. Režija: Gabriela Pichler. Igrajo: Nermina Lukac, Milan Dragisic, Jonathan Lampinen, Peter Falt, Ruzica Pichler idr.
Ponedeljek, 9. 6., ob 20.00 -filmsko gledališče
Raša ne prenaša neumnosti. Je močna, vzvišena, neposredna muslimanka delavskega razreda, ki se požvižga na mnenje drugih o njej. Ko izgubi delo v tovarni, se sooči s sistemom brezposelnosti. Nima ne srednješolske diplome ne službe. Njeni škornji pa so umazani od blata majhnega mesta, v katerem je odraščala. Sedaj jo čaka spopad z družbo.
Naslednji vikend, od 13. do 16. 6. napovedujemo:
animirano pustolovščino HIŠA VELIKEGA ČARODEJA, komedijo SESKS NA EKS, dokumentarec ABECEDA, komedijo PANIKA, dramo JEJ, SPI, UMRI ter v filmskem gledališču premiero igranega dokumentarca TIR z gostom Branetom Završanom.
Naš čas, 29. 5. 2014, barve: CM K, stran 10
22
OBVESCEVALEC
5. junija 2014
Nagradna križanka »Beauty World«
RLD
Velenje, prva etaža Velenjke Slovenj Gradec, Glavni trg 29
SESTAVIL PEPS
VLAČUGA, PROSTITUTKA (SLABŠ.)
ZDRAVNIK KIRURG
ČISTINA V
GOZDU
20 % ceneje
LESTEV (POG.)
ZNAMENITA FONTANA ZELJA V RIMU
ZDRAVIL. TRAVNA RASTLINA Z RUMEN. CVETI
ARABSKI ŽREBEC
VAS, NASELJE (ZAST.)

SLAVKO TIHEC
GUMICA
ZA BRISANJE NAPISANEGA
GRŠKA BOGINJA MODROSTI
KORNER PRI NOGOMETU
ŠVEDSKI SMUČARSKI CENTER
TNALO ZA SEKANJE DRV
ROPARSKA POLJSKA PTICA
ŽELATINA IZ ALG
OTROK )KNJIŽ.)
DREMAVI-
CA (KNJIŽ.)
LETOVIŠČE PRI KOPRU
NALEPKA, SAMOLEPILNI LISTEK
OTOK V
RDEČEM MORJU
REZINA MESA, KI SE SPEČE
OGRAJEN KRAŠKI PAŠNIK
K
RAČJI MLADIČ
LEPILO (POG.)
M
LUKA V IZRAELU
NEKD. SLOV. ROKOMETAŠ-TOMA2
RAJKO NAHTIGAL
N
WORLD
Velenje, prva etaža Velenjke Slovenj Gradec, Glavni trg 29
NIVEA roll on ženski in moški
30 % popust
redna cena : 3,10 € akcijska cena : 2,23 €
UNTERWEGER gel za noge z izvlečkom kostanja 100 ml 1+1 gratis:
cena za dva izdelka 6,99 €
HUGO BOSS edt moški 30 ml
30 % popust
redna cena : 45,00 € akcijska cena : 32,19 €
HUGO BOSS edp jour ženski 30 ml
30 % popust
redna cena : 46,00 € akcijska cena : 32,89 €
NIVEA izdelki za zaščito pred soncem na vse 20 % popust
Izrezano rešeno geslo pošljite najkasneje do 16. junija na naslov: Naš čas, Kidričeva 2a, 3320 Velenje, s pripisom »Križanka Beauty World«. Izžrebali bomo tri nagrade>3x nega in lakiranje nohtov. Nagrajenci bodo potrdila za dvig nagrade prejeli po pošti.
Najstarejše specializirano podjetje za prodajo keramike v Sloveniji
EXTRA-FORM trgovina, s sedežem v Boštanju pri Sevnici, je družinsko podjetje, ki je bilo ustanovljeno že leta 1989. Smo daleč najstarejše specializirano podjetje za prodajo keramike in kopalniške opreme v Sloveniji. Naši saloni so v Boštanju, Krškem, Brežicah, Novem mestu, Trebnjem in v Celju.
V Celju nas lahko obiščete na Ljubljanski cesti, v prostorih AMD Šlan-der, v neposredni bližini AMZS.
Podjetje EXTRA-FORM se ukvarja s prodajo keramike (s poreklom iz Španije, Italije, Srbije in drugih evropskih držav) ter kopalniške in sanitarne opreme (na voljo so vam pipe, orodje za keramičarje domačih in tujih proizvajalcev). V našem prodajnem programu imamo tudi lepila, fugirne mase, okrasne in delitacijske profile ter čistila za keramiko in kamen.
Po dogovoru z vami vam lahko kopalnico izrišemo, dostavimo blago na dom, ali pa vam kopalnico kompletno obnovimo v petih do sedmih delovnih dneh. Na izvedbo vam priznamo garancijo in obračunamo le 9,5 % DDV.
S 25-letno tradicijo vam jamčimo, da boste med več tisoči že zadovoljnih strank kupljenega blaga pri nas. Več o naši ponudbi si lahko preberete na spletenem naslovu www.extraform.si. Seveda pa vas vabimo v naš salon v Celju in v ostale salone keramike in kopalnic EXTRA-FORM.
In kako se lahko naročite na Naš čas?
[iress@nascas.si
Za naročnike do 8 številk zaston]!
ijtaclHte ugodnosti, ki jih imajo liki tednika Naš čas:
na dom, nižja cena, «sem Številk zastonj, tifl-idnejše tudi cene iralih oglasov in zahval!
m JI J j 0 J
J^ttfJ
RADIO VELENJE
ČETRTEK, 5. junija
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.30 Poročila; Nasveti olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; Erosov kotiček; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje
PETEK, 6. junija
6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SOBOTA, 7. junija
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 18.00 V imenu Sove (vmes ob 18.30 Poročila); 19.00 Na svidenje.
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije -poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PONEDELJEK, 9. junija
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 107,8 Avto moto herca; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SREDA, 11. junija
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Rok Šok; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
Naš čas, 5. 6. 2014, barve: CM K, stran 23
5. junija 2014
MiCftfl
OBVESCEVALEC
23
Čepin d.o.o.
Celjska cesta 49, 3212 Vojnik
PRODAJA VOZiL iN CENTER ZA POSLOVNE UPORABNiKE:
Teja Cvahte
T: 03 828 01 53 M: 051 247 888 E: teja.cvahte@cepin.si
SERViS: Robert Dobnik
T: 03 828 01 50 M: 070533500 E: robert.dobnik@cepin.si
Tomaž Mramor
T: 03 828 01 54 M: 051 247 888 E: tomaz.mramor@cepin.si
Blaž Cepin
T: 03 828 01 50 M: 051 323 999 E: blaz@cepin.si
ODPiRALNi CAS: ponedeljek-petek: 08.00-17.00 sobota: 08.00-12.00
ČEPiN - vaš Fordov trgovec v Savinjski regiji
Go Further
mali OGLASI
DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom. Gsm: 031 443 365 (AA
NUDIMlIH
SAMI BREZPLAČNO odpeljemo staro železo, kmetijske stroje, razne peči. Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214.
pridelki!
REFOŠK, rose, savinon in muškat -klet Čehovin, prodam. Gsm: 03J 749 671
JABOLČNIK, račja jajca, domači kis, borovničevec, medenovec in več vrst žganja, prodam. Gsm: 041 687 371.
1 A-DOM SERVIS
Ulica Janka VrabICa 10 a, Velenje
IZVEDBA STANOVANJ IN KOPALNIC NA KUUČ
S 031 290 127
^ŽIVALI
ŽENITNA posredovalnica »Zaupanje« za različne starosti. Leopold Orešnik, s. p., Dolenja vas 85, Prebold, gsm: 031 836 378 PRAVNIK, simpatičen, 58-letni, želi spoznati urejeno žensko staro do 60 let, za resno vezo. Gsm: 041 248 647
PRODAJA nesnic v nedeljo, 8. 6. od 8. do 8.30 v Šaleku. Tel.: 02 8761 202, gsm: 041 442 162
ZBIRAMO rezervacije za domače kvalitetne piščance. Gsm: 031 566 415 PUJSKE ali odojke, težke do 30 kg, bučno olje in domače ocvirke prodam. Gsm: 041 445 315
PRAŠIČE najboljše mesnate pasme za dopitanje. Možna dostava. Fišar gsm: 041 619 372
RAŽNOH
ZA SIMBOLIČNO ceno prodam ventilacijsko pečico in kuhalno ploščo 3 x plin in 1x elektrika ter cerado za zaščito kamp prikolice 4,10 x 2,10 m. Gsm: 041 686 143
'OBVESTILOM
V SOBOTO, 31. 5., okoli 13. ure sem v trgovini Hofer - Pesje pozabil očala z dioptrijo. Poštenega najditelja bom nagradil z denarno nagrado. Prosim, da me pokliče na gsm: 051 783 884
Nagrajenci nagradne križanke DROGERIJE IN PARFUMERIJE BEAUTY WORLD, objavljene v tedniku Naš čas, 22. maja.:
1. nagrado- modno ličenje prejme: BRANKA ČORKO, Kavče 78, Velenje. 2 nagrado, modno ličenje prejme: VERONIKA SLE-MENŠEK, Topolšica 48 e, Topolšica. 3. nagrado, modno ličenje prejme: HELENA SEKLIČ, Tovarniška 2c, Šoštanj. Nagrajenci dobijo potrdila o nagradah po pošti in se oglasijo s potrdilom v Drogeriji in parfumeriji Beauty world v prvi etaži Velenjke.
habit
nepremičnine
Hablt, d.o. o. Koroška 4«, Velenje
tel.: 03/ 897 51 30. gsm: 041/ 665 223
Prostorno 4-sobno stanovanje, Kardeljev trg, Velenje, velikost 88 m2. Leto izgr. 1984, 8/12 nad. Stanovanje je prazno in takoj vseljivo. Cena , zelo ugodna -83.000 evr.
Večje 2-sobno stanovanje, Šalek, Velenje, velikost 68 m2. Leto izgr. 1985. 4/4 nad. Odlična cena, vredno ogleda! Cena 60.000 evr.
Profesionalno In s pleteto poskrbimo za vse potrebno ob boleči Izgubi vailh najdražllh
SMO EDINI, KI NA POKOPALIŠČIH PODKRAJ IN ŠKALE NUDIMO POGREDNO POKOPALIŠKE STORITVE V CELOTI:
•	prevoz pokojnika
•	ureditev dokumentacije
•	s spoštovanjem, sočutjem In po vaših željah uredimo vse potrebno za zadnje slovo
Brez dodatnih stroškov organiziramo in uredimo slovo od pokojnika pred upepelitvijo.
več na
« im	i	■ ■ ■ ■
www.habit.si
Ceste na trasah bodo za ves promet zaprte najmanj eno uro pred časom navedenim za začetek hitrostne preizkušnje (HP).
Vse gledalce in stanovalce ob trasah prosimo, da upoštevajo navodila službojočih oseb - redarjev, funkcionarjev in policije.
7:31 7:
8:07 9:17 10:00 10:23 11:33 12:16 12:39 13:49 14:42 16:12 17:05 18:15 19:04 20:59
Sobota, 14. junij 2014
Start Gorenje HP1 Laze - Šentilj HP2 Prelska - Vinska Gora Servis
HP3 Laze - Šentilj II HP4 Prelska - Vinska Gora II Servis
HP5 Laze - Šentilj III HP6 Prelska - Vinska Gora III Servis
HP7 Zavodnja I Servis
HP8 Zavodnja II Servis
HP9 Super special - TRC Jezero Cilj TRC Jezero
7,3 km 8,9 km
7,3 km 8,9 km
7,3 km 8,9 km
12,0 km
12,0 km
2,3 km
DEŽURSTVA
IZD.VELENJEl
Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.
SEKARNAVELENJE
Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recep-
te, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.
IZOSOZDRSVN^
(Dežurna zobna ambulanta ZD Velenje, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure). 7. 6. in 8. 6. - Jernej Doberšek, dr. dent. med.
^VETERINARSKA POSTAJA ŠOŠTANJ
Tel.: 03 8911 146, dežurni veterinar - gsm 031/688-600. Del. čas: ponedeljek - petek od 7.30 do 18. ure, sobota od 8. do 12. ure.
GIBANJE PREBIVALSTVA
Upravna enota Velenje
[smRTI|
Ajša Hukič, roj.1959, Šoštanj, Koroška cesta 4; Olga Tkavc, roj.1937, Velenje, Šmarška cesta 21; Antonija Slamek, roj. 1939, Šoštanj, Gaberke 196; Nevenka Varga, roj. 1944, Velenje, Kidričeva cesta 17; Franjo Novak, roj. 1954, Šmartno ob Paki, Gavce 28c; Janko Šantl, roj. 1957, Celje, Ulica Frankolovskih Žrtev 15; Ljudmila Resnik, roj. 1941, Vransko, Jeronim 40; Marija Pokorny, roj. 1926,
Šmartno ob Paki , Šmartno ob Paki 55; Albert Goršek, roj. 1938, Šoštanj, Ravne 114; Miran Verdev, roj. 1953, Topolšica, Topolšica 192 d.
POROKEl
Sreto Jankovic, Velenje, Črnova 44 in Jovič Danica, Bih, Modrica, Gornji Kla-dari b.b.; Simon Weiss, Ljubno, Okonina 25 in Urša Podvratnik, Mozirje, Lepa Njiva 62; Andrija Vidovič, Hrvaška, Rab, Banjol 160 in Ivana Ostojič, Velenje, Kersnikova cesta 15.
Plačilo na obroke
pokopalisce.podkraj@kp-velenje.si
V zgodbi neskončnosti bo mirno živela naša draga
MARIJA POKORNY
26. 5. 1926 - 28. 5. 2014
Hvala vsem, ki ste bili del njenega življenja in boste del naših spominov.
Družini Praprotnik in Pokorny
Klopca pred hišo zdaj prazna stoji, odkar te med nami, draga mama, več ni. V srcu te bomo vedno nosili, nikoli tvojega nasmeha in dobre volje pozabili!
Hči Sanda Skobir
ZAHVALA
V cvetju pomladi nas je za vedno zapustila naša ljuba žena, mama, tašča in babica
OLGA TKAVC
25. 5. 1937 - 23. 5. 2014
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečeno ustno in pisno sožalje, darovano cvetje, sveče in sv. maše, ter vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na zadnjo pot. Enako zahvalo izrekamo osebni zdravnici dr. Aleksandri Žuber in Bolnišnici Topolšica za lajšanje bolečin v zadnjih dneh njenega življenja. Hvala sodelavcem HTZ-ja in sodelavkam patronažne službe, še posebej Bernardi, Mateji in Mandi. Iskrena hvala Pogrebni službi Usar, pevcem Flaminga za odpete žalostinke, gospodu župniku za opravljen obred in gospodu Dragu Semetu za lep, sočuten poslovilni govor. Vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči njeni najdražji
Naš čas, 17. 4. 2014, barve: 	CM K, stran 24
Metuljev dan v Topolšici
Turistično društvo Topolšica podeželje preseglo pričakovanja
Milena Krstič - Planine
Topolšica, 1. junija - Turistično društvo Topolšica - podeželje je društvo, ki je zadnja leta s svojimi prireditvami močno razgibalo zdraviliško Topolšico. Predsednici Petri Lipičnik članice in člani društva, par deset jih je, komaj sledijo zamislim in idejam. Teh pa ji zlepa ne zmanjka.
V	nedeljo popoldan so zasedli Zdraviliški park s prireditvijo z naslovom Metuljev dan. Bil je že četrti. Metulji v parku tokrat niso bili (čisto) v ospredju. Dež, ki je spremljal začetek prireditve, bi jim orosil krila in težko bi frfotali. So si pa obiskovalci prireditve metulje lahko ogledali v Termah, ki so jih za to priložnost spremenili v deželo metuljev. Odprli so veliko likovno razstavo metuljev, na ogled je kar 600 izdelkov učencev 97 slovenskih osnovnih šol.
V	zdraviliščem parku pa se je odvijal pravi družinski dan. Akcija. V zabavnem delu, glasbi, smehu, številnim nastopom je popoldan
minil kot blisk. Nič ni stalo. Na stojnicah so ponujali raznovrstne izdelke, po travniku naokoli so bila postavljena igrala, še pravi »ringl-špil« ni manjkal ... Na ogled je bila
celo gradbena mehanizacija, bodočih bageristov, traktoristov, buldo-žeristov pa se je trlo. Popoldan je potekal tudi v znamenju pridobivanja izkušenj, znanj ... Predstavljale
so se reševalne ekipe, kot so policija, gasilci, reševalci, vojska, jamarji. Manjkali niso niti lovci. Na ogled je bilo tudi jadralno letalo, na svoj račun so prišli ljubitelji živali ...
V Zdraviliškem parku »ni bilo, da ni«. Če ste ga letos preskočili, naslednje leto le pridite. »Podeželskim turistom« pa kapo dol.	■
Nastopajočih ni manjkalo, začela sta Pihalni orkester Zarja
in mažoretke.
Klovna Tom in Jerry sta pred oder zvabila najmlajše.
Jamarji so navduševali otroke, najprej gor, potem dol...
»Krogi« v Velenju uspeli
Že prvič dobra udeležba tekačev in tekačic v humanitarnem teku »10 krogov za 10 nasmehov« - Teklo jih je 100
Velenje, 1. junija - Člani društva Vztrajaj Never Give Up, so četrto akcijo »10 krogov za 10 nasmehov začeli točno pred tednom dni v Trbovljah. Naslednji dan so tekli v Mariboru, tretjega, v nedeljo, pa prvič v Velenju na mestnem stadionu. In res so tekli, večina od njih vse 4 ure. Med 16. in 20. uro se jim je na progi pridružilo veliko Šale-čanov, med njimi tudi člani rokometnega kluba Gorenje. Prišle so cele družine; eni so res tekli, drugi le hodili. A vsi so podprli akcijo, s katero humanitarni športniki zbirajo sredstva za 10 slovenskih socialno ogroženih družin.
Ob 18. uri, točno na polovici
prireditve, so za še boljše razpoloženje med prireditvijo poskrbeli člani Pihalnega orkestra Premogovnika Velenje. Zbrane je nagovoril tudi župan Bojan Kontič, ki je potem skupaj z organizatorji in predsednikom Športne zveze Velenje Bogdanom Plaznikom odtekel dva kroga. To, da so že prvič v Velenju dobili veliko lokalno podporo akciji, je veselilo tudi organizatorje. Miha Markovič, brat triatlonca Mateja Markovi-ča, ki je pobudnik akcije, nam je povedal, da so idejo v družini, kjer je šport od nekdaj doma, takoj podrli. In vedno so člani družine tudi na tekaški progi. »Začelo se
je leta 2009. Prvič smo projekt izvedli »v povojih«, leta 2010 pa smo ga nadgradili in tudi poimenovali. Akcija je vsako leto bolje sprejeta. V Velenju smo zelo zadovoljni; veliko nam pomeni, da sta nas podrli tudi občina in športna zveza. Ljudje so se dobro odzvali, zato bo prireditev zagotovo tukaj tudi prihodnje leto,« smo izvedeli. Bogomir Dolenc, lokalni koordinator teka, pa je povedal: »Velenje je ponovno pokazalo svojo srčnost in pripadnost humanitarnosti. Udeležba tistih, ki so se pridružili tekačem društva Vztrajaj Never Give Up in z njimi delali družbo v krogih na stadionu ob jezeru, je bila
Akcijo je ne le besedno, ampak tudi konkretno, podprl tudi župan Bojan Kontič. Skupaj z
organizatorji je odtekel dva kroga.
točno 100. Za premierni »krog« v Velenju je to veliko. Verjamemo, da bomo zgodbo, ki jo gradimo, nadaljevali. V družbi Šalečanov
bomo spet septembra na Pikinem festivalu, ko bo naš novi izziv 24-urni humanitarni tek.« Koliko so zbrali, bomo izvedeli,
ko se bo akcija končala. Pred tekači so namreč še trije »krogi«.
■ bš
»Migaj z mano Velenje«
3. dobrodelni tek za štipendijski sklad za mlade, obolele za rakom
Velenje, 7. junija - Pri Letnem kinu in ob Škalskem jezeru bo v soboto potekal že tretji dobrodelni tek »Migaj z mano, Velenje«. Gre za rekreativni, tekmovalni in zabavni dogodek, namenjen družinam, posameznikom in skupinam, vsem ljubiteljem zdravega, aktivnega načina življenja ter vsem, ki želijo pomagati. Prijavnina na teku bo v celoti namenjena v 5. štipendijski sklad za mlade, obolele za rakom iz 03 regije.
S fundacijo Utrip humanosti že od leta 2010 štipendirajo dijake in študente, obolele za rakom. Tako jim pomagajo na poti do izobrazbe. Do sedaj so skupno podelili že več kot 55.500 evrov in 39 celoletnih štipendij. Za ta namen so doslej organizirali več kot 20 večjih dogodkov, na katerih širijo tudi zavest o pomenu zdravega in aktivnega življenja. Letos v Velenju pričakujejo okoli 300 udeležencev in številne spremljevalce, ki bodo lahko tekli ali hodili na 2, 4 ali 8 kilometrov.
■ bš
Panoramska cesta dobi nove vsebine
V Občini Solčava v tem trenutku v ospredju trije projekti - Projekt za mlade bo sofinanciral norveški finančni mehanizem
Tatjana Podgoršek
V Občini Solčava so s pomočjo države in tujih finančnih skladov v minulih letih »spravili pod streho« kar nekaj zavidanja vrednih pridobitev. V zadnjem času pa se poraja občutek, da jim je pošla sapa, oziroma da jim je zmanjkalo idej.
»Ničesar od tega ne drži,« se je odločno odzvala direktorica občinske uprave Albina Štiftar in dodala, da res ne izvajajo velikih naložb tako kot v minulih letih, izvajajo pa v tem trenutku štiri »manjše«, s katerimi nameravajo osnov-
Albina Štiftar: »Dosedanje velike pridobitve je potrebno nadgraditi z 'mehkimi' vsebinami.«
no infrastrukturo nadgraditi s tako imenovanimi mehkimi vsebinami.
Največja med njimi je Solčavska panoramska cesta, sega pa na področje
turistične infrastrukture in se povezuje s sosednjo avstrijsko Koroško. Projekt stane blizu 600 tisoč evrov, prijavili so ga na 6. javni razpis regionalnih razvojnih spodbud, zanj pa uspeli pridobiti precejšen delež z ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo. Poleg ureditve 16 točk (razgledišča, tematske poti ...) od vhoda v Solčavo do Logarske doline vključuje še izgradnjo prototipne rastlinske čistilne naprave na nadmorski višini 1.250 metrov. Projekt naj bi končali letos.
S področja turizma je tudi projekt Keftur. Končali naj bi ga letos poleti. Izvajajo ga skupaj z avstrijskim partnerjem Obirske jame, poleg lokalne skupnosti pri tem kot partner sodeluje tudi Center Rinka Solčava. Slednji bo v okviru projekta uredil zbirko fosilov, najdenih na Solčavskem, občina pa pot od Muzeja Firšt do Potočke zijalke ter poskrbela za logistiko transferja obiskovalcev. Avstrijski partner bo uredil del Obirskih jam.
Približno 150 tisoč evrov pa je vredna
oprema večnamenskega prireditvenega prostora. Poleg odra in potrebne opreme (klopi, mize, stojnice) predvideva še ureditev pomične strehe. Ko na prostoru ne bo prireditev, ga bodo izkoristili za športne aktivnosti - nogomet, košarko, pozimi za drsališče. Projekt je s precejšnjim finančnim deležem podprlo ministrstvo za kmetijstvo in okolje.
»Na osnovi dobrih izkušenj z norveškim finančnim mehanizmom smo na njegov razpis prijavili projekt 'Mladi veter' in uspeli. Nosilec projekta je Klub zgornjesavinjskih študentov, občina in naš Center Rinka pa smo partnerji. Osrednji namen projekta je, da bi mladi po končanem študiju zaznali ter izkoristili priložnosti kraja kot podjetniki. Izvedbe smo se šele lotili, zaključiti ga jo moramo prihodnje leto.«
Po zagotovilih Albine Štiftar so vsi omenjeni projekti za lokalno skupnost zelo pomembni, saj sama infrastruktura brez pravih vsebin ne služi nikomur. Ne nazadnje posegajo turistični projekti na občutljivo območje Natura 2000, pri kateri si nekateri občani želijo turistov, drugi ne. Projekti pa omogočajo ciljno usmerjanje obiskovalcev.	■