KAMNIŠKI OBČAN / 16. oktobra 1978
3
obvestila
za delegate in delegacije občine kamnik
16. oktober
1978
št. 3
Iz dela občinske skupščine
Kol smo že poročali, so zbori občinske skupščine zasedali 2o. in -1 ■ septembra.
Vsi trije /.bori so sprejeli:
- Poročilo o gibanjih gospodarstva ter rezultatih na področju splošne in skupne porabe v I. polletju 1978
- Poročilo o rezultatih gospodarjenja na področju stanovanjskega in komunalnega gospodarstva ter krajevnih skupnosti v I. polletju 1978
- Osnutek programa dela Skupščine občine Kamnik za obdobje september 1978 -julij 1979
- Predlog dogovora o pristopu k izdelavi dolgoročnega družbenega plana za območje medobčinskega sodelovanja (ljubljanska regija)
- Predlog dogovora o pristopu k izdelavi in predlog odloka o obvezni pripravi dolgoročnega družbenega plana za območje medobčinskega sodelovanja (ljubljanska regija)
Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti pa sta sprejela še:
- Predlog odloka o spremembi odloka o določitvi najnižjega odstotka sredstev za razširjeno reprodukcijo in družbeno po-
" moč v stanovanjskem gospodarstvu občine Kamnik ter o načinu delitve in združevanja teh sredstev
- Osnutek odloka o minimalnih tehničnih in drugih normativih za vzdrževanje stanovanjskih hiš in poslovnih prostorov v stanovanjskih hišah v občini Kamnik
- Predlog odloka o merilih za razvrstitev objektov, zgrajenih brez dovoljenj v občini Kamnik
Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti sta obravnavala tudi predlog Odloka o obveznem odlaganju in odvozu smeti in odpadkov v občini Kamnik tčr ga na predlog zbora krajevnih skupnosti zavrnila oziroma spremenila v osnutek. Predlog tega odloka bodo ponovno obravnavali na naslednji seji občinske skupščine.
Program dela občinske skupščine
Premalo pobud -ali tudi interesov?
Zbori občinske skupščine so na septemberskih sejah sprejeli jur"'^ Pro8rarna svojega dela za obdobje od septembra 1978 do
Predsednik občinske skupščine je v uvodnem poročilu na seji bi k" Z^ru'cneSa dela in zbora krajevnih skupnosti poudaril, naj oce   ^; na v prihodnjem obdobju obravnavala več informacij in o izvajanju politike na posameznih področjih. Ne moremo se bil^rth^ zat'ovoljiti samo s sprejemom stališč, sklepov itd., ne da hi Veščeni, kako se posamezni sklepi tudi izvajajo.
obči Nas'L'dnjem programskem obdobju bomo morali v okviru '-niske skupščine in delegacij posvetiti več pozornosti obravnavi sn»tkov republiških dokumentov, t lasti tistih, ki so življenjskega °na za delovne ljudi in občane (zakoni s področja kmetijstva, ne uprave, o davkih občanov, o svobodni menjavi dela, o j J Učenem OD itd.). To so predpisi, ki neposredno zadevajo
^ga človeka v de KL,Pnosti. kjer živi in dela.
delovnega človeka v delovni organizaciji in občana v krajevni
skllnn,,.,:   i • ......
°vost programa je, naj bi skupščina vse odloke in druge , eipbne akte sprejemala po dvofaznem postopku. To pomeni, pre,jl 5eJ razpravljamo o osnutku in ga po sprejemu ponovno zbor    1,10 V ooravnavo delegacijam zbora združenega, dela in
? krajevnih skupnosti. Predlagatelj nato dopolni osnutek s rnbami iz razprave in ga predloži skupščini kot predlog.
To pomeni občuten napredek v skupščini, ko smo vse zadeve, razen nekaterih izjem (proračun, resolucija, odlok o davkih) obravnavali po enofaznem postopku. Z navedenim načinom sprejemanja aktov skupščine bomo dosegli, da bomo nejasnosti po možnosti odpravljali že v 1. fazi sprejemanja in se ne bo dogajalo, da bodo delegati na isti seji šele informirani o zadevi in bodo hkrati tudi odločali.
Za večjo obveščenost delegatov smo v okviru Kamniškega občana uvedli delegatska obvestila, v katerih bomo objavljali povzetke v?eh pomembnejših aktov, ki jih bo obravnavala in sprejemala občinska skupščina in skupščine SIS. Tako bodo delovni ljudje in občani bolj obveščeni o delu skupščine in bodo imeli večji vpliv na družbene odločitve.
Končno je pred nami naloga, da se skupno dogovorimo, ali osnutek programa vsebuje dejavsko vse tisto, kar naj bi skupščina obravnavala v prihodnjem obdobju na ravni občine, ali so še katera vprašanja, o katerih se moramo dogovoriti in so v neposrednem interesu delovnih ljudi in občanov.
Pri tem imajo še posebno nalogo družbenopolitične organizacije, zlasti sindikati v delovnih organizacijah in SZDL v krajevnih skupnostih.
Informiranje delegatov - dileme in rešitve
Medtem, ko že dlje časa na različnih ravneh pripravljamo ustrezne rešitve za oblikovanje celovitega sistema delegatskega obveščanja je tudi delegacija krajevne skupnosti Duplica, v obliki delegatskega vprašanja, postavila zahtevo, da na eni od sej občinske skupščine, s posebno točko dnevnega reda, spregovorimo tudi o vprašanju samoupravnega delegatskega informiranja. Tako je to vprašanje našlo svoje mesto v programu dela občinske skupščine in o njem bomo razpravljali na novemberskih sejah skupščinskih zborov.
Prvo in osnovno izhodišče pri oblikovanju celovitega družbenega sistema informiranja je, omogočiti samoupravno delegatsko odločanje v družbi. Pri tem se ustrezno organiziran sistem informiranja pojavlja kot eden od pogojev za nadaljnje poglabljanje delegatskega sistema.
V dosedanjih razpravah ni bilo dilem glede same potrebe po organiziranju takšnega sistema informiranja. Enotnost stališč glede dosedanjih pomanjkljivosti je očitna. Sedanji sistem preobsežnih, dostikrat težko razumljivih, razdrobljenih in nepravočasnih delegatskih informacij ne more biti vzpodbuda za delovne ljudi in občane, da se aktivno in odgovorno vključujejo v proces sprejemanja družbenih odločitev. Eno je očitno: v proces sprejemanja družbenih odločitev se aktivno vključujejo le tisti, ki so dobro informirani. Za dobro informacijo pa lahko štejemo le tisto, ki je kratka, pravočasna, popolna, da je dejanski opis stanja ter da mora v njej na razumljiv način biti zapisano:
- kaj je namen gradiva
- kakšen je družbenopolitični motiv gradiva
- novosti, ki jih gradivo prinaša
- kakšne so možne rešitve za spremembo stanja oz. sprejem odločitve
- kakšne bi bile materialne in (morebitne) druge posledice, če se predlogi oz. različne možne rešitve sprejemajo ali ne sprejmejo
- koga gradivo obvezuje, ali kdo je nosilec odgovornosti
- ali je kdo o gradivu že razpravljal in kakšne so bile morebitne pripombe
- kakšen je nadaljnji postopek da sprejema dokončne odločitve.
Posebnega pomena pa bodo informacije o izvajanju sprejetih odločitev, ki bi zajemale morebitna odstopanja in vzroke za nje ter predloge za nadaljnje odločitve pri spreminjanju obstoječega stanja. ,
V sedanji fazi izpopolnjevanja družbenega sistema informiranja je potrebno, da USTREZNO ORGANIZIRAMO že obstoječe vire informacij in informacijskih podsistemov kot so množična občila, statistična družbena evidenca, informativno-dokumentacij-ske službe ipd. Skratka, organizirati je potrebno zbiranje, obdelavo in uporabo informacij za vse faze sprejemanja družbenih odločitev.
Smatramo, da je za to potrebno:
I. ustanoviti informativno-dokumentacijsko službo za delegat-
ski sistem v občini in to tako. da ustanovitev in delo le-te ne bo zahtevalo večjih materialnih obremenitev. Ker je osnovno vprašanje uspešnega delovanja takšnih služb v pripravi samoupravnih delegatskih informacij, bo potrebno vire informacij in ustanovitelje te službe ustrezno obvezati, da službi pravočasno takšne informacije tudi posredujejo. V tej smeri bo potrebno posvečati veliki) več pozornosti kot doslej informacijam, ki se nanašajo na delo samoupravnih interesnih skupnosti, krajevnih skupnosti in organizacij združenega dela. Za to je nujno:
2. V krajevnih skupnostih ustanoviti tzv. informativne skupine,
ki naj bi bile sestavljene iz delegatov vseh družbenopolitičnih, gospodarskih, samoupravnih in drugih dejavnikov v krajevni skupnosti. Takšne skupine bi poleg aktivnega vključevanja v procese informiranja ugotavljale potrebe po informacijah, pripravljale programe, predlagale rešitve in dajale pobude za dograjevanje sistema informiranja, tako v sami krajevni skupnosti kot tudi v občini. Mesto zbiranja vseh informacij v KS naj bi torej bila ravno informativna skupina. Zbirala bi informacije:
- ki izražajo potrebe in interese delovnih ljudi in občanov v KS
- iz TOZD. ki so pomembne za delo in življenje krajanov
- iz občine, zlasti še o tistih vprašanjih, o katerih morajo povedati svoje mnenje in se do njih opredeliti delovni ljudje in občani v KS.
3. Organizirati in razvijati samoupravne delovne skupine v
organizacijah združenega dela, ki bi poleg prenosa informacij pri usmerjanju in usklajevanju proizvodne dejavnosti, delovale tudi na področju samoupravnega delegatskega informiranja. Te skupine so oblika, v kateri delavci, posredno prek delegatov aktivno sodelujejo pri oblikovanju stališč, smernic in navodil o vseh vprašanjih, ki se kakorkoli nanašajo na njihove TOZD. Poleg tega neposredno kontrolirajo tudi izvajanje odločitev na različnih ravneh. Funkcija samoupravne delovne skupine se sicer razlikuje od funkcije skupin, vendar sta obe vsebini dela ne le združljivi, temveč se med seboj celo zelo dobro dopolnjujeta Na kratko smo navedli le nekaj osnovnih elementov in nujnih organizacijskih posegov pri oblikovanju samoupravnega delegatskega informiranja. Podrobneje o vsebini dela informativnih skupin v krajevnih skupnosti in samoupravnih delovnih skupin v TOZD pa takrat, ko bomo dejansko pristopili k realizaciji vsebine njihovega dela.
Kot smo že omenili je naša prva in osnovna naloga, da v občini ustanovimo informativno-dokumentacijsko službo v delegatskem sistemu ter z družbenim dogovorom obvežemo vire informacij, t. j. tiste, ki pripravljajo gradiva za skupščinsko odločanje, da obenem pripravljajo tudi povzetke teh gradiv in jih posredujejo službi že v prvih fazah nastajanja družbenih odločitev.
V samem Dogovoru so navedene naloge in organizacija informativne službe, naloge ustanoviteljev in virov informacij kot tudi naloge sveta za informiranje kot družbenega organa upravljanja službe.
Poleg nujnega sodelovanja virov informacij so za uspešno delo službe prav gotovo potrebna tudi ustrezna finančna sredstva in sicer predvsem za pokrivanje stroškov tiska oz. objave gradiv. Stroški so torej odvisni od števila in obsega delegatskih informacij, ki jih bomo posredovali v Kamniškem občanu. Če bomo z delegatskimi informacijami zapolnili štiri strani v Kamniškem občanu in če bo Občan izhajal dvakrat mesečno bodo morali ustanovitelji informativne službe v letu 1979 zagotoviti sredstva v višini 24(1.000.00 dinarjev. V kolikor bi izhajali dvakrat mesečno na dveh straneh bomo imeli enkrat manjše stroške in sicer 120.000.00 dinarjev letno. Prav gotovo bo v praksi obveljala prva varianta, kajti zajeti bo treba tudi samoupravno življenje vseh SIS, KS in tudi OZD, vključno tudi delo njihovih delegacij za občinsko skupščino in skupščine SIS.
V vsakem primeru je potrebno sredstva za informativno dejavnost porazdeliti na nosilce informativne dejavnosti v občini. Prezreti pa tudi ne smemo ustrezne potrebe in možnosti, ki se nam pojavljajo ob snovanju celovitega sistema informiranja v občini.
Tako kot je navedeno v Dogovoru bo občinska skupščina zagotovila potrebna sredstva za delo službe. Stroške tiska delegatskih strani v Kamniškem občanu pa naj bi zagotovili ostali ustanovitelji službe.
Ne bo odveč, če na koncu omenimo še tudi možnost ustanovitve samoupravne interesne skupnosti za področje informiranja, v kateri bi na enoten in usklajen način, upoštevajoč potrebe in možnosti, ustrezno samoupravno organizirali celotno področje družbenega sistema informiranja v občini.
Na podlagi 92. člena ustave SRS. 279. člena statuta občine Kamnik ter da se zagotovi uresničevanje sklepov in priporočil, ki so bili sprejeti v Skupščini SR Slovenije aprila 1975, ob analizi uresničevanja delegatskega sistema, stališč in sklepov s posveta, ki so ga organizirali skupščina SR Slovenije, RK SZDL in skupnost slovenskih občin novembra 1975, kakor tudi priporočil in sklepov občinske skupščine Kamnik maja 1976 sklenejo:
OK SZDL, OK ZKS, OK ZSMS. ObS ZSS, OO ZZB NOV. Občinska izobraževalna skupnost. Občinska zdravstvena skupnost. Temeljna kulturna skupnost. Temeljna telesno-kulturna skupnost. Občinska raziskovalna skupnost. Občinska skupnost otroškega varstva. Skupnost socialnega in invalidskega zavarovanja. Skupnost za zaposlovanje. Samoupravna stanovanjska skupnost. Komunalna skupnost. Skupnost ža varstvo zraka, Skupščina občine Kamnik, klub samoupravljaleev
Dogovor o ustanovitvi informativno-dokumentacijske službe v občini Kamnik
V prizadevanjih, da bi zagotovili čim bolj objektivno, vsestransko, celovito, sprotno in predvsem predhodno obveščanje delovnih
KAMNIŠKI OBČAN / 16. oktobra 1978
ljudi in občanov o vseh zadevah v procesu sprejemanja in spremljanja izvajanja družbenih odločitev v delegatskem sistemu, ustanovijo podpisniki tega dogovora (ustanovitelji) informativno-do-kumentacijske službe (v nadaljnjem besedilu INDOK službo) v občini Kamnik.
II.
Podpisniki dogovora pooblaščajo občinsko skupščino, da oblikuje INDOK službo kot posebno, organizacijsko samostojno službo v sestavu sekretariata občinske skupščine.
III.
INDOK služba opravlja naslednje temeljne naloge:
- spremlja družbenoekonomsko in politično dejavnost v občini.
- v sodelovanju z ustanovitelji kot viri informacij zbira, spremlja in analizira podatke in informacije z vseh področij družbenoekonomskega in političnega življenja v občini,
- evidentira prispele informacije in jih ureja po posebnem klasifikacijskem sistemu ter skrbi za njihovo čimprejšnje posredovanje uporabnikom,
- skrbi, da bodo v sredstvih javnega obveščanja pravočasno objavljene oz. posredovane delegatom, delovnim ljudem in občanom ustrezne samoupravne delegatske informacije,
- delegatom, delovnim ljudem in občanom posreduje druge zahtevane delegatske informacije in pomaga pri iskanju tistih, ki jih sam trenutno nima na razpolago.
- z organizacijskimi rešitvami skrbi, da bo postopek v procesu odločanja speljan tako, da je pri sprejemanju dokončne odločitve (rešitve) možno zajeti pobude, mnenja, predloge, pripombe, stališča, ki jih delovni ljudje in občani izražajo v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih,
- skrbi za sprotno in postopno obveščanje o poteku spreminjanja stanja oz. izvajanja sprejetih odločitev, pri čemer išče utemeljene razloge, zaradi katerih je prišlo do morebitnih odstopanj pri uresničevanju zastavljenih ciljev,
- usklajuje in povezuje dejavnost informativnih služb v organizacijah združenega dela in informativnih skupin v krajevnih skupnostih in se prek republiškega INDOK centra vključuje v enotno mrežo pretoka delegatskih informacij v republiki,
- po potrebi izdaja tudi glasilo, katerega vsebina je usmerjena predvsem v predhodno informiranje delegatov in ostalih uporabnikov samoupravnih delegatskih informacij,
- opravlja tudi druge naloge, za katere se udeleženci posebej dogovorijo.
IV.
Podrobnejšo opredelitev, vsebinsko zasnovo dela, naloge, dolžnosti in odgovornosti INDOK službe ureja poslovnik o delu službe.
Poslovnik o delovanju INDOK službe sprejme in potrdi svet za informiranje pri OK SZDL kot družbeni organ upravljanja INDOK službe.
Svet sprejema tudi letne programe dela informativne službe, finančne načrte in zaključne račune.
V.
Ustanoviteji INDOK službe skrbijo, da njeno delo poteka v smeri uresničevanja ustavnih načel in pravic delovnih ljudi in občanov, da so in imajo možnost biti obveščeni o vseh zadevah v procesu sprejemanja in spremljanja izvajanja, družbenih odločitev.
VI.
Ustanovitelji skrbijo, da INDOK službi pravočasno in redno posredujejo gradiva za svoje seje in posvete, analize stanja in razvojne načrte s svojega področja dela, kakor tudi ostale, za delegate, delovne ljudi in občane pomembne informacije za odločanje.
VII.
Udeleženci se zavezujejo, da poleg celovitega gradiva, pravočasno, t. j. najpozneje takrat, ko so o tem predvidene prve razprave posredujejo službi tudi povzetke teh gradiv, ki morajo biti:
a) kratki, zgoščeni, jasni, enostavni in lahko razumljivi, pristopni in še posebej objektivni, da odražajo realno in resnično podobo stanja ter usmerjajo oziroma dajejo možnosti za čimbolj pravilno in v danem trenutku čimbolj realno opredelitev:
b) zajemati morajo analitične ocene, ponujati različne možne rešitve, identificirati nosilce odgovornosti in roke;
c) povzetek mora odgovoriti na naslednja bistvena vprašanja:
- kdaj je prišlo do predloga za spremembo, koliko stara je ideja., kdo jo je sprožil;
- zakaj prihaja do predloga (za spremembo);
- cilj, ki ga želimo doseči z določeno spremembo;
- kakšen motiv, (ekonomski, politični itd.) je predlagatelja pri tem vodil:
- v čem se pričujoče gradivo razlikuje od prejšnjih rešitev oziroma katere so bistvene novosti predloga:
- kakšne so materialne in druge posledice, če se različni ponudeni predlogi sprejemajo oziroma če se predlagana rešitev ne
■ sprejme;
- kakšni problemi se odpirajo oziroma kaj lahko zavira uresničevanje posamezne rešitve:
- kdo je o gradivu že razpravljal in kaj se je pokazalo v teh razpravah;
- kakšen postopek je še predviden do sprejema dokončne rešitve:
- koga obvezuje, kdo je nosilec odgovornosti, akcije oziroma izvajanja ali uresničevanja sprejetega ukrepa,
- upravičenost in pomen sprememb.
Povzetke za objavo v »obvestilih, kot posebni prilogi Kamniškega občana morajo ustanovitelji in ostali viri informacij posredovati informativni službi najpozneje 1. in 15. v mesecu za seje, ki so sklicane en mesec pozneje.
VIII.
Za uresničevanje interesov ustanoviteljev INDOK službe ter ciljev obveščanja v delegatskem sistemu skrbi svet za informiranje pri OK SZDL kot družbeni organ upravljanja službe.
Vsebina dela družbenega organa upravljanja obsega kadrovsko, vsebinsko in materialno uresničevanje tega dogovora.
Svet za informiranje imenuje tudi uredniški odbor publikacij INDOK službe. Uredniški odbor sestavljajo vodja informativne službe, sekretar občinske skupščine, predstavnik izvršrttga sveta, vodja strokovnih služb skupščin SIS (lahko tudi predstavnik DPO).
Naloge, dolžnosti in odgovornosti uredniškega odbora določa poslovnik o delovanju INDOK službe.
Svet za informiranje pri OK SZDL kot družbeni organ upravljanja:
- spremlja, nadzoruje in usmerja delo službe.
- določa program dela službe in vodi njeno tekočo aktivnost.
- ugotavlja pomanjkljivosti in planira bodoče naloge službe,
- skrbi za dosledno uresničevanje ustavnih načel o sistemu informiranja v delegatskem sistemu,
- sodeluje in pomaga pri izvajanju nalog službe.
IX.
Dejavnost INDOK službe sofinancirajo ustanovitelji, po deležih, za katere se posebje dogovorijo v okviru rednega programa dela.
Ob koncu vsakega leta predloži INDOK služba svetu za informiranje poročilo o svojem delu in finančnem poslovanju ter predlog finančnega načrta in dela za naslednje leto.
X.
Sistemizacijo in podrobnejši opis delovnih mest dokončno opravi svet za informiranje kot družbeni organ upravljanja službe, ki imenuje tudi vodjo službe.
XI.
K temu dogovoru lahko pristopijo tudi druge zainteresirane organizacije in skupnosti.
Javna razprava o osnutku odloka o ureditvi prometa
Izvršni svet občinske skupščine bo predložil zboroma združenega dela in krajevnih skupnosti v obravnavo osnutek odloka o ureditvi prometa v mestu in naseljih v občini Kamnik, ki sta ga pripravila Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu in oddelek za notranje zadeve SO Kamnik.
Odlok, ki je urejal to področje v Kamniku, je bil sprejet že leta 1962. Od takrat pa do danes se je tudi na tem področju zakonodaja spremenila, dopolnila, pa tudi prometne razmere so v marsičem drugačne. Nekaj stvari s področja prometa je vseboval oziroma vsebuje odlok o javnem redu in miru v občini Kamnik, ki je bil sprejet leta 1976. Zakon o varnosti cestnega prometa iz leta 1975 in zakon o prekrških iz leta 1977 pa sta med drugim narekovala pripravo novega odloka, ki sicer ne nalaga novih materialnih obveznosti, spoštovanja odloka pa zagotavlja večjo varnost in več reda na javnih prometnih površinah.
V poglavju SPLOŠNE DOLOČBE je opredeljen namen odloka in naštete so javne prometne površine, med njimi tudi trgi, kolesarske steze, pločniki ter parkirni prostori.
Drugo poglavje POSTAVLJANJE IN VZDRŽEVANJE PROMETNIH ZNAKOV vsebuje določila namenjena in pomembna predvsem pristojnim in pooblaščenim organom in organizacijam, ki so dolžne skrbeti za postavljanje in vzdrževanje prometne signalizacije vključno z označbami na vozišču.
Pri novogradnjah in rekonstrukcijah cest financira postavitev novih in nadomestitev starih prometnih znakov investitor, na starih cestah pa upravljalec ceste.
Tretje poglavje PARKIRNI PROSTORI IN PARKIRANJE TER USTAVLJANJE ureja področje, ki je v Kamniku zelo pereče.
Opredeljeni so splošni in posebni parkirni prostori. Splošni
parkirni prostori so na javnih cestnih površinah, kjer parkiranje tU prepoveduje prometni znak, posebni parkirni prostori pa so tisti ki so posebej označeni s prometnimi znaki.
Parkirati je prepovedano, čeprav ni posebnega znaka o prepovedi (K), čl.)
1. na cesti ali ulici, če bi za vožnjo vozil ostalo manj kot 3 rt proste cestne površine
2. pred vhodnimi vrati dvorišč, poslovnih prostorov in večji! stanovanjskih zgradb
3. pred prostori določenimi za posode za smeti in odvoz smeti
4. nad komunalnimi objekti (hidranti. jaški itd.), če so posebej označeni
5. na pločnikih, križiščih, prehodih za pešce, kolesarskih stezah, zelenih površinah in peš poteh ter v hišnih prehodih za pešce
6. pred vsemi vhodi v gasilske domove
Vozil ni dovoljeno ustavljati (12. čl.) na cesti, ki je ožja od 3 m. v križišču cest ali njegovi bližini, na pločnikih, avtobusnih postaja-liščih, kolesarskih stezah označenih prehodih za pešce in zelenil površinah. Seveda pa ta prepoved ne velja za določeno kategorije vozil (vozila na intervencijski vožnji, za opravljanje komunalnih it drugih nujnih del itd.). Ta vozila morajo biti vidno označena 1 oznakami, ki predstavljajo oviro na cesti. Prepoved ustavljanja nt velja tudi za vozila zdravstvenih delavcev ob obiskih bolnikov al nudenju pomoči ponesrečencem ter za vozila invalidnih voznikov, če so opremljena s predpisanim znakom na vetrobranskem steklu
Stanovalci, ki imajo možnost parkirati svoja vozila na dvoriščit ali garažah, ne smejo puščati svojih vozil na javnih prometnil površinah oziroma na splošnih ali posebnih parkirnih prostorih. V četrtem poglavju POSEBNA UPORABA JAVNIH PROMET N1H POVRŠIN so navedene dolžnosti investitorjev in izvajalcev del na javnih prometnih površinah. Le ti morajo za dela, razen vzdrževalna, imeti dovoljenje za gradbene zadeve pristojnega občinskega upravnega organa, ki mora pred izdajo dovoljenja pridobiti mnenje upravljalca ceste. Dela na vozišču ali pločniku morajo biti zavarovana in vidno označena, ponoči in v megli pa tudi osvetljena. Kadar je potrebno zaradi del zasesti pločnik, stezo ali del vozišča tako. da se postavi oder, mora izvajalec del speljati pod odrom prehod za pešce, ki mora biti zavarovan pred padanjem materiala ali vode, urejen za varno hojo in ponoči osvetljen. Takoj, ko preneha posebna uporaba javne prometne površine, je le-to potrebno očistiti in odstraniti ovire. Oskrbovanje OZD in drugih organizacij ter občanov je treba opraviti samo z dvorišča ali drugega prostra izven javne prometne površine. Izjemoma se oskrba lahko vrši z javne prometne površine, kadar oskrba ni možna na drug način. V nobenem primeru pa v mestu oskrba ni dovoljena med 5.30 in 6.30 uro ter 13.30 in 14.30 uro.
V času razkladanja, nakladanja in v vseh drugih primerih, razen zaradi zastoja prometa ali ravnanju po prometnih znakih, motot ustavljenega vozila ne sme biti v teku več kot 2 (varianta: 3) minute.
Na javnih prometnih površinah praviloma tudi ni dovoljeno žaganje drv ter opravljanje trgovske ali obrtne dejavnosti.
V nobenem primeru pa na javnih prometnih površinah ni dovo-Ijeno sankanje, smučanje, drsanje, kotalkanje. igranje ali zadrževanje predšolskih otrok brez nadzorstva.
Peto poglavje DRUGI VARNOSTNI UKREPI vsebuje določbe glede živih mej in drugih ovir ob javnih cestah, avtobusnih postajališč, vožnje po javni prometni površini, na kateri je voda ali snežna brozga itd.
Ograje, žive meje. drevesa in druge ovire ne smejo biti vzrok neprednosti cest in križič. Zaradi zagotovitve varnosti v cestnem prometu lahko upravni organ za gradbene zadeve v soglasju 1 oddelkom za notranje zadeve odredi z odločbo znižanje žive meje ali druge podobne ovire na višino 70 cm (varianta: 80 cm), odstranitev ali odmaknitev na določeno razdaljo. Če lastnik ali upravljalec ne izvrši z odločbo odrejenega ukrepa v določenem roku, to stori pooblaščena organizacije na stroške lastnika oziroma upravljalca.
Avtobusna postajališča morajo biti izven cestišča. Rok za izpolnitev te določbe je 2 leti po uveljavitvi tega odloka.
Vozniki motornih vozil morajo po cestah, na katerih je voda ali snežna brozga, voziti tako, da ne onesnažijo drugih udeležencev v prometu ali pročelja hiš.
Voznik motornega vozila ali prevoznik, ki pri prevozu onesnaži cestišče, mora le tega očistiti takoj po onesnažitvi, sicer to opravi na njegove stroške pooblaščena organizacija.
Na poslovnih, gospodarskih in stanovanjskih zgradbah neposredno ob javnih prometnih površinah je potrebno namestiti ustrezne snegobrane. Šesto poglavje vsebuje KAZENSKE DOLOČBE Denarne kazni za kršilce določb tega odloka so za pravne oseb« določene v višini od 1000 do 20.000 din, za fizične osebe pa od 50 do 1.000 din s tem. da kazni po 50 din izterja lahko na kraju samem delavec milice ali komunalni nadzornik.
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE vsebujejo roke glede popisa in nastavitve registra prometnih znakov, ureditve avtobusnih postajališč, nadzorstva nad izvajanjem tega odloka in prenehanja veljavnosti tistih členov odloka o javnem redu in miru v občini Kamnik, ki sedaj urejajo del področja prometa.
Zaradi pomembnosti bo sprejem tega odloka potekal po dvofaz-nem postopku.
1
Novo ime šole v Stranjah
Na 12. seji izvršnega sveta so obravnavali predlog učiteljskega zbora osnovne šole Stranje, po katerem naj bi to šolo preimenovali po slavnem Kamniškem bataljonu v O: Š. »Kamniškega bataljona«.
Tako kot se je z novim imenom šole v Stranjah strinjal občinski odbor Zveze združenj borcev NOV. je tudi izvršni svet podprl tak predlog.
Predlog bo seveda posredovan tudi zborom občinske skupščine v potrditev.