GLASILO SZDL OBČINE KAMNIK Kamniški občan ŠT. 10 LETO 18 4. JUNIJ 1979 CENA 3 DIN Odkritje spominske plošče Dan mladosti in Titov rojstni dan smo tudi v Kamniku slovesno proslavili. V petek, 25. maja se je na ploščadi za kavarno Veronika zbralo večje število mladih in ostalih občanov, ki so prisostvovali izredno bogatemu kulturnemu programu in odkritju spominske plošče na mestu, kjer je nekoč stala telovadnica društva Sokol. V tej telovadnici se je rekreiral tudi tovariš Tito, ko je bil kot kovinarski delavec zaposlen v tovarni Titan (1911-1912). Na svečanosti, ki jo je pripravila kamniška telesnokulturna skupnost, sta zbranim spregovorila Iztok Kuret, predsednik občinske konference ZSMS in Marjan Bovha, predsednik skupšine SITKS, ki je spominsko ploščo tudi odkril. V kulturnem programu je sodelovala kamniška pihalna godba, združeni mladinski pevski zbori kamniških osnovnih šol, folklorna skupina Kamniška Bistrica in recitatorji iz gimnazije Rudolt Maister. M. J. • PROBLEMSKA KONFERENCA Začrtati razvoj kmetijstva Na predlog sekcije za kmetijstvo pri OK SZDL je bila sredi maja organizirana problemska konferenca o kmetijstvu. Delegati so obravnavali dvoje vprašanj, pomembnih za nadaljni ra-*yoj kmetijstva v občini: organiziranost in vlogo kmetijsko zemljiške skupnosti in izdelava srednjeročnih in dolgoročnih programov za razvoj kmetijstva. V prvem delu so delegati poudarili, da samoupravne interesne skupnosti za pospeševanje kme-''jstva ni potrebno ustanavljati, ampak naj se kmetijsko zemljiška skupnost ustrezno organizira. y kmetijsko zemljiški skupnosti morajo dobiti poleg delegatov 12vajalcev svoje mesto in vlogo (udi delegati uporabniki. Kmetij- sko zemljiška skupnost mora tako organizirana prevzeti vlogo nosilca razvoja kmetijstva v Kamniku. Ob tem se je potrebno dogovoriti tudi za način sistemskega financiranja skupnosti, ki je doslej zagotovljeno s samoupravnim sporazumom o združevanju sredstev za pospeševanje kmetijstva v občini Kamnik. Na sistemski način zdržena sredstva bodo uporabljali za sofinanciranje izdelave preusmeritvenih in razvojnih programov, za izobraževanje kmetov, regresiranje re-promateriala in nakupa plemenske živine, sofinanciranja pospeševalne službe in za druge naloge v skladu s programi, ki jih bo izdelala kmetijsko zemljiška skupnost. V drugem delu so delegati spregovorili o razmerah v kmetijstvu in problemih, ki jih ovirajo pri nadaljujem razvoju. V zadnjih letih je bilo na področju kmetijstva veliko storjenega, vendar zaradi slabe povezave med proizvajalci in prodajalci, kmet še veno ne razpolaga z vsemi rezultati svojega dela. Pred nami so zdaj naloge v zvezi z izdelavo srednjeročnih in dolgoročnih programov razvoja. V to aktivnost se mora čim prej vključiti tudi kmetijsko zemljiška skupnost in izdelati poleg srednjeročnega tudi dolgoročni program razvoja kmetijstva v občini Kamnik. J. Z. • S seje občinskega sindikalnega sveta Jasne usmeritve konkretno delo , Občinski sindikalni svet je na S- redni seji, 30. maja razpravljal 0 programu uresničevanja stališč 0 pridobivanju in razporejanju dohodka in uveljavljanju načela blitve po delu in rezultatih dela, k*' je bila osrednja in najpomembnejša točka dnevnega re-j'a- Razprava o samih stališčih pa Je bila zaključena na posvetu s Predsedniki osnovnih organizacij predsedniki komisij in člani °bčinskega sveta v Predvoru. Naseji sveta so sprejeli program nadaljnje aktivnosti pri "fesničevanju stališč, ki imajo ,2reden pomen pri utrjevanju družbenoekonomskega položaja delavcev. Zato bo težišče aktivnosti osnovnih organizacij tako v spremljanju in spreminjanju stanja na področju delitve po delu in razreševanju posameznih nejasnosti in odprtih vprašanj, ki bi ovirala uveljavljanje stališč kot tudi pri usposabljanju za uresničevanje tako pomembnih nalog. Osnovne organizacije bodo zagotovile, da bodo sprejele lastne programe aktivnosti. Dokaj kritično so ocenili aktivnost sindikata ob razpravah o zaključnih računih/ Le-ta ni bila povsem zadovoljiva. V bodoče bodo morali poskrbeti za bolj poglobljene razprave in kvalitet- OB DNEVU MLADOSTI Dan mladosti, praznik vseh mladih, vseh tistih, ki čutijo in delajo z mladimi in za mlade; praznik vseh tistih, ki v mlade, ki v generacijo, ki prihaja in soustvarja naš danes in gradi naš jutri, verjamejo. Da, to je največji praznik, ki ga mladina praznuje. Vključujejo se v številne akcije, pripravljajo razne prireditve, pomerijo se v športnih panogah, obiščejo pomnike naše slavne preteklosti. Mladi Kamničani so samo del te velike množice, vendar lahko s ponosom pritrdimo, da so tudi naši najmlajši - tako tisti iz vzgojnovar-stvenih ustanov, pa iz osnovnih šol, gimnazije, delavska mladina, proslavili svoj praznik. Že ves dopoldan smo srečevali najmlajše s pionirskimi ruticami in kapami, s prapori svojih pionirskih odredov so obiskovali spomenike, grobove. Sredi Tuhinjske doline smo srečali najmlajše, vračali so se iz obiska partizanskega spomenika. V Kamniku so pionirji skupaj s svojimi tovarišica-mi in tovariši odhajali na krajše pohode, prene-katera skupinica najmlajših se je sama odločila in se sama napotila na pot. Tja, kamor je vedela, da vodi njena pot; tja, kjer so bili položeni temelji njenega srečnega otroštva, njene srečne mladosti. S ponosom in neskončno hvaležnostjo vsem mladim in vsem njihovim mentorjem in učiteljem lahko rečemo, da nobeno obeležje, noben pomnik iz NOB ni ostal prazen. Pa še športna tekmovanja in odkritje spominske plošče v središču mesta, kjer se je zbralo toliko Kamničanov in to ne samo mladih, vse to je prav gotovo množično praznovanje in velika himna mladosti, ki tudi v Kamniku deluje in živi tako, kot so to želeli njihovi očetje in dedi, ki so dali tej naši generaciji največ, kar so ji lahko dali: srečno otroštvo, srečno mladost. Povsod pa je vklesan lik tovariša Tita, največjega učitelja pa tudi največjega prijatelja mlade generacije. Množične manifestacije, to je obeležje Dneva mladosti, letošnjega in vseh doslej. In tako ni bilo samo v mestu, tako je bilo v vseh krajevnih skupnostih, v vseh šolah, pri vseh spomenikih, tako je bilo v srcih vseh mladih iz našega območja. In prav zato lahko rečemo: ponosni smo na vas mladi, in z zaupanjem zremo v vas. Spremljali bomo vaše uspehe, se veselili ob njih in vas vzpodbujali. Pomagali vam bomo, kjer bo naša pomoč potrebna. Skupaj bomo gradili in dograjevali naš samoupravni socialistični danes in se veselili prav takega jutri. JANEZ PIRŠ Glavna mestna ulica na Šutni je bila vselej najbolj prometna. Po makadamskem cestišču so se premožni meščani vozili s kočijami, reveži pa pešačili. Žene v dolgih in širokih oblačilih so bile kar precej neokretne. Na sliki je tudi dobro vidna nekdanja Mitnica z zapornico ob vstopu v mesto na južni strani Kamnika. nejšo informiranje o pogojih in rezultatih gospodarjenja. Občinski svet je razpravljal še o vsebinskih usmeritvah sindikatov pri uresničevanju družbenoekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu in o načrtovanju in izvajanju akcije »Nič nas ne sme presenetiti«. Potrdili so predlog finančnega načrta občinskega sveta za leto 1979, podana pa je bila tudi kratka informacija o programu srečanja delavske solidarnosti 1979, ki bo letos v Kamniku. T. M. Pročelje hiš so obdržala prvotni izgled in jih predvsem letos ob jubileju mesta pridno obnavljajo. Makadam je zamenjal asfalt in promet je dosti bolj živahen; konjske vprege pa so že prava redkost. PODELITEV PRIZNANJ O F Tudi lotos je predsedstvo OK SZDL Kamnik, podelilo priznanja OF slovenskega naroda. Med posamezniki so ta pomembna priznanja dobili: TINA ROMŠAK Je profesor slavistike in srbohrvaščine na Gimnaziji Rudolfa Maistra v Kamniku. Že kot dijak te gimnazije se je vključila v kulturno dejavnost, kot študentka pa se je vključila v mladinski nem področju, saj je predsednik kulturne skupnosti. Kot kulturni in družbenopolitični delavec je nepogrešljiv pri delu na kulturnem področju, kjer ne mine večja kulturna manifestacija brez udeležbe godbe na pihala, ki jo vodi. PETER KERN Se je aktivno vključil v delo družbenopolitičnih organizacij že v letu 1964. Kljub svoji mladosti je bil zelo aktiven in je bil izvoljen za predsednika krajevne organizacije SZDI.. Njegovo delo je tesno povezano z razvojem in pevski zbor kot pevka in organizator, delovala pa je tudi kot igralka v dramski sekciji. Vseskozi je aktivna v okviru kamniških šol, posebej na Gimnaziji kot organizator in ani-mator kulturne dejavnosti. Je reden gost na vseh kulturnih prireditvah v Kamniku, uspešno sestavlja in vodi programe in sodeluje z recitacijami z dijaki Gimnazije. Več kot 10 let je tov. Romšakova mentor in iniciator kulturnih prireditev v občini in na Gimnaziji. BOŽO MATIČIČ V delo Socialistične zveze se je tovariš Matičič vključil že leta 1952 in vseskozi sodeloval pri delu krajevne občinske organizacije Socialistične zveze. Opravljal je vrsto odgovornih nalog v vodstvu občinske in krajevne organizacije Socialistične zveze. Zelo je bil aktiven tudi na kultur- ILJMi splošno aktivnostjo, ki jo zadnjih nekaj let doživlja KS Komenda. S svojimi tehtnimi predlogi, vztrajnostjo, požrtvovalnostjo in aktivnostjo na vseh področjih je bil zgled tudi za ostale. Glede na sposobnosti in ugled, ki ga uživa je bil izvoljen tudi za podpredsednika KS Komenda. ANTON ŠUŠTAR Je dolgoletni družbenopolitični delavec v krajevni skupnosti Srednja vas in izven nje. Opravljal je razne odgovorne naloge v mladinski organizaciji, krajevni organizaciji SZDL, gasilskem društvu, samoupravnih organih in krajevni skupnosti in podjetju, v sindikatu v podjetju. Svoje delo je opravljal vestno in odgovorno. Izven krajevne skupnosti je angažiran v delegatskem sistemu v občinski skupščini in samoupravnih interesnih skupnostih. Tov. Šuštar je tudi sodnik porotnik pri temeljnem sodišču. SREČKO ROT Tovariš Rot je dolgoletni družbenopolitični delavec in je opravljal vrsto odgovornih naloe in dolžnosti. Bil je sekretar občinskega komiteja ZKS, republiški poslanec, odbornik, aktiven pa je bil tudi v Republiški konferenci SZDL. Kot pedagog se je zelo aktivno vključeval na področju vzgoje in izobraževanja. S svojim delom, tako na družbenopolitičnem področju kot na področju vzgoje in izobraževanja je aktivno sodeloval pri razvoju naše občine v šolstvu v občini. STANE ZOBAVNIK Se je zgodaj vključil v družbenopolitično delo. Opravljal je in opravlja vrsto odgovornih dolž- nosti v krajevni skupnosti, delovni organizaciji in občinskih vodstvih družbenopolitičnih organizacij. Zaradi svojega ugleda, vestnega požrtvovalnega in odgovornega družbenopolitičnega delavca ga cenijo na vseh področjih njegove aktivnosti. V občinski organizaciji socialistične zveze je aktivno deloval v Izvršnem odboru, koordinacijskemu odboru za kadrovska vprašanja, medtem, ko je v krajevni skupnosti član vodstev družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov, kjer je vedno v prvi vrsti pri vseh aktivnostih. OB DNEVU MLADOSTI Recital v Volčjem potoku Dan mladosti, Titov rojstni dan smo praznovali tudi mladi v Volčjem potoku. To je največji praznik nas mladih, ki obujamo svetle tradicije boja in zmag zveze komunistične mladine in frontne mladinske organizacije, ki je prerasla v zvezo socialistične mladine. Predvsem pa so vse naše misli posvečene našemu dragemu tovarišu Titu. Ni lahko najti besed, s katerimi bi enostavno in kratko predstavili našega tovariša Tita. Težko pa zato, ker je del vseh nas, del naše preteklosti, sedanjosti in prihodnosti. Številne slovesnosti ob rojstnem dnevu predsednika Tita in Dnevu mladosti, ki jih povezujemo tudi z jubileji ZK, SKOJ in revolucionarnih sindikatov, so se v ožji in širši domovini ter po vsem svetu zvrstile v soboto in nedeljo 26. maja. V Volčjem potoku smo v Tisi- nem hramu Arboretuma mladinci pripravili svečano sejo s kratkim recitalom. Vaščani, ki so prišli na to slovesnost so z zanimanjem spremljali program in ob zaključku navdušeno zaploskali. Istega dne pa smo pripravili tudi športno srečanje v nogometu. Srečanje je potekalo v vasi in sicer med igralci spodnjega in-zgornjega konca Volčjega potoka. M. Orešnik Srečanje mladih kiparjev Osnovna šola Komenda-Mo-ste je bila od 21. do 25. maja gostiteljica kiparske kolonije osnovnošolcev iz vse Slovenije. Zbralo se je šestinpetdeset učencev iz osemnajstih slovenskih osnovnih šol. Med njimi so tekmovali tudi učenci iz OŠ Stranje, OŠ Toma Brejca, domačini iz Most in Komende, in dijaki Gimnazije Rudolfa Maistra iz Kamnika. Mladi kiparji so v tednu mladosti ustvarili najrazličnejše in zelo domiselne podobe. Izklesali so jih iz lesa (hrastovega, lipovega) in jih razstavili na travniku za šolo. Te lesene skulpture predstavljajo človeka pri njegovem delu in vlogi v življenju. Učenci so poskrbeli za pester kulturen program, nastopili so z daljšim recitalom, povabili pa so tudi kitarski orkester Glasbene šole Kamnik, ki jim je s šestimi skladbami popestril program. Nato so si ogledali Lončarsko zadrugo v Komendi, knjižnico in konjušnico. Vsi gostje so dobili tudi posebno številko Prvega klasja iz naših vasi, njihovega šolskega glasila. Vsebina glasila je bila tudi razstavljena v avli osnovne šole. V njem so bralcem predstavili vasi in njene posebnosti (obrti, kmetijstvo, kulturno zgodovinske spomenike). Klasje je imelo skupaj s celotnim srečanjem namen obeležiti jubilej Kamnika - 750-letnico. Eden izmed številnih gostov, ki so prejeli darila osnovne šole Komenda-Moste (grafike) je bil tudi novi predsednik Skupščine občine Kamnik, Slavko Ribaš. V krajšem govoru je pohvalil vse mlade kiparje in osnovno šolo, ki je s celoletnimi pripravami na to srečanje dokazala, da njen trud ni bil zaman. Naj zaključim z geslom mladih kiparskih umetnikov: »V vsakem človeku je nekaj umetnika.« Ljudje smo za nekatere stvari preveč »slepi«, mogoče preveč ogledujemo okolico in se prema- lo zanimamo zase. Zato tudi nc opazimo, kako je z nami in umetnostjo. Ali niso torej »bodoči« umetniki izbrali zares pravo geslo? Mateja Komisija za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu Osnovne šole Komenda-Moste Moste 40, p. Komenda razpisuje dela in naloge - 1 VK KUHARICE za VVZ Komenda za nedoločen čas s polnim delovnim časom - 1 TAJNIKA ŠOLE za Določen čas (nadomeščanje med porodniškim dopustom). Gimnazijci na Mali planini Gimnazija Rudolfa Maistra je pripravila v soboto obrambni dan. Organizirali so pohod na Malo planino. Dijaki so se odpravili na pot iz treh smeri. Vsakdo je lahko namreč izbral pot po svoji zmožnosti. Toda že takoj po nekajurni hoji je na Mali planini vse gimnazijce čakala že druga preizkušnja. Dijaki vseh razredov so odgovarjali na vprašanja o poznavanju obrambe in zaščite, o poznavanju gorskega sveta, Kamniških Alp in dogodkov iz NOB. Tekmovanja so bila v okviru vsakega razreda posebej. Po skromni proslavi, ki so jo pripravili gimnazijci sami, so malce sedli k počitku, potem pa spet »vezli« pot pod noge in jo »mahnili« nazaj v dolino. Ta obrambni dan je prav gotovo izpolnil svoj namen in pomen, saj so mladi poleg znanja iz zaščite in obrambe, preživeli tudi lep dan v naravi in se v mesecu mladosti vključili neposredno, prijetno, mladostno radoživo v velika praznovanja. Mateja XI. Zbor gorenjskih aktivistov V teku so zadnje priprave Letošnji, XI. zbor gorenjskih aktivistov, ki ga organizira občina Kamnik, bo 24. junija na Rudniku. Tak sklep so sprejeli na predlog sveta za ohranjevanje revolucionarnih tradicij NOB pri občinski konferenci SZDL, že v začetku letošnjega leta. Ni naključje, da so izbrali in predlagali Rudnik. V bližini Rudnika so bili takoj po okupaciji prvi sestanki aktivistov, organizatorjev NOB, v neposredni bližini je bila bolnišnica Triglav, prva tiskarna na Gorenjskem, stekališče kurirskih poti, iz devetih tamkajšnjih domačij je odšlo v partizane 22 borcev; in še bi lahko naštevali. V priprave zbora gorenjskih aktivistov so se aktivno vključili krajani in cela krajevna skupnost Volčji potok. Uredili so pešpot iz Perovcga in obnovili bunker nad vasjo, kjer je bila 6. januarja 1945 tragedija, v kateri je izgubilo življenje 22 aktivistov. Pomembna pridobitev bo tudi asfaltiranje ceste proti Hudemu. Tudi to bo končano pred zborom. V sklopu priprav za to veliko prireditev bo organizacijski odbor pripravil tiskovno konferenco, na kateri bodo predstavnike tiska seznanili s pomenom in vsebino zbora gorenjskih aktivistov. Na letošnjem zboru gorenjskil1 aktivistov, ki bo potekal v znamenju jubilejev, ki jih praznujejo zveza komunistov, Zveza socialistične mladine Slovenije i"1 napredni sindikati, bo govori' Albin Vengust, predsednik Izvršnega sveta skupščine mesta Ljubljana. Gorenjskim občinam se bo pridružila tudi občina Ljubljana Šiška, katere pretežn1 del je bil vključen v Pokrajinski odbor OF za Gorenjsko. Na zboru bodo predstavniki občine Ljubljana Šiška slavnostno podelili domicil Pokrajinskemu odboru OF. Pisatelj med bralci Osnovnošolci iz Zavoda za usposabljanje invalidne mladine so imeli 14. maja pravi praznik. Težavna pot Slovensko taborniški partizanski mnogoboj je bil letos od 25. do 27. maja v Cerknici. Tega tekmovanja sta se udeležili dve ekipi iz odreda Bistriških gamsov Kamnik. To je največje in najtežje tekmovanje tabornikov v Sloveniji. Na tem tekmovanju taborniki prehodijo 30 km v dveh dneh, čez noč bivakirajo in si sami pripravijo večerje. Po poti je treba streljati s puško, pisati opis poti, prehoditi minsko polje, narisati dve skici terena; prehojena pot, minsko polje, profil terena. Opravi pa se še hitrostna etapa in prenos partizanskega kurirja. Vse naše ekipe so se solidno uvrstile, okrog dvajsetega mesta. Vsi pa smo tudi spoznali, da se ho za drugo leto potrebno teme-Uiteje pripraviti. • Saš Tisti, ki so pridno prebirali knjige, so prejeli bralne značke, so dobili tudi lepe knjižne nagrade. Letos so imele te knjige še posebno vrednost, saj jih je podpisal njihov avtor Slavko Pregl. Učenci Preglove zgodbe dobro poznajo; spremljali so jih na televiziji, v Pionirskem listu in jih seveda tudi prebirali v tekmovanju za bralno značko. To svoje poznavanje so prikazali tudi s prisrčnim sporedom odlomkov iz knjig Priročnik za klatenje, Odprava zelenega zmaja, Geniji v kratkih hlačah in Basni. Pisatelj se je nastopajočim nasmejal in jim zaploskal, Oddolžil se jim je s pripovedovanjem o sebi in svojem delu. Ker pozna mnogo otrok in ima tudi sam dva, za zgodbe o kratkohlačnikih ni nikoli v zadregi. Tako že tri njegove knjige čakajo na izid, Genije pa bomo jeseni gledali v televizijski nadaljevanki. Piše pa tudi za odrasle, tako da bodo Basni, ki so jih prejeli osmošolci, nagrajenci, še dolgo spremljale, še dolgo v poduk s svojo humori-stično, pogosto satirično preobleko. Tistim, ki fifradi pisali, je Slavko Pregl svetoval, naj snov poi- ščejo v sebi, v svojih mislih, čustvih, doživetjih. Seveda pa dobrega pisanja brez poznavanja jezika ni, zato je potreben bogat besedni zaklad in jezikovna podkovanost. Kdor rad bere, se iz knjig mnogo nauči, Tudi to je eden namenov tekmovanj za bralno značko, Osnovnošolci so se pisatelju oddolžili s skromnim darilom in ga povabili, naj se še kdaj oglasi pri njih. M. Luštrek Turistične novice Turistično društvo Kamnik je izdalo oj 750-letnici Kamnika znak, ki upodablja kovanec Ulrika III. Spannheim-skega (1248-1269) iz srednjeveške kamniške kovnice denarja. Kovanec ima napis v latinščini »CIVITAS LAPI-DUS« - MESTO KAMNIK. Nekatere črke v tem napisu so o nanega ra- zloga - morda je bil izdelovalec nepismen. Po dveh letih premora bo 8. septembra letos v Kamniku spet DAN Narodnih noš. Poudarek naj bi bil na čim izvirnejših nošah. Poleg spre- voda narodnih noš, bodo nastopi številnih folklornih skupin. Vabimo skupine narodnih noš, folklorne skupine in posameznike, da prijavijo svojo udeležbo najpozneje do 30. junija na naslov: Turistično društvo Kamnik, hkrati z navedbo pogojev za svoje sodelovanje. Ker je v turistični sezoni v Kamniku veliko pomanjkanje turističnih sob, vabimo prebivalce Kamnika in okolice, da nam take sobe prijavijo po možnosti vsaj do 30. junija. Posebna komisija si bo sobe ogledala ter svetovala cene prenočnin. 750-obletnica Kamnika Asfalt do Milega Prijeten večer vrha Ob izredni prizadevnosti krajanov bodo prihodnje leto imeli asfalt od Žal do Milega vrha. Z deli bodo začeli že letos. Asfalt bo tudi nekoliko širši od sedanjega makadama. Dela, ki jih nameravajo opraviti v letošnjem in naslednjem letu, so del razvojnega plana krajevne skupnosti Kamnik in bodo dokončana ob vsestranski pomoči krajanov; tako finančni soudeležbi pa tudi z odstopom zemljišča za razširitev cestišča. Obseg del bo prav gotovo odvisen od višine stroškov rekonstrukcije in pripravljenosti občanov, da prispevajo ustrezen delež za to investicijo. Uredili bodo tudi javno razsvetljavo. Tako so se dogovorili občani naselja Žale in Mili vrh, ko so se konec marca na zboru občanov pogovarjali o vprašanjih realizacije plana krajevne skupnosti Kamnik, konkretneje o ureditvi ceste in javne razsvetljave. Ob tem ne gre prezreti pripravljenosti lastnikov zemljišč, da odstopijo dele zemljišča za razširitev cestišča. T. M. V našem domu smo se odločili, da se bomo vključili v praznovanja 750-letnice Kamnika s proslavo. Najprej smo predstavili domačega pesnika Frana Albrehta. Povedali.smo nekaj njegovih pesmi in nekaj o tem, kako so nastale. Razkrili smo pesnikovo plodno in ustvarjalno življenje. Še posebej smo želeli poudariti pesnikovo čustveno navezanost na domači kraj. Ta čustvenost in navezanost ga je spremljala vse življenje. Pesmi smo predstavili učenci sedmih in osmih razredov. Sceno pa smo zaupali mlajšim, ki so nas prav prijetno presenetili in nam s svojimi izdelki pripravili lep oder. Pred zaključkom predstavitve pesnika Frana Albrehta pa smo se vprašali: »Kdo ve, če ni tudi med nami skrit kak bodoči pesnik ali pisatelj?« In že so se nam s svojimi sestavki predstavili gojenci našega doma in to iz najrazličnejših razredov. Učenki Lidija in Olga sta navdušili poslušalce s pesmijo Veselo v Kamnik in poskrbeli sta za prijetno vzdušje in za zaključek kulturnega programa. Zdaj so se namreč mladi zgodovinarji po- merili v poznavanju zgodovine našega mesta. Vzdušje je bilo napeto, tekmovalno in ekipi obeh izmen sta pokazali kar precej izenačenega znanja. Šele dodatna vprašanja so določila zmagovalca. To je bila ekipa A izmene, ki je dobila za nagrado pisalni pribor. Ekipa B izmene pa je dobila tolažilno nagrado: veliko čokolado! Ob koncu proslave pa smo si vsi ogledali razstavo izdelkov učencev osnovne šole Olga Av-bej. V prostem času so njihove aktivnosti prav gotovo zelo raznolike in številne in prepričani smo, da nikoli ne počivajo. Tako smo preživeli lep in kulturno bogat večer v upanju, da je vsakdo med nami našel delček tistega, kar ga zanima. Biba Šetinc učenka 7. razreda Najmlajši počastili kulturni praznik V dvorani Glasbene šole v Kamniku, je bilo 29. maja zvečer zelo živahno. Namesto običajnih zvokov, ki odmevajo po sobah Glasbene šole in se nato neskladno zlivajo na hodniku, je bilo tisti dan slišati že popoldan, veselo čebljanje najmlajših Kamniča-nov iz vseh še tako skritih kotičkov šole. Čebljanje je naraščalo, čimbolj se je ura bližala devetnajsti, ko so starši otrok prihajali v dvorano. Otroci so prepevali pesmice, tako kot jih oni najbolje znajo. Dirigirala jim je tovarišica Ivica Ropaš, pri klavirju pa jih je spremljala prof. Martina Bohte. Za otroki so nastopili še pianisti in dve kitaristki, nato pa je ravnateljica Katarina Arčon zaključila koncert z željo, da se prihodnjič zopet srečajo skupaj z gojenci Glasbene šole. Kot mnogo drugih prireditev letos v kamniški občini, je bila tudi ta posvečena letošnjemu prazniku Kamnika - 750-letnici. Tudi najmlajši so na svoj način počastili naš praznik. Počastili so ga s pesmijo, ki je nam Jugoslovanom veliko pomenila že v preteklosti. Mateja Jamarski cilj je globoko pod zemljo - globlje ko je, več je vreden • Jamarski cilj Globinski rekord Aprila je Jamarski klub Kamnik organiziral za jamarsko šolo in člane kluba izlet v Vilenico. Vilenica je ena najstarejših turističnih jam pri nas. Odkrili so jo v prvi polovici 17. stoletja in že takrat so jo uredili za turiste. Najbolj obiskana je bila v prvi polovici 19. stoletja, ko so jo obiskovali tudi ladijski potniki iz Trsta. Potem je nekoliko utonila v pozabo, zdaj pa jo letno obišče okrog 10.000 ljudi. Upravlja jo Jamarsko društvo Sežana, ki je uredilo električno razsvetljavo in vodniško službo. Po dogovoru s sežanskimi jamarji smo šli v jamo sami. Napredovali smo po turistični poti skozi Plesno dvorano po Aleji kapnikov do Rdeče iin Vilinske dvorane. Jama je bogata z zavesami in kapniškimi stebri. Najlepši del je Vilinska dvorana, kjer so kapniki še najbolj ohranjeni, ker so jo šele kasneje vključili v turistični obisk. Tu je konec turistične poti, za nas pa se je pravo delo šele začelo. Z jamarsko opremo smo nadaljevali pot po ozkih rovih in pasažah do Fabrisove jame, kjer se rovi razširijo v večjo dvorano. V njej nas presenetijo večji kapniki, ki so lepo rdečkasti, ki nastanejo zaradi izjemnih pogojev izhlapevanja globoko pod zemljo. V Fabrisovi jami smo dosegli najnižjo točko - 190 m, kar pomeni klubski globinski rekord ... Na povratku smo precej fotografirali in smo šele po šestih urah zopet zagledali dnevno luč. Izlet je dosegel svoj namen, saj so šolarji praktično poizkusili gibanje po brezpotju v jami v relativno težkih razmerah. Spoznali smo tudi eno naših najlepših jam in priporočamo obisk tudi drugim občanom. Jama je 6 km od Sežane in 2 km od Lipice. Turistični obiski so ob sobotah od 15.-17. ure, ob nedeljah od 10.-18. ure, lahko pa tudi po dogovoru z Jamarskim društvom Sežana. V. Kregar Slikarstvo Poldeta Miheliča Iz kmečkega življenja V tihem in prijetnem okolju vaške spokojnosti snuje mojster svoje slike. Ne snuje, marveč »čara«, kajti zgodba, ki jo pripoveduje, prihaja iz sveta z roman-*'čno barvo otožnosti zabrisanih sPominov; iz sveta, ki ga že davno ni več, in bi ga skoraj imeli za Pravljičnega. Ob strmi breg položne kmečke domačije, s slamo krite hiše z malimi okenci in lese-n|mi vrati, vmes pa strme poti in 8ola turobna drevesa, okrog katerih zavija ledena zimska burja. Sredi vasi trg na katerem se odvila sejem, od dela upognjene sta- re debelušne kmetice prodajajo vse kar je rodila zemlja in dala živina. Starodavna, od leta do leta ponavljajoča se kmečka opravila kot je pripravljanje drv in nabiranje suhljadi za zimo ali klanje prašiča v zimskih mesecih. Nikoli pozabljeni ljudski prazniki martinovanja in kresnih noči. Iz tega pisanega domačijskega okolja pa nemalokdaj karikirano stopijo pred nas vaški posebneži: stari in osiveli berači z malho, robate in groteskne prerokoval-ke, desetnice in deseti bratje, godci, pastirji in pastirice. Slikarska pot Poldeta Miheliča, slovenskega Breughla, kot ga nekateri imenujejo, se je začela razmeroma pozno. Res, da je še kot mladenič večkrat prijel za čopič, toda s slikanjem se je začel rasneje ukvarjati šele ko se je kot mlad oblikovalec keramike v tovarni Svit srečal s slikarjem Zoranom Didkom, ki je takrat prihajal v tovarno s svojimi tovariši. Slikar Zoran Didek, odličen pedagog in takrat profesor na šoli za oblikovanje v Ljubljani, je v mladem Poldetu Miheliču vzbu- dil veselje do slikanja in ga navdušil za slikar slikarsko šolanje. Po končani srednji štiriletni šoli za oblikovanje se je nato Mi-helič vpisal na Pedagoško akademijo, kjer je študiral na oddelku za likovni pouk. Kljub višji slikarski izobraz) i pa je tako po načinu slikanja kot po vsebini ostal blizu domačemu okolju, zvest kmečkemu izročilu in razumljiv preprostemu človeku, Ostal je torej zvest tistemu milje-ju, kateremu je pripadal tudi sam. Bil je namreč sin kmečkih staršev, doma iz Vrhpolja. Mla- dostna doživetja, ki so pustila v mojstrovi zavesti in čustvovanju globoke sledove še posebej tista, ko sta skupaj s starim očetom ljudskim umetnikom in godcem romala od vasi do vasi, od sejma do sejma in zabavala staro in mlado, ta doživetja so se v sli-karjevih delih spremenila v osebno obarvano interpretacijo kmečkega življenja, dela in običajev, ki skozi nostalgično sanjarjenje in sentimentalno podo-življanje mladosti dobiva pridih pravljično ozaljšane idile naše vasi. Po slikarskem načinu ostaja Polde Mihelič zavesten naivec, Spoštovanje nadrobnosti, gosta pripovednost, namerna robatost oblik in nedodelanost detajlov, nespoštovanje perspektive na račun ploskovite oz. dvignjene kompozicije, vse to priča, da se je Mihelič zavestno opredelil za tisto vrsto slikanja, ki jo danes razumemo pod pojmom naivna umetnost oziroma umetnost likovnih samorastnikov. Sicer pa je mojster eden od pionirjev organiziranega slovenskega likovnega samorastništva. Od leta 1969 je stalen član srečanj likovnih samorastnikov v Trebnjem. S svojimi deli se je predstavil tudi na tujem in sicer v okviru kulturne izmenjave med Poljsko in Jugoslavijo, ko so slovenski samo-rastniki razstavljali leta 1972 v Katovvicah, Bvtomu in Glivvicah. Polde Mihelič se je do sedaj dvakrat samostojno predstavil kamniški publiki in sicer leta 1964 in 1967, zdaj pa je to po več kot desetih letih njegova tretja tokrat kar retrospektivna predstavitev v Kamniku. BORUT ROVŠNIK VELIK ODZIV Kamničani so izrazili solidarnost v-največji solidarnostni akciji krvodajalstva, ki je bila od 14. 5. 1979 dO IX. 5. ,1979. V petih odvzemnih dneh, se je odzvalo akciji »Vsak zdrav občan krvodajalec« kar 1526 občanov. Odklonjenih je bilo 91 krvodajalcev, 1435 krvodajalcev je darovalo kri, 14 krvodajalcev pa je darovalo kri že pred akcijo od 1/1-1979 dO 1/5-1979. Akciji so se odzvale vse organizacije združenega dela, v krajevnih skupnostih pa so akcijo organizirale krajevne organizacije RK. Posebej želimo pohvaliti mladino Rdečega križa gimnazije Kamnik, saj se je akciji odzvalo kar 100 krvodajalcev, ki so že dopolnili 18 let. Rdeči križ Slovenije občinski odbor Kamnik se zahvaljuje vsem krvodajalcem, prav tako tudi aktivistom krvodajalstva, ki so sodelovali pri organizaciji akcije. Za dosego ciljev v vsesplošni akciji »Nič nas ne sme presenetiti« so krajevne organizacije RK v sodelovanju z občinskim odborom RK izvedle poleg drugih tudi te-le konkretne akcije: a) V KO Moste in Tunjice popisali po 12 negovalk za nego bolnika, ki so jih v tečajih že usposobili v letu 1975. h) V KO RK Duplica in KO RK Šmartno pa so usposobili po 12 negovalk v 18-urnih tečajih »Nega bolnika«. Tečaje je organiziral OO RK Kamnik. Vse tečajnice so ob zaključku tečaja prejele potrdilo, da so se usposobile za nego bolnika na domu. V posebno veselje nam je bilo, ko so nam ob zaključku tečajev tečajnice dale priznanje, kako kvalitetni so taki tečaji in potrebni bi bila tega znanja sleherna družina. Rdeči križ občinski odbor vabi občane krajevnih skupnosti v občini Kamnik, kjer teh tečajev še nismo izvedli, da se priglasijo v tečaje »Nega bolnika in ranjenca«. V vsak tečaj sprejmemo hkrati po 12 kandidatov. Akcija solidarnosti za pomoč Črni gori, ki jo je prizadel potres. Od 20. 4. 1979 do 25. 5. 1979 je bila v okviru krajevnih organizacij Rdečega križa Kamnik akcija za zbiranje pomoči Črni gori, ki jo je prizadel potres. Akciji so se o/dvali naslednji krajevni odbori Rdečega križa in zbrali: KO RK GODIČ obveznice - din 7.870,00 KO RK PODGORJE obveznice 400,00 din 5.930,00 KO RK Špitalič obveznice - din 5.820,00 KO RK Duplica obveznice 425,00 din 19.350,00 KO RK Zg. Tuhinj obveznice 2.000,00 din 9.370,00 Tekstilni inštitut Kamnik obveznice 3.954,95 - KO RK Nevlje obveznice - din 6.293,00 KO RK Šmartno v Tuhinju obveznice - din 8.375,00 KO RK Komenda obveznice - din 9.910,00 KO RK Srednja vas obveznice - din 2.291,00 KO RK Moste obveznice - din 14.310,00 KO RK Črna obveznice 10.205,00 din 6.660,00 KO RK Kamniška Bistrica obveznice 763,25 din 10.420,00 KO RK Motnik obveznice - 7.865,00 KO RK Kamnik obveznice 300,00 Skupaj obveznice 18.049,20 114.464,00 In ko je vse mimo, tečajniki in vodstvo sedejo skupaj, se še malce pomenijo o tem in onem in za spomin še napravijo takle posnetek. Tale je iz Duplice • Odred Bistriških gamsov Prvomajski tabor v Predoslju Občanom v krajevnih skupnostih, ki so s prispevki izrazili solidarnost s prizadetimi prebivalci Črne gore, se RK najtopleje zahvaljuje. Med taborniki je razširjena navada, da se sezona taborjenj začne v začetku maja, ko veliko tabornikov preživi nekaj dni pod platnenimi strehami, obenem pa je to taborjenje tudi zadnja večja Radioamaterji in Titova štafeta preizkušnja pred letnimi taborjenji, ki jih organizira večina taborniških odredov po vsej Sloveniji in predstavljajo pomemben del pri izvajanju programa v vsaki taborniški enoti. Taborniki ODREDA BISTRIŠKIH GAMSOV organiziramo že vrsto let prvomajski tabor v Predoslju v dolini Kamniške Bistrice. Tudi letos smo nadaljevali tradicijo in organizirali 5-dnevni tabor, ki se ga je udeležilo 35 tabornikov in tabornic, ki so kljub slabemu vremenu in nizkim temperaturam preživeli nekaj prijetnih dni pod šotori. Udeleženci taborjenja so se naučili tudi marsikaj koristnega, saj so lahko vsak dan poslušali predavanja v okviru gozdne šole, pridobljeno znanje pa so preizkusili tudi na praktičnih primerih. Zaradi slabega vremena smo priredili samo izlet na Lepi kamen, ki se ga je udeležilo 32 tabornikov in tabornic, udeležili pa smo se tudi prvomajske proslave v Kamniški Bistrici. Tabor je imel tudi propagandni učinek, saj si ga je ogledalo precejšnje število ljudi, med taborjenjem pa nas je obiskalo preko 50 gostov. Taborjenje bomo organizirali tudi prihodnje leto in upamo, da nam bodo vremenske razmere bolj naklonjene. jjq Razvili bomo prapor - Radioamaterji, ki so potovali s štafeto in obenem vzpostavljali »KAMNIK« YU3DMN na Trgu prijateljstva ob sprejemu zvezne zvezo z radioamaterji po svetu. štafete. Tudi radioamaterji smo imeli svojo radijsko štafeto, sodelovali pa smo tudi pri štafeti, ki jo nosijo mladinci in pionirji. Štafeto je po vsej poti po Sloveniji spremljal džip, v katerem so bili triji neutrudni amaterji -operaterji, ki so vseskozi obveščali ostale amaterje, kje se nahaja štafeta in tujim amaterjem razložili, kakšen namen ima. Takoj, ko je štafeta prispela v kamniško občino smo bili obveščeni o tem tudi kamniški amaterji in smo jo prek radia spremljali vse do samega mesta. Vsaka taka akcija kot npr. štafeta pa ni le manifestativna ampak je tudi praktična vaja, za nas amaterje, kako vzpostaviti zveze v posebnih pogojih. Foto in tekst Vojko Kalan - Množica mladih se je zbrala na postaji, kjer so radioamaterji vsak trenutek spremljali pot štafete. Stranje z okolico prav gotovo poznate! Tu smo doma otroci planin! Na šoli imamo svojo planinsko sekcijo, v katero so vključeni učenci vseh razredov in šteje 162 članov. 1954. leta jo je osnoval takratni upravitelj Vinko Dobnikar, a od 1959. leta jo vodita tov. Marija in Lado Golob. Trudita se, da bi nam približala lepote narave v vseh letnih časih, da bi ji znali tenkočutno prisluhniti in jo na vsakem koraku tudi čuvati. Kje vse sta nas že varno vodila, koliko lepot in nepozabnih trenutkov smo doživeli v naravi, na številnih izletih, tega ni mogoče izraziti z nekaj besedami. Če je le ugodno vreme, imamo vsak mesec izlet. Za mlajše izbirata nižje predele, za starejše - izkušene pionirje pa zahtevnejše ture. V gorah pa niso le lepote, ampak tudi nevarnosti, o katerih že tudi marsikaj vemo. V preteklem letu nas je 27 opravilo planinsko šolo. Člani mladinskega odseka iz Kamnika so nas na 12 predavanjih podrobno seznanili s tem, kakšen naj bo planinec, s prehrano, obleko, opremo, nevarnostmi, živalstvom, rastlinstvom v gorah, zgodovini planinstva in gorstvih. Pred kratkim pa smo zaključili s tečajem za gorske stražarje, ki ga je pripravil odsek za varstvo narave. 20 nas je uspešno opravilo preizkus znanja. S svojim znanjem, vedenjem in delom pa moramo dokazati, da smo vredni nositi znak GS. Na naših izletih se ne dogaja, da bi kakorkoli skrunili naravo - celo za drugimi pobirajo odpadke! Vsem prijateljem planin pa želimo zaupati veselo novico - RAZVILI BOMO SVOJ PRAPOR! To bo ob krajevnem prazniku Kamniške Bistrice, ki ga slavimo vsako leto 9. junija. Denar zanj smo zbirali med vaščani najbližjih vasi. Ti so nam rade volje priskočili na pomoč in tako dokazali, da nam zaupajo in želijo po svoje pomagati k še večjemu razmahu planinstva na domačih tleh. Spominski trak nam bo pripel naš pokrovitelj - PD Kamnik. Cepin za prapor nam je podaril znani kamniški ljubitelj gora - alpinist in gorski reševalec Bine Benkovič, a drog so izdelali Ladovi prijatelji, zaposleni v KIK. Vsem, ki ste kakorkoli pomagali, da imamo svoj simbol -prisrčna hvala! Največja zahvala za vse pa naj velja našima mentorjema! V JAVNI RAZPRAVI SAMOUPRAVNI SPORAZUM O ŠTIPENDIRANJU V SR SLOVENIJI Skupna komisija podpisnic družbenega dogovora o štipendijski politiki v SR Sloveniji je dala v javno razpravo osnutek samoupravnega sporazuma o štipendiranju v SR Sloveniji. Javna razprava bo trajala do IS. junija 1979. V tem času naj vsi udeleženci, delavci in delovni ljudje v organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih razpravljajo o osnutku sporazuma, določijo podpisnike, stališča in pripombe pa posredujejo skupščini udeležencev samoupravnega sporazuma o štipendijski politiki Titov trg l, Kamnik. Da bi zagotovili enotnost pri uresničevanju poglavitnih načel štipendijske politike in delovanja sistema solidarnostnega prelivanja združenih sredstev, določa 5. člen družbenega dogovora, da nosilci štipendijske politike sklenejo samoupravne sporazume v enotnem besedilu in opredelijo tudi vprašanja, ki naj bodo v samoupravnem sporazumu enotno urejena. Predlog družbenega dogovora o štipendijski politiki v SRS vsebuje splošna načela in smotre štipendijske politike, samoupravni sporazum pa konkretizacijo načel družbenega dogovora, kot tudi vsa druga določila, ki naj bi pripomogla k doslednemu izvajanju dogovorjenih načel štipendijske politike. Skupščina občine Kamnik je kot podpisnik na seji DPZ dne 22. maja ter na skupnem zasedanju zbora KS in zbora združenega dela 23. 5. 197') sprejela družbeni dogovor o štipendijski politiki v SR Sloveniji. V osnutku sporazuma so natančneje opredeljeni kriteriji in merila štipendiranja, ki zajema določila o ugotavljanju upravičenosti do štipendije, o določanju višino štipendij iz združenih sredstev, pravice in obveznosti štipenditorja in štipendista, višino sredstev, ki jih nosilci štipendijske politike združujejo na ravni občin, kriterije za solidarnostno prelivanje združenih sredstev med občinami, organe udeležencev samoupravnega sporazuma, razpisovanje štipendij ter sankcije proti udeležencem, ki kršijo v samoupravnem sporazumu konkretizirana načela. Katere so bistvene novosti v osnutku samoupravnega sporazuma o štipendijski politiki v SRS? Najpomembnejša novost, ki jo prinaša osnutek samoupravnega sporazuma je kadrovska opredelitev štipendiranja. Štipendiranje mora temeljiti na kadrovskih potrebah OZD. Seveda pa .bomo tej zahtevi zadostili le, če bodo organizacije združenega dela z vso resnostjo in odgovornostjo pristopile k izdelavi srednjeročnih in dolgoročnih planov potreb po kadrih. Kadrovske štipendije so temeljna oblika štipendiranja, štipendije iz združenih sredstev pa le prehodna oblika, dokler štipendist ne dobi kadrovske štipendije. Osnutek samoupravnega sporazuma prinaša več novosti že v poglavju »kriteriji in merila štipendiranja«. Dopolnjeni so kriteriji za pridobitev kadrovske štipendije kot tudi štipendije iz združenih sredstev. Za kadrovsko štipendijo lahko zaprosijo udeleženci v usmerjenem izobraževanju, katerih dohodek na družinskega člana v družini prosilca ne presega 75% neto OD na zaposlenega v SRS. Izjeme, za katere profile se podeli kadrovska štipendija mimo navedene omejitve pa določi skupna komisija na ravni občine vsako leto pred razpisom. Spremenjena je tudi lestvica točkovnih vrednosti štipendij iri predlagana nova, v razponu od 400-1080 točk (prej 350-850 točk). Medtem ko se po sedanjem samoupravnem sporazumu v prvih letnikih srednjih, višjih in visokih šol upošteva uspeh preteklega šolskega leta, to je uspeh iz osnovne ali srednje šoie, novi osnutek predvideva, da je v vseh prvih letnikih kadrovska štipendija enotna (za učence 480 točk, za študente pa 650 točk). Osnutek tudi predvideva, da se štipendija lahko poveča do 200 točk za tiste poklice, v katerih kadrov izrazito primanjkuje, kar prav gotovo bolj ustreza in omogoča višje štipendije večjemu številu kadrovskih štipendistov kot po sedanjem samoupravnem sporazumu, ko so dodatke na nerazvitost in za deficitarnost, ki so bili fakultativni, prejemali štipendisti le tedaj, ko je bilo to sprejemljivo tudi za štipenditorje. Da bi štipendiste še bolj spodbujali k uspešnemu študiju osnutek opredeljuje, da se tistemu štipendistu, ki predčasno uspešno konča študij, izplača štipendijo kot enkratno nagrado za ves čas, ko bi mu pripadala po pogodbi. Sedanji osnutek samoupravnega sporazuma prinaša tudi nov kriterij za pridobitev štipendije iz združenih sredstev, to je usmeritev v kadrovsko opredeljen poklic, kar praktično pomeni, da se oodo tudi štipendije iz združenih sredstev podeljevale le prosilcem, ki se šolajo za deficitarne poklice, ki jih opredeli skupščina skupne komisije v razpisu štipendij. Nov je tudi izračun teh štipendij. Pri določanju konkretne višine štipendij iz združenih sredstev se po osnutku samoupravnega sporazuma ne upošteva več v vseh primerih enakega deleža staršev v obsegu 50% dohodka na družinskega člana, temveč je delež staršev v pokrivanju življenjskih stroškov štipendistov različen (od 40-75%), odvisen od višine dohodka na družinskega člana, za kar je predvidena posebna lestvica. K življenjskim stroškom štipendista prispevajo le starši, katerih dohodek na družinskega člana znaša več kot 30% zajamčenega netto OD. Pomembna novost pri štipendijah iz združenih sredstev je dodatek za prav dober in odličen uspeh, ki se določa v razmerju do ^ajamčenega' netto OD, torej ni odvisen od konkretne višine štipendije štipendista. V osnutku je novo tudi določilo, po katerem štipenditor oceni, v katerih primerih je štipendist, ki ponavlja 'etnik ali pa se vpiše na drugo šolo, še upravičen prejemati štipendijo, kar velja tako za kadrovsko štipendijo kot za štipendijo 12 združenih sredstev. Sredstva za štipendiranje se bodo zbirala tako kot doslej. Kljub ugotovitvam, da na ravni republike vsak mesec ostajajo nerazpo-rejcna sredstva, novi osnutek predvideva, da delavci še nadalje '•družujejo 0,5% od bruto OD. Solidarnostno prelivanje sredstev, Pri katerem mora biti zagotovljen vpliv delavcev v združenem delu kot neposrednik nosilcev štipendijske politike pa bodo določala Posebna merila. Poglavje o samoupravni organiziranosti vsebuje določbe, na podlagi katerih bo mogoče pospeševati nadaljnje podružbljanjc štipendijske politike, da bodo delavci v združenem delu dejansko odločali o celotni štipendijski politiki v skladu s svojimi in širšimi družbenimi potrebami. Udeleženci samoupravnega sporazuma o štipendiranju oblikujejo skupščino udeležencev. Skupščino oblikujejo udeleženci samoupravnega sporazuma z istim številom delegatskih mest kot za zbor združenega dela občinske skupščine. Delegatom delavcev iz OZD se tako v skupščini udeležencev samoupravnega sporazuma v občini kot v skupščini na ravni republike pridružujejo tudi delegati družbenopolitičnih organizacij ter delegat zbora združenega dela. S takim oblikovanjem skupščin udeležencev samoupravnega sporazuma naj bi zagotovili usklajeno, tvorno in odgovorno delovanje vseh nosilcev štipendijske politike in drugih zainteresiranih pri oblikovanju, razvijanju in uresničevanju štipendijske politike. Nadalje osnutek v tem poglavju opredeljuje sestavo, naloge, pristojnosti in delovanje skupščin udeležencev in izvršnega odbora teh skupščin tako na ravni občin kot na ravni republike, kar je doslej bilo urejeno s posebnimi pravili. Lojze Perko — sedemdesetletnik Izvršni odbor komisije podpisnic samoupravnega sporazuma o štipendiranju učencev in študentov v občini KAMNIK razpisuje ŠTIPENDIJE IN RAZLIKE H KADROVSKIM ŠTIPENDIJAM za šolanje na srednjih, višjih in visokih šolah za šolsko oz. študijsko leto 1979/80 iz združenih sredstev organizacij združenega dela na območju občine Kamnik. I. Na razpis se lahko prijavijo učenci in študentje, ki imajo stalne bivališče na območju občine Kamnik in učenci, ter študentje iz drugih republik, ki prejemajo štipendijo organizacij združenega dela v naši občini. Mesečni dohodek na družinskega člana v letu 1978 ni smel presegati zajamčenega neto osebnega dohodka za leto 1979, ki bo znašal predvidoma 3160 din. Pri prosilcih iz kmečkih družin in tistih, ki izkazujejo dohodek tudi iz kmetijstva in so dolžni plačevati prispevke in davke i/, katastrskega dohodka, se dohodek na člana družine izračuna tako, da se upošteva ugotovljeni katastrski dohodek za leto 1978, pomnožen s količnikom 3,5. V okviru teh meril imajo za pridobitev štipendije iz združenih sredstev prednost: a) kandidati, ki se usmerjajo v poklice na osnovi srednjeročnih kadrovskih potreb občine, oziroma deficitarnih smeri: poklicne šole: kovinarji, zidarji, mizarji, tesarji, monterji stavbnih inštalacij, strojni mehaniki, kemiki, pleskarji, kuharji, natakarji, rudarji, električarji, mehaniki PTT naprav, tekstilci in administratorji. srednje šole: ekonomski, upravno-administrativni, rudarski, gostinski, geodetski, tekstilni, metalurški in medicinski tehniki. višje šole: ekonomisti, pravniki, finančna smer VEKŠ, višje medicinske sestre in naslednje smeri pedagoških delavcev: matematika, fizika, telesna vzgoja, tehnična vzgoja, glasbena vzgoja, razredni pouk. visoke šole: dipl. ekonomisti, dipl. pravniki, dipl. strojni ing., dipl. elektro ing. in naslednje smeri pedagoških delavcev: matematika, fizika, telesna vzgoja, jugoslovanski jeziki, samoupravljanje s temelji marksizma, SLO. b) prosilci z boljšim učnim uspehom c) prosilci, ki so po mnenju službe poklicnega usmerjanja za izbrano šolo ali poklic primernejši d) otroci delavskih in kmečkih staršev II. Pravilno izpolnjenemu obrazcu »Prijava za štipendiranje« (obr. DZS 1,65 je naprodaj v knjigarnah) je potrebno priložiti: - potrdilo o vpisu v šolo - prepis ali fotokopijo zadnjega šolskega spričevala oz. potrdila višje ali visokošolske organizacije združenega dela o opravljenih izpitih - kandidati, ki prejemajo kadrovsko štipendijo (uveljavljanje razlike iz solidarnostnega sklada) morajo predložiti kopijo pogodbe o kadrovski štipendiji. Potrdila o vseh dohodkih staršev se morajo nanašati na leto 1978, razvidna mora biti tudi višina otroškega dodatka, če ga otrok prejema, oz. ga ne prejema. Če so starši upokojeni, priložijo odrezek od pokojnine za december 1978. III. Kandidati se morajo obračati najprej na kadrovske štipendije. Štipendije iz združenih sredstev ne bodo podeljene, dokler ne bodo oddane vse kadrovske štipendije za izbrani poklic. IV. Kandidati, ki prejemajo štipendijo organizacij združenega dela ali iz skladov pri samoupravnih interesnih skupnostih in ki njihova štipendija skupno z dohodkom na člana "družine ne dosega minimalnih življenjskih stroškov, imajo pravico do dopolnilne štipendije iz združenih sredstev (razlike). V. Rok prijave: 30. avgust 1979. Prijave s prilogami sprejema strokovna služba skupnosti za zaposlovanje Kamnik. Ak. slikarju Lojzetu Perku sta ob njegovem jubileju in k visokemu odlikovanju, s katerim ga je odlikoval predsednik Tito, prisrčno čestitala tudi predsednika cerkniške in kamniške občinske skupščine, Janez Pakiž in Franc Svetelj Aprila je znani slovenski akademski slikar Lojze Perko praznoval sedemdesetletnico. Čeprav je rojen in sedaj spet pretežno živi ob Cerkniškem jezeru, je vendar velik del njegovega življenja povezan s Kamnikom. Tu je dolga leta ustvarjal in bogatil kulturno podobo Kamnika. Posebej je znana njegova velika stenska freska Martina Krpana v osnovni šoli Kamniškega bataljona v Stranjah. Njegova znana podoba Materina sreča spremlja novoporočence ob odločilnem koraku v poročni dvorani kamniške občinske skupščine. Lojze Perko se je Kamniča-nom že večkrat predstavil s samostojnimi razstavami ali pa skupaj z ostalimi kamniškimi umetniki. S samostojno razstavo svojih del se bo tudi ta priznani slikar pridružil praznovanju 750-letnice Kamnika. Ob umetnikovem jubileju je bila v Cerknici skromna, vendar prisrčna slovesnost. Udeležil se je tudi France Popit, predsednik CK ZKS in številni drugi javni in kulturni delavci. Ob tej priložnosti so Lojzetu Perku izročili visoko odlikovanje - red zaslug za narod s srebrnimi žarki, s katerim ga je odlikoval .predsednik Tito. Slovenski oktet pa je zapel nekaj slovenskih narodnih, ki so umetniku najbolj pri srcu. V imenu občine Kamnik je Lojzetu Perku čestital in mu izročil simbolično darilo - krožnik s kamniškim grbom ob 750-letnici, dosedanji predsednik občinske skupščine, Franc Svetelj. »V mojem srcu je šele trideset let, srce mi vre, še bom ustvarjal,« se je iskreno zahvaljeval umetnik. Lojzetu Perku prisrčne čestitke z željo, da bi res še dolgo ustvarjal in bogatil našo kulturno zakladnico. -tj • Ob razstavi Aladina Lanca Novi motivi Aladin Lanc in njegov akvarel z zimskim motivom. Čeprav je minilo komaj leto, ko je akademski kipar in slikar razstavljal svoja dela v Kamniku skupaj s keramikom Francem Vidervolom, smo si pred nedavnim zopet lahko ogledali bogato paleto njegovih oljnih in voščenih slik v razstavišču Veronika. Tokrat si je slikar Lanc izbral tudi nekaj novih, doslej neuporabljenih motivov v svoji slikarski karieri. Poleg doslej najbolj znanih in priljubljenih krajin, se je uspešno preizkusil tudi s slikanjem cvetja in hiš ter s tem brez dvoma zelo popestril in obogatil svoje dolgoletno umetniško delo. Akvareli so med slovenskimi slikarji zelo redka slikarska tehnika, saj so zaradi svojevrstnega načina izdelave in terminologije precej zahtevna. Priljubljena je le slikarjem izrazito impresivnega značaja, katerega izrazit predstavnik je tudi Aladin Lanc. »Motiviko, ki naredi name močan vtis, moram hitro prenesti na papir,« je v razgovoru pojasnil slikar in dodal: »Tehnika pri voščenih slikah pa je pravo nasprotje akvarelom. Za voščenke si lahko v naravi najprej motiv skiciram, doma pa ga počasi dokončujem in dopolnjujem. Taka spreminjajoča tehnika me nikoli ne dolgočasi, zato sem lahko vselej ustvarjalen.« Mimogrede nam je še zaupal, kdaj gre najraje na »teren« v naravo. Pravi, da so jutranje megle, sončni vzhod in izredno razgibane ter kristalno čiste barve kot nalašč vzdušje za slikarja njegovega kova. Radi mu verjamemo, kajti tisti, ki opazuje njegove slike s primerne razdalje in z ljubeznijo do narave ter njenih neizmernih lepot, bo prav gotovo vzljubil njegove slike in bo znal tudi ceniti dela priznanega umetnika. M. Jančar • Štirinajstdnevna kronika Pop arzenal Maj je vsaj za nekatere najlepši mesec v letu. Dogodki v drugi polovici maja pa kažejo, da je ta mesec tudi precej pester, vsaj v svoji drugi polovici. Za nekatere je bilo premalo cvetja na vrtovih in drevesih, pa so zato »rožice« nabirali ob praznenju kozarčkov, pa še vaz za šopke niso potrebovali. Tudi enega največjih POP festivalov smo preživeli, čeprav nekatere Moščane še sedaj bolijo ušesa, morda pa koga celo glava. Brez presenečenja niso ostali tudi »zbiralci« orožja, streliva in eksploziva, ki ga je uspelo miličnikom zaseči v eni izmed svojih akcij. JAVNI RED IN MIR V dneh od 15. do 31. maja je bilo na kamniškem storjenih 19 prekrškov zoper javni red in mir, od tega sedem v gostinskih lokalih, šest v stanovanju in štirje na cesti: »Rožice« so prekrškom botrovale kar v dvanajstih primerih. Prostori za pridržanje na PM tudi niso samevali, saj so kar šestim občanom v teh prostorih ovenele »rožice«. Svojo moč so nekateri pokazali v sedmih pretepih, moč glasilk v petih primerih razgrajanja, trije pa so celo grozili z nožem. 16. 5. sta ob 22. uri na Titovem trgu napadla Ivana D. s Cankarjeve Naser L. in Alija S. oba s Cankarjeve. Dva na enega pa gre. 17. 5. je ob 19.45 uri doživela ognjeni krst nova gostilna »Za Tunco«. V njej sta se stepla Srečko V. iz Vira in Slavko B. iz Tunjic. Ja, pa nista šla v Tunj'ce po punce, kaže da po buške. 18. 5. je ob 16.55 uri Anton K. z nožem grozil Majdi C. oba s Podgorske. Pogumni fant jo je pred miličniki pobrisal v gozd in se pomirjen vrnil šele ponoči. O urezanih piščalkah ni podatkov. 19. 5. sta jih ob 00,40. uri skupila v gostilni »Encijan« v Zago-rici Dore K. iz Bistričice in Ivan M. iz Godiča. Ivan U. iz Godiča je Doreta udaril s pivsko steklenico in ga poškodoval, soimenja-ka pa je obdelal kar z roko. Sodnik za prekrške nima uradnih ur ob polnoči kot nekatera gostišča. 22. 5. je ob 17,30 uri zašumelo v Šumiju. Stepla sta se-Janez K. s Tunjiške in Marjan B. s Kovinarske. Čeprav je bil torek sta se tepla v paru, parni pa bi morali ta dan počivati. Verjetno bo dražje od 500 din.' Tega dne je ob 19. uri Pavao Č. iz Tunjic z nožem grozil sosedoma Francu in Rozaliji G. Močno vinjen je grozil celo s požigom. Ohlajevalne prostore so mu ponudili na PM, recept pa bo napisal in zaračunal sodnik za prekrške. Ob 23,20 uri je na Blejčevi doma razgrajal Ivan K. tako, da so se žena in otroka zatekli k sosedom. Kaže, da možakar ljubi samoto. 24. 5. sta prostore za treznitev na PM ob 16.45 uri zasedla Bojan P. iz Trbovelj in Franc P. iz Ljutomera. Tja so ju miličniki preselili iz Tina bara, kjer sta vinjena razgrajala, še pred tem pa sta delala nered pred kavarno, kjer sta razbila nekaj steklenine. Sladoled, ki sta ga metala po cesti se ni hotel razbiti, prav pa bi jima prišel pri treznjenju. Ob 20,30 uri se jima je pridružil Kostadin G. brez zaposlitve in naslova, ki je zaradi klateštva moral počakati na sodnika za prekrške. 25. 5. je v večernih urah v gostilni »Bevc« zmanjkalo denarja Francu Ž. s Kranjske, zato je z nožem v roki hodil od mize do mize in jemal gostom pijačo. Žeja pa taka. 26. 5. Vsi na POP festival v Moste, ki se je pričel ob 14. uri. Ni bilo Travolta, bilo pa je več kot »trista volta«. Prvega s te prireditve so miličniki odpeljali že ob 15. uri. Željko Š. iz Reke ni bil pijan od glasbe, pa je čudno, da je v bližnji gostilni razbijal steklenice in se nekam čudno vedel. Ob 15.45 uri se je pričel na prireditvi pretepati Tugomir Z. iz Ljubljane. Oba so miličniki spravili na hladno. Žal jima niso nudili glasbe in sta morala »šopati« ne do nezavesti temveč do iztrez-nitve. Menda celo eden od ansamblov zato ni bil popoln, Željko pa bo kljub temu prejel »honorar« od sodnika za prekrške. 28. 5. je ob 22.15 uri razgrajal in motil sostanovalce Janez J. Jakopičeve. Močno vinjen je pobegnil pred miličniki, pošta ga bo pa že dosegla. VLOMI IN TATVINE V obravnavanem obdobju sta bila v Kamniku storjena dva vloma, ukradenih je bilo pet koles, en moped, v treh primerih so zmanjkali avto deli, lastnike so zamenjale čeljusti za kopanje jarkov, denar, hranilna knjižica in celo nad rože so se spravili, Puške, pištole, eksplozivne snovi in precejšnje število raznih nabojev, vse to se je znašlo na postaji milice v Kamniku po akciji miličnikov v nedeljo in ponedeljek 27. oziroma 28. maja. Največ nevarnih sredstev in predmetov so našli v hiši M. K. Seveda jim lastnik hiše predmetov ni prinesel na pladnju in prostovoljno. To je eden največjih uspehov kamniških miličnikov pri odkrivanju nezakonitega posedovanja orožja, streliva in eksplozivnih snovi, ki ne predstavljajo nevarnosti le za »zbiralce« temveč tudi za okolico. Mar ni bilo že preveč nesreč pri igri z orožjem, strelivom in eksplozivnimi snovmi. Pomislimo vsaj na druge, če nam nas samih ni mar. Kje si družbena samozaščita?! ampak na prave rože. Skupno je bilo storjenih osemnajst kaznivih dejanj. Zadnje čase nasploh postaja moderna kraja koles, celo zaklenjenih. Pa vendarle ne zgolj zaradi parnih in neparnih torkov in četrtkov, prvih in tretjih vikendov? 15.5 sta v popoldanskem času na Duplici »dobili noge« dve čeljusti za kopanje jarkov, težki preko 1000 kg in vredni 100.000. din. Oškodovanem Ti-borju K. iz Ljubljane je jasno, da jih nihče ni mogel odnesti v nahrbtniku. 19. 5. je bil prijavljen poskus vloma v trgovino v Mostah. Vlomilec pa je na srečo prišel le do praznih steklenic za trgovino, dalje pa ni mogel zaradi zamreženih oken. Prazne steklenice je pustil na miru. Nimajo cene. 21. 5. so neznanci vlomili oziroma na neugotovljen način odklenili »Mitnico«, odkoder so odnesli radio Loewe-Opta in zvočnike v vrednosti 10.000 din. Brez zvočnikov je premalo bučno. 23. 5. je Frančiški G. s Kidričeve zmanjkalo iz shrambe 9000 din. Storilec si bo lahko napolnil svojo shrambo, če bo imel dovolj časa, seveda. 25. 5. je ob 00,35 uri vinjen Borut B. s Steletove zmaknil stol pred Delikateso. Pot je dolga, popotnik »utrujen« in bolje je počiti na stolu kot pa na pločniku. Morda pa je šel čakat srnjaka. Miličniki so razjasnili krajo hranilne knjižice in osebne izkaznice na škodo Riharde T. iz Volčjega potoka. Hranilno knjižico, na kateri je bilo preko 40.000 din, osebno izkaznico in 500 din gotovine si je »sposodil« Zvonko G. brez zaposlitve, tudi iz Volčjega potoka. Z okorno pisavo je v hranilno knjižico na mesto pooblaščene osebe vpisal svoje podatke, pristavil podpis »pooblaščene« osebe in na pošti pričel pridno dvigovati denar. S petimi dvigi mu je uspelo olajšati hranilno knjižico za 19.000 din. Pri šestem poizkusu se je na pošti zataknilo in je pobegnil. Zares čudno, da se s tako izpisano hranilno knjižico ni zataknilo že prvič!? PROMETNE NESREČE Štiri osebe so bile huje, pet oseb pa lažje, telesno poškodovane v dvanajstih prometnih nesrečah. V petih prometnih nesrečah je nastala le materialna škoda, med udeleženci pa sta bila tudi dva otroka. Po dve prometni nesreči sta se pripetili v Mostah pri bencinski črpalki, na Vrhpo-lju in na Ljubljanski cesti. 16. 5. je ob 19.15 uri v Mostah izsiljeval prednost voznik osebnega avtomobila Alojz K. vozniku Janezu M. iz Kranja. V nesreči sta bili dve osebi težje, dve pa lažje telesno poškodovani. 18. 5. je bil ob 18,40 uri v prometni nesreči huje telesno poškodovan voznik osebnega avtomobila Marjan K. iz Domžal. Drugi udeleženec v tej prometni nesreči v Mostah je bil voznik osebnega avtomobila Ivan O. iz Ljubljane. 26. 5. sta ob 20.55 uri trčila v Špitaliču kolesar Franc Z. iz Ja-streblja in voznik osebnega avtomobila Alojz M. iz Špitaliča, ki je vozil avto brez vozniškega dovoljenja, pa tudi balonček ni ostal »nedolžen«. Kolesar je moral iskati zdravniško pomoč. POHVALNO Dokumenti, mesečna vozovnica in 3719 din gotovine je bilo vrnjenih lastnikom, ki so omenjene stvari izgubili. Zahvala za to gre poštenim najditeljem, ki so najdene stvari izročili postaji milice. Pošteni najditelji tokrat so: Elza Caric - Kamniško Zasavskega odreda, Olga Škrjanc in Zora Jurjevec - Župančičeva, Marija Trnišar - Kranjska, Zvonko Cvek - Ljubljanska, Marko Hančič - Vrhpolje in Anica Peric - Volčji potok. Res pohvalno in vredno posnemanja. maj Na sliki: Bodoči prvošolčki, ki so končali malo šolo, že komaj čakajo, da bodo jeseni sedli v nove svetle učilnice in nadaljevali z učenjem v »tapravi« šoli. Jeseni v novo šolo Te dni so predšolski otroci v otroškem vrtcu na Bakovniku končali z malo šolo. Jeseni pa bodo že napolnili nove prve razrede osnovne šole Frana Albrehta na Duplici. Graditeljevi delavci hitijo, da bodo uresničili obljubo in do začetka pouka zgradili osem novih učilnic pri sedanji podružnični osnovni šoli. Velika pridobitev za Duplico pa bo tudi telovadnica, ki je doslej dupliška šola ni imela. Le-ta je s svojimi sedanjimi štirimi učilnicami veliko premajhna, da .i sprejela vse otroke iz okoliša, kjer z gradnjo novih stanovanjskih blokov število prebivalcev med vsemi krajevnimi skupnostmi v naši občini najhitreje raste. Drugi na republiškem tekmovanju V okviru letošnje množične akcije »Nič nas ne sem presenetiti«, je bilo v nedeljo, 27. maja v Ljubljani sklepno tekmovanje v orientacijskem pohodu ob 30-letnici SLO. Cilj pohoda in sklepna slovesnost sta bila na Sv. Urhu, kjer so bili med NOV hudi boji, samo tekmovanje pa je bilo v okolici Golovca. Na republiškem tekmovanju je sodelovala tudi ekipa iz Kamnika, ki si je udeležbo zagotovila na področnem tekmovanju z osvojenim 2. mestom. Ekipo Kamnika so zastopali učenci 7. c razreda iz OŠ F. Albreht: Branka Mavric, Aleš Jaklič, Dušan Rok, Matjaž Rems in Maks Šimenc. Zopet so pokazali znanje v streljanju, poznavanju orožja in vojne opreme, nudenju PP, topografiji, zgodovini in sestavi SLO, saj so med 29 ekipami OŠ zasedli 2. mesto. Premagala jih je le ekipa OŠ Valentina Vodnika iz Ljubljane, ki je imela 30. točk prednosti. Ti dve ekipi bosta zastopali! Slovenijo 26. junija na legendar-ni Sutjeski na Tjentištu, kjer bo. jugoslovansko prvenstvo. Tudi na tem tekmovanju, na katerega se naša ekipa že pripravlja, jim želimo veliko uspeha. Motnikar Barbara OŠ Fran Albreht Šah Zmagal Karnar V Domžalah se je končal že šestnajsti memorialni turnir v spomin na dva prizadevna šahi-sta, ki sta bila obenem tudi dobra organizatorja Hering - Župančič. Nastopilo je 24 igralcev v dveh skupinah iz Kamnika, Domžal in Ljubljane. Zanimivo je, da je mojstrski kandidat Vavpetič iz Domžal igral na vseh turnirjih do sedaj. V vlogi razsodnika turnirja je sodeloval mednarodni šahovski sodnik Lado Hren. V prvi glavni skupini je nastopilo 7 mojstrskih kandidatov in 5 prvokategornikov, v drugi pa se je 12 orilo za prva tri meem pa tudi za osvojitev prve kategorije. Normo so izpolnili: 1. HRIBAR - DOMŽALE, 2. PLAHUTNIK - LJUBLJANA, 3. KECELJ - MENGEŠ. V prvi skupini je bila borba med tremi igralci: Slakom, Ivači-čem, Karnarjem. Pred zadnjim kolom je vodil Slak s točko naskoka pred Karnarjem. V zadnjem kolu pa je slednji zmagal ter ga po točkah dohitel. Zaradi boljšega količnika proti prvouvr-ščenim je Karnar Marjan postal zmagovalec turnirja. Končni vrstni red: 1. Karnar - Kamnik (8,5 točk), 2. Slak - Ljubljana (8,5 točk), 3. Ivačič - Domžale (8 točk), 4. Šemrl - Ljubljana (7,5 točk), 5. Penko - Domžale (6 točk), 6-7. Osolin - Skok - Domžale (5,5 točke), 8-9. Vavpetič - Domžale - Gale - Ljubljana (5 točk), 10. Bračič - Kamnik (3 točke), t L Lorbek - Domžale (2 točki), 12. Trebušak - Kamnik (1,5 točke). Naj omenimo, da je Trebušak zadnja štiri srečanja zaradi bolezni predal. Andrej Perčič Ciciban nas tudi letos vabijo na razstavo svojih prvih likovnih mojstrovin. Razstava je odprta od 2. junija nad Kavarno Veronika, do ¡0^ junija. trgovsko podjetje kočna kamnik ABC - POMURKA Trgovsko podjetje »Kočna« Kamnik n. sol. o, Kamnik, Ekslerjeva 8 Po sklepu komisije za medsebojna delovna razmerja TOZD delovna skupnost skupnih služb razpisuje prosta dela in naloge ADMINISTRATORJA Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: - da imajo dvoletno administrativno šolo in I leto delovnih izkušenj v pisarniškem poslovanju opravljanje določenih finančno operativnih del Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: — da imajo srednjo strokovno izobrazbo ekonomsko komercialne smeri in da imajo 2 leti delovnih izkušenj v finančnih poslih ali knjigovodskih poslih 2 pripravnikov z ekonomsko srednjo šolo 2 pripravnikov s srednjo administrativno šolo Prijavo z dokazili o izpolnjevanju pogojev vložite v 15 dneh od objave na naslov: ABC Pomurka trgovsko podjetje Kočna Kamnik, Ekslerjeva 8. Vse podrobnejše informacije dobite na navedenem naslovu. Kandidate bomo o izbiri obvestili v |0 dneh po sprejemu sklepov o izbiri. » KOMISIJA ZA PRODAJO IN LIKVIDACIJO OSNOVNIH SREDSTEV Razpisuje licitacijo za prodajo naslednjih osnovnih sredstev: Inv. št. Naziv osnovnega sredstva Izklicna cena 429 Pisalni stroj »TRIUMF« tov. št. : 500,00 N din 445043 l 1693 Računski stroj »ZAGREB« tov. št. 200,00 N din 94349412 4161 Stroj za valjanje tračnih žag 4000,00 N din 4162 Priprava za spajanje tračnih žag 4000,00 N din 4171 Verižna motorna žaga »JUBI« 500,00 N din 2260 Šivalni stroj »SINGER« zelektro 2500,00 N din motorjem inv. št. 2120 (razstavljen) 3667 Industrijski šivalni stroj z elektro 3000,00 N din motorjem inv. št. 3668 (razstavljen 1879 Šivalni stroj »SINGER« z elektro 2000,00 N din motorjem inv. št. 3182 (razstavljen) 3441 Šivalni stroj »SINGER« zelektro 3000,00Ndin motorjem inv. št. 3442 (razstavljen) 4759 Elektro motor »FICM« 3,6 1400,00 N din KVV/2900 obratov/min. 4809 Avto »ZASTAVA 1300 TF 3000,00 N din 2547 Avtomatski robilnik »DPPA« (brez 12000,00 N din elektromotorja) ____ Ogled osnovnih sredstev bo 6, 6. 1979 od 10. do 14. ure v podjetju »STOL« Kamnik-Duplica. Prodaja osnovnih sredstev bo 20. 6. 1979 ob 10, uri za družbeni sektor, ob I 2. uri pa za zasebni sektor. V izklicni cehi ni vračunan prometni davek 25,5%. Na dan licitacije je treba vložiti varščino v višini 10% od izklicne cene in sicer družbeni sektor z bianco čekom, zasebni pa v gotovini. Licitacija je pismena. PETROL TOZD Zemeljski plin, Ljubljana, Stegne 5, pooblaščeni investitor in upravljalec plinovoda ponovno obvešča v skladu z Zakonom o temeljih varnosti transporta po naftovodih in plinovodih (Ur. list SFRJ št. 64/73) vse občane, krajevne skupnosti, investitorje, komunalna in gradbena podjetja, območne vodne skupnosti in lastnike zemljišč po katerih poteka plinovod, da naslednji plinovodi: Ceršak-Malečnik-Miklavž-Kidričevo-Rogatec-hrvaška meja Rogatec-Celje-Podlog-Trojane-Lukovica-Vodice—Ljubljana priključek v Ceršak, Sladkogorsko in Maribor Kidričevo-Pragersko-Slovenska Bistrica-Zreče Kidričevo-Ptuj-Savci-Ljutomer-Lendava s priključkom v Križevce Podlog-Velenje-Slovenj Gradec-Ravne na Koroškem priključki v Rogaško Slatino, Ljubečno, Celje, Polzelo, Koli-čevo Krašnja-Moravče-Kresnice redno obratujejo in da so plinovodi in vse naprave pod visokim tlakom 50 barov. Prav tako obratujeta pod tlakom 3 bare mestna mreža v Mariboru s priključkom v Ruše in mestna mreža v Celju s priključkom v Železarno Štore. Pod tlakom 10 barov pa obratuje primarna mestna mreža v Ljubljani s priključki do potrošnikov v Črnučah, Podgorici, Zalogu, Vevčah, Kosezah in Medvodah. V smislu lokacijskih odločb za plinovode bo Republiški sekretariat za urbanizem dovoljeval gradnje objektov in naprav v varovalnem pasu plinovoda (200 m na vsako stran), dokler ne bosta s posebnimi predpisi regulirana postopek in pristojnost organov za te gradnje. Po vkopanih-plinovodih transportiramo velike količine dragocene energije za industrijske potrošnike v Sloveniji in po plinovodu od avstrijske meje do Rogatca pa tudi celotne količine plina, ki jih dobavlja Sovjetska zveza v SR Hrvatsko. Na poljedelskih površinah marsikje že ni mogoče povsod opaziti točne trase plinovodov, temveč le na podlagi označb pri prehodih plinovodov preko cest, vodotokov itd. ter na mestih, kjer je trasa označena z oštevilčenimi oznakami. Zemeljski plin je lažji od zraka in se zato dviga v zrak. Nevarnost eksplozije plina obstoja v zaprtih prostorih, kadar jc v zraku od 4 do 16% plina in če plin vžge iskra, npr. vklop stikala električne razsvetljave. V slučaju mehaničnih poškodb plinovoda, ki je vkopan v zemlji pa nastopi nenadno rušilno izpihavanje plina, ki se lahko z iskro vžge. Največ možnosti za poškodbe na plinovodih je ravno zaradi nepravilnega izvajanja raznih izkopov s stroji v bližini vkopanega cevovoda. Da bi preprečili take nesreče, ki navadno zahtevajo tudi žrtve in veliko gospodarsko škodo ter omogočili varno obratovanje plinovoda in s tem normalno oskrbo potrošnikov s plinom dosledno upoštevajte naslednja navodila: - V neposredni bližini vkopanega cevovoda je prepovedano izvajati kakršnakoli gradbena dela brez pismenega soglasja in nadzorstva zastopnika upravljalca plinovoda. - Za vsako nadzemno ali podzemno križanje ali vzporedni potek komunalnih naprav, za vsako gradnjo ali rekonstrukcijo cest ali poti ter druge gradnje v 30 m pasu je potrebno upravljalca plinovoda zaprositi za izdajo pogojev za izvajanje del. - Pred začetkom izvajanja izkopov je potrebno z zastopnikom upravljalca plinovoda točno določiti lego vkopanega plinovoda in pas v katerem se morajo gradbena dela izvajati pod posebnimi pogoji (npr. ročni izkopi in zasipi). - Pri izvajanju gradbenih del je potrebno dosledno upoštevati pogoje upravljalca plinovoda in vse predpisane ukrepe, da se ne bi poškodovale plinovodne cevi in naprave katodne zaščite. Vsako, tudi najmanjšo poškodbo izolacije pa javite naši vzdrževalni službi. - Prepovedan je dostop k nadzemnim objektom merno-regulacijskih postaj in v ograjena zemljišča ventilov, mostov itd. -. Prepovedano je odstranjevati označbe trase plinovodov in merilne stebričke katodne zaščite ali kakorkoli poškodovati plinovode in naprave, ki so njihovi sestavni deli. Prosimo, da vsako nepravilnost ali poškodbo na plinovodih ali napravah javite dežurni službi na telefon št.: (061 552-498 ali 552-598 oziroma v rednem delovnem času na telefonsko centralo (06.1) 552-441. Ljubljana, 16. 4. 1979 industrija pohištva stol kamnik ».»i.«. STOL Industrija pohištva »STOL« — Kamnik n. sol. o. vabi k sodelovanju VEČJE ŠTEVILO MIZARJEV za opravljanje del in nalog v montažnih in strojnih oddelkih ter za montiranje na terenu. Prosta dela in naloge so v: TOZD SEDEŽNO POHIŠTVO DUPLICA TOZD TOVARNA PLOSKOVNEGA POHIŠTVA DUPLICA in TOZD PROIZVODNJA PLOSKOVNEGA IN KOSOVNEGA POHIŠTVA SLOGA MOSTE Učence osmih razredov osnovnih šol obveščamo, da bodo prosta UČNA MESTA ZA POKLIC POHIŠTVENI MIZAR. Prijave sprejema in daje informacije Industrija pohištva »STOL« KAMNIK, kadrovski sektor Duplica. švltcuvt SVILANIT - Kamnik Tekstilna tovarna n. sol. o. ob j avl j a prosta dela in naloge 4 TKALK FROTIRJA V TOZD Frotir Pogoj: Končana osnovna šola s priučevahjem do 6 mesecev. Poskusno delo 45 dni. Osebni dohodek tkalke frotirja znaša ca. 5000 din. Vloge sprejema kadrovsko socialna služba delovne organizacije 15 dni po objavi. ETA- ŽIVILSKA INDUSTRIJA KAMNIK potrebuje od 1. julija do konca avgusta večje število dijakov in študentov za opravljanje del pri predelavi povrtnin. Za opravljeno delo nudimo primeren zaslužek. Prijave sprejema kadrovska služba. Jubilej kamniških košarkarjev Sindikalno tekmovanje Iz malega veliko Množičen odziv Košarkarski klub Kamnik praznuje letos 20-letnico svojega obstoja. Sedanji klub je pričel z delom 1959. leta v okviru TVD Partizan, košarko pa so igrali že prej v tedanji višji gimnaziji. Leta 1959 je bilo organizirano republiško prvenstvo ekip TVD Partizana. Kamničani so bili prijavljeni za tekmovanje v odbojki, zaradi administrativne napake pa so namesto na odbojkarsko zašli na košarkarsko igrišče. Vendar fantje niso vrgli puške v koruzo. Ogrevali so se kar z odbojkarsko žogo, za nameček pa so še premagali Medvode z rezultatom 24:23. Ta zmaga je navdušila Kamni-čane in pričeli so z rednimi treningi na peščenem igrišču pri osnovni šoli Toma Brejca. Košarkarska zveza Slovenije je klubu pomagala s trenerjem za dobo šestih mesecev. To je bil Peter Zule, takratni maturant kamniške gimnazije. Prvo ekipo so sestavljali: Janez Maleš, Karel Potrato, Tone Palčič, Jure Lap, Bojan Rode, Tomaž Verbole, Marjan Nefima, Tedi Trtnik, Peter Podjed, Viktor Prosen in Vojko Škrlec. Ekipa se je vključila v ligaško tekmovanje ljubljanske podzve-ze, kjer so vrsto let zasedali mesto v sredini lestvice. Tekmovali so z ekipami Jezice, Kočevja, Vrhnike, Ribnice, Zelene jame, Medvod, Jarš, ljubljanske Svobode, Zagorja in drugimi. Klub je zaživel, v njegove vrste so prihajali mladi igralci, menjavali pa so se tudi trenerji. Kamni-čane je med drugimi treniral tudi nekdaj proslavljeni Janez Skrjanc-Pkorc, ki je v sezoni 1961 igral za kamniški klub. V tistih letih je postala košarka zanimiva športna panoga, čeprav so igralci imeli vse prej kot ugodne pogoje za treninge in tekmovanja. Igrali so na peščenem igrišču, na katerega so morali pred vsakim treningom znositi na hektolitre vode. Za označevanje igrišča so porabili precej kilogramov apna, usnjene žoge pa so krpali kar v polčasih tekem. Odbor kluba so sestavljali kar igralci sami. Poleg rednih tekmovanj v ligi so vsako leto organizirali tekmovanje v okviru proslav ob občinskem prazniku in leta 1961 je Kamnik gostil takratna zvezna li-gaša Olimpijo in Ljubljano. Klub je deloval še do jeseni leta 1964, ko je moral zaradi pe- ščenega igrišča, ki ni več ustrezalo predpisom tekmovalne komisije, prenehati z delom. Fantje so se dobivali le še na treningih in to je trajalo dve leti, ko je treninge prevzel Vlado Šerbelj. Pogoji za delo so se izboljšali, košarkarji so dobili asfaltno igrišče, čeprav minimalnih dimenzij. Klub se je osamosvojil in se vključil v občinsko zvezo za telesno kulturo. Člani so tekmovali v ljubljanski podzvezi do leta 1971, ko so se po kvalifikacijah uvrstili v II. slovensko ligo - center. Od generacije, ki je začela s košarkarskimi koraki leta 1959, je takrat igral le še Janez Maleš, ostali pa so prenehali z aktivnim igranjem in se vključili v ekipo »starih dečkov«. Klub je imel takrat poleg članske ekipe tudi mladinsko in žensko vrsto, ki pa zaradi pomanjkanja finančnih sredstev ni sodelovala v ligaškem tekmovanju. Članska ekipa se je dobro znašla v višjem rangu tekmovanja, toda vedno ji je zastal korak tik pred vrhom, saj so bili večno drugi v svoji ligi. Leta 1976 pa so se na kvalifikacijah v Logatcu uvrstili v I. b republiško ligo, v kateri so igrali le leto dni, ker so se tekmovalni sistemi spremenili po sprejetju portoroških sklepov. Kamničani so bili potisnjeni v ozadje, ker niso izpolnjevali osnovnega pogoja za nosilca selekcije - pokrito igrišče s prostorom za najmanj 200 gledalcev. Vseeno pa košarkarski delavci niso ostali križem rok. Pospešeno so začeli delati s selekcijami po osnovnih šolah in ustvarjati bazo, ki bo sposobna vključiti se v tekmovalni sistem, ko bodo zadovoljeni vsi pogoji. Letos so delavci košarkarskega kluba delali kar z dvanajstimi vrstami po osnovnih šolah in s tem ustvarili široko zaledje, obenem pa izpolnili vse zahteve, ki jih postavljajo portOT roški sklepi za prioritetne panoge, med katere spada tudi košarka. Članska vrsta se je vključila v rekreativni sistem tekmovanja, nekateri člani so igrali tudi pri nosilcu selekcije, Domžalah, kadetska in mladinska ekipa pa sta sodelovali tudi v pokalnih tekmovanjih, največji uspeh so dosegli z uvrstitvijo v četrtfinale v republiškem merilu. To so bili časi, ko je na tekme prišlo tudi do 500 gledalcev. Kljub temu, da uspehi članske ekipe v zadnjih letih niso bili tako vidni, kar je posledica neurejenih tekmovalnih sistemov, ne smemo pozabiti uspehov naj- murnov, medvedkov in čebelic Taborniški odred Bistriških gamsov je 20. maja organiziral v Olševku pri Kamniku področni mnogoboj za najmlajše tabornike; murne, medvedke in čebelice. Organizacija tega mnogoboja se je pričela že pred nekaj meseci. Potrebno je bilo organizirati sodniški tečaj za naše tabornike, ki so se na mnogoboju dobro izkazali. Izdali smo tudi značke, potrebno je bilo pripraviti informator o mpogoboju, izdati glasilo GAMSI, nabaviti ustrezne rekvizite in še in še drugih stvari. Na mnogoboju je sodelovalo okoli 80 ekip iz 12 odredov ljubljanske regije. Taborniški mnogoboj poteka v naslednjih panogah: ORIENTACIJA, ŠAUIVO TEKMOVANJE, PREMAGOVANJE OVIR, KURJENJE OGNJEV, IGRE Z ŽOGO, LOKOSTRELSTVO, POSTAVLJANJE ŠOROTA IZ ŠOTORK. Mnogoboj smo izpeljali le z manjšimi zapleti, ki se pojavljajo vsakemu odredu ob prvi organizaciji take akcije. Pohvaliti velja vse člane odreda, ravno tako pa tudi predstavnike drugih odredov, ki sp pomagali, kot sodniki. Čisto okolje je vir zdravja! mlajših selekcij, saj so bili kamniški pionirji pred leti med najboljšimi v republiki, vendar zaradi pomanjkanja sredstev niso tekmovali v najmočnejši ligi. V obdobju uveljavljanja portoroških sklepov so se kamniški košarkarji tesno povezali z domžalskim košarkarskim klubom, to sodelovanje je še očitneje prav v zadnjem času - domžalsko-ka-mniška zimska liga za pionirje, kadete, kadetinje in mladince ter mladinke, ustanovljena pa je bila tudi območna košarkarska zveza, ki bo usklajevala delo v 18. dom-žalsko-kamniški selekciji. Kamniški košarkarji prirejajo vsako leto Ferbežar-Mrakov me-morial, v spomin na predsednika kluba Slavka Ferbežarja in igralca Duleta Mraka, ki sta s svojim nesebičnim delom zapustila trajne sledove v delovanju kluba. Ferbežar-Mrakov memorial je praznik vseh kamniških košarkarskih delavcev, srečanja pod koši pa pritegnejo veliko število gledalcev. Klubu je s pravilno politiko gospodarjenja in z varčevanjem (trenerji so dve leti zapored odstopili svoj honorar klubu) ter s pomočjo SITKS in s prostovoljnim delom uspelo razširiti igrišče, urediti razsvetljavo, postavi nove sodobne košne konstrukcije in postaviti lopo za pomožne sodnike. Tako imajo igralci vsaj v poletnih mesecih zagotovljene osnovne pogoje za vadbo, čeprav se morajo vse ekipe zvrstiti na edinem asfaltnem igrišču. Medtem ko po drugih mestih rastejo rekreacijske in športne površine kot gobe po dežju, ostaja v Kamniku vse po starem. Omeniti velja, da je z izgradnjo košarkarskega igrišča v Komendi in z zavzetim delom v tamkajšnjem športnem društvu postala košarka na tem področju najbojlj priljubljeni šport, izgradnja igrišča na Duplici in ureditev igrišča pri osnovni šoli v Stranjah pa bosta omogočili vzgojo mladih igralcev, ki bodo postopoma prihajali v selekcijske vrste kamniških košarkarjev. Sindikalno tekmovanje košarkarskih ekip je postalo že tradicionalno, saj poteka že peto leto, kar se v poletnih mesecih pomerijo ekipeamniških delovnih organizacij. Največ uspeha na tem tekmovanju je dosegla ekipa Stola, ki je s tremi zaporednimi zmagami osvojila prehodni pokal, le eno leto ji je odvzela primat kombinirana ekipa Skupščine občme. Kvaliteta sindikalne lige je iz leta v leto boljša, saj za mnoge vrste igrajo igralci, ki izhajajo iz košarkarskega kluba in posamezne tekme si ogleda veliko število gledalcev. Pri delu klub dosleno upošteva pravila, ki so jih sprejeli člani kluba. V pravilih je določeno, da klub podreja uspehe na športnem polju uspehom v šoli in na delovnem mestu. Tako se vzgaja zdrav mladi rod, pravi člani naše družbene skupnosti in klub se lahko pohvali, da ima v svojih vrstah 14 članov ZK. Klub se zahvaljuje vsem, ki so pripomogli, da praznuje letos 20-letnico obstoja, in da je košarka postala ena izmed priljubljenih športnih panog v našem mestu. Predvsem se zahvaljuje SITKS, ZTKO, igralcem, trenerjem in članom upravnega odbora, kakor tudi zvestim navijačem, ki so vsa leta športno bodrili in spodbujali igralce. V letošnjem letu bo dograjena nova telovadnica oz. športna dvorana pri osnovni šoli Frana Albrehta. S tem bo dobil klub vse možnosti za neoviran razvoj, kar bo za vse delavce kluba največja nagrada ob jubileju. - jok - Aprila je bilo na kegljišču Pla-ninka sindikalno prvenstvo v kegljanju v sledečih disciplinah: - ekipno tekmovanje ženskih in moških ekip, - borbene igre moških ali mešanih ekip (za vsako ekipo je nastopilo po 10 članov), - tekmovanje posameznikov za ženske in moške. V posameznih disciplinah tekmovanja so bili doseženi tile rezultati: - ekipno ženske je nastopilo 7 ekip, vsaka ekipa je odigrala po 2 tekmi (3 x 100 lučajev): 1. Titan - 2269 kegljev; 2. Stol - 2231 kegljev; 3. KIK - 2221 kegljev; 4. Svilanit - 2161 kegljev; 5. SOB - 2155 kegljev; 6. Eta - 2062 kegljev; 7. Menina -1858 kegljev. - ekipno moški je nastopilo 18 ekip. 1. Stol - 4949 kegljev; 2. Titan - 4906 kegljev; 3. KIK - 4892 kegljev; 4. Graditelj - 4848 kegljev; 5. Alprem - 4823 kegljev. - V borbenih igrah je nastopilo 15 ekip (en nastop po 10 članov mešano s članicami): 1. Alprem - 833 kegljev; 2. Titan-831 kegljev; 3. Stol - 821 kegljev; 4. KIK - 784 kegljev; 5. Zarja - 773 kegljev. - V tekmovanju posamezno ženske je nastopilo 28 članic (po 100 lučajev): 1. Volčič D. - Eta - 441 kegljev; 2. Pestotnik B. - Menina - 416 kegljev; 3. Matoh M. - KIK -404 kegljev; 4. Korošec M. -Svilanit - 394 kegljev; 5. Križnik H. - SOB - 394 kegljev; - Posamezno moški je nastopilo 144 članov (po 100 lučajev); I. Osolin A. - Stol - 467 kegljev; 2. Kern J. - Alprem - 437 kegljev; 3. Flerin Š. - Titan - 435 kegljev; 4. Šnabl S. - Titan - 434 kegljev; 5. Markovič D. - KIK -430 kegljev. Prvi ekipi žensk in moških sta prejeli pokal v trajno last, druga in tretja ekipa pa sta dobili diplome. Enake nagrade so prejele tudi ekipe v borbenih igrah. Ženske in moški v disciplini posamezno so prejeli zlate kolajne za prva mesta, srebrne za druga in bronaste za tretje mesto. S tem so bile sklenjene sindikalne občinske igre v kegljanju za leto 1979. Te igre je spremljala borbenost in pa množičnost, kar daje še poseben poudarek letošnjim igram. Posebna zahvala za izvedbo teh iger velja tehnični komisiji pri kegljaškem klubu Kamnik in komisiji za šport pri Občinskem sindikalnem svetu za vodenje in tehnično izvedbo iger in za podeljene pokale, kolajne in diplome. Vsa podeljena priznanja posameznikom in ekipam, pa naj bodo spodbuda za nadaljnje delo in še večjo množičnost tega športa v Kamniku. V Kamniku je gostoval keglja-ški klub »Čarda« iz Murske Sobote, v katerem je nastopil tudi večkratni svetovni in državni prvak in dolgoletni član državne kegljaške reprezentance Miro Steržaj. Pomerili so se z zbrano ekipo mesta Kamnika v kateri je nastopilo 7 članov (po 200 lučajev). Za to srečanje je bilo veliko zanimanje, saj je bilo kegljišče Planinka nabito polno. Srečanje se je končalo z zmago gostov -5.352. kegljev. Kamničani pa so podrli 5171 kegljev. Najboljši pri gostih je bil Miro Steržaj s 962 keglji, v vrsti Kamnika pa je bil najboljši Osolin Andrej iz Stola z 932 keglji. Anton Osenar Nabito polna športna dvorana, navdušeni gledalci, zagreti »finalnim« tekmovanjem naših kegljačev. movalci - to je bilo vzdušje med velikim VZPONI V APRILU IN OBISK PAKLENICE V tem spomladanskem času razmere še niso bile dovolj dobre, zato smo se namenili za prvomajske praznike v Paklenico, pa tudi tam se nismo mogli izogniti slabemu vremenu, ki je prevladovalo večji del praznikov. Ker pa je bilo vreme zelo spremenljivo, smo iskali in izkoristili trenutke, ko ni deževalo in v tem času je bilo opravljenih nekaj zelo kvalitetnih vzponov: - smer Klin, ocena VI A2, plezala Milan Gladek in sopleza-lec iz Domžal Karabore, ocena V Al plezala Janez Benkovič in Rok Kovač iz Ljubljane, Moso-raška, ocena V, plezala Vijoleta Potočnik in Janez Plevel Funkcija, ocena VI A2 plezala Janez Benkovič in Janez Plevel. Najbolj kvaliteten vzpon, pa je vsekakor prva ponovitev smeri v Anica Kuku, to je smer Forma viva. Njena ocena je V, VI A2 A3; preplezala pa sta jo Janez Benkovič in Rok Kovač iz ljubljanskega odseka Akademik. Vseh vzponov v aprilu je bilo 44, od tega je bilo narejenih kar 35 v Paklenici, ki jo je letos obiskalo devet članov alpinističnega odseka. Irena M. TEČAJ ZA GORSKO STRAŽO Po končanem tečaju za OS na osnovni šoli Stranje se je začel tečaj tudi v Kamniku, kjer imamo ta odsek že močno razvit. Sedaj je še čas, da navadimo planince na čistočo v gorah in na varstvo pred planinskimi »voluharji«, ki so tako navdušeni zbi- ralci cvetja, da za njimi ne ostane niti cvetke. Takih srečamo v Kamniški Bistrici kar precej. Večinoma so to tisti, ki niti ne gredo daleč v gore, ampak se omejijo na bližnjo okolico Kamniške Bistrice in jo skrbno oskubijo. Ta je ob vse večjem obisku in kljub Teleksovemu smetnjaku postala pravo smetišče. To se najlepše vidi ob lepih sončnih nedeljah ali organiziranih piknikih, kakršen je bil tudi 1. maja. Zato bomo začeli tudi v Kamniku z vzgojo gorskih stražarjev, ki bo v novih prostorih PD v Kidričevi ulici. KAMNIŠKI OBČAN KAMNIŠKI OBČAN glasilo SZDL občine KAMNIK -Ureja uredniški odbor-v.d. glavni in odgovorni urednik JANEZ PIRŠ-tehnični urednik FRANC MIHEVC -Izhaja dvakrat mesečno -Uredništvo in uprava - Kamnik, Japljeva 6, telefon 831-124 - tekoči račun 50140-678-57156 - Rokopisov in fotografij ne vračamo - Tiska ČGP Delo v Ljubljani.