Kot smo že poročali je bila 10. marca v Kulturnem domu v Velenju redna letna konferenca ZK našega podjetja. Navzoči so bili skoraj vsi člani in nekateri vidnejši predstavniki oblastnih in partijskih forumov. Povabljen je bil tudi tovariš Franc Leskošek-Luka, a je bil žal službeno zadržan. Prispela je samo njegova brzojavka v kateri prisrčno pozdravlja vse prisotne člane z željo, da bi konferenca potekala uspešno in plodno.
Izčrpno poročilo je podal sekretar rudniškega komiteja ZK tovariš Ciril GREBENŠEK. V njem se je najprej dotaknil zunanjepolitičnih dogodkov. Poudaril je, da postaja v zadnjem času vse bolj vidna nova orientacija vodstev KP socialističnih držav do naše partije. Medsebojna izmenjava izkušenj in prenašanje lastnih izkustev, delo za čimboljše življenje ljudi v socialističnih deželah — to so oblike,
ki bodo afirmirale našo skupno stvar — to je stvar socializma po vsem svetu.
Nadalje je govoril o doseženih gospodarskih uspehih, sistemu delitve čistega dohodka in o razvoju decentralizacije samoupravljanja. V nekaj potezah je tov. Grebenšek orisal lanskoletne dosežke v rudniku, nadalje odnose komunistov in celotnega kolektiva do posameznih problemov rudnika. Vloga organizacije ZK
V nedeljo, 31. marca je bila v kulturnem domu v Velenju redna letna skupščina Sindikata rudnika.
Skupščini so prisostvovali tudi podpredsednik zvezne ljudske skupščine tovariš Franc Lesko-šek - Luka, podpredsednik repub-
liškega odbora zveze sindikatov za Slovenijo tovariš Krese Leopold, predsednik okrajnega sindikalnega sveta Vlado Crešnik, predsednik občinskega sindikalnega sveta Rafko Zager in predsednik ObLO Šoštanj ing. Ludvik Mali.
Skupščini je prisostvovalo poleg nekaterih drugib gostov okoli 300 delegatov. Najprej je bilo podano izčrpno poslovno poročilo o delu sindikata našega kolektiva
in posameznih členov je bila vidna pri vsaki akciji. Rudniški Komite je preko organizacij obveščal in dajal smernice slehernemu članu ZK, da so le-ti lahko delovali kot subjektivna sila.
Velik vpliv so imeli komunisti tudi pri delu sindikalne organizacije, ki je v preteklem obdobju žela veliko uspehov, zlasti pri nadaljnji decentralizaciji upravljanja pri našem podjetju. Mirno lahko trdimo, da je vloga organizacije, komiteja in komunistov vidna na slehernem področju. Toda biti moramo kritični, kajti samo od kritične analize našega dela lahko pričakujemo še boljše še uspešnejše delo. Nadalje je tov. Grebenšek govoril še o ideo-
za vse delovno leto. Predsednik našega rudniškega sindikata je govoril o nadaljnjih nalogah sindikalne organizacije pri družbeno političnih in ekonomsko proizvodnih nalogah. V razpravi je sodelovalo več delegatov, med njimi sta govorila tudi tovariš Franc Leskošek—Luka in tovariš Krese. Izčrpno poročilo o letni skupščini bomo objavili v naslednji številki.
loški vzgoji vsega članstva, kateri je potrebno posvetiti še več pozornosti.
Govoril je še o perspektivnem planu rudnika in bodočih nalogah komunistov.
POSEBNO OBVESTILO
Ker mnogi člani našega kolektiva še nimajo urejene oz. priznane delovne dobe in posebne dobe (NOB) je ObLO Šoštanj postavil skrajni rok 30. junij 1963, do katerega je še možno uveljaviti to delovno dobo, za katero bo izdana tozadevna odločba.
Kadrovsko socialna služba RLV je že izdala podrobna navodila vsem vodjem ekonomskih enot in služb, ista navodila pa so razobešena tudi na razglasnih deskah posameznih ekonomskih enot.
Vse informacije o tem vprašanju lahko dobijo člani kolektiva na kadrovsko socialnem oddelku, soba št. 1 in 3, kjer se lahko osebno prepričajo, če imajo priznano vso delovno dobo na podlagi odločbe.
ITALIJANSKA DELEGACIJA
30. marca je obiskala Velenje italijanska delegacija prosvetnih delavcev. Ogledali so si mesto in velenjsko jezero. Zanimalo jih je naše šolstvo. Bili so vzhičeni nad izgradnjo nove osemletke in industrijsko rudarske šole.
Velenjčanil
SKRBIMO ZA RED IN SNAGO V NAŠEM MESTU. ZAVEDATI SE MORAMO, DA JE VSE KAR IMAMO, NAPRAVLJENO Z NA-SlM TRUDOM; Z NAŠO ZAVESTJO IN STREMLJENJEM ZA IZGRADNJO SOCIALIZMA V NAŠI DOMOVINI. NAJ GA NE BO MED NAMI, KI SI BO KRAJŠAL POT PO ZELENICAH ALI KAKO DRUGAČE UNIČEVAL NASADE. BODIMO BUDNI ČUVARJI IN OPOZARJAJMO VSE TISTE, KI NE VEDO KOLIKO ZNOJA JE PRETEKLO PREDNO JE ZRASLO TO LEPO MESTO.
Letoiv.stev.6 GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA RUDNIKA LIGNITA VELENJE
POLITIČNO IDEOLOŠKA VZGOJA ČLANOV ZK MORA BITI BOLJ POGLOBLJENA IN SISTEMATIČNA
Resume redne letne konference ZK RLV
REVIZIJSKA KOMISIJA
RUDNIŠKEGA KOMITEJA JE UGOTOVILA
Tovariš Mravljak Hubert je kot predsednik revezijske komisije pri rudniškem komitetu poročal na konferenci ZK, da je ta komisija, ki je bila izvoljena na zadnji redni letni konferenci, v preteklem obdobju vsestransko sledila delu rudniškega komiteja in osnovnih organizacij.
Ugotovila je, da so se sestanki osnovnih organizacij vršili redno, odnosno po potrebi in je bila udeležba le-teh kar zadovoljiva. Na teh sestankih so se pogosto obravnavali problemi podjetja, kakor tudi problemi, ki so se nanašali samo na članstvo. Nadalje je ugotovila, da se sprejeti sklepi niso dosledno izvajali in bodo morale v bodoče osnovne organizacije oziroma sekretarji posvetiti več pozornosti, da bodo sklepi ne samo sprejeti temveč tudi izpolnjeni.
Prav tako je revezijska komisija ugotovila, da se posamezne osnovne organizacije premalo zanimajo za delo in življenje svojih članov, često se dogaja, da se opazijo nekatere negativne strani ali popolna pasivnost člana šele tedaj, ko je dotični že pred kaznovanjem ali izključitvijo.
Potrebno je, kar se omenja na vsaki letni konferenci, da se funkcije in delo porazdele na vsakega člana sorazmerno, ker bo na ta način doseženo večje sodelovanje članstva.
Kaj je bilo sklenjeno na konferenci ZK rudnika
Na konferenci ZK rudnika je bilo sklenjeno, da naj se vložijo vse sile za poglobljeno in sistematično politično ideološko vzgojo članov ZK.
Osnovne organizacije so dolžne, da stalno in načrtno usmerjajo izobraževanje članov, da jib preko predavanj in krožkov seznanjajo z najnovejšo problematiko ter vključujejo svoje člane v politične šole in razne seminarje.
Pri sprejemanju novih članov v ZK je potrebno posvetiti več pozornosti. Vsi komunisti na rudniku naj sodelujejo pri dajanju predlogov in sprejemanju dobrih in vsestransko zavednih tovarišev z delovnega mesta.
Nadaljna naloga in dolžnost komunistov je, da, čim bolj utrjujejo in še nadalje razvijajo samoupravljanje v kolektivu. Njihova dolžnost je, da stalno spremljajo delo samoupravnih organov in jim s svojo aktivnostjo dajejo politično smer in vsebino. Spremljajo naj tudi oblikovanje statuta in pravilnikov družbenega in perspektivnega plana, nadaljnji razvoj decentralizacije ter zlasti utrjevanje obračunskih enot. Sodelujejo naj pri reševanju tekočih proizvodnih in političnih nalog v kolektivu. Nadalje naj pravilno vplivajo na smotrno in zavestno delitev ustvarjenih sredstev kolektiva v skladu z njego-
vimi perspektivnimi gospodarskimi potrebami.
Vsi člani ZK so dolžni, da sodelujejo pri izpopolnjevanju tekočih proizvodnih nalog, kot so zlasti: dviganje storilnosti dela, izpopolnjevanje proizvodnega procesa, pri uvajanju nove mehanizacije, za boljšo ekonomičnost poslovanja z znižanjem materialnih stroškov in znižanjem odstotka izostankov od dela, pri izpopolnjevanju zavestne delovne discipline, v prvi vrsti pa pri brezpogojnem doslednem izpolnjevanju planskih nalog v vseh organizacijskih enotah kolektiva.
Doseže naj se še aktivnejše delo komunistov v družbeno političnih organizacijah kolektiva, tako v sindikalnih kot v mladinski organizaciji. Stalna in organizirana pomoč mladinski organizaciji naj bo ena najvažnejših nalog vseh članov in organizacij Zveze komunistov. Istočasno pa je potrebno vplivati na širše vključevanje članov v politične in družbene organizacije na terenn.
Izboljša naj se informativna načrtnejša služba v podjetju, tako s stalnim seznanjanjem kolektiva s sklepi samoupravnih organov, z občasnimi poslovnimi poročili, zlasti pa preko časopisa kolektiva »Rudar«, pri katerem naj komunisti v večji meri stalno in aktivneje sodelujejo.
Komunisti naj najaktivneje so-
Jeklena podgrada v Četo 1962
V letu 1962 smo uporabljali naslednje vrste in tipe jeklene pograde:	kom
Cevaste stojke tipa Svarz	5037
Alpina stojke BBS ,	533
Hidravlične stojke H 58/40	41 Vanwersch stropnike
1250 m/m	1121 Vanwersch stropnike
1350 m/m	991 Vanwersch stropnike
1250 m/m	36
Loke tipa TH -f E 8259 kompletov
Gerlach krožne loke 39 kompletov
Tračne loke 1400 ni/m domače 407 komadov
Tračne loke 1600 m/m domače 4991 komadov
CTS stojke in stropniki eo vsi oštevilčeni kot opremljeni s kartoteko (skupaj 7149 kom.) medtem ko druga podgrada ni oštevilčena. Nemogoče bi bilo oštevilčiti ločno tesarbo, ker se lahko posamezni elementi medsebojno vgrajujejo. Ako bi pa posamezne segmente številčili, bi dobili ogromne številke, skupaj ca. 40.000 kartic.
Gostota podgrade na čelih je predpisana z odkopno metodo in znaša za stojke 53 kom./teko&im za stropnike za 26 kom. na t/m čela. Pri tem je že upoštevana rezerva '+ 20 kom. V naših slučajih je ta gostota vedno malenkost večja zaradi nasprotnega podpiranja posameznih nabojev, kjer so težje prilike.
Za premike, izgube in odpise, je treba pri planiranju seveda tu-
di računati. Tako znaša v letu 1962 rezerva za premiik stojk 5 °/o vgrajenih. Za izgube in odpise pa 1,2 %. Za stropnike za premike 5 %, izgube + odpisi	2,5%.
Odpise stojk smatramo tiste, ki se ne dajo več popraviti. Največ je napak na objemkah
•Stojk 1262 kom. k 40.130 = Stropnikov 924 kom. h 38.000 = Trač. lok. 10.500 kom. k 6454 =
ali zlomu spodnjih cevi. Odstotek tega odpisa bo v letu 1963 za 1/3 večji zaradi dotrajanosti stojk. Število teh se giblje od povprečno 36 kom. v 1962. letu na 86 kom. v 1963. na mesec.
Za leto 1963 je planirana naslednja podgrada za obnovo stare in povečanje nove.
50,644.000 din 35,112.000 diin
_67,973.000 din
Skupaj
153,729.000 din
Pozneje smo ta plan korigirali in je za EE jama vzhod sedaj planiranih 139,000.000 dinarjev za novo podgrado, kar znaša po osnovnem planu 64,5 din/tono. Za številčno povečanje gre predvsem na tračne loke. IVed videvamo vgrajevanje predvsem na K 100, kjer naj bi bilo 90 % prog pod-grajenih z jekleno tesarbo.
Skupna vrednost jamske tesar-be koncem leta 1962 znaša din 148,644.554. odpis v letu 1963 = 116,479.021 za 1964 tako ostane še 32,165.33 Okvare jamske podgrade ugotavljamo tako, da pri odvozu s čela takoj vpišemo najhujšo okvaro stojke ali stropnika. Tako dobimo mesečno številčno stanje okvar stojk ali stropnikov na posameznih čelih, skupno na etažah in v celi jami. Ta evidenca pa ni popolna, ker se ne Sklada z dejanskim stanjem okvar, ker je še več manjših.
Pri stojkah smatramo za težje napake zlome objemk in glav, pni stropnikih pa zlom vilic.
Zaradi težjih okvar je bilo v letu 1962 treba odpisati 753 stojk,
delujejo ter vodijo mobilizacije ostalih članov kolektiva in prebivalcev Velenja pri organizacij] prostovoljnega dela, ki se bo vršilo pri ureditvi otroških igrišč, parka in športnih objektov.
Glede na izboljšave tehnoloških procesov v jami in zunanjih obratih ter uvajanje nove mehanizacije, je potrebno nujno posvetiti vso skrb nadaljnjemu strokovnemu izobraževanju članov kolektiva.
popravljenih pa je bilo 11.526 kom. (2-krat kroži). Mesečno povprečno izmenjamo tudi ca. 500 kom. glav na stojkah.
Stropnikov je bilo popravljenih skupaj 3878, odpisanih pa je bilo 784 kom.
Za pogostost okvar so odločilni pogoji. Najtežje pogoje smatramo in so po številu okvar na čelih, ki so na meji talniina-krovnina, t. j. CDE čela vsake etaže, kjer so pogosti stebrni udari.
Nepravočasna" menjava je tudi vzrok nepotrebnega povečanja okvar. Pri tem so krivi poleg drugih faktorjev predvsem vodje čel.
Po zapadnonemških izkušnjah je še rentabilna defektnost čelne podgrade okrog 15%. Naš pov-preček pa znaša 20,7 % okvar (vgrajnih).
Povečanje okvar nam povzročajo tudi notranje cevi, ki imajo že obrabljen metalni plašč. Stojke s takimi cevmi tudi ne popuščajo enakomerno, ampak sunkovito, kar je lahko nevarno. Z rednim metaliziranjem bomo to popravili. Do sedaj je bilo me-
»GUSLA« IZ SOFIJE 90 članski, bolgarski pevski zbor, ki je na gostovanju po Avstriji in Jugoslaviji je pred dne>-vi nastopil tudi v Velenju z izbranim programom narodnih in umetnih pesmi. Izvajalci in gledalci so bili z uspelo prireditvijo zelo zadovoljni. Gostje so bili izredno navdušeni nad odlično akustičnostjo dvorane v Kulturnem domu.
ZAHVALA
Celotnemu kolektivu RLV se iskreno zahvaljujem za pomoč i« lepa darila s katerimi ste obdarili naše otroke. Prisrčna hvala za vso skrb, ki jo vlagate za nas in nam tako lajšate življenje.
Tudi v času moje bolezni sto md ipomagali. Za vse, tovariši, 6e enkrat najlepša hvala!
Golčman Martin z Evo in Stanetom
talizlranih ca. 300 kosov starih cevi. Po funkcionalnosti posameznih elementov morajo biti približalo vsi enaki. Ako izboljšam« en element, imamo takoj za posledico napako slabšega. Po me-taliziranju teh cevi so začele naraščati napake - zvite cevi hi zlomi reber.
Približno ista je situacija • stropniki glede napak (s to razliko, da smo bili s stropniki še ▼ slabši situaciji, ker jih lani nt bilo dovolj za vsa čela, in še tam, kjer so bili, jih nismo mogli pravočasno menjavati. Poleg rednih menjav, kjer so bile najhujše okvare, je hilo do novembra skoraj redno vgrajenih še 20% e manjšimi okvarami. Potrebam še sedaj nismo zadostili. Tako imamo trenutno še 2 čeli podgrajent z lesom.
Skupni stroški popravil so planirani na 28 din/tono. Vendar zaradi dotrajanosti podgrade staln« naraščajo in se gibljejo v letu 1963 - 32 din/tono.
Generalno popravilo stropnikov se je zakasnilo za leto. Kljub forsiranim popravilom še nism*-na tekočem s stropniki. Trenutno jih je še ca. 800 kom. potrebnih generalnega popravila. Potrebe« bo tudi ostrejši kriterij pri izbiri stropnikov za generalno popravilo, ker so slučaji, da se vilice pri ponovni navaritvi kmalu zlomijo. Pri sedanji analizi okvar na stropnikih jih četrtina odpade na zlome vilic.
Od 8. 10. 1962 ko smo začeli stropnike generalno popravljati, je bilo popravljenih skupaj 71® komadov. Od tega 331 dolgih in 385 kratkih. Razen normalnih do-(Nadaljevanje na 3. strani)
^ Jludctc stev-6 —6-aprila 1963
JEKLENA PODGRADA V LETU 1962
(Nadaljevanje) lektov 4 mesece ni bilo opaziti večjih okvar. Pri zadnji seriji od 18. 2. 1963 pa smo opazili do danes 4 slučaje in zlom cele glave na zvaru. Krivda za te zlome je delno zaradi utrujenosti materiala, delno pa na varjenju.
Večkrat so vzroki povečanih okvar tudi nekvalitetna popravila, ki so zopet vzrok površnosti (rezanje cevi) ali nestrokovne izbire materiala (elektrod) ali premajhne povezave z manjšimi dobavitelji (glave stojk).
Pri izdelavi novih .predmetov pogrešamo kontrolo izdelkov s posebno kontrolno službo ter pomanjkanje organiziranega procesa dela.
Premajhne kapacitete delavnic povzročajo kupičenje popravljive podgrade zunaj tudi po več mesecev. Vemo pa, da odplačevanje teče naprej. Podgrada, ki jo moramo popraviti, mora iti takoj »kozi delavnico. Posebno pri sedanjih bremenitvah posameznih OE, ki bodo hotele vedeti, zakaj jih bremenimo. Vedeti pa moramo, da nam vsaka malenkostna izboljšava prinese ogromne prihranke. Tu je potrebno tesno sodelovanje in seveda močan strokovni kader, ki bo že vnaprej pripravljen reševati še hujšo problematiko, ki se bo pojavila pri sodobnejši mehanizaciji - pri kompleksih.
Ločna tesarba TH + E21 tipa se dobro obnese, predvsem v krovinskih progah, medtem ko v talnimi zaradi večkratnih pov-zemov stranske loke stisne, kape pa zlomi.
V	letu 1962 je bilo odpisanih 500 kompletov zaradi zlomov in zvitja posameznih segmentov. Pri E21 je procent za tričetrt večji od TH tipa. Ti odpisi so precej večji od normalnih zaradi odpisa nerabnih lokov od leta 1961.
Ako upoštevamo težje pogoje v talnini z vpisom na prešibko konstrukcijo lokov, je to delno razumljivo. Vendar bi pravočasna menjava in pravilno vgrajevanje ta procent okvar sigurno zmanjšalo.
Iz pokvarjenih lokov, kolikor jih ne moremo popraviti, smo v letu 1962 razprezali komade 1,6 -1,4 - 1,2 m za predelavo 4-člen-skih poligonov tako, da je bilo ali bo od 500 kompletov ponovno usposobljenih ca. 300 kompletov. Od teh je 105 kompletov že vgrajenih v jami.
V	letu 1962 je bilo poravljenih 4998 kompletov (2-krat kroži).
Tračne loke smo začeli uvajati v letu 1961. Za leto 1963 je predvideno vgrajevanje predvsem na 100. etaži.
Določenih pokazateljev za to tesarbo še ni, ker je treba to opazovanje vršiti dalje.
Dobre strani so: lažji transport, lažje ropanje.
Slabe strani so: možnosti izgub so večje - manjši kosi; možnosti padanja segmentov, ker niso zagoni; večji izpad pri popravilu zaradi zlomov; cena popravil je dražja zaradi pregrevanja; počasnejše napredovanje zaradi večjega truda ni potreben še 1 človek več.
Krožni poligoni so bili glede obvladanja pritiskov boljši. So pa
zaradi potrebnih prevzemov in montaže mehanizacije neugodni.
Gibanje za podgrade je z ozi-rom na pogostost defektov, večkratnega prelaganja, dolgih transportov in stisnjenih prog, veliko.
Tako je bilo treba naložiti in razložiti ali prek ožiti v 1962. letu
stojk
stropnikov TH loki Tračnih lok. Skupaj
33.482 kom. 14.989 kom. 35.452 kom. 9.406 kom. 93.329 kom.
v kg ca. 12,000.000 kg, kar znaša ca. 30.000 kg na dan.
Pri tolikšni teži in množini podgrade je pomemben prevoz. Vsaka zakasnitev dovozov povzroča povečanje potrošnje lesa in padec proizvodnje ter znatno povečanje rezerv za premike.
Kolikor smo napredovali pri ostali mehanizaciji, toliko smo zaostali pri našem prevozu ostalega materiala. Potrebno hi bilo misliti na izboljšanje in moderniziranje prevoza po jami. Prevoz podgrade zahteva mlade, zdrave, močne in okretne ljudi.
Tudi slabo vzdrževanje od voznih prog - predvsem v talnini -močno ogroža reden in tekoč odvoz. Po statistiki je treba eno tretjino podgrade prelagati, preden pride na določeno mesto in z njega. Tudi povzemi glavnih od-voznih prog ovirajo redni prevoz. Ker imamo močno dviganje tal pri večini prog v jami, bi bilo potrebno proučiti možnost nabave strojev samo za povzemanje.
Ako se bo sodobnejša mehanizacija obnesla, za kar je precej verjetnosti, seveda ogromni premiki v precejšnji meri odpadejo.
IZGUBE PODGRADE
V letu 1962 smo izgubili skupaj 234 kosov stojk. Od tega smo jih dobili nazaj 151. Torej je čista izguba 83 komadov.
stropniki: izgubjenih 164 kom.
dobljenih 145 kom.
Oista izguba	19 kom.
Tu ne smemo pozabiti, da je povprečna doba, ko stojka leži brez koristi, ca. 10 mesecev. Izgube so predvsem posledice malomarnega odnosa odgovornih ljudi. Bili so primeri, ko je posamezno čelo moralo plačati preko 250.000 dinarjev v enem mesecu. Naslednji mesec je potem takoj padlo Število izgub na minimum samo zaradi večje pazljivosti in zasledovanja vsakodnevnega številčnega stanja na posameznih čelih. Zaradi nenadnega vdora jalovine je bilo opravičljivih izgub za 7 stojk in 2 stropnika.
Pomembna pri tem je tudi vestna služba vodij evidence podgrade, da pravilno izvršuje redne pripise in odpise ter vse spremembe sproti vpisuie v čelne knjige. V glavni kartoteki pa sproti vpisujejo okvare in izvršujejo premike trenutnega stanja.
Pri sedanji zasedbi službe za podgrade zaradi preobilice dela ni možno poglabljanje v razne tehnične izboljšave, kar naj bi bila ena prvih nalog te službe. Tudi tu je potrebno strokovni kader pomnožiti.
NOVA PROIZVODNJA
Po podatkih strojne tovarne v Trbovljah so tam potrebovali 2 leti intenzivnega dela za razvoj stojke tipa Valent. Tudi pri nas so se pokazale razme težave, posebno z dobavo raznih kvalitetnih jekel, bodisi za stojke ali stropnike.
Včasih ne poznajo osnovnih faktorjev pri nas v jami, kar naredi nepotreben nered. Ustvarja razne polemike in ubija še tisto spoštovanje, ki ga imajo posamezniki do doma izdelanih predmetov. Tudi enostransko gledanje rudarjev, ki ne poznajo vseh okoliščin, je večkrat zgrešeno in škodljivo. Koristi lahko prinese samo skupno delo vseh zainteresiranih.
PREGLED OBNAŠANJA NOVIH STROPNIKOV
10 kom. je bilo ugrajenih od 15. II. do 6. III.; od 6. III. do 14. III. pa skupaj 83 komadov (dobava 102 kom.).
Nastale so sledeče okvare: Kriv profil	9 kom. N
Izpad zatikov	7 kom. D
Zlom var. obroča	1 kom. D
Zlom zagozde	1 kom. D
Zvite zagozde	5 kom. N
Zlom repa	1 kom D
Zlomi varoval, obroča, izpod ventilov, zlom zagozde in zlom repa se bodo dali odpraviti s kvalitetnejšim delom v delavnicah in z izpopolnitvijo tistih elemen-
tov, ki smo jih že prej omenili. T glavnem nov stropnik služi svojemu namenu.
OBNAŠANJE NOVIH STOJK
10 kom. stojk je bilo vgrajenih 1. 3. 1963 do sedaj je bil na 8 kosov, počen zvar na mestu, kjer je navarjena objemka ter 2 primera počenega zvara na zadnji strani objemke.
Pri drugi seriji bo treba podaljšati naslon objemke na spodnjo cev. S kvalitetno in precizno izdelavo objemk ter odpravo drugih malenkosti bo tudi naša stojka služila svojemu namenu!
ZAKLJUČKI
1.	Čelna podgrada se pri tej odkopni metodi prilično dobro Obnese.
2.	Dotrajane podgrade, sproti obnavljajmo!
3.	Proučimo možnost poenostavljene zapore stropnikov ter lažjo uvedbo stojk.
4.	Proučimo možnost izdelave vezane ločne tesarbe.
6.	Proučimo smotrnost generalnega popravila stropnikov in predelave TH segmentov z ozirom na cene teh' popravil
7.	Formirajmo planske cene zaradi možnosti takojšnjega zasledovanja cen vseh večjih potroš-ntih materialov.
8.	Za izdelavo lastne izvedbe za podgrado je potrebno tesno sodelovanje med potrošnikom in izvajalcem.
Celotna problematika ne osvetljuje stanja za podgrade v celoti, ker ni obdelano stanje zapadnega polja.
Kortnik Rudi
......................................................................................................................
Trodnevni
družbeno politični seminar
ni plan podjetja. Razpravljali so o temeljnih pravicah in dolžnostih članov kolektiva, o instrumentih delitve znotraj in zunaj podjetja, o političnih organizacijah rudnika, njihovi vlogi in kakšno mesto naj zavzemajo ▼ statutu gospodarske organizacije.
25., 26. in 27. marca je bil za vse člane samoupravnih organov, člane vodstev političnih organizacij in delegate za letno skupščino sindikata trodnevni družbeno politični seminar. Obravnavali so statut, značaj, vlogo in pomen organov upravljanja ter perspektiv-
Štirinajst dni na Češkem
Štirinajst dni so se mudili na Češkem tovariši: Kirn Jože, Diaci Alojz in Verbovšek Danijel. Tam so se podrobneje seznanili z vprašanjem cdvodnjavanja krovnin-skih plasti premoških slojev. Zadrževali so se predvsem v revirju Most in Hodoninu ter na rudarskem inštitutu v Pragi. Češko rudarstvo je precej razširjeno in
modernizirano, delajo pa v glavnem z domačimi in ruskimi stroj L Prilike in problemi v revirju Most so zelo podobni našim Tovariši so se vrnli z najlepšimi vtisi. Gostitelji so izrazili željo po boljšem kontaktu oziroma sodelovanju med našimi iin češkimi strokovnjaki.
Publikacija o Šaleški dolini
Profesor celjskega učiteljišča Anton Sore pripravlja knjigo o Šaleški dolini. V njej bo prikazana zgodovina doline, razvoj Velenja in izgled doline v bližnji prihodnosti. Knjigi oziroma pri-p-očniku, ki bo namenjen tako turistom kot tudi šolarjem bo pri-
ložen načrt Velenja, načrt Šoštanja, karta Šaleške doline z okolico in karta območja občine Šoštanj z urisamimi krajevnimi uradi. Upamo, da bo naše knjižno tržišče kanalu imelo v prodaji to zanimivo knjigo o naši dolini.
Obrat EFE dve leti v sklopu RLV
Praksa je potrdila, da je bila priključitev tovarniškega obrata ta proizvodnjo elektrofilterskih elementov k rudniku lignita Velenje pravilna. Kakor je bila proizvodnja novega gradbenega materiala v prvotni organizaciji domala brezizgledna, je kolektiv rudnika nudil obratu solidno materialno in splošno osnovo, da organizira redno proizvodnjo in da prodre s vojimi prozvodi na trg.
Čeprav so bile le delno izkoriščene možnosti razvoja, ki jih je nudila združitev, so bili doseženi začetni uspehi, ki omogočajo boljši in hitrejši razvoj proizvodnje gradbenega materiala iz elektrofilterskega pepela. S tem uspehom pa se ne moremo zadovoljiti, ker še niso bile izkoriščene vse možnosti, ki so obstajale v tem obdobju. S tem pa ni rečeno, da je edino kolektiv ekonomske enote EFE zamudil pri-
liko, da svojo proizvodnjo hitreje razvije in uveljavi nov gradbeni material. Ni namen ugotavljati, koliko je bil pri tem udeležen zavod za raziskavo materiala kot avtor, ali projektanti in izvajalci objektov, ki prepočasi osvajajo nov gradbeni material, ali nelojalna propaganda proizvajalcev klasičnega materiala itd. V vsakem primeru je glavna naloga kolektiva obrata, da iz ugotovitev v preteklosti napravi pravilne zaključke in odločneje odpravi dosedanje pomajkljivosti, uveljavi dosežene izkušnje in hitreje osvoji proizvodnjo novih gradbenih elementov. Pri tem naj polno koristi pogodbeno obveznost ZRMK, da hitreje posreduje izsledke nadaljnih raziskav materiala in uvajanje v proizvodnjo novih izdelkov. Na primeren način naj bolje zainteresira projektante ter izvajalce, da pri izvajanju objektov uporabljajo pre-
izkušene elektrofiltrske materiale.
V preteklosti je predvsem vsestranska sposobnost materiala odločilno vplivala, da se je ta uveljavil v praksi v taki meri. Glavne značilnosti elektrofiltr-skega materiala, s katerimi pred-njači pred klasičnimi materiali, so:
—	enakomerno doseganje razmeroma visokih trdnosti in s tem dopustnih napetosti;
—	visoka toplotna in zvočna izolačna sposobnost;
—	razmeroma nizka volumen-ska teža;
—	enostavno oblikovanje in uporabe elementov.
Te lastnosti so omogočile uporabo elektrofiltrskih oblikovan-cev pri konstrukcijah z razmen-roma velikimi obtežbami, kot na primer pri jamskih objektih ali pa pri gradnji visokih objektov. Pri tem je cena konkurenčna napram klasičnemu materialu, da ne
naštevamo ostalih prihrankov zaradi navedenih lastnosti materiala.
Letos je kolektivu uspelo mehanizirati odvzem oblikovancev, kar mu omogoča bistveno izbolj" šati kvaliteto izdelkov, poceniti proizvodnjo in zmanjšati fizične napore v proizvodnji. S tem pa je dosežena šele začetna faza uporabe elektrofiltrskih elementov v gradbeništvu. Pripravljajo proizvodnjo novih gradbenih elementov, ki bodo v mnogočem prispevali k napredku montažne gradnje. V zvezi s tem bo treba rešiti nekatera vprašanja proizvodnje, transportnih možnosti ter ekonomike proizvodnje.
Proizvodni rezultati v prvih mesecih letos kažejo, da bo kolektiv ob povečanih naporih in % novimi ukrepi izpolnil planska predvidevanja ter uspešno razvil proizvodnjo novih elementov. Rezultati teh prizadevanj pa ne bodo koristili le izgradnji v naši komuni, temveč bo z ozirom na veliko zmogljivost obrata in pomembnost materiala, to pomenilo viden napredek.
Delovni program društva prijateljev mladine za leto 1963
Zavedajoč se vloge in pomena, ki ga ima DPM Velenje v spletu krajevne skupnosti in komune na sedanji stopnji našega družbenega razvoja, ko je spričo svojega položaja naše društvo najbližje ljudem, posebno pa najbolj zainteresiranim činiteljem kot so roditelji, stanovanjska oziroma krajevna skupnost, SZDL, vzgojne varstvene ustanove, šole in sindikalne podružnice, bomo postavili največ prizadevanj v to. da bo DPM postal tribuna, na kateri bodo občani posebno roditelji, načenjali probleme varstva in vzgoje otrok mesta Velenja in njenega okoliša ter po ustreznem načinu v tem vplivali na politiko komune.
0 Izvedli borno širšo akcijo za pridobitev članstva v naše društvo, kar bomo opravili po skrbnem sodelovanju šoti, na roditeljskih sestankih in z neposredno agitacijo ob priliki anketiranja za stanovanjsko skupnost Ob tej priliki bomo roditelje zaiiteresirali za naročanje revije »OTROK IN DRUŽINA« ter organizacijski list DPM.
#	Sodelovali bomo z Delavsko univerzo v Velenju in z vodstvom šol pri organizaciji in programu dela »ŠOLA ZA STARŠE*. S pomočjo šolskega kadra, pionirskih starešinskih svetov, SZDL, LM, RK, Društva žena in drugih organizacij, mora naše društvo uspeti čimveč v vzgoji din prosvat-ljevanju staršev. Ta naloga bi bila med -temeljmilmi letos v našem programu.
#	DPM mora biti pobudnik in organizator v vključevanju staršev in šolske mladine pri prostovoljnem delu v letošnji sezoni, pri saniranju že obstoječih igrišč in pni gradnji novega centralnega igrišča, v kolikor se bo delo s prvo fazo pričelo.
0 Skupno iS stanovanjsko skupnostjo bomo proučili socialnoekonomsko problematiko Velenja;
kot del te dolgoročne naloge bomo
v prvi fazi sodelovali pri anketiranju o socialnem stanju družin.
0 Sikupno s DPD »Svoboda« bomo ustanovili mladinski kino na ozkotračni sistem in s tem otrokom posredovali primerne filme.
# Posredovali bomo v okviru Hišnih svetov, da bodo obstoječa igrišča služila svojemu namenu:
Preko Delavske uinverze ŠOLA ZA STARŠE ali preko .roditeljskih sestankov moramo vzgojno vplivati in vzgajati starše v tem smislu, da bodo obstoječa otroška igrišča (mikro igrišča) res služila svojemu namenu. Tu gre za uvedbo primerne discipline in čuvanje zelenic. Samo na ta način bomo opravičili zahtevo, da so taka igrišča poleg centralnih tudi nujna iin primerna za haše najmlaj-
še še v ositaiih predelih mesta Velenja.
0 Skupno z vodstvi šol bomo pomagali pri rekreacijskem življenju naših otrok kot na primer: nedeljski izleti, življenje v klubu mladine, smučarski tečaji, taborniki.
Organizirali bomo dan pomladi pohod na Kozjak v mesecu imaju, obiskali bomo Graško goro in šli po poti XIV. divizije.
V semestralnih počitnicah bomo organizirali smučarske tečaje in zimsko športne igre.
0 Pripravili - organizirali bomo novoletno jelko za leto 1964, organizacijo tega bi prevzelo DPM, za materialno plat pa bi se obrnili na Sindikalne podružnice naših podjetij in ustanov.
0 Izvedli bomo priprave za ustanovitev vzgojne svetovalnice, v kateri bi zainteresiranim članom DPM dajali nasvete, strokovna skupina obstoječa iz pedagoga, psihologa, zdravnika, socialnega delavca in mladinskega sodnika.
0 Preko pionirskih starešinskih svetov, ki se bodo vključili v celotno problematiko svoje šole, bomo usmerjali in spremljali delo pionirskih odredov po osnovnih šolah našega delovnega območja in jim pomagali posebno pri programiranju in izvajanju načrta Jugoslovanskih pionirskih iger pod geslom »TEHNIKO MLADINI«. V ta namen se bo naše društvo povezalo z občinsko pionirsko komisijo, da bomo delali skupno.	Odbor DPM
LEPO SODELOVANJE
14. marca so člani upravnega odbora Turističnega društva Slovenj Gradec obiskali Velenje. V gosteh so bili pri Turističnem društvu Velenje. Temu obisku so se odzvali vidni predstavniki ObLO Slovenj Gradec, predstavniki obč. odbora SZDL, Stanovanjske skupnosti in gostinstva.
Že dalj časa lahko opazimo lepo sodelovanje med Turističnimi društvi Velenja in Slovenj Gradca. To pa se je še bolj okrepilo v mesecu februarju ob priliki posvetovanja v Slovenj Gradcu pri razvoju turizma v Mislinj-ski dolini. Na tem posvetovanju če ga tako imenujemo, so bila podana razna mišljenja in želje za hitrejši razvoj turizma in s tem tudi gostinstva, trgovine, obrti itd. Upravičeno se je postavila zahteva, da se čimprej zgradi cesta Slovenj Gradec—Velenje, ker bi bila cestna vez iz Moribora na Dravograd—Slovenj Gradec—Velenje—Ljubljana in obratno cesta turizma in tranzita za Mislinjsko in šaleško dolino.
Vsem je poznano, da je ta cesta v zelo kritičnem stanju, da turist, ko se pelje po tej cesti, se po isti več ne vrača.
Mislinjska dolina z glavnim mestom Slovenj Gradcem je bogata na naravnih in kulturnih dobrinah, šaleška dolina z glavnim mestom Velenje je priznana mimo naravnih lepot po moderni izgradnji mesta Velenje. Obe dolini imata na pretek izletniških postojank, urejene športne naprave in igrišča za letne in zimske športe. Potrebno je omeniti muzej NOB in Umetno galerijo v Slovenj Gradcu, v Velenju pa ne smemo prezreti velenjsko jezero z urejenim weekend naseljem, čolnarno, kopališčem, slačilnicami za kopalce, pomoli za ribiče in urejenim kampom. Grad v Velenju iz 13. stoletja, kateri se adaptira in ureja v rudarski muzej, naselbina Šalek iz 12. stoletja z razvalinami gradu Šalek, po katerem je dolina dobila ime.
Oba kraja imata urejeno gostinstvo. Skupni sestanek obeh
društev v Velenju, na katerem je prisostvoval podpredsednik ObLO Šoštanj in predsednik Sveta za blagovni promet ObLO Šoštanj, so diskusijo posvetili pripravam za predstoječo turistično sezono, skupni akciji za dograditev omenjene ceste, medsebojnega sodelovanja, vzgoje kadra v gostinstvu in turistične vzgoje občana.
Predstavniki obeh društev in občine so izmenjali mnenje o programu za letošnjo turistično sezono, obvestili drug drugega o poteku del pri ureditvi turističnih postojank, športnih naprav, gostinskih obratov iti podobno. Diskutanti so bili enotnega mnenja, da je potrebno nameniti več sredstev za propci-gandno dejavnost. Turistična društva bodo morala imeti v bodoče tesnejše stike z lovskimi in ribiškimi družinami in društvi, ter skrbeti z istimi za investicijsko vlaganje v lovstvo in ribištvo, ter na ta način razvijati in krepiti lov in ribolov. (Nadaljevanje na nasled. strani)
Frizerska anketa -
uspeh ali neuspeh
V	decembrski številki Rudarja je bila objavljena med drugim tadi majhna anketa z željo, da bi «e je Velanjčani poslužili in izrazili svoje želje glede obratovalnega časa, kvalitete uslug in morda še kaj drugega.
V	tem članku smo obljubili, da bomo izid ankete objavili v naslednji številki Rudarja. Morda je kdo odgovor oziroma izid ankete nestrpno pričakoval, kot smo mi pričakovali odziva na razpisano anketo. Zakaj ni bil objavljen izid ankete? Sigurno dvomite v uspeh ankete, pa vendar ni tako. Anketa je dosegla svoj namen v celoti, kljub temu, da nismo prejeli niti enega odgovora. Tudi z molkom se včasih mnogo pove. Mi smo ta molk razumeli tako, da je velika večina z našimi uslugami zadovoljna. Seveda so v Velenju ljudje, ki se z našo ugotovitvijo ne bodo strinjali. Teh ljudi je pa kot nam kaže anketa zelo majhen odstotek, kar je razveseljivo, ob dejstvu, da stoodstotno niso ljudje zadovoljni prav z nobenim podjetjem Torej vendarle uspeh.
Pa tudi sicer je ekonomska enota brivnice in česalnice dosegla pomembne uspehe. Poslovalnicam v Velenju in Pesju so se pridružile še dve nove v Šoštanju in Šmartnem ob PakL Sedaj Šteje ta kolektiv že 26 članov. Kakor povsod drugod, gre tudi pri frizerjih z združenimi močmi laže.
Najbolj pasivne mesece, to je januar in februar so delavci izkoristili za izpolnjevanje v strokovnem znanju. Kot smo že poročali, sta se udeležili dve frizerki strokovnih tečajev v Ljubljani in Mariboru. Po vrnitvi sta prenesli novitete s 'teh tTrŽjfr**" še na ostale kolegice.
Konec februarja je bdi sklican ves frizerski kolektiv v poslovalnico I. Velenje, na demonstracijo sodobnih pričesk, katero je izvajal demonstrator tovarne »Zlatorog« iz Maribora. In rezul-
tat: dobro pripravljeni v strokovnem pogledu za letošnjo sezono.
Ker se večkrat slišijo opombe, zakaj so frizerski obrati ob ponedeljkih zaprti, medtem ko so povsod drugod odprti, kar čutijo predvsem turisti, katerih je vedno več, smo se odločili za naslednji obratovalni čas, s katerim žalimo
Ne vem, kako naj sploh začnem, da ne bom dotično stranko preveč užalila. Pravzaprav pa njeno obnašanje res ni tako, da bi ji pela hvalo.
16. februarja sem bila pri frizerju »Rudar«. Kar precej časa sem že čakala. No in končno še par trenutkov in že bi bila na vrsti za friziranje, če... če ne bi bilo tega nesrečnega »če« in vsega tistega, kar je z njim v zvezi. Kar naenkrat se pojavi v salonu neka uslužbenka iz... in to med službenim časom. Brezobzirno zahteva od frizerke, da naj ji uredi pričesko. »Samo počesat!«, je v nič kaj lepem tonu zahtevala. Frizerka ji je kar se da vljudno odgovorila: »Prosim, samo malo počakajte. Takoj bom gotova! Ne morem prekiniti delo ondulacije.« Toda kaj mislite? Stranka ji je osorno zabrusila, da se ji mudi, da nima časa, da bi tu čakala in sledilo je še cel kup neprijaznih besedi.
Res je! Mudilo se ji je nazaj v službo, saj se je prišla frizirat v službenem času. Ne vem kako gledate na to vi! Jaz sem namreč trdno prepričana, da to ne spada med službo, saj ima še vse popoldne pred seboj in seveda časa več kot dovolj za lepo pričesko. To je eno — odnos do njene
ustreči prav vsem potrošnikom naših uslug.
S 1. aprilom 1963 bo poslovalnica I. (novi salon) ob nedeljah zaprta, odprta pa bo zato tudi ob ponedeljkih kot vsak drug dan v tednu in to od 6. ure zjutraj do 21. ure zvečer. Tako je obratovalni čas podaljšan dnevno za
službe, odgovornost do njenega dela itd. Drugo pa je sedaj — odnos do ostalih strank, do tistih, ki potrpežljivo čakajo, da pridejo na vrsto. Morda jih doma čakajo otroci, morda imajo v popoldanskem času službo, morda so si pri svojem gospodinjstvu komaj utrgale malo časa, za sebe itd. »Meni se mudi! Meni se mudi!« Draga tovarišica, vsa-
eno uro, kar bo prav gotovo všeč tistim, 'ki so popoldne v službi in bodo lahko zvečer še deležni naših uslug. Poslovalnici lil. (Rudarski dom) An (Pesje) bosta odprti tudi kot doslej ob nedeljah od 7. ure do 12. ure. Poslovalnica IV. v Šoštanju bo odprta od 6. ure zjutraj do 21. ure zvečer, torej dve uri več kot doslej.
Nov obratovalni čas frizerskih delavnic je tak, da lahko obiščete frizerja prav vsak dan. Upamo, da bodo velenjski gosti, kakor tudi turisti z našim ukrepom zadovoljni, kar je tudi maš edini cilj.
ki od nas se mudi. Ne poznam delovne žene, ki ima na razpolago toliko časa, da bi lahko v nedogled čakala, kjer si že bodi Tvoj odnos še zdaleka ni pravilen. Nisi osamljena! In to je namenjeno tudi vsem tistim, ki imajo podobno obnašanje tvojemu.
In še to naj povem. Dotični stranki so njeno zapoved ugodili. Se vam zdi to prav?
RAZPIS
DPD »Svoboda« Velenje razpisuje delovno mesto
honorarnega elektriaarja
za kulturni dom v Velenju
Pogoji: Kvalificiran električar, ki delno obvlada tudi šibki tek.
Nastop službe je možen takoj, oziroma po dogovoru. Honorar bo prav tako določen po dogcrvoru. Pismene in ustne ponudbe sprejema Uprava kulturnega doma Velenje, Titov trg 4. Raapis velja do zasedlbe delovnega mesta.
Res so čudne stranke
Lepo sodelovanje
(Nadalj. s prejšnje strani)
V bodoče bo potrebno krepiti mladinski turizem. V Velenju! bo v tem letu usposobljen rekreacijski mladinski center.
Osvojeno je bilo, da naj sodeluje turistično društvo pri ogledu ureditve gostinskih obratov pred pričetkom turistične sezone, da se izven središč mesta usposobi privatno gostinstvo, da naj gostinstvo izboljša svoje usluge z domačimi specialitetami, prijazno postrežbo in čistočo obratov. Pristopiti je potrebno k hitrejšemu razvoju zimskega turizma s sodelovanjem smučarskih klubov.
Prav bi bilo, dokler ni usposobljena cesta Slovenj Gradec— Velenje da se v času turistične sezone vključi v promet na železnici motorni turistični vlak na relaciji Slovenj Gradec—Velenje in obratno. Prav posebno pa vodi k temu še to, da se bo mesto Slovenj Gradec vključilo v mali obmejni promet. Če hočemo res razvijati in krepiti turizem na sploh in omogočiti gostinstvu in ostali dejavnosti dvig prometa, ne smemo prezreti mož-
Vesti
IZ RUSIJE SE JE VRNILA 7-CLANSKA SKUPINA NAŠIH RUDARJEV
V letošnjem letu bomo iz SZ dobili kompleksno mehanizacijo za dve čeli. Uvajanje takšne mehanizacije v jamo predstavlja pomembno novost od katere lahko pričakujemo zopet napredek pri našem delu. Da bi se s temi kompleksi podrobneje seznanili, jih znali pravilno uporabljati, da bi bil rezultat tako čim boljši je 22. februarja odpotovala v SSSR sedemčlanska skupina naših rudarjev (ing. Janežič Dušan, ing. Jurančič Jurij, Žohar Jože, Jelen Karel, Cevzar Stane, Stropnik Franc in Centrih Karel). Tovariši, ki so se 31. marca vrnili z bogatimi izkušnjami s prakse, so se zadrževali v glavnem v moskovskem premogovnem bazenu, kjer so tudi že delali z odkopnimi kompleksi.
O njihovem potovanju, vtisih, delu in stikih z ruskimi rudarji pa vam bodo v naslednjih številkah našega lista sami povedali.
nosti, katere se lahko realizirajo z minimalnimi sredstvi in dobro voljo.
Obe društvi bosta strmeli za tem da se v obeh smereh izmenja šolski turizem, medsebojna športna tekmovanja, izmenjava kulturnih in turističnih razstav ob priliki turističnega tedna, ter
podprli skupno akcijo za čimprejšnjo izgraditev ceste Slovenj Gradec—Velenje.
Po zaključku posvetovanja so si gostje ogledali nov center Velenja, upravno zgradbo rudnika, se seznanili z razvojem rudnika in kraja, si ogledali rudarski klub in hotel »Paka«. Mitja Lap
Še nekaj sončnih žarkov in Velenje z okolico se bo spremenilo v en
sam cvetoči vrt.
Tudi razvedrilo je potrebno
Pri »Svobodi« Velenje se je letos ustanovila plesna sekcija za družabne plese. Ustanovitev te sekcije je rezultat dveh plesnih tečajev, ki jih je priredila »Svoboda« Velenje pod vodstvom mojstra Simoočiča iz Maribora.
Tečaj družabnih plesov je uspel že v lanskem letu, oziroma v sezoni 1961/62 saj ga je obiskovalo nad 100 oseb. Tečaj je bil razdeljen na odrasle in mladino, po vsebini pa na klasične družabne plese in na latinskoame-riške plese. Letos v sezoni 1962/63 se je organiziral enak tečaj. Udeležba pa je bila boljša kot v prejšnji sezoni. V ta tečaj, ki še traja, se je vpisalo in tečaj pose-čalo 172 oseb. Tečaj odraslih je obiskovalo 94 oseb, tečaj mladincev pa 78 oseb. Sestav tečajnikov po poklicih je bil naslednji:
rudarjev	52
uslužbencev vseh strok 24 delavcev kovinske stroke 23 trgovskih pomočnikov in pomočnic	11
delavcev elektro stroke dijakov
gradbenih delavcev nekv. del. raznih strok ostalih raznih poklicev Po šolski ,izobrazbi je bilo od teh:
s fakultetno izobrazbo z višjo izobrazbo s srednjo izobrazbo z nepopolno srednjo in z nižjo izobrazbo Po zaposlenosti pa je bilo:
11 10 5 8 17
5 3 16
148
v RLV	81 oseb gospodinj	10 oseb v trg. podj. »Bazen	9 oseb TE Šoštanj	9 oseb v Chrommetalu	9 oseb v »Gorenju«	5 oseb v raznih drugih podjetjih	39 oseb nezaposlenih (dijakov^	10 oseb
Ob tem zanimanju za spoznavanje in vežbanje družabnih plesov je bila ustanovitev sekcije razumljiva. Če bo pri pristojnih forumih razumevanje za to vrsto kulturne dejavnosti, bo sekcija tu-
• ~ •« /.-1 . _ .
V't
o svojem delu
V nedeljo 3. marca dopoldne, je bil v društvenem kahinetu redni letni občni zbor Avtomoto društva Velenje, kjer so pregledali uspehe in neuspehe v letu 1962. Med najpomembnejšimi uspehi so bili:
Zgradili so društvene garaže z delavnico za .potrebe društva in potrebe članstva. Spomladi bodo zaposlili mehanika in tako bo rešen problem, kje popravljati vozila. Pri izgradnji društvenega objekta je sodelovalo zelo mnogo članov, saj so s prostovoljnim delom pripomogli, da je objekt, čigar vrednost presega 2.000.000, bil zgrajen le z eno desetino vloženih društvenih sredstev.
Pri široki preventivni akciji, ki so jo izvedli v oktobru — MESECU VARNEGA PROMETA, so najbolj uspeli pri organizaciji javne mladinske oddaje »Pokaži kaj znaš« iz prometnih predpisov, kjer je nastopilo 12 ekip iz 8 šol naše občine. Najboljše ekipe so prejele lepe praktične nagrade, ki so jih podarile družbene in g-ospodaa-ske organizacije. Najlepše darilo je bilo moško kolo, ki ga je podarila SZDL Velenje in ga je prejela najboljša ekipa iz Šoštanja.
Na področju šolstva so imeli kar lepe uspehe, saj so organizirali 3 tečaje in je opravilo 96 tečajnikov izpit za šoferja — amaterja. (Se nadaljuje na nasl. strani)
di v prihodnji sezoni organizirala plesno šolo, v ostalem času pa razvijala lastno dejavnost s tem, da bo prirejala za mladino, kakor za starejše družabne plese in treninge, če se bo našel trener, pa tudi folklorne plese.
Prikazan foto posnetek je iz družabnega večera - »čajanke« katero je 16. 2. priredil tečaj odraslih. Izvedba te čajanike je pokazala kako se da z plesom, družabnimi igrami in zabavami prebiti vso noč brez opijanja in razgrajanja in drugih nekulturnih
ekscesov, ki so spremljajoč pojav večine veselic in zabav.
Družabni plesi se v vseih kulturnih državah gojijo kot kultur-no-športna dejavnost, marsikje pa je celo kot obvezen šolski predmet. Podatki v tem sestavku o udeležbi v plesnih tečajih, kjer se mladina seznanja mimogrede še z osnovami lepega vedenja, sami povedo koliko je ta zvrst kulturne dejavnosti v Velenju koristna in potrebna, zato je komentar o tem nepotreben.
-a I.
Servisna služba v stanovanjski skupnosti Velenje
Ker vsak dan opažamo, da mnogi prebivalci mesta Velenja še ne vedo, kakšne servisne službe delujejo pri stanovanjski skupnosti Velenje, dajemo podrobnejša obvestila vsem prebivalcem mesta Velenja in njegove okolice:
V stanovanjski skupnosti Velenje je ustanovljenih 6 servisnih dejavnosti, katerih poslovanje in cena uslug je takale:
#	Pralnica obratuje vsak dan razen sobote od 6. do 21. ure, v soboto pa od 6. do 14. ure. Cena uslug tega servisa je sledeča: moška srajca z dolgimi rokavi, oprana in zlikana stane 60 dinarjev posteljna rjuha, oprana in zlikana 55 dinarjev, kapna 70 dinarjev, delovna obleka nezlikana 130 dinarjev, liikana 150 din. Pralnica posluje za vsakogar ob vsakem času.
#	Radio-televizijski servis posluje v ponedeljek, sredo, četrtek in soboto od 7. do 14. ure, v torkih in petkih pa od 7. do 12. ure in od 14. do 19. ure. Servis izvršuje naslednja dela: popravila televizijskih sprejemnikov, radio sprejemnikov, tranzistorjev, magnetofonov, električnih gramofonov, postavljanje anten itd. Delovna ura v servisu stane 440 dinarjev, razen za popravilo televizorjev, kar stane 550 din (v Ljubljani An drugod tudi čez tisoč dinarjev).
#	Mehanična delavnica posluje vsak dan od 6. do 14. ure, v letnih časih pa bo poslovala tudi popoldne. Delavnica izvršuje naslednja dela: popravila koles, mopedov, motornih koles in tudi avtomobilov, izdeluje vse vrste ključe, poprvalja ključavnice, okenska ganila, pisalne in računske stroje, šivalne stroje, razna potrebna varen j a itd. Pri motornih kolesih izvršuje tudi generalna popravila strojev, kot je brušenje batov itd. Delovna ura v delavnici je 300 dinarjev.
#	Slikarsko-pleskarski servis izvršuje naslednja dela: beljenje in slikanje stanovanj, pleskanje stavbnega in sobnega pohištva, pleskanje balkonskih in stopniških ograj, strešnih žlebov snegobranov itd. Servis izvršuje tudi potrebna črkoslikarska dela, kot so: pisanje reklam, napisnih tabl, plakatov, odrskih dekoracij itd. Delovna ura servisa stane 200 din. Servis posluje vsak dan od 6. do 14. ure, po potrebi pa tudi popoldne.
0 Zbiralnica kemične čistilnice s trgovino z rabljenimi predmeti posluje vsak dan od 8. do 12. ure in popoldne od 15. do 17. ure. Servis prevzema v čiščenje in barvanje vse vrste Oblek in ostalih tekstilnih artiklov, jih nato ©dpremlja na kemijsko čiščenje in barvanje v čistilnico v Maribor, od koder dobiva nazaj očiščeno pošiljko v 14 dneh. Poleg tega ta servis sprejema še vse vrste rabljenih predmetov in jih nato za stranke prodaja naprej. Servis zaračunava takole: kemično čiščenje mošike obleke stane 800 din, od tega prejme servis za svoje usluge 20 % t. j. 160 din, ostali znesek pa čistilnica Maribor. Od prodanih rabljenih predmetov pa servis zaračunava za svoje poslovne stroške 15 % ali 150 dinarjev. Od predmeta, ki je bil prodan, pa 1000 din.
9 Finančni servis za hišne svete, ki je bil ustanovljen s 1. 3. 1963, izvršuje za hišne svete naslednja dela: pobira pri blagajnikih hišnih svetov stanarino, jo nato sam odvaja v banko in knjiži za hišne svete njihove dohodke. Nadalje plačuje vse račune iz sredstev posameznih hišnih svetov po predhodnem odobren ju hišnega sveta. Serviis nadalje išče za hišne svete izvajalce del za popravila hiš, jih nato pošilja po posameznih hišah, od koder je dobil servis sporočilo, da so taka dela nujna. Obenem servis tudi opozarja na to, če so naročila nezakonita,da ne bodo realizirana. Servis za te usluge ne bo hišnim svetom ničesar zaračunaval, ampak bo dejavnost finansiral iz tistih sredstev, ki jih že po samem zakonu dobiva stanovanjska skupnost od stanarin, to je 3 %. Do sedaj je stanovanjska skupnost iz ostanka teh sredstev formirala sklad za nepredvidene izdatke. Sedaj pa bi ta sredstva uporabljali za kritje stroškov tega servisa.
Vsa podobna pojasnila glede naročil, rokov, kvalitete m cen za opisano servisno službo v stanovanjski skupnosti Velenje, lahko dobijo občani v servisih samih, ali pa v pisarni Tajništva, ki je odprta vsak dan od 6. do 14. ure.
Ivo Gorogranc
Meddruštveno tekmovanje z ledodrsniki
Velenju
Mlado Modelarsko društvo Ljudske tehnike v Velenju je priredilo 3. marca meddruštveno tekmovanje z ledodrsniki. Na tekmovanju so se naši modelarji pomerili z najboljšimi modelar ji Jugoslavije in to iz Zagreba, Izole, in Maribora. Organizatorju tek-movanija — Modelarskemu društvu Velenje je na tem mestu treba čestitati k uspešni organizaciji tekmovanja, pohvale vredno je razumevanje oblasti, Občinskega odbora in Okrajnega odbora Ljudske tehnike, ki so organizatorju tekmovanija nudili veliko gmotno pomoč. Prav tako je bil organizator tekmovanja deležen precejšnjega razumevanja pri delavskem kolektivu tovarne »Gorenje«, ki je nudilo pri organizaciji tekmovanja znatno pomoč.
Tekmovalcem je bila posvečena res vsestranska pozornost. Glede na to, da je Modelarsko društvo Velenje v Jugoslaviji prvo organiziralo tovrstno tekmovanje in glede na letošnjo uspešno organizacijo se bodo ta tekmovanja vršila vsako leto.
Na tekmovanju je nastopilo 33 tekmovalcev, od teh 14 iz Velenja. Velenjski modelarji s0 dosegli naslednja mesta:
Pionirji do 14 let: 4. Ribič Ivo, 5. Zaje Feliks, 6. Blatnik Franc, 7. Klavs Ivo, 8. Ferme Edo.
Mladinci od 14. do 18. leta: 1. Polh Jože, 5. Melanšek Jože, 7. Rebernik Roman, 8. Kovač Bogdan, 9. Skoflek Jože.
Starejši člani: 4. Šalamon Ar-pad, 10. Vučina Vinko, 11. Mir-nik Tone, 15. Mastnak Herman.
Ekipno so dosegli naslednja mesta: 2. I. ekipa Velenja v sestavu: Blatnik, Polh, Salamon; 4. III. ekipa Velenja v sestavu: Ribič, Rebernik, Vučina; 5. II. ekipa Velenja v sestavu: Klavs, Melanšek, Mirnik.
Uspeh velenjskih modelarjev ni tako dober kot smo pričakovali. Upoštevati moramo nekatere objektivne razloge kot so motorji, ki se po svoji moči niso mogli primerjati z motorji gostov, kateri so uporabljali izključno inozemske motorje. Druga težava je bila v tem, da naši modelarji niso imeli dovoljno število motorjev, saj je 14 tekmovalcev tekmovalo
s 4 motorji. Na ta način so med samim tekmovanjem nastale težave, ker so tekmovalci motorje menjavali. Čeprav so modeli Velenjčanov prikazali odlično tehnično izvedbo in estetski izgled,
je vendar potrebno iskati vzrok skromnih uspehov v finančnih težavah društva, ki si ne more nabaviti ustrezne motorje. Modelarsko društvo Ljudske tehnike Velenje
Naši modelarji s svojimi ledodrsniki
Foto Petrej j
Uspeh modelarjev
LT VELENJE
Nedeljska prireditev z ledodrsniki ob sodelovanju 32 modelarjev, med katerimi so bili tudi državni prvaki, je žela lep uspeh. (Bila je prva tovrstna prireditev v državi). Pobudnik prireditve je bil predsednik modelarjev tov. Arpad Salamon. Pokrovitelj tekmovanja je bila Okrajna zveza LT Celje. Organizacijo je izvedel Občinski odbor LT Šoštanj —Velenje 5 sodelovanjem velenjskih modelarjev.
Tekmovanja so se udeležila naslednja društva: AK Zagreb — AK in Sidro Maribor, Mehano-tehnika Izola ter modelarji Velenja. Tekmovali so posamezno in skupinsko pionirji, mladinci in starejši. Pri pionirjih so zasedli prva tri mesta modelarji iz Maribora. Mladinci Velenja so
Pomembna
mednarodna
prireditev
v Velenju
Med vrsto letošnjih prireditev, ki jih je predvidela osrednja republiška zveza letalskih organizacij, naj omenimo, da bo 15. septembra v Velenju letošnje državno prvenstvo letečih vezanih modelarskih maket s kvalitetno mednarodno udeležbo. Kot vse kaže, bodo na tej najelitnejši letošnji prireditvi med našimi modelarji, nastopili tudi nekateri izvrstni evrop-siki tekmovalci, vendar pa trenutno še niso znane njihove posamezne prijave. Vsekakor pomeni tovrstna prireditev, ki jo bo Zveza letalskih organizacij priredila v Velenju, priznanje domačim športnikom in spodbuda za njihovo bodoče delo.
I. V.
nas presenetili 5 prvim mestom. Pri starejših so zasedli 4. mesto, kar je presenetljiv uspeh z ozi-rom na močno konkurenco. Ekipno so zasedli 2. mesto.
Organizacijski odbor se zahvaljuje Tovarni gospodinjske opreme Gorenje — Velenje za razumevanje in pomoč velenjskim modelarjem.
Ing. Drolc
IZGUBIL SEM URO
24. februarja sem v Gaberkah v gasilnem domu (na tnagkaradi) izgubil žepno uro. Poštenega najditelja lepo prosim, če jo proti nagradi odda na moj naslov: Je-seničnik Ludvik, Pes je 43 pri Velenju ali pri avtoparku RLV.
NASI NAJMLAJŠI
so nas pcese*icUti
Zelo smo bile presenečene, ko so nam otroci iz naše hiše, Vojkove 16, pripravili majhno proslavo za naš praznik — dan žena. Vse žene smo bile povabljene k eni od strank naše hiše, kjer so nam otroci povedali najprej lep nagovor, kateremu je sledilo nekaj deklamacij o materah. Na koncu pa so nas obdarili z lepimi darilci, ki so jih kupili s prihranki od nastopov igric, katere prirejajo doma, za stanovalce naše hiše. Moram reči, da nas je ta pozornost ganila do solz. Ponosne smo na svoje otroke in se jim za to skromno priznanje prisrčno zahvaljujemo!
AVTO-MOTO O SVOJEM DELU
(Nadaljevanje s 6. strani)
Pri preverjanju znanja o cestno-prometnih predpisih so izprašali 185 mopedistov. Sedanji strožji kriterij šolanja voznikov amaterjev omogoča, da je znanje tečajnikov dobro in so redki, ki ne opravijo prvič izpita pred občinsko komisijo. Lani so imeli 240 članov, ki so poravnali članarino. Z uvedbo servisne delavnice računajo, da bodo število članov povečali za 50 %.
Določili so tudi novo članarino, ki naj bi bila za lastnike avtomobilov 50 din, za motoriste pa 40 din na mesec. Pri tej članarini bodo imeli člani popust v delavnici pri pranju, mazanju vozil, polnjenju akumulatorja in vrsto drugih ugodnosti, ki jih bo društvo nudilo v tekočem letu. Razpravljali so tudi o največ-
jem problemu pomanjkanja garaž, saj se število motornih vozil vedno veča. Dne 1. II. 1963 je bilo naslednje stanje motornih vozil v
Velenju:
M
2 :F>
1 o,
« t
v Velenju 158 145 249 552 v okolici	20 71 351 442
Skupaj	178 216 600 994
Če te podatke primerjamo s številom prebivalcev, vidimo, da odpade na 13 prebivalcev po 1 motorno vozilo. Politični in gospodarski forumi bodo morali resno pomisliti in načeti vprašanje gradnje garaž.
Za večletno požrtvovalno delo pri društvu sta prejela priznanji tov. Ferlin Alojz in Grajžl Ivo.
OBVESTILA
Avto-moto društva Velenje
0 AMD Velenje obvešča vse interesente, da je pričel z rednim tečajem za šoferje amaterje dne 29. marca ob 17. uri v društvenem kabinetu (prej glasbena šola). Prijave sprejema vsak dan od 14. ure dalje v društveni delavnici ali vsak četrtek od 18. ure dalje v društveni pisarni.
#Vse lastnike motornih vozil obveščamo, da bomo s 1. aprilom uvedli redno servisno službo za popravilo motornih vozil.
Delovni čas mehanika bo vsak dan od 8. do 16. ure, razen v petkih in sobotah od 11. do 19. ure. Izven tega delovnega časa bo v delavnici dežurna služba, ki bo omogočila pranje, mazanje vozil in polnjenje akumulatorjev.
9 Vse koristnike kolesarnice v Novem jašku pa obveščamo, da bomo zaradi povečane varnosti na parkirnem prostoru uvedli oštevilčene tablice. Pri oddaji vozila v kolesarnico bo lastnik vozila prejel 2 tablici, eno bo moral obesiti na vozilo, drugo si bo zadržal. Pri prevzemu vozila pa bo moral vrniti obe tablici z enakima številkama.
Pristojbina v kolesarnici bo 150 din mesečno.
AMD
Nogometna bilanca preteklega leta
V	času, ko nogometna igrišča pokriva debela snežna odeja, je imel nogometni klub svoj II. občni zbor.
Iz obširnih poročil predsednikov in iz živahne diskusije iz vrst številnih udeležencev, bomo Skušali posredovati velenjiski nogometni javnosti nekaj najpogla-vitnejšliih tem tega občnega zbora.
. Med prvim naj omenim poro-čilo predsednika upravnega odbora tov. Zganika: V lanskem letu osamosvojeno nogometno društvo je imelo dokaj zahtevne in odgovorne naloge. Najvažnejša naloga je bila: uvesti masovnost pri nogometni igri, predvsem pri mladini in si tako zagotoviti dober nogometni kader za ibodočnost. Poleg tega pa pripraviti kvaliteta no moštvo, ki bi zastopalo Velenje v republiškem nogometnem tekmovanju. Za dosego ciljev pa je bilo potrebno zadostno število aktivnih članov. V poročilu navaja, da smo imeli lami 29 aktivnih članov prvega in drugega moštva, nadalje 22 aktivnih mladincev in 34 pionirjev. Poleg teh pa je bilo preko 700 podpornih članov, ki so znatno pripomogli s finančnimi Bredstvi. Upravni odbor je imel lami 10 sej. Udeležba na teh sejah pa v večini primerov ni bila zadovoljiva. Vse delo je slonelo le na nekaterih, ki pa kljub prizadevanju vsega dela niso zmogli in je tako ostalo precej nalog ne-izvršenih.
Večni spremljevalec na tabeli perečih problemov so med ostalimi prav gotovo finančna sredstva. Toda s pomočjo podpornih članov in razumevanjem rudnika smo tudi ta problem dokaj uspešno reševali
V	zvezi s tem predsednik gospodarskega odbora tovariš Rahten poroča: Skupni dohodek iz lanskega leta znaša 3,152.000 dinarjev. Največji delež imajo pri tem velenjiska podjetja, ki so v obliki dotaaij prispevala 1,445.000 dinarjev. Podporni člani so prispevali 392.000 din. Z vstopnino na tekmah pa se je nabralo 489.000 dinarjev. V zvezi z vstopnino pripominja Habat, da bi bil inkaso na tekmah verjetno boljši, če bi bila tekma kvalitetnejša. Pri vsaki nadaljnji prvenstveni tekmi je bil inkaso manjši. Znaten izpad inkasa s tekem je tudi zato, ker je naš stadion popolnoma odprt in je tako mogoče tekme opazovati od daleč izven igrišča. Zal je še vedno mnogo odraslih Ve-lenjčanov, iki jim je kaj malo mar lasten ugled m. rajši zatrpajo cesto proti jezeru, kot pa da bi za nekaj dinarjev udobno sedeli ob samem igrišču in se zadovoljni zabavali. Priznati moramo, da smo imeli na stadionu na vsaki tekmi tudi roditeljsko službo, ki pa je po tej plati bore malo naredila. Pri analizi izdatkov naj omenimo, da so ti znašali. 2,902.000 dinarjev. Sama tekmovanja pa so zahtevala 1,231.000 dinarjev. Za nove rekvizite pa je bilo izdano 365.000 dinarjev.
Iz navedenega kratkega prikaza je razvidno, da je društvo uspešno poslovalo in da mu je uspelo obdržati finančno situacijo v roikah, saj ob prihodu v novo poslovanje izkazuje blagajna še
250.000 dinarjev ostanka dohodkov.
Drušitvo je imelo tudii svoj tehnični svet, ki mu je načeloval tovariš Vrečko. Med ostalim poroča, da je bilo lani odigranih skupno 49 tekem. Od tega je bilo 24 zma-gamiiih, 4 neodločene in 21 izgubljenih. Bilanca v golih 140:114 je bila še kar aktivna. Najuspešnejše je bilo naše moštvo, ko je postajo podsvezni prvak ter dalje, ko se je s kvalifikacijskimi tekmami uvrstilo v slovensko ligo. Zelo uspešno je bilo tudi pri pokalnih tekmah, saj se je uvrstilo med 8 najboljših v Sloveniji.
Zaradi hitre širitve Velenja in naraščanja prebivalstva, s tem v zvezi pa večanja števila ljubiteljev nogometa, je bila že davno želja, da se tudi naš nogomet dvigne na višjo stopnjo. V prvi vrsti pa je. cilj muditi občinstvu
kdaj poklicali tudi navijače in podporne člane na skupni sestanek. To prakso so ponekod že uvedli. Izkazala se je zelo koristna. Ti sestanki lahko mnogo pripomorejo, da na igrišču ne pride do nepotrebnih izgredov. Sicer pa tudi ni nikjer rečeno, da je ravno stadion tisti kraj, kjer se lahko znebiš tistih besedic, ki nikjer drugje ne pridejo v poštev.
Nekateri menijo, da je bilo napačno, ko smo se Jan; borili za pokale, medtem pa so se drugi resno pripravljali za prvenstvo. Morda smo se res preveč gnali za pokali.
Danes nihče več sistematično ne priteguje novih podpornih članov. Pri podjetjih naj bi bili v to svrho ustanovljeni manjši odbori. Tudi občina bi se morala bolj načrtno zavzeti za razvoj
gre slabo. Pri nas pa je taka navada, da ravno takrat najbolj navijamo, ko igralci tudd dobro igrajo.
O problematiki na občnem zboru bi lahko še mnogo napisali. Kdaj pozneje se borno na tem mestu razpisali še o ostalih problemih s tega področja.
Potem, ko je nadzorni odbor podal dokaj dobro poročilo o delu upravnega odbora, je stari odbor dobil razrešnico. Izvoljen je bil novi odbor. Toda naši sitari znanci: Zgank, Vrečko, Rahten, Meh, Habat itd. se nikakor ne morejo otresti odgovornih nalog v vodstvu kluba. Spat so morali stopiti na čelo organizacije. To pomeni, da so lani res dobro gospodarili. Zato jim tudi letos družba popolnoma zaupa.
P.
kvalitetnejše tekme. Start v slovenski ligi je pokazal, da še nimamo tehnično dovolj 'izurjenega moštva, da mu primanjkuje prave rutine za spopad s starejšimi klubi v slovenski ligi. Zato sta tudi rezultat in uspeh slaba.
Mnogo skrbi smo posvetili mladini 'in pionirjem. Pionirji so sicer redno trenirali pod strokovnim vodstvom. Odigrali so nekaj tekem v občinskem merilu. Tudi mladinci so redno trenirali, vendar 'so treningi pričeli dokaj pozno. Tako so nastopili v slovenski ligi zelo slabo pripravljeni. Tekmovanja so bila neuspešna.
Velik problem so tudi primerni prostori, kjer bi bito mogoče tudi pozimi trenirati. Športniki bi morali 'imeti svoje društvene prostore .in telovadnice. Ti objekti so vsekakor nujno potreb ni, saj bi v njih lahko zbrali mnogo mladine, ki se sedaj zateka v javne lokale.
Na to temo se je nadalje razvila živahna diskusija. Tovariš Jeriha pripominja, da gradnja takega objekta zaenkrat skoraj ne more priti v poštev, ker so za to potrebna znatna finančna sredstva — približno okoli 40 milijonov. Meni pa da bi morda s skupno akcijo le šlo. Tak objekt bi bil pač v ponos in velika pridobitev za Velenje. Prepričani smo, da bo tudi projektivni biro rade volje priskočil na pomoč s projekti, predvsem pa tudi Velenjčani s prostovoljnim delom. Prisotni na občnem zboru so bili nad zamislijo zelo navdušeni in so takoj sklenili, da občni zbor prevzame iniciativo in izvede akcijo za (izgradnjo tega prepotirebnega objekta. Pripomniti moramo, da je sedanja garderoba v tako slabem stanju in neprimerna, da nam bi skoraj zaradi tega NZS prepovedala igranje nogometnih tekem.
Nadalje diskutanti predlagajo, da bi bilo prav in koristno, da bi
športa. Prav bi bdlo, če bi sama občina izdala odlok o obveznem zbiranju sredstev za športno dejavnost.
Naš končni cilj je, da ostanemo v slovenski ligi. Igralci pa naj bi imeli v navijačih močno podporo, predvsem takrat, kadar jim
Prijateljski dvoboj
Dvigalci uteži iz Velenja so se srečali v prijateljskem dvoboju z dvigalci iz Kočevja in zmagali s tesnim rezultatom 1316:1310.
Med domačini se je ponovno izkazal z odličnim rezultatom Ignac Šalej, ki je dvignil 315 kg. Poleg njega so še dosegli lepe rezultate Knez 275, Miletič 265 in VelUnšek 265.
Prva mednarodna
Smučarska Zveza Slovenije je zaupala izvedbo mednarodnega troboja v skokih med mladinskimi reprezentancami Videmske pokrajine (Italija), Koroške (Avstrija) in Slovenije, smučarskemu klubu društva Partizan — Rudar Velenje. Vsi člani kluba so krepko poprijeli, da se je 45-mefcrska skakalnica pravočasno pripravila za tekmovanje.
Lepo sončno vreme in glasba po zvočniku je v nedeljo popoldne privabila do sedaj rekordno število gledalcev, dokaz, da se zanimanje za skoke v Velenju stalno širi.
Takoj na začetku je napovedovalec paripravil majhno razočaranje. Javil je namreč, da italijanska ekipa ni prispela in se bo tako vršil samo dvoboj med Slovenijo in Koroško.
Tekmovalci so bili razdeljeni t tri skupine in sicer: mlajši mladinci, ki so startali prvi, nato starejši mladinci in slednjič obe ekipi za dvoboj.
Ker je bil sneg izredno hiter, je sodniški zbor določil, da se naj skoki vršijo s tričertinskega zaleta, kar je seveda občutno zmanjšalo daljave. Skoki so bili zaradi tega bolj sigurni.
Občni zbor STVD »Partizan« — »Rudar« Velenje
SMELO NAPREJ
V soboto, 23. februarja, je bil občni zbor STVD Partizan-»Ru-darja«. Poleg članov in pristašev športa, so se zbora udeležili tudi predsednik ObLO Šoštanj, ing. Mali Ludvik, RLV pa je zastopal glavni inženir Kovačič Ljubo. Na občnem zboru je prvi poročal predsednik društva tovariš Ivan Fijavž. Sledilo je izčrpno poročilo gospodarja, poročilo nadzornega odbora, razprava in volitve v nov odbor.
Predsednik društva tovariš Ivan Fijavž:
DOLŽNI SMO POLOŽITI SVOJ OBRAČUN
Minulo je obdobje, v katerem smo dolžinii pregledati delo pred vsemi. Zbrali smo se, da pregledamo dosedanje delo društva, da v tem dedu popravimo napake in da si postavimo bodoče cilje.
Na lanski skupščini smo ugotovili, da se je društvo razširilo in organizacijsko okrepilo. Ta ugotovitev se pojavlja tudi letos, saj smo v naše vrete sprejeli člane dveh novih sekcij, dn ito: kegljače ter kotalkar j e-drsalce. Soda j je v društvu vključenih trinajst sekcij is preko 600 člani.
To število opozarja na dejstvo, da se v našem mestu iz leta v leto pojavlja večja težnja po športnem izživljanju. Mladi doraščajo — društvo se širi — marsikaj postaja preozko za normalno delovanje, kaj šele, če bi to delovanje v vseh sekcijah stremelo k višji kvaliteti. Zaradi tega moramo biti zedo previdni pri organizacijskih oblikah, katere vodijo in usmerjajo tok ter delovanje društva v množični in kvalitetni oblaki.
tekma
Po kratki otvoritvi je dal vodja tekmovanja — priznani smučarski delavec Bogo Šramel — znak za začetek tekmovanja. Kot predskakača sta se spustila po zaletu Hladin Milan in Bizjak Drago. Nato pa so bili skoki v
Tudi naši smučarji — pionirji in mladinci niso kar tako, saj dosegajo že prav lepe uspehe
konkurenci. Ze pri skupini mlajših mladincev so nekateri paka-zali prav dovršene skoke, posebno Dolhar iz Ljubljane. Posebno so se odlikovali s korajžo nekateri pionirji, ki so tudi nastopili v tej skupini. Med temi so bili kar trije Velenjčani Zupane Drago, Javornih Jože in Per Branko.
"V drugi skupini je dominiral Jeseničan Doda, pa tudi naši Velenjčani so se prav lepo izkazali. Špeglu in Kovaču sicer še manj-
Športno društvo je dolžno in poklicano, da v zdravem delu in na zdrav način vzigaja športno mladino in občinstvo.
To, tovanišice 'in tovariši, ni lahko delo. Zamisel ob takem pravilnem delu lahko dn mora roditi ugotovitev, da pri tem delu opravljamo važno politično in družbeno koristno delo.
Ce govorimo o družbeno koristnem delu, ter se ozremo malo okoli selbe, bomo kaj kmalu prišli do spoznanja, da marsikdo ne ve ali pa ne čuti zavesti do organizacij, da smatra vabilo kot navadno tiskovino — ali še mogoče kot manj vreden predmet. Nam je potrebna pomoč prav vseh; sami pa moramo sodelovati z vsemi, če hočemo opravljati uspešno delo. Opustiti bomo morali izrek Pustimo času čas.
Delo upravnega odbora v preteklem letu ni bilo najboljše. Marsikateri člani, ki so bali izvoljeni, so že v začetku položili puško v koruzo. Delo v društvu pač ni bilo donosno... Toda uspehi kljub temru niso izostali. Organizirali smo prostovoljno delovno akcijo, katere sadovi so čez noč govorili o nekem najboljšem, in naj,primernejšem. Ko bomo danes vo-lild oziroma predlagali novo vodstvo bomo moral/i upoštevati vse pomankljiivosti, ki so nastajale med letom da si v nobenem primeru tudi letos ne bomo naprtili istih.
v Velenju
ka do izdelanega stila, vendar pa sta pokazala pogumen odriv in še kar lepe daljave.
Največje zanimanje pa je bilo za zadnjo skupino, kjer so za dvoboj tekmovali najboljši skakalci. Koroški tekmovalci so se dobro odrezali, posebno Wenzel z lepim slogom in Zwitter z lepimi daljavami. Vendar tudi slovenski tekmovalci niso bili od muh. Posebno lepi skoki Smole-ja, ki je bil stilno in po daljavah | nedvomno najboljši, so navdušili ' gledalce, (ki pa vkljub temu niso hoteli zaploskati!).
PA ŠE POGLEJMO V DELO SEKCIJ
•	Pričel bi z ROKOMETNO SEKCIJO. Vsi njeoi člani, vsa simpatizerjd te športne panoge, smo se veselili lanskega napredka, se pravi uvrstitve v slovensko ligo. Toda največji optimist mora biti razočaran, če spozna težave, s katerimi se ukvarjata dva marljiva člana — odbornika. Poraja se neresnost igralcev, obdana z nedisciplino. Treba bo vključiti mladino in uspeh verjetno ne bo izostal.
0 ATLETSKA SEKCIJA. Od
nje smo si obetali mnogo več. Toda letni čas nas je ustavil. Prezgodaj je napočilo slabo vreme in hlad, da bi lahko prenesli toplo vzdušje ob gostovanju državne atletske reprezentance v Velenju med našo mladino. Toda čas in prilika nista minila, saj imamo urejene atletske naprave. Upam, da bomo letošnje leto lahko napravili več, saj bo spet gostovala pri nas atletska reprezentanca.
•	ODBOJKARSKA SEKCIJA,
je sicer osvojila najvišje naslove v okrajnem merilu. Toda to ni nič kaj novega. Ravno mi hočemo od nje nekaj novega — mlajšega. Naraščaj (imamo — vaditelje tudi, lin zato bi bilo potrebno, da bi po desetih letih vendarle prestopili okrajni okvir.
2e po oceni smo takoj vedeli, da bo prvak Smolej. Ostala mesta pa so zasedli naslednji:
Rezultati — reprezentančni dvoboj: Smolej (S) 229 (38, 39), Jurman (S) 216.3 (37,5, 37,5), Zwit-ter (K) 210.1 (36,5, 37,5), Dovžan (S) 199.3 (34, 37), Wenzel (K) 197.6 (35, 35), Plazer (K) 163.5 (33, 33,5); izven konkurence — st. mladinci: Doda (Jes.) 211 (33, 33,5), Špegel (V) 190.7 (33, 33), Kovač (V) 189 (32,5, 32,5); ml. mladinci: Dolhar (E) 209,3 34, 32,5), Zemva (P. Bled) 207.9 (34, 33), Strucelj (Črna) 206.4 (34, 33).
•	KEGLJAŠKA SEKCIJA.
Njeni člani so si želeli vključitve v naše društvo. Ta vključitev jim je omogočila tesnejše sodelovanje dn večjo aktivnost z ostalimi društvi. Vsi si želimo, da bi njihovo delo bilo nagrajeno s športnimi priznanji.
•	NAMIZNI TENIS. Za to
zvrst športa imamo precej pristašev. Toda volja ni vse, in tako je to danes edina sekcija, >kii je brez prostorov. Nastaja resno vprašanje: ali priskrbeti prostore ali pa sekcijo razpustiti. Do razpustitve naj ne bi prišlo, ker nam je sekcija pokazala zadovoljive rezultate v okrajnem merilu.
•	KOŠARKA, za katero se dandanes v pretežni večini ogrevajo študentje, ni ubrala kar najboljše noti. V sekcijo bo treba vključiti tudi ostalo mladino, da bi tako ne prišlo do pomanjkanja igralcev ter da bi še naprej ostali na vidnem mestu v okrajni ligi.
•	VESLANJE. Tukaj lahko pričnemo prehajati do nagiba delovanja sekcij v drugo smer. To se pravi, da prehajamo na vzgled-nejše sekcije. Ne smemo jemati vedno in ob vsakem času za merilo tekmovalnega sistema. Ta sekcija si je sama uredila naprave in okolico, tako da 'ima danes vse pogoje za pravilno delo. Čeprav je v sredi sezone ostala brez vodje, ki zaradi honorarne preza-
(Se nadaljuje na strani 10)
Ob 17. uri je bila v hotelu »Pa-ka« svečana razglasitev rezultatov in razdelitev daril.
Omeniti pa je še treba, da so izvedbi tekmovanja dali zastopniki SZS vse priznanje. Posebno laskavo pa se je izrazil vodja avstrijske ekipe Galle Franz. Dejal je, da ni pričakoval tako prijent-nega kraja, tako urejene skakalnice in tako prisrčnega sprejema. Zal mu je bilo, da ni nastopila še italijanska ekipa, kajti tedaj bi šele dobilo tekmovanje polno vrednost.
spoitiu dogodki
šah
Pred dnevi je bilo končano moštveno šahovsko prvenstvo sindikalnih podružnic občine Šoštanj, ki ga je organiziral občinski sindikalni svet. V dvomesečnem tekmovanju je nastopilo 12 ekip. Zmagal je rudnik Velenje.
30. marca je velemojster Bruno Parma na turneji po Sloveniji v Velenju odigral simultanko s tridesetimi domačimi šahisti. Po triurnem igranju je Parma 23 iger zmagal, 7 pa remiziral.
Sončna nedelja in seveda tudi velika smučarska prireditev sta prispevala, da so' se pobočja in iztek naše skakalnice napolnila z navdušenimi gledalci.
Občni zbor TVD Partizan „Rudar

(Nadaljevanje z devete strani)
poslenosti ini uspel obdržati njenega krmila, je kljub temu opravila veliko delo, poleg tega pa tudi 'izpolnjevala svoj športni program.
•	PLAVALNA SEKCIJA. Veliko in na široko bi lahko razpravljal o tej sekciji. V preteklem letu je precej nazadovala, toda letos bo .treba zamujeno nadoknaditi, da bomo ponovno prišli do okrajnih in republiških uspehov.
•	JUDO SEKCIJA je v svojem dvajsetmesečnem obstoju ponesla ime Velenja na vse strani naše republike. Z nabavo inove blazine ji je omogočeno še širše in kvalitetnejše napredovasnje za razne pasove v tej športni zvrsti.
•	GIMNASTICNA SEKCIJA
ali nekdanja sakaija splošne vadbe nas je najbolj presenetila. Prerasla je okvir, ki ga včasih v Velenju nikdar ni bilo mogoče pre-rasti.
Včasih je hil problem v vključitvi mladine... Govorila smo, da mladine ni — danes je problem drugje — v prostorih in vaditeljih. Upam, da bo sekcija tudi tu problem uspešno premostila, saj so nam priskočili na pomoč vaditelji, katerim moramo izreči priznanje za vestno in požrtvovalno delo.
•	DVIGALCI UTEŽI žanjejo lepe uspehe. Danes zavzemajo 3 mesto v republiki, da ne govorimo o ugodnih plasmajih v zveznem merilu, ki so jih dosegli posameznika. Marsikateremu so lahko vzor, kako je treba delati, če tudi včasih v težkih pogojih.
•	SMUČARSKA SEKCIJA,
oziroma skakalna, je hila zelo delovna. Ugodni snežni pogoji in vztrajno društveno delo so pripeljali sekcijo na vodilno mesto na Štajerskem. Pri mlajših se kaže viden napredek in tako lahko v naslednjih sezonah pričakujemo še večje uspehe.
•	Ob koncu pregleda sekcij pa se ustavimo še pri KOTALKAR-JIH-DRSALCIH. Vsaki mamici in očetu sta ostala v spominu dva nastopa. Ob teh nastopih je naraslo navdušenje in potreba po ustanovitvi te sekcije. Dobili smo sekcijo, katere zvrst športa nam je bila včasih tuja. Danes lahko pričnemo z mobilizacijo najmlajših, saj smo dobili lep športni objekt. Skrb odbornikov in nas vseh je in bo, da ta lepi šport razvijemo do najvišjih možnosti. Če nam bo to uspelo, bomo imeli vedno množičnost, razgibanost in kvaliteten šport
Podal sem najskromnejši pregled delovanja sekcij. Mislim, da s tem nismo obdelali vsega.
Lahko smo ponosna na dosežene uspehe dri rezultate, ki jih je opravilo društvo. S prostovoljnim dedom smo opravili 7.335 ur pri ureditvi stadiona, čolnarne in skakalnic v Velenju ter Paškem Kozjaku.
Ko tehtamo svoje delo, je lahko vsakemu jasno, zakaj smo bili zahtevni pri finančnih sredstvih. S tem dedom smo se okrepili in si nabrali izkušenj za prihodnost. Skratka, postali smo zahtevnejši,
ker so nam to zahtevnost vsilili drugi. Vsa jugoslovanska športna dejavnost ve, da 'imamo Velenjča-i»i zares idealne pogoje: krasen in urejen stadion. Minili so čaisi, ko so govorili o atletskih napravah kot nekih zemljiških posevkih. Ko je pri nas gostovala državna reprezentanca, so padli v enem dnevu 4 državni rekordi. To je bud svojevrsten rekord. Novinarji so se razpisali — javnost je te novice sprejela.
2e sedaj nam trkajo na vrata gostje, da bi se pni nas pripravljali in tako uspešneje.zastopali jugoslovanski šport. Sprepetd jih bomo morali. Toda zavedati se moramo, da urejen stadion še ni vse. Tukaj mislim na problem garderob.
Teh danes ob najidealnejših pogojih nimamo. Imamo samo barako. Mislim, da je od nas športnikov odvisno, če bomo ta objekt dobili. Predlagam, da današnja skupščina sprejme obvezo za ponovno prostovoljno delovno akcijo za izgradnjo garderob. Dobro vemo, v kolikšni meri takšne ak-aije in na kakšen način doprina-šajo svoj delež.
V Velenju se izgradnja neneh-
no nadaljuje. Vzemimo samo za primer gradnjo otroškega igrišča. Tudi tu lahko športniki prispevamo svoj delež, vendar mislim, da bi lahko ta izkupiček prinesli na naš neplanski, vendar nam in razvoju turizma potreben objekt. Zaradi tega moramo pristopiti k prostovoljni delovni akoiji. In kaj nam bodo dali ti napori? Dali nam bod<>'bolj razgibano športno življenje, občinstvu športne užitke, vsem pa veliko zadovoljstvo.
Rad bi še omenil odnose našega društva do drugih in drugih do nas. Ti odnosi so več ali manj na zadovoljivi višini. To dokazuje dejstvo, da smo v preteklem letu, včasih tudi s pomočjo drugih, organizirali nešteto prireditev, ki so bile okrajnega, republiškega, zveznega ali celo mednarodnega značaja. Čeprav nam nekateri sosedje očitajo preveliko orientacijo v zvezana in mednarodni značaj, mislim, da smo te prireditve prirejali zaradi razširjenosti in priljubljenosti dotiične športne zvrsti pri nas, ter s tem nudili občinstvu pestrejše razvedrilo.
Mislim, da pri tem nismo pozabili propagandnega značaja mesta Velenja in vloge širjenja turizma.
Kar zadeva sodelovanje z občinsko zvezo za telesno kulturo naše občine, moramo priznati, da tak-

V FEBRUARJU 1963 SO BILI SPREJETI PRI RLV:
Jama:
Avberšek Stanko, nekvalificiran kopač; Bogdan Florjan, kvalificiran kopač; Berglez Emanuel, kvalificiran električar; Blatnik Štefan, kvalificiran kopač; Cilen-šek Leopold, kvalificiran kopač; Čmodolskd Albert, nekvalificiran kopač; Dolar Stanislav, nekvalificiran kopač; Ferjuc Alojz, kvalificiran kopač; Fajmot Franc, kvalificiran ključavničar; Frigelj Martin, kvalificiran kopač, For-juc Anten, nekvalificiran kopač; Grmič Viljem, nekvalificiran kopač; Golčman Rudolf, nekvalificiran kopač; Glažer Miha, nekvalificiran 'kopač; Hriberšek Ivan, nekvalificiran kopač; Hlastec Andrej, nekvalificiran kopač; Ilazov-fiki Osman, kvalificiran kopač; Jelen Rafael, nekvalifioiran delavec — jamska mehanizacija; Je-zernik Franc, nekvalificiran kopač; Koren Leopold, nekvalificiran kopač; Kovačič Janez, kvalificiran mehanik; Kujan Oto, kvalificiran kovino strugar; Kos Leopold, nekvalificiran kopač; Kur-nik Jože, nekvalificiran kopač; Krušič Janez, nekvalificiran kopač; Miklavžina Ivan, kvalificiran kopač; Meserko Alojz, polkva-lifioiran kopač, Pukšič Štefan, nekvalificiran kopač; Puc Franc, nekvalificiran kopač; Puc Ivan, kvalificiran kopač; Plevnik Vla-dislav, nekvalificiran kopač; Pej-sjak Jože, nekvalificiran kopač; Pavlovič Anton, kvalificiran kopač; Prosenjak Alojz, polkvalifi-ciran kopač; Satrič Pavel, nekva-
lificiran kopač; Suhovršriik Miha, nekvalificiran kopač, Sevčnikar Stanko, nekvalificiran kopač; Se-novršniik Martin, nekvalificiran kopač; Skomšek Avgust, nekvalificiran kopač; Skormišek Viktor, nekvalifioiran kopač; Tič Alojz, nekvalificiran kopač; Trupej To-misdav, kvalificiran kovinostru-gar; Trupi Edvard, nekvalificiran kopač; Tovornik Ladislav, nekvalificiran kopač; Urh Štefan, kvalificiran kopač; Venek Jože, kvalificiran kopač; Verzelak Silvo, nekvalifioiran kopač; Založnik Anton, nekvalificiran kopač; Ze-lenik Franc, nekvalificiran kopač; Skok Anten, kvalificiran ključavničar, Podipečan Jože, polkvalifi-oiran kopač; Dedič Baltazar, kvalificiran kopač; Strmčnik Anton, nekvalificiran kopač
Klasirnica:
Avberšek Vinko, nekvalificiran delavec; Boigot Kari, nekvalificiran delavec; Dabe^šek Venčeslav, nekvalificiran delavec; Pukšič Jakob, nekvalificiran delavec; Ra-dolič Ivan, nekvalificiran delavec, šproger Raj ko, nekvalificiran delavec; Vranjek Ervin, kvalificiran električar.
Zunanji obrat:
Bujan Vladimir, nekvalificiran delavec; Rošer Zdravko, nekvalificiran delavec; Stropnik Srečko, nekvalificiran delavec; Romih Marjan, vrtnarski vajenec.
Elektro strojni obrat:
Jenko Milan, kvalificiran ključavničar; Orešnik Herman, elek-
šnega ali podobnega sodelovanja in vzpodbujanja doslej nikdar nI bilo. Vsem društvom je bila napravljena velika usluga, ko je občinski ljudski odbor nastavil profesionalnega športnega delavca. Sadovi tega dela so vidni:
Občinska zveza za telesno kulturo sedaj .pravilno usmerja delo društev 'in pri tem skrbi ter vodi društva po poti napredka io uspehov.
Nadalje moramo omeniti in se tudi posebno zahvaliti našim oblastvenim, političnimi in gospodarskim organizacijam. V preteklem letu srno vedno naleteli na polno razumevanje pri vseh.
Zatorej se danes v imenu vsega društva zahvaljujemo vsem, ki so nas razumeli, podpirali in bodrili!
Ob zaključku pa še nekaj smernic za bodoče delo. Poraja se mnenje, da je treba vse dedo usmerjati z obstoječimi možnostmi. Tam, kjer ni volje in zavesti, tudfi uspeha ne bo. Prihajamo do ugotovitev, da le resno in pravilno delo lahko rodi uspehe. Škodljivo bi bilo kakršnokoli nenormalno podpiranje sekcij, če za to ni volje in pravega športnega navdušenja. Odprimo še širše vrata najmlajšim, delavski mladini in vsem ostalim, ki so voljni sodelovati pri širitvi športa.
trositrojnik; Pogorevc Jože kvalificiran električar; Ružački Kazimir, kvalificiran električar; Trogar Vinko, kvalificiran kovač; Vrtačnik Edo, nekvalificiran delavec; Zagorc Jože, polkvalifici-rain električar.
Obrat Efe:
Božič Jelena, uslužbenka —začasno.
Gradbeni:
Begovič Ivan, nekvalificiran gradbeni obrat; Brumec Ludvik, nekvalificiran gradb. delavec; Bo-rovnik Nikolaj, nekvalificiran gradbeni delavec; Maras Marto, nekvalificiran gradbeni dedavec; Mezga Josip, polkvaUfioiran zidar; Razbornik Ivan, nekvalificiran gradbeni delavec; Solina Henrik, nekvalificiran delavec; Stvarnik Bogomir, nekvalificiran gradbeni delavec; Sijanec Avgust, nekvalificiran gradbeni delavec; Vešligoj Stjepan, kvalificiran zidar; Bašnec Anton, nekvalificiran gradbeni delavec; Cerovec Meko, nekvalificiran gradbeni dedavec; Čalnorič Anton, polkvalificiran zidar; Čaluk Izet, nekvalificiran gradbeni delavec; Hvaleč Franc, nekvalificiran gradbeni delavec; Horvat Franjo, nekvalificiran gradbeni delavec; Lubšina Anton, nekvalificiran gradbeni delavec; Medlobi Franjo, nekvalificiran gradbeni delavec; Magdolenač Alojz, nekvalificiran gradbeni delavec; Perkač Josip, nekvalificiran gradbeni delavec; Riihtar Slavko, nekvalificiran gradbeni delavec; Šipek Alojz, nekvalificiran delavec; Vaupotič Janko, ne-kvaifioiran gradbeni delavec.
Avto park:
Verdev Martin, kvalificiran buldožer i&t.
V FEBRUARJU 1963 SO ODŠLI IZ PODJETJA:
Črešnar Anton, v poskusni dobi; Komprej Stanko, v poskusni dobi; Radalič Ivan, v poskusni do--bi; Ras Jože, sporazumno; Bratec Jože, preizkusna doba; Čas Franc, v pokoj; Trupi Edo, v poskusni dobi; Nonar Franc, samovoljno; Cižmek Leon, samovoljno; Ferjuc Alojz, v preizkusni dobi; Skok Anton, v preizkusni dobi; Pogla-dič Ivan, samovoljno.
Umrl je:
Kumer Ludvik.
NEUPRAVIČENO SO MANJKALI PRI DELU V FEBRUARJU
1963:
Jamska mehanizacija:
■Kališnik Janko, mat. številka 863, 1 dan; Kager Franc, mat št. 650, 2 dni in Ojstršek Oto, mat. št 132, 1 dan.
100	etaža:
Šimek Ivan, ldan in Jug Janez, 1 dan.
Glavni prevoz:
Sabo Jože, 1 dan.
91 etaža:
Hren Leopold, 1 dan; Hudournik Franc, mat. št 60, 1 dan; Marko Franc, 1 dan; Pinoza Martin, 1 dan; Oštiir Jože, 1 dan; Kr-kovič Jože, mat. št 347, 1 dan; Stramčnik Rudi, mat. št. 205, 1 dan in Bračič Jože, mat. št. 140, 4 dni.
90 etaža:
Ravnjak Anton, 1 dan; Blažič Franc, 1 dan; Sevšek Jože, 1 dan; Sabol Ivan, 2 dni; Jazbec Zdrav-ko, 1 dan; Toinoga Stane, 1 dan; Plešnik Franc, 1 dan; Jagorinec Ivan, 2 dni; Rezman Valentin, 1 dan; Jeseničnik Franc, 1 dan in Golčer Ivan, 1 dan.
101	etaža:
Harnik Jože, 1 dan; Lipar Jože, mat. št. 141, 1 dan; Krampačnik Slavko, 1 dan; Cepin Silvo, 1 dan; Ferjuc Alojz, 2 dni; Zakšek Avgust, 1 dan; Tamše Ivan, mat št 171, 1 dan; Cvikl Alojz, mat. št. 31, 1 dan in Kočnik Karel, 1 dan.
(Nadaljevanje)
Skril je precejšnjo količino orožja: puške, mitraijez, muni-cijo iin bombe. Tri zaboje munici-je pa so mu spomladi 1941 zaradi izdajstva nekega soseda vzeli ka-rabineriji, oziroma bivši jugoslovanski orožniki, ki so bili takrat v službi kot sluge italijanskih ka-rabinerjev.
Jože je vprašal Lojzeta: »Kdaj in kam moramo dostaviti bombe?« Lojze mu je odgovoril: »No-ooj ob 19. uni moramo biiti pod hribom, med vasjo Volčje in Novo vasjo. Tja bo prišel Tajnikov Tone s tovariši, da bodo bombe odnesli.«
»Dobro«, je reikel Pepe, »potem gremo takoj po večerji.« »Takoj, takoj!« je rekel Lojze, »ker bombe so še v gozdu in bomo šli najprej ponje.«
Potem je nadaljeval: »Ko se bo zmračilo, moirata balii pri meni z nahrbtnika, da bomo takoj odšli, če hočemo priti ob pravem času na dogovorjeno mesto.«
Nadalje je še pripomnil: »Nikakor ne smemo dopustiti, da bi nas tovariši predolgo čakali.«
Po teh besedah se je Lojze poslovil 'in odšel.
Mrak je že legel na zemljo po lepi Bloški planoti, ko so se od vasi Ravniiik probi gozdu »Kraje« s hitrimi koraki pomikale tri temne postave. Bili so: Lojze, Pepe in Jože. Imeli so pripravljene prazne nahrbtnike, da bodo vanje naložili težko eksplozivno železo, katerega bodo močne partizanske roke vrgle na fašistične krvnike. Med potjo niso veliko govorili. Premišljevali so o tem, kako dolgo pot imajo bombe in skozi koliko rok gredo, predno izvrše svojo uničujočo vlogo.
Prišli so do gozda. Lojze je rekel: »Pojdimo kar ob gozdu do druge pati, ker šele tam bom lahko spoznal, kje so skrite bombe. Imam jih na več mestih v mahu in regju.«
Stopali so drug za drugim. Noge so se jim globofco udirale v
debeli mah. Sem in itja je pod nogami počila suha vejica in z rahlim truščem pretrgala tišino. Nekje v gozdu je zaiskoviikala sova kot bi jim hotela sporočiti, da niso sami, temveč je tudi ona živo bitje, ki spremlja njihovo pot.
Lojze se je ustavil, pogledal okrog sebe, se malo nasmehnil in veselo vzkliknil: »Srečo imamo, ravno prav smo prišli! Prav tu v tem grmu je skrit zaboj bomb.«
Vsi trije so počepnili, začeli brskati po mahu in lepo previdno zlagata narezano železje v nahrbtnike.
Cez dobrih deset minut so bild vsi trije že težko obloženi. »No, sedaj pa lahko gremo«, je reikel Jože.
Lojze se je oglasil: »Tu je še ena puška — »mavzer«. Mislim, da bi bilo prav, če bi jo vzeli s seboj. Verjetno, da jim bo tudi puška prav prišla.«
»Prav. pa jo vzemimo«, se je oglasil Pepe.
Lojze je stopil k panju in izvlekel izpod resja puško in nekaj nabojev. »To bodo veseli, ko bodo dobili toliko orožja« se je oglasil Pepe.
»Jasno je, da bodo veseli, saj to je za partizane skoro več vredno, kot hrana«, mu je odvrnil Lojze.
S težkimi nahrbtniki so hitro stopali drug za drugim proti domači vasi. Pred vasjo so zavili na levo in kar povprek čez vrtove nadaljevali pot proti vasi Volčje. Ko so šli mimo zaselka Lahovo, je Lojze rekel: »Previdnost je vedno dobra. Zato mislim, da bi bilo prav, če za vsak sluiaj nap:l_ nimo puško. Lahko srečamo italijansko patruljo in se bomo morali umakniti. Če bo potrebno, jim bomo lahko za lažji umik poslali nekaj izstrelkov med rebra.«
Jože se je nasmehnil in rekel: »Prav imaš Lojze! Tu pridejo večkrat patrulje. Mislim, da bd
TEKAVEC JOŽE
bilo ddbro, če vzamemo iz nahrbtnika vsak dve 'bombi in si jih vtaknemo v žep, da bomo lahko, če bo potrebno, pokazali Italijanom, kako trdo je jugodlovandko železo.«
Ustavili so se in vzeli iz nahrbtnika vsak nekaj bomb. Lojze je napolnil puško in jo izročil Pe-petu rekoč: »Na, vzemi puško in pojdi nekaj fcoraikov spredaj. Ce boš koga zagledal, ga ustavi. Ce se ne bo hotel ustaviti, pa kar streljaj.«
Pepe je vzel puško in previdnih korakov stopal pred njiiima. Veter je močno pihal in jim hladil premočene hrbte. Pepe si je obrisal pot s čela, pa tudi Jože dn Lojze sta si večkrat z robcem obrisala znojna čela.
Čez nekoliko časa se je Pope ozrl in potihama vprašal:
»Kaj mislita, ali bi se vsedM in se malo odpočili?«
»Bolje, da ne«, je reikel Lojze.
»Zdi se mi, da smo nekoliko pozni, zato je bolje, da nadaljujemo.«
Pepe si je popravil nahrbtnik in previdno nadaljeval pot. Za njim sta v pravilni razdalji stopala Lojze in Jože.
Kmalu so prišli do poti, ki vodi od vasi Kramplje prati vasi Volčje. Pepe se je ustavil in na-tihoma rekel: »Bolje je, da ne gremo po vozni poti, ker bi res lahko naleteli na kako patruljo.«
Jože mu je odvrnil: »Pa pojdimo kakih 50 metrov nad cesto. Pred vasjo pa bomo zavili na desno, da se bomo izognili lajanju psov.«
»Dobro je,« je rekel Pepe in stopil naprej.
Nekje v daljavi se je zaslišalo italijansko govorenje.
»Kaj neki je?« je vprašal Pepe.
»Nič ni hudega«, mu je odvrnil Lojze.
»Verjetno, da se slišijo glasovi iz Vel. Blok. Veter piha proti nam, zaito se govorjenje sliži bliže kot je v resnici.«
(Se nadaljuje)
■B
S pustnega karnevala v Velenju
Kaj, skoraj neverjetno, koliko radovednežev?!
Foto Pajk
Kot že vsa leta nazaj so tudi letos požrtvovalni člani »Pusre« organizirali zelo bogat sprevod po ulicah Velenja. Vse mesto je nenadno oživelo in nestrpno pričakovalo sprevod pustne povorke, ki je letošnje leto presegal vsa pričakovanja. In, ko se je pojavila pred radovedneži pisana kolona, si na njihovih obrazih lahko videl zadovoljstvo in veselje.
dofiisuite
V NAŠ
LIST
Nov upravni odbor
STVD PARTIZAN RUDARJA
Na koncu občnega zibara STVD Partizan-Rudarja so dali člani razrešnico staremu odboru, ki je stoozi vse leto z vso prizadevnostjo vodil društvo in izvolili novega.
V	Upravni odbor so bili izvoljeni: Vidmar Slavko, Rohn Zdenka, Dvoršak Maks, ing. Kovačič Li;i-bo, Svečnik Franc, Aljaž Jože, Fijavž Ivan, Pnistovšek Franc, Končan V al ter, Repniik Roman, ing. Jevšenak Alojz, Grosman Zvone, Holešek Alojz, Lenart Franc in Sterban Milan.
V	nadzorni odbor so bili izvoljenti: Centrih Bdo, Pras Bdi, Vo-zelj Jože, Zevart Rudi in Žibolt Beno. Za disciplinsko sodišče pa so bili izvoljeni: Koren Vili, Der-mol Hinko in Pistatmik Marjan.

-masla
(Nadaljevanje) ŽRTVE RUDARSKEGA DELA
Nedvomno je rudnik prinesel v siromašno dolino nekaj zaslužka, toda ustvaril je tudi mnogo gorja. Že v prvih letih Lappovega gospodarjenja je zahteval nenavadno mnogo žrtev. Vzroki so bili trije: kapditaliistova težnja po dobvčku, pomankljive varnostne prilike in neizkušenost delavcev.
Vseh žrtev, ki jih je zahtevalo rudarsko delo v velenjskem rudniku, niti ne moremo ugotoviti. Vemna je zapisanih v mrliški knjigi škaiske župnije, toda nekatere so gotovo pokopali drugje. Zgnvorna priča so tudi matične knjige rudnika samega, toda zapiski v njih zaofitaiajo za popolnostjo mrliške 'knjige.
Prvi mani ponesrečenec je bil Janez Rebernik iz Breznega pri Viitanju. 14. decembra 1892 ga je zasulo v iašku.
Leta 1893 sta se v velenjskem rudniku zgodili dve veliki nesreči. Obe sta se pripetili v vzhodnem polju, kier ao tedaj delali in vzrnk je bil plin metan. Prva nesreča je bila 30. januarja. Slovenski Narod poroča naslednji dan o štirih mrtvih, petih itežko in petih lahko ranienih ter o enem pogrešanem. Celjska Domovina pa piše 15. marca, da je zaradi ek-sploziie 'izgubilo življenje enajst rudarjev in pristavlja, da je vsa dolina -polna velike žalosti in globokega 'sočutja.
V škalski mrliški knjigi je vpisanih deset žrtev. Pri vseh je opomba, da jih je zadušilo v jašku.
Bili so naslednji:
Anton Jek iz Zagorja, Jernej
Velenšek iz Škal, Janez Dobovič-nik iz Dobrne, Jožef Skale iz Šmarja, Anton Dražnik iz Goto-velj, Miha Ernejcl, Janez Jaki iz St. Ruperta pri Krškem, Jakob Ograjenšek iz Velike Pirešice, Gašper Hrastnik .iz Lokovice pri Šoštanju, Mihael Orozel iz Šentilja pri Velenju.
Izmed zadnjih treh je prvi umrl 2. drugi 3. in tretji 4. februarja. Bili so ooividno težko ranjeni in so ranam podlegli.
Druga, še težja nesreča se je pripetila 20. februarja. Slovenski narod poroča io nesreči dvakrat, 21. in 23. februarja. Drugo poročilo je izčrpnejše. Glasi se tako:
»Kakor smo že v ponedeljek poročali, se je v premogovniku v Skalah pri Velenju pripetila grozna nesreča. V ponedeljek zjutraj ob pol sedmi uri se je stresla zemlja okoli rudnika in na 10 minut naokrog. šipe v oknih so ropotale kakior o potresu. Kaj je bilo vzrok, smo kmalu zvedeli. Vneli so se zopet plini v jamii. Ljudje, posebno žene delavcev, ki so bili v jami, so vreli skupaj. Čim je bilo mogoče, so se najpogumnejši spustili v jamo. V torek popoldne so izvlekli iz jame zadnjega ponesrečenca. Mrtvih je bilo šestnajst, a sedem težko ranjenih. Od teh je eden danes umrl, tako da jih zvečer sedemnajst pokopljejo. Reveže je tako zmrcvarilo, da je človeka groza, ako jih pogleda. Zgornji del telesa je pri nekaterih popolnoma osmojen. Meso jim visi z rok in obraza, obleko pa imajo sežgano. Spodnji del života imajo nepokvarjen in čevlji so jim ostali celi. Temu je odtrgalo glavo, onemu roko. Nekateri so pa zopet popolnoma opečeni.
ZAHVALA
Večkrat potrka ina vrata našega uredništva France Lamezar iz Plešivca, ki se sedaj nahaja v domu onemoglih v Velenju. Zelo rad prebira »Rudarja«. Včasih pa nam prinese tudi kakšen prispevek za naše glasilo. V tej številki objavljamo kratek sestavek, ki vsebuje njegovo hvaležnost do zdravnikov, ki so mu nudili pomoč v dnevih bolezni in do osobja ter uprave doma počitka v Velenju, fci nesebično skrbi za svoje varovance.
Doma sem s Plešivca pri Gra-ški gori. Že od mladih nog sem trdo delal na kmetiji, dokler si nisem nakopal bolezni. Zdravnik me je poslal v bolnico. Nisem mogel verjeti, da po bolnicah tako lepo skrbe za bolnega človeka. Ležal sem v lepi snažni postelji, bral knjige in sem in tja mi je sestra privoščila prijazno besedo, polno toplote, ki
Obraz in roke — vse je napihnjeno in rdeče.«
Veliko delavcev je zapustilo rudnik, ker se bojijo v njem delati. Za varnost je v rudniku premalo poskrbljeno. Ventilacije ni nikakršne in izhod je samo eden, tisti, ki služi tudi za izvažamije premoga.
Celjska »Domovina« poroča o nesreči dvakrat. Dne 25. februarja piše taiko:
Strašna nesreča se je zopet pripetila v premogovnih jamah g. pl, Lappa v Skalah pri Velenju. Drugič se je užgail plin in usmrtil šestnajst do osemnajst delavcev,
šesit jih je težko, a petnajst lahko ranil. Tuga .in žalost je velikanska, še večja pa je sinomašoina, kajiti ubiti delavci so 'buli večinoma ožanjeni in so zapustili po tri do štiri nepreskrbljene obroke. Kaj neki ibo, če pojde tako dalje.
Dne 15. marca giovoni Domovina o nesreči drugič in opisuje zlasti pogreb. To so njene besede:
»Dne 20. februarja se je v Velenju zgodila druga velika nesreča. Ponesrečilo se je petindvajset delavcev, izmed njah jih je sedemnajst takoj umrlo. V dolini je nepcpisljiva žalosit, kajti ponesrečeni rudarji so bili večinoma oženjeni.
Pogreb sedemnajstih žrtev je bil 22. februarja ob 7. uri zvečer. Trupla ponesrečenih so peljali na devetih vozeh lin spremljali sta jih k zadnjemu počitku godba in številna minozica ljudi. Vrli domači pevci so jim zapeli v zadnjo čast znano nagrobno pesem »Nad zvezdami«.
Ponesrečeni rudarji so skoraj sami domačini in so zapustili svo-je žene in otroke v največji revščini.
Šaleška čitalnica v Šoštanju je priredila v nedeljo v svojih prostorih koncert z tombolo in je čisti dohodek namenila revnim, zapuščenim družinam.«
(Se nadaljuje)
Akademski slikar Lojze Zavolovšek: Nad velenjskim rudnikom
(akvarel)
jo do tedaj nisem bil deležen. Neskončno hvaležnost čutim še sedaj do zdravnikov in vseh uslužbencev raznih bolnic po Sloveniji, saj sem bil na zdravljenju skoraj v vseh.
Končno me je pot pripeljala v »Dom počitka« v šaleški vili Herberstein v Velenju, kjer so deležni zavetja vsi onemogli in izmučeni stari ljudje. Tu je za nas nov dom. V njem preživljamo zadnja leta svojega življenja. Zelo sem hvaležen za vso skrb in pozornost vsemu osebju našega doma, ki se trudi in prizadeva, da bi nam bilo lepo. Še posebno zahvalo sem dolžan upravniku tov. Pogorelčniku in bolničarju tov. Hudobrezniku. Najlepša hvala tudi odličnim kuharicam in strežnicam, ki z nese bičnim delom in trudom prispevajo, da se v domu kar se da dobro počutimo. Hvala!
Lamezer Franc
KINO
Od 6. do 8. aprila: NEVARNE ZVEZE, ameriški film Od 10. do 11. aprila: PLOČNIK
irancosiki um Od 13. do 15. aprila: EŠNAPUR-SKI TIGER, I. del, nemški barvni film
Od 17. do 18. aprila: DVA, domači film
Od 20. do 22. aprila: INDIJSKI N-Kvj-rtoriii i ci^v /ivii^lm li. ael, nemški barvni film
Od 24. do 25. aprila: KAMENI-TI CVET, ruski film
Od 27. do 29. aprila: SREČA V TORBI, domači film
ste nam v težkih trenutkih stali ob strani in nam pomagali. Prav lepa hvala govornikom za poslovilne besede, pevskemu zboru upokojencev in rudarski godbi.
Posebej pa se zahvaljujemo pri-mariju doktor Strnadu in vsemu zdravniškemu kot strežnemu osebju slovenjegraške bolnišnice in doktor Fijavžu za trud, razumevanje in požrtvovalnost ob njegovi hudi bolezni. Svojci!
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste spremljali našega dragega _moža in ateka
STROPNIK MATEVŽA na njegovi zadnji poti, mu darovali toliko cvetja in sočustvovali z nami. Hvaležni smo vsem, ki
»RUDAR«, glasilo delovnega kolektiva RLV — Urejuje uredniški odbor — Glavni urednik Jože Tekavec — Tehnični urednik Pavla Žar-gaj — Ostali člani: Franc Pristovšek, Alojz ing. Diaci, Marjan ŠušteršiČ, Ivan Drev in Vinko Šmajs — Izhaja dvakrat mesečno — Tisk Časopisnega podjetja »Celjski tisk« Celje — Cena 20 din