PRILOGA GORENJSKEGA GLASA O OBČINI MEDVODE Letnik: XI - ISSN 1580-0547 Marec 2010 • Številka 2 SOTOČJE Oglasi PRILOGA GORENJSKEGA GLASA O OBČINI MEDVODE S0 TOČ JE Na naslovnici: Zvončki naznanjajo pomlad, foto: Maja Bertoncelj Sotočje je redna priloga časopisa Gorenjski Glas Gorenjski glas je osrednji gorenjski časopis z bogato tradicijo, ki neprekinjeno izhaja že od leta 1947, njegovi zametki pa segajo v daljnje leto 1900. Je poltednik, ki izhaja ob torkih in petkih, v nakladi 22 tisoč izvodov. Je neodvisen, politično uravnotežen časopis z novicami, predvsem z vseh področij življenja in dela Gorenjcev, pa tudi širše. Pišemo o vsem, kar ljudi zanima, ali kot pravimo: Gorenjski glas za vas beleži čas. V dobrem in slabem. Če vas poleg branja Sotočja zanimajo tudi novice z vse Gorenjske, vas vabimo k naročilu. Kot novemu naročniku vam bomo prve tri mesece časopis prinesli brezplačno (če boste naš naročnik vsaj eno leto) in vas presenetili z darilom ter z drugimi ugodnostmi. Dobrodošli v družbi naročnikov Gorenjskega glasa. NAROČAM Gorenjski Glas Ime in priimek: Naslov: Podpis: Soglašam, da mi Gorenjski glas lahko pošilja obvestila, ankete ipd. □ DA □ NE SOTOČJE (ISSN 1580 - 0547) je priloga Gorenjskega glasa o občini Medvode. Prilogo pripravlja Gorenjski glas, d.o.o., Kranj, Bleiweisova cesta 4, s sodelavci: Silvana Knok, Boštjan Luštrik, Boris Primožič in Franci Rozman. Odgovorna urednica: Marija Volčjak, urednica priloge Maja Bertoncelj. Oglasno trženje: Jure Tomažin, telefon: 04/201-42-43, 031/378 741, telefax: 04/20142-13. E-pošta: info@g-glas.si. Uradne ure: ponedeljek, torek in četrtek od 8. do 17. ure, sreda od 8. do 18. ure, petek od 8. do 14. ure, sobote, nedelje in prazniki zaprto. Priprava za tisk Gorenjski glas, d.o.o., Kranj; Tisk: Tiskarna Littera picta, d. o. o.. SOTOČJE številka 2 je priloga 20. številke Gorenjskega glasa, 12. marca 2010. V nakladi 5500 izvodov jo dobijo vsa gospodinjstva v občini Medvode brezplačno. Občina Medvode, C. komandanta Staneta 12, Medvode ZCatarstvo Trtni£ M t ¿v o d t DELOVNI ČAS: Seškova c. 9 PON. - PET.: 9. - 18. ure 1215 Medvode, SOBOTA: 9. - 12. ure tel.: 01/361 1694 www.zlatarstvo-trtnik.si NOVI MODELI POROČNIH PRSTANOV! ROČNO DELO! cmm • VODOINSTALACIJE • MONTAŽA CENTRALNIH OGREVANJ IN KOLEKTORJEV Miha BOŽJAK s.p. Dragočajna 28a, 1216 Smlednik Informacije: 041/666-876, 041/366-376 Mali oglasi ZAUPAJTE ZLATARSKIM MOJSTROM! Obvestite Gorenjke in Gorenjce, kaj prodajate, kupujete, ponujate, menjate... Oddajte svoj mali oglas po tel.: 04/201 42 47, po faxu: 04/201 42 13 ali f e-pošti: malioglasi@g-glas.si. E Gorenjski Glas medvode Kabelska televizija Medvode Cesta komandanta Staneta 12 1215 Medvode e.pošta uredništva: info@tv-m.si telefon: 01/ 36 19 580 spletna stran z arhivom oddaj www.tv-m.si Že od leta 1990 zapisujemo vaše in naše zgodbe v največji arhiv Občine Medvode. Novice med vodami, vsak četrtek ob 21. uri redne mesečne oddaje: Aktualno na sotočju, vsako prvo sredo, DžumBus, mladinska oddaja vsako drugo sredo, Kultura na sotočju, vsako tretjo sredo, Šport med vodami, vsako zadnjo sredo. Poleg tega prenašamo seje občinskega sveta, predvajamo reportaže s kulturnih, športnih in družabnih dogodkov, izdelujemo dokumentarne filme, smo prisotni povsod tam, kjer je kaj zanimivega, včasih tudi tam, kjer nas nočejo... Gledalci kabelske tv Medvode lahko spremljajo 55 analognih tv programov, 30 digitalnih tv programov (DVB-C) in 33 radijskih programov. Za sprejem obstoječih analognih programov tudi po prehodu Slovenije na digitalno oddajanje vam ni treba skrbeti, signal vam bomo v analognega spremenili že v naši sprejemni postaji. Če želite sprejemati še več programov v digitalnem paketu potrebujete dvb-c tv sprejemnik ali set-top box. Poleg tega se lahko priključite na hitri kabelski internet ter IP telefonijo. Še posebej cenovno ugoden je paket trojček. Storitve kabelskega sistema: 03/ 56 57 150, dežurna služba: 01/ 600 47 47 2 - SOTOČJE Prireditve Prireditve marec 2010 DATUM KRAJ IN ČAS NASLOV PRIREDITVE ORGANIZATOR INFO Torek, 16. 3. 2010 Knjižnica Medvode, ob 17. uri Pravljična urica za otroke od 4. leta dalje ter kratka ustvarjalna delavnica Knjižnica Medvode Knjižnica Medvode 01/361 30 53 Petek, 19. 3. 2010 Gledališče Medvode, ob 19.30 Komedija SEKSUALNA PERVERZIJA V CHICAGU Za abonma PETEK in IZVEN! KUD Medvode www. kud-medvode. si 01/361 26 54 031/264 677 od 15. do 18. ure blagajna@kud-medvode.si Sobota, 20. 3. 2010 Kulturni dom Pirniče, ob 17. in ob 18. uri Prireditev: Pozdrav pomladi -Baletna šola Stevens Baletna šola Stevens Info in prodaja kart na: www.stevensbalet.com Sobota, 20. 3. 2010 Gledališče Medvode, ob 19.30 Pomladni koncert GODBE MEDVODE Vstop prost! KD Godba Medvode Blagajna gledališča 01/361 26 54 031/264 677 od 15. do 18. ure blagajna@kud-medvode.si Četrtek, 18. 3. 2010 OŠ Pirniče Delavnica kreativnega poslovnega pisanja za odrasle AGL Creation, kreativno pisanje in svetovanje Predhodne prijave: mag. Andreja Gorše Lotrič 041/629 748 aglcreation@siol.net Torek, 23. 3. 2010 Knjižnica Medvode, ob 17. uri Pravljična urica za otroke od 4. leta dalje, ter kratka ustvarjalna delavnica Knjižnica Medvode Knjižnica Medvode 01/361 30 53 Četrtek, 25. 3. 2010 Gledališče Medvode, Ob 19.30 Komedija za materinski dan: ALMA AJKA Za IZVEN! KUD Medvode www.kud-medvode.si 01/361 26 54 031/264 677 Od 15. do 18. ure blagajna@kud-medvode.si Četrtek, 25. 3. 2010 OŠ Pirniče Delavnica kreativnega poslovnega pisanja za odrasle AGL Creation, kreativno pisanje in svetovanje Predhodne prijave: Mag. Andreja Gorše Lotrič 041/629 748 aglcreation@siol.net Četrtek, 25. 3. 2010 Kulturni dom Pirniče, ob 19.30 Dobrodelni koncert ob materinskem dnevu (sredstva za ureditev dvorane pod cerkvijo) Mladinska skupina Pirniče Luka Čakajne 041/973 224 lukacukajne@gmail.com Petek, 26. 3. 2010 Kulturni dom Pirniče, ob 20. uri PRIMORSKE ZDRAHE Komedija, Gostuje gledališka skupina iz Štandreža; za abonma OTH in IZVEN! OTH Pirniče Info in rezervacije: 041/776 736 031/352 772 Sobota, 27. 3. 2010 Kulturni dom Pirniče, ob 17. uri Jan Wilkovsky - Miloš Starbek: MEDVEDEK TRMOGLAVČEK Gledališka predstava za otroke Režija: Miloš Starbek Za otroški abonma Otehajček in izven! OTH Pirniče Info in rezervacije: 041/776 736 031/352 772 Torek, 30. 3. 2010 Knjižnica Medvode, ob 17. uri Pravljična urica za otroke od 4. leta dalje, ter kratka ustvarjalna delavnica Knjižnica Medvode Knjižnica Medvode 01/361 30 53 Sreda, 31. 3 .2010 Knjižnica Medvode, ob 19.30 Odprtje razstave - Fotografska razstava Borisa Primožiča Knjižnica Medvode Knjižnica Medvode 01/361 30 53 Vsi, ki želite najaviti prireditve in razne dogodke v koledarju prireditev, se lahko obrnete na informacijski center, ki deluje v sklopu turističnega biroja Medvode. Za redno številko Sotočja, ki izide vsak drugi petek v mesecu, je potrebno oddati objavo do 30. v mesecu na naslov: TURISTIČNI BIRO MEDVODE, Cesta ob Sori, PAVILJON 1, SI - 1215 Medvode, Tel.: 01 361 43 46, E-pošta: ti-biro@medvode.si, ali ticmedvode@tzm.si. SOTOČJE - 3 Občina Evropski denar pod vprašajem Projekt Gorki, prek katerega naj bi na povodju zgornje Save zgradili kanalizacijo, čistilne naprave in vodovod, je zaradi spremenjenih kriterijev okoljskega ministrstva pod velikim vprašajem. Kranj, Medvode - Na spremembo pravil o dodeljevanju kohezijskih sredstev za očiščenje porečij in morebitno izgubo projekta ministrstva za okolje in prostor so pred kratkim opozorili gorenjski župani. Za projekt Gorki, s katerim naj bi gradili primarne vodooskrbne in kanalizacijske vode ter čistilne naprave v osemnajstih občinah (razen gorenjskih občin sodelujejo še nekatere druge občine, med njimi tudi občina Medvode), naj bi enostavno zmanjkalo denarja. Z ministrstva so sicer poslali dopis, da so bila merila za pridobitev kohezijskega denarja jasno postavljena leta 2007, zato "Na območju Zgornje Save ter Kranjskega in Sorškega polja so se pripravljale investicije, ki so za občine pomembne, vendar ne izpolnjujejo meril in kriterijev za sofinanciranje iz kohezijskega sklada." O tem, da država na projekt Gorki vsaj v prihodnjih dveh letih resno ne računa, je jasno že ob pogledu v državni proračun - najprej zanj ni bilo namenjenega niti evra, po protestu (koalicijskih) poslancev pa je v njem postavka v vrednosti 100 tisoč evrov za vsako leto. Projekt je sicer skupaj vreden kar 120 milijonov evrov! 'NE' po več letih "Gorenjske projekte smo s pristojnimi ministrstvi več let usklajevali, podpisali dokumente o naboru projektov, v zadnjih mesecih pa izve- deli, da nekateri projekti ne bodo sofinancirani z denarjem EU. Neenakopravno je spreminjati pravila igre, ko državi zmanjkuje denarja," pravi podžupan Kranja Stane Štraus, kjer vodijo kar dva od treh podprojektov v sklopu projekta Gorki. Prvo vlogo so občine Radovljica, Bohinj, Jesenice in Žirovnica oddale julija lani, drugo občine Kranj, Medvode, Preddvor, Šenčur in Vodice konec decembra lani. Tretje vloge, po vrednosti največje investicije v čistilno napravo Kranj (35 milijonov evrov), sodelujoče občine še niso oddale. "Jedro problema je v različni interpretaciji enakih pogojev operativnega programa. Zanimivo je, da jo podaja ista oseba z okoljskega ministrstva," je ogorčen radovljiški župan Janko S. Stušek. Po programu naj bi vsako naselje, ki bi ga priključili na kanalizacijo in čistilno napravo, imelo vsaj dva tisoč prebivalcev. Tako jih, na primer, Kropa skupaj ima, če so med objekti le stometrske razlike, pa jih po razlagi uradnikov nima! "Država s spreminjanjem pogojev, o katerih smo se pogovarjali pet let, krati pravico do izrabe evropskega denarja, hkrati pa smo po njihovih navodilih že vložili veliko denarja za dokumente in pridobili denar za gradnjo sekundarnih vodov. Če ti vodi ne bodo priključeni na čistilno napravo, bomo morali Evropi vrniti denar," odločitve ministrstva ne razume Miro Kozelj, župan Šenčurja. Občine bodo bankrotirale Projekt Gorki je z denarjem EU (68 milijonov evrov), države in občin vreden kar 120 milijon evrov, kar bi bil v gospodarsko težkih časih lahko velik razvojni impulz za domača gradbena podjetja. Namesto razcveta pa bohinjski župan Franc Kramar napoveduje bankrot občin: "Mi smo omrežje že začeli graditi, pridobili evropski denar za sekundarne vode in se tudi zadolžili, vse vode pa naj bi s primarnimi pripeljali do čistilne naprave za 11 tisoč prebivalcev. Bomo morali sedaj denar vrniti?" Občine so le za pripravo dokumentov do sedaj prispevale dva milijona evrov, 18 milijonov pa so že porabili iz evropskih strukturnih skladov. Boštjan Bogataj Kaj naj bi bilo narejeno v občini Medvode? "V celoti smo pri pripravi projektov upoštevali navodila ministrstva, zato sodelujoče občine ne sprejemamo novih pravil igre, ki so bila postavljena minuto pred dvanajsto, po katerih naj bi imelo vsako obravnavano poselitveno območje več kot 2.500 populacijskih enot (približno toliko prebivalcev, op. a.). To naj bi bile t. i. aglomelioracijske enote, ki jih je Slovenija posredovala evropskim ustanovam. Teh naj bi bilo v Sloveniji 156. Do sedaj pa so nam tolmačili, da se do te številke lahko pride tudi z zlaganjem ali seštevanjem poselitvenih območij. Mi smo že vložili sredstva za projekte, najeli strokovne organizacije in menimo, da se nas na ta način želijo rešiti, saj država nima več zagotovljenih evropskih sredstev," pravi medvoški župan Stanislav Žagar. Zato so gorenjski župani zahtevali sestanek pri predsedniku vlade. Projekt odvajanja in čiščenja odpadnih vod na območju osrednje Gorenjske sešteva tri velike sisteme v Preddvoru, Vodicah in Smledniku. Slednji poteka tudi v občini Medvode, vlogo 17,5 milijona evrov (od tega za sistem Smlednik devet milijonov evrov) vrednega projekta pa so sodelujoče občine oddale lani decembra. Del projekta, ki bo grajen tudi v Smledniku (medvoški del), je vreden 3,6 milijona evrov, od česar naj bi investitorji iz kohezijskega sklada in državnega proračuna pridobili skupaj 2,7 milijona evrov. Razliko naj bi pokrili iz občinskega proračuna, graditi pa začeli pomladi prihodnje leto. Župan Žagar pravi, da je občina sicer sposobna veliko narediti tudi sama, predvsem pa s pomočjo dobro delujočega ljubljanskega holdinga, pa vendar: "Naša dolžnost je koristiti pomoč Evropske unije, če jo ta zagotavlja in jo Slovenija lahko koristi do leta 2013. Država in njene službe bi nam morale pomagati, ne pa da nas onemogočajo in spreminjajo pravila igre na zaključku." Občina Medvode je sprejela operativni program izgradnje kanalizacije in vodovoda po vsej občini na podlagi državnega operativnega programa in po navodilih Evropske unije. Operativni program je potrdil občinski svet. S pomočjo projekta Gorki bi lahko občina zgradila večji del kanalizacijskega in vodnega omrežja na levem bregu Save. Tako pa, kot kaže sedaj, je vprašljiv čas začetka gradnje in seveda tudi povsem nova finančna konstrukcija. Kje bo občina dobila nadomestni denar, pa Stanislav Žagar še ne ve, vsekakor pa pri prizadevanjih za pridobitev evropskih sredstev ne bodo odnehali. VRTEC MEDVODE VABI STARŠE PREDŠOLSKIH OTROK K VPISU OTROK V PROGRAME PREDŠOLSKE VZGOJE ZA ŠOLSKO LETO 2010/2011. Vpis bo potekal od 1. marca 2010 do 31. marca 2010. Obrazec vpisnega lista s prilogami lahko oddate po pošti ali na upravi Vrtca, Ostrovrharjeva ulica 2, Medvode, vsak dan od 8. do 14. ure, ob sredah do 16. ure. Obrazec za vpis lahko dobite na upravi vrtca ali na spletni strani Vrtca Medvode. Informacije na telefonski številki: 01/361 90 90 in 01/361 90 93. OBVESTILO Na podlagi prejetih poročil o preizkusu vode vam sporočamo, da zaradi varnosti zdravja uporabnikov ostane v veljavi stalen preventivni ukrep prekuhavanja pitne vode v pre-hrambne namene pri uporabi vode iz naslednjih vaških vodovodnih sistemov: VVS Belo-Ojstrica VVS Drnovec VVS Golo Brdo-Polana VVS Mamovec-Tehovec VVS Sora VVS Steška planina VVS Vaše VVS Žlebe-Jetrbenk VVS Žlebe-Seničica VVS Žlebe-Studenčice VABLJENI! Poročila so dostopna na spletni strani Občine Medvode. 4 - SOTOČJE Občina 99 Ne" betonskim mostovom na Sotočju V Civilni iniciativi Pirniče nasprotujejo načrtovani navezovalni cesti Jeprca-Stanežiče-Brod z mini obvoznico mimo Medvod, ki bo, kot poudarjajo, grobo posegla v medvoški prostor. Sp. Pirniče - O štiripasovnici proti Ljubljani je govora že vrsto let. Iz Direktorata za prostor, sektorja za državne prostorske akte, smo dobili odgovor, da je Državni prostorski načrt za navezovalno cesto Jeprca-Stanežiče-Brod trenutno v zaključni fazi priprave. Pridobljena je večina mnenj nosilcev urejanja prostora, potrebna so le še manjša usklajevanja, tako da sprejem uredbe na Vladi RS pričakujejo aprila letos. Prostorski načrt je torej skorajda pripravljen, v Civilni iniciativi Pirniče, ki je bila ustanovljena v začetku leta 2005, pa se zavzemajo za zamrznitev vseh postopkov za to načrtovano cesto in menijo, da je obdobje gospodarske krize pravo, da se vzame čas za premislek in se ga izkoristi za bolj modro načrtovanje in reševanje prometa v osrednjem slovenskem prostoru. Namen seznaniti širšo javnost Sklicali so posvetovanje na temo Betonski mostovi na Sotočju ali Zelena vrata glavnega mesta. Potekalo je 24. februarja, nanj pa so povabili predsednika Turistične zveze Medvode, predsednike osmih turističnih društev v občini in občinske svetnike. Na posvetovanju je bilo osemnajst ljudi, od tega vsega pet svetnikov, poleg predsednika Turistične zveze Medvode pa še predsednici dveh turističnih društev. "Namen posvetovanja je seznanitev širše javnosti z aktivnostmi Civilne iniciative Pirniče, ki je izoblikovala stališča do navezovalne ceste od Jeprce do Stanežič. Ta stališča so izjemno kritična. Nasprotujemo, da se ta cesta kadarkoli realizira na način, kot je sedaj predvideno. Osrednji slovenski prostor potrebuje veliko bolj kompleksno načrtovanje prometa, kot je bilo sedaj. Na predvideni trasi je veliko negativnih stvari. Gre za izjemno grob poseg v zeleni prostor. Medvode imenujemo zelena vrata glavnega mesta in ta zelena vrata bodo s to cesto trajno uničena. Na zelo majhnem prostoru naj bi bili zgrajeni trije mostovi čez Savo, od katerih bi bila dva ogromna," je povedal Drago Jemec, član Civilne iniciative Pirniče, katere koordinator je Janez Meglič, ki je vodil posvetovanje. Na njem so želeli pridobiti mnenja povabljenih in na tej osnovi nadaljevati z aktivnostmi. Potek načrtovane ceste je predstavil Marjan Zajc, prav tako član civilne iniciative, nato pa so svoje mnenje povedali še udeleženci posvetovanja. Predsednik Turistične zveze Medvode Jure Galičič je dejal: "Morebitni viadukt čez Sotočje bi povzročil določeno škodo turizmu, vsaj kar se vizualnega pogleda tiče. Mislim, da bi se dala najti boljša rešitev. Vendar pa tudi v primeru, če bo ta varianta z mini obvoznico mimo Medvod realizirana, bomo turisti našli izhod. Vse tiste storitve, ki so dobre, jih obvoznica ne prizadene. Dokaz za to so tudi Trojane, kjer ljudje po krofe skrenejo z avtoceste. Civilno iniciativo podpiram v tem smislu, da na glas povedo svoje mnenje in se zavzemajo za spremembo obstoječega sprejetega načrta. Mislim pa, da je vse to nekoliko prepozno. Ne- V civilni iniciativi Pirniče so sklicali posvetovanje na temo Betonski mostovi na Sotočju ali Zelena vrata glavnega mesta. kaj let nazaj bi se lahko bistveno več naredilo in morda sploh ne bi prišlo do te situacije. Poleg tega nikoli nobena varianta ne bo sprejemljiva za vse in verjetno bi se tudi na trasi Jeprca-Vodice našli ljudje, ki bi temu nasprotovali." Promet speljati mimo Medvod Člani civilne iniciativne namreč menijo, da bi bilo potrebno promet iz Škofje Loke in Kranja speljati mimo Medvod. "Glede na to, da je v pripravi projekt za cesto Vodice-Želodnik, bi bilo smiselno zgraditi povezavo Jeprca-Želod-nik, ki bi predstavljala zunanjo obvoznico Ljubljane," še pravijo. Glede na odgovore, ki smo jih dobili od pristojnih služb, pa cesta Jeprca-Vodice ni v načrtu. "V zvezi z načrtovanjem ceste Jeprca-Vodice na Ministrstvu za okolje in prostor ne vodimo nobenega postopka priprave Državnega prostorskega načrta, prav tako nismo dobili pobude ministrstva za promet za njeno načrtovanje," je odgovor Di- rektorata za prostor, sektorja za državne prostorske akte. V civilni iniciativi se torej zavzemajo za cesto, o kateri ne potekajo še prav nobeni postopki, medtem ko nasprotujejo cesti, za katero je postopek priprave Državnega prostorskega načrta v zaključni fazi priprave. Je pa res, da je tudi ta cesta v dodatnem programu gradnje avtocest in da denar in roki gradnje zanjo niso predvideni. Proti načrtovani štiripa-sovnici od Jeprce proti Ljubljani je tudi Med-voščan Matija Kavčič, ki je med drugim povedal: "Načrtovana cesta uničuje zelene površine in ustvarja betonsko džunglo. Njena gradnja ni potrebna in je škodljiva. Posodobiti pa bi bilo potrebno obstoječo infrastrukturo. Število vozil skozi Medvode se je po uvedbi vinjet in odprtju predora Šentvid močno zmanjšalo." Je pa bilo ob tem slišati, da zastoji v konicah še vedno so, da si ne gre zatiskati oči in da bo prometno problematiko potrebno urediti. Maja Bertoncelj Stališča CIP Pirniče glede problematike reševanja prometa z Gorenjskega v Ljubljano skozi Medvode - "Zelena vrata glavnega mesta": - Zamrzniti vse postopke za sedanjo, na državnem nivoju sprejeto varianto "Navezovalne ceste Jeprca-Stanežiče"; - Z ustreznimi postopki takoj izbrisati zaznambo zavarovanega območja, vpisano v zemljiško knjigo na podlagi Uredbe o začasnih ukrepih in lastnikom omogočiti uživati lastnino tako, da je zagotovljena njena gospodarska, socialna in ekološka funkcija; - Ohraniti obstoječo dvopasovno cesto, kakršna je, ter na njej izvršiti le določene izboljšave; - Najprej pripraviti in zgraditi t. i. 4. prometno os med Primorsko in Štajersko oz. na območju osrednje Slovenije od Škofje Loke do Vodic in naprej do Želodnika, kar bo imelo znaten vpliv na prometni tok skozi Medvode; - Če se kasneje vseeno pokaže realna potreba gradnje dodatne prometne povezave med Gorenjsko in Ljubljano, se mora obravnava umestitve take ceste v prostor že v idejni fazi načrtovanja izvajati z vključitvijo, sodelovanjem in upoštevanjem stališč širše zainteresirane (strokovne in laične) javnosti predvsem iz občine Medvode; - Izražajo podporo čimprejšnji rešitvi prometne problematike od Stanežič proti oz. mimo Ljubljane z rekonstrukcijo Celovške ceste in/ali nove prometne povezave Stanežiče-Brod-Ježica in naprej; - Pozivajo vse državne in lokalne oblastne ter strokovne institucije, da takoj pristopijo k razvoju in načrtovanju javne prometne infrastrukture. SOTOCJE - 5 Občina Temelji za delavnice Barke Sanje Društva Barka postajajo resničnost. Na Jeprci so sredi februarja začeli graditi temelje za nove delavnice, montažni objekt pa jim bo nemško podjetje Baufritz s kooperanti postavilo brezplačno. Odprtje predvidoma čez eno leto. Zbilje - Na parceli velikosti dva tisoč dvesto kvadratnih metrov ob regionalni cesti Jeprca-Žeje so sredi februarja zabrneli stroji. Začela se je gradnja delavnic Društva Barka. Gre za skupnost, v kateri živijo in delajo odrasle osebe z motnjo v duševnem razvoju in njihovi spremljevalci, večinoma prostovoljci. V Zbi-ljah imajo dve hiši, v katerih trenutno živi deset oseb. Še osem se jih v Zbilje dnevno vozi na delo. Delavnice imajo v treh objektih, v spodnjih prostorih obeh hiš, za mizarsko delavnico pa imajo prostore v najemu. Delavnice so premajhne, zato si že nekaj let želijo novih, večjih in na enem mestu. Želja se jim je začela uresničevati pred leti, ko so jim pomoč ponudili prijatelji iz mesta Memmingen v Nemčiji. Tamkajšnjo podjetje Baufritz, ki izdeluje ekološke montažne hiše, se je odločilo, da jim bo delavnice postavilo brezplačno. Podjetju Baufritz pomagajo kooperanti V Društvu Barka kot neprofitna humanitarna organizacija prejemajo omejena državna sredstva in so v veliki meri odvisni od prostovoljnih prispevkov in pomoči posameznikov in organizacij. To pomoč imajo tudi v domačem kraju. "Zelo smo hvaležni vsem, ki nam stojijo ob strani. Brez naših dobrotnikov se gradnja delavnic ne bi mogla začeti. Parcelo smo po ugodni ceni in pod ugodnimi plačilnimi pogoji dobili od Feliksa Jenka, pomoč so nam izkazali tudi na Občini Medvode in člani občinskega sveta. Parcela Na Jeprci gradijo delavnice Društva Barka. Odprtje načrtujejo za prihodnjo pomlad. je bila namreč v sklopu obrtne cone Jeprca, da pa so postopki hitreje stekli, je bila rešitev, da se parcela iz nje izloči, kar so svetniki tudi sprejeli," je povedal Klemen Kastelic, direktor Društva Barka in odgovoren za skupnost, ter dodal: "Naše sanje sedaj postajajo resničnost. Po eni strani kar težko verjamemo, po drugi strani pa smo v zadnjih petih letih veliko energije in časa vložili v pripravo prostora za dar, ki nam ga je namenilo nemško podjetje Baufritz. Že leta 2005 so pripravili idejni projekt arhitekturne rešitve objekta." Društvo Barka je z gradnjo temeljev začelo sredi februarja. "Že v prihodnjih dneh bodo začeli s postavitvijo montažnega objekta, tako da je bilo potrebno z gradnjo temelj- Pogled na nove delavnice je zaenkrat mogoč le na papirju, kmalu bo tudi v živo, saj bodo montažni objekt začeli postavljati še ta mesec. ne plošče kar pohiteti. Delavnice bodo postavili brezplačno s pomočjo okrog šestdesetih kooperantov, ki sodelujejo pri tem projektu. Ta zgodba je resnično nekaj posebnega, saj bodo delavci svoj delež prispevali s prostovoljnim delom, podjetja pa z materialom," pojasnjuje Kastelic. V pritličju delavnice, zgoraj pisarne Odprtje objekta načrtujejo prihodnje leto. Pritličje bo merilo štiristo kvadratnih metrov, v njem bosta dva večja prostora za delavnici, od tega bo ena okupacijska, druga pa mizarska, poleg tega pa še jedilnica, kuhinja in sanitarni prostori. Zgornje nadstropje bo na površini dvesto kvadratnih metrov, kjer bodo pisarne in dva manjša studia z možnostjo bivanja sprejetih oseb. Ob objektu je predviden tudi zelenjavni vrt. "Z novimi delavnicami ne gre za širitev dejavnosti, temveč za normalizacijo dela. Poleg tega bomo lahko v delavnice sprejeli vsaj še osem novih oseb. Delo pri nas je njihova služba in izdelki, ki jih naredijo, so zares lepi. Številni, ki pridejo k nam na obisk, so kar presenečeni, kaj vse znamo narediti. Prostor z jedilnico bo lahko služil tudi za druženje, za srečanja s prijatelji, občani Medvod, ki bi nas lahko na ta način še bolje spoznali," je za konec poudaril Kastelic. Maja Bertoncelj V spomin Cvetu Kobalu Ob nepričakovani smrti človeka, ki nam je bil na številnih področjih delovanja blizu, se zavemo človeške krhkosti in minljivosti. S pokojnim Cvetom Kobalom, sicer Ločanom, smo Medvoščani navezali tesnejše stike, ko se je z življenjsko družico Marijo preselil v Zbiljski gaj. S prihodom v novo okolje k Domu starejših občanov Medvode, je začutil, da prihaja v okolje, ki mu zaradi bližine rojstnega kraja ni tuje. Zaradi njegove osebnosti, ki se je odlikovala po pokončnosti, klenosti in človeški toplini, je kmalu po prihodu v našo občino navezal pristne stike s sosedi, člani OO ZZB in z Zgodovinskim društvom Medvode. Vsi tisti, ki nas je uvrščal med svoje prijatelje, somišljenike, smo mu popolnoma zaupali. Pokojni Cveto Kobal nam je nazorno pokazal na vrednote do zapuščine naših prednikov, njihovega trdega dela, na katerega se bodo lahko oprli tudi naši zanamci. Za vse to pa je en sam pogoj: ljubezen do lastnega naroda. Medvoščani smo mu lahko hvaležni, da smo v preteklosti s pomočjo njegovih sodelavcev, prijateljev, strokovnjakov zgodovinskih znanosti, prišli do dragocenih podatkov o prvobitnosti nekaterih naših naselij, ki mejijo z občino Škofja Loka. Ne moremo pa tudi mimo dejstev, da je prav Cveto Kobal nesebično pomagal Zgodovinskemu društvu Medvode, tako finančno kot moralno, posebno še pri izvedbi dokumentarnega filma Komandant Stane. Prijatelja, občana Cveta Kobala, žal ni več med nami. Ohranili ga bomo v trajnem spominu. Vladimir Bertoncelj, častni član zgodovinskega društva Medvode 6 - SOTOČJE Občina I Marca poteka vpis v vrtec Otroke vpisujejo v celodnevni program predšolske vzgoje. Ocenjujejo, da bo prostih mest nekaj več kot sto. Medvode - Ves mesec marec v Vrtcu Medvode poteka vpis otrok v programe predšolske vzgoje za šolsko leto 2010/2011. Razpisali so celodnevni program v vseh enotah vrtca. "Vpisujemo v celodnevne programe, za poldnevne nimamo prostora, niti kadra. Popoldanski program pa je bil nazadnje ponujen za šolsko leto 2008/09, vendar ni bilo zanimanja, tako da popoldanskega programa tudi letos ne razpisujemo," je pojasnila Romana Epih, ravnateljica Vrtca Medvode. Koliko bo prostih mest, je v tem trenutku še nemogoče napovedati, saj ni znano, koliko otrok, rojenih leta 2004, bo odšlo v šolo. Nekateri starši otrok, ki so bili rojeni proti koncu leta, so namreč zaprosili za prestavitev vstopa v šolo za eno leto. "Predvidevamo, da bo prostih 115 mest, dokončna številka pa v tem trenutku še ni znana. To pomeni, da bomo lahko na novo sprejeli približno toliko otrok kot lani," je še dejala Epihova, ki prav tako še ne Župan Stanislav Žagar je dejal, da so tako za nov vrtec v Pirničah kot tudi v Smledniku vložili dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja in da bodo poskušali denar za oba zagotoviti v rebalansu proračuna za leto 2010. Dodal je še, da upajo, da se bo gradnja obeh lahko začela letošnjo jesen. V Vrtcu Medvode bodo na novo najverjetneje lahko sprejeli nekaj več kot sto otrok. more reči, če bo to zadostovalo za sprejem vseh otrok ali pa bo prostora premalo. Kot smo že večkrat pisali, si v vrtcu želijo, da bi občina čim prej zgradila dva nova vrtca, in sicer v Pirničah in v Smledniku, ki sta v najslabšem stanju. Poleg tega je posledice na starih objektih pustila tudi zima in pred kratkim so potekala popravila na strehi vrtca v Smled- niku. Župan Stanislav Žagar je dejal, da so za oba vrtca vložili dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja in da bodo poskušali denar za oba zagotoviti v rebalansu proračuna za leto 2010. Dodal je še, da upajo, da se bo gradnja tako vrtca v Pirničah kot tudi v Smledniku lahko začela letošnjo jesen. Maja Bertoncelj Župan je že bil zaslišan Ekskurziji odbora za kmetijstvo in gozdarstvo pri medvoškem občinskem svetu na Irsko in v Španijo sta na sodišču, preiskava suma storitve petih kaznivih dejanj zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic pa poteka zoper župana Stanislava Žagarja. Medvode - Nadzorni odbor Občine Medvode je lani spomladi izdal končno poročilo v zvezi z nadzorom o zakonitosti in smotrnosti porabe denarja za namen strokovnega potovanja Odbora za kmetijstvo in gozdarstvo pri občinskem svetu v Španijo in na Irsko. Ugotovili so nepravilnosti in poročilo posredovali pristojnim službam. Iz občinskega proračuna je bilo v ta namen porabljenih dobrih 18 tisoč evrov. V zvezi z omenjenima strokovnima ekskurzijama je prijavi prejela tudi Komisija za preprečevanje korupcije (posredovana je bila s strani medvoške LDS, op. p.), kjer so ju proučili ter primer poslali Okrožnemu državnemu tožilstvu v Ljubljani in Sektorju kriminalistične policije. Iz Policijske uprave Ljubljana so potrdili, da so v zvezi z delom poslovanja občine Medvode kriminalisti vodili predkazenski postopek, o zbranih ugotovitvah pa marca lani obvestili pristojno tožilstvo. Iz Okrožnega državnega tožilstva v Ljubljani so nam posredovali uradno informacijo, da je bila v zvezi s tem zoper župana Medvod Stanislava Žagarja konec septembra lani zahtevana preiskava zaradi suma petih kaznivih dejanj zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic, in sicer pred preiskovalnim sodnikom Okrožnega sodišča v Ljubljani. "Zadeva je prišla na naše sodišče 26. oktobra. Razpisan je bil en narok, in sicer 29. januarja letos. Naroki so v tej fazi zaprti za javnost," so sporočili iz Okrožnega sodišča v Ljubljani. Župan Stanislav Žagar je potrdil, da je konec januarja bil pri preiskovalnem sodniku, zadevo pa komentiral: "Glede na to, da je bila pritožba dana, je preiskovalni sodnik uvedel zaslišanje. Podal sem mu vse podatke in z dokumenti negiral trditve tožilca, saj trdim, da so nekonsistentne in brez vsakršne podlage. Ekskurziji sta bili korektno izpeljani, saj sta imeli podlagi v občinskem proračunu, tako da se mi vse to ten-denciozno pisanje v medijih zdi smešno in predvolilno." V imenu medvoške LDS, iz vrst katere je na Nadzorni odbor prišla pobuda za nadzor omenjenih ekskurzij, pa je predsednica Alenka Žavbi Kunaver dejala: "V zvezi z ekskurzijami smo najprej naslovili vprašanje na dva pristojna državna organa, ki sta nam nepravilnosti potrdila. Ker na občini kljub našim opozorilom niso spremenili ničesar, smo o tem obvestili še Nadzorni odbor Občine Medvode in Komisijo za preprečevanje korupcije. Če beremo poročila Nadzornega odbora, je očitno, da se na občini dogajajo nepravilnosti, vendar v konkretnem primeru, ko gre za predka-zenski postopek, kazensko odgovornost župana lahko ugotovi le sodišče. Do takrat pa postopka ni mogoče komentirati." Dodala je še, da ekskurziji nista edini prijavi, ki so ju posredovali Komisiji za preprečevanje korupcije. "Sporna je tudi zakonitost in smotrnost porabe denarja za vzdrževanje lokalnih cest v občini Medvode," meni Žavbi Kunaverjeva. Maja Bertoncelj SOTOČJE - 7 Občina Raziskanih skoraj polovica kaznivih dejanj Na Policijski postaji Medvode so lani obravnavali 898 kaznivih dejanj. Raziskanost 48-odstotna. Medvode - Sredi januarja so na Policijski postaji Medvode zaključili poročilo za leto 2009, v katerem so zajeti podatki z območja, na katerem deluje PP Medvode, torej z občine Medvode in občine Vodice. Več o tem je v pogovoru povedal mag. Simon Slokan, komandir Policijske postaje Medvode. Kakšno je bilo leto 2009 v primerjavi z letom 2008? "V preteklem letu je bilo več kaznivih dejanj, višji je tudi odstotek raziskanosti le-teh. Vse pa gre v smeri pozitivnega dviga, v smeri izboljšanja občutka varnosti državljanov. Poleg tega so prej večja kazniva dejanja obravnavali policisti PP Ljubljana Šiška, sedaj jih obravnavamo sami. Realen porast števila kaznivih dejanj tako ni takšen, kot prikazuje statistika, temveč je število primerljivo s prejšnjimi leti. In kaj pravijo številke? Lani smo obravnavali 898 kaznivih dejanj, leto prej 493. Od tega je bilo lani raziskanih 435 kaznivih dejanj, leto prej 108. Raziskanost je torej nekaj več kot 48-odstotna. Ovadili smo 131 oseb, leto prej 65. Prevladujejo osebe starostne skupine od 21 do 30 let." Katerih kaznivih dejanj, glede na vrsto kriminalitete, je bilo storjenih največ? "Obravnavali smo 865 kaznivih dejanj splošne kriminalitete in triintrideset kaznivih dejanj gospodarske kriminalitete. Za dvanajst kaznivih dejanj so bili osumljenci mladoletniki. Obravnavali smo dve kaznivi dejanji hude telesne poškodbe, petnajst kaznivih dejanj lažje telesne poškodbe in devet drugih kaznivih dejanj. Lani smo obravnavali šestindvajset kaznivih dejanj zoper življenje in telo, leto prej pa sedem. Skupaj s sektorjem kriminalistične policije smo obravnavali tudi en spolni napad na osebo, mlajšo od petnajst let. Zadeva je bila uspešno preiskana." Kako je s kaznivimi dejanji zoper premoženje? "Gre za največji sklop. Obravnavali smo jih 568, od tega 42 kaznivih dejanj poškodovanja tuje stvari, 238 vlomov, tako v stanovanjske hiše kot v osebna vozila, šest drznih tatvin, šest kaznivih dejanj tatvine motornega vozila in 192 drugih tatvin. Obravnavali smo štiri rope in dve roparski tatvini. Pa tudi 18 kaznivih dejanj zatajitve, deset klasične goljufije, en požig in 44 drugih kaznivih dejanj. Raziskanost le-teh je bila 45,6-odstotna. Poudariti je potrebno, da smo uspešno preiskali vsa hujša kazniva dejanja, kot so ropi, roparske tatvine, goljufije, medtem ko je bila slabša raziskanost vlomov." V koliko primerih so bili kaznivih dejanj osumljeni mladoletniki? "Obravnavali smo dvanajst kaznivih dejanj, katerih storitve so bili osumljeni mladoletniki. En mladoletnik je storil kaznivo dejanje s povzročitvijo lažje telesne poškodbe, dve kaznivi Simon Slokan, komandir Policijske postaje Medvode dejanji sta bili neupravičene proizvodnje in prometa z nedovoljenimi drogami, obravnavali smo še eno tatvino, tri rope in pet drugih kaznivih dejanj." Omenili ste droge. Konec lanskega leta ste drogo zasegli kar dvakrat? "Lani smo obravnavali sedem kaznivih dejanj s področja prepovedanih drog. Ovadili smo štiri osumljence. Zasegli smo 1433,6 grama konoplje rastline in 0,3 grama benzodiaze-tina, kar gre na račun zaseženega kokaina. Res je, da smo proti koncu leta drogo zasegli kar dvakrat. 25. novembra smo odvzeli prostost mladoletnemu Medvoščanu, zaradi suma storjenega kaznivega dejanja s področja prometa s prepovedanimi drogami. Med postopkom smo mu zasegli okoli 80 g prepovedane droge rastline konoplje, ki je bila pakirana v manjše paketke. Zoper njega smo podali kazensko ovadbo na pristojno tožilstvo. Prostost smo 10. decembra odvzeli tudi 19-letniku iz Medvod, prav tako osumljenem kaznivega dejanja s področja proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami. Z zbiranjem obvestil smo ugotovili, da je osumljeni od avgusta do prijetja preprodajal prepovedano drogo. Med postopkom ob prijetju smo mu zasegli deset paketkov (okoli 14 gramov) prepovedane droge konoplja rastline. Med hišno preiskavo, ki je bila opravljena na podlagi odredbe sodišča, pa smo mu zasegli še nekaj gramov konoplja rastline, gotovino, razne pripomočke za gojenje konoplje (posode, luči,...) ter različ- no embalažo za pakiranje (manjše paketke, digitalno tehtnico,...). Tudi zoper njega smo na pristojno tožilstvo podali kazensko ovadbo." So droge velik problem v Medvodah? "Policisti ne opažamo povečanja števila tovrstnih kaznivih dejanj, posledica več odkritih prekrškov oziroma kaznivih dejanj v povezavi z drogami pa je povezana s strategijo dela na tem področju. Izvajamo tudi ustrezne operativne ukrepe in poostrene nadzore na krajih, za katere obstaja sum oziroma so razpoložljivi podatki, da se izvršujejo kršitve s tega področja. Sicer pa se odzovemo tudi na obvestila občanov o sumu preprodaje prepovedanih drog na določenem območju." Kako pa je na področju gospodarske kriminalitete? "Obravnavali smo jih 33, leto prej 41. Največ (21) je bilo poslovnih goljufij. Vse smo uspešno raziskali." Kaj je še razvidno iz letnega poročila? "Obravnavali smo še enajst primerov ponarejanja denarja, 30 primerov ogrožanja varnosti, eno povzročitev splošne nevarnosti. 29 smo jih uspešno preiskali." To so torej podatki s področja kaznivih dejanj. Kako pa je bilo na področju javnega reda in miru ter zagotavljanja splošne varnosti? "V letu 2009 smo obravnavali 218 kršitev, od tega 111 kršitev s področja zakona o javnem redu in miru in 107 drugih kršitev. Med slednjimi je bilo 31 kršitev po zakonu o tujcih, 22 o proizvodnji s prepovedanimi drogami, 11 po zakonu o prijavi prebivališča, pet po zakonu o osebnem varovanju, pet po zakonu o orožju, Novembra so odvzeli prostost mladoletnemu Medvoščanu, pri katerem so med postopkom zasegli okoli 80 g prepovedane droge rastline konoplje. / Foto: PU Ljubljana 8 - SOTOČJE devet po zakonu o zaščiti živali, sedem kršitev smo zaznali tudi s področja zakona o javnih zbiranjih. 136 kršiteljev je bilo moškega spola, 20 ženskega, najpogostejša populacija pa je starostna skupina od 25 do 34 let." Najpogostejše kršitve javnega reda in miru? "Najpogostejša kršitev s področja javnega reda in miru je nedostojno vedenje na javnem kraju (32), 19 je bilo primerov nasilja oziroma sporov v družini, 14 primerov spodbujanja pretepov in 18 drugih kršitev. Največ kršitev je še vedno na cesti, na ulicah, na drugem mestu so stanovanja." Kaj pa drugi dogodki? "Obravnavali smo jih več, in sicer pet požarov, dve delovni nesreči, tri samomore in pet iskanj pogrešanih oseb. Nudili smo štiri asistence upravičenim subjektom." Kako pa je bilo pri kršitvah s področja varnosti cestnega prometa? "V letu 2009 smo obravnavali 2338 kršitev s tega področja, leto prej 2515, kar pomeni za sedem odstotkov manj. Odredili smo 1496 preskusov alkoholiziranosti, leto prej 1802. 98 jih je bilo pozitivnih, leto prej 114. Devet preskusov je bilo odklonjenih. Odrejena sta bila tudi dva pregleda zaradi prepovedanih drog, od katerih je bil eden pozitiven, drugi pa negativen. Pridržanih je bilo 55 oseb, začasno je bilo odvzetih 73 vozniških dovoljenj, zaradi večkratnih kršitev smo zasegli šest motornih vozil." Koliko ste obravnavali prometnih nesreč? "118, od tega dve s smrtnim izidom, vzrok obeh je bila neprilagojena hitrost, 52 s telesnimi poškodbami in 64 z materialno škodo. Nesreč je bilo manj za 23,4 odstotka. Najpogostejša vzroka prometnih nesreč sta hitrost in nepravilna stran in smer vožnje. Kar okrog 16 odstotkov povzročiteljev prometnih nesreč je bila pod vplivom alkohola. Še bolj zaskrbljujoč podatek pa je, da je povprečni rezultat testa alkoholiziranosti več kot 1,53 grama na kilogram alkohola v krvi. Obravnavali smo tudi enajst prometnih nesreč s pobegom, od katerih sta bili dve s telesnimi poškodbami. Ena je še danes neraziskana." Izvajate tudi preventivne aktivnosti. Na čem bo poudarek letos? "V letu 2009 smo izvedli 47 preventivnih aktivnosti. Delamo na kvaliteti in ne na kvantiteti in v tej smeri bomo tudi nadaljevali. Na primer lani smo imeli predavanje za starostnike v domu starejših občanov, osnovnošolce na šolah smo seznanjali o možnostih zlorab na internetu ... Letos bomo zagotovo poudarek dali tudi na škodljivosti uporabe drog." Glavna problematika na območju Medvod po vaši oceni pa je ... "Velik poudarek bomo tudi v prihodnje namenili ugotavljanju alkohola čez dovoljeno mejo v cestnem prometu. Seveda se zavzemamo, da bi bilo na splošno kaznivih dejanj še manj. Medvode od ostalih primerljivih mest ne izstopajo po številu dogodkov, v katerih je posredovala policija. Naš cilj je zagotavljati varnostni servis občanom in s tem prispevati k občutku, da so Medvode varno mesto. Odzvali se bomo na vsako obvestilo in ukrepali v skladu z danimi zakonskimi pooblastili." Maja Bertoncelj Občina I Po zimi "zacvetele" ceste Za zimsko službo je tudi občina Medvode porabila več denarja, kot je bilo predvideno. Medvode - Letošnja zima je pokazala pravo podobo. Debela snežna odeja je razveselila predvsem ljubitelje zimskih radosti, malce manj navdušeni pa so bili vozniki, pa tudi delavci cestnih podjetij, ki so imeli veliko dela. Denarja za zimsko službo je šlo precej več kot na primer lansko zimo. Tako je bilo tudi v občini Medvode. "Glede na to, da smo se na podlagi prejšnjih let nekoliko razvadili, in ni bilo zim s tako intenzivnimi snežnimi padavinami, je za letošnje razmere zima hujša, kot je bilo to običajno. V ta namen smo porabili tudi precej več denarja, kot ga je bilo namenjenega z veljavnim proračunom. Za december smo januarja prejeli račun v znesku 96.911,67 evra, za mesec januar račun v znesku 225.400,16 evra, za mesec februar pa račun v znesku 113.938,75 evra," je povedal Gregor Lojevec, vodja Oddelka za gospodarske javne službe na Občini Medvode. Huda zima je posledice pustila tudi na cestah, denarja za sanacijo vseh pa ne bo dovolj, kar velja tako za državne ceste kot tudi za občinske. "Precej huda zima in intenzivno posipanje je pustilo posledice tudi na cestah, zato že pripravljamo načrt celovitih sanacij posameznih odsekov cest, ki so v najslabšem stanju. Ostali odseki pa bodo morali žal počakati na prihodnje leto," je še dejal Lojevec in naštel nekaj odsekov, ki so v najslabšem stanju: "V Žlebeh smo že lani sanirali nekaj odsekov in bomo s sanacijo nadaljevali v letu 2010, dva odseka sta na Jeprci, dva na Golem Brdu, dva v Zavrhu, eden na Topolu,...". Maja Bertoncelj, foto: Petra Arhar Huda zima in intenzivno posipanje sta pustila posledice tudi na cestah. Na sliki cesta v Žlebeh. PRIZNAN SLOVENSKI PROIZVAJALEC PVC STAVBNEGA POHIŠTVA ZASTOPNIK ZA GORENJSKO Oucal kakovost, udobje in zadovoljstvo... Po ugodnih cenah vam nudimo okna, vhodna vrata in notranja vrata priznanih slovenskih proizvajalcev. Montaža in demontaža je vključena v ponudbo. Vabimo vas, da nas obiščete v novo odprtem salonu nad trgovino Struževo 20,4000 Kranj in se prepričate o naši ponudbi. 5 S t S "I DODATNE INFORMACIJE: GSM: 031/73 87 86, www.dom3.si E-mall: dollnar.lgor@gmall.com, lgor.dollnar@dom3.sl Dom3 d.o.o. Moše30,1216 Smlednik PRODAJNO RAZSTAVNI SALON STAVBNEGA POHIŠTVA okna, vhodna vrata, notranja vrata.. Struževo 20, 4000 KRANJ SOTOČJE - 9 Oglas Komunala Kranj Spremljamo kakovost pitne vode Letno poročilo o kvaliteti pitne vode v občini Medvode za leto 2009 V občini Medvode upravljamo s petimi vodovodnimi sistemi. Naša glavna skrb je zagotoviti zadostno količino pitne vode, ki je ustrezne kvalitete. Izraz "ustrezna kvaliteta" pomeni, da pitna voda ustreza določilom veljavne zakonodaje s področja oskrbe s pitno vodo. Pitna voda ne sme vsebovati patogenih mikroorganizmov ter snovi v koncentracijah, ki same ali skupaj z drugimi snovmi lahko predstavljajo nevarnost za zdravje ljudi. Kakovost pitne vode ugotavljamo z odvzemom vode na različnih mestih v omrežju. Ti vzorci se v nadaljevanju laboratorijsko preskušajo. Vodovodni sistem Medvode Vodovodni sistem Medvode s pitno vodo oskrbuje 10.800 prebivalcev (kar predstavlja 2.500 priključkov) v naseljih Dol, Dragočajna, Goričane, Hraše, Ladja, Medvode, Moše, Rakovnik, Valburga, Verje, Vikrče, Smlednik, Sora, Spodnje in Zgornje Pirniče, Spodnja in Zgornja Senica, Zavrh in Zbilje. Vir pitne vode je podzemna voda, ki se napaja iz črpališč Svetje, Preska 2, Preska 3 in Zavrh. Črpališča Senica, Vikrče in Preska 1 služijo kot rezervni vodni viri. V letu 2009 je bilo za mikrobiološka preskušanja odvzetih šestinsedemdeset vzorcev pitne vode, medtem ko je bilo za fizikalno kemijska preskušanja odvzetih enajst vzorcev pitne vode. Laboratorijska preskušanja so pokazala, da so bili vsi odvzeti vzorci, glede na obseg opravljenih preskušanj, ustrezni. Vodovodni sistem Ojstrica-Belo Vodovodni sistem Ojstrica-Belo s pitno vodo oskrbuje 36 prebivalcev (kar predstavlja 19 priključkov) v naselju Belo. Vir pitne vode je podzemna voda, ki se napaja iz zajetja nad cesto ter zajetja pod cesto, ki služi kot rezervni vodni vir in se v letu 2009 ni vključil v sistem. KOMUNALA KFANJ d.o.o., UL. MIRKA VADNOVA 1, KFANJ Za mikrobiološka preskušanja je bilo odvzetih devet vzorcev pitne vode, medtem ko so bili za fizikalno kemijska preskušanja odvzeti trije vzorci pitne vode. Laboratorijska preskušanja so pokazala, da je bilo pet odvzetih vzorcev neustreznih. V velikem številu vzorcev pitne vode so prisotne bakterije fekalnega izvora, ki lahko predstavljajo nevarnost za zdravje ljudi. Ukrep obveznega prekuhavanja pitne vode še vedno velja. Vodovodni sistem Osolnik Vodovodni sistem Osolnik s pitno vodo oskrbuje 29 prebivalcev (kar predstavlja sedem priključkov) v naselju Osolnik. Vir pitne vode je podzemna voda, ki se napaja iz črpališča Osolnik. Za mikrobiološka preskušanja je bilo odvzetih deset vzorcev pitne vode, medtem ko so bili za fizikalno kemijska preskušanja odvzeti štirje vzorci pitne vode. Laboratorijska preskušanja so pokazala, da so bili vsi odvzeti vzorci, glede na obseg opravljenih preskušanj, ustrezni. Vodovodni sistem Studenčice Vodovodni sistem Studenčice s pitno vodo oskrbuje 31 prebivalcev (kar predstavlja 36 priključkov) v naselju Žlebe. Vir pitne vode je podzemna voda, ki se napaja iz črpališča Studenčice. Za mikrobiološka preskušanja sta bila odvzeta dva vzorca pitne vode, medtem ko je bil za fizikalno kemijska preskušanja odvzet en vzorec pitne vode. Laboratorijska preskušanja so pokazala, da so bili vsi odvzeti vzorci, glede na obseg opravljenih preskušanj, ustrezni. Vodovodni sistem Topol Vodovodni sistem Topol s pitno vodo oskrbuje 152 prebivalcev (kar predstavlja 81 priključkov) v naseljih Topol in Brezovica. Vir pitne vode je podzemna voda, ki se napaja iz zajetij Kozomer in Suša. Za mikrobiološka preskušanja je bilo odvzetih trinajst vzorcev pitne vode, medtem ko sta bila za fizikalno kemijska preskušanja odvzeta dva vzorca pitne vode. Laboratorijska preskušanja so pokazala, da so bili vsi odvzeti vzorci, glede na obseg opravljenih preskušanj, ustrezni. Ustrezen nadzor nad kakovostjo pitne vode iz rednih in rezervnih vodnih virov kot tudi iz omrežja vodovodnega sistema bomo zagotavljali tudi v prihodnje in se trudili, da boste še naprej uporabniki uporabljali zdravstveno ustrezno pitno vodo. Vabimo vas, da obiščete našo spletno stran www@komunala-kranj.si, kjer si letno poročilo o kakovosti pitne vode ogledate v celoti. Prav tako boste našli tudi podatke o trdoti vode. Poleg notranjega nadzora se nad kakovostjo vode opravlja oziroma izvaja tudi zunanji nadzor v okviru državnega monitoringa, ki ga Čistoje lepo. 10 - SOTOČJE Oglas, ljudje in dogodki zagotavlja Ministrstvo za zdravje. Nosilec monitoringa je Inštitut za varovanje zdravja, izvajalec je Zavod za zdravstveno varstvo Maribor, ki skupaj z območnimi zavodi za zdravstveno varstvo izvajajo program monitoringa za pitno vodo. Za ohranjanje kakovosti vode poskrbite tudi uporabniki, in sicer tako, da: • redno čistite mrežice na pipah. • vodo uporabljate na vseh pipah v stanovanju oziroma hiši. Vsako jutro pred uporabo stočite nekaj vode. Enako naredite, ko pridete iz službe, predvsem pa, ko se vrnete iz daljše odsotnosti. Pri novogradnjah oziroma obnovah cevi priporočamo, da, preden začnete uporabljati vodo, cevi razkužite. Bodite pozorni, ali delavci, ki obnavljajo vodovodne cevi, uporabljajo okolju in zdravju prijazna sredstva (druga sredstva namesto firneža). Ne pozabimo, da na kakovost pitne vode vpliva tako ravnanje z odpadki kot ravnanje z odpadnimi vodami. Divja odlagališča so velik potencialni onesnaževalec podtalnice, zlivanje odpadnih tekočin v kanalizacijo in vodotoke prav tako povzroča onesnaževanje pitne vode. V okolici objektov za zajem pitne vode je prepovedan vnos nevarnih snovi in gnojil v tla ter preoravanje travinja. Pomembno je tudi kako pogosto in na kakšen način greznice praznimo. Greznične gošče so zelo koncentriran odpadek, ki poleg dušikovih spojin lahko vsebuje še druge strupene in okolju nevarne snovi. Če greznične gošče odlagamo na kmetijske površine, tvegamo, da bodo te strupene snovi poniknile v podtalnico in se sprale v vodotoke in tako posredno ogrozile vire pitne vode. Ko pride do motene oskrbe s pitno vodo Včasih je zaradi okvar na javnem vodovodnem omrežju oziroma posegov na omrežju (kot so redno in izredno vzdrževanje, obnove, prevezave na omrežju) oskrba s pitno vodo motena. V primeru večjih okvar obvestimo Center za obveščanje in radijske postaje, obvestilo objavimo tudi na naši spletni strani. Zavedamo se, da je prekinjena oz. motena oskrba s pitno vodo za uporabnike zelo moteča, zato želimo sistem obveščanja nadgraditi s sistemom individualnega obveščanja. Tako smo spletni strani www@komunala-kranj.si dodali novo aplikacijo. Če želite, da vam obvestila o moteni oskrbi s pitno vodo sporočamo na vaš elektronski poštni naslov, izpolnite obrazec na naši spletni strani " Prijava na obvestila". Sistem še testiramo, zato se vam za morebitne napake iskreno opravičujemo in vas prosimo za razumevanje. Vaši predlogi in pripombe so dobrodošli na info@komunala-kranj.si. KOMUNALA KFANJ d.o.o., UL MIRKA VADNOVA 1, KRANJ Čisto je lepo. Zbor medvoških upokojencev Člani največjega društva upokojencev v občini, DU Medvode, so se zbrali na rednem letnem občnem zboru. Prišlo jih je kar 234. Medvode - Letni občni zbor Društva upokojencev Medvode je 27. februarja potekal v gostišču Bencak. DU Medvode je s 1228 člani, kolikor so jih imeli ob koncu leta, najštevilčnejše v občini. Na občni zbor jih je prišlo 234. Udeležili so se ga tudi medvoški župan Stanislav Žagar, Mateja Kožuh Novak, predsednica Zveze Društev upokojencev Slovenije in Anka Tominšek, predstavnica osrednje pokrajinske organizacije ZDUS Ljubljana. Poročilo o delu društva v letu 2009 je predstavila Marija Tome, ki je predsednica DU Medvode dobro leto: "Društvo je v letu 2009 izvajalo številne že ustaljene dejavnosti svojih članov, kot so šport in športne igre, pohodništ-vo in rekreacija, spoznavanje lepot narave, umetniških in kulturnih znamenitosti, ročna dela, slikanje, izobraževanje in druge. Dejavnosti med člani tkejo prijateljske vezi, dobrosrčnost in prijaznost, spoštovanje in medsebojno pomoč. Vsaka dejavnost ima vodjo, ki skrbi za uresničevanje programa dejavnosti ter spodbuja posameznika in skupino k sodelovanju ter uveljavljanju svojih zmožnosti." Zahvalila se je vsem, ki so s svojim delom prispevali k uresničitvi lepše podobe društva. Hkrati je pozvala člane, da se v kar največjem številu vključijo v aktivnosti, ki jih imajo. Predstavila je tudi predlog programa dela za letošnje leto, ki vključuje tudi nadaljnjo pripravo pogojev za izvajanje projekta "Dnevni center". To je največji projekt, ki so se ga lotili v društvu. Člani Društva upokojencev Medvode so se zbrali v velikem številu. Pozdravil jih je tudi župan Stanislav Žagar. "Projekt "Dnevni center" smo zasnovali leta 2008 in lani je bil izbran na javnem razpisu občine za sofinanciranje programov socialnih, zdravstvenih in humanitarnih dejavnosti. Glavni cilj projekta je omogočiti starostnikom, da preživijo del dneva v varnem in prijetnem okolju, v družbi in na dejaven način. S tem bi pripomogli, da se pri starostniku zmanjšuje občutek osamljenosti, ogroženosti ter lastne nemoči. Projekt je zamišljen razvojno, kar pomeni, da bo uresničevan postopoma, glede na možnosti in objektivne pogoje," je pojasnila Tometova. Idejo je z navdušenjem podprla tudi dr. Mateja Kožuh Novak, predsednica ZDUTS, in poudarila, da starejši potrebujejo dnevno ali vsaj tedensko pomoč, zato se je potrebno v društvih prizadevati za krepitev medsebojne pomoči in medgeneracijskega sodelovanja na vseh področjih življenja. Maja Bertoncelj, foto: Alojz Izlakar SOTOČJE - 11 I Ljudje in dogodki Smleški upokojenci z novim vodstvom Na občnem zboru je bil za predsednika Društva upokojencev Smlednik izvoljen Ivan Špenko iz Hraš. Smlednik - Društvo upokojencev Smlednik ima od letošnjega občnega zbora novo vodstvo. Za predsednika društva je bil izvoljen Ivan Špenko, za podpredsednico Ani Božič, tajnica je Marinka Šter, blagajničarka pa Francka Zorman. Izvolili so tudi upravni odbor, ki ga sestavljajo Julka Štilec, Slavi Medved, Francka Jenkole, Pepca Jakič, Ani Božič, Francka Zorman in Marinka Šter ter nadzorni odbor v sestavi Pavle Vovk, Štefka Vurušič in Franc Kne, ki je bil doslej predsednik društva. Društvo upokojencev Smlednik je združenje upokojencev na območju Smlednika, Valbur-ge, Hraš, Dragočajne in Moš, sprejmejo tudi upokojence z drugih območij. Ustanovljeno je bilo leta 1953, vanj pa je trenutno včlanjenih 257 članic in članov. Novi predsednik Ivan Špenko pravi, da bo novo vodstvo nadaljevalo z dosedanjimi aktivnostmi, področje delovanja pa želijo še razširiti: "Članice in člani društva se radi udeležujejo kolesarjenja in planinskih pohodov, ki je koristna in nenaporna oblika rekreacije. Članice društva imajo organiziran klekljarski tečaj in ob lanskem srečanju upokojencev Občine Medvode, ki je potekalo prav v organizaciji našega društva, so v VVZ Frana Milčinskega organizirale razstavo ročnih del. Bila je dobro obiskana in odzivi so bili zelo pozitivni. Nekaj članic obiskuje tudi telovad- bo. Vsako leto organiziramo enotedensko letovanje v Izoli ter dva izleta po Sloveniji ali tujini. Društvo je torej aktivno na različnih področjih, dejavnosti pa želimo še razširiti, predvsem na področju izobraževanja, pomoči starejšim in humanitarnih dejavnosti." Kot je še povedal, so zelo aktivne tudi pover-jenice društva, ki skrbijo za obveščenost član- stva, v božično-novoletnem času obiščejo starejše člane in jih obdarujejo, zadolžene pa so tudi za vpis novih upokojencev. "Naš cilj je v društvo pridobiti čim več upokojencev. Več kot nas je, lažje uresničujemo skupne interese," poudarja Špenko, za konec pa še dodaja, da so po novem dosegljivi tudi preko e-pošte: du.smlednik@gmail.com. Maja Bertoncelj Društvo upokojencev Smlednik je lani organiziralo srečanje upokojencev občine Medvode. V Medvodah odslej tudi Rdeči križ Predsednik Krajevnega odbora Rdečega križa Slovenije - Medvode je postal Dragan Djukic. Medvode - V Medvodah so 24. februarja ustanovili krajevni odbor Rdečega križa Slovenije. Na ustanovni seji je bila prisotna tudi Anita Caruso, sekretarka območnega združenja Rdečega križa Ljubljana, pod katerega spada tudi medvoški krajevni odbor. Sedem ustanovnih članov je za predsednika izvolilo Dragana Djukica, za tajnika Marinka Šikmana in za blagajničarko Zorico Milenkovsko. "Čas, v katerem živimo, ne prizanese nikomur. Zaradi krize in brezposelnosti se številni občani lahko znajdejo v težki situaciji v boju za golo preživetje. Ponavadi so ob takih dogodkih prikrajšani tudi šoloobvezni otroci. V našem okolju so tudi ostareli in oboleli, ki imajo majhne pokojnine in so osamljeni. V krajevnem odboru Rdečega križa Slovenije - Medvode smo prostovoljci in smo pripravljeni pomagati pomoči potrebnim," je povedal pobudnik ustanovitve in predsednik krajevnega odbora Dragan Djukic, ki je med drugim tudi občinski svetnik. Kot pravi, je njihova naloga čim prej ugotoviti, kdo vse je upravičen do pomoči, ki jo nudi Rdeči križ Slovenije. "Naredili bomo seznam in dostavili prehranske pakete, kasneje pa tudi finančno pomoč v okviru zmožnosti. Sodelovati želimo s socialno službo, zdravstvenim domom, društvom upokojencev, Karitasom in z vsemi, ki se bodo odzvali," je še dejal Djukic in povabil občanke in občane, ki so pripravljeni podpreti njihova prizadevanja, da se jim pridružijo (informacije 041/288 118). Krajevni odbor svojih prostorov nima. Djukic pojasnjuje, da bodo prehranske in druge pakete dobili direktno iz območnega združenja in jih po seznamu razdelili upravičencem na dom. Maja Bertoncelj NOVO ! NOVO ! KRUHKI IZ KRUŠNE PEČI ZA VSE OKUSE! NOVO ! ODPRTO pon.-pet. 9h - 22h nedelja 10h-20h GOSTILNICA IN PIZZERIA AROMA Gorenjska cesta 56, Medvode M: 031 388 555 VULKANIZERSTVO in NEGA VOZIL Gorenjska cesta 56 MEDVODE _ (nasproti zg.Petrola Medvode) montaža, centriranje, prodaja pnevmatik in platišč f AKCIJA od 15. 3. - 31. 3. 2010 pri menjavi 4 pnevmatik s centriranjem GRATIS AVT. ZUNANJE PRANJE VOZILA M: 031 70 70 00 12 - SOTOČJE ■ Ljudje in dogodki I Ledno plezanje na Ledinčku Ledinček so poimenovali deset metrov visok plezalni stolp v Medvodah, ki je obdan z ledom in privablja ljubitelje lednega plezanja. Drsališče jeseni. Medvode - Lani jeseni smo pisali, da je Zlato Plešnik skonstruiral deset metrov visok plezalni stolp, ki je od julija postavljen pri Športni dvorani Medvode. Sestavljen je iz štirih plezalnih sten, v katerih je moč plezati skozi vse leto. Stena je že nekaj tednov obdana z ledom in omogoča ledno plezanje. V stenah je hladilna instalacija, nameščen imajo hladilni agregat, tako da naj bi led zdržal še kar nekaj časa. Kot pravi Plešnik, gre za prvo tovrstno umetno ledeno plezalno steno na prostem na svetu. Plezalci, ki pridejo na Ledinčka, so navdušeni. Kot smo izvedeli, jih je največ z Gorenjskega in iz Ljubljane, nekaj tudi iz Medvod, dva sta prišla celo s Koroškega. Kot je dejal Pleš-nik, je plezanje v ledu kar zahtevno, tudi stene so se izkazale kot težke, tako da plezanje priporoča starejšim od štirinajst let. Ob našem obisku je bil v steni Jani Rutar iz Mavčič, ki je povedal: "Že prej sem plezal po ledu v slapovih, plezanje v umetni steni, obdani z ledom, pa je zame nekaj novega. Pridem nekje dvakrat na teden za okrog dve uri, kar je povsem dovolj. Plezam z užitkom in ne zato, da bi meril, v koliko časa bom na vrhu. Vsaka stran ima malce drugačno težavnost. Tale najbolj previsna je najtežja." Na stenah je bil led v povprečju debel od deset do petnajst centimetrov. "Ob prvem mrazu sem stene polival z vodo. Takrat namreč še nisem imel urejenega priklopa elektrike, tako da hladilni agregat še ni bil v funkciji. Sedaj so stene hlajene in led se tudi ob višjih temperaturah ozračja ne tali," je povedal Zlato Plešnik, tudi sam plezalec, v športnem društvu Freeapproved.com zadolžen za izobraževanje, ter dodal: "Sistem hlajenja sten se je izkazal kot dober, bi pa bilo potrebno narediti nekaj izboljšav, predvsem pri notranji instalaciji. Morda bom popravke naredil že na tem stolpu, zagotovo pa na vseh prihodnjih," je še dejal Plešnik. Stolp je med tednom odprt od 16. ure dalje, za plezanje ob sobotah in nedeljah pa je zaželena predhodna najava. Je pa ob stolpu predvideno tudi drsališče, na katerem bo predvidoma moč drsati od jeseni dalje. Maja Bertoncelj Stolp je vsakokrat malce drugačen, plezanje na njem pa rekreativcem predstavlja velik užitek. Razočarani nad udeležbo Medvode - V Preski je še vedno moč teči na smučeh. Kljub odjugi so proge, na katere so navozili nekaj umetnega snega, zdržale, v zadnjih dneh, ko so se temperature znova spustile pod ničlo, pa tudi pomrznile, tako da so pogoji odlični. V tamkajšnjem ŠD ŠRC Preska so v sodelovanju z Zavodom za šport in prireditve in Turistično zvezo prvi konec tedna v marcu organizirali Medvoške teke, rekreativno-turistično prireditev. Udeležba je bila slaba, saj je nastopilo manj kot deset tekačev. Pomerili so se na petkilometrski progi. V društvu se zavedajo, da je razlog v slabi promociji, poleg tega je bil termin nekoliko pozen. Še bolj razočarani pa so bili nad udeležbo na občinskem prvenstvu za osnovnošolce, ki je potekalo 5. marca. Udeležili so se ga njihovi člani, ki so jih o prvenstvu obvestili sami, in le še dva osnovnošolca, ki nista člana društva. "Komentar na to je lahko le negativen. Zelo sem razočaran. Šolam smo v društvu celo zimo nudili pogoje, jim brezplačno izposojali opremo, pa tudi našo pomoč. Kot sem slišal, je razlog v konfliktu med učitelji in občino. Ne glede na to, kdo ima prav, je žalostno, da so potem za tekmovanje prikrajšani otroci, pa tudi mi kot organizatorji, ki smo se trudili. Poleg tega občinsko prvenstvo ni bilo zanimivo niti za medije, niti za zavod za šport, od katerih nismo dobili niti medalj, da bi jih podelili najboljšim," je povedal Aleš Galof, predsednik ŠD ŠRC Preska Medvode. M. B. GG mali oglasi e-poJta: malioglasi@g-glas.si, telefon: 04 201 42 47 www.gorenjskiglas.s^> 9 URE IN NAKIT STORM ŠENTVID PRUŠNIKOVA 77 Telefon: 01 51 22 454 Delovni čas: 9. - 13. in 15. - 18. ure MEDVODE Pritličje blagovnega centra Telefon: 01 36 12 913 Delovni čas: 9. - 19. ure, sobota: 9. - 13. ure GROBELNIK SOTOČJE - 13 I Reportaža Norčavi konec tedna v Medvodah V Športni dvorani Medvode so tudi letos pripravili dvodnevno pustovanje. Na sobotnem pustnem plesu so za zabavo skrbeli skupina Calypso in Manca Špik s skupino. V nedeljo se je dogajanje začelo s tradicionalno občinsko pustno povorko in nadaljevalo s pustnim rajanjem z ansamblom Ober's Band in animacijskim programom za otroke. Domišljije ne zmanjka - nekaj se jih je "obleklo" kar v smledniško Kalvarijo in Na čelu nedeljske pustne povorke so bili tudi letos člani Godbe Medvode, sledile pa razglašeni so bili za najatraktivnejšo skupinsko masko. Foto: Peter Košenina so jim pustne šeme vseh vrst. Foto: Peter Košenina Med nedeljskim rajanjem so bili krofi zelo dobrodošli. Foto: Peter Košenina tedna. Na pustni torek so se predstavili še v Zbiljah. Foto: Matic Zorman 14 - SOTOČJE Pravljična ura ■ ■ ■ w ■ ■ v knjižnici V Knjižnici Medvode od oktobra do konca maja vsak torek poteka ura pravljic za najmlajše. Po pravljici sledi ustvarjalna delavnica. Marec v znamenju mam. ■ Ljudje in dogodki I Medvode - Torkove ure pravljic z začetkom ob 17. uri so v otroški igralnici v medvoški knjižnici stalnica in potekajo že vrsto let. Prav posebna ura pravljic je bila na pustni torek, ko se je Mišek Salomon preoblekel v pogumnega medvedka, se pridružil mačji družini in pred lakoto rešil vse mišje sorodnike v Podmačkovlju. Mi pa smo jih obiskali konec februarja, ko je uro pravljic vodila knjižničarka Tatjana Mavrič. Otroci so se posedli v krog, gospa Tatjana pa je začela pripovedovati. Tokrat je bila na vrsti slovenska legenda z naslovom Topli potok. "Pripovedujem skorajda izključno ljudske pravljice, preko katerih najmlajše seznanjam z našo zgodovino. V ljudskih pravljicah je skrita marsikatera modrost in vedenje mnogih generacij pred nami, modrost številnih glav. Poleg tega v ljudski pravljici ni vse lepo in z rožicami postlano. Razvidno je, kaj je dobro in kaj zlo. Otrokom tega ni potrebno razlagati, saj je to iz ljudskih pravljic moč razbrati," je izbor pojasnila Tatjana Mavric. Ure pravljic so dobro obiskane in pride tudi dvajset, trideset otrok različnih starosti, največ pa jih je starih od tri do šest let. "Najmlajšim so pravljične urice tudi namenjene. Moja želja pa je, da bi imeli dve skupini, tako da bi starejšim lahko pripovedovali že daljše, kompleksnejše pravljice. Namen pravljičnih ur je vzgoja za branje in za obisk knjižnice navdušiti čim več otrok. Poleg tega je govorjena beseda, kot na primer pripovedovanje pravljic, izredno dragocena," poudarja Mavričeva, ter dodaja, da ima pravljice zelo rada: "Pravljice v knjižnici pripovedujem že zelo dolgo. To sem resnično vzljubila in pripovedujem, še več pa jih berem, tudi doma. Katero pravljico bom povedala, izberem sama. Mora mi biti všeč, da jo sprejmem in osvojim, da imam odnos do nje. Trudim se izbrati pravljice, ki jih otroci še ne poznajo." Kot pravi, je ura pravljic za otroke poseben dogodek: "Veliko jih prihaja redno in več let. Na ure pravljic se navežejo. To je zanje dogodek, čeprav je preprosta stvar." Po pravljici sledi še ustvarjalna delavnica. Ob našem obisku so otroci na papirju z lepljenjem gumbkov izdelali rožo za mamico. "Vse moje pravljične zgodbe v marcu bodo o mamah, tudi današnja je bila. Marec je v znamenju mam," je še povedala Mavričeva. Maja Bertoncelj Tatjana Mavrič je ob našem obisku otrokom pripovedovala legendo z naslovom Topli Potok. Brezplačno članstvo za vse V Knjižnici Medvode potekajo številne prireditve. Poleg ur pravljic za otroke se trudijo dogajanje popestriti tudi za odrasle: s potopisnimi predavanji, literarnimi večeri in razstavami. Leto 2010 je v Knjižnico Medvode prineslo kar nekaj pomembnih sprememb. Bralci so se zagotovo razveselili brezplačnega članstva za vse, začeli pa so tudi z vzpostavitvijo samostojne podatkovne zbirke članov in na podlagi le-te s tiskanjem novih članskih izkaznic. 40 .TEDEN SLOVENSKE DRAME 20. MARCA DO 1. APRILA 2010 SOBOTA, 20. MARCA ob 20. uri Slovesno ODPRTJE 40. tedna slovenske drame v nadaljevanj Ivan Cankar (Blaise Pascal, Etienne de la Boetie, G. W. F. Hegel, Louis Althusser) HLAPCI / Komentirana izdaja (Anton Podbevšek Teater Novo mesto in Prešernovo gledališče Kranj) Nedelja, 21. marca ob 20. uri Svetlana Makarovič, KRIZANTEMA NA KLAVIRJU Slovensko mladinsko gledališče Ponedeljek, 22. marca, ob 18. uri v Kulturnem domu Predoslje Dušan Jovanovič, Janez Janša, SPOMENIK G (Maska Ljubljana in Mestno gledališče ljubljansko) ob 20. uri Evald Flisar, STRIC IZ AMERIKE (Theater im Keller (Gledališče v kleti), Gradec, Avstrija) Torek, 23. marca, ob 18. uri Saša Pavček, ARIJA Arts World Productions - Tristan Bates Theatre, London, Velika Britanija ob 20. uri Saša Pavček, ARIJA Hercegnovsko pozorište (Hercegnovsko gledališče), Črna gora Sreda, 24. marca, ob 18. uri v Kulturnem domu Predoslje ČEFURJI RAUS! (Dejmo stisnit teater, Gledališče Glej, Zavod No History) ob 20. uri Andrej E. Skubic, NESKONČNI ŠTETI DNEVI SNG Nova Gorica Četrtek, 25. marca, ob 18. uri v Kulturnem domu Predoslje Peter Rezman, SKOK IZ KOŽE Gledališče Glej, KD Integrali in Mestno gledališče ljubljansko ob 20. uri Dušan Jovanovič, ZNAMKE, NAKAR ŠE EMILIJA Gledališče Koper / Teatro Capodistria Petek, 26. marca ob 16. uri Mednarodna okrogla miza: Nacionalna dramatika v času globalizacije: mit ali realnost? v sodelovanju z Mednarodnim forumom dramatikov ITI (IPF ITI) Sobota, 27. marca, ob 20. uri Vinko Moderndorfer, LEP DAN ZA UMRET (Prešernovo gledališče Kranj) Nedelja, 28. marca ob 20. uri Neda Rusjan Bric, EDA - ZGODBA BRATOV RUSJAN Slovensko mladinsko gledališče in SNG Nova Gorica Ponedeljek, 29. marca od 10. do 16. ure DAN NOMINIRANCEV pogovori o besedilih, nominiranih za Grumovo nagrado v sodelovanju s PreGlejem Torek, 30. marca ob 20. uri Žanina Mirčevska, ART EXPORT (Slovensko stalno gledališče Trst / Teatro Stabile Sloveno) Sreda, 31. marca, ob 19.30 v SLG Celje Gregor Strniša, SAMOROG (Slovensko ljudsko gledališče Celje) ob 20. uri Kim Komljanec, SLOVENSKE KOBILE (Zavod ZOFKA in KUD France Prešeren) Četrtek, 1. apriia, ob 19.30 v SNG Drama Ljubljana Sebastijan Horvat, Andreja Kopač, Eva Nina Lampič POT V JAJCE (SNG Drama Ljubljana in SNG Nova Gorica) ob 20. uri Andrej Rozman Roza PASSION DE PRESHEREN (Rozinteater) Petek, 2. apriia, ob 14. uri OKROGLA MIZA: GRUMOVI NAGRAJENCI OD ZAČETKOV DO DANES v sodelovanju z Društvom kritikov in teatrologov Slovenije ob 20. uri SKLEPNA SLOVESNOST, podelitev nagrade Slavka Gruma, Šeligove nagrade in nagrade občinstva Dodatne informacije: www.pgk.si Vstopnice bodo na voljo od 6. marca 2010 dalje. SOTOČJE - 15 I Mladinska = ODPRTO ZA LITERARNI NATEČAJ... klubmcmedvode Spored za marec 10 / april / več na www.mcmedvode.si STALNI PROGRAM /// odprto vsak dan od 16.00 do 23.00 razen ob ponedeljkih in praznikih SREDA/10.03. 20.00 ČETRTEK/11.03. 20.00 PETK/12.03. 20.00 SOBOTA/13.03. 20.00 PONEDELJEK/15.03. 18.00 20.00 TOREK/16.03. 18.00 21.00 SREDA/17.03. 20.00 ČETRTEK/18.03. 20.00 PETEK/19.03. 21.00 SOBOTA/20.03. 20.00 PONEDELJEK/22.03. 18.00 TOREK/23.03. 21.00 SREDA/24.03. 14.00 20.00 ČETRTEK/25.03. 20.00 PETEK/26.03. 20.00 SOBOTA/27.03. 20.00 PONEDELJEK/29.03. 18.00 TOREK/30.03. 21.00 SREDA/31.03. 20.00 ČETRTEK/01.04. 20.00 PETEK/02.04. 20.00 SOBOTA/03.04. 20.00 PONEDELJEK/05.04. 18.00 TOREK/06.04. 21.00 ČETRTEK/08.04. 20.00 PETEK/09.04. 20.00 Razstava /// KARAKTERIZIRANJE, 2. KOLEKTIVNI LIKOVNI DOGODEK : koncept Peter Gaber Info centrala /// letaki, brezplačni (wireless) internet, dnevni časopis, zanimive revije... Kavarna /// kava Barcaffe prestige, čaji Ronnefeldt, krofi, sendviči, rogljički, brezplačen napitek Jedro... NAPOVEDNIK BRUŠENJE MOŽGANOV /// STATUT : Franc Cegnar VEČER Z GLASBENIM AMBIENTOM /// 4. : Peter Gaber JAM SESSION Z GOSTOM /// KLEMEN MARKELJ : Matej Sušnik VEČER Z LEVO EVO /// BALKAN 1. : Urška Djukič VADBA /// JOGA : Katja Mlakar, info (emina) 031 607 658 / (prostovoljni prispevki) GOSTOVANJE /// MIK2 MURSKA SOBOTA, OTVORITEV FOTOGRAFSKE RAZSTAVE /// IZGUBLJENA V OBLAKIH : Emina Djukič ŠOLA /// SLOVENSKA DOMAČA KUHINJA : Rok Vilar, prijave na 031 607 658 / (prostovoljni prispevki) VADBA /// NOGOMET : Damjan Štefančič IGRALNICA /// STRATEŠKA NAMIZNA IGRA GO (WEI-CHI) : Peter Gaber PREDSTAVITEV /// BOLLYWOOD : Plesna skupina Shakti (vstopnine ni) AKUSTIČNI KONCERT /// UROŠ BUH : (vstopnine ni) VEČER Z LEVO EVO /// BALKAN 2. : Urška Djukič VADBA /// JOGA : Katja Mlakar, info (emina) 031 607 658 / (prostovoljni prispevki) VADBA /// NOGOMET : Damjan Štefančič ŠOLA /// BOBNARSKA DELAVNICA : Klemen Markelj, prijave na 031 607 658 / (kotizacija 20 eur) intenzivna delavnica traja 6 ur DOKUMENTARC + DEBATA /// ANGAŽIRANO : Emina Djukič VODENJE PO RAZSTAVI /// KARAKTERIZIRANJE : Peter Gaber MULTI DOGODEK /// RE:ŠTART 3. ali JEDRO = ODPRTO (impro/jam, pizze, 3. koletivni umetniški projekt...) : Emina Djukič VEČER Z LEVO EVO /// BALKAN 3. : Urška Djukič VADBA /// JOGA : Katja Mlakar, info (emina) 031 607 658 / (prostovoljni prispevki) VADBA /// NOGOMET : Damjan Štefančič IGRALNICA /// STRATEŠKA NAMIZNA IGRA GO (WEI-CHI) : Peter Gaber ZVOČNA KOPEL /// GONG : Karlo Vizek (vstopnine ni) DISCO /// lolliPOP Night : BPM Group (vstopnina 3eur) VEČER Z LEVO EVO /// SLOVENCI 1. : Urška Djukič VADBA /// JOGA : Katja Mlakar, info (emina) 031 607 658 / (prostovoljni prispevki) VADBA /// NOGOMET : Damjan Štefančič VEČER Z GLASBENIM AMBIENTOM /// 5. : Peter Gaber JAM SESSION Z GOSTOM : Matej Sušnik Literarni natečaj /// NADALJUJ MISEL : = ODPRTO ... /// rok oddaje 31.03.10 /// več na www.mcmedvode.si MULTI DOGODEK III RE:ŠTART 3. ali JEDRO = ODPRTO Petek 26.03. ob 20ih V mladinskem centru si želimo, da bi klub Jedro začeli razumevati kot odprto platformo: delavnico, vadnico, učilnico, ustvarjalnico, atelje, dnevno sobo, kuhinjo, spalnico, zabušalnico itd., skratka prostor, kamor lahko zaidete kadarkoli, po naključju ali z namenom, samoiniciativno, na pobudo, z idejo ali brez nje... Multi dogodek JEDRO=ODPRTO organiziramo 1x mesečno, tokrat že tretjič. Gre za dogodek v katerem poskušamo združiti vse zgoraj našteto, povezati pristno klubsko atmosfero z ustvarjalnim vrenjem na večih nivojih, pomešati različne misli in ideje v nove zanimive celote. Vabljeni torej na impro ligo vs. jam session /// kuhno oz. kdo sestavi najboljšo pizzo /// tretji kolektivni likovni dogodek /// zaključevanje literarnega natečaja /// debato in veliko dobre volje! Več informacij o programu MC Medvode na www.mcmedvode.si! 16 - SOTOČJE Mladi Navdušili s projektom S'm Smlejc Smledniški učenci so si v nagrajenem turističnem projektu zamislili tridnevno prireditev S'm Smlejc, s katero bi popestrili dogajanje v kraju in privabili obiskovalce. Učencem turističnega krožka so pri predstavitvi na tržnici pomagali mentorica Andreja Kerč (povsem desno), predsednik TD Smlednik Doran Konjar (povsem levo) in Boštjan Luštrik s Turistične zveze Medvode (drugi z leve). Smlednik - Osnovna šola Simona Jenka Smlednik tudi v tem šolskem letu uspešno sodeluje na festivalu Turizmu pomaga lastna glava, ki ga organizira Turistična zveza Slovenije, tokrat pod geslom Moj kraj - moj ponos. Učenci turistične projekte z idejami o razvoju turizma v domačem kraju predstavljajo na turističnih tržnicah v večjih trgovskih centrih po Sloveniji. Na tržnici v Ljubljani so v začetku marca svoj projekt predstavili tudi učenci iz Smlednika, ki so osvojili kar tri zlata priznanja: za celotno nalogo in najlepšo stojnico, zlato priznanje pa so jim dodelili še obiskovalci. Ti so bili nedvomno navdušeni nad njihovo stojnico v obliki Smleškega gradu, iz katerega so štrleli kamni s posebnostmi Smlednika in okolice: labod, kapelica, podkev, znamka z upodobljeno smleško nošo, žogica za golf, graščino Lazarini je prikazoval črni polž lazar ... Omenjene posebnosti so bile obiskovalcem v veliko pomoč, ko so se v 'gradu' pomerili v kvizu o poznavanju Smednika in okolice. Kviz bi bil tudi vrhunec tridnevne prireditve S'm Smlejc, ki so si jo v sklopu projekta zamislili učenci turističnega krožka Valerija Že-bovec, Ana Zajc, Špela Zajc, Ana Potočnik, Žan Janhar, Žiga Jeraj, Jaka Ciprle in Simon Skok pod mentorstvom Andreje Kerč. Prireditev bi sooblikovali Krajevna skupnost Smlednik, društva, ki delujejo v kraju, in krajani. V treh dneh bi obiskovalcem predstavili naravne in kulturne znamenitosti, smleško nošo, Jahalni center Janhar, na Hraški mlaki bi ornitologi postavili opazovalnico za opazovanje ptic, pripravili bi delavnice za otroke, gledališke predstave, stojnice, na katerih bi vaški obrtniki in podjetniki razstavili svoje izdelke, smedniški gasilci bi izpeljali požarno vajo ... , na koncu pa bi s kvizom prišli do zmagovalca, ki bi ga razglasili za 'Ta najbolj brihtnega Smlejca'. "Ta prireditev bi zagotovo popestrila dogajanje v našem kraju in privabila precej obiskovalcev. Ti imajo v našem kraju marsikaj videti: razvaline Starega gradu, Hraško mlako, kjer je veliko ptic, Zbiljsko jezero, Kalvarijo ...," je dejal Žan Janhar. "S to prireditvijo bi naš kraj postal bolj prepoznan, krajani pa bi bili zaradi priprave dogodkov bolj povezani," je ugotavljala Valerija Žebovec. Učenci upajo, da bo prireditev čim prej zaživela. Morda jo bodo deloma uresničili že letos ob praznovanju 50-letnice Turističnega društva Smlednik, napoveduje mentorica Andreja Kerč, seveda pa je vse odvisno od pripravljenosti društev za sodelovanje. Prireditev S'm Smlejc so učenci oblikovali na osnovi izsledkov ankete, ki so jo novembra izvedli med prebivalci Smlednika, Valburge, Hraš, Dragočajne in Moš, da bi ugotovili, kako ti poznajo svoj kraj. "Ugotovili smo, da so krajani ponosni na svoj kraj in na njegovo lepoto, posebej so izpostavili Stari grad, Hraško mlako, pa tudi graščino Lazarini, čeprav so razočarani nad njeno žalostno podobo. Izrazili so tudi nezadovoljstvo zaradi slabih prometnih povezav," je povedala Kerčeva. Rezultat letošnjega turističnega projekta je tudi pesem o Smledniku in okoliških vaseh, ki so jo sestavili učenci, upajo pa, da bo postala turistična himna. Pri projektu so sicer pomagali še predsednik TD Smlednik Doran Konjar, vzgojiteljica Nataša Majetič in Boštjan Luštrik s Turistične zveze Medvode. Kerčeva se ob tej priložnosti kot mentorica turističnega krožka zahvaljuje vsem, ki so finančno in materialno pomagali pri izpeljavi projekta, še zlasti staršem sodelujočih otrok. Projekt S'm Smlejc bodo učenci znova predstavili 20. aprila v Mercator centru v Dravljah, kjer se bodo predstavili tudi ostali dobitniki zlatih priznanj iz vse Slovenije. Ana Hartman V Jedru so snemali animacije Medvode - Za pestre zimske počitnice so poskrbeli tudi v Jedru. "Z otroki smo, kot je navada zadnja leta, ustvarjali animacije. Gre za nekakšne risanke, otroci so se s pomočjo mentorjev spomnili zgodbe, karakterje, narisali in premikali so svoja bitja, skupaj smo jih fotografirali in spremenili v animacijo. To je bilo razburljivo tako za otroke kot tudi za nas, mentorje. Tokrat je bila tema ekologija, za katero se je izkazalo, da s pomočjo domišljije niti ni tako težka in depresivna, kot jo včasih dojemamo," je povedal vodja počitniških aktivnosti Peter Gaber in dodal, da so si dali duška tudi z gledanjem risank in filmov, igranjem raznih iger ... Aktivnosti se je udeleževalo nekaj več kot deset otrok. "Z odzivom smo še kar zadovoljni, vedeli pa smo, da bo pozimi udeležba manjša kot poleti," je še dejal Gaber. Na sliki: Otroci med snemanjem animacije, v kateri so sodelovali sami s premikanjem telesa. A. H. SOTOČJE - 17 I Mladi ■ Vozi nas bus v daljave Tako so šestošolci iz Preske poimenovali dobrodelno prireditev, s katero so zbirali denar za avtobusni prevoz v zimsko šolo v naravi. Medvode - Konec februarja je bila v kulturnem domu v Medvodah dobrodelna prireditev z naslovom Vozi nas bus v daljave, s katero so učenci dveh šestih razredov iz Preske zbirali denar za avtobusni prevoz v zimsko šolo v naravi na avstrijskem smučišču Weinebene. Na prireditvi, ki jo je vodil in s svojim nastopom popestril Sten Vilar, sicer tudi oče enega od šestošolcev, so učenci pokazali svoje talente. Predstavili so se s plesom, dramatizacijo skeča, recitacijami, igranjem inštrumentov in čaranjem. S prostovoljnimi prispevki in srečelovom so zbrali 448 evrov, donatorji pa so prispevali dodatnih 450 evrov. Skupaj so tako zbrali skoraj 900 evrov, kar bo predvidoma zadostovalo za avtobusni prevoz v šolo v naravi, od koder se je 31 učencev vrnilo pred tednom dni. Ideja za dobrodelno prireditev se je sicer porodila razredničarkama šestošolcev Vojki L. Pipan in Darinki Verovšek. "Šole v naravi so za starše precejšen finančni zalogaj in smo jih na ta način želeli vsaj malce razbremeniti. Starši so idejo sprejeli z navdušenjem in so bili resnično pripravljeni pomagati za skupno dobro. Dejansko so prevzeli večino organizacije," je poudarila Pipanova. Ana Hartman F m <■ i I Dobrodelno prireditev so učenci sklenili s skupinskim plesom Kengoru. Diskriminacija tudi v šoli Nekateri učenci so deležni posmeha zaradi oblačil in okolja, iz katerega izhajajo, so med drugim ugotavljali mladi parlamentarci na občinskem otroškem parlamentu. Medvode - Sejno dvorano občine Medvode so 10. februarja zavzeli učenci vseh štirih medvoških osnovnih šol, ki so na občinskem otroškem parlamentu razpravljali o stereotipih, diskriminaciji in rasizmu. Parlament je kot ponavadi koordiniral župan Stanislav Žagar, ki je s seboj prinesel slovar tujk, v katerem je poiskal definicijo vseh treh obravnavanih pojmov. V nadaljevanju se je razvila živahna razprava, ki je trajala več kot dve uri, kar je največ doslej. "Za življenje v skupnosti sta potrebna medsebojno spoštovanje in strpnost drug do drugega. Ugotovili smo, da je vsak od nas v sebi drugačen in da smo odvisni drug od drugega. Medsebojne nesporazume in napetosti je treba reševati po mirni poti, kar velja tako za odrasle kot tudi za otroke," je ugotavljala mentorica občinskega parlamenta Marjeta Jamnik z OŠ Medvode. Njena misel se je prepletala skozi celotno razpravo, v kateri so učenci ugotavljali predvsem, kako se stereotipi, diskriminacija in rasizem odražajo na šolah. "Dogaja se, da so nekateri izločeni iz družbe zaradi načina oblačenja, kar ni prav. Videz velikokrat vara, ljudi ne smemo soditi po njem," je razmišljal Žiga Mlinar, devetošolec z OŠ Medvode. Nesprejemljivo je tudi, da so nekateri deležni posmeha zaradi okolja, iz katerega izhajajo. "Do vseh je treba biti strpen," je poudaril Žiga in dodal, da so stereotipi globoko ukoreninjeni v družbi, zato jih bržkone nikoli ne bomo izkoreninili. Opozoril je še, da medijem ne smemo slepo zaupati, saj ti pogosto napihujejo stvari. "Znova se je pokazalo, da znajo mladi zelo dobro razmišljati s svojo glavo in da imajo včasih celo pametnejše misli od odraslih. Škoda je le, da na parlamentu ni bilo učencev iz vzgojnega-izobraževalnega zavoda v Smledniku, saj bi s svojimi izkušnjami zagotovo pomembno obogatili razpravo," je po parlamentu ugotavljala Jamnikova. Na občinskem parlamentu so določili tudi predstavnika, ki sta se udeležila regijskega parlamenta v Mengšu. To sta bila Anja Žavbi Kunaver z OŠ Simona Jenka Smlednik in Eva Gluhar z OŠ Preska. A. H. Nagrajeni na video natečaju eTwinning Preska - Osnovna šola Preska se uspešno vključuje v evropske eTwinning programe, ki preko spleta povezujejo že več kot 50 tisoč šol iz 32 evropskih držav. Na eTwinning natečaju za najboljši video je učiteljica Tatjana Gulič prejela eno od treh glavnih nagrad, najboljši trije izdelki pa so bili prikazani na odprtju konference eTwinning 2010 v Sevilli. Guličeva je v nagrajenem videu zbrala posnetke merjenja obsega Zemlje v posameznih državah, ki so nastali v sklopu lanskega eTwinning projekta. Ta čas OŠ Preska sodeluje v več tovrstnih projektih, trije potekajo na področju astronomije, podružnična šola Topol skupaj s škotsko šolo sodeluje v projektu o gozdu ... Programi eTwin-ninga so sicer del Comeniusa, programa EU za šole. Ob tem dodajmo še, da OŠ Preska skupaj s šestimi evropskimi šolami že pripravlja nov dvoletni Comeniusov projekt na področju naravoslovja, ki se bo v primeru pridobitve evropskega denarja začel z novim šolskim letom. A. H. Nagrajeni video prikazuje tudi učence iz Preske med merjenjem dolžine sence, ki jo ustvari palica. 18 - SOTOČJE -Mladi Petošolka s pisateljsko žilico Na literarnem natečaju Gradim svet iz besed je najboljšo zgodbo med petošolci napisala Tina Malenšek iz Osnovne šole Preska. Tinina zgodba je objavljena v posebni knjigi zmagovalnih zgodb. Preska - "Trudila sem se, da bi bila moja zgodba čim bolj zabavna in smešna," pravi Tina Malenšek, učenka OŠ Preska, ki je z zgodbo Dogodivščine Simona in Mojce med petošolci zmagala na literarnem natečaju Založbe Rokus Klett Gradim svet iz besed. Na ta uspeh je lahko zelo ponosna, saj je na natečaj prispelo skoraj osem tisoč osnovnošolskih besedil. Ustvarjalnost mladih nadobudnežev je presegla pričakovanja strokovne komisije, ki je imela težko nalogo pri izboru najboljših zgodb. "Učenci so imeli na voljo devet slik, ki so jih morali razporediti v smiselno zgodbo. Na natečaj smo poslali tri zgodbe," se spominja Tinina razredničarka Bojana Kržič. Uspeha svoje učenke je bila zelo vesela. "Tina zelo dobro piše, ustvarjalna je tudi na drugih področjih, je zelo vestna in skrbna," jo je pohvalila. Zgodba je osredotočena na osnovnošolca Simona in Mojco. Simon po selitvi z vasi v mesto zelo pogreša travnike in gozdove. Kmalu se spoprijatelji z Mojco. V domu za ostarele skupaj obiskujeta njenega oslabelega dedka, ob tem pa se čudita, zakaj so starostniki tako zaspani, in to vedno, ko dela sestra Vilma. Ugotovila sta, da jim je ta dajala preveč uspaval, da je nato lahko v miru gledala nadaljevanke. Tina med drugim opisuje tudi, kaj vse sta glavna junaka ušpičila Mojčini teti. Simon se nazadnje le privadi na življenje v mestu, saj je veliko časa preživel pri Mojci, kjer so imeli velik vrt, zelo všeč pa mu je bil tudi na novo zasajen mestni trg, ki ga je občina uredila na prošnjo Mojčinega dedka. Tinino zgodbo je založba skupaj z drugimi petimi najboljšimi zgodbami objavila v posebni knjigi. Petošolka iz Preske se je skupaj z mento- rico minuli torek udeležila sklepne prireditve natečaja s podelitvijo nagrad v prostorih RTV Slovenija, in sicer v studiu, kjer snemajo med mladimi priljubljeno oddajo Male sive celice. Za enajstletno Tino je bil to prvi obisk nacionalne televizije, zato se ga je zelo veselila. Učence je čakalo tudi srečanje s priznano slovensko pisateljico, pesnico in dramatičarko Jano Kolarič. Tina namerava tudi v prihodnje sodelovati na literarnih natečajih. Sama najraje prebira napete kriminalke in grozljivke. Rada ima glasbo, v glasbeni šoli igra kitaro. Uživa tudi v različnih športih, zelo rada obiskuje badminton krožek. Ana Hartman V Sori bodo spuščali zmaje miru Sora - Podružnična šola v Sori se bo 19. marca pridružila projektu Zmaji miru (Talking kites), ki poteka po vsem svetu, pripravlja pa ga mednarodna organizacija iE-arn. Učenci bodo izdelali papirnate zmaje, na katere bodo napisali lepe misli z izrazi prijateljstva, enakopravnosti med spoli in rasami ..., naredili pa bodo tudi velikega zmaja, ki ga bodo poslali na mednarodno srečanje v Kanado. A. H. Plesni mozaik Medvode - V Kulturnem domu Medvode je 3. marca potekala območna revija plesnih skupin iz okolice Ljubljane z naslovom Plesni mozaik. Predstavilo se je petnajst skupin, tudi nekaj domačih. Plesno popoldne so odprle članice mažoretne in twirling skupine iz Horjula, nadaljevale učenke OŠ Preserje, OŠ Brezovica pri Ljubljani, prva domača točka pa je bila v izvedbi Tine in Urške iz ŠD Latino, ki sta se predstavili s plesno miniaturo Belo črno. Sledile so Čebelce, OŠ Brezovica pri Ljubljani, pa Zvončici (dve Špeli), ŠD Latino, ki je nadaljeval še s plesno miniaturo Fever. Kot osme so se predstavile učenke OŠ Janka Modra iz Dola pri Ljubljani, Lia Tomat iz ŠD Latino je zaplesala plesno miniaturo Wire to wire, nastope ŠD Latino pa je zaključila Zimska mavrica. V nadaljevanju sta se predstavili še dve skupini KD Qulenium iz Kranja, Društvo Panorama z Dobrove, za konec pa so gledalci videli dve medvoški točki: najprej Feniksbaleta KUD Medvode in njihov Ragtime, nato pa še Društva Barka Zbilje, ki so se predstavili s plesno miniaturo Skupina uličnih artistov: (od)pisani. Program je povezoval Jure Galičič, prireditev pa strokovno spremljal Igor Sviderski. M. B., foto: Peter Košenina Zimska mavrica Športnega društva Latino je bila na odru najbolj barvita. loncihI 5SS& potopisna d°l9Iaveč*ot \n zap,sa ÎS5S- dotwetj»-lanugo RJ * uporab ,29 50 EUR- Cena*^06^' Gorenjski Glas SOTOČJE - 19 Vrt Prva dela na vrtu Mesec marec je predvsem primeren za čiščenje in obrezovanje rastlin. Marca je na vrtu že živahno. Čeprav se ponekod še lahko najde kakšna krpa snega, so dnevi že daljši in bolj topli, zaradi česar nas vsak sončni žarek zvabi na prosto. Na vrtu se v tem času najde kar precej dela. Marec je predvsem primeren za čiščenje in obrezovanje rastlin. V okrasnem vrtu očistimo trajnice gnilih in pomrznjenih delov. Okrasne trave porežemo malo nad tlemi. To storimo tudi z drugimi rastlinami, ki jim pozimi odmrejo nadzemni deli. Pol zimzelene trajnice le obrežemo, da ohranimo kompaktno rast. Sedaj je tudi čas, da trajnice presadimo, ali pa posadimo nove. Če rastlin nismo pognojili že v jeseni, je sedaj pravi čas, da to storimo. Marca očistimo tudi trato. Pregrabimo jo z železnimi grabljami. V dežju ali tik pred njim po trati raztrosimo gnojilo za trato. Ko se travna ruša osuši, jo lahko mulči-mo in prezračimo. Na predelih, kjer je trata redka, jo dosejemo. Poleg čiščenja je sedaj tudi čas za obrezovanje. Obrezovanja bo zagotovo največ v sadovnjaku. Poleg drevja se sedaj obrezujejo tudi vrtnice, metuljnike, hortenzije, ruj, jagodičevje in ostale grmovnice. Obreže-mo tudi plezalke (srobote, glicinije, jasminove trobe ...). Na zelenjavnem vrtu lahko, če so tla dovolj osušena, že sejemo grah, bob, motovi-lec, špinačo in sadimo čebulček. V zabojčke v rastlinjakih in na okenskih policah sejemo ob- Na okenskih policah in loncih osvežimo jesenske zasaditve. čutljivejšo zelenjavo, ki jo bomo kasneje presadili na vrt. Prav tako v toplih kleteh sedaj že nakaljujemo krompir. Na okenskih policah in loncih osvežimo jesenske zasaditve. Okrasno zelje in ostale rastline, ki niso preživele zime, zamenjajmo s primulami, ciklamami in ostalimi spomladanskimi cvetlicami ter tako prikličemo pomlad v naš dom. Rok Kogovšek 20 - SOTOČJE Oglasi I Oblikovanje telesa in odpravljanje celulita Celulit, ki degenerira vezivno tkivo, ni bolezen, ampak zelo pogosto fiziološko stanje, ki prizadene kar 90 odstotkov vseh žensk. Njegova težavnost je povezana z dvema dejstvoma: ni estetski in težko ga odpravimo. Pojavlja se na vseh delih telesa, kjer se nalaga maščoba, vendar ni neposredno povezan z debelostjo. Imajo ga številne vitke ženske in le redki debeli moški, pri čemer gre za razliko med učinki ženskih in moških hormonov na gradnjo in presnovo OKčzmetidfhi center ti erneJa tkiv. Skoraj zagotovo osnovno nagnjenost k celulitu prinesemo s seboj na svet, od našega načina življenja pa je odvisno, v kolikšni meri se bo razvil. Odpravljanja celulita se danes lotevamo na številne načine. Odločitev med vsemi terapijami, ki jih ponuja trg, je težka. Ob tem pa gre upoštevati dve sicer neprijetni resnici: • da se številnim neinvazivnim posegom sicer pripisuje izboljševanje sta- Kozmetični center s pedikuro Jerneja Jerneja Bernik s.p. Spodnji trg 2a 4220 Škofja Loka Telefon: 04 512 25 96 www.kozmetika-jerneja.si SALON, KI GA PRIPOROČA SVETOVNA KOZMETIČNA ORGANIZACIJA CIDESCO nja, a le redke so podprte z znanstvenimi študijami; • da so intenzivni posegi praviloma učinkoviti, a pogosto povezani z resnimi stranskimi učinki. Zato je dobrodošla novost Syneronov sistem, ki izkorišča sinergične učinke bipolarne radiofrekvence, infrardečega sevanja, masaže in vleke s pomočjo vakuuma. Kljub temu da je poseg neinva-ziven, učinek prodre globoko v podkožno maščobno tkivo, kjer sproži spremembe v presnovi. Njegova učinkovitost je klinično dokazana in študije so objavljene v priznanih medicinskih revijah, njegovo uporabo pa je odobrila tudi FDA (Ameriška agencija za nadzor nad zdravili in hranili). Postopek lahko izvajamo na stegnih, zadnjici, spodnjem delu trebuha, rokah in podbradku. Število tretmajev je odvisno od posameznika. Rezultati so običajno vidni po treh do šestih tretmajih, po desetih tretmajih pa so učinki odlični. Jerneja Bernik, mojstrica kozmetične nege CIDESCO V priročniku so predstavljene vse , gorenjske občine v \ samostojnih Pog avi - , Besedila in fotograf , podrobno predstavijo zgodovino krajev znamenitosti in druge Zanimivost, Vodni ,e izšel v sedmih jezikih (angleški, nemški, italijanski, francoski, španski in ruski). 1 1..... '^-oo— ^^ Cena za naro ne@g-g\as.si aU na Gorenjskem g Gorenjski Glas V mrzlih dneh se nič ne prileže bolj kot crkljanje pod toplo, pisano odejo. Ogrejte srce vaši najdražji ali najdražjemu s toplo in mehko odejo po akcijski ceni: 25 evrov + poštnina Odeja je iz mešanice bombaža in akrila, v velikosti 150x200 cm. Prevzem odeje priporočamo na Gorenjskem glasu, Bleiweisova cesta 4 v Kranju (nasproti glavne avtobusne postaje). Na vašo željo vam jo pošljemo tudi po pošti. Gorenjski Glas Za vas beležimo čas SOTOČJE - 21 I Ljudje in dogodki Prek odpovedi do velike noči V medvoški občini je pet rimskokatoliških župnij, ki se vsaka po svoje pripravljajo na veliko noč, največji krščanski praznik. Na tiho nedeljo se zberejo verniki iz župnij šentviške dekanije k molitvi križevega pota na poti proti cerkvi sv. Marjete v Žlebeh. Postni čas se je prevesil v drugo polovico in v vseh petih katoliških župnijah: Sv. Katarini, Sori, Preski, Pirničah in Smledniku se kot vsako leto pripravljajo na veliko noč. "Postne vaje so zelo koristni pripomočki za našo duhovno rast. Ne zanemarimo časa milosti, ki nam je s postnim časom darovan," je med drugim napisal smledniški župnik Tomaž Nagode v župnijskih oznanilih za drugo postno nedeljo. In kaj vsebujejo postne vaje? Na začetku za pepelni-co strogi post, ko naj bi se vsak odrasel kristjan od osemnajstega do začetega šestdesetega leta le enkrat na dan najedel in zdržal mesnih jedi. Zdržek od mesnih jedi je v postu zapovedan tudi vsak petek, na veliki petek pa spet velja strogi post. Križev pot Značilnost postnih petkov je tudi molitev kri-ževega pota: v nekaterih župnijah pred mašo, v drugih po njej. V Smledniku je križev pot zadnjih nekaj let tudi ob petkih na Kalvariji, in to z baklami, če le vreme to dopušča. Križev pot molijo tudi ob nedeljah, ponekod popoldne, drugod, na primer na Katarini, pa po maši. V Preski molijo nedeljski križev pot v cerkvi na Golem Brdu, v Smledniku pa seveda na Kalvariji. Molitev pripravi vsakič druga skupina izmed tistih, ki delujejo v župniji: zakonska skupina, pevski zbor, animatorji, župnijski svet, pripravniki na birmo ... Po končani molitvi procesija v bolj neformalni obliki krene naprej proti vrhu Starega grada in nekateri posedijo v družbi sorodnikov ali prijateljev, drugi se podajo še naprej proti cerkvi sv. Tilna nad Repnjami ali pa se vrnejo nazaj v dolino po trim-stezi. Po svoje je zanimiva tudi pirniška župnija, saj ima križev pot ob petkih in sobotah po večerni maši, ker ima v Sp. Pirničah in v Zg. Pirničah enakovredni župnijski cerkvi: ob petkih po maši je molitev križevega pota v Spodnjih, ob sobotah pa v Zg. Pirničah. V Sori molijo križev pot ob nedeljah, in sicer vsako nedeljo v drugi podružnični cerkvi, saj jih imajo ravno prav, nazadnje vsako leto na Osolniku. Marsikdo to priložnost izkoristi in poroma na podružnico peš. Posebno doživetje pa predstavlja molitev križevega pota, pri kateri se zbere vsa šentviška dekanija na tiho nedeljo in ga molijo na poti proti cerkvi sv. Marjete v Žlebeh. Ker se le redko zgodi, da bi bilo slabo vreme - takrat ga molijo kar v preški cerkvi - marsikdo to izkoristi tudi za spomladanski izlet v naravo. Predavanja, priprave na praznovanje Župnije pripravljajo tudi predavanja o duhovnih temah ali pa povabijo govornika, da nagovori vernike s pridigo med mašo. Tako imajo v Smledniku, in sicer pride vsak torek v postnem času duhovnik, letos je to voditelj referata za versko izobraževanje odraslih Rudi Koncilija, in pridiga na temo duhovništva, saj je letos leto duhovnikov. Govori vsakokrat o drugem vidiku duhovništva: o njegovem položaju med verniki na splošno, duhovnik kot spovednik, učitelj molitve, duhovnik in mladi, pomočnik v stiski in v trpljenju. V Preski pa so se odločili za predavanja po maši, tudi na temo duhovništva. Predavanja so pripravili za tri postne petke. Prvi je govoril duhovnik Primož Krečič, in sicer na temo Evharistija - srce občestva, kot druga je Marjeta Žebovec govorila o duhovnikih kot nosilcih slovenske kulture, v petek, 12. marca, ob 19. uri pa bodo duhovniki, ki izhajajo iz preške župnije, pričevali na temo modernosti in aktualnosti duhovniškega poklica. Cvetna nedelja pomeni začetek velikega tedna, ki se konča z veliko soboto, dnevom, ko je po župnijah celodnevno češčenje Kristusa v grobu. Na cvetno nedeljo se spominjamo Kristusovega slovesnega vhoda v Jeruzalem, ko so ga vsi pozdravljali in mu metali zelenje na pot. Zato je v cerkvah na to nedeljo blagoslov zelenja: oljčnih vejic in butaric. Oljčne vejice priskrbijo Primorci - že leta verni po drugih pokrajinah z darovi za oljčne vejice pomagajo graditi in vzdrževati primorske cerkve. V butaricah mora biti sedem vrst lesa. V velikem tednu se okrepijo tudi zunanje dejavnosti v zvezi s praznovanjem svetega tridnevja (veliki četrtek, petek in sobota) in velike noči, tako doma kot v cerkvi. Pospravljanje, nakupovanje naj bi bili opravljeni do velikega petka, na veliko soboto pa je že navsezgodaj zjutraj blagoslov ognja, ki spominja tudi na tradicijo, ko na veliki petek zaradi posta sploh niso kurili, ampak so na veliko soboto slovesno začeli priprave na praznovanje s tem, da so zakurili v peči in na ognjišču. Tam so pripravili tudi jedila za velikonočni blagoslov, da so lahko po procesiji in vstajenjski maši slovesno zajtrkovali. Procesija Za lepo praznovanje je treba pripraviti tudi bandera - vsaka podružnica ima svoje. Po tradiciji bandera med velikonočno procesijo nosijo mladi fantje, ki morajo biti dovolj močni in spretni, da jim bandero ne pade. V kratki zgodbi Mlaji je Janez Jalen takole opozoril na pomen nošenja bandera: "Zaskrbelo ga je pa farno ban-dero, ki je kakor rdeč plamen izpod pozlačenega, s cvetočim vencem ovitega križa visoko vihralo v vetru: 'Naj se stranska fanta še tako upirata, če srednji ne zna prav krmariti, veter kaj hitro podere bandero. Če se to zgodi -? Ko bodo mene že prekopali in bo Štefan nosil nebo kakor sedaj jaz in Štefanov fant bandero kakor sedaj Štefan, bodo ljudje še vedeli povedati, da je tistega leta takrat, ko je bila tako trda zima, kakršne ne bodo najbrže več pomnili, vrglo bandero ob tla, ker Zakrajnik, Štefan, ki so ga šteli med najbolj postavne fante, ni znal bandera ravnati.'" Prav posebna je velikonočna procesija v Sori, saj jo imajo že ob štirih zjutraj: "'Ko je bila še tema, je šla Marija Magdalena h grobu ... ' Tudi mi začnemo v temi, končamo pa, ko se prebuja dan. To je selekcija: k procesiji pridejo samo tisti, ki jim to nekaj pomeni, tako da sta procesija in maša res lepo doživetje," je o tej procesiji povedal sorški župnik Jože Čuk. Ko sem povpraševala po fotografiji s procesije, mi je kulturnik iz Sore, za katerega sem si rekla, češ če bo kdo imel fotografijo, jo bo on, rekel: "Takrat pridemo molit, ne pa fotografirat." Marjeta Žebovec, foto: Jože Šušteršič 22 - SOTOČJE Barvanje pirhov s pomočjo naravnih barvil ■ Ljudje in dogodki I Slikovna uganka Kako dobro poznamo našo deželo? Barvanje pirhov je zagotovo eno prijetnejših opravil pri pripravah na veliko noč. Večina ljudi barva pirhe s pomočjo barvnih praškov, ki jih kupimo v trgovini. Nekateri se poslužujejo barvanja s čebulnimi olupki, le malo ljudi pa ve, da lahko pirhe pobarvamo tudi z drugimi naravnimi barvili. Preden se odločimo za naravno barvanje pir-hov, moramo vedeti, da barve verjetno ne bodo tako intenzivne kot tiste, ki jih kupimo v trgovini, a bodo zato toliko bolj naravne. Različne barve dosežemo s pomočjo različnih rastlin. Rumeno bomo obarvali jajca s kurkumo ali žafraniko, modro z rdečim zeljem, rdeče in rjavo s čebulnimi olupki ali rdečo peso. Barvilo običajno pripravimo tako, da v neki količini vode, ki je odvisna od števila jajc, prekuhamo želeno rastlino, da se barva razpusti. Če želimo dobiti intenzivno obarvane pirhe, namakanje v barvilu verjetno ne bo dovolj, zato moramo jajca v njem kuhati, tako kot to počnemo pri barvanju s čebulnimi olupki. Ko so jajca kuhana, jih še nekaj časa pustimo stati v barvi. Na jajca lahko položimo tudi različne rastlinske dele (liste, cvetove) ter jih ovijemo v čiste najlonske nogavice in kuhamo v barvilu. Na delih, kjer je bila rastlina, bo po barvanju ostal vzorec. Zanimiv vzorec dobimo tudi, če jajca pred kuhanjem ovijemo z elastiko. Lepe pirhe vijolične barve pa lahko naredimo tako, da jajca kuhamo v teranu ali katerem drugem temnem vinu. Med kuhanjem se bo na pirhih izločil vinski kamen, zaradi česar bodo videti, kot da smo jih posuli z bleščicami. Rok Kogovšek Pirhi, kuhani v teranu, so vijolične barve. Na njih se nabere vinski kamen, ki daje videz bleščic. Tomaž Luštrek, s.p. Ladja 30, Medvode Tel.: 01/36-17-500 AVTOKLEPARSTVO - AVTOMEKANIKA AVTOLIČARSTVO - VULKANIZERSTVO AVTOOPTIKA Akcijske cene avtoplaščev (količina je omejena) 175/65 R14 FULDA ECOCONTROL 82T 36,30 € 195/65 R15 FULDA CARAT PROGRESSO 91H 46,00 € 205/55 R16 FULDA CARAT PROGRESSO 91H 60,50 € 205/55 R16 GOODYEAR OPTIGRIP 91V 72,10 € 205/55 R16 MICHELIN PRIMACY HP 91V 74,70 € Zime so postale skoraj bolj muhaste, kot smo ljudje. Enkrat je snega preveč, drugič komajda za vzorec. Toliko kot na sliki, ga je bilo februarja lani. Pod katero kmetijo sem se sprehodil po suhi travi in kaj je v ozadju? Odgovore pošljite do konca marca na naš naslov Gorenjski glas, Bleiweisova cesta 4, 4000 Kranj, s pripisom "za Sotočje". En pravilen odgovor bomo izžrebali in ga nagradili. V februarski številki pa smo vas spraševali, katere živali se pasejo na posnetku in kje sem ta trop posnel? Na sliki je trop gamsov na tratah Osolnika, kamor so prišli mulit borno travo iz grap Ločnice. Žreb je določil, da nagrado prejme Boštjan Carman z Osol-nika. Čestitamo. Jože Praprotnik, avtor slikovne uganke SOTOČJE - 23 Ljudje in dogodki, oglasi Utrinek z odprtja razstave Sodobnost, Odtisnjena za Prihodnost! Tiskarna Pleško d.o.o. tiskarna • grafični studio • knjigoveznica www.tiskarna.net • info@tiskarna.net Barietova 4, 1215 Medvode, Slovenija Tel.: +386 1 36 25 200; Fax: +386 1 36 25 222 tiskarna^net 24 - SOTOČJE Mihalekove fotografije Spomini na olimpijske igre v Sarajevu na multimedijski razstavi na Letališču Jožeta Pučnika Ljubljana. Njen idejni vodja je fotograf Nino Mihalek z Golega Brda. Brnik - V odhodnem delu terminala na Letališču Jožeta Pučnika Ljubljana so pred začetkom zimskih olimpijskih iger v Vancouvru odprli multimedijsko razstavo na temo iger leta 1984 v Sarajevu. Govornika na odprtju sta bila Ivo Čarman, smučarski tekač in nosilec olimpijskega ognja v Sarajevu, in nekdanji telovadec, prav tako olimpijec Miro Cerar, prisotni pa so bili tudi predstavniki ambasade Bosne in Hercegovine. Na razstavi letališki potniki lahko podoživijo razpoloženje na igrah pred dobrega četrt stoletja, na zimskih olimpijskih igrah v Sarajevu, na katerih je bil tudi idejni vodja razstave, fotograf in občan Medvod Nino Mihalek. Na njih je sodeloval kot strokovni sodelavec za alpske discipline. "Olimpijskih iger v Sarajevu se rad spominjam. Ostale so mi v izjemnem spominu. Veliko je bilo nepozabnih dogodkov. Mesto je resnično živelo z igrami. Dan na igrah pa je bil prekratek, toliko se je dogajalo. Kot strokovni sodelavec za alpske discipline sem imel veliko odgovornost. Tekme sem spremljal tudi s fotoaparatom v rokah in imel sem srečo, da sem ujel tudi našega Jureta Franka. Zelo sem se trudil in če ne bi bil takšen ljubitelj fotografije, današnje razstave ne bi bilo. Še danes sem ponosen nanje," je povedal Nino Mihalek, avtor razstavljenih fotografij. Z akrilni-mi slikami jih je v današnji čas recikliral še slikar Peter Gaber, prav tako Medvoščan. Razstava je sicer sestavljena iz fotografij, slik, televizijskih posnetkov, prosojnic, plakatov, spominkov, diplom in drugih olimpijskih predmetov. Na njej pa seveda ne manjka niti legendarni Vučko. Avtor Jože Trobec je sarajevsko maskoto posodobil in odstopil za potrebe letališke razstave. Maja Bertoncelj, foto: Gregor Nartnik Mali oglasi Obvestite Gorenjke in Gorenjce, kaj prodajate, kupujete, ponujate, menjate... Oddajte svoj mali oglas po tel.: 04/201 42 47, po faxu: 04/201 42 13 ali | e-pošti: malioglasi@g-glas.si. f Gorenjski Glas Šport in rekreacija \ Medvoščanki na Pokalu Loka Na Pokalu Loka, enem največjih mednarodnih tekmovanj mladih smučarjev na svetu, sta za Slovenijo nastopili tudi Maja Bernard iz Zg. Senice in Patricia Teraž iz Žlebov. Medvode - Zadnji konec tedna februarja je na smučišču Stari vrh potekalo smučarsko tekmovanje za 35. Pokal Loka, eno izmed največjih mednarodnih otroških tekmovanj, katerega organizator je smučarski klub Alpetour. Nastopili so tekmovalci iz kar triintridesetih držav, med katerimi sta bili tudi dve iz občine Medvode, in sicer Maja Bernard (Medvode Ski Team) in Patricia Teraž (ASK Triglav Kranj). Obe sta bili članici slovenske tretje ekipe. Maja Bernard prvič zmagala pri treh letih Maja Bernard je nastopila v kategoriji mlajših deklic in v veleslalomu po padcu končala na tridesetem mestu, v slalomu pa je bila na desetem mestu najboljša Slovenka, kar je tudi njen doslej največji uspeh. "Moja paradna disciplina je veleslalom, v katerem sem pričakovala največ, a visoko uvrstitev mi je preprečil padec. Brez te smole pa mislim, da bi bila med najboljšimi. S slalomom sem zadovoljna, bi pa lahko bilo še boljše," je povedala Maja Bernard iz Zgornje Senice, učenka 6. razreda OS Cvetka Golarja v Skofji Loki, ki prav danes, 12. marca, praznuje dvanajsti rojstni dan. Prvič je bila na alpskih smučeh že pri dveh letih, pri medvoškem smučarskem klubu pa je začela trenirati pri treh in pol. "Vzgojiteljica v Vrtcu na S vetju je vodila telovadbo in me povabila. Vse sem se sama dogovorila. Sele po kakšnem dobrem mesecu, ko je bilo treba prinesti smuči, je mami izvedela, da gre za alpsko šolo. Tako se je začelo," se spominja Maja, ki je nekaj let obiskovala tudi gimnastiko. Prvo smučarsko zmago je dosegla s še ne štirimi leti. Najboljša je bila na tekmi za Pokal Krvavca. "Z najboljšim časom pa sem bila v cilju že na svoji prvi tekmi, a kaj, ko so potem ugotovili, da sem zgrešila čisto prvi količek in me diskvalificirali. Uspešna sem bila že takrat in pri štirih letih dobila pokal za skupno zmago pri mlajših ciciban-kah," je dejala. Na začetku je imela treninge trikrat na teden, sedaj jih ima neprimerljivo več. Njen trener je Jure Podlipnik. "V tem tednu sem bila v šoli edino danes. Februarja sem bila v šoli le dvakrat. To pomeni, da šolsko snov predelujem doma. Z aprilom se bo za- Patricia Teraž je smučanje takoj vzljubila in na belih strminah zelo uživa. Maja Bernard s pokalom za drugo mesto na veleslalomu na pokalu Roka Petroviča ključilo tekmovalno obdobje in potem bo več časa tudi za šolo," je povedala v ponedeljek. Že v torek je odšla na Pohorje na tekme državnega prvenstva. Mlada športnica, ki v prostem času rada tudi ustvarja (dela zapestnice, gobeline), ima v smučanju visoke cilje. "Postati olimpijska zmagovalka v smuku in v veleslalomu in osvojiti veliki kristalni globus," je odgovorila brez premisleka. Njeni vzornici sta na prvem mestu Lindsey Vonn in tudi Tina Maze. Patricia Teraž: "Pokal Loka velik dogodek" Smučanje je za Patricio Teraž velika ljubezen. Stirinajstletnica iz Žlebov, učenka OS Preska, je ta šport začela trenirati pri Medvode Ski Teamu, sedaj pa je drugo sezono pri ASK Triglav Kranj, kjer je njen trener Matjaž Peneš. Na Pokalu Loka je nastopila v kategoriji starejših deklic in v veleslalomu osvojila trideseto, v slalomu pa devetindvajseto mesto. "Uvrstitev na Pokal Loka mi pomeni zelo veliko. Bilo je čudovito nastopati na tekmovanju s tako številno mednarodno udeležbo, tekmovati s sovrstniki iz vseh koncev sveta: iz Argentine, Čila, Avstralije, Rusije ... Bila sem ponosna nase, na trenerje in na starše, ki me pri tem spodbujajo," je povedala Patricia Teraž, o svojih vožnjah na Pokalu Loka pa dodala: "Z nastopi ne morem biti zadovoljna. Na tem tekmovanju sem bila prvič, zato je bilo prisotne tudi nekaj treme. Poleg tega imam rada bolj trde in ledene proge." V letošnji sezoni ji ni šlo vse po načrtih. "Najprej poškodba v pripravljalnem obdobju in potem še padec na treningu super veleslaloma. V sezoni sem dosegla nekaj dobrih rezultatov, bili pa so tudi slabši trenutki. Vsekakor pa se trudim, da bi bili rezultati čim boljši ali pa, da bi me trener pohvalil zaradi dobre tehnike vožnje. Najpomembnejše je, da pri mojih letih osvojiš tehniko smučanja in da ti je smučanje v veselje," meni Patricia. Na smučeh je prvič stala pri šestih letih, ko so z vrtcem odšli na zimovanje. "Spomnim se, da sem takrat velikokrat padla," je obujala spomine. V prvem razredu pa se je potem odločila, da bo smučanje trenirala: "Smučanje sem izbrala zato, ker sem se hotela naučiti smučati in ker mi je bilo zabavno." Poleg smučanja je trenirala tudi karate in ritmično gimnastiko, za kar pa sedaj ni več časa, gre pa v poletnih mesecih na kakšno tekmo v gorskem teku. Treninge ima tudi po petkrat na teden, ob koncih tednov pa še tekme. Tudi ona v šoli veliko manjka. Njeni vzorniki so Lindsey Vonn, Ted Ligety in Tina Maze, cilji v smučanju pa: "Ciljev imam veliko, ne vem pa, če se bodo vsi izpolnili. Vsekakor želim ostati v smučanju, ne glede na to, ali bom tekmovalka ali pa bom svoje znanje prenašala na naše nove smučarske ase." Maja Bertoncelj SOTOČJE - 25 I Šport in rekreacija- Večer z medvoškimi športniki Na Večeru športa so podelili priznanja najuspešnejšim športnikom v občini Medvode za leto 2009. Podelili so 52 malih, šest velikih športnih plaket in eno športno priznanje. Športnika leta sta Irena Avbelj in Rok Flander. Medvode - V organizaciji Občine Medvode in Zavoda za šport in prireditve je v Športni dvorani Medvode 4. marca potekal Večer športa, na katerem so podelili priznanja za športne dosežke v letu 2009. O dobitnikih je odločala strokovna komisija, ki je na podlagi Pravilnika o priznanjih športnikom, športnim delavcem in športnim društvom v Občini Medvode proučila prijave, ki so prišle na javni poziv Zavoda za šport in prireditve. Ta se je iztekel 27. januarja. Malo športno plaketo Občine Medvode je prejelo dvainpetdeset športnikov: Maja Plaznik (atletika, zmagovalka Pokala Slovenije v gorskem teku), Anja Plaznik (atletika, državna prvakinja v teku), Matic Plaznik (atletika, državni prvak v gorskem teku, v krosu in uličnem teku), Izidor Šušteršič (de-skanje na snegu, 11. mesto na tekmi svetovnega pokala), Luka Rebolj (badminton, 1. mesto v moških dvojicah na Tom junior turnirju), Kek Jamnik (badminton, 1. mesto na DP do 19 let v mešanih dvojicah), Eva Ku-privec (badminton, 1. mesto na DP do 13 let v mešanih dvojicah), Matevž Bitenc (badminton, 1. mesto na DP do 15 let v mešanih dvojicah), Ana Marija Šetina (badminton, 1. mesto na DP do 15 let v ženskih dvojicah), Blaž Kastelec (badminton, 1. mesto na DP do 15 let v moških dvojicah), Živa Repše (badminton, 1. mesto na DP do 19 let v ženskih dvojicah), Miha Ivanič (badminton, 1. mesto na DP do 11 let), Miha Ivančič (badminton, 1. mesto na DP do 11 let v moških dvojicah), Tajda Bestijanič (tenis, 2. mesto na dvoranskem DP med mladinkami), Anja Žavbi Kunaver (smučarski tek, 1. mesto na DP v štafetah), Nina Žavbi Kunaver (smučarski tek, 1. mesto na DP v štafetah), Ana-marija Lampič (smučarski tek, 1. mesto na DP šprint štafete med mladinkami), Lea Einfalt (smučarski tek, 1. mesto na DP šprint štafete med mladinkami), Anja Pritekelj (ples, 1. mesto na DP v standardnih plesih), Matej Pritekelj (ples, 1. mesto na DP v standardnih plesih), Anamari Pavlič (plavanje, 1. mesto na DP 100 metrov delfin), Pia Pav-lič (plavanje, 1. mesto na DP na 4x100 metrov prosto), Nejc Košir (cestno kolesarstvo, 3. mesto na DP), Uroš Papež (3. mesto na mednarodnem reliju Lavantal v Avstriji), Prireditev sta povezovala Ines Hižar in Jure Galičič, priznanja pa podeljevala župan Stanislav Žagar in direktor Zavoda za šport in prireditve Sašo Bratuš. Malo športno plaketo sta prejela tudi plesalca Anja in Matej Pritekelj (na sliki), ki sta z nastopom prireditev tudi popestrila. Poleg njiju sta se v programu predstavili še Urška in Tina iz ŠD Latino. Sara King (športna gimnastika, petkratna državna prvakinja v kategoriji deklice), KK Tinex- starejši pionirji U14 pod vodstvom trenerja Antona Bohinca za uvrstitev v 1. SKL (Jernej Gortnar, Kristjan Pekolj, Domen Kristan, Matevž Barle, Timotej Be-čan, Tilen Sušnik, Domen Oraže, Nejc Resnik, Aljaž Reš, Rok Kovačič, Simon Kus in Jaka Dernovšek), Amel Ščuk (smučarski tek, 1. mesto v skupnem seštevku poletnega pokala Cockta), Neža Luštrik (biatlon, 3. mesto na DP v biatlonu zasledovalno med mladinkami), Tine Hren (atletika, zmagovalec Pokala Slovenije v gorskem teku), Katja Ježek (lokostrelstvo, 3. mesto na DP v disciplini flight), Sašo Ribič (triatlon moči, 1. mesto na DP v teznu leže), Jure Janežič (kanu dvosed, 1. mesto na DP v slalomu med člani), Anže Janežič (kanu dvosed, 1. mesto na DP v slalomu med člani) in Anja Puc (atletika, 1. mesto na DP na 800m med mlajšimi članicami). Veliko športno plaketo Občine Medvode so prejeli: Rok Flander (de- skanje na snegu, 2. mesto na tekmi svetovnega pokala), Irena Avbelj (padalstvo, 1. mesto na SP v disciplini paraski), Rok Tršan (smučarski tek, 1. mesto na igrah Alpe Adria v klasični tehniki), Blaž Cof (veslanje na divjih vodah, 3 x 2. mesto in 3. mesto na SP v Švici), Peter John Stevens (plavanje, 1. mesto na mednarodnem prvenstvu v Nemčiji na 100 m prsno) in Lado Vidmar (pešačenje od Jakoba v Polhograjcih do Jakoba v Al-bertvillu v Franciji). Športno priznanje občine je prejel Badminton klub Medvode za organizacijo evropskega prvenstva v badmin-tonu do 17 let. Za konec je sledila še najprestižnejša podelitev. Naziv športnice leta 2009 je pripadel Ireni Avbelj, športnika leta pa Roku Flandru (slednjega zaradi nastopanja na tekmah svetovnega pokala na podelitvi ni bilo). V skladu s pravilnikom sta prejela denarni nagradi, vsak po petsto evrov. Maja Bertoncelj Sedmi pokal Polnoluncev Sora - Na smučišču Stari vrh nad Škofjo Loko je v organizaciji Športnega društva Sora 21. februarja potekal sedmi Pokal Polnoluncev v alpskem smučanju. V absolutni moški konkurenci so bili najhitrejši trije Damir Gaber, Luka Jezeršek in Andrej Jernejčič, med ženskami je najboljši čas dosegla Janja Čarman, drugo mesto je osvojila Neža Bradeško, tretja pa je bila Irena Šmid. Prehodni pokal Polnoluncev sta si prismučala Katarina Kozamernik in Gašper Ko-zjeku. M. B. Medvoški košarkarji jutri v Postojni Medvode - S tekmami 21. kroga se bo jutri nadaljevalo tekmovanje v 1. B slovenski košarkarski ligi. Igralci Tinex Medvode bodo igrali v gosteh v Postojni. Na lestvici so trenutno na šestem mestu. Zbrali so dvaintrideset točk in zabeležili enajst zmag in deset porazov. Vodilna ekipa na lestvici je še vedno Maribor Messer, ki ima osemintrideset točk, v dvajsetih tekmah pa so izgubili le dvakrat. Medvoške košarkarje boste na domačem parketu znova videli v naslednjem krogu, 20. marca, ko bodo igrali s Kraškim zidarjem. M. B. 26 - SOTOČJE Šport in rekreacija \ Skok na Tromostovje za vedno v spominu Irena Avbelj, športnica Medvod leta 2009, bo v padalstvu vztrajala vsaj še do konca leta 2011. Roka Flandra na Večeru športa ni bilo, saj je bil na tekmi svetovnega pokala v središču Moskve. Medvode - Pričakovano sta bila za športnico in športnika Medvod za leto 2009 izbrana padalka Irena Avbelj in deskar na snegu Rok Flander. Avbljeva je na Večeru športa bila, medtem ko je Flander svojo odsotnost opravičil. Po olimpijskih igrah so deskarji na snegu odpotovali na tekmo svetovnega pokala, ki je bila v soboto v Rusiji, v središču Moskve. V paralelnem slalomu je Flander osvojil sedmo mesto, še boljši, namreč šesti, pa je bil Izidor Šušteršič. So pa na podelitvi nagrad najboljšim športnikom predvajali posnetek njegove izjave in na vprašanje, kaj mu pomeni ta naziv, je Rok Flan-der odgovoril: "To, da te ljudje doma cenijo, je najlepša stvar." Naziv veliko pomeni tudi Ireni Avbelj: "Predvsem zato, da me prepoznajo v najožji družbi, kjer največ časa tudi preživim. Vedno sem vesela teh nagrad. Mislim pa, da se mi čas počasi izteka, tako da upam, da me bo kmalu nadomestila kakšna druga. Vztrajati nameravam še do konca leta 2011. Takrat so svetovne vojaške igre v Braziliji, ki so zame velik motiv, saj v Južni Ameriki še nisem ska- kala. Po njih pa se bom odločila, kako naprej." Najboljšo padalko na svetu te dni čaka nastop na evropskem prvenstvu v paraskiju v Predazzu, dve pomembni tekmovanji pa jo čakata tudi poleti: "Poleti me čakata dve svetovni prvenstvi: julija svetovno vojaško v Švici, konec avgusta, začetek septembra pa še civilno v Črni gori." V tej zimi je naredila precej manj skokov kot ponavadi. "Imam jih manj kot trideset, običajno pa jih je tak čas že kar okrog sto. Upam, da bomo ta manko, ki je tudi na račun dela na letališču v Lescah, poleti nadoknadili. Trening smučanja pa je potekal brez težav. Večinoma smo trenirali na Kobli, pa tudi na drugih smučiščih," je povedala Avbljeva, ki je pred kratkim naredila prav poseben skok. Padalci so namreč skočili na Tromostovje, na sprejem slovenske ekipe, ki je nastopila na zimskih olimpijskih igrah v Van-couvru: "Skok je bil izredno zahteven, a je uspel. Bilo je izredno lepo skočiti v prestolnico, ko si spodaj videl množico zbranih ljudi. To je skok, ki mi bo vedno ostal v spominu." Maja Bertoncelj Irena Avbelj, športnica Medvod tudi za leto 2009 Stavi na drugi del sezone Biti uspešen študent in vrhunski kolesar je težka naloga, ki to sezono čaka Nejca Koširja s Tehovca, člana kontinentalne ekipe Radenska Zheroquadro. Medvode - V začetku marca se je v Radencih predstavila kontinentalna kolesarska ekipa Radenska Zheroquadro, katere član je tudi Nejc Košir s Tehovca. Ekipa ima v tej sezoni novega italijanskega sponzorja Zheroquadro, ki izdeluje okvirje koles. Sprememb je še kar nekaj, med drugim tudi posebni kondicijski trener z dolgoletnimi izkušnjami na področju fizičnih priprav kolesarjev. Cilji Nejca Koširja pa so usmerjeni v drugi del letošnje sezone, ki se je za slovenske kontinentalne ekipe začela z dirko v Lonjerju. "Študiram na Fakulteti za strojništvo in prvi cilj je do junija narediti vse izpite za prvi letnik, vmes pa treniram po nekoliko okrnjenem programu, ki pa je intenzivnejši. Moji kolesarski cilji so usmerjeni v drugi del sezone, torej od junija naprej, ko bodo tudi državna prvenstva. Treningi potekajo v dogovoru s trenerjem in športnim direktorjem ekipe Andrejem Hauptmanom. Malce prilagodiva tudi sam program treninga, ki nam ga napiše italijanski kondicijski trener," je povedal Nejc Košir, ki se zaveda, da je biti uspešen študent in vrhunski kolesar zelo težka naloga, ki pa ga čaka to sezono: "Ne glede na vse, imam veliko željo in voljo dokazati se v kolesarstvu in se z dobrimi rezultati oddolžiti za odsotnost z vseh priprav in ekipnih srečanj, ki sem jih zaradi študija moral izpustiti." Manj treninga od konkurence in manj prevoženih kilometrov se seveda pozna. "Kilometrov imam v primerjavi z drugimi malo. Večino sem jih naredil ob vikendih in v času študijskih počitnic. Treniram pa tudi na trenažer-ju. Forma zaenkrat še ni na ravni, kot bi si je želel. V nedeljo sem v Lonjerju dirkal prvič v sezoni. Dve uri sem bil zraven brez težav, kljub visokim hitrostim, potem pa me je enostavno "odrezalo". Treninga v pripravljalnem obdobju, da bi zdržal do konca dirke v visokem tempu, je bilo enostavno premalo," je še povedal 19-letni kolesar, v tej sezoni edini iz medvoške občine, ki bo vozil za katero izmed slovenskih kontinentalnih ekip. Rok Tehovnik iz Rakovnika, lani član ekipe Motomat, je za- ključil s tekmovalnim kolesarstvom, kolesa pa še ni postavil v kot, saj bo, kot je povedal, še vedno kolesaril - za svojo dušo. Maja Bertoncelj, foto: arhiv Nejca Koširja SOTOČJE - 27 I Šport in rekreacija Celinski in slovenski pokal v Preski t Peter Avguštin (desno) je prvič pritekel na stopničke na tekmi za slovenski pokal. Tjaša Trampuš (levo) in Saša Žavbi Kunaver, finalistki kategorije mlajše deklice Medvode - V Kranju in v Medvodah so 13. in 14. februarja potekale tekme celinskega pokala v smučarskih skokih in nordijski kombinaciji. Organizatorji skakalnega dela so bili člani SK Triglav, tekaškega pa ŠD ŠRC Preska Medvode. Z organizacijskega vidika je bil to za medvoško društvo vrhunec sezone. Oba dneva sta se zmage v Medvodah veselila Avstrijca. V soboto je bil najboljši Lukas Klapfer, v nedeljo pa Tomaz Druml. Slovenci niso bili v ospredju. Poleg tekem celinskega pokala pa je isti konec tedna, 14. februarja, v Športno rekreacijskem centru Preska potekalo tudi tekmovanje smučarskih tekačev v sprintu v prosti tehniki za slovenski Pokal Geoplin. Nastopilo je skoraj dvesto tekmovalcev, največ v najmlajših kategorijah. Za organizatorje torej naporen konec tedna. "Vajeni smo organizirati tekmovanja na najvišji ravni, tako da ni bilo težav. Proge so bile odlično pripravljene, za nordijske kombi-natorce kar zahtevne. Ekipe so bile zadovoljne," je povedal Aleš Galof, predsednik ŠD ŠRC Preska Medvode. Na Pokalu Geoplin so se za najvišja mesta borili tudi Medvoščani in dosegli kar nekaj uvrstitev v finale. Kaj so povedali domači finalisti? Tjaša Trampuš (TSK Merkur Kranj), prvo mesto pri ml. deklicah: "Občutki so super. To je moja prva zmaga letos. Mislila sem, da mi ne bo uspelo. Odločili so zadnji metri. Tek na smučeh treniram tri leta in to je zame največji uspeh." Saša Žavbi Kunaver (ŠD ŠRC Preska), četrto mesto pri ml. deklicah: "V finalu sem zapeljala v cel sneg in padla. Cilj je bil priti vsaj med tri, a je bilo to potem nemogoče. Ne morem biti zadovoljna, še posebej, ker se mi je to zgodilo ravno na domači tekmi, na domačem terenu, kjer treniram vsak dan." Peter Avguštin (ŠD ŠRC Preska), drugo mesto med ml. dečki: "Zelo sem zadovoljen. To je moj največji uspeh in vesel sem, da sem ga dosegel ravno doma. Tek na smučeh treniram štiri leta." Anamarija Lampič (TSK Merkur Kranj), drugo mesto med ml. mladinkami: "Zelo sem zadovoljna. Poznala se mi je utrujenost od dveh tekem v tujini za celinski pokal, kjer sem bila osma v klasičnem sprintu in tretja na 5 km v klasični tehniki. To sta zame velika rezultata, ki ju nisem pričakovala, saj sem tekmovala s precej starejšimi. V letošnji sezoni sem naredila velik napredek. Če- prav sem že od Topolina malce prehlajena, pa so rezultati odlični." Lea Einfalt (TSK Merkur Kranj), tretje mesto med ml. mladinkami: "Glede na to, da sem praktično celo progo vodila, se je potem malo težko sprijazniti, da te v zadnjih metrih prehitijo. Sicer pa sem s sezono kar zadovoljna. Na Topolinu sem bila druga, prav tako druga na državnem prvenstvu, pa na FIS tekmi v Sapadi, na zmago pa še čakam." Amel Ščuk (TSK Merkur Kranj), drugo mesto med člani: "Zelo sem zadovoljen. Moral bi biti v Italiji, a sem tekmovanje celinskega pokala zaradi bolezni izpustil. Ker sem že boljši, sem se odločil za start na tekmi na domačem terenu. Nisem pričakoval, da mi bo šlo tako dobro. Naredil sem, kar sem lahko, in na koncu je le malo zmanjkalo do zmage. Prednost domačega terena? Največja prednost je, če si bolje pripravljen od nasprotnika. Je pa tudi domači teren mala prednost. Poznaš progo, veš, kje je potrebno stisniti, kje je kakšen nevaren odsek. Zadnje tri tedne sem tukaj kar veliko treniral. Proge so mi zelo v redu." Zmago pa je pri cicibanih osvojil Gal Gros (ŠD ŠRC Preska). Maja Bertoncelj Anamarija Lampič (levo) in Lea Einfalt, v ozadju se na nastop pripravlja Amel Pet tekačev iz domačega društva: Jure Petek, Nina Žavbi Kunaver, Miha Pečnik, Ščuk Anja Žavbi Kunaver in Saša Žavbi Kunaver 28 - SOTOČJE Šport in rekreacija \ Tek za vse: nasveti Atletske sekcije Partizan Medvode (1. del) S tekom krepimo srčno-žilni sistem, mišice, kosti ter sklepe. Je šport, ki je dostopen prav vsem. Pri teku je potrebno paziti, da ne delamo predolgih korakov, da roke gibamo sproščeno naprej in nazaj (ne stiskamo pesti), da imamo vzravnan trup in da potiskamo boke gor in naprej. V današnjem času je zdravje pomembna vrednota. Zdravje pa nam zagotavlja dobra telesna kondicija. Za dobro telesno kondicijo skrbimo z redno telesno vadbo, s katero prav tako izboljšujemo svoje psihofizične sposobnosti. Ena izmed mnogih možnih telesnih vadb je tudi tek. In zakaj bi za vašo vadbo izbrali ravno tek? Predvsem zato, ker s tekom krepimo srčno-žilni sistem, mišice, kosti ter sklepe, in sekundarno, ker je tek dostopen prav vsem. Ne potrebujemo vožnje do športne dvorane, saj lahko tečemo v mestu, na podeželju ali na morju in kadar imamo čas, pa naj si bo to zjutraj, čez dan, zvečer ali ponoči. Prav tako ne potrebujemo drage opreme. Potrebujemo le ustrezno tekaško obutev, katera naj ustreza anatomskim značilnostim stopala, ter tekaška oblačila, katera omogočajo čim večje udobje. V zimskem času je še posebej pomembno, kako se oblečemo. V hladnejših mesecih so najprimernejša za tek večplastna oblačila, kot na primer dolge oprijete hlače, termo majica z dolgimi rokavi, vetrovka, lahko pa tudi rokavice in kapa. Seveda pa je potrebno paziti, da se ne oblečemo pretoplo - oblečemo se tako, kot da je zunaj nekaj stopinj več, kot pa jih je v resnici. Prav tako v tem času, ko je dan krajši, ne smemo pozabiti na našo varnost, zato je priporočljivo, da si nadenemo odsevni trak oziroma lučko, katero si pripnemo okoli pasu ali pa jo damo na glavo. In ko imamo primerno obutev ter oblačila, se lahko pripravimo na tek. Pomembno je vedeti, da se na tek ne odpravimo lačni oziroma tudi ne s polnim želodcem. Uporabno pravilo za tekača je, da naj pred tekom mineta več kot dve uri od glavnega obroka. Priporočljivo je tudi, da pred tekom ne posegamo po težki hrani (bo- Za dobro telesno kondicijo skrbimo z redno telesno vadbo, tudi s tekom v naravi. gati z beljakovinami in maščobami), prav tako nam škodujejo tudi sladkarije in hrana z visoko vsebnostjo vlaknin. Kaj pa tekočina? Za vzdrževanje normalnega stanja telesnih tekočin je potrebno vsak dan popiti vsaj 1,5-2,5 litra tekočine. Pred vadbo popijemo približno 2-3 dcl tekočine, najbolje vode. Na vadbo pa je smiselno vzeti tudi plastenke izotonične tekočine, ki si jo privoščimo med oziroma po teku. In začnemo s tekom. Sam začetek teka naj bo v počasnejšem ritmu, da se telo ogreje, za začetnike pa je še boljše, če začnejo z nekaj minutami hoje in nato preidejo v tek. Tudi hitrost teka je pomembna. Za začetnike je priporočljiva taka optimalna hitrost teka, pri kateri se lahko še pogovarjajo. Med samim tekom je potrebno paziti, kako dihamo. Dihati je potrebno skozi usta in nos. Globok vdih in popoln ter dolg izdih zagotavljata dovolj kisika in energije za tek, ob tem pa se poveča tudi prožnost prsnega koša in moč dihalne muskulature. Pomembna pa je tudi pravilna tehnika teka, saj nam le ta omogoča ekonomično porabo energije med tekom, ter seveda tudi preprečuje poškodbe. Zato je pri teku potrebno paziti, da ne delamo predolgih korakov, da roke gibamo sproščeno naprej in nazaj (ne stiskamo pesti), da imamo vzravnan trup in da potiskamo boke gor in naprej. Več o pravilni tehniki teka pa prihodnjič ... In ne pozabite, tečemo lahko sami, v družbi, v tišini ali pa ob glasbi. Skratka, tek ima v primerjavi z drugimi športi veliko prednosti. Evgen Trampuš, foto: Maja Bertoncelj Primer treninga za začetnike: PON. TOR. SRE. ČET. PET. SOB. NED. 1. teden hitra hoja 20 min prosto tek 30 s in hoja 2 min - ponovimo 8x prosto hoja v hrib (npr.: Šmarna gora) prosto normalna hoja 60 min 2. teden prosto Tek 45 s in hoja 2 min - ponovimo 8x normalna hoja 45 min prosto prosto hitra hoja 30 min prosto 3. teden tek 1 min in hoja 2 min - ponovimo 7x prosto normalna hoja 70 min prosto tek 30 s in hoja 2 min - ponovimo 8x prosto prosto 4. teden hoja v hrib (npr.: Šmarna gora) prosto tek 1min in hoja 1,5 min - ponovimo 8x prosto prosto Tek 1 min in hoja 1 min - ponovimo 10x prosto SOTOČJE - 29 \Avto Vsestransko uporaben dostavnik Volkswagen obeležuje 25. obletnico uvedbe štirikolesnega pogona v model Transporter. Leta 1985 je nemški Volkswagen kot eden redkih proizvajalcev lahkih gospodarskih vozil pred tekmece postavil štirikolesno gnani dostavnik Transporter. V začetku sedemdesetih let, ko so nad svetovno ekonomijo in naftnim trgom viseli temni oblaki krize, štirikolesnega pogona za Transporter sicer še niso razvijali uradno. To pa ni motilo Gustava Ma-yerja, ki je bil do leta 1975 vodja razvojnega oddelka in je prvi prototipni štirikolesni Transporter sestavil iz obstoječih delov in ga preizkušal v Sahari. Kljub pozitivnim izkušnjam se vse do leta 1978 ni zgodilo nič, dokler niso skonstruirali prvih pet testnih vozil. Konstruktorji so morali opraviti vrsto sprememb in predelav, na primer povečati koloteke za kolesa, ki bi merila šestnajst palcev in predvsem pogonski sklop. Predelati je bilo treba tudi menjalnik, da so lahko sprednjo in zadnjo os povezali s kardansko gredjo in modificirali pogonske gredi. Vozne lastnosti so izboljšali z namestitvijo diferencialnih zapor na sprednjo in zadnjo os, prenos moči je bil urejen s polavtomatskim menjalnikom. Poleg tega so konstruktorji z vzdolžnimi nosilci in ploščami zaščitili spodnji del karoserije in s tem zaščitili pogonski sklop, ki je bil 30 centimetrov nad tlemi. A tudi potem čas še ni dozorel za serijski Transporter 4x4 in vizijo so uresničili šele v razvojni fazi Transporterja tretje generacije. Tako sta bila štirikolesno gnana Transporter in Caravelle uradno predstavljena šele leta 1985, AVTOELEKTRIKA IN AVTOMEHANIKA f^VTO JAM Ni/t d.o.o. ■ Priprava vozila za zimo ■ Splošni servis vozil ■ Diagnostika vseh tipov vozil! ■ Servis klimatskih naprav! ■ Bosch servis! Tel.: 01/36-11-279 GSM: 041/56-83-53 Sp. Senica 19c, 1215 Medvode e-pošta: avto.jamnik@siol.net kot razvojni in proizvodni partner pa je bil vključen avstrijski specialist za štirikolesne pogone Steyr-Daimler-Puch. Štirikolesno gnani Transporter, ki je imel takrat motor nameščen še zadaj, je bil za približno 1450 kilogramov težji od običajnega, karoserija je bila 23,5 centimetra dvignjena od tal, vozilo je zmoglo 22-stopinjski vstopni in izstopni kot, ter 24-stopinjske ovire. Revolucionarna sprememba je prišla leta 1990 z razvojem četrte generacije Transporterja, prvega s spredaj nameščenim motorjem in obsežno posodobitvijo pogonskega sklopa, ki so ga prilagodili tudi uporabi v izvedbi z daljšo medosno razdaljo. In potem se je preobrazba zgodila še leta 1996 z vgradnjo turbodizel-skih motorjev in leta 2003 z novo generacijsko podobo. Matjaž Gregorič AVTOLICARSTVO LAKTOM d.O.O. OSTALE AVTO USLUGE - POSREDOVANJE IN SVETOVANJE Oblak Tomaž Zgornja Senica 47 1215 Medvode Tel.: 05/ 971 14 57 Fax: 05/ 97114 58 Gsm: 041/ 765 853 avtolicarstvo@evj-kabel.nel LAKIRANJE V KOMORI Polin - Italija STANDOX AVTOLAKI Marko Banič s.p. Zbilje 4a, 1215 Medvode tel.: 01 361 34 55, 361 41 87, gsm: 041 944 087 30 - SOTOČJE Oglasi I Pokusite odlične pizze -:. r< -.V Vi; Gostilna in pizzerija Na klancu, Gorenjska cesta 13, 1215 Medvode, tel.: 01 361 82 55 Obiščete jih lahko vsak dan od 7. do 23. ure, ob nedeljah pa imajo odprto do 22. ure. Vabljeni! MEID)WQ)ID)AIHIB MINI CICI 40€ Plesne igrice 3-5 let ČETRTEK 16:15 URŠKA MIX 55€ Hip hop, Jazz, Disco dance, Latino nad 6 let PONEDELJEK in SREDA 16:30 JAZZ SHOW55€ Usposob o skozi ples do vrhunca nad 6 let SREDA 17:30 nad 14 let65€ PONEDELJEK 19:00 in ČETRTEK 18:30 HIP HOP65€ Zapleši kot največje zvezde MTV-ja nad 12 let SREDA 19:00 BREAK DANCE 55€ Postani BBOY in BGIRL in pleši nore fore ZBIRAMO PRIJAVE URŠKA MIX 20+65€ c„irei?I c /IIIMDCTV1 _ ™ Hip hop, Jazz, Disco dance. Show SHUFFLE/JUMPSTYLE 65€ tudi za odrasle Združuje ples in divje elektronske ritme TOREK 19:00 ir SPFT14, ip-^n PETEK17:00 in NEDELJA 18:00 DISCO DANCE 65€ i-hnično dovršen ples ob hitri popularni glasb DISK/V (vec kot plesna gola) Medvoška cesta 1,1215 Medvode nad Kavarno 4 mačke 041 684 006 medvode@urska.si www.urska.si DRUŽABNI PLES65€ Zapleši polko, valček, tango, rumbo in druge plese PONEDELJEK 20:30 ali NEDELJA 19:30 LATINO FEVER65€ Salsa, bachata, merenge, mambo... SOBOTA 20:00 ROCK'n'ROLL65€ športni tekmovalni ples z akrobacijami ZBIRAMO PRIJAV L MOŽNOST INDIVIDUALNEGA UČENJA INDIVIDUALNE URE ZA PRIPRAVE NA VAŠ POROČNI PLES PLESNI PRO*; I,V PLESNI NASTOPI MOŽNOST NAJEMA PLESNEGA UČITELJA IN PLESNE DVORANE ZA ZAKLJUČENE DRUŽBE SOTOČJE - 31 ZZZS odslej za očala 20 odstotkov več Na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) so uvedli sistemsko spremembo pri zagotavljanju pravic zavarovancev do medicinsko-tehničnih pripomočkov. O teh novostih smo več zvedeli v OPTIKI MALI, optiki in očesni ambulanti Medvode, kjer nam je Miha Mali povedal: "Pri pripomočkih za vid je bistvena sprememba ta, da so zavezali optike, ki so sklenili pogodbo z ZZZS, da morajo zavarovani osebi najprej ponuditi očala v okviru dogovorjenega cenovnega standarda. Torej morajo zavarovancu najprej ponuditi tista očala, ki jih ta lahko, seveda če ima sklenjeno obvezno in dopolnilno zdravstveno zavarovanje, dobi brez doplačila. Optiki, ki z zavodom nimajo sklenjene pogodbe, pa očal ne morejo več izdajati v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja. OPTIKA MALI je ena od izbranih dobaviteljev medicinsko-tehničnih pripomočkov." Zdravstveno zavarovanje je doslej prispevalo 29,90 evra za osnovna očala, po novem pa 41,65 evra, kar je povečanje za do- Miha Mali brih 20 odstotkov. Večja sprememba je pri očalih nad 8 dioptrije, z dosedanjih 55,50 evra na 198,20 evra. Za zavarovance se postopek uveljavljanja pravice do očal v ničemer ne spreminja. Najprej morajo na pregled k oftalmologu, ki bo na podlagi pregleda vida zavarovanca presodil, ali so izpolnjeni medicinski kriteriji za pridobitev očal v breme zdravstvenega zavarovanja. Podpisniki pogodbe zagotavljajo zavarovancem očala za 41,65 evra, kompletna s stekli in okvirjem, vendar so ta najnižjega kakovostnega razreda. Če se bodo odločili za bolj kakovostna očala, bodo podpisali izjavo, da mu je optik ponudil očala v okviru cenovnega standarda, ki mu pripada glede na zdravstveno stanje, in da se strinja z doplačilom. "Nov dogovor velja s 1. marcem 2010 z novimi naročilnicami in novimi šiframi," je še dodal Miha Mali. OČALA NA RECEPT' BREZ DOPLAČILA OPTIKA IN OČESNA AMBULANTA; Medvoška cesta 3, 1215 Medvode FRIZERSKI SALON V BLAGOVNEM CENTRU MEDVODE Delovni čas: Od ponedeljka do petka 700 - 2000 Sobote 7oo - 13 00 Tel: 01 361 29 35 www.salonslavica.si