Izhaja vsak četrtek LJfUEDN 18TT O IN urKAVA: Trst, Via F. Filzi 10/1., Tel. 28-770 Za Italijo: Gorica, P.zza Vitto-ria 18/11 - Poštni predal (casel- la postale) Trst 431. — Polt. čekovni račun: Trst, St. 11/6464 Poštnina plačana t totovlnl NOVI LIST Posamezna št* 25. — Ur NAttuCWilMA: trimeiečna lir 325 - polletna Ur BOO - letna lir 1100. — Za inozemstvo: trimesečna lir 500 - polletna lir 1000 - letna lir 2000. Oglasi po dogovoru Spedlzlone in abb. postale I. Kr. ŠT. 114 TRST, ČETRTEK 26. JULIJA 1956, GORICA LET. V. PO SESTANKU NEHRU-TITO-NASER NA BRIONIH Kam teži zunanja politika Jugoslavije ? Padec ogrskega Stalina - Edenove izjave o sodelovanju s Sovjetsko zvezo Med aajpomombnej^e politične dogodke prejšnjega tedna spada odstop glavnega ta j nika ogrske komunistične stranke Matjaža R&kosija. Z njim je zginil iz javnega življenja mož. ki je zadnje desetletje vladal neomejeno na Ogrskem ter so ga mnogi zaradi njegove prekanjenosti, žilavosti in krutosti imenovali »madžarskega Stalina.« Že oi> koncu prve svetovne vojne je bil cjelavski voditelj in skupno z Bela Kunom proglasil v Budimpe šti prvo komunistično republiko v srednji Evropi Ko je prva ogrska komunistična vlada propadla, je Rakosi zbežal v Rusijo in po stal član tajništva Kominterne. Kot tak jc 1. 1921 prišel v Livorno pomagat ustanovili Italijansko komunistično stranlbo. Leta 1925 se je skrivaj vrnil na Madžarsko, da bi taj no organiziral 'komunistično gibanje, a oblastva so ga odkrila in obsodila na 9 let zapora, pozneje pa na dosmrtno ječo. Izpustili so ga šele 1. 1940, ko sta Stalin in Hitler sklenila pogodbo o prijateljstvu in nenapadanju. Nacionalsocialisti so ga poslali v Rusijo, kjer ga je Stalin kmalu povišal: iko se je. diktator sprl z Bela Kunom ter ga dal usmrtiti, je postavil za voditelja ogrskih ko« munistov Matjaža Rakosija. Do oblasti, 'ki jo je do preteklega tedna izvajal, je prišel Rakosi 1. 1944, ko so zmagovite sovjetsike čete vkorakale z njim v Budimpešto. Ob sporu s kominformo junija 1948 je Rakosi postal zaklet sovražnik Tita. S krvavo brezobzirnostjo je začel preganjati »ti-tovce« v vrstah ogrskih komunistov. Dal je obesiti bivšega notranjega ministra Rajka, usmrtiti političnega nadzornika vojske Gyor-gy Palffya, organizatoričnega tajnika stranke Tibora Szonya in številni drugi vodilni komunisti so bili obsojeni na dolgoletne ječe, češ da so nameravali s pomočjo jugoslovanske vojstke strmoglaviti! vladavino. /Pri sodni razpravi so priznali take podrobnosti o svojem izdajalskem delu, d:a se je svet začel resno spraševati, ali niso vendarle krivi. TITOVI POGOJI ZA POMIRJENJE Z MOSKVO Ko so lansko leto prišli v Beograd Hru-ščev, Bulganin in Mikojan ponujat Titu spravo, je ta med drugim postavil pogoj, da morajo biti odstranjeni v Rusiji, na Madžarskem in v vseh ostalih podložniških državah možje, ki so se posebno odlikovali pri obrekovanju in 'rušenju Tita in njegove vladavine. Ta pogoj je vseboval tudi zahtevo, da je treba obnoviti vse politične procese, nape- rjene zaradi »titovskih zarot« zoper komu nistične voditelje v raznih deželah srednje in vzhodne Evrope in na Balkanu. Ta pogoj so sovjetski državniki —i kalkor se zdi — sprejeli. Med dežele, ki morajo poravnati storjene krivice, je spadala seveda tudii Madžarska. Rakosiju je bilo to neprijetno, a se je moral vdati. Najprej je aprila tega leta dal po sodniji razglasiti, da so bili Rajk in 7 njegovih soobtožencev »nedolžni.« Tako so Rajku in drugim usmrčenim vrnili čast, življenja jim pa niso mogli, iker njihova trupla že leta gnijejo pod zemljo. Ker se Tito s lem ni mogel zadovoljiti, je poskušal Rakosi potipati Tita na rahločutni žilici gospodarstva. Dne 27. maja je podpisal z Beogradom pogodbo, po 'kateri se je ogrska vlada obvezala plačati Jugoslaviji za vse, kar ji je hudega prizadela med sporom s kominformo, in kot vojno odškodnino 83 milijonov dolarjev, to je približno 52 milijard lird. Titu je bil denar dobrodošel, ker ga je v sedanjih gospodarskih težavah Jugoslavije nujno potreboval, vendar spor z Ogrsko zanj s tem ni bil še poravnan. Zahteval je, naj se predvsem obnove vsi politični procesi, v katerih so bili zaradi »titovstva« nedolžni ljudje po krivem težko obsojeni in kaznovani. Kar jih je še živih’, morajo biti osvobojeni in vrniti jim je treba odvzeto čast. Toda Rakosi se je trdovratno upiral, boječ se, da pomnoži število svojih sovražnikov ter zgubi oblast. ZDRAVNIKI SO MU PREPOVEDALI POLITIČNO DELO Tedaj je — kalkor trdi mednarodno časopisje — Tito zahteval od Moskve, naj Rakosi odstopi. Ta se je seve skušal na vse načine rešiti. Javno je priznal svojo krivdo in celo vrnil obsojenemu nadškofu Groeszu njegovo cerkveno oblast, toda bilo je vse zaman. Pretekli teden je moral »prostovoljno« odstopiti. »Posledice mojih napak« — je pisal vodstvu stranke — »so bile težje, kakor sem mislil.« Razen tega je poudaril, da je star in bolan in da so mu zaradi živčne preobremenjenosti »zdravniki prepovedali vsako nadalnje politično delo.« Pozabil je samo povedati, da sede ti »zdravniki« v Kremlju. Ker je Rakosi mož mednarodnega slovesa, saj so se med špansko meščansko vojno po njem imenovale razne bojne edinice, pomeni njegov padec ponoven velik političen uspeh Tita. Vendar maršal Tito s tem ni še doživel popolnega zadoščenja. Na Ogrskem še vedno niso spuščeni iz zaporov vsi »titovci«, usmrčeni Slansky na Češkoslovaškem je za vlado še zmerom zločinec, bivši glavni tajnik po-ljsike komunistične stranke Gomulka je bil sicer osvobojen, a mu ne dovole, da bi se spet politično udejstvoval, in v Albaniji je na oblasti še vedno E n ver Hodža, ki je dal zastran »titovstva« ubiti nekdanjega tajnika stranke Dzodzo ter vodil besno borbo proti Jugoslaviji. Odnosi med Albanijo in Jugoslavijo so še danes precej slabi. Toda ljudje, ki so dobro poučeni o razmerah v komunističnem svetu, trde, da bo Tito s časom uspel v vseh še nerešenih spornih zadevah. Voditelji Sovjetske zveze ga hočejo na celi črti zadovoljiti in mu na moč popuščajo. Njegova beseda velja v Moskvi več kalkor katerega koli komunističnega državnika, čeprav je Jugoslavija razmeroma majhna in šibka dežela. Težki sumi se polaščajo Zahoda Od kod Titov izredni vpliv v Moskvi? V javnem mnenju zapada se množijo glasovi, da si tega vpliva ni mogoče razlagati drugače kot tako, da se je Tito dejansko vrnil v območje in odvisnost Sovjetske zveze. Dolžijo ga, da je znal na nenavadno spreten način speljati na led Amerikance. Od njih je prejemal skozi leta in leta skoro neomejeno politično, gospodarsko in vojaško pomoč, sedaj tiči pa s Hruščevom in z ostalimi sovjetskimi voditelji pod istim klobukom. Milijarde, ki so mu jih dajali Aineri-kanci, so navsezadnje šle v korist le svetovnemu (komunizmu. Da se je Tito vrnil v okrilje Kremlja, je [ja nekoliko drzna trditev; saj se je tik po povratku iz Moskve sestal na Brionih z Nehrujem in Naserjem, ki sta po vsej svoji miselnosti vse prej kot 'komunista. Oba sta predvsem nacionalista in gradita svojo politiko na verskih idejah svojih narodov. Z njima je Tito v Istri določil smernice bodoče skupne politike, ki naj bi slonela nji načelu, da se njihove države ne smejo priključiti niti vzhodnemu niti zapadnemu taboru, temveč ostati v vsakem pogledu neodvisne. Malo je verjetno, da bi Tito mogel svoja prijatelja trajno in grobo varati, ker bi prišel s talkiim ravnanjem v njunih deželah ter v vsej Aziji in Afriki neizogibno ob vsak vpliv in ugled. Taka politika bi bila preveč kratkovidna in neinteligentna. (nadaljevanje na 3. strani) [ NOVICE Z VSEGA SVETA POSLEDICE NARODNE NEEDINOSTI Načrtno priseljevanje tujcev na Južno Tirolsko je imelo, ikiot vemo, za posledico-, da so tam vsa -mesta razen Brixena padla v roke Italijanov. V Brixenu so nemški domačini še tako močni, da bi lahko hrez težave gospodarili v občini, če bi- dr. Dander ne bil razbil njihove sloge ter postavil lastne liste. Taiko je Južnotirolska ljudska stranka dobila od 30 svetovalcev le 15 in s tem izgubila absolutno večino, za katero ji manjka 1 glas. To je vzrok, da si ne more več svobodno izbirati mestne uprave. Ko se je 10. julija prvič sestal občinski svet, so vsi napeto pričakovali, kaj bo sedaj. Že poimenski poziv svetovalcev ni obetal nič dobrega: vsi Nemci so odgovorili v materinščini »Hier« — »Tukaj« — le Dander se je oglasil s »Presente« in izval primerne medklice med občinstvom. Ob volitvi župana so pa vse italijanske stranke glasovale za —• Danderja. Mož je s pomočjo Italijanov dobil 15 glasov, nasprotni nemški kandidat tudi 15. To se je zgodilo trikrat zaporedoma, nakar so sejo odložili za teden dni. Dne 18. julija se je ponovila ista pesem. Predstavnik demokristjanov je seve izjavil, da njegova stranka nima nobenega dogovora z Danderjem, temveč da čuti za njegovo gibanje le »prisrčno naklonjenost«. Fašisti so glasovali za Danderja, češ da vidijo v njegovi skupini »most sloge« med Nemci in Italijani. In tako so se vse stranke postavile četrtič na stran Danderja. Zanj niso glasovali le demokristjani in fašisti, ampak tudi socialni demokrati, monarhisti, nennijevci in —• komunisti! Najhujši ideološki nasprotniki — od vernih katolikov do komunistov in fašistov — so se torej bratsko zedinili, da poglobijo razdor v vrstah nemške manjšine. Nato so svetovalci Južnotirolske ljudske stranke zapustili bržkone za vedno dvorano, da izsilijo nove volitve. Upajmo, da se med nami ne bo našel kak peroprask, ki bi spet zagovarjal Danderja, zaradi katerega so nemški domačini v Brixenu prvič zagazili v položaj, da si ne morejo večjtvobodno voliti župana in mestnega odbora. EISENHOWER JE ZMAGAL Predsedniku Združenih držav je poslanska zbornica, kot vemo, znižala vsote, ki jih je bil zahteval, da mu bodo na voljo za pomoč tujini. Sedaj je pa ameriški senat odobril vse, ikar je Eisenhower prvotno zahteval: na razpolago bo imel 4 milijarde 111 milijonov dolarjev. Senator Knowland je hotel z dodatnim predlogom onemogočiti, da bi Amerika dajala Jugoslaviji še nadaljnjo vojaško pomoč, pa ni uspel. Če hn Eisenho-wer hotel, bo Jugoslavijo- tudi z orožjem podpiral. KAJ OVIRA RAZOROŽEVANJE? V ponedeljek so poslanci Delavske ali Laburistične stranke vprašali v britaskem parlamentu zunanjega ministra Selwyna, zakaj se zapadnjaki ne morejo še sporazumeti s Sovjetsko zvezo v vprašanju razoroževanja. Odgovoril jim je, da je glavna ovira v tern. ker Moskva noče sprejeti učinkovitega nad- zorstva nad razoroževanjem. Kdo jamči za-padnjakom, da se Sovjetska Rusija kljub vsem pogodbam in sporazumom tajno še naprej ne oborožuje? In res je Sovjetska zveza tako ogromna dežela, da bi se, posebno kar se tiče atomskega področja, lahko v prostrani Sibiriji oboro-zevala, ne da bi zapad mogel to opaziti in nadzorovati. Iz tega vidimo, kako globoko je še nezaupanje, ki loči zapadni svet od Sovjetske Rusije. TITO NA KRTU Maršal Tito je prispel s soprogo na Krf, kjer bo 5 dni gost grškega kralja Pnvla in kraljice Federike. Sprejeli so ga z 21 topovskimi streli, kot pritičejo državnim poglavarjem. On in žena Jovanka imata na razpolago vsak svojo spalnico in sprejemnico in veliko teraso z razgledom na morje. Tito bo obvestil kralja in ministrskega oredsednika Karamanlisa o svojem obisku v Moskvi in o razgovorih, ki jih je imel z drugimi državniki. Glavni predmet razprav bo Da usoda Balkanske zveze. Zaradi Cipra so Se v zadnjem času precej ohladili odnosi mCK Grčijo in Turčijo. Ker podpira Tito pravico grškega ciprskega prebivalstva, da samo odloča o svoji bodočnosti, se je ohladilo tudi razmerje med Jugoslavijo in Turčijo, ki hoče, naj bi na Cipru ostalo vse pri starem. VSTAJA V TIBETU Na največjem_višavju sveta leži več kot en milijon kvadratnih kilometrov prostrana meniška republika Tibet. Njen duhovni in svetni vladar je budistični papež dalai-lama. Predlanskim je sosedna Kina poslala v deželo vojaštvo in si jo podredila. Sedaj je pa izbruhnil proti tujcem oborožen odpor domačinske stranke »mimang«. Borbo vodijo redovniki, katere je sam dalai-lama pooblastil, da smejo prijeti za orožje. Med ledeniki in puščavami ogromne dežele se bo Kitajska vojaško težko uveljavila. NEMŠKA VOJSKA Zapadna Nemčija se je sporazumela z Atlantsko zvezo, da postavi na noge vojsko, ki bo štela 500.000 mož. Toda to delo ne pojde tako naglo od rok, kakor bi kdo menil. Preden bo Nemčija imela dobro izvež-bano polmilijonsko armado, bodo potekla 3 leta. Obrambni minister Teodor Blank je izjavil, da bi Nemčija lahko sestavila vojsko iz samih poklicnih vojakov, vendar te je treba dobro plačati in to bi bilo pretežko breme za prebivalstvo. Poleg tega je dolžnost vseh in ne le nekaterih državljanov, da branijo domovino, če jo kdo napade. Iz teli dveh razlogov je Nemčija vpeljala splošno vojaško dolžnost. MANJŠINA NA OGRSKEM Spor med Titom in kominformo je močno škodoval tudi jugoslovanstkii manjšini na Madžarskem. Oblastva so hudo preganjala posebno ljudi, ki so imeli sorodnike v Jugoslaviji. Sedaj je pa bila podpisana med Beogradom in Budimpešto pogodba, da je treba te krivice popraviti. Pripadnikom manjšine bodo vrnili zaplenjeno zemljo in premoženje ter jim izplačali odškodnino. Osebe, ki so internirane, se povrnejo na svoje domove. ZEMLJA SE ODPIRA V nedeljo zjutraj je strahovit potres zamajal polotok Gudžerat v zapadni Indiji. Zemlja se je odpirala in pogoltnila cele vasi. Ponekod jo začela vreti iz razpok topla voda, drugod so pa na en mah vsi potoki in studenci usahnili. Zamolklo bobnenje se je slišalo celo v stotine kilometrov oddaljenem velemestu Bombayu, nato so začela prihajati obupna poročila in prošnje za pomoč. Zrušenih je na tisoče poslopij in pod razvalinami je na stotine oseb živih pokopanih. Prebivalci be-že iz ogroženih krajev v gore. NAJ BODO HITRI IN PRIJAZNI Notranji minister Tambroni je razposlal na prefekture Italije posebna navodila, kjer pravi, naj gredo uradniki občinstvu, kolikor se da, na roko. Prošnje naj rešujejo hitro in z ljudmi naj bodo vljudni in prijazni. Isto bi moralo veljati posebno za policijo O tem nas prepričuje posebno sedanji proce<; proti našim Škedenjcem, na katerem smo-slišali, kako so tržaški policisti obtožence pretepali do nezavesti. To ni bilo ravno vljudno in prijazno. ZA PRAVICE NARODNIH MANJŠIN Da bi se zaradi Južnega Tirola povsem ne zaostrili odnosi med Italijo in Avstrijo, je Segni sklical prejšnji teden v Rimu sejo, katere so se udeležili poleg zunanjega ministra Martina še drugi člani vlade in visoki uradniki. Kaj so sklenili, ni znano. Skoro istočasno, to je v soboto1, so avstrijski kancler, podkancler in zunanji minister sprejeli zastopnike koroških Slovencev, ki so se priložili, da Dunaj še vedno- ni izpolnil svojih obvez do narodnih manjšin, kakor določa pred enim letom podpisana mirovna pogodba. Avstrijska vlada se pripravlja, da izda zakone, g katerimi naj se sedaj izvede manjšinska zaščita v dejanskem življenju. Preden predloži zakonske načrte parlamentu, se je pa hotela pogovoriti in če mogoče sporazumeti z zastopniki koroških Slovencev. To je pametno, zakaj kako naj Avstrija brani Južne Tirolce, če sama ne izpolnjuje dolžnosti do manjšin v lastni državi! Radovedni smo, kdaj bodo1 sedli !k[ zeleni mizi državniki ter razpravljali tudi o življenju manjšin v naših krajih. DRŽAVNI IZDATKI Od leta 1950 do 1956 so se državni stroški Italije zvišali od 1.772 na 2.958 milijard lir, to pomeni, da vlada izdaja po 6 letih 1.186 milijard več kot v prejšnjih časih. Kam je šel silni denar? Za potrebna javna dela in razvoj gospodarstva so potrošili le 6 odstotkov ali 73 milijard, vse ostalo so pa uporabili za poviške plač državnim nameščencem in za odplačevanje državnih dolgov, ki znašajo sedaj že 8000 milijard. Samo v enem letu so zrasli za 500 milijard. VSAKDANJI KRUH Ker so cone pšenici na svetovnem trgu padle, je skupina rimskih poslancev naslovila na notranjega ministra vprašanje, ah ne bo vlada poskrbela, da se temu primerno znižajo v državi cene kruha. ViELIKlI IN MAiLI BOGATIN VAŽEN IZUM NOVICE PROCES PROTI ŠKEDENJCEM Sodna razprava, ki se že teden dni vodi pred tržaškimi porotniki proti Škedenjcem, je v središču zanimanja naše in tudi tuje javnosti. Kar najbolj razburja 'ljudi, so izjave ob* tožencev, da jih je policija med zasliševanjem surovo pretepala ter jih prisilila, da podpišejo zapisnike o dejanjih, ki jih niso izvršuli. Eden izmed obtožencev je med pre. tepanjem padel v nezavest. Take novice obujajo v našem 'ljudstvu temne spomine na čase fašistične diktature in ga navdajajo z nepopisnim ogorčenjem, kar neizmerno šikoduje ugledu italijanske demokratične republike v naših krajih. Če se izkaže, da so izjave Obtožencev resnične, bi krivci morali biti najstrože kaznovani. Tako nujno zahtevajo državne koristi poseb« no na tem kočljivem obmejnem ozemlju, kamor so stalno uprte oči sosednih držav in narodov. ATOMSKA RAZISKOVANJA V Italiji so se med znanstveniki slišali pogosti očitki, da država nič ne poskrbi za napredek atomske ali jedrne fizike. Zdaj je Državni odbor predložil vladi petletni načrt, kaiko naj se odpravi ta pomanjkljivost. Zgradili bodo tri velike jedrne reaktorje za proizvajanje atomske sile v industrijske name* ne. Dela bodo končana do leta 1961 in stala državo 100 milijard lir. Draga zadeva! TRGOVINA Z MRLIČI Dekan zdravniškega odseka vseučilišča na Filipinih je v skrbeh, ker manjkajo dijakom medicine potrebna trupla, na khterih bi se lahko vežbali v svoji stroki. Zato je filipinsika vlada začela pogajanja s Kitajsko, da bi smela proti plačilu uvažati kitajske mrliče. , ČASNIKI SE PODRAŽIJO Minister za industrijo in trgovino sporoča, da je vladna komisija za cene sklenila povišati ceno dnevnega časopisja od 25 na 30 lir za številko. Povišek je v zvezi s podražanjem papirja. TROPSKA VROČINA Poletje, ki se je za en teden zalkasnilo, skuša sedaj dohiteti zamujeno. Na Siciliji jc toplomer pokazal v nedeljo 42 stopinj v senci. Lovorjevi gozdovi pod goro Etno so se zaradi vročine sami od sebe vžgali. Rak je bolezen, ki najbolj razjeda današnje človeštvo. Če je že precej napredovala, je bolezen neozdravljiva. Zdaj je p-a prišla novica, da je nemški učenjak Domagtk izumil lek »E. 39«, s katerim je mogoče rešiti in ozdraviti tudi že smrti zapisane bolnike. ČRNILO PROTI PONAREJEVALCEM V Ameriki so iznašli posebno črnilo proti potvarjanju bančnih nakazil in podpisov. Črnilo se taiko vsesa v papir, da ga ni mogoče več odstraniti. Brišeš in brišeš, toda prvotna pisava se zopet pojavi in svetlika. Sleparji bodo morali napeti možgane, d« kaj novega izumijo. (Nadaljevanje s 1. strani) To odgovorni državniki priznavajo in verjamejo Titu, da hoče ostati neodvisen. Zato mu Amerika tudi še zmeraj daje pomoč. Javno mnenje na zahodu je pa vznemirjeno, češ da Tito s svojo politiko nevtralnosti med vzhodnim in zapadnim taborom v bistvu vendarle koristi Sovjetski zvezi bolj kot vse komunistične podložniške države skupaj. Njegova zasluga je, da se število nevtralnih dežel, ki obdajajo Sovjetsko zvezo, nenehno veča, kar močno krepi varnost komunistične Rusije. DEJANJA RODO ODKRILA RESNICO Ta trditev je v bistvu resnična, toda vprašanje je, (kdo naj bi imel od tega škodo. ZNAMENIT ZNAMKAH V Monzi so zaprli 60-letnega Avgusta Burattija, ki je že več let ponarejal znamke po deset lir. Avgust je svoje znamke vnovčeval in od tega kar lepo živel. Izdal se je, ko je hotel poravnati račun 10.000 lir kar s celimi polami svojih znamk. Zdaj bo pa dve leti premišljal v ječi o svoji umetnosti. SMRT NA CESTI Italija spada med dežele, kjer se zgodi največ prometnih nesreč. Dosti je tudi primerov, da povozijo kolesarja in ga hladno puste izkrvaveti na pesti, kot se je pripetilo v petek pri Pontebbi. Vse to je pripeljalo oblastva do pametnega sklepa: prehitrim in alkoholiziranim vozačem bodo takoj odvzeli avtomobilsko dovolilnico. Glasilo Vatikana Osservatore Romano je mnenja, da je treba brezvestne vozače udariti tudi s strogimi cerkvenimi ikaz-nimi. Čas bi že bil! ORMEJNI PROMET Italijansko-jiigoslovanska obmejna komi-S1'ja> ki je, ikakor smo poročali, v preteklem tednu zborovala več dni v Ljubljani, je razglasila, da bodo odslej prepustnice veljavne osem mesecev; poleg tega so se dogovorili tudi o netkaterih ugodnostih za dvolastnike in o uspešnejši ureditvi avtomobilskega prometa. Tito bi s tako politiko resno oškodoval za-pad, samo če bi bila vojna med Sovjetsko zvezo in ostalim svetom neizogibna. V tem primeru bi 1 ito odtrgal zapadnim velesilam marsikaterega zaveznika v bodočem oboroženem spopadu. Toda splošno mnenje je, da je po izumu grozotne vodikove bombe postala nova svetovna vojna nemogoča in da so zato velesile primorane živeti v miru ena poleg druge. Angleški ministrski predsednik Eden je imel v ponedeljek v parlamentu govor, v katerem je poudarili, da se vojna nevarnost čedalje bolj oddaljuje. Sprejel je nekatere pomembne predloge sovjetskega zunanjega ministra Šepilova o razorožitvi ter izjavil, da je Velika Britanija pripravljena razširiti hvoje sodelovanje s Sovjetsko Rusijo. Če je torej postalo splošno razoroževanje neizogibno ter bo vodikova bomba prisilila velesile, da zavržejo vojno kot sredstvo politike, Titovo prizadevanje, da se stvori v svetu sklop dežel, ki hočejo biti neodvisne od obeh dosedanjih vojaških taborov, ne more biti nevarno. Te dežele nasprotno s svojo nevtralnostjo lahiko posredujejo med sprtim Vzhodom in Zapadom ter s tem obema le koristijo. Ali so to resnični nameni in eilji Titove politike bo pokazala bližnja bodočnost. Ne besede, temveč dejanja bodo izpričala, ali je Tito ostal res neodvisen, tako da mu lahko mirno zaupajo zapadne države in Sovjetska zveza ter skupno podpirajo Jugoslavijo. Z NAKUPOM DOBREGA BLAGA PRIHRANITE DENAR! Prodaja na debelo in na drobno vsakovrstno originalno ANGLEŠKO IN NACIONALNO BLAGO ZA MOŠKE IN ŽENSKE PO NAJNIŽJIH CENAH. G&i&člte Magazin angleškega blaga SKLADIŠČE: Trst-Ul. S. Nicolč 22 Telefon štev. 31-138 !2laga32iiio Jitrjltibi Obračajte se na nas osebno ali pismeno. Prinesite ta oglas, imeli boste poseben popust. MAAAAAAAAAA/ Kam teži zunanja politika Jugoslavije ? 60-LETNICA »ZASTAVE« Proslava 60-letnice ustanovitve »Pevskega in bralnega društva Zastava« je preteklo nedeljo privabila v Lonjer precejšnjo množico Tržačanov in prebivalcev iz bližnjih vasi. Pripravljalni odbor je za pomembno oblet-nico jpripravil pester spored, ki je obsegal v glavnem nastope pevskih zborov, pozdravni in glavni govor ter nastop godbe na pihala iz Brega. Po pozdravnem nagovoru, ki ga je imel domačin Sergej Pečar, je prvi nastopil mešani zbor Lonjer-Katinara, ki je ubrano zapel Venturinijevo »Pozdravljena domovina«, Adamičevo »Petnajst let« ter Aljaževo »Opomin ik veselju«. Nato je gdč. Tončka Čokova v daljšem govoru opisala vso častno zgodovino društva, ki je igral pomembno vlogo pri dviganju kulturne ravni ter prebujanju narodne zavesti tržaških Slovencev. Na oder je potem stopil šentjakobski pevski zbor »Ivan Cankar«, ki je pod spretnim vodstvom Vladimir a Švare brezhibno izvajal Vrabčevo »Kresno jutro«, Lajovičeve »Pastirčke« ter Adamičevo »Mlad junak po vasi jezdi«. Poslušalci so nastopajoče nagradili z burnim ploskanjem. Nekaj narodnih in umetnih pesmi sta zapela pevska zbora iz Padrič in Doline, medtem ko je Gabrijela Orel s Katinare recitirala Župančičevo »Besedo«. Tudi moški zbor »Slavec« iz Ricmanj je med poslušalci žel mnogo priznanja. Občinstvo je pa kar obstrmelo, ko se je na odru pojavil 60-članski pevski zbor iz Trebč, katerega sestavljajo izvečine mladi pevci in pevike. Pod vodstvom pevovodje Oskarja Kjudra so Trebenci izvajali Lahar-narjevo »Mladosti ni«, Venturinijevo »Nocoj, pa oh nocoj« in Gotovčevo »V nove brazde«. Poslušalci, ki so ves -čas pozorno spremljali nastope vseh pevskih zborov, so Trebence z vztrajnim ploskanjem primorali, da so na koncu zapeli še »Naš Kras«. Prireditev je, kakor vidimo, dobro uspela, saj so udeleženci bili na splošno zadovoljni. Zdi se nam pa, da je spored bil preveč enoličen. To' pot je nastopilo preveč zborov, medtem ko bi ljudje radi videli ali slišali še kaj drugega. Kljub temu moramo pripravljalnemu odbora za uspeh čestitati. NABREŽINA Iz Nabrežine smo prejeli naslednje pismo, na katerega prav radi odgovarjamo. »Te dni sem dobil v roke Cittadello, humoristično prilogo tržaškega II Piccola, kjer sem z začudenjem bral, da je Ikomunistični svetovalec Visintin na prvi seji novoizvoljenega občinskega sveta predlagal, naj zaradi praktičnosti in splošnega poznavanja italijanskega jezika poteka razprava kar v italijanščini. Iz članka tudi izhaja, da so ostali svetovalci ta predlog sprejeli. Ker ne morem verjeti, da bi se kaj takega resnično zgodilo, Vas vljudno prosim, da mi zadevo podrobneje pojasnite.« Nabrežina, 16. julija 1956. A. B. Resnici na ljubo moramo priznati, da je na prvi seji občinskega sveta v Nabrežini dejansko prišlo do nekega neljubega dogodka, ki j* brez dvoma dal povod pisanju Citta-delle. Toda zadeva ni popolnoma takšna, kot jo opisuje ta list. Vsi slovenski svetovalci so na sep govorili slovenski. Izjema je bil le g. Visintin, ki je pred svojim govorom prosil ostale *vetovalce, naj mu dovolijo, da govori le laški. Temu se je takoj uprl odbornik dr. Jei :n predlagal, naj slovenski svetovalci govor* v materinem jeziku. Kljub temu, da so vsi ta predlog osvojili, je Visintin govorci le italijanski. Ni pa predlagal, naj ostali svetovalci nastopijo le v laškem jeziku, kakor je phala Cittadella. Nastop svetovalca Visintina obžalujemo in obsojamo. Uporno, d* se kaj takega ne bo več ponovilo. SV. M. MAGDALENA SPODNJA V časopisih beremo, da je minister za javna dela te dni sklical v Rimu sestanek, na katyem bodo ponovno razpravljali o vprašanju gradnje tako imenovanega naselja Sv. Sergija. V Rim so bili povabljeni predstavniki vseh ustanov, ki bodo sodelovale pri izvedbi načrta, in tudi generalni komisar Palamara. Na sestanlku bodo baje dokončno odobrili vse tehnične načrte in tudi določili denarna sredstva. Kakor je znanoi se bo v novem naselju naselilo okrog 10 tisoč prebivalcev, ki naj bi bili izvečine zaposleni v raznih tovarnah, zgrajenih v tako zva-nein Industrijskem pristanišču pri Žavljah. Nočemo danes razpravljati, ali je la širokopotezni načrt dejansko uresničljiv in ali bo res koristil industrijskemu razvoju Trsta. O tem smo že pisali. Nas trenutno zanima, ikako mislijo obla-stva rešiti spor, ki je nastal zaradi razlaščenih zemljišč. Vsi kmetovalci in mandrjarji se krčevito branijo sprejeti ponudene cene, ker so smešino nizke. To stanje traja že več let in vzbuja razumljivo zaskrbljenost pri naših kmetovalcih, saj danes niti ne vedo, kaj bodo delali, ko jim bodo vzeli zemljo. Ker gre za usodo precejšnjega števila družin, menimo, da bi morala oblastva najprej pošteno in pravično rešiti to vprašanje in šele naknadno pričeti z gradbenimi deli. Zemljo, ki jo bodo vzeli kmetom, naj vsaj plačajo po cenah, kakršne plačujejo vsa gradbena podjetja v Trstu in sama mestna občina. Edino na ta način si bodo težko prizadeti poljedelci lahko zagotovili delo in zaslužek za bodočnost. Skrajno nesocialno in nespametno bi bilo, če bi oblastva, da bi prihranila morda nekaj desetin milijonov, ustvarila nove nemaniče, za katere bi prej ali slej družba morala potrositi mnogo večje vsote. Upamo, da se bo našel kdo, ki bo ministru Romiti nalil čistega vina, saj smo globoiko prepričani, da se spor samo zato ne more pravilno rešiti, ker na j višja oblastva niso o lej zade;vi nepristransko obveščena. REPENTABOR Preteklo soboto je bila prva seja novoizvoljenega občinskega sveta, na kateri so svetovalci izvolili novega župana in upravni odbor. Že pri prvem glasovanju je bil za župana izvoljen g. Jože Bizjak s Cola, ki je že županoval od leta 1949 do leta 1952. Odbornika pa sta postala gg. Veljko Guštin ter Ivan Lazar. G. Bizjaku prisrčno čestitamo! ŠTIVAN V dobrem tednu dni sla se na državni cesti v bližini naše vasi dogodili dve hudi prometni nesreči, ki sta terjali kar tri smrti. Zadnja nesreča je bila pretoki]i četrtek. Pred znano Kocmanovo gostilno se je zaradi majhne okvare ustavil avstrijski tovornik in medtem ko so vozači popravljali okvaro, je privozil iz nasprotne smeri avtobus ter se tudi ustavil. Tedaj je pridrvel iz Trsta neki furlanski kmetovalec na motorju ter iz nerazumljivih razlogov z vso silo treščil v tovornik. Vozač je ostal na mestu mrtev, medtem ko se je njegova sestra, ki je sedela zadaj, hudo ranila. Policijska oblastva so ugotovila, da je ponesrečenec 31-letni kmetovalec Tentor iz Isole Morosini, ki je ta dan šel na obisk v Trst. Čedalje večji promet po naših cestah zahteva od vseh vozačev največjo previdnost in pažnjo. Nekateri pravijo, da bi oblastva morala ponovno uvesti na cesti iz Sesljana do Štivana omejeno brzino (48 km), _ka-kor so jo bila že določila oblastva za časa z.v.u. DOLINA V ponedeljek je g. Dušan Lovriha, župan dolinske občine, prisegel na tržaški prefekturi zvestobo italijanski republikanski ustavi. Slovesnost je potekla ob prisotnosti pod prefekta dr. Macciolte ter visokih uradnikov prefekture. Šele oid tega dne more novi župan izvrševati svoje službene dolžnosti. Že naslednji dan je bila prva seja upravnega odbora, na kateri so najprej sklenili, da bo' v ponedeljek, 30. t. m., izredna seja občinskega sveta. Na dnevnem redu je izvolitev nove volilne komisije. Odborniki so nato razpravljali o novi pogodbi za javno razsvetljavo', ki jo> je meseca aprila občina sklenila z električno družbo SVEM. Ker bi po novi pogodbi stroški silno narastli in niso lega v letošnjem proračunu predvidevali, go odborniki sklenili kriti primanjkljaj deloma z denarjem, določenim za nove žarnice, deloma z drugimi sredstvi. KONTOVEL Naš domačin Svetko Daneu se mora zahvaliti le svoji prisotnosti duha, da ni v torek zgubil življenja v plamenih. Mož je pregledoval plinske cevi, ki so jih nedavno tega položili v ulici TeatTo Romano v Trstu, ko je iz neke cevi nepričakovano izšel plamen ter objel Daneva po vsem telesu. Začela je goreli tudi obleka, toda mož je ikiljub temu ohranil hladno kri, brž strgal s sebe oblačila ter jih že goreča vrgel _daleč stran. Prepeljali so ga v bolnico, kjer so mu zdravniki ugotovili hude opekline po telesu. SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE za Tržaško nzinnljt: V SOBOTO, 28. JULIJA, CD 20i URI V PROSVETNI DVORANI PRI SV. BARBARI N. V, GOGOLJ V Ženitev V NEDELJO, 29. JULIJA, OB 20.30 URI NA DVORIŠČU GOST. VIŽINTIN (na iritu) V NABREŽINI N. V. GOGOLJ V Ženitev ž&opi&i i GORIŠKI POKRAJINSKI SVET Preteklo soboto se je pokrajinski svet v glavnem bavil z vprašanjem cest. Najprej jo soglasno odklonil zahteve raznih občin na Goriškem, da bi pokrajinska uprava vzela v oskrbo razne občinske ceste ali vsaj dele poti. Predsednik dr. Culot je poudaril, da so denarna sredstva skromna in da je zato nemogoče zahteve raznih občin sprejeti. Predsednik je tudi omenil, da je treba posvetiti vso pozornost cestam, ki so že pod pokrajinsko upravo, kakor je n. pr. dober-dobska. Zato odslej še toliko bolj pričakujemo, da bodo čimprej izvedli prepotrebno asfaltiranje te poti. Svetovalci so nato soglasno odobrili načrt za razširitev ceste od soškega mosta (Madon-nina) do Fare, kjer bodo morali odstrani! dolgo vrsto veličastnih topol in lip ter večjifc stebričev-mejnikov, ki hudo ovirajo promet. Statistika dokazuje, da se je na tem predelu dogodilo sorazmerno največ prometnih nesreč. Ta otkolnost dovolj opravičuje velik izdatek 62 milijonov lir, ki ga zahteva to delo. Vsi prisotni so odobravali izvajanja svetovalca dr. Delpina, ki je podčrtal, dai je treba učinkovito nastopiti proti brezvestnim vozačem avtomobilov in drugih vozil. Prometnih nesreč niso krive toliko ceste, marveč premalo razvit čut odgovornosti vozačev za življenje in zdravje bližnjega. Svetovalci so odobrili tudi nakup 64 delnic Družbe za gradnjo avtomobilskih cest v l’enetkah, ki sedaj gradi avtomobilsko cesto Benetke—Trst, nakar bo izpeljala še cesto v Videm. Pokrajinski svet je končno odobril pod* poro raznim ustanovam, med njimi tudi 5ft tisoč lir društvu Lega Nazionale za obnovo dvorane v bivšem Trgovskem domu. Slovenski svetovalec Rudi Bratuž je pripomnil, da bo glasoval za podporo, ker gre v kultarne* namene. Zahteval pa je. da mora biti dvorana na razpolago vsem organizacijam iu predvsem tistim, tki nimajo lastnih prostorov. Do te dvorane imajo pravico še prav posebno Slovenci, ki so še vedno po božjem pravu njeni lastniki. Dvorano bi jim morali vrnili tudi po državnem pravu, če bi ga obla-stva zares pravilno tolmačila. G. Bratuž jfi ob tej priliki ožigosal kot »nerazumljiv« Uidi postopek, ki ga oblastva zahtevajo za predstave tržaškega SNG pri Zlatem pajku. Namen takega ravnanja je zatreti vsako kulturno udejstvovanje Slovencev v Italiji. 1 ° je vsekakor najvišja oblika modernega raznarodovanja in zatiranja. seja mestnega sveta Občinski svet je v sredo in v petek preteklega tedna razpravljal o oddajanju ljudskih stanovanj, o kričečih zdravstvenih razmerah v Podpori, o obračunu mestnih podjetij za leto 1954 ter o novih plačnih lestvicah mestnih uslužbencev. Svetovalci so po daljši razpravi odobrili predlog dr. Pedronija, po katerem naj vsa stanovanja oddaja brezdomcem pristojna občinska ko/nisija, ikar sc doslej ni sodilo. Obračun mestnih podjetij je občinski svet soglasno odobril. Poročilo je v prisotnosti vodilnih uradnikov podjetij podal dr. Bet- tiol. Obračun izkazuje nad 12 milijonov dobička, in sicer en milijon več kot lani. Ne glede na dobiček odobravamo stališče svetovalca Battija, ki je svaril upravo- podjetij pred višanjem tarif, ki so za plačilno zmožnost ogromnega števila meščanov že dovolj visoke, za mnoge pa celo previsoke. IZ PODGORE V sredo preteklega tedna je mestni svet med drugim razpravljal o zdravstvenem stanju, ki je nastalo v naši vasi po otvoritvi nove rayon tovarne. Zupan dr. Bernardis je poročal, da je ob-činslka uprava naprosila vseučiliškega profesorja Dechigija iz Padove, naj o stvari izreče svoje strokovno mnenje. O tem je bil obveščen tudi lastnik podjetja g. Tagnello. Pozvan je bil, naj zadevo čimprej uredi. Če bi vse to nič ne zaleglo, bo moral občinski svet zavzeti svoje stališče in prevzeti tudi odgovornost za morebitno ukinitev tovarne. Novemu oddelku v ostalem ni še bilo doslej izdano idustrijsko dovoljenje. »Čakajmo na odgovor lastnika TagneJle, nato bomo videli, kaj bo treba ukreniti«, je ž šilo podjetje Lukežič. Nato so se svetovalci bavili v glavnem s poročilom tajnika, ki je nedavno tega bil v Rimu, kjer je posredoval v važnih občinskih zadevah, kakor so vodgvod, asfaltiranje ceste Gorica—Zagraj—Gradiška ter spor med našo in goriško občino zaradi dohodkov od proste cone, Ikatere prejema v celoti danes le Gorica. Ker ima naša občinska uprava le pičla finančna sredstva, ne more sama vzdrževati glavne in tako prometne ceste, ki jo uporabljajo v glavnem tuja vozila. Zato se občina že več let trudi, da bi to cesto prevzela pokrajina, kar pa je bilo pretekli teden ponovno odbito. V zadnjem času so to pot spet nekam popravili, a to bo držalo le do prihodnjega hujšega dežja. Zato bi morala pokrajina vsaj prispevati s primernim zneskom k vzdrževanju ceste. Isto bi morala narediti država za vodovod, ker le tako bodo vse naše vasi lahko dobile prepotrebno vodo. Občinska uprava bo v ta namen s pomočjo poslancev vložila na vlado posebno spomenico. Občina bo storila isto tudi zaradi proste cone. Mednarodne sadne in vrtnarske razstave v Veroni sta se udeležila naša domačina Jožef Petejan in Viljem Zavadlav, ki sta bila oba odlikovana. IZ DOLA Močno smo se razveselili, ko smo zvedeli, da se je pokrajinski svetovalec g. Bratu" preteklo soboto tako odločno zavzel za naše koristi. Vsi smo mu hvaležni, da je pri razpravi poudaril obupno stanje cest v naših vasicah ter ugotovil, da smo zelo zanemarjeni. In res nimamo niti zdrave pitne vode niti električne luči. To se godi nam, ki živimo ob glavni prometni žili med_ Gorico in Trsitom! Kriva za obupno stanje v naših vasicah sta Tehnični urad in Selveg. IZ rORERDOBA Prefekturni odbor je na zadnji seji odobril otvoritev novega tečaja za zidarje. Prefektura je tudi pozvala našo občino, naj primerno popravi cesto, iki vodi na Vrh. Tja pojde letos večje število izletnikov m bivših bojevnikov iz vse Italije, ker praznujejo 40-letnico zavzetja Gorice po italijanski vojski. Doberdobci smo v ostalem močno nezadovoljni s pokrajinsko upravo, ki hudo ^a^emaria našo zelo prometno cesto in je ni doslej asfaltirala. Prav tako smo jezni na prefekturo, 'ki malo ali nič ne stori, da bi T"f n o’iiln va^e ro?podarske in kulturne potrebe. Ponekod nimamo še zdrave pitne vode in v Dolu nimajo niti električne luči. Glavna krivda za tako stanje pade na oblastva, ki nič ne storijo, da bi vladi razjasnila naše razmere. Globoko smo prepričani, da bi vlada nakazala večja sredstva, Če bi poznala potrebe obmejnega prebivalstva. (l£ene£hu tflavcniiu * Mcumlhliu tlolUiu IZ ČEDADA Vse vode naših dolin gredo po Nadiži skozi Čedad. Isto se dogaja tudi z novicami. V Podbonescu boš težko zvedel, kaj se je zgodilo na Lesah, v Čedadu pa vse zveš že isti dan. Se vedno so na dnevnem redu ključi župnišča v Kozci. Naša sodnija ni še mogla ugotoviti, kdo tišči ključe v žepu in župnik Kju-čič mora še vedno živeti v tuji, zasebni hiši. Na sodniji je bilo že več razprav, ki so na-vHuno potekle pri zaprtih vratih. Škofija je tožila ključarje, ti so se pa izgovarjali, da ključi niso bili njim izročeni. Edina priča, don Boldarino, je pri vsaki razpravi drugače govoril. Zdaj je povedal, da jih je pri odhodu iz fare izročil posestniku Simacu, potem Tomazetiču itd. Sodnik si ni mogel ali hotel pomagati. Vsa ta komedija je bila spretno uprizorjena. Končno pa je škofija vendar zgrabila don Boldarina in naravnost od njega zahtevala začarane ključe. Mož je tako bil prisiljen tožiti ključarja Simaca, da mu vrne ključe. Pri tej razpravi, ki je bila pred kratkim, je pa Anton Simac odločno zavrnil don Boldarinavo obtožbo, Dejal je, tla njemu ni nihče izročil ključev. Tudi Boldarino je pri razpravi vse drugače govori!, kakor je bilo pisano v obtožbi. To se je pa sodniku dr. Costi zdelo malce preveč. Boldarino je moral na podlagi obsodbe plačati vse pravdne stroške in honorarje. Zadeva ključev pa je ostala še vedno tajinstvena, ker Pred enim letom ste v mojih »Spominih iz starega Trsta« brali o nekdanjih zgodbah našega mesta. Mnogo je bilo veselih dni in dogodivščin, saj je Tržačan že po naravi bolj veseljak in rad odlaga skrbi na sosedova ramena. Učakal pa je tudi dovolj temnih in slabih časov, ko ga je prešernost minila. Take slabe tedne in mesece je Trst doživel pred 100 leti, ko je po mestu razsajala nova, huda bolezen. Bila je azijska kolera. V še bolj starih časih je pogostoma morila pri nas črna smrt ali kuga, ki je bila tako strašna, da je še v litanije prišla. Potem je kuga sama po sebi nekam zgini la. Pojavila pa se je njena posestrima kolera. Zadivjala je posebno hudo v vročem mesecu juliju 1. 1830 in v poletju I. 1866, ko so avstrijski polki korakali v Italijo krotit prve borce za svobodo. Lačni vojaki so se nažrli še na pol surovega sadja in se napili iz mlakuž, pa jih je začelo krvcnčiti v črevesju in jih je pobralo. Ker talkirat snage niso dovolj poznali, so odpadki in otrebki okužili vodnjake in je bolezen postala kužna. Večji napad kolere se je pojavil v Trstu v vojnem letu 1849. Druži pa sedem let pozneje. Najprej so začeli pomivati vojaki v beneških lazaretih. Od tam so zanesli kolero še k nam. V začetku julija je bilo že vsak dan po petnajst smrtnih primerov. Morilka je kosila najbolj v starem mestu in med sodnik tudi to pot ni mogel ugotoviti, kje in pri kom tičijo. Vsekakor pa je ta stvar razgalila pred našo javnostjo bedno moralno osebnost glavnega junaka beneške komedije. DRUGA OBLETNICA TRINKOVE SMRTI Povpraševali smo in tudi ugotovili, kako so na Trčmunu 26. junija praznovali drugo obletnico smrti našega velikega rojaka msgr. Trinka. Zvedeli smo, da so bili varnostni organi že nekaj dni prej v največji pripravljenosti. Da ne bi zloglasni »Comitato« kričal v svet o izzivanjih prebednih in zatiranih Beneških Slovencev, je bila sveta maša za-dušnica že ob šestih zjutraj. Prisotni so bili le domači župnik in pokojnikovi sorodniki ter policijska oblastva, najbrž zaradi vzdrže.-vanja reda. Orožniki so bili jako zadovoljni, da je vse mirno poteklo. Velika nevarnost pa je najbrž pretila v nedeljo, 22. julija, ko sta privozila v Ceple-tišče dva avtobusa s tu is1 i iz Doberdoba in Sovodenj pri Gorici ter od drugod. Nevarnost je bila tem večja, ker so izletniki peli slovenske pesmi v cerkvi in zunaj. Nesli so tudi lep venec kraških cvetic na Trčmun in ga položili na grob slavnega moža. Za ta izlet je že prej izvedel »II Gazzettino« in poslal na Trčmun posebnega dopisnika. Drugi dan pa smo v listu brali o nekih »jugoslovanskih izzivanjih« na Trčmunu in drugod. To poročilo nikakor ne dela časti listu. nižjimi sloji, kjer je bila nesnaga in nezmernost doma. Oblastva so spočetka po listih samo opozarjala, naj ljudje pazijo na Nadje in na — vino. Meščani, posebno revni, so se na gole opomine kar požvižgali, saj niso imeli ne vodovoda ne kanalizacije. Pač pa je bila na mestu neka prepoved, ki je posebno predmestno nižje prebivalstvo ni razumelo. V navadi je namreč bilo bdenje pri mrliču. Ker pa je vsak dan v ulici •kdo šel za kolero, je bilo bdenja in popivanja pri okuženem mrliču kaT preveč; prenašanja bolezni pa zelo mnogo. Župan je čestokrat moral z »gvardjo« nastopiti in razganjali pijene »vahtarje« «b trugah. Tam sredi julija je bilo v enem dnevu kar 117 smrtnih primerov. Med mTtviral niso bili več samo reveži; smrt je zajela tudi bogatine v spodnjem mestu, kjer n: bilo pomanjkanja in tako slabih zdravstvenih razmer kot pod gradom. Tedaj se je šele pošteno zganila mestna gosposka. Najprej je mesto in bližnjo okolico razdelila v devet zdravstvenih okrajev, od katerih je imel vsak svojega zdravnika s potrebnim osebjem in svojo lekarno. Med tedanjimi zdravniki najdemo tudi dosti slovenskih imen. Glavni mestni fizik je bil takrat Jožef Dolničer, Na Proseku je bil za zdravnika dr. Šmuc, na Katinari so imeli dr. Muho, za llojpn in Greto je pa bil določen dr. Dimnik. Dela so imeli čez glavo. Bolniki so konec julija začeli cepati kot muhe. še manj pa njegovemu dopisniku. Domače ljudstvo pa je izletnike, ki so se poklonili spominu našega velikega rojaka, sprejelo nadvse prijazno. 2ABNICE Žabničani smo obhajali predpreteklo nedeljo veliko versko slavje. Po 50 letih jo bila v naši domači cerkvi zopet nova maša, ki jo je ta dan daroval domačin lazarist g. Manzi Oitzinger. Vsi smo bili izredno zadovoljni, da je novomašnik opravil prvo daritev v naši vasi, čeprav živi njegova družina že več let v Gradcu. Izredno okusno okrašena cerkev in slovesni sprejem novomašni-ka ter ubrano petje so vso slovesnost močno povzdignili. Pri sv. daritvi so mu pridigali v treh jezikih. Hvaležni moramo biti predvsem cerkvenemu pevskemu zboru, ki »e je več mesecev trudil, da je mogel odlično izvršiti svojo pomembno in težko naiogo. Novomašniku pa želimo obilo božjega blagoslova v njegovem življenjskem poslanstvu. UKVE Zelo nas je razveselila vest, da je državni poslanec Sohiratti zahteval od notranjega ministra, naj temeljito prouči vprašanje ju-sarskih zemljišč v Kanalski dolini. Gre namreč za pravice prebivalcev, tako imenovanih hišarjev, do užitka na gozdovih, ki so izve-čine v lasti tako imenovanega cerkvenega sklada. Vprašanje je življenjske važnosti za vso delilno, zlasti [pa še za nas Ulkvance. Te pravice uživamo na podlagi posebnega patenta, ki ga je izdal cesar Franc Jožef v drugi polovici 19. stoletja. Sedaj pa nekateri (Nadaljevanje na 10. str.) Ljudje, ki so količkaj zmogli, so začeli bežati iz Trsta. Nad 25.000 ljudi je zapusti- lo vse, kupčijo in stanovanje, in šlo daleč ven na deželo. Mesto je bilo kot izumrlo. Tislim, ki so bili prisiljeni ostali med revščino in smrtjo, je postalo še bolj resno pri srcu. Začelo je zmanjkovali potrebnega živeža, na stotine družin je padlo zaradi smrti očetov ali bratov v črno revščino. Otroci so po ulicah med odpadki iskali skorjo kruha in seveda — bolezen. Zato so domoljubni in ugledni meščani segli po samopomoči. Na pobudo barona Re-voltclla, pl. Raverja in Morpurga se je ustanovi] poseben dobrodelen odbor, ki je začel zbirati denar za reveže in bolnike. Daro- vi so se začeli stekati od vseh strani, Celo ljubljanska cukrarna je poslala 200 goldinarjev. Vsega skupaj pa so jih zbrali 60.000, za tiste čase ogromno vsoto. Revščina je tako naraščala, da so tudi nekoč imoviti trgovci postali — reveži. Ti so se sramovali prositi miloščine. Zalo je mestna občina ustanovila poseben tajen dobrodelen odbor, ki je revne bolnike obiskoval na domu in jiiu nosil darov. Med takimi obiskovalci je bil fudi nadvojvoda Maksimilijan, ki se je s ‘vojo poniagljivostjo zelo prikupil tržaškemu ljudstvu. V začetku jeseni je kolera ponehala. Ljudje so se začeli vračati v mesto, Trst je zopet zadihal. Pomrlo je blizu 2000 ljudi, kar je bilo za Trst pred sto leti že visoko število. F,no. dobro plat jo pa huda kužna bolezen le imela: oblastvo je začelo skrbeti za dobro pitno vodo in za zdravstvene naprave. Vendar pa je tisto leto kolere zapisano v črui kroniki našega mesta. R. B. Žalostni spomini IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA ■, ^iaJzdmMi ceAhtene imetnadti , V razstavnih sobanah tržaške Pomorske poslaje je že nekaj tednov odpita raz tava cerkvene umetnosti, ki presega krajevni značaj. Na njej razstavlja namreč nekaj umetnikov iz Italije, a velika v:-či.na razstavljavcev je vendar doma v Trstu, v Gorici ali kje drugje v bližini. Poleg pii nan .h umetnikov najdemo na razstavi tudi dela čisto neznanih slikarjev in kiparjev. Mnogi med njimi so diletanti in na prvi pogled je opazno, da izbirna komisija ni bila preveč stioga. Prej bi lahko rekli obratno. Marsikatero de o, posebno kar se slik tiče, bi bila lahko mirno izločila in umetniška raven razstave bi bila s tem samo pridobila. Talko pa je veliko razstavljenega — saj razstavlja nad sto umetnikov — pa ma- lo resnično dobrega. 2e samo tehnična izdelava slik in kipov daleč zaostaja za tistim, kar smo navajepi videti na razstavah v drugih tržaških galeri.ah. Zdi se skoraj, kakor da tudi drugače priznani in ugledni umetniki te razstave niso resno vzeli in so nanjo poslali pač vse, kar je imelo kakišen koli stik z versk mi motivi, samo zato, da so udeleženi na razstavi ali da so ustregli njenim prirediteljem. Nekateri so n- pr. razstavili samo slike, ki prikazujejo pogled na kako cerkev. To seveda še davno ni nekaj takega, kar b spadalo v pojem cerkvene umetnosti, in navadno te slike tudi niso take, da bi z umetniškega stališča zaslužile udeležbo na razstavi. Komisija se je najbrž ravnala po kriteriju: čim več slik in kipov in <5 m več razstavljavcev, tem bolje. A ta kriterij je napačen- V tem mnoštvu se izgublja še tisto, kar je dob. o Dobro v umetniško obrtnem smislu. A v zadrego bi prišel, če bi me kdo prosil, naj mu pokažem slike, ki tnajbolj ustrezajo resnemu pojmu cerkvene ume,-nosti, kakor jo pojmuje današnji človek. Slabi i dobri umetniki brez razlike enostavno posnemajo cerkvene umetnike iz prejšnjih časov in slikajo božje osebe in svetnike tako, kakor so jih slikali slikarji pred stoletji. To pomepi, da slikajo svetnikom okrog glav značilne svetniške sije in da se vse sv -te osebe drže strašno togo in mrko. Nič ni v teh slikah takega, kar bi izražalo vedrino in optimizem verskega občutja in prepričanja modernega kristj na, ki vidi v svetnikih predvsem ljudi, kakor je on sam ,le da so skušali živeti v skladu s svojo vestjo in z božjimi zakoni. Niso pa bili zaradi tega taki zagrenjenci ip čudaki, kakor jih prikazujejo slikarj na tej razstavi. Ce človek vidi te zver.žene, kot trska suhe postave z izmozganimi obnazj in srepim, kot v krču navzgor srepečimi očmi, ga kar zazebe, To čustvo pa niti malo ni podobno lesničnemu vei-skemu občutju ip tistemu, kar bi morala taka raz s'ava vzbuditi v nas. Zato se obiskovalec razsave nujno vpraša, ali je vsa ta umetnost, če jo smemo tako imenovati, re doživeta, 'ali pa je vse skupaj samo yejika farsa. Ce je doživeta, so ti umetniki kot kristjani čisto anahronistični, ker današnji kristjan, ki je količkaj iz.j-braž.p v svoji veii, pač nima več takih predstav o svetniškem ip nebeškem življenju, ampak si predstavlja to vse bolj življenjsko, bolj vedro in veselo, bolj srečpo. Tudi v trpljenju se je skrivala tiha notranja sreča, ker so svetniki pač trdno verovali v Boga in njegovo previdnost ip to je kopčno za človeka vir največje tolažbe in sreče. In zato so bili tudi pa zemlji verjetno dobre volje, radi so pomagali ljudem, radi so imeli vsa živa bitja in radi so §ltA2btuun A. Ce'tnttjoiu V petek, 20 julija, so odprli, v Jakopičevem paviljonu v Ljubljani samostojno razstavo nešega rojaka slikarja Avgusta Černigoja. Prof. Černigoj je eden najmodernejših slovenskih slikarjev, ki vnaš i v sodobno slovensko slikarstvo vplive in prvine novih smeri in prizadevanj pa evropskem zahodu; zato je vzbudila njegova razstava med ljubljanskim občinstvom in tudi med' umetniki veliko pozornos1. Nedvomno bo povzročila tudi precej polemik, kar pa bo le zdravo za sodobno slovensko umetnost in razmere. Prof. Avgust Černigoj prikazuje na razstavi oljnate slike, akvarele Ip grafike. O razstavi bomo še poročali. se smejali. Ni mogoče, da bi imeli današnji slikarji, ki so vendar moderni ljudje, še res tako zgrešene predstave o verskem življenju. Tako si ni mogoče drugega misliti, kot da so se lotili slikanja brez pravega verskega občutja ip biez prave predstave o tistem, kar so hoteli naslikati. Ip ker motiv pi dozorel v njih, ker se navdih ni spočel v njihovi zavesti ip se ogrel v njihovem srcu, so si ga izposodili od umetnikov iz davnine, od slikarjev in kiparjev, ki so okrasili gotske in romanske cerkve srednjega veka. Od tod togost, mrkost in avreoe. Le da je to odgovarjajo predstavam in občutju srednjeveških umetnikov ip je bilo porojeno iz prepričanja in žive vere, tu pa je samo posnemanje in snobizem. Zato imamo vtis, kadar stopimo v kako starodavno cerkev, da smo stopili v drug svet, ki' je sicer že davno odmrl, a je pustil v današnjem svetu nekake otoke — namreč cerkev — V katerih najdemo še vedno tako živo versko občutje tiste dobe, da pas čisto prevzame in da začutimo kljub vsemu, kako smo notranje povezani z njim. Na razstavi v Pomorski postaji pa te povezanosti ip življenjske topline preteklosti prav nič ne obču imo. Tam je vse strašno hladno, togo, neresnično. Morda je kakih deset ali petnajst slik ip kipov, ki zaslužijo, da bi jih izvzeli iz te sodbe in s katerimi so umetniki poskusili izraziti nekaj novega, nekaj tistega, kar je verska predstava resnično vzbudila v njih. A še med takimi maloštevilnimi slikami je komaj nekaj takih, d'a j'm lahko priznamo resnično umetniško vredpost. Vse drugo so poskusi. S tem nočem reči1, da je tržaška razstava cerkvene umetnosti izredno slabi. Ne, ker rovsod tožijo nad neživljenjskostjo in slabo umetniško vrednostjo te vrs‘e umetnosti, tako v Nemčiji, Franciji kot v Italiji in drugod. Hočem le poudariti, da nas je razočarala, kakor razočara drugod. Glavni vzrok je morda v tem, da moderni umetnik .-ne veruje in da misli, ko slika, le pa to, da bi se uveljavil. Nagrade in naročila pa niso dovolj, da bi navdihnila resnično cerkveno umetnost. Naj pripomnim, da sem pašel še največ pozitiv-ega v oddelku osnutkov za poslikana ce kvera okna. Razstavljeni osnutki so Jepi vsaj kot umetni-ško-obrtni izdelki. Tam najdimo tudi stenski osnutek našega proseškega rojaka Bogdana Groma . M. M. Cital sem v Vašem listu kratko beležka pod gornjim naslovom in, ker se zanimam za naše kulturne probleme, bi rad tudi sam d (Klal pekaj opazk. Prav je, da ste načeli vprašanje se tave spo e-dov ip točna je ugotovitev, da umetniška vrednost kulturnih prireditev pada. Dodal bi le, da pada ne samo v pogledu izbire del, ki se nudijo občinstvu iemveč tudi zaradi kvalitete izvedb samih. Zdi s? mi, da nosijo del krivde razni odločujoči činitelji, ki stoje pa stališču, da moramo vzeti za dobro vse, kar počno ljubitelji prosvete. To stališče utemeljujejo nekako takole: »Naše kulturno delovanje slopi prvenstveno na požrtvovalnosti onih, ki se y prostem času kol diletanti udejstvujejo v zborih, folklornih skupinah, dramatiki, tamburaških zborih itd. Ker je za paš narodni obstoj od očujoče važnosti narodna zavest, k se goji v naših prosvetnih društvih, in ker se s tim delom bavijo požrtvovalni ljudje ob svojem prostem času, gjoramo biti zadovoljni, dia se sploh nekaj dela. Ni važno kaj in kako. Ker bi kakšna pikra opazka lahko vzela veselje do dela še vedno premalošte-vilnim članom raznih skupin, je vsako kri izirapje lahko samo škodljivo prosvetnemu delu«. Kakor vsaka stvar ima tudi taka utemeljitev svojo sončno in senčno stran. Senčna stran je, da prevelika dobrohotnost pospešuje samozadovoljstvo ali celo povišnost prosvetnih delavcev, češ naj bodo ljudje zadovoljni, da sploh kaj naredimo. Poviš-orost odvrača občinstvo od posečanja naših kulturnih prireditev. Prosvetne organizacije, pripadajoče različnim političnim skupinam, so še vedno preveč zaskrbljena KULTURNE VESTI Pred pedavnim so v Celovcu svečano odprli razstavo del velikih slovenskih impresionistov Riharda Jakopiča, Matije Jame, Ivana Groharja in Matevža Sternena. Razstavo je priredila Moderna galerija iz Ljubljane v zameno za razstavo novejšega koroškega slikarstva, ki je v Ljubljani. • * • V Berlinu bo v kratkem izšla Zgodovina slovenske književnosti. Delo pripravlja znani ljubljanski slavist, univerzitetni profesor dr. Anion Slodnjak. .* * * Medna.odno združenje pisateljev je znano pod imenom Pen-klub. Beseda je zložena iz začetnih črk Poets = pesniki, Essayists ip Novelist. Pen-klubovci so zborovali od 8. do 15. julija v Londonu. Zbralo se je 750 odposlancev iz vseh delov sveta. Med drugimi sklepi je tudi ta, da morajo vsi, ki pišejo, agitirati za odpravo atomskega orožja in za bra sivo med narodi. Ko je pa avstrijski odposlanec predlagal, naj bi bila tudi nemščina dovoljena kot razpravni jezik, je bil predlog odklonjen. IV.-^LJUBLJANSKI FESTIVAL Pred kratkim se je zaključil IV. ljubljanski festival, ki je trajal tri tedne. Festival je kultprnoturi-stična prireditev. Letos ga je poleg domačega občinstva obiskalo tpdi precejšnje število tujcev. Uspeh je treba pripisati primerno izbranemu sporedu ip umetniški ravni nastopajočih skupin ip posameznikov. Nastopi beograjske ip zagrebške folklorne skupine so paleleli pa veliko odobravanje gledalcev, ivled opernimi predstavniki je prav gotovo dosegla prvo mesto beograjska Opera z uprizoritvijo Mepot-tijevega Konzula. Občinstvo je pokazalo izredno dojemljivost za to glasbeno dramo, ki je bila odlično podana. Med zelo uspešne prireditve je treba šteti tudi uprizoritev Smetanove Prodane neveste, ki jo je izvajala ljubljanska operna skupina. Ljubljanski Balet je izvajal Valpurgino poč, Nekdanje svečanosti in Plesalca v sponah. Vsa tri dela so pokazala, da se ljubljanski umetniški plesalci pod vodstvom priznane umetniške dvojice Mlakarjev stalno tehnično In umetniško izpopolnjujejo. Lep uspeh je doseglo, kakor smo že poročali, tudi SNG iz Trsta z uprizoritvijo Bogovičeve drame Brez tretjega v gledališču v krogu. Spored je obsegal tudi š evilne koncerte, med katerimi je izstopal simfonični koncert orkestra Slovenske filharmonije, ki je med drugim izva al tudi Osterčevo Klasično uveriuro. Priznati je treba, da si je ljubljanski festival z dosedanjimi lepimi umetniškimi prireditvami in spretno organzacijo ustvaril trdne temelje in pridobil precejšen sloves v tujini. le za število svojih pripadnikov, število včlanjenih prosvetnih društev in prireditev, a pri tem pozabljajo, da se s številnimi, a slabo pripravljenimi nastopi slabo propagira zanimanje za našo kulturo. Kolikokrat smo že — po prireditvi — slišali zabavljati čez pomanjkljivo organizacijo in ponesrečene izvedbe. Ce se povprtčnemu udeležencu večkrat zgodi, da odide nezadovoljen s kulturne prireditve, bo pri prihodnji priložnosti dal prednost izletu, kinu ali čemu drugemu. Saj je pojemanje obč.nstva že opazno ... Tudi stališče Radia A je tako. Z vključevanjem v svoje programe tudi nekvalitetn h stvari sicer res vzpodbuja prosvetno delovanje — posebno zborov — a istočasno znižuje povprečno raven svojih oddaj in diskreditira postajo samo. 2al smo pieko riadia že čuli prav obupne stvari! Res je sicer, da moramo biti prizanesljivi do storitev, ki so plod požrtvovalnosti opih, ki posvečajo prosti čas prosvetnemu delu in da kvalitete ne moremo dvigniti čez noč, vendar ta prizanesljivost ne sme povziočati padanja kulturne ravni. Radio in prosvetne organizacije ne bi smele izgubiti iz vida postopnega dviganja kvalitete. Nekoliko strožje ocenjevanje bi le ne imelo tako katastrofalnih posledic, kakršnih se nekateri plašijo. Ako bodo vodilne organizacije ostale glede sporedov brezbrižne, lahko pričakujemo še nadaljnje padanje naše kulturne ravni. Vaši želji, da bi o tem še razpravljali, se pridružujem tudi podpisani in upam, da se b'o k zadevi še kdo oglasil. C. C. 0 bpoJ&dih mSik == GOSPODARSTVO KMET V AVGUSTU Nad pomanjkanjem dežja se do sedaj ne moremo pritoževati, toda kljub temu mora biti zalivalnik vedno pripravljen. Vsa povrtnina potrebuje mnogo vode. Ta ne sme manjkati predvsem bučkam (kočicam), ikiu-maricam, zeleni — šelinu, jajčevcu (melan-eanam) in papriki. Če hočeš pospešiti rast zelene-šelina in vseh sort kapusnic (ohrovt-vrzote, glavnato zelje, brstno zelje-šprac, kolerabce, cvetača), priporočamo, da enkrat na teden raztopiš v vodi nekoliko dušičnatili umetnih gnojil, kot sta čilski soliter (nitrato soda) in apneni soliter (nitrato di oalcio). V 100 litrih vode raztopimo 1/4 kg enega teh gnojil; vsako rastlino potem zalijemo s približno 1/2 litra vode. Zelo učinkovita je tudi močno razredčena gnojnica. Vse prazne gredice moramo takoj prekopati ter jih pripravili za presajanje in setev. Ker je v zemlji čedalje več škodljivcev (bramorjev, strun, črvov itd.), bomo vrhu prekopane zemlje raztrosili na vsakih 10 kv. metrov po 100 gramov geodrina. Za t& delo je najprimernejši prašilnik-žveplalnik ali pa kakšna najlon nogavica. Gredico nato zravnamo z železnimi grabljami in jo posejemo. Zemlji moramo tudi gnojiti. Priporočljiva so samo hitro učinkojooa gnojila, kot so dobro dozorel hlevski gnoj, gnojnica, stranišče, dober kompost, izmed umetnih gnojil pa superfosfat (perfosfato) in zgoraj navedena solitra. Na te gredice presadimo zadnjo^ cvetačo, broklje, kapusnice, endivije, cikorijo, listnato zedeno-šelin, koromač, blitve, poletno solato itd. Sejemo pa: radič solatnik, rukljo, vse sorte endivij, vrtni korenček, peteršilj, bučice, kumarice, krešo, belo čebulo, por, redkvice, črno zimsko redkev. V drugi polovici meseca bomo sejali špinačo, motovilec in tudi zgodnje kapusnice (vrzotine), kot 60 'kapus ekspres, etampes in volovska srce. Bolj na široko sejemo navadno repo. Sedaj je tudi čas za presajanje vrtnih jagod. V prvih dneh avgusta lahko sadimo še stročji fižol. Paradižnike moramo privezati k opori in paziti, da jih obvarujemo pred peronosporo. Zato morama paradižnike škropiti ali z l°/o raztopino prahu Caffaro ali s 3/4 °/o raztopino modre galice in apna ali z 0.2 °/o raztopino asporja (na 10 litrov vode 20 gTamov). Ce imajo rastline — posebno fižol — uši, jih moraš uničiti s sredstvi, ki smo jih naved- li pretekli mesec. Zatiraj tudi plevel! Cvetličar naj seje sedaj cinerarije, primule, ciklamne, mačehe (viola tricolor), spominčice (myosotis), marjetice (bellis), gobčke , iberis in vijolarje. Sedaj razmnožujemo goiečke (geranije-pelargonije), fuksije, cole-us in druge cvetlice s potaknjenci. Prav tako razmnožujemo s potaknjenci horten-zije in večno zeleni široko! ist n ati japonski lorber (lauras cerasus). — Proti koncu meseca bomo zasadili čebulice hijacint, tulipanov, narcis, kroikusa in drugih. CEPI V SPEČE OKOI V speče oko cepiti smoi pri trtah lahko začeli že pred dvema tednoma, a je še vedno čas. Sadno drevje lahko cepimo ves avgust, breskve pa tudi še prve dni septembra. Cepljenje v speče oko je najbolj enostavno. Za vsakega vrtnarja in kmečkega fanla bi bila sramota, če bi tega dela ne znal; saj zadostuje, da to opravilo le eniklrat vidi. Ni pa taiko enostavna izbira cepičev. Tu se moramo zavedati, da s cepiči prenašamo vse dedne lastnosti tiste rastline, ki nam je cepiče dala. Če je bila ta rodovitna, imamo jamstvo, da bo taka tudi rastlina, ki se bo iz cepiča razvila. In narobe! Zato ne smeš nikdar jemati cepičev od takih rastlin, ki niso še rodile, oziroma ne poznaš njih rodovitnosti. Malomarnost pri izbiri cepičev se žal zelo bridko maščuje. Zato ne zadostuje, da na primer pri trtah cepiš sorto rizling, temveč morajo biti cepiči vzeti od take trte (vrste rizling), ki redno daje obilo lepega in sladkega grozdja. Pri vsaki sorti so namreč rastline, ki so boljše ali slabše kot povprečje; povprečje pa nas ne more zadovoljiti. VPRAŠANJE SLADKORJA V ITALUI Pred zadnjo vojno je znašala v Italiji srednja potrošnja sladkorja po 8 kg na osebo in leto. Po vojni se je potrošnja znatno dvignila. Lansko leto je znašala 17 kg. Ves ta sladkor se pridela doma, in sicer iz sladkorne pese. S to peso je bilo 1. 1954 posajenih 224.000 ha zemlje. Srednji pri-delelk je znašal 278 q na ha. Lansko leto je bilo posajenih 260.000 ha, torej znatno več. Ker se je tudi hektarski donos zvišal na 342 q, je nastala kriza sladkorja. Tovarne niso mogle prevzeti po določenih cenah vse sladkorne pese, ker so imele v skladiščih velike ostanke sladkorja še iz prejšnjega leta. Danes pa imajo skoraj 4 milijone q. odvečnega sladkorja. To leto je bil med gojitelji sladkorne pese in tovarnami dosežen sporazum, po katerem se obdelana površina skrči za 30 %. Zato bo letos pridelek sladkorne pese znatno nižji od lanskega. Sladkorja no ')0 kljub temu manjkalo, Iker imajo velike neprodane zaloge. S sladkorjem so vezane najrazličnejše koristi. Umljivo je, da bi poljedelci radi pridelovali poljubno množico pese, če bi jim tovarne zajamčile odvzem vsega pridelka; delavci v tovarnah so na strani poljedelcev, ker bi v tem primeru bili več časa zaposleni; lastniki tovarn bi tudi bili na strani poljedelcev in delavcev, če bi bila zajamčena prodaja sladlkorja. Toda morali so zahtevati znižanje proizvodnje sladkorne pese, ker jim blago leži neprodano v zalogah. Največji dohiček od sladkorja pa ima država. Če označimo vrednost sladkorja s 100, dobi država od tega 40.60 %, proizvajalec sladkorne pese 28.57, tovarne zase in za delavce 25.69 °/o, razdeljevanje pa stane ostalih 5.18 %. Vsi hi bili zadovoljni, če bi bila potrošnja sladkorja večja. Zato je skupna korist, da se zviša. Tudi potrošniki pravijo, da bi porabili več sladkorja, če bi bil cenejši. To bi bilo mogoče, če bi država znižala svojo proizvajalno pristojbino. OPOZORILO KMETOVALCEM Kmetijsko nadzorništvo v Gorici sporoča, da so bile ugodno rešene vse prošnje za državni prispevek pri nabavi križane koruze. Prosilci naj se dim-prej javijo na nadzomištvu, kjer jim bodo izplača- li prispevek, ki jim pripada. ATLETIKA V Beogradu so se zaključile pred 10000 gledalci XV. Balkanske igre. Zmagala je z lahkoto Jugoslavija (145,5) pred Romunijo (124,5), Bolgarijo (106,5), Grčijo (75) in Turčijo (18,5). Celotni progrtm ig r je vseboval 21 tekem, na katerih so se najbolje izkazali Jugoslovani, ki so zmagali kar v desetih. Najresnejši nasprotniki domačinov so bili Romuni, čeprav je močni in hitri Opris pred nedavnim zbežal v Anglijo. Izidi so pokazali, da so tudi B;;lgari precej napredovali v atletiki. Grki so zmagali le 3.000 H. toda njihovo moštvo je bilo precej pomlajeno. Turki so precej razočarali. V teh igrah je padlo kar 14 državnih viškov in postavljenih je bilo tudi 13 novih. Med Jugoslovani so se najbolje izkazali: Mu-goša, Savič .Marjanovič in Mihalič. TENIS V finalu evropske čope Davisovega pokala je v Bastaadtu Italija premagala Sved ko z paj večjim možnim rezultatom 5-0. Italijani so se zelo ves'no pripravili za to srečanje. Premagali so prej Poljake (5-0), Dance (4-1) in Francoze (3-2); Švedi pa Norvežane (5-0), Belgijce (4-1) in Angleže (4-1). Tj nepričakovana zmaga je povzročila veliko začudenje v italijanskih teniških krogih. Posebno je preseneti. Pietrangeli, ki je premagal odličnega igralca David-sona. Italijansko moštvo se bo sedaj pomerilo z zmagovalcem aintMške cone, ki bo verjetno ZDA, in si-c.erV Forest Hillasu ali v Rimu. Zmagovalec tega dvoSoja pa se bo nato pomeril z Avstralijo v Melbournu. BOKS Krepki evropski prvak Italijan Cavi chi je prr-magal s k.o. v 11. rundi Nemca Neuhausa. Ta zmag i je precej zadovoljila Italijane, kajti po zadnjih ne- zadovoljivih bojih so b li skoraj obupani. Res da je Nemec na zatonu toda Cavicchi se je izkazal za zelo močnega in hitrega bokserja. Verjetno se bo pomeril s Švedom Johanssonam. Za to srečanje mu ponujajo kar 30 milijonov lir, ki je pičla vsota, če pomislimo, da so nekoč ponujali Mart Janu, če bi se boril v Italiji za svetovno prvenstvo, kar 500 milijonov. KOLESARSTVO Končala se je kolesarska tekma po Jugoslaviji, ki je trajala pet dni. Med posamezniki je bil prvi Belgijec Buysse pred Avstrijcem Maschom. Med skupinami je osvojila prvo mesto Jugoslavija, na drugo se je uvrstila Avstrija. Sledijo: Nizozemska, Belgija, Hrvatska, Bolgarija in Poljska. Jugoslovani so se precej izkazali, saj so se uvrstili na 3. (Petrovič), 4. (Bajc), 7. (Valčlč) in 8. mesto (Vuksan). JAHANJE Kot je bilo predvideti, je v Ascotu (Anglija) zmagal čudežni kojij Rifcot. Na tej na bogate š in največji angleški dirki »King George VI. and Queen Elisabeth Stokes« z nad 50 milijoni lir pag Ede so tekmovali najboljši evropski konji, toda nepremagani italijanski konj Ribot ih je z lahkoto premagal in s tem povišal ugled italijanskega jahanja. Drugi se je uvrstil Hii‘ht Veidt, konj kraljevske družine. Ribota so povabili v ZDA, da bi se pomeril z Nas-huajem, ki je kot še noben konj na svetu pridobil obilo denarja gospodarju. Toda Ribot, štiriletni zmagovalec, ne bo več tekel. Končana je njegova slava in vrača se na travnike, od koder je prišel. KOŠARKA VItaliji so se zaključile tekme za največji poka! države, na katerih so nastopila najbolj znana ženska moštva Evrope. Zasluženo so z naga'e Pol;akl-nje. ki so se pokazale za najbol še. Za njln’1 so se uvrsti'a moštva Francije, Belnije in Itali e. Italijo so zastopale državne prvakinje tržaške »Ginnasti-ca«, na zadnje mesto se je pa uvrstila Avstrija. TAD. * ~ « X bogate fkoUywoodske sirote Ena najznačilnejših potez našega časa je, da so množice naravnost nore na film in da uvrščajo filmske igralke in igralce med najimenitnejše osel) n osti v človeški družbi. Če se pojavijo v kakem mestu znani filmski umetniki ali umetnice, ljudje drve na ulice, jih ure in ure čakajo pred kolodvorom ali hotelom, samo da dožive »srečo« jih videti in dobiti od njih »'lastnoročni podpis«. Isto oboževanje, ikakor ga izkazujejo raznim odličnim športnikom, na priliko kolesarjem ali nogometašem, okoli katerih se kot zmešani drenjajo, jih poljubljajo in dvigajo na (ramena, kakor da bi imeli opravka z nadnaravnimi bitji. Važnosti športa ne zanikamo, vemo, da je nujno potreben in koristen, ker telesno krepi mladino in jo odvaja od pijačevanja in drugih zablod. Če se šport goji pametno, lahko množi odpornost in zdravgtveno moč celih pokolenj. Vendar mora češčenje telesnih sposobnosti športnih veljakov imeti tudi svoje meje. Če ima kolesar ali nogometaš izredno krepke noge in vztrajno srce, ga zaradi tega ne moreš še šteti za bitje, ki naj ga množice obožujejo. Kaj pa z njegovimi moralnimi in umskimi odlikami? Med športnimi »zvezdniki« so tudi fantje in dekleta s prav zmernimi in celo Iklavrnimi duhovnimi sposobnostmi in vendar jih danes državni poglavarji in predsedniki vlad sprejemajo kot nekake velikaše ter jim izkazujejo časti, da se ubogim fantom mora kar v glavi vrteti. Isto velja za filmske igralce in igralke, ki jih današnji svet postavlja mnogo više, kakor dejansko zaslužijo. ZABLODA NAŠEGA ČASA Filmska umetnost je lepa stvar in ljudje, ki ji posvečajo svoje sposobnosti, naj bodo za svoje delo primemo plačani. Popolnoma neopravičeno in socialno krivično pa je, da prejemajo razni »zvezdniki« kot odškodnino letno na stotine milijonov, tako ne vedo, kaj bi z denarjem in ga lahko z lopatami razmetujejo. Mnogi filmski igralci in igralke prejema- jo danes večje plače kot načelniki vlade in državni poglavarji. Razni duševni delavci, zaslužni učenjaki, ki se noč in dan trudijo za napredek in blaginjo človeštva, žive s svojimi družinami v stiski, medtem ko se številne razvajene filmske igralke vale v razkošju in dušijo v bogastvu. Delo, ki ga te umetnice opravljajo v korist družbe, ni v nobenem razmerju z njihovimi silnimi prejemki. Ini povrhu mnoge med njimi niti prave umetnice niso, temveč imajo predvsem to prednost, da so lepe in za moške privlačne. Bolj kot s svojimi duševnimi darovi se odlikujejo s krasnimi postavami, z dovršeno oblikovanimi nogami in prsmi, z očarljivim smehljanjem in blestečim zobovjem. In ker to razkazujejo svetu, zaslužijo letno na stotine milijonov in so jim na širolkto odprta vrrata najvišjih krogov. Resni in vodilni časniki polnijo brez prest anka svoje strani z njihovimi slikami ter zabeležijo vsako besedo, ki jo izrečejo, pa naj bo še tako brezpomembna in plehka. Te igralke in igralci postanejo nato seve silno domišljavi, se s časom prepričajo, da so velike in zelo važne osebnosti, okoli kiaterih se ves svet vrti in katerim je vse dovoljeno. Da jim družba vse napake dobrohotno spregleda in jih celo obožuje, je prava zabloda našega časa. ZAPUŠČENI OTROCI Njihova posebnost je pogosta ločitev zakona. Poznane so igralke, ki so že trikrat ali štirikrat menjale moža, in isto delajo seve mnogi filmski igralci. Njihovi otroci — mešanica iz različnih zakonov — pri teni moralno in duševno silno trpe. Nič ne pomaga, da jim lahkoumni starši kupujejo še tako dtage igrače ter polnijo omare z lepimi oblekami. Vse to jim ne more zbrisati občutka, da se nihče zanje ne briga in da jih oče in mati zanemarjata. Tako ima igralka Rita Hayworth 11-let-no hčerko Rebeko iz zakona z O. Wellesom in 6-letno hčerko Jasmino iz zakona z azijskim princem Ali Khanom. Pri obeh ločit- vah se je Hayworth divje borila, da bi sodišče prepustilo punčki njej in je v tem tudi uspela. Ko se je tretjič poročila in dobila v pevcu Dicku Haymesu novega moža, se pa za hčerki ni več zanimala. Predala ju je» novi tašči, ta pa svoji sosedi ... Otroka obsujejo sicer razni očetje in igralka od ča&a do časa z bogatimi darili, a o 11-letni Rebeki pravijo, da se ne zna več smejati. Razvajeni starša imajo časa za vse, samo ne za svoje otroke. Slično kakor z igrallkio Hayworth je tudi s filmsko zvezdo Lane Turner, ki brez nehanja menjuje može in vleče svoje otroke kot pohištvo ali prtljago iz zakona v zakon. Otroci trpe, ker se ne morejo tako hitro privaditi na nove »očete«, ikakor se lahko' Lane Turner na nove »soproge.« Slično kot igralke ravnajo tudi mnogi zvezdniki: Errol Flynn ima iz različnih zakonov 5 otrok, a o svojem očetu zvedo reveži izvečine nekaj le iz časopisov. Tam berejo, kako razne žene očeta tirajo pred ■lodišče, naj jim plača vzdrževalnine in tako dalje. Znameniti 39-letni igralec Gregory Pečk ima od prve žene tri sinove. Letos ob Novem letu se je od nje ločil in se že 19 ur zatem poročil s 24-letno Francozinjo Veroniko Passani. Vsakdo si lahko misli, kako je to vplivalo na njegove otroke. BREZ VESTI IN SRCA Otroci slavnih zvezd in zvezdnikov v »meškem središču filmske umetnosti v Holly-woodu — beremo v časnikih — so eno najtemnejših poglavij sodobne kulture. Bogati darovi, »Idi jih razvajeni starši mečejo svojim potomcem, ne morejo nadomestiti materine in očetove ljubezni in nežne skrbi za njihovo vzgojo. Sinovi in hčerke na splošno staršev skoro ne vidijo, pač pa berejo v časopisju o njihovi razbrzdanosti, o njihovih škandalih, sodnij-skih prepirih in ločitvah. Kaj se pri tem dogaja v žalostnih dušah lastnih otrok, filmske veličine pa izvečine prav malo briga in vznemirja. Glavno je zanje nebrzdani užitek in popolna svoboda, ki ni vezana na nobene moralne zaklone in ozire. (Nadaljevanje na 10. str.) Mer v senci Zdrarvnilk, doktor Ronald, ki je kot ravnatelj nadomestoval bratranca, jo je sprejel. »Kot vidite, nisem pozabil na Vas«, je začel. Erno je hladno spreletelo, ko je začutila na sebi njegove sive oči. On se je naslonil v stolu in prekrižal noge. »Za Vas imam nekaj posebnega«, je nadaljeval. »Moja mati »e nahaja na počitku v našem rodbinskem gradu Trnjevem. Tam je zelo leja si dobil oz. dal za: ameriški dolar avstrijski šiling 100 dinarjev 100 francoskih frankov funt šterling nemško marko pesos švicarski frank zlato napoleon 625—627 lir 23 75—24 50 li 90—95 lir 147—152 lir 166C—1730 lir 147—149 lir 14—16 lir 145,50—146,50 lir 712:—715 lir 4800—4900 lir RADIO TRSTA Nedelja, 29. julija ob: 9.00 Kmetijska oddaja; 11.30 Vera in paš čas; 12.00 Oddaja za najmlajše; 13.30 Glasba po željah; 16.00 Lehar: Luksembujški grof opereta v treh dejanjih; 17.00 Poje moški zbor »Slavec«; 20.30 Verdi: Otello, opera v 4 dejanjih. Ponedeljek, 30. julija ob: 13.50 Orkester Bojah Adamič; 18.00 Gershwin: Koncert za klavir ip orkester; 18.30 Z začarane police; 19.15 Radijska univerza; 20.30 Igra srebrna sedpiorica; 21.30 Ženski kvartet Večernica; 22.00 Iz italijanske književnosti in u-metnosti. Torek, 31. julija ob: 12.55 Slovenski folklorni motivi; 13.30 Glasba po željah; 19.15 Zdravniški vedež; 21.00 Radijski oder — Turi Vasile: Izgubljena lete, drama v 3 dejanjih. Sreda, 1. avgusta ob: 18.30 Radijska mamica; 19.15 Radijska univerza; 20.30 Vokalni tercet Metuljček; 21.00 Obletnica tedna; 22.00 Iz slovenske književnosti in umetnosti. Četrtek, 2. avgusta ob: 18.00 Moža.-:: Koncert št 4 za violino ip orkester; 20.30 Vok: lni kvintet Lisinski; 21.00 Dramatizirana zgodba; 22.15 R. Strauss: Tako je govoril Zaratustra. Petek, 3. avgusta ob: 13.30 Glasba po željah; 18.30 Z/ začarape police; 19.15 Radijska univerza; 20.30 Slovenski oktet; 21.00 Umetnost in prireditve v Trstu ;21.30 Vokalni kvintet; 22.00 Iz svetovne književnosti in umetnosti. Sobota, 4. avgusta ob: 14.45 Ritmični orkester Swinging Brothers; 16.00 Sobotna novela; 16.40 Orkester Carlo Pacchiori; 19.15 Sestanek s poslušalkami; 20.30 Priljubljene melodije poje sopranistka On-dina Otta; 21.15 Tržaški komorni zbor; 22.20 Liszt: Koncert za klavir ip orkester. Vprašanje št. 272: Hortenzijo, ki ima 4 cvete, bi rada iz lončka presadila na vrt, da bi dobila več rastlin. Kako naj to narediu ? Kakš n prostor naj izberem? Kaj je važno za gojenje hortenzij? Odgovor: Ce bi Vam hoteli popisati vse, »kar je važno za gojenje hortenzi «, ne bi zadostovali dve strani našega lista. To trdimo, ker sodimo, da ste dobili hortenzijo-lončnico v dar in da je bila kuplj -na pri kakšnem vrtnarju. Za o jc zelo nežna, saj je uživala vso potrebno -nego. Ce hočete priti čimprej do večjega števila hortenzij samo iz Vaše lončnice, morate cvetico, brž ko je ocvtla, vsaditi v vrtu na kak zavarovan prostor, kjer ne bo dobila preveč sonca: vzemite jo iz lonca, prikra šajte nekoliko korenine, če jih je lonec poln, zemeljsko kepo nekoliko zrahljajte jn vsadite v kompostro zemljo. Se bolje oi bilo, če bi bila zemlja sestavljena iz 2 delov barske zemlje (šotne, ki jo dobiš pri ivetl čarju ali ob Doberdobskem jezeru), 1 dela listnate zem je (kjer je listje več let gnilo), 1 dela komposta (o tem smo večkrat pisali) in 1 dela mivke ali drobnega peska, vse skupaj zabeljeno z roženo moko (1/4 kg na 10 kg zemlje). Piesajeno rastlinico bogato zalivajte. Do drugega leta se bo rastlinica v tem času zgrmita in tedaj boste odrezali posamezne poganjke ter jih zasadili kot podtaknjence. Hortenzije lahko razmnožujemo sedaj (konec julija^avgusta) ip spomladi (februar ja-marca). Hortenzije so v splošnem z lo skromne, to je malozahtevne rastline, le vlage morajo imeti dovolj. Zato moramo podtaknjence zal -vati, da ne ovenejo. Podtakn jencem ods ran'mo vršičke šele, ko se ukoreninijo. Vprašanje št. 273: Kako paj shranim am uikan ski sir (pasteurized cheese), ka erega odvzamem ob vsakokratni uporabi le majhno količino, d'a se ne bo kvaril? Odgovor: Odrezano mesto namažite s pristnim in ne žaltavim (žarkim) oljčnim ol em, zavij'e v naj-Ion-papir in hranite v kakšni škatli na hladnem prostoru (v kleti, še bolje pa v hladilniku1 (frigidaire), če ga imate). IZ GORICE Na razglasni deski didaktičnega ravnateljstva šol s slovenskim učnim jezikom — Gorica, ul. Croce, 3 / je ministrska odredba štev. 6500/11/SP z dne 18 6. 1956 o nameščenju učiteljstva na večernih šolah za leto 1956-57. Clen 8. določa, kako je treba vložiti prošnje. Rok zapade 15. 9. 1956. izdaja Konzorcij Novega lista Odgovorni urednik Drago Leglša Tiska zadruga tiskarjev »CJraphis« a o. z. ▼ Trstu Ulica Sv. Frančiška 20 — Telefon 29-477 UKVE (Nadaljevanje s 6. str.) širijo vest, da bodo te stare pravice ukinjene, ker je bila 1. 1954 sklenjena pogodba med Avstrijo in Italijo, ki je pa rimski parlament ni še potrdil. Sodimo, da ta pogodba nikakor ne more uničiti cesarskega patenta. Zato se nam zdi vsak strah neupravičen. Saj če bi kdo oropal prebivalstvo njegovih starodavnih pravic, bi se v dolini dvignil val ogorčenja, ki bi se ne dal pomiriti. /i olli/u*o (itlblt v bfoott* (Nadaljevanje z 9. sfr.) Kako je vse to žalostno in protinaravno! Vsaka koklja skrbi za svoja piščeta in vsaka mačka za svoje mladiče. Le slavni igralci in igralke si domišljajo, da nimajo takih dolžnosti do’ lastnega potomstva. Ameriški dešeslovei, ki preiskujejo in proučujejo duhovne motnje v doraščajočih otrocih, so ugotovili, da spadajo potomci takih filmskih veličin med najbolj nesrečne otroke, ki si jih je mogoče zamisliti. Zanje so našli posebno ime in j h označujejo kratko in malo za hollywoodske sirote. Kako srečni so v primeri z njimi otroci naših kmetov in delavcev. Čeprav ne žive v izobilju in bogastvu, vedo vsaj, iklaj je toplo domače ognjišče, ljubezen staršev, ki je največja dobrina na svetu. TOVARNA PlilflCLG JKRMIN - CORMONS TELEFON ŠT. 32 Izdeluje vsakovrstno pohištvo, spalnice, jedilnice, kuhinje itd. Izvrši vsako delo po naročilu. Prodajo po tovarniških cenah, jamči za solidno delo. »Me je morda zapazil?« se je vprašala Erna. »Pa to bi še ne bil vzrok, da- je tako nenadno zginil, kot da se boji pokazati se. Kdo neki je? Sluga ali gost?« * * * Vsa radovedna se je Erna vrnila v svojo sobo, ki je bila v nasprotnem grajskem krilu in je tudi imela balkon. Erna je hranila v ildovčku tudi operni daljnogled, spomin na rajno mater. Naperila je daljnogled skozi okno na nasprotni balkon, kjer je prej stal tisti mož. Zapazila je, da obe okni in vrata v sobi, kjer prebiva neznanec, imajo železne rešetke kot jetniške celice. V tem trenutku je Erna občutila, da tudi njo nekdo opazuje. Umaknila se je v ozadje sobe, a ni odmaknila daljnogleda z očes. Na nasprotnem oknu se je pojavil obraz. Skozi lečo je dekle opazilo poraščena lica moža v belem progastem jopiču, kot jih nosijo bolniški strežniki. Erna je povesila roke, srce ji je burno utripalo. Ni dvoma! Kosmati mož je bolniški strežnik in živi tam odmaknjen od zunanjega sveta. Ko je Erna nastopila službo, ji je gospa Ronald razkazala ves grad z neštetimi sobami. »Mi stanujemo v pročelnem poslopju«, je razlagala, »in v za-padnem krilu. Ves vzhodni del gradu je pa nezaseden. V prejšnjih časih so imeli tam sobe za tujce in shrambe.« Kar je pripovedovala enspa Marta, se ni ujemalo z resnico. Erna je pri zajtrku že hotela povedati, da je prav tam opazila človeška bitja; toda zdelo se ji je pametneje molčati. Njena služba pri stari dami ni bila naporna. Na dnevnem redu so bili sprehodi, čitanje in kramljanje. Gospa Ronald ni nikdar ostala pokoncu po deseti uri. Zato je svoji dnižabnici dovolila, da se do počitka mudi v knjižnici, ali kako drugače uporabi prosti čas. Tako je potekel en teden. Erna se je že privadila svoji službi. Počutila se je kot doma. Gospa Ronald je bila z njo prijazna, sko-ro materinska, toda Erna si je ni upala vprašati, kako je s Franom Ronaldom. Prav danes so pričakovali Karlov prihod. Malo pred poldnevom je priletel z zasebnim letalom, ki je pristalo na malem letališču za grajskim vrtom. Marta Ronald je s ponosom pripovedovala mladi družabnici, da si je že njen nečak Fran nabavil letalo, tako da je laže opravljal svoja pota kot ravnatelj velikih tovarn. Pri teh spominih je žalostno gledala in vzdihovala. Erna je že imela na ustnicah vprn-šanje, pa je tisti hip stopil v sobo doktor Ronald in dekle je spet odložilo vprašanje. * * * Vsa preplašena se je Erna zbudila in se dvignila' v postelji-Balkonska vrata je pustila odprta, Ikier je rada spala na svežem zraku. Spet je zaslišala dolgozategnjeni krik, ki je presekal gluho nočno tišino . Zdaj ga je zopet cula, a bolj pridušeno, kot da prihaja iz zaprte sobe. Toda kričanje je še bilo slišno. Tam nasproti v skrivnostni sobi se je zjasvetil pramen luči, zastor se je zanihal. (Nadaljevanje sledi)