leto xxxix., št. 32
Ptuj, 21. avgusta 1986      cena 80 dinarjev
yu issn 0040-1978
glasilo
socialistične
zveze
delovnega
ljudstva
IZ VSEBINE:
Kreditiranje v kmetijstvu (stran 2)
O zniževanju cen (stran 2)
S kolesom po Jugoslaviji (stran 4)
Obnova trate v vrtu (stran 5)
Vitan Mal (stran 7)
Požar v
neznosni
vročini
Sonce je v ponedeljek pripeka-
lo na vso moč in prav nič ni mi-
kalo gasilcev, da bi se v tej vroči-
ni spopadali s požarom. Pa je
prav takrat zagorelo na Janškem
vrhu v Halozah. Zahvaljujoč pri-
sebnosti tamkajšnjih prebivalcev
so bili gasilci hitro obveščeni in
so učinkovito posredovali. Gasil-
cem iz Tržca, Ptuja in Ptujske go-
re je uspelo požar ustaviti dva
metra pred robom, sicer bi se
razširil na suho podrastje kakih
100 hektarov velikega gozda. Pi-
hal je namreč precej močan ve-
ter. Na srečo je ogenj tako zajel
le okoli 2 hektarja pašnika in gr-
movja ter osmodil nekaj jablan
in trsov v bližnjem vinogradu.
Pri gašenju so gasilcem priskočili
na pomoč tudi gozdni delavci.
J. Bračič
autri otvoritev sejma v Gornji Radgoni
Jutri ob 10. uri bodo v Gornji Radgoni
odprli tradicionalni, tokrat 24. mednarodni
kmetijsko živilski sejem. Letos se bo s svoji-
mi izdelki predstavilo 1.100 domačih in nekaj
deset tujih razstavljalcev. Slednji se bodo
predstavili predvsem prek svojih predstavni-
štev, saj so tovrstne prireditve pri nas postale
zanje nezanimive zaradi ukinitev sejemskih
deviznih kontingentov. To je vsekakor izguba
za naše proizvajalce kmetijske mehanizacije,
ki nimajo možnosti primerjave domače in tu-
je opreme.
Organizatorji sejma so s prestavitvijo nasi-
pa ob Muri pridobili štiri hektarje sejemskih
površin, j^endar bo na letošnji prireditvi izko-
riščena le ena četrtina novega prostora, za
prihodnja leta pa bodo tja postavili neizko-
riščene sejemske objekte iz Ljubljane.
Poleg razstave kmetijske mehanizacije in
vsega, kar sodi na to področje, je pomemben
tudi spremljajoči strokovni program, z njim
je Radgonski sejem že zasenčil vse tovrstne
prireditve v Jugoslaviji. Gre za najbolj nepo-
sredno izmenjavo izkušenj med znanostjo in
prakso. Letos se bodo predstavili čebelarji,
pripravljajo posvete o konjereji s poudarkom
na vzgoji kasaških konj, govedoreja bo pred-
stavljena z revijami najboljših živali, prašiče-
reja pa z novimi pasmami, pridobljenimi s
križanji.
Vinogradniki prirejajo predavanje o kako-
vostni predelavi grozdja kot pogoju za dobro
vino, veterinarji pa bodo govorili o svoji vlo-
gi v kooperacijski proizvodnji. Naj omenimo
še prikaz uporabe računalništva v naši gove-
doreji. Precejšen del strokovnega programa
je namenjen zasebnemu kmetijstvu, ki precej
zaostaja v uporabi znanosti.
Prva sejemska nedelja bo tudi letos pope-
strena s tradicionalno parado kmečkih opra-
vil in običajev po radgonskih ulicah. Zanjo
velja izredno zanimanje, saj se je samo iz ene
vasi prijavilo veliko število udeležencev s 40
vozovi. Pripravljajo tudi konjske dirke, na-
stop kasačev in tako naprej.
Tudi letos so se že sestale strokovne komi-
sije in opravile ocenjevanje mesnih izdelkov
slovenskih proizvajalcev in tradicionalno
ocenjevanje vin zasebnih vinogradnikov. Na
ocenjevanje je poslalo 17 proizvajalcev mes-
nih izdelkov kar 218 vzorcev, komisija pa je
podelila 36 zlatih, 46 srebrnih in 36 bronastih
odličij.
Za šampiona kvalitete so razglasili raden-
sko klobaso proizvajalca Mesoizdelki Gornja
Radgona in sicer za trikratno zaporedno os-
vojitev zlate medalje. Sicer pa je prejel MIP
Nova Gorica za svoje izdelke 10 zlatih, 5 sre-
brnih in 3 bronaste medalje, ABC Pomurka
iz Murske Sobote 7 zlatih, 11 srebrnih in 8
bronastih medalj, Mesoizdelki iz Gornje
Radgone pa 3 zlate, 2 srebrni in 6 bronastih
medalj.
Pri vinu so ocenili 74 vzorcev, manj kot la-
ni, kar je glede na letino tudi razumljivo. Z
vzorci svojih vin so sodelovali tudi zasebniki
s Primorske. Med 61 "vzorci belih vin je prejel
najvišjo oceno — 19,1 točke renski rizling
pozne trgatve '85 Stanka Čurina s Koga pri
Ormožu. Med rdečimi vini pa je bil z 18 to-
čkami najbolje ocenjen kraški teran vmo-
gradnika Borisa Lisjaka.
Med sejmom bo komisija ocenjevala tudi
inovacije na področju kmetijske mehanizaci-
je. Sejem bo odprt do vključno nedelje, 31.
avgusta. Pričakujejo, da si ga bo tudi letos
ogledalo precej prek dvesto tisoč obiskoval-
cev.
J. Bračič
Priznanja ptujskim hmeljarjem
Na tradicionalnih dnevih hmeljarjev v Žalcu podeljujejo pnznanja najbolj-
šim hmeljarjem v minuli sezoni. Tako je bilo tudi letos 9. avgusta, ko so prizna-
nja prejeli ptujski hmeljarji. Temeljna organizacija Dravsko polje Kidričevo —
kmetijskega kombinata Ptuj je prejela priznanje za rekorden — najvišji pridelek
hmelja na hektar v letu 1985. V tej temeljni organizaciji imajo nekaj manj kot 52
hektafov hmeljišč, v omenjenem letu pa so pridelali v povprečju 2 tisoč 420 ki-
logramov suhega zrnja na hektar. Tako so kar za 100 kilogramov presegli pride-
lek drugouvrščenega pridelovalca — Kmetijskega kombinata Ormož. Priznanje
je toliko pomembnejše, ker so dosegli boljše pridelovalne rezultate kot tradicio-
nalni pridelovalci v Savinjski dolini. To je tudi potrditev učinkovitosti strokov-
nega dela v ptujskem kmetijskem kombinatu, kjer predstavlja hmeljarjenje sicer
stransko dejavnost.
Priznanje pa sta prejela tudi dva posameznika, zaposlena v kmetijskem
kombinatu Ptuj. Inženir Franc Frajnkovič za uspešno uvajanje strojnega spravi-
la hmelja v delovni enoti Zavrč. Tam so namreč še pred dvema letoma hmelj
obirali ročno, pri tem pa izgubljali na kakovosti in količini.
Franc Ostroški iz delovne enote Turnišče je prejel priznanje kot nosilec ka-
kovostnega in količinskega pridelovanja hmelja v tozdu Dravsko polje. Prav de-
lovna enota Turnišče je namreč prispevala levji delež k dobremu pridelku in
priznanju, ki ga je prejela temeljna organizacija Dravsko polje. JB
Začetek obiranja hmelja
Sredi minulega tedna so pričeli v delovni enoti Zavrč, ta teden pa
'Udi v ostalih delovnih enotah kmetijskega kombiiliata Ptuj z obira-
njem hmelja. Čeprav so storili vse za dober pridelek, je vreme vendar-
e terjalo svoj davek in po prvih ugotovitvah bo letošnji pridelek za
"■etjino slabši kot v lanskem letu. jB
Strojno obiranje hmeljevih cvetov v Dornavi
Traktor v Križevce
Zapisali smo že, da humanitarnost ne pozna meja in da je človek
za človeka še vedno pripravljen veliko storiti, če je taka pomoč orga-
nizirana ob pravem času in na pravem mestu. To lahko trdimo za ne-
deljsko veliko tombolo, ki je bila v organizaciji gasilcev iz Gerečje va-
si. Vsi so delali prostovoljno, tudi prostor sta lastnika odstopila brez-
plačno — skratka vse je bilo storjeno, da bi ostalo čimveč denarja za
odrešilno operacijo člana društva Darka Drevenška, sicer učitelja v
gorišniški osnovni šoli. Darko je težek ledvični bolnik in je transplata-
cija ledvic zanj edina rešitev.
»Dajte mi pet tombolskih kartic,« je rekel nekdo prodajalcu.
»Veste, saj ne bom ostal na tomboli. Prišel sem samo, da tudi jaz po-
magam v tej veliki humanitarni akciji.« Takih in podobnih primerov
je bilo še več. Veliko ljudi je takih, ki ne hodijo na tombole, tokrat pa
so le prišli in morda tudi ostali do konca, vse do dvajsete ure, ko se je
na oder zgrnilo kar okrog dvajset srečnežev.
Med tistimi, ki jim bo nedeljska tombola v Gerečji vasi ostala
najbolj v spominu, pa bodo vsekakor Janez ŠTRAKL iz Križevec pri
Ljutomeru, ki je postal srečni lastnik traktorja, Yugo 55 je dobila Li-
dija Janžekovič iz ulice Borisa Kraigherja 17 v Ptuju, Zastavo 126 P
pa Jože Mir iz Bučečovc 13 pri Križevcih in Vinko Muhič iz Ivajnkov-
cev 17 pri Ormožu. Čestitamo! mš
Pano s številkami, najbolj zanimiva točka nekaj tisoč obiskovalcev tom-
bole v Gerečji vasi. Foto: mš
UVODNIK
So naše glave še trezne?
Zaradi neuspehov in škandalov na področjih, za katera so
odgovorni, mnogokje po svetu odstopajo ministri. Čeprav osebno
nič krivi morajo vendarle priznati, da so se zmotili v krojenju poli-
tike na svojih področjih.
Škandali v našem kmetijstvu se ponavljajo iz leta v leto,
eden je večji kot drugi in če bi se zgledovali po teh državah, bi
morali zamenjati že malo armado ministrov. Tistih, ki zastopajo
interese kmetijstva in tistih, ki so odgovorni za tržišče in cene.
V času. ko bi moralo biti naše kmetijstvo že uhojeno, vsaj
kar ko gre za pridelovanje pšenice, smo znova zabeležili slabo že-
tev in del kolača, potrebnega do prihodnje žetve bomo morali s
pomočjo dragih dolarjev »pridelati« v naših lukah. To je več kot
zgolj škandal običajnih razsežnosti. Pričel se je s škandalčkom ob
slabi jesenski setvi, kije bila delno, to je treba priznati, posledica
neugodnega vremena, pretežno pa vendarle posledica odločitve
lastnikov zemlje, da pšenice pač ne bodo sejali.
Je bila ta odločitev pogojena z visoko ceno semenske pšenice,
mineralnih gnojil, zaščitnih sredstev in večnim prerekanjem okoli
odkupne cene pšenice? So možni še drugi vzroki?
Gotovo bi se jih še dalo najti kak ducat. Če smo kmetijstvu
po nekaj letih razcveta znova nadeli zanko in jo zategnili, pač ni
čudno, da mu zmanjkuje sape.
V tem času znova poslušamo ocene in kritike predstavnikov
kmetijskih vrhov. Ti vsak po svoje nizajo take in drugačne razloge
za tokratni žetveni polom. Kot so bili prej polni spodbudnih besed
o možnostih in nujnosti, da pridelamo in odkupimo načrtovane
količine pšenice, so sedaj polni kritičnih besed. Na račun pospeše-
valne službe, ki da ni opravila tega izpita, kot na račun kmetov,
ki so pridelali tudi borih 2 tisoč kilogramov zrnja na hektar.
Morda je res, da je pospeševalna služba rahlo zatajila in
prav v kritičnih vremenskih pogojih ni dala kmetovalcem dovolj
natančnih navodil. Potrebno pa je vendarle dodati, da so strokov-
njaki že ob setvi opozarjali, da bo žetev zaradi premajhne upora-
be silno dragih mineralnih gnojil borna. Potrditev dobimo v druž-
benem kmetijstvu, ki je z izdatnim gnojenjem vendarle doseglo
dober pridelek, le nekaj manjši od lanskega.
Velikokrat se sklicujemo na zdravo kmečko logiko. Tokrat je
bila gotovo takšna: »Pridelek pšenice ni najboljši. Kljub razmero-
ma ugodni ceni pšenice mi le ne gre v račun, da že med žetvijo ta-
ko podražijo kruh, tudi nisem nor, da bi otrobe pozneje kupoval
dražje, kot sem prodal pšenico. Naj torej ostane nekaj več pšenice
doma!«
Jože Bračič
V soboto turnir bratskih občin
Rokometni klub Drava do v soboto, 23. avgusta, izvedel tradicio-
nalni ženski turnir bratskih občin SR Hrvatske in SR Slovenije za pre-
hodni pokal praznika občine Ptuj. Potekal bo na rokometnem igrišču
stadiona Drava, začeli pa ga bodo ob 9. uri. Pokrovitelja tega tradi-
cionalnega in uveljavljenega turnirja, ki je vsako leto tudi v programu
medrepubliškega sodelovanja bratskih občin, sta Izvršni svet Skupšči-
ne občine Ptuj in Občinski svet Zveze sindikatov.
Na turnirju bodo nastopile naslednje ekipe: Partizan Rače (Ma-
ribor—Tezno), Deloza Polana (Lendava), MTČ Čakovec (Čakovec),
Straža iz Huma na Sutli (Pregrada), Zagorac (Krapina), Podravka
(Koprivnica) in Drava (Ptuj).
Dopoldan bodo tekme v dveh predtekmovalnih skupinah, popol-
dan od 16,30 dalje pa za posamezna mesta na turnirju.
1. kotar
Dela pri šoli Ivan
Spolenak so že stekla
Kolektiv osnovne šole Ivan Spolenak in krajani na območju te
krajevne skupnosti so Si leta in leta prizad- vali, da bi zagotovili boljše
pogoje za izvajanje sodobnega pouka na predmetni stopnji z uporaDo
sodobne učne tehnologije in za izvajanje telesne vzgoje. Šolo ooiskuje
ta čas nekaj nad 400 otrok v 17 oddelkih, imajo pa tudi oddelek po-
daljšanega bivanja v skupno devetih učilnicah, v neprimerni kletni
tehnični delavnici in mini telovadnici, ki ima le sedmino predpisane
površine. Velike težave so tudi pri izvajanju šolske prehrane, saj ima
Kuhinja le 12, jedilnica pa 45 kvadratnih metrov površine, pripravlja-
jo pa 430 malic in skoraj 150 kosil.
Gradnja novega prizidka je zasnovana v treh prostorskih enotah:
telovadnica s pripadajočimi prostori, štiri matične učilnice s kabineti
in kuhinja z jedilnico. Tako oi k sedanjim 1068 kvadratnim metrom
pridobili dodatnih 1248 kvadratnih metrov površine. Načrtujejo, da
do prizidek zgrajen v roku osmih mesecev, oziroma do 1. aprila pri-
hoanje leto, sKupno pa bodo porabili okrog 358 milijonov dinarjev iz
občinskega in krajevnega samoprispevka.
mš
Dela pri gradnji prizidka kOS Ivan Spolenak v Ptuju so že stekla. Fo-
to: mš
2 - DRUŽBA IK GOSPODARSTVO
21. avgust 1986
TEDNIK
ODUČNA ORGANIZACUA OBČINSKEGA
TEKMOVANJA TRAKTORiSTK IN
TRAKTORISTOV
ZNANJE
IN SPRETNOST
NAJBOUŠIH
Pri Lovrencu na Dravskem polju je bilo v torek, 12. avgusta, ob-
činsko tekmovanje traktoristov, ki sta ga odlično izpeljali kmetijski
zadrugi Lovrenc in Ptuj na kmetijskih površinah TOZD Dravsko po-
lje Emona KK Ptuj.
V ženski konkurenci je zmagala Mira DREVENSEK iz aktiva
mladih zadružnikov Lovrenc pred Brigito G LAZAR - aktiv mladih
zadružnikov Markovci in Jožico MEDVED ~  AMZ Lovrenc.
Med traktoristi je bil najboljši Stanko MEDVED drugi Marjan
HAZENMALl - oba Lovrenc in tretji Branko KOROŠEC iz Marko-
vec. Najboljši traktorist med kooperanti je bil Stanko MEDVED iz
KZ Lovrenc, drugi Simon VALiC iz Kmetijske zadruge Ptuj in tretji
Franc ZAFOŠNIK iz KZ Lovrenc. Miroslav ROS je bil najboljši med
poklicnimi traktoristi, drugi Ivan GABROVEC, tretji pa Mirko PE-
TROVIČ - vsi iz TOZD Dravsko polje Emona KK Ptuj.
Najbolje uvrščeni v posameznih konkurencah, so se v soboto 16.
avgusta, udeležili regijskega tekmovanja v Zrkovcih pri Mariboru.
Tam pa je sodeloval tudi 9-letni pionir Bogdan ZAFOŠNIK iz Lo-
vrenca, ki se je odlično odrezal na občinskem tekmovanju traktoristk
in traktoristov.
MIP dobro posluje {
v prvem polletju letos je ustvaril za 17 milijard celotnega prihod-;
ka, indeksi dohodka, čistega dohodka in poslovnega sklada pa se gi-i
bljejo med 250 in 417. Precej visoki so tudi indeksi pri prometu, ki ka-.
žejo tudi na večji fizični promet v maloprodaji in grosistu.
Letošnji ugodni poslovni rezultati so delno posledica doslednega \
uresničevanja lani sprejetih ukrepov okrog racionalizacije nabav, hi-
trejšega obračanja sredstev in doseganja boljših količnikov obračanja:
zalog. Glavni sistemski vzroki sicer še ostajajo, premika pa se v razli-
kah pri cenah.
Kot je povedal glavni direktor Franc Tomanič, na posezonske raz-
prodaje ne računajo, saj bistveno ne bodo vplivale na rezultate v de-
vetih mesecih. Skrbi jih le, kdo bo pokril razlike zadnjih zniževanj, saj
gre za celo milijardo dinarjev.
V prvem polletju so občutno popravili osebne dohodke, vendar še
ne dovolj. Poprečni osebni dohodek tega obdobja je 80.861 dinarjev.
MG
V jeseni o razvojnih
programih Agisa
v ptujski občini je trenutno dovolj geodetov, so ugotovili na pe-
tkovi seji izvršnega sveta skupščine občine Ptuj. Zato so tudi odločili,
da bo ptujska geodetska služba že s prvim januarjem prihodnjega leta
pričela samostojno izvajati parcelacije, za kar je zdaj pooblaščen
Geodetski zavod Maribor. Poleg tega so se seznanili s prizadevanji
pri ureditvi nove počitniške kolonije občine Ptuj, ki se prenaša iz Bio-
grada na Pašman. V zvezi s tem so podali tudi informacijo o razčišče-
vanju premoženjskih razmerij.
Potrdili so še kadrovski sestav občinskih komitejev in imenovali
odbor za varstvo okolja. Na odlok o nagradah in povračilu stroškov
sodnikom, ki niso v delovnem razmerju pri Sodišču združenega dela
Maribor, niso imeli bistvenih pripomb in ga predlagajo v sprejem
skupščini.
Čeprav so delegati trenutno na dopustu, so že pripravili program
jesenskih skupščinskih aktivnosti. Tako bodo že na septembrski seji
razpravljali o razvojnem programu DO Agis. Omenjena obravnava
sodi v načrt bodočega skupščinskega delovanja, v katerem bodo pred-
stavili vse nosilce razvoja v občini Ptuj in druge.
MU
ŠE O ZNIŽEVANJU CEN
Kratkoročni ukrepi
Od 8. avgusta dalje sočustvujemo z našimi trgovci, ki morajo zni-
ževati cene. Proizvajalci so jih dobesedno zasipali s teleksi, telegrami
in dopisi, v katerih jih obveščajo o znižanju cen posameznih izdelkov,
skupaj naj bi jih bilo 200. Tako je odločil ZIS s svojim odlokom.     '
Proizvajalcem se pri tem prav nič ni mudilo. Nekateri še čakajo
naprej in jih ne morejo pognati tudi visoke kazni. Bo pač inšpektor
ugotovil, ali so dolžni znižati cene ali ne. Čisto drugače je seveda, ko
cene povišujejo, takrat jih ne uspe nihče obrzdati.
Človek, navajen življenja z inflacijo, se v tej zmedi skoraj več ne
znajde. Saj skoraj ni mogoče verjeti, da se tudi pri nas znižujejo cene
mimo rednih znižanj. Tako pa ga podobni primeri iz preteklosti opo-
minjajo, da takim ukrepom ni mogoče zaupati. Po začasni zamrznitvi
lahko pričakujemo ponoven dvig cen in to z višjim odstotkom.
Proizvajalci so z zniževanjem povzročili pravo zmedo. Najbolj
»pametni« so znižali cene proizvodom, ki jih trgovina nima v zalogi
ali pa jih celo več ne proizvajajo. Ponekod so se šli prav smešne zgod-
be. Najprej so od trgovine zahtevali, naj jim sporoči katere izdelke
ima na zalogi. Te so potem morali popisati, seznam pa dostaviti pro-
izvajalcu, ki je trgovino obvestil o znižanih cenah posameznih izdel-
kov. K proizvajalcu je romal še en seznam in to popis izdelkov z zni-
žanimi cenami oziroma zapisnik o znižanju. Ko da trgovci nimajo
drugega dela ... V teh dneh jim je resnično zmanjkalo časa za kako-
vosten stik s kupci. Poglavje zase je tudi priznavanje razlik, ki jih eni
priznavajo, drugi ne.
Inšpektorji na terenu
5 polno paro delajo tudi inšpektorji. Franc Kralj, vodja tržnega
inšpektorata v občini Ptuj in Ormož, je povedal, da je do konca prejš-
njega tedna ptujska trgovina prejela 53 obvestil o znižanju cen. V
glavnem so prišla po roku — torej po 8. avgustu. Trgovci (malopro-
dajni in grosisti) so jih upoštevali in dosledno zniževali cene.
Na terenu so se srečevali s problemi tudi zato, ker zakonodajalec
ni določil, katerim proizvodom se morajo znižati cene. Navedel je le,
da se morajo znižati cene vsem proizvodom, če so se v juniju zvišale
za več kot pet odstotkov oziroma do 8. junija več kot 53 odstotkov.
Taka obvestila še vedno prihajajo.
V tržnem inšpektoratu tudi menijo, da je proizvodov, katerim je
potrebno znižati ceno, še verjetno več.
Kako je pri tem zaščiten potrošnik
Kot je povedal Franc Kralj lahko vsak dobi vrnjen del kupnine,
C. to izkaže z računom in sicer za blago, ki ga je kupil po 7. 8. in zanj
plačal višjo ceno. Če trgovina tega ne bo spoštovala, naj se kar oglasi
v tržnem inšpektoratu. MG
KREDITIRANJE V KMETIJSTVU
V SRS je že v preteklem srednjeročnem ob-
dobju uspešno deloval konzorcij za kmetij-
stvo in odigral pomembno vlogo pri uresni-
čevanju ciljev in nalog v razvoju agroživil-
stva. Aktivna članica konzorcija je Ljubljan-
ska banka Združena banka oz. preko nje
članice, t. j. temeljne banke, ki izvajajo dogo-
vorjeno politiko kreditiranja kmetijstva in
agroživilstva.
Te naložbe so opredeljene kot prednostne,
zato jih banke tudi obravnavajo selektivno in
zagotavljajo po ugodnejših pogojih kot osta-
le, t. j. daljši roki vračanja (ki so za obratna
sredstva usklajeni s ciklusom proizvodnje) in
ugodnejše obrestne mere, ki so za nekatere
naložbe tudi več kot polovico nižje kot splo-
šna. Izraziteje se je obrestna mera znižala 1.
julija in znaša n. pr. za proizvodnjo mesa
31 %, proizvodnjo koruze, pšenice, pese
36,5 %. Žal je za investicijska vlaganja še ved-
no visoka — 45 %, vlaganja na manj razvitem
območju pa imajo 10% popusta.
Ker so te naložbe opredeljene z drugo pri-
oriteto (prva je izvoz) tudi v planinskih doku-
mentih in v kreditno monetarno politiki, se
del sredstev zagotavlja iz primarne emisije.
Zato pri ugotavljanju potrebnih sredstev za
družbeno organizirano proizvodnjo in zaloge
določenih kmetijskih pridelkov upoštevamo
zaščitne cene in druge pogoje, ki jih predpi-
sujejo ti dokumenti. Že nekaj let se v našem
bančnem sistemu uporablja restriktivni
ukrep omejevanja stopnje rasti kreditov (v
1.1985 = 13,8 4) z redkimi izjemami. Zato
banka ni mogla zadovoljiti vseh potreb po
dopolnilnih sreastvih, čeprav prednostnih
usmeritev. Tudi v letošnjem letu so postavlje-
ni okviri porasta kreditov (v I. polletju 11 %,
do septembra 24 "/b) s tem, da so bili v juniju
izločeni iz omejevanja kratkoročni krediti za
izvozne posle in primarno kmetijska proiz-
vodnjo.
Kreditna banka Maribor usmerja v kmetij-
stvo oz. agroživilsko dejavnost vei kot tretji-
no razpoložljivih sredstev, poslovna enota
Ptuj pa dve tretjini. Na območju PE Ptuj
imamo močno razvito kmetijsko proizvod-
njo, tako v družbenem kot zasebnem sektor-
ju. Potrebe po dodatnih sredstvih so zaradi
vedno višjih stroškov proizvodnje in večjega
obsega proizvodnje (nove zmogljivosti, večje
površine pridobljene z melioracijami) iz leta
v leto večje. V tem pc .lovnem letu zagota-
vljamo kreditna sredstva za:
— proizvodnjo pšenice, koruze, sladkorne
pese in oljne repice;
— pitanje goveda, prašičev, piščancev in
proizvodnjo mleka;
— zalogo koruze (za krmo) in zaloge kako-
vostnega vina.
Tako imenovana dopolnilna sredstva so
namenjena tudi za organizirano proizvodnjo
zasebnih kmetijskih proizvajalcev in sicer
prek Kmetijskih zadrug Ptuj in Lovrenc oz. v
perutninarstvu prek kooperacije kot organi-
zatorjev proizvodnje.
Za kreditiranje proizvodnje pšenice letine
1986 je banka namenili 296 milijonov dinar-
jev in sicer:
družbeni sektor (KK Ptuj) za 5990 iq
pogodbenih količin proizvedenih na 10891,.''
- zasebni sektor (KZ Ptuj) za 2400 ton n
850 ha. '
Ker je žetev že končana, so uporabnii.
kreditna sredstva že vrnili in upam, da so (jj
la smotrno naložena, kar bo dokazano z
kupljenimi količinami.
Kreditiranje zasebnih kmetijskih proizvajaj
Zasebni kmetijski proizvajalce so vkljut^^^
v kreditiranje proizvodnje že navedenih
membnih proizvodov prek organizatorjev t ,
kmetijskih zadrug in sicer za dogovorjeno tr!
žno proizvodnjo. Zato kmetje v banki ne trio.
rejo pridobiti kreditov za tako imenovanj
obratna sredstva.
Aktivno pa se banka vključuje v kreditirj,
nje nakupa kmetijske mehanizacije; kmet
lahko pridobi kredit na osnovi varčevanja aij
deponiranja lastnih sredstev na podlagi
kumentacije, ki opravičuje potrebo in sniotr,
nost nakupa (obdelovalne površine, ustvar.
jen promet oz. dohodek iz kmetijske dejavno,
sti) in če proizvaja za organiziran trg (skle.
njena kooperacijska pogodba).
Povpraševanje po teh kreditih narašča. V
prvi polovici letošnjega leta je bilo odobreno
110 kmetom za nakup kmetijske mehanizaci.
je 122 milijonov dinarjev, v celem letu 1985
pa 113 kmetom v znesku 110 milijonov dinar,
jev.
Martina Korez
Čevljarska delavnica že pod streho
če bo vse po sreči, bo proiz-
vodnja v novih proizvodnih pro-
storih Čevljarske delavnice Ki-
dričevo stekla 1. oktobra letos.
Gre za razširitev proizvodnih
zmogljivosti težke obutve in
ostale zaščitne opreme, pri kateri
se bo na novo zaposlilo 71 delav-
cev.
71 milijonov dinarjev je če-
vljarska delavnica kot investitor
dobila od sklada za nova delo-
vna mesta v občini Ptuj.
Tudi glede strojev zadreg ne
bo, saj so jih pravočasno zagoto-
vili. Čevljarska delavnica letos
zelo dobro posluje. Njeni rezul-
tati bi lahko bili še boljši, če bi
lahko izpolnila vsa povpraševa-
nja.
Z novimi proizvodnimi prosto-
ri pa se ji odpirajo dodatne raz-
vojne možnosti.
MG    Za samopostrežno trgovino je v kratkem zrasla nova proizvodna dvorana
foto: L. Kotar
Skromno, vendar prežeto z delovnimi
zmagami
10. PRAZNIK KS PTUJSKA GOHA
Krajevni praznik kot obliko
strnjevanja delovnih uspehov so
v KS Ptujska gora uvedli pred
desetimi leti. Kot so povedali na
sobotni osrednji slovesnosti, so v
obdobju med 9. in 10. praznikom
veliko naredili. Tako so preteklo
jesen pripeljali pitno vodo na
trg, pri tem jim je pomagala sa-
moupravna komunalna skupnost
občine Ptuj. S sodelovanjem
Mip-a, samoupravne ♦stanovanj-
ske skupnosti, turističnega dru-
štva in krajevnega urada so ure-
dili fasade dveh stavb. Turistično
društvo je uredilo še cvetlična
korita in postavilo na trg kiosk, v
katerem prodajajo razglednice in
nekaj spominkov. Na trgu imajo
tudi javne sanitarije, kar so nuj-
no potrebovali že zaradi velikega
števila gostov. Za še večji turisti-
čni razcvet jim manjka gostinski
obrat, v katerem bo obiskovalec
dobil različna jedila, hladna in
topla.
V zaključni fazi je tudi uredi-
tev mriiške vežice. Čakajo le še
na uporabno dovoljenje in uredi-
tev okolice. Ambiciozno so začr-
tali tudi razvoj telefoniade na
območju krajevne skupnosti. Le-
tos načrtujejo 45 novih telefon-
skih priključkov, prvih deset te-
fefonov pa je zazvonilo ob kra-
jevnem prazniku.
Precej delajo tudi na ureditvi
krajevnih cest. Pri vseh sedanjih
in bodočih nalogah računajo na
prostovoljno delo krajanov, ki
nikoli ne zatajijo.
Ob 10. krajevnem prazniku so
pripravili več prireditev, osred-
nja slovesnost pa je bila v sobo-
to, 16. avgusta, v prostorih OS,
kjer je o sedanjih in bodočih na-
logah v krajevni skupnosti govo-
ril Rado Rodošek, predsednik
sveta krajevne skupnosti. Na sve-
čani seji je govoril tudi predsed-
nik občinske konference SZDL
Ptuj Anton Zoreč, ki je zlasti
spomnil na priprave za tretji ob-
činski L-amoprispevek.
Na osrednji slovesnosti so se
spomnili vseh zaslužnih občanov
in jim podelili priznanja kraje-
vne skupnosti. Prejeli so jih: GD
Ptujska gora, pionirska organiza-
cija OŠ F*tujska gora, krajevna
organizacija RK in socialna ko-
misija, KK SZDL s predsed-
stvom, TD Ptujska gora, Gabriel
Pogačar, Alojz Dajnko, Mirko
Likavec, Rado Rodošek, Bogo-
mir Vinkler in Marija Eberl.
MG
Osrednja slovesnost je bila v OŠ, kjer so nastopili tudi šolarji
Krajevna skupnost in župnišče stt se dogovorili tudi za obnovo stolpa      Med letošnje pridobitve sodi tudi mrliška vežica       foto: L. KOTA
TEDNIK 21. avgust 1986
SESTAVKI IN KOMENTARJI - 3
TEŽKA TRASA
V četrtek se je sestalo predsed-
stvo Zvezne mladinske delovne
akcije Slovenske gorice 86. Ko-
mandant akcije Mirko Vaupotič
je predsedstvo seznanil s težava-
mi, ki jih pestijo.
V zadnji izmeni sta od štirih le
dve brigadi, ki delata na izredno
težkem terenu na Majskem vrhu,
tako da ni možno dosegati dnev-
nih norm. Zaradi tega je pred-
sedstvo sprejelo sklep, da glede
na težavnost del znižajo normo
na dosegljivo mejo.
Kljub razmeram na trasi in
vremenskim pogojem pa delo
poteka uspešno, tako da je pred-
sedstvo izreklo brigadirjem pri-
znanje za zavzeto delo.
Problemi se pojavljajo tudi za-
radi oddaljenosti trase od vodne-
ga rezervoarja, saj je otežena
oskrba z vodo.
Ocenili so tudi, da je sodelova-
nje krajevne skupnosti z brigado
na trasi sorazmerno slabo, zlasti
velja to za lastnike počitniških
hišic v bližini.
Glede prehrane večjih proble-
mov ni, le da se brigadirji prito-
žujejo nad premalo izdatnim zaj-
trkom, tako da je predsedstvo
sprejelo sklep, da se do konca
akcije zagotavlja večja kalori-
čnost.
Pretresli so tudi finančno plat
akcije. Prihodki so realizirani v
višini 62 odstotkov, izdatki pa v
višini 70 odstotkov, zato si spo-
sojajo sredstva iz občinskega
proračuna. Svojih obveznosti pa
še niso poravnali Kmetijska zem-
ljiška skupnost SRS, Zveza ko-
munalnih skupnosti. Zveza vod-
nih skupnosti pa le v višini 60
odstotkov. Sklenili so, da se ana-
lizirajo nekateri izdatki, zlasti ti-
sti, kjer že presegajo planirane
stroške celotne akcije.
Predsedstvo je sprejelo tudi
sklep, da bo zaključek akcije 28.
avgusta ob 18. uri v Dornavi.
SM
SLOVESNO OB TEDNU STAREJŠIH
KRAJANOV NA PTUJSKI GORI
Krasno nedeljsko jutro. Sonce
je svoje žarke upiralo v parkirani
gasilski avtomobil, ki je čakal šo-
ferja, da ga popelje na pot. Da-
nes mu je zaupana dfugačna na-
loga kot voziti gasilce na požari-
šče. Opravljal bo prijetnejšo na-
logo: vozil bo starejše krajane
Ptujske gore na njihovo vsakolet-
no srečanje, katerega organizira-
ta KORK in socialna komisija.
Čudovit občutek te obide, ko
stopiš v prijetno okrašen prostor
v osnovni šoli Ptujska gora. Veli-
ka ikebana se košati ob robu
odra, majhne dajejo topel obču-
tek pri pogrnjeni mizi. Spretne
roke malčkov pod mentorstvom
tovarišice Stanke VERŽIČEVE
so pripravile za goste lepe klo-
bučke in pikapolonice, katerih
so se zares razveselili. Pripra-
vljen je bil bogat kulturni pro-
gram — tudi tu je bilo vloženega
veliko truda že omenjene peda-
goginje. Prisrčni otroci so razve-
seljevali svoje babice in dedke
ter vabljene goste s petjem, reci-
tacijami in skeči. S svojo prisot-
nostjo nas je počastil tudi mešani
pevski zbor, za razgibanje že
malce otrdelih kosti pa sta po-
skrbela člana ansambla TOR-
NADO. Da bi bilo vse skupaj še
prijetnejše, smo s skromnimi da-
rili počastili prisotna najstarejša
krajana Marijo HALOŽAN in
Jožefa PURGA. Še enkrat jim
prisrčno čestitamo in želimo, da
se v prihodnjem letu ponovno
srečamo enako zdravi in srečni.
Za pogostitev starejših obča-
nov smo poskrbeli člani KORKa
in socialna komisija. Prostovolj-
no smo spekli pecivo, prinesli od
doma vse kar se je dalo, da bi s
tem čim bolj razbremenili stro-
ške te pogostitve.
Ob tej priložnosti bi se v ime-
nu organizatorja zahvalila vod-
stvu DO Tovarne volnenih izdel-
kov Majšperk, vodstvu Tovarne
lahke obutve Majšperk in DO
Merinka iz Maribora za podarje-
ne proizvodne artikle, ki smo jih
ponesli na domove krajanom, ki
se zaradi bolezni niso mogli ude-
ležiti tega srečanja. Hvala še en-
krat za to nesebično pomoč.
Predsednica KORK in social-
ne komisije Emica RODOŠEK
se je v svojem govoru dotaknila
tudi problemov, ki tarejo starejše
krajane in tudi samo KS Ptujska
gora.
Skrb za ostarele je stalno pri-
sotna in pomemben del dejavno-
sti socialnega skrbstva. Vendar
človek poleg zadovoljive oskrbe
potrebuje za zadovoljno življenje
še mnogo več. Starejši so mnogo-
krat osamljeni, prepuščeni svo-
jim mislim, ki bi mlajšim lahko
velikokrat pokazale pot naprej in
obogatile njihovo življenje. Prav
v času akcije »Tedna starejših
občanov« je priložnost, da« se
srečajo stari znanci in nekdanji
prijatelji ali sodelavci, da se sre-
čajo z mlajšimi, se pogovorijo o
»nekoč in danes«. Veliko dolgu-
jemo tem starejšim sosedom,
znancem in sorodnikom. Četudi
smo že marsikaj zamudili, še
vedno je čas za kratek pogovor,
obisk in drobno uslugo. Človek
je kakor jablana: vse življenje jo
obirajo, ko pa ne daje več sadu,
jo posekajo. Tako je z njim, na
stara leta ga odrinejo v kot in
tam životari.
Mladi ponavadi vidimo, da
starejši povečini v starosti ne vi-
dijo vrednot, ki zamegljijo vso
lepoto starosti, bolezen, naureje-
ni odnosi z mlajšimi, nezadovolj-
stvo z upokojitvijo, životarjenje
ob robu življenja. Namesto sa-
dov in vrednot stopi v ospredje
trnje. Kakor mnoge druge stvari
je danes tudi starost oporekana
vrednota. Starejše in mlajše veli-
ko stane, da v njej vidimo vred-
noto in ne le slaven konec ži-
vljenjske poti. Ima starost druga-
čne vrednote kakor druga ži-
vljenjska obdobja? Z drugo bese-
do: ali lahko živimo brez starej-
ših po naših družinah, ne da bi
pri tem utrpeli škodo? Gotovo
ima vsaka življenjska doba la-
stne vrednote. Tako tudi starost.
Zelo pogost je danes po naših
družinah naslednji primer: starši
so zaposleni in kjer imajo pri hiši
staro mamo ali starega očeta pre-
pustijo med službo otroke njima.
Velikokrat niti ne pomislimo, da
je to kakšna posebna ugodnost,
pa tudi hvaležni ne znamo biti za
takšno delo. Tako prezremo eno
pomembnih vrednot starosti:
mladini rodovom posredovati
bogastvo, izkušnje prejšnjih ro-
dov. Kako se zna stara mama,
babica pogovarjati z vnučkom in
mu s srcem neposredno posredo-
vati bogastvo in lepote nekda-
njih starih časov. Otrok vse
spoštljivo vsrka vase in se tako
bogati.
Na hribu stoji majhna hiša. V
njej živi star mož. Sključeno ho-
di, si pomaga s palico in na obra-
zu ima zarezane starostne gube.
Malokdaj je vesel. Sam je, pred
nekaj leti mu je umria žena. S te-
žavo obdeluje košček zemlje.
Ker je slaboten, je živino prodal,
saj je delo pretrdo za njegovo
šibko telo. Osamljen je. Ima tri
otroke, a ti ga le redko obiščejo.
Ko smo ga obiskali, je bil zelo
vesel.
Človeka stisne pri srcu, ko vi-
di, s kakšno lahkoto se danes ne-
katere družine znebijo starega
človeka. Do včeraj njihov največ-
ji dobrotnik jim postane odveč.
Povod za to je največkrat malen-
kost. Morda pa je največji razlog
ta, da družina ni odkrila pome-
na, ki ga ima starejši za njeno ži-
vljenje. In tako z odhodom stare
mame ali starega očeta v dom
upokojencev sama sebi prereže
dotok mnogih vrednot. Res po-
stane bolj prosta, ni treba prena-
šati sitnarjenja in zastarelega go-
vorjenja starejših, toda skozi ži-
vljenje potuje tudi osiromašena.
Tudi tedaj, ko so naši starejši lju-
dje v družini še tako človeško re-
vni, skromni, nas bogatijo s svo-
jo navzočnostjo. Kako radi pri-
sluhnemo starejšemu človeku, ki
zna umirjeno, z gotovostjo in
preudarnostjo svetovati.
Starejši človek ima mnogokrat
v sebi vrednote, kot so potrpe-
žljivost, skromnost, zadovoljstvo
z malim, moč za prenašanje in
premagovanje življenjskih težav.
pozornost do sočloveka in še
marsikaj. Skratka, to so vredno-
te, ki izginjajo, a po njih vseeno
hrepenimo. Starejši ljudje so za-
to dragoceni in potrebni člani
družin in družbe. Biti jim mora-
mo hvaležni.
Ura je tekla in se obrnila kot
bi mignil. Pozno popoldne je naš
gasilski avto spet opravljal
»dolžnost«, prepeljal je zado-
voljne povabljence na njihove
domove. Za nas je bil dan napo-
ren, vendar smo z veseljem po-
storili še preostala dela, saj je bi-
lo potrebno umiti posodo, poči-
stiti razred in ga pripraviti za na-
slednje šolsko leto. Kot vidite so
tudi »slikali« in vse bi rada ob-
vestila, da si lahko posnetke
ogledajo v pisarni KS na Ptujski
gori, kjer lahko želene tudi naro-
čijo.
Tekst in sliki:
Mira KARNEŽA
Kosilo je potekalo v prijetnem vzdušju
Najstarejša krajana — Marija Haložan in Jožef Purg
Ptujskih mladinskih delovnih brigad
Spomladi smo v mladinski prilogi »Gremo
na delo« v našem glasilu »Tednik« F*tuj zapi-
sali, da v letu 1986 mineva 40 let od prve naj-
večje republiške mladinske delovne akcije
slovenske mladine »Pesnica 46« in 40 let for-
miranja prvih ptujskih mladinskih delovnih
brigad. S strani kluba »Franc Belšak-Tone«
Ptuj pa smo na ta pomembni jubilej opozorili
tudi Republiško konferenco Zveze socialistih
čne mladine Slovenije. Odmeva na našo po-
budo vse do danes ni bilo, pa čeprav se že iz-
teka brigadi sko leto 86.
Marljiva in vestna mladinska aktivistka
Diana Bohakova iz Ptuja je v 5. Ptujskem
zborniku lepo opisala delovne akcije mladih
ptujskega okraja v letih 1945-1950. Med
drugim je zapisala, da so leta 1946 potekale
zelo pomembn. mladinske delovne akcije re-
Pu^liškeg-j značaj.i. Največja akcija sloven-
ske mlaome je bila regulacija Pesnice, ki je
potekala v ptujskem okraju. Na njej je sode-
lovalo okrog 1.500 mladih iz različnih krajev
Slovenije, največ s Štajerske in Pomurja. Na
alfciji so sodelovale tudi ptujske mladinske
delovne brigade, zato v tem letu opravičeno
govorimo o 40-letnici ptujskih mladinskih
delovnih brigad, ki so sodelovale na mnogih
deloviščih sirom Jugoslavije in se <■ svojim
delom uvrščale med najboljše mladinske de-
lovne brigade. Ob tem je vredno posebej
poudariti tudi sodelovanje »'.ladine ptujske-
ga okraja pri gradnji prve mladinske proge
Brčko—Banoviči leta 1946, kije bila osred-
nja mladinska delovna akcija jugoslovanske
mladine, na njej pa je sodelovalo 46 brigadir-
jev in brigadirk iz ptujskega okraja.
Po preteku 40 let se je vredno spomniti
vseh tistih, ki so se pred 40 leti odzvali klici*
domovine in odšli na mladinske delovne ak-
cije Pesnico, Brčko, Banoviči in druge. To je
bilo obdobje velikih delovnih podvigov mla-
dih generacij, ki so po vzoru borcev NOV ju-
rišali na deloviščih sirom Jugoslavije za novo
Titovo Jugoslavijo. Za niimi so se dvigali ve-
likani rezultatov dela mladih rok neprecenlji-
ve vrednosti, na katere smo Jugoslovani lah-
ko resnično ponosni.
Ponosni smo lahko tudi na vse tiste mla-
dince in mladinke, ki danes odhajajo na mla-
dinske akcije sirom Jugoslavije, ker vemo, da
odhajajo z zavestjo, da bodo s svojim delom
prispevali dragocen delež k napredku domo-
vine in k sreči ljudi v vseh tistih krajih kjer
delajo.
Sprašujemo pa se, zakaj jih odhaja tako
malo in zakaj tako malo vrednotimo prosto-
voljno delo mladih?
Menim, da je 40. obletnica regulacije reke
»Pesnica 46« in formiranja prvih ptujskih
mladinskih delovnih brigad najlepša prilož-
nost, da o mladinskem prostovoljnem delu
rečemo dobro in spodbudno besedo v korist
uveljavljanja in vrednotenja mladinskih de-
lovnih akcij. Mladinske delovne akcije so bi-
le, so in bodo koristna šola mladih kadrov, ki
jih v organizacijah združenega dela, v krajev-
nih skupnostih ter v Zvezi socialistične mla-
dine še kako potrebujemo.
Feliks Bagar
Vodovodne pipe
še niso suhe
Kljub temu da sušno obdobje še traja, poteka zaenkrat letošnje
leto brez redukcij pitne vode. Če se bo takšno vreme še nadaljevalo,
pa lahko pričakujemo pomanjkanje vode najprej v višjih območjih,
nato-pa tudi po dolini, seže pa lahko vse do mesta, ki je brez vodnja-
kov. Redukcija vode lahko ogrozi tudi industrijo.
Do sedaj problemov s pitno vodo ni bilo, letos pa so velike teža-
ve z vodo v visoko ležečih predelih, čeprav se upravljalec trudi, da bi
bilo takšnih primerov čim manj. Območje Dravskega polja in Haloz
smo zadovoljili z oskrbo pitne vode in s pomočjo dodatnih črpalk za-
gotovili nujnih 30 litrov vode v sekundi.
Zaradi strojeloma na črpališču v Skorbi je v letnem obdobju pri-
šlo do pomanjkanja pitne vode in s tem tudi do prepovedi zalivanja
vrtov in pranja avtomobilov, drugače pa v teh vročih dneh teh prepo-
vedi ni bilo, saj vode skoraj nikoli ni zmanjkalo, oziroma so bile le
krajše redukcije zaradi okvar na omrežju.
Doslej je šlo v občini brez občutnejših redukcij, zakaj ne bi šlo
tudi v bodoče, seveda če bodo porabniki štedili s pitno vodo in če bo-
do vzdržale črpalke. Torej pipe še niso suhe in komunalci pričakuje-
mo, da bi se čim prej uresničila želja o izgradnji novih črpališč in stal-
no dobavo pitne vode. Albin Pišek
Mednarodna izmenjava
brigadirjev
Vsako leto se iz Slovenije 20 brigadirjev udeleži akcije v Češko-
slovaški »Poletna delovna aktivnost«.
Letos je odšla nepopolna brigada, ki je štela 17 brigadirjev. Mor-
da je temu kriva (ne) propaganda Republiške konference ZSMS, ki je
prijavnice poslala na Občinske konference, le-te pa v največ primerih
nimajo sredstva za širše informiranje.
Iz naše občine je na akciji sodelovalo pet brigadirjev.
Mladina iz Vietnama, Afganistana, Sovjetske zveze. Madžarske,
Bolgarije, Jugoslavije ... je opravljala dela na velikem gradbišču v
Bratislavi. Nekateri so čistili in pospravljali, drugi so opravljali stro-
kovna, predvsem električarska dela. Stanovali so v študentskem do-
mu, se hranili v menzi, na delovišče pa vozili z mestnimi avtobusi. Ob
ponedeljkih so delali od devetih do petih popoldne, druge dneve pa
od sedmih do pol štirih.
Poznanstvo med 40 sodelujočimi brigadami seje krepilo na delo-
višču in ob večerih v discotekah. Organizatorji so pripravili tudi
6-dnevni izlet. Tri dni so spoznavali Prago, naslednje tri dni pa preži-
veli v Visokih Tatrah.
Delo brigadirjev je bilo plačano in to je tudi ena od razlik v nji-
hovem organiziranju brigadirskega življenja, ki ne razvija in ne ohra-
nja brigadirske tradicije v smislu, ki smo ga navajeni pri nas.
Naš način brigadirskega življenja je 30 brigadirjev iz Češkoslova-
ške spoznavalo v teh dneh na delovnem taboru v Bistrici ob Sotli.
S.Š.
Referendum, izobraževanje
delegatov...
V socialistični zvezi se v tem obdobju največ pogovarjajo o pri-
pravah na tretji občinski samoprispevek, za katerega bo referendum
23. novembra letos. Do septembra naj bi izdali prvi bilten.
Pripravljajo tudi jesensko izobraževanje delegatov. Na junijskem
posvetu z vodji delegacij so se dogovorili, da bodo delegate izobraže-
vali po krajevnih skupnostih. Pri tem se zavedajo, da bo samo kako-
vostno izobraževanje dalo uspehe. Nujno je, da se delegati usposobi-
jo za delo v posameznih skupščinah SIS in zborih občinske skupšči-
ne. Tudi predstavniki socialistične zveze v zadnjem obdobju pogoste-
je sodelujejo na skupščinah, da bi tako neposredno ugotavljali, kako
se uresničujejo stališča, predvsem pa da se uveljavi način dela, pri ka-
terem bodo zbori SIS zasedali ločeno.
V jeseni bo socialistična zveza organizirala tudi problemsko kon-
ferenco o društvih in družbenih organizacijah. Ta naloga je stara že
nekaj let. Glede na številne probleme, ki v zadnjem obdobju sprem-
ljajo društveno delovanje, je konferenca več kot potrebna. Zaskrblju-
joč je namreč podatek, da v zadnjem času močno slabijo nekatera do-
slej kakovostna društva in organizacije. Povezano s tem velja opozori-
ti na nogometni društvi Drava in Aluminij. Poseben problem so pro-
stori.
Aktivno pa se v socialistični zvezi pripravljajo na letošnjo akcijo
»Nič nas ne sme presenetiti«, v kateri bomo vodili aktivnosti okrog
varovanja družbenega premoženja, okolja in prometne varnosti.
»Vsak, ki pripravlja program aktivnosti, že tudi razmišlja, kako bo
probleme reševal,« je med drugim povedal Anton Zoreč, predsednik
občinske konference SZDL v Ptuju. Zato ni pomembno, koliko pro-
gramov je doslej sprejetih, temveč kako jih pripravljamo. MG
Jutri začetek slovesnosti
ob 55-letnici folklore
v Cirkovcah na Dravskem polju bodo začeli jutri s prireditvami,
ki so jih pripravili ob proslavljanju 55-letnice delovanja folklorne
skupine Vinko Korže — v domu krajanov in na dvorišču osnovne šole
ter pod pokroviteljstvom Krajevne skupnosti Cirkovce in Zveze kul-
turnih organizacij občine Ptuj.
Jutri ob 19. uri in 30 minut bo celovečerni nastop folklorne sku-
pine Vinko Korže, v soboto pa srečanje ljudskih pevcev in godcev, pa
tudi tistih plesalcev, godcev in prijateljev folklore, ki so s skupino ka-
kor koli sodelovali v minulih 55 letih.
Osrednja proslava bo v nedeljo, 31. avgusta, ko so v goste pova-
bili plesalce iz Poljčan, Beltince, Kamnika, Globasnice in Lovrenca
na Pohorju.
Tokratne cirkovške folklorne prireditve bosta popestrila še Šta-
jerski kvintet in humorist Vinko Šimek-Jaka Šraufciger. mš
Cirkovčani na enem izned svojih nastopov. Foto: mš
4 - IZ NAŠIH KRAJEV
21. avgust 1986
TEDNIK
»Joj, kak mam žmetno glavco, pa prazno dnamco, župo v kole-
nih, drgačik pa sen čista zdrav no dobre volje tak, ke lahko grem ta-
koj delat na polje . ..« Pišem vam v nedelo, z željo, da bi se vsem do-
bro pilo no jelo. Snoči sen bija na tisti Mečkatorovi noči na Ptuju.
Srečanje potrošnikov no trgovcof je zlo vredik zadeva, samo, da se
nam nebi ves cajt med jeziki no nogami tote prekleto visoke cene mo-
tale. Jaz sen kupa deset tistih listočof z vprašonji Kaj veš o Mipu. Vse
sen veda, samo tiste čebelice nesen doba. Coka pa me je duma trot v
obliki moje Mice, ki me Je tak nadrja no še piča polek_, da man še gne-
šji dan bunko na glovi. Saj vena vete, kaj sen misla s tisto čebelico. To
je tisti mali motorček, ki ie bija glovni dobitek na igri ptujskega smu-
čarskega kluba Podarim (nič ne) dobim. Če štejem to, da me je Mica
vjutro ob petih_, te sen domu priša, po glovi fčesnola, te sen tudi jaz
(P9)gloyni dobitek doba. Drla seje kak lintvort, jaz pa sen se ji nazaj
dna naj me pusti pri miri. Nič neje pomogalo tisto znano geslo, da pri
Mečkatorju dobite fse ... »Tudi to boš doba, še eno po keblači,« seje
drla moja droga Micika no grožnjo tudi uresničila. Ker pa so tri božje
osebe, me je še tretiič po hrtolci pobožala. Zdaj duma ves otečeni pre-
mišlovlen, da bi bilo bojše, če bi tudi mojo potrošnico poleg vzeja na
toto Mipovo noč. Drugo leto bom to narecfa, samo, da boae mir pri
hiši in vejkša potrošnja pri Mečkatorju.
Suša nas se fort naprej montra, Vena je tečas, ke bote vi toto pi-
smo šteli, že daž padna. Se dobro, da nam jaz rajši pivo no vino kak
pa vodo, drgačik bi me že itak vrag vzeja. Je pa suša na poljih_, travni-
kih so tudi v mlodih goricah. Jaz pa pri vsem tem upoštevlen tisti stori
pregovor, da ena malo boj sušna letina preživi sedem mokrih. Zato se
niti preveč ne sekiran zavolo to^a, bo] me skrbi, da man v kleti v po-
lovjokih sušo. Te pa srečno Vas posušeni Lujzek
S kolesom po Jugoslaviji
Boris Težak in Franc Zupanič sta se v avgustovskih dneh odloči-
la za pot po Jugoslaviji. Njuno prevozno sredstvo je bilo športno ko-
lo, s katerim sta v 12 dneh prevozila čez 2000 km. Pot ju je vodila iz
Ptuja po naslednji trasi: Varaždin —Koprivnica—Osijek—Vukovar—-
Sremska Mitrovica—Šabac—Obrenovec—Čačak—Titovo Užice—
Zlatibor—Bjelo Polje—Mojkovac—kanjon reke Morače—Titograd—
Skadarsko jezero—Petrovac—Bar—Budva — Hercegnovi — Dubrov-
nik— Kardeljevo— Mostar—Jablanica— Prozor—Gornji Vakuf — Bu-
gojno—Jajce —Banja Luka—Prijedor—Bosanski Novi—Zagreb —
Krapinske toplice—Ptuj.
Franc je na njuni poti pisal dnevnik in vanj zabeležil pomemb-
nejše dogodke. Iz zabeleženih podatkov je izračunal, da sta bila na
kolesu dnevno 7 ur in pol, njuna povprečna hitrost pa je bila
23 — 24 km na uro. Oprema vsakega od njiju ni bila težja od 20 kg in
je zraven orodja zajemala spalno vrečo, plinski kuhalnik in osebne
potrebščine.
Večino noči sta prespala pod milim nebom in tudi kuhala sta si sa-
ma, dnevno topli obrok in mnogo druge hrane v manjših količinah,
veliko energije sta črpala iz čokolade, limon, za obrambo telesa pa so
skrbeli zaužiti C vitamini in B kompleks, dnevno sta spila 5—6 litrov
tekočine, ki sta jo v dneh vročine in telesnega napora zelo potrebova-
la.
Za to pot sta se odločila predvsem zaradi želje po novih doživet-
jih, želela sta spoznati kraje v Jugoslaviji in hotela premagati tako
dolgo pot v razmeroma kratkem času.
Bila sta v odvisnosti od samega sebe in poti navkreber nista pre-
magovala le s telesno pripravljenostjo — zraven je pomagalo pristno,
homogeno sodelovanje. Na najtežjih vzponih sta drug drugega spom-
nila na zakonitost pokrajine — vzponu na vrh sledi spust v dolino, i
Ljudje, ki sta jih srečevala, so bili gostoljubni, prijazni in zraven i
vode, zaradi katere sta se večkrat ustavila, so ponudili tudi druge reči. j
Največ težav je bilo ponoči, ko ju niti šotorsko krilo prek glave i
ni rešilo nadležnih komarjev.
Na poti večjih okvar na kolesih nista imela — le 4 krat sta mora-
la menjati zračnico in enkrat centrirati kolo. Z vožnjo sta imela nekaj
več težav na bolj prometnih cestah, kjer velika vozila predstavljajo
nemalo nevarnosti za kolesarje. Tudi sonce ju je, močno žgalo, tako
da sta na jadranski obali iskala i)redvsem senco in hlad.
Franc in Boris se veliko ukvarjata s športom in ta pot ju je ohra-
brila, zato za drugo leto načrtujeta daljšo pot, sirom po Evropi.
Na koncu našega pogovora sta me v šali opozorila na prav po-
sebno zanimivost svoje poti — edina občina, v kateri sta vozila po
makadamu, je ptujska ...
S. S.
Postanek v Obrenovcu: levo Zupanič, desno Težak.
Na Polenšaku gradijo nov
skupni prostor
Na Polenšaku v tem času uspešno teče gradnja pkupnih prosto-
rov kmetijske zadruge in kajevne skupnosti. Vanje se bo preselila tr-
govina s skladiščem, v mansardni del pa krajevna skupnost in kraje-
vni urad ter pošta. Za stavbo, ki bo veljala nekaj prek 40 milijonov di-
narjev, so bodoči uporabniki tudi skupno prispevali denar. Pravijo,
da je bil to najtežji del akcije, čeprav se je najprej zataknilo pri načr-
tih. Stavbo so projektirali tako, aa ne posega v panoramski videz Po-
lenšaka. torej se lepo vklaplja v krajevno središče, ki je ostalo še koli-
kor toliko neokrnjeno, brez nemogočih gradenj in posegov v izvirno
slovenskogoriško arhitekturo. mš
Tak bo novi videz prostorov kmetijske zadruge in krajevne skupnosti na
Polenšaku. Foto: mš
Ptujski diabetiki to jesen
Društveno in ostalo življenje društva za boj proti sladkorni bole-
zni Ptuj je več kot bogato. Zavedajo se. da je samo s pestrostjo mogo-
če premagovati zdravstvene težave. Tako sporoča vsem članom priza-
devna tajnica Berta Črgulj, da bo letošnji tretji izlet v soboto, 27. sep-
tembra, na dan svetovnega dneva turizma.
Potovali bodo prek Šentilja — Trat — v Prekmurje — Bokrače.
Za prevoz in kosilo bo moral vsak udeleženec plačati 3300 dinarjev.
Obvezna udeleženca izleta bosta tudi »stara« igralca, diabetiki ju po-
znajo, zato smeha in dobrega razpoloženja ne bo manjkalo.
Jeseni čaka diabetike tudi resni del. To so že utečena zdravstvena
predavanja v Ptuju in Ormožu. MG
NOVO PRI NAS
Demonstracija modeliranja nohtov
v trgovini Jasmin bo v soboto, 23. avgusta, od 9. do 11. ure zani-
miva demonstracija modeliranja nohtov. Pripravlja jo Mia Rebernak
iz Kardeljeve 57 v Mariboru.
Gre za novi TAMI NAIL sistem, ki ga uporablja tudi njen studio
in je v Ameriki že močno uveljavljen, predstavlja pa vrhunski dosežek
estetsko — terapevtske kozmetike nontov.
Kaj bodo torej delali v TAMI NAIL STUDIO M v Mariboru?
»Reševali« krhke, poškodovane in pogrizene nohte ali pa jih bodo sa-
mo lepo uredili. Poleg tega jih boao na vašo željo stroKovno oiačali,
poljubno podaljšali in vas tudi zanesljivo odvadili grizenja. Slednje
velja tudi za moške in otroke.
Omenjena demonstracija je dokaz več o dobrem sodelovanju tr-
govine z zasebniki.
23. avgusta se torej srečamo pri Jasminu. MG
Kmečki praznik
na Destrniku
Najmlajše turistično društvo v občini — to je Turistično društvo
Destrnik — pripravlja za prihodnjo nedeljo, 24. avgusta, že 5. tradi-
cionalni kmečki praznik. Kot že običajno na Destrniku bo spored tu-
di to pot zelo bogat in raznovrsten. Začel se bo že dopoldan s koncer-
tom domače kmečke godbe, nadaljeval pa v popoldanskih urah na
ploščadi pred gasilskim domom. Po uradnem otvoritvenem govoru
bodo nastopile predice in terice, nato pa bodo domači obrtniki kot
kolarji, tesarji, kovači, pletarji, krojači, šivilje, itd, prikazali del svoje
nekdanje zelo upoštevane ročne spretnosti. Za mlajše obiskovalce bo
zlasti zanimiv prikaz ročnega pridelovanja masla, selitev viničarja s
svojim bornim imetjem in ocenjevanje kmečkih pridelkov: buč, krom-
pirja, pšenice in nekaterih vrtnin. Kmečke žene pa bodo še tekmovale
v peki največjega krušnega hlebca, v kulturnem sporedu, ki bo zao-
krožil podobo uradnega dogajanja na Destrniku, bo poleg domačinov
nastopil še znani vokalni kvintet ljudskih pevcev s Korene.
Sledil bo zabavni del, v katerem ne bo manjkalo domačih specia-
litet, dobrega destrniškega vina in poskočnih viž ansambla Toneta
Kmetca.
Besed, in foto: 1. C.
Na lanskem, 4. kmečkem prazniku so tesarji prikazali ročno žaganje
brun.
PREDNOST VSEBINI ALI FORMALIZMU?
Tako vprašanje se poraja ob prebiranju
članka Mirka Kostanjevca, ki ga je objavil v
Tedniku 7/8-1986 pod naslovom »Napake in
nezakonitosti se pojavljajo« in istočasno tudi
odgovor avtorju, kjer razmišlja o večjih ali
manjših nezakonitosti pri objavi sklepov za
razpis referenduma za uvedbo samoprispev-
kov. Podlaga za analizo mu je sklep o razpisu
referenduma za uvedbo posebnega samopri-
spevka KS Vitomarci.
Vsekakor je skrb za zakonitost tov. Kosta-
njevca hvalevredna, saj ugotavljamo, da je
spoštovanje zakonov, samoupravnih aktov
itd. zelo pereč problem v naši družbi, vendar
sem trdno prepričan, da je k temu problemu
potreben diferencirani pristop, ker vsi v naši
družbi le niso lopovi in kalkulanti ter da pra-
vni akti ne nastajajo iz hobija, temveč iz po-
treb in razmer določenih sredin, ki pa morajo
biti v skladu z zakonom. Prav specifičnost
posameznih skupnosti je tisto, ki onemogoča,
da bi vsi sklepi o razpisu referenduma lahko
bili napisani po enem kopitu in s tem bilo za-
dovoljeno vsem formalnostim, ki jih črka za-
kona zahteva, kot na primer ugotovitev av-
torja članka, da v primeru Vitomarci ni obja-
vljen zadnji Uradni list prečiščenega besedila
zakona o samoprispevku (35/85).
Tako je tudi v tem primeru, kjer avtor član-
ka analizira sklep o razpisu referenduma za
posebni samoprispevek, katerega sredstva so
namenjena modernizaciji lokalnih cest in
rednemu vzdrževanju krajevnih cest v KS Vi-
tomarci, kot primer kako naj ne bi bili obja-
vljeni taki sklepi v občini F*tuj, brez da bi po-
mislili o posledicah, ki bodo nastale v KS Vi-
tomarci, kjer je s tem člankom nastala prava
zmeda in izničeno trdo družbenopolitično
delo aktivist jv med ljudmi, saj smo pred pri-
hodom volilcev na volišča hoteli razčistiti
prav v",a odprta vprašanja in uskladiti interes
z željo, da se čim hitreje premakne voz zao-
stalosti naprej, katerega bodo v končni fazi
vlekli krajani sami, kajti pomoči širše družbe-
ne skupnosti je vedno manj, tudi na račun ti-
stih razvitih centrov, ki si sedaj lahko asfalti-
rajo poljske ceste. S trdno odločenostjo, da
bomo zaostalost v razvoju poskušali nadok-
naditi, smo vodili aktivnosti v pripravi sred-
njeročnih planskih dokumentov, kjer nam je
po 10 letih le uspelo dogovoriti modernizaci-
jo nekaterih odsekov lokalnih cest s Cestno
skupnostjo Ptuj. Že pred tem smo v program
rednega samoprispevka zapisali, da bomo
80% zbranih sredstev, kar znaša 13 milijo-
nov, namenili za vzdrževanje in modernizaci-
jo lokalnih cest v KS. Ker pa nam zbrana
sredstva iz rednega samoprispevka še niso
zadoščala za sofinanciranje omenjenega pro-
grama, smo bili prisiljeni v poseben samopri-
spevek, s katerim nameravamo zbrati 20 mili-
jonov. Tega zneska res ni navedenega v ome-
njenem sklepu, kar pa ne pomeni, da krajani
niso bili obveščeni, saj je vsako gospodinj-
stvo z vabilom na referendum prejelo infor-
macijo o načinu zbiranja in porabi samopri-
spevka. Posebej je potrebno poudariti, da
smo pri oblikovanju kriterijev, na osnovi ka-
terih bi naj krajani prispevali svoj delež, mo-
rali upoštevati pogodbene obveznosti izpred
10 let, kjer so se ob modernizaciji lokalne ce-
ste do Vitomarc in skozi središče KS pogod-
beni zavezanci dogovorili, da bodo v enakem
vrednostnem deležu vrnili tistim krajanom,
ki bodo modernizirali preostale lokalne ce-
ste, na katere so neposredno vezani. Iz teh
okoliščin smo se krajani Vitomarc dogovorili,
da bo prispevek oz. sklep o razpisu referen-
duma za posebni samoprispevek sestavljen iz
dveh delov.
V prvem delu prispevajo vsi krajani (po-
godbena obveznost) od traktorjev, avtomobi-
lov in katastrskega dohodka tudi zato, ker ce-
sto uporabljajo bolj ali manj vsi krajani ne
glede kje je zgrajena in ker je 1,5 milijona na-
menjeno za redno vzdrževanje krajevnih cest.
O tem delu samoprispevka so se odločali vsi
krajani, zapisani v volilni imenik. V drugem
delu samoprispevka dodatno prispevajo de-
lavci v rednem delovnem razmerju iz OD v
pavšalnem znesku po 70.000 din, enak delež
prispevajo tudi delavci na začasnem delu v
tujini ter rejci piščancev v farmah po kriteri-
ju, od vsakih 1000 piščancev 5.000 din in to
le tisti, ki so neposredno vezani na ceste, ki
jih nameravamo v tej akciji modernizirati,
kar pomeni, da tega deleža ne prispevajo ti-
sti, ki stanujejo ob že modernizirani lokalni
cesti in so takrat tudi prispevali večji delež.
Za ta del samoprispevka so glasovali le tisti,
ki bodo ta delež prispevali, sicer bi se lahko
dogodilo, da bi jih večina, ki prispeva manj,
preglasovala, kar bi bilo, če že ne nezakonito
pa nepravično. Tako so nam svetovali tu^i
strokovni organi SO Ptuj. Glede osebnega iz-
javljanja delavcev na začasnem delu v tujini
je potrebno poudariti, da je praksa naše KS
taka, da zajema iz teh struktur le tiste zave-
zance, ki imajo v naši KS nepremičnine (sta-
novanjske hiše in posestva), kar pomeni, da
so zavezanci le tisti, ki so tudi uporabniki so-
financiranih ali drugih objektov. Vse potreb-
ne informacije ti delavci dobijo prek sorodni-
kov ali družinskih članov. Zraven tega smo
vse zavezance ob uvedbi tega samoprispevka
pisno obvestili. Ugotovitve tov. Kostanjevca,
da zakon nikjer izrecno ne določa, da se sa-
moprispevek sme odvajati samo v odstotkih,
je točna, vendar v drugem stavku prihaja sam
s seboj v nasprotje, ko zatrjuje, da so pavšal-
ni prispevki neutemeljene določbe. Mogoče
za KS, kjer je razpon med OD večji kot je pri
nas. Tako smo se tudi v tem primeru prilaga-
jali našim razmeram.
Nadalje pravi, da v sklepu ni objavljenih
prejemkov, od katerih se ne plačuje samopri-
spevek, kar ni res saj so navedeni vsi prejem-
ki in določba, ki pravi, da velja za vse pre-
jemke, katere določi zakon, ni pa naveden
člen zakona.
Razmišljanje tov. Kostanjevca, da bi v sa-
moprispevek morali zajeti tudi upokojence,
ki bi naj po njegovih domnevah nekateri pre-
jemali 150.000 din pokojnine, je nerealno in
ne pozna dejanskega stanja upokojencev na-
še KS, ki ga nikakor ne moremo primerjati z
upokojenci v mestu. Tudi to je specifičnost
manj razvitih KS in ne more biti merilo za
vse sredine. Podobno je z obrtniki, saj tista
peščica obrtnikov ni vezana na nobeno cesto,
ki jo nameravamo modernizirati. Konec kon-
cev pa nikjer v zakonu ne piše, da ta struktu-
ra mora biti zajeta v samoprispevku.
Na koncu bi še enkrat poudaril, da nisem
proti ugotavljanju zakonitosti in urejanju
razmer na tem področju, vendar je za analizi-
ranje tega problema potrebna drugačna pod-
laga, saj menim, da se na enem primeru, ki je
gledan po črki zakona, ne da posploševati in
zahtevati od vseh skupnosti, da v enakem ča-
su razpišejo referendume za samoprispevek
po enakem kopitu. Postavlja pa se mi tudi
vprašanje, zakaj ravno obravnavati druge?
Mogoče je to lažje. Bilo pa bi dobro, če bi Vi-
tomarški žrtvenik zakonitosti prenesli na ka-
ko drugo bolj pereče področje ali drugo sre-
dino. Kakorkoli, vsako zlo je za nekaj dobro,
pravi pregovor. Vitomarčani smo se na refe-
rendumu z 95 % za uvedbo posebnega samo-
prispevka odločili, da želimo s svojimi pri-
spevki nadoknaditi zamujeni čas in zaosta-
lost, ne glede na to da v sklepu o razpisu re-
ferenduma manjkajo vejice.
Milan Kuri
SESTAVKI IN KOMENTARJI - 5
21. avgust 1986
TEDNIK
Tudi letos v sliki predstavljamo ansamble, ki bodo nastopili na ;
XVII. slovenskem festivalu domače zabavne glasbe »Ptuj 86«. Tokrat :
predstavljamo 11 od 34 nastopajočih I
Prijatelji iz Ptuja so uspešno opravili avdicijo v Dornavi in bodo prvič
nastopili na festivalu.
Rogaški instrumentalni ansambel iz Rogaške Slatine je že petkrat osvo-
jil srebrno Orfejevo značko.
Fantje s Krasa — prej so se imenovali TAIMS iz Trsta — so enkrat že
nastopali v Ptuju in osvojili zlato Orfejevo značko.
Kogras iz Zg. Kungote sestavljajo mladi muzikantje. Po uspešni avdiciji
v Topolšici se nam bodo prvič predstavili na festivalu.
Medijski odmev iz Zagorja ob Savi je bil doslej na festivalu enkrat bro-
nast, dvakrat pa srebrni.
Jadran iz Kardeljevega bo nastopil i/ven tekmovalne konkurence.
Ansambel Tonija Hervola iz Brežic je doslej osvojil bronasto, dvakrat
srebrno in zlato Orfejevo značko.
Stari znanci Iz Ljutomera bodo tokrat tretjič nastopili na našem festiva-
lu. Dvakrat so bili srebrni.
Štajerskih sedem iz Slovenskih Konjic so lani prejeli zlato Orfejevo
značko.
Ansambel Jožeta Škoberneta iz Brestanice je bil na Ptuju dvakrat bro-
nasti.
Zrelo klasje Iz Ptuja letos drugič n« festivalu. Lani so bili zlati.
OBNOVA TRATE
V VRTU
Trave so na svetu najbolj razširjena zvrst rastlinja. Brez trav bi
bil svet pust, glede na njih pomen v prehrani pa človek ne bi mogel ži-
veti. Pšenica, rž, ječmen, riž, koruza, izhajajo iz velike botanične dru-
žine trav, ki prehranjujejo več kakor tri četrtine človeštva. Trave so
sposobne prerasti tla, kjer druge rastlinske zvrsti ne zmorejo več vege-
tirati, kot so n. pr. stepe, savane, gorovja in plitve stoječe vode, kar
vse je razlog, da si jih človek prilagaja, prideluje in negujuje v prid
svojim potrebam, kakor /a prehrambene namene tako za zeleno po-
krivalo naše zemlje.
Takšni opredelitvi t:av kot Lotanični vrsti smo v uvodu prispevka
namenili nekaj več misli le zato, da se zavemo, da je vrtna trata tudi
pri hortikulturnem urejanju našega okolja enako pomembna, hkrati
pa glede na nego zelo zahtevna.
Po namenu izrabe so trate lahko:
— s travniško vegetacijo, ki ji preprosto pravimo travnik,
— vrtne trate, namenjene predvsem ozelenitvi, za olepšanje in
povezovanje parkovne ureditve in
— trate namenjene za igro in bivanje.
V tem prispevku bomo z nekaj nasveti usmerili pozornost obnovi
vrtne trate, to je tisti trati, ki jo namenjamo olepšanju našega zelenega
okolja z osnovno željo in potrebo, da nam bo negovana čim bolj nara-
vno povezovala parkovno ureditev našega ožjega in širšega okolja.
K obnovi trate na vrtu pristopamo načrtno. K načrtovanju prište-
vamo vse okrog ureditve okolja in terena za površine, ki bodo zatra-
vljene. Zelo priporočljivo je dati zemljo v kemično — pedološko ana-
lizo, hkrati pa na osnovi tega načrtovati pripravo zemlje kot tudi vse
druge agrotehnične ukrepe, ki jih bomo pri obnovi trate mogli izvesti.
Vsekakor bo trata prišla bolj do veljave, če bo na valovitem tere-
nu, brez ostrih mej, kot so razne škarpe in betonski robniki. Običajno
matične osnove tal na vrtu ne moremo izbirati, ker nam je naravno
dana, razen če bi izvedli popoln navoz zemlje. Za vrtno trato so naj-
boljša kakovostna ilovnata peščena tla, ta so namreč po svojih narav-
nih danostih sposobna dalj časa vzdrževati vlago in rastlinska hranila.
Ce so zemlje pretežke in nepropustne, jim fizikalne lastnosti lahko iz-
boljšamo z dodajanjem grobe rečne mivke. Zemlja za vrtno trato mo-
ra biti blago kisla od 5,5 do 6,5 pH vrednosti. Glede na konfiguracij-
sko izravnavo terena in popravke vrhne plasti rodne prsti je najbolje
celotno površino po predhodni ustrezni pripravi nasipati s 15 cm de-
belim slojem humozne zemlje. V humozni zemlji ne sme biti svežega
hlevskega gnoja, temveč samo star dobro preperel hlevski gnoj. Ne-
strohnela organska snov v zemlji škodljivo vpliva na posejana seme-"
na, tako da mladi kalčki trav propadejo, sledi neenakomeren vznik in
na prazna mesta se takoj naselijo širokolistni pleveli.
Kdaj bomo sejali? Glede na okoliščine in čas je potrebno upošte-
vati zraven že znanih izkušenj za izvedbo setve še naslednje — vrtne
površine, ki so običajno manjše, sejemo ročno. To opravimo zjutraj
ali pozno popoldne, ko je mirno in brez vetra, zemljo po setvi pova-
ljamo in ustrezno zaščitimo pred ptiči;
— v našem podnebju sejemo od sredine aprila do začetka sep-
tembra, s tem da so najboljši uspeh setve dosegli tisti, ki so čas spo-
mladanskih in poletnih mesecev na prej ustrezno pripravljeni zemlji
uporabili za razpleveljanje zemlje od širokolistnih plevelov. To stori-
mo tako, da takoj po kalitvi plevele s plitvo mehanično obdelavo uni-
čimo.
Trava posejana koncem avgusta se tako do zime še primemo ra-
zraste in utrdi ter pripravi koreninski sistem na prezimljanje.
Nikoli ne sejemo le ene vrste trave, temveč mešanice; teh pa je
toliko, da jih v tem prispevku ni mogoče podrobneje obravnavati. Ra-
zlikujejo se glede na vrsto tal, na katera bomo sejali, rastlinske zvrsti,
ki jih bomo na vrtu gojili, lego zemljišča, glede na izpostavljenost
svetlobi, tehniko košnje, kakor vrsto drugih faktorjev, pri čemer pa ni-
koli ne smemo pozabiti na lastnosti in zahteve posameznih vrst trav,
ki jih želimo sejati. Ustrezne mešanice semen trav nam nudijo v trgo-
vinah s semenskim blagom, lahko pa si jih pripravimo tudi sami.
Pri obnovi trate na vrtu smo se najpreje soočili z zahtevno stro-
kovno in tehnično pripravo zemljišča, da bi dosegli čim bolj enoten in
sklenjen sklop posevka, še zahtevnejša in težja bo nega trate, zlasti
glede uničevanja plevela.
Plevel se v trati širi s semeni in na vegetativni način s koreninami
ali živicami, zlasti je uspešen z razvojem na praznih legah, ki smo jih
naredili z neenakomerno setvijo oziroma nezadostno zaščito. Glede
na majhnost vrta in rastlinske združbe, ki smo jih parkovno uredili,
nimam poguma priporočati kemičnega uničevanja plevelov s herbici-
di, čeprav je le-teh za te namene že mnogo na tržišču. Med takšnimi
pripravki so zlasti vabljivi kombiniranimi herbicidi z mineralnimi
gnojili, so pa vsi selektivni, kar pomeni, da lahko škodljivo vplivajo
na gojeiie rastline na vrtu. Zlasti po setvi oziroma vzniku plevele naj-
učinkovitejše uničujemo mehanično s pletvijo, kasneje pa jih iz razvi-
tega travišča izločamo s pomočjo raznih bodal in specialnih železnih
grabelj.
S tehniko košnje bistveno vplivamo na obstojnost travne ruše.
Nižja rez trav do 3 cm onemogoča hitro obnovo vegetativnih delov
rastline in ogroža propad korenin. Kosimo raje pogosteje z višjo rezjo
na 4 cm, odpadke pa sproti odstranjujemo, da ne bodo gnojiči poško-
dovali korenin trav.
Mnogokaj bi bilo potrebno še reči o trati v vrtu, vendar bodi do-
volj. Obnova in nega trate v vrtu zahtevata mnogo znanja in izkušenj.
Vsakdo, ki se s tem že ukvarja, bo potrdil, da je vzdrževati lepo trato v
vrtu daleč najzahtevnejše od vseh vrtnih opravil. Tudi pri tem bi lah-
ko uveljavili pregovor: »Kmeta ocenjuj po tem, kako ima urejen gnoj
na gnojišču; vrtnika pa kako negovano ima trato!« Sicer pa z lepo ne-
govano trato in njenim usklajenim povezovanjem s parkovnim rastli-
njem v vrtu dodajamo najpomembnejši delež k videzu našega ožjega
in širšega okolja.
Miran Glušič, ing. agr.
Ptuj ponovno osvetljen
Ptuj bomo turistično razgibali na osnovi programa, ki ga bodo
združno pripravili vsi neposredni in posredniki sodelavci v turistični
ponudbi občine, je med drugim poudaril Gorazd Žmavc, predsednik
SO Ptuj, ko smo se zanimali za nove turistične načrte v občini.
»Nekaj nalog lahko hitro uresničimo in prepričan sem, da jih bo- '
mo. Tako moramo v najkrajšem času kulturno dediščino mestnega je-
dra in samo mestno jedro postaviti v funkcijo turizma in ne v funkcijo
vzdrževanja. Pripravljamo izvedbo druge faze prometnega režima za
strogi center mesta, v katerem v bodoče ne bo prostora za promet. To
bomo lahko dosegli z ureditvijo določenih parkirišč.
V prejšnjem tednu smo Ptuj pričeli ponovno osvetljevati. To bo-
mo delali do 15. septembra, ko nekako usihne reka turistov. Zaveda-
mo se namreč, da ležimo ob najbolj odprti evropski cesti in da je del
turistov s te ceste potrebno nujno pridobiti. Pridobili pa jih bomo z
enotno in konkretno turistično ponudbo.«
Že letos naj bi v času največjega turističnega obiska za promet
zaprli Prešernovo ulico. Škoda, da nam to ni uspelo. Zasebniki, ki
imajo lokale v tem delu mesta, že več let razmišljajo in načrtujejo ži-
vljenje na ulici. Podporo takim usmeritvam pa dajeta tudi odbora za
drobno gospodarstvo in razvoj turizma pri IS SO Ptuj.
MG
PREDSTAVUAMO
ANSAMBLE
XVII. FESTIVALA
6 - IZ NAŠIH KRAJEV
21. avgust 1986 - TEDNIK
Potreben je prehod
za pešce
Takšen ovinek s križiščem ter brez prehoda za pešce gotovo ni
ugoden za voznike, še manj pa za pešce, ki hodijo v trgovino.
Na cesti skozi Bukovce, ki vodi proti Varaždinu, je promet precej
gost, krajevna skupnost, ki ima v načrtih ureditev pešpoti, pa še ni
ukrepala.
Konrad Zoreč
»Ne bojim se nobene
marele!«
Ta čas je morda nenavaden za obisk dežnikarstva, a ker hladni in
deževni dnevi niso več tako daleč (ali pa?), sem se odločila, da obiš-
čem Zofijo Zadravec v njeni dežnikarski delavnici v Krempljevi ulici.
Že v začetku mi je potožila zaradi nerednosti svojih strank in ob
pogledu na kupe popravljenih dežnikov je še odločneje dodala: »Od-
jemalcem, ki se ne bodo odzvali do novembra in imajo svoje dežnike
že nekaj let tukaj, se lahko zgodi, da bodo ostali brez njih.«
Zadravčeva ima sedaj upokojensko obrt in rada se spominja ča-
sov, ko sta imela z možem veliko obrtno delavnico s pomočniki. O
njunem kakovostnem delu pričajo tudi priznanja z obrtniških sejmov.
Nanje ne da kaj dosti, saj pravi, da mladi ne dajo nič na take stvari,
mnogo starejših, ki so to cenili, pa ni več.
Da z veseljem opravlja svoje delo, sem se prepričala, ko me je se-
znanila z raznimi modeli dežnikov, njihovimi posebnostmi in najpo-
gostejšimi muhami. Včasih, ko so bili dežniki izdelani po enotnem
modelu, je bilo delo preprostejše, danes pa različni modeli, uvoz ini
problemi s nabavo rezervnih delov ... j
Najin pogovor je zmotil obiskovalec in pričelo se je iskanje po ]
kupih zloženih dežnikov. Čeprav vladajo vroči in suhi dnevi, delo nei
stoji, saj nekateri mislijo že na deževne dneve. Ker je delavnica majh-l
na in temačna, je njen delovni prostor na dvorišču. Tam včasih razpre]
tudi vse tiste dežnike, ki že leta čakajo na lastnike.
Dela je vedno dovolj, saj je kakovost dežnikov zmeraj slabša, lju-i
dje ne prihajajo samo iz ptujske občine, marveč tudi od drugod — iz
Ormoža, Maribora, Celja ...
Njeno ročno delo nima prave cene in o plačilu se mora dogovar-
jati z vsako stranko posebej. »Nehvaležno je to«, pravi »ampak delo
je pač takšno!«
A kljub vsem težavam, ki jo pestijo, ima rada svoj poklic in doda-
ja: »Ne bojim se nobene marele.«
S. Š.
Slovenska dopolnilna
šola v Hildnu
Ob koncu šolskega leta, ki se je končalo v deželi Nordrhein-
Westfalen šele 23. julija, je tekel kratki pogovor z učiteljico slovenske
dopolnilne šole v Hildnu Maro Merljak posebej za ptujski Tednik ta-
kole:
— Kako dolgo že obstaja slovenska dopolnilna šola v Hildnu?
»Enajsto leto.«
— Koliko je učencev in kdaj jih poučujete?
»Učencev je 55 in imajo pouk v ponedeljek ali torek od 14,30 do
18,30 ure.«
— Kako dolgo že poučujete v Hildnu?
»Tretje leto.«
— Kakšne so vaše želje glede pouka?
»Da bi bili oddelki bolj čisti, največ po dva razreda skupaj.«
— S kakšnimi težavami se srečujete?
»Pomanjkanje učbenikov in učnih pripomočkov.«
— V Hildnu je slovensko društvo Maribor. Kako sodelujete z nji-
mi?
»Sola pripravlja programe za proslave in prireditve. Društvo po-
maga šoli materialno in finančno.«
— Kaj bi želeli pri pouku izboljšati?
»Zaželeno bi bilo izboljšati učne načrte, ki bi bili bolj primerni
danim okoliščinam.«
— In vaša največja želja?
»Da bi vsi slovenski otroci prihajali k pouki^.«
Oto Lesiak
Razstavljale! iz Ptuja na Ptujski gori
Ob 10. krajevnem prazniku sta
skupščina KS in Krajevna konfe-
renca SZDL na Ptujski gori pri-
redili razstavo del članov likovne
sekcije DPD Svoboda iz Ptuja, ki
bo trajala dva tedna. Otvoritev je
bila 10. avgusta v prostorih ptuj-
skogorske osnovne šole, kjer se
je predstavilo s 25 deli osem lju-
biteljskih slikarjev in sicer: Mari-
ja Gregorc, Bogomir Jurtela, Vil-
ma Kac, Bojan Lubaj, Julij
Ošlovnik, Franc Sagadin, Rozina
Sebetič in Franc Trčko. Po pri-
poročilu organizatorjev so se
usmerili na motive s predstavo
Ptujske gore, obravnavajo pa tu-
di tematiko, ki se veže za področ-
je Haloz. Pobuda je vsekakor po-
hvalna, saj najdejo člani ptujske
likovne sekcije redko priložnost
za skupen nastop, ki jim omogo-
ča močnejšo medsebojno pove-
zavo, obenem pa možnost, da o
njihovem delu poda svoje mne-
nje tudi publika.
Razstavljalka Marija Gregorc
se je predstavila z dvemi deli, na-
stalimi v tem letu, posvečeni pa
sta obravnavi krajinskih moti-
vov. Motivne značilnosti njenih
slik prihajajo do izraza s poseb-
no barvitostjo, kjer prevladujejo
topli toni, vzporedno pa prizade-
vanja, da se prilagodi lastnemu
konceptu pri poudarjanju efe-
ktivnih izražanj možnosti in us-
klajevanju motivnih oblik.
Bogomir Jurtela je izrazil tudi
tokrat svoje oblikovne občutke v
gvaših in svežem koloritu. V mo-
tivu Ptujska gora je želel zajeti
njeno racionalno jedro, čemur se
ni izogibal tudi v ostalih motivih,
ki se nanašajo na haloško ob-
močje. Oblikovni pristop odkri-
va avtorjeve zanimive poglede
na lastna likovna dogajanja, ki
jih je popestril s posebnim te-
matskim pristopom in značilno
barvitostjo.
Vilma Kac je predstavila edino
razstavljeno sliko z motivom
Ptujske gore prepričljivo, kot
odraz njenega pojmovanja in od-
meva oblikovne zamisli, pri če-
mer so izraženi vsebinski in bar-
vni občutki na poseben način.
Njeni stiki z motivi so tudi kom-
pozicijsko drugače usklajeni, kot
jih sicer srečujemo, ker so bolj
ploskoviti, v barvi pa podani
subtilno in v spontani viziji.
Bojan Lubaj se uveljavlja že
dalj časa, toda ni nastopal doslej
tako številčno. Predstavlja se s
tremi akvareli, globoko doživlje-
nimi in podanimi prepričljivo v
preizkušeni barvitosti. Ob mehko
toniranih konturah, spretno pri-
lagojenih vsebini razpoloženj-
skega navdiha, so njegovi akva-
reli odraz zanimanja za naravo,
pojmovano s subtilnim kolori-
tom.
Julij Ošlovnik je pogost razsta-
vljalec, ki tudi tokrat odreja
odločno, jasno in samostojno y
svojih akvarelih prefinjene sli-
karske občutke in plemenske
barve odnose..Uresničevanje nje-
govih idej se nanaša pretežno na
krajine, vzporedno pa tudi na
cvetna tihožitja. Ta so prav tako
odraz neposrednega zaznavnega
utripa, kot vsi njegovi akvareli,
ki nam ponujajo v vseh oblikah
efektni spektralni učinek in sli-
karjevo oblikovno naravnanost.
Franc Sagadin se je šele pred
tremi leti z izredno zagnanostjo
in upornostjo vključil med člane
likovne sekcije in razstavljalce.
Tematsko se najlažje prilagaja in
resno sooča z motivi, ki jih nudi-
jo privlačne Haloze. Ta svoj ne-
posreden stik z naravo uspelo us-
klajuje kompozicijsko in ga oži-
vlja barvno v ustrezen odmev
svojih slikarskih zamisli, pri če-
mer prihajajo do izraza tudi dru-
gi motivi s krajinskimi in tihoži-
tnimi obeležji.
Rozina Šebetič je zelo aktivna
razstavljalka, ki se prizadevno
opredeljuje največkrat na direkt-
ne stike z naravo, odkoder črpa
svoje motive. Uresničuje jih z ja-
sno kompozicijsko odrejenostjo
in mehko barvitostjo, kar doka-
zuje njen odnos do mnogoterih
oblikovnih dogajanj, s katerimi
se srečuje v svoji dolgoletni sli-
karski praksi. Njene uspešne rea-
lizacije so tudi tokrat dosledno
preizkušene in prilagojene origi-
nalnim zamislim.
Franc Trčko je predvsem spe-
ten risar, kar je razvidno tudi iz
razstavljenih del. K izboru moti-
vov ga vzpodbuja narava, še bolj
pa objekti in predmeti iz stavbne
ter bivalne peteklosti. S čvrsto
ustvarjalno voljo se je usmeril že
davno na poudarjanje posebnih
oblik, ki ne podlegajo vedno bar-
vitosti, vendar so prilagojene
vsebinskemu odsevu z enostavni-
mi oblikovnimi sredstvi, ki ponu-
jajo ustvarjalcu tudi mehkejše
oblike izražanja.
Slikarji, ki so tokrat številno
zastopani, so tudi najaktivnejši v
sekciji. Ker dosti delajo, se ude-
ležujejo slikarskih kolonij, kjer si
nabirajo nove izkušnje, so pogo-
sto tudi na razstavah. Vse skupaj
ni enostavno, kajti vsa dela na-
stajajo v času, ki jim ostane na
voljo od številnih obvez, tega pa
je zelo malo. Zato smo toliko
bolj veseli njihovih uspehov, ki
nastajajo ob delu in jim zaželimo
le, da negujejo in ohranjajo ta
optimizem in navdušenje za svo-
jo ljubiteljsko usmeritev, ki raz-
veseljuje ne samo srca ustvarjal-
cev, temveč plemeniti čustva
vseh, ki spremljajo njihovo delo.
dr. Štefka Cobelj
Z razstave v prostorih osnovne šole (foto 1. kotar)
V Markovcih področno
srečanje
v soboto 23. avgusta, bo v Markovcih v organizaciji Folklornega
društva Ptuj in FS »Anton Štrafela« področno srečanje ljudskih god-
cev, pevcev in plesalcev. Področno združenje folklornih skupin zaje-
ma podravsko-pomursko in koroško regijo. V Markovcih se nam bo-
do ob 19. uri v Kinodvorani predstavili nastopajoči plesalci, pevci in
godci iz Maribora, Koroške, Pomurja oz. Prekmurja in domačini. Na-
stopi ljudskih pevcev so v Markovcih že tradicionalni in dobro obi-
skani.
Po končanem srečanju bo na prostem prosta zabava, na kateri bo
igral ansambel MAVRICA. OP
Ljudske pevke iz Zabovec
Foto: Kosi
Gasilsko društvo Ormož proslavilo 100-letnico
Ob visokem jubileju, 100-letni-
ci GD Ormož, 15. »Dnevu gasil-
cev« občine in dnevu vstaje slo-
venskega naroda se je pri gasil-
skem domu v Ormožu zbralo ve-
liko število gasilk, gasilcev in
pionirjev ter vaščanov od blizu
in daleč.
Za visoki jubilej je GD Ormož
pripravilo obširno razstavo z iz-
virnimi zapisniki o ustanovitvi in
100-letnem delu društva, oboga-
teno z mnogimi priznanji, poka-
li, odlikovanji in diplomami.
Ob 14. uri je bila v gasilskem
domu slavnostna seja, na kateri
je bila podana kratka zgodovina
društva. Nato je sledila podelitev
priznanj za dolgoletno službova-
nje v gasilstvu. Podeljenih je bilo
14 značk za 10-letno delo, 10 za
20-letno, 14 za 30 let, 11 za 40 let
in 6 za 50-letno delo v društvu.
Po podelitvi priznanj in slav-
nostni seji so oblikovali parado,
v kateri je sodelovalo 270 gasilk,
gasilcev, mladincev, pionirjev in
pionirk. Na čelu parade je kora-
kalo 17 praporščakov s praporji,
za parado pa se je zvrstilo 14 ga-
silskih vozil. Povorka je po Ko-
lodvorski cesti odšla na zbirno
mesto pred grad, kjer je bil slav-
nostni del vseh treh proslav.
Slavnostni govornik je bil
predsednik skupščine občine Or-
mož Milan Ritonja, ki je orisal
pomen vstaje slovenskega naro-
da pred 45 leti ter delo v povoj-
nem obdobju. Nadalje je čestital
slavljencu za 100-letno neumor-
no delo na področju gasilstva.
kakor tudi vsem gasilcem občine
za 15. praznik.
Predsednik GD Ormož je v
kroniki nanizal delovanje dru-
štva skozi stoletje, predsednik
DGZ Ormož Stanko Kumer pa
je v svojem govoru orisal pomen
praznika gasilcev občine.
Nato je predstavnik Gasilske
zveze Slovenije Ciril Murko po-
delil gasilska odlikovanja na-
slednjim članom in članicam:
Francu Pucku, odlikovanje za
posebne zasluge;
GD Ormož, odlikovanje za
posebne zasluge;
Antonu Ciglarju, plamenico I.
stop., Mariji Vrečar, odlikovanje
II. st.; Antonu Erhatiču, Ivanu
Jaušovcu in Ivanu Babiču pla-
menico 11. stop., Maksu Pintari-
ču, Janezu Veselku in Rihardu
Kiriču plamenico 111. st.
Plaketo in značko veterana so
prejeli Franc Kolarič, Franc
Rajh in Viktor Vipavec.
Predsednik skupščine občine
Ormož pa je podelil priznanja
Republiškega sekretarja za ljud-
sko obrambo GD Hardek in
Stanku Hodžarju iz Ormoža.
Ob koncu slavnostnega dela je
25 članov iz občine Ormož preje-
lo priznanje o opravljenem izpi-
tu za naziv gasilskega častnika.
Po proslavi je bilo ljudsko ra-
janje pri gasilskem domu Ormož.
Tekst in foto: Adolf Rižnar
Parada ob 100-letnici GD Ormož.
Predsednik društva GD Ormož pripenja na prapor priznanje za posebne
zasluge.
Podelitev plakete »Veterana« Viktorju Vipavcu.
f EDNIK 21-avgust 1986
KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE - 7
XIV. Ptujska kulturna srečanja
Tudi letošnja, že štirinajsta
ptujska Kulturna srečanja bodo
potekala nekako tako kot vsa
prejšnja, le da se prireditve vse
bolj selijo v september in okto-
j,er. Organizatorji pravijo, da je
y avgustu težko dobiti skupine,
voljo so le tiste — spektaku-
larnejše, ki so za naše razmere
postale predrage. Ptujska kultur-
na srečanja letos organizirajo po-
|gg Zveze kulturnih organizacij
5^ Pokrajinski muzej. Mestni ki-
po. Ljudska in študijska knjižni-
.(•a, Radio-Tednik, Občinski sin-
dikalni svet. Srednješolski center
pušan Kveder, DPD Svoboda in
prosvetno društvo Cirkovce.
V ponedeljek, 25. avgusta, bo
v ptujskem mestnem kinu prva
letošnja predstava iz niza PULA
po PULI, že tradicionalne in
privlačne filmske prireditve, ki
inia tudi v našem mestu vse več
obiskovalcev. Sicer pa je tudi
redkost, da si lahko človek na
enem mestu ogleda najboljša
filmska dela jugoslovanske pro-
izvodnje za preteklo leto. Urad-
na otvoritev 14. kulturnih srečanj
pa bo v torek, 26. avgusta, ko se
bosta na letnem prireditvenem
prostoru predstavila pevski zbor
in orkester iz Vierzona v Franci-
ji, ki tako vračata obisk mešane-
mu pevskemu zboru iz ptujskega
srednješolskega centra. To bo za
ptujsko glasbeno občinstvo goto-
vo pomembno doživetje, še večje
pa za tiste mlade iz srednješol-
skega centra, ki bodo v goste
sprejeli vrstnike iz Francije, s ka-
terimi si že dopisujejo in se tako-
rekoč poznajo. Avgust prinaša še
slovesnost ob 55-letnici folklorne
skupine Vinko Korže, ki bo v do-
mu krajanov v Cirkovcah.
V septembru bo obiskovalcem
in poslušalcem na voljo kar deset
različnih koncertov, gledaliških,
likovnih, literarnih, razstavnih in
drugih prireditev — resnično ši-
rok izbor za najrazličnejše želje
in okuse. Med gledališkimi pred-
stavami gre omeniti prvi nastop
gledališča PROCES v Ptuju. Pri-
haja seveda iz Ljubljane, združu-
je pa poklicne igralce, ki se bo
pri nas predstavilo s Kafkinim
Procesom. Člani amaterskega —
Šentjakobskega gledališča pa bo-
do gostovali s Cankarjevim Kra-
ljem na Betajnovi, to je bila letos
najuspešnejša slovenska amater-
ska gledališka predstava. Kot
vsako leto bo verjetno tudi letos
privabil največ poslušalcev, kar
nekaj tisoč, festival domače za-
bavne glasbe Ptuj 86. Zaradi veli-
kega števila ansamblov ga je bilo
potrebno razdeliti na tri večere
in ljubitelji domače zabavne
glasbe bodo imeli resnično pri-
ložnost, da spoznajo najboljše,
pa tudi tiste, ki so šele na začet-
ku, vendar že toliko dobri, da so
bili na posebnih avdicijah spreje-
ti. Med glasbenimi prireditvami
moram omeniti še večer šanso-
nov z Meri Avsenak in Bojanom
Adamičem, revijo pihalnih orke-
strov in folklore bratskih občin,
koncert ansambla PRO MUSI-
CA TIBICINIA iz Maribo.a ter
nastop komornega orkestra RTV
Ljubljana s solistko na violini
Moniko Skalar. Med razstavami
pa september prinaša — 25 let
delovanja bratskih občin in raz-
stavo del slikarja Marjana Rem-
ca. Grad Bori pa bo ponovno
prizorišče literarnega večera.
Poezijo Tina Ujeviča bo predsta-
vil Goran Matovič ob glasbeni
spremljavi Arsena Dediča.
Toliko v mesecu septembru,
zanimiv in pester pa bo tudi ok-
tober s predstavitvijo jugoslo-
vanske fotografije, koncertom
Lada Jakšeta, pogovorom z Bo-
janom Stihom, z nastopom ptuj-
skega gledališča in delom Spol-
no Življenje Franja Tahija, lut-
karjev iz Maribora, literarnim ve-
čerom društva slovenskih pisate-
ljev, s srečanjem likovnih ama-
terjev iz bratskih občin in sprem-
ljajočo razstavo ter prireditvami
ob Borštnikovem srečanju.
Tudi v 14. ptujska srečanja so
organizatorji zajeli takorekoč vsa
kulturna področja in na nas je,
da izberemo tisto, ki nam je naj-
bližje, torej obiščemo prireditve
po želji in okusu. O vsaki izmed
njih pa bomo seveda sproti poro-
čali.
mš
Ptujska kulturna srečanja bodo odprli člani pevskega zbora in ansam-
bla ENSEMBLE VOCAL - LES VOLONTAIRES - ENSEMBLE
INSTRUMENTAL iz Vierzona v Franciji, ki ga vodi gospod Jean Fou-
quet.
Pojemo, ker smo v srcu mladi
Mnogi ne vedo, da v Ptuju ob-
staja mešani pevski zbor društva
upokojencev, ki šteje 28 članov.
Vsako leto se udeležujemo re-
publiškega srečanja upokojen-
skih zborov Slovenije. Leta 1984
smo gostovali v Cankarjevem
domu, lani v dvorani Vatroslav
Lisinski, letos pa v Gornji Rad-
goni in v Kranju, Kar je bilo en-
kratno doživetje. Pelo je 1399
pevcev in pevk, od teh 430 pevk
in pevcev mešanih zborov.
Ob vrnitvi iz Kranja smo se
ustavili v Slovenskih Konjicah.
Sprejeli so nas predstavniki kul-
turnih organizacij, tovariš Fider-
šek, predsednik Turističnega
društva Konjice, Rado Sadni,
upokojeni učitelj in predsednik
Kulturnega društva Konjice ter
tovariš Adamle, upravnik doma
ostarelih občanov. Po toplem
sprejemu in našem programu v
domu ostarelih občanov, se nam
je tovariš Adamle zahvalil z že-
ljo, da bi še naprej ohranjali sli-
ke.
Srečni smo, da smo z našo pe-
smijo prinesli v dom malo vedri-
ne ljudem, ki v njem preživljajo
jesen življenja v njem, saj je bilo
marsikatero oko rosno in polno
hvaležnosti, ko smo odhajali.
Z nami je bil tudi predstavnik
društva upokojencev, podpred-
sednik Miha Kolarič, ki nam je v
razgovoru obljubil sodelovanje s
pevskim zborom in podporo dru-
štva, zaželel pa nam je tudi obilo
uspeha pri nadaljnjem delu.
Treba je povedati, da pojdemo
iz entuziazma, saj nas pesem
združuje. Pri tem bi uporabila
besede našega velikega pisatelja
Ivana Cankarja, ki je dejal: »Z
vsakim obrazom, z vsakim pogle-
dom, z vsako besedo je združena
melodija. Vse umrje, melodija pa
ostane. Spremlja te, koder greš,
ponoči te vzdrami iz sanj.«
Želimo si več razumevanja
družbe in podpore kulturne
skupnosti, da bi prisluhnili na-
šim težavam, ne pa da se počuti-
mo kot odpisani, čeprav smo bili
aktivni člani družbe, ko je bila ta
v izgradnji.
Za naš uspeh gre velika zahva-
la zborovodji Jožetu Dernikovi-
ču, saj ima z nami res veliko de-
la, potrpljenja in razumevanja,
vendar dobra volja, veselje do
petja prebrodi vse težave.
Pesem druži stare in mlade.
Anita Sirec
Mešani pevski zbor društva upokojencev Ptuj.
VITAN MAL
je v mladmskem oddelku
Ljudske in študijske knjižnice
najbolj bran mladinski pisatelj,
zato smo njemu in njegovemu
plodnemu literarnemu ustvarja-
nju namenili razstavo, ki pred-
stavlja Malova mladinska dela in
poudarja sožitje uspešne knjige
in filma.
VITAN MAL jfc rojen 25. ok-
tobra 1946 v Ljubljani. Študiral
je slovenski jezik in knjižničar^
stvo, čeprav sta ga privlačila tudi
firavništvo in slikarstvo. Bil j"
ilmski snemalec na RTV, zdaj
pa je urednik otroškega govorne-
ga programa na radiu.
IME MI JE TOMAŽ je prve-
nec Vitana Mala. Pisatelj pripo-
veduje zgodbo o razburkanih po;
čitnicah mladih na slovenski
obali (Piran, Portorož, Fiesa).
Knjiga s sodobnimi junaki je
imela velik odmev pri mladih
bralcih. Čeprav so Tomaž in pri-
jatelji danes štirinajst let starejši,
je knjigo z njihovo zgodbo težko
najti na policah knjižnice, saj je
venomer izposojena. Čemu? Ker
si boste kmalu tudi v ptujskem
kinu ogledali nov slovenski mla-
dinski film POLETJE V ŠKOLJ-
KI. Zanj je Vitan Mal v sodelo-
vanju z režiserjem Tugom Štigli-
cem oblikoval scenarij po knjigi
Ime mi je Tomaž. Tomaž in pri-
jatelji postanejo junaki današnje-
ga časa, pri tem jim igrivo poma-
ga računalnik Vedi, breake dan-
ce ... Kaj več vam ne gre odkri-
ti: v knjižnici si lahko jzposodite
knjigo POLETJE V ŠKOLJKI,
kjer se ie filmska zgodba pod pe-
resom Vitana Mala spremenila v
novo knjigo z mlade bralce.
Tako je zgodba o Tomažu za-
živela v novi preobleki. Sožitje
med literarno uspešnico za otro-
ke in filmom ni naključje, saj je
veliko mladinskih knjig, ki so
doživele filmsko ali televizijsko
uprizoritev. Ingoličevo Tajno
društvo PGC, Mladost na stopni-
cah, Seliškarjeva Bratovščina Si-
njega galeba. Zidarjev Kukavičji
Mihec, Vandota Kelcec, Bevkova
Pestema in Pastirci. Preglovi Ge-
niji v kratkih hlačah, Sunadolča-
nova Naočnik in očalnik . . .
Podobno zgodovino kot Ma-
lov prvenec ima naslednja knjiga
TECI, TECI, KUZA MOJ.
Zgodba o prijateljstvu otrok iz
betonskega naselja in kužka je
doživela filmsko uprizoritev,
knjiga sama pa več ponatisov z
enakim naslovom kot film SRE-
ČA NA VRVICI.
MALI VELIKI JUNAK pri-
naša zgodbo o snemanju filma
Sreča na vrvici. Glavni junak
Vitan Mal
knjige je pravzaprav junak filma,
ki z ostalimi otroci — igralci do-
živi marsikatero prijetno, a tudi
manj prijetno izlcusnjo v film-
skem svetu.
Morda nam bo Vitan Mal v
novi knjigi razkril skrivnosti sne-
manja Poletja v školiki? Gotovo
bi mu pero teklo lahkotno, kot v
njegovih najnovejših delih za
mlade bralce: BARONOV
MLAJŠI BRAT in TOD ŽIVE
SLOVENCI.
LITERARNO DELO VITANA
MALA:
Ime mi je Tomaž (1972, Sinji ga-
leb, 160)
Teci, teci, kuža moj (1975, Mo-
horjeva družba)
Za metuljem še Rok (1975, ro-
man za odrasle)
Roki Rok (1976, Sinji Galeb 198)
Sreča na vrvici {l977, 1978, 1984)
Tretje oko (1979, Pionirjeva
knjižnica)
Mali veliki junak (1979, Sinji ga-
leb 221)
Čarodejni iiovčič (1981, Ciciba-
nova knjižnica)
Vanda (1982, Sinji galeb 238)
Za čas in čast (1984, o Bojanu
Križaju)
Baronov mlajši brat (1985 Pre-
šernova družba)
Tod žive Slovenci (1986 Kmečki
glas)
Poletje v školjki (1986 Matjaževa
knjižnica)
Mlade bralce vabimo v knjiž-
nico po Malove knjige, odraslim
ga priporočamo njegovega BA-
ONOVEGA MLAJŠEGA
BRATA, saj vam bo pomagal ra-
zumeti najstnike in njihove tego-
be vstopanja v svet odraslih.
Liljana Kiemenčič
Anton Slodniak
Pohojeni obraz
(4)1
Mann se je dvignil na postelji. »Premislil sem si, grem s teboj.«
Skočil je pokonci in se nasmehnil NValdmannu.
»Ti si res nepreračunljiv. Zakaj se kujaš, ko veš, kako je ta zade-
la važna. Saj gre za tvojo prihodnost.«
»Saj še s sedanjostjo ne vem kam, kaj bom gledal na prihod-
nost.«
»Ne bodi smešen. Opusti svoje brezplodno razmišljanje in se
odloči za ravno pot.«
»Ali me res vodiš po pravi poti?«
»Saj boš videl. Sledi mi!«
Zunaj je bila že popolna tema. Topli veter se je umaknil hladni
noči. Zvezde so trepetale v višini kakor bele ptice. Marin je uprl oči v
nebo. Čutil je po obrazu curljanje zvezdnih luči, nekam v srce se mu
Je stekala ta mirna, daljna svetloba. Zakaj so one tam in jaz tu? V tem
Vprašanju je zaslutil, da je Bog moral ustvariti svet, če je hotel biti
^og. V ustvaritvi neskončno veliko lepih predmetov in v njihovi nara-
vni <;klenjenosti je šele 'nogel dojeti moč svojega božanstva, kakor do-
jame človek šele v neugnanem hrepenenju za lepoto, ki je izven njega,
pistvo svoje človeškosti. Smrt mora biti sovpad z lepoto, po kateri vse
Življenje zaman hrepeniš. Sovpad z Bogom ali z onole prijazno zvez-
do, ki je baje goreč svet, ki pošilja svojo svetlobo skozi nepojmljive
prostore, ne glede name, ki mi vendar daje srečo.
° Šepetal je sam s seboj. Ni vedel, zakaj se je zgrozil; menda, ker je
čutil, kakor da bi plaval kot kosmič megle proti zvezdam. Zakrilil je z
rokami in je zadel ob Waldmanna, ki je tiho hodil ob njem.
»Ali si mesečen?«
»Ne, zvezden.«
»Kakšen?«
»Zvezden. Ah, saj nima pomena govoriti o tem. Tistemu, ki so
mu dani najgrši doživljaji, morajo biti dani tudi najlepši.«
»Pojdi sem, drugače se zaletiš v ograjo.«
Zai.aj se je Marin zdramil. »Saj res. Tukaj je naš travnik, tam je
staro pokopališče in vrsta jagnedov.«
Vztrepetala sta ob pokopališču. Preko ozidja so kukali nagrobni
križi in ciprese, vendar je tudi nanje rosila milost jesenske noči. Go-
rak veter jima je nenadoma zavel v obraz.
»Misli nase, kmalu bova tam. Profesor mi je rekel: Če ne bo ubo-
gal, ga bom da'i zapreti. Zaradi zadnje nemške naloge menda.«
»Samo hitro pojdiva!«
Priš'a sta na trg pred gledališče. Bedaste melodije neke operete
so silile na ulico kakor lahkmiselna dekleta. VValdmann jih je pričel
ponavljati. Marina je to vnovič tako razkačilo, da se je moral prema-
govati, da ga ni udaril po ustih. Kaj hočete z menoj? Ali me res misli-
te zasužnjiti? Kam bi se skril? Kaj govori o moji nalogi? Resno sem
pisal, drugega ne morem.
Stopila sta v neko hišo. Marin se je tik pred vstopom še enkrat za-
vedel vsega. Hotel se je obrniti in zbežati, vendar je mehanično kot
senca sledil NValdmannu, ki je hitel skozi široko vežo po položnih
stopnicah v prvo nadstropje, od tam po odprtem hodniku v ozko
predsobo. V njej je gorela luč, drugih sledov človeškega bivanja ni bi-
lo. Obstala sta za trenutek. Marin je čutil bitje srca nekje blizu grla,
hotel je spregovoriti, toda ni mogel, kajti Wr!dmann j; že potrkal na
vrata. V trenutku ga je oblila zaspana ugodnost, ki je ni preplašil niti
profesor Krapf, ki je stopil v predsobo.
Pozdravila sta ga. Peljal ju je v sobo, ki je bila podobna arhivu
ali knjižnici. V sredini se je raztezala s povoščenim platnom pokrita
miza, v ozadju je samevala vrsta omar, izza katerih so molele zapraše-
ne društvene zastave. V prostoru je vladal obupen dolgčas.
Profesorju je pozval, naj sedeta. Izpraševal ju je o raznih šolskih
stvareh. Kmalu pa je dejal NValdmannu, naj odide, češ da mora z Ma-
rinom govoriti nekaj važnega. NValdmann seje poslovil. Marin seje s
prosečim pogledom ozrl vanj.Ta mu je pokimal in odšel. Profesor in
dijak sta pridržala sapo. Šele ko so utihnili NValdmannovi koraki, je
Krapf sedel za mizo nasproti Marinu in je zabodel svoj pogled vanj.
Ta je skril oči.
»Ali vas še vedno zebe v oči?«
Marin je dvignil trepalnice. V tem trenutku je občutil usmiljenje
s Krapfom. Vsa bojazen pred njim je spuhtela v vlažen nasmeh oči.
Razveselil se je oble glave gospoda profesorja, iz katere so nekje glo-
boko v čelu poganjali trdi štrenasti lasje. Rad bi ga vprašal, ali nosi
lasuljo, toda sršeča in namršena frizura mu je izmaknila vprašanje,
zato je opazoval profesorjevo mrtvaško čelo, pod katerim so drhtele
bodoče oči, obrobljene od vnetih, golih trepalnic. Nos je bil ploščat in
dolg in je z močno brado dajal vsemu obrazu izraz konjskega obličja.
Na ta obraz ne sijejo zvezde, si je rekel Marin, na tihem pa se je ustra-
šil zlobnega izraza človeških oči, privitih v konjski obraz.
»Spet si ga polomil,« je zarezal profesor. »Kaj si mi nakvasil v
zadnji šolski nalogi?«
»Lačen sem bil.«
»Vojno sodišče ti je zagotovljeno za to nalogo. Preslavno cesar-
sko hišo si sramotil. Preklinjal si jo.«
»Zaradi vojne.«
Profesor se je raz'^zi' »Ali misliš, da zate res ni strahovanja? Tat
in izdajica!«
»Zakaj me žalite? Zato, ker ste mi nekoč izkazali dobroto?«
»Pomiri se, saj veš, da sem te rešil, ko so te vsi zavrgli.«
»Kaj hočete o dmene? Zdi se mi, da me rešujete zato, ker bi me
radi še bolj pogubili. Jaz grem.«
Planil je k vratom. Besen je odskočil in zavpil nad profesorjem:
»Odprite!« Nadaljevanje prihodnjič
5 ^       rl^Z¥^:3n^,.0
21. avgust 1986 —
TEDNIK
Čiščenje vozil na drug način
Veliko ljudi se odloči, da preden odpotuje na dopust, odpelje
svojega jeklenega konjička v kakšno servisno delavnico, kjer ga pre-
gledajo in popravijo za to usposobljeni delavci - mehaniki. Danes se
naš delovni človek zelo težko odloči, ali bo odšel na dopust kam na
morje ali v planine, oziroma bo raje ostal doma, ker pač nima denar-
ja, da bi si lahko privoščil takšen oddih.
Pa preidimo k servisnim uslugam raznih zasebnikov kakor tudi
organizacij združenega dela. Le-ti nam nudijo vse vrste uslug od pre-
ventivnega pregleda vozila do popravila, če pa želimo nam vozilo tu-
di očistijo. Kako pa očistijo, bi lahko na dolgo in široko pisali in go-
vorili. Iz lastnih izkušenj vem, da so mi vozilo očistili tam, kjer ga
sploh ne bi bilo potrebno, kar pa sem ugotovil, ko sem se odpravljal
na tako pričakovani oddih na naš plavi Jadran.
In kaj se je zgodilo? Svojega jeklenega konjička, ki pa ni več
mlad, sem odpeljal v Zastavin servis pri DO Agis Ptuj, kjer so mi na
mojo željo uredili pri vozilu nekaj stvari oziroma le-te popravili, da
na poti ne bi imel morebitnih težav. Vozilo so mi lepo uredili, za kar
se tudi zahvaljujem, kajti do danes, ko sem se z družino vrnil z dopu-
sta, mi ni delalo težav in zato sklepam, da je bilo delo res strokovno
opravljeno. Pa vendar jim pri tem zamerim, d'a so mi vozilo tudi »oči-
stili« tam, kjer ni potrebno in ni primerno za takšno DO oziroma za-
poslene v njej. Istega dne, ko sem vozilo prevzel, sem v popoldanskih
urah v njega nalagal vse potrebno za tako pričakovani odhod na mor-
je. Pri tempa me je oblil kar hladen znoj, ko sem ugotovil, da mi v vo-
zilu manjkajo kasete in to kar lepo število' ostali so le ovitki oziroma
škatle le-teh. Pri pregledu priročnih ključev za morebitno popravilo
vozila sem nato ugotovil, da mi manjkata dva klinasta jermena in
»zajla« za sklopko, kar sem imel pač pripravljeno za primer, če bi to
potreboval. Da bi odšel na reklamacijo v navedeni servis, ni bilo mo-
goče, kajti takrat je servis že bil zaprt, delavci pa doma. Kljub temu
pa sem prepričan, da navedenih reči ne bi dobil nazaj, prav tako pa
ne bi našli krivca dejanja. Takšni ljudje v tej DO pa veliko prispevajo,
da ljudje ne bodo zaupali več svojih konjičkov njim, saj se bodo ob
takšnih rečeh morda dogajale še hujše.
S tem nisem želel grajati navedeno organizacijo združenega dela,
temveč da se pri tem zamislijo tisti zaposleni, ki takšne reči počenjajo
ter potrkajo na svoja srca, če imajo v njih vsaj malo poštenja. Kot
pravimo prilika dela tatu, kar pa se je pri ljudeh kar precej uveljavilo,
ba bi to preprečili, odstranimo nepotrebne reči iz osebnih vozil ter jih
pustimo doma, to je bila tudi moja napaka. Morda pa moj primer ni
osamljen. ZB
Prvič peš po cesti v šolo
Mnogo je udeležencev v prometu. Me^ njimi so ljudje z avtomo-
bili, kolesarji, pešci in največ je šolarjev. Šolarji hodijo peš in tudi s
kolesi se vozijo v šolo.
V prvemrazredu sem tudi sama začela prihajati v šolo. Peš seve-
da, ker takrat še nisem imela kolesarskega izpita. Nekateri sošolci in
sošolke so se pripeljali, jaz pa sem hodila peš. Bilo je prvo jutro prve-
ga razreda in očka ter mamica sta že odšla v službo. Tako Je prišla
ura, ko se je bilo treba odpraviti v šolo. Sonce je lepo sijalo. Zaklenila
sem hišna vrata in odšla. Zavezala sem si še rumeno rutico in na tor-
bico pripela kresničko. Pogledala sem na levo in desno stran, morala
bi čez cesto, ker je bila prosta. Nekaj časa sem še čakala, potem pa
sem naredila korak na cesto in še enega pa sem že bila čez. Oddahnila
sem si, ker ni bilo avtomobila. Prva nevarnost je minila, vendar je bilo
treba še do šole. Hodila sem lepo po levi strani. Pripeljal je avtomobil
in hitro sem skočila s ceste. To ni bilo potrebno, vendar me je le bilo
strah. Sama pri sebi sem si dejala: »Moram priti do šole.« Pot se je
nadaljevala in pridružili so se mi še drugi otroci. Ura je bila že sedem
in petinštirideset minut, ko sem se brižala šoli. Še vedno sem se
vzpodbujala: »Kar pogumno naprej!« Tako sem kmalu prispela do
šole. Pred šolo so bili pionirji prometni miličniki, ki so poskrbeli za
srečen konec. Tudi domov so nas pospremljali. Ta prva pot mi bo
ostala še dolgo v spominu.
Od tistega dne sem vedno lepo hodila po cesti in brez strahu.
MOJCA ZOLGAR, 5. b., OS CIRKOVCE
PROMETNA NESREČA
Ko sem še hodil v 1. razred, se je zgodila prometna nesreča, v ka-
teri je bil poškodovan moj prijatelj.
Bilo je sončno jutro, ko sva se s sošolcem odpravila v šolo. Brez-
skrbno sva stopala po cesti, za pločnik se še zmenila nisva. Sošolec
Bojan pa je bii zelo vesel, saj ie prejšnji dan od mame dobil novo žo-
go. Ves najin pogovor se je suKal okrog nje. Toda naenkrat je Bojanu
padla žoga na tla in se skotalila po cesti. Oba sva se ustrašila in ne da
oi pogledala na levo in desno, skočila za njo. Hotela sva jo ujeti, toda
že isti hip je bilo prepozno. Kajti izza križišča je pripeljal avto in za-
del z robom Bojana. Avto je ustavil in iz njega je stopil zelo jezen
mož. Name je zakričal, zakaj ne moreva paziti,\je hodiva. Zelo mi je
bilo hudo pri srcu. Vedel sem namreč, da sem za nesrečo enako kriv
kot Bojan. Čez nekaj trenutkov je že pripeljal rešilni avto in odpeljal
Bojana v bolnišnico. Imel je zlomljeno nogo. Hudo mi je bilo. Vedel
sem, da nisva ravnala prav. Tedaj sem se spomnil pregovora, ki pravi:
»Cesta ni igrišče!« BOŠTJAN VODA 6. r
OŠ FRANC OSOJNIK, PODRUŽNICA GRAJfiNA,
f EDNIK 21-avgust 1986
ŠPORT IN DRUŠTVA - 9
Marija Šešerko, športnica zveznega razreda
fja nedavnem državnem pr-
venstvu v atletiki je ptujska atle-
tinja Marija Šešerko osvojila sre-
Ijffio medaljo v skoku v daljino z
|,gzultatom 620 cm, kar je njen
gsebni rekord in drugi rezultat
^.jeh časov v Sloveniji. Z njo smo
poicramljali kar pred treningom
jia ptujskem stadionu.
_ V tem letu si kar dvakrat za-
pored izboljšala osebni rekord,
pa prideš do takšnega rezultata,
jg gotovo potrebno dolgoletno
treniranje. Kako se je pričela
(voja atletska pot in kdaj so se
pojavili prvi pomembnejši rezul-
tati?
»Pričela sem pred sedmimi leti
v osnovni šoli Franca Osojnika.
2a atletiko me je navdušila učite-
ljica telesne vzgoje. Pojavili so se
prvi rezultati, če pa se ti pojavijo
pač vztrajaš.
Moj sedanji rezultat ni samo
sad letošnjega ali lanskega dela,
temveč vse dosedanje vadbe.«
Treniraš v atletskem klubu
Ptuj. Kako potekajo tvoji trenin-
gi? Prej so bili verjetno redkejši,
zdaj treniraš vsak dan. Opiši
nam malo način dela v klubu.
»Dokler sem bila mladinka
sem trenirala tri do štiri krat te-
densko. Ko so se pojavili rezulta-
ti, sem morala trening povečati,
tako da sedaj treniram povpre-
čno pet do šest krat tedensko.
Trening traja okrog tri ure. Je
daljši od tekaškega, saj je potreb-
no opraviti veliko skokov, teka-
ških vaj, kar vzame veliko časa.«
— V začetku si se ukvarjala z
mnogobojem. Šele v zadnjem ča-
su si se usmerila v skoko v dalji-
no. V čem je vzrok?
»Res je, da sem začela z mno-
gobojem , kjer sem bila v pionir-
ski konkurenci dokaj solidna.
Vsako leto sem se udeleževala
mnogobojev in lani dosegla vi-
den rezultat. Bila sem tretja na
Marija Šešerko
Foto: S. Kerbler
državnem prvenstvu, bila v drža-
vni reprezentanci v Gradcu, kjer
sem se tudi poškodovala.
Za skok v daljino sem se odlo-
čila zaradi napredovanja rezulta-
ta in ker ta disciplina najbolj
ustreza mojim sposobnostim.«
— Prišli sva do rezultatov.
Kdaj si preskočila 6 metrov in
kateri podobni ali boljši rezultati
so temu še sledili?
»Prvič sem šest metrov presko-
čila konec lanskega julija na
mednarodnem mitingu v Avstri-
ji. To je bilo po težki poškodbi
leve noge. Sledili so še nekateri
rezultati, vendar v lanskem letu
šest metrov nisem več preskočila.
Letos sem na mednarodnem
atletskem mitingu v Zagrebu
skočila 615 cm in 620 na nedav-
nem državnem prvenstvu.«
Z dvema skokoma čez šest me-
trov si si zagotovila tudi zvezni
razred. Kaj to pomeni?
»Zvezni razred bi mi naj po-
menil ureditev statusa. V mislih
imam tudi fmančno podporo.
Sam zvezni razred pa ne prinese
nekega družbenega priznanja, ki
ga v naši občini kot mislim ni!
— Sedaj je krog republiških in
državnih prvenstev sklenjen. Ča-
ka pa te še verjetno nekaj med-
narodnih nastopov?
»Prejela sem vabilo zveznega
selektorja za nastop na troboju
Jugoslavije, Nemčije in Grčije v
Atenah 16. in 17. avgusta. Hkrati
je to zame tudi izbirno tekmova-
nje za nastop na Balkanskih at-
letskih igrah v Ljubljani. Upam,
da bom nastopila tudi na kakš-
nem mitingu v tujini, sledila pa
bo tudi vrsta mednarodnih mi-
tingov pri nas, zaradi balkaniade
v Ljubljani.«
— Ob vseh teh tekmovanjih se
včasih pojavijo tudi poškodbe. S
trenerjem Ljubom Cuckom smo
se večkrat pogovarjali o tem, da
so poškodbe precej pogoste in
da ti pri njih pomagajo nekateri
zdravniki. Morda bi povedala
kaj o odpravljanju poškodb?
»Veliko sem poškodovana,
verjetno predvsem zaradi kon-
strukcije in močnejšega treninga
v zadnjih letih. Poškodbe sta m«
doslej vedno uspešno zdravila
dr. Bojnečeva in dr. Rosic, ki sta
mi pozimi,Tco sem si poškodova-
la gleženj, in letos spomladi stala
ob strani. Trenutno nisem poško-
dovana in upam, da do balkan-
skih atletskih iger tako.«
— V zadnjem času dobivaš na
tekmovanja sopotnike, kajti tudi
mlajši atleti dosegajo lepe rezul-
tate. Med njimi je tudi Hedvika
Korošak, ki tekmuje v isti disci-
plini. Verjetno tudi kdaj skupaj
trenirata. Kakšno je sodelovanje
med tekmovalci v klubu?
»Za atletski klub velja, da je v
vzponu, kar pa zahteva veliko
zavzetosti s strani atletskih de-
lavcev in trenerja. Delo trenerja
je pri nas zelo zapleteno, saj nam
primanjkuje atletskega kadra,
kar se bo verjetno poznalo tudi
na rezultatih v kasnejših letih.
Ker nam primanjkuje trenerjev,
si atleti medsebojno pomagamo,
kar velja tudi za Hedviko in me-
ne.«
— Medsebojna pomoč je goto-
vo pomembna tudi v kriznih tre-
nutkih, ko se človeku zdi, da vse
skupaj ni vredno truda. Najbrž si
tudi ti prebrodila kakšno krizo?
»Vsak športnik ima krizne tre-
nutke in to navadno takrat, ko
rezultat ne napreduje. Svoje kri-
ze sem premagala, vztrajala in
sedaj, ko sem na vrhuncu svoje
športne poti, še kakšno leto ali
dve ne mislim odnehati.«
p. Lukman
Milena Cestnik državna
prvakinja v jadralnem letenju
Od 7. do 17. avgusta je bilo v Subotici I. državno prvenstva v ja-
dralnem letenju za ženske, ki so se ga udeležile — dve Ptujčanki Mile-
na Cestnik in Marija Samec, Marija Letič iz Subotice, Jana Šimenc iz
Alpskega letalskega centra Lesce in Jasmina Jovanovič iz Aerokluba
Beograd.
V sedmih tekmovalnih dneh je Milena Cestnik zmagala petkrat
in ob koncu osvojila prvo mesto. Druga je bila Marija Letič, tretja pa
Jana Šimenc.
Že v ponedeljek pa sta Milena Cestnik in Marija Letič odpotova-
li v Bolgarijo na priprave. Tam bo namreč drugo leto evropsko prven-
stvo v jadralnem letenju za ženske. mš
Milena Cestnik s pokalom za najboljšo športnico ptujske občine v letu
1985 (Foto: LANGERHOLC)
DRAVA PO IZPADU IZ OBMOČNE LIGE
Cilj je vrnitev
Minula sezona se je za Nogo-
metni klub Drava končala z izpa-
dom članov iz območne nogo-
metne lige-vzhod. Priprave na
novo sezono trajajo že od 27. ju-
lija, v pripravljalnem obdobju pa
so člani do sedaj odigrali pet pri-
jateljskih srečanj, štiri dobili, v
petek pa so z Omladincem iz
Krapine izgubili prvo.
Klub je v tej sezoni v celoti za-
menjal trenerski kader, tako da
je sedaj trener članske ekipe Gr-
bavac, nekdanji igralec Maribo-
ra, ko je ta igral v 1. zvezni ligi.
Osnovni cilj kluba je, da bi se
do 55-letnice delovanja dokopal
do slovenske lige, za kar pa je
pojgoj tudi rešitev finančne plati,
kajti v klub,u, kjer je registriranih
prek sto igralcev, se z dotacijo
990000 din težko shaja.
Vsekakor pa bodo igralci že le-
tos skušali doseči take rezultate,
čeprav bo izjemno težko, da bi se
že po eni sezoni vrnili nazaj v
območno nogometno ligo-zahod,
oziroma po reorganizaciji v re-
publiško ligo. '
V klubu menijo, da je tudi čas,
ila se reši vprašanje igranja male-
ga nogometa v obdobju, ko traja
prvenstvo. Z igranjem malega
nogometa se pojavlja tudi vpra-
šanje amaterizma, kajti visoke
denarne nagrade, ki jih dobe
igralci malega nogometa, niso ra-
vno spodbuda za delo v amater-
skem klubu.
V NK Drava menijo, da bi se v
Ptuju   morali   odločiti,   katere
športe bomo gojili, saj finančnih
sredstev za vse ni, in s tem prido-
bili na kakovosti določenih špor-
tov.
V novi sezoni pa vabijo vse
ljubitelje nogometa, naj jih pri-
dejo bodrit, saj so prav gledalci
večkrat trinajsti igralec.
SM
Vrsta tekmovanj za člane AMD
Člana AMD Ptuj Mirko Gaiser in Marjan Frangež sta se prete-
klo nedeljo udeležila dirke za državno prvenstvo v motokrosu v kate-
goriji do 125 ccm v Prilipah, ki ga je organiziralo AMD Brežice. Pro-
ga je bila dobro pripravljena, gledalci so kljub vročini vztrajali, tek-
movalci pa so imeli težave z motorji. Zmagal je Bernard Urbanija
(Lukovica), Mirko Gaiser je zasedel petnajsto mesto, Marjan Frangež
pa je odstopil zaradi bolezni.
Konec meseca se bodo ptujski motokrosisti udeležili dirke za re-
publiško prvenstvo v Žireh. V kategoriji do 125 ccm bosta nastopila
Denis Krajnc in Andrej Skrbinšek, v kategoriji do 250 ccm pa Silvo
Volgemut. Jože Krištof pa se bo udeležil mednarodne dirke v katego-
riji do 250 ccm, ki bo prav tako konec meseca v Jastrebarskem.
d. 1. i
Pomembne zmage
v dvobojih na mednarodnih turnirjih si je mladi ptujski šahist
Rado Brglez pridobil pogoje za pridobitev naslova mojstra FIDE. V
eni prejšnjih številk smo vam ga predstavili, tokrat pa še nekaj o nje-
govih pomembnejših dvobojih. V Zalakarošu in Budimpešti je odigral
več dvobojev z madžarskimi šahisti, med njimi tudi z velemojstrom in
državnim prvakom Madžarske Ivanom Faragom, s katerim je remizi-
ral, premagal pa je tri mojstre FIDE: D6rya, Feherja in Halasza. Pre-
magal je tudi jugoslovansko velemojstrico in državno prvakinjo Mi-
lunko Lazarevič. d. 1.
Rado Brglez
Med najboljšimi v Evropi
Na letališču Lublinek na Poljskem je bilo tretje evropsko prven-
stvo v preciznem letenju. Tekmovali so motorni piloti iz 14 evropskih
dežel. Ekipno so zmagali Poljaki, jugoslovanska ekipa pa je zasedla
peto mesto. Tekmoval je tudi Ptujčan Vinko Pišek in zasedel odlično
22. mesto. Zmagal je Poljak Daroha z 32,7 negativne točke, najboljši
Jugoslovan pa je bil Neum Bauer iz Celja, ki je zasedel sedemnajsto
mesto. d. I.
Vinko Pišek in Drago Krepfl — uspešno sodelovanje in prenašanje iz-
kušenj v preciznem letenju rojeva sadove.
10 - ZA RAZVEDRILO
21. avgust 19861

TEDNIK 21- avgust 1986
OGLASI IN OBJAVE - 11
Gasilci iz Tržca
so slavili
v nedeljo so člani gasilskega društva Tržeč slovesno obeležili
55-letnico obstoja in uspešnega dela svojega društva. Ob prisotnosti
številnih krajanov — prijateljev gasilstva so so spomnili ustanovnega
dne — 23. januarja 1931, usanovnih članov in vseh poznejših po-
membnejših dogodkov v zgodovini društva. Danes imajo gasilci v
Tržcu sodoben in prostoren dom ter dva gasilska avtomobila.
Slovesnost so pričeli s uprizoritvijo letalskega napada, ki so ga
izvedla letala ptujskega aerokluba. Zatem pa so gasilci iz 23 društev iz
ptujske občine in sosednje Hrvatske ter pripadniki civilne zaščite pri-
kazali svojo opremljenost in usposobljenost v reševanju ljudi in njiho-
vega premoženja.
V krajšem programu ped gasilskim domom so med drugim pode-
lili priznanja trem zaslužnim članom: Jožetu Honomihlu, Bogomirju
Hlišu in Francu Drobniču. Gasilsko društvo pa je prejelo zlato plake-
to, ki so jo podelili predstavniki gasilskega centra Videm. Slovesnost
se je končala na običajen način — z veliko gasilsko veselico.
JB
Prikaz gašenja na gasilski vaji v Tržcu
Zanimivo tekmovanje
gasilcev
Gasilsko društvo Tumišče — Ptuj organizira v soboto, 23. avgu-
sta, tradicionalno tekmovanje. Gasilci od blizu in daleč bodo tekmo-
vali po pravilniku GZ Slovenije, pomerili pa se bodo tudi v zanimivo-
sti kako hitro prenašajo povelja s štafeto na 450 m.
Zraven društev iz naše občine ponavadi na tem tekmovanju so-
delujejo tudi gasilci iz Videza, Smartnega na Pohorju in TAM Mari-
bor, zato pričakujejo te ekipe tudi tokat in prepričani so, da bo zani-
mivo.
Tekmovanje se bo začelo ob 14. uri v parku ob turniškem gradu. Po
tekmovanju se boste lahko zabavali, saj pripravljajo prosto zabavo s
priznanim ansamblom. L C.
Krap iz
rogozniškega ribnika
tna najbolj čistih voda — v
rogozniškem ribniku je še bogata
z ribami. Tudi velikih, nekajkilo-
gramskih krapov je v tem ribniku
še precej. Eden je pred dnevi na-
sedel tudi trnku in polenti, ki jo
je precej časa namakal Pavel Ri-
mele iz Arbaiterjeve ulice 1 v
Ptuju. Kar pol ure je trajal boj ri-
be in ribiča. Nazadnje je moral
popustiti 78 centimetrov dolg in
9,80 kiliograma težak krap. Pa
nekajkrat ni bilo treba seči v de-
narnico za pripravo okusnega
kosila...
JB
Pavel Rimele s hčerko in 9,80 ki-
lograma težkim krapom
ZIVUENJE UGASNILO V DIMU
Okolica slikovitega Jeruzale-
ma v krajevni skupnosti Ivanj-
kovci je bila v ponedeljek dopol-
dan še vedno polna vonja po
ognju. Mali Brebrovnik tih, hribi
poraščeni z vinogradi pa so se
zdeli še bolj zgrbljene priče tra-
gedije, ki se je v noči od nedelje
na ponedeljek odigrala v hiši šte-
vilka 19.
Ko so od vročine in vsakda-
njega dela in skrbi utrujeni va-
ščani legli k počitku in zaspali, je
velikanski ogenj razsvetlil bližnje
hribe in doline. Bilo je približno
petnajst minut do polnoči, ko so
ogenj opazili pri Kifnerjevih od
koder je Miran pritekel do naj-
bližjega soseda Janka Vočanca,
ki je kar v majici in hlačkah ste-
kel na pomoč, obenem pa trepe-
tal za svojo hišo. »Opeka je že
bila vroča«, pripoveduje, »pod
njo pa veliko krme!«
»V hiši ob gorečem gospodar-
skem poslopju spita 81-letni Fe-
liks Petek in njegova leto dni
mlajša žena Francka.« To je bilo
vse, kar je imel čas pomisliti Jan-
ko Vočanec, ki je vzel lestev in se
povzpel do visokega okna njune
spalnice. Tam je našel že skoraj
nezavestno Francko in jo kljub
njeni teži spravil skozi okno in s
pomočjo še nekoga do tal. Reše-
valci so jo odpeljali v ptujsko
bolnišnico.
Kakšna je bila usoda Feliksa
lahko samo domnevamo. Goto-
vo je zaslutil dim in ogenj ter se
poskušal prebiti do izhoda, ta pa
je bil žal skozi gospodarsko po-
slopje, ki je gorelo. Gasilci so ga
pozneje našli na hodniku, ven-
dar ni več kazal znakov življenja.
Kot je ugotovila komisija, je
nastal požar v notranjosti kombi-
niranega gospodarsko stanovanj-
skega poslopja, starega 137 let.
Stanovanjski del je bil zidan,
medetažni, gospodarski del pa
pritličen, butan, z leseno nosilno
konstrukcijo. Stara stiskalnica,
kjer je nastal ogenj, je bila obe-
nem vhod v stanovanjski del, ka-
mor so vodile lesene stopnice.
Janko Vočanec: »Sosedo Francko
sem rešil skozi okno.«
Prav tako urejen vhod v hišo
je bil tokrat usoden za Feliksa
Petka. Sosedje so povedali, da v
gospodarskem poslopju razen
kokoši in zajcev ni bilo živine.
Tudi kokoši so se menda rešile
pred ognjenimi zublji.
V času našega obiska v Bre-
brovniku so bili na požarišču še
vedno gasilci iz Ivanjkovec in
njihov poveljnik Mirko Šešerko
je povedal, da so bili o požaru
obveščeni okoli polnoči. Polese-
no gospodarsko poslopje, napol-
njeno z listjem in krmo je gorelo
kot bakla. Z uspešno akcijo so
rešili stanovanjski del in sosed-
njo hišo, Feliksu pa žal niso mo-
gli pomagati. Domačim gasilcem
so prišli na pomoč še gasilci iz
Ormoža, Radomerja, Miklavža,
Gresovčaka, Hardeka in Ljuto-
mera.
Pred zaključkom redakcije
smo izvedeli, da nastalo škodo
ocenjujejo na 1,2 milijona dinar-
jev, izključeno pa je kaznivo de-
janje požiga.
J. Bračič
Nema priča nočne tragedije v Brebrovniku
ČRNA KRONIKA
UMRLA ZA POSLEDICAMI
PADCA
Prvega avgusta so se igrali
otroci na domačem seniku v Dr-
stelji 4, KS Destrnik. Pri tem je
skozi odprtino za nakladanje se-
na padla 9-letna deklica A. Z.
okoli 3,5 metre globoko na be-
tonska tla in se hudo poškodova-
la. Prepeljali so jo v mariborsko
bolnišnico, vendar so bila vsa
prizadevanja zdravnikov zaman.
V nedeljo, 10. avgusta je umrla
za posledicami poškodb, ki jih je
dobila ob padcu.
NEPREVIDNOST KOLESAR-
JA
V petek, 15. avgusta, dopoldne
nekaj pred 10. uro je prišlo do
i.ezgode v Dragonji vasi. Kolesar
72-letni Jože Horvat iz Lovrenca
na Drav. polju je pripeljal v kri-
žišče. Pri tem je odvzel prednost
vozniku osebnega avtomobila
Zlatku Metličarju iz Pongerc, ki
kljub zaviranju in umikanju ni
mogel preprečiti trčenja. Zadel je
v kolo, kolesarje padel in se pri
tem. hudo poškodoval. Prepeljali
so ga v mariborsko bolnišnico.
VOZILO OBSTALO NA NJIVI
V četrtek, 14. avgusta, je po
magistralni cesti od Slovenje vasi
proti Hadošam, med številnimi
drugimi vozniki, vozil tudi turški
državljan Ibrahim Karaduman,
začasno zaposlen v ZRN. Bilo je
nekaj po 15. uri, ko je pred levim
nepreglednim ovinkom zaradi
prevelike hitrosti vozilo zaneslo
v desno na oankino, od tam pa
nazaj na levo čez cesto in beton-
ski p opust na njivo, kjer je avto
obstal na strehi. V nezgodi je bila
hudo poškodovana sopotnica,
voznikova žena, dočim je sam
voznik dobil le lažje poškodbe.
Škodo na osebnem avtomobilu
so ocenili na nekaj čez pol mili-
jona dinarjev, škodo na posevkih
na njivi pa na deset tisočakov.
S TRAKTORJEM V DREVO
V nedeljo popoldne, okoli 18.
ure je 21-letni Darko Erjavec iz
Cirkulan 4 peljal s traktorjem po
kla/cu navzdol. V bližini gradu
Bori ga je začelo zanašati na le-
vo, nato je zapeljal na desno v
obcestni jarek. Nekaj metrov je
še vozil po jarku, nato pa zadel v
drevo. Voznika je vrglo s traktor-
ja, ki se je pri tem hudo poško-
doval in so ga prepeljali v ptuj-
sko bolnišnico. Velja še zapisati,
da traktor še ni bil registriran
POGINILO NAD TISOČ RIB
V potoku Trnova, v KS Središ-
če ob Dravi so v soboto, 16. av-
gusta, opazili veliko poginulih
rib. Primer so raziskali miličniki
PM Ormož in pri tem ugodovili,
da so ribe poginile verjetno zato,
ker so iz Oljarne Središče spustili
v potok hidravlično olje, ki je
onesnažilo zaradi izredne suše
nizki vodostaj v potoku v dolžini
treh VilometroMiličniki so o
tem obvestili pristojne inšpekcij-
ske službe. Ocenjujejo, da je po-
ginulo nad tisoč rib. FF
V minulem tednu je bilo na našem območju več prometnih in drugih
nezgod, ki jih uvrščamo v to rubriko. Večini nezgod je botrovala brez-
skrbnost. neizkušenost, neprimerna hitrost in morda tudi vinjenost.
KRAJEVNI PRAZNIK NA POLENŠAKU
S SUHIMI PIPAMI
Uspešna vaja enot
civilne zaščite
Člani enot civilne zaščite med uspešno vajo.
(Foto: JOS)
Ob koncu preteklega tedna so z več prireditvami sklenili spored
ob krajevnem prazniku tudi na Polenšaku. Ob športnih prireditvah,
srečanju krajanov in slavnostni seji je bila še zlasti skrbno pripravlje-
na in izvedena zelo uspešna vaja enot in štaba Civilne zaščite KS Po-
lenšak. Vodstvo štaba in enot je z množično udeležbo uniformiranih
krajanov zelo nazorno in praktično prikazalo kaj vse je njihova nalo-
ga ob morebitnih naravnih in drugih izrednih razmerah: reševali so
ranjence, razstrupljevali zemljišče, odstranjevali ruševine, zaklanjali
prebivalstvo, reševali živino ... Vse je bilo na nogah in le redkokatera
KS v ptujski občini, zlasti manjša kot je polenška, bi se lahko pedsta-
vila s tako organizirano dejavnostjo CZ. Škoda je le, da si ni vaje
ogledalo še več ljudi. Krajevni štab CZ Polenšak je bil zato pravi na-
slov za občinsko priznanje, ki ga je na slavnostni seji izročil Franci
Golob, sekretar OK SZDL Ptuj.
Priznanje KS Polenšak sta prejeli Jožica Janžekovič in Lizika Pe-
teršič. Ob koncu nedeljskega sporeda so prikazali svoje veščine tudi
pionirji — gasilci. Vsi pa so v peteklih dneh na Polenšaku in nasploh
v Slovenskih goricah ter Halozah gasili hudo žejo. Presahnili so lokal-
ni izviri pitne vode, pa tudi na poljih, travnikih in drugih površinah je
vladala huda žeja. Na praznični dan na Polenšaku ni tekla voda iz
pip: presahnil je lokalni vodnjak in je zato želja ljudi na tem območ-
ju, da bi se priključili na regionalni vodovod, toliko večja in upraviče-
JOS
Obiranje hrušk na
Panorami je končano
Nasad hrušk na Panorami v Ptuju je drugi najstarejši na našem
področju, pred njim je le še nasad v Orešju. Na panorami 500 dreves
že 34 let rojeva sortno sadje in poznavalci menijo, da bodo drevesa
sčasoma izčrpana. Z obiranjem so pričeli v ponedeljek in v začetku so
obrali hruške sorte klapovka in torek še sorto viljamovka. Nato so se
obiralci odpravili na drugo delovišče.
Vreme je bilo sadju kolikor toliko naklonjeno, največ škode pa je
naredila toča, ki je kar trikat ogrozila nasad.
Vendar hruške s Panorame ne bodo prišle na našo mizo — sedaj
so že na poti v Miinchen, komor ji izvažamo prek delovne organizaci-
je Slovenija Sadje. S. Š.
RODILE SO:
Božena Jurgec, Hrastovec 28
— Stanko; Ida Kukovec, Kra-
Ijevci 1 — Andrejo; Magda Že-
rak, Župelja vas 7 — dečka; Ani-
ca Vogrin, Dornava 92 — Domi-
nika; Eva Krizman, Babinci 40
— Roka; Jerica Semenič, Stara
cesta 49 — Uroša; Erika Onič,
Slovenska Bistrica, Kopališka 10
— Jasmino; Anica Kiselak, Ge-
rečja vas 71 — Gregorja; Irena
Golob, Zagojiči 4 — Ksenijo;
Nada Cafuta, Majski vrh 9 —
Andrejo; Ljubica Voglar, Skrblje
9/a — Damjana; Natalija Gruji-
čič. Nova vas pri Ptuju, Languso-
va 29 — Aleksandra; Janja Bra-
tušek, vareja 10 — Jerneja; Dar-
ja Mandelc, Župečja vas 57 —
Mitja; Nadica Štrucl, Dežno 15
— Gorana; Ljudmila Krajnc,
Veliki Okič 14/a - Denisa; Ro-
ža Ban, Prvenci 20 deklico; Mar-
ta Šuen, Dragovič 21 — deklico;
Irena Bračič, Videm pri Ptuju 19
— deklico; Danica Kovačec,
Apače 64 — deklico.
POROKE:
Ivan Arnejčič, Lovrenc na Dr.
polju 8/d in Brigita Horvat, Lo-
vrenc na Dr. polju 72; Jože Ade-
movič. Spodnja Korena 5/b in
Angela Drevenšek, Gerečja vas
33; Bojan Sire, Zabovci 86/b in
Olga Brec, Stojnci 2/a; Bojan
Potočnik, Dravinjski vrh 28 in
Sonja Duh, Dravinjski vrh 28;
Milan Rojko, Maribor, Goriška
20 in Katarina Prevolšek, Mari-
bor, Goriška 20; Franc Mlakar,
Varož 1 in Romana Mesaric, Le-
šje 15; Jožef Vidovič, Velika Var-
nica 79 in Ivica Petrovič, Dorna-
va 13 a; Franc Perša, Podvinci
102/b in Albina Himelrajh, Ptuj,
Prešernova 22; Mirko Kokol,
Štuki, Volkmerjeva 24 in Alojzija
Cvetko, Štuki, Volkmerjeva 24;
Marjan Slameršek Zgornja Haj-
dina 137 in Helena Cemelč,
Zgornja Hajdina 137.
UMRLI SO:
Matija Pfeifer, Podgorci 87,
roj. 1901, umrl 9. 8. 1986; Terezi-
ja Habjanič, Moškanjci 85/b,
roj. 1905, umrla 5. 8. 1986; Franc
Kokol, Pristava 12, roj. 1913,
umrl 5. 8. 1986; Anton Lovrec,
Moravci v Slov. Goricah, roj.
1914, umrl 11. 8. 1986; Zdravko
Majar, Bukovci 24, roj. 1965,
umrl 10. 8. 1986; Maksim Rubin,
Ptuj, Kajuhova 8, roj. 1908, umrl
13. 8. 1986; Ljudmila Šegula,
Ptuj, Potrčeva 13, roj. 1912, umr-
la 15. 8. 1986; Anton Kokot,
Hrastovec 65/a, roj. 1926, umrl
15. 8. 1986. Marija STEBIH, roj.
Vardjan, roj. 1904, Ptuj, Volk-
merjeva 10, umrla 17. 8. 1986.,
Vinko TOPOLOVEC, Ptuj, Volk-
merjeva 10, roj. 1927, umrl 17. 8.
1986., Julijana PURG, roj.
TURK, Jurovci 8, roj. 1914, umr-
la 18. 8. 1986.
Izdaja Zavod za časopisno in
radijsico dejavnost RADiO—
TEDNIK 62250 Ptuj, Voinjalco-
va 5, poitni predal 00. Ureja
uredniilci Icolegij, ici ga se-
stavljajo vsi novinarji zavo-
da, direlctor in glavni urednilc
Franc Lačen, odgovorni
urednik Ludvik Kotar, tehni-
čni urednik Štefan Puinik,
novinarji: Jože Bračič, Ivo
Ciani, Nevenka Dobljekar,
Majda Goznik, Martin Ozmec
in Marjan šneberger. Uredni-
itvo in uprava Radio-Tednik,
telefon (062) 771-261 in
771-226. Celoletna naročnina
znaia 4.000 dinarjev, za tuji-
no 5.600 dinarjev. Žiro račun
SDK Ptuj 52400-603-31023. Ti-
ska ČGP Večer Maribor. Na
podlagi zakona o obdavčeva-
nju proizvodov in storitev v
prometu je TEDNIK uvričen
med proizvode, za katere se
ne plačuje temelini davek od
prometa proizvodov.
TEDNIK