POMURSKI
VESTNIK
GLASULO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA POMURJE
MURSKA SOBOTA, 26. FEBR. 1959 Leto XI. — Štev. 8 Cena din 10.—
PREDSEDNIK TITO
V ZDRUŽENI ARABSKI REPUBLIKI
Ni dolgo tega, kar sta se predsednik Tito in Naser srečala že šestič. Obisk d Združeni arabski republiki je zadni obisk, ki ga je predsednik Tito imel o načrtu in opravil o Aziji in Afriki. Ob tem srečanju so zelo razne misli, ki sta jih izrekla oba voditelja ob različnih priložnostih. To so besede, ki so jih objavljali v vseh naših ča-
sopisih in v tisku Z AR, pa tudi drugod po svetu. Predsednik Naser je poudaril, da ZAR ne bo pristala o to. da bi ji ukazovali od koder koli, da pa tudi noče pristati v kakšne koli spore, ki bi jih začenjali med njo in med katero drugo državo kjerkoli. ZAR je za pozitivno nevtralnost, nevključevanje v bloke, za ustanovitev socialistične in kooperativistične družbe.
(Nadaljevanje na 2. strani)
Razprava o problemih obrli na seji OLO
Razvoj v korist potrošnika
PREDSEDNIK OBRTNE ZBORNICE LRS TOV. IVAN NOVAK — OČKA NA ZASEDANJ OTO MURSKA SOBOTA: »NISMO PROTI ZASEBNI OBRTI, HOČEMO LE POVEČATI PROIZVODNJO!«
V soboto so na seji okrajnega ljudskega odbora razpravljali o stanju obrti v Pomurju. Seji so prisostvovali predsednik republiške obrtne zbornice Ivan Novak — Očka, oba zvezna poslanca, predsednik OO SZDL Jan Ros in drugi.
Poročilo o stanju v obrti, ki ga je na zadnji seji OLO podal v imenu sveta za industrijo in obrt ing. Miran Mejak, omenja med drugim pomanjkanje tak h obrtnih delavnic, s katerimi bi omogočili hitrejšo stanovanjsko izgradnjo in pomagali novoustanovljenim sta-
novanjskim skupnostim pri njihovem delu. Tako je pri nas premilo razvita vodovodnoinštalaterska obrt, dočim parketarstva sploh nimamo. Na območju okraja nimamo tudi nobene kemične čistilnice, delavnice za popravilo električnih naprav za šibki tok. delavnice za izdelke iz plastičnih mas, kljub temu, da je na tržišču
veliko povpraševanje po takih izdelkih. Podobno not na nedavni seji OO SZDL je bilo tudi v poročilu sveta za industrijo m obrt poudarjeno, da so ključne točke za napredek obrti v povečani skrbi za dober stroko, ni kader, v izkoriščanju vseh notranjih rezerv, kot je produktivnost in podobno. Predvsem glede produktivnosti obrt zaostaja za industrijo, kjer so bili že doseženi nekateri uspehi. Poročilo omenja, da se je lani povečalo število zaposlenih v obrti za 52 odstotkov, dočim se je storilnost ma posameznega zaposlenega zmanjšala za 1 odstotek.
Obrtnim podjetjem doslej tudi ni uspelo urediti plačevanja po učinku dela, še manj pa po enoti proizvoda. Ta vprašanja bo moral proučevati zavod za napredek obrti.
Socialistični obrtni obrati so doslej premalo sodelovali med seboj ob investicijah in pri nakupu opreme. Niso redki primeri, omenja poročilo, da kupi dvoje podjetij enake stroje, čeprav bi en sam tak stroj zadostoval tudi za dvoje ali več podjetij. Podobno je z ustanavljanjem mehaničnih delavnic pri kmetijskih gospodarstvih, čeprav bi bilo mnogo bolje ,če bi izpopolnjevali sedanji agroservisni delavnici v
Ljutomeru in v Soboti, ki laže opravljala vsa servisna dela mnogo bolj strokovno. Take in podobne nepravilnosti se doga. jajo zato, ker vodijo nekatera obrtna podjetja čisto svojevrstno gospodarsko politiko, ne gledajo pa na razvoj obrti iz širšega stališča.
Poročilo nadaljne omenja pridobivanje kvalifikacij za mla-
de delavce. Čudno je, da imamo težkoče pri zbiranju 250 mladincev za vajensko šolo gradbene stroke, čeprav je znano, da se vsake spomladi udeleži jo sezonskega dela tisoči mladih ljudi.
Med vzroki, da v. obrti ni dovolj naraščaja, je pomanjkanje stanovanj za vajence. Potrebno bo, da v vseh večjh krajih uredijo primerne internate. Seveda tega ne bo mogoče urediti v najkrajšem času.
(Nadaljevanje na 5. strani)
Razpis volitev občinskih ljudskih odborov M. Sobota in Radgona
Na seji OLO. ki je bila prejšnjo soboto, so odborniki sprejeli odlok o razpisu rednih volitev v občinske ljudske odbore v občinah Radgona in Murska Sobota.
Volitve novih ljudskih odborov s priključenimi teritoriji bivših občin Grad, Cankova, Martjanci in Videm bodo 12. aprila letos.
Z zasedanja Ljudske skupščine LR Slovenije
V RAZPRAVI: NOVE POBUDE
Svečana otvoritev nove skupščinske stavbe
Minuli četrtek in petek je bilo v Ljubljani zasedanje ljudske skupščine LRS. Ob tej priložnosti — ob 15. obletnici zasedanja slovenskega narodnoosvobodilnega sveta, prvega slovenskega parlamenta v Črnomlju — je bila tudi svečana otvoritev nove stavbe ljudske skupščine.
V otvoritvenem govoru je predsednik ljudske skupščine Miha Marinko poudaril, da slovenski narod v svoji zgodovini niimel suverenih pravic in za-
to ni imel svojega predstavniškega doma. Suverene pravice in sivobodo si je izbojeval  z vsemi, jugoslovanskimi narodi.
Dalje je tov. Miha Marinko dejril, da zaradi povojne gospodarske obnove in drugih perečih socialnih družbenih nalog in bodo mogoče uresničiti
zamislili o lastni stavbi ljudske skupščine. Vse do minulega četrtič je ljudska skupščina gostovala v starih adaptiranih
prostorih. Ob 15. obletnici prvega zasedanja SNOSv Črnomlju je dobil slovenski narod svojo prvo parlamentarno stavbo, grajeno z izrecnim namenom, da v njej deluje socialistično demokratično predstavniško telo delovnega ljudstva.
Na skupni seji obeli zborov v glavni dvorani skupščinskega poslopja so navzoči ljudski po-
slanci poslušati poročila k porečju izvršnega sveta za leto 1938, namenjeno ljudski skupščini: o stanju kadrov v naši
upravi in o univerzitetnem študiju, o uspehih v zdravstveni službi, o izboljšanju orgainlzacije blagovnega prometa, o pregledu industrijske proizvodnje v lanskem letu itd.
Drugega dne zavedanja je govorilo v razpravi 22 ljudskih poslancev, največ o vprašanjih, ki zadevajo zboljšanje življenske ravni poslancev, na ločenih sejah pa so poslana obravnavali im sprejeli predlog zakona o veterinarski službi v  Sloveniji, predlog zakona o nacionalnih parkih ter predlog zakona o spremembah zakona o univerzah. Zbor proizvajalcev je potrdil statute nekaterih zbornic.
(Nadaljevanje na 2. strani)
Pogled na veliko dvorano novega poslopja med zasedanjem obeh zborov ljudske skupščine
Volitve svetov pri OLO
Na sobotni skupni seji obeh zborov okrajnega ljudskega odbora, so bili razrešeni dosedanji predsedniki in člani posameznih svatov in izvoljeni novi.
Za predsednika sveta za notranje zadeve in splošno upravo je bil Izvoljen Lojze Valenčič, za predsednika sveta za družbeni plan in finance Karel Lutar, za predsednika sveta za obrit in industrijo ing. Miran Mejak, sveta za kmetijstvo in gozdarstvo Pavle Korošec, za predsednika sveta za blagom promet ?n turizem je bil izvoljen Franc Ficko, za predsednika sveta za urbanizem in komunalne zadeve Franc Hegeduš, za predsednika sveta za delo Ivan Horvat, za predsednika sveta za šolstvo in prosveto Aleksander Pirher, sveta za prosveto in kulturo, prof. Janko Liska, za zdravstvo Zlato Pavlica, za socialno skrbstvo Bogo Verdev in za telesno vzgojo Tone Žnidarič.
OB DESETI OBLETNICI „POMURSKEGA VESTNIKA“
Preteklo soboto je kolektiv Časopisrno -za tožniškega podjetja »Pomurski tisk« v Murski Soboti praznoval deseto obletnico izhajanja »Pomurskega vestnika« in neto obletnico obstoja Pomurske tiskarne.
tega  dopoldne si je ogledalo obratovanje tiskarne
mnogo obiskovalcev iz delovnih kolektivov Murske Sobote, ob desetih pa so prišli med kolek  pionirji Osemletke I. iz Murske Sobote. Ogledali so si tiskarno in ostali dalj časa v paje nem razgovoru s predstavniki podjetja.
Ob 11. uri je bila svečana
seja delavskega sveta ČZP in upravnega odbora sindikalne podružnice. Predsednik delavskega sveta Jože Kolar in pred-
sednik sindikalne podružnice Slavko Klinar sta v nagovorih orisala pomem obletnice. Slavnostne seje so se udeležili tudi zvezni ljudski poslanec Ivan
Kreft, sekretar Okr. odbora SZDL Sda Podlesek in Franjo Šonaja, org. sekretar Obč. komiteja ZKS.
Popoldne je bila v domu Partizana prireditev, na kateri so sodelovali pevski zbor kolektiva in člani Kluba mladih grafičarjev ter drugi člani kolektiva, s pestrim sporedom. Prireditve so se udeležil; številni gostje, med njimi zvezna ljudska poslanca Janez Hribar in Ivan Kreft, predsednik Okr. odbora SZDL Jan Ros, predsednik OLO Rudi Čačinovič, urednik »Ljudske pravice« Ivan Šinkovec, predsednik Obč.LO Karel Lutar in drugi.
V okviru praznovanja desete obletnice »Pomurskega vestnika« bo priredil kolektiv ČZP »Pomurski tisk« — predvidoma v mesecu marcu — gostovanje mariborskega opernega ansambla v Murski Soboti, podružnica Društva novinarjev LRS pa bo pripravila ustne časopise 'v večjih krajih Pomurja in izdala humonistKini, zbornik.
Še k jubileju
V teh nekaj dneh po' slavnostni številki »Pomurskega vestnika« je priromalo v upravo časopisa 286 naročilnic za »Pomurski vestnik«. Nešteta so bila tudi pisma, v katerih nam bralci pišejo: »Takoj mi pričnejo pošiljati vaš list! Zelo mi ugaja!« Ali pa: »Ali bi mi lahko poslali tudi številke »Pomurskega vestnika, ki so izle po prvem januarju?« Žal, moramo tem bralcem odgovoriti, da so nam te številke že zdavnaj zmanjkale.
Minulo nedeljo so predali v Ptuju prometu nov sodoben most vez reko Dravo, (na sliki) Most, ki ga je zgradilo po lastnem projektu podjetje »Tehnogradnje« iz prednapetega betona na brezoderni način (10 m široko vozišče), nima le lokalnega pomena, ampak je hkrati tudi najlažji prehod in najkrajša pot iz Panonije v alpski in kraški svet ter dalje v Italijo.
VREMENSKA NAPOVED za čas od 27. f ebr. do 8. marca Okrog 28. februarja močne padavine, ki bodo prešle v sneg ,obenem bo nastopil zimski hlad. V nadalnjem poteku suho in sprva pozimsko mrzlo, pozneje pa postopno topleje. Okrog 8. marca zopet ohladitev s padavinami in snegom do nižin.
Podelitev Reda dela III. stopnje I. pomurski mladinski delovni brigadi ..Štefana Kovača“
Počastitev nas vseh
Vsoboto dopoldne je bil o dvorani kina »Parki zbor oseh brigadirjev 1. pomurske delovne brigade »Štefana Kopača«. Zboru so prisostvovali tudi sekretar OK ZKS tov. Jan Ros. sekretarka OO SZDL tov. Sida Podleskova, predsednik OK LMS tov. Štefan Šeruga, član predsedstva CK LMS tov. Trplan, ravnatelj Janko Liska, srednješolci in drugi.
Zbranim brigadirjem je najprej spregovoril komandant okrajnega slaba mladinskih brigad tov. Franc Cagran in poudaril, da se je lanske mladinske akcije na avto cesti Ljubljana — Zagreb udeležilo 438 brigadirjev in brigadirk iz Pomurja. Nato je spregovoril sekretar OK ZKS tov. Jam Ros, ki je med drugim dejal: »Zgodovina nas uči, da na razvalinah starega raste novo. Znano je tudi, da je mladina v revolucionarnih dogajanjih vedno zavzemala pomembno mesto. Mnogo bolj bogata je zgodovina tistih narodov, ki so se naslonili na mladi rod. Jugoslo-
vanski narodi so lahko ponosni na svojo mladino, ki se je izkazala tako 'v bivši Jugoslaviji, v času NOB in v povojni socialistični graditvi.« Ko jc omenil letošnjo 40. obletnico ZKJ in SKOJ, je tov. Ros dejal, da se je po vojni oblika borbe naše mladine spremenila in da je oboroženo borbo zamenjalo delo. Pomurska mladina se je vključila tako v ilegalno delo v bivši Jugoslaviji kot v NOB in v razne povojne mladinske akcije.
(Nadaljevanje na 5. strani)

Z zasedanja Ljudske skupščine LR Slovenije
Pospešiti razvoj manj razvitih področij
(Nadaljevanje s 1. strani) Med drugimi je govoril v razpravi rudi ljudski poslanec Rudi ČAČINOVIČ. Dejal je, da odraža poročilo izvršnega sveta vsesplošen napredek naše republike v preteklem letu. Zaradi tega je želel ob tej razprav:	opozoriti na nekatere
probleme, ki bi lahko mo.i.li skladen razvoj, ali kjer bi bila nevarnost, da takemu splošnemu napredku v LRS ne bi mogli sledili. To je problem, je dejal tov. Rudi Čačinovič, podpovprečno razvitih področij. V Sloveniji se taki problemi postavljajo še ponekod na ožjem področju nekaterih okrajev (n. pr. (Primorske in Dolenjske), v Pomurju pa še vedno v celoti. Te posebnosti pa ne izvirajo iz kakršnih koli romantičnih vzrokov, marveč predvsem zaradi nerazvitosti, ki je pod splošnim slovenskim povprečjem in katere bo konec, čim bo nerazvitost odpravljena.
Zelo važno je, da manj razvita področja pospešijo svoj razvoj. Pri tem je tov. Čačinovič poudari zlasti možnost večje rentabilnosti, ker niso potrebna dodalna vlaganja v standard in razpoložljivi višek delovne sile, kar bi izredno pospešilo razvoj na področju poglavitne dejavnosti v Pomurju — v kmetijstvu. Dalje je tov. Čačinovič navedel, da j.e iz-
gradnja sorazmerno cenene tovarne mlečnega prahu samo v nekaj letih naredila popoln preobrat v mlekarstvu, ker se je zelo dvignil odkup mleka in mlečnost. Tržni viški so znašali predi vojno 8.000 hl, leta 1957 so dosegli že 90.000 hl, do leta 1961 pa bodo dosegli 155.000 hl. Slične možnosti razvoja so tudi na drugih področjih predelovalne indusirije, ki ima v Pomurju že izkušnje in tradicijo.
S STALIŠČA KORISTI
CELOTNE SLOVENSKE SKUPNOSTI
V nadaljevanju je tov. Rudi Čačinovič obširneje govoril o politiki zaposlovanja delovne sile. V celoti se je popolnoma strinjal s smerjo, ki jo na tem področju izvaja izvršni svet. Vendse pa je dodal, da je za področje, ki ima letno 7000 do 10.000 viška delovne sile, problem nekoliko drugačen. Medtem ko se na razvitejših področjih Slovenije dogaja, da hodijo ljudje v industrijo in zanemarjajo delo na eni in drugi strani, čeprav bi bila potrebna usmeritev kmečkih ljudi v kmetijstvo, saj primanjkuje na vasi delovne sile. pa je položaj v Prekmurju obraten in se struktura prebivalstva še vedno razvija v korist kmetijskega prebivalstva, kar ne more bit za razvoj tega področja normalno. Zato je za Pomurje in slična področja potrebno poskrbeti, da se višek delovne sile primerno zaposli, in sicer skladno s politiko izvršnega sveta o naporih za racionalno zaposlovanje delovne sile. Lokalna sredstva katerim so sedarnje investicije predvsem prepuščene; pa seveda za to ne morejo zadostovati, zaradi česar je potrebno sodelovanje republiških in zveznih sredstev, zlasti pa tudi sodelovanje večjih gospodarskih organizacij z drugih področij, ki imajo vse pogoje za tako ekspanzijo, iščejo pa jo navadno nerentabilno z mnogimi oviram: na svojem domačem že prenasičenem področni.
Tov. Rudi Čačinovič je naposled predlagal, da bi o tem problemu v celoti razpravljal
na primer skupščinski, odbor za gospodarstvo ali pa tudi drugi organi, slično kot je to bilo pri industrijskih podjetjih. Pri tem je zlasti poudaril, da ne gre za nikakršno tarnanje, temveč za to, da se obravnava vprašanje s stališča koristi celotne slovenske skupnosti, saj bo to naj bolj v ko-
rist prizadetega področja samega. Dodal je tudi, da se Pomurje zaveda svoje bodočnosti v kmetijstvu. Prav zaradi lega je nujno rešiti čimveč problemov, k. zdaj ovirajo nemoten razvoj in čimbolj racionalno izkoriščanje kmetijskih površin, ki so za celotno repuuliko izredino važna
POVEČATI KMEIJSKO PROIZVODNJO
NA TRDNIH SO TALISTIČNIH OSNOVAH
Ljudski poslanec tov. Jože SLAVIČ je omeni1 v razpravi cene in kmetijsko proizvodnjo posebej glede na izkušnje v Pomerjal. Poudaril je, da se je preteklo leto zaradi povečanja proizvodnje v precejšinji meri ustalilo prejšnje sorazmerno precejšnje skaknje cen kmetijskih proizvodov. Ter orializadija zadrug je dala lepe rezultate, predvsem pa so vplivale stalne cene, da smo na primer v Pomurju prvič po vojni doživeli občuten dvig proizvodnje prašičev. Tako smo lansko leto sklenili skoraj 7-krat več pogodb in dosegli skoraj 1600 ton presežkov, kar je 57 odlit, več, pomeni pa 130 milijonov večji narodni dohodek.
Ob koncu je tov. Jože Slavič poudaril, da je osnovno za stabilizacijo kmetijskega trga povečati proizvodnjo na trdnih
socialističnih osnovah in obenem tudi odgovorno zasledovati trg.
Potreben tečaj
V Radgoni so pretekli teden zaključili, 6-dnevni tečaj higienskega minimuna, ki je obvezen za vse osebe, zaposlene v živilski stroki. Slušatelji so dobili na tečaju osnovno znanje iz higiene in higiene živil. Udeležba na tečaju, ki je bil v zdravstvenem domu, je bila sicer dobra, grajati pa moram tista podjetja in ustanove, ki niso upoštevali potrebo po tečaju dovolj resno in niso poslali na tečaj svojih uslužbencev.
Na tečaju so predavali v glavnem zdravstveni delavci, predvsem san. inšpektorji.
Ika
Notranjost novega skupščinskega poslopja, ki že služi svojemu namenu
Predsednik Tito v Združeni arabski republiki
(Nadaljevanje s 1. strani)
Predsednik Tito je potem v govoru ljudstvu ob obletnici proslave ustanovitve ZAR — združitve Egipta in Sirije — poudaril, da je arabski nacionalizem o takšem smislu in prizadevanju, kot ga je opisal predsednik Naser, pozitiven, ker je velik prispevek za uresničenje načela enakosti med narodi in pristavil: »Vašo strašno preizkušnjo v Suezu so narodi Jugoslavije delili z vami isto bojazen in so bili z vsem srcem ob vaši strani.«
Hkrati je predsednik Tito omenil za vse narode Afrike in Azije, ki jih je tokrat obiskal, da imajo enake težnje po miru in da želijo, naj se jim dovoli, da se bodo sami vladali, če jim že ne pomagajo.
V zdravici na večerji pri predsedniku Naserju pa je predsednik Tito ugotovil, da so se sile miru v svetu zelo povečale in da je v razgovorih z državniki držav, ki jih je tokrat obiskal, videl, da so pripravljeni na največje napore za uresničitev svetovnega miru, enakopravnosti in blaginje vseh narodov. Ob tem je poudaril tudi to, da se je na tej poti prepričal, da so ideje miroljubne aktivne koeksistence
d tem delu sveta v celoti sprejete in da bodo končno zmagale v svetu.
O teh mislih je zapisal tisk Z AR veliko toplih besed, obenem pa je objavil tudi življe-
njepise in slike vseh gostov, ki spremljajo predsednika Tita na poti in je prebivalstvo informiral tudi o mnogih podrobnostih iz dogajanja in življenja v Jugoslaviji.
Radgona
V Radencih je bil v nedeljo roditeljski sestanek, povezan z občnim zborom Društva prijateljev mladine. V prvem delu so starši razpravljali o učnih uspehih, pomenili o vzrokih neuspehov in načeli razna vzgojna vprašanja, ki se pojavljajo iz dneva v dan. Izrazili so željo, da bi ustanovili tečaj za nemški jezik. Želijo tudi, da bi bila v Radencih podružnica glasbene šole, podobno kakor je v Apačah. Društvo prijateljev mladine, ki vstopa v peto leto obstoja, je poskrbelo za dobro organizacijo otroških praznikov, predvsem ta novoletno jelko. Zanimalo se je za delo mladine in tudi za njo organiziralo dva družabna večera.
Ika
„Po vojni bom nadaljeval študij“
Drugega februarja 1945 so podivjani Vlasovci obesili v Ljutomeru na Glavnem trgu pokrajinskega sekretarja SKOJ CIRILA JUREŠAMAKSA. Dan pred tem so ga na pol mrtvega ujeli po znani borbi pri Žalikovi domanji v Logarovcih, ga mučili in zasliševali, kar pa ni prav nič zaleglo.
Pot Jurešovega partizanstva je bila sicer kratka, nekako od septembra 1944 do februarja 1945. Nekoliko pred omenjenim spopadom med Vlasovci in partizani v Logarovcih je hotel Jureš oditi v Pohorski bataljon, toda moral je ostati v krajih, ki jih je kot domačin zelo dobro poznal.
Spominjam se tistih dni, ko sva se s Cirilom prvič srečala. Bilo je poleti leta 1944. Ciril je bil takrat že o partizanih. Po tistem prvem srečanju, ki ga je prineslo pravzaprav naključje, sva se srečavala vsak dan, do jeseni leta 1944. Teh nekaj mesecev se je zadrževal na moji domačiji.
Še danes se spominjam, kako je iz dneva o dan obujal spomine na leta pred vojno, ko je bil dijak v soboški gimnaziji. Pripovedoval mi je različne dogodivščine s šolskih izletov in ekskurzij. Ob spominih na šolo se je ves razživel. Ko bo vojne konec, bom nadaljeval študij! mi je zatrjeval. »Najbolj me mika gozdarska služba, je odkrival svoje načrte.
Bil je človek, ki mu je bila narava vse. Od šole sva o razgovorih prešla navadno na njegove šolske počitnice, ko je doma v Bunčanih pasel v gozdu ob Muri krave, se kopal in se predajal trenutnemu razpoloženju. Tako ni čudno, da ga je narava z vsemi svojimi miki popolnoma prevzela. Znal je biti mehak, šaljiv, dobre volje kot pristen Prlek in trd, odločen, če je bilo potrebno.
Kadar je imel količkaj časa, je listal po šolskih knjigah, ki jih je imel vedno pri sebi. Reševal je stare matematične naloge, delal fizikalne poiskuse,
brez kakršnih koli, sicer preprostih šolskih pripomočkov. Les in nož sta mu bila dovolj za eksperimentiranje.
Spominjam se, kako so ga na ležišču, kjer je prebijal po-
letne dneve, nadlegovale miši. Iz lesa je izrezal posebno strelno orožje. Vendar ni bil njegov namen toliko v tem, da lovi miške, mnogo več časa je posvetil samemu izrezovanju Ko je bila napravica končana, je bila lepo izdelana, okrašena z ornamenti, vijugami, različnimi svojevrstnimi okraski. Namesto jeklene vzmeti je dal v to strelno orožje, ki je bilo podobno pištoli, gumo. V cev je vtaknil dolgo palčico, ki jo je na koncu priostril. Na ost je nataknil košček slanine. To smrtonosno napravo je vtaknil v tisti kot skrivališča, kjer je bilo slišati cviljenje mišk. Ure in ure je včasih čakal in oprezal. Pa ne zastonj: prijetni vonj po slanini je mišice privabil pred Cirilovo pripravo. Miška je povohala, se umaknila in spet povohala. Tedaj je sprožil in miška je bila mrtva. V kotu ob ležišču je nekoč redil pajka. Pridno mu je lovil muhe in jih nastavljal v mrežo ...
Da, tak je bil Ciril kot človek.
Že jeseni istega leta sva se vse bolj poredko srečavala. Delo na terenu in različne akcije so mu odvzele skoraj ves prosti čas, ki ga je tako rad posvečal svojim najljubšim prijateljicam, šolskim knjigam, partiji šaha ali pa opazovanju narave, čeprav d tistih razmerah na nekoliko svojevrsten način — čisto po partizansko.
Juš Makovec
Pred proslavami 40-letnice KPJ
Na nedavnem posvetovanju zastopnikov občinskih odborov za organiziranje proslav ob 40. obletnici KPJ in sodelavcev na»šega lista je bilo ugotovljeno, da občinski odbori doslej še niso razpravljali o zbiranju zgodovinskega materiala, ki bi ga lahko uporabili za osrednjo razstavo, kasneje pa z njim obogatili dosedanje zbirke dokumentarnega gradiva v muzeju.
Omenjeni sestanek je dal med drugim tudi pobudo za pisanje o posameznih dogodkih in naprednih gibanjih v naših krajih med obema vojnama.
Med gradivo, ki bi ga bilo vredno prikazati v pravi luči, sodijo gibanja viničarjev v ljutomerski okolici ter stiki med Slovenci in Hrvati. Tudi razvoj zadružništva pred vojno na Murskem polju je snov, ki bi ji bilo vredno posvetiti pozornost. Doslej imamo zbranega zelo malo tudi biografskega gradiva narodnih herojev Megle in Kavčiča.
V radgonskem okolišu bi bilo zanimivo raziskati delovanje nemčurjev v Apaski kotlini ter poskuse Nemcev o odkupu Radenskega zdravilišča.
Posebno poglavje ob pisanju o posameznih dogodkih in razmerah v bližnji preteklosti je vpliv naprednega m tudi reakcionarnega tiska s posebnim poudarkom na sezonstvu ter ustaljevanju naših ljudi v tujini. Izrazito področje glede na to je območje beltinske občine.
S področja Goričkega je zanimiva predvsem pot znane Džemsove skupine med NOV, ki se je na poti preko Štajerske zadržala nekaj časa na Goričkem in potem odšla v Porabje. Tako v petrovski občini kot v videmski okolici je treba omeniti delovanje srednješolske mladine, v M. Soboti pa aktivnost srednješolske mladine, stavko gradbincev in delavk v tovarni perila.
Vsekakor je to le nekaj drobcev iz številnih dogodkov in družbeno-političnih premikov v bližnji preteklosti. Mar-
sikatera zanimivost iz obdobja med obema vojnama je še skrita v arhivih nekdanjih občinskih uradov — v kolikor teh niso sežgali Nemci ali jih zavrgli naši ljudje. Mnogo zgodovinskega gradiva bi bilo mogo. če najti tudi pri posameznikih.
Letošnje leto, ko praznujemo 40-letnico ustanovitve KPJ, je najbolj primeren čas, da otmemo čim več tega gradiva pred pozabo in uničenjem in da poiščemo tudi vse žive vire, ljudi, ki so pri tem ali onem dogodka sodelovali.
Iz teh razlogov bodo morali občinski odbori za pripravo proslav posvečati čim večjo skrb predvsem zbiranju dokumentarnega gradiva o naprednih gibanjih preti vojno ter skrbeti, da bodo udeleženci napredno usmerjenih akcij pisali svoje spomine in vtise ter tako preko tiska seznanjali javnost z dogodki, katerim bodo posvečene naše proslave. Le tako bodo proslave tudi vsebinsko dovolj tehtne.
V Ljutomeru so ustanovili zavod za zaposlitev invalidov
ČEZ STO DELOVNIH MEST
V	začetku tega meseca so odprli v Ljutomeru pri zavodu za zaposlitev invalidov obrat za taksino stroko, v katerem bodo delali krojači, šivilje in pletilje, ter vodovodno Inštalatersko .delavnico. Dela: pa je pričel tudi gradbeni oddelek, ki zaposluje kleparje, tesarje in pleskarje, Gradbeni oddelek bo nudil predvsem manjše usluge pri popravilu hiš. Kmalu pa bodo uredili še posebne delavnice za pečarstvo in keramiko, čevljarstvo in čistilnico za tekstil. Sodijo, da bo v vseh delavnicah zaposlenih okrog 100 invalidov.
V	delavnicah novoustanovljenega  bodo izdelovali predvsem take predmete, ki jih v trgovinah primanjkuje, in opravljali, usluge, ki jih je v mestu ali okolici težko naročiti.
Spodbudno pri tem je med drugim to, da so uredili vse delavnice s sorazmerno majhnimi sredstvi. Na razpolago so imeli 10 mili jonov dinarjev. V glavnem sta prispevala sredstva Republiški zavod za socialno zavarovanje ter Republiška uprava za posredovanje dela. Dve sto tisoč dinarjev je prispeval
tudi Občinski ljudski odbor Ljutomer, ki je dali zavodu še primerne prostore.
Tako bo zavod lahko zaposlil precej ljudi, ki drugje niso dobiti zaposlitve in so se preživljali le s skromno invalidnino in podporami.
Doslej so prejeli že precej prošenj invalidov, ki bi se radi zaposlili v delavnicah novoustanovljenega zavoda za zaposlovanje invalidov. Prošnje poši-
ljajo tudi ljudje, ki ne stanujejo v Ljutomeru ali v bližnji okolici, vendar tem ne morejo ustreči, ker nimajo na razpolago nobenih stanovanj.
V kolikor v vseh delavnicah ne bo dovolj invalidov, bodo zaposlili tudi take, ki trenutno nimajo dela in prejemajo delno nadomestilo za izgubljen zaslužek.
Podjetje te vrste bo vsekakor precejšnje nadomestilo za pomanjkanje uslužnostne obrti.
iz življenja in delovanja pomurskih študentov v Ljubljani
Med pomurske študente čedalje bolj prodira zavest, da s tem, ko so podpisali pogodbo za štipendijo in se odločili za šludiij na visokih šolah, prevzemajo nase veliko odgovornost. Za vrnitev v domačo pokrajino če je treba sistematično pripravljati: in spoznavati njene probleme, saj je čas ki ga študentje prebijajo doma v počitnicah, prekratek, da bi se takrat lahko z vsem seznanili.
Zavedajoč se tega, delata oba kluba pomurskih študentov v seri čimtesnejšega sodelovanja s političnimi, gospodarskimi in kulturnimi činitelji Pomurja Posledica takih stikov pa bo neposredna akcija, ki bo gotovo privedla do uspehov. Prvi koraki v uresničevan ju teh teženj so že storjeni. Tako so se pomurski študentje v januarju
dvakrat zbrali v prostorih Stare tehnike v Ljubljani. V prvem razgovoru sta razlagala, skupno še z nekaterimi drugimi predstavniki Pomurja, vsebino družbenega plana okraja Murska Sobota, tovariša Jan Ros, sekretiar OK ZKS in Rudi Čačinovič, predsednik OLO. V drugem razgovoru, ob kraju januarja, pa je s štipendisti OLO in pomurskih občin vodil pomenek o politiki šiipendlranja Jože Vild, preds. upr. odbora sklada za štipendije pri OLO. Tudi ta razgovor je bil nadvse živahen in ploden. Ze v februarju je bil v M. Soboti razgovor študentov prava, predviden pa je še debatni večer članov obeh klubov, na katerem bi predaval načelnik tajništva za gospodarstvo OLO, Peter Vinec. Tudi povezava pomurskih študentov z vodvstvom Ljudske mladine v okraju postara čedalje pristnejša.
Vodstvi obeh klubov se zavedata pomembnosti takega sodelovanja in pozdravljata vsako tako pobudo, ki pride tudi s strani, političnih, gospodarskih in ostalih družbenih činiteljev Pomurja.
-ik.
SEJA Obč. LO
Murska Sobota
Včeraj dopoldne je bila v Murski Soboti redna seja obeh zborov Občinskega ljudskega odbora Murska Soboia. Člani obeh zborov so na skupni poslušali in razpravljali po poročilu sodnika za prekrške, nato pa so sklepali glede volilnih enot in števila odbornikov, ki bodo voljeni v novi Občinski Zbor in Zbor proizvajalce? Obč. LO Murska Sobota.
Novi občinski ljudski odbor združenih štirih prejšnjih občin bo štel 93 odbornikov in sicer 50 v občinskem zboru in 43 v zboru proizvajalcev (23 v industrijskih in 2(5 v kmetijski skupini). Sklicani so že tudi zbori volivcev, ki bodo v vseh volilnih enotah končani do 15. marca.
V okviru Kluba odbornikov je bila kasneje podana obrazložitev predloga družbenega plana in proračuna Obč. L0 Murska Sobota za' leto 1959. Sprejeli je bil sklep, da bodo o predlogu družb, plana in proračuna — o njem sila razpravljala v ponedeljek tudi Občinski odbor SZDL in Občinski komite ZKS — govorili na vseh zbonih volivcev iu ga potem šele po razpravah na zborih volivcev dokončno sprejeli na seji obč. ljudi. odbora. Tak sklep je dvakrat umesten, saj bodo z razpravo o družbenem planu obogateni tudi predvolilni: zbori.
POMURSKI VESTNIK. 26. febr. 1959
2
Podelitev Reda dela III. stopnje I. prekmurski delovni brigadi „Štefana Kovača“
Nova spodbuda pomurski mladini
(Nadaljevanje s 1. strani)
»Ko danes (podeljujem Red dela III. stopnje I. pomurski mladinski kmečki brigadi«, je dejal tov. Ros, »pomeni to počastitev nas vseh, tudi starejših. Ponosni smo, ker čutimo, da je naš mladi rod tisti, tki nas bo v vseh akcijah lahko koristno nadomestil. To odlikovanje pa je hkrati tudi spodbuda vsej mladini, ki se je udeležila lanske delovne akcije, da se aktivno vključi v delo na terenu, pa tudi spodbuda vsem tistim, ki se bodo udeležili letošnje delovne akcije. Letošnja akcija bo nudila mladini možnost nadaljnjega izobraževanja v idejno političnem in strokovnem smislu ter ne bo zgolj akcija v smislu delovnega učinka. V letošnje brigade se morajo vključiti predvsem tisti, ki bodo lahiko tudi v vzgojnem pogledu koristili, in brigadirji, ki bodo odšli na akcijo s težnjo, da tam marsikaj pridobijo, kar bodo doma s pridom uporabili. Letošnja mladinska akcija nam mora dati novega, še bolj revolucionarnega mladega človeka.«
Ob koncu svojega pozdravnega govora je tov. Ros poudaril, da bo na letošnji mladinski delovni akciji Stroj v še večji meri nadomestil fizično delo, naloga mladine pa bo, da se bo naučila uporabljati ta stroj v 'borbi za boljše življenje — zlasti na naši vasi. Hkrati mora mlndina prenesti duh kolektivne enotnosti tudi v naše šole, podjetja in na naše vasi.
Iz rok sekretarja OK ZKS tov. Jana Rosa je prejel odlikovanje v
imenu I. Pomurske delovne kmečke mladinske brigade njen komandant, se zanj zahvalil in pozvali pomursko mladino, naj se tudi letos odzove pozivu predsednika republike tov. Tita in dokaže s svojim delom zvestobo naprednim tradicijam jugoslovanske mladine.
NAJVAŽNEJŠE NALOGE - V KMETIJSTVU
Ugotovitve občinske konference SZDL v Beltincih
Pred kratkim je bila v Beltincih občinska konferenca Socialistične zveze delovnih ljudi. Poleg delegatov se je konference udeležila lovi. Sida Podleskova, sekretar OOSZDL M. Sobota.
Iz poročila predsednika občinskega odlbora SZDL tov. Aleksandra Kutoše povzemamo, da je Socialistična zveza kot idejno-politični vodja delovnega ljudstva v preteklosti v beltinski občini izpolnila svojo nalogo. Bila je iniciator in organizator vsega družbenega delovanja. Zlasti je poudariti uspeh SZDL pri volitvah
v republiško in zvezno ljudsko skupščino. Vaški odbori SZDL so v glavnem bili aktivni in so svoje delo pravilno zastavili. Bile so sicer tudi določene organizacijske pomanjklji-
vosti, predvsem ozkost v delu. Radi še zahajajo na pot »čistega« političnega dela, s lega stališča pa se potem ne čutijo dovolj odgovorne za delovanje organov družbenega upravljanja, drugje za delo gasilcev ali mladinske organizacije, za socialno problematiko itd.
Ob danih pogojih je SZDL v zadnjih dveh letih imela uspehe, zabeležen je precejšen napredek, ki ga sicer radi prezremo. V naše kmetijstvo vlagamo več kot kdaj koli prej. Obseg proizvodnje vsega gospodarstva v občini se je po koli-
čini povečal v zadnjih dveh letih za 35 odst., po vrednosti pa je bruto proizvodnja narasla od ene milijarde sto milijonov na eno milijardo 500 milijonov dinarjev ali za 40 odst. Pred dvema letoma je osebna potrošnja znašala letno komaj 30.144 din, v zadnjih dveh letih pa se je povečala za 40 odst. Promet v trgovini na drobno in v gostinstvu je pred dvema letoma znašal 185 milijonov din, -v minulem letu pa že 260 milijonov dinarjev; tudi število gradbenih objektov iz leta v leto raste, od leta 1956 je vrednost objektov (kmečkih poslopij) znašala 113 milijonov din,  letu 1957/58 pa se je povečala na 189 milijonov din.
(Nadaljevanje na 4. strani)
Zveza borcev pred novimi nalogami
NEOBDELANO PODROČJE
Organizacije Zveze borcev so doslej živahno delovale na področju zbiranja in obdelave zgodovinskega gradiva o NOB v domovini, pri pisanju kronik vasi, občin, posameznih enot NOV itd., premalo ali skoraj nič pa ni storjenega pri zbiranju zgodovinskega materiala iz raznih taborišč bivših vojnih ujetnikov, zaporov in koncentracijskih taborišč, kjer so tudi v tisočih umirali najboljši sinovi in hčere naših narodov, čeprav je znano, da so se naši ljudje tudi tod borili proti okupatorju, za zmago narodnoosvobodilnega gibanja v domovini. Nepopisno trpljenje dn borba naših državljanov v okupatorskih taboriščih in zaporih je torej del NOB.
Da bi zbrali in obdelali to zgodovinsko gradivo, je potrebno, da pr: tem aktivno sodelujejo tudi bivši vojni ujetniki, politični zaporniki, interniranci in deportiranci, ki so sami doživljali strahote fašistične tiranije, zato so pri centralnem in tudi republiških odborih
Zveze borcev že ustanovili sekcije bivših internirancev in deportirancev in sekcije bivših vojnih ujetnikov.
Te sekcije bomo sedaj ustanovili tudi pri občinskih in okrajnih organizacijah ZB, v
katerih bodo aktivno delovali prizadeti, ki so člani Zveze borcev. Naloga teh sekcij bo predvsem, da bodo zbirale in urejevale gradivo o koncentracijskih taboriščih in zaporih, dajale pobudo za publiciranje tega gradiva, zbrale izkušnje iz horbe v koncentracijskih taboriščih in zaporih, zbirale zgodovinsko gradivo za muzeje, organizirale razstave dokumentov, sodelovale z ustreznimi mednarodnimi in nacionalnimi organizacijam, uveljavljale parvice bivših zapornikov, internirancev in deportirancev, kakor tudi njihovih družim, ki so že zajamčene z raznimi zakoni itd.
Po nepopolnih podatkih je v Pomurju 472 bivših političnih zapornikov, internirancev in izgnancev, ki so člani Zveze borcev in se bodo sedaj združili v svoje sekcije. Bivših vojnih ujetnikov je malo, zato zanje ne kaže formirati posebnih sekcij. V vsaki občini, kjer imajo več kot 50 internirancev, bodo izvolili 5 do 7-
članska občinska vodstva sekcij, drugod pa le sekretarja sekcije. Konferenca ok. sekcije političnih zapornikov, internirancev in izgnancev, članov ZB, pa bo predvidoma 28. marca v Murski Soboti,	J. J.
V spomin na žrtve — novi spomeniki
Tudi letos — zbor jugoslovanske mladine za gradnjo srebrne ceste
Iz poročila in razprave na zasedanju OLO
V obrti: izkoristiti vse notranje rezerve
(Nadaljevanje s 1. strani)
Glede vajenskih šol poročilo omenja, da bi bilo potrebnih po podatkih obrtne zbornice, za ureditve in gradnjo šolskih prostorov pri vajenskih šolah 98 milijonov, za inventar 11 milijonov in za učila 8 milijonov dinarjev.
Predsednik sveta za industrijo in obrt. tov. Mejak je za. tem očrtal razmere v zasebnem sektorju obrti. Dejal je, da čestokrat vplivajo na povečano šlevilo šušmarjev, oziroma na vedno večje opuščanje obrti, tudi obrtne delavnice socialističnega sektorja in ljudski odbori, ko premalo individualno ocenjujejo nekatere bistvene okoliščine, v katerih ta ali oni dbrtnlk živi in dela.
Ob koncu je poročevalec omenil še delo občinskih svetov za industrijo in obrt, ki da so preveč prakticistični, premalo analizirajo dejansko stanje v obrti, pomanjkljivo pa je tudi sodelovanje med sveti in zborničnimi organi ter občinskimi političnimi forumi.
Več pomoči socialističnim obrtnim obratom
Med drugimi je v razpravi ljudski odbornik Štefan ŠABJAN poudaril, da naj občinski ljudski odbori proučijo možnost ustanavljanja oziroma združevanja obrtnih obratov na podeželju. Ob tem naj pravilno usmerijo kader močnejših obrtnih obratov. Kar zadeva borbo proti šušmarsivu. je tov. Šabjan dejal, da je bila doslej neučinkovita. Čeprav inšpekcijski organi ugotovijo prestopke zoper veljavne predpise, pred sodnikom za prekrške običajno ni nikogar, ki bi v tem smislu pričal iz razloga, ker se priče boje zamere.
Dalje je tov. Šabjau grajal, da trgovska podjetja kreditirajo privatnemu sektorju surovine in polizdelke. Tako privatni obrtniki koristijo kredite, ki jih imajo trgovska podjetja v povsem druge, bolj koristne
namene. Po njegovem mnenju bi morala nuditi obrtna zbornica več pomoči socialističnim obrtnim obratom, ob koncu pa je govornik grajal pojave, ko ljudski odbori oddajajo dela privatnim obrtnikom.
Predsednik obrtne zbornice LRS tov. Ivan NOVAK — Očka je v svojih izvajanjih poudaril, da se mora obrtna dejavnost razvijati v korist potroš-
nika. Dejal je, da meče bogatenje nekaterih obrtnikov slabo luč tudi na poštene obrtnike. Dalje je tov. Novak dejal, da v razvoju nastajajo nove obrti, nekatere stare pa izumirajo, in opozoril na potrebo dobre organizacije socialističnih obrtnih obratov. Občine naj realno planirajo, postavljene plane pa je treba .tudi .Izpolniti, je dejal tov. Novak. Glede kooperacije
privatnega sektorja z družbenim in z industrijo je tov. Novak dejal, da kaže to vprašanje proučiti tudi v Pomurju, hkrati pa se je zavzel za nagrajevanje po učinku dela in enoti proizvoda. To bo tudi učinkovit prispevek v borbi proti šušmarstvu. Obrtni zbornici je priporočal ustrezne poskuse v določenih obratih.
Šola za vodilni kader v obrtnih obratih tudi v M. Soboti?
centracije obrti se je zavzel za to, da le-ta ne bi bila šablonska. Dejal je, da je treba upoštevati proizvodnost dela, ker bi sicer trpela smotrnost te organizacijske oblike. Po njegomnenju kaže združiti obrti, ki so si po stroki sorodne in ki bodo na ta način pridobile glede kadrov. Poudaril je tudi pomen pravilne davčne politike (pavšal glede na potrebe) in priporočal, naj občine proučijo, kaj smo doslej storili na tere-
nu glede perspektivnega plana razvoja obrti.
Glede vprašanja, kaj je industrija in kaj je obrt, je tov. Slavič menil, da morajo to vprašanje rešiti na predlog obrtne zbornice zbori proizvajalcev občinskih ljudskih odborov v smislu nadaljnjega razvoja in dviga proizvajalnih sil. To vprašanje kaže po njegovem mnenju reševali skupaj s vprašanjem nezadostne nezaposlenosti prebivalstva, bš
Brigadir Jožek
CiiiLun! je rezko odjeknil zvonec, ki je oznanjal konec glavnega odmora. Profesorji z razrednicami so že stopali proti razredom, ko me je nekdo potegnil za rokav. Pred mano je stal Jožek.
»Kaj bi, Jožek?« sem vprašal.
»Rad bi v brigado. Saj lahko grem?« je proseče izdavil.
Zrl sem v njegovo malo, shujšano postavo, v njegovo zakrpano obleko, ki se ji je poznalo, da je ni zakrpala skrbna materina roka. Stal je pred mano s povešenimi rameni in s sklonjeno glavo kakor takrat v pisarni, ko se je moral zagovarjati, ker je ugovarjali profesorici. Gledal sem točno v konice njegovih okovanih čevljev, brez misli in brez besed.
»Ali sem premlad?« je končno vprašal z ne preveč trdnim glasom.
»Ne, Jožek, lahko boš šel z nami.«
Se zdaj se spomin, kako močno me je prijel za roko, nato pa se je obrnil .in stekel za profesorjem v razred.
Bilo je mesec dni pozneje.
V tiho poletno jutro je odmevala pesem brigad. Druga za drugo so brigade zapuščale naselje in korakale na delovišče. Naša je bila poslednja. Velika rdeča zastava z mladinskim znakom in velikim napisom »Stefan Kovač« se je vila pred njo. Z nasmejanim in srečnim obrazom jo je nosil najmlajši in najmanjši brigadir naše brigade Jožek. Pel je s svojim zvonikim glasom in krepko korakal po taktu. Bil je ponosen, da je lahiko nosil brigadno zastavo.
Sonce je pripekalo in brigadirji so postajali izmučeni. Željno so se ozirali za vodonošem, ki ga ni in ni hotelo biti od nikoder. Vedno slabši so bili udarci krampov. Toda nekdo ni bil utrujen in to je bil Jožek. Pogledal je po tovariših, ki so željno pričakovali vode.
»Naj vrag vzame tega vodonošo,« je nenadoma dejal, vrgel kramp po nasipu in stekel proti bližnji kmetiji. Pogledal sem za njim. Tekel je zelo hitro in je bil kmalu pri vodonoši.
»Ali te ni sram, ti lenoba,« je zavpil, pograbil vedro in prinesel vodo. Potem se več do konca dneva ni ločil od vedra. Tekal je z vodo od brigadirja do brigadirja. Brigada je spet z veseljem delala. Nič več niso željno pričakovali vode, ker je Jožek z vodo bil vedno pri roki. Le ko je šel mimo odstavljenega vodonoše, se je zmeraj obrnil vstran in zaničljivo pljunil.
Brigada je tega dne presegla normo za 20 odst. in Jožek je bil zvečer pri zboru pred celo brigado pohvaljen. Za nagrado je spuščal zasthvo im ko je ta ob zvokih himne zdrknila z jambora, sem opazil, da je imel solze v očeh.
Drugega dne Jožek več ni šel z nami na delovišče. Šef kuhinje je zahteval pomočnike, ki bi v jedilnici stregli lačnim brigadirjem. Odločili smo se za Jožeka. Poklical sem ga k sebi in sem mu skušal razložiti, zakaj je to potrebno. Dolgo časa sva govorila in končno mi je priznal, da je res prav, da so lačni in utrujeni tovariši pošteno im lepo postreženi, ko se vračajo z delovišča. Toda nenadoma sem opazil, da joka.
»Kaj je Jožek? Ali nočeš v jedilnico?« sem ga vprašal.
Prikimal je. »Pač. Hočem. Toda potem ne bom mogel postati udarnik« je izdavil in na glas zajokal. Z rokavom svoje brigadirske srajce, ki mu je bila mnogo prevelika, si je obrisal oči im stekel iz barake.
Ko smo opoldne sedeli pri kosilu, se nam je izza velike sklede »pasulja« prismejal Jožek.
»Dober tek, tovariši brigadirji. Kako je bilo danes na delovišču? Ste presegli normo? In da ni ta lenuh, ta vodanoša spet lenarili« je spraševal v eni sapi.
Potolažili smo ga, da je bilo vse v redu in zadovoljen se je obrnil. Švigal je med mizami s krožniki, vrčem za vodo ali s košarico za kruh v roki. Zvečer ni bil nihče presenečen, ko je prinesel Jožek iz kuhinje listek papirja, na katerega je šef zapisal: »Predlažem, da se brigadir, Jože pohvali pred zborom brigade, pošto je bio danas sigurno najbolj! radnik u trpezariji.«
In Jožek je spet spuščal zastavo. In to ni bilo poslednjič. Pohvale so bile pri njem nekaj vsakdanjega. Pozabil je celo na cigarete, ki so mu bile v civilnem življenju tako drage, čeprav jih je tukaj lahko dobil zastonj.
Nekega dme me je poiskal v štabu.
»Veš, danes so mi rekli v »trpezariji«, da sem vnsee.no lahko udarnik, čeprav ne delam na delovišču. Samo zelo priden im discipliniran moram biti. Kaj misliš, ali bom postal udarnik?«
Vprašujoče so me gledale njegove velike oči. Zazrl sem se v -nje in še zdaj ne vem, kakšne barve so bile. Sonce se je igralo v njih in zdi se mi, da se je v njih sinja barva mešala z zeleno. Bile so zelo velike im svetle, lahko bi rekel, bile so en sam velik vprašaj.
Bil je poslednji dan, ki smo ga preživeli na Avtocesti. Na mizi so ležale lepo Izpisane diplome in svetle udarniške značke. Brigadirji so sedeli na pogradih in vznemirjeno premikali svoje kosti po slamaricah. Pristopil sem k mizi in v rokah sem držal diplomo z udarniško značko.
»Jožek!« sem krepko zaklical. V baraki je zavladala tiouna. Jožek je tiho pristopil k meni. Ko sem mu pripenjal značko na prsi, sem čutil, kako drhti. Ko sem mu nato segel v roko in mu čestitaj, mi je padel okrog vratu in čutil sem, da mu po licih teko solze. Nato se je naglo obrnili in s ponosno vzravnano glavo stopil na svoje mesto Ln prav nič se ni sramoval solza, kajti to so bile solze veselja. Mirno je opazoval še dvajset svojih tovarišev, ki sem jim na prsi pripenjal udarniške značke in bil je prvi, ki jim je čestital.
Ko sva se poslavljala, mi je krepko stisnil roko.
»Ti veš, kaj vse sem v svojem kratkem življenju prestal. Ti veš, kaj vse sem bil in li tudi veš, zakaj sem hotel v brigado. Hotel sem, da hi postal človek«.
Ko je odhajal, sem dolgo zrl za njim. Da bi postal človek. Od kod trinajstletnemu fantu take besede? Spraševal sem se, toda odgovora, ki sem ga dobil, se ne da zapisati. Želim pa Ti Jožek, ti otrok brez staršev, ti otrok sonca, kot smo te klicali v brigadi, da bi uspel, da bi iz tebe res postal človek.
Milan K.
Kdor čaka, pričaka...
POMURSKI VESTNIK, 26. febr. 1959
3
Dalje je tov. Novak priporočal vso pozornost socialističnim obrtnim obratom in omenil, da je republiška obrtna zbornica uvedla šolo za vodilni kader v obrtnik obratih. Tako šolo bi po njegovem mnenju morala dohiti tudi Murska Sobota, saj je na razpolago dovolj pedagoškega kadra. Glede pododborov obrtne zbornice v občinah je lov. Novak dejal, da morajo biti tako sestavljeni, da bodo zastopali koristi potrošnikov,. »Nismo proti privatni obrti,« je dejal tov. Novak, »hočemo le razviti socialistično obrt in povečati proizvodnjo.« Omenil je tudi milo davčno politiko ljudskih odborov do privatnih obrtnikov in poudaril, da morajo pododbori pomagati občinskim ljudskim odborom v težnji zastopanja koristi potrošnikov.
Predsednik sveta za blagovni promet in turizem OLO tor. Janko STRANJŠAK je v svojih izvajanjih omenil bogatenje konjunkturnih obrti in izumiranje kritičnih obrti. Zavzel se je za pravilno davčno politiko do posameznih obrtnikov in obrti glede na potrebe posameznih občin. Predsednik ObLO Lendava tov. Lojze ŽALIK je govoril o vajenskih kadrih, o nagrajevanju vajencev in o njihovem vključevanju v uk. Dotaknil se je tudi vprašanja uslužnostnih obratov in servisnih delavnic.
Podpredsednik OLO tov. Jože SLAVIC je poudaril v razpravi pomen dviga delovne storilnosti v obrti. Glede kon-
Delo Socialistične zveze
v beltinski občini
(Nadaljevanje s 3. strani)
Proračunska sredstva in sredstva občinskih skladov so v preteklem obdobja bila le tolikšna, da so določene družbene dejavnosti komaj živele, čeprav so se povečala od 50 milijonov dinarjev v leta 1956 na 82 milijonov din v preteklem leta ali za 65 odst. Skoraj polovico proračunskih sredstev uporabijo za šole iin do samo za redno vzdrževanje, pa še 'to vzdrževanje ni zadostno. Socialno skrbstvo in zdravstvena zaščita zahtevata več kot eno tretjino proračunskih sredstev. Ta postavka
tudi nenehno raste. Medtem ko je leta 1957 bilo izplačanih na račun zdravstvene in socialne zaščite 20 milijonov, so se lani povečali stroški že na 50 milijonov din.
Za zagotovitev zadostnih materialnih sredstev za vsestranski napredek imamo eno možnost, je dejal tov. predsednik, in sicer je za naše pogoje najbolj realna gospodarska panoga, od katere živi 80 odst. prebivalstva — kmetijstvo. V kmetijstvu moramo priti tako daleč, da bomo po količini ustvarjenega bruto proizvoda ali narodnega dohodka enaki industrijsko razvitim krajem. Pri tem je zelo važno, da preidemo na organizirano in razumsko proizvodnjo. Zdaj več ne moremo prepustiti posameznika — kmeta njegovi lastni pobudi in usodi. Naša dolžnost je, da individualnemu kmečkemu pridelovalcu pomagamo, da bo pri svojem delu koristil vse dosežke moderne znanosti in tehnike. Pri tem ne gre za povečanje dohodka v našem kmetijstvu za 10 ali 20 odst., temveč moramo dohodek v kmetijstvu podvojili ali potrojili. Za to ni prav nobenega dvoma, saj so metode
za pridobivanje velikih hektarskih donosov množično preizkušene v tujini in tudi pri nas smo jih preizkusili v najrazličnejših krajih in so uspehi povsod izredno zadovoljivi.
Zaradi uspešnega reševanja nakazanih problemov, predvsem 
 nalog, je bilo ugotovljeno, da organizacijska struktura naših osnovnih organizacij ni več primerna. Da bi konsolidirali gospodarsko zaokrožena področja s političnimi območji, so sklenili, da bodo ustanovili krajevne odbore SZDL, katerih območje so poslovni okoliši kmetijskih zadrug. Tako bi na območju KZ Beltinci delovala dva krajevna odbora SZDL, eden za vas Bratonci in Beltinci in eden za Dokležovje, Izakovečc in Melince. Dosedanji vaški odbori SZDL ostanejo še naprej kot doslej z vsemi svojimi pravicami in dolžnostmi.
Ob koncu so bili sprejeti zelo pomembni sklepi za nadaljnje gospo-darsiko-politično, kulturno-prosvetno in društveno delo. Izvolili so 21-članski občinski odbor SZDL, nadzorni odbor in 12 delegatov za okrajno konferenco.	ah.
Zadnja pot Franca Levarja
Te dni je v Radgoni nenadoma preminul po vsem mestu in okolici znan neomahljivi delavec in borec za delovno ljudstvo, komaj 50-letni Franc Levar. Vse svoje življenje je posvetil za srečo drugih ljudi, zato je bilo tudi slovo od njega veličastno. Na zadnji poti ga je spremljalo nad 2.000 ljudi. Nad 40 vencev se je zvrstilo okrog s cvetjem obsutega groba.
Od pokojnika, katerega življenjska pot je bila težka in naporna, so se ob odprtem grobu poslovili: predsednik občine, dalje predstavniki mestnega in občinskega odbora Zveze borcev, mestnega odbora Socialistične zveze, osnovne organizacije ZK, gasilcev in lovcev. V slovo mu je zaigrala mestna godba in zapel je domači pevski zbor.
Pokojnik je že kot trinajstletni otrok male kmečke družine okusil vso krutost življenja in se kot gozdni težak boril za skorjico kruha. Med okupacijo je že leta 1942 pričel zbirati važne podatke, ki so koristili oboroženim enotam NOV, leta 1944 je postal član krajevnega NOO v Zg. Savinjski dolini in delegat okrajne skupščine OF, marca 1945 pa je bil sekretar krajevnega odbora NOO, vse do začetka leta 1946, ko se je odselil. Za svoje delo je bil že leta 1944 sprejet v Zvezo komunistov. Leta 1946 je prišel z drugimi kolonisti v G. Radgono, kjer si je ustvaril svoj dom in temelje za nadaljnje življenje. Vključil se je aktivno v družbeno življenje, bil je povsod zraven, kjer se je ustvarjala nova bodočnost. Ljudstvo ga je vzljubilo, kar je dokazalo tudi s tem, da ga je leta 1946 izvolilo za predsednika mestnega ljudskega odbora Gor. Radgona, kar je ostal do leta 1952. Zapušča ženo, tri mladoletne otroke in sestro, ki so z njim izgubili nenadomestljivega moža, očeta in brata. Poleg svojih otrok je skrbel tudi za otroke padlih borcev, ki jim je v nekaj primerih nadomestil očeta.
Naj mu bo lahka slovenska zemlja, za katero je živel in delal in jo tako neizmerno ljubil . . .
Ika.
VERŽEJSKI DROBIŽ
Preteklo nedeljo so člani igralske skupine prosvetnega društva v Veržeju uprizorili igro »Vsi moji sinovi«. Doživeli so zelo lep obisk, saj je bila dvorana polna do zadnjega kotička. V marcu bodo igro ponovili.
Kat oče je v glavni vlogi nastopil Erik Mohorko, kot mati Marta Žerdinova, v ostalih vlogah so sodelovali še Slavko Topolovec, Jože Puklavec, Janez Sreš, Milica Krambergerjeva, Drago Ferenc in Majda Kur-busova. Igro je zrežirala Marija Ferenčeva.
*
Na občnem zboru kmetijske zadruge v Veržeju so sklenili, da bodo uredili v Veržeju še eno »trgovino. To trgovino naj bi odprla križe veka »Prehrana«. *
Mladinski aktiv v Veržeju pripravlja za 8. marec — Dan žena čajanko s primernim kulturnim in zabavnim programom.
Pred nekaj dnevi pa so organizirali posebno predavanje. Predaval je rezervni kapetan jugoslovanskega vojnega letalstva Slavko Seršen o svojih
doživetjih med vojno.
*
Aktiv mladih zadružnikov, ki šteje okrog 100 članov, ima v najemu nekaj zemlje. Z izkupičkom za prodane pridelke nameravajo kupiti televizor.
Zborovali so tudi križevski čebelarji
Družina šteje sedaj 57 članov. Vsi so naročeni na Slov. čebelarja. Društvo obsega 4 družine z 20 vasmi. V društvenem okolišu je 115 čebelarstev, od tega jih je komaj polovica članov. Pri nečlanih se vidi, da imajo zanemarjeno čebelarstvo, česar
pa pri članih ni tako opaziti. Vseh AŽ panjev je 795 in drugih je 585 družin, skupaj blizu 1200 družin. Problem so pasišča. Ajdova pasišča bodo odslej morali deliti po posevkih. Sadili bodo še več medovitih rastlin, zlasti akacijo, belo deteljo in japonsko soforo. Poleti prevažajo čebele na Pohorje na smrekovo in hojevo pašo. Skrbijo tudi za zdravljenje čebel. Mrtve čebele pošiljajo vet. zavodu v Soboto. Društvo bo tudi v bodoče skrbelo za strokovno izpopolnjevanje članstva. Organizirali bodo predavanja, mlajše čebelarje pa poslali v tečaje. Lani ni bila paša posebno dobra. V svoje vrste želijo še več mladih.
(nb)
Delovanje križevske strelske bližine
Člani sedaj redno vsako nedeljo tekmujejo za družinsko prvenstvo. Ustanovili so tudi žensko sekcijo, ki šteje zaenkrat 34 članic. Članstvo se je povečalo od 84 na 160 članov in to v enem mesecu. Tako lahko trdimo, da je bil občni zbor prava prelomnica v tem pogledu. Nekateri člani odbora ima-
jo prav posebne zasluge. V strelsko družino so vključeni tudi nekateri pionirji iz osnovne šole v Križevcih. Vseh je 60 pionirjev. Po izvedbi družinskega tekmovanja se bo pričelo ekipno tekmovanje med družinami. Vse te redne vaje spadajo v priprave za tekmovanje za »Zlato puščico«.
ELEKTRO-MARIBOR OKOLICA
OBRAT MURSKA SOBOTA
obvešča vse potrošnike električne energije, da ima svoje poslovno področje (celotno Prekmurje) razdeljeno na pet poslovnih enot (rajonov) kakor sledi:
Rajon M. Sobota tel. št, 70
M. Sobota
Bakovci
Krog
Satahovci
M. Črnci
Gradišče
Tropavci
Tišina
Petanjci
M. Petrovci
Sodišinci
Gederovci
Krajna
Barejci
Rankovci
Vanča ves
Kupšinci
Veščica
Črnelavci
Polana
Predanovci
Gorica
Puconci
Markišavci
Nemčavci
Rakičan
Noršinci
Mlajtinci
Martjanci
Sebeborci
Moravci
Tešanovci
Andrejci
Krnci
Ivanovo
Fokovci
Vučja gomila Selo
Čikečka vas
Pordašlinci
Prosenjakovci
Kančevci
Panovci
Ratikovci
Berkovci
Ivanjševci
Središče
Rajon Lendava tel. št. 1
Lendava Dolga vas Dolgovaške g Lendavske g. Čentba Dolina Pince Benica Petišovci Trimlini G. Lakoš D. Lakoš Gaberje
Kot
Kapca
Hotiza
Mostje
Banuta
Radmožanci
Genterovci
Kamovci
Žitikovci
Dobrovnik
Kobilje
Motvarjevci
Rajon Cankova tel. št. 4
Cankova
Skakovci
Puževci
Lemerje
Brezovci
Zenkovci
Bodonci
Beznovci
Domajinci
Topolovci
Korovci
G. Črnci
Krašči
Vadarci
Ropoča
Pertoča
Gerlinci
Fikšinci
Kruplivnik
Radovci Poznanavci Motovilci Grad D. Slaveči G. Slaveči Večeslavci Jurij
Rogaševci
Kramarove
Nuskova
Ocinje
Sotina
Serdica
Kuzma
Matjaševci
Dolič
Trdtkova
Rajon Beltinci tel. št. 11
Beltinci
Lipovci
Bratonci
Dokležovje
Ivanjci
Bogojina
Filovci
Bukovnica
Strehovci
Turnišče
Renkovci
Gančani
Ižakovci
Melinci
G. Bistrica
S. Bistrica
D. Bistrica
Črenšovci
Odranci
Lipa
Gomilica
Nedelica
Brezovica
Trnje
Žižki
V. Polana
M. Polana
Rajon Mačkovci tel. št. 6
Mačkovci
Dankovci
Moščanci
Dolina
Bokrači
Vaneča
Šalamenci
Pečarovci
Kuštanovci
Košarovci
Križevci
Domanjševci
Prosečka vas
Kovačevci
Vidonci
Otovci
Boreča
Martinje
Ženavlje
Neradnovci
Šulinci
Stanjevci
G. Petrovci
Peskovci
Adrijanci
Lueova
Markovci
Čapinci
Budinci
Dolenci
Šalovci
Krplivnik
Hodoš
ELEKTRO-MARIBOR OKOLICA OBRAT M. SOBOTA
Letos:
Razgovor s predsednikom UO KZ Križevci
PERUTNINARSKA FARMA
Nedavno sem v razgovoru s predsednikom upravnega odbora kmetijske zadruge v Križevcih pri Ljutomeru zvedel, da imajo predvidenih za letošnje leto nekaj takih nalog, s katerimi se druge zadruge ne morejo pohvaliti. Poleg enoletnega poskusa obdelovanja zemlje s stro-
ji, ki so ga organizirali v lanski jeseni, bodo letos uredili še perutninarsko farmo . . .
Za svoje delo in dosedanje uspehe je zadruga v jeseni dobila od republiške zadružne zveze televizijski sprejemnik, ki se ga z veseljem poslužujejo kmetje in sploh vsi prebivalci. Predsednika Franca Skuhalo sem torej povprašal o nekaterih podrobnostih pri poskusnem strojnem obdelovanju, o valilnici in perutninarski farmi, nazadnje pa še to: kaj hoče sam poudariti.
Predsednik Skuhala mi je povedal, da imajo enoletni strojni poskus obdelovanja na 46 ha zemlje, ki je last različnih kmetovalcev v okolišu, ki omogoča delo brez večjih zamud. Za to delo je dobila zadruga od kmetijsko-gozdarske zbornice FLRJ 750.000 din sredstev, od česar so dali 500.000 din kmetijskemu institutu v Ljubljani za strokovno vodstsvo in pomoč pri poskusu. Strokovnjaki redno obiskujejo zadrugo in so te dni imeli tudi prvi razgovor s kmeti, katerim je bila zaradi poskusa analizirana zemlja itd. Kmetijska zadruga je posestnikom, ki sodelujejo, zagotovila vsa potrebna umetna gnojila in seveda tudi stroje, torej v glavnem vse, kar je potrebno za to, da bo obdelovanje zemlje res tako, kot to zahtevajo najnovejši agrotehnični dosežki. »To je,« je dejal predsednik Skuhala, »najbolj prepričljiv način seznanjanja kmetov s potrebo
po strojnem in sploh sodobnem obdelovanju zemlje.«
O umetni valilnici, dveh inkubatorjih, ki so jih dobili z družbenega posestva, ki se je nehalo ukvarjati s to dejavnostjo, mi je dejal tovariš Skuhala, da imata zmogljivost 6000 valitev v enem letu. Letos bodo začeli drugič z valjenjem. Lani so imeli 18.000 enodnevnih piščančkov, letos pa se bo število seveda še znatno povečalo. Bodo pa začeli tudi z valjenjem, nekaterih drugih pasem, ne samo štajerske kokoši, kot so to delali doslej. S posestva Črnci pri Apačah bodo dobavljali jajca kokoši angleške pasme Newshire, a s posetva Dol pri Ljubljani jajca race Keke. V zvezi s temi načrti predvidevajo tudi ureditev perutninarske farme, da bodo
tako preprečili zadrego v primem, če bi jim ostali enodnevni piščančki neprodani.
Nadalje mi je povedal tovariš predsednik, da že sklepajo pogodb za pridelek hibridne koruze, a krompir, za boljši predelek krme na travnikih in podobno. Tako torej, kot tudi v drugih zadrugah. Zadruga je pač zadovoljna, da nima več skrbi s trgovinami in da se je lahko posvetila predvsem razvijanju kmetijske proizvodnje in tudi živinoreje. Ves dosedanji razvoj že občutno zahteva stalno prisotnost kmetijskega strokovnjaka. Zadruga sicer štipendira dva štipendista — enega na srednji kmetijski šoli v Mariboru in drugega v vinarsko-sadjarski šoli v Podgradju, toda ta dva štipendisti morata najprej doštudirati.
Obrni zbor konjeniškega kluba Ljutomer
je bil preteklo nedeljo v Križevcih. Udeležilo se ga je rekordno število članov. Tudi gostov je bilo precej, zlasti iz Varaždina, Maribora in Ptuja. Konjski šport ima v Prlekiji tradicijo. V svoji zgodovini poznajo tudi državne rekorderje, prvake in prvovrstne konje, vzgojene v domačem kraju. Klub šteje 170 članov. V preteklem letu so imeli dve dirki, eno ob proslavi 90-obletnice I.
slov. tabora v Ljutomeru. Udeležili so se tudi mednarodne? tekmovanja in sicer enkrat v Ljubljani, drugič pa v Avstriji, kjer so dosegli zavidljiva mesta. Predsednik kluba je Joško Slavič, podpredsednik okraja.
Za letos imajo v programu, da bodo uredili tribune s sedeži na hipodromu v Ljutomeru. Organizirali bodo dve dirki: eno spomladansko, eno pa v septembru, ko bodo v Ljutomeru glavne proslave in svečanosti v počastitev 40. obletnice KPJ.	_____
ZVOČNE RAZGLEDNICE
PROIZVAJA »JUGOTON«
Tovarna gramofonskih plošč »Jugoton«, ki je znana tudi že v tujini prav tako kot pri nas, bo povečala letos svojo proizvodnjo za najmanj 50 odstotkov in morda celo za 70 odstotkov. Toda to ni glavna novost, s katero bo to podjetje presenetilo naše prebivalstvo. Letos bodo namreč začeli proizvajati in seveda tudi prodajati zvočne razglednice. Te razglednice sev bistvu ne bodo razlikovale od navadnih razglednic, ki smo jih vajeno pošiljati svojim znancem, le to novo lastnost bodo imele, da jih bo mogoče dati na gramofon in z njih odigrati pesem, ki bo na njih posneta. Seveda bo mogoče te razglednice uporabiti, enako kot navadne razglednice.
Puščava poje...
Pravijo, da zveni puščavski pesek na prav poseben način, podobno kot orgle in violončelo. Neki profesor je proučeval ta puščavski pojav in je ugotovili, da je temu vzrok močno segrevanje in hlajenje puščavskega peska.
VISOKA POLITIKA
Resnična zgodba iz kmečkega življenja
Strma, vijugasta in spolzka pot, ki se vije med zasneženimi in v kristalih se svetlikaj očimi kupolami stoječega drevja!
Zimska noč. Severnjak piha tako strupeno, da je Frančeku Preklicu, ki se je izpod starega gradu vračal domov s »furoža«* v družbi žene Treze in sinčka Mihca, nekajkrat odpihnil zamaščen sivkasti klobuk. Ob takih sunkih je navkreber se pomikujoča skupina obstala in videti je bilo samo sence upornih teles ob migetajoči svetlob karbidovke.
Franček Preklic je bil trmast možicelj, če si ga je kdaj dal preveč na zob. In naj mi bo odpuščeno: večkrat si ga je rad kanil. Vse je pač moralo biti po njegovem, četudi je drugi dan, ko je po prespani noči nategnil »mačka« v postelji, odložil marsikak kamenček od svojega, poprej v »rožcah« zasnovanega mnenja. Tako se je zgodilo tudi sedaj čemu bi se mučil po tem prekletem strmem bregu, če pa je ravnička, ki jo je bil pravkar dosegel, kot nalašč ustvarjena za nočni počitek.
»Nikamor več, tu ostanem, pa pika!«
Pa pika!
V dobri sekundi je Franček Preklic že ležal vznak.
»Da veš, stara!«
Od sosednjega hriba so odjeknili močni Mici vasovalcev
in se izgubljali nekje v dolini. »Auf biks!«
»Auf, auf. a... at.; f.. .ff!« jim je odgovarjal Franček Preklic. Morda pa se je bil prav tedaj preselil v mladostni svet, ko se je tudi sam podil po vaseh in 'klical zala dekleta k oknom. Toda sedaj je prihajal njegov glas nekje daleč iz votline in ustnice so se mu podzavestno premikale, kakor ob za-
pečku klečeči stari ženici, ki se je pogreznila v spanec ob molitvi roženkranca.
Zdaj ga je njegova Treza prijela za roko, zdaj ga je s hrapavo dlanjo oplazila po licu.
Luna se je za hip prikazala izza sivih oblakov in še bolj pritisnila mraz k materi zemlji. Debele ledene sveče so se iskrile v njenem soju.
»Franček, bodi pameten ... Saj boš v tem peklenskem mra zu še svojo dušo izpustil...!«
Pritajeno hropenje in premikanje ustnic: »Auf ... auf ...«
»Doma nas čakajo ...«
Sunkovito premikanje prs.
Mihec je stal z malim košem tik ob Trezini strani. V svoji
otroški naivnosti je morda celo uživali ob priboru, ki sem ga pravkar opisal. Kaj je vedel on, fante, za zemeljske križe! Tudi tega ni mogel vedeti, kako se je oče pogrezal v varljivo ugodje spavajočega človeka. Morda pa je bila kriva celo luna, ki se je bila spet skrila za oblake in tako zasenčila Trezino lice, po katerem so polzele solze, da se mu je zdelo vse to
kot ena sama burka, ob kateri se je vredno samo še smejati.
Nekje od daleč se mu je prikradlo v spomin kramljanje za zapečkom v mrzlih zimskih dneh, ko je tulilo okrog hiše, kot da bi plesali sami peklenščki..In že ju vidi: svojega očeta in soseda Kranjiča, ki si »pečeta« zadnjici na vroči glinast, peči, ugibata o setvi in vožnji hojevih debel v dolino. Umirjeno pač, kot to zmoreta samo dobra soseda. Spomini vrtajo dalje. Zdajci so obstali ob šekastem domačem mačku, ki se je bil leno prikradel v hišo in se prav tako leno muzal ob Trezinih nogah, ki so sredi hiše poganjale kolovrat... Kot je
že mačja navada, bil se bil tudi naš znanec bržčas muzal dalije, da niso njegovega pogleda zvabile na zapeček vedno bolj v polno zajemajoče besede dveh sosedov.
Mihec je bil takrat sedel v klopi drugega razreda, zato ni mogel doumeti, čemu sta se moža »pričkala« pri domačem hruškovcu, toda sedaj, pa čeprav je bilo mimo že več kot
leto dni, so mu znova zazvenele v ušesih tedaj močno poudarjene besede svojega očeta: »Kranjič, s tvojim Mačkom me pač ne boš, ne... da veš!«
In zdajci je Mihec zamahnil z leskovo palico po zraku, kakor da bi s to kretnjo hotel še bolj poudariti svoj domislek, in z vsemi registri, ki jih je zmoglo njegovo otroško grlo, zakričal: »Živijo, maček!«
Kakor da je treščilo pokraj njega najmanj iz desetih avstro-ogrskih kanonov!
Franček Preklic je bliskovito pobral svoje kositi. Objokana Treza je morala z njim neprostovoljno zamenjati položaj —
menda samo s to razliko, da je napravila »model« svojemu telesu v snegu ob slabo izhojeni gazi
»Smrkavec, ti pa me že ne boš...«
»Ne boš mi ušel, ne!«
»Smrkavec!«
Zdaj ni bilo več naporne gazi, ne severnjaka, ki bi se bil še upiral, ne teme, ki 'bi jo morala preganjati svetloba karbidovke...
O vsem, kar je temu sledilo, je znano .samo to, da je prišel Franček Preklic domov zelo korajžen, kajti takemu ničetu, ki se je bil komajda skobacal iz plenic, pa se že ni dal ugnati v kozji rog, zlasti še ne pri tako velikih stvareh, kot je politika- In dalje je znano tudi to, da je Mihec postavil doma pred osmero parov lačnih oči svojih vrstnikov prazen koš — brez potice in drugih »furovšklh« dobrot, ki so se v tej veliki »politični« dirki morale preseliti po snežnoledeni odeji daleč dal v grapo, iz katere je zijal v teh peklensko mrzlih in metažnih časih en sam nedosegljiv prepad ...
Slavko Klinar
»furož« — večerja po kolinah
POMURSKI VESTNIK, 26. febr. 1959
4
Cenjene odjemalce prosimo, da prijavljajo vse napake na električnih napravah na sedeže rajonov po gornji razdelitvi.
Pred gradnjo sladkorne tovarne v Ormožu?
Investicija s pogojem
Prisotnost tovarne sladkorja d Ormožu — o investiciji za to tovarno so zadnje dni razpravljali že tudi o pristojnih zveznih organih — je za Pomurje kot izrazito kmetijsko pokrajino izredno važna pridobitev, saj ne bo prispevala zgolj k odločilnemu preusmerjevanju poljedelstva, marveč bo prav toliko, če že ne celo več, pomenila tudi za živinorejo. Stranski proizvodi, ki jih pridobivajo o proizvodnem procesu o sladkornih tovarnah, so namreč zelo redilna krma in so še prav posebno čislani v kmetijskih okoliših, ki so tudi s pridelovanjem sladkorne pese vezani na te tovarne.
Z gradnjo sladkorne tovarne v Ormožu so povezane tudi nove obveznosti za vso kmetijsko zaledje (Pomurje, Dravska dolina), ki bo vezano na to tovarno s tem, da ji bo moralo zagotoviti dovolj surovin — sladkorne pese. Brez uresničevanja te obveznosti, ki pomeni velik pridelovalno-preusmeritveni poseg o našem poljedelstvu, pa tudi ne moremo pričakovati, da bomo v Ormožu dobili moderno sladkorno tovarno, zlasti še ob dejstvu, da se za tako tovarno odločno potegujejo tudi o Medžimurju, kjer so s pridelovanjem sladkorne pese že sedaj dlje kot pri nas. Torej: sladkorna tovarna v Ormožu, vendar le tedaj, če bomo investitorju, t. j. družbi, zagotovili, da bomo za tovarno pridelali dovolj
surovin, kajti sicer bo tolikšna investicija morala drugam, pač tja, kjer bodo podani ugodnejši pogoji za njeno rentabilnost. Pri investiranju v večje objekte predelovalne industrije namreč ne moremo odstopati od načela, da gradimo te objekte tam, kjer so zanje podani tudi vsi surovinski pogoji.
To pa pomeni čez 3000 ha zemlje, vsako leto posejane s sladkorno peso. Pomurje bo moralo postati glaven pridelovalec sladkorne pese za to tovarno. če hočemo doseči, da jo bomo dobili o naš pridelovalni okoliš. To je dokajšnja obveznost za naše kmetijstvo, ki jo bomo morali začeti smelo uresničevati že letos, zato bo pridelovanje sladkorne pese moralo biti ena izmed glavnih postavk tudi v zadružnem pridelovalnem sodelovanju — povsod tam, kjer so za tako pridelovanje podani količkaj ugodni pogoji.
S. K.
Radioklub v Murski Soboti prireja
OSNOVNI TEČAJ IZ RADIOTEHNIKE
Pričetek tečaja v torek, dne 3. marca 1959. ob 17. uri v soboškem gradu
Tečaj bo vodil priznani strokovnjak
Prijave sprejema Radioklub v Murski Soboti vsak torek in petek od 16. do 19. ure v soboškem gradu
OKRAJNA GASILSKA ZVEZA IVI. SOBOTA obvešča:
TEČAJ ZA STROJNIKE: Obveščamo vsa društva, ki imajo motorne brizgalne in še nimajo po dva izprašana strojnika, da najpozneje do 5. marca 1959 vložijo pismene prijave za tečaj, ki bo pri OGZ Murska Sobota v prvi polovici meseca marca. Tečaj bo predvidoma trajal 4 dni. Isto velja tudi za društva, ki v letošnjem letu nameravajo kupiti nove motorne brizgalne.
GASILSKI KOLEDARČEK 1959: Ker je v gasilskem koledarčku 1959 poleg ostalih strokovnih napotkov tudi ocenjevanje PGD, priporočamo, da gasilski koledarček imajo vsi operativci. Koledarček stane 120 dinarjev in se lahko naroči pri OGZ Murska Sobota, kjer je tudi na zalogi.
Predlogi za priznanja GZ LRS: Predlogi za priznanja GZ LRS se pri GZ LRS obravnavajo letno le dvakrat, zaradi česar prosimo društva, ki imajo tovariše, katerim naj bi bilo priznanje podeljeno, da vključno do 15. marca predložijo predloge preko svojih občinskih gasilskih zvez na OGZ.
IZPITI ZA IZPRAŠANE GASILCE:
Društva, ki prirejajo tečaj za izprašane gasilce, naj nemudoma sporoče točen datum, kdaj bodo izpiti, da bomo lahko poslali našega zastopnika.
Iz pisarne OGZ
JAVNA ZAHVALA
PGD Krajna se iskreno zahvaljuje Lovski družini Rankovci za denarno pomoč. D-155	ODBOR
Kmetijsko gospodarstvo Beltinci
prodaja na jami dražbi dne 15. marca 1959, ob 10. uri opremo lovske sobe. Ogled možen vsak dan na upravi posestva D-171
SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE »KONSTRUKTOR« MARIBOR
sprejme večje število
ZIDARJEV
in nekvalificiranih delavcev
za svoja gradbišča v Mariboru.
Nastop 1. marca in pozneje. Stanovanje in hrana zagotovljena. Plača in terenski dodatki po tarifnem pravilniku. Javite se v personali podjetja od 6. do 14. ure.
Večje skupine naj predhodno pismeno javijo svoj prihod.
0-168
Dežurni zdravnik v Splošni ambulanti dne 1. marca 1959 dr. Nikolaj Lanščak.
Dežurmi nočni zdravnik in domu od 2. do 8. marca 1959 dr. Anica
Gregorc-Kastelic.
KRVODAJALCI
NA TRANSFUZIJSKI POSTAJI V MURSKI SOBOTI od 16. 2. do 21. 2. 1959
Stefan Pintarič, Murska Sobota (četrtič). Edvard Uršič, šarita Kuzmič, Kristina Žekš, Stefan Spilak, Anica Volf, vsi iz Vidonec. Ema Kerec, Bodonci, Koloman Gomboc, Satahovci. Marija Spilak, Martin Hozjan, Terezija Žižek, Marija Kerec, Stefan Pucko, Kristina Spilak, Marija Horvat, vsi iz Hotize. Stefan Balažič, Helena Horvat, Katarina Balažič, Stefan Nagy, Janez Tomšič, vsi iz Kota. Katarina Sabo, Gizela Balažič, Bara Cigan, vsi iz Kapce. Stefan Kuplen, (drugič), Prosečka vas. Teodor Kerčmar, Krnci.
V imenu bolnikov se vsem krvodajalcem za podarjeno kri najlepše zahvaljuje Transfuzijska postaja Murska Sobota.
Petek, 27. febr. — Jelka Sobota, 28. febr. — Roman Nedelja, 1. marca — Albin Ponedeljek, 2. marca — Rado Torek, 3. marca — Milena Sreda, 4. marca — Kazimir Četrtek, 5. marca — Ivan
MURSKA SOBOTA — od 27. februarja do 1. marca ameriški barvni film: »Dejvi Krokete; od 2. do 3. marca italijanski film: »Dekleta z 04<; od 4. do 5. marca nemški film :»Ozdravljenje«.
LJUTOMER — od 28. februarja do 1. marca italijanski film: »Umberto D«; od 3. do 4. marca ameriški film: »Vikend v Valdorfu«.
GORNJA RADGONA — 28. februarja in 1. marca ameriški barvni film: »Prišel je iz Lamarija«; 4. in 5. marca ameriški film: »Vikend v Valdorfu«.
LENDAVA — od 27. februarja do 1. marca ameriški film: »Balada o črnem zlatu«; od 3. do 4. marca francoski film: »Juliette«.
KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU — 28. februarja in 1. marca mehiški film: »Umiram srečna«.
VIDEM OB ŠČAVNICI — od 28. februarja do 1. marca ameriški film: »Na daljnjem severu«.
ZDRAVILIŠČE SLATINA RADENCI — 28. februarja in 1. marca italijanski film: »Fant za vse«; 5. marca mehiški film: »Mladi Juarez«.
VELIKA POLANA — 1. marca mehiški film: »Poslednja želja« .
VERŽEJ — 28. februarja do 1. marca ameriški barvni film: »Pokliči M zaradi umora«; 4. marca ameriški film: »Trinajsta ura«.
TOVORNI AVTOMOBIL znamke »Pionir«, nosilnost 31,
v dobrem stanju se proda na javni dražbi dne 8. marca 1959, ob 9. uri na upravi KPZ »AGROPROMET«, Lendava. Partizanska 53.	D-175
NAJZERJEVE PANJE za čebele, še nove, 12 komadov, Sakov plug v dobrem stanju, rezan suhi les in 1 ha dravnika prodam. Logarovci 3, p. Križevci pri Ljutomeru.
M-167
GOSPODINJSKO POMOČNICO z znanjem kuhe sprejme v dobro službo družini z dveletnim otrokom v Ljubljani. Plača 5000 din. Naslov v upravi Pomurskega vestnika.	M-178
MALO POSESTVO, 0,84 ha zemlje, sadovnjak in njive ter stanovanjsko hišo, hlev in veliko drvarnico prodam. Lega lepa in sončna vse okrog hiše. Naslov:	Pepca
GUMZE, Lenart v Slov. goricah, Radgonska cesta 13/11.	M-156
1 ha, tudi ½ ha NJIVE na Bakovski cešti (pri Doblinovem mostu) prodam. Škraban, Partizanska cesta 21, Murska Sobota.	M-157
OPREMLJENO ALI PRAZNO SOBO IŠČEM. Ponudbe na ogl. oddelek P V.	M-158
GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK, malo rabljen kupim. Naslov v upravi lista.	M-163
ŠPORTNI OTROŠKI VOZIČEK in otroško košarico, zelo dobro ohranjeno, prodam. Naslov v oglasnem oddelku PV.	M-160
DENARNICO Z DOKUMENTI sem izgubil od knjigarne »Dobra knjiga« do trgovine »Runo« na Titovi cesti. Pošten najditelj naj vrne denarnico z dokumenti na naslov, ki je v legitimaciji, denar pa obdrži.	M-161
HIŠO Z GOSPODARSKIM POSLOPJEM, zidano, v dobrem stanja, vinograd, sadovnjak, njive in gozd ,skupno 3 ha, prodam. Anton Gider, Kapela 17, p. Slatina Radenci.	M-162
HIŠO Z GOSPODARSKIM POSLOPJEM, vrtom in sadovnjakom v Mlajtincih t. j. v bližini Murske Sobote, prodam. Naslov v upravi lista.	M-145
UPOKOJENKO ZA 8 UR DNEVNO k otroku iščem. Naslov v upravi lista.	M-179
ŠPORTNI OTROŠKI VOZIČEK, dobro ohranjen, prodam. Naslov v upravi lista.	M-1S0
HIŠO S SADOVNJAKOM v Mlajtinclh prodam. Vprašati: Jože Kozinc, Otona Župančiča 5, Murska Sobota.	M-159
JEDILNICO, USNJENE STOLE, skoro novo, prodam. Naslov v upravi lista.	M-164
MOPED »Colibri 50«, skoraj nov, prodam. Štefan Horvat, radiomehanik, Murska Sobota, Trg zmage štev. 2.	M-166
Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij pri GPZ Murska Sobota razpisuje na podlagi 144. čl. Zakona o delovnih razmerjih mesto
ADMINISTRATORKE
Pogoji.: Končana administrativna šola ali nepopolna srednja šola s 3-letno prakso.
Nastop službe takoj ali po dogovoru.
Plača po tarifnem pravilniku.
0-176
OKRAJNI LJUDSKI ODBOR MURSKA SOBOTA razpisuje sledeča mesta:
1.	MESTO UPRAVNIKA LJUDSKE UNIVERZE — okrajnega zavoda za izobraževanje odraslih v Murski Soboti.
Pogoj: Višja ali srednja strokovna in 5—10 let prakse v ljudsko prosvetnem delu.
2.	MESTO UPRAVNIKA ŠTUDIJSKE KNJIŽNICE V MURSKI SOBOTI
Pogoj : Višja izobrazba — po možnosti knjižničar z večletno prakso ali bibliotekar.
Prijave z dokumenti je poslati do 5. marca 1959 na Okrajni ljudski odbor, Svet za prosveto in kulturo, Murska Sobota.
0-169
Kmetijsko gospodarstvo Beltinci proda dobro ohranjen TRAKTOR »Zadrugar« — generalno popravljen. Ogled možen na upravi posestva.
D-172
KMETIJSKO GOSPODARSTVO BELTINCI razpisuje delovno mesto SEKRETARJA PODJETJA
Pogoj: srednja strokovna izobrazba in vsaj 2-letna praksa v bej stroki. Nastop službe takoj, plača po tarifnem pravilniku. Družinsko stanovanje preskrbljeno.
0-170
POMURSKI VESTNIK
Izdaja Časopisno in založniško podjetje »Pomurski tisk« v Murski Soboti — Direktor in odgovorni urednik Jože Vild — Uredništvo:	Murska
Sobota, Štefana Kovača 16 — Telefon 138 — Uprava: M. Sobota, Kocljeva ulica 7 — Telefon: 53 — Oglasni in naročniški oddelek: Stefana Kovača 16 — Telefon 138 — Naročnina četrtletna 100, polletna 200, celoletna 400 dinarjev
—	Rokopisov ne vračamo in ne odgovarjamo zanje — Tek. račun pri Komunalni banki,
1-365
M. Sobota, številka 605—70
—	Tisk Pomurske tiskarne v
Murski Soboti
KMETIJSKA ZADRUGA z o. j. SP. ŠČAVNICA
razpisuje delovno mesto,
1 BLAGAJNIKA, ADMINISTRATORJA IN 1 KMETIJSKEGA TEHNIKA
Pogoj: da imajo interesenti za to potrebno izobrazbo in prakso. Prošnje je pomladi, do 25. 3. 1959 na upravo KZ Sp. Ščavnica pošla Gor. Radgona. Nastop službe je možen tudi takoj. Plača po kolektivni pogodbi — tarifnem pravilniku.
KMETIJSKO GOSPODARSTVO VIPAVA
sprejme
2 KRAVARJA
ali družino s tremi delovnimi člani
10 SEZONSKIH DELAVCEV
z možnostjo stalne zaposlitve
Plača po tarifnem pravilniku oz. po enoti proizvodni. Nastop službe takoj. Stanovanja preskrbljena. Podrobnejše informacije dobite po želji pismeno.
0-173
Bojan Šinko
MrliČ v avtu 20
»Da si je ali bo dekle sama pobarvala lase a la Diana Dors oziroma Greer Garson, kot ste prej omenili. O kemiji in izdelovanju kemičnih sredstev je bolje poučena kot povprečni profesorji vseučilišč,« je dejal Banrymore in si prižgal debelo cigaro.
»Za zapahe jo spravim in četudi bom moral pretakniti ves Rim in ves Apeninski polotok,« je mrko pripomnil inšpektor.
»S svoje strani vam želim kar največ uspeha,« je odvrnil milijonar. Padovani ni vedel, ali je spregovoril te besede v spodbudo ali pa se mu roga. Barrymore se je namreč v najskrivnejšem kotičku svojega milijonarskega srca le precej jezil na rimsko policijo. Tej namreč ni uspelo, da bi ga rešila iz neprijetne ječe v omari. Zato se je celo nekoliko naslajal nad njenimi neuspehi, — sedaj, ko je že bil na varnem.
»In lažni detektiv Fermente?« je spet vprašal Padovani svojega pomočnika.
»Tipov, ki odgovarjajo njegovemu opisu, smo z racijo polovili petnajst. Zločinca, ki ga iščemo, ni bilo med njimi.«
»Ali v tej deželi za domače in tuje državljane, ki stalno prebivajo v Rimu, ne velja dolžnost obvezne prijave? Največ boste zvedeli o slehernem zlikovcu, ki ga iščete, tam, kjer stalno prebiva,« je menili Barrymore.
»Vsekakor,« je odvrnil inšpektor, ki je začutil ost v Američanovih besedah. »Žal pa ni v vsem Rimu razen resničnega Uga Fermente iz detektivskega urada »Feniks« nobenega drugega Uga Fermente več, sploh nobene Nine Berger in ducat ljudi z imenom Ettore Pandolfini, vendar ni nobeden niti podoben tistemu, ki ga iščemo, namreč šoferju najetega taksija, v katerem so ugrabili švicarskega državljana dr. Benedikta Kraussa. Pregledali smo vse kartoteke in tudi našo na kriminalnem oddelku policijske direkcije.«
Kazno je bilo da se Padovani ne vznemirja več zaradi obeh neuspelih racij. Zamišljeno se je jel sprehajati po svoji pisarni. Naposled je dejal bolj samemu sebi kot svojemu pomočniku in Američanu:
»Ali bom postal pri vsem tem slaven kot še nihče pred menoj, ali pa bom šol za cestnega pometača. Kar je preveč, je preveč, tudi za starega detektivskega gada mojega kova.« Nato se je okrenil k pomočniku: »In kaj so sporočili z letališča, železniških postaj, iz predmestij?«
»Po sporočilih ni nihče izmed teh, ki jih iščemo, nocoj zapustil Rima.«
Onič in Syl, ki sta molče sedela v nasprotnem kotu pisarne, sta izmenjala poglede.
»Verjamem, verjamem,« je zamrmrali v brado inšpektor in odslovil pomočnika. »Ce bo tako tudi v prihodnje, bom verjel še to, da je zapustil Fermente Rim na letečem krožniku, satelitu ali medplanetarni raketi. Ali pa so moji ljudje slepi.«
»Druga možnost se mi zdi verjetnejša,« je dejal Barrvmore. »Toda če želite od mene kakšnih pojasnil, sem vam rade volje na razpolago. Kar lahko storim danes, ne bi želel odložiti do jutri. Hkrati me zelo mika, da bi čimprej zapustil Rim in Italijo.«
»Dolžnost mi narekuje in zato vam sporočam, da boste morali še nekaj časa ostati v Rimu.« je na moč ljubeznivo rekel Padovani, ki je preslišal porogljivost v milijonarjevih besedah. »Sicer pa hi se vam to, kar se vam je primerilo v Rimu, prav lahko zgodilo v Parizu ali Londonu. Nihče še ni utekel svoji usodi. Tako vsa.i sodim.«
»Ali naj vaše besede razumem tako, da verujete v usodo?« ga je brž zbodel milijonar.
»Niti naimanj,« je odgovoril inšpektor. »Vsekakor pa priznavam v življenju določene zakonitosti oziroma zakone.«
»Te priznavam tudi jaz. Nikdar in nikoli pa se ne bom navdušil za zakone, ki vladajo v tej deželi in ne zagotavljajo tujemu državljanu osebne varnosti niti sredi belega dne sredi večnega mesta, kot imenujejo Rim.«
»Zelo mi je žal, gospod Barrvmore,« je mirno odgovoril inšpektor. »Sodim, da bi lahko sedaj nadaljevali tam, kjer ste prej nehali, nemara prav pri tem. kako so vas s silo privedli
v	sobo nad zapuščeno garažo. Policija je bila obveščena o vašem prihodu v Rim in nedvomno hi poskrbela za vašo varnost, toda
vi	ste namerno izbegavali vsako varstvo, tudi ono zasebnih detektivov. Ko so vas ugrabili, kajpak nismo takoj vedeli, kaj se vam je pripetilo, toda ko nismo našli nikjer vašega trupla in ko ni kronika zabeležila nobenega primera kot pri gospodu Johnu Maxwellu, ki je v Parizu izgubil spomin, smo takoj vedeli, da vas imajo zlikovci nekje ujetega, saj smo bili obveščeni, da niste zapustili Italije niti po morju, niti po kopnem, niti po zraku. Iskali smo vas povsod in vaša tvrdka v Detroitu je razpisala milijon lir nagrade tistemu, ki bi našel sled za vami in tako omogočili vašo rešitev. To se je slučajno posrečilo šele danes gospodu dr. Kraussu, ki ga je po pomoti doletela ista usoda kot vas.«
»Lahko mi verjamete, da sem iz vsega srca vesel, ker bo dobil nagrado človek, ki ne pripada rimski policiji. Ta, kot kaže. ni kos roložaju na svojem terenu.« je dejal milijonar nadaljeval: »Kdo ve, kako dolgo bi še moral trpeti v ujetništvu, če mi sreča ne bi pripeljala na pot tega gospoda iz Švice, ki bi se mi na begu skoraj ubil. Seveda bi morala pristojna oblast poskrbeti za zapuščene fontane in jih zasuti. Katero oblast mislim ne bom posebej poudarjal, gospod inšpektor! Najrajši bi napisal knjigo z naslovom .Američan v Rimu in jo podaril vašim cenjenim tovarišem s posebnim posvetilom.«
Padovani ni odgovoril na njegovo izzivanje. Po neprijetnem premoru ie milijonar nadaljeval: »Če bi se dr. Krauss medtem že osvestil, bi vam povedal, v kakšnem stanju me je našel. Prebiti toliko dni zvezan v klobčič in z zamašenimi usti v temni omari .kjer je primanjkovalo zraka in skoraj brez sleherne jedi in pijače, da se je telo odvadilo malone vseh naravnih funkcij, ni noben užitek, še manj pa v Rimu, ki slovi po udobnem življenju svojih prebivalcev. Najprej nisem vedel, zakaj so me ugrabili. Domneval sem, da zgolj zaradi odkupnine. Kmalu pa sem iz njihovih razgovorov spoznal, da so me ugrabili predvsem zato, ker so hoteli preprečiti moj prihod na posvetovanje na Bledu, obenem pa so hoteli iz mene izsiliti večjo vsoto denarja in tako ubiti dve muhi na en mah.«
»Koliko?« je vprašal inšpektor.
»Samo — milijon dolarjev, je odgovoril milijonar. Padovani je glasno zažvižgal, a tudi Syl in Onič sta se v svojem kotičku nasmehnila drug drugemu.
»In na kakšen način so hoteli to doseči?« je spet vprašal inšpektor. »S stradanjem in z grožnjami? S pretepanjem?«
»Da in ne, kakor hočete. V glavnem z gramofonskimi ploščami.«
»Kako?!...«
»Z gramofonskimi ploščami — oziroma natanko: s hipnozo s pomočjo gramofonskih plošč.«
»Kaže, da se zlikovci niso sprli s tehniko in njenimi pridobitvami in pripomočki,« je posegel v .pogovor Onič. »Lahko ste zadovoljni, da vas niso zastrupili z indijskim strupom masali kot gospoda Maxwella v Parizu in našo damo v Padovi, da izvzamem svojo malenkost, kjer jim je poskus spodletel. Po mojem mnenju bi zlikovci s pomočjo strupa masali laže dosegli svoj namen. Če bi použili masali, bi pozabili vse, kar ste do trenutka zastrupitve doživliali, tudi svoje ime. Dejali bi vam, da se imenujete Christian R. Barryjnore, česar pa se vi ne bi zavedali. Podpisali bi ček in danes bi bila vaša tvrdka ob milijon dolarjev. Kaže, da so imeli poleg tega, kar ste že omenili, z vašo osebo še neke druge, posebne namene, za katere niti ne vemo. Če sem vas pravilno razumel, se jim ni posrečilo izsiliti zaželene vsote.«
»Ne. Moja volja je bila močnejša od njihovih gramofonskih plošč. Ne vem, morda bi še doživel zastrupitev z indijanskim strupom masali, če ne bi sedel sedaj med vami. Vsekakor pa so se pri meni pošteno urezali. Pozabili so, da volje starega borzijanskega leva, ki se je dokopal do svojega bogastva pravzaprav iz nič lin si pri tem ustvaril svojo prvo in začetno glavnico z zbiranjem in nakupovanjem starega železa, ne uklonimo kar tako, tudi pri sestradanem in oslabelem telesu ne.«
POMURSKI VESTNIK. 26. febr. 1959
5
ZIMSKE KRAŽE
PO SONČNEM KOPRSKEM
Pravijo, da znajo pravilno oceniti neizmerno vrednost morja samo tam, kjer nimajo dostopa do njega. Kdor ga pač ima, izkorišča njegovo vodno bogastvo in se pri tem komajda zaveda, da pomeni za milijone zemljanov — kruh in zaposlitev.
Sirotka vodna »cesta« je razpredena med kontinenti kot pajkova mreža. Zdaj se krotka in mehka vdaja jeklenim kljunom mogočnih ladij in poljublja kamnito obalo, zopet drugič grozeče grmadi goram podobne valove, trga ribičem mreže in uničuje delo človeških rok. Toda eno je gotovo: človek se mu nikoli ne izneveri, nikoli ga ne obsoja, nikoli preklinja... Ali je to mogoče odraz človekove nemoči proti (emu silnemu elementu? Nikakor ne — kajti morje je dobro.
*
Slovence prištevajo danes med najmlajše gospodarje morja. Komaj pet let je minilo, odlkar nam je uspelo odriniti krivično mejo, ki nas je poldrugo tisočletje zapirala na celino. Kljub temu pa lahko rečemo, da nas poznajo že širom po sivem, na slednjem konti-
neniju in v vseh pristaniščih, kjer se ustavljajo naše ladje. Resda, danes jih še nimamo mnogo; komaj dobra desetina jih plove po svetovnih morjih pod slovensko zastavo, toda naročila novih 10 do 15 tisoč tonskih tramperjev v puljski ladjedelnici in v gigantski ladjedelnici Hakodate na Japonskem, zgovorno ilustrirajo bodočo moč slovenske trgovske mornarice.
Da je severni kotiček Jadranskega morja dobil dobre gospodarje, zgovorno potrjuje nagle gradnje koprskega pristanišča in mrzlične priprave na gradnjo železnice, ki bo poverila prstairišce z zaledjem.
Danes pristajajo v koprskem prstanišču že velike tovorne ladje, ki razkladajo dragocene tovore, predvsem južno sadje, bombaž in vse dobrine, ki jih reško pristanišče zaradi preobremenjenosti ne more spre-
jeti. Ko je pred dnevi pristala v koprskem pristanišču 3500 tonska izraelska tovorna ladja »Gefen«, ki je vkrcala večjo količino lesa za Haifo, sem v razgovoru z mladim simpatičnim kapitanom zvedel to, kar. je v nagli povojni gradnji postalo za nas že nekaj samo po sebi umevnega in kar čestokrat podcenjujemo. Izraelec E. Seemann pozna razmere v domala vseh deželah sveta, toda pravi, da tako prizadevanj-e za modernizacijo in napredek dežele in tako velike uspehe v relativno kratkem času, beležijo le še malo kje. Izkušeni kapitan je prepričan, da bo postalo koprsko pristanišče v kratkem času resen konkurent tržaški luki, kit je v povojnih letih močno nazadovala,
Zares, tujci, ki pridejo k mam, vidijo mnogo več kot mi, ki smo graditelji.
ostale samo mogočne gradnje, nova cesta, mogoče podaljšan betonski pomol v koprskem pristanišču. Tuji in domači letoviščarji bodo takrat začudeno majali z glavami: koliko so zgraditi čez zimo!
Ostale bodo tudi barake, mnogo lesenih barak med Koprom in Semedelo. Veljke skupne spalnice bodo sprejele nove stanovalce. Največ j h bo zopet iz Pomurja, seveda. Nekaj dni bodo nejevoljni, ker jim gradbena podjetja lahko nudijo prav malo udobnosti. Potem pa jih bo zajel divji vrtinec dela: boj za norme, želja po velikem, velikem zaslužku.
Ob vsej slov. obali so posejani tudi šotori, kjer naši ljudje preživljajo dopust. Pravijo, da je taborjenje ob morju poseben užitek in, tudi najcenejše — Platneno naselje v Strunjanu.
Minuli teden se nam je tudi v Pomurju nasmehnila pomlad, kot vidimo na sliki. Namesto resnične pomladil pa smo dobili pošiljko snega .. .
Kruh, domotožje in — srečke
Kogar zanese med ljudi poklicne radovednosti, bo rad potrdili, da se nikjer ne nabere toliko vtisov v betežnici kot med preprostimi ljudmi. In če se tako brez uvodnih formalnost; zapleteš v prisrčen pogovor z njimi in poskušaš dojeti ves ta plani mozaik izjav, ni: težko ugotoviti, da je v tem zaporedju izhodiščna točka — zaslužek. Takoj zatem pa se vsebina močno razveja v posamezna obeležja želja, potreb, težav ... Še nekaj skupnega jih družii domotožje.
»Občudujem te lepe kraje in morje,« je potoži mladi Alojz Bojnec iz Turnišča, »toda s prvimi prihranki se bom zopet napotil domov. Če bodo zahtevale prilike, me bo sicer zopet zaneslo nazaj v Koper, kajti tu je moč najti zaposlitev ob vsakem času.«
Na vegasti mizi v baraki so ležale srečke.
»Kdo igra loterijo, fantje?«
»Moje so,« odgovori postavni Matija Horvat iz Hotize. »Veste, vedno upam, da bom ujel kako večjo ribo, da bi se lahko vrnil domov k družini. Toda mislim ,da vam je znano, kako je s to srečo,« je dejal in pogledal žuljavo roko.
Da, sreča. Kdo ne razmišlja o tej skopulji vseh časov.
»Za nas pa bi bila le največja sreča, če bi se lahko zaposlili doma,« je v pristni prleščini poudaril 50-letin; Jakopec iz Bučkovec. »Ko bi vsaj pri nas gradili toliko kot tukaj, potem hiši lahko prihranil to pot...«
Še in še so mi pripovedovali, modrovali in spraševali. Slavko iz Bukovec pni Ptuju na primer ni mogel izrazi; ogorčenja ,ker so tukajšnja dekleta tako »kek«. Samo na avte in
vepe da se vesijo in tako je v svoji najljubši zabavi — plesu, močno prikrajšan.
Skozi sibo razsvetljena okna je gledala mrzla zimska moč ji opozarjala na počitek. Sezonci so posedali na svoje postelje. Pod toplo odejo bodo misli pohitele še enkrat v domači kraj, k domačemu ognjišču. Uspavajoči šum morja pa bo položil na utrujene oči trdni spamec.
Boro Borovič
VEČ INDUSTRIJE V BOSNI
Letos bodo začeli s proizvodnjo v separaciji premoga v Brezi. Kapaciteta: 800.000 ton. S proizvodnjo bo začela tudi nova tovarna vezanega lesa v Sanic z letno zmogljivostjo 4400 m3 vezanih plošč in 400 m3 furnirja letno. S poizkusnim delom bo začel tudi prvi oddelek velike in moderne tovarne sulfatne celuloze v Banja Luki. V Zenic: bo v rednem pogonu tudi tretja peč, ki bo proizvajala 200.000 ton surovega železa lin četrta Simens-Martinova peč, ki bo proizvajala 110.000 ton surovega jekla v letu. V Varešu bodo gotovi vsa novi objekti kapital-
ne izgradnje v rudniku. Proizvodnja bo za 200.000 ton večja kot lani.
VEČ TRAKTORJEV
NA TEKOČEM TRAKU
V	tovarni traktorjev in strojev v Beogradu so pr pravili za proizvodnjo tekoči trak za montažo traktorja »Ferguson« s 30 KM. Na lem traku bodo vsak dan montirali 33 do 40 traktorje. Lani je bilo pri nas proizvedenih 3000 teh traktorjev, letos se bo na osnovi tekočega traku povečalo število na 4000. Na tem gibljivem montažnem traku dela v dveh izmenah 100 ljudi.
GUMIJASTI PROMETNI
ZNAKI
Neki zahodmonemškit podjetnik je pričel izdelovali gumijaste prometne znake, ki so rajnes kovinskih. Razen tega ti znaki ne povzročajo nesreč ob trčenjih itd.
*
V	januarju je kolektiv zagrebške tovarne »Katran« proslavil začetek delovanja naprave za destilacijo surovih fenolov in avtomatsko kontrolo destilacije katrana. S tem bodo dosega boljšo kakovost proizvodov, ves proces bo avtomatiziran z daljinskim upravlja, njem, a letna proizvodnja se bo povečala za cel h 100 %.
*
V	centralnem delu ZSSR so odkrili v Kazahstanu ogromno podzemeljsko jezero s površino 500 kvadratnih kilometrov. Voda jezera je vroča!
Tudi okolico Izole urejajo. Veliki, do sedaj zapuščeni kompleksi zemlje, so že posajeni s sadnim drevjem — Izola središče industrije za predelavo rib.
Nadaljevanje
Na poti do lune
Po raznih virih priredil za naše bralce VIKTOR ŠIREC
V zadnji Številki Pomurskega vestnika je bilo v tekstu podlistka nerazumljivo nadaljevanje. Prvi trije odstavki so ostali neobjavljeni v prejšnjih številkah Pomurskega vestnika in so bili objavljeni pomotoma v jubilejni številki. Ti trije odstavki sodijo v začetek nadaljevanja predzadnje številke (z izjemo prvega odstavka — prve vrstice, kije obenem odstavek, ki pa sodi k poglavju, ki se zaključuje z opisom letala >X-15«). Prosimo bralce, da uredništvu oprostijo to neljubo .nevšečnost, ki je vnesla nekoliko nejasnosti v nadaljevanja podlistka.
Vse skupa je podobno zbirki nemogočih izumov, kakršne so registrirali patentni uradi vseh časov, a jih nihče ni spravil v življenje. Prav mogoče pa jo, da smo ljudje napram tem načrtom preveč skeptični in se bo eden izmed njih pokazal uporaben. Je pa še neka druga pot, ki je doslej nismo proučevali ali vsaj sprejeli z zanimanjem, ker smo imeli vse mogoče druge preglavice in težave. O tem je spregovoril šele pred koncem lanskega leta dr. Singer, profesor na univerzi v Marylandu, ki ji predlagal, da bi na enega prihodnjih satelitov namestili atomsko uro in z njo preverili postavko Einsteinove teorije, da je čas spremenljiva količina ter da ipride do raztezanja časa pri velikih brzinah. Na ta način bi torej lahko odgovorili na to ali bi bilo mogoče tudi z zdaj znanimi hitrostmi doseči v dobi človekovega življenj« katero od zvezd izven Sonca.
Za tistega, kdor se pripravlja na pot v vesolje, je namreč to zelo važno. Če je tako, potem bo vedel ob vstopa v medplanetarno ladjo, da se s svojimi prijatelji nikdar več ne bo srečal, kajti v času ko bo »potoval« od Zemlje do nje najbližji zvezdi (4,31 svetlobnih let, kot smo že ugotovili), se bo postaral le pet let, medtem ko bi po času merjenem z urami na Zemlji minilo v istem času nekoliko stoletij. Tako je nastopila doba, ko bo tudi Einstelnova relativnostna teorija podvržena preizkušnji. Ta teorija namreč pravi, da čas ni absolutna veličina in da je trajanje dogodka odvisno od gibalnega stanja opazovalca. Čas teče počasneje za telo, ki se giblje z ogromno hitrostjo, kot pa za
tisto, ki miruje. Sekunda je 86.400 — ti del časa, v katerem se Zemlja obrne okrog svoje osi. Bili bi pa v zmoti, če bi mislili, da je sekunda absolutna enota časa, ki velja za celotno vesolje in za vse pogoje.
Torej: čim večja je hitrost, tem večja (daljša) je sekunda. In če ob novih pogojih merimo hitrost z novimi sekundami, se tudi hitrost znatno spremeni: za zemeljske pojme — zmanjša.
Če bo medplanetarna ladja potovala s približno hitrostjo svetlobe, bodo morali po tej teoriji., (ki velja že zdaj za dokazano, vsi atomi in biološki procesi v njej teči počasneje. Tako bodo torej tudi mehanične ure zaostajale. Naše celice bodo počasneje rasle, srce bo počasneje utripalo — človek bi se počasneje staral.
Torej bo pomagala narava in ne tehnika, da bo človek lahko dosegel tudi zelo oddaljene zvezde in se vrnil na Zemljo v času svojega življenja. Vendar bi ob lem bilo verjetno zelo umestno paziti na to, da ob potovanju v vsemi rje vzamete s seboj vso družino in da potujete tjakaj sami le tedaj, če ste z ženo sprti — povsem sami.
Toda o tem, kako bi kdaj ukrepali, imate še dovolj časa za razim sijanje. Trenutno se še vedno ukvarjajo v svetu s problemi, kako bi sploh spravili človeka v nekakšnem umetnem satelitu, ki bi se lahko vrnil na Zemljo, v vsemirski prostor. Razen snmostojnega letala »X-15« nameravajo podobne »umetne satelite« izstreljevali s pomočjo raket, s kakršnimi so že izstrelili umetne satelite brez človeške posadke. Kako bodo prodirale naprave za le-
tenje v vsemirje v področja izven zemeljske privlačnosti in kako bo prestal ta izpit predstavnik, človeštva, je še vprašanje. Nekaj izmed važnih podatkov bodo .gotovo dali poizkusi z letalom »X-15«, ki bodo v svoji najpomembnejši fazi koncem tega meseca. Takrat bo izvršen prvi polet »X-15« v vsem rje in novinarji bodo ob povratku pilota prav gotovo vprašali, ali je kaj mlajši, kot pa bi bil na Zemlji. Pilot bo nedvomno odgovoril, da se je kljub relaitivnosti teoriji le za nekaj let postaral v sekundah, ko se je dvigal v prostor, kjer se »čas razteza«.
KAKO ŽIVETI V VSEMIRJU?
Nezaslišane hitrosti raket in sploh letalskih motorjev fantastični načrti medplanetarnega potovanja in podobne velike resničnosti našega časa vzbujajo v ljudeh zmedena čustva. Nekateri so prizanesljivi in primerjajo načrte za medplanetarni promet z otroškimi igrami, drugi gredo v svojem navdušenju ali občudovanju predaleč in smatrajo za mogoče celo tisto. nad čem znanstveniki zmajujejo z glavo. Razumljivo je, da je tako, saj človek še vedno ni stopil čez rob atmosfere, čeprav je bil ta dogodek napovedan že za konec tega meseca. Toda vseeno je težko trditi, da človek ne bo nikdar ali pa vsaj kmalu ne, prispel na Luno. Znanstveniki sicer še niso dali odgovora na vprašanje, ali bo človek lahko potovail na drugi, planet, toda kljub temu, da dokončne tehnične in sploh znanstvene rešitve še ni, je že povsem jasno, da bo takšna pot v neznano slej ko prej mogoča. Vzporedno s pripravami za izgradnjo raket, ki bodo z ljudmi vred z gotovostjo potovale na druge planete in od tam nazaj, pa se že pripravljajo tudi nekateri posebej izbrani posamezniki na takšno pot. Letalska medicina namreč že proučuje vplive vsem irski h pogojev življenja na človekovo telo.
Poletno morje skušnjava za kontinentalce
V Slovenskem Primorju smo zadnje leto zabeležili edinstven dvig turizma. Kolektivi iz notranjosti: imajo danes na slovenskem obalnem področju, predvsem v piranski, občini, že nad 100 počitniških domov z blizu 2 tisoč ležišči, da ne omenjamo sštevilnih gostinskih podjetij, kjer lahko na kratkem obalnem pasu spravijo pod streho več tisoč gostov.
Seveda teži večina naših delovnih ljudi, za tem, da bi letovali ob morju z malim denarjem. ne da bi zaradi tega bli prikrajšani pri hrani in osnovnem komfortu. Prav zato so počtniški domovi kolektiv idejna rešitev in pobuda nekaterih sindikalnih organizacij v tem prizadevanju res hvale vredno.
Referent za turizem pri piranski občini ima podatke, ki kažejo, da se je Pomurje povsem odpovedalo ustanavljanju kolektivnih počitniški domov v Slovenskem Primorju. čeprav je znano, da v mesecih teži vse več ljudi iz Pomurja v naša obmorska letoušča.. Vendar je ta tok usmerjen predvsem v Dalmacijo in na dalmatinske otoke, kjer imajo nekateri. delovni  kolekivi iz Pomurja celo svoje počitniške domove. Ker sje slišati glasove da bodo v HR Hrvatski v bodoče odpovedali oz. zavračaj vse take in podobne prošnje najbrž je dovolj domačih interesentov se bodo pač tudi naši Pomurci morali usmeriti k slovenskemu morju. In to ne v svojo škodo: lepote Slovenskega Primorja, vse večja urejenost obale in obalnega pomor-
skega prometa, povečanje gostinskih kapacitet in turističnih naprav, bo zadovoljilo še tako izbirčnega letoviščarja.
Da, tudi morje ob slovenski obali je dobro in dovolj ga je za vse ki si želijo v poletnih mesecih njegovih valov in okrepčujočih kopeli.
ZIMSKI LETOVIŠČARJI
Ko zmanjka dela doma, se odpravijo z lesenimi kovčki na vlak. Zares, kakor lastovke so ti naši sezonci — prava prispodoba neukrotljive Mure, ki išče iz lesa v leto novo pot — tam pač, kjer so bregovi najbolj dostopini.
Na Koprskem jim pravijo budi zimski 'letoviščarji, kajti prve pomladanske sape j h bodo opozorile na delo v Banatu in kdo ve, kje vse. Takrat, ko bodo prišli pravi letoviščarji, bo večina naših znancev že kdo ve kje. Za njimi bodo
Koprsiko pristanišče lahko sprejema že danes ladje z nad 10 tisoč tonami nosilnosti. Na sliki pristanišče, ko je bilo še v gradnji.
 TO, KAR JE DOBRO ZNATI IZ POMURSKEGA DOMOZNANSTVA (1700—1800)
... da je bil beltinski grad leta 1700 — po odhodu Turkov — hudo poškodovan.
... da so gospodske krčme na ozemlju beltinskega veleposestva leta 1700 iztočile 263 akovov vina v vrednosti 1156 forintov in 37 vinarjev.
... da je leta 1703 pripadalo lendavskemu okraju 70 vasi. V teh vaseh je živelo 1191 podložnikov, 81 trgovcev in obrtnikov.
... da so leta 1703 Kruci vdrli iz Prekmurja na Štajersko in izropali Veržej.
. . da so leta 1704 Kruci ponovno vdrli na Štajersko, izropali Ljutomer in druge štajerske kraje.
... da je cesarska vojska, ki se je borila proti Krucom, leta 1704 izropala Beltince. Požgali so 71 hiš, odgnali 2317 goved, 690 svinj, odpeljali 1679 panjev in 49 vozov.
... da so Kruci leta 1706 napadli Radgono.
... da so Kruci zopet vdrli na Štajersko leta 1707.
... da je leta 1715 izšla prva prekmurska knjiga, in sicer >Gyorski katekizem«. Prevedel jo je Franc Temlin.
...da so leta 1715 ustanovili v Polani carinski urad, v Melincih pa ekspozituro.
... da je knez Eszterhazy, madžarski palatin in gospodar Lendave dal močno poškodovani lendavski grad nanovo sezidati v obliki črke >Le v čast Leopoldu I., ki mu je daroval Lendavo.
... da se je leta 1719 mnogo evangeličanov iz Prekmurja preselilo v županijo Smomogy. Naselili so se v krajih: Surd, Mihalyd, Sand Taracs, Liszd, Sznt Pofer Szent Pal, Bikkosd, Porog Szent Kiraly, Vese in Be reny. Sčasoma so se izgubili med Madžare, le slovenski priimki kažejo še njihovo pokolenje. Njihov prvi župnik je bil Adam Berke, zadnji slovenski župnik pa je bil znani cerkveni pisatelj Stefan Kuzmič.
(Nadaljevanje prihodnjič)
POMURSKI VESTNIK, 26. febr. 1959
6