25 let Perutnine Zalog
Poslovna zadružna /veza Slovenije je lela 1958 ustanovlla podjelje v izgrad-nji Perutninsko larmo v Zalogu. Na področju, ki je bik> izbrano za razvoj živil-ske industrije, sta takrat ie rasli hladilnica za sadje in kmalu za njo klavnica mesne industrije. Objekii za pilanje pisčancev so bili grajeni po Ukratnih nme-riških vzorih in sc jih je zato prijel na/i> farma, čeprav niso imeli s pravim po-memom besede (kmetifs) nobene podobnosti.
Odlofitev za postavitev obrata, ki naj bi dajal milijon pitanih piščancev na leto, je bila za tiste časein izkušnje več kot pogumna. Pomenila je prvi korak v intenzivno prirejo perutnin-skega mesa v Jtigosiaviji. Kot taka je postala zaloška faima spodbuda za mnoge nove projekte in objekte, ki so bili kasneje uresničcni v naši in drugih republikah.
Današnji 450-članski delovni ko-lektiv se ozira na opravljeno delo v 25 letih z zavestjo vseh težav in napo-rov, ki so bili potrebni za prebroditev začetnih ovir v lazvoju, v iskanji teh-noloških, organizacijskih in slednjič tudi tržnih rešilev. Ne doma ne v tu-jini še ni bilo na razpolago opreme, primerne za množično rejo perutni-ne. Delovne kvalifikacije in speciali-zacije so člani kolektiva pridobivali le sproti, ob delu. Tržišče in potroš-niki so bili vajeni le občasne pontidbc sorazmerno dragiz živih pohancev in so zato z nezaupanjem in počasi spre-jemali vsakodnevno ponudbo zakla-nih, očiščenih in ohlajenih piščancev. Do danes se je vse toliko spremenilo, da je postala perutnina nepogrešljiva sestavina vsakdanje prehrane. Po za-slugi velikanskega tehnološkega na-predka je perutninsko meso prehi-telo vse druge vrste mesa v cenenosti in v uporabnosti.
Zaloška farma zdaleč ni osta'a pri prvotnem obsegu. Razvila se je v krepko proizvodho organizacijo, ki je razširila svojo dejavnost v vse smeri. Začelo se jc v rejo piSčancev na 11.500kv. m hlevov, danes pa teče prireja na 94.000kv.m lastnih in 65.000kv. m hlevov pri kooperantih.
Kar 8.900 ton mesa v različnih ka-kovostih delih in izdelkih, 40 milijo-nov jedilnih jajc, 33 milijonov valil-nih jajc in 13 milijonov dan starih piščancev v letu 1982 so rezultati dela in izkušenj 25 let. Obenem je lo prispevek k prehrani prebivalstva in v zadnjem desetletju tudi k izvozu.
Perutnina Zalog je ko( delovna organi-zadia od leta 1974 sarooMojna. Samou-pravno je razddjena na dve leme!)ai orga-nizadji: tozd Rcja in Meso. Proizvodni obrati so razmeičeiii v okolici I juhljaD«. največ v naši, pa v dontžateiu iii kamniški obtini. S svojimi proizvodi nicer zalaga predvsem IjublJaiMko in »lovensko triište, s plemensko perutnino pa sf jc u»elja>ila v vseh repubtikah in v lujini. Žaradi usptš-nejšega uaslopanja i;i nadaljevanie učin-kotitezunanje podobe seje delovna orga-nizacija odločila spremeniri svoje ime. V sodelovanjo slolint občanov je bilo i/brano ime Jaia, ki naj bi odslej prestav-Ijalo javnosti sicer že dolgo znaoo proi-zvodno organizadjo.
MARJAN MUNDA