PRIMORSKI DNEVNIK Je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknem, razmnožen na ciklostil. Od 6. do 17. septembra 1944 se Je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 pa v tiskarni «Slovenija» v gozdu pod Vojskem pri Idriji. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. rni avgust j6 aivečja nevarnost v Dolini nj 25 parni. Z visokimi plame-. Sorita še dve cisterni in vse da se ogenj ne bo raz-foT’ ^ tem je mnogo sreče: jjT*® naboj trotdla ni vžgal ve-. cisterne polne nafte in se .J atentatorjem načrt ni v celoti, vremenske Je i 50 zel° ugodje. 111 bur-^ Piameni se dvigajo b4 . • Prav gotovo pa je tre-nje l2redi tudi posebno priznajo čredno požrtvovalnim in gasilcem ter drugim {j0v~‘'-vMn, ki so napravili nad-ie ^^6 naP°re, da požar orne-jim je to v znatni meri Uspelo. j0S®daJ se še z večjo nujnost-^^tavlja vprašanje, kdo je kjtpL je atentat naročil, zločinska roka je priziv štiri zažigalne vrvice na sto tVeno točno določeno me-Vrv,’ ventili velikih rezer-arJev? tj)0 sedaj znani uradni hipo-j1 sta dve: w'tJ*a!estinsk° gibanje «čmi sp0r^eir» je izdalo uradno °°Uo, da so oni izvedli ta «ker hočejo prizadeti ese imperialistov, ki pod- Se. S° s^ontzem». Šep . Verz'ij° je osvojil dobr-Nta* tiska- saJ temelji na % ®r'h že prejšnjih atenta-iaj^Prav pa istočasno obsta-tpj 2udi zelo utemeljeni dvo-5p. Soraj omenjeno uradno Je "Črnega septembra« j^amreč netočno, govori o rezervoarjih in vsebuje T^^ruge očitne netočnosti. Pa pravijo, da je zelo Siti iivo, da bi bili palestin-;,4rabci tehnično sposobni 2 tako zapleten atentat. Jt j_Najvišji poveljniki policd-karabinjerjev našega po-+ Povezujejo ta atentat z le v bližini Gorice, ko ^bii loz‘vni “aaPoj v avto-U «fiat 500» ubil tri ka-ia Uradno so sporočili, e'tsw V 0Peh primerih za enak ' ■ °®v in za podobne vži- ga razgovora in sporazumevanja. Vsi prebivalci naše dežele smo zaskrbljeni zaradi vedno bolj številnih primerov črnega nasilja, saj lahko samo v ozračju sodelovanja dežela Furlanija-Julijska krajina izvršuje svoje poslanstvo mostu med sosednimi kulturami in gospodarskimi sistemi, kar je tudi osnova, za njen normalni razvoj, za gospodarski ter vsestranski procvit. Pri tem smo Slovenci še zlasti zainteresirani in zato je naša zaskrbljenost še večja. Že včeraj smo morali ugotoviti, da je v teh dramatičnih trenutkih državna uprava povsem odpovedala, ko je šlo za življenjske interese neposredno prizadetega prebivalstva dolinske občine. Posledice strahotnega atentata bi bile lahko še mnogo mnogo resnejše in tragično nepredvidljive, če ne bi odgovorno posegla občinska u-prava, domačini, če ne bi dolinski župan z oblastjo, ki mu jo daje ustava, izvedel ukrepe, ki bi jih morali organi državne uprave sprejeti že mnogo prej. Tudi tokrat in to na najbolj dramatičen način, je prišlo do izraza dejstvo, kako velik pomen imajo za ljudi, za neposredno prizadete, demokratično izvoljene uprave, ki edino poznajo krajevne prilike in ki edino lahko na pravilen način pravočasno posežejo. Zaradi tega se tudi postavlja na dnevni red vprašanje širše solidarnosti slovenskega prebivalstva, da se ustvari bolj organizirana oblika za takšne — upajmo izredne in osamljene — pa tudi Za manj pomembne vsakodnevne primere. NAD DOLINO ŠE VEDNO GOST OBLAK ČRNEGA DIMA Die innncii o idoovornosi! za Mimi atentat Najvišji policijski, karabinjerski in sodni organi dežele povezujejo ta atentat z ubojem treh karabinjerjev v Petovljc i pri Gorici im z najdbo skladišča razstreliva v Nabrežini - Pa testih ka organizacija «Črni september» pravi, da je odgovorna za atentat - Skrivnostna bel rekord in volkstvagen sta drvela nekaj minut po eksploziji skozi Dolino Rezervoarji nafte pri Dolini, ki so jih zažgale bombe neznanih atentatorjev v noči med četrtkom in petkom, ie vedno gorijo, čeprav z nekoliko zmanjiano silo. Razlog za to je treba iskati v dejstvu, da se je požar prvega rezervoarja, ki se je razsul in razlil preko robov nasipov v petek popoldne, zaradi večje količine kisika in večje površine hitreje izčrpal. Vso noč so visoki plameni bruhali proti nebu in valili ogromne gmote črnega dima. Na srečo je veter ta dim sproti odnašal, v višini 2 ali 3 kilometrov nad Istro. Včeraj je dim zasenčil celo nebo nad Reko. Ob štirih zjutraj se je zemlja spet stresla, ko se je razsul pregreti rezervoar pod hribom, ker pa je bilo v njem manj nafte se ognjeni plaz ni mogel razbesneti kot v prvem primeru: ustavili so ga nasipi ob hranilniku. Sedaj še gori, a z zmanjšamo močjo, kar daje gasilcem in drugim tehnikom upanja, da se bodo plameni zmanjšali in u-gasnili že v teku današnjega dne, najkasneje pa do ponedeljka. Da je tako dokazuje tudi primer rezervoarja. ki se je prvi razsul, ki je skoraj ugasnil. Sedaj se iz zvitih pločevinastih ostankov zvi-, ja samo steber šibkejšega dima. Podobno se samo vali dim iz drugih skladišč nafte, kjer je bila količina goriva nekoliko manjša. Nevarnosti torej, kot vse kaže, ni. Obstaja le nevarnost, da bi se ponoči dvignil veter in pognal plamene gorečega hranilnika proti sosednjemu. Tudi v tem primeru pa je možnost, da bi se vnelo novo žarišče, le majhna. To pa zato, ker se gasilci in drugi krčevito bojujejo s plameni in nedotaknjeni rezervoar neprestano oblivajo s curki vode in pe- ne. V ta naimen dovaja velike količine morske vode tanker, ki je zasidran ob pomolu naftnega ^terminala*. . Položaj v Dolini se je normaliziral. Manjša količina dima je sicer onesnažila zrak v vasi in okolici, vsekakor pa pod mero, katera bi bila lahko nevarna. Za to jamči, s svojimi izvidi, pokrajinski laboratorij za higieno, ki te analize opravlja večkrat na dan. Dolinska občinska uprava kljub temu še ni demobilizirala, nasprotno se dežurni v občinski hiši vrstijo iz ure v uro in budno nadzorujejo potek dogajanja, čeprav je nevarnost manjša ne moremo' namreč trditi, da ni položaj povsem izjemen. Mnogi ljudje so to noč prespali na Krasu, nekateri v avtomobilih, večina pa pri sorodnikih, znancih in prijateljih. Manjši del pa se je zatekel v prenočišča, ki jih je na zahtevo županstva organizirala državna oblast. Do tod informacije iz Doline. Oči oblasti, preiskovalnih organov, policije, sodstva in časnikarjev (v Trstu se trenutno mudi V noči med petkom in soboto se je zaradi visoke temperature sesul še drugi rezervoar in zublji plamenov so razsvetlili Dolino najmanj 12 časnikarjev največjih italijanskih dnevnikov in revij) sp medtem uprte drugam. Vsi zbirajo elemente za preiskavo, iščejo sledi, najmanjše podatke in pričevanja. Vsaka podrobnost, vsaka intuicija, vsaka sled postaja v teh trenutkih izredno dragocena — predvsem zato, ker imamo opravka s tehniki terorizma in sabotaže, ki so verjetno pustili za seboj zelo malo sledi. Tudi upanje, da je morda ostal kak drobec eksplozivnega naboja, ki so ga atentatorji podtaknili enemu izmed rezervoarjev, je splahnelo. Namestnik kvestorja in šef političnega oddelka kvesture dr. Zappone nam je namreč dejal, da znanstveni oddelek policije trenutno skuša analizirati drobce cementa in drugega materiala, ker upajo, da bodo na ta način izvedeli za vrsto razstreliva, ki so se ga atentatorji po-služili. Bombe pa naj bi bile tako izdelane, da niso pustile ostankov: baje so bile iz trotila z vži-galno vrvico na počasno gorenje. Ne glede na podrobnosti, ki smo jih izvedeli med pogovorom s šefom političnega oddelka dr. Zap-ponejem in njegovimi sodelavci pa velja, da tavajo preiskovalni organi v skoraij popolni temi. Dejansko govorimo le o možnostih, hipotezah in verjetnostih. Za vse tp po ni niti enega dokaza, kaj še, da bi ga lahko potrdili, kot je priznal kvestor D'Anchise. Trenutno se v nekoliko jasnejših, a še vedno meglenih obrisih, kažeta dve poti, dve možnosti glede storilcev atentata. Prva izhaja iz tiskovnega sporočila, ki ga je objavila italijanska poluradna agencija ANSA po »vrhu* med preiskovalnim sodnikom dr. Alessandrom Brencijem, kve-storjem dr. D’Anchisejem in poveljnikom videmske legije karabinjerjev Mingarellijem. Kot poroča agencija, so se sestanka u-deležili tudi številni policijski in karabinjerski častniki. Jasno je, da so na srečanju proučili položaj in ocenili elemente, s katerimi razpolagajo- Iz vseh teh elementov, je rečeno v sporočilu, jasno izhaja, da so atentat zakrivili ljudje s točno določenimi cilji in namerami. »Trenutno ne odklanjamo nobene možnosti,« nadaljuje sporočilo, »menimo pa, da je verjetna povezava med atentatom na naftovod in tistim v Petovljah pri Sovodnjah, kjer je eksplozija peklenskega stroja v fiatu petsto ubila tri karabinjerje: o tem pričajo tehnična neoporečnost sistema za razstrelitev nabojev, kakor značilnost eksploziva, o katerem menimo, da je isti.* Tiskovno sporočilo, ki ga je ANSA objavila po »vrhu* se na tem mestu nadaljuje s presenetljivo točnostjo: »V tem okviru se nam zdi, da bi utegnila biti posebno važna najdba v lanskem februarju, ko so v neki jami tržaškega Krasa odkrili pri Nabrežini pravcato skladišče orožja, municije in razstreliva najnovejšega tipa.* Kar zadeva vzroke atentata pa sporočilo omenja grozilna pisma, ki so jih prejele nekatere nemške petrolejske družbe, ne pa sama SIOT ali uprava naftovoda, ne v Trstu ne na Nemškem. Do tod sporočilo agencije ANSA o »vrhu* pristojnih preiskovalnih organov. Verjetno ni nikomur ušlo, da je med njimi tudi polkovnik Minga-relli, poveljnik videmske legije karabinjerjev, ki se že poldrugi mesec ubada s preiskavo o povsem nepojasnjenem atentatu v Petovljah. Tudi tedaj niso atentatorji pustili nobene sledi za seboj, navidezno pa ni bilo moč razumeti, zakaj so si izbrali prav tisti kraj za svoj atentat. Oba, tako Petovlje, kakor naftovod SIOT, sta v bližini meje, Jugoslavije, kar zaskrblja, posebno še zato, ker bi nekateri radi iz tega kovali špekulacije. Naj omenimo samo milanski večemik tCorriere d’informaziane», ki navaja — po mnenju svojega tržaškega dopisnika — med možnimi atentatorji »Jugoslovane*. Vendar je pomembno, da se preiskovalni organi usmerjajo tudi v iskanje sledi organizacije, za katero slutimo, da obstaja, da je močna in uživa skrivaj pomembne protekcije v mednarodnih reakcionarnih krogih. Atentati, katerim je Italija priča zadnja leta, niso padli z neba. Nekdo jih je organiziral, finansiral, pripravil in izvedel. Doslej je le malo krivcev za zapahi, v glavnem so to manjše ali srednje ribe (kot Freda in Ventura). Kaj pomeni stavek v sporočilu, ki trdi, da se preiskovalcem zdi po- (Naduljevanje na 8. strani) WASHINGTON, 5. - Ameriški senator Edmund Muskie je danes odklonil kandidaturo za podpredsednika ZDA, ki mu jo je ponudil predsedniški kandidat demo- hajrtv. Sterne. To povezujejo z ttva 0 veHkih količin eksplo-Orožja v jami v bližini C?*e- lezg so seveda samo hipo-točnega ni znano. a, gotovo p,a je> ^ je tudi dob.6111'3*' eden izmed členov 8« L, verige črnega nasilja, ko 5 WUŠa Ustvariti preplah in •itijjg Pogojem, obnovitev polilo v ''trde roke». To ne sa-lokalnem in vsedržavnem okviru> temveč v okviru Evrope, ko do-hji N1 krogom ni všeč seda-rVia.r0CeS Ponujanja, ustvar koijših odnosov, razu-ta j ja in sodelovanja. Zato Povsem upravičena bo-Hjgj. ' Dražena v številnih ita-Hih Jph listah, da do tako res-&fav Etatov prihaja na meji *io<5trjZato’ da se P°iažai še ®aj se v tem ozračju I^uje možnost normatae- ......................................I....m........................................„„I................................................mirnimi............................................................. ^slahsani odnosi ^ Jemenom in SZ? 5. — Egiptovski tednik Vil J? Al Yom» je danes obja-da ie vlada Severnega n ■ P°vabiia Sovjetsko zve-tajjg .1 odstrani vse strateške iorrv.'2 temena in naj odpokliče •tik ftj- vojaške svetovalce. Ted-da so mu to vest po-ali kairski dobro obveščeni k n0.ateri opazovalci pravijo, da jlolta^oa verjetno resnična. Kot osvajajo dejstvo, da je ministrski predsednik W J v Egiptu in da se je prav-•^ V141! s potovanja, na kate-f obiskal Severno Korejo, >W in SZ, sedaj pa name-^akk/^Potovati v Indijo in v Dancs se je sestal z skim ministrskim pred-Sitkijem. .jemenske ambasade v Pikgj j* * kasneje to vest za-^ noHdeia1, da v Jemenu nima '^‘bak ie strateške postojanke, v9lcev 6 nekaj vojaških sveto- Detajl o posledicah eksplozije peklenskega stroja pri ventilu rezervoarja št. 44, ki' se ni vnel. Bombo z zažigalno vrvico, verjetno pet do šest kg trotila, je atentator naslonil ha steno in železne kable, ki jih je eksplozija presekala. S tem je zagrešil napako, ki je efekt eksplozije popolnoma nevtralizirala. Druge peklenske stroje , so namreč atentatorji položili pod ventil,' ki uvaja nafto v rezervoar. V tem primeru pa je bila jama, v kateri se ventil nahaja, pol metra pod vodo. Bočna eksplozija je bUa torej neučinkovita. Osmodila je le steno rezervoarja in izkopala v cementu luknjo, zračni pritisk pa je pramaknil mostiček. Na ventil (viden je na desni strani slike) eksplozija ni učinkovala, saj ga je samo oplazila. Atentator torej ni vedel, da so pri rezervoarju št. 44. vgradili različne ventHe iz debelejše kovine. PO EAGLETONOVEM ODSTOPU Muskie ne bo kandidiral za podpredsednika ZDA McGovern je za danes napovedal važno izjavo Schmitz kandidat «Ameriške neodvisne stranke» 5 _ ie obsodilo na ■ .■ sku^ Sedem mesecev do d *° bil'110 "brskih Tupamarov*, ^°vanj * °^°šcni protidržavnega **,• 5. — Atensko vojaško jjšžhi obsodilo na zaporne treh PRIČETEK ZASEDANJA VSEDRŽAVNEGA SVETA KD V OZRAČJU OSTRIH SPOROV Tajnik KD Forlani odločno zagovarja centristično usmeritev sedanje Rndreottijeve vladne koalicije Kongres stranke šele prihodnje leto - Forlanijev govor so leve struje KD zavrnile RIM, 5. — V kongresni palači EUR te je dopoldne pričel vsedržavni kongres KD. Dopoldansko zasedanje je bilo posvečeno izključno obsežnemu poročilu tajnika Forlanija, popoldne pa v razpravo niso posegli vidnejii predstavniki struj, saj so se pričela ločena zasedanja osmih struj, v katere je razdeljena demokristjanska stranka. Forlani je v svojem v svojem govoru odločno zagovarjal upravičenost Andreottijeve vlade In je — že-prav po ovinkih in dvoumno — predlagal, da se sedanja zasedanja vsedržavnega sveta omeje na potrditev podpore obstoječi vladni koaliciji. Do iirše politične razprave naj bi torej prišlo šele na prihodnji seji vsedržavnega sveta v jeseni, ko bodo določili način sklicanja vsedržavnega sveta, ki naj bi bil v prvih mesecih prihodnjega leta. Andreottijevo vlado je ocenil kot vlado, ki se sklicuje na vrednote ustave, je zaprta v odnosu do MSI, zavrača reakcionarna izsiljevanja, je dosledna glede konstruktivnega odnosa do PSI in temelji na jasnem nasprotovanju komunistični politiki. Forlani se je skliceval na funkcijo »demokratične centralnosti*. ki jo ima krščanska demokracija in ki naj teži k razvoju italijanske družbe. Prehod iz centrizma v levi center vidi Forlani kot odraz nujnosti, da se je razširila' demokratična o-snova države in da se ustvari pluralistični sistem uravnovešenega razvoja. Forlani je obsežneje govoril o gospodarskih vprašanjih, ter se je pri tem postavil nad razrede, češ da je treba uskladiti posamezne interese in doseči globalna stališča. V tem okviru tudi vidi vlogo sedanje .vlade, da naj služi interesom vseh in da naj izpolni »praznino oblasti*, ki bi bila največja nevarnost za obstoj demokracije. Forlani je nadaljeval, da so ponudili sodelovanje vsem in da je to sodelovanje socialistična stranka zavrnila, ker je za njo bilo važnejše vprašanje zavezništev kot programska vsebina. Glede odnosov s socialisti je Forlani mnenja, da predstavlja pričetek predkongresne razprave v PSI tudi vedno večjo zavest, o stalni povezavi s tako veliko demokratično silo, kot jo predstavlja KD. V zadnjem delu svojega govora, se je tajnik KD Forlani obrnil na predstavnike levih struj v stranki in dejal, da so nekateri «prijatelji» izjavili, da bodo izstopili iz vodstvenih organov. Pozval jih je, da spremenijo svoje stališče, češ da gre za zelo resna vprašanja, katera morajo skupno reševati. Prvi komentarji levičarskih struj so negativni. »Prijatelji poslanca Mora* pravijo, da Forlani ni povedal nič novega in da zaradi tega ocenjujejo položaj tako, kpt so ga že prej in da torej vztrajajo na ostavkah njihovih predstavnikov iz tajništev in drugih vodstvenih organov KD. Podobno je stališče »forze nuove*. nekoliko bolj »mili* pa so »basisti*, ki pravijo, da so z upoštevanjem sprejeli na znanje tisti del Forlanijevega govora, ki se nanaša na perspektive in še zlasti na sklicanje vsedržavnega kongresa stranke. Član direkcije PSI Paolo Vitto-relli piše v uvodniku, ki bo jutri objavljen v dnevniku »Lavoro* v Genovi, da Forlani obnazložuje premik iz centrizma v levi center, kot da bi šlo samo za enostavno izpremembo vladnega zavezništva. Za Forlanija je levi center voz, pred katerim so enostavno zamenjali konja. To pa ni res, niso samo zamenjali konjev, temveč tudi kočijo in one. ki so se v njej vo- zili. Vstop socialistov v vlado levega centra je pomenil spremembo smeri, ostro prekinitev s preteklostjo, novo vladno vsebino in nove odnose. Povezava Andreottija z liberalci namesto s socialisti pomeni prav tako spremembo smeri, novo zavezništvo in novo politično vsebino. Vitorelli nadaljuje, da se mora KD končno zavedati, da je celotna PSI enotna, kadar gre za odnos do vladne vsebine. Socialisti ne morejo biti peto kolo avtomobila, ki ga vozijo liberalci. Zaradi tega je nujno, da pride do demokristjan-skega kongresa in da se prične odstranjevati preštevilne kamenčke, ki so zavrli učinkovitost levega centra in možnost izvajanja reform. Kaže, da je na zasedanju KD prišlo do začetka teh del, nujno pa je, da znotraj KD pri teh naporih sodelujejo širše sile, kot je bilo to 1959. in 1961. leta, da se obnovijo razgovori s socialisti in da pride do ponovnega plodnega sodelovanja. kratske stranke George McGo-vem. Tako je danes Muskie dejal časnikarjem, ki so se zbrali na njegovem domu v Kennebunku. Tja je odšel sinoči, da bi premislil o McGovernovi ponudbi. McGovemovi sodelavci so napovedali. da bo predsedniški kandidat danes ponoči dal časnikarjem važno izjavo. Ni še znano, o čemer bo McGovern govoril. Včeraj je že kazalo, da bo Muskie sprejel kandidaturo. Potem ko jo Ted Kennedy ni sprejel, je bil Muskie najvažnejša McGovor-nova karta. Bil je tudi visoko kvotiran kandidat za vstop v Belo hišo, vendar se na primarnih volitvah ni uveljavil. Širile so se govorice, da je Muskie zahteval od McGovema, naj mu povrne stroške za volilno kampanjo. Tudi dejstvo, da ni ne eden ne drugi govoril o kandidaturi za podpredsednika, je dalo upati, da bo danes prišlo do uradnega imenovanja, Ta upanja pa so se izjalovila in McGovern se je znašel pred zelo hudim problemom. Po Eagle-tonovem odstopu bo namreč le težko našel novega kandidata. Danes je svojega predsedniškega kandidata določila tudi »Ameriška neodvisna stranka*. Za predsednika ZDA bo predlagata Johna Schmitza, za katerega je glasovala večina kandidatov. V veliki dvor srni ” Louisvillu, ki lahko sprejme 11.000 ljudi se je zbralo le 1500 kandidatov. Schmitz je skrajni desničar, rezervni polkovnik »marinesov*. Predložil je osnutek zakona izstopu ZDA iz OZN in je ostro kritiziral Ntxo-nov obisk v Pekingu ter sprejem Maocetungove Kitajske z Združene narode. Ko je bil imenovan za predsedniškega kandidata, je bil Schmitz še član republikanske stranke in se je šele nato prepisal v neodvisno. Najvidnejši kandidat neodvisne stranke je bil nedvomno George Wallace, ki je kandidiral že pred štirimi leti, ko je prejel 10 milijonov glasov in je ta stranka prevzela oblast v petih južnih državah ZDA. Wallace pa je v telefonskem pogovoru razložil predsedniku skupščine, da iz zdravstvenih razlogov kandidature ne more sprejeti. Po tem pogovoru so nato izbrali Schmitza. Še vedno se nadaljujejo polemike med senatorjem Edwardom Edmund Muskie sporoča časnikarjem svojo odločitev Kennedyjem in Nixonovo vlado o jezovih v Vietnamu Kennedy je v kongresu dejal, da ameriška letala namenoma bombardirajo jezove, da bi povzročila poplave, ki bi otežkočale pošiljanja vojaške opreme sevemovietnamskim četam in južnovietnamskim partizanom. O tem vprašanju je vložil interpelacijo senator McGovern, glasnik Bele hiše Ziegler pa je danes te vesti odločno zanikal. Isto je storil tudi glasnik zunanjega ministrstva. BODO ZE JUTRI POGASILI ZADNJE PLAMENE? V DIMU, KI SE DVIGA NAD DOLINO Po dveh dneh požrtvovalnega gašenja pOT^Š^NE^2000 MASAJE omejili možnost izbruha novih požarov Sesul se je tudi tunk št. II - Solidarnost jugoslovanskega konzula Žvaba - Predlog SKGZ o solidarnosti med Slovenci - Podtajnik obrambnega ministrstva sen. Montini na prizorišču atentata Pogled z Grada sv. Justa na dim, ki se je rezervoarjev družbe SIOT dvigal iz gorečih Veliki strah je mimo. To je zaključek drugega dne dogajanj na »ognjeni fronti* puri Dolini. Resna nevarnost je sicer grozila včeraj zgodaj zjutraj, ko se je kmalu po 4. uri sesul rezervoar štev. 11. Goreča nafta je počasi, a neizbežno napolnila bazen okrog hranilnika, ni pa - prestopila roba okopa. Ce bi pljusknila bi vnel sosednji tank štev. 03. Ponovila bi se ista grozna scena kot predvčerajšnjim ob pol treh, ko je bilo 17 oseb opečenih. V ogromni bazen se je razlilo skoro 60 tisoč kub. metrov nafte. Jezovi so vzdržali in gasilci so vložili ves svoj trud v hlajenje sosednjih rezervoarjev. V ta namen so pripeljali iz Lombardije skoro 80 ton posebne gasilne pene. Ostali rezervoarji skorajda ne gorijo več. Na kraju, kjer je do predvčerajšnjim stal rezervoar štev. 54, je samo ogromno pogorišče in skrotovičene jeklene plošče, iz katerih se dviga le tu pa tam nekaj plamenov. Bližnji rezervoar štev. 55 flllHHMtlHIM 11111111111111111111111111111111111111III MII Mili Predsednik deželnega odbora Berzanti posredoval pri ministru Rumorju Predsednik deželnega odbora Furlanije - Julijske krajine Berzanti je včeraj zjutraj posredoval pri ministru za notranje zadeve Rumorju v zvezi z atentatom na rezervoarje naftovoda SIOT pri Dolini. Izrazil je predvsem zaskrbljenost deželnega odbora za položaj v deželi in razne zahteve krajevnih ustanov, političnih organizacij in javnega mnenja. Berzanti je predvsem poudaril, da prehilvalstvo Furlanije - Julijske krajine odločno zavrača in obsoja take kriminalne atentate in prosil za pomoč za obnovitev naprav naftovoda. Predsednik deželnega odbora je tudi pohvalil neutrudno delo gasilcev in zahteval od ministra, naj se pristojni organi potrudijo in razkrinkajo krivce. se še kadi in ga stalno polnijo s peno. Samo še z enega rezervoarja se dvigajo plameni: iz štev. 21, na južnem delu naftovoda. Gasilci predvidevajo, da ga bodo v kratkem pogasili. Na mestu je približna 150, gasilcev iz Bergama, Milana, Benetk, Verone, Bologne 'in seveda Iz vsej) ležajev Furlanije - Julijske krajine. Poveljuje jim polk. inž. Federico Fondelli, ki je poveljnik gasilcev v Padovi.' Pri delu mu pomaga še poveljnik iz Benetk inž. Cavagnin. Po mnenju inž. Fondellija je edina nevarnost, če menja veter. Če ne bo nepredvidenih ovir, bodo verjetno požar pogasili v prihodnjih 48 urah. Za gasilce pa je nevarnost še vedno precejšnja. «Naš poklic je vedno nevaren, tokrat pa je nevarnost izredno velika zaradi eksplozivnih hlapov, ki se dvigujejo iz pogorišča*. Te besede padovskega poveljnika niso hvalnica gasilcem, ampak izražajo resnično stanje. Dokaz je sedem opečenih gasilcev na dermatološkem oddelku tržaške bolnišnice. Delo gasilcev jo bilo otežkočeno zaradi pomanjkanja vode. To nam je dejal tudi namestnik ravnatelja SIOT kap. Marcucci. Zato so uvedli dva izredna ukrepa. Najprej so napolnili prazni rezervoar štev. 32 z morsko vodo, ki so jo dobavljali po ceveh kar iz tankerske ladje »Northern Joy». Iz tega rezervoarja so jo po zasilnih ceveh spravljali v skladišče vode in od tod k brizgalkam. Ta način pa se ni obnesel, zato so prosili poveljnika večje tankerske ladje »Conoco - Espa-na», da se je vsidral ob pomol in kar z lastnimi motorji potiskal morsko vodo po glavni cevi — tisti, po kateri se navadno preteka nafta — do priključkov za »gasilne topove*. je! Kap. Marcucci nam je tudi obrazložil svoje mnenje o atentatu: «Ni dvoma, da gre za izvežbane profesionalce. Izbrali so si ključne točke, da smo morali razpršiti svoje sile, da veter pripomogel k razširjenju požara in so sabotirali prav ventile, tako da nismo mogli pravočasno izprazniti rezervoarjev. Veliko škodo smo utrpeli ne samo zaradi uničenja hranilnikov. ampak tudi, ker so pregorele vse elektronske naprave, s katerimi smo od daleč urejevali delovanje ventilov.* V okolici je vročina ožgala listje. Celo daleč onstran ceste iz Doline v Mačkovlje je listje jesensko rjavo. Vprašanje pa seveda ni barva listja, ampak kakšna bo škoda na trtah in na sadnih drevesih. To bo razvidno komaj čez nekaj dni, že sedaj pa lahko rečemo, da je kmetijstvo v bližini pogorišča resno prizadeto. Odv. Germ, ki je pravni zastopnik družhe SIOT, pravi, da bodo zavarovalnice izplačale vso škodo, ki jo je povzročil požar, verjetno torej tudi kmetom. V Dolini in pri Domju je bilo včeraj ozračje manj napeto. Skoro vsi so se vrnili v svoje hiše, razen tistih, ki stanujejo prav v neposredni bližini, še ti so prišli domov za nekaj ur ali za ves popoldan, zvečer pa so odšli k sorodnikom, v hotele ali v prenočišča, ki so jih uredile o-blasti nekaj v Miljah, druge v šoli pri Rocolu. Včeraj popoldne so vozile proti Dolini dolge kolone avtov z radovedneži. Karabinjerji pa so jih ustavljali in so puščali v Dolino in Domjo samo prizadete. Marsikdo je šel celo do Socerba. Tu si je podjetni mesar celo uredil stojnico s čevapčiči in pivom in tako izkoristil dolinsko tragedijo v turistično privlačnost. V Dolini pa vlada drugo vzdušje: vaščani zaskrbljeno gledajo nebo, kam bo veter odpihal dim. Steber dima je manj gost, obenem pa je tudi nižji. Sedaj ne preti več nevarnost požara, ampak da bi veter zanesel dim v vas. Še brez dima je ozračje nenavadno: v grlu peče in često se je treba zateči k pijači. Na cesti proti Domju so zabeležili 0.40 miligramov ogljikovega oksida na kub. metrov zraka, kar je zelo visok odstotek, ni pa nevaren za organizem. Za vsaik primer še vlada stalna pripravljenost - odgovornih oblasti. Vojske sicer ni več v vasi, utegne pa izprazniti vas v kratkem, če bi pretila huda nevarnost. V občinski hiši stalno sledijo dogajanjem in so pripravljeni tudi v nočnih urah za vse potrebne ukrepe. Občinsko upravo so v teh dneh obiskali zastopniki sindikatov, strank in organizacij, zgonišld župan Guštin, milj-ski podžupan Bordon, senator Šema, poslanec Škerk, deželni odbornik Masutto, pokrajinski svetovalec Gozzi, pokrajinski tajnik PSI Pittoni, deželni tajnik KPI Cuffaro. Na področje požara je dospel podtajnik za obrambo sen. Montini, ki je predstavljal vlado. V spremstvu podprefekta Abbrescie je najprej obiskal ranjence v bolnišnici, nato pa se je sestal s predsednikom in ravnateljem SIOT v Dolini Sen. Montini je zagotovil solidarnost prizadetemu prebivalstvu, se zahvalil prefektu za koordinacijo gašenja in pomoči dolinskim občanom in izrazil svoje ogorčenje ob atentatu, ki je prizadel »mirne, delovne občane, ki vsekakor nimajo zveze s tem temačnim terorizmom*. Zato je zagotovil, da se bo vlada zavzela za čimprejšnje odkritje avtorjev atentata in za preprečitev vsakega nasilja. Včeraj dopoldne je jugoslovanski konžul Drago Žvab obiskal Dolino in izrekel predstavnikom prebivalstva ter dolinski občinski upravi solidarnost Jugoslavije ob zločinskem atentatu. Okoli poldne sta v Dolino prišla tudi predsednik in tajnik SKGZ Race in Cupan, ki sta v srečanju z občinskimi upravitelji izrazila solidarnost dolinski občini in njenemu prebivalstvu, ki ga je prizadel požar. V razgovoru, ki je sledil, sta se dotaknila tudi vprašanja možnih pobud za solidarnost med Slovenci, ko bi — mimo birokracije in državnih aparatov — slovenske družine lahko sprejele pod svojo streho, v primeru potrebe, evakuirance iz prizadetega področja. O pobudi so se nato dalj časa razgovarjali. NATO PA VODNA PARA Oblak črnega dima sega do Matuljev Ogromen požar, ki je uničil nekaj naftnih rezervoarjev pri Dolini, je vzbudil veliko zanimanje in radovednost tudi onstran meje, na Krasu, v Brkinih in na Pivki, od koder s® dobro vidi ogromen oblak dima, ki se visoko dviga izza Slavnika. Dim se dviga v stebru v višino približno 3.000 m, potem se razširi kot klobuk in se razsteza kot temno krilo ptice ropa tiče čez vso Čičarijo skoraj do Matuljev. Prof. Silvio Polh, katerega smo včeraj zaprosili za kratek razgovor, nam je dal nekaj zanimivih pojasnil. Tako nam je prof. Polli med drugim pojasnil, da se dim širi čez Čičarijo proti Matuljim, ker v višini nad 2000 m piha veter od zahodne strani proti vzhodu. Na srečo se je prav med sredo in četrtkom dvignil zračni pritisk in imamo lepše vreme. Če bi bil nižji pritisk, se oblak dima ne bi dvignil tako visoko, dopoldne bi ga zanašalo proti vzhodu, zvečer pa proti zahodu. Tako bi bilo vse mesto v dimu. Prof. Polli nam je tudi povedal, VČERAJ NA SEDEŽU TURISTIČNE USTANOVE Novi načrt za ureditev Sesljanskega zaliva Preureditev vsega zahodnega dela bo stala šest mi-lijard lir . Kam se bodo bodili kopal domačini? Na sedežu turistične ustanove v j štorov Sesljanu so predstavili novi načrt za ureditev Sesljanskega zaliva, ki sta ga izdelala ing. Sergio Zini in ing. Dino Tamburini Načrt zadeva v glavnem zahodni del zaliva, kjer sta- sedaj kamping, restavracija »Caravelia* in kopali šče »Delfino*. Širokopotezen načrt predvideva turistično središče z večjim številom hotelov, s plavalnimi bazeni, podzemeljskimi garažami, z vrstnimi hišami, s fizioterapevtskim centrom, kinematografi, trgovinami ter knjižnicami. Seveda bodo vse obstoječe turistične objekte, ki so trenutno na tistem področju podrli, razen restavracije «Caravella» in pa Park hotela, ki ga bodo prenovili. Zginil bo sedanji kamping ter vsa kopališča razen »Castelreggia*. Družba, ki bo lastnica vsega kompleksa, seveda, če bodo načrt o-dobrile pristojne oblasti, je že kupila zemljišča od lastnika, devinskega princa Turn m Taxisa. Govorijo o dveh milijardah lir samo za nakup zemljišča, koliko pa bo stala gradnja hotelov in turističnih objektov je za sedaj še skrivnost. Vsekakor predvidevajo, da bo celotni strošek znašal šest milijard lir. Poglejmo nekoliko bolj podrobno, kaj predvideva načrt inženirjev Zi-nija in Tamburinija Pod poslopjem, kjer je sedež turistične u-stanove, bodo zgradili eno in dvonadstropne vrstne hišice. Druga točka zadeva ureditev turističnega pristanišča v zahodnem delu zaliva ter zgraditev kopališča. Poleg novega hotela pa predvideva načrt za ureditev Sesljanskega zaliva zgraditev treh baze nov, teniških igrišč, zdravilišča, ki bo odprto vse leto, družbenih pro- za mladino itd. Predvideni sta tudi podzemski parkirišči, na površini 16.000 kv. metrov. Pri vsem tem pr se poraja vprašanje, kam se bodo hodili kopat domačini iz Sesljana in Nabrežine ter iz bližnjih vasi. Predvideno je samo eno kopališče izven sklopa hotelov in še v tistem bodo cene zelo verjetno še kar slane. Edini košček plaže, ki bo dostopen tistim, ki ne morejo ali nočejo plačati vstopnine, bo tisti med kopališčem »Castelreggio* in pa kamnolomom. Ko bo tisti del poln bodo morali domačini iti na kopanje v Gradež ali v Marino Juho. V Repnu sestanek o «kra.ški oheeli» Zadruga «Naš Kras* vabi občane repentabrske občine na sestanek, ki bo v torek, 8. avgusta ob 20.30 v Kraški hiši v Repnu. Na sestanku bo govor o letošnji »kraški ohceti*. V ČETRTEK ZVEČER Ljudski praznik v pokrajinski psihiatrični bolnišnici V četrtek, 10. avgusta ob 20. uri bodo v tržaški psihiatrični bolnišnici priredili ljudski praznik ob priliki otvoritve novega bara v notranjosti bolnišnice. Pomembnega praznika, na katerega je vabljeno vse tržaško prebivalstvo, se bo udeležila tudi znana pevka Miranda Martino. Poleg nje bosta nastopili tudi glasbeni skupim »Tmmagine* in «Canzoniere Triestino*. da je zmeril višino, do katere se dviga oblak izpod Doline, in sicer do 3000 - 4000 m. Do višine 2000 m pridejo saje, nad njimi pa vodni hlapovi (v nafti je namreč tudi določena količina vode). Zato je gornji del oblaka bolj svetel. Temperatura v višini, do katere sega oblak, se suče okrog 0 stopinj C. V notranjosti stebra se dim dviga s hitrostjo 50 - 60 km na uro, v zunanjem dlelu pa od 20 do 30 km na uro. Včeraj pozno popoldne je začel zračni pritisk rahlo padati. Nato se je velik oblak dima znižal in razširil s področja čičerije proti Brkinom. Zato je močno smrdelo po dimu, oblak pa se vije naprej proti Podgradu. Letos se razstave v galeriji Kraške hiše v Repnu vrstijo druga za drugo. Ceju, ki je letošnjo sezono odprl, je sledil Kralj, temu je sledila Zora Koren - škerkova, nato je do konca minulega meseca razstavljal prof. Avgust Černigoj, od sinoči pa visijo v galeriji Kraške hiše slike openskega slikarja Pavla Ferluge, ki je m stene galerije razobesil 11 olj. Razen treh olj surrealističnega značaja, vsa ostala olja prikazujejo naš Kras. Razstavo, ki bo odprta do 1. septembra, je sinoči odprl s kratkim nagovorom predsednik zadruge «Naš Kras» Egon Kraus, ki je predstavil slikarja občinstvu. Občinstvo se je tudi tokrat številno zbralo v galeriji in na dvmišču Kraške hiše. KMEČKI TABOR 72 Na Opčinah od 12. do 15. t. m. Kmetijska zadruga v Trstu bo priredila tudi letos tradicionalni Kmečki tabor v sodelovanju s prosvetnim društvom Tabor z Opčin. Kot druga leta bo Zadruga tudi letos poskrbela za prikaz najnovejših obdelovalnih strojev in njihove uporabe. Tudi kulturni program bo precej pester. Igrali bodo »Veseli planšarji* s humoristom, nastopila bo folklorna skupina »Gorje*, v dvorani bo razstava narodnih noš, za ples pa bo igral priznan orkester. Tudi za prigrizek in za dobro pijačo bo preskrbljeno, saj je Zadruga pozvala in še poziva kmete naj se prijavijo in naj točijo sami svoja pristna vina. Tabor se začne v soboto, 12. avgusta zvečer in se bo končal 15. avgusta. OD JUTRI DALJE Zelena vozovnica na progah 6, 9 in 20 do 10. ure zjutraj Spričo jutranje gneče na avtobusih, s katerimi se kopalci peljejo na kopanje v Barkovlje, kopališči »Lan-tema* in «Ausonia» ter v Milje, ja občinska ustanova ACEGAT sprejela naslednji ukrep, ki bo veljal do 15. septembra: od ponedeljka, 7. avgusta dalje bodo na avtobusnih in filo-busnih progah št. 6, 9 in 20 izdajali »zeleno* vozoviuco za tja in nazaj do 10. ure Zjutraj In ne več do 8.30 kot doslej. S tem «počitrriškim» ukrepom ACE GAT upa, da bodo kopalci hodili na kopanje nekoliko'kasneje in se izognili tako gneči na avtobusih kot tudi velikemu prometu, ki je v zgodnjih jutranjih urah še posebno živahen. Danes popoldne bo na dvorišču pred Ljudskim domom v Kri žu pokrajinski praznik tiska komunistične mladineš Na sporedu je nastop pevskega zbora in glodbe na pihala ter z govori Sergija Slavca in Sergija Kukanje. Udeleženci praznika si bodo lahko ogledali razstavo Vietnamu, na stojnicah pa bodo prodajali knjige. Izleti P. d. Slavko Škamperle obvešča člane, da v nedeljo, 27. avgusta priredi enodnevni izlet na Vrsno, rojstni kraj S. Gregorčiča, Bovec, Vršič in Kranjsko goro. Vpisovanje pri Urdihu od 9. do 13. ter od 17. do 20. ure ..............mi...M................................................................................................... Danes, NEDELJA, 6. avgusta VLASTA Sonce vzide ob 5.54 in zatone ob 20. 27 — Dolžina dneva 15.27 — Luna vzide ob 2.21 in zatone ob 18.44 Jutri, PONEDELJEK, 7. avgusta KAJETAN Včeraj-danes Vreme včeraj: naj višja temperatura 26 stopinj, najnižja 18,6, ob 19. uri Po mnenju kap. Marcuccija je j 24 3 stopinje, zračni tlak 1019,5 mb. vsa protipožarna službo delovala, rajjj0 pg^a, vetre 8 km na uro, se-redu. Izpraznili , verozahodni, vlaga 65-odstotna, nebo P°~ 12/10 pooblačeno, morje skoraj mirno, in še deluje v so vse rezervoarje na dveh _ c dročjih, kjer so izbruhnili požari, temperatura morja 24,3 stopinje. Večji del nafte so odprenuli v Nemčijo, del pa so pretočili v hranilnike področja, kjer ne gori. »Požar dobro nadzorujemo: imamo dovolj vode in gasilne pene Gasilci pa delajo na vso paro*. ••nmmiiiMiiiiMHiiHiiiiiiMiiiiiimiiliiiMiHumuiiiMiiiiiiMHiHHiiiiiimiiiliHMiiHiiiiiliiiiiHlinMMiiiMNMM PROTESTI, ZAHTEVE IN INTERPELACIJE Miljski občinski odbor, ki se je sestal včeraj popoldne, je izdal sledeče sporočilo: Kriminalni atentat na rezervoarje družbe SIOT se uokvirja v dolgo vrsto izzivalnih prevratniških dejanj, katerih glavni cilj je ogrožati pridobitve delavskega razreda in demokratskih sil. V ta namen mora naše ljudstvo budno paziti, da se taki in podobni poskusi ne bi več ponovili. Pristojne oblasti pa morajo s svoje strani vložiti vse svoje moči, da bi odkrile in kaznovale krivce. Že sama posebna lega Milj, ki ležijo v bližini velike čistilnice Aquila, mora vzpodbuditi k razmišljanju z namenom, da bi oblasti izdale vse potrebne varnostne ukrepe in da bi se v bodočnosti ne pripetilo tudi v teh krajih to. kar se je pripetilo v dolinski občini. • • • Komunistični poslanci Škrk, Meni-chino in Lizzero so naslovili na notranjega ministra pismo, v katerem sprašujejo, če je notranji minister seznanjen s hudim atentatom v dolin- ski občini, ki je povzročil veliko škodo in bi se lahko končal s pravo katastrofo. Obenem sprašujejo ministra, kakšne ukrepe so izdali za izročitev atentatorjev pravici, ki so s svojina dejanjem spet skalili vzdušje v tem delu tržaške pokrajine, ki leži tako blizu državne meje in je naseljen s slovenskim prebivalstvom. Podobno vprašanje sta naslovila na predsednika senata senatorja Šema in Bacicchi. • * • V soboto, 5. t. m. se je v Zgoniku sestal aktiv KPI sekcije Zgonik, iz katerega so poslali naslednje sporočilo: Ob priliki podlega atentata, ki je bil v četrtek ponoči proti hranilnikom naftovoda SIOT v Dolini in ki resno ogroža prebivalstvo dolinske občine, izrekajo zgoniški komunisti vso svojo ogorčenost in solidarnost, tako občanom kakor tudi dolinskemu županu in zagotavljajo vso svojo pomoč. O-benem pa zahtevajo, naj oblasti čimprej odkrijejo krivce. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 5. avgusta 1972 se je v Trstu rodilo 8 otrok, umrlo pa je 11 oseb. UMRLI SO: 76-letni Carlo Fabric-ci, 2 dni stara Kristina Birsa, 74-letna Gisella Chinsi por. Amori, 70-letna Giuseppina Dessardo, 69-letni Sergio Coassin, 77-letni Ettore Ga-#ti, 75-letni Genmaro Coppola, 66-letni Antonio Gaio, 67-letni Eraldo Deluca, 80-letna Alma De Sisgareo por. De Danaro, 81-letni Francesco Babini. OKLICI: geometer Ciaudio Pavlovič in bolničarka Nivea Pajero, šofer Enea Rossin in bolničarka Lu-dlla Vegliani, delavec Gustavo Šansone in uradnica Maria Grazia Cher-ti, eletrotehnik Sergio Corsi in uradnica Franca Mora. trgovec Edo-ardo Šamani in zobotehnik Liliana Perini, uradnik dr. Fulvio Donati in gospodinja Maria Grazia Bombaci-gno, inž. Piergiacomo Banda in gospodinja Lucia Crepaldi, uradnik Giuseppe Pecorella in gospodinja Maria Glavina, fotoiitograf Gian- BIRME 1972 Presenetljiv«, velika Izbira UR in ZLATNINF ZLATO 18/75096« - Velika izbira ur SEIKO — Posebni Dopusti. Urarna in zlatarna LAURENTI Trgi Irtesfe, Lara« Santorin 4 franco Turchetti in prodajalka Rosa Ventura, trgovec Luigi Bubba in trgovka Fiorella Pistan, mesar E-doardo Coslevaz in prodajalka Marina Varagnolo, kapetan d. pl. Gia-como Bemobic in gospodinja Ondi-na Matijasič, zdravnik Mario Ros-so in prodajalka Giuliana Aichhol-zer, uradnik Mario Depase in prodajalka Ilaria De Pol, univerzitetni študent Fabrizio Baselice in u-radnica Luisa Rusooni, železničar Renato Cossi in prodajalka Miranda Bertocchi, šofer Gianni Seriani in uradnica Viviana Germ, učitelj Vittorio Rella in uradnica Carla Ta-rocco, vojak Nicola Tranquillo in u-radnica Santa Scardino, mesar Antonio Grasso in gospodinja Giulia Artesi, pomorščak Dario Giachin in uradnica Luciana Guidolin, geometer Silvano Fulizio in gospodinja Fulvia Vitello, tehnični uradnik Sal-vatore Sannino in gospodinja Angela Cipriano, univ. študent Giorgio La Valle in uradnica Claudia Lebani, uradnik Franco Rauber in učiteljica Sergia Astolfi, finančnik Marino Guidi in uradnica Nadia Bradicic, lekarnar Tito Rocco in študentka Tiziana Pezzer, tubist Guido Stoco-vac in uradnico Vanda Nadnovic, težak Mario Vassallo in delavka Renata Tuli, delavec Vincenzo Gat-timmolo in gospodinja Anna Rega, barist Carlo Toši in prodajalka Anamarija Marži, univ. študent Borut Spacal in knjigovodkinja Marta Lavrenčič, natakar Bruno Leskovec in baristka Santina Grison, fin. stražnik Pietro Mazza in delavka Luda Frezza, prodajalec Lucio Sam-martino in gospodinja Maria Messi-na, uradnik Ludano Scarazzato in uradnica Milena Spano, mehanik Giovanni Camillo in frizerka Elda Miani, uradnik dr. Gianfranco Gras-sotti in uradnica Laura Petrini, u-radnik Franco Cossutti in učiteljica Laura D’Alessio, uradnik Pio dr. Freccero in uradnica Rosa Maria Marino, univ. študent Gianni Man-darano in univ. študentka Flori De-grassi, delavec Silvio Batagelj in delavka Rita Causo, uradnik dr. Paolo Bressan in uradnica dr. Mau-ra Massarotto, teh. izvedenec Dario Brezigar in uradnica Laura Bemr venuto, uradnik Sergio Visintin in blagajničarka Sandra Busletta, u-radnik Egidio Visintin in delavka Livia Marchi, fin. stražnik Carmelo Barrese in gospodinja Bruna Stanič, delavec Ludo Fragiacomo in delavka Loredana Dagri, rudar Leo Cossetto in učiteljica Gemma Za-nini, električar Guido Visintin in uradnica Anna Tomasi, slikar A-driano Lasič in gospodinja Elisabet-ta Mondi, častnik Silvano Salvini in gospodinja Maria Grazia Casta-gneti, uradnik Pierpaolo Acunzo in učiteljica Livia Bandiera, učitelj Domenico Di Nubila in učiteljica Rosanna Renzi, glasbenik Luigi Ma-iorano in frizerka Filomena Fogget-ta, delavec Ferrucdo Perossa in bolničarka Ines Demitri, poljski tehnik Ciaudio Andrej in knjigovodkinja Renata Rossi, težak Bruno Spoglia-ric in prodajalka Leonida Bubbini, špediter Ludano Denic in frizerka Rosalba Watson. težak Renato Verdelli in gospodinja Gigliola Tuf-fanelli, zobotehnik Sergio Miniussi in bolničarka Eleonora Eatnshaw, uradnik Ciaudio Ferrone in bolničarka Maria Rosa C omar, strojni častnik Gianfranco Tarabocchia in SFBOFLEX VSE ZA KINO IN FOTOGRAFSKI MATERIAL Trst, Ul. Mazzini 53, Tel. 733-361 Prijatelje in znance naprošamo da nas obiščejo Pavel Ferluga v Kraški galeriji Gledališča Športno združenje GAJA Padriče Gropada • Trst ZAKLJUČEK 3. športnega tedna GAJE ki bo v Padričah 6. avgusta 1972 Danes, 6. VIII. 72 ob 18. uri Kulturna prireditev z nagrajevanjem — Nastopajo: PD Slovan, Tržaški oktet ter slovenski tenorist JURIJ REJA z ansamblom Jožeta Kampiča Ob 21. PLES Igra ansambel J. Kampič — Poje JURIJ REJA Dobro založen bife Vljudno vabljeni! POLITEAMA ROSSETTI Danes popoldne ob 18. uri bodo P® novili Kalmanovo opereto »čardaš** kneginja*. V nadvse uspeli opereti n*-stopajo isti izvajalci kot na prvi Pre“' stavi: Edith Martelli, Alvinio Misc**-no, Adriana Innocenti, Elio Pandoto’ Tonino Micheluzzi, Armando Banda11’ Graziella Porta in Lino Savorani. F®-žiser predstave je Vito Molinari, a®-reograf Gino Landi, orkester gleda* šča Verdi pa vodi Hans Walter KaeiaP fel. V torek, 8. t. m. ob 21. uri je na sporedu tretja ponovitev Kalmanov* operete, medtem ko bodo v sredo, t. m. ponovili opereto «čin či 1*’ Prodaja vstopnic pri osrednji blaga! v Pasaži Protti (tel. 36372). , Razstave V Mestni galeriji Piran je razi.^ va, ki nosi naslov Ars Histriae •' Razstava je odprta vsak dan 10. ure do 12. ure ter od 17. ure 20. ure. Na razstavi sodeluje s ***! jimi deli 23 slikarjev, med katerl so tudi Zvest Apollonio, Janez . ** nassi. Herman Pečarič. Jože Foni in še nekaj drugih domačih slika.rj®' Razstava bo odprta do 24. avgus ' V tržaški občinski galeriji r8. Prejeli smo knjigo za katero je že pred izdajo vladalo izredno zanimanje GRAMMATICA DELLA LINGUA SLOVENA Dr. Anton Kacin Slovenska slovnica z italijansko razlago je nepogrešljivi pripomoček za spoznavanje slovenskega jezika še posebno na tem obmejnem območju, kjer se vsak dan srečujeta in vzajemno živita dve narodni skupnosti. Tržaška knjigarna Ul. sv. Frančiška 20 - Tel. 61-792 Izlet na Štajerska Potovalni urad AURORA priredi od 13. do 15. avgusta avtobusni izlet na Štajersko (Logarska dolina, Celje, Maribor, Rogaška Slatina, Ptuj). Cena izleta je 18.000 lir. Vpisovanje pri potovalnem uradu Aurora - Ul, Cicerone 4, tel. 29-243. Mali oglasi učiteljica Franca Bamobi, uradnik Albino Serbottini in frizerka Liliana Stefani, delavec Guido Penzo in uradnica Ester Sivini, agent Tullio Latini in baristka Bianca Aloisio, učitelj Fulvio Miani in sluginja Ma ria Potocco, mehanik Carlo Bran-dolin in delavka Nella Radesic, zastopnik Giuseppe Rigotto in frizerka Rosetta Tomizza, kapetan Fulvio Rocco in bolničarka Narma Spada-ro, uradnik Lorenzo Dobrilla in delavka Luisa Degrassi, tehnični izv. Felice Carbone in prodajalka Gio-vanna Suplina, delavec Emil Milanič in uradnica Vida Kaučič, geolog Paolo dr. Liberati in knjigovodkinja Daniela Portolano, telovadni učitelj Livio Bastiani in uradnica Ana Ma-lusš, radiotelegrafist Giorgio Pu-gliese in telefonistka Manuela Paulina. uradnik Gianfranco Cepak in blagajničarka Anna Maria Boftin, delavec Rodolfo Guidolin In gospodinja Nadja Biloslavo. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) A. Barbo, Garibaldijev trg 4; Di Gretta, Ul. Bonomea 93; Godina -AllTgea, Ul. Ginnastica 6; S. Luigi, Ul. Felluga 46 (Sv. Alojzij). NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) AlTAlabarda, Istrska ulica 7; Al Ga-leno, Ul. S. Cilino 36 (Sv. Ivan); de »CITROEN« - mehanična delavnica Samarittanl in Miceo In prodaja nadomestnih delov v Ul. Rittmeyer 4/a. Kunarico Išče slovenski Dijaški dom v Trstu. Informacije pri opravi doma, Ul. Ginnastica 72 - tel. 793-167. Vedeževanje Iz kart In čitanje iz roke (v italijanščini — moški izključeni). Garantirana resnost. Telefon 421-074. Trgovsko vajenko sprejme v službo samopostrežna trgovina jestvin tudi kot prva zaposlitev. Dobra plača, višja od sindikalne. Tel. 815-292. Blagajničarko - vajenko išče samopostrežna trgovina jestvin tudi kot pr vo zaposlitev. Dobra plača, višja od sindikalne. Tel. 815-292. Blagajničarko, ki želi izboljšati svoje pogoje, sprejme v službo samopostrežna trgovina jestvin. Plača po dogovoru. Tei. 815-252. V središču Postojne ugodno prodani starejšo dvostanovanjsko hišo z lokalom za vsako obrt ali podružnico, predstavništvo ter z eniin vseljivim stanovanjem. Klarič Majda Maribor • Tyrševa 12 stavlja tržaški slikar Livio Offi- cia. Razstava bo trajala do 8. *v gusta. u V Kraški galeriji v Velikem R®®^ razstava del Pavla Ferluge z Opč' Kino MIRAMARSKI PARK. »Luči m *v0iu! — Danes ob 21.30 «Der Kaisertt** j von Miramare* v nemščini, ob «Massimiliano e Carlotta* v ito'9 ščini. Jutri, v ponedeljek, ob Caf «Maximilian of Mexico» v ščini, ob 22.45 «Massimiliano e lotta* v italijanščini. Nazionale Zaprto do 11. avgusta 0 radi počitnic. a Eenice Do 9. avgusta zaprto z*r počitnic. Eden 15.30 «Cinque faccie delto lenza*. Barvni film. Prepove®8 mladini pod 14. letom. $ Grattacielo 16.00 «La ragazza c0® ti pištola*. Barvni film. Monica v'^j Excelsior 16.15 «La morte vlen® passato*. Barvni film. Susan Str - Ritz 16.30 «007 - Operazione Barvni film. Sean Conery in 6® na Paluzzi. Aurora 15.30 «Grisson gang*. film. Inipero Zaprto zaradi počitnic-Capital 16.00 «Sfida senza P8®, Barvni film. H. Fonda, Paul man. V ponedeljek zaprto. V d* začetek II. serije filmov Hitckock*. . n,(ii Crlstallo 16.00 «1975: Occhi bia” sul pianeta Terra*. Barvni Moderno 15.00 «Quando le donn®^ sero la coda*. Barvni film. ^ Buzzanca in Senta Berger. . fr Vittorio Venet« 15.30 «11 mareto®, Dracula*. Barvni film. Črto®* jj, Lee. Prepovedano mladini P08 letom. 1 Abbazia 15.00 «Confessione di un c~(, missario di polizia al Procuf* ^ della Repubblica*. Barvni fF®’) m Nero, M. Balsam in M. Tolo. 08 su nedeljka 7. do četrtka 10. aV® bo zaprto zaradi počitnic. a<-Ideale 15.00 «Dio li crea, io li at®j ji zo*. Barvni film. Dean R®®8 Agnes Spaak. .m Astra 15.00-21.30 «Laurence d'Ar8 .r Barvni film. Peter 0’Toole, Sharif, Antony Quinn. Bar''1" KINO Nfl OPČINAM predvaja danes ob 17. uri »DECAMERON* Prepovedano mladini pod 18. leto01 V ponedeljek ob 19. uri »LA PIU’ BELLA STORIA DI DICKto’ Igra Albert Finney Ob izgubi žene, žulje županu, vsi občinski tajnik dr. Gerliini henci občine Rrpenlabor. izrekajo iskr®®8' ^ občinski sv®‘“' ,,i in Leitenburg, Trg S. Giovanni 5; Miz zan, Trg Venezia 2. LOTERIJA BARI 40 23 51 13 59 CAGLIARI 74 24 79 71 15 FIRENZE 61 3 51 70 64 GENOVA 11 22 54 84 87 MILAN 82 51 77 38 39 NEAPELJ 26 80 5 45 75 PALERMO 87 15 47 45 9 RIM 14 28 46 79 1 TURIN 5 84 29 50 57 BENETKE 18 44 59 49 12 ENALOTTO X 2 2 1 2 1 2 1 1 1 2 1 12 točk — 15.574.000; 11 točk _ 350.400; 10 točk 32.300 lir. ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način ^ čustvovali z nami ob izgubi dragega moža, očeta in nonota LJUBA KRIŽMANČIČA istitemu g. župniku, p« vetj a. Družine Križmančič, Mihalič in Peiaro9 Posebna zahvala prečastitemu g. župniku, pevskemu zb<,ru «LIPA» in darovalcem cvetj a. Bazovica, 6. avgusta 1972 ZAHVALA Toplo se zahvaljujemo vsem, ki so se udeležili pogreba n8’ šega dragega ANTONA ŠKAMPERLA Posebna zahvala dr. Martelancu ter vsem, ki so mu bili ^ strani v zadnjih trenutkih življenja. Družina Trst, 6. avgusta Potrti od žalosti naznanjamo, da nas je dne 4. avgusta ^ za vedno zapustila draga žena in mati ROZALIJA GUŠTIN roj. KRIŽMAN Pogreb bo iz mrtvašnice glavne bolnišnice v ponedeljek ob * ’ uri na repentabrsko pokopališče. Žalujoči mož Mihael, hči Ida i» *** Emil z družinama ter drugo sorod®01® Repentabor. 6. avgusta 1972 PnmorsidTffiovmk t PISMO UREDNIŠTVU Grobo kršenje Posebnega statuta londonske spomenice Gre za čl. 5, za katerega so predsedniki italijanskih vlad izjavili, da je povsem veljaven m izvedljiv predpis Spoštovano uredništvo! Na Uši št. 96 v Ulici S. Cilino n na tramvajski remizi pri Sv. Jjauu je nalepljenih več izvodov občinskih razglasov od 19. MJa letos glede treh sprememb e8ujacijskega načrta (v glavi pi-Comune di Tricste, Ripartizio-? XII — Uavori pubblici, Uffi-I® del piai.o regolatore e servi-tecnico del traffico; opravil-"e številke pa so 387/2-72, 412/2-yB n 650/3-71.) O teh razglasih Pišem, ker so ponovno zani-"te Pisanih pravic pripadnikov Jugoslovanske etnične skupine« Dna P°dr°eiu (tržaškega ozemlja) J**, italijansko upravo«, kot jih hit °videva 5. člen Posebnega sta-a od 5. oktobra 1954 in seveda n°vna kršitev tega statuta. Drugi odstavek navedenega čle-* namreč pravi: ,*Javnim dokumentom nanašajo-sk Se na Peipadnike teh etničnih J*npln, vštcvši sodne razsodbe. Prožen prevod v ustreznem vfku- ISTO VELJA ZA URAD-r?. OBVESTILA, JAVNE RAZ-LASE IN PUBLIKACIJE«. I* tega besedila je jasno raz-nh-!0’ i*i moral ob vsakem einskem razglasu v italijanščini g,'?*fi tudi isti razglas v sloven- i. J?’- ^(K'a v skoraj osemnajstih p "> odkar je stopil v veljavo si Se')ni statut, nisem videl teh A.^skih prevodov niti pri Sv. j. ®J*Iju niti v Škorklji, niti v niti * niti pri Sv’ Ivanu- Toref “jjer tam, kjer sem doslej živel •roina sedaj živim, niti v sre-^umesta, kamor hodim po o- Očitno je tržaška občinska u-ava uvedla na lastno pest in b|VCpa prot' P°vsem jasni določ-, “osebnega statuta nekakšen appartheid«, ker daje pripadni-stini slovenske jezikovne skupno-v- s,0yenski prevod uradnih ob-sh?” *n javnih razglasov le na ok°ifP. omejonem področju, tj. v "Riških vaseh. sih Cr * razglasi nanašajo vča-nw ina “lo pomembne zadeve, -P katerih je občan lahko tudi ^oJotno oškodovan, če ne ukrepa j Pravem času, se postavlja vpra-tln^6 *akonite veljave takih raz-^“aav. prj pravnih opravilih je {JjT^enibna tudi oblika, ki mora oh * i^vsvm v skladu z vsemi stoječimi predpisi — sicer je vilo nično. Po tej logiki, ki j,. m°ja, temveč italijanskega trž gega reda’ so Vsi razglasi . aške občinske uprave in vseh ^“gih javnih oblasti na trza škem ozemlju nični, če niso povsod opremljeni s slovenskim prevodom. Predsedniki italijanske vlade so namreč že večkrat uradno izjavili, da je 5. člen Posebnega statuta povsem veljaven in izvedljiv predpis. B z Trst, 3. avgusta 1972 Pripis: glede tržaške občine velja pripomniti, da je Posebni statut od 5. oktobra 1954 objavila že oktobra - novembra 1954 v posebni številki svoje uradne publikacije Rivista mensile della Cit-ta di Tricste (samo v italijanščini) na straneh 17 in 18. 7. nagrada «ex tempore» za slikarstvo - Piran 72 Uradna otvoritev bo v nedeljo, 27. t. m. Mestna galerija Piran prireja 7. «EX TEMPORE» za slikarstvo, ki bo v Piranu 26. in 27. avgusta. V organizacijskem odboru so Janez Lenassi, predsednik, Zvest Apol-lonio, Viktor Birsa, Mirko Čok, Jule Lenassi, Stasja Mehora, Herman Pečarič, Jože Pohlen, Alojz Prinčič, Miklavž Sintič, Boris Tavželj, člani. Pravilnik. Priglasitev in žigosanje platen in drugih podlag bo v Mestni galeriji Piran 26. avgusta od 7. do 20. ure in 27. avgusta od 7. do 9. ure. Vsak udeleženec lahko žigosa po dve platni. Izbira tehnike je prosta. Format ne sme biti manjši od 50 x 50 cm in ne večji od 150x150 cm. Izgotovljena dela morajo biti predložena Mestni galeriji Piran v nedeljo, 27. avgusta do 12. ure. Dela slov in naslov dela ter cena. Žirija bo izbrala najboljša dela in postavila v Mestni galeriji Piran razstavo, ki bo odprta od 27. avgusta do 17. septembra. Uradna otvoritev razstave bo v nedeljo, 27. avgusta 1972, ob 20.30. Mednarodna žirija bo podelila naslednje odkupne nagrade: prva nagrada 3.000 din, dve drugi nagradi po 2.000 din in tri tretje nagrade po 1.000 din. Žirija si pridržuje pravico, da posamezne nagrade razdeli med več udeležencev. Nagrajenec je dolžan odstopiti sliko ne oziraje se na prej določeno ceno. Žirija bo podelila tudi 10 diplom za dela posebne umetniške kvalitete. Vsa predložena dela morajo avtorji dvigniti najkasneje do 29. oktobra 1972. Dela, ki do tega datuma ne bodo dvignjena, postanejo morajo biti opremljena za razstavljanje (okvir ali letvice). Na zad-' last Mestne galerije Piran. Mestna nji strani vsakega dela mara biti galerija Piran ne prevzame odgo-označeno ime avtorja, njegov na-1 vomosti za škode, (vniiiiiiiMiiiiiiiiiiiiimHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii||||||l||||||l|||||||l|||||||l,|M,|l,|l„|„„|l|,|,l„|„ultll||,l||lll||,|„l|„iml||||||||l||l|||||||||||||||||iiii|U|||||||||„||||||| IZ NEVEDNOSTI ALI NEZAUPANJA PREMALO ZANIMANJA Prispevki deželne uprave F.-J. k. zasebnikom za ureditev turističnih sob Dežela prispeva do zneska enega milijona lir ter do 50 odst. stroška Turistična sezona je že v polnem teku, skoraj bd rekli, da se že nagiba h koncu. Zato smo se pozanimali o njenem poteku v tistem kotu našega ozemlja, ki ima s turizmom največ opravka, se pravi v devinsko - nebrežinski občini. Zanimalo nas je predvsem, koliko je naših ljudi, ki oddajajo vsaj v poletni sezoni opremljene sobe ali morda cela stanovanja in kako so si jih uredili oz. če so za ureditev sob, ki jih dajajo v najem turistom, bili deležni kakšne podpore deželnih oblast. Bili smo presenečeni nad velikim številom ljudi ,ki si v Devinu in Sesljanu pomaga z oddajanjem opremljenih sob ali stanovanj. Našteli smo okrog petdeset domačinov, ki že vrsto let dajejo v najem turistom eno ali več sob v svojih hišah. Sobe so v glavnem opremljene s kopalnico s kadjo ali vsaj prho, ki v večini primerov služi tudi za potrebe domače družine. Nekateri gredo tudi toliko na roko svojim gostom, da jim dovolijo uporabo kuhinje, tako da si n. pr. družina, ki je prišla v SeSljan ali Devin na dopust lahko uredi življenje v domačem vzdušju in rii prisiljena jesti v gostilnah ali restavracijah, kjer se človek po- navadi po tednu dni naveliča bolj ali manj vedno iste hrane. sob ali stanovanj. Lahko rečemo, da so dostopne prav vsem: turist, ki bi želel sobo za teden dni, bo plačal od 8.000 lir za enoposteljno sobo s kopalnico do največ 20.000-22.000 lir za dvoposteljno sobo, seveda s kopalnico in uporabo kuhinje. Za cela stanovanja so cene dokaj višje. Navedli bi samo skrajna primera najnižje in najvišje cene: v novi stavbi bo plačal turist mesečno najemnino za stanovanje z dvema dvoposteljnima sobama, z dnevno sobo, kopalnico in kuhinjo 200 tisoč lir. Skromnejše stanovanje z eno enoposteljno, eno dvoposteljno sobo, kopalnico in kuhinjo velja 60 tisoč lir na mesec. Letošnja turistična sezona je, vsaj do sedaj. po besedah sesljanskih in devinskih domačinov, nekoliko mrtva. Mnogo je sob in stanovanj ne-oddanih. V prejšnjih letih nekateri niso mogli zadostiti vsem popraše-vanjem, letos p»a kaže, da gredo turisti le mimo, kot smo sicer tudi sami opazili ko smo bili v turističnih uradih, kamor prihajajo turisti iz Nemčije, Francije, Velike Britanije in celo iz daljnih Združenih držav Amerike, v glavnem po informacije o najkrajši poti do sosednje Jugoslavije. Presenetilo nas je tudi dejstvo, da se nihče v Devinu in Sesljani ni OSEMDNEVNO RAZVEDRILO PO NAPORNEM ZRELOSTNEM IZPITU Tržaški abiturienti zadovoljni in polni vtisov z izleta po SFRJ Od Jasenovca mimo Sarajeva v Dubrovnik in Split dolgem naporu, ki ga zahte-DM Matura, si vsak abiturient želi k Ustnega razvedrila. In kaj naj ustrezalo tej želji, kot Hrt, nevni izJet p0 jUgosiaviji? •kptio POto Kakšne pa so cene opremljenih poslužil ugodnosti, ki jih nudi de- .talec si lahko zamisli, kako ne-smo čakali na ta izlet! “-ovarije organizira vsako leto - g®Sl°vansko ministrstvo za pro- kulturo. Tokrat se je iz-ver, . udeležila dobra polovica slo-5,^ maturantov z vseh višjih g. *v bi se udeležili izleta. Ponekod ‘Ju? £rskih, na na Tržaškem. Vsak zavod je j ®y°j način izbral dijake, ki jJ bi se udeležili izleta. Pont Žf^L^PUstili odločitev usodi in iz-štev r imena> drugod pa so upo-poljNi dijakov uspeh v prvem ltljL^m izletom se je mogoče za-la ena doba naše mladosti. P^tih letih skupnih problemov, Vič sodelovanja, smo vsi pr- k *utili. da se bodo naše poti tojTr'1. dokončno ločile. «Bodimo seijJ • 8e zadnjikrat vsi skupaj ve-^ ln tovariški«, smo si mislili. Opraclayoljni, da smo vsi srečno *8od- zrelostni izpit, smo že ■^st \ zjutrai v nedeljo zapustili ■ V Ljubljani se nam je pri-spr„** Profesor Troha, ki nas je ok niljai na izletu in nam bil tudi za vodiča. V enem čaiju smo se lahko zares prepri-žner °- spodobnostih tega moža. razgledan, prijazen v Viti o se ie vedno znal uvelja-ničL stalno je skrbel, da bi nam §e ar ne manjkalo. žjyeli nekaj nepozabnega smo do-stoDj! v Ljubljani: na avtobus je sijg a ekipa jugoslovanske televi-Dja' Seveda snemanje ni vsakdani S ,?r, zato je nastal med na-H rt 'k nemir. Vsak si je že-bjčtn a bi se objektiv zaustavil na Pred' T^a ko ie inlel mikrofon s°do Uip'' ^ nenadoma zgubil be-blerJ Tako je nastal pravi pro-kor . aaiti koga, ki bi imel koli-tohko razvozlan jezik, la namen tega izleta ni bi-Tr0LZg°li samo zabava. Profesor ste a n.arn Je skušal pokazati tirih Zan'mivosti Jugoslavije, katolike .^oče sami ne bi imeli pri-tdj .S| jih ogledati. Najgloblji vtis kraj,, ^Pustil Jasenovac. O tem Soče n^Scrn nikoli prej slišal. Mo Pv^su ie ravno zato tem bolj dajj n,1° kar so mi tedaj pove-0 njem. Med H. svetovno vojno so Nemci in njihovi privrženci napravili v tem kraju eno izmed svojih najbolj krutih taborišč v Evropi. V njem je pol milijona ljudi zgubilo življenje. Ujetnikom je bilo nemogoče, da bi živi zapustili taborišče, ki je bilo na eni strani obdano z miniranimi polji, na drugi pa je tekla ne-prebrodljiva Sava. O tem so pričala trupla, ki so plavala po reki. Kratek film in priprave za mučenje, ki smo si jih ogledali v muzeju, so nam zapustili globok vtis in zavest, da so morali naši predniki veliko pretrpeti, da so dosegli bolj pravičen svet. Ko smo se vozili skozi Banjo-luko smo videli, kako so mesto obnovili po hudem potresu. Toda ostale so še rane, ki pričajo o tistem pretresljivem dogodku. Prvo noč smo prespali v Jajcu, drugo v Sarajevu. Tu smo prisostvovali nastopu mestne folklorne skupine, ki je zapela nekaj tradicionalnih pesmi in zaplesala nekaj folklornih plesov. Posebno se nam je priljubil simpatičen starček, ki je napovedoval v srbščini, italijanščini, nemščini in angleščini. Nekajkrat pa je vse skupaj zmešal, tako da je n.pr. napovedal: «Sada ascolteremo zwei songs.« Naslednja postaja je bil Dubrovnik. Po toliki vožnji smo nestrpno čakali, da se lahko osvežimo v čistem dalmatinskem morju. Kako čudna se je zdela nam Tržačanom, ki smo navajeni na naš onesnaženi zaliv, ta kristalno čista voda! Najbolj tuja dežela se nam je zdela Bosna. Džamije (visoki stolpi, s katerih mujezini vabijo vernike k molitvi), nizke stavbe in kavarne v turškem slogu, so nam pričale, da se tu začenja arabski svet. Nazadnje smo obiskali še Split. To mesto je nastalo v obzidju Dioklecijanove palače, v ogromni stavbi, ki je bila v starih časih last rimskega imperatorja. Že od nekdaj je mesto svetovno znano. Saj so tukaj najrazličnejše kulture pustile svoj pečat, v Splitu smo ostali dva ni. Trudni kopanja, neprespanih noči in dolgih voženj, smo se v nedeljo že ob zori začeli vračati. Vožnja proti domu, čeprav celodnevna, ni bila dolgočasna. Prekrasna dalmatinska obala je stalno vzbujala našo pozornost s svojo nepretrgano verigo otokov, ki nam ni dopuščala pogleda na odprto morje. Dalmacija, ali «obala tisočerih otokov«, je res nekaj edinstvenega. Tako se je v nedeljo zvečer zaključil izlet, ki nas je v osmih dneh peljal po Sloveniji, Hrvaški in Bosni. Povsod smo videli kaj novega in tako boljše spoznali našo domovino. Čutimo torej dolžnost, da se zahvalimo jugoslovanskim oblastem, ki so še enkrat pokazale veliko zanimanje za slovensko zamejsko mladino. Livijo Pertot žela Furlanija - Julijska krajina za razvoj turizma na našem področju. Prvotni zakon za razvoj turizma je predvideval prispevek za zasebnike, ki so uredili turistične sobe v višini do pol milijona lir ter do 50 odst. stroška. Prispevek pa je kril vse od nakupa opreme do pleskanja. Ta zakon, ki nosi številko 21 in je z dne 26. avgusta 1968, je bil pozneje popravljen in so povišali prispevek do največ enega milijona lir. To je vprašanje, o katerem je že pisal tako naš dnevnik, kot tudi drugi časopisi. Škoda je, da ostane toliko sredstev neizkoriščenih, saj bi si lahko marsikdo krepko opobogel z ureditvijo prostorov za turiste. Prošnje za prispevek je treba nasloviti na deželno odbomištvo za turizem, potrebne informacije pa morajo dati turistične ustanove ter tudi občinski uradi. Zakaj se ne bi poslužili sredstev, ki so namenjena razvoju turizma? Morda so prizadeti premalo informirani o možnosti, da dobijo prispevke, če je tako. kdo je odgovoren za to? Morale bi poseči tudi turistične ustanove, ki bi imele od tega, vsaj tako se nam zdi, le korist. Ljudje, s katerimi smo se pogovorili, so v glavnem nekaj slišali o zakonu št. -. iz nekakšnega obzira ali pa zaradi nezaupljivosti do pristojnih organov, se za to niso pozanimali bolj podrobno. Svetovali pa bi vsem, ki so za to zainteresirani, naj se čimprej pozanimajo saj bi bilo škoda, če se ne bi poslužili tako ugodnih priložnosti. KUUB TEŽAVAM ORGANIZACIJSKEGA IN FINANČNEGA ZNAČAJA Prva abonmajska koncertna sezona Glasbene matice uspešno zaključena Potrebna bi bila izdatnejša podpora iz javnih sredstev Organizacijsko koncertnih prireditev je Glasbena matica uvedla kmalu po osvoboditvi v svoje delovanje. Pravzaprav je s tem le nadaljevala delo prejšnjih rodov, saj so koncerti Glasbene matice že kmalu po njeni ustanovitvi I. 1909 pa vse do 1. 1927, ko je njeno delovanje zatrl fašizem, bistveno prispevali k slovenski kulturi na Tržaškem. V teku let je Glasbena matica organizirala številne koncerte glasbenih umetnikov, solistov in ansamblov, tako domačinov kakor gostov iz matične domovine. Neugodni materialni pogoji so preprečili pristop k sistematičnej-šemu delu na tem področju, posebno v prvem obdobju, ko ni bilo na razpolago primerne dvorane. Do dograditve Kulturnega doma je bila večina matičnih koncertov v dvorani Auditorium, ki so jo še iz časov Zavezniške vojaške uprave dodeljevali tistim, ki niso imeli svojih prostorov. Dograditev Kulturnega doma je odprla nove perspektive koncertnemu delovanju. Postopoma se je pričel oblikovati krog občinstva, ki je redno prisostvoval koncertom centralne slovenske glasbene ustanove v Trstu. Odločilen korak pa je bil napravljen lansko jesen z uvedbo koncertnega abonmaja. O uvedbi nove organizacijske o-blike koncertne dejavnosti je bilo dosti govora v preteklih sezonah, zlasti na občnih zborih Glasbene matice. Mnenja o umestnosti koncertnega abonmaja so bila deljena. Marsikdo je imel utemeljene pomisleke, ker je dotedanja praksa pokazala, da ni vselej mogoče izpolniti predvidenih načrtov. Skoraj redno je prevladovala skrb, kje dobiti sredstva za organizacijske stroške, posebno pri načrtovanju za daljše razdobje in če je prišel v goste večji ansambel. Upravičeni pomisleki, da z dotedanjim načinom dela ne bi prišli Pomemben športni dogodek ob Rabeljskem jezeru Ob Rabeljskem jezeru je bila v nedeljo, 30. julija, tekma v ribolovu. Ta dogodek, na videz tako malenkosten in nepomemben, predstavlja za tamkajšnje Slovence in druge prebivalce tega rudniškega kraja, pomemben doživljaj. Nekaj dni prej je te kraje obiskal akademski pevski zbor Tone Tomšič iz Ljubljane, kar je pomenilo za tamkajšnje Slovence nekaj več kot preprost kulturni dogodek. Po kulturi je prišel na svoj račun šport, ki je tudi privabil veliko občinstva. Najbolj so se med ribolovom v bogatih vodah Rabeljskega jezera izkazali Goričani, ki so odnesli tudi prvo nagrado. Za prijeten zaključek nedelje pa je poskrbel ansambel Janeza Ziliha iz Žirovnice »Veseli Kranjci«. iiiiiiiiiiiiminiiiiimiiiMiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiituiiiuiiiiiiimiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiii Darovi in prispevki Namesto cvetja na grob prijateljema in sodelovcema Matiji Starc (Tita) in Ljubiju Križmančič darujeta Evgen in Adrijan Kalc 2.500 lir za ŠZ «Gaja» in 2.500 lir za PD «Slovan». ZA SPOMENIK NOB V KRIŽU Sergio Zotti (307) 3.000 Ur, Pie-rina Zotti (307) 4.000 lir, Roži Ma-ganja (Kontovel) 1.000 lir, Otavio - Savica (Verginela) 5.000 lir, Ivan Bogateč (V. R. Manna 13) 4.000 lir, družina Sedmak - Steffe 10.000 lir, Berto Sulčič (Sežana) 500 ND, Flo-riano Sedmak (Arezzo) 5.000 lir, Drago Sedmak (Trst) 20.000 lir. Namesto cvetja na grob Danila Košute daruje Fani Sedmak 2.000 Ur za spomenik v Križu. Namesto cvetja na grob pok. prijatelju Danilu daruje Miloš Kovač 2.000 lir za spomenik v Križu. V počastitev spomina Sergija Tončiča daruje Polda Gruden 4.000 lir za istoimenski visokošolski sklad. V spomin na pok. strica Antona Škamperla darujejo P. Vidmar in družini Giaconi ter Turk 3.000 lir za PD Škamperle in 2.000 lir za ŠZ Bor. Ob priliki gostovanja pevskega zbora »Slovan« iz Padrič v Subidu v Beneški Sloveniji darujejo Ivanka Grgič 15, Marija Kalc 29. Antonija Grgič 72 in Anton Grgič 42, 4.000 lir kot priznanje PD Slovanu. V spomin pokojnega Ljuba Križ-mančiča darujeta družini Križmančič in Mihalič za spomenik NOB v Bazovici 3.000 lir, za ŽD Zarja Albert 3.000 lir za Glasbeno matico. 3.000 lir za Bazoviški dom 3.000 Ur, za Slomškov dom 5.000 lir, za Marijanišče na Opčinah 2.000 lir, za Dijaško matico 2.000 lir, za pevski zbor Lipa 3.000 lir. V spomin pok. Toneta Škamperla daruje Lojze Udovič 3.000 Ur za PD Slavko Škamperle. V počastitev spomina Franca Pahorja daruje Anton Meden 5.000 lir za Dijaško matico in 5.000 lir za Slovensko dobrodelno društvo. Namesto cvetja na grob pok. Antona Škamperla daruje Nino Božič 2.000 lir za PD Slavico Škamperle. Dr. Srečko Košuta — Ljubljana, Ruska 1, daruje za spomenik padlim v Križu 15.000 Ur. ZA SPOMENIK NOB Andrej Urbančič 5.000 Ur, Marija Giuliani 5.000 Ur, Karlo Bata 10.000 Ur. NA PROSEKU V počastitev spomina pok. Antona Škamperla darujejo za PD Slavko Škamperle: Štefanija in Marčela 2.000 lir. Pini Kocjančič 2.000 lir, Karla Carli 2.000 Ur, Livja in Albina Lozej 3.000 lir, MiUca in Andrej Čok 2.000 Ur, Abram Meri 1.000 Ur, Kolerič Josip 2.000 Ur, Pavla in Antonija Kolarič 2.000 lir, Fonda Albina 1.500 lir, družina Dovgan 5.000 lir. V počastitev spomina pok. Antona Škamperla daruje Marino Dovgan 2.000 lir za pevski zbor Jaco-bus Gallus. V isti namen darujeta Zofija in daleč in dokajšnja mera optimizma sta odločila, da je Glasbena matica v jeseni 1971 uvedla koncertni abonma. Bilo je nekaj začetniških težav, manjkalo je izkustev pa tudi ljudi, ki bi samostojno poprijeli za delo. Vsa organizacija je potekala mimo rednega dela v šoli Glasbene matice. Uspešnemu začetku koncertnega abonmaja je botrovala dobra izbira izvajalcev in sporeda, s katerim so organizatorji posegU na skoraj vsa področja glasbenega u-stvarjainja in pripravili devet kvalitetnih koncertnih prireditev. Nepričakovano lep odziv občinstva je dokazal, da delo prejšnjih koncertnih sezon ni bilo zastonj. Prvo abonmajsko koncertno sezono je pričel 23. oktobra orkester Glasbene matice, ki je pod zanesljivim vodstvom svojega stalnega dirigenta Oskarja Kjudra predstavil poleg skladbe Giulia Viozzija, ene ga najvidnejših tržaških skladateljev, in Mozartovega Divertimenta, dva koncerta za violončelo. Vival-dijevega v D-duru in Haydnovega v C-duru. Pri obeh se je z izvrstno, bleščečo igro uveljavil mladi slovenski violončelist Ciril Škerjanec. 6. novembra je bil v gosteh Slovenski oktet, ki je tokrat znova potrdil sloves vokalnega ansambla, ki uspe z lepoto zvoka, čisto intonacijo in homogenim izvajanjem mojstrsko oblikovati glasbena dela. Posebno glasbeno doživetje je nudil koncert simfoničnega orkestra RTV Ljubljana, ki je 24. novembra pod taktirko Sama Hubada izvedel Istrijanko Karla Pahorja, Tržačana po rodu, peto simfonijo Čajkovskega in priljubljeni Griegov klavirski koncert v a-molu s solistom Acijem Bertoncljem. Orkester RTV Ljubljana ki se uvršča med prve jugoslovanske ansamble, je prikazal svojo vehko ustvarjalno sposobnost zlasti v simfoniji Čajkovskega. Ljubitelji klavirske literature pa so tokrat imeU priložnost im 111111111111111111111 im iiiii m milili iiiiiiiiVfiiiiiiiiiiiitiiiiiitiMiii mi mi iiiiiii ii milili iiiiuiiii m min m liani n V SREDO SO GA POKOPALI V KREPLJAH Zbogom, Tone Škamperle! kom Kosovelom: pa še zapel je, aU kar zažvižgal kako narodno, da je tako popestril svojo pripoved, ki je bila v tistih časih, za nas, tako mlade, ne samo vzgojna, temveč tudi, in predvsem, bodrilna. Njegov sin Slavko, naš nepozabni Slavko ,je kot spreten in nadarjen glasbenik zbiral, na očetovo pobudo, in uril mladino v petju, v najhujših letih. In kako se je pelo pri Tonetu Škamperlu! To bi vedeli in vedo povedati svetoivanski fantje ki so vsi že možje. Potrpežljivo in vdano je doživel smrt svojega sina edinca, mučenika. In nato še svoje žene Lucije. Kljub polni kupi svoje grenke usode je dosegel Tone visoko starost, sam a še zdaleč ne moralno strt. V najožjem krogu svojih sorodnikov in z moralno podporo prijateljev, predvsem naše pesnice Marije Mijotove, in pri dobri in nadvse požrtvovalni Mariji Vatovec, je zadnja leta živel v miru Dragi Tone, Ti naš rojak in Ko pišem tele vrstice v spomin na pokojnega Toneta Škamperla, se zavedam, kako šibka je moja beseda, da bi z mislijo zbral v nekaj vrsticah vse, kar se bi dalo povedati o tem izrednem člo- veku, da bi napisal nekaj o njem z]ay človek; Mi Svetoivančani ti z neko toplino, s tisto, ki jo je prav on, naš pokojnik, tako blagohotno razsipal vsem, ki so prišli kakorkoli z njim v stik, da bi napisal nekaj o človeku, ki je bil ne samo simbol slovenstva pri Svetem Ivanu, pač pa, v vsej svoji skromnosti, najbolj razgledan in po duševni dobroti najplemenitejša osebnost v naši okolici, dobroto, ki smo jo v njegovi bližini občutili prav vsi. Po rodu sicer Kraševec, je postal ves naš, Svetoivančan. Priženil se je k družini Hrovatin v Borštiču, se ves vživel in vsestransko doživljal razmere bujno razvijajoče se nacionalne pomladi na Tržaškem, pred prvo svetovno vojno. Toda bilo mu je že zgodaj zapisano, da mu kruta usoda ne bo prizanašala in da bo moral kelih trpljenja izpiti do dna. Od vojakov se je vrnil k Sv. Ivanu kmalu po začetku prve svetovne vojne, kot hud invalid Ta kruta o-koliščina pa ga nikakor m duševno strla. Ko si prišel v njegovo majhno delavnico — čevljarnico, si imel vedno občutek, da si pri človeku, ki ne pozna ne duševnih in še manj telesnih motenj. Vedno dobre volje, nasmejan, vedno pripravljen na šalo in dovtip; vsakemu svoje, po svoje primemo, po tiho, dobrohotno, duhovito in brez zamere, kot je vedel in znal samo on, naš Tone. V njegovi majhni in topli čev-ljarnici si zvedel vse: pomenki in debate so vedno trajale dolgo v noč in so se dotikale prav vseh argumentov. Čudovito je pripovedoval o vsem, o lepoti prirode, o naši kulturi, o Slovanstvu, pa o nacionalnem vprašanju primorskih Slovencev, o pomenu oktobrske revolucije, jo doživljal, o njej razpravljal, jo globoko občutil že tedaj in v sklopu in dojemu naše narodne biti in ne biti. Toda kar si vedno in nepogrešljivo občutil pri občasnih obiskih pri Tonetu, je bila neusahljiva žeja po plemenitem in lepem. Pri Tonetu sem zvedel, vse bolj kot v šoli, kako je doživljal svojo rudno pesem Simon Gregorčič, kako je bilo z našim mladim Sreč hvaležni za vse kar si nam dal, poklanjamo poslednji pozdrav. Bil si simbol naše zavesti, neuklonljive možatosti in dobrote, zasanjan sin naše zemlje. Verjel in zaupal si v našo trdoživost, nas bodril, miren in skro men v besedi in kretnji, a vedno raven in ponosen, oprt na berglje, a cel in pokoncu mož. V hvaležnem spominu ti poklanjamo zadnji pozdrav. Zbogom, naš Tone! LOJZE UDOVIČ • » » Pokojnega Antona Škamperla, o-četa padlega narodnega heroja Slavka Škamperla, ki je umrl prejšnji ponedeljek v Krepljah, kjer je stanoval pri svojcih, so pokopali v sredo popoldne ob 17. uri po jugoslovanskem času v Krepljah. Od priljubljenega pokojnika se je poslovila večja skupina ljudi, prijateljev in znancev, predvsem iz Borštiča pr Sv. Ivanu v Trstu, od koder je bil Anton Škamperle doma. Od pokojnika se je pred odprtim grobom na pokopališču v Krepljah poslovil predsednik p. d. »Slavko Škamperle« ,ni-ko skamperle. S toplimi besedami je orisal trnjavo, a pogumno živ ljenjsko pot Antona Škamperla ter zaključil z mislijo, da se je pokojniku, ki je spil trpki pelin življenja, a kleno nadaljeval svojo pot, s smrtjo izpolnila želja, da »se ti je v zemlji domači umirilo srce«. prisluhniti zreli, tehnično briljantni igri pianista Bertonclja. Prijetno novost je vnesel v spored abonmajske sezone 19. decembra koncert orkestra in zbora Con-sortium musieum iz Ljubljane, ki je z dirigentom Mirkom Cudermanom predstavil Haendlov oratorij Mesija, ki je bil tokrat v Trstu prvič izvaijam. Kvalitetni izvedbi znamenite baročne mojstrovine so prispevali tudi solisti Marija Gorenc, Milka Evtimova, Mitja Gregorač, Jože Stabej in Tone Potočnik. 22. januarja so pri petem abonmajskem koncertu zopet sodelovali domači glasbeniki. Tržaški baročni ansambel v sestavu Nereo Gašperini, Miloš Pahor, Dina Slama in Giovanni Sperandio. Stilno zanimiv spored so člani Tržaškega baročnega ansambla predstavili s pristnim občutkom za komorno muziciranje. V začetku februarja smo imeli po daljšem presledku v gosteh hrvaške umetnike — zagrebški godalni kvartet. Odlični komorni ansambel je tudi pri koncertu v Kulturnem domu potrdil sloves, ki ga uživa v glasbenem svetu tako doma kakor v tujini. Pri koncertu zagrebškega kvarteta je sodelovala mezzosopranistka Eva Novšak-Hou-ška, ki sodi med najboljše jugoslovanske koncertne pevke, spored pa je obsegal tudi krajše delo tržaškega slovenskega skladatelja Pavla Merkuja. 4. marca je zopet nastopil orkester Glasbene matice pod taktirko Oskarja Kjudra. Z njim je tokrat nastopila kot solistka harfistka Pavla Uršič, ki je z mojstrsko izvedbo predstavila dve krajši skladbi Debussyja in Ravela. Orkester Glasbene matice, ki predstav-lja v glasbenem, zlasti koncertnem snovanju zamejskih Slovencev, nepogrešljiv dejavnik, se je tudi pri tem koncertu predstavil kot kvaliteten orkestralni ansambel. Temu orkestralnemu ansamblu, ki bo prihodnje leto slavil 20-letnico obstoja txy nujno potrebno posvetiti večjo pažnjo. S svojimi nastopi pri abonmajskih koncertih, pri zaključnih prireditvah glasbene šole, pri nastopih za šolsko mladino v slovenskih šolah v Trstu in Gorid, pri gostovanjih in s sodelovanjem pri številnih dragih prireditvah; je pokazal izredno življenjsko moč. Solistični koncert znanega slovenskega violinista Igorja Ozima in pianista Marjana Lipovška je 24. marca bistveno dopolnil koncertni nvszaik prve abonmajske sezone. O-zim, ki je redni profesor na Akademiji za glasbo v Koelnu, sodi prav gotovo v prvo vrsto sodobne generacije violinskih umetnikov. Prvo abonmajsko koncertno sezono je sredi aprila zaključil koncert beograjskega akademskega pevskega zbora «Branko Krsmanovič« pod vodstvom Bogdana Babiča. Pev-k> odlikuje glasovna svežina, mladostni zanos in vir-tuozna tehnika, je z bogatim spo-redom zborovskih del, katerih večji del je bila za Trst novih, preprič- Glasbena matica ni mogla ustre- nričSt"1 Ž,e jam’ ki 80 J'ih tako ob pričetku koncertne sezone kakor med njenim potekom izrazili nosa-vezniki. Pogoji njenega delovna Ji zaenkrat ne dovoljujejo, da bi izkoristila vse možnosti, ki jih ima normalno subvencionirana koncertna poslovalnica. Ob izdatnejši podpori iz javnih sredstev za svojo koncertno dejavnost, ki spada prav gotovo med osnovne kulturne potrebe in pravice naše narodne skup nosti, bo mogoče tudi to področje kulturnega delovanja bolje razviti. /> mala ijffirnjh— Ol/Z&sfc& J.—^ MEŠANI PEVSKI ZBOR JACOBUS GALLUS - TRST Dirigent: Ubaid Vrabec Ne tožim Kej me b’š taku zamjero Reva udovčeva Oj božime Njega m Polževa ženitev Sirota Rasti rožmarin Bratci veseli Nocoj se mi je sanjalo Zabučale gore Barčica Kaj pa ptički delajo Po cesti gre en velik mož Rasti, mi rasti Prišel je ljubi pod okno Potrkan ples Nocoj pa, oh nocoj STEREO H ELI DON TRŽAŠKA KNJIGARNA Ul. sv. Frančiška 20 Telefon: 61792 -N FESTIVAL LJUBLJANA KRIŽANKE XX. JUBILEJNE POLETNE KULTURNE PRIREDITVE V. BALETNI BIENALE POLETNO GLEDALIŠČE KRIŽANKE 7. avgusta ob 20.30 SLOVENSKI GODALNI KVARTET 10. avgusta ob 20.30 HANS HASELBOCK, Dunaj orgelski večer Koncert v Stolnici Vstopnice so v prodaji vsak dan od 10. do 12. in od 17. ure dalje v Križankah Rezervacije po telefonu: 21-768 Vljudno vabljeni! V PORTOROŽU V POLETNEM GLEDALIŠČU 13. avgusta ob 21.00 KONCERT VARŠAVSKE FILHARMONIJE Dirigent: Andrzej Markovvski S **** l o LJUBLJANA. Titova 10 RESTAVRACIJA * KAVARNA NOČNI BAR ♦ IGRALNICA CASINO Tel 24 6U1/607 - 24 616/619 Telex: 31254 YU SLON Telegram: SLON UUBUANA PORTOROŽ imiJI.KTTK ITIK!VIIN |>K FKR BA1 i AIU BLAI K JACK v novih prosi tirih GRAND HOTELA METROPOL rRhl Ul. Boccaccio 3 Telefon 414161 POŽAR ARTEMID TOVORNI P3FV0ZI e pse Krap inozer/istvr tudi t LA NAFTA FURLAN GIUSEPPE RIO PRIMARIO 2 — I R S T Tekoča goriva za ogrevanje SHELL gorilno olje — nafta plinsko olje — gasolio kerozen GORILNIKI ZA CENTRALNE NAPELJAVE znamke SHELL VELIKA ZALOGA REZERVOARJEV VSEH VELIKOSTI (od 1000 ! dalje) Od marca do septembra čistimo rezervoarje. ____________ Telefonirajte na: 8H-304, 812*316 GORIŠKI DNEVNIK 6. avgusta 1972 ZAHTEVA SVETOVALCEV PSI PO ZAKLJUČENEM ŠOLANJU NEDELJA, 6. AVGUSTA TRST A 8.15, 13.15, 14.15, 20.15, 23.15 Poročila; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Maša; 9.45 Boccherini: Kvui- PONEDEUEK, 7. AVGUSTA TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 17.15, 20.15, 23.15 Poročila; 7.30 Jutranja glasba; 11.35 Opoldne z va- tet v e-duru; 11.15 Salgari: Kralj mi zanimivosti in glasba morja; 12.00 Nabožna glasba; 12.15 Vera in naš čaš; 12.30 Staro in novo v zabavni glasbi; 13.30 Glasba po željah; 15.45 G. F. Luži «Plima» - radijska drama poslušalce; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Za mlade poslušalce; 18.00 Radio Olimpia; 18.15 Umetnost, književnost in prireditve; 18.30 Slavne simfonije: A. 16.50 Za prijetno popoldne; 18.20 Borodin; 18.55 Glasbena beležni- Baletna glasba; 19.00 Semenj plošče; 20.00 šport; 20.30 Sedem dni v svetu; 20.45 Pratika, prazniki in obletnice, slovenske viže in popevke; 22.00 Nedelja v športu; TRST 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Godalni orkestri; 10.30 Tržaški motivi; 12.05 Plošče. KOPER 7.30, 8.30, 12.30, 17.30, 21.30 Poročila; 7.15 Glasba za dobro jutro; 8.00 Jutranja glasba; 9.30 20.000 lir za vaš program; 10.00 Ansambel The Villegemen; 10.15 Z nami je. ..; 10.30 Orkester Augusto Martelli; 11.00 Uspeli motivi; 11.15 Plošče Ariston; 11.30 | Pojejo The Brooklin Bridge; 11.45 Plošče Ricordi; 12.05 Glasba po željah; 12.35 Zunanjepolitični pregled; 14.00 Dogodki in odmevi; 14.15 Orkester Ma1 . z v _ 1 A. 1 . v nedeljo; 13.00 KvM narobe; 13.35 Alto gradimemto; 15.00 Preizkušajo se diletanti; 15.40 Po svetu naokrog; 17.30 Glasba in šport; 18.35 Glasba po željah; 20.10 Povratni vozni listek; 20.50 Operna glasba; 21.30 Pionirji vesolja, Robert Goddard. III. PROGRAM 9.45 Sličice iz Francije; 10.00 Koncert za začetek; 11.15 Orglar Michel Chaupulis; 11.50 Folk glasba; 12.10 Mozart; 12.20 Rossinijeva komorna glasba; 13.00 «Car Saltam* - opera; 15.30 Fersen: «Le diavolerie»; 17.00 « Boston pops - orkester*; 17.30 Španska klavirska glasba; 18.00 literarna oddaja; 18.25 Jazz; SLOVENIJA 8.00, 9.00, 10.00, 14.00, 20.30 Poročila; 9.05 Radijska igra za otroke; 9.33 Skladbe za mladino; 10.05 Iščemo popevko poletja; 11.05 Še pomnite, tovariši...; 11.25 Pesmi borbe in dela; 11.45 Naši | poslušalci čestitajo in pozdravljajo; . 14.15 Obvestila in zabavna glasba; 14.30 Nedeljska reportaža; 14.50 Z domačim ansamblom; 15.05 Melodije z velikimi orkestri; 15.30 Humoreska tega tedna; 16.05 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 17.00 Radijska igra: Fran Milčinski — Butalci; 17.40 redba; 10.05 Plošče za poletje; 10.30 Poletni program; 12.40 Alto graddmento; 13.50 Kako in zakaj; 14.00 Plošče; 16.00 Glasbeno - govorni spored; 18.00 Pisana glasba; 19.00 Program s Claudiom Villo; 20.10 Povratni vozni listek z Ornello Vanoni; III. PROGRAM 10.00 Koncert za začetek; 11.00 Smetanovi poemi; 11.25 Mozart; 12.10 J. B. de Bolsmortier; 12.20 Resna glasba s plošč; 13.00 Inter-mezzo; 14.00 Brahmsove skladbe; 14.30 Stalri in novi izvajalci; 15.30 Komični operi; 16.40 Avantgarda; 17.20 Koncert; 18.00 Kvartet Galzio; 18.30 Lahka glasba; 19.15 Vsakovečerni koncert; SLOVENIJA 9.10 Glasbena matineja; 10.05 Pisan svet pravljic in zgodb; 10.20 Glasbena pravljica; 10.40 Z revijskim orkestrom Heinz Kiessling; 11.20 Pri vas doma; 13.10 Iz naše glasbene preteklosti; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Igrajo pihalne godbe; 14.15 Obvestila in zabavna glasba; 14.30 Priporočajo vam...; 15.10 Ljudske pesmi sveta: Baskovske pesmi; 15.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 16.30 Glasbeni in-termezzo; 16.40 Melodije mojstrov lahke glasbe; 17.00 cVrtiljak*; Vedri ritmi; 18.05 Nedeljsko šport- 10.10 Ponedeljkovo glasbeno po-no popoldne; 20.00 Lahko noč, poldne; 19.15 Popevke in plesni otroci!; 20.10 Obvestila; 20.15 ritmi; 19.45 Poletni kulturni vod- Glasbene razglednice; 21.00 V nedeljo zvečer; 23.20 Godala za lahko noč; 24.05 Literarni nokturno; 24.15 Jazz za vse. ITAL. TELEVIZIJA 11.00 Maša: 12.30 Kmetijska od- daja; 18.15 Program za mladino; 19.00 «La partita*; 19.50 Športni dnevnik in kronike strank; 20.30 Dnevnik; 21.00 Cesarano: «Con rabbia e con dolore* (IH nad.); 22.15 Športna nedelja. II. KANAL 21.00 Dnevnik; 21.15 Glasbeni program s S. Centijem; 22.05 Baleti: «Mazowsze Ballet*. nik; 20.00 Lahko noč, otroci! 20.10 Obvestila; 20.15 Minute z ansamblom Vilija Petriča; 21.00 Stereofonski operni koncert; 22.30 Tipke in godala; 23.15 Jazz; 24.05 Literarni nokturno; ITAL. TELEVIZIJ' 18.15 Program za mladino; 18.45 Slike iz sveta; 19.15 Poly v Benetkah; 19.45 Športni dnevnik in ital. kronike: 20.30 Dnevnik; 21.00 Film: «Vrača se mala Sheba»; 23.00 Dnevnik. II. KANAL 21.00 Dnevnik; 21.15 Balet 20. stoletja: Romeo In Julija. ca Marko Waltritsch in dr Sergio Semola sta prejšnji teden poslala predsedniku pokrajine osnutek resolucije, o kateri naj se glasuje na eni izmed prihodnjih sej pokrajinskega sveta. V osnutku resolucije je izrečena podpora pokrajinskega sveta v Gorici vsem zakonskim osnutkom, ki predvidevajo globalno zaščito za slovensko manjšino v Italiji in ki so jih zastopniki raznih strank vložili tako v obeh domovih rimskega parlamenta kot v deželnem svetu. Gre torej za podporo zakonskemu osnutku senatorja Seme in drugih komunističnih predstavnikov, ki so ga vložili 29. aprila 1970 v senatu .osnutku poslanca škerka in drugih komunističnih poslancev, ki so ga vložili v poslanski zbornici 11. avgusta 1970 (ponovno je poslanec Škerk ta osnutek predložil v poslanski zbornici 25. maja 1972), osnutku poslanca Fortune in drugih socialističnih poslancev, ki so ga vložili v poslanski zbornici 15. julija 1971 (ponovno je poslanec Fortuna ta osnutek predložil 25. maja 1972 v poslanski zbornici), osnutku deželnega svetovalca Slovenske skupnosti Štoke, ki ga je predložil v deželnem svetu 25. februarja 1972, zakonskemu osnutku senatorja Albarella in drugih socialproletarskih senatorjev, ki so ga predložili 14. marca 1972 v senatu (ponovno ga je senator Albarello predložil v senatu 31. maja 1972). V osnutku socialistične resolucije je izražena želja, da bi tako senat kot poslanska zbornica in tudi deželni svet čimprej preučili omenjene zakonske osnutke Z odobritvijo zakona o globalni zaščiti bi uresničili načela vsebovana v re-, publiški ustavi, ki predvidevajo za-I ščito nacionalnih manjšin. Tajništvo federacije PSI nam je sporočilo, da sta socialistična svetovalca predložila omenjeni osnutek resolucije potem ko je svetovalka SDZ Ferletičeva že pred časom predložila osnutek podobne resolucije, v Kateri je izražena podpora pokrajinskega sveta le zakonskemu osnutku deželnega svetovalca Štoke. Podpora javne ustanove kot je pokrajinski svet enemu samemu zakonskemu osnutku ni logična in ni pravilna, poudarjajo socialisti. Treba je podpreti vse zakonske osnutke in pri tem nočejo socialisti delati razlik med tistimi, ki so bili predloženi v Rimu ali v Trstu, eden prej drugi pozneje, Če hočemo doseči zakon o globalni zaščiti za slovensko narodnostno skupnost, ki živi v Ita-lij, maramo to doseči z združenimi močmi. Treba je obnoviti akcijsko enotnost, do katere je prišlo ob sestavi in podpisu spomenice te decembra 1970, ob sestavi skupne delegacije k jugoslovanskemu predsedniku Titu ob priliki njegovega obiska v Rimu ob sestavi skupne delegacije pri deželnem predsedniku Berzantiju in pri tedanjem premiero Colombu. O potrebi enotne akcije je spregovoril pred kratkim tudi poslanec Fortuna, ki je v novem parlamentu ponovno predložil zakonski osnutek o globalni zaščiti. Dva sopodpisnika Albarellovega osnutka v senatu sta stopila • PSI, zaradi tega se PSI ima za soudeleženo tudi pri tem osnutku. Po mnenju tajništva socialistične federacije v Gorici pa je potrebno, da se o tem vprašanju jasno opredeli tudi krščanska demokracija, ki je na zadnjih parlamentarnih volitvah dobila precej slovenskih glasov, ni pa predložila nobenega ustreznega zakonskega osnutka. CISL, FEDERBRACCIANTI - CGIL! skrčenem urniku. Odprt bo le ob in UISBA - UIL. Vladnemu pred stavniku so prikazali položaj na kmečkih posestvih in negativno stališče do obnove pokrajinske delovne pogodbe. Sindikalisti so obljubili, da bodo čakali na odgovor delodajalcev do 12. avgusta, če odgovora ne bo. bodo spet stopili v stavko. nedeljkih in četrtkih od 9. do 12. ure. Uradnik tega urada bo posloval tudi na posredovalnici za delo v šte-verjanu samo ob petkih od 9. do 12. ure. «Kajj je to Krpanova kobila? Ali mi znate povedati kaj o ekvinocij-skih točkah?* Taka vprašanja so nam le spomin z mature. Po večtedenskem pripravljanju smo končno postali zreli ljudje, pripravljeni rta življenje in vsakdo gre po svoji poti v življenje. Preden pa se to zgodi, smo se maturanti zbrali na celotedenskem izletu pp Jugoslaviji, katerega je organizirala «Zveza za kulturo in prosveto* iz matične domovine. V ponedeljek, 24. julija zjutraj je bil odhod. Že ob petih zjutraj sem se zbudil, da bi prišel pravočasno k Rdeči hiši, kjer nas je čakal avtobus. Bil sem med zadnjimi m večina maturantov in maturantk je že čakala ob svojih kovčkih. Glej, avtobus je že prišel. Bilo nas je približno petindvajset, tako da smo imeli dovolj prostora v avtobusu Prva postaja je bila Postojna, kjer smo menjali lire v dinarje in se osvežili s pijačo. V avtobusu je bilo vse tiho, le profesor je včasih motil našo tišino s svojimi razlagami. V Ljubljani, kjer smo imeli zajtrk, nas je sprejel prof. Sivec, ki nas je potem vodil po celotedenski turi. V dar smo prejeli lepo knjigo in še nekaj «jurjev» za prvo pomoč. Druga etapa je bil Zagreb, kjer bi moralo biti kosilo. Med potjo smo videli razne zanimivosti slovenske zemlje. Reka Sa ...................................................................... V teku dela na Briški cesti Škodo v Števerjanu ocenjujejo Pisali smo že o neurju s točo, ki je pretekli četrtek zajelo nekatere predele v Števerjanu. Najbolj občutna je škoda na Bukovju, Uklancih in na Valerišču, kjer je uničenega po nekaterih vinogradih nad polovico pridelka. Neurje je prizadejalo kakih 30 ha površine na tem predelu. Posebna ocenjevalna komisija je včeraj začela z delom in si ogleduje povzročeno škodo. Na osnovi njenega poročila bodo potem ob sodelovanju občinske uprave sprejeli ukrepe za pomoč prizadetim. Urad za delo v Sovodnjah Urad za delo pri županstvu v So- Starši naj jih čakajo na obmej-vodnjah bo od 7. do 26. avgusta delal | nem prehodu pri Rdeči hiši. • Šolsko skrbništvo javlja, da so včeraj razobesili na oglasni deski na skrbništvu zaključno lestvico učiteljev, ki so stalni v drugih pokrajinah, in ki ždijo v prihodnjem šolskem letu poučevati na šolah v goriški pokrajini. Do 10. avgusta imajo zainteresirani čas vložiti morebitne prizive. Jutri se vrnejo otroci iz kolonij v Savudriji in v Gorjah Komisija za doraščajočo mladino pri SKGZ sporoča staršem o-trok, ki letujejo v Savudriji in v Gorjah, da se bodo otroci iz obeh počitniških kolonij vrnili v Gorico jutri, v ponedeljek, 7. avgusta. O-troci iz Savudrije se bodo vrnili ob 12.30. Starši naj jih čakajo na ploščadi na Travniku. Otroci iz Gori j pa se bodo vrnili ob 14.45. Kmečki delavci pri prefektu Pri goriškem prefetku je bila včeraj delegacija kmečkih delav- V teku so dela za ureditev briške ceste od Dolete mimo Plešive-ga in Jazbin do Steverjana. Dela vrši po nalogu pokrajinske uprave v Gorici podjetje Tacchino. Na odseku med pokrajinsko cesto Kr-min - Dolenje in Plešivim so zemeljska dela že pri kraju. Na cestišče morajo sedaj položiti prvo asfaltno plast, na katero bodo pozneje, ko bo vsa cesta dokončana, položili še vrhnjo asfaltno plast. Sedaj urejajo kanalizacijo na področju med Plešivim in Jazbinami. Ponekod so cestišče že razširili. Cesta bo namreč široka šest metrov ob vsaki strani bo po tri-četrt metra varnostnega pasu. Tehniki skušajo doseči sporazum s kmeti, kjeir bi lahko prišlo do nesporazumov in nevšečnosti, kot pred nekaj dnevi pri Plešivem, kjer je prišlo do spora zaradi kanalizacije. Začetek urejevanja ceste pri Jazbinah OB KOPANJU JARKOV JUG. TELEVIZIJA OD 6. DO 12. AVGUSTA 1972 NEDELJA, 6. avgusta 10.40 Po domače z ansamblom Mihe Dovžana; 11.12 Kmetijska oddaja; 11.55 Mozaik; 12.00 Otroška matineja: Sebastijan in Mary Morgane, Boj za obstanek; 12.50 Mestece Peyton; 13.40 TV kažipot: 17.05 Igre brez meja; 18.25 Sinjska Alka; 19.10 Kratek film; 19.20 Riwer Street 99, film; 21.00 TV dnevnik; 21.30 Ko nisem bil več vojak - nadaljevanka; 22.15 Stih in pesem; 22.30 Športni pregled; 23.00 Poročila. KOPRSKA BARVNA TV 20.45 Predniki; - U. potovanje; 21.15 Na poti k zvezdam; 21.35 «High Chaparral - Apaške sužnje. PONEDELJEK, 7. avgusta 19.15 Obzornik; 19.30 Kremenč-kovi . serijski film; 19.55 Mozaik; 20.00 Maksimeter; 20.45 Kratek film; 21.00 TV dnevnik; 21.30 Z. Majdak: Rojstni dan male Mire. drama: 22.25 Diagonale; 23.05 Poročila- 23.10 šahovski komentar KOPRSKA BARVNA TV 21.00 Kotiček za otroke: Mr. Piper predstavlja . , 21.15 Po- ročila: 21.30 Boj za obstanek -dokumentarna oddaja; 22.00 Kmetija zelenih pašnikov; 22.30 Beat Club - zabavnoglasbena oddaja. TOREK, 8. avgusta 19.20 Obzornik; 19.35 M. Jezernik: Medvedov godmjavček - 5. del; 19.52 Mozaik; 19.55 Moški zbor iz Dornberga; 20.25 Tara -oddaja iz ciklusa Karavana; 21.00 TV dnevnik; 21.30 Zavite stopnice - film; 23.00 Labodje jezero - I. del barvnega sovjetskega filma; 23.40 Poročila. KOPRSKA BARVNA TV 20.35 Barvni tekst; 20.50 Francoščina; 21.15 Poročila; 21.30 Chri-sds - na sever proti Panami; 22.20 Usodno nebo - dokumentarni film. SREDA, 9. avgusta 19.15 Obzornik; 19.30 Sebastijan in Mary Morgane - serijski film; 19.55 Mozaik; 20.00 Na sedmi stezi - športna oddaja; 20.30 Naši operni pevci; 21.00 TV dnevnik; 21.30 N. Erdrnan: Samomorilec -II. del predstave MG ljubljena- 22.25 Črni Gamdhi; 22.55 Poroči la; 23.00 šahovski komentar. KOPRSKA BARVNA TV 21.00 Kotiček za otroke: Mr. Piper; 21.15 Poročila; 21.30 Civilizacija 8. oddaja; 22.20 Ser-gio Endrigo - special zabavnoglasbena oddaja. ČETRTEK, 10. avgusta 19.00 Obzornik; 19.25 Gospod Pl per - film; 19.55 Mozaik; 20.00 Boj za obstanek serijski film; 20.25 Jugoslovanska mesta: Mo star; 21.00 TV dnevnik; 21.30 G. Neveux: Vidooo (Človek s sto i-meni) II. del; 22.20 Sodobniki: Anton Ingolič; 22.55 Vohuni, agenti, vojaki; 23.30 Poročila. KOPRSKA BARVNA TV 21.00 Kotiček za otroke: Mr. Piper; 21.15 Poročila; 21.30 Admiral je nenavadna riba - celovečerni film; 23.00 Francoščina. PETEK, 11. avgusta 19.15 Obzornik; 19.30 Veseli tobogan - Ljubljana H. del; 20.00 Mestece Peytan; 21.00 TV dnevnik; 21.25 Varujmo gozdove pred požari; 21.35 Kako lepo je živeti - italijansko-francoski film; 23.30 Poročila; 23.55 Šahovski komentar. KOPRSKA BARVNA TV 21.00 Kotiček za otroke: Mr. Piper; 21.15 Poročila; 21.30 Chry-sler Theatre Esxadrila 128; 22.20 Ray Anthony Show. SOBOTA, 12. avgusta 18.50^ Po domače z ansamblom in vaško godbo Maksa Kumra-19.15 Obzornik; 19.30 V deželi klobukov film; 19.55 Obisk v živalskem vrtu - film; 20.20 Mozaik; 20.25 Usodno nebo; 21.00 TV dnevnik; 21.35 Pesem poletja - posnetek; 22.35 Na poti k zvezdam; 23.00 Moj prijatelj Toni - film; 23.50 TV kažipot; 24.10 Poročila. KOPRSKA BARVNA TV 20.45 Za konec tedna v barvah bogati in revni; 21.15 Poročila; 21.30 Besedo ima obramba Manhattan; 22.20 Jerry Lewis Show. Delovišče se je že približalo do Jazbin. Tu so pričeh pred nekaj dnevi širiti ozko, komaj dvometrsko široko cesto od Jazbin proti Števerjanu. Tudi tu bodo cesto razširili na šest metrov. V Jazbinah samih pa bodo odpravili neki ostri ovinek in cesta bo sekala sedanji travnik. Vsaj v prvem traktu bodo dela zaključena še to poletje, tja gori do Števerjana pa bodo prišli šele pozno jeseni ali pa na zimo. Pri Madonnini so našli nerazstreljeno granato Granata je še itz prve svetovne vojne Na tem križišču bo kmalu semafor Nerazstreljeno granato iz časa I se čimprej zglasijo na županstvu za-prve svetovne vojne so našli pri radi potrdila o stalnem bivališču, ki Zastopnika Golovca in Venla obiskala Gorico Goriškega župana De Simona je včeraj obiskal glavni tajnik občine Venilo na Nizozemskem dr. Loe-vezijn. Z njim je bil tudi tajnik celovške občine dr. Platzer. Prinesla sta pozdrave županov dveh mest s katerima je pobratena Gorica. Sestanku je prisostvoval tudi tajnik goriške občine dr. Pa-lin. Madonnini. Na tem važnem vpadnem križišču so že nekaj dni v teku dela za postavitev semafora. To je tudi potrebno, saj so lani novembra na tem križišču zabeležili vsakodnevno kretanje dvajset tisoč vozil. Semafor bodo postavili, da bi olajšali vožnjo tistim avtomobilistom, Ki prihajajo iz Podgore in iz Gradišča. Do sedaj so namreč imeli prednost tisti, ki so vozili v smeri Gorica - Ločnik ali obratno. Kdor je prihajal n. pr. iz Podgore, je moral včasih čakati tudi po pet ali deset minut. Z deli bodo končali v kratkem. Do sedaj so namreč položili podzemske kable, sedaj morajo namestiti še semafore. Občinska uprava je imela v zvezi postavitvijo tega semafora precej težav, kajti državna uprava za ceste ANAS le s težavo daje dovoljenja za posta vitev semaforov Včeraj zjutraj so torej tu našli nerazstreljeno granato. Našli so jo med kopanjem jarka za postavitev tabla tik za kipom Madonndne, po katerem je tudi to križšče dobilo ime. Našli so jo okrog enajste ure in pol zjutraj. Granata je kalibra 75/13. neki delavec, ki se na te stvari razume, jo je položil stran, nato so jo obdali z žico Včeraj zjutraj so na kraj prišli člani neke razstrelitvene posadke iz Trsta. Ti so granato odnesli z mesta. • Goriška prefektura javlja, da je italijanski konzulat v Kopru sklenil sporazum /, občinsko upravo na Reki, da bo treba do konca tega leta obnoviti pogodbe za u-porabo parcel na pokopališču na Reki. Doberdobsko županstvo sporoča interesentom, da je popust za delavce, ki se vozijo na delo in dijake, ki se vozijo z avtobusi v šolo, na osnovi deželnega zakona št. 28. od 13. julija povišan od 1. avgusta letos od dosedanjih 40 na 70 od sto. Delavci, ki se vozijo na delo naj PRIZNANO MEDNARODNO AVTO PREVOZNIŠKO PODJETJE LA GORI Z I A l\l A GORICA - Ul. Duca d Aosla 180 - Tel. 28-45 GORICA PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA ga morajo predložiti za pridobitev potrebne izkaznice skupaj s potrdilom delodajalca o zaposlitvi. Dijaki morajo predložiti potrdilo ravnateljstva šole. Podrobnejša pojasnila daje županstvo. Isto velja tudi za druge občine na Goriškem. Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Na goriškem matičnem uradu so dne 3., 4. in 5. t.m. prijavih 20 rojstev in 6 smrti. V preteklem tednu se je nadalje poročilo 6 pa rov in 10 parov pa so oklicali. ROJSTVA: Luca Calligaris, Dario Zimolo, Patrizia Rossi, Roberto D’Arcangelo, Tiziana Seli, Manuela Fontana, Deborah Hess, Michele Gon, Livio Cecchini, Stefano Bregant, Lorenzo Pellizzari, Cristian Bonutti, Manuela Mersecchi, Vanaa Lorenzon, Alessandra Pontel, Emanuela Piani, Barbara Menegaldo, Christian Leoni, David Padovan Luca Conte. UMRLI SO: 84-letna gospodinja Angela Pratuš por. Graunar, 88-letni upokojenec Gregorio Zimolo, 92-letna gospodinja Tereza Miljavec vd. Milost, 88-letna gospodinja Šte-fanja Simšič vd. Schiffo, gospodinja Alma Visintin, 87-letna upokojenka Čarobna Frančeškin vd Štolfa. POROKE: špediter Giuseppe Ta-vola in uradnica Alessandra Cicu-ta; karoserist Dorino Grendene in tipografka Silvana Felati; električar Cvetko Nanut in delavka Terzija Gomišček; policist Vittario Paolini in prodajalka Annabroba Bandelli; uradnik Vojko Furlan in uradnica Alida Perini; uradnik Giuseppe Mi-ghozzo in uradnica Eriča Ianesch. OKLICI: mehanik Franco Bema-be in otroška vrtnarica Miryam Rusjan; telefonist Roberto Manias in šivilja Luigina Calbgaro; mehanik Giuseppe Ceretta in delavka Giovanna Pierina Brait; uradnik dr. Damjan Paulin in učiteljica Majda Zavadlal; mehanik Vittario Zavadlav in prodajalka Darja Zavadlav; telefonist Claudio Okroglič in gospodinja Laura Zoff; delavec Carlo Prinčič in delavka Elsa Fattaret-to; delavec Livio Plet in prodajalka Stanislava Žgavec; podčastnik Dino Favanello in gospodinja Graziella Saglia; financar Marino Guidi in gospodinja Nadia Bradičič. Skupina goriških maturantov v Sarajevu va nas je spremljala za nekaj ča-. se tudi mi iz Gorice že sa, nato pa Krka, ob kateri smo! udeležili tako lepib izletov videli znano letoviško gostišče Oto- j goslaviiji. tretji čec. V avtobusu je postajalo vedno bolj hrupno in jutranji spanec je docela izginil. Tudi lakota se je o-glasila in tako smo začeli popra-ševati profesorje, kdaj bomo končno jedli. Povrnimo se k našemu potovanju Po večkilometrski savski cesti smo pozno popoldne dospeli do Banjaluke v Bosni. Ogledali smo si mesto, ki je precej drugačno od naših mest, ker je tod kultura več desetletij bila naslonjena na turško-muslimansko tradicijo. Najbolj smo se tega zavedali v starem delu mesta, kjer je mnogo minaretov in drugih turških posebnosti. Od Banjaluke po cesti, ki pelje skozi sotesko reke Vrbas, smo dospeli v Jajce, kjer smo tudi prenočili. To mestece je važno po drugem zasedanju AVNOJ, kjer so bili postavljeni temelji nove Jugoslavije. Drogi dan, po ogledu mesta, smo odpotovali v Dubrovnik ob Jadranskem morju. Začetka nas je še spremljala reka Vrbas, nato pa Neretva, kjer smo videli znani most. Med vožnjo smo se ustavili v Mostarju, ki je zelo karakteristično mesto iz turških časov. Po dolgi vožnji smo prišli v Dubrovnik, kjer nas je presenetil vrvež turistov iz vse Evrope. Mesto je sestavljeno iz dveh delov, iz starega in novega. Stari del je obdan vsepovsod z veličastnim obzidjem, lep primer rimske arhitekture. V njem živi danes približno sedem tisoč ljudi. Novi del pa je posejan s številnimi hoteli in vilami v katerih preživi sezonsko dobo večina turistov. V enem od teh hotelov srno prenočevali tri dni. V jutranjih urah smo se hodili kopat ali pa smo šli na ogled dubrovniških kulturnih zanimivosti. Tako so minili trije dnevi in čakala nas je še ena etapa; Split. Po jadranski magistrali smo se peljali navzgor, ob straneh pa sta bila na eni strani morje, na drogi pa ka meniti Kras. Dvestopetdeset kilometrov take poti, pa smo bili v Splitu. Domačinov in turistov je mrgolelo na vseh ulicah. Kraj je znan že iz starih časov in še posebno po svojem pristanišču, ki ima zelo ugodno lego. Popoldne smo si ogledali mestne kulturno zgodovinske zanimivosti. Način življenja je tukaj bolj podoben našemu in to predvsem zaradi tega, ker je letoviški kraj. Zvečer smo šli' na sprehod po mestu in se tako seznami) z vsakdanjim načinom živi je-nja v turističnem mestu Drugo jutro je bilo na programu kopanje na otoku Brač. Zgodaj zjutraj smo se vkrcali na ladjo, ki nas je po enourni vožnji pripeljala na zelo lep otok. Poleg nas je bilo na ladji veliko drugih ljudi, ki so, kot mi, z zanimanjem občudovali pokrajino. Sončni dan in čista voda sta bila pravi užitek za vse, dijake in profesorje. Popoldne smo se zopet vrnili v hotel, kjer smo komaj čakali na večerjo m c.s. hladno kopel. Ker bi morali drugo jutro odpotovati, so nam priporočali takoj v posteljo. Tega se seveda nismo držali, tako da smo pozno zvečer prišli spat močno utrujeni. Ob Nocoj izvolitev «miss Juvcntine» Na nogometnem igrišču v ST®1’’ drežu se danes zaključi poletni Pf8' zniik Juventine. Med nocojšnji111 plesom, na katerem bo igral ®®” sambel «Briški slavček* bodo riv°' lili letošnjo miss Juventine Poletni praznik ima v Straži®8*1 tudi športno društvo «Azzurra*. ^ coj imajo na sporedu ples in torIV bolo. Praznujejo tudi umobolnici. J8 imajo za bolnike, njih sorod®?? in bolničarje tradicionalni polet1 praznik. Na sporedu je vre ta **' bavnih in športnih nastopov. Izleti DRUŽINSKI IZLET z avtobusom 1 gornje Posočje in na Gorenjsko P1?" redi Slovensko planinsko društvo ** Gorice, v nedeljo, 27. avgusta. dali si bodo dolino 'Trente, nato bo®® šli čez Vršič do Kranjske gore, Go®1 Martuljk, Dovje do Kranja. Vpis J® podrobnejša pojasnila na sedežu SP*® v UL Malta 2/1. Pohitite z vpis®®1 dokler je še kaj prostora v avtobus®' Kino Gorica VERDI ob 15.15: «Giomata nera P®r TAriete*. Franco Nero in Pam®*8 Tiffin. Barvni film. Mladini pod letom prepovedan. CORSO ob 15.30: «Permette? R°®®® Pappaleo*. M. Mastroianni in L. Hm' ton; film je v barvah. MODERNISSIMO ob 15.30 «Texas 8®' dio*. F. Nero in E. Motesano. Ki®® mascope v barvah. Mladini izP0® 14. iet prepovedan. CENTRALE: ob 15.30 «L'uomo dinar«1' te*. Jean Stevvart, A. Baxter. bari' ni film. VITTORIA ob 15.30: «11 mascalzon®* R. Burton in M. Davenport. I je v barvah. Tržit AZZUKKO: 15.00 «Decamerone fra8* cese*. Souchka. Barvni film. 0 EXCELSIOIt: 14.00 «Lindmann»- Star in T. Anthony. Barvni film- PRINCIPE: 15.00 «11 corsaro deU'lSd la verde*. Burt Lancaster Hafri® film. S. MICHELE: 15.00 «Lo scerifto 81 Rockspring*. R. Harrison in Green. Kinemaskop v barvah. Vor« tiar im SOČA ii\ Gorica): «Slovo velik®^8 poglavarja*, nemško jugosiovans barvni film ob 18.15 in 20.15- SVOBODA (Šempeter): iMačo K ^ gan*. ameriški barvni film — 0 18.30 in 20.30 RENČE: «V avtobusu*. Amer. film — ob 17. in 20. ŠEMPAS: «Navihanci iz prve kl°fll>' Nem. barvni - ob 17. in 20.30. KANAL: «Mesto v mraku*. A®1®' barvni - ob 17. in 20. DESKLE: «Diabolik«, italijansko -coski barvni film - ob 20. in barv'®* f)eti. ut?- j5,bi!°,.treba vstati in se PRVAČINA: «En večer en vlak* posloviti od Splita za povratek v Gorico. Zaspani, s kovčki v roki, smo se privlekli do avtobusa in v njem takoj zopet zadremali. Pokosili smo v Karlobagu in nato naprej proti Gorici. Med potjo smo peli, se šalili in obujali spomine na kraje, ki smo jih videli na naši poti. Zopet v Gorici. Vsakdo je šel domov z lepimi spomini in s trdno voljo, da se bo zopet vrnil v te kraje. Ob koncu pa bi se rad v imenu goriških maturantov z liceja, trgovske in učiteljišča zahvalil vsem ti Franc, barvni — ob 17. in 20-30' DEŽURNA LEKARNA V G()RlCl4 Danes ves dan tn ponoči je dežu«®8 lekarna Tavasani, Korzo Italija 4 ' tel. 2576. DEŽURNI ZDRAVNIKI Gorica, Sovodnje in SteverjaB Dr. EMILIO DE GRESSI, Gori®8' Ul. Brig. Casale 19/B tel. 3525 in PJ' MARIO FABBRO, Gorica. Ul. Luž®«1 to 8, tel. 870-61. Krmin in okolica Dr TRISTANO PAUSSI, S. D)«®® stim, ki so si prizadevali, da sme I zo. Ul Udine 117, tel. 80-018. Sporočamo žalostno vest, da nas je dne 4. avgusta za vedno zapustila naša nepozabna mama ŠTEFANIJA SIMSIČ vd. SCHIFF Pogreb drage pokojnice bo jutri. 7. t. m. ob 8.30 iz civilne bolnišnice v Gorici v stolnico in od tam na glavno pokopališče. Hčere: Dora, Cvetka, Marija, Elza, Milka, sin Valter in drugo sorodstvo Gorica, 6. avgusta 1972 OB 80-LETNICI SMRTI Matija Maj ar-Ziljski Njegov potopis iz davnega leta 1843 (od Žabnic do Trsta) PUTO VANJE PO GORIČKOM MLETAČKOM 1 TARŠTJANSKOM, ki ga je Stanko Vraz objavil V «ilirsčini» v zagrebškem «Kolu», bo objavljen v našem dnevniku -Prvič v slovenščini - saj popisuje naše kraje, naše dede in pradede... Leta 1843 je Matija Major obja- ustvarjalen in pomemben, saj je za lu y. Grščini» v zagrebškem Ko-! razliko od drugih zbiralcev'in po-1 “ ga je urejal Stanko Vraz, 1 pisovalcev pesmi in pripovedi av- j °.l popis potovanja, ki ga je isto j tentično zapisoval, ne da bi jih pri-SentomKra tAnirat/il in ci- rtnnl ali * ~ septembra peš opravil, in si-ver v petnajstih dneh: prehodil je ,.es zapadni del slovenskega ozem-2®* fdino v Rezijo ni stopil, ker ^ Listo področje že obiskala malo Ma prej <(ovo p/irtir. « Ti verri sull’ ali di zefliro, roinc scintilla dalla damina, «l’ardcnte affetto del mio ,Mior. « Chiamcrd accorato por coiigogitir pietA, — e tu forse « neppur ti sovverrai di mo t «Ma tu fosti sempre piofosn, e tale sei tuttora; di me «tapino ti sovverrai ancor. « E quando vedrai un volto piangeute, aceorarsi inno-« cente, ti sovverrai di me!______ « Se ti verrA la nuova. die io non sono piu al mondo, « non affannarti, o diletta, ma proga per me. « Non 6 possibile di scordnre il vero affetto, — anclT io « voglio pregare in cielo per te ! » Na prošnjo nekega našega naročnika, ob drugem festivalu beneških popevk (gl. str. 6) in ob izidu plošče pesmi zbora «J. Gallus«, ki vsebuje tudi beneško narodno pesem #Oj božime« objavljamo sorodno slovensko beneško narodno pesem «BOŽIME» (str. 77 in 78) iz znamenite knjige: «Aw. Carlo Podrecca, SLA VIA ITALIANA, Cividale — 1884» skupaj z avtorjevim italijanskim prevodom - Prepričani smo, da smo s tem ustregli tudi širšemu krogu bralcev, saj .je gornje besedilo ti? pretresljive narodne pesmi manj znano kot njena melodija, motiv pa je še vedno — ali pa še bolj — aktualen kol v Podrekovih časih pred skoraj sto leti vemo odraža duha, zanimanja in I spešno organizira Zveza kulturnih . .skrbi tedanjega popotnika. Njego- delavcev iz Maribora, j. . Politiki se je tako zavzemal j J . federativno ureditev avstrijske i ........................'»'"'lllllllilimillilimii.iminiiiim...n................................................no........................ ^y®ye: za Slovane naj bi se po- 1 Ustanovila slovanska narodna , Psčina, lcar je bilo za tedanji jg® napredno gledanje — zaradi ?a ‘ofoga propagiranja take ideje Ig i® celovški škof celo poslal le-jg «48 v samoto na visoke Višair-g' pA jezikoslovec je objavil iste-iet«,Pramla, kako izobra-Jp*1. idrsko narečje i u obče sla-jezik, leta 1865 pa celo dayernni pravopis slavjanski, ven-s® po drugi stxani, prav.,, tako čisti ljudski jezik, saj je "®n° ljubil prav preproste . lju-" Novicah je tako objavil čla-mešaj navlaš ptujih be-ftiu •?ne^ lepo slovenščino. Sploh Hgjvf?.*3'! preprosti slovenski človek brlto a vre-ti v njem se prikazovanje partizanskega boja omejuje na osebno, individualno dimenzijo. Podobni filmom, ki prikazujejo dogodke iz osvobodilne borbe kot pustolovščino, so nekateri drugi, ki temeljijo prav tako na spektaklu in na uporabi popularnih igralcev. Že omenjeni Tori Jankovič se je festivala udeležil s filmom «Dan duži od godine* (Studio film, Sarajevo) o potresu v Banjaluki leta 1969. Obrada Gluščeviča «Vuk samo-tnjak* (Jadran film, Zagreb), ki je zmagal Veliko srebrno areno, je spretno izdelan mladinski film, ki je kratkomalo navdušil široko publiko in jq dosegel največ aplavzov. Kot razvidno iz že omenjeh naslovov, je ena izmed najpomembnejših pozitivnih, značilnosti jugoslovanske kinematografije njena skrajna decentralizacija. Vsaka izmed šestih republik je predstavila nekaj filmov: Srbija 9 filmov, Hrvaška 6, Bosna - Hercegovina 6, Slovenija 2 filma, Ma-kedonja 2 in Črna gora 'l film. Tudi dve avtonomni republiki Voj- (Nadaljevanje na 8. strani) Veljaven od 6. avgusta do 12. avgusta OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Zanimiv razplet v srčnih zadevah, ki ga ne smete podcenjevati. V poklicnem delu boste dosegli večje uspehe, če boste bolj uvidevni in prijazni s svojimi kolegi. Lepa priložnost za izlet v naravo. Srečna dneva sreda in četrtek. >>-—BIK (od 21. 4. do 20. f V ljubezenskih za- devah morate biti res-V J ni, sicer bo lahko pri- ^ šlo do resnega spora z drago osebo zaradi ljubosumnosti. Zanimivi razgovori. V poklicnem delu vas čakajo nove naloge, katere boste vse najlepše uredili. V sredo popoldne obisk in darilo. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) V srčnih zadevah vam bodo zvezde naklonjene, čeprav — bo prišlo do malega spora z drago osebo in sicer po vaši krivdi. Spremeniti boste morali neki svoj načrt, kar pa bo 14 Več ugodno vplivalo na Srečen dan torek. vaše delo. RAK (od 23. 6. do 22. 7. ) Izognili se boste neprijetnosti, če se ne boste vtikali v zaseb- _____ ne zadeve drugih oseb. V poklicnem delu ugodne razmere za uresničenje načrta, ki vam je že dalj časa pri srcu. Rešiti boste morali nekaj nujnih zadev. Srečen dan sobota. LEV (od 23. 7. do 22. 8. ) Draga oseba ne bo zadovoljna z vašim ravnanjem, ker ji ne boste posvečali dovolj po- Imeli boste polne roke ____ se boste morali krepko potruditi, da boste lahko kos nalogam, ki vas čakajo. Obisk znancev. Srečen dan petek. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) V srčnih zadevah bo sreča na vaši strani in se boste dobro razumeli z ljubljeno osebo. V poslovnih zadevah morate biti previdni, vendar vam bodo zvezde naklonjene v najbolj kritičnih trenutkih. Pazite na tvoje zdravje. Srečen dan sreda. ©i zomosti. Ir dela in se TEHTNICA (od 23. 9 do 23. 10.) Spet bo za-I sijalo sonce in bo zavladala harmonija z drago osebo, toda pa žiti morate na svoje živce in se izogibati vsakega prepira. Tudi z delovnimi kolegi morate biti uvidevni in potrpežljivi. Privoščite si malo počitka in razvedrila. Srečen dan nedelja. ŠKORPIJON (od 10. do 22. 11.) stvari vas bo mikalo, toda ne boste imeli časa za vse ugodne priložnosti. Zadoščenje in uspeh v poklicnem delu. Nekoliko poguma in požrtvovalnosti, pa boste rešili finančno zadevo. Prijeten izlet in razvedrilo. STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Ugodne perspektive v srčnih zadevah, toda počakati ___ morate še nekoliko, da stvari dozorijo. V poklicnem delu morate biti vztrajni in odločni. Takoj morate popraviti morebitne napake. Ne pozabite na prijatelja, ki čaka na vaše sporočilo. Srečen dan sobota. KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Nekoliko bo-I ste zaskrbljeni zaradi srčnih zadev, dokler ne ___ boste rešili zadeve, ki vas zelo zanima. Naleteli boste na malenkostne težave v poklicnem delu, a jih boste uspešno premagali. V prizadevanjih za pravično stvar si boste pridobili tudi simpatije nasprotnikov. Darilo. VODNAR (od 21. i. do 19. 2.) Na obzorju se bodo pojavili mali oblaki, toda po kratki ___ nevihti bo spet zasijalo sonce sreče. Priznanje in napredovanje v poklicnem delu. Nepričakovani obiski in izlet v naravo, ki vas bo prerodil. KIBl (od 20. a. do 20. 3.) V ljubezenskih j zadevah vam bo si-I jalo sonce sreče, toda „. _ ne smete preveč fantazirati in graditi gradov v obla- kih. V poklicnem delu vas čakajo nove naloge in ne boste mogli rešiti vseh stvari brez pomoči sodelavcev. Svečen dan ponedeljek MATIJA MAJAR.ZILJSKI: ___ OdZabnicdo Trsta Prevod «Putovanja po Goriškom, Mletačkom i Trstjan8kom» iz zagrebškega «Kola» I. 1847 Kot poročamo na strani 5, je v teh dneh minilo 80 let, odkar umrl znameniti koroški narodni buditelj Matija Major - Ziljski, * je medrugim, kot navdušen dlirec», objavil v zagrebškem Vrazove« »Kolu* leta 1847 potopis pod naslovom *Putovanje po Goričkom, M‘e' tačkom i Trstjans'com», t.j, po naših krajih. Zaradi tega začenjaj objavljati v nadaljevanjih — prvič v slovenščini — prevod tega ca' stitljivega opisa potovanja, ki ga je avtor opravil štiri leta Pre)l t.j. I. 1843. Prepričani smo, da bodo naši bralci potopis z zcnii”? njem prebirali. Objavljamo ga pod gornjim naslovom in kot Vaš sodelavec. Za vso pot si nisem mogel vzeti več časa » žabnice danes (Italija je vas preimenovala v Camporosso) petnajst polnih dni. Vi sami veste, koliko lahko človek naredi v.t» liKem času, ko mu roji po glavi le to, da bi nabral čim večje vilo ljudskih pesmi, pregovorov, pripovedk in opisal čim več P čajev itd. Človek, ki bi hotel vse to zbrati, bi za delo poreibil v^, časa, kot ga je treba, da se razgleda po kakem mestu in pr®®-Jjc koliko je v njem vrat in trgov, dvorcev in palač .cerkev in voj8*^ in da iztuhta, koliko ima taka znamenita stavba sob in stopnic, °L in okenčkov itd. Ne pričakujte torej mnogo od tega mojega dela! f čas je že, da se vrnemo k prejšnji stvari — k potovanju! j. Bilo je 15. septembra 1843, ko sem krenil z Višarij (Luscn8*. berg), s tistih, ki so tolikanj slavne iz zgodovine slovenske P°®Li nosti in so na glasu svetišča. Kot sem že povedal, nisem šel po ra ^ poti prota Malborgetu, Pontebi in Beli (Besciutu), temveč sem ^ obrnil na levo in se držal Predila. Ta hrib je zelo znan iz avstrijsko francoskih vojsk. Pogum in junaštvo predilskih vit*, sije z zlatimi črkami na straneh zgodovine avstrijskih vojsk. Tu . L 1609 spet zasloveli naši Hrvati kot vojaki brez napake in ^ strahu, ko so vztrajno in junaško branili tukajšnje na vrat na j, skrpane okrepitve (Befastigungen) in ščitili hrbet tisti avstrijski v o Ir i Ir-! A----:______XI. ____I___i____ _ I * . . __rtlfl ™ ski, ki se je, čeprav junaška na bojnem polju, vseeno moral8 {(r radi nekih napak, zagrešenih na Renu, umakniti iz Italije na K® ško. Predil je gora, suha in pusta, vrhovi visoki do oblakov, strme, prepadi goli brez dna (Rasen) in trave. Komaj tu pa ^ se oči spogledajo s kakim krmižljavim grmičkom, vse drugo P8 .j usmiljeno skalovje, gol kamen. Tu sta dve vasi: Strmenica (nem. Ober- in Unterbrett). Kako sem bij vzhičen ,ko sem 8* jo divjo lepoto te gore! Kako silno mi je zaigralo srce ob misli, dajjji te stene krščene z našo slavo, oškropljene z junaško krvjo ljudi! 2) Ves svet je takrat nemel ob slavi malborgetskih in P ^jjo skih Leonidov in se čudil junaštvo in domoljubju, 0 kakršnem ni ^ ne sledu ne glasu od Zrinjskega in njegovih sigetskih drugov P8 do te dobe. e\ Kako mi ne bi zaigralo srce, ko sem na kraju tolikšne sjaVL Le kako da mi ne bije silne je, ko gledam Termopile našega stojf1^. ta spomenik, ki ga je našim junakom postavil Bog v davnici?! ? kimi mislimi sem se spustil nizdol in ob vodi Koritnici nadaU® pot po samem pustem kamenju, in pozno zvečer prispel v mestera(; imenovano Belac (it. Flez, nem. Flitsch). Tukaj sem prenočil. *Oj-je še kar lepo mesto in šteje okrog 400 hiš, čednih in čistih, v ,cg noma zidanih. Duš ima približno 3300, samih Slovencev. Pn BeL-se zliva Koritnica v Sočo, ki napaja lepo in rodovitno polje, strto kot kaka preproga, sredi katere se beli mestece, podobno v bodu, ki se pase sredi zelene livade. No, na žalost, čeprav P ^ polje (kot smo že omenili) rodovitno in zelo dobro ohdelano. vS^ ne nasiti niti polovice tukajšnjega ljudstva, toliko ga živi med f golimi hribi. Zato se tudi mnogi, večinoma moški, lotijo trgovin® Aj, pozimi, medtem ko za dom skrbe žene in starci, odhajajo v ®,r kapetan Jankovič in feldvebel Golek, ki še danes živita kot ** spomenik tistega dne. (Op. urednika Vr.) (Nadaljevanje sletUJ Pnmor?kilinevliik ŠPORT ŠPORT ŠPORT 6. avgusta 1972 DANES V CAP* Svetovno kolesarsko prvenstvo v cestni vožnji za profesionalce Največ možnosti za zmago ima brez dvoma Eddy Merckx Ostali favoriti so Guimard, Codefroot, Gimondi in Basso „ anes bo v francoskem mestu Ijaf *co*esars*ca dirka, ki bo ve .. a za svetovno prvenstvo v cest-je- vožnji za profesionalce. Tudi ijj >ma največ možnosti za osvo-ev prvega mesta E. Merckx. Se-jsvetovni prvak je že na n Ur . de France dokazal, da je višku forme, ko je strl od-g j Spanca Ocane in Francoza L^diarda. Pred dnevi pa je iz-dj • da je precej utrujen zara-iih ne^*;et-'h svečanosti, ki so mu v Belgiji priredili po četrti Poredni zmagi na krožni dir-naiP° Franciji. Dejal je, da se je Hau J u^rudil na raznih veče-ki so trajale dolgo v noč, dravL™™’ °dg«varjati in poz-Ifli k 11 številnim navijačem. jj0Jub temu je zagotovil, da se da k ^apu dim bolj potrudil ter o° tekmoval za zmago. «lerckxu povzroča nekoliko te-1j0* v. sestava belgijske ekipe, ki .tekmovala na svetovnem prven-vih',,\ njej je res nekaj njego-Goh *ru°skih tovarišev, sta pa tudi 0 e*r°ot in Roger De Vlaeminck. ^ Ipnjn med svetovnim prvakom že ■ Vlaeminckom se je znalo v 'z prejšnjih let, preseneča pa 1,,^’ da bo tudi Godefroot tek-Mel i za zmago in ne zato, da bi Eiiu olajšal delo. Ko so bel-J Kega asa vprašali, kateri bodo njegovi najnevarnejši tekmeci, je odgovoril, da se največ boji Gui-marda, ki se bo skušal pred svojimi navijači oddolžiti za poraz iz Toura, Francoza Hezarda, pri Italijanih pa Gimondija in v primeru skupnega prihoda sprinterja Bassa. V italijanskem taboru se veliko govori o trenju med Gimon-dijem in tehničnim komisarjem Ric-cijem. Kolesar iz Sedrine je ostro kritiziral Riccija zaradi sestave ekipe. Dejal je namreč, da v njej ni nobenega njegovega klubskega tovariša razen Bassa, ki bi mu konkretno pomagal prj zaustavlja nju Merckxovih napadov. Basso pa bo vsekakor tekel zase, saj upa na skupinski prihod, kjer bi imel mnogo možnosti za zmago. Po Gimondijevem mnenju so največji favoriti za osvojitev svetovnega naslova Guimard, Godefroot in seveda....Merckx. Celotna italijanska ekipa je o-pravila včeraj zadnji trening na progi, kjer bo danes dirka za svetovno prvenstvo. Mnenja kolesarjev o težavah proge so precej raznolika: Panizza in Polidori sta izjavila, da je proga težja od tiste, kjer je bilo lansko svetovno prvenstvo v Švici. Dancelli je dejal, da je precej lahka in da bo brez dvoma zmagal kolesar, ki ima močan končni sprint, Gimondi pa spet, da bo Wllta in Basso med treningom na progi, kjer bo daius svetovno prvenstvo v cestni vožnji za profesionalce ""ttniinu,,,,,,,,,.m,,......um,...............................iiMimnmmmn..........minil zaradi ozkih cest vožnja zelo težavna. Kot pred dvema letoma v Leicestru je tudi v Gapu glavna značilnost proge ... veter. Ta piha brez pre-stanka z Atlantskega oceana in bo tako precej oviral kolesarje pri vožnji. Ekipa ZSŠDI, ki bo nastopila na turnirju v minibasketu stadionu Grezar na tržaškem FESTIVAL KOŠARKE NA STADIONU GREZAR Včeraj pričetek tedna tržaške košarke Jugoslavija jutri prvič na prizorišču Tudi ekipa ZSŠDI bo jutri nastopila v prvi tekmi turnirja v minibasketu Kanada - Jugoslavija in Gillette - SplUgen Brau, to bosta pivi srečanji jutrišnjega moškega košarkarskega turnirja, ki se obeta dokaj zanimiv. Prizorišče tekem bo nogometni stadion Pino Grezar, ki so ga za to priložnost preuredili za košarkarske tekme. Prostora bo za 5.000 ljudi. Zanimanje za turnir je veliko in vse kaže, da si bo iiii«iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiaiiaiiiiiiaaiiiiimMiiiiiaiBMiiiiiiiiiaiiiiiiMiiMiiii9a*ii*iiiai|ii>iiiiiMiMiiiiiM«iiiiMiiiiiMiin«iiiMiii«iii«aiiiiifii»*aiiiiiti«iii«tiiia«iiai*iaiiaMaii>iii>iiMBiiiBiBiiia>aai*>M>iai»m>9>l|l>l,lll,lllllu PRETEKLA NOGOMETNA SEZONA POD DROBNOGLEDOM Zadovoljstvo v Kopru in Ajdovšani razočaranje v Mirnu in Novi Gorki OLMFOSKE IGRE _ . munchen72 SE 20 DNI PreJ'r^v so ga uradno otvorili šele dnevi, je naseljenih v *et naselju v Kielu že de- rz^vnih veslaških reprezentanc. linici I , fajbolj žalostne dogodke o-ftu,r J.sklh zmagovalcev spada pri-'MStaVeckke«a metalca kopja Lund- A K- • Ki in m ojfol n r» »r kaj k' amu- Njegova slava pa je alu preminila, tako, da je Prodati vsa odličja, ki si jih je zaslužil v mladih letih (med njimi tudi olimpijsko kolajno), da se je lahko preživljal. Umrl je leta 1961 zaradi lakote. * « * Obrambni minister ZRN Georg Leber, je prišel v Miinchen, da bi osebno pripravil načrte za sodelovanje med organizatorji 01 in Bun-deswetirom. Računa, da bo v dobi olimpijskih iger na razpolago organizatorjem približno 25.000 vojakov. ZVEZNE LIGE Čeprav nas od preteklih prvenstev v jugoslovanskih oziroma slovenskih ligah loči že dober mesec, še vedno ni prepozno, da a-naliziramo preteklo sezono. V zveznem merilu moramo u-gotoviti, da smo Slovenci doživeli nov boleč udarec. Medtem ko se je Olimpija uvrstila na do-dobro deveto mesto, pa je Maribor po štiriletnem bolj ali manj uspešnem nastopanju v I. zvezni ligi, v petem nastopu pristal na zadnjem mestu in tako izpadel. No, zadnje mesto ni nezasluženo, saj s tako igro kot je prikazal zlasti v spomladanskem delu, ni bilo mogoče sodelovati v najvišji konkurenci. Dovolj je, če povemo, da je v celotnem prvenstvu le trikrat zmagal, spomladi pa celo nobenkrat V 2. zvezni ligi zahodna skupina je murskosoboška Mura zasedla zelo dobro sedimo mesto, ljubljanski Mercator pa za novinca solidno trinajsto mesto. Klavrno, na zadnjih mestih, sta končala Ljubljana in mariborski Železničar, ki sta bila še leto prej precej uspešna. Oba se selita v slovensko ligo. Kje so vzroki za neuspehe treh naših ekip? Bržkone je glavni vzrok v tem, da v Sloveniji še vse preveč uvažamo igralce in premalo skrbimo za lasten kader. Mladinci so še-"vedno vse preveč zapostavljeni škoda se nam zdi sredstev, časa in pozornosti za njihovo vzgojo, strokovnjakov pa je že tako malo. Olimpija je v tem pogledu častna izjema in je vzgojila že nekaj dobrih nogometašev, med njimi tudi državna reprezentanta Oblaka in Popovido. O mladincih Maribora, ki bi potem zavzeli mesto v članskem moštvu, pa se precej redko sliši. Katastrofalno je tudi pri Mercatorju, kjer so skoraj vsi igralci kupljeni in je Novogoričan Mavrič, ki je šele tretje mesto v Ljubljani (izmed sedanjih nogometašev) za branilcem Strmeckyjem najdlje v klubu. Tudi v tekmovalnem pogledu so mladinci precej na slabem, saj so po ukinitvi enotne slovenske mladinske lige vezani na skromna podzve-zna tekmovanja Morda je svetel signal za bodočnost slovenska pionirska ekipa s članoma Tabora, Karižem in Pirjevcem, ki je bila pravo odkritje na državnem prvenstvu. Žal pa tudi tu ne moremo govoriti o splošnem izboljšanju ravni dela z mladino, saj so bili pionirji, ki so sestavljali ekipo, le iz manjšega števila klubov. Seveda pa nosi tudi del krivde mladina sama, ki nosi vedno več sledov današnje potrošniške družbe in jo je vedno teže pritegniti v aktivno športno sodelovanje. REPUBLIŠKE LIGE V slovenski ligi je bila letos kvaliteta precej slaba, o čemer najjasneje priča dolgotrajno vodstvo ljubljanske Dirije, katere obrambna igra je včasih prava antipropagan-da za nogomet. Na koncu je prvo mesto zasluženo pripadlo trboveljskemu Rudarju, ki je tako kronal dolgoletne napore za osvojitev naslova slovenskega prvaka. Poleg Rudarja je bilo v SNL še nekaj svetlih izjem, ki so pokazale napredek. Med temi bi omenili predvsem ptujsko Dravo ter mlado in perspektivno moštvo Kopra. V zahodni conski nogometni ligi ni bilo kvalitetnih premikov, prej bi lahko rekli, da je bilo ponekod opaziti stagnacijo ali celo nazadovanje. Lani je bil Koper tisto moštvo, ki se je precej ločilo od ostalih, letos pa Triglav. Razlika med njima je bila le v tem, da si je Koper zagotovil prvo mesto že veliko prej, medtem ko je prišel Triglav zaradi nepotrebnih porazov na vrh šele pri koncu in osvojil prvo mesto celo z enakim številom točk kot Primorje. KOPER Koper je bil že v jesenskem delu prvenstva soliden, spomladi pa je bil še nekoliko uspešnejši in odvzel Izoli naslov najboljše primorske ekipe, kljub porazu v medsebojnem srečanju. Odhod Radi-savljeviča in Dobovška na moštvo praktično ni uplival, medtem ko je bila zamenjavi, trenerjev dobra poteza. Mladi trener Vidakovič se je kljub neizkušenosti pokazal kot dober in sposoben strokovnjak. Zanimivo je tudi, da je napad brez Radisavljeviča, ki je bil jeseni najboljši strelec, dosegel celo tri gole več. Eden pomembnih vzrokov uspehov Koprčanov je dobra uigranost ekipe, saj se je med prvenstvom zelo malo spreminjala. Seveda pa daje koprskemu moštvu važen pečat tudi mladostna svežina in nadarjenost igralcev. IZOLA Kakor so Izolčani v jesenskem delu (po hudi krizi lani spomladi) prijetno presenetili in bili s trinajstimi točkami na odličnem petem mestu kot najuspešnejša primorska ekipa, lako so spomladi zatajili in zaigrali podobno kot v istem obdobju lani. Rešila pa jih je dokajšnja bera točk iz prvega dela, tako da so na lestvici padli za dve mesti. Poleg tega pa letos tudi ni bilo velike nevarnosti za izpad, saj so bile zadnje tri ekipe nedoraslo za SNL. Treba pa je mislili na naslednje prvenstvo, v katerem se z vrnitvijo Ljubljane in Železničarja obeta precej hujša konkurenca. Izolčani imajo vse premajhen izbor igral- DRUGE VESTI NA OSMI STRANI cev, osvežitve pa bi najbolj potreboval napad, katerega učinkovitost je precej piškava in sloni (posebno po odhodu Dobrina) v glavnem na razpoloženju in prisebnosti Vinka Gregoriča, ki predstavlja polovico izolskega moštva. PRIMORJE Nogometaši ajdovskega Primorja so bili s svojo enostavno igro še uspešnejši kot jeseni. Zabeležili so kar devet zmag, en remi in le en poraz ter tako osvojili štiri točke več kot v prvem delu. Potem ko so že v prvih spomladanskih kolih dvakrat visoko zmagali, so začeli v petem kolu zmagovito serijo, v kateri niso poznali več poraza in niti remija. Tako so prišli s četrtega mesta v jesenskem delu na drug ' mesto v končni razvrstitvi z enakim številom točk kot prvouvrščeni Triglav. Med značilnostmi spomladanskega dela bi omenili veliko učinkovitost ajdovskega napada. Medtem ko so bili jeseni strelci dokaj nerazpoloženi, tako da je bilo Primorje po številu danih golov s 16 zadetki šele na 6-8 mestu skupaj z Vozili in Adrio, pa so se spomladi zares izkazali in bili s 40 goli celo uspešnejši od kranjskih napadalcev (34). Ajdovci so sl zelo želeli tudi prvega mesta, vendar se Triglav., ni pustil presenetiti. Najbrž je tako tudi bolje, saj Primorje bržkone še ni zrelo za tekmovanje v slivenski ligi. Za primerjavo vzemimo obe tekmi s Triglavom, ki so ju Ajdovci (doma in v Kranju) prepričljivo izgubili. V slovenski li- gi pa so nekateri tekmeci še hujši, ostali pa v glavnem vsaj enakovredni Triglavu in vprašanje je, kako bi se Primorje znašlo med njimi. Tu nista več najvažnejši moč in fizična pripravljenost, temveč je enakega, če ne večjega pomena tudi tehnična dovršenost moštva. VOZILA Novogoriška Vozila so startala s ciljem, da zasedejo prvo mesto in se vrnejo v slovensko ligo. Žal v tem niso uspela in ostala daleč od cilja. Medtem ko so bila še ob koncu jesenskega dela kljub nekaterim spodrsljajem še na drugem mestu in med najresnejšimi kandidati za vrh, pa so že kmalu po začetku spomladanskega dela doživela odločilna poraza z Adrio in Litijo in s tem bila izločena iz nadaljnjega boja za naslov prvaka. Od takrat naprej je bilo njihove zainteresiranosti za tekmovanje konec, temu ustrezni pa so bili tudi njihovi nadaljnji nastopi in končna uvrstitev na četrtem mestu; za mesto nižje kot v prejšnjem prvenstvu. Treznega poznavalca razmer pa tak potek ni presenetil, saj je bilo že pred začetkom in na to med prvenstvom čutiti še vse preveč slabosti v goriški ekipi. Svetlejših dni za novogoriški nogomet torej ^ noče biti, vzrokov za to pa je več: ekipa se vse preveč menja, igralci so zbrani od vsa., povsod, v moštvu je premalo složnosti in borbenega duha, odnos u-prava igralci ni najboljši, občinstvo ne živi z ekipo . . B. P. Nadaljevanje na 8. strani tekme ogledalo precejšnje število ljudi. Jugoslavija, svetovni prvak, je seveda velik favorit tega turnirja. Jugoslovanski košarkarji bodo namreč nastopih v Trstu s svojo najboljšo postavo, ki je pravkar o-svojila prvo mesto na balkanskem prvenstvu. Tržaški navijači bodo torej lahko prvič priča iznajdljivi igri Kreši-mira Oosiča, ki je po mnenju vseh kritikov za razred najboljši košarkar v Evropi. Cosič je v dveh letih v ZDA bistveno izboljšal svojo igro. čeprav je visok 2,07, pa se premika po igrišču in obvlada žogo kot zunanji igralci. Zanimiva bo njegova borba z ameriškimi predstavniki Gillette. Že lani v Umagu je Jugoslaviji proti Američanom trda predla. Tekma se je spremenila v pravi boj, tako da sta morala sodnika dvakrat prekiniti srečanje zaradi splošnega prerivanja . V Jugoslovanskem taboru so tedaj upali, da se ne bodo nikdar več srečali z ekipo McGre-gorja. V sredo pa se bodo ponovno spoprijeli z Američani. Poleg Oosiča so seveda znani še ostali reprezentanti kot Ple-čaš, zaradi duhovite igre in zaradi izrednih realizatorskih sposobnosti, Kapičič, Tvrdič, Šolman, Je-Icvac itd. Skratka, košarkarski navijači bodo zares prišli na svoj račun. Gillette sestavljajo le ameriški igralci. McGregor je s to ekipo prepotoval že vso Evrope n je tudi žel vidne uspehe. Žal, pa je večkrat odnos do športa teh igralcev tak, da prireditelji neradi vabijo McGregorja na svoje turnirje. Dejstvo pa je, da ima škotski trener monopol ameriških igralcev v I-taliji in je vsaka pot do ameriških ekip mimo njega nemogoča. ZSŠDI V okviru te prireditve bo na sporedu tudi moški turnir v minibasketu, katerega se bodo udeležile naslednje ekipe: Intemazionale 1904, Servolana, Ricreatori in ZSŠDI. Za ta turnir se je naša ekipa vestno pripravila. Treninge je začela 16. julija, to se pravi, takoj, ko je tržaška košarkarska zveza sporočila, da bo na prireditvi tudi turnir v minibasketu. Od tedaj dalje so naši košarkarji opravili 12 treningov in odigrali šest tekem: tri prijateljska srečanja in tri tekme v okviru športnega tedna Gaje. Petkrat so zmagali, enkrat pa so bili poraženi. -JzidU pripravljalnih..«'kcm: ZSŠDI - Ferroviario 46:18: SABA - ZSŠDI 44:41; ZSŠDI Konto-vel 47:30;'"ZSŠDI ''SABA 52:36; ZSŠDI - Ferroviario 57:12; ZSŠDI - Ricreatori 48:23. Skupno so v šestih srečanjih dosegli 291 točk. dobili pa so jih 166. Ekipo ZSŠDI so povabili še na druge turnirje, ki bodo v septembru. Saba. Itaisider in Ferroviario bodo v tem mesecu priredili male turnirje in izrazili so željo, da bi se teh turnirjev udeležila tudi naša ekipa. Trenutno pa čaka naše košarkarje najtežja naloga: nastop na tur nirju v okviru tržaškega tedna košarke, v katerem bodo morali dati vse od sebe, da bodo zapustili najboljši vtis. SPORED DANES, 6. avgusta ob 9. uri nadaljevanje mednarodnega turnirja v balinanju: ob 8. uri tenis finalne tekme članov, ob 14. uri finalne tekme naraščajnikov; ob 18. uri kulturna prireditev z nagrajevanjem. Nastopa domači pevski zbor Slovan, Tržaški oktet ter slovenski tenorist Jurij Reja z ansamblom Jožeta Kam-piča; do 24. ure ples z ansamblom Jožeta Kampiča; zaključek. Tudi tržaški organizatorji so i-meii nemalo težav s tem trenerjem. Kanada in SplUgen Brau bi se morala boriti za tretje in četrto mesto. SPORED MOŠKIH TURNIRJEV Juhi, ponedeljek, 7. avgusta ob 18.30 minibasket: ZSŠDI - Ricreatori ServoJana - Inter 1904 20.30 Jugoslavija - Kanada 22.00 Gillette - SplUgen Brau Torek. 8. avgusta 18.30 minibasket: ZSŠDI - Servolana Inter 1904 - Ricreatori 20.30 Jugoslavija - SplUgen Brku 22.00 Gillette . Kanada Sreda, 9. avgusta 19.00 minibasket: Ricreatori Servolana 20.00 Kanada - SplUgen Brku 21.15 minibasket: ZSŠDI - Inter 1904 22.30 Jugoslavija - Gillette Zaključeno plavalno prvenstvo Jugoslavije V Zagrebu se je zaključilo jugoslovansko prvenstvo v plavanju. Na njem so dosegli dva nova državna rekorda. Nova rekorderja sta Sandro Rudan, ki je preplaval 200 m prosto v času 2'2”5 in Nenad Miloš, ki je dosegel na progi 100 m hrbtno čas ITT. S tem je dosegel olimpijsko normo in bo zato lahko nastopal na olimpijskih igrah v Miinchnu. r la morala snemati dvoboj Mladostni dnevnik 33 SIMONA RUTARJA sta si, da sta vesela, ker sta dobila kamerada, s V-sa lahko pogovorita, naj uže bode Ogr, Hrovat ali Ne-Njune izgovomosti sem se precej nasitil in zadel sem ^Gotheja, kterega sem bil po sreči seboj prinesel kot Zra,VeJrr Proti dolgočasu. Čudno se mi je zdelo, da me je Dra§a? mene ležeči «raz» [—namišljeni] — bolnik po kruhu hrye • Zvedel sem, da v bolnišnici huda lakota gospodari, ker cirii ne dobivajo bolniki druizega nego čisto juho. Ta bode ’ ^ si mislil! Oaj je peta ura. Zvonček pozvoni, vizita se začne. Pre- t>0nv, °dpro vrata in v sobo stopi «oberarzt» spremljan od gača ala pisarja, ktera je nosil celo kopo podolgastih li- cov ^ a-u pisarja, meri je nusu n- b deščici pribitih, in od dveh vojakov strežajev. Ko pri-SejLU^Tnik do mene me praša, kaj mi je. Jaz odgovorim: theirn?en im Unterleibe, schwach am Magen, schweren mi UlJIUCTDClU/c;, ČVV/J.I W €MXXX •»346) Potem me izprašuje, kedaj se je bolezen začela, vipn01* Pokazati jezik, potiplje mi žilo, potem trebuh in na-JerJ® Pisarju: «WOhl genahrt, kraftig gebaut, Puils 56, Temni ^ r 37 itd.»347) Zadnjič še ukaže stražarju, naj mi napra-Bola ,rzl° ovez. Hitro po odhodu zdravnikovem dobimo juho. 8ra/\rJf ^ista in še te le Va skledice. Kupil sem si eno žlico od Vji ttle*€ ležečega bolnika in povžil sem pičlo jed. Stre-stjjjj odnesli posodo, jo pomili in zložili v taso ter zapu- se je noč. Luna je svetila jasno v sobo. Burja je Pihala jako glasno krog voglov. Hrvaška patrijota sta z°P®t govoriti o svojej domovini, kako lepo je doma itd. reče, da ne zapopade, kakor morejo ljudje v Trstu ži- veti, ker nemajo nič polja, pravil je, da nij videl še toliko vode, kakor v Trstu, zadnjič so domisli, da se Tržačani gotovo od samih rib žive. Drugi tovaruš mu pove, da je v Reki še manj polja, da je tam sama skala, da se dobe po 100-180 centov težke ribe, čemur se je prvi neizmerno čudil. Omenila sta «thurm-leuchterja« 348) in zopet si ima zasukne govor na domovino ter kako daleč je treba po železnici iti in koliko še potem peš, da se pride domov. Ko bi bdi polk vsaj v Kandži v garniziji, bila bi vsaj na Ogrskem! Naveličal sem se ju poslušati in začel sem premišljevati svoje žalostno stanje. Obdajale so me čudne misli, marsiirHar všel mi je kak zdihljaj. V sobo mesec lije žarkov bledih svat. Sliše se skoz zid, Zunaj burja brije, V postlji jaz posili Cujte! Zdrav ležim S čudnimi zdravili Usta si grenim! Smešni ste zdravniki, Svet neumen je, Zmoti je veliki Vdano tukaj vse! Ura je začela biti. Radoveden začnem šteti in naštejem štiri debele in šest tankih udarcev. Še le šesta ura tedaj. Začel sem premišljati, zakaj imajo v vsakej bolnišnici uro. Na nekterih je še vrhu tega zapisano «Breve nel godere, lunghe nel sofrira!« 349) Pač res, res! — V bolnišnici čas Strašno počasi leze. Moti se nekoliko s tem, da šteje in računi ter zopet šteje in računi. Vsakrat ko četrt ure več odbije zaveseli se, mislč, da je uže bližej zaželjeni čas, kterega čaka, upaje, da bode hitro pozvonilo k viziti, k jedi itd. — Ali pa morda nij ura v bolnišnici strašna naprava, ktera človeka vedno in vedno spominja, kako dolgo traja njegovo trpen j 3, koliko britkih ur mora užiti, med tem ko nas bitje ure v sreči prestraši, opominjaj e nas kako hitro čas teče, kako hitro minejo sladki tre notki!? Oh kako hitro, hitro in nikoli več se ne povrnejo! — Take reči premišljevaje in spominjevaje se svojih znancev v Gorici zaspal sem. Toda spanec je bil lahek, gotovo zarad množine vtisov, M so se ta dan pred mojo fantazijo snuli. 9. Ob šestih zjutro prišla je zopet juha, ktero sem željno popil. Precej potem je klical strežaj ustati in umiti se. Ob osmih Je pozvonil in prišla je vizita Zdravnik (toda drugi, nego prednd večer) z navadnim spremstvom pride k meni, me zopet izprašuje in preišče ter reče «Catarchus ventricu-li», 350) kar so mi hitro potem na glavno deščico prilepili, in hitro za njim mi je dal strežaj žlico grenke pijače. Zraven tega Je še ukazal zdravnik naj ostanem pri «volle Diat»351) (t. j. pri čistej juhi). Glede na ta izrek začrtali so mi pozneje na deščico V. in D. (Temu pravijo navadno bolniki «Viva Dio») 352) Po viziti so hodili častniki različnih kompanij svoje bolnike obiskovat, popraševaje jih, kako jim gre, ali jim kaj manjka, ali se imajo čez kaj pritožiti itd. — Tako je prišla enajsta ura in ž njo čista župa. Ostal sem še nekaj časa v postelji, ker sem mislil, da me pride kedo obiskati a ker nij bilo nobenega ustal sem, oblekel se in začel okoli hoditi. Čutil sem lakot. In čeravno nij bila še prav huda začel sem gledati, kje bi kruha dobil. Posrečilo se mi je od enega Hrovata zvedeti za babo, ld bolnikom kruh, kavo itd. v kotrabarat prodaja. Dobil sem jo in po dolgem čakanji, oprezovanji in varnem ogledovanji, ali me kdo ne vidi kupil sem šest žemljic za 15 soldov. Pojedel sem je hlastno, da so me čeljusti bolele in skrivaj na stranišči. Potem sem se začel ogledovati po bolnišnici. Obrnil Je mojo pozornost na-se napis nad straniščem: «Dveri notri zapreti« (zadnji med štirjtmi napisi). — Pozneje sem šel v posteljo. Zvečer me pride Dominiko obiskat. Prinese mi od Marušiča nekega prahu, kterega naj izpijem, da bodem bolj slab. Zažugal mi je, naj nič ne jem in oblju- bil, da mi pride jutri ali pojutemjem Marušič obiskat. Jaz sem pa oni prah na tihem skril in sd mislil, «le čakaj, me ne boš več!» Veselil sem se uže časa, ko pridem iz bolnišnice ko bode vse te neumnosti konec, ko bodem mogel Sivcu roge pokazati (zlasti ta misel navdajala me je z dijabollčnim —peklenskimi veseljem), ko bodem smel svojim prijateljem naznaniti, da sem prost neke vezi, ktera me je do zdaj kot mora tlačila, neke odvisnosti od stri j ca in nekoliko tudi od doma, ktera mi nij dala miru, ktera mi nij pustila kot sa motvomemu indivtduvu nastopiti Med bolniki, kterih je bilo nocoj uže štiri več, slišala se je večidel sama nadjarščina, vendar sta se moja Hrvata pogovarjala tudi v nemščini o svojoj preljubljene.i Omske) npr da se more na Ogrsko tudi po morji priti. Zvedel sem da Je nekje tam daleč morje, ki mu pravi Švare: > b ^er _ Meer.353) Eden je rekel, da ne ostane v Trstu tud: A mu darujejo vse bolnišnično poslopje, razen če mu dovole prra-telje In znance seboj vzeti, in vgibala sta potem koMro bi pač vtegnila stati tržaška bolnišnica. — Jaz serr s- pa t a; svojim mislim, zlasti o slov.lenski I literatur: in Pretir^u /-bu lenim po čitanju Gotheja in njegove komentarn 10. Martinova nedelja, za-me žalostna Zdravniku sem re Kel, da mi je bolje in dal mi je zapisati za prihndnn dan «’/s Eingemachte« 354) t. j. razen juhe o poludne še 2 krajcarja [=krajca) kruha in malo teletine. Zvečer nas je bilo uže polno sobo bolnikov. 346) (Nem.)= 347) (N«n.) = 348) (Nem.): 349) (Ital.)= 350) (Lat.)= 351) (Nem.)= 352) (Ital.)= 353) (Nem.)= 354) (Nem.) = = cBolečine v trebuhu, slabost v želodcu, težko i : cLepo rejen, dobro raščen, utrip 56, ’ toplota : «8vetilnika». «Kratko v uživanju, dolgo v trpljenju*. »Želodčni katar (gastritis)*. : »polna dieta*, živio Bog. : Črno morje; pravilno Schvvarze Meer. : obara (vrsta juhe). tnadaljevanje TRSI Ul. Montecchi 6/11 PP 559 Telefon 793 808 GORICA Ul. 24 Maggio 1/1 Telefon TRST Ul Montecchi 6/II fRST Ul. Montecchi 6/III Telefon 761 470 794 638 833 82 Telefon 795 823 Uredništvo Podružnica Uprava Oglasni oddelek Naročnina Mesečno 1 100 lir — vnaprej: polletna 6.100 lir, celoletna 11.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 17.000 lir. V SFRJ posa- mezna Številka 1.— dinar, mesečna 14.— din, letna 140.— din, Poitni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran S 6. avgusta 1972 Za SFRJ Tekoči račun pri Narodni banl> v Ljubljani 501 -3-270/1 • ADIT» • DZS, L)ubl|ana GratMče 10/11 nad. telefon 22 20/ Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200. finančno ‘ upravni 300, legalni 400, osmrtnice ,n sožaha 200 lir «Mali oglasi* 80 lir beseda Oglasi za tržaško m goriško pokrajino se naročajo P” oglasnem oadelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S P> Glavni urednik Stanislav Renko Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja in tiska ZTT POGOVOR Z INŽENIRJEM CASABLANCO IjN OPEČENIMI GASILCI «Bežali smo kar so nas nesle noge pred valom goreče nafte, ki je pljusknila izza nasipa» Poveljnik tržaških gasilcev se je zahvalil reškima inženirjema za ponujeno pomoč - Beg z avtomobilom na varno - Pripovedovanje gasilca Tamperlizze Zaradi popoldansko eksplozije je val goreče nafte predvčerajšnjim opekel 18 oseb, ki so bile v bližini gorečega rezervoarja. Vse so nemudoma odpeljali v tržaško bolnišnico, kjer so nekaterim le razkužili opekline, druge pa so pridržali na zdravljenju. Med temi sta bila tudi reska inženirja Peter Jukiča in Anton Rutar, ki sta prišla ponudit gasilcem, ki so se borili s plameni, pomoč reških kolegov in izvedencev reške rafinerije. Ta dva sta včeraj zapustila našo bolnišnico in sta se vrnila na Reko, kjer njuno zdravstveno stanje ni bilo zaskrbljujoče. Med osebami, ki so še v bolnišnici pa je poveljnik tržaških gasilcev inženir Casablanca. Stopili smo do njega, da bi se na kratko pogovorili o nesreči. Ko smo ga iskali v bolniški sobici, katero sedaj deli z gasilcem Augustom Straussem, ga nismo takoj našli. Oddaljil se je namreč za trenutek. Srečali smo ga sicer na hodniku, a ga nismo prepoznali. V starejšem neobritem možu, ki je bil zavit v haljo, ki jo daje bolnišnica, nismo prepoznali poveljnika gasilcev. Tudi ko je pozneje stopil k svoji postelji ni dajal vtisa poveljnika, pač ua le dobrodušnega starejšega moža, ki se rad pošali s sobolniki. Nedvomno je k temu vtisu v veliki meri prispevala tudi obleka. Z obvezano glavo, neobrit, s haljo iz debelega sukna na ramenih in z belo srajco dokolenko iz surove- ga platna izpod katere je štrlel par suhljati hnog nikakor ni vzbujal vtis poveljnika. Pa tudi njegov glas ni bil osoren in oblasten kot smo vajeni pri vojaških in policijskih častnikih, njegov odnos s podrejenimi pa je bi! skorajda tovariški ali še t»lje očetovski. V sobici je bil tedaj tudi Casa-blancov šofer, ki je prišel, da bi pomagal svojemu poveljniku. Inženirjeve žene sedaj ni v Trstu, zato ga je »negoval* gasilec. Podržal mu je skledico juhe. poiskal pribor in pripravil saridvič. Pogovor s poveljnikom tržaških gasilcev je bil zelo prisrčen. Kot je razumljivo je bilo predvsem go-vo-a o nepričakovani popoldanski eksploziji in o valu goreče nafte, ki je pljusknil čez nasip in skušal «pogoltni ti j* može, ki so se neustrašeno borili z njim. Inženir Casablanca je bil v trenutku eksplozije v bližini gorečega rezervoarja številka 54. Pogovarjal se je z reškima kolegoma, ki sta mu ponujala svojo pomoč. Zahvaljeval se jima je za nujno skrb in jima zagotavljal, da ima na razpolago dovolj protipožarne pene, ko je rezervoar nenadoma eksplodiral. »Videli smo, kako se je rezervoar nenadoma nagnil, pokrov je zdrsnil z njega in padel v goreče «jezerce». Ognjeni val se je dvignil skoraj sto metrov visoko in se parabolič-no spustil proti nam. Začeli smo bežati, kot da bi imeli za petami hudiča. Petdeset let mi je že, a če bi merili čas v katerem sem pretekel tistih sto metrov ,ki so me ločili od avta, bi verjetno namerili nov svetovni rekord na tej progi. V avtu me je čakal šofer s prižganim motorjem. Kar v osmih smo se skobacali v vozilo in smo se odpeljali proti življenju*, je pripovedoval inž. Casablanca. Gasilec Strauss ki je ves čas kimal besedam svojega poveljnika je pri tem vstopil v besedo Casablanci in povedal, Itako mu je itiže-nir ukazal, naj skoči v avto, kar mu je rešilo življenje. Tudi šofer je vedel povedati, kako je bilo vroče v avtu, ko je čakal, da so tovariši pritekli do njega. «Bilo me je tudi neznansko strah*, je priznal. Bolj kot ognja pa se je bal, da bi se zaradi toplote vnel bencin v rezervoarju in da bi avto zaradi tega eksplodiral. Dan se je že nagibal proti večeru, ko smo stopili do inženirja Casablance in ostalih ranjenih gasilcev. Radio je ob ‘.ej uri že sporočil vest, da si Je palestinska organizacija »Črni septemner* lastila odgovornost za atentat. V pogovoru seveda nismo mogli mimo tega argumenta. Poveljnik tržaških gasilcev je izrazil svoj gnev, nad tem kriminalnim dejanjem ob tem pa se je vztrajno vpraševal zakaj so Palestinci ali kdo drug postavili bombe pod ventile naftnih rezervoarjev. Casablanca je tudi izrazil svoje iskreno obžalovanje, zaradi nezgo- iiiiimiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimitHiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiitiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiimiiiiiiiiiimmiiimiiiiiiimiiiiiiiiiiMiiu Dve domnevi o atentatu (Nadaljevanje s 1. strani) sebno važna najdba nabrežinskega skladišča orožja. Javnost ni v nobenem primeru, če izvzamemo nekatere domneve ožjih političnih krogov, povezovala nabrežinskega skladišča orožja s tem atentatom. In vendar vemo, da je nabrežinsko skladišče služilo fašistični teroristični organizaciji, ki je priredila a-tentate na vlake, na milansko banko, na slovensko šolo ... Kovinasti zaboji, v katerih so bili najsodobnejši eksploziv, orožje in municija, so enaki onim, ki so jih našli pri Marchesanu v Trevisu. Sodnik dr. Stiz iz tega kraja je odločno mnenja, da je nabrežinsko skladišče bila njihova last, sicer pa je to dokazal tudi izginuli fašist Forziati, ki je sodniku Stizu napovedal važne informacije, policiji pa povedal za skladišče. Nabrežinsko skladišče, Petovlje in — v tem okviru, kot trdi sporočilo preiskovalnega sodnika, kvestor-ja in poveljnika karabinjerjev — tudi • atentat na naftovod, vodijo v smeri »črne teroristične organizacije* in njene mednarodne strategije. Naj omenim še, da je dr. Zap-pone povedal časnikarjem, da bo drobce cementa in drugega materiala. ki so ga zbrali na mestu, kjer je eksplodirala bomba pri rezervoarju št. 44, analiziral isti izvedenec, ki je vodil preiskavo na kraju atentata v Petovljah. Druga verzija pa je planila k nam z onstran morja. V Bejmtu so namreč člani organizacije palestinskih beguncev »Črni september* (ki je baje povezana z iraško obveščevalno službo) objavili sporočilo, v katerem si prilaščajo odgovornost za atentate v Dolini. Med razlogi za svoje dejanje navajajo člani »Črnega septembra* boj proti »sionizmu in imperializmu ter vsem mednarodnim monopolom, ki so vir imperialističnih agresij*. Gre za isto organizacijo, ki trdi, da je ubila jordanskegi predsednika in zažgala skladišče. Sporočilo te manjše in manj znane palestinske organizacije je vzbudilo veliko senzacijo, pa tudi nemalo dvomov. Prve je takoj izrekel predsednik upravnega sveta družbe SIOT dr. Wemer Rusch, ki je dospel v Trst z Dunaja. Izjavil je, da je za to vest izvedel po radiu, da pa ni razumel, če si ta organizacija samo prilašča odgovornost za atentat, ali ga je v resnici tudi izvedla. Vse se mu zdi čudno, {»sebno še zato, ker je naftovod zgolj civilna naprava, ki oskrbuje srednjo Evropo in Nemčijo * gorivom za ogrevanje hiš i.i za avtomobile. Tržaški kvestor D’Anchise je na vprašanje o tej izjavi dejal, da kvestura ne razpolaga z nobenim elementom, dr. Za p po ne pa nam je dejal, da to hipotezo upoštevajo kot vse dnjge. V ta namen so tudi zaslišali nekatere jordanske državljane, ki so se nahajali v Trstu, a brez rezultatov. Zanimiv je tudi komentar tržaškega radia. Vse se zdi, trdi komentator da voostvu organizacije »Črni september* ni jasno, kje se nahaja naftovod in kako je bil atentat izveden, saj govori o tem. da so bombe vžgale pet rezervoarjev, kar ni res, saj so bili peklenski stroji štirje, vendar četrti sploh ni dosegel zaželjenega učinka. Tako obstaja bojazen, da bo vest iz Bejruta zmedla preiskavo, istočasno pa jo tudi oddaljila, saj je povsem razumljivo, da bi italijanski preiskovalni organi bili povsem nemočni spričo države ,iz katere ne samo, da ni možna ekstradicija, temveč tudi spričo teroristične organizacije, ki ji ne bo mogel nihče soditi. Zaradi kronike navajamo tudi možnost, ki nam jo je omenil major političnega oddelka dr. Ce-sari: »Črni september* nasprotuje združitvi med Libijo in Egiptom, morda je s tem hotela ta organizacija protestirati. Vsekakor je stvar še povsem nejasna. Drugi agent političnega oddelka pa nam je dejal: «Glejte, to vam lahko zagotovim, da tokrat nimamo o-pravka s Sussichem in Scarpo*. To mu verjamemo, ni pa naključje, da je navedel imena dveh znanih fašistov. Ti so, seveda, odkrili pravega krivca. V letaku, ki so ga delili v imenu mladinskega gibanja MSI (kateremu predseduje Neami) je med drugim rečeno, da so atentat izvedli člani skupine «Bader-Meinhof*, katero vodi (sedaj pokojni) Giangiacomo Feltrinelli na račun KPI... To trditev dokazujejo z tolikokrat demantiranimi grozilnimi pismi, ki naj bi jih SIOT prejela. Naj mimograde povemo, da so vsi člani omenjene nemške skupine že nekaj mesecev v zaporu. Se nekaj podrobnosti iz kronike. Obiskali smo šefa političnega oddelka dr. Zapponeja, ki nam je povedal, kako napreduje preiskava. Priznal je, da je indicij zelo malo in da zločinci niso pustili, ali odvrgli, niti Škarij, s katerimi so prerezali mrežo, ki obdaja naftovod. Mreža je bila prerezena na dveh mestih, nedaleč od rezervoarjev št. 44 in 21, torej pri rezervoarju, ki se je vnel in onem, kjer je eksplozija bila neučinkovita. Tako je dokazano, da je atentatorjev bilo več, vsaj dva. Zdi se, da so atentatorji dobro poznali tehnične značilnosti naftovoda, ne pa vsega. Tako je pri rezervoarju 44 naletel atentator na različen ventil za nafto, pod katerim se je nabrala voda. Zdi sc. da so bombe postavili pod ventile, na dno jame ob vznožju rezervoarjev. Ker pa je pri št, 44 bila voda. so peklenski stroj postavili bočno, ob steno. Očitno atentator ni bil pripravljen na to možnost, ker .je le povečal količino trotila. Zdi se namreč, da jo vsako eksplozijo povzročilo od 2 do 4 kg trotila z zažigalno vrvico, pri št. 44 pa je bila količina večja. Kljub temu pa je eksplo zija povzročila le manjšo škodo Kako so atentatorji prišli k naftovodu? Dr. Zappone nam je povedal, da so med prvo in drugo eksplozijo, se pravi 5 minut po prvem poku, nekateri Dolinčani opazili dva avtomobila: opel rekord bele barve in furgon (morda volkswagen), ki sta z vso brzino zapeljala v vas in nato dalje proti Ključu. Možno je, da so atentatorji zbežali na ta način. To bi tudi bilo verjetno, posebno še, če sta oba avtomobila vozila drug za drugim. V nasprotnem primeru bi lahko domnevali, da je šlo za voznika, ki ga je prvi pok prestrašil. To verzijo pa ovrgu-jejo drugi argumenti: med temi ta, da je od naftovoda do Doline skoraj pet minut vožnje. To pomeni, da so atentatorji zbežali nekaj tre nutkov pred prvo eksplozijo. Dejstvo. da so peklenski stroji imeli zažigalne vrvice bi to časovno zaporedje tudi opravičevalo Policija je kmalu po atentatih obvestila obmejno policijo, blokirala ceste in sistematično poizvedovala za tujci, ki bi se vedli sumljivo, doslej brez rezultata, kakor tudi poizvedovanje za belim rekordom. Izgleda, da se je pogreznil v temo... de, ki se je pripetila reškima inženirjema obenem pa se je tudi zahvalil zaradi ponujene pomoči. Dodal je, da jima bo pristojno ministrstvo pisalo zahvalno pismo za hitro ponujeno pomoč. Inženir je ob tem poudaril, da je med vsemi gasilskimi organizacijami neke vrste bratovščina in solidarnost, kot med ljudmi, ki živijo v nevarnosti in ki se borijo z nevarnim sovražnikom ognjem. »Res je velik čudež, da smo se rešili — nam je ob koncu dejal prijazni inženir. — Ne morem opi-t sati svojega zadovoljstva, ko smo se na varnem prešteli in smo videli, da smo vsi. V prvem trenutku je manjkal eden izmed mojih fantov. Mislili smo že, da ga ni več, ko so nam sporočili, da je že v bolnišnici. Obšla me je tako brezmejna sreča, da bi kar naj rajši objel vse moje fante*. V bližni sob, kjer so ležali ostali ranjeni gasilci, so medtem že nategovali ušesa, la bi slišali del razgovora. Ko smo stopili do njih, so nam vsi potrdili poveljnikove besede. Radi pa so opisali kako so bežali pred gorečim valom. «Kot vsi ostali, nisem imel časa, da bi se oziral za gorečo nafto, ki nam je bila za petami. Čutil sem le vročino, ki me je gnala, da sem bežal in bežal*, je dejal gasilec Tamplenizza. med enim požirkom juhe in drugim. Žena pa, ki ga je pitala, ker ima obe roki ožgani in ne more držati jedilnega pribora, pa mu je prikimavala in ga gledala z občudovanjem. Tudi nekateri drugi bolniki, ki niso bili ranjeni pri Dolini in bolničarke so med tem prisluhnili gasilčevemu pripovedovanju. Z grozo na obrazu so sledili begu gasilcev in so si skoraj oddahnili, ko je Tamplenizza »pritekel* na varno. Očitno je, da so drugi navadni bolniki ponosni, da imajo v svoji sredi take junake. Tudi zdravniki so ponosni nanje in to je razvidno iz njihovega odnosa do gasilcev. Pošalijo se z njimi, jim radi kaj svetujejo ,se ob njihovih posteljah ustavijo trenutek več kot pri ostalih. HiiuiiiuiiiMiiuiiiinniiiiiiiiiiiimiiiiiimmiiitniiHiMMHHiHMHiHHMumimiiiiiimiiimHinmniiiiiiiiimi S/NOCI V PORTOROŽU DŽIMI STANIČU PODELILI PORTOROŠKO ZLATO ROZO Na prireditvi so sodelovali najboljši jugoslovanski pevci lahke glasbe V Portorožu je bila sinoči dolgo pričakovana najatraktivnejša prireditev sezone — parada večnih melodij. V čudovito pripravljenem portoroškem amfiteotru se je zbralo nad 2.000 gledalcev, prisotni pa so bili tudi številni predstavniki političnega in javnega življenja Slovenije, med njimi Stane Kavčič, Jože Brilej, inž. Franc Razdevšek, Tone Tribošan, Albert Jakopič In drugi. Za zlato rožo Portoroža so se potegovala najslavnejša imena jugoslovanske zabavne glasbe: Nino Robič, Alenka Pinterič, Tihomer Petrovič, Irena Kohont, Zvonko špišič, Marjana Deržaj, Arsen Dedič, Elda Viler, Džimi Stanič, A-zra Halilivič, Lea Martin in Oto Pestner. Pevke in pevce je sprem ljal zabavni orkester RTV Ljubija na pod vodstvom Jožeta Privška. Kakor lani so tudi letos volili naj- boljšega interpretatorja, pevci in pevke šemi, zlato rožo pa je prejel Džimi Stanič, za popevko Teach me tonight. Nagrado mu je izročil direktor piranskega zavoda za pospeševanje turizma Nino 'Spinelli. Zatem so v krajšem sporedu izvajali dela gosta festivala, znanega italijanskega skladatelja popevk, Carla Alberta Rossija. Poleg pevcev so nastopili tudi člani baletne skupine ljubljanske opere. V drugem delu sporeda so se še enkrat predstavili vsi pevci in pevke vsak še z eno melodijo. Ta del sporeda so tudi posneli v barvah, ga niso prenašali neposredno kot prvi del. Režiserjema Antonu Martiju in Mišu Teodoroviču in vsem nastopajočim gre zahvala za res izredno prijeten večer, ki je navdušil gledalce v Portoroškem amfiteatru, nedvomno pa tudi desettisoče ob televizijskih sprejemnikih. L. OMLADIČ MOSKVA, 5. — Predsednik Podgorni je danes sprejel delegacijo egiptovskih poslancev, ka tero vodi predsednik ljudske skupščine Hafez Badaui. Ta obisk prvotno ni bil predviden in v Kairu menijo, da je bil sestanek zelo važen za razvoj odnosov med SZ in Egiptom. NEW DELHI, 5. - V Indiji so danes aretirali 2000 ljudi, ki so manifestirali pred krajevno skupščino v kraju Madhya Pra-desh. Vsi so pripadniki indijske nacionalistične stranke. FESTIVAL V PULJU (Nadaljevanje s 6. strani) vodina in Kosmet sta bili prisotni vsaka s svojim filmom. Letos je prišla decentralizacija do skrajnih posledic, kajti zastopani sta bili tudi dve narodni manjšini: omenjeni Stamenovičev film je namreč govorjen v albanščini, Vuka Babiča »Teher Breme* (Film danas, Beograd in TV, Beograd; igra Snežana Nikšič) pa je prvi jugoslovanski film v madžarskem jeziku. Babičev film, ki ni bil prepuščen v konkurenco, je med zanimivejšimi deli tega festivala: v njem je prikazan mladinski upor, ki se zaključi tragično in figurativno zanimivo; o-paziti je vpliv zahodnega predvsem ameriškega filma. V madžarščini je tudi kratkometražni film Karolja Vičeka »Krst sa zvezdom* (Neoplanta film, Novi Sad), h kateremu se bomo povrnili. S pojavom decentralizacije so povezane koprodukcije, bodisi med raznimi republikami in podjetji, kot tudi s tujimi državami. Tako je nastal film «Živjeti zai-nat* (Filmski studio, Titograd in Kinostuddo «Dovženko», Kiev, ZSSR), ki ga je režiral Sovjet Jurij Iljenko. Aleksandra Petroviča «Mojstar i Margarita* (II Maestro e Margherita), ki je prejel prvo nagrado Veliko zlato areno ter zlato areno za režijo, je jugoslovansko - italijanska proizvodnja (Dunav film, Beograd in Euro International, Rim). V tem filmu, posnetem po romanu Mihaila Bulgakova, nastopajo ^igralci različnih narodnosti: Ugo iTognazzi, Alain Cuny, Mismy Far-Tier, Bata Živojinovič, Pavle Vu-jisič, Eva Ras itd. Ta film bo ■kupuj s čengičevim zastopal Ju-;oslavijo na beneškem festivalu, o našem mnenju se v njem le ■nekod izraža vrednost režiserja «fekupljačev perja*, njegov pogled »življenjske anarhije*; v celoti je ddlo malo prepričljivo in površno. Italijansko - jugoslovanska prodz-dnja je tudi kratka risanka Zlatka Bourcka »Mačka* (La gat-ta)' (Zagreb film in Corona edne-matografica). Sergij Grmek (Nadaljevanje sledi) Francozinja Gambillon pripravila presenečenje GAP, 5. — Francozinja Gene-vieve Gambillon je osvojila prvo mesto na svetovnem kolesarskem prvenstvu v cestni vožnji za ženske. Na ciljni ravnini je v sprintu premagala Sovjetinji Zadorodnajo in Konkino. Do odločilnega pobega je prišlo že po treh kilometrih, ko se je na vzponu odtrgalo od glavnine šest kolesark, med katerimi so bile tudi bivše svetovne prvakinje Angležinja Burton, Sovjetinja Konki-na in Američanka McEremury. Ta skupina si je nabrala takoj nekaj prednosti, ki jo je potem obdržala do konca. V končnem naletu so vsi pričakovali zmago sovjetskih tekmovalk, iz ozadja pa je potegnila Gambillonova, ki je na presenečenje vseh osvojila svetovni naslov. Italijanke so povsem razočarale. ŠPORT ŠPORT ŠPORT Nfl STADIONU PINO GREZflR Včeraj se je pričel tržaški teden košarke V prvem dnevu so nastopile ekipe mmibasketa in ženske Snoči se je začel tržaški teden košarke z ženskim sporedom. Popoldne je bil na sporedu mtoii-basket, in sicer z naslednjima tekmama: Interclub Muggia —- Trissi-no 24:14 in SABA — Vasari 15:27. V članski kategoriji je reprezentanca Furlanije - Julijske krajine premagala Banjaluko s 60:49 (2:19). iiiitimmuyiiiiitiiiimiiiiiiimiiiiuiiiiiiiiiiiimiiii|||,uimui,ni,|l||||„||||ii||||||||||||||||||||||miiii|||Hiiiiii 3. ŠPORTNI TEDEN GAJE Oskar Grgič zmagal aa maratonu Gaje V finale tenisa za mladince sta se uvrstila Rismondo in Franco • Križmančič prvi v slikarskem ex tempore V predzadnjem dnevu tretjega športnega tedna Gaje so bile na sporedu naslednje panoge: tenis za naraščajnike, ex tempore, balinanje in nočni tek. TENIS Marko Rismondo in Roberto Franko sta sd priborila pravico nastopa v finalu naraščajniškega teniškega turnirja. Oba igralca sta si odločno priborila pot do finala, ki bo danes ob 14. uri. V borbi za tretje mesto pa se bosta spoprijela Mira Grgič in Roberto Gorbo. Polfinale: Marko Rismondo — Mira Grgič 6:3, 6:0 Roberto Franco — Roberto Gorbo 8:6. 7:5 EX TEMPORE Tekmovanja v ex tempore se je udeležilo 15 osnovnošolcev. Vsi so bili predstavniki Gaje. Ocenjevalno komisijo sta sestavljala Milko Bambič in Aleksander Mužina, ki sta se pohvalno izrazila o delih, ki so jih narisali mali tekmovalci. Prvo nagrado je dobil Robert Križmančič, drugi se je uvrstil Karlo Gabrielli, tretja pa Kristina Guštin. DANES NAGRAJEVANJE Pri rediteljski odbor tedna Gaje naproša vse ekipe in posameznike, Zadovoljstvo v Kopru Nadaljevanje s 7. strani PIRAN Pirančani so zaigrali podobno kot v jesenskem delu. Na začetku so bili slabi, proti koncu pa so prišli v formo in z nekaj zaporednimi uspehi končali sezono že na zelo solidnem petem mestu. Spomlad je bila nekoliko uspešnejša: osvojili so točko več in dali štiri gole več. Glavna ugotovitev pri Piranu je dejstvo, da bi lahko dosegli precej več, če bi le resneje delali. To so dokazali z zanesljivo zmago nad Litijo in najvišjo zmago v prvenstvu nad Hrastnikom v zadnjem kolu. Njihova glavna »moža*, Morate in Lokaš, preko katerih se razvija skoraj vsa njihova igra, pa sta igralca izjemnih kvalitet, kakršnih smo le malo videli v ZCNL. ADRIA Nogometaši mirenske Adrie so letos tretjič nastopali v ZCNL, uvrstili pa so se na sedmo mesto, kar se jim ni prej še nikoli posrečilo. Spomladi so igrali vidnejšo vlogo kot jeseni, predvsem po zaslugi novega trenerja Faganela, vendar so imeli nekaj nepotrebnih spodrsljajev, sicer bi se lahko povzpeli še višje. Tu mislimo predvsem na neuspehe na domačem i-grišču, kjer niso niti enkrat zmagali in kar trikrat izgubili. Na drugi strani so bili v gosteh odlični in izmed šestih tekem le eno zgubili, premagali pa tudi večnega tekmeca, ekipo Vozil, in remizirali s takrat še prvo Litijo. Napadalna taktika jim je bila manj po godu, opaziti pa je bilo tudi nihanje v formi in premajhen poudarek na psihični pripravljenosti moštva. TOLMIN Tolminci so letos razočarali in zasedli predzadnje mesto, tako da bodo morali v primorsko ligo, kolikor ne bodo uspeli s pritožbo zaradi odvzema dveh točk. V prvem delu so bili kljub pomladitvi ekipe še kar dobri in pričakali spomladanski del na petem mestu. Spomladi so bili pa tako slabi kot že dolgo let _nazaj ne in ni čudno, da so končali tako nizko. Tolmincem se maščujejo stari grehi, saj so v preteklih letih premalo skrbeli za naraščaj in pomlajevanje članskega moštva. Trenutna ekipa je še vedno razmeroma stara, kljub temu da so vstavili nekaj mladih igralcev. Po odhodu preostalih veteranov, bo še nekaj bolečih u-darcev in treba bo začeti skoraj znova. Če bodo morali v primorsko ligo, pa je bolje, da tu ostanejo toliko časa, da si ustvarijo znova solidno igralsko osnovo za republiško ligo. < ki so tekmovali na tej prireditvi, da se udeležijo nagrajevanja, ki bo danes ob 18. uri na Padričah (odbojkarsko in košarkarsko igrišče). b. 1. NOČNI TEK Sinoči je bil na sporedu poleg balinanja, tudi 6 km dolg nočni tek, ki je potekal iz Padrič mimo Gropade in Bazovice ponovno na Padriče, kjer je tekmovalce pričakala ogromna množica občinstva. Nastopilo je deset tekmovalcev, ki so zastopali Ga jo, Primorca in A-drio. Izven konkurence pa so tekli tudi trije atleti ACEGAT. Bili so res premočni za ostale, izmed katerih se jim je uspešno upiral le Padričan Oskar Grgič, najboljši med domačimi tekači. Tekmovalcem Adrie pa se pozna, da z izjemo Ruzziera, gojijo druge športe. Hvale vreden pa je nastop »veterana* iz Trebč Maria Kralja. Kronika je kaj skromna, saj je takoj na vzponu iz Padrič v Gropado sprintal Grgič, katerega pa je kmalu ujel Bembi in gaupustil za sabo. Za njima pa se je ustvarila dolga kolona ostalih tekmovalcev. Vrstni red na cilju teka: 1. Bembi Egidio (ACEGAT) 19’03” 2. Grgič Oskar (Gaja) 32’ zaostanka 3. Sterpin (ACEGAT) 1T7” Radi Izenačen rekord v skoku v višino- LONDON, 5. — Na atletskem mitingu v Londonu je Italijanka Sara Simeona izenačila lastni državni re kord v skoku v višino z značko 180 cm. S tem se je uvrstila na drugo mesto. Zmagala je Kanad čanka Brili s 186 cm. V vrstah Furlanije je bila najboljša Longo, ki je dosegla 22 košev. V drugi tekmi na sporedu pa je Kanada premagala zagrebško reprezentanco z izidom 52:43 (26:24). Turnir je v resni nevarnosti. Igrišče je bilo namreč tako spolzko, da so igralci le s težavo obdržali ravnotežje. Prišlo je tako do več incidentov in pri minibasketu je ena izmed deklet po spodrsljaju morala zapustiti igrišče. Ravno zaradi tega pa je nastalo vprašanje, ali bo sploh možno, da se bodo na takem terenu srečale ekipe, kot so jugoslovanska reprezentanca ali Gillette, ki bi zaradi svoje hitre igre bile v še večji nevarnosti. Do odločitve sicer še ni prišlo, če pa ne bo prišlo do rešitve problema, bomo žal izgubili najlepši del sporeda. Jutri so na vsak način na sporedu naslednja srečanja: ob 18.30 finale za 3. mesto članice: Banjaluka — Hrvatska oh 20. uri finale za L mesto članice: Furlanija - Julijska krajina — Kanada. V Milanu konec mladinskega SP v veslanju MILAN, 5. — V Milanu se je danes zaključilo mladinsko svetovno prvenstvo v veslanju. Največ medalj je tudi tokrat odnesla Vzh. Nemčija, vendar ne tako prepričljivo, kot pred leti. Italija je osvojila tretje mesto v skiffu z Neapelj-čanom Rabittom. Novi mladinski svetovni prvaki so: Sovjetska zveza (skiff), Češkoslovaška (četverec s krmarjem), Nizozemska (dvojec s krmarjem), Zahodna Nemčija (četverec brez krmarja) in Vzhodna Nemčija (dvojec brez krmarja, dou ble scouU in osmerec). PL A VANJE Svetovna rekorda Spitza in Henckna CHICAGO, 5. — Na ameriškem plavalnem prvenstvu so v četrtem dnevu izboljšali še dva svetovna rekorda. Mark Spitz je preplaval 100 m prosto v času 51”5. S tem je za štiri desetinke sekunde popravil prejšnji najboljši čas. Drugi rekord je dosegel John Hencken na pirogi 200 m prsno s časom 2’ 22”8. Prejšnji rekord je pripadal njegovemu rojaku Bianu Obu in je bil za 7 desetink sekunde slabši. ........""""•■lil",. Samo Krogius še verjame v prebujenje Spasskega Fischer je po zadnji zmagi bolj sproščen in je pozabil celo na filmske kamere RAYKJAVIK, 5. - šesti poraz in predvsem način, s katerim mu ga je nasprotnik zadal, sta verjetno dokončno zlomila Spasskega. Pri tem so si soglasni vsi izvedenci, ki se trenutno nahajajo v islandskem glavnem mestu in sledijo dvoboju leta. Samo Nikolaj Krogius, eden izmed sekundantov Spasskega, še vztraja pri tem, da lahko pride v šahu tudi do povsem nepričakovanih preobratov in navaja kot primer Botvinika, ki je leta 1957 s Smisslovom najprej izgubil tri partije zaporedoma, na koncu pa le postal svetovni prvak. Dejstvo pa je, da Spasski res ne daje vtisa, da bi bil zmožen takega podviga, predvsem proti nasprotniku, kot je Fischer, ki je pokazal izredno pripravljenost in zakaj ne, več psihične vzdržljivosti. Njegovo vedenje namreč ne sme varati: muhavost, vidna nedoslednost v ravnanju z ljudmi, polemični izbruhi in živčnost pri igranju mu dajo videz negotovosti, v resnici pa je Spasski precej šibkejši, saj razumljiva napetost nima vseh tistih zunanjih manifestacij, ki jih ima pni njegovem nasprotniku. Spasski je na videz miren, to preračunano vzdržljivost pa plačuje z vedno večjo psihično obremenitvijo. In res so ostali priznali, da je Fischer praktično že enajsti svetovni prvak. Razumljivo je, da so v tem najbolj glasni Američani. Lombardy, Fischerjev sekundant, je izjavil, da »sedaj lahko prodaja medvedovo kožo*, Isto pa trdijo tudi nevtralni gledalci, kot sta Jugoslovan Gligorič in Danec Larssen. Gligorič je izjavil, da Spasski pravzaprav niti ne dela več toliko napak, le da tu pa tam med tekmo »zaspi* pri kaki potezi, kar pa je pri nasprotniku, kot je Fischer, zagotovo odločilno. Zanimivo pa je, da je Fischer zdaj, ko nima več velikih problemov z rezultatom, povsem pozabil na filmske kamere in da je njegov pritisk na organizatorje skoraj neznaten. Le tu pa tam se spomni na kakšno svojevrstno zahtevo, ki pa ji je lahko ugoditi, na kamere pa je pomislil le ko je kuvertiral med deseto partijo 41. potezo, in je zamišljeno vprašal sodnika, če je gotov, da jih nihče ne filma. Zlobno bi lahko rekli, da mu psihološka vojna ni več potrebna. A SPLOŠNA PLOVB« piran-Jugoslaviji Zupančičeva 24 66330 Piran, pp 1 Telefon (066) 73-881 (10 Unij) Telegram: Plovba Piran Mednarodni pomorska prevozi z modernimi ladjami nosilno sH 8.000 - 19.000 ton NA AFRIKA . JADRAN - LINIJA OKOLI SVETA - UNIJA JADRAN ZAHOD - PROSTA PLOVBA - POTNIŠKA SLU2BA - SIMEX Ljubljane - samo stojna enota za uvoz-lzvoz, grosistično trgovino In aa stopanje tujih tlim Za vse Informacije se prosimo, obrnite na upravo podjet ja v Piranu ali na naša pred stavnlštva v Jugoslaviji ln v inozemstvu. Anketa Primorski dnevnik ŠPORTNIK MESECA — jul ij — NINO MAVER (Adria) V naši anketi «Športnik mese-ca» je za julij osvojil pr* * v° mesto Nino Maver, kolesar veteran KK Adria iz Lonjcrja-Za mesec julij je komisij* našega športnega uredništv* sestavila tako lestvico najboljših slovenskih zamejskih športnikov : 1. NINO MAVER (kolesarstvo) 2. VOJKO CESAR (atletika) 3. DUŠAN ŠVAB (atletika) • 4. ROBERT GANTAR in LEONARD KOREN (ob* košarka) 6. KAREL RAŽEM (košarka) * 7. DRAGICA HROVATIN (odbojka) 8. FABIJ RUZZIER , (atletika) 9. ROBERT KLOBAS (košarka) in ZSŠDI (ekip* minibasketa) Skupna lestvica po sedmih t°e' serih: 1. Vojko Cesar (ati.) 2. Silvana Vesnavcr (n.t.) 3. Nino Maver (kol.) 4. Dušan Švab (ati.) 5. Sokol (n.t.) 6. Robert Klobas (koš.) 7. Gorazd Vesel (smu.) Dom (odb.) 9. Edi Plesničar (odb.) iD, Igor Piščanc (smu.) 11. Sonja Jazbec (pla.), Boris Fabjan (koš.) in Sonja Milič (n.t.) 14. Stojan Kuret (smu.) “ 15. Klavdij Veljak, Sonja B*" rej irt Dragica Hrovatin (vsi odb.) 18. Primorje (nog.) in Divo* . Sedmak (odb.) j 20. Stojan Udovič (ati.) 21. Aleks Ožbot (smu.), Ma-riza Škerk (odb.), Vojko Bukavec (nog.), Just Fabjan, Boris Košuta, Nevo Radovič (vsi n.t.) in F#*, bij Ruzzicr (ati.) 28. ŠK Kras (n.t.), ŠZ Bor (2. ž. odb. ekipa) in ŠD , Polet (društvo) 0 31. Gvido Neubauer, Igor O" rel in Breg A mladink« Ml (vsi odb.), Franko Cej (pla.), Robert Gantar 1° Leonard Koren (oba koš.) 9 37. Milan Mikuš, Boris Ml" lič (oba nog.), Olga P*' vlctič (odb.), Samo Sancin (smu.), Alenka Starc (smu. in odb.), Adrijan Sosič in Karel Ražem («" . ha koš.) 44. Edi Bole in Anica Žig°n (oba n.t.), Valter Veliak in Sonja Pernarčič (ob* odb.), Stojan Grahonja-Livij Trampuž in Gabri id Husu (vsi nog.), Maruška Grgič. Ivo Volpi, Morana Sosič in Pavel Sed-, mak (vsi kot.) 55 Jože Cej, Julka Bezeljak in VeIox (vsi odb.), Bruno Marson (ong.), Zdeo-ka Hrovatin (kot.) 60. Vesna Karniel, Igor K"! ret, Sclma Mieheluzzi (V** smu.), Branko Lakovič Martin Kralj, Egon Guštin, Mauro Dornik, Marko čubej, Maksim Tabaj in ZSŠDI (koš.), Marjan Tabaj, Vojko Križmančič' Igor Čuk, Bruno Križman-čič, Ivo Strnad (vsi nog.)' Loredana Kralj in S®, Kontovel (oba odb.)