Naročnina mesečno K Din, ca inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno % Din, ca inozemstvo 120 Din
Uredniitvo je v Kopitarjevi 0L6/IU
Telefoni orednUtvat dnevna alniba 209« — nočna 299«, 2994 la 209«
Izhaja vsak dan sjntraj, ranen ponedeljka Hi dneva po praznike
Uprava: KopHar-jeva 6, telefon 29«
čet r**u». Ljub* Irana it I0.M0 ia >0.349 aa inaeratot Sarajevo Hv, 7*>\ Wrab **v. 39.011, P ra*a-Dnnaj 24.797
Pozdravljeni Slovenci v ljubljeni Ljubljani! Pozdravljeni Gorenjci, Belokranjci,
Notranjci, Dolenjci in Štajerci in vi iz Prlekije in Prekmurja, pozdravljeni trpeli bratje iz Primorja in Koroške
in tudi vi, ki od drugod prišli ste sem v srce Slovenije.
Pri nas si vsaka vas postavila je božji
hram v sredino hiš in cerkvice (simboli naše vernosti) po
gričih posejane, »o dom Njegov, ki solze briše nam in celi rane,
taj vsak od nas v iivljenju teiek nosi križ.
0 še jc vere v nas in še smo močni, brez nje bi tujcu davno že pred noge pali in Bog še vedno je središče našega življenja.
Zato vsi skupaj danes Njega proslavimo, nai vte to slavje nai a izzveni v zahvalo.
Škof dr. Gre^orij Rozman, ki je nosil glavno breme pripravljalnem dela za kongres.
Zalar Marija}
EvEiarisfičnemu Kralju
Pot posujte z rožnim cvetjem, okna razsvetlite, z drevjem in zelenjem lepo, hiše okrasite.
Po tem potu v najsvetejšem, Jezus pride mimo, blagoslavljat nam domovje, da se zveselimo.
Bog je, Vsemogočni, Sveti, ki med nas prihaja, angelov na milijone, v trumah ga obdaja. Duše naših rajnkih dragih, bodo pričujoče, Jezus kliče nas vse k sebi, uslišati nas hoče.
Ni je želje, ni je prošnje, skrite v duši naši, da bi Bog je ne uslišal, sam v sredini naši. Pridite na pot veselo, praznik počastite, Kličite: Hosana! Slava! Jeziisa molite!
Da ta praznik srcem našim, dal bo tolažila, to storila bo najvišja Božja volja mila. Da naš narod kar najlepše pel bo Tebi vdano, iz nebes dobrotni Oče, tuvaj nad Ljubljano.
Pol posujte z rožnim cvetjem, okna razsvetlite, t drevjem tn zelenjem lepo, hiše okrasite. Fsi prijavile Gospodu, slavospev: Hosana! i srcem, z dušo, bo sprejela. Kristusa Ljubljana.	' "
Pridi, norita!
Pridi Marija! Ljubljana te kliče, šteje trenutke, kdaj vzide tvoj dan; v hostiji beli te čaka tvoj Jezus, v polnem veličju bo stopil na plan.
Pridi, boš z nami Magnificat pela, srca boš naša za Sina ogrela. Pridi, Marija! Med cvetjem in peljem čula boš ave slovenskih domov, cerkvic zvonjenje, voda žuborenje, himno planin, šelestenje gozdov. Naše ljubezni utrip boš čutila, saj si vsa naša, vsa dobra in mila.
Pridi, Marija! Srce materinsko v polni ljubezni nad nami odpri; Jezusa v hostiji beli pokaži, on naj med nami Icraljuje, živi! Naša ljubezen je — Evharistija, naše bogastvo ti, mati Marija!
I
IDc. Stanko Zttko, predsednik pripravljalnega odbora za evharistični kongres.
Vsi, ki ste si urezali palico in v božjem imenu stopate danes na romarsko pot v belo Ljubljano, da se poklonite Kralju vseh kraljev, ki je Kruh življenja našega, začetek in konec naš in naš smisel — pozdravljeni!
Vsi, ki ste že priromali sem, da se zberete okrog božjega oltarja, kjer se je žrtvoval in preliva svojo Rešhjo Kri naš Odrešenik Jezus Kristus vsak hip znova za nas, da se daje kot pelikan s krvjo in telesom v hrano našim dušam, ustvarjenim od Boga in za Boga — vsi ti pozdravljeni!
Sonce, ki je danes vzšlo nad našim jutrom, od vekov živo in vedno novo r zlatih žarkih, je sveta Hostija. Sam Bog je v Njej, in vse kliče k sebi. In ri ▼si ste prišli k veliki maši in velikemu Povzdigovanju. Naj bo ta sveta Hostija povzdignjena nad vso domovino našo! Naj Jo naša srca drže v visočini, naj jo naše molitve o vi jo kot dišeče kadilo in kot venci slavospevov naj se pleto naše pesmi krog Njenega sijaja! Naj se naša kolena ne naveličajo klečati pred Njo v prahu, in naši glasovi naj ne prestanejo klicuti: »Svet, svet, svet si Gospod, v sveti Hostiji pričujoč!«	/
Množice se zbirajo krog Nje. Lačne množice hočejo kruha. Potrdila za to in posmrtno življenje. Zagotovila večnosti. Človeške duše so žejne: v puščavi modernega brezverstva, poganstva, suženjstva in duhovnega nasilja jih snovnost misli in težave človeškega bivanja sklanjajo k tlom, jim zapirajo oči in krive hrbtenice, žgo ustnice in sesajo duše, da kriče po okrepčilu, po živem vrelu žive vode. Strašna je ta suša: vse živo se v njej suši in trhlo pada v zemski prab. Tudi človek. In najbolj on: hira in umira, živi v svojih gonili, ki jih ni gospodar, mori vest v sebi, ki ga edina še kliče po pravem imenu. Grabi zemske zaklade s svojimi prstenimi prsti, vlada z nasiljem in ječo, kopiči zločin na zločin v verigo, ob kateri se spušča v prepad. Na sovraštvu gradi svet, ne zavedajoč se, da ga podira. Ruši etične vrednote in ne ve, da ugonablja sebe, ki je ustvarjen po božji podobi. Strašna je podoba današnjega človeka: nebo ne visi več nad njim, zvezde ne sijo več v njegovo oko in čez njegovo srce ne gre več božja roka. Ves svet je suh kot je suha naša duša: smisel življenja se je izgubil v prahu. In prah kriči po dobrem dežju. Razpadajoč človek koprni po božji ljubezni kot jelen po živi studenčnici, kot roža po rosi, kot ptica pivka po kaplji z neba. Pridi, Kruh življenja, poživi naše moči in prekvasi nas! Napoji naše ustnice, uteši naša srca, odvzemi z naših ramen težo snovi, operi nas sovraštva, očisti nas gonov, daj vid našim očem in ljubezen našim dušam! Daj nam duhovne rasti! — Množice se zgrinjajo v krog svete Hostije. Žejne množice hočejo živega vrelca. Sonce, ki vzhaja danes nad njimi, je sveta Hostija: sam Bog je v Njej! Množica Jo povzdiguje s himnami: »Svet, svet, svet si Gospod, v sveti Hostiji pričujoč!«
Po vsej naši lepi jugoslovanski in slovenski zemlji zvoni danes k temu velikemu Povzdigovanju. Zvonovi so se sprostili. Mlaji so zavihrali, Križi so zažareli na križiščih, v žitnem polju, na planini, na holmcih in na cerkvah — in vsi kažejo v eno smer: v evharistično Ljubljano. Zvonovi pritrkavajo in kličejo slovenskega človeka od vseh štirih strani sveta domov. Kličejo ga iz naših južnih krajev, da z brati vred poklekne pred Najsvetejše. Kličejo ga iz Primorja in Koroške, iz Istre, iz Vestfalije in Amerike, od vsepovsod, da se strne z narodom v češčenju Najsvetejšega Zakramenta, ki je edino poroštvo zveli-čanja. Ves narod je zbran v središču svojem kot živo občestvo duš in kot Eno pada pred sveto Hostijo na kolena, v ponižnosti pevajoč: »Svet, svet, svet si Gospod, v sveti Hostiji pričujoč!«
Pozdravljeni vi vsi, poslanec papeža, cerkven! nadpastirji in knezi, svečeniki Gospodovi, oblastniki, možje in žene, matere in otroci, vsi najmlajši in najmanjši, ki se presvetemu Zakramentu bližate ob roki Marije z Brezij, naše velike slovenske Zaščitnice in Pomočnice — pozdravljeni!
Ponesimo sveto Hostijo na rokah svečenikov po cvetočih ulicah našega mesta, pojoč slavospeve, in prižgimo baklje svojega srca v temino nevernega sveta ter s ponižnostjo in pobožnostjo pokleknimo pred Kruhom Življenja, da bo vstopil vredno v nas in ostal vedno z nami.
Hvaljeno in češčeno naj vedno bo PRESVETO REŠNJE TELO!
Zdravko Ocvirk:
Ijak, ki je stal na stališču, da ima Poljska
tu suvereno oblast. Poljak, ki je užival zaupanje vlade in je bil priljubljen pri poljskem ljudstvu, a vendarle jo moral biti to takšen Poljak, ki bi razumel tudi verske po trebe narodne manjšine. Moral je to biti človek ki so je spoznal na socialne probleme, človek, ki bi se znal orientirati v zamotanih socialnih razmerah, obenem pa je moral biti človek tako elastičen, da je lahko dohajal življenje v Sleziji, ki dere kakor hudournik. — Za apostolskega administratorja je bil imenovan provincial dr. A. Hlond. Takega moža si je izbral sam sv. Oče. Šlezijsko ljudstvo je pozdravilo svojega _ višjega pastirja z uenavadnim navdušenjem. Duhovščina je izredno občudovala njegovo neizčrpno energijo in nedosegljivo inteligenco. Najstarejše duhovnike je prevzelo tako veselo zaupanje do mladega nadpastirja, kakor je zaupanje sina do očeta.
V začuda kratkem času je Hlond osebno izvršil viz'itacijo po vseh župnijah, podelil skoro v vseh dekanijah zakrament sv. birme ter je položil temelje za bodočo šlezijsko diecezo. Kot bivši vzgojitelj se je predvsem lotil organizacije društev katoliške mladine. V ta namen je osnoval lastna nemška in poljska tajništva za mladinska društva z moškimi in ženskimi sekcijami. Pomanjkanje duhovnikov je odpravil s tem, da je poklical z drugih škiofij rjfledne duhovnike. Iz dušno-pastirskih ozirov je razdelil večje župnije in je napravil okoli 30 novih župnij in dušno-pastirskih postaj. Da bi poživil katoliško življenje, je ustanovil široko zasnovano Katoliško ligo, ki je imela namen izvajati katoliško akcijo v Sleziji. Kat akcija deluje dandanes v vseh župnijah in vzbuja velike nade. Iz pastirskih listov Hlondovih — ki so klasični vzori duhovskega govorništva — veje apostolski duh in pastirska ljubezen. Kljub vsemu temu delu in sitnih potovanj, mu je še ostajalo časa, da je večkrat vodil duhovne vaje za oo. salezijanoe in za oficirsko udru-ženje. Ko se je na Šlezkem pojavila prikazen brezposelnosti, je administrator Hlond prvi mislil na delavca, kako bi mn pomagal. V škofijskem rešilnem odboru je organiziral
Vse glavne svečanosti našega evharističnega kongresa se bodo vršile na Stadionu. Lahko trdimo, cla cela naša država, za prireditve te vrste, ne premore lepšega in dostojnejšega prostora. Naš Stadion ni znan le slehernemu Slovencu, njegovo ime je zaslovelo že čez meje naše domovine. Prav je, da v trenotku, ko bo Stadion, ves v cvetju in okrasju, prveč sprejel v svoje obzidje stotisočglavo množico, v par kretfcib potezah omenimo, kako smo Slovenci prišli do tega krasnega narodnega spomenika.
Ko se je bivša orlovska organizacija po vojni v silnem razmahu razširila širom Slovenije in izven njenih meja, je bilo treba rini-
Primas Poljske JV|. Em. hard. Hlond
Kardinal Hlond se je narodil 3. julija 1881 leta v Brzekovicah pri Myslowicah na Sle-skem. Kodbinu Hlondovih je zelo stara, ugledna, bogubojeoa in pristno poljska. Kakor pripoveduje tradicija, so se njegovi piod-uiki v veliki mori udejstvovali pri narodnih pokretih. Začetkom 19. st. so se morali umakniti pred moskali, ki so jim ugrabili rodbinsko premoženje. Zato so se preselili na S lesko pod spremenjenim imenom. Hlondovi so si tamkaj kupili posestvo Morgach v katovi-škoin okrožju, kjer se je rodil oce Nj. iLm. kardinala — Jan Hlond, vzoren Poljak, moz izredno plemenitega srca iu bistrega uma. Stopil je v uradniško službo pri železnici in se ozon i I z Marijo, roj. Imiel6w v Brzeko-\vieah. Njun zakon je Bog blagoslovil z 12 otroki, od katerih jih živi se 9. Kardinal Hlond je drugi izmed njih. Najstarejsi brat je bil blagopokojni Ignacij, duhovnik, ki je bil 26 let misijonar v Južni Ameriki, nazadnje pa župnik v Cerwinsku; drugi po letih pa je bil bivši inšpektor salezijancev za vso Poljsko, dr. Anton-Hlond. Prva letp svojo mladosti je preživel kardinal Hlond v Brezkowicach in Kostowaeh. S šestim letom je začel hoditi v šolo v Brzezinko, s spomladjo 1, 1893 jo odšel v gimnazijo v Mysto-wice. Že kot učenec drugega razreda gimnazije je slišal o delih in čudežih ustanovitelja salezijauske družbe sv. Janeza Boska in radi tega ga je tako prevzel ideal redovnega življenja, da si je skupno s starejšim bratom Ignacijem izprosil očetovski blagoslov in s« jeseni 1. 1893 v 13 letu svojega življenja, poln idealizma in ves goreč za čast božjo, napptil v Tnrin v Italijo, da bi se za samostanskimi zidovi salezijanskega reda « študijem m molitvijo usposobil za duhovski stan. Kljub svojim letom je hitro premagal tezkoce in ovire, ki je nanje zadel v tujini. S svojo krepostjo, združeno z globoko ponižnostjo, je izpolnil težke obveznosti samostanskega ziv: 1 jen j a, a s sw>jimi izrednimi sposobnostmi, ki mu jih je podelila Previdnost božja, je mladi Avgust prvačil med svojimi tovariši glede znanstvenih vprašanj. Ze l. 1896 so ga poslali dve leti za starejšim bratom Ignacijem v no-viciat v Foglieco. Po končanih gimnazijskih študijah in po položitvi redovnih obljub so
fa poslali na gregorijansko univerzo v Rim, jer si je pridobil leta 1900 v 2L I. doktorat filozofije. Istočasno pa ni zanemarjal svojega prirojenega muzikaličnega talenta in je celo poskusil z kompozicijami. Najbolj pa se je ukvarjal z pedagogi jo. Ko je bil ustanovljen prvi salezijanski zavod v 0«wie-cimiu, so ga predstojniki poslali tjakaj 1. 1909 za učitelja in vzgojitelja.
V Osvvieeiiniu je 1. 1905 prejel iz rok Njegove Prevzvišenosti škofa Novaka iz Prze-mvšla mašniško posvečenje. Komaj je bil posvečen, že so ga poklicali za administratorja v zavetišče Al. Lubomirskega v Krakovu. Toda že 1. 1907, ko je dovršil komaj 26 let, je bil imenovan za ravnatelja novoustanovljenega zavoda v Przemyšlu. Ta zavod je delo kardinala Hlonda. Sredi tolikega dela in posla je še vedno našel dosti časa in energije Za proučavanje literature in jezikov slovanskih.' Cela štiri leta je posvečal v Krakovu in Lvovu.	.
Kljub vsem težkočam se je red sv. Janeza Boska počasi širil na ozemlju stare Avstrije. L. 1905 so ustanovili novo provinco salezijansko s sedežem inšpektorja v Oswie-cimui. Kmalu zatem so otvorili novo zgrajeni zavod ua Dunaju. Za ravnatelja dunajskega zavoda je bil določen radi dobrega znanja nemščine in radi organizatoričnih sposobnosti dr. Avgust Hlond. Delo na tem no: vem položaju je bilo združeno z nenavadnimi težkočami. Z neumornim delom, z dušnimi in srčnimi vrlinami si je dr. Hlond pridobil mnogo prijateljev in dobrotnikov tako, da je dunajski zavod v kratkem postal prvovrstno vzgojevališče. Pri tej svoji skrbi za svoj zavod pa ni pustil v nemar poljskih zavodov in sploh zavodov vse družbe. Najvažnejšega obenem za poljske zavode najpomembnejše delo kardinala Hlonda je bilo to, da je dosegel od avstrijske vlade, da je priznala in formalno potrdila salezijansko družbo.
Notranje delo Hlondovo je bilo usmerjeno v dvojnem pravcu. Najprej je organi; ziral privatno gimnazijo s pravico javnosti in ustanovil internat. A to mu še ni bilo dosti. Osnoval je za tamkajšnjo mladino (mestne 3. četrti) poseben oratorij (kapelo, molilnico) ali mladinski krožek in pa še dvoje salezi-janskih postojank: eno v zanemarjeni delavski četrti, odkoder je bilo do najbližje cerkve nekaj km, drugo pa v XIII. četrti za mladino, ki je bilo moralno najbolj ogrožena. Razen tega se je stalno zavzemal za Marijino družbo in sploh za poljsko kolonijo na Dunaju. To je bil tudi povod, da je dobita do njega posebno zaupanje. Med drugim priča o tem prisrčnost odnošajev, ki so vladali med njim in tedanjim avstrijskim ministrom Za-lewskim, ki ni bil le Hlondov osebni prijatelj, marveč ga je cenil tudi kot uglednega svetovalca. Čeprav še ni imel predpisane starosti za proviiiciala, je bil že kot mladi ravnatelj namenjen za ta visoki položaj. Ko so leta 1919 razdelili salezijansko provinco na dvoje, so mu predstojniki kot najsposobnejšemu izmed ravnateljev podelili vodstvo nove nastale province A, ki je obsegla Avstrijo, Ogrsko in Zapadno Nemško.
Ze prej kot v treh letih je potrojil število salezijnnskih domov. Ustanovil je nnmreč nove zavode v Budimpešti, v Passawie, Freyuny, Ernsdorfiu, Burghausen, Miinche-mi, Bnmbergu, Essenu, Orazu in Pulpmu. Pri tako široko zasnovanem delovanju je imel še dosti energije in časa. da je podpiral katoliške dnevnike in časnike s članki in spisi; ponoči pn si jc utrgoval spanje, da je lahko pisal obširen življenjepis Avgusta Czartory-skiego v poljščini in italijanščini, ki bi naj mu služil za beatifikacijski proces, za katerega se je zavzemal. Tedanji sv. Oče Pij XI. ga je tnko vzljubil, da je vedno, kadar je prišel kot ajKistolski vizitator, in pozneje kot poljski' nuncij na Dunaj, obiskal bodočega šlezkegn škofa v njegovi rezidenci na Dunaju. Ko je Poljska z.avzcla Šlezijo, je Vatikan osnovni snmostojno nezavisno od Wro-olnvijo a)K)stolsko administracijo. Apostolski administrator, predstavnik sv. Očeta v poljski Sleziji je bil podrejen naravnost sv. Očetu; imel je škofovsko oblnst in posebna pooblastila. Ko je npostoliska stojica izbraln ipostolskegn administratorja, je pokazala k-so svojo uvidevnost in prevditrnost. Edino Poljak .ie moare.i zavzeti ta položa, Po-
pomožno akcijo, osnoval je kuhinje za brezposelne iu je hitel z materialno pomočjo. Du« 3. decembra je prejel administrator Hlond iz rok kardinala Kakowskega škofovsko posvečenje. Po smrti kardinala Dalbora je sv. Oče imenoval škofa Hlonda za nadškofa gnježnenskega in poznanjskega in obenem za primasa Poljske. Se ni minilo leto dni, ko je bil primas Hlond imenovan za kardinala.
Pismo kardinata-tegata svoji materi
Poznanj, 20. jnnija 1927.
Ljuba mamica!
Sv. Oče me je blagovolil danes v svoji mi-loetivosti imenovati za kardinala sv. rimske Cerkve. Globoko ginjen se v tem trenotku a srcem in dušo obračam k Tebi, ljuba mamica, in pišem prvo pismo Tebi. Kajti kadar razmišljam o čudovitih potih, ki me je po njih Previdnost božja vodila, mi vedno stopi pred dušne oči Tvoja slika. Ti si z večjo veščino, kakor marsikak pedagog položila v dušo Tvojih otrok trdne življenjske temelje, ki se krepko opirajo na vero in božjo resnico. Ker si sama znala iskreno moliti, si nas z lahka in dobro naučila moliti Oče naš, iz katerega še dandanes črpam moč in zaupanje vvBoga. Pred nami ei odprla široko pot do sreče, ker nas nisi vzgojila z razvajanjem in lagodnostjo, marveč s trdoto in delom, naučila nas izpolnjevati dolžnosti resnobno in veselo. Zatorej ni nikjer drugje pričetek te poti, ki me po njej vodi milost božja, kot vprav v Tvojem plemenitem, bogaboječem srcu. Ta pot se navadno imenuje čast, toda po našem domačem pojmovanju je le večja dolžnost do dela in posvečenja. — Zatorej se Ti danes, ko sv. Oče naš preprosti šlezki dom odeva v tolik sijaj in slavo, prav prisrčno za to zahvaljujem, da si mi bila dobra mati, priporočam se Ti v Tvojo pobožno molitev, da bi s tvojim delom mogel služiti slavi božji, namenom sv. Cerkve in sreči svojega naroda. — Ista čuvstva se mi vzbujajo ob misli na mojega očeta, čigar možatost me krepi in vodi.
S hvaležnostjo in spoštovanjem Ti poljubljam roke in Te prosim za blagoslov ri« poti Bvojih dolžnosti.
Tvoj Avgust Hlond.
Evharist. h rii na Storž ca
Iz lastnih moči
Trnovska cerkev na kresni večer
sliti takoj na primeren prostor, kjer bi se mo-
fli vršiti telovadni nastopi velikega formata, udi za velike katoliške škode, pri katerih je udeležba skokoma rastla, ni bilo več primernega prostora, kajti na Kongresni trg gre v skrajni sili le okrog 20.000 ljudi.
Pred katoliškim shodom letn 1923 so nekateri gospodje,, ki so bili v vodstvu orlovske organizacije, prišli na drzno misel, da bi se dala v ta namen preurediti velika gramozna jama ob Dunajski cesti tako, da bi tam zgradili stalni Stadion, ki bi mu bilo dno gramozne jame arena, brežine te jame pa prostor za gledalce. Oblika te gramozne jame pa je bila tako spačena, da je bilo niarsikogu strah pred delom, ki ga bo treba izvršiti, preden bo dobil Stadion vsaj približno obliko. Vendar so šli takoj na delo. Odstraniti je bilo treba goro gramoza, ki je segala v sredo jame, izravnati areno in vsaj za prvo silo izoblikovati nekatere brežine. Poleg plačanih delavcev so tudi ljubljanski in okoliški člani kat. organizacij krepko pomagali s prostovoljno tlako.
Na tako zasilno prirejenem prostoru se je vršil telovadni nastop ob priliki katoliškega shoda leta 1923. Kljub temu, da so bile vse priprave le za najnujnejše izvršene, je vsakdo že takrat dobil vtis, da je izbrani prostor idealen in vsakdo je želel dočakati tisti dan. ko bo dovršeni Stadion zablestel v vsej krasoti.
Navdušenje ljudstva je dalo graditeljem pobudo, da po kat. shodu z delom niso prenehali, ampak da so si naredili točen načrt, kako bi postopoma dovršili z,ačeto delo Treba je bilo realno kalkulirati. Mecenov naš narod ne pozna, fondov ni bilo nič, kakih izrednih prispevkov ni bilo pričakovati od nikoder. Vse upanje je bilo treba staviti na malega slovenskega človeka. In to upanje ni razočaralo nikogar. Graditelji so si zastavili nalogo, da ho-
čejo v teku let dograditi Stadion svetovnega formata, velestadion, z zidano ograjo, z veličastnim obodom, z zidano, mogočno tribuno, z betonskimi sedeži, oziroma stojišči na brežinah in s športnimi zgradbami ob Dunajski cesti. Za stalni Stadion so se odločili predvsem zato, ker je znano, da provizorični leseni Stadioni, zgrajeni za enkratne prireditve, stanejo več, kakor bo stal naš stalni Stadion.
Načrte za Stadion je izvršil mojster Plečnik. Gotovo graditelji niso mogli za to dobiti sposobnejšega umetnika. Prof. Plečnik se je lotel težkega dela z vso ljubeznijo. Zamislil je načrt, ki odgovarja ne le vsem praktičnim zahtevam modernega velestadiona, ampak je tndi po svojih oblikah in zgradbah nad vse posrečena estetična celota, pravi spomenik, ki bo lahko še stoletja za nami pričal o kulturni zrelosti naše dobe. Kljub temu, da je moral umetnik na račun naših skromnih razmer svoje načrte v marsičem poenostaviti, je vendar dovršil načrt z zadovoljstvom in z občutkom, da je estetično posrečen. In res! Ko sedaj dan za dnem romajo množice na Stadion in občudujejo nova dela, ima prav vsakdo vtis, da je Stadion nekaj veličastnega, edinstvenega, da je umetnina. Če bi nam ne bil dal Plečnik ničesar drugega kot Stadion, si je že s tem zaslužil nesmrten spomin. Naš Stadion bo najlepši v centralni Evropi.
Stadion je zrasel s pomočjo prispevkov našega malega človeka. Doslej je slovensko ljudstvo zbralo za graditev Stadiona sledeče svote:
1.	Za glavno urejevanje arene 250.000 Din.
2.	Prva stadionska loterija je dala 350.000 Din čistega.
3.	Druga stadionska loterija je prinesla 400.000 Din.
4.	»Tisočdinarska akcija« je zbrala 200.000 Din.
5.	»Petstodinarska akcija« za dograditev tribune je že prekoračila svoto 250.000 Din.
Kakor so postopoma dohajali denarni viri, tako je tudi delo v etapah napredovalo. Loterije so omogočile zgraditev obzidja, tisočdinarska akcija je dala sredstva za mogočno stebrišče ob vhodu, ki je eno največjih v Evropi, petstodinarska akcija pa je postavila prekrasno tribuno, na kateri se bo ob kongresu vršila služba božja, in ki je že kot stavba sama zase umetnina edinstvene lepote.
Drzna je bila misel graditeljev, ki so sklenili v teh težkih časih potrkati na naša dobra srca. Edino razlog, da so se za večkratno postavljanje lesenih tribun porabile že večje vsote, kakor jo je treba za stalno tribuno, jih je privedel do tega, da so akcijo izpeljali. Ker je ljudstvo istočasno prispevalo za stroške kon-
f|iPi&?' 'if^i' ? Hi. H HgKr:> , MBgillll -1 ^ jfjgl'' >yg	
	
Rg§;	
H® & i	
	
	
Kranj, 26. junija 1936. Kar i začudenjem so v nedeljo, dne 23. t m. prebivalci z vasi okrog Storiiča opazovali, kako sedem turistov Kranjčanov vleče po dolgi vrvi evharistični križ na Storži« (2140 m). Marsikdo se je vprašal, ali je to mogoče? In glejl točno ob eni popoldne se je na vrhu Storžiča vzdignil 6 m visok, okrog 200kg težak, iz nad 160 let starega meceena izdelan evharistični križ, obrnjen prot? Kranju in Ljubljani.
Blagoslovitev evharističnega kriia bo v nedeljo, dne 7. julija, ko bo tudi sv. maša na Ka-lišu nad Preddvorom. Vabljeni vsi planinci. V slučaju slabega vremena se preloži blagoslovitev na drugo nedeljo.
Za poletno vročino
najprikladnejši Buret, Chappon svila, platno^ fresco blago, volnen->tropical« itd. Vam nudi po najnižjih cenah tvrdka
Drago Schwab, Ljubljana
Aleksandrova cesta
Razsvetljena cerkev Srca Jezusovega
rresa, so se graditelji obrnili le na »imoritejše«. Pod besedo imovitejši moramo razumeti našega skromnega uradnika, profesorja, duhovnika, trgovca, obrtnika. In glejte čudo! Vsi so se odzvali z brezprimerno požrtvovalnostjo. Od nst so si marsikateri pritrgali, da so mogli prispevati svoj delež za skupno stvar. Odziv ni presenetil le hladno računajočih finančnikov, ampak tudi največje teoretike in optimiste. — Davno je že prekoračena svota, ki so si jo graditelji upali postaviti za maksimum!
Napačna je misel, ki jo nekateri iz nevednosti, nekateri pa zlohotno širijo, da gredo sedanja dela na Stadionu na račun ljudskih zbirk za evharistični kongres. Pripravljalni odbor za kongres bo k zgradbi Stadiona prispeval poleg skromne najemnine le toliko, kolikor bi sicer moral dati za zgradbo provizoričnih naprav in priprav, ki so za take velike prireditve nujno potrebne.
Graditev Stadiona vodi zadruga istega imena. V zadrugi že leta in leta delujejo nesebični in požrtvovalni ljudje, ki jim je edini cilj smo-trena dograditev Stadiona. (Vest o plačah in dijetah teh idealnih mož se more skotiti lc v kakšni plesnivi oštariji!) Odbor zadruge hoče zgraditi nekaj monumentalnega, zato gradi v etapah in po gospodarskih prilikah. »Lažje je dobiti denar za steber, ki se naj zgradi, kakor pa za steber, ki že stoji, pa še ni plačan«, tako pravijo. Odbor sam ne zbira sredstev, ampak samo premišljeno gradi, zbirajo pa drugi!
Po kongresu delo za dograditev Stadiona ne sme zaspati. Takoj po kongresu bodo začeli na Stadionu postavljati 40 m visok spominski jambor iz železobetona, z mogočnim križem na vrhu. Denar so požrtvovalni ljudje že zbrali in le, le pomankanje časa je krivo, da ta jambor ni mogel biti dograjen do kongresa. Tudi brežine, ki so bile za kongres provizorično pripravljene, se bodo po kongresu morale prilagoditi Plečnikovemu načrtu tako, da bodo nudile v eni črti prostor za sedeže, oziroma za stojišča.
In nato bo šlo delo še naprej, dokler ne bo kronano z zgodovinskim uspehom, ko bomo lahko rekli, da je slovensko katoliško ljudstvo v najhujših dneh dogradilo spomenik, ki bo stoletna priča slovenske požrtvovalnosti, discipline in kulture.	Kk.
Veliki evharssiični koncert Pevske zveze
Vstopnice so v prodaji v unionski trafiki in v trafiki na Tyrševi cesti 17. Kdor jih rezervira, jih more dobiti do opoldne 20. junija v trafiki na Tyr-ševi cesti, zvečer pa od sedmih dalje pri blagajni v Vegovi ulici. Stojišča bodo na prodaj tudi podnevi po ulicah, ker ne bo mogoče zmoči večernega dela. Sezite po njih!
Skupna vaja bo v soboto ob 3 (točno) v Kersnikovi ulici, vhod z Gosposvetske ceste poleg Slamičeve trgovine. Kogar ne bo k vaji, ne bo mogel sodelovati. Tam se bomo tudi slikali.
Koncert ne bo na Kongresnem trgu, temveč pri Križankah na prostoru bivšega »Knežjega dvorca«. Dohod bo samo iz Vegove in Gosposke ulice ter z Novega in Napoleonovega trga. Začetek točno ob 8 (20) zvečer.
Pcvovodje naj pridejo vsi k vaji in pripeljejo zbore osebno ali po svojem namestniku radi kontrole. Posamezniki ne bodo mogli k vaji. Pevovod-je note s seboj I Peli boste svoj del pri koncertu.
Radi resnosti vsebine bo vsako govorjenje, ploskanje in motenje miru prepovedano. Tudi kajenja naj se vsakdo vzdrži, ker bi rušil svečanost, ki jo koncert po svoji ideji zasluži.
nami. PlfSlJ/| opatomj
za soli, zbor ln orkester Velika dvorana „I!NI0N" v ljubliani
28. ln 30. junilo ob 21.
»gLOVENECc, dne 88. fnntfa 1936.
Naznanilo duhovščini za kongres
spo-
Sprejem Marijine podobe
▼»i ljubljanski duhovniki, svetni in redovni
ter oni iz drugih škofij, ki so že ▼ Ljubljani se vabijo za danes popoldne v stolno cerkev k sprejemu čudodelne podobe Marije Pomočnic« s Brezij im k sprejema Njegove Eminence papeževega legata kardinala dr. Avgusta Hlonda. Za sprejem podobe naj se zbero ob 15.45 tj. sprejem kardinala ob 17.30. Obleka kakor s za sprejem legata.
Marijina podoba se pripelje k stolnici okoli 16 fai se prenese v spremstvu ljubljanskega or-diaarija, škofov, stolnega kapitlja in duhovščine med ljudskim petjem na oltar sv. Dizma in se izmoli pred njo antifona »Pozdravljena...« s^jri padajočo molitvijo in trikratno Zdrava Ma-
Sprejem legala
Prihod papeževega legata bodo pričakovali
•"»Js ia duhovščina pred glavnim vhodom v stolnico, vsi v predpisanih oblekah, namreč Škofje in prelati v roketih in manteletih, kanoniki v mocetah, druga duhovščina v superpeli-eejih, redovniki po svojih predpisih.
Pri vhodu v cerkev izroči škof-ordinati j legatu škropilnik. Legat pokropi sebe in druge. Nate obleče »canpa magna«, in odide k oltarju sv. Rešnjega Telesa, kjer opravi običajno ado-mcijo. Med tem se poje na kom antifona: »Ti si Peter..x
Po adoraciji sv. Rešnjega Telesa odide kardinal s svojim spremstvom in s škofi k velike-ma oltarja in počaka tam kleče na klečavniku, da ae konča petje antifone. Stolni kapitelj, prelati ln droga J-L—-	.....
in si rija.
Ko preneha petje na koru, sede legat na ol in bo prebrano najprej v latinskem, po-v slovenskem jeziku papeževo pismo, s
---1 je bil kardinal imenovan za legata.
Potem pristopijo k prestolu škofje, stolni kapitelj, prelati in draga duhovščina v redu, Iri nt naznanjal za to določeni ceremoniar. Vsi kteče poljubijo roko Njegove Eminence kardinala legata.
Potem se zapoje »Pridi Stvarnik sv. Duh«. Sedi^ uvodni govor prevzv. g. škofa dr. Srebr bil
se ■____
je bil vhod.
stirji gredo ■ svojimi skupinami in se zbero ob dolčenero času na svojih mestih. Obleka, kakor
za sprejem legata.
Vrstni red jedra procesije je sledeč:
t. Redovniki po dolčenem vrstnem rado.
2.	Bogo«lovci
3.	Duhovniki po redu: kaplani, prefekti malih semenišč in vrgojnih zavodov, kateheti osnovnih in meščanskih šol, duhovniki drugih
j ka-
li vnaiju m iiouii« lam Kiece na KleCavniku, i ae konča petje antifone. Stolni kapitelj, pre-a In druga duhovščina se razvrsti pod kupolo, sicer kapitelj in prelati ob ograji prezbite-
gimnazij, ----------srlnc
nišč, častni kanoniki, kanoniki kolegiatnih ka-pitljev, člani škofijskih kurij in pravi konzist. svetniki, profesorji teoloških fakultet, infnl. prosti m pod, kanoniki stolnih kapitljev in konznltorjL
4.	Provinciali redov po določenem vrstnem redu.
5.	Benedicirani opati.
6.	Prelati v manteletih
7.	Stolni kapitelj ljubljanski.
8.	Namestniki škofov.
—— e""" F^"". s- »nuia ur. orer
"M Po govoru blagoslov z Najsvetejšim.
eerkre,
po govo: o_______________
Po blagoslova se vrši v istem reda izhod rz kakor j»
Procesija
Za procesfjo se zbero v nedeljo popoldne ob pel 16 Škofje in stolni kapitelj v stolnici, drugi duhovniki v »Alojzijevišču«. Dušni pa-
9. Škofje in nadškofje.
tt). Nuncij.
11. S anc t iss i m n m — legat In spremstva
.	namestništvo, zastopniki vlade, ban,
dmzijonar, rektor in profesorji univerze, konzuli, pomočnik bana in načelniki oddelkov banske uprave, mestni načelnik, zastopniki uradov po vrstnem redu.
13. Redovnice po določenem redu.
Škof. ordinariat v Ljubljani.
Vlada na kongresu
Dr. A. Korošec in dr. Milan Vrbanič prideta kot zu*topniha kraljeve vlade
Ljubljana, dne 27. jun. Kraljevska banska uprava je obvestila kongresni odbor, da bosta kraljevsko vlado zastopala na II. evharističnem kongresu notranji minister dr. Anton Korošec in trgovinski minister dr. Milan Vrbanič. Dr. Vrbanič pride v Ljubljano v teku sobote 29. jnn. dop. in se udeleži kot zastopnik vlade prvega manifestacijskega zborovanja v soboto ob 3 pop. na »Stadionu«. Minister dr. Korošec dospe v Ljubljano v soboto zvečer.
Ban dr. Puc Dinko je danes, v četrtek popoldne, obiskal »Stadion« in se zanimal za vse podrobnosti na »Stadionu«.
Nova vlada na
Dr. Korošec osvobodil iz zaporov vse policijsko kaznovane
Mgrad, «r. junija, b. Notranji minister dr. Kar*ie« J« dal Bujno naredbo sreskiin načelnikom la policijskim »Mastem, da izpustijo is zaporov vaa tista, ki sa bili obsojeni zaradi policijskih pre-krSkov. v kolikor njihova dejanja ne spadajo pod kaaenaU aakonlk. Ps vesteh, ki so prišle do ve-8«ml so vsi treski načelniki iij policijske oblasti lsvrsile to oderbo in je bilo izpuščenih na svobodo Rad 1000 oseb.
G juro Janko vic
bodoči minister za tisk 7
je najmlajši minister v sedanji vladi g. dr. Stoj a-dinoviča. Rodil se je 1. 1894 v Vragočanici in je torej 41 let star. Svoje študije je dovršil v Belgradu in v Nancyju, kjer te diplomiral na visoki šoli za vode in gozdove. Udejstvoval se j« v ministrstvu za agrarno reformo in pozneje v ministrstvu za gozdove in rudnike, kjer je povsod zapustil J»čat svojih zmožnosti in svojega čistega značaja. Bil je že poslanec od L 1927—1929 v virovitskem okraju, in sicer na listi radikalne stranke, v kateri si ie pridobil velik sloves kot moder mož, kot silno delaven in značajen politik. V narodni skupščini je bil agi-len v raznih odborih. Po razpustu narodne skupščine se je vrnil v ministrstvo za gozdove in rudnike, kjer je bil L 1932 kot inšpektor vpokojen. Po
.... poslov.........
svetmih in humanih društvih. Tudi v belgrajski družbi si je osvojil ime uglajenega človeka, ki zna biti kljub neizprosnosti v načelnih vprašanjih izredno dober in mehak prijatelj. Zdi se, da bo v novi vladi, ki ji zaenkrat pripada kot minister brez port-felja, dobil izredno odgovorno mesto ministra novega ministrstva za tisk in za propaganda Njegova utnska izobrazba, njegov čisti značaj, njegovo poštenje in njegov patriotizem so jamstva, da bo na tem mestu sijajno služil svoji domovini in da bo novo ministrstvo pod njegovim vodstvom prava po-oroiska sila za naš jugoslovamsiki tisk in za vsa kulturna področja, ki mu bodo podrejena.
Vlada pri knezu-namestniku
Belgrad, 27. jun. AA. Nj. kr. Vis. knez-namest-nik je danes opoldne sprejel člane kraljevske vlade z dr. Stojadinovičem, predsednikom ministrskega sveta in zunanjim ministrom na čelu. Sprejel jih je, da so se mu predstavili.
... in na Oplenac
Belgrad, 27. junija, b. Popoldne ob 4 so člani vlade s predsednikom Stojadinovičem na čelu odšli v Topolo, kjer so se poklonili na Oplencu blago-pokojnemu Viteškemu kralju Aleksandru I. Zedi-nitelju.
Klub opozicije
Belgrad, 27. junija, b. Po včerajšnji seji Jugoslovanskega kluba narodnih poslancev, izvoljenih na Jevtičevi listi, ki se .je končala z neuspehom, se jasno vidi razcep kluba. Manjšina je danes pričela z razgovori za ustanovitev opozieijonalnega kluba v današnji narodni skupščini. Mislilo se je spočetka, da se bo ustanovilo dvoje ali troje klubov, izmed katerih bi bil najmočnejši klub skupine okrog Zveze srbskih zemljoradniških zadrug. Medtem pa se je ta misel opustila. Ustanovil se bo en sam opozicijonalni klub, ki se bo najbrž imenoval Jugoslovanski poslanski klub in v katerega bodo stopili vsi tisti, ki so s sedanjo vlado nezadovoljni. Ta klub bo v narodni skupščini zastopal politiko tistih gesel, s kateremi so šli na volitve. — Opoldne je bila seja upravnega odbora Zveze srbskih zemljoradniških zadrug in so razpravljali o političnem položaju. Razumljivo je. da se politični položaj zelo zanimivo razvija.
V,	v v . .	.
shupsctm mtr
Belgrad, 27. junija, b. Poslopje narodne skupščine, ki je bilo do včeraj zelo živahno, je danes mirno. Skoro vsi narodni poslanci so odšli domov, odkoder se vrnejo 4. julija. Po snoč-nji seji Jugoslovanskega kluba narodnih poslancev je postalo jasno, da bo vlada g. dr. Stojadinoviča razpolagala /. veliko večino. Ko se je prečitala resolucija, ki je bila danes ob-
Iavljena, je bilo v klubskih prostorih le malo tevilo poslancev in se o resoluciji sploh ni glasovalo. Poslancev, ki so proti vladi g. dr. Stojadinoviča, je neznatno število. Glede njih v narodni skupščini nihče ne vodi kakšnih računov. Po večini pa so itak poslanci, ki v svojih okrajih nimajo pristašev in so prišli v skupščino z nizkim številom glasov. Na prvi skupščinski seji bo vlada prečitala deklaracijo, nato pa prične parlament z delom in sicer z dvauajstinsko razpravo. Misli se, da bo skupščina delala do 15. julija, nakar bo odgodena do rednega jesenskega zasedanja.
Vladna izjava
Belgrad, 27. junija, b. V zvezi r sestavljanjem vladne deklaracije, s katero bo vlada stopila pred parlament, se v političnih krogih razpravlja o tem, ali ee bo otvorila diskusija o vladni deklaraciji, ali pa ae bodo prej izvolili skupščinski odbori. Izgleda, da govorijo praktični razlogi za to, da bi bila najprej diskusija o vladni deklaraciji, da bi imeli narodni poslanci- priliko se opredeliti. Nato bi se pa izvršilo volitve skupščinskih odborov, nakar bi se sprejele dvanajstine. Finančni minister Dušan Letica žilavo pripravlja sestavo predloga o dvanaj-stinah, da bi ga mogel do 4. julija predložiti narodni skupSSini.
Dunajska vremenska napoved: še jasno in vroča, v višinah neviht«*.
misliš, atimnafo tiskih mm vmh ?
„No saj veš, s sv. Elijem se ni z o šaliti. Kako vendar blešči sonce I"
„Saj to ni sonce, to je moje perilo!"
„ AI i je to mogoče — kako samo postalo tako belo
»Odkar uporabljam za pranje Schicht-ovo terpentinovo milo, je vedno tako. Tudi najtrdovratneiša nesnaga se razkroji v obilni peni tega izvrstnega mila, katero tako prijetno diši po mladem smrekovem gozdu I
5CHICHT
TERPENTINOVO MILO
... in za namakanje Ženska hvala
Značilna izjava kneza Starhemberga
Avstrija o sosedih
Podonavska skupnost neodvisnih nacionalnih držav
3 pogoji za Berlin
Dunaj, 27. jun. SE. Zvezni i>odkancler knez Starhemberg jc dal madjarskemu listu f<\z. Fist« daljšo izjavo, v kateri jc uvodoma izjavil, »da je bila zdrobitev avstro-ogrske monarhije v gospodarskem oziru napaka, toda niti njemu, niti kakšnemu resnemu avstrijskemu politiku ne pada v glavo, da bi mislil na vzpostavitev izginole monarhije v stari politični obliki. Bila bi usodepolna napaka, če bi se kdo vdajal blodnim mislim, da je treba za Podonavje iskati politične rešitve, ki bi narodno in politično svobodo posameznih narodov, ki žive v Podonavju, le količkaj omejevale. Pač pa jc treba, da države in narodi v Podonavju najdejo neko skupno podlago, ki jim bo omogočala, da bodo — sicer politično popolnoma samostojni — vendar le mogli zavzemati enako stališče k vsem velikim evropskim vprašanjem.«
»V kolikor Avstrije tiče, sein prepričan, da je njen politični položaj utrjen. Velikih notranje-političnih nemirov in neredov ni treba več pričakovati. Tudi v gospodarskem pogledu se že kažejo vidni znaki izboljšanja. Avstrijska vlada ne misli na kakšen plebiscit, ker ne ver.jame, da bi se ljudsko glasovanje moglo vršiti tako, da bi prineslo pravo sliko ljudskega razpoloženja. Ako bi se kdaj zdelo potrebno, da se vzpostavi monarhija za boljšo srečo avstrijskega naroda in bi se izkazalo, da bi k tej sreči vzpostavitve Habs-bnržanov resno kaj otipljivega doprinesla in bi njihova obnova ne zadela na nobene zunanjepolitične ovire, potem se avstrijska vlada temu gotovo ne bo zoperstavljala. Toda dokler ti pogoji niso izpolnjeni, vprašanje samo ni pereče.«
»Avstrijska vlada želi, da se vzpostavijo tndi normalni odnošaji med Nemčijo in Avstrijo. Toda preden je mogoče na kaj takega resno misliti, se morajo izpolniti sledeči trije
predpogoji:
1.	Nemčija prizna za vso hodotnost _ ne morda samo za gotovo dobo let -— neomejeno državno in politično neodvisnost avstrijske države.
2.	Nemčija se mora za trdno zavezati — in za to položiti tudi potrebna jamstva —, dn se v avstrijske zadeve niti neposredno niti posredno nikoli ne bo vmešavala.
3.	Nemčija mora nehati podpirati razne sedanji avstrijski vladi nasprotne politične skupine in mora dejansko, ne samo z besedami in v teoriji avstrijsko vlado priznati ko' zastopnico neinštva na avstrijskih tleh.«
Zakon o vzgoji mladine
Zvezni svet je »prejel zakon o vzgoji srednješolske mladine. Gre za vzgojo mladine v patriotič-nem duhu. Posebne določbe so namenjene počitnicam. Za sodnike, pravi neki drugi pri tej priliki sprejeti zakon, sc lahko sprejme samo palrinlično prešinjeni državljani.
Laval v Avstriji
Pariz, 27. junija, h. Predsednik vlade Laval in mornariški minister Pietri sta poročala pred senatnim odborom za zunanje zadeve in odborom za vojno mornarico. Uradno poročilo pravi, da je predsednik francoske vlade govoril o neodvisnosti in nedotakljivosti Avstrije. S tem v zvezi je izjavil glede podonavskega pokta, da je Francija pripravljena sodelovati z vsemi prizadotimi državami, če bi kdo ogražal neodvisnost Avstrije. Po govoru Adolfa Hitlerja od 21. maja so odprta vrata za neposredna pogajanja med Nemčijo in Francijo. Ks bodo ta vprašanja postala pereča in ko bodo dozo-rla zn ureditev, bo kot predsednik francoske vlade storil Tse za vzpostavitev snlošnecra miru in konsolidacije v Evropi.
Senzacija pariške trgovinske honlerence
Angleži in Japonci roko v roki
,,Pustite Japonsko, da se razmahne - čim več bo prodala,
toliko več bo kupila"
Pariz, 27. jun. TG. Nad tisoč mednarodnih odličnikov iz trgovskega sveta se je zbralo na mednarodni konferenci trgovskih zbornic. Največjo senzacijo prvega nne sta brez dvoma tvorila govora angleškega in japonskega voditelja državnih delegacij, ki sta v istem duhu poudarjala, da sedanja japonska konkurenca nikakor ne more biti kvarna napred-kn svetovnega gospodarstva, kakor nekateri manj poučeni ali preveč strahopetni gospodarji radi poudarjajo. Anglež sir Arthur Bal-four je omenil nemški zgled. Tudi nenaden velikanski gospodarski napredek Nemčije v 19. stoletju in njena takrat strašna konkurenca na mednarodnih trgih je povzročila strah po drugih državah in slišali so se glasovi, da je treba nemško konkurenco na vsak način omejiti, ker je kvarna svetovnemu gospodarstvu. Izkazalo se pa je, da je bilo ravno narobe res. Napredek Nemčije je povzročil tudi zvišanje življenjskih potreb v nemškem prebivalstvu in velika trgovska Nemčija je postala tndi ogromen kupec za razne surovine po vseh kontinentih sveta. Isto se lahko reče o Japonski. Čim več ho tržila, tem več bo tudi kupovala. V istem smislu jo govoril tudi baron Jošaburo, ki je razlagal, da ima Japonska velika plačila za nakup suro vin do tujih državah in da jih more plačati
le, če bo z izvozom svojega blaga v Inozemstvo kaj zaslužila. Japonski delegat je prepričal kongres, naj se japonske konkurence nikar ne boji in naj nikar ne misli na kakšne ukrepe, ki bi japonsko zunanjo trgovino otes-njevali, ker hi to nikakor ne bilo v interesi svetovnega gospodarstva.
Eden v Parizu
Pariz, 27. jun. AA. G. Eden je v spremstvu Stranga, šefa oddelka za Zvezo narodov v zunanjem uradu, obiskal ob 11 dopoldne g. Lavala na Orsayskem nabrežju. Njunemu razgovoru je prisostvoval tudi g. Lčger, generalni tajnik zunanjegr ministrstva.
Kitaj se vklonil Japoncem
Pariz, 27. jun. AA. Havas poroča Iz Pejplnga: Japonske vofaške oblasti v Pejpingn sporočajo, da |e osrednja kitajska vlada odobrila vse zahteve, ki so jih Japonci postavili v zvezi z aretacijo treh nameščencev japonske tajne politične policije v Čangpejn. Japonske zahteve so se nanašale v glavnem na odstavitev guvernerja in na sestsvo tamkajšnjih kitajskih čet.
Zagrebška vremenska napoved: Večinoma jasno. Stalno vreme. Vroč«, suša
Stran 4
»SLOVHfBC«, dne «. junija tK»
Bte-v. MR.
Katalonsko vprašanje od blizu
buniom, 1. )«nij».
(Od natega posebnega poročevalca.)
Kakor kakršnokoli navadno, dnevno pomembno vest so danes španski in katalonski listi razglasili sodbo Tribonala dea Garanties nad blvSt-ini člani katalonske avtonomne vlade, osmimi po številu. To dejanje za nadaljnji razvoj [barskega problema — zakaj katalonski problom je problem obstoja španske republike — ni bilo tako nepomembno, kakor bi bilo mo<9 sklepati iz indite-rentnih časopisnih objav, ki Jih je indilerentne napravila cenzura potegnjene sablje. Sinočnja sin-dikalistično-nacionalistična »Humanitat« si je dovolila objavo razsodbe s črkami, ki ni njihove veličine prej odobrila cenzura in na koncu pristavila še prepovedani vzklik »Visca Catalunya< in je bila zato danes zjutraj z odlokom komandanta Barcelone, generala Sancheza, za nedogleden čas, to je, najbrž za zmeraj ustavljena. Katalonskim listom je bilo v objavi razsodbe prepovedano priobčiti inkriminirane govore in proglase obtožencev, na podlagi katerih so bili obsojeni, ne iz strahu pred direktno in indirektno možnostjo politične, separatistične propagande. Kajti včerajšnja obsodba bivfiih avtonomnih ministrov po španskem vojnem zakonu in zakonu o zaščiti države je obsodba takozvanega separatizma,kakor so zanj pojmovanje današnjemu času imputirali pojmovanje diktatorski in šovinistični režimi, ki s leni imenom označajo vsa stremljenja po kakršnikoli samostojnosti manjših narodov v okviru dvo ali več narodne države, kakor je španska republika, in z veleizdajstvom krste vsa, tudi najbolj nedolžna in lojalna avtonomistična ali federalistična stremljenja.
Katalonski celeizdajalci
Kajti Lluis Companys, Centura Oassol, l.hihi in ostali obsojenci, ki jih španski, necenzurirani tisk lahko označa kot veleizdajalce, niso storili v principu pravzaprav nič protidržavnega: v splošni zmedi in negotovosti oktoberske revolucije v Španiji so, sledeč svojemu tradicionalističnemu nacionalizmu, oklicali 6. oktobra katalonsko državo v okviru španske federativne republike. Sodili so, da je trenutek zato primeren; zavedajoč se, kaj znači za majhne, nesamostojne narode zamuditev velikih zgodovinskih trenutkov so napravili drzen, skoro neorganiziran poskus, ki pa bi bil uspel, da ni bilo med pripravljalci tega barcelonskega udara — kakor zmeraj — izdajalca, ki je informiral Lerrouxa pol ure preje, preden so si avtonomisti mogli podvreči oboroženo silo. Nihče ne more tega njihovega dejanja kategorizirati s protidržavnostjo; zakaj če ima katera pokrajina v republiki pravico do izjemnih svoboščin, jo ima Katalonija; tu je bila proti gnilemu burbonizinu in aristokratizmu kraljestva oklicana republika prej nego v Madridu; po svoji vita-liteti, kulturi in zgodovini zasluži Katalonija prvenstveno stališče v Španiji. Katalonski nacionalizem se je boril in žrtvoval za ustvaritev republike predvsem zato, ker je od nje pričakoval pravice in uresničenja svojega avtonomističnega ideala. A republika socialistov je Katalonce razočarala; hotela jih je utešili z nekako imaginarno avtonomijo, samoupravnostjo, ki je imela predvsem formalni in kulturni značaj. Avtonomija, ki so jo Katalonci sprejeli kot manjše zlo in kot prehod k boljšemu legalnemu ustvarjanju katalonske federativne republike.
Rdeči šovinizem
A razočarati so se morali. Sindikalistični marksisti so se v svoji nestrpnosti pokazali prav take šoviniste kakor monarhisti, agrarci ali vsi drugi, ki od njih neprestano dobivajo pobude fašizma. Proti Kataloniji je bila fronta španskega nacionalizma vseh barv i pod monarhijo^ i pod republiko sklenjena, celo nazorno katoliško pobarvane stranke so hotele v Kataloniji ustvarjati nekak španjolski proselitizem namesto odkritega sporazuma s priznanjem pravic: tudi pojav, ki je v razmerju med velikimi in malimi narodi pogost, če ne običajen. (CSL in Hlinka.) Ta dejstva in pa nevarnost monarhistične intervencije so katalonskim nacionalistom 6. oktobra lani potisnila orožje v roke, da bi eventuelno tudi s krvjo branili proglašeno samostojnost. In federativna katalonska republika je obstajala en dan; za večino Katalonije — izven Barcelone — samo po radiu, vse dotlej, dokler ni granata pred mikrofonom raztrgala speakerja, ki je položaj nove države kot prvi razglašal v vsemirje.
Vlada literatov
In ta poskus je poleg desetoric mrtvih mladih ljudi, poleg porušenih nacionalističnih središč veljal prvo katalonsko avtonomno vlado, tako-zvano vlado literatov — polovica od obsojenih je aktivnih književnikov in publicistov — trideset let težke ječe. To ni bilo za katalonsko javnost
nič posebno presenečenje, pričakovati so o« to, da
jih bodo obsodili »a smrt in potem pomilostili na dosmrtno ječo. Vlada, ki je proces začela, je morala tako ravnati, Če hoče vztrajati na svoji int«-gralistični panšpanjolski politiki. Zdi se, da hoče; obtožnica proti fedoralistom navaja kot najtežjo krivdo dejstvo, da so s svojim nastopom hoteli pokrajinske avtonomije spremeniti v zvezne države in integralno republiko v federalistično. Kakor sem zapisal, vlada konee koncev v interesu svojega prestiža ni mogla drugače — toda efekt te obsodbe na čisto človeško, nepolitično, psihološko pričakovanje mas je silen in težko, da bi ti dnevi pretekli brez nemirov. Do manjših, mladinskih rabuk prihaja zdaj na Ramblah tako vsak večer: govori, vpitje, sprevodi, aretiranci, ki jih za vse te nedolžne reči čaka najmanj tri do štiri leta ječe — a vse to je slučajno, tako da šef policije časnikarjem vsako dopoldne sporoči stereotipno, da vlada v mestu in v Španiji absoluten mir.
A ni moči reči, da je tako. Včeraj so bile silne demonstracije in spopadi s policijo na univerzi, v nedeljo so socialisti po Asturiji pobijali člane Roblesove mladinske organizacije, beležiti je treba poakušen atentat na generala Ochoa, na oficirje itd. Po Asturiji, Leonu, Valladolidu in drugje poslujejo vojaška sodišča. Španija vre.
Trenutno človeka zanima seveda le Katalonija; zakaj razmere so tu bistveno druge nego n. pr. v centrali socializma Leonu in Asturiji. "ni moremo kot o centralni nemirni sili govoriti samo o katalonskem nacionalizmu, ki mu ni moči dajati, če smo pravični, subverzivnih oznak. Nacionalistična — ekstremna sta predvsem dva elementa: delavstvo in intelektualna mladina, ki vodi aktivno skoraj vse kulturno življenje. In če so ljudje, ki so vodili revolucijo 6. oktobra, beli federalisti, ni moči tega trditi o mladini, ki je zavedno ekstremistična, če hočete, zares separatistična in prepričana, da za Katalonijo ni pravice razen v popolni državni samostojnosti in ne-
odvisnosti od kogarkoti. Do tega prepričanja prihaja tudi delavstvo, ki je tudi — razen anarhističnih iu komunističnih izjem, tudi nacionalistič no. Zdi se, da je potemtakem mnenje onih katalonskih voditeljev, ki trde, da je zdaj zadnja ura za federacijo, ie hoče Madrid ohraniti ibersko skupnost, pravilno.
Politična pomlad, ki je ni
A zdi »e, da se tudi nova vlada, od katero so si ljudje tu obetali nekake politične pomladi, tega ne zaveda. Sinoči je madridska skupščina izglasovala protiustavno podaljšanje izjemnega, vojnega stanja v Kataloniji, ki je pereče zlasti tudi kot gospodarski, davčni problem: samo vzdrževanje vozil xa oblastno rabo Je veljalo do zdaj nad pet pet milijonov pezet — skoraj petintri deset milijonov dinarjev. Vrh vsega je Madrid zadnje čase, to je, med razpravo proti federali-Btom, naravnost forsiral razne razburjajoče ukrepe: zadnji ostanek katalonske avtonomije, samostojno policijo so včlenili v državno policijo in odpustili večino katalonskih uslužbencev. Izšla je uredba, po kateri je dovoljeno izobešati regionalne zastave le hkratu s republikansko, ki mora biti na častnem mestu; čim pa se lahko komu od krajevnih ali kakršnihkoli oblastnih faktorjev zdi, da kaže izobešanje tendenco za politično propagando ali izzivanje, lahko prepove. To se pravi, da je katalonska zastava faktično prepovedana — moment, ki sam na sebi ni kdovekako pomemben, ki je pa po učinku porazen z ozirom na južnjaško tradicijo in duševnost, ki je strastno navezana na take stvari. Prosvetno ministrstvo je na univerzi ukinilo brez razloga delavske tečaje, ki so jih organizirali in vzdrževali študentje sami in ki so bili ena najsijajnejšib in najuspešnejših barcelonskih institucij. In tako naprej.
Kakor vidite, kljub pokrajinski idiliki in osamljenosti in ločenosti od ostalega sveta tudi Iberijcem ni prizanešeno z istimi problemi, pretresi in usodnimi prihodnjimi dnevi, kakor ostali Evropi, ki je človek menil, da jo je pustil in pozabil onstran Pirenejev.
Mirko Javornik
Domači odmevi
„Jutro"
za „lojalno sodelovanjeH
»Jutro« se v svojem uvodniku bavi s »spremembo režima. Najprej ostro kritizira ravnanje nosilcev decemberskega (Jevtičevega) režima. Ti so bili inladeniško korajžni. V šestih mesecih so razdrli innogo, a ustvarili ničesar. S svojim mogočnim nastopom je dosedanja izvenpar-iamentarna opozicija ustvarila v državi nov položaj. Pokazala se je potreba nove orientacije v državni politiki. Po mnenju »Jutra« je šesto-januarski režim dosledno izvajan ne le ideološka, ampak tudi praktična rešitev, ki jamči za neoviran razvoj in napredek našemu narodu in vsem njegovim delom. Toda prava jugoslovanska politika mora biti dosledna. Kdo bi zanikal, da ji je stalno manjkalo odločnosti ne le tam, kjer je zadela na plemenske, regionalne in tradicionalne predsodke, nego tudi tajn, kjer bi morala pokazati, da je v mejah narodnega in državnega edinstva prostora dovolj za vse politične, gospodarske, kulturne, pa tudi moralične in osebne težnje posameznih delov naroda in njegovih pokrajin.« Ko je decemberski režim odpovedal, ni čudno, da se je v trenutku tako povzročene depresije kar avtomatično postavila teza, naj'se preko koncentracije starih političnih skupin išče izhodišče za novo kompromisno rešitev. »Od slovenskih politikov je v novd vladi dr. Korošec. S tem je tudi glede nas Slovencev nastala čistejša situacija, kajti po odhodu dr. Kramerja iz vlade ni bilo v državni politiki slovenske strani moža, katerega izklesanost bi dopuščala jasno orijentacijo Konfuznost pogledov še ui nova modrost, fantastičnost načrtov še ni nov program, pretirana samozavest še ni nova avtoriteta. To se je pokazalo pri nas v jasni luči.< List pravi nadalje: »Za danes hočemo reči le še eno odkrito besedo. Teza, ki je poosebljena t novi vladni kombinaciji, ni naša teza, priznavamo pa, da je v marsičem logična posledica zadnjih mesecev. S tem faktom računamo.« V Sloveniji je mnogo problemov, ki se lahko rešijo v lojalnem sodelovanju vseh solidnih in treznih elementov. List izraža željo naroda, naj bi se staro strankarsko sovraštvo ne povrnilo, a obenem meni, da spadajo fraze o narodni slogi v sentimentalni rekvizit ljudi, ki innogo ne mislijo. Toda beseda o sporazumu za izvajanje praktičnega programa ima svojo realno in ntoralično upravičenost ne glede na trenutno politično konstelacijo, ki se posebno pri nas tnko rada in pogosto menja. S hrvatsko-srbskim vprašanjem naš državni problem ni izčrpan. Prava jugoslovanska politika zahteva kategorično popolno sodelovanje nas Slovencev
BoievniM - apostoli miru
s polnim uveljavljenjem naših moraličnih, političnih, gospodarskih in kulturnih moči, ker gre prav tako za življenje Slovencev, kakor za življenje Hrvatov in Srbov. — Navedli smo ta članek v tako dolgem izvlečku, ker dokazuje že njegova stilizacija, da ga je pisala ena izmed vodilnih osebnosti »Jutrove« politike. Registracija tega članka je toliko bolj potrebna tudi zato, da bo v bodoče dana možnost primere med resničnim ravnanjem »Jutrove« okolice in programom, ki ga vsebuje ta članek.
Velika večina za vlado
»Vreme« je priobčilo izjavo nekega poslanca iz Jugoslovanskega kluba glede stališča, ki ga bo zavzela narodna skupščina proti novi vladi. Poslanec je izjavil, da je sicer res, da je bila večina sedanje narodne skupščine izvoljena na Jevtičevi listi; toda s tem še nikakor ni rečeno, da morajo slediti politiki g. Jevtiča. Vezanje na njegovo listo je bila v prvi vrsti formalna zadeva, da se na ta način zadosti zahtevam volivnega zakona. Po volitvah niso poslanci več vezani na g. Jevtiča in zato bodo šli po svoji poti, to se pravi, da bodo glasovali za vlado g. Stojadinoviča.
Sejam Jugoslovanskega kluba, ki jih je sklical Bogoljub Jevtič z namenom, da bi klub zavzel jasno in odločno stališče proti novi vladi, ni prisostvovala niti polovica članov kluba, ki šteje 303 poslance. Prisotnih je bilo okoli 130 poslancev in še ti so bili po večini proti predlogu g. Jevtiča, da bi klub že pred prečitanjem vladne deklaracije zavzel vladi nasprotno stališče. Po vsem tem je jasno, da bo Stojadinovičeva vlada dobila v skupščini veliko večino glasov.
Ugotovitve „Obzora"
»Obzor« je mnenja, da pomeni nastop nove vlade tudi izpreinembo režima samega. To pomeni konec avtoritativnih režimov, kakršne smo imeli pod Uzunovičem, Srskičem in Marinkovičem. Nova vlada je koalicijska delovna vlada, ki računa na sodelovanje parlamenta. Menjan je bil režim, in sicer v pravcu demokracije, ker so prišle na vlado politične stranke, ki so bile proti avtoritativnim režimom. Dr. Korošec je prišel v
OH, TA VROČINA I
notranje ministrstvo ii internacije. V tem je podana vsa karakteristika nove vlade; a da mi to lahko javno ugotovimo, v tem je razlika med Jev tičem in Stojadinovičem.
Sam« Maček. V Sarajevu je imel dr. Šutej shod. Nekateri - belgrajski listi so poročali, da je dr. Šutej izjavil, da je zagrebška opozicija zadovoljna z novo vlado. To vest popravljajo iz Mačkove okolice navajajoč, da sme samo dr. Vladko Maček dajati načelne izjave o političnem položaju v imenu opozicije.
Novi mostovi. »Narod«, ki izhaja v Belgradu kot politično neodvisni informativni organ, meni glede važnosti sestave nove vla-df>, da je bistvene važnosti dejstvi, da se je izpremeinba izvršila v širokih linijah državne in nacionalne politike, in sicer v pravem času. Bistvene važnosti je, da jo dr. Maček po skupni seji, kateri so prisostvovali Ljuba Davidovič, Jovan Jovanovič in Vllder, izjavil, da bo združena opozicija skupno nadaljevala delo, ki ga je začela s skupnim nastopom pri volitvah. List hoče reči, da je najbolj pomembno to, da bo omogočeno sodelovanje med strankami in skupinami v srbskem in hrvatskem taboru, ki so bile doslej ločene.
Dr. Spaho se ni vezal. »Obzor« poroča iz Belgrada, da je zvedel iz okolice ministra dr. Spaha, da je dr. Spaho pred volitvami izjavil Aei Stanojeviču, da se samo trenutno veže t listo dr. Vtadka Mačka in da gre samo za volilni sporazum; po volitvah bo dr. Spaho popolnoma svobodon glede svojih političnih odločitev. V resnici dr. Spaho tudi ni podpisal zagrebške resolucije. Tako se je lažje orijentiral za novo kombinacija ko le izbruhnila vladna kriza.
Zemljoradniški ktnb na vidiku. »Vreme« trdi, da bo tisto malo narodnih poslancev, ki so ostali zvesti B. Jevtiču, s pomočjo tistih, ki jih vodita Voja Lazič in Voja Djordjevič, po vsej verjetnosti osnovalo »zemljoradniški klub«.
Belgrad, 27. junija, b. Predsednik khiba senatorjev Kosta Timutijevič je sklical za četrtek dne 4. julija ob 10 dopoldne sejo.
Belgrad, 27. junija, b. Predsednik vlade in zunanji minister g. dr. Stojadinovič je sprejel francoskega poslanika grofa de Dampierra in novega avstrijskega poslanika Henrika Schmitta.
Belgrad, 2(7. junija, b. Svetislav Hodžera, predsednik Jugoslovanske narodne stranke je poslal vsem svojim organizacijam poziv, da takoj skličejo sestanke, na katerih označijo svoje stališče nasproti novi vladi.
Obvezno defo za mladino
Berlin, 27. junija, b. Na današnji seji ministrskega sveta so sprejeli zakon o delovni službi. Po tem zakonu bodo morali nemški mladeniči obvezno služiti v državni delovni službi. Najprej bo ta obveznost veljala za moško mladino, za žensko mladino pa bo urejena s posebnim zakonom.
Ministrski svet je nato sprejel zakonski predlog o izpremeinbi kazenskega zakonika. Posebno po-
ostrene so kazni za homoseksualnost.
Državni kancler Hitler je odredil, naj traja obvezno delo jx>l leta. V prvem letu, ki se prične s 1. oktobrom 1935, bo vpoklicanih 3,200.000 made-ničev. Na ta način bodo vojni obvezniki letnika 1915 vpoklicani dvakrat. V prostovoljno delovne službo lahko vstopijo mladeniči od 17. leta naprej.
1- rT1;jl ■
wm*m

«ia gornjih slikah vidimo na levi sprejem -seiaških bojevnikov iz svetovne vojne v Angliji, kjer so jih navdušeno sprejeli bivši angleški bojevniki, na desni pa prihod večje skupine francoskih bojevnikov ▼ Nemčijo, kjer so bili od nemških bojevnikov prisrčno oirofatL V zvozi s tem le prav, če še enkrat . . .	ueUfijMi--------
nika princa Waleškoga, ki je dejal, »da so oni, ki so si bili v svetovni vojni nasprotniki, najbolj poklicani, da sedaj v miru delajo za pomirjenje med narodi. Oni so preizkusili strahote sovraštva med narodi in najbolj občutijo potrebo miru in trajnega sodelovanja med narodi, ila se trpljenje, ki ga imajo za seboj, u« uunuvi ue ui uič. oe za njihove otroke«.
Kamen ga ie nbfl
Težka nesreča se je včeraj pripetila pri posestniku Matiji Glibe v Cigoncih pri Slov. Bistrici. Ko je peljal zvrhan voz kamenja iz kamnoloma iz Zgornje Bistrice jx> cesti proti Slov. Bistrici, je nepričakovano zdrknil z voza ogromni kamen ter ga z vso težo podrl na tla, pri čemer je zdrobil nesrečnežu prsni koš. Zdravnik dr. Jernej Černe mu je prvi nudil zdravniško pomoč ter odredil prevoz v bolnišnico. Ker je zgledalo, da bo vsak čas umrl, so ga j>eljali domov in je danes dopoldne podlegel poškodbam. Star je bil okrog 60 let. Zapušča ženo in 6 doraslih olrok. Vsa okolica obžaluje težko prizadeto družino.
Požar na Dravskem polja
V Prepolah je včeraj popoldne izbruhnil požar pri nekem j>osestniku ter s je z bliskovito naglico razširil na sosedna f>oslopja. Zaradi velike vročine je bilo v hipu 9 poslopij, ki so last 5 posestnikov, v plamenu. Na mesto so prihitele požarne hrambe iz Hoč, Ptuja, Ilev. Mar. v Brezju in Goreče vasi. Ker je primanjkovalo vode, so se morali omejiti gasilci le na lokalizacijo požara. Škode je okrog 200.000 Din, ki je delno krita z zavarovalnino. Vzrok požara ni znan.
Vsi člani glavnega odbora, pododbora in odsekov naj se nočne procesije udeleže v posebni skupini. Zbirališče oh 22.30 pred stolnico!
Sv. mašo na Brezjah bo daroval kardinal-legat v ponedeljek ob devetih dopoldne. Na Brezje spremijo legata jugoslovanski škofje. Opozarjamo romarje, da se te zahvalne sv. daritve udeleže. Za odhod ua vlak bo še časa dovoli.
Sv. oče v Costel Gandotfo
Rim, 27. junija. A A. V papeževi počitniški rezidenci Castel Gandolfo se vrše priprave /n sprejem sv. očeta, ki bo odšel tjakaj koncem julija ali začetkom avgusta na oddih
Žeparjji na d s't?
Kontaj so prišli prvi udeležene i kongresa v Ljubljano, sta bili danes dve ženski okr: -deni na cestni električni železnici, ko sfa se peljali s kolodvora v mesto. Ponovno smo opozarjali udeležence z okrožnicami, naj pazijo na denarnice in naj skrijejo denar <-r pazijo tudi na ročne torbice. Denar nai nikdar nc imajo skupaj na enem kraju! Kakor ta dva primera kažeta, so prišli tuji ta*ovi-žeparji, zato prosimo občinstvo, da takoj prijavi osebo in tatvino policiji. Občinstvo pa tudi prosimo, da pomaga izslediti zločince.
Stadion bo v dneh kongresa kraj molitve — kakor cerkev. Zato bodi naše obnašanje na Stadionu dostojno kakor v cerkvi. Bog ne daj, da bi hotel kdo na kakršenkoli način motiti pobožnost vernikov ali zmanjševati izključno verski značaj prireditev!
Stockholm, 27. junija. AA. V nekem švedskeir morskem kopališču je danes pri kopanju utonil« j 12 ljudi.
London, 27. junija. AA. Iz Pešavarja v Indiji poročajo, da je v bojih med Dosameznimi olemanl i padlo okoli 30 ljudi.


Ljubljana v svatov shem odelu
Napoleonov trg
Ljubljana, 27. junija.
Z iskreno mislijo in pristno navdušenostjo se pripravlja Ljubljana, ki bo nekaj dni središče katoliškega življenja v Jugoslaviji ter se bo zanjo zanimal ves svet, na svoj veliki praznik, na evharistični kongres. Med seboj tekmujejo javna poslopja, hišni posestniki, trgovci, obrtniki, vsi, kdo bo pripravil boljšo dekoracijo za evharistični kongres. V vseh pa je že zavest: na« Ljubljančane ne bo pred tisoči in tisoči gosti sram! Vse mesto smo preuredili v namenu, da čim lepše pozdravimo goste.
»Nova založba« na Kongresnem trgu
Poročali smo že o raznih okrasitvah. Da-*ies moremo smelo poročati, da je Ljubljana presegla samo sebe. Tyrševa, Masarykova, Miklošičeva cesta, vse druge ceste, ulice, vse so v slavnostnih ornatih.
Snoči je bil poizkus, kako se bo obnesla razsvetljava na raznih javnih poslopjih. Mestni magistrat je slavnostno dekorirari in spretno okrašen. Na vsem pročelju so postavljene žarnice, ki dajejo mogočen efekt, ko v mraku zažare. S pročelja magistrata vihrajo gostom v pozdrav tri državne zastave. S stolnice in škofijske palače vihrajo državne in cerkvene zastave. Stolnica je slavnostno razsvetljena, S severnega dela mesta je veličasten pogled na skupino razsvetljenega Gradu in razsvetljenih stolpov stolnice. Udeleženci kongresa, ki bodo prišli na Marijin trg in po Stritarjevi ulici, bodo imeli presenetljivo 'ep razgled na obelisk Robbovega vodnjaka, ki ga bodo razsvetljevali reflektorji. EnaKo lepo, kakor stolnica, bodo razsvetljene tudi vse ljubljanske cerkve, zlasti župne in samostanske. Predvsem moramo poudariti razsvetljavo trnovske cerkve in cerkve Srca Jezusovega. Za tema dvema cerkvama pa ne zaostajajo druge cerkve.
Poleg magistrata so slovesno okrašena skoraj vsa javna poslopja, predvsem z gir-landami zelenja, mnoga pa tudi z žarnicami.
Delavski don
Jnatižna palača je okrašena z dolgo vrsto vencev in žarnic, ki bodo v dnevih kongresa dajala učinkovito razsvetljavo. Na podoben način so okrašena tudi večja poslopja na Miklošičevi cesti, to je Vzajemna zavarovalnica. Vzajemna posojilnica, OUZD, Delavska zbornica, najlepše pa nedvomno hotel »Union«, ki ima krasno postavljene evharistične križe z žarnicamL Omeniti moramo tudi trud trgovca Kovaciča, ki jo pročelje svoje trgovine zelo lepo okrasil. Na Miklošičevi cesti ni trgovine in ni izložbe, ki ne bi imela evharističnega znaka. Umetniško popolno izdelano iz-lozbo ima tvrdka Urbane, ki ima v izložbi Goršetov kip Kristusa.
Čarobno učinkuje v mraku krasna osvetlitev vrha nebotičnika, odkoder se svotijo evharistični križi. Sosednje poslopje Ljubljanske kreditne banke je prav tako okrašeno. Delavski dom na Gosposvetski cesti ima krasne vence, cvetja in zelenja po vsej fasadi. Enako tudi zasebniki tekmujejo, kdo bo lepše okrasil pročelja svojih hiš. Mnogi hišni posestniki so prav za evharistični kongres dali prebeliti svoja poslopja.
Našim trgovcem moramo priznati vso čast. Trudijo se z veliko vnemo, da bi čim lepše okrasili svoje izložbe. Predvsem so se potrudili trgovci in obrtniki Pred škofijo, kjer bo važen del vseh evharističnih slav-nostL Tvrdki Krisper in Miklavc smo že omenili, ki sta res lepo okrasili in opremili razsvetljavo pročelja svojih trgovin. Omeniti pa moramo tudi tvrdko Schmitt, ki je prav
Izredno okusno izložbo v čast evharističnemu Kralju je napravila ugledna tvrdka Souvan na Mestnem trgu. Izložbo je aranžiral g. Engelman.
tako lepo okrasila pročelje svojega poslopja in na vogalu pripravila lep oltarček. Znana trgovina z dovocionalijami Škof nasproti škofije je v svoji izložbi postavila lep križ ter več okusnih kipov Kristusa Kralja. Brivec Blažič je tik nasproti stolnice pripra nI v svojem izložbenem oknu kar malo kapeheo a Kristusovim kipom.
Ena najlepših, ako ne najlepša pa je izložba Nove založbe na Kongresnem trgu. Ta tvrdka je že 14 dni poprej napravila v vseh svojih oknih primerna počeščenja Evharistiji, oziroma vsaj propagando. Za papirnico je izložbo okusno uredila gdčna Alma Smrečnik, za knjigarno pa g. Žužek. Poleg tvrdk v Še-lenburgovi ulici, ki smo jih včeraj omenili, moramo omeniti še prekrasno izložbo lekarnarja mr. Ustarja, ki je z lepim kipom Boga Očeta simboliziral božji blagoslov nad ljubljansko mosto. Tvrdka Alpina na Tyrševi cesti ima miniaturo križa na Škrlatici. Sprehajalci po pasaži v palači Viktorija posebno občudujejo izložbo tvrdke Herzmansky. Trgovec Verbič v Stritarjevi ulici je razstavil v svoji izložbi originalno umetnino Zadnje večerje. S pohvalo moramo omeniti izložbo tvrdke LuKič v Stritarjevi ulici, ki je postavila v izložbi kip Kristusovega tožnika, judovskega velikega duhovnika, poleg pa lepo evharistično alegorijo. Enako priznanje moramo poleg dosedaj navedenih tvrdk dati tudi tvrdkam Drenik na Kongresnem trgu, tvrdki Skaberne na Mestnem trgu, tvrdki »Jari« in Gnričar na Sv. Petra cesti, tvrdki Lenassi in Gerkman v Stritarjevi ulici, tvrdko Peko, tvrdke Zargi, »Tivar«in Bata. Jugoslovanska knjigarna Pred škofijo razstavlja v vseh svojih izložbah razne knjige, plakate za kongres in druge evhnristične predmete, posebej pa še pripravlja lepo izložno, ki jo bodo v kongresnih dnevih obiskovalci občudovali. Prav lepo izložbo je razstavila Jugoslovanska tiskarna. Ze več dni občudujejo pasanti Sv. Petra ceste evharistično izložbo urarja Vilhar-ja. Tvrdka Remec na Poljanski cesti ima zelo lepo, z umetniškim okusom napravljeno izložbo. Opozarjamo še med drugimi na krasno Ulnžbo zlataria Ludovika Cerneta v Wolfovi
ampak tudi dober zdravnik Je bil župnik Sebastian Kneipp. Plemenitaši In kmetje so ga obiskovati In pomagal je z enako ljubeznijo enim kakor drugim. Za svoj nasvet nI sprejel od nikogar prav nikakega plačila.
Z eno samo stvarjo pa Je milijonom ljudi pomagal ohraniti si zdravje — in to Je sladna kava, ki so jo pripravljali in jo ie danes pripravljajo natančno po njegovih izkušnjah in predpisih. — Zato je še danes prav tako dobra kakor v njegovi dobi in se še danes kakor takrat Imenuje t
Kathre/ner Kne/ppo va
sladns. kava.	v&s&Ž^k\
DOBIVA SE SEDAJ
V TAKIH PAKETIH IZ KARTON A
ulici in izložbo špecerije Stacnl v Solenbnr-govi ulici.
Tudi danes ne moremo našteti vseh izložb, vseh tvrdk, javnih poslopij in zasebnikov, ki bo se potrudili, da počaste Kristusa Kralja, evharistični kongres ter njegove udeležence. Priznati pa moramo, da jc zadnji trafikant in skromni branjevec, ki je razstavil samo drobno razglednico v oknu, pokazal prav tako dobro voljo, kakor kakšna velika tvrdka, ki jo razstavila rnzkošno evharistično izložbo. Vsem naj velja pohvala in vse priznanje.
Današnji spored
Ob 11.00: Otvoritev razstave sodobne cerkvene umetnosti pri uršulinkah. Ob 16.00: Sprejem čudodelne podobe Marije
Pomagaj z Brezij. Ob 17.30: Sprejem papeževega legata kardinala Hlonda na glavnem kolodvoru. Ob 18.00: Slovesna otvoritev evharističnega
kongresa v stolnici. Ob 20.00: Po vseh ostalih ljubljanskih cerkvah otvoritev kongresa z govorom. Ob 21.00: Koncert »Ljubljane« v Unionu. Izvaja oratorij »Mesija«. Od 21.00 do 22.00: Slavnostna razsvetljava mesta.
Ob 21.30: Na Kongresnem trgu pred nunsko cerkvijo »V času obiskanja«.
Rezervirane cerkve
Za Lavantince: cerkev pri sv. Jakobu. Za Hrvate: cerkev pri sv. Jožefu. Za Nemce: cerkev v Križankah. Za Madžare; kapela v zavetišču sv. Jožefa na Vidovdanski cesti.
Hrvati, Nemci in Madžari imajo v navedenih cerkvah vso službo božjo v svojem jeziku in sicer danes, 28. junija ob osmih zvečer pridigo in slovesne litanije, v soboto ob osmih pridigo in pontifi-kalno sv. mašo, ter v nedeljo, 30. junija ob šestih zjutraj pridigo in sv. mašo.
Delavska zbornica
Pontifikalne maše za časa kongresa
Na evharističnem kongresu navzoči nadškofje in škofje bodo darovali slovesne škofovske svete maše v ljubljanskih cerkvah jutri na praznik bv. Petra in Pavla ter slovesne polnočnice med 29. in 30. junijem. In sicer:
V stolnici: 29. junija ob 8 papežev nuncij pre-vzvifi. g. dr. Pellegrinetti, opolnoči pa škof lavan-tinski prevzv. dr. Tomaiič;
pri st. Jakobu: 29. junija ob 8 primaa srbski nadškof iz Bara prevzv. g. dr. Dobrefič, opolnoči splitski škof prevzv. g. dr. Boncfačič;
pri frančiškanih: 29. junija ob 8 belgrajski nadškof prevzv. g. Rodit, opolnoči moetarski škof prevzv. g. Mišit;
pri bt. Petru: 29. junija ob 8 služi svečano ar-hijerejsko službo jx> vzhodnem obredu križevski škof prevzv. g. dr. Njaradi, opolnoči vrhbosanskl nadškof prevzv. g. dr. Šarit;
t Trnovem: 29. junija ob 8 prevzv. škof dja-kovski g. dr. Akšamovič, opolnoči krški škof prevzv. g. dr. 8rcbrnič;
v Šiški: 29. junija ob 8 mostarski škof prevzv. c. Mišii, opolnoči belgrajski nadškof prevzv. g. Rodit;
pri st. Cirilu in Metodu: 29. junija ob 8 hvar-ski akot prevzv. g. 1'ušit, opolnoči diakovski škof prevzv. dr. Akšamorit;
pri sr. Joiefu: 29. junija ob 8 nadSkof vrbbo-sanski prevzv. g. dr. Šarit, opolnoči zagrebški nad-5kof-koadjutor prevzv. g. dr. Stepinae;
pri uršulinkah: 29. junija ob 8 splitski Škof prevzv. g. dr. Bonefatit, opolnoči ftibeniški Škof prevzv. g. dr. Mileta;
pri Srcu Jezusovem: obakrat skopljanaki škof prevzv. g. dr. Gnidove«;
t Križankah bo pontiflkalna sv. maša le 29. )*-nija ob 7 m akademike; daruje jo nadškof prevzv. g. dr. Jeglič;
na Viču: 29. junija ob 8 in opolnofi prevxv. g. dr. Carevit;
▼ lavetišfn st. Jožeta na Vidovdanski cesti: obakrat Bubotiški škof prevzv. g. Budanorit.
Izložba tvrdke Olup, Pod trančo
Zastopnik zunanjega ministra na kongresu
Zunanji minister dr. Milan Stojadinovift je kot svojega zastopnika na evharističnem kongresu v Ljubljani delegiral svetnika zunanjega ministrstva g. Gavriloviča. Gospod delegat je že dospel v Ljubljano.
Drevi od 9 do 10 slavnostna razsvetljava mesta
Kot zunanji uvod ▼ kongresne svečanosti bo drevi med 9. in 10. uro vse mesto slavnostno razsvetljeno. Mnoga poslopja bodo bajno razsvetljena z reflektorji in žarnicami. Prosimo, da vpoštevate sledeče:
1.	Razsvetljena naj bodo vsa okna, balkoni in vse izložbe. Kjer bi ne mogli postaviti na okna sveč, tam poskrbite, da bo vsaj notranji prostor dovolj razsvetljen.
2.	Pazite na ogenj! Ze pri procesijah na Telo-vo so se na nekaterih mestih vnele zavese. Zato ne puščajte stanovanja praznega med razsvetljavo. Odstranite iz bližine sveč vse gorljive predmete. Kongresni odbor ne prevzame nikakega jamstva za škode, ki bi nastale radi požara.
8. Svečnike, lončke s cveticami itd. zadostno zavarujte, da ne padejo na ulico. Tudi za škode, ki bi radi malomarne namestitve okrasnih in razsvet-ljevalnih predmetov nastale, kongresni odbor ne nosi nikake odgovornosti.
§ mm $


Ndožba tvrdke Samec
je dober duhovnik.
Priporočamo nakup kamgarna, modnega, svilenega, perilnega blaga in vso drugo manufakturo pri tvrdki
& Gerkman
ki je znatno znižala cene.
Jugoslovanski škofje v Ljubljani
Ljubljana, 27. junija.
Za evharistični kongres se je pričel v Ljubljani zbirati jugoslovanski episkopat. Ze pred dnevi je prišel predsednik stalnega odbora za evharistične kongrese dr. Josip Srebrnič, škof krški, včeraj je prišel skopljanski škof dr. Ivan Fran Gnidovec, danes dopoldne pa so dospeli v Ljubljano z zagrebškim brzovlakom škof dr. Ivan Sarič iz Sarajeva, srbski primas dr. Nikola Dobrešič, nadškof iz Bara ter generalni vikar Stipčevič iz Kotora. Na kolodvoru je te tri visoke cerkvene dostojanstvenike sprejel v imenu ljubljanskega škofa ravnatelj g. Jagodic S temi škofi je prišla tudi večja skupina katoliških vernikov z juga, zlasti iz Bosne. Bosanci so svojemu nadpastirju dr. Šariču priredili ovacije kar na peronu. Opoldne je prišel splitski škof dr. Kvirin Bcnefačič. Popoldne se je pripeljal z avtomobilom iz Gornjega grada nadškof dr. A. B. Jeglič. V teku dneva sita napovedana tudi djakovski škof dr. Akšairiovič in livarski škof Miho Pušič. V teku jutrišnjega dneva pridejo z avtomobili zagrebški nadškof dr. Ante Bauer, nuncij dr. Pele-grinetti ter še i-Kateri drugi cerkveni dostojanstveniku
Ljubljanskim župnijam
Za glavno procesijo, dne 30. junija popoldne se zbirajo vse ljubljanske župnije na Resljevi cesti na oni strani, kjer so hišne številke 1, 3, 5, 7 itd. Vse ljubljanske župnije gredo za
Frocesijo skupno, ne ločene. V procesiji gre jnbljana v tem-le redu: najprej gredo vse zastave in bandera. Ta se zbero vsa ua vogalu Resljeve ceste in Sv. Petra ceste pri hiši št. 3. Velika (največja) bandera se ne bodo nesla za
§rocesijo, pač pa bodo že dopoldne razvita na tadionu. 7,a zastavami gredo gospodje, možje, mladeniči; nato pevski zbori, za temi narodne noše in za temi ostalo ženstvo.
Procesija se začne v šesterostopih pomikati ob 3 pop. in sicer z Resljeve ceste po Sv. Petra cesti proti Frančiškanom čez Marijin trg in po Prešernovi ulici k glavni pošti, kjer se združi z onim delom, procesije, ki bo prihajal s Kongresnega trga in gre potem v dvanajste-rostopih po Tyrševi cesti na Stadion.
Šolska mladina pri sprejemu
papeževega legata
Kraljevska banska uprava objavlja, da se udeleži sprejema papeževega delegata kardinala Hlonda vsa mladina ljubljanskih šol, ki prebiva v Ljubljani. Ob 17. uri v petek dne 28. junija naj pridejo na Miklošičevo cesto učenci in učenke vseh šol pod vodstvom učiteljstva. Reditelji bodo odkazali posameznim šolam prostor v špalirju. Mladina naj pozdravlja z belimi robci, deklice naj po možnosti imajo cvetje.
Cerkvena glasba v stolnici ob kongresa
Pri sprejemu papeževega odposlanca na Vidov dan 28. junija ob šestih zvečer se bodo izvajale sledeče skladbe: »Ti si Peter« za mešani zbor in orgle in »Pridi sveti Duh«, oboje zložil dr. Franc Kimovec; V Zakramentu vse sladkosti št. 14., zložil Stanko Premrl in več evharističnih pesmi, med njimi tudi dr. Josip Cerinova Himna v čast sv. Rešnjemu Telesu. —
Na praznik sv. Petra in Pavla pri pontifikalni maši ob osmih: Premrlova Missa s. Jo-sephi za mešani zbor, orgle in orkester; Foer-sterjev gradual, Wagnerjev Jubilate in dr. Ki-movčev »Ti si Peter«.
Pri polnočni«: Sattnerjeva Missa seraphica, Hochreiterjev gradual in Riharjev inotet »Lau-ia Sion Salvatorem«.
Posebni vlak za kardinala Hlonda
Nj. Eminenca kardinal-legat dr. Avgust Hlond se pripelje v Maribor v petek, 28. junija ob 13.38, kjer ga pozdravita g. ban dravske banovine in g. predsednik glavnega pripravljalnega odbora, Mariborčani t f. Škofom Tomažičein na čelu mu pa pripravijo slovesen sprejem. Iz Maribora so odpelje kardinal-legat ob 14.30 s posebnim vlakom, ki se ustavi v Slovenski Bistrici ob 1459, v Poljčanah ob 15.07, v Celju ob 15.46 (postanek 4 minute), na Zidanem mostu ob 16.18 (postanek 7 minut) in dosi>e v Ljubljano ob 17.45. Vse druge postaje in postajališča od Maribora do Ljubljane prevozi posebni vlak počasi, da bo občinstvo visokega dostojanstvenika lahko pozdravilo.
Vsaka dama jc lahko elegantno oblečena za mali denar
Tvrdka BELIHAR & VEIEPIČ
Tyrševa c. 35b Ljubljana šelenburgova ul. 6 nudi letne obleke, svilene od . Din 120.— bluze elegantnega kroja od . . Din 69.— bluze svilene od.....Din 120,— naprej,
kakor tudi otroške oblekee v najprikupnejših vzorcih.
Navodila udeležencem evh. kongresa
Informacijske pisarne in kongresni telefoni.
Glavna kongresna pisarna se nahaja v palači Vzajemne posojilnice na Miklošičevi cesti 7 a, prvo nadstropje, telefon št. 25-28. Informacijske pisarne poslujejo: 1. V palači Vzajemne zavarovalnice, Ma-sarykova cesta 12, pritličje (poslovni prostori »Ka-ritasc), telefon št. 25-21 in 25-22. 2. Na glavnem kolodvoru. 3. Na gorenjskem kolodvoru. 3. Na dolenjskem kolodvoru. 4. Na Stadionu, telefon štev. 34-11 in 26-34.
Železniška informacijska pisarna je v poslopju Direkcije državnih železnic v Kolodvorski ulici. Poslovne ure ima 28. junija od 16. do 22. ure, dne 29. junija od 6. do 22. ure in dne 30. junija od 6. ure zjutraj do 1. julija do 8. ure zjutraj. Njeni telefoni so štev. 29-81, 29-82 in 29-83.
Reditelji imajo svojo centralo v poslopju učiteljišča na Resljevi cesti, telefon št. 31-65.
Zdravniška slnžba in sieer: Centralna ambulanca v palači Vzajemne zavarovalnice (dvorana lutkovega gledališča), Miklošičeva eesta 19, telefon št. 25-22, 25-21 in 34-37 {dr. Sporn). — Glavna ambulanca na Stadionu, telefon št. 21-61. — Ambulanca I. na Stadionu, telefon št. 28-71.
Stanovanjski odsek posluje v palači Vzajemne varovalnice na Masarykovi cesti 12 (zadnji poslovni lokal proti Dunajski cesti), telefon št. 35-19, podružnica na glavnem kolodvoru, telefon št. 27-20.
Prehranjevalni odsek posluje v prehranjevalnih paviljonih na Stadionu, telefon št 25-38.
Odsek za vozila, za Bežigradom (Mavrič), telefon št. 38-82.
Kongresna poročevalska služba ima svoje prostore v I. nadstropju palače Vzajemne zavarovalnice, Miklošičeva cesta 19, telefon št. 25-21 in 25-22. Vstop imajo samo kongresni poročevalci, novinarji in fotografi.
Prckmurci na evharističnem kongresu. Na željo Prekmurcev, da bi prišli v Ljubljano že danes, 28. junija, je žel. direkcija organizirala poseben vlak, ki pride v Ljubljano danes ob 12. uri 24 min. Z njim dospe 1400 evharističnih romarjev.
Na Stadion vodi več cest! Železniška uprava bo sicer vse ukrenila, da bo prehod na Dunajski cesti preko železniških tirov čim manj moten. Vendar pa priporočamo kongresnim udeležencem, da se za pot na Stadion poslužujejo poleg Dunajske ceste še drugih cest, kakor Šmartinske in Vilhar-jeve, Vošnjakove ulice in drugih.
Tine Debeljak:
Evharistija v slov. književnosti
Ko sem si stavil nalogo, da. pregledam v duhu slovensko slovstvo, to je klasike slovenskega pesništva in pripovedništva z ozirom na to, kako opisujejo najvišjo katoliško skrivnost — sv. Evharistijo, sem si najprej predstavil v duhu podobne zglede iz svetovnega slovstva. Pomislil sem, ali je kdo v naši književnosti zapel take himne sv. Hostiji kot n. pr. Calderon v svojih igrah v »Skrivnosti sv. maše*, ah morda Raciae v pesmi, ki jo z največjim občudovanjem citira Gide v »Ozkih vratih«. Pomislil sem na velikega sodobnega Mauriaca in njegovo razmišljanje o Evharistiji, ki smo ga prinašali prav te dni v našem podlistku »Veliki četrtek«, ali na pomen sv. obhajila v »Goreči reki«, ki reši pred grehom dvoje duš: ubogo dekle in zapeljive*. Spominjam se svetega opisa klasja pri Tintmermannsu, povzdigovanja pri Chataiubriandovi »Atala«, pesmi religioznih romantikov, Schillerjevega opisa grofa Habsburškega, ki odstopa konja duhovniku, ki nese sv. popotnico. Da, v spomin mi je prišel celo veliki črnogorski ep »Gorski venec«, kjer iguman Štefan, gvardijan pravoslavnega samostana, obhaja vse Črnogorce, ki so na božič poklali Turke v deželi. Vse njihove grehe vzame na svojo dušo ter jih brez spovedi obhaja. Seveda se je v tem slučaju religiozni duh že znacionaliziral in se pomešal s posvetnostjo. Nasprotno p>a je boli krščansko in še silnejše prikazana spoved in obhajilo v Mažuraničevem epu »Smrt Smail age«. Prizor sam je tako izredno močan, da ostane v spominu. In prav takih prizorov, ki bi človeku ostali v spominu, in ki bi se nanašali kakorkoli, na skrivnost Kruha in Vina, sem iskal v svojem duhu — pa jih nisem našel veliko in ne bogve kako močnih.
Skoraj največ snovi nam je dala še naša lepa narodna pesem in najbolj pristne religiozne snovi. Nadvse moramo biti hvaležni dr. Grafenauerju, da nas je opozoril nanjo v Mladiki: »Rešnje Telo in narodna pesem«. Na članek opozarjam bravce. Ob tem članku je treba vzeti v roke samo še Štreklja in podoživljati pesmi v celoti, ki jih Grafenauer samo nakazuje in imenuje. Spoznal bo poezijo slovenske legende in globino verskega čustva, lepoto, pristnost, prisrčnost, preprostost in živo vero, ld je lastna našemu ljudstvu prav v češčenju sv. Rešnjega Telesa. Že iz drobcev, ki so nastljani po nasi prilogi, moremo slutiti vso milino in poetično moč slovenskega religioznega genija, pa naj bo ko govori in poje o treh rožicah, ki rastejo iz keliha, o grozdu, pšenici in Mariji, o Jezusovi Krvi, o zadnji večerji, o božjem vinogradu, o sv. maši, ali pra o sv. Barbari, priprošnjici za srečno zadnjo uro itd. Kako pokia m dramatsko napeta je pesem o »One-čaščeni hostiji«, da jo je vredno oteti pozabe ter jo ponoviti ljudem, da se zavedo, kako živina časti Boga ,le mi — modemi zamorčiči-pogani — ne pokleknemo pred Njim v sv. Hostiji! — Kdo ve za lepšo evharistično legendo v našem jeziku? Pa vendar je Medved ni sprejel med slovenske legende!
V umetni slovenski pssmi le redkoma naletimo na evharistične motive in kar jih je, so jx>vzeti po narodni legendi ali pa niso katoliško neoporečni. Nimam namena napisati znanstvene podrobne študije o tem, kako se v posameznih pesnikih javlja ta motiv, toda kolikor sem pogledal v naše klasike, nisem zasledil nič podobnega ne v Prešernu, Levstiku, Jenku, Stritarju, celo Gregorčiču, ne v drugih pomembnejših pesnikih. Pri Valjavcu sem naletel na pesmico v narodnem slogu »Tri kaplje«, ki pač .simbolizira našo Telovsko procesijo.
Prva kaplja kane na poljč, na polje, na žitno žegen božji v njega gre pwec je rodovitno.
Druga kane na polje ravno: precej je vse ravno. — Tretja na vinske gorice: da rode trtice. Znana je Medvedova balada o »Svetem kelihu«, kjer graščak na Muri pije iz ugrabljenega cerkvenega keliha — na način Heinejevega Nebukadnezarja: iz njega Rešnja kri se pije kaznuj me Bog, če to je res!
Zlato sonce v solncu luna v luni hlebček v hlebčku Bog? Kaj je to? Toda to je samo pesniška primera kot je tudi samo pesniško značilno obhajilo Veronike De-seniške ob njenem smrtnem koncu: O mili Jezus, znamenje !... Kaj je to? Kruh — skorja Kako, Zveličar moj? Kruh si ti, ti, ti si kruh, dušam nebeškim kruh smem misliti, smem upati, je res, da si se skril v to borno skorjico in prišel sam v podohi kruha? In hočeš, da te vžijem v tej podobi? Ce nisi v tem kruhu, stopi vanj in vžila te bom za p>op>otnico... Gospod, glej nisem vredna.... To sv. obhajilo, ki ga je Zupančič pesniško zar mislil kot pravo resnično zavžitje Telesa Gospodovega, moremo mi smatrati samo kot opis — duhovnega obhajila, željo po sv. popotnici. — Prav taka je njegova dvoumna »Spokorna pesem«. Vendar pa stoji vsa ta estetsko relegiozna umetnost izven katoliškega cerkvenega občestva.
Med katoliškimi pesmimi bi omenjal Pogačni-kovo pesniško globoko doživetje povzdigovanja med sv. mašo (Golgota) ter ljubki epipeton, ki ga je napisal Okorn sv. Tarciziju, zaščitniku sv. Hostije: Čudovit jpop>ek Elij in, ki zgodaj jx>gnal si rožo, vso rdečo! Snežnobel prt, na katerem vtkano s krvjo je mistično Ime! Livada, ki že v zgodnji pomladi grozd ves zlat si rodila! Jagnje, ki mistično tajnost si branila kot levinja mladiče: prosi za nas, sveti Tarčizij! Sicer sta evharistično pesem v slovenski liriki najmočnejše izrazila Silvin Sardenko in M. Elizabeta. Res da je evharističnih motivov polno v naših nabožnih listih, toda pesniško najvažnejše sta jih poudarila omenjena p>esnika. Silvin Sardenko je vedno rad pel ciklične mašne pesmi, kjer je opeval tudi obhajilo; omembe vredna pa je ob tem kongresu knjiga »Šotor miru«, ki je v njej opevano življenje zaščitnika vseh evharističnih kongresov sv. Pashala Bajlonskega. Sardenko se je v daljavi pokazal »šotor mirni«, prelepo, božjega hrepenenja polno življenje ljubitelja sv. Hostije sv. Pashala, ki je umrl med sv. mašo pri povzdigovanju in so ga sobratje zakopali pod oltar z Najsvetejšim in na grob vrezali grb:
nad pšeničnim zlatim morjem hostija se je žarela kakor solnce nad pogorjem m zlati napis:
Majhen šotor — velik mir! To je — sveh tabernakelj! V »Daritvi« pa je opeJ sveti kelih:
Te Deum! Maširi kelih ga odseva ta zlati prst, ki nosi breme dnev* kroti življenja jezero viharno in kaže proti nebo stezo varno Ne prekipeva slruge grešna kri odkar sc vliva vanjo Rešnja Kri. M. Elizabeta, pobožna redovnica, pi je večina svojih evharističnih pesmi priobčila v obeh zvezkih pesniških zbirk »lz moje celice« ter je letos, kot pripravo prav za današnji kongres, izdala posebno izdajo »Slava sveti Hostiji« z geslom: Ko bo brajda zadehtela, ko plenica bo zorela, ko bo gledalo poletje rož škrlatno pestro cvetje domovina bo vsa verna pred monštranco pokleknila v hostiji deviškobeli Kralja kraljev bo molila! Evharistični kongTes pa rodi sedaj nove evharistične pjesmi. —
Priporočamo nakup kamgarna, modnega, svilenega, perilnega blaga in vso drugo manuiakturo pri tvrdki
& GerferrtcuFa, ki je znatno L f u b 1 i a n a	znižala cene.
Prehrana
Prehranjevalne nakaznice so bile odposlane vsem, ki so hrano naročili in tudi plačali.
Za vse one, ki so naročili hrano, ne da bi jo tudi vnaprej plačali, se je dosegel z gostilnami, ki so prijavili oskrbovanje A, B, C prehrane, sporazum, da bodo oddajale to cenejšo hrano onim, ki bi se nanje pravočasno obračali. Seznami teh gostiln bodo, kot je bilo to že objavljeno v »Slovencu« 26. t m., na razpolago v trafikah glavnega in gorenjskega kolodvora, v trafiki na dolenjskem kolodvoru (zelen hrib), v trafikah hotela Union, pri Jugoslovanski tiskarni, pri tromo3tovju, v Medjatovi hiši na Tyrševi cesti in v Pisarni — Prehrana pred Stadionom. Po možnosti bodo tem skupinam na razpolago reditlji-vodniki. Vee informacije zaradi prehrane nudi pisarna za prehrano pred Stadionom.
Žar ril c je v Ljubljani dovolj nai razpolago!
Ker so se razširili glasovi, češ, da v Ljubljani ni več dobili električnih žarnic in bi si marsikdo premislil, da okrasi hišo ali pa stanovanje z električno lučjo, opozarjamo, da je žarnte dovolj na razpolago. Glavna zaloga domačih
TESLA-žarnic
Ljubljana, Dalmatinova 10. Tel. 33-76
ČATEŠKE TOPLICE
Najbolj vroči (54° C) radioaktivni vrelec v dravski banovini. Krasni uspehi zopvcr reumo, i.šias, otrpelost, želodčne in ženske bolezni. Odprte od 1. maja do 30. sept. V pred- in posezoni zdravljenje po nizkih pavšalnih cenah, 10 dni Din 60t>.—, 20 dni Din 1100.— (stanovanje, hrana, kopel, zdravniški pregled, vožnja, takse). Žel. postaja Brežice in Dobova. Prospekte pošlje Uprava Cateških toplic in pri »Putniku«.
Na tirolska bojišča z avtobusom |
Nekaj let je že minulo ko so naši sotovariši pustili svoja mlada življenja na tirolskih bojiščih. Pozdraviti moramo torej zamisel, da obiščemo njihove grobove in obiščemo kraje, kjer smo prestali toliko trpljenja, da so se nam za tem trpljenjem ti kraji priljubili. V ta namen se bo vršil izlet po sledečem načrtu: Odhod iz Ljubljane 16. julija zjutraj ob 6. uri z odprtim avtobusom. Pot vodi iz Ljubljane preko Pontebe, Pieve di Cadore v Gor-tino d'Ampezzo. V tem lepem gorskem letovišču bomo pa-nočili. Naslednji dan 17. julija se odpeljemo preko 4 prelazov Falzarego, Pordoi Gol de Lana mimo Rosengartna, Kararskega jezera v Bo. zen, od tam v Trient kier bo kosilo, popoldan p>o- , hitimo v Assiago. Tukaj bo večerja, prenočišče, 1 zajutrek. Tretji izlet t. j. 18. julija bo izlet iz Asiaga na Portule, Galijo in na bojne poljahe. Zvečer se vrnemo nazaj v Asiago. Četrti dan i9. julija se odpeljemo v Basano, Treviso, Cervignano nato p«a obiščemo goro sv. Mihaela, Redipulje in pridemo v Gorico, tukaj je prenočišče. Peti dan izlet* pa je posvečen bojiščem Pevma, Slavije, Pod gora, po-
Psldan se odpeljemo preko Ajdovščine, Vipave v jubljano. Celokupni i stroški t. j.: hrana, stanovanje, vožnja in vizumi znašajo 1400 Di. Priglasiti se je treba do 10. julija v Izletniški pisarni, Miklošičeva cesta 7, kamor je treba prinesti tudi potne liste. — Skupino vodi bivši divizijski župnik dr. Fr. Ku-lovec.
—	Krekova melč. gospodinjska gola v ŠiSki, Ljubljana VII s pravico javnostL Gospodinjska šola traja eno šolsko leto, ki se prične 1. oktobra. Sprejemajo se notranje in zunanje mladenka od 16. leta dalje. Vpisnina 50 Din, mesečoina za notranje 600 Din, za zunanje 300 Din. Priglasiti se jc do 30. septembra t L Prospekti na razpolago. Poleg teh se sprejemajo tudi učenke za višjo gospodinjsko izobrazbo v 4 letno učno dobo in končnim diplomskim izpitom. Sprejemajo se pa samo notranje učenke in s« zahteva za predizoorazbo nižji tečajni izpit na meščanski doli ali gimnaziji. Vpisnina 600 Din, mesečnina 700 D5n. Priglase sprejema npraviteljstvo zavoda do 15. avgusta t. 1.
—	Gradim, štedim, kupim.....Lutz
—	Tovarna LUTZ-peti, Ljubljana - Šiška.
Pri tej priči pade mrtev na tla. — Lep>ša je Pre- | lesnikova legenda o »Pšeničnem zrnu«, kjer Petru, i ki ni maral klasja, p>rav na p>oti čez žitno polje obljublja, da jim bo pustil po smrti pravi kruh, ki bo njegovo Telo. Ko ga ne razumejo, vzame zrno in vtisne vanj svoj obraz, kot potrdilo svojih besed: Glej, v zrnu ta je vtisnjen znak, kot Jezusov obraz prav tak. In verniki prihajajo, jih masni ki obhajajo, fa kruh podajajo. Da duša nam ne oslabi, da duša nam dobi moči, ta kruh vživajtno mi! Kette ima pač balado »Popotnico«, ki pa z verskim čustvom nima nič skupmega: nasprotno je deka-dentna ironija, ko umirajoča zavrne sv. popotnico, ki jo ji prinese kaplan, njen bivši fant Pač pa opiše čustva ob božjem grobu »V kripti«: O sveti Sijon! Zopet te uzrern — drže pač nate poti mno-gobrojni. a zame ne...«Božji grob mu je le — pokopana mladost.
Prav tako — kot tudi že prej Prešeren — omenja božji grob v zvezi z erotiko Zupančič na način, ki vpliva na kristjana naravnost bogoskrunsko: Kristusu ukrade poljub svojega dekleta in gre kot Juda II. v mrak! — »O srce grešno, trše si od jekla!« In Zupančič v svojih prvih zbirkah že večkrat pesniško zlorabi evharistične motive, bodisi da neprimerno simbolizira erotično hrcp>enenje »čistih nevest po soncu« z povzdigovanjem, maševanjem in žrtvovanjem iz kelinov krvi«, bodisi da zoperstavi blagoslovu v cerkvi svoj ljubavni op>oj na poljanskem polju. Tudi če da lepe opise nočnega češčenja Boga v večni luči:
v polmraku sanjajoča bitja drgetajo prfašno zroč krog sebe, da ne vgasne večna luč nad njimi, da ne zgrne tema se nad njimi. In glavč se sklonijo v kesanju in roke se sklenejo v molitvi jim prida precej ironičnega posmeha ter še posebej poudari: »Jaz pa bezal sem iz te trohnobe«. Najboljši pesniki ob prelomu stoletja so se — kot inteligenca sploh — zavedno ločili od občestvenega religioznega nazora svojega naroda in šli na individualno pot. V poznejših letih je napisal Župančič kot uganko prelepo pesniško metaforo, ki naj predstavlja monštranco:
Uporabljajte hormonsko kremo da bo Vr>£?> polt mladostna!

Ure, zlatnina, optični predmeti
J. VILHAR
urar
LJUBLJANA
Sv. Petra cesta 36
Umetniška razstava v Jakopičevem paviljonu.
ObiSčite Jo vsi I
Vsem obiskovalcem
evhnrističnega kongresa bo nudila tvrdka M. Tičar veliko zalogo raznovrstnih ljubkih spominskih predmetov in razglednic. Imenovana tvrdka bo imela za časa kongresa tudi svoj paviljon na Stadionu.
M. TlCAR, LJUBLJANA
Selenbureova ulica 1 Sv Petra cesta 26
P R ESEL1LI
smo se na Marijin trg S
poleg tromostovja graverski zavod
SITAR A SVETEK
LJUBLJANA	Telefon 25-57
Vence pletejo za evharistični kongres
Izseljenci prihajajo na kongres
Drevi pride ob 20.46 posebni vlak naših izseljencev na evharistični kongres in sicer pričakujemo iz Hoiandije 100 oseb, iz Belgije 80 oseb, iz sev. Francije 50 oseb, iz vzh. Francije 115 oseb, iz Nemčije 155 oseb, skupaj 500 oseb. Obenem s temi izletniki pride tudi okoli 100 aemgkih duhovnikov.
Rojaki iz Hoiandije bodo nastanjeni v šoli na Prulah, rojaki iz Belgije, Francije 'in Nemčije pa v Šoli na Ledini. Dvanajst holandskih državljanov ima svoje sobe v hotelu »Metropol«. Nemškim duhovnikom je dodelil stanovanjski odsek sobe pri primernih privatnih strankah.
Prehrana za nje je preskrbljena v Delavski zbornici.
Obiskovalcem evharističnega kongresa
nudi pri nakupu vseh vrst oblačil za
dame in gospode
10% popusta
priznana domača tvrdka
9ran £ukič, Stritarjeva ulica 9
Koledar
Petek, 28. tonila. Vidov dan. Srce Jezusovo.
Novi grobovi
+ Jožefina Zupane. V sevnici je umrla gospa Jožefina Zupan«, soproga tamkajšnjega lastnika valjčnega mlina in hotela »Triglav«. Pokojnica je bila plemenita krščanska zena, zelo naklonjena je bila posebno revežem. Skrbno je vzgojila svoja dva otroka, Valčka in hčerko Martieo. Vsi, ki so jo poznali, bodo pokojnico ohranili v trajnem spominu. Užaloščenim svojcem naj velja naše iskreno sožalje! Pokojnici naj sveti večna luč!
+ V Ljubljani je umrla gospa Franja Vidmar, roj. Terpine. Pogreb bo dane« ob 17. Naj ji sveti večna luč! Žalujočim naše iskreno sožalje!
+ V Novem mestu je umrla gdčna Ana Majrlsch, zasebnica. Truplo bodo prepeljali ▼ Kranj, kjer bo danes ob 18 pogreb. Naj v miru počiva! Žalujoči sestri naše iskreno sožalje!
Osebne vesli
mt Promoviran Je bil na ljubljanski tehnični fakulteti za doktorja rudarskih ved g. ing. Matija Znmer, asistent ljubljanskega rudarskega instituta. Iskreno čestitamo I
= Promocija. Gospa Mantuani-Dolar Ljudmila, asistentka mineraloškega Instituta, je bila dne 26. junija na univerzi kralja Aleksandra I. v Ljubljani promovirana za doktorico filozofije.
— Promocija. Danes ob 11 bo v zbornici univerze v Ljubljani promoviran za doktorja prava gosp. Pavel Schwab iz Celja. Čestitamo.
= Diplomirani so bili na ljubljanski univerzi za gradbene inženirje gospodje Cvetko Lapajne. Leo Pipan in Ljudevit Šuklje. Čestitamo 1
= V 8t Vidu pri I-mkovici obhaja danes 76-letni rojstni dan gospa Pavla Šumi, vdova po carinskem inšpektorju Janko Šumijem. — Zavedni katoliški ženi in večletni naročnici našega lista želimo še mnogo let
Solnčne opekline najsigur-
neje KAMILA. neprekosljivo.
krema in olje. Za solnčenje
Ostale vesti
— Ali je to potrebno? Z Jesenic in Koroške Bele poročajo, da je tovarna Westen v svojih tovarnah odredila na praznik sv. Petra in Pavla delo, in to proti pričakovanju delavstva, čigar znaten del je želel prisostvovati evharističnim slavnoatim v Ljubljani. Delovnih razmer v tovarni sicer ne_ poznamo, toda morda bi brez škode za podjetje navedena odredba mogla izostati.
_ Iz Rajhenburške dupline pošilja lurška Marija 400 svojih častilcev v Ljubljano na veliko proslavo Evharist. Sina. Iz vse videmske dekanije pa se udeleži evhar. kongresa okoli 1200 oseb. Kon-gresisti vse dekanije naj se peljejo v Ljubljano v soboto ali z rednim jutranjim vlakom ali pa s posebnim vlakom, ki odhaja iz Dobove ob 8.11, In se naj zbero isti dan t. j. na praznik sv. Petra in Pavla ob 13 na prostoru velesejma, kjer dobe evh. znak in marijan. belo-modri trak kot označbo videmske
V dnevih kongresa si lahko ogledate
Konvikt za srednješolce
v salezijanskem zavodu na Rakovniku, kjer dobite istočasno vsa zadevna pojasnila,
dekanije. Vsa potrebna navodila za procesijo in drugo dobe udeleženci istotam.
—	Dolenjcem, ki se udeleže evh. kongresa, se sporoča, da bo prvi vlak, ki vozi iz Novega mesta ob delavnikih proti Ljubljani, vozil tudi 30. junija (nedelja), tako da bodo kongresisti okrog 7. ure že v Ljubljani. — Župniki naj o tem ljudi obvestijo.
Trgovina 6. Codcž, Ljubljana
Stritarjeva ulica in Mestni trg priporoča p. n. čast. duhovščini lepo in solidno izbero v črnih klobukih in slamnikih
^— Završni izpiti na drž. trgovski akademiji v Ljubljani so se vršili od 11. do 24. junija. Izpit so napravili(-e): Božič Cirila, Bre-skvar Rajko, Jež Ivana (z odliko), Koch Zora, Koritnik Anton, Kovač Avrelij, Kovačič Marta, Kržan Ivan, Majdič Marija (z odliko), Mrzlikar Stanko, Osterman Frane, Petrič Anton (z odliko), Pilih Viktor, Podgornik Bojan, Punger-čič Zorislava, Suhadolnik Kamila, Supan Cita, Škrbec Franc, Tičar Martina, Urbas Marjan, Vidmar Evelina. Na tri mesece je bilo repro-biranih 7 kandidatov(-inj).
—	Lepota in toplina......Lutz.
—	Tovarna LUTZ - peči, Ljubljana - šiška.
—	Opozorilo srednješolcem na razpis počitniških štipendij za Češkoslovaško. Razpisanih je 8 počitniških štipendij za Češkoslovaško. V poštev pridejo predvsem oni srednješolci, ki so se udeleževali čeških tečajev, Termin za vlaganje prošenj je do 1. julija. Prošnje naslovite ministrstvu pro-svete in jih izročite pristojnemu ravnateljstvu. V svrho priporočila pošljite prepise prošenj vsaj do 1. julija Jugoslovenski Češkoslovaški Ligi Ljubljana, Knafljeva ulica 10 v roke predsednika gosp. dr. Egona Stareta.
enoltni trgovski tečaj Slovenskega lia.lSrfiILj trnovskega društva v MARIBORU.
^^^	Zrinjskcga tre t. vp suje dnevno
Zahtevajte prospekte.	Zahtevajte prospekte
—	Za čas evharističnega kongresa priporoča Jugoslovanska knjigarna sledeče molitvenike in premišljevanja: Pri božjem srcu. Premišljevanje za prve petke; devet služb, sv. maša v čast presve-temu Srcu in druge molitve. Sestavil dr. Franc Knific. Molitvenik. Rdeča obreza 16 Din, zlata obreza 20 Din. — Presv. Srce Jzusovo, kralj in središče vseh src. Po virih sestavil J. Pristov D. J. — Molitvenik — rdeča obreza 28 Din, zlata 40 Din.
—	Kraljevanje Srca Jezusovega v družinah. Govori O, Mateja Crawley-Boevey, prevedla P. J. O. S. Urs. (Nebeške rože II. zv.), mehko vez. 10 Din, v platno vez. 15 Din. — Nevesta presvetega Srca. Spisal dr. Josip Valjavec D. S. 8 Din. — Obljube Srca Jezusovega. Spisal Rudolf Pate D. J. 8 Din.
—	Presveto Srce Jezusovo kratka berila za mesec junij. Spisal Martin Jurhar. II. izdaja, broš. 14 Din, vez. 20 Din. —- Premišljevanje o božjem Srcu Jezusovem. Spisal p. M. Holeček, frančiškan. Nevezana knjiga stane 16 Din.
—	Dober zimski proračun . . Lutz.
—	Tovarna LUTZ - peči, Ljubljana - šiška.
Očala za soince po Din T—
Drogerija Gregorif, Ljubljana, Prešernova ulica 5
—	Sprejemanje novih učencev v orglarsko šolo Cecilijinega društva v Ljubljani se bo vršilo v ponedeljek, dno 1. julija — pa ne ob devetih, kakor j bilo prvotno določeno — temveč ob pol enajstih.
—	Nove evharistično skladbe. Skladatelj David Doktorič je napisal za evharistični kongres več primernih zborovskih skladb za mešani zbor. Tako
1. Tri evharistične pesmi. 2. Slavospev Mariji Devici. 3. Dva >V zakramentu«. 4. Pesem izgnancev svetogorski Mariji. Ta zadnji slavospev z orgelsko spremljavo. — Dobe se v Jugoslovanski knjigarni ali pri skladatelju v Radomljah pri Kamniku.
—	Dobrota v zimi ....... Lutz.
—	Tovarna LUTZ - peči, Ljubljana - šiška.
—	Opozarjamo na ponavljalni tečaj za srednje šolce. Več glej v malem oglasniku.
—	Ali hočete z nami v solnčni Egipt? Predno greste na pol. kupite najpotrebnejše, seveda ne smete pozabiti za nego kože odlične hormonske kreme Cimean, ki vas obvaruje pred žgočim afriškim solncem.
—	Volitve za jesen........Lutz
—	Tovarna LUTZ - peči, Ljubljana - šiška.
—	Dr. Anton Hrovat, ordinarij bolnišnice križ-niškega reda v Ormožu, ne bode ordiniral od 5. julija do 25. julija.
—	Zoper znojenje nog uporabljamo z najboljšim uspehom Sanoform, ki je tudi sicer izvrstno čistilno in razkuževalno sredstvo. Sanoform dobite v vseh lekarnah in drogerijah!
—	Nova založba v Ljubljani (Kongresni trg 9). Knjigarna za vse domače in tuje slovstvo, trgovina s pisarniškimi, šolskimi in teh-
2a čiščenje krvi in pri slabi prebavi
uporabljajte naš nacionalni produkt
„9laninka" 14 največ
N»SSMOWtC
PIANINKA
, taeiviini CAS
V lekarnah po Din 20'— Proizvaja:
APOTEKA Mr.BAHOVEC
LJUBLJANA
KONGRESNI TRG 12
Reg. S. br. 2007 8/11. 32
niškimi potrebščinami se ob kongresnih dneh priporoča, zlasti pri nakupu priložnostnih spo-minčkov, razglednic, devocionalij, slik itd. itd.
—	Žrebanje za tekmovalce, ki so reševali in pravilno rešili uganke v mladinskem listu »Vrtec« (1. 1954-35), je bilo v sredo, 26 junija. Sreču je bila mila naročniku »Vrtca« Rošker Ivanu iz Pišcc
—	Slava sveti hostiji. M. Elizabeta, O. S. Urs. To knjigo naj vzame vsak udeleženec evharističnega kongresa s seboj kot spomin na vzvišeno evharistično slavje. Dobiva se v uršulinskem samostanu v Ljubljani in po vseh knjigarnah. Stane vezana 22 Din, broširana 15 Din.
—	Proti zaprtju, motnjah in prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne Franz Josef grenčice. Odobr. od Min. eoc. poL in nar. zdr. S. br. 15.485 od 25. maja 1935.
—	Ljudska samopomoč reg. pomožna blagajna v Mariboru, Grajski trg 7/1. Podružnica v Ljubljani, Tyrševa cesta 34 zavaruje vse zdrave osebe obeh spolov, brez razlike narodnosti v starosti od 17. do 70. leta za pogrebnino, od 1. do 16. leta za doto, ki se izplača z dovršenim 21. letom od 1000 do 25.000 Din. Poleg enkratne majhne vpisnine in letnih upravnih stroškov, se plačajo mesečno redno enaki prispevki. Ljudska samopomoč je bila ustanovljena leta 1927 prvotno kot podporno društvo za slučaj smrti temeljem avstrijskega zakona z dne 16. julija 1892; mesečni prispevki so bili pre-računjeni po številu smrtnih slučajev, torej na podlagi tako zvanega dokladnega kritja in je imel koristnik pravico do tolikokrat dinarjev, kolikor je imel dotični oddelek ob smrti članov. Ker pa se je tekom zadnjih decenij obstoja sličnih institucij v Avstriji in na Češkoslovaškem dognalo, da do-kladno kritje pomožnim blagajnam ne zajamči stalnega obstoja, se je Ljudska samopomoč na poziv ministrstva za trgovino in industrijo, kakor tudi Dravske banovine že leta 1933 preosnovala na kapitalno kritje, to je mesečni prispevki se ravnajo po starosti člana, so torej vedno enaki; le na ta način je dosegljiv potreben in primeren rezervni fond, ki jamči za siguren obstoj pomožne blagajne. Kljub tej kardinalni spremembi blag. pravil in težkim časom splošne gospodarske krize, se razvija Ljudska samopomoč kot edina od mnogih pro-palih ugodno od dneva do dneva vedno bolj in se smatra danes po 8 letnem obstoji kot ena najmočnejših domačih institucij, ki je izplačala že nad 18 milijonov Din na pogrebninah in podporah in tako olajšala mnogim družinam bedno stanje v najhujših in najtežjih dneh življenja. Kdor še torej ni član te največje domače socialne ustanove, naj zahteva takoj zastonj iri brezobvezno pristopne izjave za pogrebnino in doto. Zaupniki se sprejmejo za vsak kraj Dravske banovine.
Vrečastiti duhovščini nudimo 10% popusta
pri nakupu krasnih marengo in lister površnikov ter trenrkotov in hubertus plaščev
9ran &ukič, Stritarjeva ulica 9
—	Agitacija za zimo.......Lutz
—	Tovarna LUTZ - peči, Ljubljana - šiška.
—	Trženje z uporabljenimi Champion sveči-cami. Že nekaj časa prihajajo na trg stare uporabljene Champion svečice. S čiščenjem metalnih delov skušajo napraviti stare svečice čim bolj podobne novim. Kupcem se vsled tega priporoča, da kupujejo Champion svečice samo v znanih originalnih škatlah ter odklonijo svečice, ki se prodajajo v drugih škatlah ali brez. Jasno je, da svečice, katere je lastnik že zavrgel in ki so delovale že na 15.000 do 80.000 km, ne morejo zadovoljivo izvrševati svoje dolžnosti. Lahko pa povzroče tudi znatno škodo, ako pade del svečice v eksplozivni prostor. Mali prihranek na ceni ne more na noben način nadomestiti škode, pred katero se lahko zavarujete s tem, da kupite samo nove svečice v originalnih škatlah.
—	Vsaka dama ima ugodno priliko kupiti do 15. julija slamnik z 20% popusta. Salon Anita, Ljubljana, Krekov trg 10.
LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE
DRAMA — Začetek ob 20
Petek, 28. junija ob pol 22: V (asu obiskanja. Izvem. Cetie od 30 Din navzdol. Na Kongresnem trga pred Nunsko cerkvijo. Sobot«, 29. JnniJa ob 19: V lasu obiskanja. Izven. Cene
od 30 Din navzdol. V drami. Nodelja, .10. Junija ob 3 url zjutraj: Slehernik. Izven. Cene od 30 Din navzdol. Na Kongresnem trgu pred Nunsko cerkvijo. Nedelja, 30. junija ob pol 22: V (asu obiskanja. Izven. Cene od 30 Din navzdol. Nn Kongresnem trgu pred Nitnsko cerkvijo.
OPERA - Začetek ob 20
Petek, 28. juniju: Zaprto.
Sobota, 29. JnniJa ob 18: Parsifal. Izven. Cene od SO Din navzdol.
Pri zaprtju, motnjah v prebavi
vzemite zjutrai na prazen želodec kozareo
naravne FRANZ IOSEF grenčice.
Registrirano od Min. noc- pol. in nar. idr. S. br. U.483 od 25. V. 193,s.
Naznanila
Ljubljana
1 Redni ob (ni tbor SluSkinjskega doma r. z. z o. X. v IJubljanl »e vrši v nedeljo T. julija ob 5 tiri popoldne v Domu služkinj, KriiovniSka nI. 2. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva; 3. Odobritev rarunskega Mikljn* ka '/.a loto 1934; i). Nadomestne volitve načelstva ln nadzorstva; 4. Slučajnosti, Sluikiuje-članioe, ki Unajo zadružno deležo vabljene!
Radio
Programi Radio L{ubl}anai
Petek, 15. Junija: 9.00 9olska ura: Vddovdanak* proslava. Izvaja 111. držnvna realna gimnazija v Ljubljani. Prenos to: Delavske zbornice 12.00 Slovonec, Srb. Hrvat, za vedno brat in brat (plofr'«) 12.45 Vreme, po ročila 13.00 Cas, obvestil a 13.15 RadiJoH orkester 14.(10 Vrein«, »porod, borza 17.30 Sprejem papožc-vogn legata na gl. kolodvoru 18.00 Pridi mr. Dnh — zadetek evlia-riMiiVnoga kongresa (iz stolnlo«) 18.40 Cas, jmro^lla. vreme, spored, obvestila 19.00 Rad i Jok I orkester 19..VI Nac. ura 20.00 Uvod v prenos 30..10 rtiindol: Mnoija on-atorU (preno« Iz Unlona) vrncu: Ca«. poročila, vreme, spored — Konec ob 23.
Drugi programit
Petek, 28. junija: Belgrad: 19.30 Nacionalne glasbene »lik« 22.30 Narodne jwwmi — Zagreb-, ao.no Vidov damtka proslava — Dunaj: 17.30 Sodobni fconukl zbori 19.30 Dunajski pevčkl pojo 30.00 Svečan koncert ra ka toliftki »hod 22.25 Vesela glasba 34.00 Stari llunaj — Budimpešta: 21.00 Stara glasba m starih inslrnmenllh 22.20 Ciganska glasim 33.1» Jara - Milan-Trst: 17 0« Trio 20.30 Koncert po M J ah 22.00 Glasba za violino in klavir — Rim-BaH: 20.30 Igra 21.30 Posrai 22.00 Pestra ura — Praga: 13.25 Vmela nra 30.05 Oratorij sv. Vaclava 21.4S Skladbe za bra« In klavir 22.30 Jugoslovanske pesmi — Bratislava: 19.28 Plesna glasba 21.45 Igra 22.45 Plo#če — V ar Sava: 20.10 Reethovnove skladbo 21.00 Orkostrnlnl in vlollnistlCni koncert 22.10 Plo«če — 1'm ffemtija: 20.15 Narodne posmi po željah — Berlin: 30.45 Iz brandenburflko marke — Konigsberg: 21.00 Orks-•traMi koncert — Hamburg; 20.45 Kin-jorgie ii.nu Ko-, otgsbsra
Stran S.
KHUOVBMSC«, <n»e ai junij«ilW8.
»m. 145.
Ljubljanske vesti:
Mestni delavci dobe svoje okrevališče
Otvoritev prihodnji mesec — Na razpolago tudi sobe za tujce
Ljubljana, 27. junija.
Po zgledu mestnih nameščencev so sklenili tudi mestni delavci, člani Mestne delavske zavarovalnice, da si postavijo svoje okrevališče na Gorenjskem. Ta nučrt bo realiziran že v najbližjih dneh. Gospod ravnatelj Jančigaj se je z vso vnemo zavzel zanj. S tem je dokazal, da ima srce tudi za tiste, katerih življenjska pol ni ravno z rožicami postlana. Saj letnega oddiha mestni delavci niso nič manj potrebni, kakor uradniki. Le škoda, da bo nekaterim izmed njih čas za oddih iz gmotnih in službenih ozirov le skopo odmerjen.
Ravnatelj mestnih uradov gosp. Jančigaj je v sredo popoldne povabil zastopnike tisku in napravil z njimi kratek izlet na Gorenjsko. Vožnja v velikem avtu mestnega pogrebnega zavoda, ki je bil nekoč last vojvode d'Aoste, je bila v družbi gg. ravnatelja Jančigaja in tajnika Zveze magistratuega uslužbenstva Pela-nu, kar prijetna in je minila kaj hitro. V pol ure smo bili ua cilju.
Okrevališče mestnih delavcev je oddaljeno komaj dobrih 10 minut od postaje Otoče in leži ob glavni cesti. Je to precejšnja dvonadstropna hiša z lepim sadnim vrtom v ozadju in prijetnimi senčnatimi prostori. Tik za vrtom se v široki strugi vije Sava, kjer je idealen prostor zu kopanje. Okrevališče bo že prihodnji mesec izročeno svojemu namenu. Okoli vrta bodo posadili živo mejo, v ospredju pa bodo postavili nekaj topolov, du bo vse prostor zavarovan pred vročino in prahom.
Ves teren okoli poslopja so ob našem pri-
prof. dr. Ra-skali vodnih žil.
hodu pod vodstvom g. geologa kovca pravkar raziskavali in
Po gostoljubnem sprejemu pa nam je nato g. Kogovšek, administrativni vodja Mestne delavske zavarovalnice, do dobra razkazal notranjščino okrevališča. Poslopje ima za svoje_ goste nn razpolago 7 sob in sicer eno sobo s štirimi posteljami, 2 sobi z dvema posteljama in tri samske sobe. V podstrešju, ki je začasno pripravljeno za skupna ležišča, pa bodo napravili še pet samskih sob. Vse sobe so izredno svetle, zračne in visoke — sobe na južni strani imajo lep razgled na Sv. Jošt in drugam — ter so opremljene z vsem potrebnim komfortom. — Sobe so strogo ločene od gostilniških sob, ki so v pritličju in kjer je tudi prostorna skupna obednica. Na severni strani poslopja sta tudi dve veliki verandi, ena v prvem in ena v drugem nadstropju. Na razpolago bo keglišče in balinišče ter še velika veranda na vrtu. Tudi radio-apnrata ne sinemo pozabiti, ki ga bodo gosti okrevališču lahko »navijali«. Okrevališče bo imelo tudi izborno pitno vodo in ledenico za pijače in jedilo. V poslopju so tudi najmodernejše kopalnice in umivalnice.
Gostilno v pritličju ima s pogodbo v najemu g. Zober z ženo ki je izborim kuharica. Zaradi rentabilnosti se je Mestna delavska zavarovalnica odločila, da sprejme v okrevališče tudi nečlane Za člune Mestne delavske zavarovalnice je cena zn enodnevno bivanje v okrevališču določena na IS Din, za nečlane pa 28 Din. Okrevulišče bo odprto vse leto, ne samo čez poletje
Za prve goste bodo sobe pripravljene že v nekaj dneh. Za romarje, ki bodo v kongresnih dneh potovali na Brezje, pa so pripravljena skupna ležišča že zdaj.
Ranima krema „1LA TOJA.
€€
to
omehča vsako tudi najtršo brado ter naredi kožo mehko in prožno. — Ta blagodejni učinek je pripisovati deistvu, da je krema narejena iz surovin prvovrstne, kakovosti, ki so jim pridejane učinkovite snovi iz radioaktivnih vrelcev otoka La Toja, svetovnoznanega kopališča za kožne
in sorodne bolezni.
Generalno zastopstvo za Jugoslavijo:
„Chemof@(l%na
(i d. x LJUBLJANA
o. z. Mestni trg 10
II, zoološka rasiava v Ljubljani ob kongresu
Živalska razstava v Šelcnburgovi ulici št. 6 bo odprta do I. julija. Za časa evharističnega kon-grosa je njenim obiskovalcem v skupinah na razpolago vodstvo, poleg tega pa imajo udeleženci kongresa znižana vstopnina v skupinah samo 1 Din za osebo.
Naši ljudje, ki si bodo ogledali Ljubljano, bodo videli na tej razstavi vso ono ljubezen do prelepe Stvarnice, ljubezen do živali, videli bodo, da žival človeka pozna, da mu je zvesta in naklonjena, toda le tedaj, če se človek do narave nagne, če se ji približa in skuša razumeti prelepo božjo Stvarnico.
Ob enem pa bodo videli vsi obiskovalci, ki bodo prišli na razstavo, da hoče Ljubljana stalni živalski vrt, da bi lako res lahko opazovali živali, če ne v prosti naravi, vsaj v vrtu, da bi opazovali vse živalce, kakor jih jc ustvaril Bog in ne, kot jih je popačila moderna doba.	—.
čiškansko cerkvijo, v ponedeljek pa cel dan v zgoraj omenjenih dveh knjigarnah in od 7. ure dalje v veži pred unionsko dvorano.
O Narodne noše iz Trsta, Gorice in Istre
se zberejo v nedeljo 30. t. m. ob 2. popoldne na Resljevi cesti pred učiteljiščem za evharistični sprevod.
Ob priliki obiska evharističnega kongresa se priporoča pri nakupu klobukov, slamnikov, perila, srajc, kravat (zaveznic) itd.
trgovina 6. Cfiticl, Uufolfona
Stritarjeva ulica (nasproti tvrdke Mayer) in Mestni trg
0 Društvo »Soča«-Matica javlja, da se bodo narodne noše iz Trsta, Gorice in Istre zbirale v nedeljo 30. t. m. ob 2. pop. na Resljevi cesti pred učiteljiščem in ne na Trgu Sv. Jakoba, kakor je bilo prvotno javljeno.
0 Tretjeredniki in tretjerednice ljubljanske skupščine se zbero v nedeljo med drugo in tretjo uro na Resljevi cesti nasproti učiteljišča. Uvrstijo se takoj za frančiškansko redovno družino, najprej moški, nato ženske. Vsak naj ima redovni znak; kdor ga še nima, go dobi pri franč. vratarju po 5
Sorella!! HrapIMni vzorci!
Drogerija Gregorič. Ljubljana, Prešernova ulica 5.
© Mladini trgovskih, obrtnih in drugih strokovnih šol. Mladina trgovske akademije, trgovske, srednje tehnične in vseh strokovnih šol se vabi, da se udeleži skupnega sv. obhajila na Stadionu. Zbrali se bomo k skupnemu sprevodu v soboto,
29.	t. m. od V?7 zjutraj na Miklošičevi cesti ob hišah od Delavske zbornice do Masarykove ceste.
© Sv. maša v kapeli Vzajemne zavarovalnice bo v soboto, 29. junija, in v nedeljo,
30.	junija, obakrat ob 4.15.
Vsled izredne kakovosti so boste gotovo odločili za nakup domačih in ročnih izdtiuov.
0 Tretja skupina ameriških Slovencev. Z današnjim dopoldanskim gorenjskim brzovlakom je dosrela v Ljubljano tretja skupina Slovencev iz Amerike, ki se bodo udeležili evharističnega kongresa. V tej skupini sta bila tudi slovenska župnika iz Cleve-landa rev. Oman in rev. Slaje. Na kolodvoru so jih tir i srčno pozdravili zastopnik banske uprave ravnatelj Fink, zastopnik Rafaelove družbe Slapšak in zastopnik odbora za evharistični kongres Peršuh. Z vročimi oesedami je v imenu vseh ameriških Slovencev pozdravil domovino rev. Oman, ki je obljubil, ua bo tudi iz domovine odnesel tople pozdrave ameriškim Slovencem.
ttanria krem*
vnetij i. t. d. in jo ohrani čisto in svežo. V lekarnah, dro'erijah, parfumerijah in trgovinah. Glavna zaloga za Ljubljano „Venus" pred pošto.
0 Ban dr. Puc v Ljubljani. Z včerajšnjim bel-grajskim brzovlakom se je vrnil v Ljubljano ob 9.40 ban dravske banovine g. dr. Dinko Ptic. V salonskem vozu je bil z njim tudi bivši prosvetni minister dr. Drago Marušič. Ban dr. Dinko Puc se je takoj odpeljal na bansko upravo, medtem ko je minister dr. Drago Marušič nadaljeval svoje jx>tovanje na Gorenjsko, kjer ima v radovljiškem okraju svojo vilo in kjer \jo nekaj čsfta na oddihu.
0 Predprodaja vstopnic za koncerta Ciril Me-todskega hora iz Zagreba, ki bo na praznik v soboto dne 20. t. m. ob pol 7. uri zvečer v frančiškanski cerkvi in v ponedeljek 1. julija zvečer ob 8. un v unionski dvorani se vrši v petek in soboto cel dan v knjigarni Glasbene Matice na Kongresnem trgu ter v Jugoslovanski^ knjigarni pred škofijo. V soboto bo od 5. ure uaije tHčuprodaia pred uran-
LJUBLJANA
MESTNI TRG S./J.
ObrtniSka razstava
D. J. O. m (m •vharlsMCnaga kongraaa v Ljubljani
Domači murmor i« uran it
Kamnoseška tvrdka Pranjo Kunovar, pokopališče Sv. Križ-Ljubljana, javnosti dobro znana po svojih solidnih in originalnih delih, nas namerava presenetiti in seznaniti z lepimi domačimi marmorji in graniti, katerih dosedaj javnosti še ni pokazalo nobeno drugo tovrstno podjetje. Na Obrtniški razstavi DJU v Ljubljani na Liceju, katera traja od 29. junija do 14. julija 1935, Vam je dana možnost, da si ogledate vzorce domačih marmorjev in granitov, osobito opozarjamo na to lzvanred-nost stavbne strokovnjake, učiteljstvo, strokovna društva, kakor tudi one, kateri bi imeli namen delati grobnice ali nagrobne spomenike, katerim je dana možnost, da si z malim denarjem postavijo lep spomin. »Svoji k svojim« je geslo zgoraj imenovane tvrdke, katera priporoča domač nenadkriljiv naravni materijal. Javnost se pridružuje njenemu mnenju," da odvrača uporabo inozemskega mate-rijala. Tvrdka se je zavzela z vso vnemo za povzdigo krasnih domačih marmorjev, zato ji v tem jioarledu izrekamo zahvalo; na javnost pa apeliramo, da jo podpira z naročili. Vstop na razstavo je vsakomur mogoč, ker je vstopnina samo Din 3 za osebo. Ker se razstava vrši ob času evharističnega kongresa, je mogoče vsakemu obiskovalcu z dežele po-setiti razstavo ter mu je dana možnost, da bo potom numerirane vstopnice ob zaključku razstave izžrebana njegova vstopnica ter dobi na podlagi iste darilo tvrdke Kunovar, vredno več tisoč dinarjev, v obliki velikei dekorativne vaze iz podpeškega črno-belo lisa; stega poliranega marmorja. S temdarilom si olepšate svoje stanovanje ali vrt Vazo si lahko ogledate na razstavnem prostoru. Žrebanje numeriranih vstopnic se vrsi ob zaključku razstave na vrtu Lieeja v nedeljo, dne 14. julija ob 7 popoldne. V primeru, da lastnika izžrebane vstopnice ne bona licu mesta, se ista objavi v časopisih.
0 Na L državni realni gimnaziji v LJubljani je odprta razstava risarskih izdelkov učencev 27. tn 28. junija t 1. ▼ risalnici v II. nadstropju. — Ravnateljstvo.
© Balončke različnih barv in velikosti ter zastavice, papeške in jugoslovanske, za okrasitev oken dobite pri Veri Remec, Poljanska cesta.
0 Obiskovalcem evharističnega kongresa nudi po globoko znižanih cenah manuiakturno blago Jo«. Petkosig — Stari trg 4, Ljubljana, pri Valva-zorju.
Proti polenta „Dorosan" d Din 8-
Drogerija Gregorič. I jubljana, Prešernova ulica 5.
0 Za časa Evharističnega kongresa smo znižali cene oblekam, perilu itd. 10—20%, Presker, Sv. Petra cesta 14.
© Lichtentburnov zavod. Vpisovanje otrok v nižjo in višjo narodno šolo je 1., 2. in 3. julija, vsakokrat od 8—12 in sicer prvi dan po možnosti za novinke; druga dva dneva pa za ostale učenke. Zdravniški pregled novink bo 3. julija 1935 na mestnem fizikatu od 8—12.
© Posebnost »Svile« Tyrševa cesta 50 je, da ima vedno najmodernejše vzorce in od vsakega samo za eno obleko blaga v zalogi. Včeraj so zopet dospeli novi izvanredno lepi vzorci.
Kranj
Z avtobusom »Ljnbljana-Erpress« 6. in 7. julija na Sušak. Prijave in informacije v trafiki Ros, nasproti hotela »Stara pošta« v Kranju.
Turisti, izletniki, letoviščarji!
Posečajle dobro oskrbovano In renovirano izlelno točko
Šmarjefno goro - Kranj
Se priporoča restavrater.
Toplo priporočamo trgovino vseh znamk prvovrstnih dvokoles, posameznih delov, smučarskih potrebščin. Izvršuje vsa v ključavničarsko stroko spadajoča dela, kakor štedilnike, vrtne ograje, balkone itd., avtogenično varenje
Ivan Bitenc, Kranj
ključ, podjetje in trgovina dvokoles
Priporočamo strojno mizarstvo
Jurij Pollak,
Kranj
Izdeluje vsa v to stroko spadajoča dela točno in solidno
Proračuni brezplačno
Mariborske vestis
Danes pride legal kardinal Hlond
V dneh, ko bo z Ljubljano slovenski narod in vsa država manifestirala z evharističnim kongresom vero in ljubezen do Kralja kraljev, bo zastopal na kongresu sv. očeta poznanjski nadškof in primas Poljske kardinal Hlond. Tako bo stopil prvič v zgodovini na jugoslovanska tla službeni predstavnik sv. očeta. Legat-kardinal se pripelje v Jugoslavijo preko Gradca in bo prvi sprejem na naših tleh v Mariboru. Že včeraj zvečer sta odšla iz Maribora v Gradec dva salonska voza za kardinala in za delegacijo iz Vatikana ter iz Poljske. V Maribor prispe vlak ob 13.38. Kolodvor bo okrašen slavnostno s papeževimi in našimi zastavami. V Mariboru bo pričakoval legata ban dravske banovine, predstavniki Cerkve in oblasti ter vojske ter zastopniki društev. Samo ti smejo na peron ob prihodu vlaka. Na peronu se
zberejo tudi zastave in ostanejo na peronu, ko odide legat pred kolodvor, kjer se zbere ljudstvo Maribora in okolice. Ker je to prvi pozdrav zastopnika papeža na našib tleh, naj bi se tega sprejema udeležilo čim večje število mariborskega prebivalstva, ki naj z živahnim pozdravljanjem sprejme kardinala. Pred kolodvorom bo podelil legat zbranemu ljudstvu blagoslov, nakar odide nazaj na peron, ki bo nato dostopen tudi občinstvu, da more pozdravljati kardinala do odhoda vlaka.
Iz Maribora se odpelje legat v Ljubljano s posebnim vlakom. Do Celja se vlak ne ustavlja, pač pa vozi polagoma skozi postaje, da ga tudi tam zbrano ljudstvo more pozdraviti. Večji sprejem bo v Celju in v Zidanem mostu
pobudo g. Vjekoslava Višoševiča, ravnatelja Cirilomctodskega zavoda, ustanovitelja in vodje katedralnega Cirilmetodovega zbora in uredniku Cirilmetodskegn Vesnika, se bo vršil na praznik sv. Petra in Pavla ob 11 dopoldne v dvorani cistcrcijanskega zavoda, Poljanska cesta 6, prijateljski sestanek, oziroma konferenca cerkvenih glasbenikov in predstavnikov glasbeno-prosvetnih društev. Namen razgovora bo osnovanje »Zveze za katoliško cerkveno glasbo v Jugoslaviji«.
□	Na učiteljišču šol. sester je maturiralo 28 gojenk. Diplomo so dobile: Ancelj Rozalija, Berlan Marija, Borse Ljudmila, Cagran Terezija, Dobov-šek Frančiška, Goltes Marija, Gomiršek Marija, Košenina Pavla, Kramer Pavla, Kronegger Terezija, Marinčič Iva, Medved Martina, Merzel Marija, Neunian Albina, Novak Terezija, Ocvirk Angela, Pliberšek Elizabeta, Rode Justina, Sturm Vlada, Švarc Klara, Volkar Ana, Werk Miroslava, Zupančič Štefanija, Zugič Jožefa, Hribar Antonija, Javoršek Marija, Klun Marija.
□	Himen. V stolnici sta se poročila v sredo g. dr. Makso Pohar, zdravnik iz Slovenjgradca, in gdč. mag. ph. Milka Druškovič iz Slovenjgradca. Poročal je msgr. Ivan Vreže, za priči pa sta bila mestni zdravstveni svetnik dr. Alfonz Wank-
1 rroti slabosti, omotici m omedlevici
Vas osvežijo
Proizvaja:
Wr 3atjovčm »Smreka"-bonboni,
ki ublažijo tudi kašelj in hripavost, ter preženejo žejo Zavitki po Din 3'— in 5'— v lekarnah
APOTEKA MR. BAHOVEC, L3UBL3ANA, KONGRESNI TRG 12
miiller in primarij dr. Franjo Radšel.
□ Vaja požarne brambe. »Jutro« in »Večer-nik« poročata o nočni vaji mariborske požarne brambe v torek zvečer na dolgo in široko, kakor doslej še o nobeni. Občudujeta strumnost in udarnost požarnikov, ki da je šele sedaj pod novim vodstvom prišla prav do izraza. Mi o vaji nismo hoteli ničesar poročati, vendar pa moramo zaradi pisanja »Jutra« in »Večernika« žal konstatirati, da je baš ta vaja pokazala, da mariborska požarna bramba pod novim vodstvom ni več to, kar je bila. Ves potek vaje, tako zlasti razporeditev orodja, dovoz na pogorišče in napad sam, je po mnenju pravih izkušenih gasilcev dokazoval, da je vodstvo požarne brambe v premalo izkušenih rokah, kar bi v slučaju požara znalo postati usodno.
Zobozdravnica dr. med. d en t
Boslljka KraJnovIC •
Maribor, Glavni trg 23, se nahaja na potovanju ter do nadaljnjega ne ordlniral
□	Predno zidate, si oglejte razstavo tvrdke C. Pickel d. z o. z. (stavbni materijal, tlaki, cementni kamen) v Koroščevi in Vrbanovi ulici l Ker vsega blaga ni mogoče razstaviti, zahtevajte prospekte.
□	Vlnotol Fabrtai — Potehova, v sobot« o tvor jen l
□	Keramika in stavbeni materijal sploh najceneje pri C. PJckel, Koroščeva in Vrbanova ulica.
□	Drzna tatvina. Gostilničarju Mautnerju v Radvanju so neznani tatovi ukradli kar električno gramofonsko napravo z ojačevalcem. Povzročili so mu nad 5000 Din Ikoda.
Vsi smo eno
Nobene duše danes ni doma. Vsi dvignili smo se na pot slovesno; če nismo mogli priti k vam telesno, smo z vami vendar enega duha.
Preštejte gldve tisoternih trum, porazdelite jili na vse prostorel Premeriti ljubezni le ne more, prešteti duš ne more vaš razum.
Zapojte pesem do neba višini Molitev, bratje, tista bo najvišja, ki se pred liogom tiha in najtišja poraja v breznu srčnih globočin.
Posujte pota s cvetjem vseh vetrov, postavite visoke slavoloke! En steber višje seže pod oboke: zvestoba naših vernih je domov.
Vse nas prevzema čudežna Skrivnost! Ob njej se vžiga, kdor jo veren hvali; ob njej ugaša, kdor jo v dvomu žali; ob njej poživlja naša se mladost.
Glej,vednožejni ti nemirni duh! Čuj, mukepolni ti meščan in selec! Pomiriti en sam nas more Vrelec, nasititi en sam nas more Kruh.
Gospod med nami. Pokleknimo v prah! Kako si sladek v zemeljskem zavzetju, kako boš sladek, Jezus, v razodetju! Ljubezni se umakne slednji strah.
S. SL
Paul Claudel
Sveti Tarcizij
Kakor posoda, z vonjem dragocenim
vsa prožeta, le bil Tarcizij: od duhovnika bila mu dana je
naloga sveta, da nese nekaj, krog vratu obešeno, kar čuva
naj, k srcu pritisnjeno, skrbno, dobro vedoč, da tisti košček kruha je Telo
Gospodovo! Nekomu, ki bo jutri plen zveri, nocoj
še treba svete je jedi. Zato Zveličar se je dvignil in Tarcizij,
eno ž Njim, tja ž Njim hiti. »Med vsemi mene stari mašnik je izbral
in ni se zmotil nič: naj le poskusijo mi vzeti Jezusa, pa bodo
videli, kaj zmore tak fantič!« »®V očeh tega otroka bliska nekaj se,
kar je neznosno nam. Kaj?! Mi, veliki, naj smo v zmoti, « on, otrok, pa naj resnico ima sam?! Ne bomo z njim o tem se zdaj prepirali,
ni čas za to, zdaj čas je za udar! Cesarstvu našemu ne gre baš dobro;
proč zato s tem Jezusom! In za vsikdar! V očeh tega otroka nam žari pogled, ki
v skladu z našo ni politiko. Boginja Venera, pramati Juliju cesarju, de, da jo srce boli; in Jupiter na Kapitolu namiguje, da ima koliko. Dovolj teh mučnih je vprašanj! Kaj hoče nam otrok povedati, že vemo; toda mu zabranimo. Kaj stiska k srcu, treba ni da brskamo. Naj izroči nam Jezusa takoj! Če ne — ga ubijemo!««
Kakor sta eno vonj in lilija duhteča, tak eno bil Tarcizij je z Gospodom; krog
njega druhal grozeča. Kot limbar eno je z vonjavo svojo, tak Tarcizij bil je eno s sveto hostijo. Kako naj vzamejo mu Jezusa, ko združen z Njim je bil tesno?
Kaj to brni, zveni, Tarcizij? Ni li zvončka
to cingljanje? Ne enega samo, še drugega! In drugih še deset in sto in tisoč, milijon! Od vseh strani zvončkov srebrnočistih pozdravljanje!
Otrok — tak sam — zvončkljžu a Zemlja
sklanja se, molči. Molči vsa Zemlja, na oltarnih pa stopnicah
tam otrok — tak sam — kleči. Pri vsaki maši Bog časti Tarcizija:
saj dal ga mašuiin strežnikom je vzornika.
On z mašnikom mašuje jutro sleherno: rod strežnikov z njegovo v rodu je krvjo.
In kadar fant, dekle, otrok umrl bi rajši„
kakor da bi dal si vzeti Jezusa, posnema zgled Tarcizija pokornega, junaškega.
Prevedel -jo-
Pripomba. Pesem je vzeta iz Claude-love zbirke »Ecoute, ma fille!« Pariš, 1934. Deček Tarcizij, krščanski mučenec iz časov katakomb, je znan iz \Visemnove povesti Faibiole: nesel je sv. popotnico v ječo kristjanom, obsojenim, da jih bodo vrgli divjim zverem; na potu so ga napadli poganski tovariši, hoteč mu iztrgati sveto hostijo; ni se jim posrečilo — pustili so ga do smrti pobitega.	.,«.,.«.
Kadar je v prvih časih krscanstva rimsko državo zadela kaka uima, so bili vselej krivi kristjani. Na to namiguje tudi pesnik. Boginja Venera je bila boginja poltene lju-keitnL
Dr. Fr. Ksav. Luhman i
99
Skrivnost vere"
Neskončno usmiljenje, s katerim je nebeški Oče padlega človeka po svojem edinoro-jenem Sinu odrešil in zopet sprejel za svojega otroka, opisuje sv. apostol Pavel maioazij-skim krščanskim občinam takole:
»Hvaljen Bog in Oče Gospoda našega Jezusa Kristusa, ki nas je v Kristusu blagoslovil z vsakršnim duhovnim blagoslovom iz nebes, kakor nas je pred stvarjenjem s v e 14 v njem (Kristusu) izvolil, da bi bili sveti in brezmadežni pred njim; v ljubezni nas je naprej odločil, da naj bomo po sklepu njegove volje zanj po-sinovljeni po Jezusu Kristusu in naj slavimo veličastvo njegove milosti, s katero nas je oblagodaril v Ljubljenem; zakaj v tem (ljubljenem Sinu) imamo odrešenje po njegovi krvi, odpuščanje grehov, po bogastvu njegove (Očetove) mi-
videl njegovo obleko, on pa ti daje, ne samo, da ga vidiš, marveč tudi, da ga uživaš in se ga dotikaš in ga prejemaš vase« (sv. Janez Kri-zostom). Z isto vsemogočnostjo in ljubeznijo, s katero je Sin božji zedinil ustvarjeno človeško naravo v edinstvo svoje božje narave, prihaja sedaj k nam in prebiva med nami: Stvarnik pod ustvarjenima podobama kruha in vino, pravi Bog med svojimi stvarmi, pravi človek med svojimi brati in sestrami.
»V njem imamo odrešenje po njegovi Vrvi.« »Z lastno krvjo je enkrat za vselej vstopil v svetišče ter pridobil večno odrešenje« (Hebr 9, 12). Kri Kristusova, ki je po Svetem Duhu samega sebe dal Bogu za brezmadežno daritev, je očistila našo vest od mrtvih del za službo živemu Bogu (Hebr 9, 14). — Skrivnost našega odrešenja po Kristusovi daritvi na križu je vedno pred nami pričujoča v skriv-
losti, ki nam jo je v izobilju podaril v vsej modrosti in razumnosti, ko nam je razodel skrivnost svoje volje po svojem sklepu, ki ga je vanj (v ljubljenega Sina) položil, da ga izvrši v polnosti časov, da v Kristusu podredi eni glavi vse, kar je v nebesih in kar je na zemlji. V njem (Kristusu) smo postali tudi dediči, naprej določeni po načrtu njega, ki vse vrši po odločitvi svoje volje« (Ef 1, 3—11).
Počasi preberi in premisli stavek za stavkom, besedo za besedo! Božje besede so tol Nov svet se ti odpira: nov svet, ne samo nad-čuten, ampak nadnaraven, toda nič manj resničen kakor vidni svet, ki te obdaja; nov svet, zgolj človeškemu umovanju in hotenju nedosegljiv, dosegljiv pa spoznanju, ki se da razsvetliti in voditi milostnemu božjemu razodetju, in hotenju, ki ga nosi božja milostna moč; nov svet, božjih skrivnosti, kjer le »živa vera luč nam dž«.
V ljubljenem Sinu večnega Očeta imamo odrešenje v njegovi krvi; v svojem včlove-čenem Sinu je Oče podredil eni glavi vse: tu-kajle je v božjem odrešilnem načrtu pravo mesto za skrivnost Gospodovega Rešnjega Telesa.
Skrivnost je za nas, kako je poveličani Kristus, ki sedi v nebesih na desnici Očetovi, vendar resnično, stvarno in bistveno pričujoč pod podobama kruha in vina. Skrivnost je za nas, kako se z njegovimi besedami bistvo kruha spremeni v Gospodovo živo telo in bistvo vina v Gospodovo živo kri, skrivnost, ki jo verujemo, ker nam za nje resničnost jamčijo jasne, nedvoumne Gospodove besede: »To je moje telo, ki se za vas daje, to je moja kri nove zaveze, ki se za mnoge preliva v odpuščanje grehov.« Besede so pristne, besede so jasne. Vsak poskus, podtekniti jim drugačen pomen, je potvarjanje Gospodovih besed in slepo varanje samega sebe. Tu sta samo dve možnosti: ali z nevernimi kafarnavmskimi učenci zagodrnjaš: »Trda je ta beseda, kdo jo more poslušati?« in se obrneš od Gospoda, ali pa s Petrom srčno izpoveš: »Gospod, besede večnega življenja imaš in mi verujemo in vemo, da si ti Kristus, Sin božji.«
Ko »v naših čutov pa slabosti živa vera luč nam da« in začnemo premišljevati skrivnost presvetega Rešnjega Telesa, se nam začne odgrinjati skrivnost za skrivnostjo, druga lepša od druge, druga ljubkejša od druge, vse pa zveličavne, vse znanilke božje ljubezni, da »sred strmi, se veseli«.
Večna božja beseda, ki »je meso postala in med nami prebivala polna milosti in resnice«, biva še vedno med nami, skrivnostno, resnično kot Bog in človek; biva pod skromno podobo kruha in vina, pa z vsem svojim ve-ličastvom in svojo vsemogočnostjo; je pod podobo telesne hrane in pijače v resnici duhovna hrana, »kruh življenja«, »živi kruh, ki prihaja iz nebes, da kdor od njega jč, ne umrje«. »Koliko jih danes pravi: ,Rad bi ga videl, kakšen je bil, njegovo postavo, obleko, obutev.' Glej, 1 vidiš ga, dotikaš se ga, uživaš ga! Ti bi rad
nosti presv. Rešnjega Telesa. Posvetitev kruha in vina je po Kristusovi ustanovi nekrvavo obnavljanje njegove krvave daritve, je »skrivnost Gospodove smrti«, »daritev Gospodovega trpljenja« (sv. Ambrozij). Naši predniki so presv. Evharistiji dali ime, ki jo po tej plati 'epo in prav označuje: presv. Rešnje Telo. Tako polnega in pravilnega naziva, ki bi bil prešel v splošno rabo in ljudsko govorico, nima noben drug jezik. To ime izraža bistveno zvezo med zakramentom, ki ga prejemamo, in daritvijo, s katero se zakrament pripravlja, prav v duhu Jezusove ustanovitvene besede: »Vzemite in jejte: to je moje telo, ki se za vas daje,« in Pavlove zagotovitve: »Kolikorkrat jeste ta kruh in pijete kelih, oznanjate smrt Gospodovo, dokler ne pride« (1 Kor 11, 26).
Odrešeni človek je v tesni organski, življenjski zvezi s Kristusom-Odrešenikom: Oče je »v Kristusu podredil eni glavi vse«, »njega je kot glavo čez vse dal Cerkvi, ki je njegovo telo« (Ef 1, 23). Od Kristusa-glave se pretaka življenje v telo in posamezne ude. Kristus je vinska trta, od katere dobivajo mladike življenjske sokove, da zelene in rode sad: »Ostanite v meni in jaz v vas. Kakor mladika sama od sebe ne more sadu roditi, če ne ostane na trti, tako tudi vi ne, če ne ostanete v meni« (Jan 15, 4), To življenjsko zvezo, to vtelesenje v Kristusu, započeto v sv. krstu, vzdržuje in utrjuje »kruh življenja«. »Kdor jč moje meso in pije mojo kri, ostane v meni in jaz v njem. Kakor je mene poslal živi Oče in živim jaz po Očetu, tako bo tudi tisti, ki mene uživa, živel po meni« (Jan 6, 56, 57). Nedosegljivo lepo je sv. Avguštin pojasnil, kako prejemanje presv. Rešnjega Telesa ostvarja to oživljajočo zvezo vernika s Kristusom: »Verniki poznajo Kristusovo telo, ako ne zanemarjajo biti Kristusovo telo. Postanejo naj Kristusovo telo, če hočejo živeti od Kristusovega duhd. Od Kristusovega duha živi samo Kristusovo telo. Umejte, bratje, kaj pravim! Človek si in imaš duhd in imaš telo. Duha, pravim, ki ga imenujemo dušo, po kateri stoji, da si človek: si namreč iz duše in telesa. Imaš torej nevidnega duhd in vidno telo. Povej mi, kaj živi od česa: ali živi tvoj duh od tvojega telesa, ali tvoje telo od tvojega duha? Odgovori vsak, ki je živ (kdor pa tega ne odgovori, ne vem, ali je živ) — kaj odgovori sleherni, kdor je živ? »Moje telo seveda živi od mojega duha.« Hočeš tedaj živeti od Kristusovega duha? Bodi v Kristusovem telesul Zakaj, živi mar moje telo od tvojega duhd? Moje živi od mojega duha in tvoje od tvojega. Ne more živeti Kristusovo telo od drugod ko od Kristusovega duha. Zato pravi apostol Pavel, razlagajoč nam ta kruh: »Ker je en kruh, smo mi, ki nas je mnogo, eno telo« (1 Kor 10, 17). O skrivnost milosrčnosti, o znamenje edinosti, o vez ljubezni! Kdor hoče živeti, ima, kje naj živi, ima, od česa naj živi. Pristopi naj, včruje naj, vtelesi naj se, da se poživil Naj ne nasprotuje skladju udov, ne bodi gnil ud, ki zasluži, da se odreže, ne bodi izkrivljen, ki se ga je sramovati; bodi lep, bodi pripraven, bodi zdrav! Drži naj se telesa, živi naj Bogu uu Buga: sedaj naj se trudi
Catderon in njegovi autos saeramentales
Kadar govorimo o presv. Evharistiji v met-nem svetovnem slovstvu, imenujemo vselej kot največjega pesnika Evharistije Spanca Caldarona.
tri najsvetlejše zvezde so sijale ua nebu klasičnega španskega slovstva ob koncu 10. in v začetku ter sredi 17. stoletja: Cervantes (1547—1010), Lope de Vega (1502—loja) ter Caleron dc la barca (1000—1081). Cervantes je bil nedolžen satirik v romanu, druga dva pa sta bila dramatika: Lo|ie de Vega morda liajplodovitejši vseh časov, saj jc spisal okrog 1500 dram, Calderon pa neprekosljiv zlasti po svojih igrokazih v čast sv. Rešnjemu telesu, ludi Lo|>e je pisal verske drame (Comedias divinas) — in vprav v teh se je vzjjcI najvišje — vendar pa ga Calderon visoko nadkriljuje.
Calderon (v starosti jO let je vstopil v duhovski stan) jc spisal 108 dram svetnega značaja; [»slovenjem sta dve: Sodnik Zalamejski (Slov. Matica, 1030) ter Stanovitni kraljevič. S (»osebno ljubeznijo jja je pisal svoje slavnostne igre (autos) v čast presv. Lvharistiji. Ohranjenih je 73. Lno — »Skrivnost sv. maše« — smo videli tudi že v Ljubljani. »2rtev Abrahamovo« so igrali — v prevodu dr. Deželica ml. — v Zagrebu pred par leti.
Kdaj so začeli v Španiji vprizarjati te evharistične igre? Nekako prav v rojstnem letu Caldera-novem; dve leti prej (1508) je bil namreč prišel na kraljevi španski prestol Filip 111., ki je prav posebno ljubil verske slavnosti. Takrat se je udomačila navada, da so v Madridu (|>a tudi v ostalih mestih) na jjraznik sv. R. Telesa razen evhar. procesije vsako leto z največjim sijajem jxxl milim nebom igrali takšno versko zrivo. Calderan je imel potem takem že mnogo i>rednikov in zgledov v tej vrsli umetnosti, ko je sam nastopil.
Odkod je zajemal snov vsem tem a. saeramentales? Komaj kaže to naštevati, ko jm iz naslova samega prav nič ne uganemo, kako je dotični dogodek ali motiv uporabil in obrnil na Lvharistijo. Iz starega testamenta so u. pr. Večerja Baltasar-jeva, Babilonski stolp, Prvi in drugi Izak, Runo Gedeonovo ... ; iz novega: Povabljeni in izvoljeni, Vinograd Gosjxxlov ... ; iz krščanskih legend: Drevo najboljšega sadu (hI arbel del mejor fruto). Ladja trgovčeva (Petrov čoln je ladja, obložena s Kruhom življenja, prinašajočiin rešitev in varno zavetje fvadlemu človeštvu). Celo jx>gansko bajeslovje se tolmači v evhar. smislu: Ainor in Psyche, Pan — pravi Bog... Zgodovina Španije in Avstrije je nudila snov n. pr. zrivu: El segrendo blason de Austria (grb), kjer se proslavlja Rudolf Habsburški, ki je posodil konja mašniku, da je mogel iti čez deroč hudournik obhajat bolnika, in Maks I., ki je z Martinove stene želel prejeti sv. obhajilo. — Največ pa je alegorij i-z vsakdanjega življenja: poosebljene nastopajo Volja, Pamet, Fantazija, Radost, Žalost, Poštenost, Hudobija, Zavist, Jeza itd. itd. Nam se to zdi tuje, dolgočasno, sodobnikom Calderonovim |>a je prav to »seciranje« človeške duše, človeške notranjosti najbolj priljubilo te igrokaze. Vsi tisti pisatelji, pred vsemi Calderon, pa so se učili sjx>zna-vati sončne in senčne slrani duše iz Ignacijevih »Duhovnih vaj« in jw iz svoje mistike in askeze.
Da naši čilatclji vsaj malo zaslutijo ustroj takega »auto sacramntalc, naj navedem osebe iz »Večerje Baltasarjeve«. Dogodek je znan: Baltasarjev oče Nabuhodonezor, kralj babilonski, je bil iz templja jeruzalemskega ugrabil svete posode, zlate ke-lilie. Po njegovi sinrli je med gostijo B. pil iz takega keliha. Pa se je prikazala nevidna roka, ki je na sleno zapisala: Mene, Takel, Fares, kar je potem prerok Daniel raztolmačil. Se tisto noč so sovražniki mesto zavzeli in Baltasarja ubili. V Cal-deronovi igri nastopajo tele osebe in personifikacije: Misel, Daniel, Baltasar, Nečimrnost, Malikovanje, Sinrt, Kip, Pevec, Spremstvo. Vse je pisano v ri-manih verzih brez delitve v akte, rime so zelo zapletene; v krasnih oktavah n. pr. govori Smrt v svoji moči in oblasti. O Evharistiji govori jx>et šele proti koncu, ko kralj pije iz svelega keliha.
Ali so autos saeramentales danes še živi? »Globok prepad nas loči od njih. Kakor je tedanja komedija že davno prešla z odra samo v knjigo, tako so tudi autos s. samo še neme priče življenja, ki je zatonilo, so gluhe sekirice glasbe, ki je preti dvesto leti izzvenela.« L. Pfandl, Geschichte der Sj>an. Na-tionalliteratur in ihrer Bliilezeit, Ilerder, 1929, str. 427.
Mnogi so te a. s. zaradi alegorij in personifikacij sodili kot neužitne, mnogi so jih občudovali. Goethe je dejal v Oilderonu kot poelu zelo le|x>: »Bil je to tisti veleuin, ki je imel obenem največ razsodnosti.« Po pravici pravi isti Pfandl, pač najboljši |x>znavalc tiste dobe v Španiji: »Teh siti naše duše, teh sil vere, teh svetovnonazornih sil, z geni-jalno intuicijo ujetih v žarišče telesne plastične vidnosti, nam ne more narediti umevnih nobeno pripovedovanje vsebine, nobena esletična kritika, pač pa lastno, obširno čitanje, ob katerem se skušamo vživeti, včustvovati, in če razpolagamo z nekim dopolnilnim znanjem. Ne smejo nas pa ovirati nedo-statki jezikovnega znanja, tudi se ne smemo dati slepili s kakim prevodnim nadomestkom.« (Ib., str. 421.)
na zemlji, da bo kdaj kraljeval v nebesih!« (Sv. Avguštin, 26. govor o Janezovem evangeliju, št. 13.)
»V njem (Kristusu) smo postali tudi dediči ... da bi bili tako v slavo njegovega (Očetovega) veličastva« (Ef 1, 11, 12). Zakrament presv. Rešnjega Telesa, v katerem se nam poveličani Kristus daje za duhovno hrano, jc »zastava prihodnje slave«, ki je dediščina božjih otrok. »Če kdo jč od tega kruha, bo živel vekomaj ... Kdor je moje meso in pije mojo kri, ima večno življenje in jaz ga bom obudil poslednji dan« (Jan 6, 51, 54).
Živa vera v skrivnost presv. Rešnjega Telesa razliva čudovito luč na božji odrešilni načrt in odkriva neusahljive vire pravega življenja. Presv. Rešnje Telo je »sveta večerja, v kateri se prejema Kristus (sv. obhajilo!), obhaja spomin njegovega trpljenja (daritev!), napolnjuje duša z milostjo (Kristusov duh oživlja ude njegovega skrivnostnega t-desalj in nam deii zastava prihodnje slave«.
Pij X. in Evharistija
Z ozirom na 25 letnico okrožnice o sv. obhajilu
Nepričakovan in nezaslišan je bil odlok o prvem sv. obhujilu otrok, ki je z njim meseca avgusta 1910 papož Pij X. presenetil kutoliški svet. Vendar je bil ta odlok le logična posledica njegovih prvih evharističnih okrožnic in nujna zahteva njegovega gesla in namenu: »Vse prenoviti v Kristusu.«
Sv. oče Pij X. je v svojem prvoobhajil-neni odloku 1. 1910 opozoril na to, da je po cerkveni zapovedi tudi že otrok dolžan iti k velikonočnemu sv. obhajilu, ako je le že pri pameti. Pravilno razviti otroci morajo torej že okrog svojega sedmega leta prvikrat prijeti sv. obhajilo. Papežev ukaz govori torej o zgodnjem prvem in pogostnem sv. obhajilu otrok.
Katere okoliščine so nagnile Pija X., da je izdal ta velepornembni odlok? Kdo bi mogel z gotovostjo vedeti za vse, naštejmo le dve, tri, ki niso bile zadnje, ki so pospešile papežev ukaz. Leta 1902 je izšlo in je bilo v naslednjih letih prevedeno v mnogotere jezike sloveče delo »Elementi di Archeologia cristiana«. Knjigo je napisal italijanski učenjak, profesor kršč. arheologije na univerzi v Rimu: Orazio Marucchi (t 21. I. 1931). Na pobudo prof. Marucchia se je v Rimu v kon-gregaciji »Scaletta«, katere član je bil imenovani slavni arheolog, osnoval krožek »Cul-torom Martyrum«. Krožek je ob godovih znamenitih mučencev obiskoval njih grobove in poveličeval njih mučeniške zgodbe in spomenike. Tako je oživela pred očmi vernih obiskovalcev davna preteklost. Papež Pij X. je s posebnim priznanjem pohvalil Marucclii-jevo pozornost in ljubezen do starodavnih spomenikov krščanskega junaštva. Kar je po-Bkušal doseči zgodovinar v malem krogu, to je gnan po njegovem zgledu hotel ukazati vladar v splošnem katoliškem svetu: Obnoviti človeško družbo po evharističnih šegah prvih kristjanov. Prvi kristjani so k mizi Gospodovi pripeljali tudi otroke; prav majhne so k sv. obhajilu nesli. Storili so torej še veliko več, kot zahteva ukaz Pija X. glede sv. obhajila otrok.
Ob začetku 20. stoletja se na vzgojnem, socialnem in karitativnem polju, ni nobena beseda tolikrat izrekla in zapisala ko beseda: »stoletje otroka«. Kako bi se moglo in smelo to stoletje nazivati stoletje otroka, če bi pa moral biti otrok po nespametnih in ozkosrč-nih navadah odtrgan od vira življenja skorej do časa, ko neha biti otrok? Otroci so rojeni realisti: je mislil Pij X: otroci ne mislijo ne naprej ne nazaj, nimajo ne preteklosti ne še prihodnjosti, marveč nemoteno uživajo vso sedanjost, kakršna že se jim nudi. Ako otrok v njih sedanjosti ne boste videli ob obhajilni mizi, Jih ne boste videli tudi ne v njih prihodnjosti. Daj otroku v njegovi nežni mladosti, kar Je zanj najboljšega in najlepšega in najsvetejšega. Kdor sme otroke odvračati od Jezusa, ki jih srčno vabi k sebi: »Pustite male k meni!«
Med prvimi sodelavci nove kodifikacije cerkvenega prava po Piju X. je bil poklican tudi mož, kanonist monsignor Gasparri, ki je imel veliko smisla in ljubezni za krščansko vzgojo otrok. V pogovoru s papežem Pijem X. je večkrat opozoril cerkvenega poglavarja na prve štiri cerkvene zapovedi ter nn njih nedosledno spolnjevanje po krščanskih družinah in šolah glede njih otrok. Krščanska družina in šola obvezuje že sedemletnega otroka v smislu druge in tretje cerkvene postave k nedeljskemu Obisku sv. maše oziroma k postu; toda pri četrti cerkveni zapovedi ista kr-
Joža Vovk:
Prošnja pesem
Gospod, naš Bogi
Pred Teboj stojimo kakor Izraelci pod goro Sinajsko,
da izpregovoriš besedo »veto s silnim glasom, da prešineš hladna srca z vročim ognjem, da zmolimo molitev Tvojih otrok in psalin zapojemo
imenu Tvojemu, da ga vsa zemlja posvečuje.
Vsi obteženi smo i zemljfl in njen dušeči vonj nas vse obdaja in napaja nas z grenkostjo. Kako Tvoj red se čudno v nas sprevrača! O Bog, razstri izpred oči nam motni blesk sveta,
dobrotno nam pokaži zarjo jutra svojega. Spregovori, Bog naš, da ne bomo poslušali glasov ubitih svojih in begali na vse strani.
Prečudno smo ujeti v ta minljivi, blodni čas, kot slepi tavamo, pri nas je vse le včeraj,
danes, jutri. Spregovori nam o večnosti, da v večnost seže naš pogled, da že pozabimo na štetje drobnih dni in ur, da io spoznamo, da v Tebi ves časovni tek je večni zdaj!
Poglej, naš Bog, kako boječe stiskamo v rok/tb ta košček kruha, kruha grenkega, trohljlvepal Hraniti hočemo se za življenje, a smrt nas grabi in umiramo, v nemoči trepetamo. Gospod, daj, spregovori nam o večnem Kruhu, b kraljevski svatbi kliči goste nas izbrane, da vsi okusimo skrivnosti Tvoje večne hrane!
Gospod, naš Bog!
Glej, vsi smo razgubljeni, še v gostih množicah vsakdo le sliši svojega srca plašne udarce. Čim bolj se sklanjamo drug k drugemu, tem
bolj 91110 tuji in naših pesmi zvok se ne ujame v melodijo. Ti s Sinom svojim si nas združil v eno, pečati Tvojega otroštva nam na čelih sijejo, o daj, naj naši se glasovi v eno pesem zlijejo ln srca naj v ljubezni eni, — Tvoji zagoni, in s pesmijo bomo slavili Tvoje vsi ime:
O.—* C....t I
»ti,
ščanska vzgoja ni več dosledna. K prvi sv. spovedi je otrok v krščanski šoli in družini primeroma še dosti zgodaj pripuščen. Z njegovim prvini sv. obhajilom pa se brez pravega razloga odlaša v pozni čas višjega razreda ljudske ali celo na začetek srednje šole. Razume se, da mladina, ki ne živi s Kristusom, ne more biti v polnem pomenu Kristusova. To so razlogi, ki jih je tehtno premislil in preudaril tudi Pij X. Starši! naslonite otroka na svoje srce iu naslonite svoje srcc na božje Srce in prosite za več ljubezni do sv. Rešnjega Telesa!
Najsilnejši nagib k temeljiti preureditvi discipline prvega in pogostnega sv. obhajila otrok pa je dal papežu globok pogled v socialne razmero njemu sodobnih družin. Večkrat je v prvih letih svojega vladanja, ob nedeljskih popoldnevih, namenoma naročil v vatik; 'e prostore posamezne skupine otrok. jih jc izpraševal in proučeval njih versko znanje in stanje. Prepričal se je, kako bistre so mlade oči in kako sprejemljivo je mlado sroe, pa kako daleč je mlačna in nepoučena mlada duša od živega kruha: »Otro-čiči so prosili kruha pa ni bilo nikogar, ki bi ga jim dal.« Papež je videl, kako zgodaj so duše zrele za spoznavanje dobrega in hudega, pa kako pozno in počasi se pripravljajo na sprejem svojega evharističnega Prijatelja in Odrešonika. »Et qualiter in Urbe, non aliter in Orbe terraruin ...«
Pij X. je sklenil, da mora biti to povsem in odločno drugače. Breslavski kardinal Kopp, tedaj eden najvplivnejših nemških škofov, je izražal papežu svoje pomisleke glode prezgodnega prvega svetega obhajila otrok v nemških in drugih severnih krajih. Razvoj mladine v duhovnem in telesnem
pogledu kaže velike razlike, ki se stopnjujejo ali padajo z dozorelostjo in dovzetnostjo otrok, kamorkoli že kreneš proti jugu ali proti severu. Papeža vsi ti, deloma opravičeni, pomisleki niso spremenili v njegovi sodbi, nasprotno, so le še potrdili njegovo misel in namero:
»Bolje, da smo s prvim sv. obhajilom prezgodnji ko prepozni. Nesmemo biti podobni prvotnim apostolom, ki so odganjali matere z otrokom od Kristusa, marveč poznejšim, od Sv. Duha razsvetljenim, ki so vodili deco h Kristusu v najsvetejšem Zakramentu. Mi nadaljujemo njih apostolsko delo tam, kjer ga je končal naš prednik, Leon XIII., ki nam je v svojih zadnjih okrožnicah že nakazal to našo nameravano evharistično smer.«
Preko vseh zastaranih zanikarnih razvad, preko vseh predsodkov in pomislekov, mimo vseh težav in ovir, je zagledal beli dan odlok o prvem in pogostnem sv. obhajilu otrok. To se je zgodilo 1. 1910 v mesecu avgustu, quo tempore in Urbe maximi calores esse solent: Ko pripeka v Rim največja vročina.« Pa to je le podoba za vročo ljubezen, ki je tedaj prevzela Pija X. in sneg, ki je po legendi nekoč zapadel ob silni vročini rimski hrib Eskvilin, predstavlja le duhovni mraz in led, ki je do tedaj oklepal najlepša in najnežnejša srca, srca mladine, in jih odvračal od Kristusa. Vstalo je sonce in sneg se je stajal... Srečna katoliška deca!
Srečni predvsem slovenski otroci, ki morejo prav letos ob 25-letnici svoje evharistične »Magnae cartae libertatis«, ob velikem slavju najslovesneje izrekati zahvalo za največjo in najslajšo Pravico, kakor jim jo je osvetlil Pij X. in katero jim je dal njih Evharistični Prijatelj. V hvaležnosti do Cerkve in sv. očeta naj ponavlja danes vsak otrok besedo malega Gvidona Fontgalandskega: »Vedno ga imam tako rad. Posebno ga pa imam še zato rad, ker ima tako ime, kakršnega je imel papež, ki je dovolil pogostno sv. obhajilo.«	A. M.
Evharistični kongres in država
Evharistični kongres v Ljubljani je namenjen vsem katoličanom v Jugoslaviji. To je kongres za vso državo. Samo še ena višja stopnja evharističnih kongresov je možna, to so mednarodni ali svetovni evharistični kongresi.
Ob sv. Evharistiji se bodo torej v teh svetlih dnevih zbrali katoličani iz vse Jugoslavije. Žarki tega res božjega solnca bodo zajeli sleherno vas, sleherno kočo, v kateri prebiva kak katoličan. In katoličani žive po vsej državi, ob Vardarju kakor ob Savi in Dravi, ob Jadranskem morju, kakor ob Donavi, pod Lovčenom, pod Dinarskimi Alpami, kakor ob vznožju Julijskih. Da, tudi ob Soči in Vipavi bije katoliško srce našega naroda; utriplje z vso silo, vzvalovilo je kakor srce ujetega ptiča.
Slovenci, Hrvati, Srbi, Nemci. Romuni in Madjari se bodo zbrali na širnem Stadionu. Vse te narodnosti in še druge manjše v naši državi druži vera v navzočnost Jezusa Kristusa v sveti hostiji, druži jih katoliška vera. Iz skupne molitve in iz sijaja samega ter veličastvenosti, ki jo morejo ustvarili le tako mogočni zbori, bodo črpali nove duhovne sile za hud boj, za križev pot, ki se vije skozi temo in mrak današnjih blodnih časov, Njihove duše se bodo vrnile domov pokrepčane z nebeškim kruhom.
Tudi telo se bo ■/, dušo razživelo. Zdrava duša v zdravem telesu. Tudi telo črpa svoje sile iz vesele, zdrave duše. In če bi lahko simbolično imenovali državo telo, zemeljsko ogrodje, ki čuva nad našimi živimi telesi, da se lahko mirno posvetimo blagru svojih duš, potem lahko rečemo, da bodo evharistični dnevi okrepili tudi naše narodno in državno telo. Evharistija druži ne samo vse stanove, ki se med seboj prerivajo za vsakdanji kruh, ampak tudi državljane iste vere, čeprav različne narodnosti, ki sestavljajo državo in še vedno iščejo dokončno podlago res harmoničnega sožitja, Že vsak skupen ideal, vsak »kupen
program blaži in izloča medsebojna trenja organiziranih, kakšna mora šele biti konsekventna sila skupnega žarišča vseh dobrot in milosti, sveta Evharistija, postavljena na oltar pred množicami še tako različnih narodnosti.
V času rasne mode in poganskega biperna-cionalizma, ki razdvaja človeštvo v plemena, da bi se med seboj laže pobijalo, se dviga pred nami sveta Evharistija s križem, z znamenjem sprave. Vsi smo bratje, vsi otroci božji. Za vse narode je bila opravljena prva daritev — za vse narodnosti v Jugoslaviji je na ljubljanskem kongresu enako poskrbljeno.
Prav evharistični kongres nam je dal priložnost, da vsemu svetu pokažemo, da so vse narodnosti v Jugoslaviji deležne istih pravic v cerkvi. Narodne manjšine niso v nikakem pogledu zapostavljene. O tem se bo lahko prepričal sam predstavnik sv, očeta, prepričali se bodo tudi verniki drugih narodnosti, ki prispejo na kongres iz tujine. Mi bi se veselili, ko bi bratje naše krvi pod tujim žezlom uživali iste pravice, kakor so jih deležne manjšine pri nas.
Evharistični kongres v Ljubljani je vsedržaven jugoslovanski kongres. Takšen je že po svoji označbi, ker je pač določen za vse katoličane v Jugoslaviji. Vsedržaven jugoslovanski kongres je tudi po svojih učinkih. Katolicizem ne razdvaja, ampak Jugoslovane druži. Vsaka nova stavba potrebuje notranje železno ogrodje, ki naj jo veže In varuje pred potresi. Prav tako je potrebna notranje povezanosti našn mlada Jugoslavija. Te vezi morajo biti predvsem duhovne narave, Goli nauki o ljubezni do države odletijo od telesa kakor omet od gladkega zidu, ako ni v državljanih teh du» hovnih vazi. Evharistični kongres v Ljubljani dokazuje, da je prav katolicizem ena izmed teh vezi. Drsava ne bo imela od njega neprecenljive koristi kot organizirana družba posameznikov, ki bodo odšli duhovno okrepljeni, ampak tudi kot tvorba sama.
Kako se je slovenska župnija pripravljata na kongres?
Gotovo prireditelji sami, ki so se zbirali k rednim tedenskim sejam, niso naprej videli, kako globoko bo padlo seme božje besede v brazde slovenskega naroda. Najbolj posrečena misel je bila, da se je v tolikih izvodih razposlala podobica z molitvijo za srečen uspeh kongresa. Ker se je veliko molilo, zato božji blagoslov ni nikjer izostal. Vsak mesoc so se zbirali verniki v cerkvenih in društvenih domovih in sledili predavanjem, ki jih je razposlal Glavni odbor. Prav tako so sledili cerkvenim govorom, pridigam, shodom Marijinih družb, III. reda, kjer so bili govori posvečeni največji skrivnosti naše svete vere. Kakor pomladni topli vetrovi, prikličejo iz zemlje novo cvetje, novo življenje, tnko so tudi govori ir pridige ogrele marsikatero hladno srce, ki se je znova vnelo za svojega Boga. Vrstili so se skoraj po vseh župnijah dnevi obnove, duhovne vaje, misijoni ter razne rekolekoije. Skupna ura molitve ob prvih nedeljah v mesecu je vedno več vernikov zbrala okrog tabernaklja. Največja radost v župniji je bilo skioptično predavanje, kjer ho se verniki na lastne oči, s pomočjo lepih slik prepričali, koliko drugi narodi žrtvujejo za evharistične kongrese, Mladina je pokazala po vseh župnijah silno gorečnost za «vo|ega Odrošonika. Povsod so tekom majnika izpeljali laku zvane Jezusove dneve, kjer se je najmanjša mladina iz ljubezni do Jezusa premagovala, zatajevala in vadila v dobrih delih in vse to z namenom za srečen uspeh kongresa.
Poslni čas je nastal. Postne pridige posvečene zopet Evharistiji, trpečemu Zveličarju v tabor-naklju no navdušile vernike, da so začeli poslavljati evharistične križe. Na najlepših razglednih točkah širom slovenske zemlje, Kakor v dnbi
InpuUih »flnnrtnv Un en noši r>rRrlniki -/irblli tn-
bore, cerkve po visokih gorah, tako so se v dobi najhujše gospodarske krize in stiske, v dobi najhujšega materializma mogočno dvignili križi in donele so pesmi v pozno noč: »Kraljevo znamenje sveti križ stojk. Dolge 90 bile vrste mož, fantov, žena in deklet, ki so z gorečimi svečami ln ba-kljami spremljale križ na visoko goro. Navdušenje je raslo in kipelo. Kako lepo je potovati po tej slovenski zemlji zlasti ob nedeljah zvečer, ko te pozdravljajo razsvetljeni križi od vrha Be> gunjšče, Ljubnega, od mogočnega kranjskega zvonika Ija do Malega gradu, Homca, Mengša in do vrha ljubljanskega Gradu.
Stnarnična pobožnost se je našemu ljudstvu najbolj priljubila. Ves mesec majnik so dan za dnem poslušali lepo sestavljene govore o svetem Rešujem Telesu. In junija meseca, ko tako lepo razveto vrtnice, so tudi kot zadnja priprava za kongres po mnogih župnijah vzcvetele »Duhovne vrlnlces, kjer se zbirajo verniki dan za dnem k premišljevanju pobožnosti do božjega Srca. Po mnogih župnijah je bilo neznano ljudsko petje do zadnjega časa. Toda bližnja priprava za kongres je zahtevala tudi ljudskega petja, Se nikdar se niso vršile tako lepe procesije o prazniku sv. Rešnjega Tule*a, kakor letos, ko so sredi žitnega polja zaigrale godbe predpisane pesmi na čast sv. ReSnjeipu Telesu in je vsa množica začela spremljali to igranje s peljem. Tudi zmisel za cerkveni koral se je uspešno širil po župnijah zlasti lam, kjer so se cerkveni zbori iz ljubezni do Zveličarja odločili, ila hočejo peti ob glavni »lužbi božji .Angelsko mašo«. Tako se je vršila priprava po onih župnijah, kjer je vnelo delovalo 229 pripravljalnih odborov s svojo duhovščino na čelu.
Ni	dn jp tflkn priprava rndjln (ndj zu-
Montalembert in sv. maša v siromašni gozdni kapelici na Irskem
(Grof Charles Ren« Montalembert se je rodil 1. 1810 v Londonu, umrl je 1. 1870 v Parizu. BH je izmed najslavnejših parlamentarcev svoje dobe. V viharnih letih francoske revolucije (1. 1830 in 1848) je odločno branil svobodo katoliške cerkve. Njegove govore, zgled klasične krščanske retorike, je zbral in v treh knjigah izdal njegov zet De Meaux 1. 1892. Najbolj znano delo Montelembertovo pa je zgodovina benediktincev pod naslovom Les moimes doccident«, t. j. Menihi zapada, v 7. zvezkih. — Zgodaj se je začel zanimati za Irsko. Kot dvajsetleten mladenič (L 1830) je ondi potoval in se seznanil s tedanjimi voditelji tega mukotrpnega naroda, zlasti s škofom Doyle-om Škofije Kildare ter z osvoboditeljem Irske Danielom 0'Connelom. Kako so Angleži skozi stoletja zatirali Irce, jih mučili m obešali, čitamo zdaj tudi v našem jeziku v knjižici št. 53 »Mohorjeve knjižnice«. Angleži, so bili v večini s svojim kraljem Henrikom VIII. vred ter njegovo hčerjo kraljico Elizabeto zavrgli vero v presv. Evharistijo ter neusmiljeno preganjali katoliške duhovnike, ki bi si upali maševati. Rušili so jim cerkve; v gozdovih, v skednjih itd. so se zbrali k sveti maši. Irci pa so ostali stanovitni. In po 300 letnem krvavem zatiranju je takole našel mladi M. Irce vdane presv. Evharistij®):
»Nikoli ne bom pozabil, kakšen vtis je napravila prva sv. maša, ki sem bil pri njej v neki po-deželski kapelici. Nekega dne sem namreč prijahal do vznožja ploščnatega holmca, čigar ploskev je bida gosto poraščena z jelkami ia hrasti. Stopil sem s konja, da bi si ogledal obraščeni holmec. Naredil sem komaj par korakov po pobočju, ko zagledam pod prvo jelko, ki je tam rastla, nekega moža, klečečega; nedaleč od njega jih je bito še več, istotako klečečih. Čim višje sem stopal, tem več je bilo seljakov, ki so vsi klečali. Naposled san zagledal na vrhu holma, sredi jelk, siromašno kapelico, za silo zloženo iz neobdelanih kamnov brez malte, pokrito s slamo. Okrog kapelice sem videl veliko število krepkih mož: bili so vsi odkriti kljub temu, da je lil dež, in vsi so klečali kljub blatu, nastalemu po dežju. Kraj se je imenoval Blarney. Prav iedaj je bila v kapelici sv. maša. Prišel sem bil vprav med povzdigovanjem. Videl sem, kako je vsa tista množica pobožno sklanjala glave, se trkala na prsi; čul sem tiho vzdihovanje. V kapelici je bida silna gneča. Nihče ni sedel, ker ni bilo niti stola niti klopi; na stenah nobenega okraska; tla netlakovana, prst kakor zunaj; streha na več mestih raztrgana. Na oltarju sta goreli dve borni sveči. Po zavživanjii je duhovnik v irščini ljudem oznanil, da bo med tednom v tej io tej koči maša ter da bo ondi spo-vedoval in obhajal. Po končani sv. daritvi je mažirik zajahal svoje kljuse in odjezdil. Možje pa so eni vstajali ter se s kosami na ramah vračali v svoje oddaljene koče; drugi pa so še dolgo klečali ln molili na tem skritem kraju, posvečenem po spominih na nedavno krvavo preganjanje.«
In nato pisatelj pristavlja: »Vse to se godi ne morda pod večnojasnim nebom Italije, kjer narava sama s svojo krasoto dviga človeka k Bogu, ampak pod mračnim, vlažnim in mrzlim nebom irskim, poleg kakšne tovarne ali plavža.«
O sebi pa pravi tole: »Tujec, ki je vse to videl, je s'temi siromašnimi kristjani poklelkoval in vstajal, ponosen in srečen, da tudi on pripada veri, ki ne umrje, ki je preživela krvave boje t. zv. reformacije in žalostno preganjanje zadnjega stoletja in ki v trenutku, ko ji nevera grob pripravlja, vstaja k novemu življenju v močvarah Irske i-n prerijah Amerike, svobodna in ubožna, kakor v svoji zibelki.« (Prev. iz knjige: dr. J. Keller, Altars-Sakra-ment, str. 407 nas-I.)
Srbska narodna pesem, ki poje o »Propasti ear-stva srpskega«, lepo govori o sveti pričestl: Carju Lazarju veli sveta knjiga, poslana mu Iz samega Jeruzalema: »Car Lazar, katero carstvo si hočeš Izvoliti, nebeško ali zemsko? Če zemsko, le napravi juriš na Turke, Bog ti bo dal zmago; če pa nebeško, zgradi cerkev na Kosovem im pričesti (daj obhajati) vso vojsko, zakaj »sva če tvoja izginuti vojska i ti š njome«. Car Lazar se je odločil za neminljivo, za nebeško carstvo, zgradil je cerkev na Kosovem, pa je pozval srbskega patriarha in dvanajst svetih vladih, da so obhajali vso vojsko.
Pesem pripoveduje tudi, kako se Je kraljevič Marko hotel za veliko noč spovedati in prejeti sveto obhajilo. Po poti pa se je moral biti s Turki, da je oprostil krščanske jetnike. Ves krvav na rokah pride do Samodreže cerkve tia Kosovem. Svečenik ga hoče najprej karati; ko pa izve, zakaj in* krvave roke, ga blagoslovi in obhaja.
Lep je prizor v Mažuramičevem Smail-agi čen-gijiču: četa Črnogorcev tiho stopa ponoči, da v jutru napade Turke; pristopi k njim svečenik, opozori jih na smrtno nevarnost in spas duže, Govori jim naj obude kesanje. Nato jim da odvezo ter jih obhaja:
... je četu oprostio grijeha, pak je Bogom darivati stave: Svakom' inoinku po česticu daje lajne plče, hljeba nebeskoga; svakom" momku po kapljicu daje tajna pida, vina nebeskoga. Žarko sunce divno čudo gleda, gdje slab starac slabe krijepi 1 j ude, da im snaga Bogu slion« bude.
Im čudovit je učinek te svete pričesti: Kada bi ih okrijepio starce, sva se družba izlj ubila redom. Stoji četa višnjeg' Boga puna, ne ko krvav nož, kijem rana zadaje se smrtna i težka', več ko pero sveto i zlatno, kojim nebo za unučad po zrni djela otaca bilježi vitežka.
nanje uspehe, Marsikateri grešnik se Je povrnil k svojemu dobremu Pastirju. Marsikatero sovra-, j štvo, zavist, nevoščljjvost je izginila iz kinetslflb | (lomov, V dobi najhujšega pomanjkanja je slo-| venski narod poklonil evharlstiRnenn« Kralju nad : pol milijona dinarjev zn priprave ln namene kon-i g resa, Edinstveno v zgodovini našega naroda! j Na klic, naj prispevajo ludi v mlajih in vencih, ! se je pripeljalo v Ljubljano že nad 1000 mlajev in nad 20.000 m vencev, in vse lo za božji Ion. To so znaki in znamenja duše poštenega Slo-! venca, ki v trudu in znoju gradi z živo vero v evhnrlstlčnejra Kralja svoln bodočnost
Fr. Sielč t
Evharistična skrivnost in umetnost
Do pravirov krščanske umetnosti bi morali seči, Če bi hoteli zajeti v vsem bistvu in v vsej širini to vprašanje. Tam bi se prepričali, kako iz Kristoso-vega naročila pri zadnji večerji »To delajte v moj spomin!« raste krščansko bogoslužje s svojim glavnim obredom, kako ta obred oblikuje idejo krščanske cerkve kot stavbe, kako si ustvarja vse potrebne praktične in simbolične priprave v oltarju, oltarni iin mašni opremi in kako neprestano deluje kot oblikovalec pobožne, posebno mistično nastro-jene upodabljajoče domišljije. Zgodovina krščanske ikonografije, vidnih oblik, v katerih krščanska umetnost vzdržuje v sjx>minu vernikov dejstva iz zgodovine Cerkve in njenega utemeljitelja in jim na viden način predstavlja verske resnice in skrivnosti, bi nam nanizala nepregledno vrsto dejstev, v katerih bi se zrcalilo neprestano delovanje evharistične skrivnosti v posameznih in posebno v kolektivni, skupnostni zavesti kristjanov, ne zmogli pa bi izčrpati vsega obsega tega vprašanja, ker so njegovi pojavi neskončni, kakor je neskončna reka življenja, s katero plovejo iz preteklosti v sedanjost i>n iz nje v nepregledno bodočnost. Tudi če bi hoteli vsaj približno izčrpati vse bogastvo tega vprašanja, kolikor priča o njem naše domače sjx>menišiko gradivo, bi omagali prej, predno bi dovršili tako razpravo. Zato se bomo omejili samo na troje dejstev iz slovenske umetnostne preteklosti in sodobnosti, na troje dejstev, ki odpirajo široke poglede v to vprašanje in ki morejo v zvezi z evharističnirn kongresom zainteresirati vso verno slovensko javnost. Vrzdenško Rojstvo, Mengeški Kristus in cerkev sv. Frančiška v Sišiki naj nam služijo kot vodniki pri našem razpravljanju.
1.	Rojstvo Jezusovo na Vrzdencu
Na Vrzdencu pri Horjulu se je med ostanki stenskih sliik iz zač. XIV. stol. v ladji ohranila tudi slika rojstva Jezusovega, ki vzbuja med vsemi sjx>-meniki srednjeveške ikonografije v Sloveniji največjo pozornost. Čeprav je slika le deloma ohranjena, so njene glavne sestavine pojx>lnoina jasne: Po starem, v sredjeveškem slikarstvu zgodnje dobe izpričanem ikonografskem izročilu' leži Marija na postelji, izza katere se kažejo jaslice z Novorojencem, katerega grejeta iz ozadja osel in vol. Marija se je nekoliko dvignila na ležišču in je stegnila desnico, da poboža Novorojenega, ki se z glavo obrača k njej. Od desne prihaja angel s kotličem in škro-pilom, še dalje na desni se vidi glava f>očivajočega Jožefa, nad njim pa se iz oblakov prikazuje angel in oznanja veselo novico pastirjem. Izredno in v zvezi z našim vprašanjem važno pa je na tej sliki, da imajo jaslice obliko gotsk. keliha, na koterera razširjenem vrhu leži v plenice jx>viti Novorojenec. Da ne gre za kako slučajno sorodnost oblike jaslic s kelihom, o tem nas prepriča zgodovina ikonografskega razvoja te slike, ki nas pouči, da je bil V XII. in XIII. stol. jx>sebno v Turčiji razširjen liturgično-simtolični način predstavljanja Jezusovega rojstva, katerega globlji smisel je bil ta, da je Jezus že pri svojem rojstvu tista mistična žrtev, ki se neprestano ponavlja v liturgiji. Ležeča Marija se pogosto celo obrača proč od Novorojenega ter po mnenju mistikov v duhu doživlja skrivnost njegovega evharistič. poslanstva. Ze v enem najstarejših primerov te vrste, v sliki rojstva v enem Izmed oken katedrale v Chartresu iz XII. stol. imamo vrzdanškemu podoben namig na evharistično poslanstvo Novorojenca s tem, da je mesto v jasli položen na menzo oltarja, kar ustreza pobožni srednjeveški razlagi, ki pripominja k evangeljske-rnu poročilu, da so novorojenega položili v jasli, da to pomeni Jezusovo (Rešnje) telo na oltarju. Izraz iste pobožne miselnosti imamo tudi v sliki na Vrzdencu, le da je naš slikar šel še korak dalje in položil Novorojenega na kelih, kakor polagajo hostijo na pateni nanj in tako svojo misel izrazil popolnoma liturgično simbolično.
Vrzdenška slika je torej lep dokument evharistične miselnosti v naši umetnosti.
2.	Evharistični Kristus v Mengšu
Pred nekaj leti so odkrili na severni steni prez-biterija ostanke fresk, izvršene po delavnici slikarja Janeza iz Ljubljane sredi XV. stol. Med drugimi je vzbujal posebno pozornost nagi, čez ledja prepasani Kristus, katerega kri se iz peterih ran steka v kelih, ki mu stoji med nogami, nad kelihom pa plava hostija. Pri očiščenju slike se je izkazala še druga posebnost: Skozi rano ene noge raste iz tal pšenično steblo, skozi rano druge vinska trta. Obe rastlini se pred telesom stoječega Kristusa križata, preraščata tudi rani na rokah in
nosita klas in grozd. Smisel slike je kljub navidezni zagonehiosti enostavno jasen: Trpeči Jezus, ki je ustanovil skrivnost evharistije in jo označil kot svoje meso in svojo kri (to je povedano simbolično s kelihom, kamor se steka kri iz ran in s hostijo nad njim), je sam tista vinska trta in tisto pšenično steblo, ki neprestano rodita simbolični kruh in vino evharistije, ki se v spomin prve žrtve daruje v daritvi svete maše.
Naša slika, ki je torej miselno mistično poglobljena in resnično dragocen spomenik srednjeveške nabožne kulture, pa nikakor ni osamljena, ampak je globoko zasidrana v umetnostnem snovanju srednjega veka. Njen izvor je pobožna legenda o prikazni, ki jo jc imel med mašo sveti paj^ež Gregor Veliki, po katerem se ta oblika predstavljanja trpečega Kristusa tudi imenuje Gregorijanski Kristus. Klas in vinsko trto je prvotni obliki dodala pobožna domišljija poznega srednjega veka. Po svoji misli je ta podoba sorodna z drugo, ki j^redstavlja Jezusa kot mistično grozdje v stiskalnici, kjer s tramom v obliki križa iztiskajo iz njega mistično vino, njegovo rešnjo kri. Tudi ta oblika je bila pri nas zelo razširjena in poznamo primere še iz XVII. in XVIII. stol. Opozarjamo na dober primer iz XVII. stol. v stranskem oltarju cerkve Marije na gori pri Sv. Petru pri Mariboru. V cerkvi Marije Gradec pri Laškem pa imamo v freskah iz 1. 1526 še tretjo varianto te podobe: Nagega trpina, katerega kri zbirajo v kelihe angeli, v ozadju pa se pne vinska trta z grozdom in ga označuje kot mistično trto evharističnega vina.
V Sloveniji imamo še drug primer Kristusa, kakor smo ga s|x>znali v Mengšu, v slavoloku cerkve sv. Nikolaja na Visokem pod Kureščkom, kjer ga je naslikal Janez Ljubljanski 1. 1443. Od mengeškega pa se razlikuje po tem, da manjkata trta in pšenično steblo. Zanimivo je, da se prav v krogu Janeza Ljubljanskega in njemu sorodnih slikarjev na Koroškem največkrat ponavlja ta motiv.
Mengeški Kristus pia ima še drugi jx>men, ki je izpričan tudi po drugih spomenikih: On označuje in krasi mesto nekdanjega stenskega taber-naklja.
Znano je, da je [Jrednik sedanjega, na menzo postavljenega tabernaklja, tzv. stenski tabernakelj, ob oltarju na evangeljski (severni) strani v steno vdelana, s kovano mrežo zaprta omarica, katere okolico so ponavadi kamnoseško, kiparsko, pa tudi slikarsko krasili in jo tako odlikovali kot važno sestavino cerkvene opreme. Tudi v Sloveniji se nam je ohranilo nekaj takih kamnoseško okrašenih stenskih tabernakljev. Tako v Mostah pri Kamniku, pri Sv. Joštu nad Vrhniko, pri Treh farah v Beli krajini in drugod. Lepa kovinska vratica iz župne cerkve v Komendi, ki jih hrani And. Mejač in katerih sredo krasi podoba monštrance, so nedvomno ostanek takega tabernaklja. Med spomeniki te vrste pa se odlikuje stenski tabernakelj v Središču iz 1. 1515, ki nam daje dober primer kamnoseško in kiparsko okrašene zakramentalne hišice. Največji pri nas j>a je bil 1. 1809 odstranjeni stenski tabernakelj v proštijski cerkvi v Ptuju, ki je segal do oboka prezbiterija in ga je krasila kijsarska skupina Jezusa z dvanajsterimi apostoli (verjetno v obliki zadnje večerje).
Mengeški tabernakelj pa je spadal v vrsto slikarsko okrašenih, kar dokazujejo ostanki slik, ki so bili najdeni. V svojem bistvu je bila to ka-menita, s kovano mrežo zaprta pravokotna omarica, katere okolica je bila poslikana. Na njeni levi strani sta klečala dva angela in častila sv. Rešnje Telo; na desni pa je klečal s svojim patronom dobrotnik cerkve, neznan duhovnik. Nad omarico je bila naslikana do pasu vidna Marija z detetom, na njeni levi patron cerkve sv. Mihael, na desni pa zgoraj opisani evharistični Kristus.
Slikarsko okrašen je bil tudi stenski tabernakelj na Vrzdencu. Ohranili so se deli okr. 1470—80 naslikanih častečih angelov. Tabernakelj na Jezerskem pa je bil okr. 1. 1490 okrašen z Kristusovo glavo v okviru naslikanih gotskih stolpičev t. zv. fial. -
Največja nam znana spomenika slikarsko okrašenih stenskih tabernakljev pa sta se ohranila iz srede XV. stol. na Koroškem, oba v krogu slikarjev, sorodnih Janezu Ljubljanskemu, v Vratih pri Trbižu in v Deutsch-Griffenu. Obakrat so okrog in posebno nad omarico naslikane razkošne gotske arhitekture, v njih in zraven pa Kristus kot mistični ustanovitelj Evharistije (Vrata) v isti obliki, kakor v Mengšu, zadnja večerja, časteči angeli in biblične predpodobe Evharistije.
Tako se nam ob mengeškem Kristusu odpira kar celo poglavje srednjeveške ikonografije, čeprav
smo ga osvetlili samo s stališča evharistične miselnosti; nič manj bogata pa ni mistična vzjjodbuda stvari, ki smo jo tu sploh prezrli, ker bi nas vodila v čisto drugo smer in bi zašli prav do korenin kristološkega ikonografskega snovanja srednjega veka in njegovih mistično filozofskih podlag.
3. Cerkev sv. Frančiška v Šiški
Lep primer za to, kako snuje evharistična misel v sodobnih krščanskih umetnikih, imamo v novi cerkvi sv. Frančiška v Šiški v Ljubljani, ki je obenem najoriginalnejša rešitev problema sodobne cerkve, kar jih imamo pri nas iz novejšega časa. V svojem jedru je ta cerkev kvadratična, v primeri z ostalimi prostori nekoliko |x>greznjena, z mogočnimi stebri obdana dvorana, ki jo obdajajo na vseh štirih straneh hodniki; na zapadu in vzhodu pa so ji prizidani kor Lil drugi pomožni prostori. Posebnost te zasnove je, da se nahaja zvonik na vzhodni strani za mestom glavnega oltarja in da je glavni oltar, ki je sicer primerno dvignjen nad okolico, pomaknjen v cerkveno dvorano tako, da cerkev nima t. zv. prezbiterija (svetišča) ali vsaj apside (oltarne dupline).
Ta cerkev je višek večdesetletnega smotrnega snovanja idealne cerkvene stavbe sodobnosti, ki se mu je s toliko vnemo jx>svetil arhitekt Jože Plečnik. Le enkrat še je izrazil isto misel navidez še bolj brezobzirno, v resnici pa ne več tako izrazito v cerkvi Srca Jezusovega v Pragi, za katero je cerkev v Siski najvažnejši predpogoj.
V šišenski cerkvi je Plečnik, kateri je doživel pred četrt stoletjem nepozabne vtise od beuronske cerkvene umetnosti, ki je vsa usmerjena v liturgično obrednost, uresničil ideal »kristoceniričiie« (v Kristusu osredotočene) ali »mašne cerkve«. Ta ideal so izdelali v teorijo posebno nemški teološki problematiki sodobnega cerkvenega stavbarstva, ki se p>a tudi v Nemčiji ni splošno uveljavil. Med najdosled-nejše uresničitve tega ideala sodobnosti moremo šteti nedvomno prav cerkev sv. Frančiška. Primerjajte samo to, kar je uresničeno v Šiški s sledečimi vrstami, v katerih je posnet ideal kristocentrične cerkve po van Ackenu: Zvonik naj ne bo previsok in naj stoji nad glavnim oltarjem, da dobi v zu-nanjščini poudarek tisti del cerkve, ki je liturgično najvažnejši. Veliki oltar naj ne zavzema zaključ. položaja, amjiak naj se pomakne v glavni cerkveni prostor, da se uresniči beseda kanona »et omniuin circumstantium«, kar pomeni: »v sredi med verniki«, ter se kelih in hostija pri povzdigovanju ne vidita samo nazaij; obhajilna miza naj se razprostira ob treh straneh oltarja. Kot logično konsekvenco iz teh načel priporoča van Acken enoladijnost notranjščine, posebno še obliko tako zvaue centralne stavbe, ki ji je novejša doba itak precej naklonjena.
Šišenska cerkev je torej izraz najčistejše sodobne miselnosti, ki stavi evharistično skrivnost v ospredje vse pozornosti v cerkvi. Ta misel je dobila svoj izraz tudi v opremi, posebno v glavnem oltarju, ki je strogo stvaren, ker obsioja samo iz monmnentaiizirane mize, mense, in nanjo postavljenega evharističnega shranijevališča, tabernaklja. Ta se dviga v obliki v kainenu stiliziranega šotora s svojo streho tako visoko, da obvladuje vso okolico. Ce bi temu oltarju dodali še monštranco, ki jo je isti mojster zasnoval za frančiškansko cerkev v Ljubljani in ki je najstvarnejši evharistični predmet, ki naj služi poudarku hostije ne pa poudarku njenega nosivca ali njene okolice, bi se miselni krog, iz katerega je zasnovana in razumljiva ta cerkev, sklenil in v svojem najbistvenejšem jedru izpopolnil: Mogočno stebrišče ustvarja učinkovito zbirališče pobožne soseske, pred katero se tako, da vsi z lahkoto sledijo, vrši liturgični obred na vzvišeni oltarni mizi pred skrivnostnim šoto-
Pripravljalni odbor se je sestal v početku oktobra 1904 in začel takoj s podrobnim delom. Kot glavno pisarno si je določil pisarno Imovine Prosvetne zveze. V pisarni je bilo ves čas zaposlenih poleg tajnika še troje pisarniških moči in sluga. Da se je omogočilo prvo poslovanje, se ima Pripravljalni odbor zahvaliti predvsem Vzajemni zavarovalnici, ki je prva priskočila na pomoč in s tem omogočila delo Pripravljalnega odbora. Pisarna je v prvih dneh razposlala 420.000 podobic z molitvijo za srečen uspeh evharističnega kongresa. Podobice so bile razposlane vsem pripravljalnim odborom, župnijam in tudi onim škofijskim odborom, ki so jih želeli. Kmalu je vsa dežela dan za dnem in nedeljo za nedeljo molila za namene kongresa. Vsak mesec je pisarna razposlala po 1000 okrožnic, po 1000 predavanj in po 1000 pridig, ki so obravnavale tvarino v zvezi z Evharistijo, dočim so okrožnice služile kot navodilo za delo župnijskim odborom v dotičnem mesecu. Tako je bilo odposlano skupno v 18.000 izvodih te tvarine. Nato je sledil proglas prevzvišenega škofa dr. Rožmana in škofa dr. Srebrniča, stalnega predsednika odbora za evharistične kongrese v Jugoslaviji. V 5000 izvodih je bil ta Proglas razposlan v Sloveniji, v 2000 izvodih po Hrvatski, v nekaj 100 izvodih v nemškem in prav tako v madjarskem jeziku. To je bil prvi oklic in vabilo za kongres. Ker se je zlasti mladina po šolah silno zanimala zn to izredno slavje, zato se je v 40.000 izvodih joslalo molitvic in pesmic na župne urade in gg. katehete s prošnjo, naj bi se mladina naučila teh molitvic in pesmic, ♦.atere naj bi pela ob priliki mladinske prireditve na kongresu. Pa bi vse melodije bile dobro znane, smo v 5000 izvodih razposlali note za mladinski nastop. Za Angelsko mašo je bilo razposlanih vsega skupaj 1500 iztisov. Velikonočno dobo je pisarna porabila tudi v propagandne namene, da je razposlala 52.000 izvodov krasnih evharističnih razuiednic na priprav, odbore, na trgovine
' f
Evharistični Kristus iz okr. 1450 v Mengšu
rom, v katerem prebiva in se v obliki hostije vernikom pokazuje evharistični kralj.
Evharistično žarišče cele zasnove te cerkve je torej popolnoma jasno. Tu jia zadevamo ob ves problem ne samo slovenske ampak sploh katoliške sodobne cerkvene umetnosti in ob odločilno vlogo, ki jo v njenem snovanju igra evharistija. Ne samo Plečnik ampak vsak svojega smotra si svesti sodobni cerkveni umetnik gradi svoja dela predvsem z ozirom na evharistijo. Misel evharističnega šotora je tako rekoč že splošna in jo je nadvse mo-nuinentalno uresničil v oltarju župne cerkve v Kranju arhitekt Ivan Vurnik s tako sodobnim idejnim poudarkom v dekorju, da nam je priča za 1o, da se tudi v naših cerkvenih umetnikih sodobnosti jirav ob evharistični skrivnosti krešejo slutnje najglobljih spoznanj. Kako ta snujejo in odkrivajo nove smisle, o tem pa pričajo mnogi uspešni napori naših sodobnih arhitektov, kiparjev, slikarjev in umetnih obrtnikov, o katerih je podrobneje razpravljala
junijska številka »Mladike«.
*
Ta kratki pogled v preteklost in sodobnost evharističnde misli v slovenskem umetnostnem snovanju naj nam bo potrdilo naše lastne zrelosti, ko nam priča, da na tem važnem |>olju duhovnega snovanja usj^ešno tekmujemo s katoliškim vesolj-stvom, budi pa naj tudi spoštovanje pred sjome-niki preleklosti, po katerih se nam odkrivajo pre-zanimivi razgledi v duhovni svet naših |>rednikov, o katerih skrbeh in radostih še vedno govorijo tihi, skromni zidovi naših starih cerkvic, edinih prič meti nami, ki nas vidno vežejo v družino z lepo kulturno preteklostjo polnega tisočletja
in trafike. Prodanih je bilo za veliko noč 50.000 izvodov. Nato eo sledili veliki letaki, kateri so se za veliko noč tudi pojavili na vseh žuj>nijskih cerkvah. V 0000 izvodih so šli med vernike, njim je sledilo 1700 manjših letakov, namenjenih predvsem trgovskim izložbam. Za majnik je bilo 80.000 Jezusovih dni razj>oslanih. Pisarna pa je prejela dopisov do 30.000 in sleherni dopis je prejel tudi odgovor. Za seje je bilo deloma raznošenih, deloma razposlanih nad 5000 vabil. Za razne odseke smo razmnožili nad 15.000 okrožnic in navodil. Pisarna pa je obenem vršila propagando s ski-optičnimi slikami. Nič manj kot 260 serij, ki so vse govorile o zgodovini evharističnih kongresov, je bilo razposlanih, katere je poslušalo nad 100 tisoč poslušalcev. En sam predavatelj je imel okrog 130 predavanj s skiopitičnimi slikami pred približno 60.000 poslušalci. Predavanja se niso vršila samo v društvenih dvoranah v velikih krajih, tudi v cerkvah in celo na prostem. Toliko je bilo vselej udeležbe. Brezdvoma je bilo to najuspešnejše propagandno sredstvo. Neprestano so začeli prihajati darovi, strahoma smo pretresavali prve proračune in gledali v negotovo bodočnost, toda ljudstvo je odgovorilo z vernim srcem, z žtvo vero in z odprto roko. Ni čuda, da je bilo kmalu raz|>oslanih 79.000 izkaznic zn kongres in tollVc znakov. Poleg tega p>a 11.000 otroških znakov. Največje delo je bilo v maju in juniju. Saj se je ta Čas vršila intenzivna propaganda, ko je ljudstvo dan za dnem slišalo krasne sestavke o Evharisliji iz Šmarnic, katere je pisarna razposlala 1200. Nepreštete j>a so izostale razne notice, razni bul-letini, ki jih je propagandni odsek pošiljal tudi po glavni pisarni. Te šrtevilke so najlepše ogledalo intenzivne priprave in smotrenega dela za evharistično gibanje. Kongres se je vršil skozi 6 mesecev in bodo kongresijski dnevi samo zunanji izraz notranjega razpoloženja. — Ako je pisarna glavnega odbora teiliu kaj pripomogla, je dosegla svoj namen.
Notranjščina ccrkvc sv. Frančiška v šiški
Delo glavne pisarne za II. evharistični kongres za Jugoslavijo
KAŽIPOT PO LJUBLJANI
Ljubljana (292 m), glavno mesto Slovenije, je bila že od nekdaj kulturno, zemljepisno, politično in gospodarsko središče slovenskega naroda in je štela 1. 1931 60.000 prebivalcev. Mesto leži ob obeh straneh reko Ljubljanice na vznožju precej strmega gradu, s katerega je impozanten razgled na lepo mesto in po slikoviti okolici, zlasti pa na divne slovenske planine. Ljubljana je sedež bana in banske uprave, škofa, divijskea komande in raznih drugih višjih uradov, konzulatov, gospodarskih, kulturnih in prosvetnih ustanov. V Ljubljani je Univerza kralja Aleksandra^ s 5 fakultetemi, Konservatorij, Višje sodišče, Finančna direkcija, Direkcija državnih železnic, Direkcija pošte, telegrafa in telefona, Klasična gimnazija, 4 realne gimnazije, Učiteljska šola, Srednja tehnična šola, Trgovska akademija, Dvorazredna trgovska šola, mnogo meščanskih in narodnih šol. Narodno gledališče (operno in dramsko gledališče). Narodni muzej. Narodna galerija itd. Ljubljana je važno železniško križišče, ki veže sever in jug, vzhod in zapad; na vse strani peljejo železniške proge in ceste, ki vežejo Dunaj s Trstom, Pariz, Berlin in Monakovo z Zagrebom in Belgradom, oziroma čez Karlovac s Sušakom in Splitom. Ljubljana ima tri kolodvore, Glavni, Gorenjski in Dolenjski kolodvor in cestno železnico. Po ljubljanskih ■iicah vrvi živahen promet, tudi tujski promet je dobro razvit, ker ima Ljubljana mnogo udobnih hotelov, restavracij in kavarn. Po Ljubljani in okolici so lepi izprehodi, kakor na pr. na Grad (366 m), v Tivolski park, na Rožnik (393 m), Bellevue, v Posavje in na Golovec (438) m). Ljubljana je glavno i'zho: dišče za izlete na Dolenjsko in dalje naprej na Jadransko morje, na Notranjsko, zlasti pa na Gorenjsko, ki je najlepši del Slovenije m se ponaša z najznamenitejšimi let6višči v naši državi. Mesto krase mnoge lepo cerkve z visokimi stolpi, monumentalne stavbe in spomeniki slavnih mož.
Oglejmo si malo natančneje znamenitosti Ljubljane! Izpred glavnega kolodvora nas popelje na desno cestna železnica po ^Masa-rykovi in Tyrševi cesti mimo kavarne Evrope h Glavni pošti, kjer je središče Ljubljane.
Na Masarykovi cesti nasproti kolodvora se nahaja Hotel Miklič in na vogalu Masary-kove in Miklošičeve ceste Dom grafikov in palača Vzajemne zavarovalnice, na Miklošičevi cesti pa zgradba Pokojninskega zavoda, Delavske zbornice, Zadružne gospodarske banke. Hotela Union in Ljudske posojilnice. Ob Miklošičevi cesti je Trg kralja Petra, kjer se nahaja Justičnn palača in pred njo Miklošičev spomenik. Po Tavčarjevi cesti pridemo v bližini kavarne Evrope na Tyrševo cesto, ki vodi na desno onkraj gorenjske želez, niške proge proti Posavju. Tuka.j se nahaja staro pokopališče pri Sv. Krištofu, kjer počivajo v pisateljski grobnici med drugimi tudi Levstik, Rutar, Aškerc in Stritar, na drugih mestih pa "Vodnik. Jurčič in »oče Slovencev« Bleiweis. Nadalje ne nahaja tukaj župna cerkev sv. Cirila in Metoda, malo naprej artiljerijska vojašnica kralja Aleksandra I. in »Stadion«, kjer bodo za časa Evharističnega kongresa službe božje in mauife-stacijska evliaristična zborovanja.
Pri kavarni »Evropi« se odcepi proga ki pelje po Gosposvetski cesti mimo Evangelijske cerkve, Kolizeja in Delavske borze in onkraj železnice po Celovški cesti v Šiško in Št. Vid. Ob Celovški cesti se nahajajo kopališče športnega društva »Ilirije« in vclesej-mišče, kjer se vrše vsakoletni ljubljanski velesejmi, nadalje v Spodnji Šiški, ki .se je leta 1914 združila z Ljubljano, Gorenjski kolodvor, pivovarne Union, Cekinov grad, Hotel Bellevue, stara šišenska cerkev in nova župna cerkev sv. Frančiška, moderna bazilika z antičnimi (dorskimi) motivi. Cerkev jc zgrajena po načrtih arhitekta Plečnika in posvečena 1. 1926 ob 700 letnici smrti sv. Frančiška Asiškega ter je ena najzanimivejših ljubljanskih ccrkva sedanjosti.
Vrnimo se zopet na Tyrševo cesto! Tu stojita palača Pokojninskega zavoda stri-najstnadstropnim »ljubljanskim nebotičnikom« in nasproti Glavne pošte na vogalu Tyrševe in Aleksandrove ceste palača Ljubljanske kreditne banke. Po Aleksandrovi cesti, glavni ljubljanski promenadi, pridemo na Bleivveisovo cesto in naprej čez notranjsko železniško progo v Tivolski park in do Tivolskega gradu ter v Latterinannov drevored. Na Aleksandrovi cesti se dvigajo na desno Palača Viktorija in zgradbo zavarovalnice Dunav, podružnice L hrvatske štedionice, Trboveljske premogokopne družbe in Poštne hranilnice ter Narodni dom, kjer se nahaja Narodna galerija, na levo pa Narodno gledišče (Opera). Na Bleivveisovi cesti so na levo
Vebotičnik
pola pa je bila dograjena šele 1841. Stolno cerkev krasijo znamenite freske Julija Qua-glia in Langusa. Znamenit je oltar presvetega Rešnjega Telesa z Robbovimi kerubini in spomenik emonskega škofa Maksima iz , leta 1713. Na zunanji strani cerkve so tri freske, ki jih je po prejšnjih Quaglievih naslikal Janez Wolf, solčna ura z napisom »Neseitis ■ diem neque horam» (Ne veste ne dneva in ne ure), kip Žalostne Matere božje z Jezusom v ] naročju, kipn znamenitih 1 'ubljnusUh škofov Žige grofa Lamberga in Tomaža Hrena ter spominska plošča .septemberskih ->rtev i. I90S. i
Za stolnico je duhovsko semenišče s prekrasnim portalom in znamenito knjižnico. Na Vodnikovem trgu stoji Vodnikov spomenik iz brona. Spomenik je izdelal kipar g. Gangl leta 1899. Z Vodnikovega trga je po Študentovski ulici glavni dohod na Grad. Nu Vodnikovem trgu je tržišče za vrtne in polje-delke pridelke, na Pogačarjevem trgu za stolnico so branjevske stojnice za sadje, v Šolskem drevoredu ob Ljubljanici in deloma na Vodnikove mtrgu pa so mesarske lope. Na vseh teh prostorih je ob delavnikih predpol-dne zelo živahno, zlasti pu ob tržnih dneh ob sredah in sobotah. S Krekovega trga, kjer se pred Mestnim domom nahaja postajališče za avtobuse na pokopališče k Sv. Križu in Dolenjsko, pridemo na levo mimo Jugoslovanske tiskarne na Zmajev most, cestna že-zelnica pa nas pelje po Poljanski cesti, Ambroževem trgu Čez Šenpeterski most (čez Ljubljanico) in po Sv. Petra, cesti na Hrvatski trg in dalje po Zaloški cesti do Garnizij-ske bolnišnice. S Poljanske ceste, kjer je ve- j lika Mestna stanovanjska hiša in poslopje II. i državne realne gimnazije in lieejske knjiž- j niče, prideš na Zrinjskega cesto. Tu se na- j haja Jezuitska cerkev sv. Jožefa, ki je bila 1
I Narodni muzej z lepim zbirkami, Banska pa-| lača, zgrajena v renesančnem slogu 1. 1897 in , Trgovski dom, na desno pa Srbska pravo-] slavna cerkev, Trubarjev spomenik in
Mestna ženska roalna gimnazija. Odtod pridemo na Muzejski trg, kjer je Valvazorjev spomenik, in mimo Narodnega gledališča po Aloksandrovi zopet h Glavni pošti. Tu se odcepi stranska proga cestne zeleznice, ki pelje po Šelenburgovi ulici na največji ljubljanski trg Kongresni trg, imenovan po ljubljanskem kongresu 1. 1821. Tu se nahaja drevored Zvezda, na južnem delu pa je lepo tlakovan in zelo obsežen prostor, kjer se vrše vse večje proslave na prostem. Na Kongresnem trgu bodo postavili veličasten spomenik viteškemu kralju Alcskandru I., Zedinitelju. V ozadju Kongresnega trga se dviga Uršu-linska cerkev, impozantna baročna stavba in samostan, ki sta bila zgrajena v prvi polovici 18. stoletja. Veliki oltar je 14 m visok in je najvišji v ljubljanski škofijL Pred cerkvijo je steber sv. Trojice-, ki jo poprej stal pred kavarno Evropo. L 1693 so postavili avgu-štinci, v zahvalo, da je bila Ljubljana rešena kuge, na tem mestu lesen spomenik, ki so ga 1. 1782. oz, 1842 nadomestili z marmornatim. Po potresu so spomenik popravili in 1. 1927 prestaviil na Kongresni trg. Ob južnem delu Kongresnega trga se dviga palača Univerze kralja Aleksandra (nekdanji Deželni dvorec), ustanovljene 1. 1919. S Kongresnega trga pridemo po Vegovi ulici mimo poslopja I. drž. realne gimnazije in Glasbene Matice na Napoleonov trg. Tukaj je Križevniška cerkev (Križanke) nemškega viteškega reda, ki je bila zgrajena v baročnem središčnem slogu v j
loma od Robbe, 4 freske na stropu iz življenja sv. Jakoba so Subičeve, Marijino vnebovzetje je Langusovo delo. Na vrhu cerkvenega pročelja je relief kiparja Zajca: Spremenjenje na gori. Zvonik je najvišji v mestu, dosega višino Gradu (65 m) ter se v tem kosa s stolpom cerkve sv. Jožefa in nebotičnikom. Na trgu stoji tudi Marijin steber iz brona na visokem marmornatem stebru. Spomenik so postavili kranjski deželni stanovi 1. 1681 v spomin zmage nad Turki pri Sv. Gothardu 1. 1664. Načrt za spomenik je napravil Valva-zor. Od Sv. Jakoba trga drži preko Ljubljanice most na Cojzovo cesto, kjer se nahaja Cojzova piramida. Ob Florjanski ulici, kjer je dohod na Grad, je cerkev sv. Florjana, ki je bila v baročnem slogu zgrajena 1. 1672. Kip sv. Janeza Nepomuka je delo Robbe, oltarna slika sv. Florjana pa delo Herrleinovo. Na Dolenjski cesti na levo je vojaško strelišče s »Suhim bajerjem«, kjer so med svetovno vojno ustrelili 22 oseb, ki so v tem grozmem času izgovorili kako nepremišljeno besedo. V bližini Dolenjskega kolodvora se nahaja Salezijanska cerkev Marije Pomočnice na Rakovniku. Cerkev je bila zgrajena 1.1904 do • 1924 v salezijanskem slogu, sestavljenem po motivih angleške gotike. Poleg cerkve je Sa-lezijanski samostan. Nad Rakovnikom in vojaškim streliščem se veličastno dvigujeta spominska križa na evharistični kongres.
Vrnimo se zopet na Mestni trg! Odtod na« \ pelje cestna železnica mimo škofijskega dvor- , ca in stolne cerkve na Vodnikov in Krekov trg. Sedanja dvostoloa stolna cerkev sv. Ni-t kolaja ,jo bila po načrtu jezuita Pozze zgra-i jena 1 1701—1706, 38 m visoka impozantna ku-
začetku 18. stoletja. Na glavnem oltarju se nahaja lepa slika Marije Pomočnice, delo dunajskega slikarja Canona. Na Napoleonovem trgu se nahaja tudi Ilirski steber, izdelan po načrtu prof. Plečnika in postavljen 1. 1929 ob 120. letnici ustanovitve Napoleonove Tlirije. Od tega'trga se odcepi Emonska cesta, po kateri pridemo čoz most Gradašice v Cerkveno ulico. Tu se nahaja lepa dvostolpa Trnovska župna cerkev sv. Janeza Nepomuka, ki .ic bila v morlerno-bizantinskem slogu v obliki križa zgrajena leta 1854—1857 in prenovljena po potresu 1. 1895. Na pročelju je napis: »Pridite, molimo!« V notranjosti se nahajajo lepe freske in slike. Ob Gradaščici navzgor pridemo na Vič, Glince. Tu se nahaja lepa župna cerkev sv. Antonu na Viču pri Ljubljani z visokim romanskim stolpom in onkraj Tržaške eeste preko notranjske železniške proge pa Rožna dolina in nad njo Rožnik (393 m) z daleč vidno lepo cerkvico Matere Božje.
Z Viča nas pelje cestna železnica po Tržaški cesti mimo Tobačne tovarne in čez Gradišče mimo Dramskega gledališča nazaj na Kongresni trg in h Glavni pošti. Glavna proga cestne železnice nas pelje po Prešernovi ulici mimo Mestne hranilnice na Marijin trg in dalje čez srednji most Tromo-stovja in po Stritarjevi ulici na Mestni trg.
Na Marijinem trgu, ki jo drugo glavno prometno središče, se nahaja lepa dvostolpa Frančiškanska župna cerkev Marijinega Oznanjenja, ki je monumentalna stavba in eden najlepših spomenikov stavbne umetnosti na Slovenskem. Na pročelju je napis »Ave, gratia plena«, (Pozdravljena, milosti polna). Tu .ie tudi naslikal Janez \Volf sv. Rešnje Telo, p. Aleksander Roblek pa sv. Frančiška Asiškega iu sv. Antona Pado-vanskega. V notranjosti .se nahajajo krasne slike domačih slikarjev. Ta prvotno avguštin-ska cerkev .ie bila v italijanskem baroku zgrajena 1. 1646—1660. Po izgonu avguštincev 1. 1785 je prišla cerkev v last očetov frančiškanov, ki so do tedaj od 1. 1231—1785 imeli cerkev in snniostan na rno-stu, kjer je stalo staro, že 1. 1898 porušeno poslopje gimnazije na sedanjem Vodnikovem trgu. V cerkvi jo znamenita Marijina kapelica za glavnim oltarjem in v frančiškanskem samostanu v modernem slogu zgrajena samostanska knjižnica. ki obsega danes nad 30.000 zvezkov. Pri Tromostovju stoji Prešernov spomenik, ki ga jo izdelal akademični kipar Zajec 1. 1905.
Na Mestnem trgu je starodavni Mestni magistrat z lepo baročno fasado, zgrajen leta 1717 in 1718. Na njegovih stopnicah stoji rno-nuinentalni spomenik kralja Petra I. Osvoboditelja, ki ga je napravil kipar Dolinar leta 1931. Pred magistratom se nahaja lep Robbov vodnjak z obeliskom i-z marmorja, zgrajen 1. 1751. Kipi na vodnjaku predstavljajo tri glavno reke bivše Kranjske dežele: Savo (Gorenjsko). Ljubljanico (Notranjsko) in Krko (Dolenjsko). Spomenik spada med najlepše ljubljanske spomenike.
Z Mestnega trga nas pelje stranska proga cestno železnice ]>o Starem trgu na Sv. Jakoba trg in dalje po Florijanski ulici in Kar-lovški cesti čez Karlovški most (čez Gruberjev prekop) na Dolenjsko resto in%čez dolenjsko železniško progo na Dolenjski kolodvor. Na Sv. Jakoba trgu se naha ja lepa in prostorna baročna cerkev sv. Jnkoba, ki je bila zgrajena 1. 1613—1615 in je bila do 1. 1785 v lasti jezuitov. Lopi kipi v notranjosti so de-
Cerkev sv. Jožefa
v romnaskem slogu leta 1912—1914 in 1921—• 1922 zgrajena in je najdaljša cerkev ljubljanske škofije (ladja je 68^ m dolga). Zvonik je visok 63 m. Poleg cerkve je jezuitski samostan in Dom duhovnih vaj. Na Ambroževem trgu stoji kameniti križ, ki ga je leta 1622 postavil ljubljanski škof Tomaž Hren, na desno pa Lichtenturnov dekliški učni zavod z Internatom, zraven tega Marijanišče, dekliški zavod z internatom in malo dalje velika vojašnica kralja Petra I. Po poljanski cesti in Poljanskem mostu, ki pelje čez Gruberjev prekop, pridemo v Štepanjo vas e cerkvico Božjega groba.
Na koncu Sv. Petra ceste je dvostolpa župna cerkev sv. Petra, najstarejša župna cerkev v Ljubljani, ki je bila prvotno baje zgrajena v gotskem slogu. Sedanja baročna cerkev s tremi ladjami in kupolo je bila zgrajena 1. 1730—1733, okrog cerkve je bilo pokopališče do 1.1779. Na pročelju cerkve sta kip sv. Petra in slika iz mozaika, ki predstavlja Jezusa, ki izroča sv. Petru ključe nebeškega kraljestva, v ozadju je skala z vatikansko cerkvijo. V notrajosti so lepe slike iz življenja sv. Petra, slika sv. Družine, nadalje lepa marmornata prižniea in prekrasne orgle. Zunaj cerkve je spomenik v svet. vojni padlim faranom, postavljen 1. 1927 po načrtu arhitekta Šubica. V bližini cerkve sv. Petra je Trg Tabor, kjer se nahaja lepa moderno-gotska stavba cerkve_ Srca Jezusovega s samostanom misijonarjev lazaristov sv. Vin-cencija Pavelskega. Cerkev je bila dograjena , 1. 1883. V njej je lepa kapelica sv. Cirila in Metoda. Na nasprotni strani cerkve sta vojašnica vojvode Mišica in Sokolski dom z letnim telovadiščem. V bližini so v Slomškovi • ulici Mestna elektrarna na Resljevi cesti Državna učiteljska šola in Mestna plinarna, v Kolodvorski ulici Ljubljanski dvor (Palača direkcije državnih železnic). Na Zaloški cesti se nahajajo na desno Državna splošna bolnišnica, na levo pa gluhonemnlca, Šlajmcr-jev dom, sanatorij Trgovskega bolniškega in podpornega društva, sanatorij Leonišče in Garnizijska bolnišnica. Onkraj Garnizijske bolnišnice pa pridemo naravnost po cesti v Moste, po Vodmatskem mostu čez Ljubljanico pa na Kodeljevo. Od Državne bolnišnice, oziroma s Hrvatskega trga pa se lahko s cestno železnico zopet peljemo po Jegličcvi ulici in Masarykovi cesti nazaj na Glavni kolodvor. Od Jegličeve ceste se odcepi Šmar-tinska cesta, ki nas pelje pod železniškim viaduktom mimo Kolinske tovarne na novo pokopališče sv. Križa, ustanovljeno 1. 1906. Tukaj .se nahajajo lepi spomeniki in grobovi slavnih mož. Med spomeniki so med drugimi najznamenitejši: dr. Krekov, Cankar-Kettc-Murnov spomenik in spomenik v svetovni vojni padlim vojakom in slovenskim narodnim mučenikom.
Z novega pokopališča krenemo po Linhartovi cesti na Tyrševo cesto in mimo starega pokopališča čez železniški tir zopet nazaj po Masarykovi cesti na Glavni kolodvor.
Tako smo si na kratko oglodali znamenitosti Ljubljane, ki spada med najstarejša in najlepša mesta Jugoslavije, se lepo razvija in bo postala v doglednem času s priključitvijo okoliških občin velemesto s preko 100.000 prebivalci.
Dr. V. T.
Tivoli t letali
MLADI SLOVENEC
Kokun:
V kruhku skrit si...
V kruhku skrit si, Jezus moj, kakor v rožnem popju cvet. Pridi vame, bodi gost v domu mojih mladih let!
Noč in dan pripravljeno vse je že za Tvoj sprejem. Hrepeneče z okenca po tej beli poti zrem...
Majhen, reven sem tako. Daj, prinesi mnogo zvezd, mnogo tihih, solnčnih ur revčku s svojih božjih cest!
Kot studenec v skalo si v hostijo se belo skril: kdor z vsem srcem sprejme Te, ta bo s Tabo večno živ.
Praznik Srca Jezusovega
Te dni svečano obhajamo v Ljubljani praznik Src.a Jezusovega. Najdražjega, najčistejšega in najsvetejšega srca, ki je kdaj utripalo na tem svetu. To srce bije noč in dan v neskončni ljubezni do ljudi.
Prijatelji mladi, primerjajte to srce s , svojim srcem! A nikar ne bodite žalostni, če vam bo vest očitala, da je vaše srce polno drobnih madežev in grehov. Evharistično srce vam bo pomagalo, da bo tudi vaše srce zable-stelo v živem ognju.
Prisluhnite vase. Ali ni v vašem srcu polno zavisti, sebičnosti in laži? Nemara noč in dan mislite samo nase in vam je čisto vseeno, če ljudje okoli vas živijo v revščini in žalosti? Očistite si srca! V beli hostiji je skrito sroe, polno usmiljenja, dobrote in ljubezni. To srce sprejmite vase in bo vaše srce pokojno utripalo v Njegovem. Dva srca in en sam utrip!
Velika ljubezen majhnega dečka
(Resnična zgodbica iz Srbije.)
Neki nemški pisatelj je nedavno potoval po Jugoslaviji in se do dobra seznanil z našimi kraji in ljudmi. Lepota naše domovine ga je tako navdušila, da ji je napisal dolg slavospev v knjigi. Med drugim je napisal tudi več prijetnih doživljajev s svojega potovanja. Najlepša je prav gotovo zgodbica, ki jo je doživel nekje na prostranem Ko-sovem polju. Takole opisuje to zgodbico:
»Med našo vožnjo po Kosovem polju smo nekega dne srečali dečka v modri mornarski obleki, ki je nosil veliko steklenico v rokah. Deček nas je vljudno vprašal, kaj iščemo. Odgovorili smo mu: »Neki zgodovinski spomenik.« Deček je nato hotel vedeti, čigav spomenik. »Nemara spomenik onega turškega vojskovodje, ki. je padel na Kosovem polju?« je vprašal. In nam je začel opisovati tisto bitko na Kosovem polju tako natančno, da smo se kar čudili. Dolgo smo kramljali z bistroumnim dečkom. Nazadnje smo ga vprašali, kje je doma in odkod prihaja. Njegov odgovor nas je ganil v dno srca.
Povedal nam je, da je sin vaškega učitelja in da leži njegova mama bolna v bolnišnici v Prištini, kjer so jo operirali. Pisala je domov, da ji je že ninogo bolje in da v bolnišnici kar lepo ravnajo z njo. Samo čez vodo se je pritožila, kako je slaba. Kaj je storil vrli dečko? Vzel je steklenico, jo napolnil do vrha s svežo, zdravo vodo v domači vasi in se napotil z njo v Prištino, ki je oddaljena od vasi 22 kilometrov! Pa ni storil to samo enkrat. Že tri tedne je tako vsak dan nosil vodo svoji materi in jo bo nosil tako dolgo, dokler bo mama v bolnišnici, je dejal. Pohvalili smo ga, on nas je pa začudeno pogledal in skromno dejal: »Gospodo, pa to mi je dužnost!«
Tako vidite, prijatelji moji mladi, ima ta dečko svojo mamo rad. Dva in dvajset kilometrov prehoditi vsak dan — tega pač ne bi zmogel vsak. Med vami jih je gotovo nekaj takih, ki se jim zdi že preveč, če jih mama pošlje v bližnjo trgovino, ki je komaj 100 metrov oddaljena od hiše, po sol. 22 kilometrov pa ni nič več in nič manj ko 22.000 metrov! Malo pomislite in se vprašajte: ali bi prehodili vsak dan tako dolgo pot za svojo mamo, kot jo je prehodil oni deček? Brez pritoževanja in godrnjanja pač ne bi šlo ...
Pridi, Jezus!
Pridi, Jezus, iz nebes, blagoslovi naš kongres! Pridi med Slovence Ti. srce svoje nam odpri.
Pridi, Jezus Ti med nas, usliši naših prošenj glas! V beli hostiji presveti počastimo vsi Te vneti.
Pridi, Jezus, Ti naš kralj, da nam blagoslov boš dal in bo Evharistija polna Tvojega duha.
Pridi, Jezus, naš Gospod, ne odidi več odtod! Tu ostani vekomaj in nas vse povedi v raj.
Jakob Lederer, ««2«nec v Tržiču.
Tekma v premagovanju
Nekoč sta zajec in opica odšla skupaj na sprehod. Ko sta prišla do širokega polja, je opica vprašala zajca:
»Zakaj se pa venomer oziraš okoli sebe? Ali se koga bojiš?«
»Koga neki bi se bal!« jo je zamozavestno zavrnil zajec. Kar tako se oziram. Ali je to mar nedostojno? Nedostojno je to, da se ti venomer čohaš in praskaš po telesu. Sram te bodi, fejl«
Na te zajčeve besede se je med njima vnel hud prepir. Zajec je opici očital, da ima več bolh ko dlak na koži, opica pa je očitala zajcu, da je največji strahopetec na svetu. Nobeden ni hotel odnehati.
Nazadnje sta se le za silo pomirila in se zmenila za nov sestanek, na katerem bosta priredila tekmo v premagovanju. Določila sta kraj, kjer bosta ves dan nepremično sedela in se ne bo smel zajec niti enkrat ozreti, opica pa niti enkrat popraskati.
»Velja!« sta udarila v šape in se ločila.
Domenjenega dne sta se sešla na določenem kraju — in tekma v premagovanju se je začela.
Zajec je uprl oči v tla in se ni premaknil. Opica pa je roke položila v naročje.
Še preden je minilo poldne, je bila opica od premagovanja že vsa utrujena. Srbelo in ščipalo jo je čedalje bolj. Tuhtala je in tuhtala, kako bi ukanila zajca in se počohala, ne da bi on to opa-
Franckovi brki
c
Ko so prve jagode
v gozdu dozorele,
Nacku packu na uho
ptičke so zapele:
»Zdaj pa le brž z lončkom tja,
sladkosnedež mali,
da ne bodo škratci vseh
jagod ti pobrali!«
Tega se je Nacek zbal. Hitro v gozd je stekel. »Hej, to bo pojedina!« je veselo rekel.
In je zobal jagode vse dotlej naš mali — da pod nosom brki so črni mu pognali.
V kraljestvu abecede
Moj muc
Moj muc miške mori. Menda misli: »Mi mesarji, moramo moriti, mijav!« Mleko moj muc malokdaj mara. Mama mrko mrmra: »Muc muca-sti — mrha mrhasta!« Mihec muca motri, muc milo mijavka: »Mihec moj, mijav, mijav!« Meni muc "mnogokrat mesto mastnega mesa — mrtvo miško moli.
Jezikavi Janezek
Janko je jagode jedel. Janezek je jezno jokal: »Joj, Janko jagode j<š, jaz jeni jabolka!« Janezek jagode jemlje Janku.
Janko je juho jedel. Janezek je javkal: »Joj, Janko juho je!« Janezek je jako jezikav.
Halo, bistre glave!
Danes pa spet nekaj novega! Kakor vidite, se vse besede v prvi zgodbici »Moj muc« začnejo s črko m, v zgodbici »Jeziknvi Janezek« pa s črko j. Poskusite še vi napisati zgodbico, v kateri se bodo vse besede začele z enakimi črkami. Sprva bo marsikdo mislil, da je to kaj lahka stvar, ko pa se bo lotil sestavljanja takšnih zgodbic, bo sprevidel, da je to dokaj zamudno in težko delo. Predvsem je treba za to mnogo, mnogo potrpljenja, a nič manj iznajdljivosti in spretnosti.
Pošljite nam nekaj takih zgodbic na ogbd! Izberete si lahko katerokoli črko v abecedi, a pazite, da se nobena besedica v zgodbici ne bo začela z drugčano črko. Dve takšni posrečeni zgodbici bomo nagradili z lepimi knjigami, vse druge količkaj uporabne zgodbice pa bomo objavili.
Rokopise pošljite najkasneje do četrtka, dne 4. julija na naslov: Kotičkov striček uredništvo »Slovenca« v Ljubljani.
zil. In je slednjič res nekaj iztuhtnla. Nedolžno je rekla:
»Da nama bo hitreje čas minil, ti povem zgodbo iz svojega življenja. — Ko sem bila v vojni, so me sovražne krogle ranile tukajle in tamkajle, in tukajle, in tamkajle!«
In se je s tacami prijemala za mesta, kjer so jo zadele krogle in se pri tem neopaženo počohala.
Tudi zajca so mučile težke skrbi. Ves vrni ga je že bolel, ker je venomer buljil v tla. Začel je tuhtati tudi on, kako bi opico opetnajstil. Domislil se je in dejal:
»Jaz pa ti povem zgodbo iz svoje mladosti. Hej, takrat sem ti bil še junak! Nekoč so me zasledovali lovci. Knj sem storil? Hrabro sem tekel pred njimi in se jih nisem prav nič bal. Skočil sem na levo, skočil na desno, potem spet na desno in spel na levo, zdaj naprej, zdaj nazaj in se nazadnje skril v gostem grmičju.«
In je zviti zajec med pripovedovanjem skakal sem in tja kakor takrat, ko je bežal pred lovci in sukal glavo na vse strani, če ni morda kakšen lovec v bližini...
Tako sla zajec in opica ukanila drug drugega. In se opica še dandanes venomer čoha po telesu, zajec pa miga z glavo sem in tja kakor nihalo na uri. Tega ju ne bo odvadil nihče do konca dni.
Pridni delavci
Lojzek, Jurček, Janezek,
to so korenjaki!
DeSki vsi bi morali
biti jim enaki.
Voz polen znositi — hej,
to je njim igrača!
Saj vedo, da mamica
tisočkrat poplača
jim z ljubeznijo ves trud
in da vsako delo
jed sladi, telo krepi ...
Pesemco veselo si zvečer zažvižgajo in sladkfl zaspijo. Zjutraj zadovoljno spet s solncem se zbudijo!
Za mlade risarje
Tole risbo je poslal Kotičkovemu stričku V i n -ko Mirt, dijak I. razreda trgovske šole v Ljubljani. Risba je kar čedna, vendar bi si želeli tudi nekaj takih risb, na katerih je spretno »ujet« kakšen dogodek iz življenja ljudi in živali. Zadnje čase pošiljajo mladi risarji skoraj same pokrajinske slike- Za spremembo bo zato gotovo vsem ugajala slika, ki jo prinesemo prihodnjo nedeljo. Ta slika predstavlja hrabrega in brkatega butalskega policaja, katerega je pred leti umrli pisatelj Fran Mil-činski tako lepo opisal v svojih zabavnih in veselih storijah.
Nekateri risarji najbrž še ne vedo, da lahko uporabimo samo takšne risbe, ki so napravljene s črnilom ali tušem. Z barvastimi svičniki napravljenih slik pa na noben način ne moremo objaviti — toliko bi moral vsak že vedeti! Saj »Mladi Slovenec« ne prinaša slikanic. Torej pozor, da se ne boste zastonj trudili!
Sosedove češnje
Jerica je stala pod sosedovo češnjo in štela sladke sadeže.
»Kaj delaš tu?« je zdajci za njenim hrbtom zakričal kmet.
»Češnje gledam,« je mirno odgovorila Jerica. »Ali je to prepovedano? Saj imam zato oči!«
»To je že res,« jo je osorno zavrnil kmet, >a nimaš samo oči, imaš tudi roke. Ce mene ne bi bilo, bi se gotovo spozabila in začela trgati češnje.«
»Nak, tega pa ne,t je odgovorila Jerica. »Bog mi ni dal rok zato. da z njimi kradem. Dal mi jih je zato, da lepo sprejmem češnje, ki mi jih boste podarili!«
Jeričin modri odgovor je kmetu tako ugajal, da ji je natrgal zvrhan predpasnik najlepših češenj
Mlada njiva
Junaški Tonček
Na obronku tihega, temnega gozda jc stala prijazna hišica. V njej je živela mati s Tončkom in Jerico.
Nekega dne je mati hudo zbolela. Tonček in Jerica sta postala žalostna, ker ji nista mogla pomagati.
Ponoči se je Tončku sanjalo, da teče sredi gozda čudodelni studenec. Kdor piie njegovo vodo. postane močan in ne»»crašen. Č- je pa bolan, ozdravi. A pot do nje«-« ie polna nevarnosti.
Ko se je Tonček prebudil, je trdno verjel v sanje. Vzel je steklenico, prosil Jcrico, naj skrbno pazi na mater, in se napotil zdoma.
Hodil je čedalie globlje v gozd. Ni vedel, kjč je, a vseeno je šel 'pogumno dalje. Nenadoma jc prestrašen obstal. Pred seboj v grmovju je zagledal grdi obraz čarovnice. Hotel jc zbežati, pa ni mogel. Čarovnica ga je napravila negibnega. Stopila je k njemu, ga prijela za roko in ga odvedla v svoje bivališče.
Sredi sobe je Tonček zagledal ogenj. V sobi ie bilo vse v neredu. Čarovnica je Tončku ukazala, da mora pospraviti. Tonček je pospravlja!, čarovnica hodila okoli njega in čarala. Brala je iz čarovniške knjige, ki je ležala na mizi. Čez nekoliko časa je odšla iz sobe. Tonček je skočil k knjigi in začel obračati liste. Ko je zaslišal, da se čarovnica vrača, je knjigo hitro zaprl in pospravljal dalje.
Čarovnica je stopila k ognju in čarala dalje, lonček je za njenim hrbtom vzel iz omare stekle-ničico, v kateri je bila čarovniška pijača. Priplazil se je čarovp 7a hrbet in ji vlil nekoliko kapljic na glavo: vnica se je obrnila, a v tem trenotku se je sesula v prah in pepel.
ludi koča je izginila. Tonček je stal pred jaso sredi gozda. Kolov okoli in okoli jase so se ovijale strupene kače. V sredi pa je bil krasen vrt in iz skale v vrtu je tekel bister studenček.
Tonček je vedel, kaj mora storiti. Vzel je iz žepa steklenico, s katero je polil čarovnico, in iz-lil tekočino v obliki križa proti kačam. Kače so namah izginile. Tinček je skočil k studencu, zajel vode v steklenico in jo izpil. Čutil se je močnega in neustrašenega. Ko se je napil, je natočil čudodelne pijače v steklenico še za mater.
Potem je odrinil proti domu. Spotoma je veselo žvižgal in pel. Nenadoma je obstal. Zagledal je velikega medveda. Naravnost- proti njemu je lomastil. Tonček je hitro zagrabil debelo vejo in šel medvedu naproti. Medved se je vzpel na dve nogi in planil na Tončka. Tonček se je umaknil in medved je padel na tla. Tedaj je Tonček skočil proti njemu in ga dregnil s palico v oči. Medved je zarjul, Tonček pa ga je sunil še v drugo oko. Medved je bil oslepljen. Zaletaval se je z glavo v debla, dokler ni obležal. Tonček je stopi! k njemu in si ga ogledoval. Nato je pobral kol in udaril po zobu medveda. Zob se je odbil in lonček ga je spravil v žep.
Odšel je dalje. Ko je tako nekaj časa hodil, )e zaslišal govorjenje za bližnjim grmom. Potiho se je splazil do grma in poslušal. Bili so razbojniki. 1 reštevali so denar in se prepirali, kdo bo več dobil. Tonček si je rekel: »Jaz jih bom že pomiril!« Stopil je iza grma k razbojnikom. Razbojniki so ' »e ga ustrašili. Ko so pa videli, da je le majhen deček, so navalili nadenj. Tonček pa je neustrašeno zgrabil prvega, drugega in jih metal po tleh. Kmalu so razbojniki zbežali na vse strani. Tončku pa je ostal ves denar.
Pobra! je denar in odrinil dalje. Ko je prišel domov, mu je pritekla naproti Jerica in dejala:
»Pojdi hitro domov, mama že umira!«
Tonček je pohitel v sobo in dal materi pijačo. Komaj je mama pijačo izpila, je bila zdrava. Tonček ji je nato izročil še denar, ki ga je dobil pri razbojnikih. Mama je nakupila vsega, kar so potrebovali in še ji je ostalo denarja, da so ga imeli dovolj do snirti. Živeli so srečno in veselo še mnogo, mnogo let.
Godec Lovro, učenec mešč. šole v Šiški.
Raziskovalec Klempež in divjaki
Ker smo današnjo otroško stran zaradi evharističnega kongresa zaključili že v torek, podaij-šamo rok za rešitev uganke v slikah »Raziskovalec Klempež med divjaki«, ki smo jo objavili prejšnjo nedeljo, do četrtka, t. j. 4. julija.
Tiskarski škrat
je prejšnjo nedeljo v pesmi »Kresni večer« tretjo kitico tako nerodno zmešal, da nima ne repa ne glave. Kitica se pravilno glasi:
Kdor seme praprotno zajel bo v čevlje nehotč, ta slišal bo, kar med seboj živali govore.
Tiskarskega škrata smo zaradi te hudobije povlekli zn ušesa in ga poslali v kot klečat. Zdaj bomo — upamo — vsaj nekaj časa imeli pred njim miri
Iz barkeževe torbe
Kakršen učitelj, takšen uč:nec.
Francek: »Gospod učitelj, rad bi vedel, kaj ste tukajle na robu zvezka napisali. Tako nerazločno je napisano, da tega ne zna pri nas nihče prebrati.« Učitelj: »Naoisal sem, da moraš razločneje pi-
ff
SLOVENCEV" SVETOVALEC
Naš domači zdravnik
I. K. S. — Pretres možganov zavoljo padca na lobanjo menda ne bo imel zdaj po štirih letih še kakih daljnjih posledic. Tista oteklina, ki jo še tiptjete pod kožo, je bržkone zaraslina počene lobanjsko kosti in kot taka brezpomembna, tudi mravljinji občut na obrazu ne pomeni nič posebnega in je morda bolj v zvezi z vašo splošno živčno razdražijlvostjo kakor z ono poškodbo. Da si lažje izbijete iz glave spomin na poškodbo, kar vas še zdaj bega, dajte si o priložnosti napravili rentgensko slko svoje lobanje (a 6amo v kakšnem prvovrstnem rentgenskem zavodu). Pa ne odlašajte predolgo s takšno ugotovitvijo, sicer se vam bolna misel zapiči tako globoko, da se ne bo dala več pregnati. Ali pa napravite čisto drugače! Jaz bi na vašem mestu hvalil Boga, da je huda možganska poškodba prešla brez resnih okvar in bi se veselil dejanskega stanja, kadar bi se spomnil. A spominjal bi se ga nalašč bolj poredkoma in .ga namenoma puščal v nemar. Tako bi se mi že raz-gubil spomin na tisti dogodek, izginil bi strah, ki se še zdaj kot nadležen plevel razrašča po vaši duši. Ce tega plevela ne odstranite z rentgenom, pozabite nanj, da ga ne zalivate več s plaho pozornostjo, pa vam usahne sam! Če hočete biti kaj dečka, napravite tako!
Isti. Samotoljenje je tudi v zdravstvenem pogledu oporečno in kvarno ravnanje. Ta zabloda sloni po vaši izjavi na popolnoma zmotnem mnenju, češ, da je teženje takšnih potreb zdjastvena zahteva. Zdravstvena zahteva je, da se držimo naravnega izživljanja. Če je takšno življenje kakorkoli onemogočeno, nam preskrbi narava sama, brez našega motečega poseganja v njene zadevo, zadovoljiv in zdravstveno neoporečen izhod, ki je splošno znan.
M. M. M. — Oslovski kašelj je prinesel vaš največji domov bržkone iz šole, kaj napravite, z drugimi, mlajšimi otroki, ki še niso imeli te nalezljive bolezni? Preden vas doseže moj nasvet, in če dotlej ne ukrenete nič zaradi preprečenja okužbe, preteče sicer precej časa, a škode nc bo radi zamude. Oslovski kašelj spada med tisto kužne bolezni, ki so nekako nujne, malone vsakdo se je naleze, če ne kot otrok, pa kasneje, kar ie včasih še bolj nadležno. V poletni dobi poteka oslovski kašelj hitreje in mileje ko v drugih letnih časih. Zato ni Ireba bolnega otroka osamiti ali zdrave otroke kam preč spraviti. V enakem primeru smo v naši družini bolnega otroka namenoma vtaknili v spalnico zdravib. da so se vsi hkrati okužili in likrali bolezen prestali. Koliko truda za nego in zdravljenje je priiiran.jenega, ako se ta silna bolezen opravi pri vseh oirokih istočasno. Hvalite Boga, da vas je ta -obisk- doletel zdaj v poletju!
Ista. Zdravljenje oslovskega kašlja se ravna po posamičnem primeru. Včasih so potrebna le karniška zdravila, ki omilijo in redčijo napade kašlja, večkrat zadoščajo čaji oziroma sokovi (izvlečki) iz materne dušire (thvmus vulgaris in ser-pillunt), rosike (drosera roprudifolia), velikonočnih (anemone pulsatilla). razhodnika ali grenko-slada (solarnim dulramara). šipkovih jagod in vijoličnega cvetja. — Prememba zraka vpliva včasih očitno ugodno, čist zrak je bolniku nujno potreben.
M. G. Lj. — Skelenje v členkih iu nemoč v udih pri mladem človeku ne pomenita še sklepnega revmatizma, pač. pa menda pretegnjenje po prenapornem kolesarjenju, prehudo odrgnjenje
i sklepov in pretegnjenje mišic ali celo srca sa-: mega. Poznal sem že mnogo ljudi, ki so si z neprevidnim kolesarjenjem trajno pokvarili zdravje, največkrat srce, da se niso več opomogli. Dajte se zdravniško preiskati, prav posebno glede srca!
Ista. Kolo in ženska? Hvalevredna združba, čc je druga polovica — pametna! Kolo samo na sobi je sijajna in vsestransko preizkušena izumitev, tudi v zdravstvenem pogledu. Vsaka in tudi najboljša stvar na svetu so da zlorabljati in se, žal, dejansko zlorablja tudi kolo. Ameriški zdravniki so davno pred nami začeli priporočati kolesarjenje v zdravilne namene pri raznovrstnih bolehnostih in celo pri pljučnih in srčnih boleznih. Uspehi so bili zadovoljivi in včasih presenetljivi. Scve, ob oprezni in pametni rabi tega »zdravilnega pripomočka*. Tudi ženski kolo ne škodi, če sc ga poslužuje na pravšen način glede drže na njem, obleke in druge opreme, glede naglice in daljave kolesanja, glede vremena sploh in svojih časov. Zadnja okolnosl naj ne bo poslednja! Pametna ženska se s kolesom okrepi, nespametna pohabi.
M. M. Lj. — Šport in ženska? Po mojem gledanju je v športu mnogo vrednot tudi za žensko, če se v, njem udejstvuje po pameti. Spori nudi obilo zdravega kropila ali vedrila na duševno in telesno plat, šport pa tudi razočara marsikoga, ki išče v športu kaj drugega, n. pr. priložnost za stik z drugim spolom ali osvajanje. Športnik morda občuduje športnico zaradi njene športne spretnosti ali športnih uspehov, a zdrava moška čud ga odvrača. da bi se navezal na sporlnico kol tako, saj on išče v ženski dopolnila, t. j. vsega tistega, kar sam nima, a kar tvori žensko osobilost ali ženskost. V dušeslovni zmoii je športnica, ki m on i s športnim dejstvovanjem naso priklenili športnika; če je njeno prizadevanje v tem pogledu naravno in kakor nehotno, .se športniku zanimanje, zanjo polega in hladi, če pa opazi v tem prizadevanju izrazito osvajevalno. namero, se niu športnica osmeši in izgubi zanj vsako privlačno moč. Mlademu možu so hoče ne dobre plesalke, plavalke, plezalke, marveč dobre družice, ki mu bo znaia urediti in voditi prijeten in vabljiv — dom. — Dozdeva se mi lako nekako od daleč, da izvira vase razočaranje glede športa iz te dušeslovnc pomote. Pa brez zamere, če je moja domneva napačna. drži pa gotovo za neštete športnice!
I. J. K. Ledvična bolezen se vam navzlic skrbno izbrani hrani' in zdravilom hujša doma, katero zdravilišče naj vam priporočim? Moj Bog, veliko preveč pričakujete od mene! Nič ne vim, katere vrste je vaš bolezen na obistih, tudi ne sporočate nič o njenem razvojnem stanju ozir. o tegobah, ki vam jih povzroča. Za nekatere vrste te bolezni pridejo v poštev rudninske vode (v Rog. Slatini ali Slatini Radencih), pri drugih toplice, ki jih imamo že v Sloveniji lepo izbiro, pri drugih zopet podnebsko zdravljenje. Pri nas je v tem pogledu na glasu Hvar zaradi milega in precej enakomernega podnebja, severnjaki se hodijo zdravit v Egipt na rob puščave, kjer so urejena zdravilišča v šotorih. Na Ruskem sluje kot domače zdravilo zoper vse vrste ledvičnih boletni jedilna buča. napravljena kot prikuha ali zavarek, najboljša je menda kol zdravilo »rova in po potrebi oslajena.
Z. Ž. Lj. 0 nepremagljivi odpornosti, ki, se ž njo izgovarja vaš nezvesti zaročenec, o priliki, ko bo kaj več časa in prostora.
like cvele? — Ko pozimi usahne njeno stcblovje, ga porožemo in mu puBtimo le mlado poganjke, ki jih pozneje porabimo za potaknjence. Kot take pa vzamemo le poganjke, ki vzbrste iz zemlje, uo tistih, ki poženejo lupatam iz steblovja. Potaiiiijencc posadimo v lonce ali v toplo gredo ter jih pri primerni toploti pustimo, da se vkoreničijo — Kri-zanteme pa lahko razmnožujemo še ponovno |>oleti meseca junija. Tedaj nam služijo kol potaknjenci ludi vršički mladih rastlin, ki smo jih vzgojili iz spomladnih potaknjencev. Poletno razmnoževanje je priporočljivo zlasli pri velikocvetnih sortah. Iz poletnega potaknjenca vzgojimo enostebelno rastline, ki razvijejo le po en, zato pa tem večji cvet. Seveda moramo vedno odščipavati stranske poganjke in cvetne |>opke, pustimo rasti le glavnega, da se krepko razvija. — Krizanteme hitro rastejo, če so na svetlem, hladnem in zračnem prostoru in če jih zalivamo in jim gnojimo.
Slabo lakirane lesene stolicc. A. N. Dj. — Marca meseca sle dali svoje stolice prepleskati in lakirati. Lak pa ni bil dober, zato se sedaj pri sedenju lepi na obleko. Radi bi ta pogrešek popravili. — Pogrešek pri pleskanju jc bil lahko dvojen: ali je pleskar stolice lakiral prej, nego se je barva dodobra posušila, vsled česar se lak ob toploti sedenja topi in lepi, ali je pa bil lak slab, ki se težko suši. Popraviti bi se dala la napaka tako, da se stolice dodobra presuše in potem nanovo lakiranjo z dobrini lakom, ki se naj pred uporabo dobro presuši. Sicer bi pa bila dolžnost pleskarja, da sam popravi to napako, v kolikor jo je sam zakrivil.
Ako pa hočete odstraniti lak z lesenih stolic, potem lahko napravite lo z raztopino lužnega kamna (kakršnega rabijo za kuhanje mila). Stolice jioniočito parkrat z močno raztopino, na kar se lak raztopi in odloči, na kar ga s kako slrguljo odstranite. Nato zdrgnite in zmijte stolice teme-
ljito s krtačo. Ko se stolice dobro posuše, jih lahko znova prevlečete z lahko ali pobarvate. Z raztopino lužnega kamna morale zelo previdno ravnati, ker je zelo jedka in razje kožo, če pride na golo roko. Lahko poskusite odstraniti lak najprej z milejšimi sredstvi in če so ta brezuspešna, polom uporabile šelo lužui kamen, ki je zelo radikalno čistilno sredstvo za lesene predmete,
Konj. ki uoče vleči. Imam mladega konja, ki popusti, ko čuti, da jc na vozu težje breme, in noče več naprej. Voz ni nikdar lako težko naložen, da bi konj ne mogel speljati. Kako naj ravnam s konjem, da zgubi to napako? Kar sem dozdaj poskusil, ui nič pomagalo. F. Č. R. — Škoda, da niste navedel, kaj ste dozdaj vse poskusil s konjem, da bi speljal primerno z blagom naložen voz. Težko je prav ravnati s konjem, ki noče vleči. To je za vsakega voznika prava potil* usnja potrpežljivosti, ki jo mora imeti zlasti tedaj s konjem. Le zlepa se da kaj doseči, zgrda pa le težko kaj. Ako ne moremo z mirnim ravnanjem nič opraviti, potem šele sezimo po prisilnih sredstvih. Vendar pa je mladega konja lažje odvaditi od take slabe navade nego starejšega. Dobro se je obneslo sledeče. Konja okonio-tajle v hlevu in pritrdile zaprežni vrvi na primerni pripravi zadaj za konjem lako, da bo konj prisiljen povleči od tal navzgor kakšno težko breme (težji kamen ali kaj sličnega), ko bo hotel stopiti k jaslim. Ko bo stopil konj nazaj ali popustil, naj s potegom dvignjeno breme pade zopet na tla. Najprej se bo kouj branil ali skušal izogniti, da bi povlekel, ter bo stopil in stal toliko nazaj, da mu ni treba vleči. Ko pa dobi konj krmo v jasli, skuša priti do jasli in povleče vse breme ter obstane toliko časa tik ob jaslih, dokler se ne nasiti s pokladano krmo. S tako vajo v hlevu privadite polagoma konja in ga pripravite rio tega, da potegne in dobro vleče tudi breme, ki mu jo naložite na voz, in slaba navada lahko popolnoma zgine. Da konj uoče vleči ali speljati naloženega voza, je večkrat kriva temu slaba vprežna oprava ali neprimerno ravnanje s konjem. Zato glejte, da bo imel konj vedno v redu vprežno opravo, iu ravnajte z njim vselej leno in mirno.
Pravni nasveti
Kmetijski nasveti
Kako odpravimo podgane iz stavb. B. Š. Tr. — hisi so se vam zaredile podgane v laki meri, da zgrizejo ves les in preluknjajo vse zidovje. Tako ko že domače, da že kar tekajo po dvorišču. Nastavili ste jim že gipsa. zmešanega z moko, ki so ga sicer požrle, toda nobena ni po njem poginila. Že leto dni ne ostane nobena mačka pri hiši, vsaka pogine. V nastavljene pasti ne gredo. Ne veste, kako bi se rešili te nadloge. — Podgane so silno prebrisane in previdne živali. S tem dejstvom moramo računati pri njih zatiranju. Dobra, primerno stara mačka je gotovo najboljše sredstvo prnti njim. V pasti nerade gredo. Strupov se izogibljejo, če jim jih damo tako, da se jih dotikamo z roko. Sicer je pa s strupom vedno previdno postopali, da ne pridejo do njih domače- živali. Vse to pa le malo zaleže, dokler jim ne odvzamemo skrivališč. Vse njih rove in luknje v zidovju jo dobro zazidati s cementom ali malto, ki smo ji primešali zdrobljenega stekla. V hlevih in svinjakih ne sme bili pod tlemi in drugje nikjer votlin, v katere bi se ti glodalci zatekli. — Pred kratkim smo čitali o prav priprosti napravi, s katero je neki posestnik po-fovil množico podgan. V shrambo, kjer je bilo polno te golazni, je postavil sodček zgoraj brez pokrova. Zgornjo odprtino je pokril 7, močnim ovojnim papirjem, ki ga je na sredini navzkriž prr-»trigel tako, da se je lahko odprl in udal, ko je podgana skočila nanj iti tako padla v sod. Sredino papirja je namazal 7. mastjo ali s kako drugo vabo, jfi podganam diši. Ob strani soda je položil desko, po kateri so živali splezale na sod. Podgana je 7. deske skočila na papirnati pokrov, ta se jr udal in iival je že plavala v vodi, ki je bila nalila v sodu. Sredi vode je postavil kamen, ki jo štrlel iz nje samo toliko, da je bilo na njem prostora za eno podgano. Ta je iz vodo splezala nanj. Ko je pa druga tovarišica padla v vodo, se je ludi ta hotela rešiti na kamen in med obema se je začel boj in cvilcnje. To jo privabilo še drugo podgane, ki so mislile, da se njih tovarišici borila za plen, ila so jima sledile. "Tuko se je v eni sami noči vlovilo v sodu do 80 podgan. Poskusite tudi vi ta način, morda boste imeli kaj več uspeha knkor do sedaj.
Luknjičavost listja in ploda na črešnjah. K. Z. Z. Pri stavljenju odgovora pod tem naslovom se jc v nedeljski številki »Slovenca? z dne '23. junija t. 1. vrinila neljuba pomola. K odgovoru pod gornjim naslovom spadajo neposredno tudi odstavki, ki so bili navedeni pod naslovoma: -.Kako pripravimo škropivo?- in »Zatiranje boleznir, kar naj blagovolijo sprejeti v vednost vpraševalec in drugi čitatelji kmetijskih nasvetov.
Katera opeka je za vmesne stene boljša, luknjičasta ali navadna? Katera bolje drži toplolo? — K. L. p. P. — Luknjičasta opeka v splošnem sicer bolje drži toplolo koi navadna polna. Vendar se pri vmesnih stenah — v stanovanjskih hišah, koder običajno — prostorih na obeh straneh stene temperaturna razlika ni velika, brez vsega lahko rabi za take vmesne slene navadna opeka, ki jo cenejša, kol luknjičasta. Lastna teža slene je v obeh slučajih približno enaka in more biti pri obeh podlaga dovolj tnočna.
Naprava malinovra. Kako se maline ukuhajo r.n malmovec? A. V. D. Zrele, zbrane maline zmečkamo in nustimo v škafu ali lončeni skledi en
dan stati. Večkrat jih premešamo. Za tem jih stisnemo s stiskalnico ali skozi močan platnen prt, ki pa ne sme biti pregost. Sok napolnimo v kako : posodo, ki jo pokrijemo 1 redko Ikanino m pustimo stati v topli kuhinji 1—3 dni, da se ščisti. i Nato ga precedimo skozi gosto flanelasto ruto, ki ; jo navežemo na stolove noge. Spodaj postavimo ; skledo. Vlivati moramo previdno, da ne pride zraven gošča, ki se je vsedla na dno. V soku raztopimo toliko sladkorja, kolikor tehta sok, na kar ga pustimo zavreti in kuhamo 5—7 minut. Pene pobiramo. Se vroč sok napolnimo v dobro osna-žene suhe steklenice tako. da manjka štiri prste do roba, in jih zamašimo 7, dovolj velikimi zama- ; tki s pomočjo »trojčka. Zamaške namakamo en i dan prej v vodi, nato jih prevremo in pomočene v žganje uporabljamo. Steklenice postavljamo v košaro s prtom pregrnjeno tako, da stoje na zama- I ških, in puslimo pokrite, da se nekoliko shlade, nakar pomočimo posamezne za hip v raztopljen parafin. da pokrije zamašek. Steklenice branimo na blodnem, temnem in suhem prostoru.
Setev cspnrzete na opuščenem vinogradu. F. Št. St. 1. — Svoj opuščeni vinograd nameravate zasejati 7, esparzeto; ne veste pa. če. je to priporočljivo. kdaj je sejati to rastlino in kje; se dobi zanesljivo seme. — Esparzeta, tudi španska ali turška detelja imenovana, je važna krmska rastlina, ki dobro uspeva zlasli na apnenih tleh. Ker leže vinogradi v vašem okraju na apnenih slojih, smatramo, da bo la detelja-zadovoljivo rastla ludi pri vas. Esparzeta požene globoke korenine,'zato je manj občutljiva proli suši. Pač pa moramo zemljo globoko prekopati in jo dobro zagnojiti, ce jo hočemo kosili več let. Trpežna ali večletna esparzeta traja na ugodnih tleh 10—1-5 let. Najbolje je vinogradniško zemljo že jeseni globoko prekopati in jo čez zimo pustili v odprli brazdi da dobro premrzne. Tedaj jo jc tudi zagnojili s hlevskim gnojem ali kompostom Spomladi je na lako pripravljeno zemljfl posejati esparzeto med redek oves, ki ga je pokorili 7.n krmo, ko požene lalje. "Esparzeta • da navadno močno prvo košnjo, drugo pa nekoliko bolj šibko, kar .je pa seveda odvisno od več ali manj zagnojene zemlje. Za posetev -1000 četvornih metrov vinograda vzamemo 15 22 kg neoluščetiega, oziroma I in pol do 2 kg oluščenega esparzetnega semena. To seme kupile pri semenskih Irgovcih. ki vam pa morajo jamčiti da je seme vd trpežne ali večletne esparzele. ("'e jo hočete kositi več lcl zaporedoma, jo morate vsako lelo pobranati ali pograbiti z železnimi grabljumi, du so zemlja zrahlja in ruša nekoliko razredči. Vsako Irelje lelo jo je pn pngnojili s superfosfatom in kalijevo soljo. Tako bosle imeli bogate košnje in zemlja se vam bo jki trtah dodobra odpočila in popravila.
Gojitev 1 eliko-cvetnih krizantem. O. Fr. K. — Iniale že pikirane poganjke krizantem, ne veste pa, kako bi jih gojili nadalje, da bi dobile velike cvete, in kakšno zemljo rabijo. — Krizantema zahteva dobro kompostno zemljo, ki so ji primeša nekoliko peska, da je bolj rahla; lo je peščena gnojenka. Pa tudi ob rasti jc priporočljivo jo večkrat polivati T. razredčeno gnojnico, da se k repke je razvija in tvori močnejše cvetove. Kako sploh gojimo krizauleuic, da nam nastavijo krepke in vc-
Odskodnina za popaseno travo. M. L. Hlapec, je sosedu popasel nekoliko trave. Poslali ste hlapca in nato še drugO osebo k sosedu, da storjeno škodo poravna. Sosed pa se ni hotel s temi osebami pogajati glede škode in je zahteval, da pridete sami k njemu. Ker lega niste hoteli storiti, sedaj po advokatu terja odškodnino in še advokatske stroške po vrhu. Vprašate, ce ste dolžni ludi stroške plačati. — Ko sosed ni hotel govoriti z vašim pooblaščencem, bi mu moral ta ponuditi plačilo odškodnine in če sosed ne bi bil denarja sprejel, bi se rešili obveznosti na ta način, da ste denar za škodo, ki ga je sosed odklonil, dali v sodni polog. Višino odškodnine ste mogli dati ugotoviti po izvedencu. Ker niste tako ravnali, boste morali vsekakor plačati tudi advokatske stroške po tarifi.
Terjatve, ki izvirajo iz kaznivega dejanja, ne spadajo pod zaščito. M. S. Leta 1928 je sin neko osebo telesno poškodoval ter je bil obsojen na plačilo odškodnine. Dne 5. februarja 1932 se je njegov oče pismeno obvezal, da prevzame ta dolg. Poškodovani se je vknjižil na očetovo posestvo. Sedaj pa naenkrat toži očeta na plačilo vsega zneska s 6fe obrestmi. Ali spada ta dolg pod zaščito? — Ta dolg ne spada pod zaščito, ker izvira iz kaznivega dejanja. Zato bo upnik lahko vso terjatev taitoj izterjal. Ako se ni zavezal plačati 6% obresti, bo moral plačati zakonite, obresti, ki znašajo 5%. Med terjatve, ki izvirajo iz kaznivega dejanja, spadajo tudi kazenski stroški.
Vloga za razrešenje občinskega odbornika. N. J. C. Kakor smo že pisali, ima ban pravico in dolžnost, razrešiti občinskega odbornika, ki nima pogojev, ki jih zakon zahteva za odborniško mesto. Zato pošljite vlogo za razrešitev občinskega odbornika, ki je občinski dobavitelj, banu.
Skoda vsled gradnje ceste. J. K. Zaradi odškodnine za škodo, ki so vam jo napravili v gozdu ob priliki gradnje banovinske ceste, se obrnite na bansko upravo, ako cestni odbor neče stvari rešiti. Ako se ob priliki gradnje ceste napravi škoda na tujem zemljišču, jo povrne samoupravno ob-lastvo (v tem slučaju banovina) na podlagi cenitve po zakonskih predpisih.	,.t i , 1
Jamstvo člana zadruge z neomejeno zavezo, ki se je poslužila uredbe o zaščiti zadrug in njihovih zvez. E. L O. — V decembru 1932 ste odpovedali članstvo v zadrugi. Zadruga vam je odgovorila, da bo vzela vašo odpoved na znanje šele leta 1933, ker se mora po zadružnih pravilih delež odpovedati do konca oktobra. Leta 1934 pa vas je zadruga obvestila, da se je poslužila uredbe o zaščiti zadrug in njihovih' zvez iu da je s to uredbo vaše članstvo podaljšano za pet let. Vprašate, če res obstoji takšen predpis: Članstvo pri zadrugi z neomejeno zavezo, preneh? praviloma s sklepom poslovnega leta. V vašem slučaju bi torej moralo vaše članstvo prenehati koncem leta 1933. Dne 22. novembra 1933 pa je bila izdana uredba o zaščiti kreditnih zadrug in njihovih zvez. Po členu 5 omenjene uredbe pa se jamstvo zadružnika, ki mu po uveljavitvi te uredbe prestane članstvo v zadrugi, podaljšuje preko za kenskega roka na pet let, če ni določen s pravili daljši rok. Kolikor presega petletni rek, se pretvarja neomejena zaveza v omejeno in sicer v višini desetkratnega zneska deleža. Znesek jamstva ne srn-.' biti manjši cd 1000 dinarjev. Dokler jamstvo traja, ne more zahtevati bivši zadružnik izplačila svojega članskega deleža niti izplačila obresti nanj, niti tistega dela letnega bilančnega dobička, ki bi 11111 drugače jki pravilih pripadal. Iz tega vidite, da je vaše članstvo v zadrugi prestalo, ni pa prestalo jamstvo. Proti temu ne morete ničesar tiKre-niti.
Davčne olajšave pri novi hiši. K. N. — Novo hišo nameravate zgradili in bi radi vedeli, kakšne davčne olajšave boste imeli in kako morate postopati, da pridete do njih. — Nova hiša, ki jo boste zgradili letos, bo vživala po zakonu o neposrednih davkih, ki je v tem, da boste plačevali namesto osnovnega in dopolnilnega davka 12 od sto zgradarino I. j. 12 cd sto od čisle davčne osnove. Ta se izračuna na la način, da se od najemnine od-nosiio od vrednosti letne najemnine odbije zakonsko dopustni odbitki za vzdrževanje, upravo in amortizacijo li iše. Davčna olajšava traja 10 let v krajjh z več ko 50.000 prebivalcev, v mestih s sedežem banovine, na Sušaku in v krajih, ki sc proglasijo za kopališče iu letovišča pa 20 lel. Prošnjo za zgradarinsko olajšavo morate vložili pri davčni upravi v 30 dneh po nastopu davčne obveznosti, ker se sicer odmeri zgradarina kakor za stare hiše. Prošnji je priložili slavbno dovoljenje, odobreni stavbni načrt iu ti|»rabno dovoljenje. Prošnja in priloge sc morajo |x> predpisih kolkovali. S prošnjo se mera vložiti ludi prijava za odmero zgradarine. Obveznost plačevali davek cd hiše sc začne z mesecem, ki nastopi po izdaji dovoljenja za uporabo; če st uporabi zgradba prej, 7 mesecem, ki nastopi po začetku uporabe. Na daljne vprašanje elede dovolitve zgradbe odgovarjamo, da mora v
krajah, v katerih velja prvi del gradbenega zakona, občina komisijsko pregledati novo zgradbo. Temu pregledu morajo prisostvovati člani gradbenega odbora, inženjer-arhitekt ali gradbeni strokovnjak.
Odpoved službe cerkovniku. A. P. — Cerkovniku morate odpovedati službo in stanovanje. Vprašate, kako bi postopali, če se ne bi hotel odstraniti. — Očividno vprašujete,, kako bi ga odstranili iz stanovanja. Ako ie stanovanje službeno in spada med službene prejemke, bi morali vložiti tožbo na izpraznitev, ako ga ne bi hotel ob prestanku službe izprazniti. Drugače pa mu sodno odjxwejte.
Služba jetmškega paznika. 1. R. — Radi bi vložili prošnjo za službo jetniškega paznika in vprašate kakšna usposobljenost se zahteva za to službo in kje je treba vložiti prošnjo. Ako želite službo v kakšni jetnišnici okrožnega sodišča, se obrnite na predsedstvo dotičnega okrožnega sodišča, kjer vam bodo povedali, če je kakšno mesto prazno. Imeti morate pogoje, ki jih predpisuje uradniški zakon za sprejem v državno službo. Kat se tiče šolske izobrazbe, zadostuje osnovna šola. ttobro je, ako ste izučeni v kakšni rokodelski obrti. Službo podeli pravosodni minister.
Odgovornost živčno bolne osebe, V. N. — Žena vas dolži, da imate razmerje z drugo žensko, čeprav to ni- resnica. Oseba ki je vsled tega prizadeta, preti s tožbo in bi opustila tožbo, če vaša žena vse prekliče. Žena, ki je po vašem mnenju živčno bolna, pa vztraja pri svojih obdolžitvah in ne mara nic slisati o kakšnem preklicu. Vprašate, če je takšna oseba, ki je živčno bolna, kazensko odgovorna za vse, kar govori žaljivega o drugi osebi — Ce pride stvar pred sodišče, bo isto na podlagi mnenja zdravniškega izvedenca odločilo, če žena odgovarja za svoja dejanja in v koliki meri. Lahko jo proglase za neodgovorno. Ne more se pa v naprej vedeti, kakšnega mnenja bodo zdravniki
Pot iz gozda po jarku. P. P. _ jz gozda morete voziti pridelke le po jarku, kar gre precej tež-ko Pred leti je bila la parcela senožet in so predniki vozili z nje čez sosedovo parcelo. Ko ste vi peljali en voz drv čez sosedov svet, vas je ta tožil Pred sodnijo ste se s sosedom dogovorili, da naj izvedenec določi, če lahko vozite po jarku Izvedenec je določil v sosedovo korist, tako da morate se nadalje voziti odnosno vlačiti drva po tistem jar-*	Ce sedai na noben način ne bi mogli
mo^i^T PO,a' • - Ce fi°zdnih Polkov ni
mogoče izvazati po omenjenem arku ali, če je izvor po tem jarku neprimerno dražji, kakor če bi bil čez ™7VVem,J1ŠČe' vanl 1,0 sosed moral ^voliti sini™,? .t" ,nt,m0reufe z n'im sporazumeti o za-ki l^ ' ,ahJ? .obrne,e "a okrajno načelstvo, £J3„ • 50 ,P-rošn-10 PP Predhodnem komisijskem ffi. za,sl,san|u .prizadetih oseb strokovnjaka f Za,S,'m P0'1' s katero bo določilo v(ellkost P° način uporabljanja, rok, do katerega traja pravica uporabljati zasi no po in velikost odškodnine. Zasilne poti čez tuje zeS išče n, dovoliti, če bi nastala s 'tem za laitnfka ££
5, to [i7zearhnt°evr)a Šk0da' ^ ie 'WiS( Za . Zgradarina. J. K. — Radi bi vedeli kako se izračuna zgradarina, koliko se odbije z Vzdrže v* nje hiše ka, je dopolnilni davek in če se nalaga na zgradanno občinska doklada. Zgradarina se odmerja na podlagi tiste davčne osnove Ta e dobi ako se od kosmate davčne osnove f. j Ichie na
IZ"'""' odJ-re<lnDS,iI t'ne najemnine, ki se pla-cuje za najbližje podobno stanovanje, odbijejo s rosk, zgradbe. Za zgradbe v vaseh/ zunaj mestnih, kopaliških in letoviških okolišev, ki nisi opro-scene davka m se ne dajejo v najem in ki služi?o izključno za stanovanje poljedelcem in malim obr'® °d"ierja zgradarina ,>0 številu prostorov za stanovanje in kosmati najemnini ugotovljeni no posebni razpredelnici. Lastniki teh zgradb ni^
toJfnlvTr?df,a/' 'lf-n,ih pri'av- ker se vrednost ug£ ov. po katasfersk.h podatkih. Na te zgradbe se tud, ne smejo nalagali samoupravne doklade v izmen nad 100 odstotkov, dočim za druge ^rad* a omeiitev ne velja. Ako imate opremljeno stani vanje dano v najem, se v davčno osnovo zgradarč odnosno v kosmato najemnino ne šteje 0111 del na-^ .sc plačuje za uporabo mobilij, inven-farja vrla m tudi ne vodarina, gostaščina in ka-jS^-h 'ih hišni lastm-k plačevati občini. Kot stroske za vzdrževanje, upravo in amortizacijo se morajo odbiti od kosmate najemnine: 20 odstof-
25 orl^nlS»a	Lj".b,'nni in Novem Sadu;
2.) odstotkov v ostalih mestih in trgih, kopališčih n letoviščih (er 30 odstofkov v vaseh. Zgradarina se del. v osnovni davek, ki znaša 12 odstotkov 2d letnega čistega dohodka in v dopolnilni davek, kile
^nLrL,Cdf,°,kih <Xl vso,e ^Pn^« dohodka vseli zgradb istega zavezanca v okolišu ene davčne uprave, zmanjšanega za ustrezni de! dohodka, za katerega sc je prejšnje leto odpisal osnovni davek I a davek znaša od prvih 10.000 dinarjev 2 odstotka, nato pa progresivno rasle
Delniška družba PIVOVARNE UNION - Ljubljana
priporoča svoje izborne izdelke
o sodih in steklenicah
Telefon v Ljubljani štev. 23-10 in 23-11
Telefon v
uvoz ^»HKS
gg®ZČEŠKE<DA ON^SSŽ!
(me SIKABEIRNE; iiuboana, /Ž
bocata /ž&a
IIZMRA
Zdravje in štednja — najvažnejši vprašanji
gospodinjstva.
Voronov in Steinach se gotovo motita, ako mislita, da je glavno, omogočiti človeku biblijsko starost. — Vsakdo bi pač rad čutil tudi blagodati tega življenja. — Nekdo želi postati lastnik hiše, drugi bi si rad privoščil potovanje v Egipt, tretji bi rad potoval v Španijo na trgatev pomaranč itd. Na vse to omenjena učenjaka najbrž nista mislila;
Sač pa je na oboje mislil skromni dušni pastir neipp; seveda ne dobesedno, vendar je stremel za tem, da omogoči človeku kolikor mogoče dolgo Življenje, pa tudi možnost, da si kako malenkost prištedi. Vprašali boste: kako?
Predvsem Vam moramo razodeti, da vsebuje biljka ozir. njeno zrnje, ki ga imenujemo ječmen, dvoje skrajnih nasprotstev, kakor sta na primer slabost in moč. — Iz ječmena se izdeluje, kar je vsakomur znano, pivo. Posledice lastnosti piva — posebno 5e ga nekoliko več užijemo — so nam tudi znane, ravno tako vemo, da so nam noge po užitku piva nekako težke. Iz ječmena se pa izdeluje tudi
Kneippova sladna kava,
ki ugodno vpliva in krepi človeško zdravje, obenem pa še omogoča precejšnji prihranek. Kakor vidite, gre pri ječmenu samo za različnost postopka pri izdelovanju.
»Kathreiner-Kneipp« pridobivamo iz najboljšega, izbranega ječmena na ta način, da posebnim kemijskim potem pretvorimo škrob v slad. Medtem ko je glavna vsebina sirovega ječmena škrob (moka), je pri »Kneippu« zastopan v visoki meri sladkor (67%). Ta visoki odstotek sladkorja ima to praktično vrednost ozir. posledico, da je potrebno h kavi polovico manj sladkorja kot sicer; vendar je skupni prihranek pri uporabi »Kneippa« še večji. — Ce pridamo »Kathreiner-Kneippu« predpisano količino »Pravega Francka« in sladkorja, priredimo prav okusno kavo, ki nas ne stane več kot 2.07 Din za 1 liter, medtem ko stane Hiter kave iz »Pravega Francka« in koloni-jalne kave 4.82 Din. Razlika znaša torej 2.75 Din pri vsakem litru kave — ako se izrazimo sportsko B : 2 za »Kneipp«.
, Ce računamo sedaj to razliko dan za dnem, doseže prihranek kmalu prav lepo vsoto.
To. bi bile materijalne prednosti »Kneippove sladne kave«. Ce bi se pa vendar kdo našel, ki bi trdil, da je kljub slabim časom štednja nesmiselna, bo moral vsekakor priznati, da obstoji Se drug, važnejši razlog, ki govori v prid uporabe »Kathreiner-Kneippa«.
Hrana je izvor človeške mo5i — energije, a prav tako lahko doprinaša bolezni. Skoraj v vseh primerih težjih bolezni predpisujejo zdravniki di-jeto, t. j. izločajo gotove vrste hrane in dajejo prednost drugim vrstam. Več ali manj priporočajo tekočo (redko) hrano — in v tej smeri pripada prednost brezpogojno beli kavi. Bela kava ima vse lastnosti, da služi kot vsakdanja hrana vsem slojem ljudstva ne glede na starost najsi bo bolnikom ali pa zdravim ljudem.
Nam vsem je dobro znano, da je človeški želodec zjutraj najbolj občutljiv, in če zaužijemo zjutraj težjo hrano, občutimo to skoraj redno v preb avi ter s tem v zvezi tudi pri razpoloženju. . Da pa Je od razpoloženja odvisen uspeh pri delu, v družbi, kakor tudi sama obitejjska sreča, tega ni treba posebej povdarjati- — Seveda je dovolj ljudi, ki ne vpoštevajo morebitnih posledic,, ki so '.'v jfvezt z uživanjem težke hrane že zgodaj zju-
traj; hvalijo se celo, kako jim tekne in koristi. Ker pa človek ne živi le nekoliko ur ali dni kot nekateri metulji, temveč več desetletij, pride navadno pokora šele pozneje. Za uspešno zdravljenje zastarelih bolezni je potem že prepozno. — Kakor za zajtrk, je bela kava tudi za malico in večerjo priporočljiva. Kadar spimo tudi želodec bolj počasi prebavlja in vsak ve gotovo iz lastne izkušnje, da težka večerja slabo vpliva na spanje in na prebavne organe.
Vse, kar smo našteli, velja za odrasle ter je umevno, da je za otroke uživanje težke hrane še bolj kočljivo. Nežnemu otroškemu organizmu najbolj prija bela kava. Ce je le-ta pripravljena s »Kneippovo sladno kavo«, daje telesu v do voljni meri redilnih snovi. — Otroci, ki redno uživajo »Kneipp«, telesno in duševno napredujejo. Razen tega je taka kava tudi za dojenčke izborna. Po zdravniški sodbi je kava iz »Kneippa« in dobrega mleka »druga naravna hrana« za dojenčke.
Vprašali boste morda: zakaj je ravno »Kath-reiner-Kneipp« najbolj primeren za kuhanje bele kave?
Rekli smo že, da vsebuje obilo redilnih snovi, brez katerih človeški organizem ne more obstojati. Pri kuhanju preidejo te snovi, ki so v vodi topljive, v kavo in i njo v človeški organizem. »Kneippova sladna kava« je tudi glede okusa ne-nadkriljiva. Ako je še niste poskusili, odločite se še danes za poskus, vpoštevajte pa točno navodilo za kuhanje, ki se nahaja na vsakem zavitku. — Kava iz /Kneippac je torej ugodnega okusa, re-dilna, zdrava in izredno lahko prebavljiva. Za mleko, če se uživa čisto, vemo, da se v želodcu usiri, dočim »Kneipp* to preprečuje in tako pre-bavnost bele kave pospešuje.
Od vseh navedenih prednosti »Kneippa« so napisali svoja mnenja razni medicinski veščaki kot ri. pr. upravniki bolnišnic, otroških klinik, razni specialisti in drugi zdravstveni strokovnjaki. Če bi na primer razpisali glasovanje za »Kneipp«, smo prepričani, da se na listkih ne bi nahajale le besede '»dober je« ali »res je dober«, temveč bi vsak kon?ument gotovo še pristavil kak izraz zadovoljstva in priznanja.
Uvodoma siuo že omenili, da je »kneippova sladna kava« potom, posebnega postopka predelan ječmen, nikakor pa ni več ječmen, ker. bi drugače lahko tudi trdili, da je nileko in »švicarski sir« eno in isto. Ječmen je le sirovina, dočim je »Kneipp« proizvod,, ki nas spominja samo po zunanjosti na ječmen. Ker se pri procesu izdelovanja izpremeni glavna vsebina ječmena, namreč škrob v sladkor, ki se imenuje »slad« ali »mal-toza«, imenujemo tudi izdelek osladna kava«. — Tega sladkorja oziroma slada pa ne vsebuje noben ječmen, ki se praži na navaden način, bodisi doma ali v pražarnah.
Kakor vidimo, nam uporaba »Kneippa« pomaga štediti tudi pri Bladkorju, ker se za belo kavo, ki je prirejeno iz »Kathreiner-Kneippa«, potrehuje polovico manj sladkorja kot sicer.
Kdor uporablja »Kneippovo. sladno-kavo« šte-di torej denar iri zdravje. — Iz tega sledi, da Vam »Kathreiner« nudi vse prednosti, ki- dopri-našajo koristi razumnemu gospodinjstvu. — Ce ga še ne rabite, ne odlašajte na jutri!: Zapomnite si pa, da nosi vsak zavitek »Kneipoove sladne kave* kot zaščitni znak sliko in-podpis župnika Kneippa.	o f •(. f
i\. & E. SK/lBfl
Kobilami, Mestni trg 1®
Ureditev dolgov
potom sodnih in izvensodnih poravnav. Nasveti v konkiirznih zadevah in vseh drugih trgovsko • obrtnih poslih. Strokovne knjigovodske revizije, sestava in apro-bacija bilanc. Preskrba kreditov, nasveti glede hranilnih vlog in plasiranje istih. Vsi posli kmečke zaščite. Edina koncesijonirana komerciialna pisarna!
Lojze Zaje,
Ljubljana, Gledališka ulica 7 Telefon 38-18.
Modroce
posteljne mreže, železne zložljive postelje, otoma-ne, divane in tapetniške izdelke nudi naiceneie
RUDOLF RADOVAN tapetnik, Mestni trg 13. Ugodni nakup morske trave, žime. cvilha za modroce in blaga za prevleke pohištva
Oglašujte v S"ovencu!
)UQOSLOV\NSRA-ČEŠKX
TEKSTILNA INBISIDIM D. D.
KRANJ
PROIZVAJA:
Barvano m tiskano blago u bombaža m u umetne svile
■imuni
ZAHTEVAJTE SAMO
PROIZVODE
TE DOMAČE TOVARNE
„$loven€eva" podružnica
Ljubljana, Ttjrševa cesta
(palača Poštni dom) sprejema vsakovrstna naročila, tičoča se „Slovenca", in daie tozadevne informacije
ZNIZANE CENE
dvokolos, otroSklli, iurrafinlh, invalidskih vo?. čkov, prevoznih trici,.ljcv, motorjev, Šivalnih Htroiev. — Cenik! fruuko! i,TRIBUNA" F. BBTJH, tovarna dvotoics in otroSkth vo/.ičkov. Ljubljana. Kftrlovška cesta 4,
Oskrbite si	Poslužite se
za Vaše leposlovne,	za vezavo revij:
znanstvene	Dom in Svet,
in druge knjige	Mladika,
primerne	Ilustracija,
preproste ali fine	Zena in Dom
trpežne vezave	originalnih platnic
katere Vam nudi	
Knjigoveznica Jugos'ovanske tiskarne	
J Ljubljana,	Kopitarjeva ulica 6/II.
rvv
I
Priporočamo
manufakturno trgovino
M. KOKL, KRANJ
Priznano lepo, dobro blago Solidne cene
RESTAVRACIJA HOTEL KAVARNAH
STARA POŠTA, KRANJ
Tel. šl 58
Udobne tujske sobe z balkonom, terasa za solnčenje in razgled na planine, kopalnica, garage, moderna hladilnica, senčnat vrt, plesna dvorana, klubske sobe, iank za bencin, avioiaksi, autobusna postaja vseh prog.
Prvovrstna dunajska kuhinja, Ia meso iz lastne mesarije, izboma pijača, koncert jazz-orkestra, radio, v I. nadstropju kavarna. Bogata zaloga tu- in inozemskih časopisov in revij.
Turisti, trg. potniki, šoferji poseben popust po dogovoru. Za cenjeni obisk in blagonaklonjenost se priporočata
FRANCKA IN FRANC LIEBER
Franc Gorjanc
KRANJ
LESNA TRGOVINA IN
DEŽELNI PRIDELKI
Priporočamo slaščičarno in soečarno
Franc Sink, Kranj
2)
Sladoled
u
Gorenjska mlekarska zadruga Naklo pri Kranju
Tel. Kranj 68
Podružnice: Predoslje, Šenčur, Cerklje, Komenda, Zabnica, Medvode in Gorice
Dobavlja: mleko, smetano, jogurt, čajno maslo in sire Ementalec, Eidamec, Trapist,
Imperijal, Liptaver
KMETIJSKA OKRAJNA regisfrovana
zadruna
ZADRUGA V KRANJU z om. zavezo
Največja onoočeoalna zadruga na Gorenjskem
Kupuje od svojih članov krompir, fižol in vse poljske pridelke po najvišjih dnevnih cenah
Prodaja svojim članom umetna gnojila, cement, koruzo, semena, krmila, moko, motorje in vse specerijsko blago po najnižjih cenah
Kmetovalci, bodite člani te zadruge!
I. KNIFIC
tovarna za žimo
Ol v«v v	• i/	•
otrazisce pri Kranju
Ustanovljeno leta 1829 Telefon interurban Siražišče 2
Priporoča svojo bogato zalogo spredene žime za žimnice od priproste do najfinejše vrste po najnižjih cenah
Vzorce razpošiljam na zahtevo franko in brezplačno
Janko Rant
Kranj
prej Puppo
Priporoča se najboljša in najcenejša manufakturna trgovina
Logar & Kolon
naslednik
Sreclco Vidmar
Kranj
Na veliko	Na malo
Ustanovljeno 1898 leta
Priznano najboljša postrežba na Gorenjskem
Kupujte
„ Jadran" čevlje
ki so domači izdelek in solidno blago
Priporočajo se trgovine:
Kranj, Jesenice, Ljubljana, Kamnik
Otomane
Divani
Modroci
toati^ififeBE-'!-

V. TONEJC, Kranj
Turistično izhodišče. Udobno bivanje
Pension od 45'— Din dalje
Kuhinjo vodi lastnik sam kot bivši priznani
med. kuhar
Hotel ^Jelen
Restavracija
RUDOLF V. WAND
€€
Kranj
Vrt s panoramo na planine
Koncerti, avto-klinika in garage
Trgovski zastopniki, turisti, izletnik? popust po dogovoru
Se priporoča elektrotehnično podjetje
SCHILING DRAGO
KO VINA
d. z o. z. železnina barve
KRANJ
Se priporočam svojim odjemalcem SLEMC FRANC, Zg. Brnik 35,
p. Cerklje, posestnik, trgovec in izdelovatelj dvozarezne cementne strešne opeke
Priporočamo tovarno opeke in lesno trgovino
ZABRET IN SINOVA
Bobovk pri Kranju
Nudi najceneje
Priporočamo tovarno lanenega olja in firneža
Zabret & Ko.
Britof pri Kranju
Tel. Kranj 29 Telegr. Zabret Kranj
laneni firnet, laneno olje, repično gorilno olje ter lanene tropine
Priporočamo sledeče tvrdke iz Celja:
Ljudska posojilnica
v Celju
registra rana zadrega z neomejeno zarezo
<> novi lastni palači)
spreje»«a hranilne vloge In Jih obrestuje najbolje. Denai |e pri njej naložen popolnoma varno, ke* jamči zanj poleg rezerv in hiš nad 5000 članov posestnikov z vsem svojim premoženjem.
REBEK ANTON
splošno ključavničarstvo izdelovanje tehtnic
CELJE

J Lep in trajen spomin na Evharistični kongres
sla knjigi:
BI. Peter julij Eymard — prevedli ljubljanski bogoslovci
Presveti Zakrament
Premišljevanja o Gospodovi pričujočnost! v presvetem Reinjem Telesu. BroS. Izvod za ude Dtn 12 — (za neude Din 16 —) vez. i rdečo obrezo za ude Din 18 — (za neude Din 24 —), z zlato obrezo za ude Din 22 50 (zn neude Din 30 —)
in Evharistični govori
Naš kruh
Kartonlran Izvod Din 9 — (za neude Din 12'—) ki |u le Izdala Družba sv. Mohorja v Celju. Dobite ju tudi po udninskih cenah v knjig ' " ' Ljubljani, Ml
ni Mohorjeve tiskarne, podrutnlca v šičeta c. 19 (palača Vzajemne zavarovolnlce).
Gostilna »Branibor*
Anton Robek
Celje, Kr. Petra cesta 44
Priporoča ae znana tvrdka
Prva celjska KRISTALIJA
CELJE, Za kresijo 14 Telefon 154
Tovarna ogledal in brušenega stekla stavbno in umetno steklarstvo okvirji za slike v veliki izbiri.
Električne instalacije in centralne kurjava izvrtaj e »trokovnjaiko ter po zcoernih cenah instalacijsko podjetja
BELAK FRANJO
Celje, Prešernova 3
I, Knjigarna, umetnine in muzikalije
\ Kari Goričar vdova, Celje
Zaloga papirja in pisalnih potrebščin.
Priporoča se trgovina premoga koksa in drv
Franjo Kalan
Celje
Persil varuje perila!
I Poizkusite vendar tudi Vi s pravilnim Dranjem [in upoštevajte navodilo:
1 zavitek Perslla zadostuje za 25-301 voda. Rastopite Persil v mrzli vodi brez vsake primesi! Kuhajte perilo samo enkrat V« ure in ga izpirajte najprej v topli, potem v mrzli vodi.
Na ta način postane VaSe perilo belo kot sneg
Franjo Vehovar
tovarna pohištva v Celju
nudi cenj. odjemalcem vsakovrstno pohištvo iz domačih in eksotičnih lesov pO globoko znižanih cenah. V plačilo vzame tudi hranilne knjige po nominalni vrednosti. Lastna moderna auSilnica za les. Za viako dobavo — 2l«tno jamstvo.
Zaloga: CELJE, Glavni trg 12
Konrad Gologranc
mestni stavbenik v Celju
Mariborska 30
prevzema in Izvršuje vsakovrstne privalne, javne in industrijske zgradbe solidno in poceni. Sodnijsko zapriseženi cenilec. Daje tehnične nasvete In pojasnila.
PETER MAJDIČ ^MERKUR" CELJE-KRANJ
VELETRGOVINA Z 2ELEZNINO
Novi oddelek za sanitetne naprave in armature
nudi najugodneje ves vodnoinštalacijski materijal n. pr. opreme za kopalnice in stranišča, škotske in kameninaste odvodne cevi, gumi, azbest in Klingerit plošče. Na zalogi imamo sploh vse v železni-narsko stroko spadajoče blago in orodje za vse panoge obrti. Zahtevajte ponudbe I Prepričajte ae s poizku«nim naročilom, da Vam postrežemo v Vaše popolno zadovoljstvo I
LOIBNER KARL
SPECERIJA IN DELIKATESA Dnevno sveže pražena kava
CELJE, Kralja Petra c. 16
Pri »Zvoncu.«
J
l
SFECERIJSKO BLAGO DELIKATESE IN
MINERALNE VODE
PRIPOROČA
ANTON FAZARINC
CELJE
IVAN RAVNIKAR
tpecerijska in kolonijalna veletrgovina Barve — Laki
Celje
Priporoča se
TISKARNA - KNJIGOVEZNICA
Brata Rode & Martinčič
CELJE
Izdelovalnica gumijastih štambiljk.
Najboljše sredstvo za
pranje perila je
„Hubertus"
terpentinovo milo in
„Perion"
pralni prašek Celjske milarne d. z o. z.
VINKO KUKOVEC
stavbno podjetje — tesarski mojster trgpvjna z lssom in parna žaga
CELJE — Lava
Franjo Dolžan
Celje — Za kresijo 4
Telefon 245.
Kleparstvo, vodovodne instalacije, strelovodne naprave. Prevzema vsa v zgoraj navedene stroke spadajoča dela in popravila. — Cene zmerne. — Postrežba točna in solidna.
E. Zdolšek
trgovina z meianbn blagom
Sv. Jurij ob j. ž.
HOTEL
POŠTA
CELJE
Franc Plevčak
čevljarstvo
CELJE
Gosposka ulica 9
Gledališki frizer m dam«
In gospode
R. Grobelnik CELJE
Glavni trg
Podružnica poleg holela Evropa
Vozlič Ivan
brivski in trizerskl salon
CELJE Vodnikova ulica
Trajna ondulacija
Dobrave Mihael
slikarsko in pleskarsko podjetje
Celje — Glavni trg 15
Franc Strupi
trgovina s specerljo ln kolontjalnim blagom
Zaloga vseh mineralnih vod
CELJE
Kralja Petra c. 59
BERNHARD GLOBOČNIK
Prva specijalna delavnica vseh vrst štedilnikov in drugih železnih konstrukcij
CELJE
Josip Plevčak
čevljarski mojster
CELJE
Kralja Petra cesta 28
Podružnic«
.,Slovenca"
Domski kroji po meri in rlzbi ▼ 48 urah
Knjigarna in muzikalije
„ Domovina* CELJE
pisarniške ln šolske potrebščine
Pekarna Vošnjak
LASTNICA JUSTI KOVAČIC
Celje, Kralja Petra c. 19
Priporoča se TRGOVINA Z MEŠANIM BLAGOM
IVAN MARTINČIČ
CELJE — Mariborska 7
JOS. JAGODIC
CELJE
GLAVNI TRG — GUBČEVA ULICA
Specerija, železnina »Weckovi« kozarci za vkuhavanje sadja in sočivja

HMELJARJI!
Kazein, zelenilo, mazavo milo in druge pripomočke za zatiranje mrčesa na hmelju dobite stalno in poceni v
DROGERIJI »SANITAS«, CELJE
GOLOB KARL
mizarsko podjetje
CELJE - GABERJE
F. S. LUKAS
LIKER - BRANDY - RUM - ŽGANJE MALINOVEC--NA VELIKO
CELJE
Pavla Naprudnik
gostilna in trgovina Celje, Lava 5
Razen nizkih cen dobite ie novoletno nagrado od prometa pri
FRANC DOBOVIČNIK
MANUFAKTURNA IN MODNA TRGOVINA INDUSTRIJA PRESITIH ODEJ IN PERILA
Celje Anton Oražem
splošno krojaštvo Celje, Gledališka ul. 9
Maks Zabukošek
Modno krojaštvo
CELJE
Cankarjev« 2
Antonija Pongračič
trgovina in Izdelovanje vseh vrst pletenin
CELJE
Glavni trg 14
Laško:
HERLAH JOSIP
trgovec z mešanim blagom LAŠKO
jMl
Hotel in restavracija Savinja Laško
FRECE nasl. VAUPOTIČ FRANJO
pekarna
Laško
Pekarna in branjarija
VIVOD Laško
ANA in EMIL PERDIH
mesarija in gostilna LAŠKO
ROSENFELD ROBERT
trgovec z mešanim blagom
Marija Gradec — Laško
ALEKSANDER OBAL
trgovec z mešanim blagom v
Laškem
Širite in naročajte ^Slovenca"
Priporočamo sledeče tvrdke iz Maribora:
Velika izbira otroških vozičkov po nizkih cenah. Zahtevajte cenik.
Bogomir Divjak
Maribor, Tattenbachova 4, Glavni trg 17
Malino vec
in raznovrstne druge
brezalkoholne soke
po zmernih cenah priporoča
PODRAVSKA INDUSTRIJA SADNIH IZDELKOV
MARIBOR, Trubarjeva ulica 9
slavnostne dneve
DR-OCTKCft m
PECILNI PRAŠEK
Modna in manufakturna trgovina
v veliki izbiri in po ugodnih cenah
Franjo Majer
Maribor, Glavni trg 9
Priporoča se za dobavo vsakovrstnega elektromaterijala, motorjev itd. ter hladilnih omar (Frigidaire zaloga) in za izvršitev vseh elektrotehničnih del
A. Sprager
elektrotehnično podjetje	Maribor, Vetrinjska 14
V Mariboru
kupujte sedaj le v manufakturni. trgovini
MIRKO FELDIN
Aleksandrova c. 13, blizu kolodvora
'Sam je sedaj najceneje
Ženske nogavice po Din 4'—, ostanki po Din 4"—, pisano platno za srajce Din 6'—, belo platno Din 5"—.
MAKS USSAR
MARIBOR
Gregorčičeva ulica 17
Instalacijsko podjetje za vodovod, cefttralno kurjavo in stavbeno kleparstvo. Vodne električne črpalke za preskrbo hišne vode.
Lepo barvasto blago
po 4'— Din meter, pletene jopice po 24'— Din itd. dobite
v Trpinovem bazarju
Maribor, Vetrinjska ulica 15

"S
Špecijalna trgovina za živila
Jas & Lesjak
Maribor
Ulica X. oktobra št. 2
J
Ljudska samopomoč
registrovana pomožna blagajna
v Mariboru, Grajski trg 7 Podružnica: Ljubljana, Tyrševa 34,
zavaruje:
a)	vse zdrave osebe od 17. do 70 leta za pogrebnino od Din 1.000'— do največ Din 10.000—.
b)	mladoletne od 1. do 16, leta za doto, ki se izplača z dovršenim 21. letom in sicer od Din 1.000'— do Din 25.000'—.
Ustanovljena 1. 1927. Na pogrebninah in podporah izplačali nad 18 miljonov dinarjev. Zahtevajte pristopne izjave zastonj in brezobvezno. Zaupniki se sprejemajo za vsak kraj Dravske banovine.
Manufakturna trgovina
Srečko Pihlar, Maribor, Gosp. 5
je cene ponovno znižala in prodaja od danes naprej; moške srajce po Din 18'—, ženske nogavice po Din 4'— cvirncajg po Din 9"—, platno za rjuhe po Din 12'50, druk po Din 6'— itd. — Poštojte pred našo trgovino in oglejte si naše lepo blago in nizke cene.
KRISTAL D. D.
Tovarna ogledal in brušenega stekla
Centrala: MARIBOR. Telefon interurban 21-32
Podružnica: LJUBLJANA, Tyrševa C. 14. Tel. inter. 30-75
Vam nudi po najnižjih cenah
vsakovrstna ogledala in stekla, brušena in nebrušena,
marmornato steklo
v vseh barvah za oblaganje sten v kopalnicah, mesnicah, delikatesnih trgovinah itd.,
auto-šipe,
izložbene šipe v vseh veličinah in kakovostih.
Popravlja stara oslepela ogledala s priznanim trajnim oblogom!
JUGU d. z. o z. MARIBOR
Tattenbachova ulica 14 nasproti Narodnega doma
Velika izbira
dvokoles in delov ter otroških vozičkov
Motorna
kolesa
vse
dobite
po ugodnih
odplačilih
j PETIT PAR1S
modna trgovina
za dame in otroke pletenine, rokavice, nogavice in modni nakit v MARIBORU, Gosposka ulica 23
Veliko izbiro manufakture dobite v trgovini
FELIKS SKRABL GOSPOSKA ULICA 11
Obiščite in prepričajte sel
Prodaja ure, zlatnino, optiko Popravlja ure, zlatnino, gramofone. Kupuje zlato, srebro, zlat In srebrn denar.
IGNAC JON. urar v Gradu, Maribor
Za športnike nezlomljive šipe vedno na razpolago
Priporoča se velika izbira oblek, klobukov, perila, čevljev itd. po zmernih cenah
Jakob Lah
Maribor
Glavni trg 2
Podružnica Slovenca
Naročnina Oglasi
Gospodarstvo
Nemško zadružništvo
Te dni so se Tržili v Novem Sadu občni rbo-ri osrednjih nemških zadružnih organizacij v naši državi. Iz poslovnih poročil za te občne zbore posnemamo, da je imela osrednja zadruga za blagovni promet Agraria včlanjenih 156 zadrug ter 162 posameznikov. Agraria je lani prodala 1.146 vag. pšenice, 2.363 vag. koruze, 4 vag. lucerne in raznih kmetijskih proizvodov 111.5 vag. Poleg tega je Agraria vršila skupno nabavo kmetijskih potrebščin.
Osrednja kmetijska posojilnica, ki služi za denarno izravnavo je povečala lani število čla^ nic za 21, odpadlo pa je 5, tako da je imela ta
Razstava slovenskih obrthikov
Ob priliki kongresa, ko se bo zbrala ▼ Ljubljani vsa naša slovenska dežela, bo v prostorih ženske realne gimnazije na Bleivveisovi cesti otvorjena razstava izdelkov vseh obrtniških strok. Ta impozantna prireditev obrtniškega dela ne bo samo pokazala kvalitete obrtniškega ustvarjanja, nego bo kot prva večja prireditev domače obrtniške proizvodnje pokazala našo domačo proizvodno silo. Najobsežnejše bo zastopana zopet poznana mizarska stroka, kovinarstvo, tapetništvo, moda, slikarstvo, pečarstvo i. dr. bodo sledile v močnih zastopstvih. Obsežni prostori licejske šole se dnevno polnijo z novimi predmeti, med katerimi je tudi 200 kg težka vaza, katero je kot nagrado izdelal in namenil poznani kamnosek Kunovar od Sv. Križa.
Kvaliteta razstave, ki jo aranžira poznani inženjer Mesar, bo topot tembolj popolna, ker ima poleg običajnega namena razstav, še namen pokazati slovenskemu podreželskemu in mestnemu ljudstvu, ki se bo zbralo ob praznikih v Ljubljani, kaj in kako ustvarja naša domača obrt, kjer dela nad 100.000 ročnih delavcev — sinov naših kmetskih in delavskih stanov.
Razstava bo otvorjena dne 29. junija ob 11 dopoldne in potem odprta vsak dan do 14. julija — od pol osme do 17. ure.
Znižanje obrestne mere za vloge v Avstriji. Banke in hranilnice v Avstriji so sklenile znižati obrestno mero za vloge s 1. julijem za pol odstotka. S tem bo znašala obrestna mera za takoj izplačljive vloge 2.5%, za vezane vloge pa 2.75%. Ker je pričakovati tudi znižanja di-skontne obrestne mere Narodne banke od 4 na najbrž 3.5%, je bilo sklenjeno, da se zniža tudi obrestna mera za kredite za pol odstotka, tako da bo stal denar iz prve roke 7.5%.
Bilanca d. d. A. Westen v Celju izkazuje za leto 1934 zmanjšanje upnikov od 13.6 na 11.7 milj. Din. Med aktivi pa so se povečale investicije od 4.4 na 4.7 milj. Din. Bilanca je za 1934 veliko bolj sumarična kot za prejšnja leta, saj izkazuje skupaj: gotovino, efekte in rimese v znesku 3.3 (2.9). Dolžniki so se malo
S »večali, v večji meri pa so se povečale zaloge, onos se je povečal od 17.0 na 17.5 milj., čisti dobiček pa je narastel od 3.9 na 4.4 milj. Din. Glavnica znaša 25.0, rezerve pa 22.8 (19.2) milj. Din.
Znižanje diskonta v Holandiji. Ker prinaša najnovejši izkaz Holandske banke znatno razbremenitev, saj se je njen zlati zaklad v dobi od 17. do 24. junija povečal za 7 milj. goldinarjev, je sklenila Holandska banka znižati diskont od 5 na 4%. Zlato kritje goldinarja je od 17. do 24. junija naraslo od 75.74 na 77.56%.
Novo romunsko posojilo. Romunska vlada je razpisala vpis novega notranjega posojila, ki bo služilo za konsolidacijo visečih državnih dolgov. Posojilo bo neslo 3% in znaša njegova nominalna vsota 8 milijard lejev. Za vpi« posojila bo mogoče porabiti tudi davčne bone. katerih je v obtoku 9 milijard lejev.
Celie
& Odposlanec sv. očeta, poljski primas kardinal ar. Hlond, ki se bo peljal danes popoldne s posebnim vlakom v Ljubljano, bo deležen tudi v Celju slovesnega sprejema. Posebni vlak pride v Celje ob 15.46. Vlak bo ostal na celjski postaji 4 minute. Zberimo so v navedenem času v največjem številu, da bomo pozdravili odposlanca sv. očeta. Kardina-la-legata bomo pozdravljali z mahanjem robcev in vzklikanjem sv. očetu in njemu.
Cene dohamimo
Oglejte si neobvezno
izložbe in
manufakture
pri
zveza 354 članic. Bilančna vsota zveze se je zmanjšala od 33.6 na 33.55 milj. Din, krediti pa so se zmanjšali od 243 na 24.3 milij. Din. Hranilne vloge so narasle. Konec leta 1934 je imela ta zveza 354 članic in sicer 5 osrednjih zadrug, 127 kreditnih in gospodarskih zadrug z omej. zavezo, 9 kreditnih in gospodarskih zadrug z neom. zavezo, 25 drugih kreditnih zadrug, 97 prašičjerejskih in vnovčevalnih zadrug, 15 živinorejskih, 8 mlekarskih, 2 električni, 7 nabavnih in prodajnih, 29 dobrodelnih zadrug in 30 raznih. Število članov pri včlanjenih zadrugah je naraslo lani od 44.202 na 46.295.
Borza
Denar
27. junija 1935.
Neizpremenjeni so ostali tečaji Curiha in Nevr Torka, dočim so narasli Amsterdam, Berlin, Bruselj, London, Praga in Trst. Popustil je le Pariz.
V zasebnem kliringu je avstrijski šiling na ljubljanski borzi narastel na 8.75—8.85, v Zagrebu na 8.735 in v Belgradu na 8.74—S.84. Grški boni so notirali v Zagrebu 37.15—37.85, v Belgradu pa 36.65—37.35. Angleški funt je ostal v Zagrebu neizpremenjen ter je notiral 233.45— 235.05, v Belgradu pa je popustil na 232.45— 234.05. Španska pezeta je v Zagrebu notirala 6.05 denar, v Belgradu pa 6.15—6.25.
Ljubljana. Amsterdam 2905.30—2979.90, Berlin 1752.06—1765.93, Bruselj 734.18—739.24, London 214.19—216.25, Curih 1434.22—1431.29, New York 4310.08—4346.34, Pariz 288.10—289.54, Praga 182.04 do 183.15, Trst 359.67 —362.75.
Skupni promet brez kompenzacij 496.268 Din.
Ziirieh. Belgrad 7.—, Pariz 20.22, London 15.07, New York 305.125, Bruselj 51.525, Milan 25.275, Madrid 41.90, Amsterdam 208.20, Berlin 123.20, Dunaj 57.70, Stockholm 77.65, Oslo 75.70, Kopenhagen 67.25, Praga 12.785 Varšava 57.80, Atene 2.90, Carigrad 2.4«, Bukarešta 3.05, Hel-singfors 6.65, Bueuos Aires 0.805.
Vrednostni papirji
Ljubljana. 7% inv. pos. 81—82, agrarji 46—47, vojna škoda promptna 363—365, begi. obv. 62—63, 8% Bler. pos. 76—77, 7% Bler. pos. 65—66, 7% pos. Drž. hip. banke 72—73, 7% stab. pos. 80—82.
Zagreb, državni papirji: 7% investicijsko posojilo 81.50—83, agrarji 47 bi., vojna škoda promptna 363—364 (362, 363.50), 7., 8., 9., 10. 363 den., begluške obveznice 61—63, 8% Blerovo posojilo 76—77, 7% Blerovo posojilo 65 den., 7% stab. pos. 83 bi. — Delnice: Priv. agr. banka 225—228. Osješka sladkorna tovarna 135— 160, Trbovlje 100—110.
Belgrad, državni papirji: 7% investicijsko posojilo 82—82.50 (82). agrarji 47.25 bl„ vojna škoda promptna 370—372 (370, 364), 7. (369), 10. 370 den., (364, 366), 11. 370 den., (366), begluške obveznice 65—65.50 (65, 63), 8. 65—65.30 (64.10), 7% Blerovo posojilo 65.50—66.50, 7% stal), pos. 83.50 bi. — Delnice: Narodna banka 5750— 5900, Priv. agrarna banka 226—229 (229, 235).
Tečaj 7% stabilizacijskega posojila. Finančno ministrstvo je odredilo za 7% stabilizacijsko posojilo iz leta 1931 tečaj 85.
Žitni tre
Novi Sad. Pšenica bč potiska 120—124, Slav. 122—124, Srem. 119—121, bč. 118—121. Bnn. 115 do 121. Oves neizprem. Rž ne notira. ječmen neizprem. Koruza neizpr. Moka bč. in ban. og in ogg 190—210, št. 2 170—190. št. 5 150—170, št. 6 130—150, št. 7 1 07.50—117.50. št. 8 85—90. Fižol ne notira. Otrobi neizpr. Tendenca omahujoča. Promet srednji.
Budimpešta. Tendenca stalna. Promet omejen. Koruza julij 11.28—25—32, zaklj. 11.29—31, avg. 11.17—19, zaklj. 11.17—19.
J ar«
Priključitev okoliških občin Ljubljani
0 Umrla je v sredo opoldne v Ipavčevi nlici 8 gdčna Ernst Kati, blagajničarka mestnega kopališča, v starosti 70 let Pokoj niča je
r.,B i.J »v', -i____- iT i-* J-	_____
OHa V LOJ Biuaui Dnuiaj l< rov iu jo uua »uaua
in priljubljena v vsoh krofih celjskega ure-
Izkoristiie ugodno prliiko
in kupujte pri KoSbeisen Celje, kjer so zaradi preselitve trgovine ponovno znižane cene vsemu blagu, posebno pa svili, nogavicam, kopalnim oblekam in moškim sraicam
bivalstva. Spomniti se je moramo posebno tudi na tem mestu, saj je skoraj ni bilo prireditve v Ljudski posojilnici, pri kateri bi ne bila navzoča tudi ona. Tudi Vincencijeva konferenca jo je štela med svoje dobrotnike. Pogreb bo danes ob 17 na mestnem pokopališču. Naj ji bo lahka žemljica. — V bolnišnici je umrl 15 letni sin posestnika Šet Jože iz Hruševca pri Sv. Juriju ob juž. žel. Naj počiva. v miru!
0 Cerkvena proslava Vidovega dne. Danes bodo cerkvena opravila ob 8 v opatijski cerkvi, takoj nato v pravoslavni in ob 9 v evangeljski.
0 Spominske molitve za vojake, ki so pokopani na tukajšnjem vojaškem pokopališču (poleg mestnega pokopališča v Cretu), bodo v smislu čl. 5 zakona o ureditvi vojaških pokopališč danes ob 10. Spominske molitve bodo opravili katoliški, pravoslavni in evangeljski župnik. Občinstvo je vabljeno k svečanostim.
0 Oglase za »Slovenca«, .sobotno in nedeljsko izdajo, sprejema »Slovenčeva« podružnica v Celju danes ves dan. Ker izide »Slovenec« tudi v nedeljo, bo »Slovenčeva« podružnica odprta jutri, na praznik sv. Petra in Pavla, od 10 do 12.
Naše dijaštvo
Vse dijaštvo kamniškega okraja vljudno vabimo, da se vpišejo v našo dijaško počitniško društvo »Bistrica«. Čas je danes tak, da nujno zahteva opredelitve, predvsem v smislu kulturne orientacije. Naša katoliška orientacija mora postajati močnejša, mora dobiti norih moči in teh pa pričakuje od vas, tovariši. Današnji čas je že tak, bodočnost kaže na to, da si moramo zelo vroče seči v roke in iti na delo za našo skupnost, za naš narod, ki potrebuje močno novih in mladih moči. Pridite z močnim in zdravim hotenjem v našo sredo, pridite z veseljem med nas, pridite s pripravljenostjo in dovzetnostjo za vse dobro v naše vrste. Življenje v naše društvo bo prišlo le pO mObutu, a* .iVniu OOaomeZu Ikih. — Odbor »ui-strice«.
Dočim je zakon o občinah stopil v veljavo eno leto prej in so se po njem izvršilo občinske volitve v kmečkih občinah, jo bil za-i<°n. P mestnih občinah objavljen 25. julija 19J4 ln je stopil v veljavo 23. septembra 1934. Da se po tem zakonu, ki velja v Sloveniji le za Ljubljano, Maribor, Celjo in Ptuj, se niso izvršile občinske volitve, je poleg političnih momentov vzrok, ker se še ni rešilo vprašanje teritorija omenjenih mest, to je priklo-pitve sosednih kmečkih občin. Tudi je Jevtičeva vlada pripravljala k zakonu o mestih dopolnilno novelo, ki bržkone tudi sedaj ne bo izostala.
• Vprašanja inkorporacije okoliških občin ni lahko rešiti. Sliono kakor je igral nacionalni moment odločilno vlogo v 7(Vih letih, ko je avstrijska zakonodaja določevala obseg mest, tako so tudi v polpreteklem času igrali važno vlogo politično-strankarski oziri (na or. pri Ljubljani politična opredelitev občin Moste, Jezica in Št. Vid in oziri na poslanski mandat v ljubljanski okolici). Jasno je, da sme v tem vprašanju odločati samo politično-upravna smotrenost in faktično stanje ter da je treba po možnosti vpoštevati želje prebivalstva. Vse to se doslej ni zgodilo v zadostni meri, oziroma se je celo prezrlo.
Ljubljanski mestni gradbeni urad je izdelal točen pregled mestne aglomeracije od leta 1880 naprej, ki kaže, kako se ie prebivalstvo Ljubljane od leta 1880 do 1931 kljub priključitvi Spodnje Šiške, Vodmata in Brinja le podvojilo, dočim se je prebivalstvo okoliških občin najmanj potrojilo in celo po-sedmorilo (Vič leta 18S0 944 prebivalcev, leta 1931 6950 prebivalcev; Zgornja Šiška leta 18S0 1362 prebivalcev, leta 1931 3954). Zato je strokovno mnenje gradbenega urada, ki sta ga odobrila tudi gradbeni in tehnični odbor, sledeče: Za bodoči razvoj mesta Ljubljane je nedvomno najvažnejši severni del. Statistično i e dokazano, da se središče Ljubljane pomika proti severu in je pričakovati razvoj mesta le v tem pravcu. Radi tega bi bila in je naravna meja bodoče velike Ljubljane le Sava. V inkorporacijsko ozemlje naj bi spadale naslednje celotne katastrske občine: Vič, Zg. Šiška, Glince. Št. Vid, Vižmarje, Stanežiče, Jezica, Stožiee, Šmartno. Moste, Vodmat, Stopanja vas ter manjši deli k. o. Slape (aerodrom) in Rudnik (vzdolž Dolenjske ceste do Debelega hriba). Ta varijanta se je smatrala za najprimernejšo, ker je to v reRnici ozemlje, kjer se je število prebivalstva in obenem število zgradb v teku zadnjih desetletij skokoma dvigalo.
To ozemlje je z ozirom na težnjo po smo-trenem zazidanju in v cilju pravilne gradbe-ne politike že sedaj povsem vključeno v onem ozemlju, na katero je razširjen prvi del grarl-benega_ zakona. Iver pa gradbena prepoved, ki je bila izdana zn okoliško ozemlje, ne more dolgo trajati, bi bilo v interesu celotne ljubljanske aglomeracije, da se vprašanje inkorporacije uredi z urbanističnega vidika oziraje se nn veliko Ljubljano.
Isto mejo priporoča mestni dohodarstve-ni urad, češ, da bi bile meje po tem načrtu paravne. Zaprte bi bile vse komunikacije, vsa večja naselja bi pripadala Ljubljani, kar bi znatno podpiralo dohodarstveno kontrolo ter omejilo tihotapstvo samo na manjše količine blaga, ki bi ga morali tihotapci prenašati v težkih nahrbtnikih po težko prehodnih hribih. Mnenje dohodarstvenega urada je zelo tehtno, sa.j znašajo od njega kontrolirani dohodki skoraj polovico občinskega proračuna.
Isto rešitev narekuje tudi organizacija gasilske in reševalne službe. Z upa Ljubljana, ki obsega poleg poklicnih gasilcev še 1 i čet, je žo do polovice motorizirana in avtomobili-zirana. V enotni veliki Ljubljani bi bila ob-vestilna služba mnogo hitrejša in smotrene.i-ša. Ustanovitev reševalnih in zdravstvenih ambulatorijev ter protituberkuloznih dispanzerjev si moremo misliti le, če bi bile vse tc občine spojene v eno edinico. Isto velja za socialno skrbstvo.
Za to govori tudi faktično stanje. Mestna občina sega s svojim tramvajem na Vič in v Št. Vid in ko bi ne bilo sedanje krize, bi bile tndi že Moste in Jezica zvezane ž njim. Po dogovoru s KDE obsega radi pogodbe z elektrarno Češenj področje mestne elektrarne ves ta_teritorij. Vodo iz mestnega vodovoda pijejo že sedaj občani večine teh občin in si želijo, da bi tudi plin iz mestne plinarne dospel čim prej rlo njih. Prometna politika narekuje iste zahteve me.stu in neposredni okolici. Tlakovanje glavnih cest se ne sme ustaviti ob mostni meji. Tržaška cesla se mora tlakovati na Vič, Dunaiska na .Jezico, Dolenjska do Rudnika. Zaloška v Moste, Celovška skozi Št Vid.
Da si želi državno uradništvo in npoko-jenei priti pod mesto, ki je v prvem rlraginj-skem razredu, je stara želja in zahteva, ki bi dvignila kupno moč uradništva, če se izpolni.
Kot tehten pomislek se navaja, da bi prišle pod mesto k. o„ ki imajo še pretežno kmetski značaj. Pred vsem velja to samo prehodno, ker se pred našimi očmi zazidava .njiva za njivo. Vrtov na Mirju. v Trnovem in Krakovem jc vedno manj. Naloga uprave velike Ljubljane bi bila, rla bi pospeševala njivsko vrtnarstvo, ker ne bi od tega imeli korifit samo konsumenti. ampak bi se ojačil tudi izvoz zelenjave v planinska in pomorska letovišča. Tsto velja za Maribor, kjer si želo bolgarskih vrtnarjev. namesto da bi pospeševali to, kar že imajo.
Kakšna rešitev je zamišljena doslej? Pol oficiozno poročilo pravi, da bo obveljal minimalni načrt, ki predlaga, naj se priključijo mestu cele k. o. Vič, Zgornja Šiška in Drav-lje, od k. o. Ježi ca pa le tisti del, kjer leži mestni vodovod, tako, da bi šla meja ob robu gozda v Klečah do Tyrševe ceste v k. o. Stožiee do ekskluzivno gostilne Urbnnček, nato ob municijskih skladiščih (inkluzivno) dalje oii kat. meji Stožiee, oziroma Šmartno—Moste. Nadalje naj se priključita celi k. o. Moste in ITdmat od k. o. Slape pa le zemljišče aero-dronia in od k. o. Štepanja vas le del do Gruberjevega prekopa, od upravne občine Rudnik pa vas Rudnik, da bi moja tu tekla ob so-danji občinski meji do poti proti Orlom, nato pn čez Debeli hrib proti sedanji mestni meji. Končno se nnj bi priključila tudi vas Lipe iz občine Tomišelj.
Proti temu najožjemu programu so se pri anketi na banski upravi izrekli občinski za-Rtopniki^ ki se očividno ne morejo otresti občutka. nn se njih občinam odvzamejo najboljši davčni objekti. Pač pa so se zastopniki
vsoh občin izrekli za priključitev po tako zvanem brnskent sistemu, kakor jo jo sklenil tudi občinski svet mesta Ljubljane že leta 1930: Predmestne občine naj bi se sicer združile z Ljubljano v eno mesto, vendar naj bi obdržale svoje občinske upravo, katerim bi bil v njihovem področju še vedno prepuščen ziulosten delokrog. V centralno mestno upravo — senat — naj bi občine pošiljale svoje delegate. Ljubljansko mestno načelstvo je tudi izdelalo skico dotičnega zakona. Ta tako zvani brnski zi.stem je uvedla Češka za Brno in Prago in se je dobro obnesel. Pri tem bi obveljal tudi z ozirom na že obstoječe razmero in stavbe tudi dosedanji župni in šolski okoliš.
Še več! Isti odpor proti ožjemu programu in Hamoljubnemu odvzemanju teritorija okoliških občin kakor v Ljubljani opazujemo tudi v Mariboru, Celju iri Ptuju. Tudi tu — kakor tudi v drugih mestih naše države, Zagreb, Belgrad (Pančevo, Zemun!) — je mogoča sporazumna rešitev, ki si jo želi tudi vsak pameten upravni funkcijonar, če se osvoji brnski zistem. Ta zistem .ie tudi predlagala Zveza mest kraljevine Jugoslavije, pa ni bil sprejet v zakon. Ker se pripravlja, kakor rečeno, novelizacija zakona, je želeti, da se ta važna točka ne prezre in ugodi želji ljudstva! Oh tej priliki bi so lahko izvedla tudi revizija mest. ki spadajo pod zakon o mestnih občinah. Kranj, Novo mesto, Jesenice, Trbovlje in dr. imajo pri nas danes gotovo popolnoma urbanističen značaj. Qui
vivra, vcrra
:|PSJf|:
Ali naši lahhoatleti pravilno trenirajo 1
Pri nas je lahka atletika dosegla precej lepo stopnjo kljub temu, da nimamo plačanih trenerjev, da o kakih trenerjih-specijalistih sploh ne govorimo. Toda dalo bi se še bolj dvigniti — brez profesionalnih trenerjev — če bi nudili našim lahko-alletom pravilen trening samo do neke gotove meje, s katere bi jih mogli spraviti naprej samo izkušeni, protesiionalni trenerji-specijalisti. Zakaj to in zakaj tako, bi bilo odveč govoriti, kajti dobro vemo, da more le mojster napraviti mojstra. Samo poglejmo malo okrog sebe in takoj se bomo lahko prepričali o tem. Naši sosedje Italijani imajo celo vrsto inozemskih trenerjev-specijalistov in to ne samo v lahki atletiki, temveč v vseh važnejših športih. In na kakšni višini je danes pri njih šport, vemo tudi dobro.
Cim bolj se bližamo olimpijskemu letu, tem večje so priprave naroda. Večina njih, oziroma vsaj onih, ki reflektirajo na uspeh, si je najela prvovrstne trenerje. In tudi Avstrija si je preskrbela prevovrstnega trenerja za lahko atletiko. Je to Amerikanec Bruce, ameriški olimpijski trener, ki je prišel iz New-Yorka na Dunaj. Sedaj pa po-slušajmo, kaj pravi ta mož o sebi. o športnih prilikah v Ameriki in si končno oglejmo še njegov način treninga za lahko-atlete.
»Od leta 1000 do leta 1024 sem bil trener I.atavette College* na vzhodu Združenih držav, potem pa do leta 1931 na »Union College* v She-nectady. Imel sem najiosled 800 učencev na celcjm zavodu, ki so tolkli drug zavod, kjer je bilo 6^00 dijakov. V vsakem zavodu je po več trenerjev in sem imel v zadnjem zavodu kar 26 pomožnih trenerjev. Gojili so poleg lahke atletike, ki je glavna in najvažnejša panoga, še baseball, boks ler veslja-nie. V Ameriki je najvažnejša panoga telesnih vaj lahka atletika, to stališče zaslona vedno tudi ameriško časopisje in bo lo tudi naibrž vzrok, zakaj je poslala v Ameriki lahka atletika ljudski šport.«
Bruce pripoveduje še druge zanimivosti iz ameriškega lahko.iHchkega snorta ter o svoiem delu kot trener. Vzgojil jc cclo vrsto prvovrstnih ameri-k;<nskih atletov in tudi v Avstriji uvaia svoje metode, s katerimi je v Ameriki dosegel toliko uspehov, »kajti — tako je rekel — mi nimamo v Ameriki nobenih skrivnosti, tudi ni sugestije na športnem polju, ampak samo eno: trdo delo.«
Kako pa trenira Bruce avstrijske lahkoatlete? Najprej pozove na delo sredneie progaše. Nastopi-io znani avslr. tekači in povelje trenerja se glasi: »5 lahkih rund!" 7a njimi nastopijo sprinlerji ravno lako pet rund. In potem nastopiio metalci, ki se začudijo, ko jim ukaže Bruce teči. Tudi metalci in skakalci morajo ob začetku sezone dosti teči, jim potrpežljivo razlaga trener v angleščini. Za teki sledijo dihalne vaje, tudi take, s katerimi za kratko dobo zadržimo sapo. To pa zopet zato, da se dihalni organi privadijo ubogati voljo atletov.
7a tekače čez zapreke upeliuje novo tehniko, isto tehniko, kj jo uporablja ameriški svetovni rekorder Pearcy Beard. Bistvo lega teka obstoji v tem, da tekač v trenutku, ko naskoči zapreko, pred-roči z obema rokama in z globoko predklon jen im gornjim delom telesa sfrči preko zapreke. Običajno tečejo preko zaprek tako, da samo z eno roko pred-ročtjo. drugo pa pustijo zadaj, in drupa napaka, ki jo večina dela, pa je namreč ta. da ne tečejo preko zaprek, temveč skačejo preko njih.
Kako pa uči Bruce slart? Pravi, da je način, ko sc s kazalcem in palcem opremo tal, prisiljen, nenaraven. Roki je treba čisto naravno položiti na tla, oziroma se ž njima opreti. In tudi dolgopro-gaše je prisilil, da so startali in celo večkrat jih je pustil teči polnih 100 m v najhujšem tempu. Tudi dolgoprogaš rabi brzino. Dolgoprogašem to ni bilo všeč, celo z glavami so majali, toda Bruce ostane pri svoji metodi. S startom trener ni bil zadovoljen, ker se vsi prekmalu vzravnajo. Prvih deset metrov je treba teči v predklonu in s prav kratkimi koraki. Tako trenira ameriški olimpijski Irener avstrijske lahkoaflelske kandidate za berlinsko olimpijado. Mnogo vadi z njimi gimnastiko in vedno povdarja atletom: veliko, zelo veliko gimnastike!
Prvenstvo II. razreda Grafika : Mars
V nedeljo, 30. junija ob 18 se bo vršila na igrišču Slovana prvenstvena nogometna tekma med Grafiko in Marsom. Za oba kluba ho U tekma odločilne važnosti za končno razvrstitev v prvenstveni tabeli. Ker sta si pa tudi moštvi'obeh klubov precej enaki, bo tekma prav gotovo zanimiva in vseskozi napeta. Posetite tekmo v čim večjem številu I
Rešitev križa.
1) lev, 2) Eva, 3) uho, 4) Podravtna, 5) ma. terjal, 6) graditelj, 7) osa, 8) sto, 9) Tit, 10) oče, ti) Ana 12, bik, 13) oko. 14) ura, 15) sin, 16) Dožai
Po sredi navzdol: Evharistični kri&
Posctaihom cvharisfiCnc^d kongresa
samo pristna štajerska In dolenjska vina ter vedno sveže pivo
naznanjamo, da bomo točiti T pdVII|OIIIIl **b*'1	i^l^Cj lIll/) samo pristna stajerska In
pri prihodu t Laflermanov drevored L\ ui tli illl9l|lHU, unlonske pivovarne.
Gorka in mrzla jedila, kava in čaj bo vsakomur vedno na razpolago. — Razen tega pa še izborne kranjske klobase.
Za obilen obisk se priporočajo restavracije pri velesejmn
Franc Rozman
Vnionsho pivo, Grolsha Klel
Ivanka Vidmar
ZagrebSho pivo
Delman, Anžič
SLOVENIA TRANSPORT
podjetje za špedicijo in mednarodne transporte
LJUBLJANA
Miklošičeva cesta - Telef. 27-18
Blagovni promet za tu- in inozemstvo — Oskrba ocarinjen/a — Medn. tarifni biro o carinskih in trasportnih zadevah — Prevozi — Skladišča — Preselitve — Strojni transportt — Vse informacije brezplačno.
V prijazno vednost Ljubljančanom ln dopotntoOm!
Restavracija hotela ..SLON
u
•lovi kot prvorazredna kuhinja ob najnižjih cenah
Plall flo i oz (posebnost) Din 4'-Nosno (menu) Din 14*- ln Din 20'-VeCerla (mena) Din 12"- In Din 20-
V točilnici znižane cene. — Toči izbrana, kar najboljša namizna ln močnejša, dolenjska, štajerska in dalmatinska vina ter izborno specijaliteto »dekliški grozd«. — Gostom je na razpolago lep senčnat vrt.
Vljudno s« priporoča in jamči najpozornejšo postrežbo
JURIJ HRisen, restavraler
Oddamo
pisarniške prostore
(primerno tudi za samsko stanovanje) v palači »Grafiki", Masarykova cesta 14
Nafvefta izbira
vseh vrst čevljev, sandal, opank itd. prvovrstne kakovosti pri znani veletrgovini s čevlji
ALEKS. OBLAT
LJUBLJANA, Sv. Petra c. 18
Telefon 24-35
Dražba lesa
Zač. državna uprava razlažč, velepos. gozdov Ljubljani razpisuje sledeče pismene ofertalne licitacije:
11.	julija iz revirja Krvava peč (Turjak) 20 m' črnega gabra, 150 m* bukovine za drva, oboje na panju, in 710 m* posekane iglaste hlodovine.
12.	julija iz revirja Log in Zetale (Rogatec) 5379 prm bukovih ce-panic in 2520 prm buk. okrog-lic io klad fco vagon deloma fco cesta Ptuj— Rogatec.
27. iulifa revir PleSič (Sv. Lovrenc na Poh.) 1500 ms iglastih hlodov, 510 prm bukovih drv.
Pogoji in vzorci ponudbe so na razpolago pri gornji upravi, Ljubljana, Aleksandrova cesta 4/11
k.	'.:'■•-v-;., v;-.'.::, :	M
		
NAZNANILO
Usojam se vljudno naznaniti, da sem zopet otvoril svojo
tehniško pisarno v Ljubljani,
fSlomškova ulica 19 — Telefon 25-27
in pričel samostojno voditi gradbeno podjetje.
Sprejemam v izvršitev vsa v gradbeno stroko spadajoča dela, kakor: popravila, adaptacije, stanovanjske in trgovske hiše, vseh vrst tovarniške zgradbe. — Vsled nizkih cen materijala in delavskih mezd bom izvrševal vsa dela po konkurenčnih cenah. — Kot doslej se hočem tudi v bodoče še bolj potruditi, da bom svoje cenj. naročnike zadovoljil s preciznim in soljdnim delom. — S strokovnimi nasveti, osnutki in proračuni sem vedno brezobvezno na razpolago. — Vsem starim in novim cenj. naročnikom se najtopleje priporoča
Ivan Bricelf, pooblaščeni graditelj
Inserirajte v „Slovencu"!
Zahvala
Za premnoge dokaze globokega sočutja ln Iskrenega •oWJ» ob nenadomestljivi izgubi moje preljubljene soproge, odnosno matere hi stare matere, gospe
Berte Berdajs
kakor ta<fl m premnoge cvetlice tn vence ter za veliko ■deiefbo pri pogreba naše nepozabne rajnke - se tem potom najprisrčnejše zahvaljujemo.
V globoki žalosti ostalb
Vilko Berdajs, soprog; Alfonz, Natalija, otroci.
+
redno naSa nadvse fftibT|ena sestra
Zapustila hm |e in teta, gospodična
ANA MAJRISCH
zase trn lc«
dne 26. (tnrfja, pe dolgotrajni ia mučni bolezni, previdena s tolažili svete vere.
Truplo blagopokofne prepeljemo v petek, dae 28. junija L L iz Novega mesta v Kranj, Mestni trg it. 6, odkoder bo pogreti istega dne ob 6. uri popoldne aa tamkajšnje farno pokopališče. Kranj, Lfubljana, dne 26. tmiga 1935.
Globoko žalujoča Sbtk Joetptna, »ostra - ter ostalo sorodstvo.
JOŽE MUSAR
mesar
Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 61 mesnica, Šolski drevored (stojnica)
lastna hladilnica
telefon št. 3159
Vedno v zalogi vse vrste prvovrstnega mesa in vseh m&snih izdelkov.
Se vljudno priporočam.
lepa priložnosti
Od 1850. leta obstoječe podteOe glasovlrjev,
klavirjev, harmonijev, novih in rabljenih, v večjem mestu Slovenije se radi bolezni in starosti zelo ugodno odda.
Naslov r upravi „SIovenca", Maribor pod Kr. 164
2a slavnostne1 dneve
'DfrO€TK€R m.
PECILNI PRAŠEN
BANKA BARUCH
11, RUE AUBER PARIŠ (9°)
Telet.: Op*ra 96-15 — Teleta Op4rm 98-16 Naslov brzojavkami Jugobaruch Pariš 96
Banka Jugoslovanskih izseljencev v Belgiji, Franciji, Holandiji in Laksenburgu. Odpremlja denar ▼ Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem dnevnem kurzu. Vrši vse bančne posle najkulantneje. Poštni uradi v Belgiji, Franciji, Holandiji in Laksen-bargu sprejemajo plačila na naše čekovne račune i
BELGIJA: No. 3064-64 Brtnelea, FRANCIJA: No. 1117-94 Pari« HOLANDIJA: No. 1458-65 Ned. Dienst, LUKSENBURG: No. 5967 Luzembourg. Na zahtevo pošljemo brezplačno naše čekovne nakaznice.
Posetnike Evharističnega kongresa
■Mamil.....iiiii........................minimumi.......mili.........................................................mi
vabi
staroznana tvrdka k nakupu sledečih predmetov po priznano nizkih cenah:
Za dame:
plašče, obleke, perilo, kopalne obleke, nogavice.
Za gospode:
srajce svilene, kravate, ovratnike, nogavice, rokavice.
I0rt. Zarpf
Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 11
Lfubljana, Cerkvena ulica št. u
pleskar, sobo-črkoslikar se priporoča za vsa dela. Cene nizke. — Solidna postrežba.
Nove vloge
in nova posojila
denarnih zavodov poživljajo gospodarstvo. Nalagajte Vaše prihranke v
Mestno hranilnico ljubljansko
Nove vloge vložene po 1. L 1933 so vedno proste in se obrestujejo po 4 do 59/0.
Zahvala
Za Iskreno sočuvstvovanje ob izgubi tfuMjeneffa f(aa
Alfreda Lavriča Zaptaz
generalštabnega majorja v pokoju
se najprisrčnejše zahvaljujem vsem njegovim vojnim tsvarišem,
koroškim borcem, zastopniku banske oprave, sreskemu načelniku g. dr. Senekoviču, županu mariborske občine g. dr. Lipoldu, Glasbeni Matici za lepo petje, vsem nacionalnim korpormcijam, onim, ki so poklonili vence in vsem, ki so se poslovili od njega na njegovi zadnji poti. Posebno s> pa zahvaljujem g. profesorju dr. Dolarju za globoko pretresljiv poslovilni govor. Ma r i b o r , dne 27. junija 1935.
Ivan Lavrlč, podmarSal v pokoju.
	. v' ^ 7 5' &.sv' :		
			
V globoki žalosti naznanjamo, da nas je naša iskreno ljubljena soproga, ozir. mamica, sestra in teta, gospa
Jožefina Zupane
soproga industrijca
danes ob pol 2. uri popoldne, po kratkem, mučnem trpljenju, previdena s tolažili sv. vere, za vedno zapustila. Pogreb preblage pokojnice se bo vršil v soboto, dne 29. jnnija 1936 ob 5. nri popoldne.
Priporočamo jo v molitev In blag spomin. Sevnica, dne 27. junija 1936.
Karo! Zupane, soprog; Valček, sin; M a rt i ca, hčerka; Ana por. Erjavec, Lojzka, sestri in ostali sorodniki.
Posetnike evharističnega kongresa
vabi nad 100 let staro tvrdka h nakupu naslednjih predmetov po priznano nizkih cenah:
Trgovska niša
nogavic rokavic
damskega perila moškega perila ovratnikov samoveznte toaletnih potrebščin
kuhinjske posode stekla porcelana aktovk
damskih torbic nahrbtnikov turistovskih potrebščin
čevljev vseh vrst Hubertus piaščev moških oblek dečjih oblek modnih hlač predpasnikov spominskih daril
ANI. KRISPER, IJIMUNA
Mestni fra 26
Stritarjeva ulica 1-3
SVEČKA
PION
vodilna znamka že 25 lei!
Dobi se povsod. Glavno zastopstvo in skladišče za Jugoslavijo: Robert Weinb«rger< Zagreb, Gunduličeva 16.
dhlopni stolčki
po Din 20--
(Remec'Co
Kersnikova ulica 7
Ne zamudite prilike
obiskati v Evharističnih dneh ludi tvrdke
Martin HAHKOTA. Gosoosvcska 10
nasproti Evang. cerkve
kjer dobile najrazličnejše pletenine ia modno blago.
Revmatizem
Pri revmatičnih boleznih vseh vrst se doseže dober uspeh s Togal tabletami. To je dokazano po strokovnjaških ocenah mnogih zdravnikov, med katerimi je več priznanih profesorjev zdravnikov t ogal tablete delujejo hitro in učinkovito. V predpisanih količinah so neškodljive za srce in ostale organe. Vprašajte svojega zdravnika! Poizkus bo prepričal tudi Vas. Zahtevajte v Vaši lekarni prave logal tablete. Ako slučajno ni na zalogi, se lahko takoi dobe.
(Registrirano pri Ministrstvu socijalne politike in narodnega zdravja S. br. 1437 od 5. febr. 1932.)
Strokovnjaki govore!
»... najbolj obremenjeni deli motorja se neverjetno malo obrabijo, če se uporablja pravilna vrsta Mobiloila. Motor vzdrži, dokler vzdrži olje, s katerim ga mažemo. Upravičeno torej zahtevamo za mazanje motorja olje posebnih sposobnoeti — is to je Mo b i 1 o i 11
Isto velja za gonilo, difereneijal in šasijo. Pomislite samo, ko liko obremenitev vzdrže neverjetno mali zobniki, ki prenašajo vso silo motorja. Za mazanje smete v takih primerih uporabljati sanio mazivo izvaoredne kvalitete — in to je Mobiloil ali pa Mobiloiljfrease, kakor pač določa Kazalo priporočil.«
Tudi šasijo, Konilo iu diferenoij»l Je tr»b» redno n«. zati. Zanje Je MohilKreiute idealno mav.ivo. Kdor ceavt
svoje vozilo iu pravilno mlaja svoj douar, ea bo italoi
ic oi
pisnijo kiikšno drugo vr»Uo Mobitoila.
stalno uporabljal Prod uiHvabo p* je treba pojdedoU, čc mords Kazalo priporoči! za riotično vozilo ne pred-
O.sobni. tovorni avtomobil ali motorno koto ste nabvrtU, rta vozit« in ila služi namenu, kateremu »te Ka nom»-nili. Ne bi bili zadovoljni, če bi porabiti v«i goriva, kot je prav, in če bi bilo vozilo stalno v popravlja.
Zato uporabljajte:
Miške c Mirko
brusilni ca stekla in ogledal, Ljubljana VII - Medvedova ulica št. 38. Telefon št. 35-75
Izdelujem: za stavbno in pohi-štv en o • mizarstvo:
brušena ogledala in stekla ter izložbene šipe. Zahtevajte moj cenik frc. gratis.
Ogledala in steklo za hotele, kavarne, restavracije, obkladanje zidov iz brušenega in nebrušenega stekla, čistega in barvanega (marmoriranega);
za avtomobile in avtobuse sprednje (vetrobranej in stran, šipe Popravljam vsa stara ogledala takoj, čisto, kot nova, dobro in poceni!
Cene brezkonkurenčne! Dobava takoj!
Zapustila nas je danes za vedno, po kratki, težki bolezni, previdena s tolažili svete vere, naša predobra soproga, mamica, babica in tašča, gospa
FRANJA VIDMAR
ROJ. TERPINC
Z doma žalosti, Bičevje St. 3, je prepeljemo k večnemu počitku dne 28. junija 1935 ob 17. uri na pokopališče k Sv. Križu
Sveta maša zadušnica se bo darovala v farni cerkvi v Trnovem v torek, dne 2. julija 1935 ob 7. uri zjutraj
V Ljubljani, dne 26. junija 1935
Ivan Vidmar, poštni ravnatelj v pokoju, soprog; Dr. Vladimir Vidmar, direktor podružn. Poštne hranilnice, sin; Mila, Mira, Stana in Vera por. Zopa, hčere; Tatjana, Kuka in Vasilij, vnuki; Olga roj. de Toni, snaha; Orest Zopa, komandor kapitan, zet.
REŽISERJI, IGRAVCI IN IGRAVKE NAŠIH LJUDSKIH ODROVI
Vaša dolžnost Je, da se seznanite z delom in Izdanji naše ZALOŽBE LJUDSKIH IGER!
Končuje se drugi letnik njenega mesečnika »Ljudski oder", izšlo je že 13 zvezkov njenih »Ljudskih iger".
S svojim deiom je pokazala našim ljudskim odrom popolnoma nova pota, ki so edina o notranjem skladu s pravim ljudskim igranjem in se zavestno krijejo s stremljenji Katoliške akcije.
Postanite v novem, tretjem letniku 1935/36 naročniki njenih rednih izdanj za letno naročnino samo Din 60 —
za kar dobite:
Mesečnik „LJUDSKI ODER", ki prinaša poleg idejnih zlasti strokovne in praktične članke, nasvete in tekste, ter
štiri LJUDSKE IGRE in sicer
duhovno igro: A. Susterja-Drabosnjaka TRIKRALJEVSKO IGRO v priredbi N.Ku-reta z glasbenim delom prof. M. Tomca, socialno igro: J. M. Heinena IGRO O
DOBROTI v predelavi N. Kureta, narodno igro: Fr. Brenka POSLEDNJE USTOLIČENJE (v spomin 15. obletnice koroškega plebiscita), veselo igro: J. Vombergarja VODO v popolnoma predelani 2. izdaji.
Sam mesečnik .LJUDSKI ODER" brez iger velja letno Din 30'—.
Pišite na naslov:
»Založba ljudskih iger", Ljubljana Zarnikova 16
Ugodno prilika!
Kdor Hoče dobro in poceni Kupiti, na)
Telefon 2252 SC 001883 V VClCtrgOVinl
IVAN SAMEC
LjUBLjANA - MESTNI TRG 21
Velika izbira različnih d»ril za dame. gospoHe'n otroke-potiebščin /.a potovanje in turiste, dam-skega in moškega perila, ierač. damskih lorbic, parfumerije, dežnikov, kopalnih oblek ild.
Važen pripomoček
za gospodarski napredek našega naroda!
Metoda „Spoznaj sebe"
omogoči vsakomur ono mesto v družbi, katero mu pristoji. Pomaga mu pravilno izvrševati dolžnosti, množiti dohodke in blagostanje, doseči uspehe, prvovrstna službena mesta, napredovanja, kredite itd. Priporočljiv sistem 7.a ugotovitev vzroka vsakega neuspeha, katerega doživlja v današnji dobi 98% ljudi brez ozira na stan, poklic, zaposlitev, spol, bogastvo ali siromaštvo.
Priložena žepna kartoteka po metodi „Spoznaj sebe"
je iskani vzor milijonov ljudi vseh petih kontinentov sveta. Prednost imenovane žepne kartoteke je tako presenetljiva, da osvoji vsakogar. Lastnika uvede v vzoren dnevni red pri izvrševanju osebnih, družinskih in stanovskih dolžnosti. Skrbi odpadejo zaradi točnega in preglednega vpisa vseh opravkov, ki jih je izvršiti in kako so se izvršili. Dnevno vpisovanje dohodkov in izdatkov ter preno9 v mesečni obračun nudi jasno sliko gospodarjenja z denarjem in točno pokaže vse nepotrebne izdatke. V drugi skupini se vodijo važni podatki za vsak dan. Posebnega pomena je kartoteka za zapisovanje hipnih domislic, idej, osnutka, načrta in opazovanj. Ravno tako ni moči več pozabiti_ vpisanih naročil, sporočil, vabil, pozivov itd., ki jih kdo dobi za prihodnji čas. Kartoteka postane neizčrpen vir za izvršitev plodono9nega dels. Večna kontrola gospodarskega položaja. Dokler bo v zalogi,
dobi vsak naročnik brezplačno
kot prilogo iepni kartoteki seznam krajev z javnimi uradi in imenik vseh samoupravnih mest, srezov, občin (po novi komasaciji), sodišč, davčnih in kstastralnih uprav, poštnih, telegrafskih in telefonskih uradov, orožniških postaj, župnih uradov, zdravnikov in zdravnic, zobozdravnikov, dentistov, lekarn, bolnišnic in sanatorijev, advokatov, javnih notarjev, autorizirani inženjerjev v Dravski banovini; ulic, cest in trgov v Ljubljani; konzulatov v Ljubljani in Zagrebu; trgovsko-obrtniške in industrijske zbornice, zvez
in združenj za Dravsko banovino s sedežem ▼ Ljubljani. Metoda »Spoznaj sebs« obsega z žepno kartoteko in prilogami 900 strani
in velja 60 Din franko tuzemstvo. Naroči se pri samozaložbi »Realna potreba« v Ljubljani, poitnl predaL Vsa metoda s prilogami j« praktično vložena v nastavek, ki j« v okras
vsaki miri.
Majcenefše in kvalitativno najboljše fjrasiovc in bukove
PARKETE
dobavlja in polaga tovarna
REMEC - CO
DUPLICA PRI KAMNIKU
železniška In avtopostaja
Oglejte si naše zaloge v tovarni aH v pisarni Ljubljana, Kersnikova ulica 7, poleg Slamiia
VABILO NA IZREDNI OBČNI ZBOR Ljudske posojilnice ▼ Ljubljani r. z. z n. z., ki se
bo vršil dne 8. julija 1935 ob 16 v posvetovalnici lastnega doma z dnevnim redom: Sprememba pravil v § 6 ods. 4 in 5, § 12, § 13, § 15, § 20, § 30 in § 35. Ljubljana, 24. junija 1935. Načelstvo.
GOSTILNA
MENCINGER
LJubljana, Sv. Peira c. 43 in Komenskega ulica 24
priporoča: izborna vina, sveže pivo v vrčkih in mrzle jedL
Prijazen senčnat vrt. Na razpolago veliko dvorišče.
Tudi v naši podružnici
Ljubljana, Miklošičeva cesta 5 (paviljon)
lahko plačat« naročnino ca »Slovenca«, »Domoljuba« in »Bogoljuba«, naročate inserate in dobite razna informacije. — Poslovne ure od pol 8 zjutraj do pol 1 popoldne m od 2 do 6 popoldne Telefonska Številka 3030.
Na Sv. Petra cesli št. 20 in Prešernovi ulici št. 32
bomo do 15. julija odprodajali po 20—30 odstotkov znižanih cenah ca.
2000 parov čevljev
in sicer brez vsakih tovarniških napak.
1ARA"
j j m J. 1X1.1 lu čevlji so trpežni, elegantni in vendar najcenejši
■■■■■■■■■■■■■ Da nudimo strankam možnost mirne in temeljite
izbire, smo rok te prodaje primerno raztegnili. Posetnikom Evhar. kongresa nudimo s tem edinstveno priliko cenenega nakupa.
Vabimo Vas v naše prodajalne: Sv. Petra cesta št. 20
FRANJA SNOJ Prešernova ulica št. 32, tovarniška
zaloga kvalitetnih čevljev znamke „JARA".
AVGUST AGN®IA
11II1UM
Tijrševa cesto 10 Telefon St. 24-76
STEKIO, PORCELAN, KERAMIKA
Kompletne opreme za hotele, restavracije, gostilne in javne kuhinje in za gospodinjstvo.
Luksusni predmeti Stavbno in umetno steklarstvo
OKVIRJI, SLIKE
Nova založba
v Ljubljani
Kongresni trg 12
KNJIGARNA — TRGOVINA
s pisarniškimi
Za
kongresne dni
potrebščinami
Podobice, razglednice, albumi iz Ljubljane, razne vrste spominčki L t. d.
Trgovci z dežele, pri večjem nakupu primeren popust.
Oglejte si našo izložbo tudi v trgovini.
Cenjenim posetnikom Evharističnega kongresa priporočam svojo gostilno
Birk Josip Bor*f"ikov irg 2
Cene jako zmerne. Postrežba ločna. Senčnat vrt.
KNJIGE KNJIGE KNJIGE KNJIGE KNJIGE KNJIGE KNJIGE KNJI
d O
Z M
H O
NH t—»
Z
u
o
l-H t—»
z
O
O
I—*
I—»
Z
u
H
S
I—»
z u
o
rti »—»
z ud
w
'J
Z i4
a
l-H
Z UJ
o z
Už U
o
HM
z
U6
Ali se zavedate, kakšen neprecenljiv zaklad je domača knjižnica
kakšen kras je vsakemu domu?
Knjiga dviga ali pa ubija, uvrščajmo zato v svojo knjižnico res
dobre knjige!
Danes doživljamo poplavo knjig. Med dobrimi knjigami se hoče uveljaviti tudi slaba, škodljiva knjiga in celo prava, ničvredna
plaža.
Kako se znajti?
Zaupajte se strokovnemu, moralno in umetniško premišljenemu izboru najboljšega izmed dobrega 1
Tak izbor Vam nudijo
KNJIŽNE ZBIRKE
JUGOSLOVANSKE KNJIGARNE V LJUBLJANI Leposlovna knjižnica,
štiri v polno platno vezane knjige za mesečni obrok po Din 15.—, s poštnino Din 16.—,
Ljudska knjižnica,
štiri v polno platno vezane knjige za mesečni obrok po Din 12.—, s poštnino Din t3.—,
Zbirka domačih pisateljev,
tri v polno platno vezane knjige za mesečni obrok po Din 10.—, s poštnino Din 11.—,
Kosmos,
zbirka poljudno-znanstvenih spisov, tri v polno platno vezane knjige za mesečni obrok po Din 12.—, s poštnino Din 13.—.
Zahtevajte prospekt — zahtevajte brezplačno pošiljanje »Vestnika Jugoslovanske knjigarne" 1
Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani, Pred Škofijo
KNJIGE KNIIGE KNJIGE KNJIGE KNJIGE KNJIGE KNJIGE KNJI
oddelkov
1.	knjigotiskarna
2.	fotografija in offset-tisk
3.	klišarna (kemigrafija)
4.	bakrotisk
5.	knjigoveznica
principov
1.	vestna postrežba
2.	dober materijal
3.	solidno delo
4.	umerjene cene
5.	točna odprema
vrst izdelkov
1.	tiskovine za urade, trgovino in obrt, časopisi, revije, katalogi, vabila L t. d.
2.	plakati, ceniki, vrednostni papirji, reklamne tiskovine v eno- ali večbarvnem tisku i. dr.
3.	klišeji v poljubni obliki za eno- ln večbarvno reprodukcijo slik, risb, fotografij etc.
4.	umetniške ilustracije, albumi, razglednice, propagandne tiskovine v eno-ali večbarvnem tisku.
5.	preprosta in fina vezava knjig et<x, rastrirani papir, poslovne knjige za trgovce, denarne zavode Ltd.
JUGOSLOVANSKA TISKARNA V LJUBLJANI
Posetntkom evharlst Kongresa
nudi po nalnltfl ceni
rokavice, BOgOVlCC, moško in žensko perilo, žepne robce, krofale, čipke, rarne galanterijske predmete, itd.,
Josip PCTCLINC, LiliMfana
za vodo, blizu Prešernovega spomenika.
Opozorilo
Ob priliki evharističnega kongresa v Ljubljani je pričakovati velik dotok naroda iz vse kraljevine in inozemstva, vsled česar je računati z izdatno povečanim prometom na javnih ulicah in trgih. Da se kolikor možno preprečijo prometne nezgode, opozarja uprava policije na to, da bodo na bolj prometnih in nevarnih točkah, posebno na križiščih postavljeni prometni stražniki, ki bodo urejevali promet. Vsakdo naj sledi njihovim navodilom.
Vozila vseh vrsl naj vozijo previdno in počasi in naj se držijo točno predpisov občnega in r<estnega cestnega reda. Pešci se opozarjajo na to, da je sredina ceste namenjena vozovnemu prometu, zato naj hodijo le po hodnikih in po desni strani.
Pri prekoračenju ceste naj se pešci ozrejo najprej na levo, nato na desno, ali ne prihajajo vozila. Pešci naj prekoračijo ceste le po najkrajši poti in ne clijagonalno preko križišč. Postajanje na prometnih točkah, kot na križišču pred pošto, na Marijinem trgu, pred kavarno Evropa, na železniškem prelazu na Tyrševi cesti itd. je strogo zabranjeno.
Biciklisti naj se ne postavljajo z dvokolesi med riarod, ker tvorijo ravno bicikli nevarno oviro za nemoten in varen promet
Isto velja tudi za otroške vozičke. Prodajalci z vozički ne smejo ovirati prometa na bolj prometnih točkah, nikdar pa ne smejo postajati na križiščih in blizu njih.
Občinstvo se opozarja, da je za vzdrževanje reda določenih razmeroma majhno število stražnikov, zato naj se za eventuelne informacije obrača na reditelje, ki imajo na rokavu beli trak.
Svari se prebivalstvo tudi pred žeparji, ki se utegnejo pojaviti med zdravo maso. Vsak naj sam pazi na svoje imetje.
Uprava policije opozarja tudi na to, da bo v dneh 29. in 30. junija na policijski stražnici II. na Tyrševi cesti na razpolago občinstvu dežurni uradnik te uprave, ki bo sprejemal eventuelne ovadbe in bo dajal potrebne informacije.
Dne 29. in 30. junija je po Tyrševi cesti od železniškega prelaza do Posavskega ulice vsak vozni promet zabranjen, izven vozov predstavnikov obla-stev in cerkvenih dostojanstvenikov, ki vozijo v Vodovodno cesto, kjer je določeno mesto tudi za parkiranje.
Dovoz do Stadiona in vožnja naprej od Stadiona proti Ježici ali obratno, se vrši po Gosposvetski, Celovški cesti, Aljaževi ulici, Černetovi ulici, Janševi ulici, Podmilščakovi ulici. Dravski ulici, Vodovodni cesti in Posavskega ulici. Za sam dovoz do Stadiona in odvoz se lahko uporabljajo tudi Masa-rykova cesta, Šmartinska cesta, Vilharjeva cesta, Robbova ulica, Linhartova ulica in Topniška ulica.
28. junija od 16. do 19. ure bodo o priliki prihoda Njegove Eminence kardinala Hlonda za promet zaprte sledeče ceste odnosno ulice: Resljeva cesta,-Masarykova cesta, Miklošičeva cesta, Marijin, trg, Stritarjeva ulica, Mestni trg, Pred škofijo.
Dne 29. junija o priliki mladinskega sprevoda hodo od 6. do 8. ure za promet zaprte sledeče ceste odnosno ulice: Pred škofijo, Mestni trg, Stritarjeva ulica, Marijin trg, Miklošičeva cesta, Masarykova in Tyrševa cesta.
Istega dne o priliki nočne procesije mož in fantov bodo zaprte za promet od 20. do 24 ure sledeče ceste in ulice: Kongresni trg, Vegova ulica, Emonska cesta, Cojzova cesta, Sv. Jakoba trg. Stari trg, Mestni trg. Pred škofijo in vse ulice, ki ležijo med navedenimi, dalje Stritarjeva ulica, Marijin
trg, Miklošičeva cesta, Masarykova in Tyršev»
cesta.
Dne 30. t ni. o priliki glavne procesije bo vozni promet ustavljen od 'A 13. do 18. ure po vsem notranjem mestu.
Kmečki vozovi, ki pripeljejo udeležence na evharistični kongres, se morajo ustaviti na periferiji mesta, kakor je že pripravljalni odbor objavil.
Upravnik policije: Keršovan s. r.
Evharistični križ na Triglavu
"m^i.. pisks oš i®®
, ..... .
Killi^S
■ eto nu vrhu Triglava je zrasel križ. Ni sicer velik, toda križ je le. Prinesla sta ga in postavila Johanč in Lojze, oba študenta, prvi kot spomin na srebrn jubilej svojega planinstva — bil je ta dan petindvajsetič na vrliu Triglava —, drugi pa v spomin na svoj god, ki ga je obhajal tisti dan na vrhu Triglava.
ŽELEZNINA
LJUBLJANA Zatoška c.
Velika zaloga: cementa, železa, pločevine, kovin, okov a, orodja, sesalk, vod. cevi tehtnic, šttdilnikov, kuhinjske posode, obrt in tehničnih potrebščin.
Prodaja: suhih, olj. barv, firneža, lakov, čo-pičev, stroj, olia, terpentina.
ZNIŽANE CENEI TOČNA POSTREŽBA I
Ugoden nakup!	Posetnike Evh. kongresa opozarjam
na pneumatiko in dele koles, na pokromana kolesa ^Oritasrier** na najboljše šivalne stroje MAdler in Ciril SBner"
po Izredno znižanih cenah
Josip PETEEINC -
bU*u Prešernovega spomenika (u vodo)	Pouk v umetnem vezenju brezplačen I Vedletua ttarancUs!
Modni salon
Ivanka Stegnar
Ljubljana, Stritareva ulica 9
oriporoča svojo veliko zalogo dtimshlll klobukov in Slamnikov domaČega iz delka po najnovejših modnih oblikah in nizkih cenah. Znlni klobuki vedno v zalogi. Popravila izvršujem točno in ceno.
Pllse /ji volane v različnih gubali Specielnl enlel pujiolanov rut, ialov, oble,, rini entel vložkov m tipk Specielnl alur za žepne robee AHtl lrenle prtov, volan i. t d 3M'CdilSkan e ženskih ročnih del — lepi
vzprei. čist tisk VCiCnJe monograraov. zaves, perila z najfinejšo in najtrpežnejSo prejo. Žepilli rOlHl komad Din 2 —, Din T—, Din 3-50. Din 5 — in Din 6 —
Za naše Kvalitetno dalo nizke cene in hitro postrežbo se Vam izplača pot k
Meh d Hihes, ijubljana
s II in U poleg hotela Štrukelj
k IIL letni skupščini
Gospodarskega društva r. z. z o. z. v Pobrežju
ki se bo vršila v četrtek, dne 11. julija 1935 v prostorih gostilne pri »Vinogradniku« v Pobrežju pri Mariboru, Aleksandrova cesta, z začetkom ob 10. uri dopoldne s sledečim
dnevnim redom:
1.	Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora.
2.	Računsko in poslovno poročilo za leto 1934.
3.	Poročilo nadzorstva.
4.	Volitev načelstva m nadzorstva.
5.	Sprememba pravil §§ 1., 2., 14., 18. in 21.
6.	Razno.
V smislu § 21. zadružnih pravil sme občni zbor veljavno sklepati, če je navzoča najmanj dve-tretinska večina vseh zadružnih članov, sicer v~se vrši drugi občni zbor'osem dni pozneje brez Ozira na število navzočih članov z istim dnevnim redom, ob isti uri in t istem lokalu.
P o b r e ž j e , dne 25. junija 1935.
Načelnik.
Ali ste že poravnali naročnino?
Športnikom,
udeležencem evharističnega kongresa nudi najugodneje m po zmernih cenah potrebščine za vse panoge športa, alpinistike in telovadbo:
Športna troovino
LioiiUanfl, mm i
Upravo »Slovenca« Maribor
Koroška cesta 1
Podružnica: Aleksandrova 6
Sprejemajo se oglasi in naročniki lista, izvršujejo vsi upravn. posli in dajejo pojasnila ki spadajo v delokrog uprav-ništva lista.
ta^^raneaHHsi^BHHaH
Najprijetncjsc letovišče na morju nndi
Holel VILA LUCIJA
Aleksandrovo, na otoku Krka
Pension od 50 Din naprej (vse takse vštete).
Sezona od 1. maja do 30. septembra. Restavracijska terasa nad samim morjem, Hotel je last renomirane slovenske tvrdke. Zahtevajte brezplačne prospekte pri Putniku ali pa pri direkciji hotela.
Tovarniška nova
naprej, pa vse do najboljše kvalitete edino le pri
kupite že od
m
D Z.O.Z.
palača LJ. Kreditne banke
Oglejte si naša kolesa!
Naznanilo
Znižal .sem cene vsem izdelkom čevljer sa občutljiv« ia bolne noge ter ortopedič«iku, obuvalom in popravilom.
Za obilen obisk M priporoča
Dermastija Ivan
preje Pobeška — splošno čevljarstvo Ljubljana, Cankarjevo nabrežje št 13.
Jugosiovanska zavarovalna banka
Podružnice: Beogrrad, Zagreb, Sarajevo, Osijek, Novi Sad in Split
€€ Lfubljani
Gosposka ulico 12. Telefon St. 2176-227©
Dolores Vieser
61
PEVCEK
Ljubezenska zgodba mlade du&e
Rezko in zapovedujoče, skoraj sogoltno, se mu za-pičijo oči v bledi dečkov obraz. Lomi roke in rezko ponavlja, vedno spet zdrzajoč se od groze in sle:
»Heloiza! — — Heloizal Saj to poznaš vendar? Najlepšo žensko na svetu 1 Ah, satan, kaj je tvoj pekel v primeri z mojo mukol O —1 Kralj moleduje pred njenimi vrati — kralj! Kaj sem jaz? Goslar — nič več! Zatorej drugič: preskrbi mi denarja, slave, časti, izbrskaj mi plemenitaško listino iz razvalin kakega raz-palega gradu, srečo mi daj I Slišiš! — Kaj stojiš tako bedasto? Nočeš? — Veruješ tudi ti na pravljico o naši — ljubi Gospe, — da hodi v majniških nočeh okrog?«
Plašno in zmedeno mu strašijo pogledi v daljavo. Mesčev krajec visi kakor svetel, srebrn srp v temi in •iplje bledo svetlobo na meglene sopare v dolini. Sredi groze začuti dečko, da prihaja nadenj nežna, zaupljiva radost.
»Verujem,< reče preprosto, >Mati božja je močnejša kot hudič.«
Maestro zastrmi vanj, roke mu tipljejo po njegovem vratu.
»Giovanni — pustiva to! O Heloizi govoriva. Ti mi jo preskrbiš in jaz — ti dam svojo dušo.«
Hlastno kot bi trenil si zaviha s čipkami obrobljeni
rokav. >Na!«
Izza pasa potegne drobno bodalee in ga poda dečku. Ivan ga urno vzame bi vrže proč.
> Gospod, vam n «axW< vzklikne in strese
jočega se moža za zapesti. >Jaz nisem satan, Kame-nar Ivan sem! Saj ste vendar šli z mano na Štalen-sko goro!«	,
>Lažeš — lažeš — poznam te!«
>Ne, ne lažem, jaz nisem hudič! Saj hudič niti ne sme priti, nocoj nima nobene moči čez vas, Mati božja ne dovoli.«
Obraz začne goslarju trzati. Krčevita volja, da bi se mu vrnila zavest, mu orje brazde v čelo. Mož stiska zobe in vedno spet zapira oči. Slednjič zaječi, vrže roke kvišku in se sesede na tla. Ivan poklekne poleg njega in mu vedno spet šepeta:
»Nikar se ne bojte, gospod, nima nobene moči do vas.«
Vmes pa moli spet in spet Memorare, molitev, ki pravi o njej brat Egidij, da je rešila že marsikoga iz oblasti satanove.
»Spomni se, o premila devica Marija, da še ni bilo slišati —.«
Stokanje potihne. Maestro se zravna in hripavo reče:
»Saj so bile vse samo sanje?«
»Seveda, samo hude sanje,« reče Ivan veselo in pobere klobuk s tal.
Plaho ga zre maestro:
»Pojdiva l<
Z rahlo grozo pobere dečko knjigo in ugaslo gobo in bodalee. Ali naj porine vse skupaj čez pečino doli v gozd? Goslar ga pogleda in ga s tem pogledom kar začara, da vtakne grozljivo neprijetne reči v torbico.
»Pero je še na tleh, tam!«
Črno je--
»Veš sa Dot naravnost doli?<
»Nak, ne vem, morava iti tisti košček nazaj do cerkve.«
Trudno in omahovaje, kakor starec, gre Veracini za za dečkom. Na stopnicah pred cerkvijo ždi stari župnik. Ivan si ne upa potegniti roke izmed mrzlih prstov gospodovih; samo z levico zamahne in zakliče: »Marija!« kakor mu je bil naročil duhovni.
Hripav: »Bog si ga bodi zahvaljen!« se oglasi sem čez. Potem se prevesi pot doli proti gozdu.
Molče tipljeta navzdol. Večkrat zašepeče Veracini kako laško besedo predse. Ivan razume le vedno spet in spet: Heloiza — in vsakikrat mu je teže pri srcu.
»Ni res, lepa je?«
»Je,« Odvrne Ivan tiho in gn je tako sram.
Ko stopita spodaj iz gozda, se že svita jutro. Trudno stopata proti mestu. Ko prideta na most čez Glino, za-zvone zvonovi lz zvonikov.
»Sveto jutro zvoni,« reče Ivan.
Italijan se pokriža in sname klobuk z glave. Po-lahko se mu pregibljejo ustnice. In ko ga Ivan vidi tako moliti, mu silno zapolje srce od same blaženosti.
Pred vrati mu pomoli goslar roko.
»Hvalat« reče in pristavi: »In ne črhneš nikomur o tej moči.«
»Nikomur,« reče Ivan odločno in stisne maestru tanke prste, kakor da bi mu hotel priseči.
t V veži gostilne pri »Pošti« se kratkočasi mlada dekla z ljubčkom in zvonko zavrešči, ko nenadoma stoji imenitni gospod, ki je najel tri sobe in daje tako gosposke napitnine, bled kakor strah v pomraku pred njo in ukaže, naj mu prinese močnega vina v sobo.
Ivan gre skoraj pobožno čez prazni, jutranje tihi trg v cerkev in streže pri prvi maši.
►	d	» •
«	'«	£ S
™	a	g s
n	"	g "os
Z	«2	"S :5"
11	š J8
c
« US
V. o
41 fcL,
j E S ° JS >
a JS J2 s ^ °
H -o« ~ 0 £
s ^ t
S p
C/3
O
a
a e
(C
e
d £
S
P .5 •oc Q d) l-J
II
3 (4
S a
i s
o> as
>n u
0	co C5
1	;
S. a
® »
U o 2 'i
1 š o
V malih oglasih velja vsaka beseda Din 1'—; ienllovanjskl oglasi Din 2*—. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10*—. Mali oglasi •e plačujejo takoj prt naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja ae računa enokolonska, 3 mm visoka petitno vrstica po Din 2*50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko«
Vsem posetnikom evharističnega kongresa
se priporoča za obisk tvrdka
F. H. SCHMITT
['red Škofijo 2 Ljubljana Llngerjeva 4
Vljudno vabljeni, da si neobvezno ogledate veliko zalogo galanterijskega blaga, damskega in moškega perila, nogavic, rokavic itd. itd.
Opozarjam na spominske predmete i/. Ljubljane in kongresa I
Pridite!
Ne zamudite!
II
Vtužbeisčejo
K samostoj. gospodu
ali samostojni gospej v Ljubljani išče stalno službo oseba srednjih let. — Sprejme tudi pospravljanj« in snaženje kakršnekoli pisarne. Pisma prosi pod šifro »Za vsako plačo« na upravo »Slovenca«._(a)
Dekle
starejša, zmožna vseh domačih del, šivanja in kuhanja - Oče službo. Naslov ▼ upravi »Slovenca« Maribor pod št. 1859. (a)
Hlapec
priden, pošte«, zanesljiv, mlad, za vsa kmečka dela - išče službo. - Naslov v t*pr. »Slov.« pod št. 7637.
Kdo bi sprejel
krepkega, pridnega, 12 leit starega fanta za pastirja ali ra druga dela. - Žen Franc, Koseze 16, Ljubljana VII.	(a)
j. h Fant
rofeščine prost, vajen Skladiščnih in gospodarskih del, tudi konj - želi službo v Ljubljani ali v okolici. Zanesljiv. Založi 10.000 Din kavcije. - Ponudbe upravi »Slov.« pod »Dobra moč« št. 7572. (a)
Odvetnišk. kandidata
sprefme odvetniška pisarna t Ljubljani. Vprašati pod »Perfekten« SL 7514 upravo »Slovenca«. (b)
Perfektno kuharico
lepega vedenja in nastopa, ki bi opravljala še ostal« gosp. posle, sprejmem. Mesečna plača 400 <Haaiiev. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Kuharica« 400/7355.	(b)
Prvovrsten mlinar
■a kmetako ml eter dobi službo. Sest parov kamnov, stope. Redi se do 12 prašičev. Tememičani Imajo prednost. Samo pridni, delavni mlinarji nai (avijo. Ogled ne-obvezem. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 7389.
Ročnega opekarja
sprejmem. Ivan Ločniškar — Šmartno pod Šmarno
goro._(b)
30—40 prodajalcev
in prodajalk iščem za prodajo med evharističnim kongresom. Lahek predmet, velik zaslužek zajamčen. Za prevzetje je potrebna mala kavcija. -Vprašati osebno 28. t. m ves dan pri: Rihard Rich-ter, Ljubljana, Karlovška cesta 2.	(b)
Oddajam delo
na dom pletiljam, katere imajo ročni pletilni stroj 6/55 ali daljši. - Ponudbe upravi »Slov.« pod šifro »Dober zaslužek« 7626. (b
Restavracija Rebec
Tyrševa cesta 71 - vabi vse začasne nastavljence, da se predstavijo 28. VI. osebno tam.	(b)
Trgovskega vajenca
iz boljše hiše, z dobrimi spričevali z dovršenimi 3 ali 4 razredi srednje šole, sprejme Jakob Lah, Maribor.	(v)
Mizarskega vajenca
takoj sprejmem. Vodičar Janko, Celje, Dečkov trg št. 6.	(v)
Posredujem
denar na
hranilne knjižice
vseh denarnih zavodov. Rudoli Zore, Ljubljana, Gledališka ulica 12. Telefon 38-10 Pismeni odgovor 3 Din.	(d)
Ženilbc
Gospodična
dobra gospodinja, čiste preteklosti, z večjim lastnim prihrankom, želi poročiti resnega gospoda do 45 let, v stalni službi, ali obrtnika, najrajši Ljubljančana. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Dobro srce in pridne roke« 7562.
Učenca
poštenih staršev, sprejmem r trgovino mehanične stroke. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Ljubljana* št 7624.	(v)
Vrtnarski vajenec
15 do 16 let star, z vso oskrbo v hiši, se sprejme. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 7592.	(v)
IC
Posojila
na rložne knjižice daje Slovenska banka, Ljubliana. Krekov trg 10
Iščem finanserja
za dograditev tovarne za izdelovanje nekonkurenč-nih izdelkov. Dopise pro-sim podružnici »Slovenca« v Celju pod značko »Idejna zaščita« št. 7573. (d)
Mladenič
čedne zunanjosti, inteligenten, 35 let star, z veliko novo hišo in vrtom, v bližini mesta, in dobro idočim podjetjem, želim poročiti pridno osebo z nekaj premoženja. Slika zaželjena. Grem pa tudi na veleposestvo ali v trgovino. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Dober mož« št. 7351.	(ž)
Kovačevo
v«|(v v
ucthsce
Maribor, Krekova 6. Počitniški tečaji od 1. julija do 31 avgusta 1935: strojepisje trg. računstvo, knjigovodstvo, dopisje itd. Nemščina, konverzacija in pravrpif. Letni tečaji od \ septembra 1935 na-pi-ei. Prospekt zastonj.
Akademik
poceni instruira za po-navljalne izpite iz vseh predmetov. — Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Uspeh siguren« št. 7499.
Instruiram
vse predmete nižje gimnazije čez počitnice. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Uspeh« št. 7580. (u)
Nemščino, esperanto
poučuje pismenim potom Jezikovna dopisna šola na Jesenicah. Zahtevajte prospekti Priložile znamko za odgovor!	(u)
.Pri Fratnceljntu" - Kranj
Dobro blago, so Ud n ost, zadovoljstvo polnošte-vilnih odjemalcev
Veletrgovina manufakture. — Industrija perila in splošne konfekcije. — Na debelo. — Na drobno. Obiščite nas sigurno 1
Vse posetnike evharističnega kongresa
vljudno vabimo, da si ob tej priliki ogledajo našo veliko izbiro manufakturnega blaga, damske in otroške konfekcije, krasno izbiro moških srajc, svilenih in bombažastih Golfmajo, dežnikov, kakor razne vrste malih stvari, primerne za spomin, za ta čas vse po znižanih cenah. — Se priporočamo:
F. 1. Goričar
Ljubljana, Sv. Petra cesta 29
Trgovina je odprta na sv. Petra dan od 8 do 10 dopoldne in od 2 do 6 popoldne.
Ponavlja Ini tečaj za
srednješolce
Pod strokovnim vodstvom profesorjev se priredi v času od 10. julija do 20. avgusta ponavljalni tečaj za srednješolce v poslopju osnovne šole na Ledini v Komenskega ulici. Pouk vrše le kvalificirani profesorji s popolno dolgoletno prakso. Prijave se sprejemajo od 3. do 9. julija od 11—12 v šolskem poslopju na Ledini.

Tri dijakinje
sprejmem v vso oskrbo. Lepa zračna soba, sredina mesta. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 7563.
Za tretješolko
iščem stanovanje z vso oskrbo, klavirjem, nadzorstvom pri učenju, fran-
Dve spalni sobi
opremljeni - iščeva. Prvo nadstropje, mirno snažno, dobra hrana, nobenih drugih letoviščarjev. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Na deželi« št. 7037.
Letovišče in kopališče
Šorli, Gorenja vas, Poljanska dolina — se priporoča.	(L)
Stanovanja
ODDAJO: Enosobno stanovanje
solnčno, podpritlično, s pritiklinami, parketirano, pri novi cerkvi v Šiški -odda s 1. avgustom Hib-šer, Verovškova 40. (č)
Dvosobno stanovanje
parketirano, kabinet, kuhinja, pritikline, oddam. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 7661._(č)
Čedno stanovanje
dvosobno, kabinet, pri-
cosko in nemško konver- tikline, na Kodeljevem -
zacijo, v bližini poljanske gimnazije. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Tre-tješolka« št. 7518. (D)
zelo poceni oddam samo mirni stranki. - Naslov v upravi »Slov.« pod štev. 7610.	(č)
Na tisoče in tisoče Hudi
začne dan s kozarcem
Rogaške Slatine
ki jim na izredno prijeten način poživi delovanje notranjih organov, tako da se počutijo celi dan svežel
LetovlSCa
V Poljansko dolino
do Žirov vozi od 1. julija dalje vsako nedeljo in praznik od turistovskega vlaka Poljanškov avto-bus._(L)
Letoviščarji!
Za letovanje v Poljanah ■nad Škofjo Loko vam nudi stanovanje in dobro prehrano za 32 Din dnevno gostilna Tavčar, Poljana nad Škofjo Loko. L
Po evh. kongresu obiščite
BLED
in se Vam priporoča hotel »Turist« z dobro restavracijo. Lepe sobe. Pension. Cene nizke. Kot star Amerikanec vabim še posebno ameriške rojake. L
Žirovnica
Kopališče, križišče Valvasorjeva — Prešernova koča, okrepčevalnica — oskrbljena z vsem, taborišče, lepi izleti. Restavracija »Mežek«, žel. postaja Žirovnica, Gorenjsko.	(L)
Bled
Cenene sobe tn garaže. -Ivan Rus, trgovina in gostiln^_(L)
Letoviščarji!
Za letovanje v Poljanski dolini vam nudi domovanje in dobro prehrano z uporabo kopališča za 30 Din dnevno — gostilna Inglič, Srednja vas, Poljane nad Škofjo Loko. L
Prijetno letovišče
v Lukovici pri Slaparju. Zračne sobe in lep vrt, prvovrstna hrana. Avtobusna zveza Celje-Ljub-ljana. Krasni sprehodi, izletniška točka. Kopanje. Penzija od 30 Din dalie. iSe priporoča Vida Vidic.
Stanovanje
soba, kuhinja, elektrika, vodovod - takoj poceni oddam. - Bučar, Zg. Šiška št. 341 (Pod hribom), (č)
Opremljeno sobo
zračno, s posebnim vhodom, oddam boljši gospodični ali gospodu. Kole-zijska 19-11., blizu trnovske cerkve.	(s)
IŠČEJO: Državni upokojenec
išče stanovanje s 15. avgustom — 2 sobi, pritikline, majhen vrt, na severni periferiji mesta Maribor. — Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Mir« št. 7420.	(c)
Dvosobno stanovanje
s pritiklinami —išče za 1. avgust drž. uradnik r pokoju. Ponudbe s ceno do 600 Din upravi »Slov.« pod šifro »Točen plačnik — 2 osebi«.	(c)
onKMnvvnnni
'imff iiptim	iffl' iipimpmv
ODDAJO: Trgovino
oddam samskemu trgovcu. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »30.000«/7354. (n)
Trgovski lokal
v Tavčarjevi ulici št. 3, z vsem kompletnim inventarjem ali pa brez njega, poceni oddam. Dr. Viktor Maček, odvetnik, konkurzni upravitelj, Tavčarjeva ulica 3, telefon 32-77.
Kam pa kam?
V nedeljo vsi v restavracijo Rahne, Moste. Točijo se zelo dobra vina, jedila vuuno na razpolago.. Se priporoča Rabne. (h)
Gospodlnfa viha nos,
če je kruh prenizek in preveč kompakten, ker dobro ve, da pek, če hoče, lahko vse kaj boljšega napravi. Zato pa zahteva gospodinja, da dobi samo lepo. visoko, rahlo pecivo, ki je lahko prebavljivo in tako, da že sani | o.;led nanj vzbuja tek.
Kruh namreč ne sme samo napolniti želodca, tudi oči in usta morajo prejeti svoj delež.
Prodajalec moke mora, če mu je na tem, da se konzum poveča, dobavljati peku le kvalitetno najboljšo moko. Pa tudi pek sam je dolžan, da si nabavlja le prvovrstno moko, ker le tako lahko zadovolji konzumente in služi tako najbolje tudi svojim lastnim interesom.
Pek in prodajalec sta vezana, da delata v tem pogledu roko v roki.
Vsem tem zahtevam se pa da le tedaj ustreči, če ima prodajalec na razpolago prvovrstno moko, kakor moko
znamke Biser Danača in Cesfereg
ki sta gotovo ene najboljših in ki ustrezata tudi najstrožjim zahtevam.
Moko ponudenih znamk zamore Vam dobavljati vsak čas in po najnižjih cenah tvrdka
A.V01H, Lifllbltana, Resljeva cesta 24
Posestva
Gostilna
sredi Maribora takoj naprodaj ali v najem. Ponudbe upravi »Slovenca« Maribor pod »Gostilna« št. 7549.	(p)
Dvonadstropna hiša
z dvema lokaloma, sredi Ljubljane, blizu župne cerkve, ceno naprodaj. -Naslov v upravi »Slov.« pod št. 7379.	(p)
PRI NAKUPU
IN PRODAJI
nepremičnin - posreduje najuspešnejše in najkulantDeje
REALITETNA PISARNA
Adamič, Ljubljana, Gosposvetska 8
(poleg Slamiča).
Dve krasni parceli
naprodaj. Poizve se v gostilni pri »Tičku na Grič-
ku«.
(p)
Nova hiša
10 minut od postaje Ponikve pri Trebnjem, Dolnja Nemška vas št. 16 -naprodaj za 30.000 Din. -Prevzame se lahko tudi 15.000 hipoteke na Dolenjskem. - Marija Kašič. (p)
Večja vila v Kamniku
poleg starega kopališča, 12 velikih sob, kopalna soba, elektrika, tekoča voda, lep vrt, ob vodi, krasen razgled na planine, 3 stanovanja, pripravna za penzijo, prenovljena, naprodaj ali se da v najem. Oddajo se tudi stanovanja posamič. Vsled obnovljenja starega kopališča in upeljave preizkušene nove vrste naravnega zdravljenja brez ozira na sezono posebno ugodna prilika. Hipoteka ostane. Vprašanja na Kopališko družbo Kamnik d. d. v Ljubljani, Beethovnova št. 14 mezz.	(p)
Nova vila
dvonadstropna, 7 min. do tramvaja - naprodaj za 148.000 Nin. - Dalje več posestev, hiš, vil, parcel, graščin itd. (Kranjsko in Štajersko), prodaja in kupuje Realitetna pisarna, Ljubljana, Wolfova 1. (p)
Enonadstropna hiša
tristanovanjska, r bližini Mladinskega doma na Kodeljevem, naprodai proti gotovini in prevzemu hipoteke. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 7497.
Vilo
z zelo velikim vrtom, tik Bohoričeve ulice, ugodno prodam. Naslov pove upr. »Slov.« pod št. 7570. (p)
Hišo
v strogem centru L|ub-ljane kupim — do 2 milijona dinarjev — za tri četrtine v knjižicah in eno četrtino gotovine. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Posredovalci izključeni« št. 7513.	(p)
Nova vila
s 4 stanovanji, velikim
dvoriščem, vrtom in stranskimi poslopji, v sredini Ljubljane — naprodaj iz proste roke. Do polovice vrednosti mogoč prevzem hipoteke, ostanek v gotovini. Ponudbe pod značko »Hipogot« št 7566 upravi »Slovenca«.	(p)
Hiša
enonadstropna, dvodru-žinska, vogalna, na periferiji Ljubljane, elektrika, plin, mestni vodovod, parket, ograjen vrt, pripravna tudi za obrt — ugodno naprodaj — tudi same knjižice. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Škrjanček« št 7511. (p)
Naprodaj y Ljubljani
na Vidovdanski cesti 18 pritlična hiSa z dvoriščem. Pripravna je za poslovne ali za ločene stanovanjske prostore. Naprodaj le proti gotovini. Več se poizve v pisarni Zavetišča sv. Jožefa, (p)
Posestvo
za 8 glav živine, prodam. Zupančič, Hruševo, p. Dobrova pri Ljubljani. (p)
Hišico s trgovino
trafiko in vrtom, prodam v bližini Ljubljane. Naslov v upravi »Slovenca« pod št 7612.	(p)
Lepo vilo
tik Ljubljane, davlco prosto, prodam ali zamenjani s hišo v Mariboru. - Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Ugodno« št. 7603. (p
Majhno posestvo
na deželi, do 70.000 Din, kupim. Pismene ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Posestvo« St. 7605 (p)
Posestvo
lepo zidana hiša z gospodarskim poslopjem, vrtom in njivo ter travnikom -prodam po zelo nizki ceni pri banovinski cesti v ravnini. Ign. Dormiž, Pa-ko 33, p. Borovnica, (p)
Parcelo travnika
veliko, x vodno močjo, tik kolodvora, pripravno za vsako industrijo, prodam. Prodam tudi na knjižice sigurnih posojilnic. Frane Kolenc, trgovec, Mokronog.	(p)
Mlin
v najbolj prometnem kraju in dobičkanosen - naprodaj. Ponudbe upr. »SL« pod šifro »Promet« 7585.
Lepo posestvo
s trgovino, ob banovinski cesti, na prometni točki na Krškem polju, ngo<tne naprodaj z vsemi pritiklinami aH brez. Naslov v upr. »Slov.« pod St 7586. _fe)
Posestva 35 oralov
petsobno hišo pri Mariboru proda za 160.000 Dia Posredovalnica, Maribor, Slovenska ulica 26. (p)
Hiša t Brežicah
v sredini mesta, obcstOffcUi iz dveh stanovanjskih poslopij • Štirimi sobami, kuhinjo, kletjo, delavnico, drvarnico, z velikim dvoriščem ln vrtom, elektriS-no razsvetljavo in vodovodom - ugodno naprodaj. Pojasnila daje Hranilnica mestne občine Brežice, (p
2 enonadstropni hiši
z vrtom in velikim lokalom v centru Radeč, elektrika, voda, kanalizacija, pripravno za vsako obrt ali upokojenca naprodaj. Prva 52.000 Din, druga 60.000 Din. Hranilne knjižice niso izključene. Ponudbe: Zibret, kleparstvo, Radeče pri Zidanem mo-_(p)
Na žegnanje in krole
vabi 7. in 8. julija gostilna Grad, Dragomelj. (p)
Večjo gostilno
brezkonkurenčno, v ljubljanski okolici, takoj prodam pod ugodnimi pogoji. Le resni kupci naj javijo naslov v upravo »Slov.« pod »Avgust« St. 7575. p
Zemljišča
V Sp. Šiški ugodno prodam. Miškec, bnisilnics stekla in ogledal, Ljubljana VII., Medvedova št. 38, telefon 35-75.	(p)
Dvostanovanjska hiša
z modernim komfortom, v mestu na Notranjskem, se ugodno proda rfli zamenja za hišo v Zagrebu ali Ljubljani. - Naslov v upr. »Slov.« St. 7668. (p)
Širite »Slovenca«!
Odrtfite in sfjronitel
Vsem, ki pridejo na evharistični kongres, nudim ugodno priliko, da se zelo poceni oblečejo. Radi popolne izpraznitve zaloge nudim damske obleke ze od 45 Dm naprej. Istotako jesenske in zimske plašče skoraj sa polovično ceno. Moške srajce, kravate ter vse ostalo blago dobite po najnižjih dnevnih cenah. Prepričali se bodete o nizkih cenah.
I. lomSič, Sv. Pffra cesta U
Od stolnice samo 3 min. tet trg. Zmaj »ki most, tretja hiša na desno. Ali pa od kolodvora na levo po prvi ulici do konca Reslieve «„/» trei,a hita
m - - - - — • — J •• »J«» n ion.
Za Evharistični kongres cene zelo znižane!

**
Zelo poceni	2« od Din 19$'— naprej Od Din 1900*— naprej Konkurenčna cena Kovi modeli najnižje cene
Oglejte si brezplačno razstavo tSSm^JSS, "SSS&SS^ S^lSrft
TRIBUNA" - F. Batjel, Ljubljana; Karlovška cesta St. 4

II
Kupijrna
Srebrne kron«
staro zlato in srebro kupuje RAFINERIJA DRAGIH KOVIN - Ljubljana, Ilirska ulica 36, t hod z Vidovdanska cest« pri gostilni Možina.
Staro zlato, zlato zobotfc
ln srebrne Krone
kupujem po najviifih dn črnih cenah.
A. KAJFE2 ur ar
Lfablfana, Miklošičeva 14
Nagrobni spomenik
aa dva groba, modem — Irapim. Ponudbe pod »Gotovina« šL 7564 opravi »Slovenca«.	(k)
Silonski stroj
Slim. Ponudbe upravi ovenča« pod »Stroj« it 735Z_(k)
Bnkov gozd
■a sečnjo kupimo. Ponudbo na Nabavno krščansko drvansko zadrugo s. o. j., Zagreb, Patmotičeva 82.
Gostilna Keršič
Ip. Slika - m priporoča obiskovalcem kongresa. -Gostilničarka Gorjane. (r)
Obiskovalcem
•vhar. kongresa sa prip« roča gostilna pri »Učita na Gričku«. Lop senčnat vrf.	(r)
Za kongres
krasno izdelani barometri zastonj. Kažejo vreme ra-nealjtvo 24 ur v naprej. Le za strošek 5 Din r
znamkah na naslov: »Barometer«, Ljubljana I — poštni prodal 18. (r)
Kdor uporablja
vinske sUrflizatorie, to« vedno dobro vino. »čebo-staklo« B. Lisek, Ljubljana, Komenskega 24. (r)
Dekle
sirota brec startov, Id je s prav dobrim uspehom dovrlila meščansko šolo -Učo namiljeno družino, ki bi jI pripomogla do iz šolanja v državni trg. »oli v Ljubljani ali Ceflu. Po dovrienju trg. iole bi tmo-novana odslužila storjeno fi dobro delo. Ponudbe v opravo »Slov.« pod »Sirota« K. 7584.	(r)
Kopalci!
PoeotKe novootvor)eoo kopališče v Tomačevem. Kabina 3 Din. Omarica za hranjenje obleke 1.50 Din. Avtobuj vozi vsake pol ure od Mestnega doma. Vožnja v eno smer 3 Din, tur-retur 4 Din. Telefon št. 33-86.	(r)
Glasba
Harmonij
prvovrsten, s 4 polnimi igran ci, uporaben tudi za manjšo cerkev — ugodno naprodaj. Naelov v upravi »Slovenca* pod it 7501. _(g)
Ivan Kacin, Domžale
dobavlja harmonije od 2200 Din, evrop. in amer. sistem. Planine od 10.000 Din. Prodaja na obroke. Zaloga: Gosposvetska 12, dvorišče, Ljubljana. (g)
Kratek klavir
aaradi družinskih razmer naprodaj. Cerkvena ulica M. 21, vrata 92.	(g)
II
Pohištvo
i
Priporoča »e
vin ara a - buffet Marica 8 m o n , Tržaška cesta 28
(mitnica). — Kdor hoče dobro vince piti, mora k Marici po vince iti. Razne delikatese na razpolago. Se priporoča Marica, (r]
Schweighofier
(Salonflflgel), črn - ceno naprodaj. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 7682. g
Za mal' d'narja dost' muzke
plošče - gramofone Izposojamo, same-njavamo, prodajamo la knpnjemo
ELEKTRON)* c.zo. z.
pasaža Bebotičnika
c&CVesJlC/i:
zaiamfijo najpopolnejii uspeh |
Muzika
prodaja klavirje, harmonije. violine kitare strune iu vse glasbilne potrebščine. — Popravlja in ug ašu e vsa glasbila stro-ko\niaškn in najceneje. Izposojevalnica klavirjev
Liubl ana
Miklošičeva cesta štev.
Tinčkove in Tončkove prigode
64.
Beg se ponesreči
Spalnico
moderno, in orehove korenine, poceni prodam. Cuuennan, D. M. v Polju št 111. (š)
Bencin-motor
6 konjskih «11, dobro ohranjen, naprodaj. Poizve se M., Mengeš 14.	(1)
Pohištvo
dobro ohranjen« (renesansa), kredenca * marmor. ploščo, stegovalna miza, 6 stolov, omara a ogledalom - poceni naprodaj. - Žagar, Dravlje št. 73.	(š)
C* avlo sroi slari pn/au/as af motorja U znebil se rad hrt kapa v ti mrwqo priieni SOnenbv rta/mani? instrnt
Več motor, dvokoles
»Sachs«, rabljenih, naprodaj po zelo nizki ceni. »Sachs« motorji, novi, od 3990 Din naprodaj pri F. Batjel, Ljubljana, Kar-lovška cesta št 4. (1)
Kanarčki
vrvivci (Rollerji), samce in samice, nudim po ugodni conL Fran« Golob, Linbljana, Hranilniška e. M. 8.	(1)
Sveže hruške
kg 5 Din; mladi piščanci 70 dkg, komad 9 Din, po 25 komadov - razpošilja franko postaja G. Drechsler, Tuzla.	P)
Udeležencem □. Evharističnega kongresa se
priporoča
gostilna ppi„VlHROTQ"
Tržaška cesta 4
kjer toči pristna štajerska, dolenjska, belokranjska in sremska vina in nudi vsak čas topla in mrzla jedila
Se priporoča
Roje Vinko
gostilničar
Elektromotorji
novi in rabljeni, za vse napetosti, vedno v veliki izberi na prodaj. Lastna delavnica za previjanje in popravljanje dinam, avto-dinam, elektromotorjev ter vseh električnih aparatov, instalacije za luč in pogon. Franjo Perčinlič, elektro-podjetje, Ljubljana, Gosposvetska 16. Telef. 23-71.
Premog, drva, koks
prodaja Vinko Podobnik, Tržaška cesta štev. 16 Telefon 33-13.
Nogavice, rokavice
in pletenine Vam nudi v veliki izberi najugodneje in najceneje tvrdka Kari Prelog, Ljubljana, Židovska ulica in Stari trg. (1)
Za časa evhar. kongr.
smo znižali cene oblekam, perilu itd. za 10 do 20 %. Presker, Sv. Petra c. 14.
NOVOŠI
J>rihrotcvolna
Kmalu je odnekod prilomastil še dr upi divjak z debelim ko-robačem v rokah.
»Zdaj sva izgubljena,« je zastokal Tonček. »Prav gotovo naju pohrustajo za večerjo.«
»Veš kuj?« mu je Tinček skrivnostno šepnil na uho. »Ko bom zaklical: Hura! se divjakoma zaženiva v trebuh, potlej pa jo ucvriva čez drn in strn.«
»Velja!« je tiho prikimal Tonček.
Tn je Tinček res koj nato zakričal: »HuraI« in sta se oba hkratu z vso silo zaletela divjakoma v trebuh.
Divjaka sta v bolečini grozansko zatulila in telebnila na tla.
»Naprej!« je zakričal Tinček in so se vsi trije — on, Tonček in Muki — spustili v divji beg.
Nekje sredi taborišča je ljndožrska žena pravkar napela vrv
od enega drevesa do drugega, da bi nanjo razobesila perilo. Dečka na svojo nesrečo vrvi nista videla. Zaletela sts se vanjo, kakor riba v mrežo in se prekucnila po tleh. Divjaki so ju takoj ■pet imeli v sokah.
šivilje, (ne§ivi-Ije) in KrojaCc
z vsebino
S navedenih Krojev
plašč jopa ob eka bluza krilo
angleški rokav irancoski rokav ovratnik
za fse velihoslt ,amo Din 30'-
Za pravo velikost je treba poslati natančno prsno mero
Dobe se pri T. NIINC Lastnik strokovne šole Ljnb jana, Sv. Petra cesta 4/II.
VINA
Vam nudi
Centralna vinarna v Ljubljani
» svoji posodi najugodneje Poceni naprodaj
Ledeni stroj (manjši), kozarci za bonbone, večja svetlobna reklamna tabla, pločevinasta, vogalna — posoda za dežnike itd. Pismene ponudbe upravi »Slovenca« pod »Inventar« št. 7516.	(i)
Razne kočije,
brek in tovorne vuior« ugodno prodam. Erjavče-9.	(U
Velika izbera
SVILE
v vseh modnih barvali, gladka in vzorčasta, različne kakovosti, za obleke, bluze in perilo
Pri »Škofu
Ljubljana
DKnsno Solidno Poceni
Lepi vrtni zložljivi fotelji.......Din 65'-
Sklopni fotelji za gledališča......Din 80-
Zložljive vrtne mize.........Din 120'-
Sobni stoli.....od Din 42'- do Din 80'-
Fini gostilniški stoli od Din 25 - do Din 50'-
Ležalni stoli..............Din 85'-
Pisarniški fotelji............Din 90'-
Kuhinjski stoli............. Din 25'-
Gostilniški vrtni stoli. . .......Din 30'-
Obečalniki za pisarne........Din 160*-
Majhni sklopni stolčki.........Din 20*-
KOMPLETNE OPREME: kavarn, hotelov, hlno-dvoran. šol
PARKETI — FURNIRJI
Tovarna: DUPLICA - KAMNIK Prodajalna: LJUBLJANA, Kersnikova 7
				BSHB
A:	' 1 1 "			
HlJlII
BLAGOSLOV
14
Dobi se pri
Slogi
LJubljana
Tyršcva 11 (Dunajska e.)
Cena Din 12'—.
PREMOG DRVA IN
Karbo paketi pri Iv. Schumi
Dolenjska eesta Telefon štev 2951
Sode
nove in rabljene, iz kaljenega in žganega lesa, kakor tudi razne kadi, gnojnične lajte iki. imam stalno v veliki izbiri na zalogi. Ivan Pire, sodar, Dravlje pri Ljubliani. Delo solidno, cene nizke. (1)
Vreče
bombaj za oglje, ter večjo količino za moko prodam. Podbevšek Filip, Celov-ška 114._(1)
Mizarji!
Okovje za stavbe in pohištvo. klei itd izberete najceneje, tudi na knjižice, pri »Jeklo«, Stari trg
»tiffef Jerai
Ljubljana. Sv. Petra c 38 toči prvovrstna vina ter ga. rannrano pr stnn game po slednjih konkur. cenah: Namizno belo liter DinS— R i/.ling ...» > 10 — Cviček ...» > IU'— /,u 'sko črno » > 10"— Burgund-c . > >12- — Laka graševina > 14"— Sadni mo$t . » > 5'—
Žganje: Tropinovec liter i)in 22 — S ivovka . . > > 24 — Hrušf-vec . » > 28 — Brinjevec . > > 32'— Pri večjem odjema primeren popusti
Krasno staro skrinjo
barok omarico, Valvasor knjigo 2. izd., III. moški toaletni neceser, barometer, termometer m uro-stoparico - ugodno prodam. Stari trg 28-111., desno, Hanhart.	(1)
Psi volčjaki
ički — po nizki naprodaj. Ižanska 57 — Ljubljana.	(U
Malinovet
pristen, naraven, s čistim sladkorjem vkuhan — se dobi na malo in veliko v lekarni dr. G. PICCOLI, Ljubljana, nasproti »Nebotičnika«.
Čebele
tri žnidaršiče z družinami prodam po zelo nizki ceni. Šmartno pod Smamo goro 10.	(1)
Omaro za led
večjo, prenovljeno, prodam. Ogleda se: Kratky, gost., St. Vid._(1)
Kočijo
v dobrem stanju prodam. Jezica 32, pri Ljubljani. I
Kanarčki
harcerji (Edelroller), čistokrvni, prvovrstni pevci -naprodaj. - Piskar, Sv. Petra cesta 52.	(11
Bukova drva
suha, cepana, poljubno žagana na 20, 25, 33 cm, teža za m* največ 500 kg frc. Ljubljana glav. kol., prodam po ceni 80 Din za ms. Nudim tudi preparirano oglje za likanje po 1 Din za 1 kg. Kolenc Fr., trgovec, Mokronog. (1)
K kor blesk či ti par keti o<tanej \ »1
5k< j h of i%Me
pr i nas up fjž ijenn larlutno iCelko
ŠIMENC HINKO
Resljeva o. 2 pri /mijskem
'itnjtu
1 kozarec
ft^erice"
zadošča za enkratno ribanje poda. »Perica« je tekoči lug, ki se dobi povsod za ceno 4.— Din steklenica.
ženska in moška, poceni kupite pri
»PROMET«
(nasproti križevn. cerkve)
Mlatilnice
slamoreznice in vse ostale poljedelske stroje - kupite vedno na|\igodneje le pri Anton Kremžar, strojno podjetje, 9t. Vid nad Ljubljano. - Za nizko ceno pa lahko dobite tudi več rabljenih motorskih mla-tilnic, ročne in motorske slamoreznice, vinsko črpalko in »Slavia« bcncin-motor. Ogleda se jih lahko vsak čae brezobvezno v našem skladišču v St. Vidu.	(1)
Vrtne stole
zložljive, po 20 Din, proda Tribuč, Glince, Tržaška cesta 6, telefon 26-05. (1)
R Drenih
hongresni trt; 7.
Avbe, zavijačke, rute. Rizbe. zlata nit, trakovi itd. za nove avbe. Največja zaloga ročnih del.
Kolesa
rabljena in nova — zelo poceni v Novi tigovini koles, Tyrševa 36. (1,'
Vse iz slekla
dobavi »Čehostaklo« B. Lisek, Ljublj ana, Komen-skega 24.	(1)
Več novih vozičkov
različnih, na peresih, dva kočiji in dva laeidauerja -ima naprodaj Ivan Močnik, izdelovalec vozov • Mengšu.	(1)
Dvoso-iežrn čoln
zložljiv — v brezhibnem stanju — takoj kupim. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Zložliiv čoln« št. 7402.	(1)
Entel - ažur - plise
izvrši okspres — Matek & Mikeš Ljubljana poleg hotela Strukel	|t)
Nadrobne slike
spominske, na porcelan vžgane, po vsa'ti fotografiji, vseh velikosti in oulik. Naročajte: Kune Franc, fotograf, Ljubliana. \Vol-fova ulica. — Zahtevajte ceniki	(t)
Kozmetični s?.'on Slava G ril, Ljuh!ja'ia. Beethovnova ul. lb — sc priporoča s specialnim kremami, pudri in mezdami za negovanje. (k)
Pridobivajte novih naročnikovi


feSlMsasS

Stran 28.
2941-42000 Vel. 27-29 Din 39 Vel. 30-33 Din 45'
45345 2203 Ve« 35-42
40692-61 Vel 30-33 Din35

69995-9199 Vel 35-42
1135-55 vel 35-42
■aif/nn' I ti'" ifVmrTr"*6^
Uredniki Viklot Ceafilfi.
Izuajatuij: ivau ivukoveo.
»Juuusiovuuaku uiuUuriM* t LjUbijam; Kur ni