U Č I N KOV I TA R A B A E N E RG I J E IN OBNOVLJIVI VIRI ENERGIJE V S TA N OVA N J S K I H S TAV B A H ZBIRKA INFORMACIJSKIH PUBLIKACIJ ZA ENERGETSKO SVETOVANJE IN IZOBRAŽEVANJE OBČANOV Ljubljana 2015 CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 620.9(035)(0.034.2) UČINKOVITA raba energije in obnovljivi viri energije v stanovanjskih stavbah [Elektronski vir] : zbirka informacijskih publikacij za energetsko svetovanje in izobraževanje občanov / [avtorji Miha Praznik ... [et al.] ; uredil Miha Praznik]. - El. knjiga. - Ljubljana : Gradbeni inštitut ZRMK, 2015 ISBN 978-961-6710-08-4 (pdf) 1. Praznik, Miha 279949568 KOLOFON Naslov publikacije: Učinkovita raba energije in obnovljivi viri energije v stanovanjskih stavbah, zbirka informacijskih publikacij za energetsko svetovanje in izobraževanje občanov Izdal: Gradbeni inštitut ZRMK d.o.o. Gradbeni inštitut ZRMK d.o.o. Building And Civil Engineering Institute Financiranje: Izdajo informacijskih publikacij za občane je sofinanciral Eko sklad, Slovenski okoljski javni sklad Eko sklad, Slovenski okoljski javni sklad Uredil: dr. Miha Praznik Avtorji: dr. Miha Praznik, mag. Miha Tomšič, Matjaž Malovrh, Ludvik Hriberšek, mag. Aleš Glavnik Prispevki so neposredni izdelki avtorjev, zato zanje prevzemajo odgovornost. Oblikovanje: STUDIO ZENIT, Marko Jelovšek s.p. Objava: Publikacije so v elektronski obliki javnosti dostopne na spletnem naslovu energetsko svetovalne mreže ENSVET, www.ensvet.si Publikacija je brezplačna. Ljubljana, januar 2015 VSEBINA ZBIRKE INFORMACIJSKIH PUBLIKACIJ št. tema avtor Stran 1 SPLOŠNO O STAVBAH IN ENERGIJI 1A Energetsko svetovanje za občane "ENSVET" dr. Miha Praznik 4 1B Energijska učinkovitost pri novogradnjah in prenovi stavb dr. Miha Praznik 6 2 TOPLOTNI OVOJ STAVBE 2A Toplotno izolacijski materiali za zaščito stavbnega ovoja mag. Miha Tomšič 10 2B Toplotna zaščita zunanjih sten mag. Miha Tomšič 10 2C Toplotna zaščita ravnih in poševnih streh mag. Miha Tomšič 12 2D Toplotna zaščita talnih konstrukcij mag. Miha Tomšič 14 2E Toplotni mostovi v ovoju stavb mag. Miha Tomšič 16 3 ZUNANJE STAVBNO POHIŠTVO 3A Sodobno zunanje stavbno pohištvo mag. Miha Tomšič 18 3B Vgradnja novega stavbnega pohištva mag. Miha Tomšič 20 4 ZAGOTAVLJANJE KAKOVOSTI GRADNJE 4A Zagotavljanje zrakotesnosti stavbnega ovoja mag. Miha Tomšič 22 5 PREZRAČEVANJE STAVB 5A Sodobni sistemi za mehansko prezračevanje stavb dr. Miha Praznik 24 6 OGREVANJE STAVB 6A Sistemi centralnega ogrevanja in ogrevala dr. Miha Praznik 26 6B Lokalna in centralna regulacija ogrevanja Matjaž Malovrh 28 6C Delitev stroškov ogrevanja po dejanski porabi Matjaž Malovrh 30 7 KURILNE NAPRAVE 7A Nizkotemperaturni in kondenzacijski kotli dr. Miha Praznik 32 7B Sodobne kurilne naprave na lesno biomaso Matjaž Malovrh 34 7C Sodobne peči za lokalno ogrevanje Matjaž Malovrh 36 7D Dimnik v stanovanjski stavbi Ludvik Hriberšek 38 8 LESNA BIOMASA IN KURJENJE 8A Pravilno kurjenje v kurilnih napravah na lesno biomaso Ludvik Hriberšek 40 8B Priprava lesa od gozda do kotla Ludvik Hriberšek 42 8C Onesnaževanje zraka s prašnimi delci Ludvik Hriberšek 44 9 TOPLOTNE ČRPALKE 9A Toplotne črpalke v stavbah dr. Miha Praznik 46 10 SOLARNI SISTEMI 10A Termični solarni sistemi Matjaž Malovrh 48 10B Fotovoltaika Matjaž Malovrh 50 11 UPORABA IN ČIŠČENJE VODA 11A Čiščenje odpadnih voda na čistilnih napravah Ludvik Hriberšek 52 11B Uporaba deževnice v gospodinjstvu mag. Aleš Glavnik 54 - - a - na z z ali e, z , in virov ovi lah kWh plina en aba oknih, e) alci a pisarne ok črpalk hiše učink . ani 150 avbneg ov eg st sveče tih novogra , . fasada ev soupor celic evanja in e, nad a av ogr svet zapr pri (npr eklit e pasivne obnovljivih , da je obisk zemeljsk ledene ali zast eučena sončne . toplotne emi 3 ob pr , ali pravilno getski svetovalne objektih m zaščit (npr sist oblemi, povez 15 , zunanjeg o cm, stavb oz. gije viri avbe uporabi ener emov in napr ejših ali , avbe zidovih, zaves 30 ener st in denar tanovanja ali naprav ar st na e ojenimi adili in v njej živit naši st olja gijo toplotne kot gr a , energetsk edvidena o svoj pri gijsk ovoja alacij, nihanje prenove ejših sist pr prilag (URE) as pestijo pr vam a manj plesen eme ni sončne s kak ovit z er v ost dim. obisk sist z obnovljivimi oener ter vanju. evanje l kurilneg ekla, je e eha gijo a e hišo že z odjem, 15 e površine ojnih inšt st tovanju nizk energije ogr zidovi, emili t ug eše o učink toplotneg a , da ovit , str z ener ejemniki goriva v pomoč, za nad a anjsk načr spr ovojem rabi tavbah, ki med drugim kažejo a ali električno ener ov ensk emen in g getsk . bo učink udi če st alnim gije anov oriv vlažni ok pri ekli), avbe sodobne . T vetovalcu nujno potreben: goriv ajanost str izolacije st (npr fosilneg oviti biv st ali menimo ), vam 2 a g ali ener manj cm toječih s em s aba element emi st adnji toplotnim aba ene rosna za 15 sonca gr učink epozno gije por ačuni z st situacije katere v oskrbi vanja. o (OVE) ajo pri njihovem r por evani m va ali dotr kot ot tr or po anje že kupili in opr ače ener oma ošenost za gije eznim vet ezr ENSVET energetsko svetovanje za občane oli ni pr anov letna ozir na ogr visoki r iztr pohišt hladne žlebovih, razpadajoč dimnik, t dvomi pri izbiri ener odločanje manj manj k v kolik ener nadomeščanje lesna biomasa želja ustr pr Nas energije to uporabiti pri gradnji ali obnovi hiše, s Nik st z rabo ko pomag Znaki na obs pri energetsk „ „ „ „ Značilne dnjah, nujno potreben: „ „ „ „ 014 .; november 2 o . o o Jelovšek s.p.; tisk: Eldar plus d. , Mark enit tudio Z anje S ov .; oblik o . o adbeni inštitut ZRMK d. Gr : va VET obotaa S Lenda omer Ljut Mursk Ormo Beltinci e a onjic e a Bistrica o.o. ilk e K adgona e Maribor Ptuj Br venskSlo venskSlo ajalca dejavnosti ENS Gornja R o adec enica ko Vuz Celje Sevnica La venj Gr Vojnik vlje s: +386 1 280 84 01 Novo mest Slo Trbo : ak vet@gi-zrmk.si lačna tel. štev alec evje elef ens vet.si 080 1669 Litija Ko Velenje a: em aktni podatki izv on, t Brezp o Kamnik D w.ens or nica w Cerklje Ljubljana a alne pisarne Kont Gradbeni inštitut ZRMK d. Dimičeva 12, 1000 Ljubljana telef e-pošt w anj Cerk Kr e a Bistrica ov Tr Vrhnik ojna Ravne na K e Vodic Post Ilirsk aok Jesenic Idrija a vljica Pivk alne svet Rado Tolmin Div Nova Gorica Izola akt lok Piran Kont ENERGETSKO SVETOVANJE JE BREZPLAČNO! Vabimo vas, da nas obiščete. - - - in z - - na a a e, 9 te sve j.s. izva pozi VET alno alnih vsej Rad anj, sk Ptuj, 166 pa ter Kr energije gije ov ENS ov po ganizi , Vodic ZRMK, or , Mur 080 MK d.o.o. sklada nacionalni Svet vje ojna, njihovem ering Institu o ener v eže svet Gornja , Slovensk o on t ZR virov pisarn , Tržič, e aktualnih Ek aja mr o pisarnah izven Koče Post Maribor adec rabe izv sklad. inštitut a, telef štitu predvsem o Gr sofinanciranje se getsk alnih alnih na i in Civil Engine e Pivk podatk za ov Trbovlje straneh . javni ti ener ov delujejo , Črnomelj, Kamnik, ben obnovljivih ovit an, ter 0 20 avbah Dejavnost adbeni v svet anja z občinami. svet e, Slovenj ad ing And , Cerknica, ild ormacije, in ormacije alci Pir st . oljski Gr Gr Bu inf Tolmin, pozivih inf učink anje ov spletnih 41 4 VET ok aja alci Domžale omer a, dejavnos ov svet Jesenic ENSVET na 01 2 izv očju a sodelov anjskih ENS Delov ača, Ljut Sevnica, Lok javnih energije svet eg občinskih alni o, Ormož, osnovne onu v podr vet.si. anje sk a , Div Izola, em, ofja mreže , pri Podrobne anov lok rabe Slovenski izvajalcu st ov acijah. ek Mest na v desetletji tner ošk e, Šk uzenica, Žalec . lok pot kjer pri Ljubljana, w.ens neposredno Kor w gije svet sklad, getskimi , Cerklje Novo a, V o nudimo ovite 40 Bistrica, w ukrepov stavbah. ali po telef o o dve at par anje očjih, a Na Konjice dobite tak Ek Celje rhnik učink ener že ener kot ov sk svetovalne o dobite a ezult trani dejavnost ov getsk o, Litija, Gorica, več podr Ilir a prav izvedbi o vir VET svet Ravne lahk o osklad.si, ener na o alih Lašk ojnik, V eže pisarn: Nov Slovensk pisarn ukrepov lahk alna za financir ENS ost e, Beltinci, Idrija, a, a, , V stanovanjskih pa w.ek ov in getsk w eži ežo aj ežic Občanom tovanje janja na vih w ENSVET dejavnost Svet obnovljivih mr vodi mr usposobljenimi pisarnah Sloveniji pa je r ENSVET pisarne Ener nek rane mr Br gona, Lendav Sobot Radovljica, Bistrica, Velenje Naslove delovanju ali na spletni s - - - iz s ah, in al ah OVE vnih av in lok aje URE o temah ek oblik kr napr posame aktičnem URE v pr avi pr ev avbah o anj . alc ovitih pripr ov evanje različnih edav skurzij, ebiv aktualnih občane v pri ožk pr oječih st Znanja pr učink ek a ogr o tudi ovnih ovnih različnih gije z ok getsk . ok oloških kr o str aveščanju obveščamo v. ovanja občanom po letih ener VE sodelujemo str oz ter epov na obst o o o ek anja abe ener sodelujemo usposabljanja. anih dni, a lahk getsk ov ega svet a URE in O pisarne svet redno ganizir edvsem ovalnih ukr ovneg or pr amov posvečamo a getsk alne onskih medije alci ok ogr eg avoslovnih aciji ener ov ov str pr časa obliki erialih z o in v šolah, , nar svet getsk svet in ur ganiz Zmanjšanje letne por šolskih velik ener vanja o delu anih in elektr po izvajanju svet getski nudimo emih in mat učnih tak . O očja Rast obsega ener Dodatne ENSVET aktivnosti aže okviru av Ener obr vam skupnostih sist V znih delu in pri or Pr OVE podr nih tisk - , na za s s ek - in URE pri go- at ov seboj ok va, se spletni abi tudi takr listi , za str , značilnosti in povzet odločite na e. S por . Skupaj , kot gijo in ov nanašajo onu avit adenj, a pohišt ah, se se ačune uspešen vetovanje o: edit av domov a hlajenje acije kr ki Ko telef pripr ormacijski edr etične bo inf avbneg lok in ta. po dosegljivi napr pr teor avb, , so in s poslal usposobljenih e. a st av ema z avbe z ener ev pisarni ašanjih, o Nasvet asnovi novogr del različni aleg danosti alec , edst evalnih vpr prepros tak pokličite pisarn VET ov a ovoja st na ov sr ogr pomočjo tudi o ogledat at va, zelo ENS ajanje s getski z er ost svet evalnih napr avbe ali sist je podatki. v izv ali ve t drugih adbi, osvetlili gije pri oskrbi st glede atnih pisarni, podatki bo voljo oplotneg , a , ovodst zgr za sami na a t eklit av vanje st a, vseh vih. obisk o vam , brezplačno in neodvisno s nepovr za e težave ga avb ali ener ast ema in ogr ače ov ener gent o a, ki si jo lahk oriv a knjig in vam ve in svetovalca . se ovno en, z ezr ener arne vode eg so atur a sist ospodinjskih apar svetovalni podatk vaše govoru ašem domu. a pr a abe g ospodinjst ega o . Kontaktni da e, ponudbe e pomembnejšimi evali er trok evalnih napr getsk OVE vet.si raz pridobit aščiti zunanjeg eznih ok vam, ebne bost evalneg ema z ezneg arčnih g ople sanit abo VE v g e, skic vsemi upošt pisarnah ovna lit , razgovor w.ens potr z em e esničili v v ok getski sanaciji st abi obnovljivih vir ustr abi v avi t upor energetsk energetsk w e a, ojekt avbe v za w alc avljenem VET do očamo pr bost ov opr ov ur a str K ENSVET po nasvet ener toplotni z izbiri ustr izbiri ogr regulaciji ogr izbiri sist upor izbiri st zmanjšanju por upor pripr vodenju ener možnosti ter URE in O a, aktične plati. govor ga ENS ENSVET nudi s „ „ „ „ „ „ „ „ „ „ „ „ „ Pot obisk javite strani Pripor prinesit riv svet pr Po raz ko njak V drug - o- a- a- - s iz a s a, 2 pr olja m olja zdr e: vijo a letno 8 a letno energi ugodje apar evalnih e, lesno global zidu a goriv do pomagali in po ogr kurilneg olic eklit abo 6 cene najnovejših hlajenje eb očajo ov regulacije tvo o ok zast kurilneg por oli zmanjša kurilneg zmanjša saj litr bomo in potr o o ov ok o anju povzr zunanjeg 13 alne o z litr a rabo oli letno tuje, vam vanje gospodinjskih avb lahk svojih anju. toplot , ki 15 ok centr lahk vode zadovoljs ormir ače abi sodobnejših aneg oli in letno oma obres veti inf ezr vanje abo sonca, plinov osti st termopansk ok anek manjšo tople nas pri , pr , upor olje ventilov ozir upor ovit s neizolir % gijo o dosežete naslednje učink prihr avo zmanjša ov povečati gije esniče emisij anek cm) 30 o v skih litr in pomoč evanje ener ur okna olju prijaznem biv avb, . ener e učink prihr 15 letni kurilno or pripr lahk dolgoročno ogr st v ov za e e ali na vodi za 350 se vir , npr a. getsk letni (vsaj vodi o radiat gije brezplačnimi a kot ovostno avb, zmanjšanju v e ema st em in ok zaščit OVE k okna kotla lahk ener ot 2.500 kWh. . Z energijo ebujet kak a več ovit vodi zaščit opek a atskih sista energije za abo tudi a planet za tejo e za potr adnjo e aneg a več k gr obnovljivih kar ejšeg emom sončne vu rabi ras o učink toplotne upor vat vez e z oknom zidu, ar Povečanje ener sist ov o abi strošk za a, a en, 2 st termost a do 10 %, eg toplotna votličave a solarneg upor gijsk večjo ok2 ali oriv in , prispe evanje našeg aba usposobljeni , o drug adnja ejemnik ov in av gospodinjst ENSVET je nasvet nezadržno izboljšanjem zamenjav sodobnim na 1 m dodatna polne olja na 1 m menjav sodobnim vgr rabo g upor spr v rabo elektrik Razmislek je zmanjšati bivanja. or Smo tehnologijah st tov vem, ener Z napr biomaso no segr Z izvedbo nekaterih ukrepov URE lahk „ „ „ „ Eko sklad, Slovenski okoljski Gradbeni inštitut ZRMK d.o.o. javni sklad Building And Civil Engineering Institute Energijska učinkovitost pri novogradnjah in prenovi stavb Obstoječe stanovanjske stavbe so energijsko Pri presoji investicij in finančnih dodatkov za večjo potratne. Slovenska gospodinjstva namreč letno porabijo učinkovitost stavb moramo upoštevati, da je življenjska v povprečju več kot 200 kWh na vsak ogrevani kvadratni doba sistemov strojnih instalacij npr. dve desetletji, meter stanovanjske površine. Od tega se porabi kar dve gradbeni ukrepi pa imajo še vsaj enkrat daljšo življenjsko tretjini energije za ogrevanje prostorov, preostala tretjina dobo. Eventualne sedanje premalo učinkovite rešitve energije pa se porablja za pripravo tople sanitarne vode ter bodo lahko obremenjevale uporabnike stavb še dolgo v ostale potrebe naprav in npr. razsvetljave v gospodinjstvu. prihodnosti. Za ogrevanje stavb letno v povprečju porabimo okoli 140 kWh/m2, kar npr. ustreza porabi 15 litrov kurilnega olja ali Energetska prenova stavb naj se izvaja čim bolj celovito. 15 m3 zemeljskega plina. Letni strošek ogrevanja prostorov Tudi če želite posamezne ukrepe izvajati postopoma, jih je je ob uporabi fosilnih goriv v povprečju že dosegel znesek potrebno medsebojno uskladiti in optimirati že na začetku. 15 €/m2. Logičen vrstni red ukrepov je naslednji: najprej se prenavlja Čeprav se energijska učinkovitost sklada obstoječih zunanji t. j. toplotni ovoj stavbe, temu sledi prenova stanovanjskih stavb povečuje le počasi, pa je s instalacij ogrevanja in ogrevalnega sklopa. Glede na strukturnega vidika porabe energentov spodbuden celovitost izvajanja energetske prenove se lahko potrebe trend bolj intenzivne uporabe obnovljivih virov energije. stavbe po energiji za ogrevanje zmanjšajo za nekaj deset Npr. uporaba lesne biomase je že presegla delež, odstotkov pri izvajanju posameznih ukrepov. Pri celoviti katerega v oskrbi predstavljajo tekoča in plinasta fosilna prenovi pa tudi za faktor 3 do 4, glede na predhodno rabo goriva. Ob tem je potrebno vedeti tudi, da v bilančnem energije, s čimer se tudi stari objekti enakovredno približajo zagotavljanju potrebne toplote za ogrevanje obstoječih novo izvedenim! stavb predstavljajo pasivni viri (solarni dotoki in notranji viri toplote), med 10 in 20 kWh/m2a oziroma delež v razredu 10 %, glede na rabo goriv oziroma jo za ta delež zmanjšujejo. Specifična raba končne energije v gospodinjstvih, stanje v letu 2009 (ARSO, 2011) Investicijski ukrepi za zagotavljanje višje energijske učinkovitosti, katere izvajamo tako ob energetskih prenovah obstoječih stavb, kot na novogradnjah, Specifična raba končne energije pred in po energijski zaznamujejo obratovanje objektov v naslednjih desetletjih. prenovi stanovanjskih stavb [ENSVET, 2009] - 6 - Eko sklad, Slovenski okoljski Gradbeni inštitut ZRMK d.o.o. javni sklad Building And Civil Engineering Institute Minimalna energijska učinkovitost novogradenj novogradenj so tudi t.i. aktivne hiše, kjer učinkovita je oblikovana skozi zahteve slovenske zakonodaje, novogradnja z lastno proizvodnjo energije presega svoje npr. Pravilnika o učinkoviti rabi energije v stavbah (Ur. letne potrebe, npr. kombinacije pasivne hiše z manjšo l. RS, št. 52/2010) ter Tehnične smernice za graditev strešno fotovoltaično elektrarno. (TSG-1-004), Učinkovita raba energije. Zahteve glede minimalne učinkovitosti stanovanjskih stavb se presojajo z izpolnjevanjem različnih pogojev, npr. koeficienta specifičnih transmisijskih toplotnih izgub skozi površino toplotnega ovoja stavbe (H’ ), dovoljene letne potrebne T toplote za ogrevanje stavbe (Q ), dovoljen letni potreben NH hlad za hlajenje stavbe (Q ), letna primarna energija NC za delovanje sistemov v stavbi (Q ), stavbe morajo p za delovanje sistemov souporabljati obnovljive vire energije. Predpisane so tudi najvišje dopustne toplotne Primer prve slovenske certificirane pasivne hiše, ki je prehodnosti obenem energijsko aktivna za elemente toplotnega ovoja stavb, npr. za zunanje stene Prepoznavanje energijske učinkovitosti stavb 0,28 W/m2K, za tla 0,30 oz. 0,35 W/m2K, za strop ali streho se zagotavlja tudi s pomočjo energetskih izkaznic, 0,20 W/m2K, za zunanje stavbno pohištvo iz lesa ali PVC katere definira Pravilnik o metodologiji izdelave in znaša 1,30 W/m2K, itd. izdaji energetskih izkaznic stavb (Ur. l. RS, št. 77/2009). Izkaznice je npr. potrebno kupcem ali najemnikom stavb predložiti ob trgovanju z nepremičninami. Za nove stavbe se izdelujejo računske energetske izkaznice, za obstoječe stavbe pa izkaznice z merjenimi podatki. Prikaz zmanjševanja rabe energije po stavbah različnih starosti oziroma kategorij Energijsko učinkovite novogradnje presegajo Merjena in računska energetska izkaznica stavbe osnovne zahteve navedene zakonodaje. S tem kažejo na okoljsko zavest novograditeljev, na njihovo željo po kakovostnem bivalnem okolju ter obenem tudi na zavedanje pomena učinkovitosti na vrednost nepremičnin v prihodnosti. V domači gradbeni praksi se učinkovite novogradnje pojavljajo v več energijskih razredih: nizkoenergijska hiša (Q < 35 kWh/m2a), NH visoko učinkovita nizkoenergijska hiša (Q < 25 kWh/ NH m2a), pasivna hiša (Q < 15 kWh/m2a). Letni strošek NH za energente v pasivni hiši, za ogrevanje in toplo vodo, znaša običajno med 100 do 150 €. Poseben razred viri slik: Arhiv GI ZRMK - 7 - Eko sklad, Slovenski okoljski Gradbeni inštitut ZRMK d.o.o. javni sklad Building And Civil Engineering Institute Toplotno izolacijski materiali za zaščito stavbnega ovoja Gradbeni materiali, ki jih uporabljamo za izdelavo konstrukcij stavbnega ovoja (zunanje stene, streha, talne konstrukcije), imajo preslabe toplotne lastnosti, da bi lahko samostojno opravljali tudi funkcijo sodobne toplotne zaščite. To nalogo prevzemajo dodatni sloji enega ali več materialov majhne gostote oz. prostorninske teže z ustrezno nizko toplotno prevodnostjo (oznaka: λ; enota: W/mK), ki jih poenostavljeno imenujemo toplotni izolatorji ali toplotne izolacije. Ekspandirani polistiren, navadni in z dodatkom grafita Osnovni namen: povečati toplotni upor oz. zmanjšati toplotni tok iz ogrevanega prostora v zunanjost. Osnovno pravilo: manjša je toplotna prevodnost in večja je debelina materiala, učinkovitejša je njegova toplotno zaščitna funkcija. Ekstrudirani polistiren Pomembno: Toplotna prevodnost materialov, navedenih v nadaljevanju, se giblje med 0,025 in 0,060 W/mK. Kadar so – npr. pri izračunih - potrebni snovni podatki o konkretnih uporabljenih materialih, je treba uporabiti podatke iz listine o skladnosti za posamezen proizvod v skladu s predpisi, ki urejajo dajanje gradbenih proizvodov v promet. Če teh ni, se uporabijo podatki iz 10. točke Tehnične smernice TSG-01-004:2010. Kamena volna Razvrstitev toplotno izolacijskih materialov Najprimernejša je razvrstitev toplotnih izolacij po njihovi strukturi in po fizikalno kemijskih lastnostih. Značilni predstavniki osnovnih skupin so: Vlaknati materiali Æ Mineralni: steklena in kamena volna Æ Rastlinski: celuloza, bombaž, lesna volna in lesna vlakna, slama, lan, trstika, konoplja Steklena volna Æ Živalski: ovčja volna Porozni materiali Æ Anorganski: penjeno steklo, ekspandirana glina, perlit Æ Naravni organski: pluta Æ Sintetični organski: polistiren (ekspandiran in ekstrudiran), penjeni poliuretan, penjeni polietilen Penjeno steklo Razvrstitev na anorganske in organske toplotno izolacijske materiale pa je naslednja: Anorganski Æ Iz mineralnih vlaken: steklena in kamena volna Æ Penjeni anorganski: ekspandirana glina, penjeno steklo, perlit Lesni kosmiči, www.jaris.si - 8 - Eko sklad, Slovenski okoljski Gradbeni inštitut ZRMK d.o.o. javni sklad Building And Civil Engineering Institute Organski Æ Iz rastlinskih in živalskih vlaken: celuloza, bombaž, lesna volna in lesna vlakna, slama, lan, trstika, konoplja, pluta Æ Penjeni organski: polistiren, poliuretan, polietilen V praksi imajo trenutno daleč največji delež še vedno steklena in kamena volna med anorganskimi in polistiren med organskimi materiali. Celulozni kosmiči Naravni in umetni materiali Pri tej razvrstitvi ne gre za vrednotenje lastnosti ali okoljskih učinkov materialov, temveč za način pridobivanja oz. izdelave. Æ Naravni material: tisti, ki se lahko uporabi v bolj ali manj nepredelani obliki, tako kot je bil odvzet iz svojega naravnega okolja. Æ Umetni material: tisti, ki ga pridobimo iz naravnih surovin ali njihovih kombinacij s pomočjo različnih mehanskih in kemijskih postopkov. Celulozna izolacijska plošča Velika večina toplotno izolacijskih materialov sodi po tej definiciji med umetne materiale. Klasični, alternativni in ekološki toplotno izolacijski materiali K ekološkim materialom prištevamo tiste, ki v primerjavi z drugimi materiali v vsem svojem življenjskem krogu kar najmanj obremenjujejo okolje. Tu mislimo na faze proizvodnje, uporabe in razgradnje oz. odstranitve. Podatke o teh lastnostih vsebujejo okoljske produktne Lesna vlaknena plošča deklaracije (EPD), izdelane na podlagi analize okoljskih vplivov vseživljenjskega kroga materiala oz. izdelka (LCA). Izraza »ekološki« ne smemo enačiti z izrazom »naravni«. Praktična razdelitev Æ Klasični materiali: steklena in mineralna volna, poliuretan, polistiren Æ Alternativni materiali: celuloza, pluta, perlit, ovčja volna, bombaž, ipd. Bombažni kosmiči Pomembno: Materiali, ki jih označujemo kot ekološke, nimajo nujno boljših toplotnih lastnosti niti nižje cene od klasičnih materialov. Alternativni materiali tudi niso nujno bolj ekološki od klasičnih. Pri nekaterih so potrebni različni dodatki, posebej za povečanje odpornosti proti požaru. Končna odločitev glede izbire mora biti odvisna tudi od tipa konstrukcije in možnosti izvedbe izolacije – ponekod klasični materiali nimajo nadomestila v alternativnih materialih. Ovčja volna viri slik: Arhiv GI ZRMK Penjeno steklo, www.pasivnagradnja.si Lesni kosmiči, www.jaris.si Lesna vlaknena plošča, www.isonat.com Ovčja volna, www.mojdom.dnevnik.si - 9 - Eko sklad, Slovenski okoljski Gradbeni inštitut ZRMK d.o.o. javni sklad Building And Civil Engineering Institute Toplotna zaščita zunanjih sten Največje dovoljene vrednosti so: Tip zunanje stene U (W/m2K) max Zunanje stene proti neogrevanim prostorom 0,28 Zunanje stene proti neogrevanim prostorom – 0,60 manjše površine, ki skupaj ne presegajo 10% neprozornega dela zunanje stene Stene, ki mejijo na ogrevane sosednje stavbe 0,50 Zunanja stena ogrevanih prostorov proti terenu 0,35 Energijska prenova večstanovanjske stavbe s kontaktno fasado S homogenimi konstrukcijami oz. materiali za gradnjo zunanjih sten, kot so danes na voljo, ne moremo doseči Skozi zunanje stene stavba izgubi tudi do približno predpisanih vrednosti. Zato se nosilni konstrukciji dodajo 35 % toplote. S toplotno zaščito zunanjih sten: sloji toplotno zaščitnih materialov ustrezne debeline. Æ zmanjšamo toplotne izgube stavbe, Æ izboljšamo celotno energijsko učinkovitost stavbe, Možne kombinacije glede na položaj toplotne zaščite Æ izboljšamo toplotno stabilnost konstrukcije, oziroma toplotne izolacije (Ti): Æ povečamo toplotno ugodje v prostorih, Æ Ti na zunanji strani, Æ zaščitimo nosilno konstrukcijo. Æ Ti na notranji strani, Æ Ti na notranji in zunanji strani, Pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah (PURES Æ Ti v jedru. 2, 2010) v 9. členu postavlja zahteve, ki jih je treba Pri lahkih oz. montažnih konstrukcijah zunanje stene upoštevati tudi pri načrtovanju sestave zunanjih sten: pogosto nastopijo dodatne kombinacije položaja Ti, zlasti »S toplotno zaščito površine toplotnega ovoja stavbe pri okvirnih sistemih z izolacijskimi polnili. in ločilnih elementov delov stavbe z različnimi režimi notranjega toplotnega ugodja je treba: Splošne značilnosti Æ zmanjšati prehod energije skozi površino toplotnega Ti na zunanji strani ovoja stavbe, Æ Najugodnejši temperaturni profil skozi celotno kon- Æ zmanjšati podhlajevanje ali pregrevanje stavbe, strukcijo; Æ zagotoviti tako sestavo gradbenih konstrukcij, da ne Æ nosilna konstrukcija dobro zaščitena pred zunanjimi prihaja do poškodb ali drugih škodljivih vplivov zaradi temperaturnimi vplivi; difuzijskega prehoda vodne pare, in Æ pri masivnih stenah omogočena akumulacija toplote; Æ nadzorovati (uravnavati) zrakotesnost stavbe.« Æ visoka raven toplotnega ugodja v prostoru; Æ difuzija vodne pare neproblematična ob upoštevanju To pomeni, da je treba toplotno zaščito izbrati in pravila manjšanja difuzijskih uporov materialov proti dimenzionirati tako, da: zunanjosti; Æ bo toplotna prehodnost zunanje stene dovolj nizka, Æ enostavno preprečevanje nastanka konstrukcijskih oz. Æ bodo materiali za posamezne sloje pravilno izbrani in materialnih toplotnih mostov. razporejeni, da ne bo prišlo do nedovoljene kondenza- cije vodne pare, Æ bo toplotno izolacijski ovoj zunanjih sten enakomeren, sklenjen, brez nedopustnih oslabitev in primerno povezan s toplotno zaščito drugih delov ovoja stavbe. Tehnična smernica TSG-01-004:2010, Učinkovita raba energije, določa, da se toplotna prehodnost konstrukcij toplotnega ovoja stavbe izračuna po standardih SIST EN ISO 6946 in SIST EN ISO 2011. - 10 - Eko sklad, Slovenski okoljski Gradbeni inštitut ZRMK d.o.o. javni sklad Building And Civil Engineering Institute Ti na notranji strani Æ V gradbeno fizikalnem smislu tvegana izvedba; Æ manj ugoden temperaturni profil skozi celotno kon- strukcijo; Æ nosilna konstrukcija izpostavljena velikim temperaturnim nihanjem; Æ majhna akumulacija toplote; Æ nevarnost kondenzacije vodne pare znotraj konstrukcije – praviloma nujna parna ovira ali parna zapora, razen Zunanja stena s Prezračevana pri specialnih materialih oz. proizvodih; kontaktno fasado: zunanja stena: Stena proti terenu: Æ nujni dodatni ukrepi za zagotovitev zrakotesnosti oz. 1 - notranji omet 1 - notranji omet 1 - notranji omet preprečevanje konvekcijskih toplotnih mostov; nava- 2 - nosilna konstrukcija 2 - nosilna konstrukcija 2 - nosilna konstrukcija 3 - toplotna izolacija 3 - toplotna izolacija dno v kombinaciji s parno oviro/zaporo; 3 - hidroizolacija 4 - zunanji omet 4 - protivetrna zaščita 4 - toplotna izolacija Æ težave s toplotnimi mostovi v območju medetažnih 5 - zračni prostor (vodoodporna) 6 - zunanja obloga plošč – nujni dodatni ukrepi; 5 in 6 - zaščita toplotne Æ v primeru spomeniško zaščitenih fasad praktično edina izolacije možnost izvedbe Ti zunanje stene. Zahteve za požarno varnost Ti z obeh strani stene ali v jedru Tehnična smernica TSG-1-001:2010, Požarna varnost Æ Prednosti in slabosti odvisne od konkretne zasnove in v stavbah, postavlja stroge zahteve tudi glede izbire razmerja debelin posameznih slojev; materialov za toplotno zaščito zunanjih sten. V odvisnosti Æ pogosto problematična difuzija vodne pare; od vrste stavb so za višine do 10 m dovoljeni normalno Æ pri Ti v jedru težave s preprečevanjem nastanka toplo-gorljivi materiali, za večje pa težko gorljivi materiali tnih mostov; razreda B-d1, pri čemer je nujna požarna ločitev med etažami s sidranim negorljivim materialom. Za stavbe višje Dodatna razvrstitev: od 22 m veljajo specialne zahteve. To pomeni nekoliko Æ Zunanja stena s kontaktno toplotno zaščito drugačno prakso pri uporabi ekspandiranega polistirena Æ Prezračevana zunanja stena za kontaktne fasade – ne samo pri novogradnjah, ampak Zunanja stena s kontaktno toplotno zaščito oz. kontaktno tudi pri energijskih prenovah stavb. Pri prezračevanih fasado je najpogostejši primer v praksi, relativno fasadah je dovoljena le uporaba negorljivih izolacijskih nezahteven za izvedbo. Osnovna shema: zid, izolacija, materialov (razred A1 ali A2-s1, d0). omet. Prezračevana fasada je najugodnejša z gradbeno fizikalnega vidika. Osnovna shema: zid, izolacija, po potrebi paroprepustna vetrna zapora, zračni prostor širine vsaj 4 cm, fasadna obloga. Materiali za toplotno zaščito zunanjih sten Najpogostejša izbira za kontaktne fasade masivnih in tudi lahkih zunanjih sten: Æ ekspandirani polistiren v ploščah, Æ kamena volna (v ploščah ali lamelah). Nekateri najpogostejši izolacijski polnilni materiali zunanjih sten v lahki gradnji: Æ celulozni kosmiči, Æ lesni kosmiči, Æ kamena in steklena volna, Æ ovčja volna, viri slik: Arhiv GI ZRMK Æ lesne vlaknene plošče. Zunanja stena s kontaktno fasado: www.baubook.at Prezračevana zunanja stena: www.baubook.at Stena proti terenu: www.baubook.at - 11 - Eko sklad, Slovenski okoljski Gradbeni inštitut ZRMK d.o.o. javni sklad Building And Civil Engineering Institute Toplotna zaščita ravnih in poševnih streh Tip strehe U (W/m2K) max Strop proti neogrevanemu prostoru, stropi 0,20 v sestavi ravnih ali poševnih streh (ravne ali poševne strehe) Terase manjše velikosti, ki skupaj ne presegajo 0,60 5% površine strehe Strop proti terenu 0,35 S homogenimi konstrukcijami oz. materiali za gradnjo streh, kot Ledene sveče so pogosto posledica pomanjkljive toplotne zaščite strehe so danes na voljo, ne moremo doseči predpisanih vrednosti. Zato se nosilni konstrukciji dodajo sloji toplotno zaščitnih materialov ustrezne debeline. Streho imenujemo tudi peta fasada hiše. Skoznjo lahko uhaja tudi do 25% toplote iz stavbe. S toplotno zaščito ravnih in poševnih streh: POŠEVNE STREHE Z LESENO NOSILNO KONSTRUKCIJO Æ zmanjšamo toplotne izgube stavbe, Možni položaji toplotne zaščite (TI): Æ zmanjšamo toplotno obremenitev v poletnem času, Æ TI med špirovci, Æ izboljšamo celotno energijsko učinkovitost stavbe, Æ TI nad špirovci, Æ povečamo toplotno stabilnost konstrukcije, Æ TI pod špirovci, Æ povečamo toplotno ugodje v prostorih, Æ TI med špirovci in pod ali nad njimi. Æ zaščitimo nosilno konstrukcijo. Posebni zaščitni sloji: Æ sekundarna kritina, ki ščiti sloj toplotne izolacije pred meteor-Pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah (PURES 2, 2010) nimi vplivi in pred konvekcijskim hlajenjem; v 9. členu postavlja zahteve, ki jih je treba upoštevati tudi pri Æ parna ovira ali zapora na notranji (topli) strani, ki hkrati opra-načrtovanju sestave ravnih in poševnih streh: vlja funkcijo vetrne zapore oz. zagotavlja zrakotesnost notranje- »S toplotno zaščito površine toplotnega ovoja stavbe in ločilnih ga ovoja strehe. elementov delov stavbe z različnimi režimi notranjega toplotnega ugodja je treba: Praktično pravilo: Æ zmanjšati prehod energije skozi površino toplotnega ovoja S kondenzacijo vodne pare znotraj strešne konstrukcije praviloma ni stavbe, težav, če je na notranji strani parne ovire oz. zapore do največ 20% Æ zmanjšati podhlajevanje ali pregrevanje stavbe, skupne debeline toplotne zaščite. Æ zagotoviti tako sestavo gradbenih konstrukcij, da ne prihaja do poškodb ali drugih škodljivih vplivov zaradi difuzijskega prehoda Difuzijska odprtost in zaprtost vodne pare, in Sodobne poševne strehe so večinoma zasnovane po načelu Æ nadzorovati (uravnavati) zrakotesnost stavbe.« difuzijske odprtosti. Parno zaporo nadomešča parna ovira, ki omogoča izsuševanje morebitne vlage v toplotni zaščiti tudi na To pomeni, da je treba toplotno zaščito izbrati in dimenzionirati notranjo, toplo stran. Sekundarna kritina je v difuzijsko odprtem tako, da: sistemu zelo paroprepustna. Pri paroneprepustni sekundarni kritini Æ bo toplotna prehodnost strehe dovolj nizka, pa mora biti med njo in toplotno izolacijo dodaten zračni kanal. Æ bodo materiali za posamezne sloje pravilno izbrani in razporejeni, da ne bo prišlo do nedovoljene kondenzacije vodne pare, S vrednost, parna ovira in parna zapora d Æ bo toplotno izolacijski ovoj strehe enakomeren, sklenjen, brez Z oznako S opisujemo, kako se material določene debeline upira d nedopustnih oslabitev in primerno povezan s toplotno zaščito prehajanju vodne pare. Relativna difuzijska upornost je izražena drugih delov ovoja stavbe. v metrih (m) in izračunana kot zmnožek debeline in difuzijske upornosti (µ) materiala. Meja med parno oviro in parno zaporo ni Tehnična smernica TSG-01-004:2010, Učinkovita raba energije, točno določena; v praksi se štejejo kot parne ovire materiali s S d določa, da se toplotna prehodnost konstrukcij toplotnega ovoja približno do 10 ali 15 m, višje vrednosti že opisujejo parne zapore. stavbe izračuna po standardih SIST EN ISO 6946 in SIST EN ISO 2011. Materiali za toplotno zaščito Največje dovoljene vrednosti so: Za izolacijo med in pod špirovci se uporabljajo mehkejši oz. bolj stisljivi kompaktni ali sipki izolacijski materiali, ki dobro zapolnijo razpoložljivi prostor. Trenutno so najpogostejši: Æ kamena volna, Æ steklena volna, Æ celulozni kosmiči, Æ lesni kosmiči. - 12 - Eko sklad, Slovenski okoljski Gradbeni inštitut ZRMK d.o.o. javni sklad Building And Civil Engineering Institute Posebne vrste ekspandiranega polistirena z večjo stisljivostjo in Razvrstitev in osnovna shema ravnih izdelane s peresom in utorom se v zadnjem času tudi uveljavljajo kot streh glede na tip toplotne zaščite: material za izolacijo med špirovci. Æ Topla (neprezračevana): nosilna Za izolacijo nad špirovci se lahko uporabijo tudi drugi, bolj togi materiali konstrukcija, toplotna izolacija, v ploščah kot npr. polistiren, poliuretan ali lesne izolacijske plošče. hidroizolacija. Pravilnost izračunov difuzije vodne pare in dimenzioniranja parne ovire Æ Hladna (prezračevana): nosilna oz. zapore je tu še pomembnejša. Izvedba nad špirovci pa najbolje konstrukcija, toplotna izolacija, zrač- Obrnjena ravna streha odpravi toplotne mostove v polju strehe. ni sloj, hidroizolacija. Æ Obrnjena: nosilna konstrukcija, POŠEVNE STREHE Z MASIVNO NOSILNO KONSTRUKCIJO hidroizolacija, toplotna izolacija (v Položaj TI: na zunanji ali notranji strani. enem sloju). Posebni zaščitni sloji: kot pri leseni nosilni konstrukciji in odvisno od Æ Plus (pogosta pri energijskih sana- položaja TI. cijah): nosilna konstrukcija, toplotna TI na notranji strani je lahko enostavna za izvedbo, a zelo neugodna v izolacija, hidroizolacija, toplotna gradbeno fizikalnem smislu (podobno kot pri ravnih strehah in zunanjih izolacija. Zelena streha je lahko tudi poševna stenah). Æ Posebna oblika - zelena streha: Navadno v osnovi kot topla ali obrnjena streha z nujnim dodatnim slojem, protikoreninsko zaščito. Skrbno rešen detajl stika poševne strehe in zunanje sten Pomembno: Æ Predvsem pri topli ravni strehi je nujna brezhibna izvedba parne zapore pod slojem toplotne zaščite, pri obrnjeni ravni strehi pa funkcijo parne zapore prevzame sklop hidroizolacije. Æ Hidroizolacija je najbolj vsestransko zaščitena pred zunanjimi vplivi pri obrnjeni strehi, pri topli ali hladni izvedbi je nujna dodatna zaščita hidroizolacije pred vremenskimi in mehanskimi vplivi. Trenutno najpogosteje uporabljeni materiali za Poševna streha, toplotna toplotno zaščito ravne strehe: izolacija za nizkoenergijsko raven, www.baubook.at Æ ekspandirani polistiren (topla in hladna), Æ ekstrudirani polistiren (obrnjena), Æ kamena volna (topla in hladna). Materiali za toplotno zaščito Na zunanji strani: podobno kot pri leseni nosilni konstrukciji. Shema prezračevane ravne strehe Na notranji strani: odvisno od zasnove konstrukcije; lahko toge 1 in 2 - hidroizolacija z UV zaščito izolacijske plošče, mehkejše plošče ali vpihan izolacijski material znotraj 3 - ločilni sloj 4 - podloga za hidroizolacijo (lesen opaž) podkonstrukcije. 5 - zračni sloj 6 - toplotna zaščita 7 - parna zapora RAVNE STREHE 8 - hladni bitumenski premaz Najpogostejši tip ravne strehe je v masivni izvedbi, redkeje v lahki. 9 - nosilna konstrukcija v naklonu vsaj 2% Osnovna razvrstitev ravnih streh: Æ z izkoriščeno površino (tudi: pohodna ravna streha); Shema tople ravne strehe Æ z neizkoriščeno površino (tudi: nepohodna ravna streha). 1 - prodec 2 - ločilni sloj 3 in 4 - hidroizolacija 5 - toplotna zaščita s kaširano strešno lepenko 6 - parna zapora 7 - hladni bitumenski premaz 8 - nosilna konstrukcija v naklonu vsaj 2% viri slik: Arhiv GI ZRMK Detajl stika poševne strehe in zunanje stene: www.peg-online.net Poševna streha, toplotna izolacija za nizkoenergijsko raven: www.baubook.at Obrnjena ravna streha: www.fibran.si Zelena streha je lahko tudi poševna: www.geatv.si Shema prezračevane ravne strehe: www.fragmat.si Shema tople ravne strehe: www.fragmat.si - 13 - Eko sklad, Slovenski okoljski Gradbeni inštitut ZRMK d.o.o. javni sklad Building And Civil Engineering Institute Toplotna zaščita talnih konstrukcij Stavba skozi tla izgubi povprečno 15 % toplote. S toplotno zaščito talnih kon-talna obloga cementni estrih strukcij: ločilni sloj Æ zmanjšamo toplotne izgube stavbe, zvočna izolacija toplotna izolacija - nestisljiva Æ izboljšamo celotno energijsko učinkovitost stavbe, hidroizolacija Æ povečamo toplotno ugodje v prostorih. betonska podlaga nasutje prodca Pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah (PURES 2, 2010) v 9. členu Tla na terenu EPS postavlja zahteve, ki jih je treba upoštevati tudi pri načrtovanju sestave talnih konstrukcij: »S toplotno zaščito površine toplotnega ovoja stavbe in ločilnih elementov delov stavbe z različnimi režimi notranjega toplotnega ugodja je treba: talna obloga cementni estrih Æ zmanjšati prehod energije skozi površino toplotnega ovoja stavbe, ločilni sloj zvočna izolacija Æ zmanjšati podhlajevanje ali pregrevanje stavbe, hidroizolacija betonska podlaga Æ zagotoviti tako sestavo gradbenih konstrukcij, da ne prihaja do poškodb ali drugih škodljivih vplivov zaradi difuzijskega prehoda vodne pare, in toplotna izolacija (ekstrudirani polistiren) Æ nadzorovati (uravnavati) zrakotesnost stavbe.« uvaljani pesek ali betonska prevleka nasutje prodca To pomeni, da je treba toplotno zaščito izbrati in dimenzionirati tako, da: Tla na terenu XPS Æ bo toplotna prehodnost talne konstrukcije dovolj nizka, Æ bo toplotno izolacijski ovoj talne konstrukcije enakomeren, sklenjen, brez nedopustnih oslabitev in primerno povezan s toplotno zaščito drugih delov ovoja stavbe. talna obloga cementni estrih ločilni sloj Tehnična smernica TSG-01-004:2010, Učinkovita raba energije, določa, da se zvočna izolacija (toplotna izolacija) toplotna prehodnost konstrukcij toplotnega ovoja stavbe izračuna po standar-AB plošča dih SIST EN ISO 6946 in SIST EN ISO 2011. Največje dovoljene vrednosti so: toplotna izolacija stropna obloga Tip talne konstrukcije U (W/m2K) Tla nad odprtim prehodom max Tla na terenu 0,35 Tla nad neogrevano kletjo, neogrevanim prosto- 0,35 rom ali garažo Tla nad zunanjim zrakom 0,30 Tla na terenu in tla nad neogrevano kletjo, ne- 0,30 ogrevanim prostorom ali garažo pri panelnem – talnem ogrevanju (ploskovnem gretju) S homogenimi konstrukcijami oz. materiali za gradnjo talnih konstrukcij, kot so danes na voljo, ne moremo doseči predpisanih vrednosti. Zato se nosilni konstrukciji dodajo sloji toplotno zaščitnih materialov ustrezne debeline. - 14 - Eko sklad, Slovenski okoljski Gradbeni inštitut ZRMK d.o.o. javni sklad Building And Civil Engineering Institute Način izvedbe toplotne zaščite Del toplotno zaščitne funkcije lahko prevzame toplotna oz. zvočna zaščita pod plavajočim estrihom. Osnovno funkcijo pa opravlja sloj toplotne zaščite, ki ga pri tleh na terenu namestimo: Æ nad talno ploščo in hidroizolacijo; Æ pod talno ploščo in hidroizolacijo. Najpogosteje uporabljeni materiali: Æ ekspandirani polistiren, kamena volna, steklena volna (nad talno ploščo), Æ ekstrudirani polistiren, penjeno steklo (pod talno ploščo). Način izvedbe toplotne zaščite (in s tem vrsta materiala) je odvisen od celotne zasnove talne konstrukcije, na katero vplivajo tudi statične posebnosti in morebitne posebne zahteve glede zaščite pred pritiskajočo vodo. Preprečevanje toplotnih mostov Kritična mesta, ki jih mora projektant pozorno obdelati, so predvsem: Æ območje temelja, Æ stik talne konstrukcije in vertikalne zunanje konstrukcije, Æ stik talne konstrukcije in vertikalne notranje konstrukcije. Zaščita pred vlago Toplotno izolacijo talnih konstrukcij je težko, drago in zamudno popravljati. Zato je brezhibna izvedba hidroizolacije nujen pogoj za njeno uspešno in dolgotraj-no delovanje, zlasti kadar se ne uporabljajo na vlago odporni materiali kot npr. ekstrudirani polistiren ali penjeno steklo. Izolacija temeljne plošče viri slik: Arhiv GI ZRMK Tla na terenu EPS: gcs.gi-zrmk.si Tla na terenu XPS: gcs.gi-zrmk.si Tla nad odprtim prehodom: gcs.gi-zrmk.si Izolacija temeljne plošče: www.marles.si - 15 - Eko sklad, Slovenski okoljski Gradbeni inštitut ZRMK d.o.o. javni sklad Building And Civil Engineering Institute Toplotni mostovi v ovoju stavb Definicija toplotnega mostu Po tehnični smernici TSG-01-004:2010 Učinkovita raba energije je toplotni most mesto povečanega prehoda toplote v konstrukciji Značilen kombiniran ali napravi zaradi spremembe materiala, debeline ali geometrije toplotni konstrukcije. most, notranji V obdobju veljave JUS standardov je bil toplotni most podrobneje termografski posnetek opisan kot mesto, kjer je prehod toplote povečan za 10 % ali več. (neizoliran vogal - stik zunanjih sten) Zahteve v predpisih Pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah, PURES 2, v 9. členu predpisuje, da je treba stavbe projektirati in graditi tako, da je vpliv toplotnih mostov na letno potrebo po energiji za ogrevanje in hlajenje čim manjši in da toplotni mostovi ne povzročajo škode stavbi ali njenim uporabnikom. Tehnična smernica določa, da se je treba toplotnim mostovom z linijsko Simulacija toplotno prehodnostjo ψ > 0,2 W/mK izogniti ali pa računsko dokazati, temperaturnega e poteka v da vodna para na teh mestih ne bo kondenzirala. neizoliranem vogalu Če imajo vsi toplotni mostovi linijsko toplotno prehodnost ψ < 0,2 e W/mK, se lahko njihov vpliv upošteva na poenostavljen način, s povečanjem toplotne prehodnosti celotnega ovoja stavbe za 0,06 W/ m2K (t.i. pribitek). Predmetni standardi so SIST EN ISO 13789, 14683, 10211. Razvrstitev toplotnih mostov Simulacija Glede na vzrok nastanka: temperaturnega poteka v Æ geometrijski, izoliranem Æ konstrukcijski oz. materialni, vogalu Æ konvekcijski, (TI zunaj) Æ kombinirani. Glede na prevladujočo dimenzijo (računska idealizacija): Æ točkovni, Æ linijski. Geometrijski toplotni most nastopi na delu ovoja stavbe, pri katerem Praktično je zunanja površina, preko katere toplota prehaja iz ogrevanega reševanje prostora v zunanje okolje, precej večja od notranje. toplotnega Značilen primer: zunanji vogal stavbe. mostu, izolacija kot izgubljeni Geometrijskim toplotnim mostovom se ne moremo izogniti. Njihov opaž pomen in vpliv, tako relativni kot absolutni, se manjšata z debelino toplotne zaščite na zunanji strani ovoja stavbe. Konstrukcijski oz. materialni toplotni most je posledica spremembe sicer enakomernega toplotnega upora (na primer nesklenjenost toplotne zaščite) na ovoju stavbe. Do tega pride, ko je ovoj stavbe prekinjen ali predrt z materialom, ki ima veliko toplotno prevodnost (na primer armirani beton ali jeklo) in ki ni toplotno zaščiten ne z zunanje ne z notranje strani. Značilen primer: nadaljevanje medetažne konstrukcije preko izolirane zunanje stene v neizolirano balkonsko ploščo. - 16 - Eko sklad, Slovenski okoljski Gradbeni inštitut ZRMK d.o.o. javni sklad Building And Civil Engineering Institute Konvekcijski toplotni most nastopi na mestih, kjer je zaradi prekinitev ali netesnosti notranje opne stavbnega ovoja omogočen vdor notranjega, navlaženega zraka v konstrukcijo in navzven. Značilen primer: netesen preklop parne ovire tople poševne strehe. Plesen na Kombiniran toplotni most je navadno kombinacija geometrijskega in konstrukcijskem toplotnem mostu konstrukcijskega toplotnega mostu. - neizolirana Značilen primer: slabo izolirana armiranobetonska protipotresna preklada vogalna vez. Najpomembnejši vplivi in posledice toplotnih mostov Æ Povečan toplotni tok navzven, slabša toplotna bilanca stavbe, večja raba energije za obratovanje; Æ ohladitev površine konstrukcije pod temperaturo rosišča, površinska kondenzacija vodne pare in razvoj plesni; Æ madeži na zaključnih notranjih slojih zaradi povečanega odlaganja prahu; Lokalno taljenje Æ večja temperaturna asimetrija v prostoru in s tem slabše bivalno snega lahko razkrije toplotne ugodje; mostove Æ gradbeno fizikalne in mehanske poškodbe materialov in konstrukcij, nepotrebni vzdrževalni stroški. Toplotni mostovi in energijska sanacija stavbe Z izvedbo dodatne toplotne zaščite, zamenjavo stavbnega pohištva in popravilom posameznih detajlov lahko rešimo tudi bistvene probleme z Toplotni most geometrijskimi, konstrukcijskimi in konvekcijskimi toplotnimi mostovi. rešen s tipskim Če pri tem posamezne toplotne mostove spregledamo, se njihov elementom, pogled od relativni vpliv močno poveča (npr. dodatno znižanje površinske zgoraj po temperature). izdelavi balkonske Podobno velja za izvedbo toplotne zaščite z notranje strani: območje plošče stika medetažnih plošč z zunanjimi stenami in sorodne detajle je nujno treba reševati posebej. Tudi navlaženi deli ovoja so toplotni most, saj se materialom zviša toplotna prevodnost. Hkrati z drugimi ukrepi je treba preveriti in obnoviti zaščito stavbe pred vlago. Značilna kritična mesta za nastanek toplotnih mostov Æobmočje temelja zunanje stene, Æstik medetažne konstrukcije in zunanje stene, Ædrugi stiki zunanjih konstrukcij in križanja notranjih z zunanjimi konstrukcijami, Æobod stavbnega pohištva, Æpreboji zunanjega stavbnega ovoja. viri slik: Arhiv GI ZRMK - 17 - Eko sklad, Slovenski okoljski Gradbeni inštitut ZRMK d.o.o. javni sklad Building And Civil Engineering Institute Sodobno zunanje stavbno pohištvo Med zunanje stavbno pohištvo štejemo: Stavbno pohištvo pa je treba tudi vgraditi tako, da Æ vertikalna zunanja okna in balkonska vrata, Æ bo preprečen nastanek konstrukcijskih oz. materialnih in Æ strešna okna, konvekcijskih toplotnih mostov. Æ steklene konstrukcije gretih prostorov kot npr. zimski vrt, Æ steklene strehe, Izračun toplotne prehodnosti oken, vrat in polken Æ svetlobnike in svetlobne kupole, podaja SIST EN ISO 10077-1. Æ vhodna vrata, Æ garažna vrata. Največje dovoljene vrednosti so: Razen vhodnih in garažnih vrat so to zastekljeni stavbni proizvodi, ki lahko sami ali z dodatnimi elementi opravljajo Tip stavbnega pohištva U (W/m2K) max številne naloge hkrati: Æ dnevna osvetlitev prostorov, Vertikalna okna ali balkonska vrata in greti zimski vrtovi z 1,30 okvirji iz lesa ali umetnih mas Æ osončenje prostorov, Vertikalna okna ali balkonska vrata in greti zimski vrtovi z Æ naravno prezračevanje prostorov, okvirji iz kovin 1,60 Æ vidni stik z zunanjim okoljem, Æ Strešna okna, steklene strehe 1,40 toplotna zaščita stavbe, Æ preprečevanje pregrevanja v toplem obdobju. Svetlobniki, svetlobne kupole 2,40 (do skupno 5% površine strehe) Pomembno: Vhodna vrata 1,60 Æ Toplotna zaščita sicer ni osnovna funkcija stavbnega pohi- štva, je pa enako pomembna kot pri drugih konstrukcijah. Garažna vrata 2,00 Æ Pri neprozornih delih stavbnega ovoja dosežemo dobro toplotno zaščito z dodajanjem izolacijskih slojev. Pri stavbnem pohištvu je stopnja toplotne zaščite odvisna od lastnosti OKNA izdelka samega. (podobno velja za balkonska vrata) Æ Toplotna prehodnost tehnično najsodobnejšega okna je še vedno opazno višja od toplotne prehodnosti dobro Osnovni sestavni deli okna so: izolirane stene, a tega ne jemljemo kot negativno lastnost – Æ okvir in krilo, pomembno je, da so svetlobne in druge lastnosti stavbnega Æ zasteklitev, pohištva primerne. Æ tesnila, Æ okovje. Pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah (PURES 2, 2010) v 9. členu postavlja zahteve, ki jih je treba upoštevati tudi Transmisijske toplotne izgube nadzorujemo z izbiro toplotnih pri načrtovanju stavbnega pohištva: lastnosti prozornih in neprozornih delov, konvekcijske toplotne »S toplotno zaščito površine toplotnega ovoja stavbe in izgube pa s tesnili, okovjem in seveda pravilno vgradnjo. Toplo-ločilnih elementov delov stavbe z različnimi režimi notranjega tne lastnosti celotnega okna so odvisne tudi od linearne toplotne toplotnega ugodja je treba: prehodnosti na stiku zasteklitve in okenskega profila. Klasifikacijo Æ zmanjšati prehod energije skozi površino toplotnega ovoja oken in vrat glede na prepustnost zraka na pripirah podaja SIST EN stavbe, 12207. Æ zmanjšati podhlajevanje ali pregrevanje stavbe, Æ zagotoviti tako sestavo gradbenih konstrukcij, da ne prihaja Materiali za okvir in krilo: do poškodb ali drugih škodljivih vplivov zaradi difuzijskega Æ les, prehoda vodne pare, in Æ PVC, Æ nadzorovati (uravnavati) zrakotesnost stavbe.« Æ kovina, Obenem pa mora arhitekturna zasnova stavbe upoštevati Æ kombinacije navedenih materialov, obliko in razmerje zasteklitve, ki mora zagotoviti zahtevano Æ osnovni materiali z izolacijskimi polnili ali vložki. osvetljenost prostorov, obenem pa zagotoviti čim večje dobitke toplotne energije pozimi ter zaščito pred čezmernim Toplotne lastnosti so odvisne od: sončnim obsevanjem in segrevanjem poleti (točka 2.2 Tehnične Æ debeline lesenih profilov in delno od vrste lesa, smernice TSG-01-004:2010). Æ števila prekatov PVC profilov, Æ prekinitve toplotnega mostu pri kovinskih profilih, To pomeni, da je treba stavbno pohištvo izbrati tako, da: Æ toplotnih lastnosti polnil in vložkov. Æ bo toplotna prehodnost stavbnega pohištva dovolj nizka, Æ ne bodo zmanjšane druge pomembne funkcije prozornih delov ovoja. - 18 - Eko sklad, Slovenski okoljski Gradbeni inštitut ZRMK d.o.o. javni sklad Building And Civil Engineering Institute Zasteklitev Rošenje sodobne zasteklitve Značilna sodobna energijsko učinkovita zasteklitev je sesta- Æ na zunanji površini zunanje šipe: pogosto v nočnem času v vljena iz: jasnem hladnem vremenu ali ko okno odpremo navznoter, Æ dveh ali treh šip, zlasti pri strešnih oknih; znak dobrih toplotnih lastnosti; Æ medstekelnega distančnika in sušilnega sredstva, Æ na notranji površini notranje šipe: povsem pričakova- Æ enega ali dveh nizkoemisijskih nanosov, no občasno v manjšem obsegu v območju spodnjega Æ žlahtnega oz. inertnega plina v medstekelnem prostoru. distančnika, zlasti zjutraj v manjših prostorih namenjenih spanju; dolgotrajna ali pogosta zarositev celotne šipe pa je Oblike prenosa toplote preko zasteklitve znak previsoke obremenitve notranjega zraka z vlago oz. Æ kondukcija oz. prevajanje po snovi (preko stekla in plina), neustreznih bivalnih navad; Æ konvekcija oz. gibanje plina med šipami, Æ med šipama: posledica poškodbe stekla ali popustitve Æ sevanje od tople notranje šipe proti hladnejši zunanji (naj-obodnega tesnjenja; potrebna je zamenjava. večji delež toplotnih izgub). Dobro je vedeti: Na kondukcijo praktično ne moremo vplivati, razen v robnem Æ Zahteve slovenskih predpisov za toplotne lastnosti oken so območju zasteklitve; klasične distančnike iz aluminija nado-po strogosti v evropskem vrhu. mestimo z izolacijskimi distančniki (»topli rob«) iz slabo Æ Termopan je ponarodelo ime za dvojno zasteklitev, ki pa toplotno prevodnih snovi ali s prekinjenim toplotnim mostom. nam še nič ne pove o njenih dejanskih toplotnih lastnostih. Konvekcijski prenos toplote se zmanjša z uporabo inertnega Æ Material okenskega okvira in krila nikakor ne vpliva na plina (argon, kripton). Sevanje zaviramo z nizkoemisijskim mikroklimo v prostoru; mnenje, da so npr. za plesen kriva nanosom, ki deluje kot zrcalo za dolgovalovno sevanje, ki ga »plastična okna«, je povsem zgrešeno. oddajajo tople površine v prostoru. Æ Posebej pri menjavi oken v starejših stavbah je treba V ogrevanih prostorih stavbe se skladno z zgoraj omenjeno zaradi večje zrakotesnosti ovoja več pozornosti posvetiti tehnično smernico sme uporabljati zasteklitev s toplotno rednemu prezračevanju. prehodnostjo U največ 1,1 W/m2K, čemur ustreza dvojna st zasteklitev z nizkoemisijskim nanosom in argonom. VHODNA IN GARAŽNA VRATA Æ možni različni materiali in njihove kombinacije; Æ izvedba z izolacijskimi polnili; Æ pravilna vgradnja enako pomembna kot pri oknih. Kovinski profil z Variantna Zarošena navadno trojno izvedba zunanja šipa zasteklitvijo - kombinacije nakazuje nekoč vrhunec les - izolacijski dobre toplotne ponudbe na element - lastnosti trgu kovinska obloga zasteklitve Termopan je Prerez Zarositev med komercialno sodobnega šipama je ime, a še strešnega okna, znak napake vedno sinonim www.velux.si v tesnjenju za dvojno ali mehanske zasteklitev poškodbe Različice Kondenzat Prerez zunanjih sodobnih v robnem vrat, pasivna PVC okenskih območju izvedba, profilov notranje šipe www.doors.si ni neobičajen tudi pri sodobni zasteklitvi Sodoben Zarošena lesen profil z notranja šipa izolacijskim sodobne elementom in zasteklive priča kovinsko oblogo o neprimerni notranji mikroklimi viri slik: Arhiv GI ZRMK; Prerez sodobnega strešnega okna, www.velux.si; Prerez zunanjih vrat, pasivna izvedba, www.doors.si - 19 - Eko sklad, Slovenski okoljski Gradbeni inštitut ZRMK d.o.o. javni sklad Building And Civil Engineering Institute Vgradnja novega stavbnega pohištva Konvekcijski Osnovna pravila: toplotni Æ Stavbno pohištvo je dobro samo toliko, kolikor dobro je vgrajeno. most zaradi Æ Vgradnjo stavbnega pohištva je treba načrtovati – od terminskega nekakovostne vgradnje okna načrta do izbire postopkov in materialov. in njegove Æ Bolj ko je stavba toplotno zaščitena, večji negativni relativni učinek posledice imajo drobne nepravilnosti in slabi detajli. Način vgradnje Način vgradnje stavbnega pohištva ni posebej predpisan. Predvsem iz zahtev glede zrakotesnosti stavb in toplotnih mostov, Pri vgradnji zapisanih v PURES 2 in tehnični smernici Učinkovita raba energije, ter strešnih iz performančnih zahtev Pravilnika o zaščiti stavb pred vlago pa lahko oken lahko hitro pride hitro izluščimo, kakšna mora biti dobra praksa oz. vgradnja stavbnega do poškodb pohištva skladno s sodobnimi načeli stroke. izolacije Težave, ki jih želimo preprečiti s pravilno vgradnjo: Æ vdor meteorne vode v stik med profilom in konstrukcijo, Æ uhajanje toplote navzven skozi stik med profilom in konstrukcijo, Æ vdor vodne pare oz. notranjega zraka v stik med profilom in konstrukcijo, Okno mora Æ prenos zunanjega hrupa v notranjost. biti natančno nivelirano Pravilna vgradnja je torej taka, ki prepreči: Æ poškodbe zaradi vdora vlage in zaradi kondenzacije vodne pare, Æ materialne oz. konstrukcijske toplotne mostove, Æ konvekcijske toplotne mostove, Æ zvočne toplotne mostove. Stik med profilom stavbnega pohištva in konstrukcijo je treba zatesniti Obvezna je mehanska zunaj, vmes in znotraj. Sodobna vgradnja stavbnega pohištva se tako pritrditev oken ravna po načelu tesnjenja v treh ravneh, ki zagotavlja gradbeno fizikalno neoporečnost in energijsko učinkovitost vgrajenega stavbnega pohištva. Načelo tesnjenja v treh ravneh 1. zunanji stik naj bo vodotesen in zelo paroprepusten; 2. vmesni stik naj nudi toplotno in zvočno zaščito; 3. notranji stik naj bo zrakotesen in čim bolj paroneprepusten. Pri uporabi Opisano načelo je povzeto po smernici nemškega združenja RAL, ki predstisnjenih jo uporablja nemško združenje proizvajalcev oken in fasad in ki je bila trakov je prenesena v nemški standard DIN 4108 (7) in avstrijski standard ÖNORM pravilna velikost fuge B5320. V praksi se zato uporablja tudi poimenovanje »RAL montaža«, izjemno čeprav je vsebina omenjene smernice precej kompleksnejša in obravna-pomembna va tudi certificiranje proizvodov in postopkov. Posamezni proizvajalci uporabljajo tudi druge izraze za način vgradnje, ki ga izvajajo. Pomembnejše od poimenovanja vgradnje pa je končno stanje, ki ga s konkretnimi postopki dosežemo. - 20 - Eko sklad, Slovenski okoljski Gradbeni inštitut ZRMK d.o.o. javni sklad Building And Civil Engineering Institute Priprava na Način izvedbe vgradnjo - Tesnjenje v treh ravneh lahko dosežemo z uporabo različnih namen-notranji in skih proizvodov. Odvisno od konkretnega primera se lahko odločimo za zunanji tesnilni trak v trikom- sisteme z eno, dvema, tremi ali več komponentami. To so lahko predstis-ponentnem njeni trakovi, tesnilne mase, trakovi in letvice, poliuretanske pene, mehki sistemu izolacijski materiali in podobno. Predpogoj za uspešno delo pa je pre-verjanje dimenzij in skrbna priprava (čiščenje in izravnava) vseh površin svetlobne odprtine. Pomembno je, da: Vgradnja na Æ so izdelki oz. materiali deklarirani za tovrstno uporabo s strani proi-slepe podboje je enostavna in zvajalca, zanesljiva Æ so med seboj kompatibilni oz. del preizkušenega sistema tesnjenja, Æ so uporabniku na voljo dokazila o tehničnih lastnostih in natančna navodila za ravnanje z izdelki ter skice oz. detajli izvedbe, Æ so izvajalci usposobljeni za uporabo tesnilnih materialov oz. za vgradnjo po načelu tesnjenja v treh ravneh, Æ in ne nazadnje, da investitor omogoči izvajalcu – še posebej pri menjavi stavbnega pohištva - dovolj časa, da vse postopke izvede skrbno Termografski in v potrebnih časovnih intervalih. posnetek detajla rege pri »Klasična« vgradnja klasični vgradnji Določen izdelek je lahko namenjen za vgradnjo stavbnega pohištva, vendar njegove lastnosti ne ustrezajo nujno zahtevam, ki jih postavljamo za vgradnjo po načelu tesnjenja v treh ravneh. Tak izdelek uporabimo pri t.i. klasični vgradnji. Izdatna toplotna zaščita stavbnega ovoja, sodobno stavbno pohištvo in želja po visoki energijski učinkovitosti stavbe ne gredo več skupaj s klasičnim načinom vgradnje, pri katerem predvsem ne posvečamo pozor-Termografski nosti izpolnjevanju vseh zgoraj naštetih bistvenih komponent vgradnje. posnetek detajla rege Večja je verjetnost zvočnih in toplotnih mostov, razmerje paroprepust-pri vgradnji s nosti zunanjega in notranjega stika je praviloma povsem poljubno, večja tesnjenjem v je nevarnost vdora meteorne vode in vodne pare v stik med profilom in treh ravneh konstrukcijo. Splošno pravilo vgradnje Ne glede na izbrane načine in materiale za zatesnitev rege mora biti stavbno pohištvo v konstrukcijo mehansko pritrjeno – privijačeno oz. sidrano neposredno ali preko različnih namenskih elementov kot so Montažna pena kot npr. kovinski profili. Tesnilni materiali, ki so danes na trgu, namreč niso toplotni in namenjeni prenašanju obtežb. Okno mora s spodnjim delom nalegati zvočni izolator na trdno osnovo. Na posameznih mestih ga je treba trajno podpreti z elementi, ki ne vplivajo na možnost izvedbe tesnjenja. Glede na tip in dimenzijo okna se uporabi ustrezna kombinacija nosilnih in distančnih podložk. Sheme pritrjevanja in podpiranja navadno določijo že proizvajalci okenskih profilov v lastnih tehničnih smernicah. viri slik: Arhiv GI ZRMK - 21 - Eko sklad, Slovenski okoljski Gradbeni inštitut ZRMK d.o.o. javni sklad Building And Civil Engineering Institute Zagotavljanje zrakotesnosti stavbnega ovoja Sestavni del energijske učinkovitosti stavb je dobra zrakotesnost. To pomeni, da je nenadzorovano uhajanje toplote skozi konvekcijske toplotne mostove kot so različne rege in špranje kar najbolj zmanjšano. Postopke in materiale za zagotovitev ustrezne zrakotesnosti je treba načrtovati in ne prepustiti odločitvam na licu mesta med gradnjo. Konvekcija vodne pare je za nekaj velikostnih redov intenzivnejši proces od difuzije vodne pare. Že majhna špranja v notranjem ovoju je lahko vir nekaj deset m3 vodne pare, ki vstopa v konstrukcijo, kondenzira in povzroča nepopravljive poškodbe. Zrakotesnost v predpisih Zrakotesnost je po PURES 2 predpisana oz. omejena navzgor. Čeprav samo preizkušanje zrakotesnosti ni navedeno kot obvezen postopek, iz zahtev pravilnika oz. pripadajoče tehnične smernice Učinkovita raba energije logično izhaja, da se bodo investitorji za tak preizkus vedno pogosteje odločali, da bi preverili kakovost, t.j. skladnost izvedbe z zahtevami zakonodaje. PURES 2 v svojem 9. členu tudi pravi, da je treba zrakotesnost nadzorovati oz. uravnavati. Zrakotesnost je s tehnično smernico predpisana za: Oprema za test zrakotesnosti (Blower door) Æstavbno pohištvo kot samostojen element in Æza stavbo kot celoto. Konkretne zahteve ÆZrakotesnost stavbe ali njenega dela brez mehanskega prezračevanja ne sme presegati treh izmenjav zraka na uro (3 h-1). ÆZa stavbo z mehanskim prezračevanjem z več kot 0,7-kratno izmenjavo zraka je zrakotesnost navzgor omejena na 2 h-1. Æ Praktična priporočila za nizkoenergijsko gradnjo omenjajo zrakotesnost med 1 in 1,5 h-1. Æ Za pasivne hiše računane po metodologiji Passivhaus Instituta je vrednost omejena na 0,6 h-1. Vse vrednosti se nanašajo na tlačno razliko 50 Pa. Meritve se izvedejo po standardu SIST EN 13829. Diagram meritev zrakotesnosti Možne posledice slabe zrakotesnosti: Æ večje toplotne izgube in s tem višja raba energije za ogrevanje stavbe; Æ večja toplotna obremenitev v poletnem času in večje potrebe po hlaje-nju; Æ znižanje površinskih temperatur na mestu konvekcijskega preboja, nevarnost površinske kondenzacije vodne pare in razvoja plesni; Æ nevarnost kondenzacije vodne pare znotraj konstrukcije in s tem mož- nost gradbeno fizikalnih in mehanskih poškodb materialov in proizvodov; Æ povečano gibanje zraka v prostoru, intenzivnejše odlaganje prahu, občutek prepiha; Æ zmanjšana učinkovitost sistema mehanskega prezračevanja; Æ nižja raven bivalnega ugodja v prostoru. Ukrepi za ustrezno zrakotesnost: - 22 - Eko sklad, Slovenski okoljski Gradbeni inštitut ZRMK d.o.o. javni sklad Building And Civil Engineering Institute Æstrokovno pravilna vgradnja stavbnega pohištva s tesnjenjem po celot-nem obodu; Æzmanjšanje števila prebojev stavbnega ovoja (zračniki, električne instalacije ipd.); Æstrokovno pravilno tesnjenje nujnih prebojev (namenske manšete in tesnilna sredstva); Ætrajna zatesnitev vseh preklopov vetrne ovire oz. parne ovire/zapore ter njenih priključkov na sosednje konstrukcije (zlasti pri strešnih konstrukcijah in pri lahki gradnji); Æizbira izdelkov (zračniki, dimniki ipd.) s protipovratnimi loputami za preprečevanje vdora hladnega zraka v stavbo. Odkrivanje netesnih mest z ročnim anemometrom Preverjanje zrakotesnosti Zrakotesnost stavbe ali njenega dela določimo z meritvijo. Standardni postopek je izvedba t.i. Blower door testa skladno z zgoraj omenjenim standardom. Za natančno določitev netesnih mest si pomagamo z ročnim anemometrom, lahko pa izvedemo tudi preskus s sledilnim plinom (t.i. tracer gas metoda). Pri lahkih oz. montažnih stavbah je meritev zrakotesnosti nujna že med gradnjo, ko še lahko popravimo napake v izvedbi. Zrakotesnost merimo, da bi: Æpreverili skladnost izvedbe z zahtevami predpisov in željami naročnika, Æpoiskali napake oz. netesna mesta v ovoju in jih popravili, Æugotovili dejansko stanje obstoječega objekta v obratovanju. Zrakotesnost in mikroklima Če ima stavba dobro zrakotesnost, to ne pomeni, da bo v njej slaba mi-Netesna mesta prikaže tudi termografska kamera kroklima, t.j. da bo notranji zrak nečist in prevlažen. Še manj je res, da taka stavba »ne diha«. Ustrezno kakovost zraka v prostorih zagotovimo s pravilnim in rednim prezračevanjem, bodisi naravnim ali mehanskim, ne pa z netesnim ovojem stavbe. Energetske učinkovitosti in dobrega bivalnega ugodja v stavbah ne dose- žemo z različnimi špranjami in nezatesnjenimi regami. viri slik: Arhiv GI ZRMK - 23 - Eko sklad, Slovenski okoljski Gradbeni inštitut ZRMK d.o.o. javni sklad Building And Civil Engineering Institute Dimnik v stanovanjski stavbi Ustreznost izbire, pravilnost vgradnje ter redno vzdrževanje kuril-poskrbeti za pravilno izvedbo. Upoštevati moramo, da je dimnik hi-nih, dimovodnih in prezračevalnih naprav znatno vplivajo na stro- šna naložba in vsaj njegov nosilni del naj bi dosegel obstojnost hiše. ške ogrevanja stavbe, varnost in ugodje bivanja, obremenitev Če dimnik ni kakovosten, so poškodbe take, da ga je treba popraviti okolja ter na končno oceno energijskega izkaza stavbe. ali vsaj postaviti novega. Obnova je običajno sprejemljivejša, zato Dimnik je najbolj *obremenjen del hiše, objekta, zato ga moramo se zanjo odločamo večkrat. Predvsem pa se ljudje premalo zaveda-zgraditi tako, da bo prenesel vse obremenitve, vendar pri gradnji jo, da je dimnik sestavni del ogrevalnega sistema v objektu in mora ali prenovi večkrat pozabljamo na to. Ker je izpostavljen visokim biti usklajen. Rekonstrukcija kurilne naprave, zamenjava s sodobnej-temperaturam, vlagi, kislinam, vremenskim vplivom in čiščenju, šo ali sprememba goriva, to je predvsem prehod iz trdnih goriv na moramo pri njegovi izdelavi skrbno izbrati gradbeni material in plinasto in tekoče, zahteva tudi ustrezno prilagoditev dimnika. Kurilne naprave je potrebno redno čistiti in izven kurilne sezone tudi Slika vir MKO: Če pride do dimniškega požara pravilno konzervirati ukrepajmo zato moramo take situacije preprečevati Vse več je tudi naravnih katastrof, žled, poplave, viharji, kateri Velikokrat lastniki kurilnih in dimovodnih naprav zmotno imajo za posledico poškodovanje energetske infrastrukture. razmišljamo, zakaj ne potrebujemo dimnikarja, na drugi strani V sodobni gradnji kjer z načinom gradnje dosegamo zelo nizko pa vsak dan beremo o dimniških požarih, ki so posledica ne rabo energije, srečujemo tudi stanovanjske hiše, kjer potrebe čiščenja kurilnih in dimovodnih naprav. po toploti pokrivamo samo s toplotno črpalko, se dogaja, da Dimnikarji so organizirani v sekcijo dimnikarjev pri Obrtno drugega vira ni. podjetniški zbornici Slovenije – pri Komunalni zbornici Slovenije Hiša brez dimnika je kakor človek brez glave. V sodobni gradnji, v okviru GZS. kjer z načinom gradnje dosegamo zelo nizko rabo energije, srečujemo tudi stanovanjske hiše, kjer potrebe po toploti pokrivamo samo s toplotno črpalko, se dogaja, da drugega vira ni. Ko pa se zgodi daljši izpad dovoda električne energije, kot se je to zgodilo s pojavom žleda v velikem delu Slovenije, pa so objekti brez ogrevanja. - 24 - Eko sklad, Slovenski okoljski Gradbeni inštitut ZRMK d.o.o. javni sklad Building And Civil Engineering Institute kurilne naprave je potrebno redno čistiti in izven kurilne sezone Ko pride do požara so posledice katastrofalne tudi konzervirati Imamo več možnosti za izbiro materialov za dimovodne naprave, to so keramični, šamotni, kovinski iz nerjaveče pločevine, drugi kombinacije kovine, plastike. Pravilno dimenzionirana dimovodna naprava zagotavlja pravilno in prašnimi delci, zato iščimo inovativne rešitve, spoštujemo učinkovito delovanje kurilne naprave, ustrezno odvajanje dimnih zakonodajo. Naša naloga je pusti to lepo deželo in okolje plinov, optimalne nastavitve delovanja kurilne naprave, ustrezen takšno, da bodo tudi generacije za nami lahko živele v dovod zgorevalnega zraka v kurišče, pravilno zgorevanje goriva itd. primernem okolju, zato tudi s svojimi dejanji dokazujmo, da Redno čiščenje in vzdrževanje kurilnih, dimovodnih ter varujemo okolje na dolgi rok. prezračevalnih naprav pa ne pomeni le požarne varnosti, ampak tudi prihranek energije ter manjše izpuste škodljivih emisij v ozračje. Očiščene kurilne naprave porabijo tudi do 10 % manj goriva. Pri sodobnih napravah na plin je ta prihranek nižji, pri neustreznih kurilnih napravah (s prenizkimi izkoristki in/ali previsokimi emisijami) na trdna goriva pa je lahko celo višji. Vsak milimeter oblog v kurilni napravi zniža njen izkoristek za 4–6 %! V Sloveniji imamo izredno veliko težavo z nekajkrat preseženimi Vir slik: Ludvik Hriberšek, univ. dipl. ing. met., Arhiv ZRMK - 25 - Eko sklad, Slovenski okoljski Gradbeni inštitut ZRMK d.o.o. javni sklad Building And Civil Engineering Institute Sodobni sistemi za mehansko prezračevanje stavb Na ugodno počutje v bivalnem prostoru ali na sposobnost učinkovita ventilatorja. Od naprave tipično pričakujemo vsaj 80% koncentracije za delo vpliva več dejavnikov, kot so temperatura vračanje toplote ter porabo električne energije za pogon manj kot in gibanje zraka, osvetljenost, hrup, ipd, med drugim tudi 0.40 Wh/m3h transportiranega zraka. kakovost zraka. V zraku mora biti zadosten delež kisika, primerna zračna vlaga, nemoteča količina vonjav in zanemarljiva količina Vgradnja sistema v stavbe ali stanovanja je priporočljiva zdravju škodljivih snovi. Prezračevanje prostorov je proces, za novogradnje in za starejše stanovanjske objekte, ko se le ti ki mora potekati stalno, pri čemer se intenzivnost izmenjave energetsko posodabljajo. Sistem prezračevanja ni prostorsko notranjega zraka z okoliškim prilagaja režimu bivanja oziroma zahteven, vendar pa mora biti ustrezno načrtovan tudi z vidika uporabi prostora ter s tem obremenjenosti zraka. Zaradi vodenja kanalskih povezav. Pri naknadni vgradnji sistema kanalske kontinuiranega prezračevanja je pomembno, da je ta proces za povezave pogosto potekajo pod ustrezno spuščenem stropu v uporabnika nemoteč ter da je energijsko učinkovit. Ob količinsko hodnikih. Pri novogradnjah pa razvode lahko integriramo tudi v ekvivalentnem prezračevanju hiše je namreč energijska razlika stropno AB ploščo. (toplota za ogrevanje) med naravnim zračenjem in energijsko učinkovitem prezračevanjem med 15 in 20 kWh/m2a. Kakovost zraka v prostorih zagotavljamo z ustreznim dovodom svežega zraka v čiste prostore ter z odvodom odpadnega zraka iz obremenjenih prostorov. Za doseganje Potek kanalskih ustrezne kakovosti zraka moramo v povprečju, pri stalnem povezav nad spuščenim stropom prezračevanju, na stanovalca dovajati 30 m3/h svežega zraka, ter v armirano ter po drugi strani odvajati npr. 40 m3/h iz kuhinje ali kopalnice. betonski plošči Praksa kaže, da znaša ob primernem prezračevanju družinskih hiš povprečna urna izmenjava zraka z okolico med 0,30 in 0,40 h-1, kar pomeni da zrak v hiši v celoti zamenjamo s svežim v 2,5 do 3 urah. Urna izmenjava zraka je v konici obremenjenosti stavbe Primer povezovanja seveda višja, v času naše odsotnosti pa se primerno zmanjša. distribucijskih kanalov za prostore z glavnim dovodnim in povratnim razdelilcem Primer vgradnje naprave v kopalnici stanovanja ali v kotlovnici hiše Delovanje sistema prezračevanja z vračanjem toplote Sistem centralnega prezračevanja hiše ali stanovanja sestavljajo naprava za prezračevanje s kanalskimi povezavami in ostalimi elementi. Osrednji del naprave je učinkovit rekuperator, ki z odpadnega zraka prenaša toploto na sveži zrak ter ga s tem predgreva skoraj do siceršnje temperature zraka v prostorih. Posebne izvedbe entalpijskih izmenjevalcev so poleg toplote sposobne vračati tudi del zračne vlage ter s tem rešujejo težave, ki so vezane na presuh zrak v konici ogrevalne Primer dovoda zraka sezone. Gibanje obeh ločenih tokov v prostor nad vrati ter zraka omogočata dva energijsko povratek spodaj Pogled v napravo za centralno prezračevanje - 26 - Eko sklad, Slovenski okoljski Gradbeni inštitut ZRMK d.o.o. javni sklad Building And Civil Engineering Institute Predgrevanje svežega zraka pozimi, pred vstopom v sistem, lahko izvajamo tudi s pomočjo toplote zemlje. Sveži zrak lahko vodimo v zemeljskem kanalu ter ga s tem direktno predgrevamo. Lahko pa se uporabi tudi indirekten sistem predgrevanja, kjer toploto zemlje na zrak prenaša vodni medij. Sistem koristi tudi v poletnem času, saj z njim vroč zrak lahko pohlajujemo. Zajem svežega zraka, vkop zemeljskega kanala ter priklop na sistem z Prikaz možnosti priklopa naprave za čiščenje kanalskega sistema by-passom Vkop tekočinskega kolektorja ter Učinkovito lokalno prezračevanje pa je sprejemljiva rešitev prestop toplote za stanovanjske enote ali hiše, kjer centralnega sistema ni na sveži zrak enostavno moč izvesti. Lokalne naprave za prezračevanje z v vodnem prenosniku vračanjem toplote se vgrajujejo na zunanjo steno, v izbrane toplote stanovanjske prostore. Prednosti prezračevanja so poleg stalnega zagotavljanja kakovosti zraka in energijske učinkovitosti tudi možnost vračanja vlage ter manjša obremenjenost prostorov z zunanjim hrupom (okna so lahko zaprta), prahom in alergeni (zrak se lahko poljubno filtrira). Sistem je enostaven za upravljanje, možni so različni načini regulacije. Vzdrževanje se tipično omejuje na zamenjavo različnih filtrov, ki se kot potrošni material menjajo na nekaj mesecev ali sezonsko. Enostavnost vodenja kanalskih povezav omogoča tudi kasnejše čiščenje sistema, predvidoma na desetletje. Primer izvedbe lokalne naprave in izgled vgrajenega elementa Viri: Shema: arhiv ENSVET Fotografije: podjetje Agregat, zastopnik za opremo proizvajalca Helios - 27 - Eko sklad, Slovenski okoljski Gradbeni inštitut ZRMK d.o.o. javni sklad Building And Civil Engineering Institute Sistemi ogrevanja in ogrevala Centralno ogrevanje prostorov je zagotovo najbolj pogost način, ki se uporablja v stanovanjski gradnji. V primeru večstanovanjske gradnje pa so pogosti tudi sistemi etažnega ogrevanja, kjer zaključen ogrevalni sistem napaja eno stanovanjsko enoto ali etažo. Lokalni načini ogrevanja so vezani na uporabo lokalne naprave, npr. peči ali klimatske naprave, ki lahko ogreva prostor v katerem se nahaja ter eventualno vpliva še na sosednje prostore. Viri energije za ogrevanje so lahko različni. V preteklosti je v individualni stanovanjski gradnji prednjačila uporaba tekočih fosilnih goriv, v mestnem okolju pa tudi zemeljski plin ali direktna oskrba stavb s toploto preko daljinskih Dvocevni sistem s spodnjim razvodom sistemov. Glede na trende rabe fosilnih goriv ter njihove cene pa je pri novogradnjah in prenovi stavb v zadnjih letih v porastu uporaba obnovljivih virov energije – še posebej lesne biomase s sodobnimi kurilnimi napravami, toplote okolice s toplotnimi črpalkami in energije sonca s (predvsem) termičnimi solarnimi sistemi. Ne glede na aktualni energent pa je ključnega pomena za stavbo njena energijska učinkovitost, ki je pogojena predvsem s toplotno zaščito, načinom prezračevanja in uporabo. Učinkovita stavba potrebuje v primerja- vi s potratno manj energije za ogrevanje, ima sistem ogrevanja z elementi in napravami manjše kapacite- te, drugačen je lahko tudi celoten koncept ogrevanja (primerjava stare družinske hiše in nove pasivne hiše). Nov ali saniran sistem ogrevanja mora biti usklajen Etažne zanke enocevnega sistema s potrebami hiše in njenimi toplotnimi karakteristikami. Uporabljajo se lahko le sodobni generatorji toplote, Oddaja toplote v ogrevalih poteka s pomočjo več ki so lahko npr. kurilne naprave v primeru uporabe goriv naravnih mehanizmov. Pri sistemih z medijem višje ali pa toplotne črpalke v primeru uporabe električne temperature, npr. klasično radiatorsko ali ogre-energije. vanje s konvektorji, se oddaja toplote vrši pretežno Sistemi ogrevanja kot medij za prenos toplote najbolj s konvekcijo oziroma gibanjem ogretega zraka, ki pogosto uporabljajo vodo, pri učinkovitih sodobnih obliva ogrevala. Z zniževanjem temperature og- stavbah pa ga lahko nadomesti tudi zrak. Cevni razvod revalnega medija se poveča sevalna komponenta je pri toplovodnih sistemih običajno dvocevni, v mlajši oddane toplote, tudi v primeru nizkotemperaturnega večstanovanjski gradnji pa tudi enocevni. Kroženje radiatorskega ogrevanja. Pri sevalnih ploskovnih medija je v sistemih prisilno (v preteklosti tudi naravno), sistemih ogrevanja (talno, stensko, tudi stropno) pri čemer je smiselno uporabljati le sodobne obtoč- pa je to ključni princip oddaje toplote. Pri ogreva- ne črpalke. Še posebej pri večjih sistemih je potrebno nju prostora je vzpostavljen temperaturni profil, uporabljati tudi elemente za hidravlično uravnoteže-ki je za uporabnike najbolj ugoden pri talnem ali nje, s čimer se vsem ogrevalom v mreži dobavlja medij z stenskem sistemu. ustreznim pretokom in temperaturo. - 28 - Eko sk k lad, lad , Slov Slo ensk v i i okoljski i Grad Gr ben ad i in ben štitu i in t ZR štitu MK d.o.o. t ZR javni ja sk vni lad Build Bu ing And ild Civil Engine ing And e Civil Engine ring Institu e t ring Institu e t Varno obratovanje celotnega sistema omogočajo različne naprave ali podsistemi, katere pogojuje poleg A B1 B2 C A B C sistema tudi izbrani generator toplote. keramicne ploščice na podlagi Učinkovitost delovanja ogrevalnega sistema pa cevi na nosilni mreži v betonskem estrihu je odvisna tudi od sistema regulacije, ki jo na niv polietilenska folija oju toplotna izolacija sistema zagotavlja centralna, na nivoju prostorov pa armirana betonska plošča lokalna regulacija. 16 18 20 22 24 26 [°C] 16 18 20 22 24 26 [°C] tekstilni tepih, topli pod, lamelni parket betonski estrih polietilenska folija Temperaturni profili Temperaturni profili tovarnisko izdelane izolacijske plošče sistemov ogrevanj: sistemov ploskovnih armirana betonska plošča ogrevanj: (A) idealno, (B1) radiatorsko – ogrevalo (A) idealno, ob zunanjem zidu, (B) talno, tekstilni tepih, topli pod, lamelni parket (B2) radiatorsko – ogrevalo (C) stropno podlaga nad polietilensko folijo ob notranjem zidu, cevi, vstavljene v tovarniško izdelane izolacijske plošče (C) toplozračno armirana betonska plošča Moker in suh način izvedbe talnega ogrevanja klasičen parket ali ladijski pod na gredicah Oddaja toplote na ogrevalih mora ustrezati cevi z lamelami za odvod toplote izolacijske plošče toplotnim potrebam prostora: armirana betonska plošča Æ Stavbe s slabo toplotno zaščito so v preteklosti ogrevali predvsem elementi z visoko toplotno oddajo, npr. radiatorji, nameščeni na mesta največjih toplotnih izgub v prostoru (tipično okna). Radiatorski sistemi so že vedno ustrezni za nadaljnjo uporabo v saniranih stavbah ali v novih objektih. Æ Učinkovitejše stavbe so zaradi manjših potreb po dovedeni toplotni moči v prostore že lahko pričele Termografski posnetek uporabljati npr. talne sisteme ogrevanja, ki imajo registra talnega ogrevanja, stenskega manj intenzivno oddajo toplote ter zaradi sevalnega panela ter stenskega načina ogrevanja omogočajo enakovredno ugodje načina temperiranja stavbne mase tudi pri nižji temperaturi zraka v prostoru (prihranek energije). Æ Stenski sistemi ogrevanja omogočajo izvajanje funkcije ploskovnega ogrevanja ali po potrebi tudi hlajenja. Ti sistemi so bolj odzivni glede na talne sisteme, saj nimajo tolikšne toplotne vztrajnosti. Æ V primeru izrazito nizke potrebe po toplotni moči se lahko funkcija ogrevanja integrira že v sistem centralnega prezračevanja ter s tem ogrevalni sistem »umakne« iz stavbe. viri slik: Arhiv GI ZRMK - 29 - Eko sklad, Slovenski okoljski Gradbeni inštitut ZRMK d.o.o. javni sklad Building And Civil Engineering Institute Lokalna in centralna regulacija ogrevanja Lokalna regulacija temperature zagotavlja: Æ Vzdrževanje primerne enakomerne temperature v bivalnih prostorih. Æ Ločeno nastavljanje temperatur po prostorih. Æ Izkoriščanje toplote notranjih virov (toplote gospodinjskih aparatov, TV, razsvetljava, toplota ljudi). Æ Izkoriščanje sončnega sevanja na južnih legah stanovanja. Naprave za lokalno regulacijo: Prerez termostatske glave Æ Termostatski ventil. Delovanje: V termostatski glavi je vgrajeno tipalo, ki se na temperaturne spremembe v prostoru odziva tako, da odpre oziroma zapre dotok vroče vode v radiator. Tipalo je polnjeno s plinom, tekočino ali voskom, ki se jim ob spremembi temperature spreminja prostornina. Prek mehaniz-ma in vretena se sprememba prenese na ventil. Ta se ob povišanju temperature v prostoru zapre, ko temperatura pade, pa odpre. Višino temperature nastavimo s termostatsko glavo, ki primerja temperaturo, zaznano s tipalom, in nastavljeno vrednost, glede na to pa se po-Delovanje ventila tem odpira ali zapira ventil. Na termostatski glavi so oznake položaja, temperature, ki jim ustrezajo, pa so navedene v navodilih proizvajalca. Nastavitev termostatske glave: Za nastavitev termostatske glave potrebujemo termometer, ki ga namestimo na primerno mesto, v bližini katerega ni izvorov toplote. V skladu z navodili proizvajalca nastavimo vrednost, ki naj bi ustrezala želeni temperaturi. Če se ta ne ujema s tisto, ki jo kaže termometer, popravimo nastavitev navzgor oziroma navzdol. Ko temperatura ustreza pričakovani, termostatske glave ne premikamo več, saj je ventil povsem odprt, dokler temperatura v prostoru ni v skladu z nastavljeno vrednostjo. Izven ogrevalne sezone termostatsko glavo Nastavitev termostatske glave nastavimo na maksimalno vrednost, da ventil ostane odprt. - 30 - Eko sklad, Slovenski okoljski Gradbeni inštitut ZRMK d.o.o. javni sklad Building And Civil Engineering Institute Centralna regulacija temperature ogrevalnega medija: Æ Uravnava temperaturo ogrevalnega medija v odvisnosti od zunanje temperature. Sistem je običajen v družinskih hišah in večstanovanjskih stavbah. Æ Regulira temperaturo medija in ogrevanje v odvisnosti od temperature referenčnega prostora. Sistem je običajen v stanovanjskih enotah z etažnim ogrevanjem. Elementi za centralno regulacijo: Regulacija glede na zunanjo temperaturo Æ Temperaturna tipala (zunanje, v prostoru, v cevovodih). Æ Regulacijska krmilna enota, ki primerja željene vrednosti z dejanskimi in daje signale izvajalnim enotam. Æ Izvajalne enote (mešalni ventili in pipe, regulatorji). v OS voda Delovanje: a do tur Æ Regulacija dovoda v odvisnosti od zunanje temperature, kjer tipalo a zunanje temperature povezano z regulacijsko enoto primerja temper temper temperature ogrevne vode in vpliva na mešalni ventil. atura zraka temperatura zraka okolice Æ Regulacija temperature v dovodu v odvisnosti od temperature v v prostoru prostoru, kjer tipalo nameščeno v referenčnem prostoru, določa Določanje temperature ogrevalnega medija temperaturo ogrevalnega medija po vgrajem diagramu krivulj v regulacijski enoti in vpliva na mešalni venil. Regulacija glede na temperaturo referenčnega prostora. viri slik: Arhiv GI ZRMK - 31 - Eko sklad, Slovenski okoljski Gradbeni inštitut ZRMK d.o.o. javni sklad Building And Civil Engineering Institute Delitev stroškov ogrevanja po dejanski porabi Zakonske podlage: Æ Zakon o spremembah in dopolnitvah Energetskega zakona (EZ-C) (Ur. l. RS, št. 70/2008) Æ Pravilnik o načinu delitve in obračunu stroškov za toploto v stanovanjskih in drugih stavbah z več posameznimi deli (Ur. l. RS, št. 7/2010) Æ Pravilnik o merilnih instrumentih (Ur. l. RS 42/2006 in 97/2010) Merilne naprave, ki omogočajo indikacijo dejanske porabe toplote posameznega dela stavbe: Elektronski delilnik stroškov – ki odgovarjajo SIST EN 834 in so lahko z ročnim odčitavanjem ali daljinskim – radijskim odčitavanjem. Nameščamo jih na ogrevala v višini 75 % višine ogrevala in na 50 % dolžine ogrevala. Poznamo delilnike pri katerih odčitano vrednost (reading value) korigiramo z faktorjem toplotne moči ogrevala K Q in faktorjem načina pritrditve delilnika K v računalniku ob izračunu C deležev in delilnike pri katerih odčitamo računsko vrednost (calculating value), dobavitelj delilnika pa faktorja K in K neizbrisno vtisne v delilnik Q C in to vrednost direktno uporabimo v delitvi stroškov. Njihove značilnosti so še: Æ uporaba v klasičnih dvocevnih sistemih ogrevanja Æ možno mesečno ali sezonsko odčitavanje Æ beležijo porabo z toplotno oddajo ogrevala Æ močno zmanjšana možnost manipulacije Æ življenska doba 10 + 1 leto Merilniki toplotne energije – uporabljeni kot delilniki stroškov se vgrajujejo v ogrevalne sisteme z zaključenimi zankami za vsako stanovanje, primerni so tudi za sisteme s stenskim in talnim ogrevanjem. Druge značilnosti so še: Æ beležijo vso toploto vnešeno v stanovanje Æ velika natančnost odčitavanja Æ ni vstopanja v stanovanje Æ potrebna redna overitev vsakih 5 let, skladno s Pravilnikom Æ baterijski življenska doba 10 + 1 leto Æ visoka cena - 32 - Eko sklad, Slovenski okoljski Gradbeni inštitut ZRMK d.o.o. javni sklad Building And Civil Engineering Institute Tehnične zahteve, ki zagotavljajo pravilno delovanje ogrevalnega sistema in so predpogoj za vgradnjo delilnikov in pravično delitev stroškov: Æ hidravlično uravnoteženje ogrevalnega sistema, ki zagotavlja vsakem posameznem delu stavbe projektirano količino toplote za ogrevanje, Æ kakovostna centralna regulacija temperature ogrevalnega medija v odvisnosti od zunanje temperature, Æ lokalna regulacija-termostatski ventili omogoča vpliv porabnika na porabo in izkorišča notranje vire toplote in energijo sonca. Način delitve stroškov, skladno s Pravilnikom prikazuje graf. Določanje korekcije deležev zaradi vpliva lege, predpisuje 14. člen Pravilnika in je obvezno. Določamo pa jih na naslednje načine: Æ korekturni faktorji, ki imajo podlago v vrednostih pridobljenih v praksi na primerljivih stavbah z upoštevanjem pravil tehnike Æ korekturni faktorji, ki se določijo na osnovi celotnih toplotnih izgub določenih v projektu centralnega ogrevanja. Æ korekturni faktorji določeni z izračunom toplotnih izgub po SIST EN 12831 ava največ 80 % abniki najmanj 60 % ode o por vitelja oplot 2 oški pripr tople v m a t str 9. člen 15. člen oški z ačunom doba največ 80 % vanjee delilniki najmanj 60 % celotni str ogrevanje skupnih prostorov določeni z r oški ogr 2 izgube cevnega omrežja str m ogrevanje na račun soseda izključitev ogrevanja viri slik: Arhiv GI ZRMK - 33 - Eko sklad, Slovenski okoljski Gradbeni inštitut ZRMK d.o.o. javni sklad Building And Civil Engineering Institute Nizkotemperaturni in kondenzacijski kotli Uporaba fosilnih goriv stene, ter višje temperature dimnih plinov (npr. 180° C ali je močno zaznamova-več), zaradi katerih ne moremo zmanjšati njim pripadajoči na z rastjo cen, ki so toplotnih izgub. Ti kotli pri nazivni obremenitvi lahko dose-se v zadnjih petih letih gajo izkoristke do 90 %, njihov letni izkoristek pa običajno skoraj podvojile, zato je ne presega 80 %. Varčevalni potencial je pri zamenjavah pri tem ključnega pom-visokotemperaturnih naprav izredno zanimiv, zato se za ena koriščenje sodob-sanacijo lastniki odločajo ne glede na starost naprave, naj-nih kurilnih naprav in si je stara več kot 15 let ali pa manj. povečevanje energijske učinkovitosti stavb. Primer rasti cen fosilnih goriv v zadnjih letih 110 (%) Energijsko učinkovitost KK 100 ave NTK delovanja kurilne naprave 90 lahko vrednotimo s po- 80 močjo končne energije ilne napr VTK ur goriva (Q ), ki vstopa v 70 f ek k napravo, ter količino ko- 60 ist ristne energije (Q ), ki jo 50 Qk k izkor 0 10 20 30 40 50 60 70 80 kot toploto distribuiramo Qs izkoriščenost kurilne naprave (%) proti porabnikom v stavbi. Razliko med obema pred- Učinkovitost naprav v odvisnosti od obremenitve Qf Qa stavljajo toplotne izgube na strani dimnih plinov Nizkotemperaturni kotli obratujejo z nižjo tempera- (Q ) in toplotne izgube turo kot standardni kotli, območje delovanja je tipično a Energijski tokovi v kurilni napravi kotla skozi njegove zunan- med 40 in 75° C. Zaradi konstrukcijskih rešitev kurišča se je površine (Q ). temperatura poljubno prilagaja potrebam, brez nevarnosti s za kondenzacijo dimnih plinov, kotel se prav tako poljubno Za stanovanjske stavbe moramo izbirati kotle, ki so vklaplja iz hladnega stanja. Količino dovedene toplote v najbolj učinkoviti v področju delnih obremenitev. sistem običajno drseče reguliramo s temperaturo ogreval-Kurilne naprave pokrivajo toplotne potrebe stavbe od po-nega medija, brez uporabe mešalnega ventila. Tempera- dročja minimalnih, pa vse do maksimalnih vrednosti. Kurilna turo medija pri ogrevanju prostorov narekuje temperatura naprava npr. deluje v trajanju manj kot 20 % ogrevalne se-zunanjega zraka. Zaradi nižje obratovalne temperature so zone nad 50 % najvišje potrebne toplotne moči ter v tem zmanjšane toplotne izgube kotla v okolico. Toplota dimnih času generira manj kot 35 % skupne letne proizvedene plinov se koristi do nižje temperature, brez pojava konden-toplote. zacije dimnih plinov, saj kotel in dimovodni del konstrukcijs-Večji del kurilnih naprav v hišah je še vedno opremljen s ko nista predvidena zanjo. Letni izkoristki se lahko gibljejo v tehnološko zastarelimi kotli visokotemperaturne iz-območju do 90 %, nazivni izkoristek pa tudi do 95 %. vedbe. Takšni standardni toplovodni kotli so bili zasno-vani za obratovanje pri maks. temperaturi dovoda 90° C 11% kondenzacijska toplota in povratka 70° C, temperatura vode v kotlu pa ni smela 6% toplota dimnih plinov pasti pod temperaturo rosišča dimnih plinov, npr. 55° C. 1% izgube pripravljenosti za obratovanje, 11% izgube skozi zunanje površine kotla Takšno zaščito opravlja štiri ali tropotni regulacijski ventil, ki ščiti stene kotla pred nizkotemperaturno korozijo in izkoristek obratovanja obenem varuje dimovodni sistem. Slabša učinkovitost te ilnost 111% ilnost 100% ur nizkotemperaturne ur kurilne naprave je tehnološko pogojena: s stalno višjo tem- . k naprave . k 93% peraturo kotlovske vode so povečane tudi toplotne izgu-zgor spod 100% 100% 94% 93% be same kurilne naprave skozi manj toplotno zaščitene - 34 - Eko sklad, Slovenski okoljski Gradbeni inštitut ZRMK d.o.o. javni sklad Building And Civil Engineering Institute Kondenzacijski kotli zkoriščajo toploto, ki se sprosti V kondenzacijski tehniki so v prednosti plinske teh-s kondenzacijo vodne pare v dimnih plinih. To omogoča nologije. Temperatura rosišča znaša za zemeljski plin uporaba prilagojenih materialov za napravo in teh-56° C, za ekstra lahko kurilno olje pa 47° C, kar omogoča nološko prilagojen odvod dimnih plinov. Zaželeno je, lažje koriščenje latentne toplote. To energijo predstavlja da delujejo s temperaturo ogrevalnega medija, ki je v razlika med zgorevalno toploto (H ) in kurilnostjo (H ), ki s i povratku kotla nižja od temperature rosišča vodne pare. znaša pri plinu med 8 % (utekočinjen) in 11 % (zemeljski), Nazivni izkoristek plinskih kondenzacijskih naprav lahko pri olju pa 6 %. Kondenzat plinskih naprav zaradi izostan-presega 105 %, letni pa je odvisen od režima obratovan-ka žvepla ni tako agresiven. ja. zgorevalna toplota kurilnost razmerje vrsta goriva H H H / H s kondenzacijska toplota i s i 4% 2% toplota dimnih plinov zemeljski plin 10,55 kWh/m3 9,5 kWh/m3 1,11 1% izgube pripravljenosti za obratovanje, izgube skozi zunanje površine kotla kurilno olje- 11% ekstra lahko 10,68 kWh/kg 10,0 kWh/kg 1,06 UNP - butan 13,75 kWh/kg 12,7 kWh/kg 1,08 izkoristek obratovanja UNP - propan 13,95 kWh/kg 12,8 kWh/kg 1,09 ilnost 111% ilnost 100% ur kondenzacijske ur . k . k naprave Razmerje kurilnost – zgorevalna toplota za različne vrste goriv zgor 104% spod 100% 107% 105% 104% Nizkotemperaturni oljni litoželezen ogrevalni kotel Talna oljna kondezacijska Stenska plinska kondenzacijska Plinska kondenzacijska enota kurilna naprava enota s pripravo tople vode z bivalentnim hranilnikom sanitarne vode fotografije: proizvajalec naprav Viessmann (www.viessmann.si) diagrami: arhiv ENSVET - 35 - Eko sklad, Slovenski okoljski Gradbeni inštitut ZRMK d.o.o. javni sklad Building And Civil Engineering Institute Sodobne kurilne naprave na lesno biomaso Prednosti uporabe lesne biomase: Naprave: Les je obnovljiv in domač vir energije. Njegova upora-Kotli na polena so kurilne naprave v katerih kurimo ba zmanjšuje energetsko odvisnost države, saj denar polena različnih dolžin. Primerni so za tako ruralna kot namenjen nakupu fosilnih goriv ostaja doma. Razvoj mestna območja. Nalaganje goriva in odstranjevanje kurilnih naprav je zelo napredoval in omogoča kurje- pepela je ročno. Dovajanje primernega in sekundarnega nje z visokimi izkoristki. Je tudi CO nevtralno gorivo, zraka za zgorevanje je avtomatsko in jasno razmejeno. 2 saj se le ta sprošča v enaki meri kot se sprošča pri Posebne oblike kurišča podaljšujejo čase ponovnega gnitju lesa v naravi. Izpusti dimnih plinov so manj ško-nalaganja nad 20 ur dnevno, kar zagotavlja pri 50 % dljivi okolju, skladiščenje in transport pa sta bolj varna nazivni toplotni moči kotla samo enkrat dnevno v primerjavi s tekočimi in plinastimi gorivi. nalaganje. Za dobro delovanje kotla je potrebno v sistem ogrevanja vgraditi izravnalni hranilnik toplote, ki skrbi, da kotel vedno deluje optimalno, višek shranjene toplote pa Oblike lesne biomase: je mogoče izkoristiti za ogrevanje brez delovanja kotla. Æ Polena so razžagani in razcepljeni kosi lesa, dolgi Velikost hranilnika mora biti najmanj 50 litrov/kW moči od 30 – 50 cm, kotla. Oviro lahko predstavlja primeren skladiščni prostor Æ Cepanice: so 1 m dolgi kosi lesa, ki jih za polena. pridobivamo iz okroglega lesa slabše kakovosti s premerom nad 10 cm. Æ Okroglice: so 1 m dolgi kosi okroglega lesa, ki jih Kotli na lesne sekance so primerni bolj za kmetije in pridobivamo iz drobnejšega okroglega lesa slabše manjše sisteme daljinskega ogrevanja. Njihovo delova- kakovosti, s premerom do 10 cm. nje je avtomatsko in zagotavlja optimalno zgorevanje. Æ Sekanci so kosi zdrobljenega lesa, velikosti do 10 Izpusti v zrak so v zakonsko predpisanih mejah, regulacija cm zgorevanja je zaradi vgrajene elektronike zelo natančna. Æ Peleti so stiskanci, narejeni iz čistega lesa. Potrebujejo več prostora za pravilno skladiščenje lesnih Proizvajajo se industrijsko s stiskanjem suhega sekancev. Dimenzioniranje in izbira kotla so odvisni od lesnega prahu in žaganja. So valjaste oblike kakovosti sekancev, vrste lesa in vsebnosti vlage premera 8 mm in dolžine do 50 mm. Æ Briketi so večji stiskanci, ki so narejeni s stiskanjem lubja, suhega lesnega prahu, žaganja, Kotli na pelete delujejo popolnoma avtomatsko in so oblancev ter drugih neonesnaženih lesnih zato primerni tudi za uporabo v mestih. Skladiščenje pe-ostankov. letov zahteva manj prostora, nabava in transport goriva je enostaven. Kotli se lahko napajajo iz večjega skladišča s pnevmatskim ali mehanskim transportnim sistemom, ali pa se polnijo dnevna in tedenska skladišča z vrečami teže 30 kg. V nekaterih izvedbah je mogoče kuriti tako pelete kot polena. - 36 - Eko sklad, Slovenski okoljski Gradbeni inštitut ZRMK d.o.o. javni sklad Building And Civil Engineering Institute Kotel na polena Kotel na lesne sekance Kotel na pelete in polena Slike, vir: Mitraka zastopnik kotlov ETA - 37 - Eko sklad, Slovenski okoljski Gradbeni inštitut ZRMK d.o.o. javni sklad Building And Civil Engineering Institute Sodobne peči za lokalno ogrevanje Kurilne naprave za lokalno ogrevanje so običajno na- Kamin menjene ogrevanju prostora v katerem so postavljene Sodobni kamini so različnih oblik, razpon moči znaša pri in predstavljajo samostojni način ogrevanja, kadar je manjših kaminih od 7 do 11 kW oziroma 3500 do 4000 za vklop centralnega ogrevanja še prezgodaj, oziroma W/m2 odprtine kamina. Prostor, v katerega nameravamo dopolnilno ogrevanje, kadar določen prostor ni dovolj postaviti kamin, naj ne bo manjši kot 20 m2. Kamini so ogret od centralnega sistema. Pri uporabo lokalnih peči lahko zidani ali litoželezni odprti ali zaprti, kamnini z gra-z zgorevanjem goriva moramo paziti, da v napravo pride jenimi tovarniško izdelanimi kurišči, katerimi je mogoče dovolj zraka za zgorevanje in da poskrbimo za kakovosten toplozračno ali toplovodno ogrevati še druge prostore. odvod dimnih plinov. Posebne sodobne izvedbe omogo- Njihova zunanjost je lahko poljubno obdelana in imajo čajo ogrevanje tudi nekaj sosednjih prostorov s pomočjo vgrajeno ustrezno regulacijo za uravnavanje zgoreval-ogretega zraka ali vode. nega proces in varovanja proti pregrevanju. V posebnih izvedbah kaminov pa lahko kurimo pelete in te naprave Lončena peč je najstarejša oblika lokalne peči za ogre-delujejo popolnoma avtomatsko. Opremljeni so z dnev- vanje. Izdelana je iz keramičnih pečnic ali pa je ometana nim zalogovnikom za pelete, ki ga polnimo z vrečami ali in njena celotna konstrukcija predstavlja akumulacijsko pa so povezani preko transportnega sistema s skladi-maso, ki oddaja prijetno toploto v prostor še dolgo po- ščem peletov v kleti. tem, ko je ogenj v njej že ugasnil. Lahko je izdelana v celoti na mestu postavitve, moder-Samostojno stoječe peči nejše izvedbe pa imajo vgrajena tovarniško izdelano Primerne so za ogrevanje prostorov v vikendih, počitni-kurišče, ki so potem obdano z konstrukcijo, ki predstavlja ških apartmajih, za ogrevanje v prehodnih obdobjih, pa akumulator toplote. Poznamo lahke, srednje težke in tudi za dogrevanje v nizkoenergijskih oziroma pasivnih težke izvedbe. Toplotna moč lončenih peči se giblje med hišah. Pri slednjih je potrebno zagotoviti direkten do-0,7 do 1,2 kW/m² toplote odvisno od tipa izvedbe in upo-vod zgorevalnega zraka do same peči neposredno iz rabljenega materiala za zunanje površine. Dimnik mora okolice in odvod dimnih plinov v dimnik. Prigrajen imajo imeti minimalni premer 16 cm in minimalno višino 4,50 m, tudi dnevni zalogovnik za pelete in delujejo popolnoma računajoč od priključka peči v dimnik. avtomatsko. Izbiranje peči Lončena peč Kamin in kaminov Masivne Toplozračne Kombinirane Lončene peči Lončena Kamini s Kamin z dodatno Kamin z vodnim lončene peči lončene peči lončene peči s centralno kaminskim kurjavo hypokaust peč vložkom akumulacijo vložkom Ogrevanje enega prostora x x x x x Uporaba Ogrevanje več prostorov x x x x Občasno in nadomestno ogrevanje x x x x x x x x Kurjenje z drvmi x x x x x Vrsta goriva Drva in lesni briketi x x x x Peleti x x x Način ogrevane Dvovalentni sistemi x x Sevalna toplota x x x Način oddaje toplote Sevanje in toplozračno ogrevanje x x x x x x x Pečenje v kurišču Dodatne x možnosti Gretje hrane x x x x x - 38 - Eko sklad, Slovenski okoljski Gradbeni inštitut ZRMK d.o.o. javni sklad Building And Civil Engineering Institute Lončena peč Kamin na pelete Kamin z vodnim Toplozračni vložkom kamin viri slik: Arhiv GI ZRMK http://www.pecarstvo-hrovat.si - 39 - Eko sklad, Slovenski okoljski Gradbeni inštitut ZRMK d.o.o. javni sklad Building And Civil Engineering Institute Pravilno kurjenje v kurilnih napravah na lesno biomaso 1. V Sloveniji imamo velik gozdni potencial Odmrla, stara in zrela drevesa morajo iz gozda, če propadejo v gozdu je enako škoda za okolje, kot če jih pokurimo v kurilni napravi nastane enaka količina ogljikovega dioksida. 2. Ozaveščati uporabnike kako pravilno izrabljati les Prvi in pomemben korak pri doseganju ciljev zmanjšanja škodljivih emisij je, da kupec kupi kurilno napravo, ki kot tipski proizvod dosega predpisane in pričakovane vrednosti emisij in izkoristkov. Sodobne kurilne naprave imajo lambda sondo in nadzirano zgorevanje. Les je domači obnovljivi vir energije, ki ima pomembno vlogo pri ogrevanju stavb, pripravi tople sanitarne vode in kuhanju Zavedati se moramo, da je vseh vrst energentov na Zemlji omejena količina. Zato moramo živeti tako, da bomo planet ohranili tudi kljub temu, da je z vidika uporabnika zaradi lažjega kurjenja prihodnjim rodovom primeren za bivanje, življenje, ohranjali biotsko bolj zaželeno tekoče ali plinasto gorivo. Les dobiva vse bolj raznovrstnost. Prav klimatske spremembe nas opozarjajo, da se pomembno vlogo predvsem zaradi omejevanja izpustov dogaja in je prisoten pojav tople grede, zato moramo energente toplogrednih plinov in prahu v ozračje. Zgorevanje je kemični porabljati učinkovito. proces oksidacije gorljivih elementov (C-ogljika, H-vodika in S-žvepla) s kisikom. Les ima predvsem dva gorljiva elementa C in vodik (H), žvepla (S) praviloma ne vsebuje, oziroma so te vsebnosti S z vidika pridobivanja toplote zanemarljive količine, zato ga niti ne obravnavamo. Parametre zgorevanja je potrebno nadzirati Kurjenje na uplinjevalni kurilni napravi na polena - 40 - Eko sklad, Slovenski okoljski Gradbeni inštitut ZRMK d.o.o. javni sklad Building And Civil Engineering Institute 3. Za kurjenje polen je najbolj primerno kurišče, ki zagotavlja vse faze zgorevanja drv kot je: Prvi in pomemben korak pri doseganju ciljev zmanjšanja škodljivih emisij je, da kupec kupi kurilno napravo, ki kot tipski proizvod dosega predpisane in pričakovane vrednosti emisij in izkoristkov. Æ sušenje, ki poteka do ca 150 ºC, Æ segrevanje in uplinjanje gorljivih snovi, ki poteka do cca 600 ºC, Æ zgorevanje do ca 1200 ºC. V 20 kW kurilno napravo se nalagajo polena dolžine do 55 cm Osnovni problem zgorevanja lesa je, da je v njem več kot polovica gorljivih komponent hlapnih. To pomeni, da iz lesa v fazi sušenja najprej izhlapi vlaga, v fazi segrevanja lesa pa hlapne gorljive sestavine (npr. CO, CxHy) izhlapijo ne glede ali so zagotovljeni pogoji za popolno zgorevanje teh hlapnih sestavin, in tudi ne glede nato ali se toplota sproščena pri zgorevanju lahko porabi ali ne. Če pa zakurimo spodaj pa nam del nezgorelih ogljikovodikov odide z dimnimi plini v okolico. V zadnjih dvajsetih letih je dosežen izreden napredek v razvoju kurilnih naprav in s tem zmanjšanja emisij dimnih plinov in zvišanja izkoristkov kurjenja. Neprimerno zgorevanje je zaznati tudi po barvi oblog pepela v kurilni in dimovodni napravi in tudi po morebitnih večjih količinah ostankov goriva v pepelu. Pepel svetle barve pomeni Svetel plamen načeloma pomeni dobro izgorevanje lesa dobro zgorevanje, pepel temnejše barve pa pepel z ostanki goriva - ogljika. V kolikor s prostim očesom opazimo temen dim na vrhu dimnika, to vsekakor pomeni zelo slabo zgorevanje predvsem z vidika prašnih delcev (nezgorelega ogljika). Slabo zgorevanje lesa je razvidno tudi na notranjih površinah kurilne naprave, dimniškega priključka in dimnika, ki so v kontaktu z dimnimi plini v obliki sajastih in katranskih oblog. Če je prišlo do vžiga oblog (saj in smol) v dimniku - dimniškega požara, je to skrajno opozorilo, da gre za zelo slabo oziroma katastrofalno slabo zgorevanje, ki ga je potrebno odpraviti tako zaradi negativnih posledic na okolje, slabega energetskega učinka, zagotavljanja požarne varnosti in ne nazadnje zaradi zaščite zdravja ljudi, ogrožena pa je tudi življenjska doba kurilnih in dimovodnih naprav. Temen plamen načeloma pomeni slabo izgorevanje lesa Vir slik: Ludvik Hriberšek, univ. dipl. ing. met., Arhiv ZRMK - 41 - Eko sklad, Slovenski okoljski Gradbeni inštitut ZRMK d.o.o. javni sklad Building And Civil Engineering Institute Priprava lesa od gozda do kotla 1. Zakaj v gozd 2. Kako v gozd Slovenija pa je več kot 60 % poraščena z gozdovi. Z besedo Številne nesreče v gozdu nas morajo opozoriti na dejstvo, da biomasa označujemo obnovljive vire energije, ki so predvsem je potrebno dobiti izkušnje, znanje in to prenašati na druge, v rastlinskega izvora. Sem prištevamo les, lesne sekance, slamo medije. in hitro rastoče energijske rastline, poljedelske odpadke, bioplin itd. Uporaba lesa in sploh biomase je okolju prijazna. Pokritost slovenije z gozdovi Velik nered v številnih slovenskih gozdovih Podiranje dreves naj bo varno, premišljeno, nadzorovano - 42 - Eko sklad, Slovenski okoljski Gradbeni inštitut ZRMK d.o.o. javni sklad Building And Civil Engineering Institute 3. Od gozda do kotla Pripravljen les za odvoz kupcem Začne se v gozdu Tudi zaščitni čevelj je možno (izobraževanje s področja varnosti) prerezati z motorno žago Prikaz pravilne sečnje Prikaz opreme za v gozd Če greš ob ne pravem času v gozd si lahko prijetno presenečen Če v hiši ni projektiranega prostora Izkoristki na sodobnih kotlih znašajo tudi 90 % za hranilnike toplote se lahko izkoristi tudi kakšen podstrešni prostor Različne oblike priprave lesne Izkoristimo domači potencial, spodbujajmo biomase v različne oblike ener- lesno predelovalno industrijo, ostanke lesa gentov, v porastu vse oblike v pa energetsko izrabimo. pelete, sekance, polena. Sodobne kurilne naprave dosegajo visoke izkoristke. Vir slik: Ludvik Hriberšek, univ. dipl. ing. met. Arhiv ZRMK - 43 - Eko sklad, Slovenski okoljski Gradbeni inštitut ZRMK d.o.o. javni sklad Building And Civil Engineering Institute Onesnaževanje zraka iz kurilnih naprav na trda goriva oriva s prašnimi delci PM 10 in PM 2,5 v Sloveniji Kakovost zraka in zdravje ljudi je skupen interes nas vseh. SOkol Arso, Slovenija je že zaradi geografske lege, slabše prevetrenosti bolj avtor: Peter Frantar ogrožena kot nekatere druge evropske države. Okrog 330.000 slovenskih gospodinjstev za ogrevanje uporablja les. Vzrok za povišane koncentracije delcev so poleg emisij iz prometa in industrije predvsem emisije iz individualnih kurišč (cca 40 % emisij prašnih delcev povzročajo male kurilne naprave na lesna goriva), svoje pa prispeva tudi meteorologija. V zimskem času prevladujejo v Sloveniji šibki vetrovi in stabilna atmosfera, kar ustvarja zelo neugodne razmere za razredčevanje emisij v zunanjem zraku. Kakovostna lesna goriva, pravil-Izpusti prahu (PM10) so no uporabljena v sodobnih napravah, zmanjšujejo emisije odvisni predvsem od vrste prašnih delcev in drugih zdravju škodljivih onesnaženj, pa kurilne naprave, vrste goriva tudi stroške ogrevanja, vzdrževanja ter servisiranja kurilne in načina kurjenja naprave in dimnika. (Vir: www.format-x.com) Pravočasno pripravljen les, pravilno kurjen v učinkovitem ogre-valnem sistemu, zagotavlja topel dom, manj škoduje podnebju in manj onesnažuje zrak s prahom in strupenimi snovmi, ki povzročajo bolezni dihal, srca, ožilja, živčevja in možganov in zgodnejšo smrt. Za bolj kakovosten zrak je, poleg pravilno pripravljenega lesa in pravilnega kurjenja, pomembna tudi ozaveščenost državljanov, ki načrtujejo zamenjavo ogrevalnih naprav, saj je na trgu mogo- če kupiti kurilne naprave, ki so cenejše od varnejših in učinkovitejših, vendar so neprimerne in za zdravje nevarne. Temno rdeč plamen pomeni slabo izgorevanje [Vir: ekogrupa.si] Zgorevanje Ker je les v trdnem stanju, je pri zgorevanju težje zagotoviti popolno zgorevanje, kot pri plinastih in tekočih gorivih. Da gorljivi elementi oksidirajo – zgorijo, pa je potreben tudi čas. Tudi pri zgorevanju lesa je treba poleg gorljive snovi zagotoviti tri osnovne pogoje kot je temperatura, čas in turbulenco Poleg produktov popolnega in nepopolnega zgorevanja nasta-jajo tudi dodatni »stranski« škodljivi produkti zgorevanja, kot zaželjen je svetel plamen so dušikovi oksidi,pepel ipd., ki dodatno ogrožajo predvsem [Vir: energijadoma.si] zdravje ljudi in obremenjujejo okolje. Osnovni problem zgorevanja lesa je, da je v njem od 50 do 80 % gorljivih komponent hlapnih. To pomeni, da iz lesa v fazi sušenja najprej izhlapi vlaga, v fazi segrevanja lesa pa hlapne gorljive sestavine (npr. CO, C H ) x y V kolikor je plamen temno rdeč, pomeni zelo slabo in nespre-jemljivo zgorevanje tako z okoljskega, požarnovarnostnega, energetskega in zdravstvenega vidika. Vir slik: Arhiv zrmk, kazalci okolja ARSO. - 44 - Eko sklad, Slovenski okoljski Gradbeni inštitut ZRMK d.o.o. javni sklad Building And Civil Engineering Institute grafična V kolikor s prostim očesom opazimo temen dim na vrhu dimnika, interpretacija to vsekakor pomeni zelo slabo zgorevanje predvsem z vidika delcev PM 2.5 in prašnih delcev (nezgorelega ogljika). PM10 v primerjavi Če je prišlo do vžiga oblog (saj in smol) v dimniku – dimniškega s človeškim lasom požara, je to skrajno opozorilo, da gre za zelo slabo oziroma katastrofalno slabo zgorevanje, ki ga je treba odpraviti Onesnaženost: Kurilne naprave na lesno biomaso vplivajo na onesnaževanje zraka. Kurilne naprave, katere uporabljajo za zgorevanje lesno biomaso, povzročajo izpuste tudi zelo finih prašnih delcev velikosti pod 0,1 mikro meter. Zelo pomembno je vedeti, da pravilno pripravljen in kurjen les manj onesnažuje zrak s prahom in strupenimi snovmi, ki povzročajo trajno škodo na zdravje človeka in drugih Delovanje delcev živih bitij. V strokovnih krogih govorimo o delcih PM 10 in PM 2,5, kateri še posebej v zimskem času presegajo dovoljene vrednosti. Velike emisije delcev v zraku je posledica zastarelih kurilnih naprav in nepravilnega posluževanja kurilnih naprav, tudi uporaba premalo suhih drv. Delovanje delcev: Osnovni mehanizem: oksidativni stres, ki povzroči lokalno in sistemsko vnetje. Sposobnost delcev za povzročitev oksidativne-uniji zakonska zahteva po spremljanju onesnaženosti zuna-ga stresa in vnetne reakcije je odvisna od velikosti delcev. njega zraka s frakcijami PM 10, PM 2,5 in postopnem zniže-Velikost delcev & toksičnost delcev = obratno sorazmerje vanju vrednosti. (SLO Uredba o kakovosti zunanjega zraka, 2011; EU Direktiva 2008/50/ES o kakovosti zunanjega zraka (lažji prehod manjših delcev skozi pljučno bariero in lažje potova-in čistejšem zraku za Evropo, 2008). Potreba po intenzivnih nje po telesu) raziskavah v zvezi z najmanjšimi delci. Ogroženost: Ukrepi za zmanjšanje onesnaženosti Ogrožena je celotna populacija od otrok do starostnikov. V Sloveniji je zavedanje moči posameznika na nizki stopnji, LJUDJE Z ŽE OBSTOJEČIMI BOLEZNIMI DIHAL IN SRCA (astma, kajti prepričani smo, da je nemogoče vplivati na tako velike kronični bronhitis, pljučni rak, emfizem, angina pektoris, popušča-stvari kot je onesnaženje. Ni res, da je glavni in edini krivec nje srca, motnje srčnega ritma, diabetiki) onesnaženja industrija. V preteklosti bi lahko v industriji našli Mejne vrednosti emisij snovi v zrak za kurilne naprave, določajo glavnega krivca za onesnaženje. Danes je glavni vir onesna-tehnični standardi SIST EN 13240, 15250, 12815, 14785. Velik del ženja promet. Slovenije je zaradi geografskega položaja, slabe prevetrenosti Še vedno je industrija velik vir emisij, ki pa se jih s pomočjo bolj izpostavljen prevelikim emisijam v ozračje. čistilnih sistemov nadzoruje in s pomočjo meritev kontinuira-Zakaj so prašni delci nevarni: povzročajo bolezni dihal, živčevja, no spremlja. Nad prometom pa države nimajo takšnega nad-srca, ožilja. Ogrožena je celotna populacija od otrok do ljudi z zora in ga bodo težko vzpostavile. Avtomobil je dobrina, ki si že obstoječimi boleznimi dihal in srca: astma, kronični bronhitis, ga vsakdo lahko privošči in težko je vršiti nadzor nad stvarmi, pljučni rak, emfizem, angina pektoris, popuščanje srca, motnje ki so last in ponos posameznika. Država lahko predpiše srčnega ritma, diabetiki. Prašni delci povzročijo nevrogeno vnetje. pravila, preventivno opozarja na posledice prekomernega Posledica je obsežna vnetna reakcija. V primeru že obstoječe onesnaževanja, izvaja nadzor nad emisijami izpustov novih bolezni dihal (astma, bronhitis) se ta poslabša, pride do vnetne avtomobilov, vzpostavi sistem javnega prevoza dostopen reakcije, bakterijsko vnetje, ki osnovno bolezen poslabša. večini prebivalcev, ampak ne mora vplivati na kulturo vožnje posameznika in na odločitev o spremembah v vsakdanu, ki tako ali drugače vplivajo na zmanjšanje onesnaženosti oko-Ukrepi: lja. Odločitev je v rokah posameznika in ni sile, ki bi lahko ne- Žal se je izkazalo, da je onesnažen zrak še vedno eden glavnih koga prisilila v spremembe za katere se ne odloči zavestno, okoljskih dejavnikov tveganja za zdravje in je najpomembnejši brez prisile. [Vir: okolje.info] okoljski javno zdravstveni problem v razvitem svetu. Zato so Vsi prispevajmo k zmanjševanju onesnaženosti zraka in pomembni ukrepi. Glede onesnaženosti z delci obstoji v Evropski njegovih posledic! Vir slik: Arhiv zrmk, kazalci okolja ARSO. - 45 - Eko sklad, Slovenski okoljski Gradbeni inštitut ZRMK d.o.o. javni sklad Building And Civil Engineering Institute Sodobne kurilne naprave na lesno biomaso Prednosti uporabe lesne biomase: Naprave: Les je obnovljiv in domač vir energije. Njegova upora-Kotli na polena so kurilne naprave v katerih kurimo ba zmanjšuje energetsko odvisnost države, saj denar polena različnih dolžin. Primerni so za tako ruralna kot namenjen nakupu fosilnih goriv ostaja doma. Razvoj mestna območja. Nalaganje goriva in odstranjevanje kurilnih naprav je zelo napredoval in omogoča kurje- pepela je ročno. Dovajanje primernega in sekundarnega nje z visokimi izkoristki. Je tudi CO nevtralno gorivo, zraka za zgorevanje je avtomatsko in jasno razmejeno. 2 saj se le ta sprošča v enaki meri kot se sprošča pri Posebne oblike kurišča podaljšujejo čase ponovnega gnitju lesa v naravi. Izpusti dimnih plinov so manj ško-nalaganja nad 20 ur dnevno, kar zagotavlja pri 50 % dljivi okolju, skladiščenje in transport pa sta bolj varna nazivni toplotni moči kotla samo enkrat dnevno v primerjavi s tekočimi in plinastimi gorivi. nalaganje. Za dobro delovanje kotla je potrebno v sistem ogrevanja vgraditi izravnalni hranilnik toplote, ki skrbi, da kotel vedno deluje optimalno, višek shranjene toplote pa Oblike lesne biomase: je mogoče izkoristiti za ogrevanje brez delovanja kotla. Æ Polena so razžagani in razcepljeni kosi lesa, dolgi Velikost hranilnika mora biti najmanj 50 litrov/kW moči od 30 – 50 cm, kotla. Oviro lahko predstavlja primeren skladiščni prostor Æ Cepanice: so 1 m dolgi kosi lesa, ki jih za polena. pridobivamo iz okroglega lesa slabše kakovosti s premerom nad 10 cm. Æ Okroglice: so 1 m dolgi kosi okroglega lesa, ki jih Kotli na lesne sekance so primerni bolj za kmetije in pridobivamo iz drobnejšega okroglega lesa slabše manjše sisteme daljinskega ogrevanja. Njihovo delova- kakovosti, s premerom do 10 cm. nje je avtomatsko in zagotavlja optimalno zgorevanje. Æ Sekanci so kosi zdrobljenega lesa, velikosti do 10 Izpusti v zrak so v zakonsko predpisanih mejah, regulacija cm zgorevanja je zaradi vgrajene elektronike zelo natančna. Æ Peleti so stiskanci, narejeni iz čistega lesa. Potrebujejo več prostora za pravilno skladiščenje lesnih Proizvajajo se industrijsko s stiskanjem suhega sekancev. Dimenzioniranje in izbira kotla so odvisni od lesnega prahu in žaganja. So valjaste oblike kakovosti sekancev, vrste lesa in vsebnosti vlage premera 8 mm in dolžine do 50 mm. Æ Briketi so večji stiskanci, ki so narejeni s stiskanjem lubja, suhega lesnega prahu, žaganja, Kotli na pelete delujejo popolnoma avtomatsko in so oblancev ter drugih neonesnaženih lesnih zato primerni tudi za uporabo v mestih. Skladiščenje pe-ostankov. letov zahteva manj prostora, nabava in transport goriva je enostaven. Kotli se lahko napajajo iz večjega skladišča s pnevmatskim ali mehanskim transportnim sistemom, ali pa se polnijo dnevna in tedenska skladišča z vrečami teže 30 kg. V nekaterih izvedbah je mogoče kuriti tako pelete kot polena. - 46 - Eko sklad, Slovenski okoljski Gradbeni inštitut ZRMK d.o.o. javni sklad Building And Civil Engineering Institute Kotel na polena Kotel na lesne sekance Kotel na pelete in polena Slike, vir: Mitraka zastopnik kotlov ETA - 47 - Eko sklad, Slovenski okoljski Gradbeni inštitut ZRMK d.o.o. javni sklad Building And Civil Engineering Institute Termični solarni sistemi T Energijo sonca izkoriščamo v direktnih sistemih s pomočjo sprejemnikov sončne energije (SSE). Tako pridobljena toplota služi ogrevanju tople sanitarne vode in pri dobro toplotno izoliranih hišah je lahko podpora ogrevanju. Vrste sprejemnikov sončne energije: Absorberji so najenostavnejši SSE izdelani največkrat iz plastike in so primerni za ogrevanje bazenske vode. Ker niso zaščiteni pred izgubami v okolico je njihov toplotni učinek majhen. Dosegajo temperature ob zastoju do 70° C, zato je varovanje takih sistemov enostavno. Absorberji Ploščati sprejemniki sončne energije so sestavljeni iz kovinskega absorberja, položenega na toplotno izolacijo v okviru in prekritega s steklom z majhno vsebnostjo železa in veliko prepustnostjo za sončno sevanje. Absorberji so izdelani iz bakrene pločevine z nalotanimi bakrenimi cevmi in na strani sonca prevlečeni s selektivnim solarnim lakom. Novejše izvedbe so izdelane iz bakrene ali Alu pločevine v obliki plošč ali lamel. Na strani sonca so prevlečeni s plastjo Titanovega oksida ali drugih selektivnih premazov. Običajna površina znaša 2 m2. Temperatura zastoja pri teh SSE dosega od 160 do 220° C , zato je varovanje takih sistemov zahtevnejše. Ploščati sprejemniki Vakuumski oziroma cevni sprejemniki sončne energije so sestavljeni sončne energije iz absorberja, ki ga predstavlja v vakuumirano borsilikatno stekleno cev, zaprta kovinska cev, prevlečena z selektivnim premazom. Sestavljamo jih v registre, njihova zastojna temperatura pa je visoka in lahko dosega 360° C, zato je potrebno te sisteme tudi kakovostno varovati pred pregrevanjem. Solarni sistem je sestavljen iz: Æ sprejemnikov sončne energije, Æ solarne postaje, ki vključuje obtočno črpalko, zaporne ventile, varnostni ventil, izločevalec zraka, protigravitacijsko zaporo, Æ hranilnik sanitarne tople vode s prenosniki toplote, Æ regulacijo sestavljeno iz tipal v polju SSE, tipal v hranilniku in Vakuumski oziroma elektronske enote, ki vključuje in izključuje obtočno črpalko na cevni sprejemniki osnovi temperaturne razlike, Æ cevne povezave - 48 - Eko sklad, Slovenski okoljski Gradbeni inštitut ZRMK d.o.o. javni sklad Building And Civil Engineering Institute Kaj vpliva na dimenzioniranje solarnega sistema? Za sisteme namenjene pripravi tople sanitarne vode je pomembna količina tople sanitarne vode, lokacija SSE in željen delež, ki naj ga pokriva solarna naprava. Za pokrivanje potreb po toploti za pripravo tople vode temperature 45° C in količino 50 litrov/osebo,dan lahko računamo z naslednjimi vrednostmi: Æ 50 % letno pokrivanje: 1,5 m2 ploščatih SSE po osebi ali 1 m2 vakuumskih SSE po osebi Æ velikost hranilnika tople vode: 50 – 70 litrov po osebi. Orientacijske vrednosti za oceno površine SSE sistemov za podporo ogrevanja so: Æ za ploščate SSE: stanovanjska površina [m2] x 0,07 Æ za vakuumske SSE: stanovanjska površina [m2] x 0,05 Æ velikost hranilnika: 50 do 70 litrov /m2, SSE viri slik: Arhiv GI ZRMK http://www.freisleben.biz/ - 49 - Eko sklad, Slovenski okoljski Gradbeni inštitut ZRMK d.o.o. javni sklad Building And Civil Engineering Institute Fotovoltaika Fotovoltaika (PV) je področje, ki se ukvarja z raziskovanjem in POLNILNI tehnologijami za pretvarjanje energije sončnega obsevanja neposredno GENERATOR v električno energijo s pomočjo solarnih celic. PV sistemi so relativno drag način pridobivanja električne energije, vendar ima v primerjavi s konvencionalnimi načini prednosti: PV RAZSMERNIK HIŠNO GENERATOR OMREŽJE Æ proizvodnja električne energije blizu mesta potrošnje, Æ ni dragih transportnih napeljav, Æ ni emisije škodljivih snovi ali hrupa, AKUMULATOR Æ stroški vzdrževanja so nizki, Æ sisteme je enostavno širiti in dograjevati. Oblike PV sistemov: Æ Samostojni PV sistem, • primerni za oskrbo prometne signalizacije, obcestne telefonske RAZSMERNIK govorilnice, električne naprave, planinske koče, porabnike, ki nimajo PV GENERATOR kWh kWh napeljanega javnega električnega omrežja. energija energija oddana prevzeta Æ Omrežni PV sistemi, v omrežje iz omrežja • za podporo javnemu elektroenergetskemu omrežju. Sestavni deli PV naprave: ELEKTRIČNO DISTRIBUCIJSKO OMREŽJE Æ PV generator, ki ga predstavljajo PV moduli, v katerih združujemo, monokristalinske polikristalinske ali amorfne sončne celice, module pa povezujemo v sistem serijsko ali paralelno, Æ konstrukcija za pritrditev, Æ razsmernik, kamor priključimo PV generator , da spremeni enosmerno napetost v mrežno izmenično, Æ akumulator, (v samostojnih PV sistemih) in Æ polnilni regulator, ki zaščiti akumulator pred visoko napetostjo, Al okvir temperaturo, prenapolnjenjem, napačno polariteto, tesnilo Æ električni kabli. zaščitno steklo EVA folija Načrtovanje in namestitev PV naprave: sončne celice Z načinom povezovanja zagotovimo čim boljše medsebojno ujemanje PV-modulov v PV-generatorju zaporedna vezava - tokovno ujemanje, vzporedna vezava - napetostno ujemanje Potrebna površina za 1 kWp moči je v veliki meri odvisna od tipa zadnja folija sončnih celic (monokristalinski, polikristalinski, amorfni silicij): poševna streha od 7 do 16 m2 horizontalna površina, ni senčenja med moduli 20 do 27 m2 vertikalna površina (fasada) od 8 do 12 m2 PV-moduli morajo biti z zadnje strani dobro zračeni! Sončne celice imajo negativen temperaturni koeficient, kar pomeni, da imajo pri višji temperaturi manjšo moč. - 50 - Eko sklad, Slovenski okoljski Gradbeni inštitut ZRMK d.o.o. javni sklad Building And Civil Engineering Institute Lahko jih namestimo: Æ na poševno streho, Æ integrirano v streho, Æ na ravno streho, Æ kot prosto postavitev (talno), Sončna celica iz Sončna celica iz Sončna celica Æ na fasado. monokristalnega polikristalnega iz amorfnega silicija silicija silicija Življenska doba: Æ PV moduli ca 30 – 40 let, Æ razsmerniki ca 20 – 25 let, Æ konstrukcija >30 let, Æ solarni kabli >30 let. a Proizvodnja električne energije je odvisna od: Æ števila porabnikov priključenih v sistem, Æ povprečnih dnevnih potreb po električni energiji, naklonski kot Æ površine kjer so vgrajeni PV moduli, Æ naklona PV modulov, Æ orientacije. vzhod jug zahod Povprečno sončno obsevanje smerni kot b na površinsko enoto v Sloveniji je 1242 kWh/m2. Letni energijski donos v Sloveniji je od 950 do 1150 kwh/kWp. Povprečna letna poraba slovenskega gospodinjstva je cca. 3200 kWh električne energije. Potrebna nazivna moč sončne elektrarne, ki pokriva porabo povprečnega slovenskega gospodinjstva, je 3,3 kW, za kar je potrebnih od 20 m2 do 30 m2 modulov z učinkovitostjo od 15 % do 10 %. vir: Arhiv GI ZRMK Prerez modula: http://pv.fe.uni-lj.si/Moduli.aspx - 51 - Eko sklad, Slovenski okoljski Gradbeni inštitut ZRMK d.o.o. javni sklad Building And Civil Engineering Institute Čiščenje odpadnih voda na čistilnih napravah 1. Povzročitelji odpane vode: Stanovanjski objekti, poslovni objekti, javni objekti kateri so namenjeni bivanju in delovanju ljudi, povzročajo nastajanje odpadne vode, katero imenujemo komunalna odpadna voda. Z rabo deževnice lahko sicer nadomestimo kar polovico potreb po vodi v gospodinjstvu. Tako s sistemom za rabo deževnice lahko nadomestimo pitno vodo za: Kanalizacijski izpust v okolje, kateri ni nadziran Površinsko onesnaženje z odpadnimi vodami iz gospodinjstev 2. Vplivi na okloje V strategiji izpuščanja odpadne vode v okolje je potrebno obravnavati vse vplive na: Æ zrak, Æ tla, Æ vode kompleksen pristop pri ravnanju z vodami - od zaje-manja vode do odvajanja odplak, od ravnanja z odpadki do odgovornosti za naprave, ki delujejo na vodah Æ narava in njene vrednote Mala komunalna rastlinska čistilna naprava za čiščenje odpadnih voda Da bi zagotovili celoletno delovanje teh sistemov, morajo biti za nek objekt s kapaciteto čiščenja 30 PE – primer z dvema gredama rezervoarji vgrajeni v globino, kjer ne zmrzuje. Tudi črpalko je potrebno namestiti v območje, kjer ne zmrzuje – recimo v klet. 3. Potrebne investicije Glavna naloga skupnosti in posameznikov za zaščito okolja, je potrebna izgradnja kanalizacijskih sistemov zaključenih s čistilnimi napravami. Ob tem pa je spoznano, da je ekonomsko najbolj učinkovito, da se večja področja obravnava kot celoto in se pri tem kar v največji meri uporabi že obstoječa komunalna infrastruktura in nova načrtuje tako, da bo na dolgi rok zaščitena podtalna pitna voda, katero moramo v ustreznem stanju pustiti tudi rodovom za nami. Kanalizacijski izpust v okolje, kateri ni nadziran - 52 - Eko sklad, Slovenski okoljski Gradbeni inštitut ZRMK d.o.o. javni sklad Building And Civil Engineering Institute Velike biološke čistilne naprave Namen čistilne naprave hišne je čiščenje odpadnih voda, zato je potrebno imeti stalni nadzor nad delovanjem male čistilne naprave. 4. Obveznosti države in lokalnih skupnosti: Če je gradnja objekta na poselitvi, katera presega 20 prebivalcev na hektar, je dolžnost izvesti komunalno infrastrukturo za odvajanje in čiščenje odpadne vode v okviru javne službe, za kar poskrbi lokalna skupnost. Pri tem seveda za prebivalstvo ni nobene težave, saj za razvoj skrbi nekdo drug. 5. Obveznosti posameznikov na redki poselitvi Slovenska zakonodaja, ki ureja področje čiščenja odpadnih Na redko poseljenih področjih morajo lastniki stavb poskr-voda, je prilagojena evropskemu pravnemu redu. beti sami za investicijo v malo biološko čistilno napravo ali malo rastlinsko čistilno napravo. Zakonski rok je leto 2017, 6. Pozitivni učinki investicije v male čistilne naprave kar pomeni, da je po tem letu potrebno imeti zagotovlje-Za občane se z investicijo v malo čistilno napravo zmanjša tudi no čiščenje odpadnih voda na čistilnih napravah tudi na okoljska dajatev za kar 10 x. redko poseljenih področjih. Vir slik: ARSO, ZRMK: velike biološke čistilne naprave, Ludvik Hriberšek, univ. dipl. ing. met. - 53 - Eko sklad, Slovenski okoljski Gradbeni inštitut ZRMK d.o.o. javni sklad Building And Civil Engineering Institute Uporaba deževnice v gospodinjstvu 1. Uporaba deževnice v gospodinjstvu Da bi zagotovili celoletno delovanje teh sistemov, morajo biti Pri uporabi deževnice v gospodinjstvu moramo biti pozorni rezervoarji vgrajeni v globino, kjer ne zmrzuje. Tudi črpalko je na kvaliteto vode, ki se zbira v našem zbiralniku. Voda namreč potrebno namestiti v območje, kjer ne zmrzuje – recimo v klet. v nobenem primeru ni pitna, zato se ne sme uporabljati v cevovodih pitne vode. Strogo se mora ločiti cevovode za pitno 3. Rezervoarji in obdelava deževnice vodo in cevovode za deževnico, skratka, v stavbi se mora Za zbiranje in shranjevanje deževnice so idealni podzemni izvesti dvojni vodovodni sistem. Najpogostejše napake so rezervoarji, saj jih zemlja ščiti pred toploto ter svetlobo. ravno v tem, da se ne predvidita dva ločena cevovoda, zato Temperatura vode v zbiralniku je vse leto okoli 6–8°C. Zaradi tudi v primeru kasnejše vgradnje zbiralnika deževnice le-te teme v rezervoarju se ne morejo razviti alge. V tako hladni vodi ne moremo uporabljati brez temeljitega posega v vodovodne prav tako ne morejo preživeti mikroorganizmi ali bakterije. Le instalacije, kar pa je precej zahtevno. ti se prav tako ne morejo razmnoževati, saj jim primanjkuje Z rabo deževnice lahko sicer nadomestimo kar polovico potreb toplote ter hrane. V kolikor ni mogoče namestiti podzemnih po vodi v gospodinjstvu. Tako s sistemom za rabo deževnice rezervoarjev, se priporoča namestitev kletnih rezervoarjev – ki lahko nadomestimo pitno vodo za: ne smejo biti svetlobo propustni (da se prepreči razvoj alg, Æ splakovanje na straniščih bakterij). Kletni rezervoarji morajo biti zaščiteni pred svetlobo Æ pranje perila in se morajo nahajati v čim hladnejšem prostoru. Æ pranje avtomobila Kemična obdelava deževnice ni potrebna in se je ne priporoča. Æ zalivanje vrta Potrebna velikost cisterne je odvisna od več dejavnikov. Najbolj važen je namen: ali želimo sistem uporabljati za splakovanje 2. Priprava deževnice stranišč, pranje perila, ali pa samo za zalivanje vrta. Prav tako Številne bakteriološke raziskave kažejo, da je raba deževnice je potrebna velikost odvisna od števila oseb v gospodinjstvu. primerna tudi za pranje perila. Priporoča se vgradnjo Samo za hišno rabo se priporoča med 5.000 litri (5 m3) in ogljikovega filtra za črpalko. 10.000 litri (10 m3). Pri pranju perila z deževnico so opazne številne prednosti: ker Pri popolnoma polnem rezervoarju (ko gre voda čez preliv) je deževnica mehka voda, se porabi manj pralnega praška, – pri pravem dimenzioniranju rezervoarja 3–5 krat letno – se prav tako ni potreben mehčalec in dodatna sredstva proti preko sifona izločijo plavajoče snovi (npr. cvetni prah). vodnemu kamnu. Na splošno se z deževnico dosega boljši V vsak sistem za rabo deževnice je potrebno vgraditi vsaj rezultat pri pranju. Če želimo deževnico uporabljati tudi za predfilter. Ta sčisti vodo, preden le-ta doseže rezervoar. pralne stroje, je potrebna nekoliko večja investicija kot zgolj Filter odstrani razne nečistoče: listje, pesek, mah. Predfilter za zalivanje vrta. Takšni sistemi sicer lahko prihranijo kar 50 % predstavlja 1. stopnjo čiščenja deževnice in je zelo važen za pitne vode in se vsekakor izplačajo, vračilna doba je 3–5 let. kvaliteto vode in funkcioniranje celotnega sistema (recimo, V Sloveniji se cene pitne vode (vodarina, vodno povračilo) da rezervoarja ne doseže listje, ki bi v njem razpadalo – kar je gibljejo med 0,8 in 1,5 €/m3, k temu je mnogo kje treba prišteti bakteriološko sporno). Iz tega vzroka se priporoča uporabo še ceno za čiščenje odpadnih voda (kanalščino), ki se običajno le specializiranih filtrov za rabo deževnice, ki izpolnjujejo obračunava tudi po vodovodnem števcu. naslednje kriterije: dobra zmogljivost filtriranja, visok izplen Moderni sistemi za hišno rabo deževnice so poleg vode, enostavno čiščenje, minimalno vzdrževanje. povezovalnih cevi sestavljeni iz naslednjih komponent: Razlikujemo več vrst filtrov: žlebni filter, podzemni filter in v rezervoarju integrirani filter, kjer je izbira odvisna od namena Æ sekundarna vodovodna napeljava do stranišča, rabe deževnice in gradbenih posebnosti. Običajno je najboljša pralnega stroja, vrtne pipe izbira v rezervoarju integriran pretočen filter. Za vrtno rabo je Æ podzemni rezervoar najpogosteje dovolj enostaven filter s sitom. Æ umirjen dotok Æ filter V kolikor želimo uporabljati deževnico za splakovanje Æ sifon z zaščito proti malim živalim stranišča in pranje perila, se priporoča namestitev plavajočega Æ plavajoči odvzem s sesalnim filtrom odvzema. Le-ta zajema vodo 10 cm pod gladino vode, kjer Æ namenska črpalka za rabo deževnice (hidrofor, je le ta najčistejša (spodaj so lahko usedline, na gladini lahko kjer ni navadnega vodovodnega omrežje) kaj plava). Za pranje perila se dodatno priporoča namestitev Æ otroška zaščita finega filtra za črpalko, ali ogljikovega filtra. Le-ta zadrži tudi delce velikosti do 0,1 mm. Njegova vgradnja je opcijska. - 54 - Eko sklad, Slovenski okoljski Gradbeni inštitut ZRMK d.o.o. javni sklad Building And Civil Engineering Institute 4. Vrste zalogovnikov 5. Delovanje sistema zbiranja deževnice Priporoča se izbor zalogovnikov priznanih proizvajalcev z Moderni sistem za zbiranje deževnice deluje samodejno, se ustreznimi izjavami o skladnosti oz. izjavami in deklaracijami avtomatsko polni in prazni, ima zaščito v primeru izpraznitve in o lastnostih, ki temeljijo na ustreznih certifikatih o skladnosti je varen za uporabo. Voda doteka skozi posebne filtre, kjer se ter EN standardih. Paziti je treba tudi na material, iz upočasni, pri tem se umazanija odplakne v kanalizacijo, čista katerega so proizvedeni rezervoarji. Priporoča se HDPE voda pa steče navzdol proti umirjenemu dotoku, ki poskrbi, da (High Density Polyethylene) – visoko gost polietilen, kar mu se v zbiralniku ne dvigujejo morebitne usedline. Črpalni moduli daje še večjo moč in omogoča tudi izdelavo povoznega z integriranimi črpalkami in ustreznim krmiljenjem omogočajo plastičnega rezervoarja. Paziti moramo, da kupimo rezervoar avtomatsko uporabo, v primeru praznega rezervoarja pa iz originalnega materiala in ne recikliranega - da bi se lahko avtomatski preklop na vodovodno omrežje. PE recikliral, se namreč navadno doda 25 % raznih primesi, za katere ni zagotovil, da so primerne za pitno vodo, posledično za pranje perila. Rezervoar iz neoriginalnega materiala se najlažje prepozna po raznobarvnih delcih, ki so vidni v strukturi plastike. Od sestave materiala je odvisna tudi življenjska doba rezervoarja. Vir slik: mag. Aleš Glavnik - 55 -