STATUT
KRAJEVNE SKUPNOSTI
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1.  ilen
krajevna skupnost... je temeljna samoupravna skupnost deiovnih Ijudi in občanov na-selja..., ki so jo na podlagi.. člena statuta občine... ustanovili delovni Ijudje in občani na referendumu o preoblikovanju krajevne skupnosti... dne... (oziroipa uslrezen akt o ustanovitvi).
2. člen Krajevna skupnosl obsega:
3. člen Krajevna skupnost je pravna oseba.
Krajevna skupnost ima svojo štampiljko okrogle oblike, v krogu ima napis: Krajevna skupnost...
Sedež krajevne skupnosti je v (na)...
Krajevno skupnosi predslavlja predsednik skupičine, /astopa pa jo predsednik sveta skupščine krajevne skupnosti.
Predsednik sveta skupščine opravlja kot zaslopnik pravna dejanja ter zastopa krajevno skupnosi pred organi družbenopolitične skupnosti v zvezi z odtočitvami skuptfine in svela.
4. člen
Organi samoupravljanja v krajevni skupnosli ia nosiici drugih družbenih funkcij so dolžni, da v okviru svojih pravic, ohveznosti in odgovornosti zagotavl ja jo možnosti za ure-sničevanje interesov delovnih ljudi in občanov v krajevni skupnosti, predvsem za delova-nje delegaiskega sistema. Svoje pravjce in obveznosti morajo organi samoupravijanja in nosilci drugih družbenih funkcij izvrševati tako, da je mogot organiziran nadzordelovnih Ijudi jn občanov nad njihovim delom.
Organi samoupravljanja v krajevni skupoosli se morajo organizirati in dclovaii tako, da so zagotovljeni kolektivno delo in odločanje, odgovornost in enakopravnosl članov teh organov pri uresničevanju njihovih pravic, obveznosli in odgovornosli.
Vsak član kolektivnega organa je osebno odgovoren za svoje delo in v skladu s svojimi pravicami in obveznosimi za delo in odločanje tega organa.
Vsak član kolektivnega organa krajevne skupnosti, ki sodelujejo pri delu organov in teles drugih samoupravnih organov in skupnosti, je dolžan ravnati se po načelih delegat-skega sistema v skladu s pooblastili, smernicami in stalištt organa, katcrega član je.
5. člen
Delovni Ijudje in občani se v krajevni skupnosti svobodno združujejo v družbenopolj-tične m druge družbene organizacije in druJlva, da lahko neposrcdno in prek svojih dele-gatov izražajo politične pobude in pretlloge ter se dogovarjajo za cnoina slali^a ob reSe-vanju skupnih zadev življenja in razvoja krajevne skupnosti, občine ozirotna mesia in iiršc družbenopolitiine skupnosti.
DružbenopolitiLne in družbene organizaci je ter druitva kot sestavni deli sistcma sociali-stičnega samoupravljanja urcsničujcjo z ustavo in njihovimi pravili opredeljene naloge pri razvoju samoupravnih in politiinih odnosov v krajevni skupnosti.
Skupščina krajevne skupnosn in njen svet z delovnimi lelesi in drugimi samoupravnimi organi krajevne skupnosti delajo tako, da omogoiajo uresniievanje vloge družbcnopoli-tičnih organizacij pri uveljavljanju delcgatskih odnosov in pri delu samoupravnih orga-nov.
6.  člen
Delovni Ijudje in občarii v krajevniiikupnosti imajo pravico biti redno, popolno, objek-tivno in pravoiasno informirani. Za zadovoljevanje svojih inforraacijskih potreb sodeluje krajevna skupnost z drugimi krajevnimi skupnoslmi, temeljnimi organizacijami združe-nega dela, samoupravnimi imeresnimi skupnostmi. organi obOine oziroma mesta pri gra-dilvi enotnega sistema zbiranja, obdelave, izkazovanja in posrcttovanja podatkov in in-formadj.
7. člen
V krajevni skupnosti deiovni Ijudje in občani sami in v sodelovanju z delovnimi Ijudmi in občani drugih krajevnih skupnosli, samoupravniini imeresnimi skupnostmi, lemeijnimi organizacijami združenega dela in delovnimi skupnostmi zadovoljujejo svoje osebne in skupne potrebe, odločajo o uresničevanju svojih in skupniti interesov v krajevni skupnosti in po svojih delegatih v druibenopolitiLnih skupnostih in samoupravnih interesnih skup-nostih.
8. «en
/a uresničitev nalog iz prejšnjega tlena sprejemajo dclovni Ijudjc in občani v.krajevni skupnosti na zboru delovnih Ijudi in obLanov samoupravne sporazume o temeljih plana krajevne skupnosti za srednjerofno obdobje, s katerimi poleg posameznih nalog določijo ludi poirebna sredstva za njihovo uresničevanjc.
9.  člen
Krajevna skupnosi podeljuje zaslužnim delovnim Ijudem in občanom, samoupravnim organizacijam in skupnostim, druzbenopolitičnim organizacijam ler drušlvom pnznanja krajevne skupnosti. Skupščina krajevne skupnosli sprejme pravila, ki podrobneje urejajo podeljevanje priznanj krajevne skupnosti.
10.  eien Praznik krajevne skupnosti je...
11. člen
Krajevna skupnost... vzpostavlja prijaieljske stike z drugimi krajevnimi skupnostmi.
U. TEMELJNE PRAVICE IN OBVEZNOSTl DELOVNIH UVDl IN OBČANOV KRAJEVNE SKUPNOSTI
12. člen
Delovni Ijudje in občani v krajevni skupnosti uresniiujejo svojc pravice in dolžnosti z:
—  urejanjem medscbojnih odnosov v naselju;
—  urhanističnim programiranjetn iri urejanjem naselij ter varstvom naravnega okolja;
—  opredeljevanjem osebnih in skupnih družbenih polreb in interesov na podrof ju vzgoje in izobraževanja, kutture, zdravsivenega in otroškega varstva, socialncga skrbstva in telesne kulture in z zadovoljevanjem leh potreb in interesov s svobodno menjavo dela v neposrednih odnosih in v samoupravnih inleresnih skupno$tih;
—  sprcmljanjem stanovanjske gradnje in gospodamim upravljanjcm z družbenimi slanovanji;
—  razvi jan jem komunainih in drugih dejavnosii za neposrcdno zadovoljevanje potreb občanov in njihovih gospodinjstev;
—  varstvom koristi potroinikov;
—  obveščanjem o vseh pomembnih zadevah in odločitvah za krajevno skupnost;
—  organiziranjem, pripravljanjem in usposabljanjem za ljudsko obrainbo in družbeno samozaSčito;
—  izvrševanjem drugih nalog, ki so določene z ustavo, zakonom, s statutom občine in tem statutom.
13. č!en
Delovni Ijudje in občani krajevne skupnosti uresničujejo svoje pravice in dolžnosii v krajevni skupnosli v skupščinah družbenopolitičnih skupnostih in v skupščinah in drugih organih samoupravnih interesnih skupnosti ter v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, družbenopolitičnih organizacijah in društvih, v skupnostih stanovalcev in drugih asociaeijah ter tako povezujejo svoje interese z interesi drugih delovnih Ijudi, sa-moupravnih organizacij in skupnosti.
14. člen
Delovni Ijudje in občani v krajevni skupnosti skrbi jo za dobre medsebojne odnose prek skupnosti stanovalcev in drugih oblik hišne samouprave ter prek družbenopolitičnih orga-nizacij.
Za sporazumno reševanje sporov jtna krajevna skupoost poravnalni svet.
15. člen
Na področju urbanističnega programiranja, stanovanjske gradnje in gospodarnega upravljanja z družbenimi stanovanji in komunalnimi objekti sodelujejo delovni Ijudje in občanj zlasti pri uresničevanju naslednjih nalog:
—  skrbi jo za racionalno izkoriščanje zazidalnih površin in sodelu jejo pri urbanističnem programiranju;
—  upravljajo s stavbnimi zemljišči, ki jim jih je občina izročila v upravljanje;
—  sodelujejo pri pripravi urbanističnega plana ter urbanističnih in zazidalnih načrtov;
—  skrbijo za varstvo naravnega okolja in Se dogovarjajo o prednostnih nalogah;
—  si prizadevajo za takšno gradnjo stanovanjskih naselij. ki bo hkrati z vselitvijo zago-tavljala dnevno varstvo otrok, osnovno šolo in preskrbo z osnovnimi živili;
—  vzdržujejo objekte in naprave, ki so v upravljanju krajevne skupnosti, ter zelene povržine v družbem lastnim, ki niso v upravljanju organizacij zdruzenega dela;
—  krepijo vlogo hišne samouprave pri gospodarjenju s stanovanji in urejanju okolja stanovanjskih hiš;
—  ugotavljajo in opozarjajo komunalne delovne organizacije na uporabnost komu-nalnih objektov in naprav (kanalizacija, javna razsvetljava, vzdrievanje cest).
16. člen
Na področju vzgoje in izobraževanja delovni Ijudje in ohčani zlasti:
—  obravnavajo problematiko vzgoje \n izobraževanja ter s svojimi sfališči seznanjajo delegate v organih izobraževalnih skupnosti in izobraževalnih organizacijah;
—  zagotavljajo možnosti za izobraževanje občanov na področju samoupravljanja, družbenopolitičnega dela, Ijudske obrambe in družbene samozašžite in na drugih področ-jih človekovega družbenega življenja in delovanja ter v ta namen sodelujejo zlasti z deiav-skimi univerzami;
—  sodelujejo z osnovno šolo pri uresničevanju programa življenja in dela osnovne šole ter delegirajo delegate v svet šole;
—  sodelujejo z drugimi izobraževalnimi organizacijami pri uresničevanju skupnih nalog;
—  opredeljujejo potrebe in interese na področju vzgoje in izobraževanja ter oprede-Ijujejo možnosti in načine uresničevanja teh potreb;
—  se dogovarjajo z osnovno šolo in vzgojnovarstvenimi organizacijami o uporabt ob-jektov in naprav, namenjenih vzgoji in razvedrilu otrok in mladine.
17. člen
Na področju kulture uresničujejo delovni Ijudje in občani zlasti naslednje naloge:
—  sodelujejo pri načrtovanju kulturnih objektov;
—  se dogovarjajo o vzdrževanju kulturnih in zgodovinskih spomenikov in obeležij;
—  ustanavljajo, oziroma daje jo pobude za ustanovitev kultumih organizacij, klubov in druitev ter skrbijo za njihovo dejavnost;
—  spodbujajo razne oblike kulturnega življenja in delovanja.
18. člen
Na področju telesne kulture delovni Ijudje in občani zlasti:
—  dajejo pobude za gradnjo in vzdrževanje telesnokulturnih objektov in naprav;
—  se dogovarjajo s telesnokulturnimj organizad jami o smotrnj izkoriščenosti telesno-kultumih objektov in naprav;
—  spodbujajo organiziranje telesnokuliurnih prireditev in množičnih akcij;
—  spodbujajo mnoiiino vključevanje v špor! \n rekreacijo;
—  dajejo pobude za ustanovitev lelesnokulturnih organizacij in društev.
19. člen
Na področju olroškega varstva delovni Ijudje in občani zlasti:
—  sodelujejo z vzgojno-varslvenimi organizacijami pri uresničevanju druibenih smo-trov in nalog vzgoje in varsiva predšolskih otrok;
—  načrtujejo razvoj vzgoje in varstva predšolskih otrok in neposredno sodelujejo pri raznih oblikah vzgojnega dela z otroki, ki niso vključeni v dnevno varstvo;
—  organizirajo in izvajajo razne interesne dejavnosti za smotrno izkoriščan je prostega časa olrok;
—  dajejo predloge za letovanja zdravstveno in socialno ogroženih otrok;
—  dajejo pobude za širitev mreže vzgojno-varstvenih oddelkov in drugih oblik druž-bene skrbi za otroke;
—  se dogovarjajo z vzgojno-varstvenimi organizacijami o varstvu otrok v varstvenih družinah.
20. člen
Na področju zdravstvenega varstva in sociainega skrbstva uresničujejo delovni Ijudje in občapi zlasti naslednje naloge:
—  dajejo pobude za širitev zdravstvenih zntiogljivosli;
—  spremljajo dogajanja in predlagajo ukrepe, ki so potrebni za socialno vamosi de-lovnih ljudj in občanov, s posebnim poudarkom na otrokih, družinah in ostarelih ler inva-lidnih osebah;
—  ugotavljajo socialne probletne in predlagajo pristojnim organom in organizacijam ukrepe, s katerimi naj bi izboljšali ali odpravili socialno neugoden položaj posameznikov, družin in skupin občanov;
—  sodelu jejo pri organizaci ji sosedske pomoči za ostarele in zdravstveno prizadete ob-čane;
—  predlagajo domsko varstvo ali varstvo v tuji dmžini za socialno ogrožene odrasle občane.
21.eien Poleg pravic in obveznosti iz 12. do 20. člena tega statuta delovni Ijudje in občani še:
—  oblikujejo svet potrošnikov za uspešno preskrbo, varstvo interesov potrošnikov in uporabnikov storitev;
—  organizirajo in pospešujejo dejavnosti za pomoč v gospodinjstvu tako, da sodelu-jejo pri listanavljanju ustreznih servisov;
—  aktivno sodelu jejo v druibenopolitičnih organizacijah v krajevni skupnosti in na šir-šem območju;
—  opravljajo tudi druge naloge, za katere se dogovorijo, oziroma samoupravno spora-zumejo 5 lemeljnimi organizacijami združenega dela ter z drugimi organizacijami in skup-noslmi.
22. eien
Temeljne pravice in obveznosti po tem statutu uresničujejo delovni Ijudje in občani z osebnim izjavljanjem prek organov in delovnih teles krajevne skupnosti ter prek delegacij in delegatov v družbenopolitičnih skupnostih in sampupravnih interesnih skupnostih, prek drugih samoupravnih organizacij in skupnosti in v družbenopolitičnih organizacijah.
III. PLANIRANJE RAZVOJA IN MATERIALNA OSNOVA ZA URESNIČEVA-NJE SKUPMH POTREB KRAJEVNE SKUPNOSTI
1. Planiranje razvoja krajevne skupnosli
2i. člen
Zaradi zagotavljanja in razvijanja sodalističnih samoupravnih družbenogospodarskih odnosov, usklajevanja in uresničevanja drugih skupnih imeresov in potreb se delovni Iju-dje in občani povezujejo s temeljnimi in drugimi organizad jami združenega dela, kjer ob-čani krajevne skupnosti ustvarjajo dohodek, s samoupravnimi interesnimi skupnostmi ter z drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi, ki ne glede na njihov sedež s svojo dejavnostjo in razvojem neposredno posegajo v delo in razvoj krajevne skupnosti ter na teh osnovah oblikujejo, sprejemajo in uresničujejo planske akie krajevne skupno-sti.
24. člen
Srednjeročni plan krajevne skupnosti je lemeljni planski akt, ki se sprejema za obdobje petih lel na podlagi samoupravnega sporazuma o temeljih plana krajevne skupnosti.
krajevna skupnost ima lahko tudi dolgoročni plan,če to lakodoloči skupščina krajevne skupnosli ali skupščina občine.
Skupščina občine krajevne skupnosti sprejme vsako leto do konca tekočega leta letni plan za naslednje leto; z njim določi izvajanje srednjeročnega plana krajevne skupnosti v nasiednjem Jetu.
25člen
Smernice za plan krajevne skupnosti pripravi svet skupšcine krajevne skupnosti (v na-daljnjem besedilu: svet) v sodelovanju z družbeiiopolitičnimi organizacijami v krajevni skupnosti, z organi občine ter s samoupravnimi organizacijami in skupnostmi, ki s svojo dejavnostjo in razvojnimi usmcritvami neposredno bistveno vplivajo na delo in razvoj krajevne skupnosti.
2tt. Slen
Svet pripravi tudi elemente za samoupravne sporazume o temeljih planov samouprav-nih interesnih skupnosti in za dogovor o temeljih plana občine ter jih uskladi z elementi temeljnih in drugih organizacij združenega dela, družbenih organizacij in društev, ki skle-nejo samoupravni sporazum o temeljih plana krajevne skupnosti.
27. člen
Smernice za plan ter elemente za sklepanje samoupravnih sporazumov o temeljih plana krajevne skupnosti določi skupščina krajevne skupnosti.
28. člen
Predlog samoupravnega sporazuma o temeljih plana pripravi svet in ga predloži v po-prejšnjo obravnavo zborom delovnih Ijudi in občanov v krajevni skupnosti, vsem samou-pravnim organizadjam in skupnostim oziroma njihovim enotam v krajevni skupnosti, družbenopoiitičnim in družbenim organizadjam ter društvom :n delegatom za skupščino občine in skupščine samoupravnih interesnih skupnosti z območja krajevne skupnosti.
29. člen
Samoupravni sporazum o temeijih plana krajevne sJcupnosti določa medsebojne od-nose udeležencev tega sporazuma. pravice in vzajemne obvezfiosti ter naloge in odgovor, nosti glede urejanja naselij in drugega prosiora v krajevni skupnosii, gradnje in uporabe stanovanj, zaposlovanja, otroškega varstva, vzgoje jn izobraževanja, kulture, javnega ob-veščanja, telesne kulture, komunalnih in drugih dejavnosti za neposrednozadovoljevanje potreb delovnih I judi in občanov ter potreb družin in gospodinjstev, trgovine in drugih sto-ritev, Ijudske obrambe, varnosti in družbene samozaščite, varslva človekovega okolja, kulturnih in zgodovinskih spomenikov kakor ludi ukrepe in aktivnosti za uresničevanje v sanioupravnem sporazumu določenih nalog in njihove nosilce.
Samoupravni sporazum o tenfieljih plana krajevne skupnosti določa tudi obseg in način zagotavljanja sredstev za izpolnjevanje v samoupravnem sporazumu določenih nalog.
M). člen
Samoupravni sporazum o temeljih plana krajevne skupnostj sklepajo delovni Ijudje in občani ter delavd temeljmh organizaci j združenega dela in delovnih skupnosti, ki ne glede na svoj sedež s svojo dejavnostjo neposredno in bistveno vplivajo na delo in razvoj kra-jevne skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti.
Če samoupravne organizadje oziroma skupnosli, ki z razvojnimi jnteresi in usmeri-tvami posegajov razvoj krajevne skupnosti, ne začnejo poslopka za sklenitev samouprav-nega sporazuma o temeljih plana krajevne skupnosti, da skupščina krajevne skupnosti ob-činski skupičini pobudo, da takšni organizadji oziroma skupnosli doioči to obveznost.
i
31. člen
Če so delovni Ijudje in občani krajevne skupnosti povezani v skupnost krajevnih skup-nosti ali če so z eno ali več krajevnimi skupnostmi sprejeli samoupravni sporazum o uskta-jevanju planov, upo&tevajo pri pripravi samoupravncga sporazuma o temeljih plana kra-jevne skupnosti in plana krajevne skupnosti že prej prevzete obveznosti, naloge in odgo-vornosti.
32. člen
Plan krajevne skupnosti obsega naloge za uresničevanje potreb skupnih interesov soli-darnostnega in vzajemnega zadovoljevanja skupnih potreb, opredeljenih s samoupravnim sporazumom o temeljih plana krajevne skupnosti.
Plan krajevne skupnosli vsebuje naloge, medsebojne obveznosti in obseg potrebnih sredstev za zadovoljevanje skupnih potreb, opredeljenih v samoupravnem sporazumu o temeljih plana krajevne skupnosti.
33.  člen
Plan krajevne skupnosti pripravi svet na podlagi vsestranske razprave in stališč krajevne organizacije socialistične zveze delovnega Ijudstva.
Plan krajevne skupnosti sprejme skupščina krajevne skupnosti potem, ko so o njem razpravljali zbori delovnih Ijudi in občanov na način, ki ga določa ta statut.
34.  člen
Svet je v mejah svojih pravic in dolžnosti odgovoren za uresničevanje plana krajevne skupnosti in za izpolnjevanje obveznosti, ki jih je krajevna skupnost prevzela s samou-pravnimi sporazumi in dogovori o temeljih planov.
Svet mora redno spremljati, analizirati in ocenjevati uresničevanje plana krajevne skupnosti in izpolnjevanja obveznosti samoupravnega sporazuma o temeljih plana ter o tem vsaj enkrat letno poročati udeležencem sainoupravnega sporazuma o temeljih plana na zboru delovnih Ijudi in občanov.
35.  člen
Skupščina krajevne skupnosti najmanj enkrat letno obravnava uresničevanje srednje-ročnega it\ letnega plana krajevne skupnosti. Ce se plan krajevne skupnosti ne uiesničuje in če se obveznosti iz samoupravnega sporazuma o temeljih plana ne izpolnjujejo, je svet dolžan analizirati vzroke ter v mejah svojih pravic in dolžnosti, za katere je pooblaščen, ukrepati aziroma predlagati ukrepe, za katere je pooblaščen, ukrepati oziroma predlagati ukrepe, ki so potrebni za uresničitev plana krajevne skupnosti ter izpolnitev obveznosti iz samoupravnega sporazuma o tcmeijih plana.
Če se na podlagi analize ugotovi, da plana krajevne skupnosti ni mogoče uresničiti, predlaga svet skupščini, da sprejme spremembe in dopolnitve plana.
Plan krajevne skupnosti se spremeni in dopolni po postopku, ki velja za njegov sprejem.
36. člen
Ko je plan krajevne skupnosti sprejet, svet v najkrajšem možnem času in na primeren način z njim seznani delovne Ijudi in občane krajevne skupnosti, samoupravne organiza-cije in skupnosti, ki so udeleženci samoupravnega sporazuma o temeljih plana, občinske samoupravne interesne skupnosti in družbenopolitične skupnosti.
2. Sredstva krajevne sknpnosti
37. člen
Premoženje krajevne skupnosti je družbena lastnina v upravljanju krajevne skupnosti. Premoženje krajevne skupnosti sestavljajo vse stvari in pravice, ki jih pridobi krajevna skupnost ob ustanovitvi oziroma kasneje z opravljanjem svoje dejavnosti.
38.  člen
Krajevna skupnost pridobiva sredstva, potrebna za uspešno opravljanje svojih nalog, na podlagi srednjeročnega in letnega plana, družbenih dogovorov in samoupravnih spora-zumov v svobodni menjavi dela in na druge načine:
—  iz dela čistega dohodka, ki ga namenijo delavci v temeljnih organizacijah združe-nega dela in delovnih skupnostih, prebivajočih na območju kTajevne skupnosti na podlagi samoupravnega sporazuma o temeljih plana krajevne skupnosti;
—  iz dela dohodka, ki ga delavci v temeljnih organizacijah združenega dela in delovnib skupnostih prek samoupravnih interesnih skupnosti neposredno združujejo s sredstvi kra-jevne skupnosti za uresničitev skupno sprejetih programov in nalog krajevne skupnosti;
—  iz sredstev, ki jih občina odstopi iz dela taks, davkov in drugih davščin za uresniče-vanje nalog v skladu s plani krajevnih skupnosti in občine;
—  iz sredstev, ki jih občinska skupščina nameni iz proračuna obtine za delovanje sa-moupravnih organov in delegatskega sistema, za funkcionalne izdatke krajevne skupnosti in družbenopolitičnih organizacij in za uresničevanje nalog s področja splošne Ijudske obrambe in družbene samozaščite;
—  iz sredstev, ki jih skupščine samoupravnih interesnih skupnosti usmerijo za delova-nje delegatskega sistema;
—  iz sredstev, zbranih z darili, volili in drugih virov;
—  iz sredstev posojil, ki jih krajevna skupnost najema pri poslovnih bankah;
—  iz sredstev, ki jih delovni 1 judje in občani zberejo s samoprispevkom, ustvarijo ssvo-jim delom, delovnimi sredslvi in materialom, ki ga občani prispevajo za določen namen;
—  iz sredstev, ki jih krajevna skupnost ustvari z organiziranjem svojih dejavnosti.
39.  člen
Krajevna skupnost kot uporabnik družbenih sredstev s temi sredstvi samostojno razpo-laga v skladu z namenom. za katerega so bila zbrana ali dodeljena in jih uporablja v skladu s planskimi nalogami.
Če se občinska skupščina in krajevna skupnost sporazumeta, da bo krajevna skupnost opravl jala posamezne naloge, ki jih je doslej opravljala občinska skupšiina ali njeni orga-ni, se za opravljanje takih nalog med občinsko skupščino in krajevno skupnostjo sklene pogodba, s katero se določijo posamezne naloge in pooblastila ter krajevni skupnosti za-gotovijo potrebna finančna sredstva za njihovo opravljanje.
Sredstva. zbrana s samoprispevkom, dinarska in v materialu, so strogo oamenska in jih ni mogoče uporabiti v druge namene.
Vsi, ki so prispevali, oziroma namensko združili sredstva s krajevno skupnostjo, imajo pravico pogleda v porabo teh sredstev. Če ugotovijo, da so bila sredstva porabljena nepra-vilno oziroma v druge namene, kot so bila dana, lahko predJagajo skupščini krajevne skupnosti ustrezne ukrepe.
40.  člerr
Skupščina krajevne skupnosti mora najmanj enkrat letno obravnavati poročilo o zbra-nih in porabljenih sredstvih krajevne skupnosti.
41.  člen
Posojila pri bankah najema krajevna skupnost na podlagi sklepa skupščine, ki ga pred-laga svet.
Sklep o najetju posojila mora vsebovati načrt odplačila posojila in vire. Posojilno pogodbo z banko podpiše predsednik sveta.
42.  člen
Za uresničevanje srednjeroinega plana krajevne skupnosti predloži svet pred koncem leta skupščini krajevne skupnosti finančni načrt za naslednje leto kot spremljajoči doku-ment letnega plana.
Finančni načrt in zaključni račun krajevne skupnosti sprejme skupščina krajevne skup-nosti na podlagi razprave in staliSč, sprejetih na zborih delovnih ljudi in občanov.
43.  člen
Krajevna skupnost vodi finančno knjigovodstvo skladno z zakonom in drugimi predpisi o finančno-malerialnem poslovanju.
Krajevna skupnost lahko prenese vodenje finančnega kniigovodstva na skupno stro-kovno službo pn upravnem organu občinske skupščine ali v drugo ustrezno samoupravno organizacijo oziroma skupnoit, s katero se tako sporazume.
IV. URESNIČEVANJE SAMOUPRAVUANJA V KRAJEVNI SKUPNOSTl
44.  člen
Delovni Ijudje in občani uresničujejo svoje samoupravne pravioe in obveznosti v kra-jevni skupnosti na zborih delovnih Ijudi in občanov, z referendumom in drugimi oblikami osebnega izjavljanja, na zborih potrošnikov in porabnikov storitev. v skupnostih stanoval-cev, v skupšLini krajevne skupnosti. v delegacijah in prek delegatov v skupščinah družbe-nopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti, y samoupravnih organizaci-jah in skupnostih ter družbenopolitičnih in družbenin organizacijah.
1. Zbori ddovnih $idi in občanov
45.  člen
Delovni ljudje in občani, ki stalno prebivajo na območju krajevne skupnosti in so stari nad 15 let, na svojih zborih obravnavajo zanje pomembne zadeve, ki imajo splošen pomen za življenje in delo v krajevni skupnosti ali samoupravnih interesnih skupnostih, pa tudi za življenje in delo v občini in širši družbeni skupnosti.
46.  člen
Delovni Ijudje in občani uresničujejo svoje samoupravne pravice in dolžnosti na zborih s tem, da:
—  obravnavajo statut krajevne skupnosti ter njegove spremembe ter dopolnitve;
—  volijo in razrešujejo delegate v organe krajevne skupnosti;'
—  obravnavajo samoupravni sporazum o temeljih planov krajevne skupnosti;
—  obravnavajo srednjeročni in letne planske akte ter letne delovne progrartie krajevne skupnosti;
—  predlagajo spremembe na območju krajevne skupnosti;
—¦ obravnavajo finančni načrt in zaključni račun krajevne skupnosti;
—  predlagajo razpis referenduma;
—  obravnavajo letna in občasna poročila o delu samoupravnih interesnih skupnosti, družbenopolitičnih skupnosti in organizacij zdmženega dela, ki opravljajo dejavnosti po-sebnega družbenega pomena;
—  dajejo samoupravnim organom krajevne skupnosti pobude za ustanovitev posa-meznih servisov in drugih organizacij združenega dela, ki jih ustanavlja krajevna skup-nost, ali sodelujejo pri njegovem ustanavljanju;
—  obravnavajo vse druge zadeve, za katere tako odloči zbor delovnih ljudi in občanov. Skupžčina krajevne skupnosti, svet skupščine, delegacije in delegati morajo zboru ozi-
roma zborom delovnih Ijudi in občanov najmanj enkrat letno poročati o svojem delu ter o uresničevanju planov in programov krajevne skupnosti.
Delovni Ijudje in občani obravnavajo zadeve iz prvega odyavka tega člena ter o njih sprejemajo stališča, predloge in usmeritve.
Samoupravni organi krajevne skupnosti morajo obravnavati stališča, predloge in usme-ritve zborov delovnih ljudi in občanov ter se do njih opredeliti oziroma obrazložiti. zakaj , jih niso sprejeli.
47.  člen
Zbor delovnih ljudi in občanov se lahko skliče za celotno območje krajevne skupnosti ali za njegov del.
Za celotno območje krajevne skupnosti se praviloma sklicujejo zbori, na katenh de-lovni ljudje in občani obravnavajo posamezne zadeve iz 46. člena tega statuta in o njih zavzemajo stališča ter dajejo predloge, pobude in mnenja samoupravnim organom kra-jevne skupnosti ter delegatom v skupščinah družbenopoliličnih skupnosti in samouprav-nih interesnih skupnosti ter delegatom v dmgih samoupravnih organizacijah in skupno-stih.
Da bi se zbora lahko udeležilo čimvečje število delovnih Ijudi in občanov in da bi lahko poglobljeno obravnavali ir. vse tiste zadeve, za katere imajo neposreden interes, se zbori delovnih ljudi in občanov sklicujejo praviloma za del območja krajevne skupnosti ali na-selja, za posamezno ulico ali več sosednjih ulic, ki sestavljajo volilno enoto oziroma ulični odbor socialistične zveze.
48.  člen
SkupSčina in svet skupščine seznanjata delovne Ijudi in občane o delu v krajevni skup-nosti, o svojem delu ter drugih organov v krajevni skupnosti. Če delovni Ijudje in občani tako zahtevajo, morajo posamezno zadevo pojasniti tudi člani delegacije krajevne skup-nosti v občinski skupščini oziroma v skupščini samoupravne interesnc skupnosti aji pred-stavniki družbene skupnosti v samoupravnih organiii temeljnih organizacij združenega dela, ki opravljajo dejavnosti posebncga družbenega pomena.
49.  člen
Sklep o sklicu zbora oziroma zborov delovnih ljudi in občanov sprejme skupščina kra-jevne skupnosti. Zbor oziroma zbore delovnih Ijudi in občanov skliče predsednik skupšči-ne. če to zahteva(jo):
—  delegactje krajevne skupnosti za delegiranje delegatov v skupščine dmžbenopoli-Dčruh skupnosti in skupščine samoupravnih interesnih skupnosti;
—  predsedstvo krajevne konference soaalistične zveze, občinska skupščina oziroma njen izvršni svet.
Kdor zahteva sklic zbora oziroma zborov, mora opredeliti predmet obravnavanja ozi-roma sklepanja in praviloma predložiti ustrezno gradivo.
Skupščina krajevne skupnosti oziroma predsednik skupščine sta dolžna sklicati zbor oziroma zbore delovnih ljudi in občanov v petnajstih dneh po prejemu zahteve.
Če skupščina krajevne skupnosti oziroma predsednik skupščine ne skličeta zbora ozi-roma zborov delovnih Ijudi in občanov v petnajstih dneh, ga lahko skliče Ilsti.ki je sklic zahteval.
v50. člen
Sklicatelj zbora delovnih Ijudi in obcanov mora objaviti sklic zbora najmanj pet dni pred zborom na krajevno običajen način.
Sklic zbora se lahko objavi tudi prek Vedstev javnega obveščanja. Sklic zbora delovnih ljudi in občanov in vabilo mora vsebovati:
—  predlog dnevnega reda;
—  čas in kraj zbora;
—  kdo aziroma na figavo zahtevo 9e sklicuje zbor.
Čas in kraj zbora delovnih Ijudi in občanov se določita tako, da se ga lahko udeleži kar največ delovnih Ijudi in občanov.
Kadar se na zboru delovnih ljudi in občanav obravnavajo zadeve takinega pomena, za katere se delovni Ijudje in ottfani ne morejo odloiati brez ustrezncga gradiva, jim je pc>-trebno hkrati z vabilom za zbor dostavili tudi ustrezno gradivo s pisno obrazlofitvijo.
51člen
Zbor delovnih Ijudi in občanov je sklepčen. če je navzoča najmanj desetina delovnih tjudi in občanov z območja, 7a katerega je zbor sklican.
Prcdsednik skupščine krajevne skupnosti oziroma delegat skupščine ali drug sklicatel j zbora ugotovi sklepčnost in začne zbor.
52.  člen
Zbor delovnih Ijudi in občanov sklepa o zadevah iz svoje pristojnosti praviloma z jav-nim glasovanje/n in z večino glasov navzodh delovnih Ijudt in občanov.
Kadar so zbori delovnih Ijudi in občanov sklicani za posamczne dele krajevne skupnosti vskladu s 47 členom tega statuta inse na njihodloča otistih zadevah, ki se enotno urejajo v krajevni skupnosti, oziroma so pomembne za vso krajevno skupnost, veljajo odločitve, sprejete na zborih, ki predstavljajo večino vse.h delovnih Ijudi in občanov v krajevn j skup-nosti.
Kadar zbor delovnih Ijudi in občanov obravnava družbene dogovore oziroma samou-pravne sporazume z organizacijami združenega dcla in delovnimi skupnostmi zunaj ob-močja krajevneskupnosti, morajo biti na zbor povabljeni tudi predstavniki teh organizacij in skupnosti.
SkupSčina krajevne skupnosti ugolovi na podlagi zapisnikov o (Jipravljenih zborih de-lovnih 1 judi in občanov, katere odločitve oziroma sklepi so bili spre jeti v krajevni skupno-sti.
53.  člen
Zbor delovnih Ijudi in občanov vodi delovno predsedstvo, ki ga izvplijo delovni I judje in občani pred začetkom zbora.
Zapisnik zbora delovnih Ijudi in občanov vqdi zapisnikar, overita pa ga dva overovite-lja, ki ju izvoli zbor
Do izvolitve delovnega predsedstva vodi zbor delovnih Ijudi in občanov predsednik skupščine krajevne skupnosti ali po njegovem pooblastilu delegat skupšdne oziroma dnjg sklicatelj zbora.
2. Refcrendnm
54.  člen
Z referendumom delovni Ijudje in občani neposredno odločajo o posameznih zadrfvah. ki imajo skupen in splošen pomen za krajane.
Skladno s prejšnjim odstavkom se referendum razpSe za obmofje celotne krajevne skupncsti afi za njen del.
Referendum razpiše skupščina krajevne skupnosti po predhodni razpravi v krajevni or-ganizaciji socialistične zveze.
Sklep o razpisu referenduma se objavj v Uradncm Hstu SRS.
55. člen
Zadeve, o katerih se delovni Ijudje in občani odloča/o na referendumu. so:
—  zadeve, določene z zakonom;
—  uvedba krajevnega samoprispevka;
— .sprememba območja krajevne skupnosti;
—  vse druge za krajcvno skupnost pomembne zadcve, za katere se lako odločijo de-lovni Ijudje in občani krajevne skupnosti na svojihzborih ali krajevna konferencasociali-stične zveze.
56.  člen
Referendum se razpiše na podlagi predloga zbora delovnih Ijudi in občanov, krajevne konference socialistične zveze ali ene peline delovnih Ijudi in občanov z obmofja celotne krajevne skupnosti ali dela krajevne skupnosti, za katerega se predlaga razpis refcrendu-ma.
57.  člen
Predlog sklepa o razpisu referenduma pripravi svet skupščine krajevne skupnosli in ga predloži skupščini krajevne skupnosti.
Glede drugih zadev v zvezi z referendumom se neposredno uporabljajo dotočbe zako-na.
3. Javna razprava
58.  člen
Delovni Ijudjc in ob^ani vplivajo na urejanjc skupnih zadev v krajevni skupnosti z or-ganizirano javno razpravo. V njej izražajo ^voja mnenja in dajejo predloge za urejanje doloLenih skupnih zadev.
Javno razpravo pripravi in vodi krajevna konferenca sodalisli6ie zveze.
59.  člen
Javno razpravo je potrebno organizirati za obravnavo:
—  osnutka statuta krajevne skupnosti. občine, mcsta. samoupravnc intercsne skupno-sti, katere soustanoviteljica je kiajevna skupnost. in statutov organizacij združcnega dela, ki opravljajo zadeve posebnega družbenega pomena;
—  osnutka samoupravnega sporazuma o temeljih plana;
—  osnutka plana krajevne skupnosti. družbenega plana obfine mesta in republike;
—  urbanisticnega programa in zazidalnega načrla, kadar zajema otimočje krajevne skupnosti;
—  vseh drugih aktov, za katere tako določajo slatut krajevne skupnosti, občine in mesta oziroma zakon in tako predlagajo skupščina krajevne skupnosti, delegacije kra-jevne skupnosti ali družbenopolitične organizacije.
60.  eien
Zadeve, ki so predmet javne razprave, se obravnavajo na zborih delovnih Ijudi in obča-nov, v organih krajevne skupnosti, v delcgacijah, v dniibenopolitičnih organizadjah. družbenih organizacijah in druitvih.
61.č!en Predlagatelj javne razprave je dolžan:
—  zagoloviti, da so delovni Ijudje in občani pravoLasno in dovolj seznanjeni z vsebino gradiva za javno razpravo;
—  navesti dmžbene. ekonomske in druge razloge za spiejem predloga;
—  dolodti rok javne razprave;
—  zagotoviti potrebna finanfna srcdstva;
—  zagotoviti zbiranje mnenj in predlogov iz javne razprave in njihovo strokovno obde-lavo;
—  ob sprejemanju odločitev obrazloHli vsa moenja, stališča in predloge iz javne raz-prave;
—  po javni razpravi obvratiti udeležence o stališčih, predlagatelja glede njihovih mnenj in predlogov.
4. Svet jfanovalcev
62.  ilen
Svet stanovalcev je stalno delovno telo v krajevni skupnosti. ki izraža skupne interese vseh stanovalcev v krajevni skupnosti.                                v
Temeljna naloga sveta stanovalcev je usklajevanje in veševan je vseh problemov bivanja vkrajevni skupnosti.
63.  člen Svet sianovalcev:
—   razpravlja o vseh /adcvah. ki se tičejo gospodarjenja s stanovanjskimi hiSami v družbeni lasti, obravnava srednjeročne in letne plane, finančni načrt. program investicij-sko-vzdrževalnih del. zaključni račun in poročila o uresničevanju teh planov oziroma pro-gramov;
—  oblikuje smermce in stališča za delegacijo krajevne skupnosti za zbor uporabnikov samoupravne stanovanjske skupnosti;
—  obravnava in usklajuje delo organov hSe samouprave;
—  opravl ja druge zadeve v zvezi z gospodarjenjem s stanovanjskimi hiiami, ki jih dolo-čajo zakon o stanovanjskem gospodarstvu, na njegovi osnovi izdani predpisi in samou-pravni sporazum o ustanovitvj samoupravne stanovanjske skupnosti ter drugi akti te skupnosti.
64.  člen
Svet stanovakev sestavljajo delegali stanovalcev, ki so imetniki stanovanjske pravice, ter laslnikov Manovanj v stanovanjskih h&ih v druzbeni lastnini.
65.  člen                                                      * Delegate za svet stanovalcev volijo stanovalci na zborih stanovalcev.
Svet stanovalcev sestavljajo po en delegat vsake skupnosti stanovaloev.
66.  člen
Prvo sejo sveta stanovalcev skliče predsednik skupštine krajevne skupnosti, na kateri svel izvoli izmed svojih članav predsednika, njegovega namestnika in tajnika sveta.
67.  člen
Mandat delegatov sveta stanovalcev traja šliri leta. Po poteku te dobe je delegat lahko ponovno izvoljen. vendar samo še za eno mandatno dobo.
Delegatu preneha mandat v svetu stanovalcev, če mu preneha status stanovalca stano-vanjske hiše na območju krajevne skupnosti.
Z.bor stanovalcev lahko odpokliie svojega delegata v svetu stanovalcev krajevne skup-nosti, če le-ta ne opravlja ali malomamo opravlja svojo dolžnost.
S. SknpiHna kra)evne skopnostt
68.  člen
Skupščina krajevne skupnosti (v nadaljevanju: skupšftna) je organ upravljanja kra-jevne skupnosti.
Skupščina samostojno odloča o vseh zadevah, ki so ji poverjene s tem statutom in s po-sameznimi sklepi zbora delovnih Ijudi in občanov.
69.  člen Skupščina opravlja naslcdnje naloge:
—  sprejema statut. spremembe in dopotnitve statuta tt^evne skupnosti;
—  sprejema predlog samoupravnega sporazuma o lenlnih plana krajevne skupnosti;
—  sprejema plan krajevne skupnosti;
—  sprejema družbene dogovore in samoupravne sporazume;
—  sprejema delovni program, finančni načrt in zaključni račun krajevne skupnosti,
—  odloča o ustanovitvi oziroma soustanovitvj in ukinitvi servisov za gospodinjstvo;
—  sklepa o najetju posojila za krajevno skupnost; izjemoma lahko za najetje posa-meznega posojila pooblasti svet;
—  obravnava zadeve, ki jih predložijo delegacije krajevne skupnosti v občinski skupš-čini in skupščinah samoupravnih interesnih skupnosti, zavzema do posameznih zadev sta-Kšča ter daje piedloge in pobude za njihovo reševanje;
—  daje pobude za ustanovitev enot in temeljih skupnosti samoupravnih interesnih skupnosti:
—  obravnava dclo organizacij združenega dela, ki opravlja dejavnosti posebnega družbenega pomena. in daje predloge in pobude;
—  obravnava delovanje organov krajevne skupnosti in daje smernice za njihovo delo;
—   razpisuje referendum;
—  sprejema sklepe o uvedbi krajevnega samoprispevka;
—  sodeluje s skupščino občine in mesta pri zadevah, ki jih določala statuta občine in mesta;
—  voli in odpokliče člane sveta ln dnigih organov ter svojih komisij;
—  upravlja z družbeno lastnino v upravi krajevne skupnosti;
—  sklepa o nabavi in prodaji osnovnih sredstev, katerih vrednost se optedeli s finanč-nim planom krajevne skupnosti;
—  obravnava samoupravne sporazume in druge splošne akte, ki jih sprejemajo delavci v delovni skupnosti ter daje soglasje k Matut\i delovne skupnosti;
—  opravlja druge zadeve, za katcrc je pristojna po tem statutu oziroma po sklepih zbora delovnih Ijudj.
70.  člen
Najmanj enkrat letno obravnava skup^Sna krajevne skupnosti poročilo o delu in o izvr-kvanju sptejetih planov in programov. Skup&ina oceni ali je svet v celoti opravil svoje naloge.
Če svel ne posredu je skupščini porotila v obravnavo ali če skupščina oceni delo sveta za neuspešno, lahko skupščina začne postopek za njegov odpoklic.
Skup^ina lahko zahteva od sveta poročila iz prvega odstavka tega člena tudi zunaj
rokov.
-•   ¦
71.  člen
Delovni Ijudje in občani volijo delegate za skupičino (variatita: delegacijo za delegira-nje delegatov za skupščino) na iborih delovnih Ijudi in občanov po poprej opravljenem kandidaci)skem postopku v krajevni konferenci socialisučne zveze. Način delegiranja de-legatov v temeljnih organizacijah zdmženega dela in delovniii skupnosti ter delegatov družbenopolitiCfuh organizacij, dmžbenih orgamzadj in dmitev določajo njihovi samou-pravni spložni akti.
72.  člen
Sestava skupščine mora ustrezati sestavi krajevne skupnosti in mora zagotavljati sora-zmemozaMopanost delavcev, drugih delovnih ljudi in občanov,ki prebivajo, oziroma dc lajo na območju krajevne skupnosti, kakor tudi vse oblike njihove interesne organizjrano-sti.
V skupšfini mora biti zagotovljena ustrezna udeležba žena in mladine.
73.  člcn Skupšiina šteje .... delegatov, in sicer:
—  ... delegatov delavcev temeljnih organizadj združenega dela in delovnih skupnosti na območju krajevne skupnosti;
—   ... delegatov delovnih Ijudi in občanov, ki prebivajo na obmoiju krajevne skupno-sti;
—   ... delegatov dmžbenopolitičnih in družbenih organizadj ter društev v krajevni skupnosti.
74.  člen
Število delegatov, ki jih posamezna temeljna organizacija združenega dela in delovna skupnost ddegira v skupSiino, se določi sorazmerno s številom delavcev v temel jni organi-zaciji združenega dela in delovni skupnosti, vendar tako, da je zagotovljena ustrezna za-slopanost vseh področij zdniženega dela v krajevni skupnosti.
Stevilo delegatov, ki jih v skupščinodelegirajo delovni Ijudje in občani, prebivajo pa le v krajevni skupnosli. se določi sorazmerna s Jlevilom delovnih Ijudi in občanov na posa-meznem območju, za katerega je organiziran ulični odbor. oziroma v volilni enoti,doto-čeni za volitve delegatov v občinsko skupščino, vendar tako, da vsako volilno enoto zasto-pajo najmanj ... delegati.
Stevilo delegatov, ki jih v skupščino delegirajo delovni Ijudje in občani, organizirani v posameznih družbenopolitičnih in družbenih organizacijah ter društvih v krajevni skup-nosti, se določi z dogovorom teh organizadj in dništev v okviru krajevne konference SZDL.
S sklepom o razpisu volitev se podrobneje dolodta postopek in naein volitev delegalov v skupščino krajevne skupnosti. Volitve morajo biti opravljene najkasneje dva meseca po razpisu oziroma najmanj petnajst dni pred poiekom mandata.
75.  čien
Vsi nosilci samoupravnih in drugih družbenih funkcij v skupščini krajevne skupnosti In drugih organih so osebno odgovomi za opravljanje svoje funkcije ter za delo in odločanje skupščine in drugih organov kot celote.
Skupščini krajevne skupnosti so kolektivno odgovorni svet in delovna telesa statuta ter drugi organi krajevne skupnosti, katerih člane le-ta imenuje.
76.  člen
Delegacija obravnava na svoji seji zadeve, ki so na dnevnem redu seje skupščine, obravnava pa tudi druge zadeve, ki so pomembne za delovne Ijudi in občane krajevne skupnosti oziroma delo krajevne skupnosti ter predlaga organom krajevne skupnosti. da o teh zadevah razpravljajo in odločajo.
Delegacija mora ovsehzadevah. ki so na dnevnem reduseje skupščtne,zavzetistaliSča, na podlagi katerih se delegati v skupščini opredel jujejo do posameznih zadev. StaliLLa mo-rajo biti v skladu z interesi delovnih ljudi in občanov v krajevni skupnosti ter v skladu z in-teresi širše družbene skupnosti.
Delegati v skup&čini se morajo dogovarjati in sporazumevati, samostojni pa so pii odlo-čanju.
77.  člen
Varianta: Delcgat, ki je bil delegiran na sejo skupščine, mora na naslednji seji delega-a\e poročati o svojem delu v skupščini.
Enkrat letno poroča delegacija na zboru delovnih Ijudi in občanov o svojem delu in o delu delegatov v skupščini.
78.  člen Mandat delegatov v skupščini traja štiri leta.
Nihče ne more biti več kot dvakral zaporedoma izvoljen za delegata.
79.  člen
Delegatu v skupščini preneha mandat pred potekom dobe, za katero je bil izvoljen, % smrtjo, če se preseli ali preneha z delom v temeljni organizaciji združenega dela ali delovni skupnosti, ki ga je izvolila. z odpoklicem ali z odstopom.
Delegata se odpokliče:
—  ie ne opravlja ali maloitiarno opravlja svoje dolžnosti;
—  če se več kot trikrat zaporedoma neopravičeno ne udeleži seje skupščine krajevne skupnosti;
—  če izgubi zaupanje tistih, ki so ga izvoljli.
V primeru iz prejšnjega odstavka mora skupščina obvestiti temeljno organizacijo zdru-ženega dela ali delovno skupnost, da odpokliče svojega delegata. Postopek za odpoklic posameznega delegata začne tisti, ki ga je izvolil.
80.  člen SkupSčina dela na sejah. ki so javne.
Skupščina je sklepčna, ie je na seji navzoča več kot polovica delegalov.
Skupščina sprejetna sklepe z vefino glasov navzofih delegatov. Statut, plan, finančni načrt, zaključni račun, sklepi o najetju posojila in sklepi o ustanovitvj servisov za gosp<>-dinjstvo so sprejeti, če je zanje giasovala več kot polovica vseh delegatov v skupščini.
6. Predscdnik skupMine
Sl.člen
Skupščina ima predsednika in namestnika predsednika. Predsednika skupiiine in nje-govega namestnika izvoti skupšeina na prvi seji po opravljenih volitvah.
Predsednik skupšane in njegov namestnik sla voljena za dve leti in sta po poteku mao-dattic dobe lahko ponovno izvoljena, a najvei še z« cno mandatno dobo.
82. člen
Predsednik skupščine sklicuje in vodi seje skupičine.
Predsednik skupšdne predstavlja krajevno skupnost, podpisuje sploSne akte, ki jih sprejema skupščina krajevne skupnosti, ter je neposredno odgovoren za izvrševanje skle-pov zbora delovnih Ijudi in obianov.
V odsotnosti predsednika skupščine ga z enakimi pooblastiii nadomešča namestnik.
Predsednik in njegov namestnik sta za svoje delo odgovorna zbom delovnih ljudi in ob-ianov in skupščini.
7. Svc< AufiHae kra|cva« AnpmMti
83.  člen
Svet je izvTiilni organ skupSiine krajevne skupnosti. Samosto)no odloia o zadevah, za katere je pristojen po tem statulu ali so mu naložene s jklepi skupifine. Svet je za svoje delo odgavoren skupičini krajevne skupnosti.
84.  flen Svet opravlja naslednje naloge:
—  pripravlja spremembe iii dopolnitve statuta krajevne skupnosti in dnigih splošnih aklov ter jih predlaga skupSfini v sprcjem:
—  pripravlja plan krajcvnc skupnosti in dnige planske akte;
—  skrbi za uresničevanjeplana krajevne skupnosri ler spremlja uresničevanje in izpol-njevanje obveznosti, izhajajo^e iz njega;
—  pripravlja predloge finančnib nafrtov in zaključnih računov;
—  predlaga skupščini uslanovitev gcspodinjskih servisov;
—  sklepa o najetju posojila, kadar ga za to pooblasti skup&ina;
—  obravnava letna poročila samoupravnih interesnih skupnosti, ki opravljajo dejav-nosti posebncga dmžbenega pomena, ter jih s svojim mnenjem posreduje skupščini;
—  povoča o svojem dclu, o delu odborov in komisij skupščini ter zboru delovnih I judi in obfanov;
—  sklepa o nabavi in prodaji osnovnih sredstev do zneska 30.000 din;
—  organizira prostovoljno delo delo\ nih Ijudi in občanov in zbira prostovoljne pri-spevke:
—  posreduje skup&čini obSne in mesta predloge in mnen ja, izražena na zboru delovnih Ijudi in občanov v zvczi t delom družbenopolitičnih skupnosti;
—  imenuje in razrešuje člane posameznih odborov ter stalnih in oMasnih komisij;
—  ustanavtja enote civilne zaščite ter imenuje štab za civilno zaščito;
—  uslanovi enoto narodne za&tte ter imenuje načelnika enote;
—  sklepa odelovnem razmerju tajnika krajevne skupnosti in drugih delavcev krajevne skupnosti;
—  sklepa o porožilih svoph odborov in komisij ter daje obvezna napotila za njihovo uspešno delovanje;
—  izvrfuje finančni načrt;
—  sklepa o uporabi finančnih sredstev, ki jih za svoje delovanje potrebujejo odbor in komisije sveta krajevne skupnosti;
—  opravlja tudi ttruge naloge, za katere je lako doloieno s tem statutom aii ga zanje pooblasti skupščina.
85.  člen Svet ima predsednika in... članov.
Clane sveta voli skupSSina na pedlog krajevne konference socialistične zveze izmed de-lovnih Ijudi in obdanov, ki prebivajo v krajevni skupnosti, oziroma delajo v (emeljnih or-ganizacijah združenega dela in dclovnih skupnostih na področju krajevne skupnosti.
Število članov sveta s posameznih območij dela ter način in postopek za njihovo izvoli-tev določi skupščina s posebnim sklepom.
Mandatna doba predsednika in članov sveta traja dve teti in so po poteku te dobe lahko znova tzvoljeni, a največ še za eno mandatno dobo.
86.  člen Svet dela na sejah, ki so javne.
Svet je sklepčen, če je na seji navzoča več kot potovica tlanov sveta, sklep pa je sprejet, če zanj glasuje vefina vseh članov.
8. Predsednik sveti
87.  člen Predsedn;k sveta zastopa krajevno skupnost.
Predsednik sveta ima namestnika, ki nadomešLa predsednika v njegovi odsotnosti. Namestnika predsednika izvoli svet na prvi seji po izvolitvi.
88.  člen Predsednik sveta opravlja zlasti naslednje naloge:
—  sklicuje in vodi seje sveta;
—  podpisuje vse finančno-materialne listine krajevne skupnosti in je odredbodajalec za izvriilev finančnega načrta krajevne skupnosti;
—  skrbi za izvrševanje sklepov organov krajevne skupnosti;
—  usklajuje delo odborov in komisij sveta in sodeluje v komiteju za Ijudsko obrambo in družbeno samo/ašiito;
—  opravlja tudi druge zadeve, za katere je pooblaščen s tem sututom ali s posamez-nimi sklepi sveta.
Predsednik sveta in njegov namestnik sta za svoje delo odgovorna svetu in skupščini krajevne skupnosti.
9. Tafnik krajevne sknpoosti
8». člen
Tajnik krajevne skupnosti opravlja naloge, ki so določene s lem statutom, in naloge, ki mu jih naložijo organi krajevne skupnosti.
Tajnik krajevnc skupnosti opravlja strokovne. orgamzacijske in tehnične posle za kra-jevno skupnost, spremlja in povezuje delo odborov in komisij sveta ter delegactj krajevne skupnosti, pripravlja potrebno gradivo za seje organov in je pomožni odredbodajalecza izvrševanje finančnega načrta krajevne skupnosti. Pooblastila pomožnega odredboda-jalca nalančneje določi svet ob njegovem imenovanju.
Tajnik krajevne skupnosti je vodja delavcev. ki so zaposleni v delovni skupnosti kra-jevne skupnosti.                   ¦
Tajnik krajevne skupnosti je imenovan na podlagi razptsa za Stiri lela in je po preteku te dnbe lahko oonovno imenovan.
Tajnika lcrajevne skupnosti imenuje svet.
Tajnik krajevne skupnosti je za svoje delo odgovoren predsedniku sveta in svetu.
Opomba. Krajevna skupoost lahko določi tudi drugačen status tajnika KS.
10. Poranuhl svel
90.  Hen
Poravnalni svet se ustanovi v krajevni skupnosti kot samoupravno sodišče, ki pomaga pri razvijanju dobrih odnosov mcd delovnimi Ijudmi in občani ter samoupravnimi organi-zacijami in skupnostmi s tem, da posreduje pri sporazumnem reševanju qx)rov, do katerih prihaja v njihovih medsebojnih odnosih.
91.  eien
Poravnalni svet sestavljajo predsednik in dva člana ter njihovi namestniki-Pri posredovanju v sporih in odločanju o pravicah dela poravnalni svet v senatu Ireh danov.
Predsednika in člane poravnalnega sveta ter njihove namestnike izvoli zbor delovnih Ijudi in občanov. Imeti morajo potrebne izkušnje, biti moralnopolitično primerni za opravljanje te funkcije ter uživati splošno zaupanje.
Za volitve članov poravnalnega sveta se primemo uporabljajo določbe 74. člena tega statuta.
Mandat predsednika in članov poravnalnega sveta ter njihovih namestnikov traja štiri leta in so po preteku te dobe lahko ponovno izvoljeni, vendar največ še za eno mandatno obdobje.
Ob prekomemem številu spornih zadev se lahko ustanovijo še drugi senati s potrebnim številorn članov in njihovih namestnikov.
92.  člen
Zbor delovnih Ijudi in občanov lahko razreši predsednika in člane poravnalnega sveta ter njihove namestnike še pred potekom dobe, za katero soizvoljeni. i? r.i/timm. ki sn nuš-teti v 79. členu tega statuta, in iz razlogov, ki jih določa zakon.
93.  člen
Sredstva za dtelovanje poravnalnega sveta zagotavlja"krajeVna skupnoSt z letnim fi-nančnim načrtom.
94.  člen
Poravnalni svet mora najmanj enkrat letno poročati o svojem delu zboru delovnih Ijudi in občanov ter občini.
95. člen
Glede drugih zadev v zvezi s poravnalnim svetom se neposredno uporabljajo določbe zakona osamoupravnih sodiščih. Zadelo poraynalnegasveta pase uporabljajo načelaza-kona o pravdnem postopku.
11. Komisije skupščine
Kot delovna telesa lahko ustanovi skupščina krajevne skupnosti: Iglej obrazložitev!)
—  komisijo za kadrovske zadeve, priznanja in odlikovanja,
—  komisijo za statul in druge splošne akte in
—  volilno komisijo.
Ce to sprejmemo, je potrebno v 69. členu dopolniti seznam komisij in opredeliti njihove pristojnosti npr.
... člen Komisija za kadrovske zadeve. priznanja in odlikovanja:
—  predlaga skupščini krajevne skupnosti pravila in podeljevanje priznanj,
—  na predlog krajevne konference socialistične zveze predlaga skupščini kandidate za -priznanja krajevne skupnosti,
—  predlaga skupščini kandidate za državna odlikovanja.
—  opravl ja naloge v zvezi s sodelovanjem in vzpostavljanjem prijateljskih stikov z dru-gimi krajevnimi skupnostmi in predlaga sprejem posebne listine o pobratenju.
—  skrbi za uresničevanje in izpolnjevanje delegatskega sistema v krajevni skupnosti ter organizira izvajanje programa družbenopolitičnega usposabljanja članov delegacij krajevne skupnosti,
—  opravlja naloge v zvezi z volitvami. imenovanjem, odpoklici in razrešitvami v skupš-čini in drugih organih ter delovnih lelesih v krajevni skupnosti.
—  po sklepu skupščine opravlja tudi druge naloge.
12. Komisije svela
96.  člen
Za neposredno uresničevanje nalog iz svoje pristojnosti ima svet stalne komisije. Stalne komisije sveta so lahio:
—  komisija za komunalno gospodarstvo, urbanistično programiranje ter varstvo na-ravnega okolja;
—  komisija za kulturo. vzgojo in izobraževanje;
—  komisija za telesno kulturo in rekreacijo;
—  komisija za zdravstvo, socialno skrbstvene zadeve odraslih in varstva invalidov;-
—  komisija za varstvo otrok in družine;
—  komisija za delo z mladino;
—  komisija za družbeno planiranje in razvoj;
—  komisija za statut in druge splošne akte;
—  komisija za kadrovskke zadeve, priznanja in odlikovanja;
—  volilna komisija.
Za uresnifievanje nalog krajevne skupnosti lahko svet ustanovi še druge komisije.
97.  člen
Stalno komisijo sveta sestavljajo predsednik komisije in pet do osem članov.
Predsednika komisije imenuje svet izmedsvojih elanov, člane komisije pa tudi izmed drugih delovnih Ijudi in občanov.
Mandat predsednika traja dve leti, članov komisije pa štiri leta. Po preteku te dobe so lahko ponovno izvoljeni, vendar največ še za eno mandatno dobo.
13. Svet polrošnikov
98.  člen Svet potrošnikov krajevne skupnosti zlasti:
—  sprejema delovni program in skrbi za izvedbo tistega dela programa krajevne skup-nosti, ki opredeljuje varslvo delovnih Ijudi in občanov kot potrošnikov v vseh oblikah nji-hovih življenjskih potreb in interesov;
—  zbira pripoijjbe. pritožbe in želje potrošnikov, pripravlja predloge in stali&a in jih posreduje pristojriim organom in temeijnim organizacijam združenega dela;
—  sodeluje s temcljnimi organizacijami ždruženega dela prj določanju meril za uskla-¦ jevanje skupnih interesov (delovni čas trgovin, možnosti za nove trgovine ipd.);
—  skrbi za vzgojo in izobraževanje potrošnikov in za ustrezno obveščanje potrošnikov. Glede tega sodeluje z inšpekcijskimi in drugimi pnstojnimi institucijami;
—  spodbuja obojestranske kulturne odnose med delavci, zaposlenimi v proizvodnji in prodaji potrošniških dobrin ter storitev, in potrošniki;
—  sodeluje s temeljnimi organizacijami in skupnostmi glede kvalitete, izbora in cen blaga ter glede na izbor blaga;
—  daje pobude za sklepanje samoupravnih sporazumov s temeljnimi organizacijami družbenega dela, $ katerimi se določajo medscbojna razmer ja, pravice in obveznosti glede redne in kakovostne preskrbe z določenimi proizvodi, rednega opravljanja storitev, dolo-čanja cen proizvodov in storitev ob upoitevanju razvoja ter dejavnosti in potreb potrošni-kov;
—  spremlja uresničevanje družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov, ki se skiepajo za varstvo potrošnikov;
—  sodeluje pri oblikovanju in izpopolnjevanju predpisov in drugih sistemskih rešitev, ki so življenjskega pomena za potrošnika in zagotavljajo skupni interes delavcev v zdniže-nem delu;
—  spodbuja razvoj storitvenih dejavnosti.
99.  člen
Svet potrošnikov se oblikuje iz delovnih Ijudi in občanov krajevne skupnosli. Delegati temeljnih organizacij združenega dela. ki na območju krajevne skupnosti opravljajo tr-govske. gostinske in obrtne storitve ter sodelujejo pri zadovoljevanju skupnih potreb de-lovnih Ijudi in občanov v krajevni skupnosti, se vključujejo v delo sveta potrošnikov in so-delujejo z njim.
Svet potrošnikov ima predsednika in... članov, ki jih vodijo in odpokličejo delovni Iju-dje in občani na svojem zboru.
100.  člen
Svet potrošnikov krajevne skupnosti se prek svojih delegatov povezuje z drugimi sveti polrošnikov na podlagi samoupravnega sporazuma.
V. SAMOUPRAVNA DELAVSKA KONTROLA
10). člen
Delovni Ijudje in občani uresničujejo samoupravno delavsko kontrolo v krajevni skup-nosti neposredno. prek svojihdelagatov v skupščini in drugih organih v krajevni skupnosti ter prek /bora samoupravne delavske kontrole.
Da bi delovni Ijudje in občani lahko uresničevali samoupravnodelavsko kontrolo v kra-jevni skupnosti, kot je to določeno s tem statutom in z zakonom. so jih njihovi delegati dolžni seznanjali z delomskupščine in drugih organov v krajevni škupnosti.
Skupščina krajevne skupnosti nadzoruje delo sveta in drugih organov ter komisij. Pri nadzorovanju njihovega dela jimskupščinadaje smernice in navodila,da bi odpravili ugo-tovljene nepravilnosti.
102.  člen
Za uresničevanje in varstvo samoupravnih pravic ima krajevha skupnost odbor samou-pravne delavske kontrole.
Odbor samoupravne delavske kontrole:
—  nadzira izvajanje uresničevanja interesov in potreb delovnih Ijudi in občanov v kra-jevni skupnosti skladno s statutom in drugimi splošnimi akti, samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori, ki jih je sprejela krajevna skupnost;
—  nadzira izvajanje sklepov zbora delovnih ljudi in občanov in organov krajevne skupnosti ter skladno^t samoupravnih aktov in sklepov s samoupravnimi pravicami in dolžnostmi delovnih Ijudi in občanov;
—  nadzira, ali se odgovorno ter družabno in ekonomsko smotrno uporabljajo druž-bena sredstva:
—  nadzira delo delSvcev, ki opravljajo dela in naloge za krajevno skupnost;
_ nadzira uresničevanje drugih samoupravnih pravic. dolžnosti in interesov deiovnih Ijudi in občanov v skladu z zakonom.
103.  člen Odbor samoupravne delavske kontrole ima... člane.
Člane odbora samoupravne delavske kontrole volijo delovni Ijudje in občani na zboru za dobo dveh let.
104.  člen
Skupščina krajevne skupnosti in drugi organi v krajevni skupnosti so dolžni sproti ob-veščati odbor samoupravne delavske kontrole o vseh sprejetih odločitvah, ki so lahko po-membpe za njegovo delo in mu dati zahtevana pojasnila v zvezi s temi odločitvami.
Delavci, ki opravljajo dela in naloge za krajevno skupnost, so dolžni dati odboru sa-moupravne delavske kontrole zahtevane podatke v zvezi z opravljanjem del in nalog, za katere so pooblaščeni.                                                -.
VI. DELEGACUE KRAJEVNE SKUPNOSTI
105.  člen Delovniljudjeinobčanivkrajevniskupnostiposvojihdelegacijahorganiaranosodelu-
jejo pri upravljanju družbenih zadev in odločanju o zadevah skupnega pomena v skupšči-nah družbenopolitičnih skupnosti in skupščinah samoupravnih interesnih skupnosti.
1. Dclegacija krajevnc skupnosti v občinski skupščini
106.  člen
Zaradi neposrednega uresničevanja svojih pravic in interesov ter zaradi organizirane udeležbe pri opravljanju funkcij v občinski skupščini Ljubljana Moste-Polje oblikujejo delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti svojo delegacijo.
107. člen
Delegacija krajevne skupnosti šteje 21 članov in josestavljajo delovni Ijudje in občani, ki prebivajo v krajevni skupnosti; njen sestav mora ustrezati strukturi prebivalstva in upoštevati vsa območja krajevne skupnosti.
108.  člen
Način in postopek za izvolitev delegatov iz prejšnjega člena določa zakon.
Mandat članov delegacije krajevne skupnosti traja štiri leta. Nihče ne more bili \ei kot dvakrat zaporedoma izvoljen v isto delegacijo.
Za delegata ne more biti izvoljen tisti, ki ima lastnost delavca v delovni skupnosti kra-jevne skupnosti.
Nihče ne more biti hkrati član delegacij v krajevni skupnosti.
109.  člen
Število delegatov, ki jih krajevna skupnost delegira za občinsko skupščino, se določi z odlokom občinske skupščine Ljubljana Moste-Polje.
110.  člen
Delegacija krajevne skupnosti izvoli izmed svojih članov vodjo delegacije in njihovega namestnika.
Vodja sklicuje in vodi zasedanje delegacije. podpisuje akte delegacije in skrbi za sode-lovanje z organi krajevne skupnosti in drugimi delegacijami krajevne skupnosti. Delegacija sprejme poslovnik o svojem delu.
111.  člen
Izhajajoč iz potreb in interesov, opredeljenih v samoupravnem sporazumu o temeljih plana, v planu krajevne skupnosti, v samoupravnih spiošnih aktih in na podlagi smeTnic deovnih Ijudi in občanov terdela krajevne skupnosti, upoštevajoč interese drugih krajev-nih skupnosti kakor tudi splošne družbene interesc, oblikuje delegacija krajevne skupno-sti svoja temeljna stališča.
112.  člen
Pri zavzeman/u stališč in oblikovanju smernic ozadevah, o katčrih se odloča v občtnski skupščini, ravnajo delegali v skladu s smcrnicami organov krajevne skupnosti, temeljnimi stališči delegacije in v skladu s skupnimi in splošnimi družbtnimi interesi ter so v tem ok-viru pri opredeljevanju in glasovanju samostojni.
113.  člen
Če na zasedanju delegacije o konkretni zadevi ni doseženo enotno stališče, obravnava delegaci ja sporno zadevo skupaj s skupščino krajevne skupnosti oziroma z njenim svetom.
Če tudi tako ni doseženo soglasje o sporni zadevi, delegacija glasuje in odloča z večino glasov vseh članov delegacije.
114.  člen
Delegacija krajevne skupnosti je dolžna pred obravnavo in odločanjem na zasedanju občinske skupščine predložiti v obravnavo eboru delovnih Ijudi in občanov, skupščini in drugim samoupravnim organom krajevne skupnosti vse zadeve, za katere so po tem statu-tu pristojni za razpravljanje oziroma odločanje.
Skupščina s svojim sklepom določi tudi zadeve, ki jih mora delegacija krajevne skupno-sti predložiti predhodno v obravnavo skupščini ali njenemu svetu.
115.  člen
Delegacija krajevneskupnosti daje prek svojih delegatov pobude za obravnavanje po-sameznih zadev ins prememb predpisov ter splošmh aktov.
116.  člen
Za svoje delo je delegat odgovoren svoji delegaciji ter delovnim ljudem in občanom v krajevni skupnosti. Dolžan je odelu skupščin družbenopolitičnih skupnosti poročati dele-gaciji krajevne skupnosti. po navočilu oziroma sklepu delegacije pa tudi zboru delovnih Ijudi in občanov ter organom krajevne skupnosti.
Delegacija je dolžnaobveščati osvojem delu, pobudah in predlogih skupščinoinsvetna vseh njunih zasedanjih ter delovne Ijudi in občane na njihovih zborih.
117.  člen
Delčgacija krajevne skupnosti in vsak njenčlan imapravicodoodstopa. Delovni Ijudje in občani v krajevni skupnosti lahko odpokličejo delegacijo v celoti alipa posameznega člana na način, ki je določen z zakonom.
2. Delegadje krajevne skupnosti za skupščine samoupravnih interesnih skupnosti
118.  člen
Delovni Ijudje in občani krajevne skupnosti uresničujejo svoje skupne potrebe in inle-rese v skupščinah samoupravnih interesnih skupnostih prek posebnih delegacij.
119.  člen
Znmdi po^ebnega interesa in zadovoljevanja skupnih potreb oblikujejo delovni Ijudje in občuni \ krajevni skupnosti posebne delegacije za skupščine zdravstvene skupnosti, i/obra/evalne skupnosti. raziskovalne skupnosti, kulturne skupnosli, telesnokulturne ikupnosti. skupnosti olroškega varstva, skupnosti socialnegaskrbstva, skupnosti zaposlo-vanja in skupnosti pokojninsko-invalid,skega zavarovanja.
Delovni Ijudje in občani izvolijo tudi posebni delegaciji za delegiranje delegatov v skupščine samoupravnih interesnih skupnosti materialne proizvodnje. in sicer v stano-vanjsko in komunalno samoupravno interesno skupnost.
Oelegate za skupščine drugih samoupravnih interesnih skupnosli materialne proizvod-nje izvoli skupščina krajevne skupnosti.
Posebne delegacije krajevne skupnosti za samoupravne interesne skupnosti štejejo od 5 do... delegatov.
120. člen
Posebne delegacije sestavljajo delegati delovnih ljudi in občanov, ki piebivajo na ob-močju krajevne skupnosti.
121.člen
Pravice in dolžnosti ter način dela delegacije in delegatov se natančneje določajo s po-slovnikom.
Doloibe 108. in 117. člena tega statuta se primerno uporabljajo tudi za delegaci je in de-legate v skupščino samoupravne intercsne skupnosti.
VI. SPLOŠNA LJUDSKA OBRAMBA 1N DRUŽBENA SAMOZAŠČITA
122. člen
V krajevni skupnosti delovni Ijudje in občani, organizirani v organizacijah, skupnostih in društvih, odlikujejo politiko ter uresničujejo nalogf splošne Ijudske obrambe in druž-bene samozaščite, se neposredno organizirajo, pripravljajo in usposabljajo za aktivnost družbene samozajčite, za oborožen boj in druge oblike odpova, za satriopomoč, zašiito in reševanje ogroženega prebivalstva in materialnih dobrin v vojnih akcijah ter ob naravnih in drugih hudih nesrečah, za preskrbo oboroženih sil in prebivalstva, za varstvo človeko-vega okolja ter za opravljanje drugih nalog, ki so določene z zakonom in drugimi predpisi, s statutom in samoupravnimi splošnimi akti ter z obrambnima in varnostnima načrtoma krajevne skupnosti in občine.
123. člen
Skupščina krajevne skupnosti usmerja obrambne priprave in samozaščitno delovanje delovnih Ijudi in občanov na obmoiju krajevne skupnosti ter zagotavlja uresničevanje nalog splolne Ijudske obrambe in družbene samozaščite v razvojnih načrtih. skladno z na-logami, ki so opredeljene v varnostnem in obrambnem načrtu krajevne skupnosti.
124. člen
Skupščina krajevne skupnosli imenuje v soglasju z obfcinskim komitejem za splošno Ijudsko obrambo in dru/beno samozaščito predsednika in člane komiteja za sploino ljud-sko obrambo in družbeno samozaščilo v krajevni skupnosti.
Komite za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito poroča o svojem delu, o stanju obrambnih priprav in o aktivnosti družbene samozaščite skupščini krajevne skup-nosti, za svoje delo pa je odgovoren skupščini krajevne skupnosti in občinskemu komite ju za splošno Ijudsko obrambo'in družbeno samozaščito.
Komite za splošno Ijudsko obrambo in družbeno samozaščito doloLi način svojega dela s poslovnikom.
125.  člen
Komite za splošno Ijudsko obrambo in družbeno samozaščito krajevne skupnosti (v na-daljnjem besedilu: komite) spremlja in ocenjuje vamostne in obrambne razmere ter v skladu s politiko, ki jo določa skupščina, odloča o obrambnih pripravah in samozaščitnem delovanju v krajevni skupnosti ob naravnih ali drugih hudih nesrečah in izrednih razme-rah v neposredni vojni nevarnosti in vojni.
Komite sprejema vamostni in obrambni načrt krajevne skupnosti.
Komite odloča o ukrepih za preprečevanje izrednih razmer in drugih nevarnosti na ob-močju krajevne skupnosti, če pa take razmere nastopijo, skrbi za izvajanje ukrepov in nalog in varnostnega načrta, da se odpravijo vzroki in posledice izrednih razmer.
Ob neposredni vojnf nevarnosti skrbi komite za uresničevanje ukrepov pripravljenosti in za izvedbo mobilizacije, v vojni pa vodi na območju krajevne skupnosti splošni tjudski odpor.
V vojni komite odloča o vseh zadevah iz pristojnosti organov krajevne skupnosti, če se ti zaradi vojnih razmer ne morejo scstati. Če se tudi komite ne more sestati, odloča o nujnih ukrepih predsednik komiteja pa jih predloži v potrditev komiteju, ko se ta lahko sestane.
126. člen
Civilna zaičita je del splošne Ijudske obrambe in družbene samozaičite v krajevni skup-nosti.
Štab za civilno zaščito krajcvne skupnosli skrbi za organizirano usmerjanje in priprav-ljanje delovnih Ijudi in občanov za samopomoč. za usposabljanje enot civilne zaščilc. za odrejanje, organiziranje in usmerjanje zaščitnih oziroma rešcvalnih akcij ob naravnih in drugih nesrečah, izrednih razmerah, ob neposredni.vojni nevarnosti in v vojni.
Stabzacivilno zaščito krajevne skupnosti imenuje in razrešuje svet krajevne skupnosti. Stab ima poveljnika štaba. načelnika štaba in člane, katerih število se določi ob imenova-nju.
Štab za civilno zaščito krajevne skupnosti izdela načrt civilne zaščite krajevne skupno-sti.
127. člen
Delovni Ijudje in občani organizirajo v krajevni skupnosti narodno zaščito za zavarova-nje delovnih možnosti, družbene lastnine in oBjeklov skupnega pomena, javnega reda in miru, za zagotavljanje mirnega in vamega življenja ter za najširše vključevanje delovnih Ijudi in občanov v oborožen boj in druge oblike splošnega Ijudskega odpora zoper napa-dalca.
V  krajevni skupnosti organizira narodno zaščito svet krajevne skupnosti. Narodna zaSčita detuje v skladu z načrtom delovanja narodne zaščite, ki je sestavni del
varnostnega in obrambnega načrta krajevne skupnosti.
128.  člen
Narodno zaščito v krajevni skupnosti vodi načelnik, ki ga imenuje svet krajevne skup-nosti v soglasju občinskim komitejem za splošno Ijudsko obrambo in družbeno samozašči-to.
Načelnik narodne zaščite ima lahko pomočnike, ki jih imenuje svet krajevne skupnosti.
Naloge narddne zaščite opravljajo delovni Ijudje in občani v skladu s tem statutom in po določilih zakona.
VU. DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACUE V KRAJEVNI SKLPNOSTl
129. člen
Krajevna organizacija socialistične zveze delovnega Ijudstva (v nadaljnjem besedilu: SZDL) je temeljna oblika družbeno[x>litične organiziranosti SZDL v krajevni skupnosti.
Zaradi neposrednega vpliva in delovanja delovnih ljudi in občanov se v posameznih stanovanjskih hišah, blokih, ulicah oziroma volilnih enotah za volitve delegaci j oblikujejo terenski hišni odbon, aktivi in druge oblike delovartja SZDL v kraju bivanja.
130. člen
Nosilec družbenopolitične aktivnosti in dejavnosti v krajevni skupnosti je krajevna  . konferenca SZDL, ki povezuje vse družbenopolitične in družbene organizacije, uresni-čuje njihove interese v samoupravnih organih krajevne skupnosti in je najvišji organ kra-jevne organizacije SZDL.
SZDL s svojim programom usmerja politične aktivnosti delovanja vseh dnižbenopolf-tičnih dejavnikov.
SZDL spremlja, obravnava in ocenjuje slanje v krajevni skupnosti in delo njenih orga-nov ter na zborih delovnih ljudi in občanov seznanja le-te s političnim stahjem krajevne skupnosti.
Kot odprto tribuno inleresov organizira SZDL razne sekcije.
SZDL je pobudnica in organizatorica priprav za spremembe območja krajevne skupno-sti> kadar se pokaže, da obstoječa teritorialna razdelilev ne ustreza več družbenim potre-bam.
132. člen
SZDL določa kriterije in merila za evidentiranje in kandidiranje delegatov v organe krajevne skupnosti ter skupšiine družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih intere-snih skupnosti.
SZDL vodi kandidacijski postopek za izvolitev vseh delegatov z območja krajevne skupnosti.
133. člen
SZDL spremlja, obravnava in ocenjuje stanje na podroiju kadrovske politike v kra-jevni skupnosti ter predlaga posameznim organom ustrezne spremembe in dopolnitve v njihovi kadrovski sestavi.
SZDL vodi postopek v zvezi z izvolitvijo oziroma imenovanjem in odpoklicem posa-meznikov v organe krajevne skupnosti.
134. člen
Zveza komunislov krajevne skupnosti je s svojim usmerjevalnim, idejnim in političnim delom v pogojih socialistične demokradje glavna pobudnica in nosilka politične aktivnosti za varstvo in nadaljnji razvoj socialističnih samoupravnih odnosov, posebno pa za krcpi-tev socialistične in demokratičnc zavesti. V dek> krajevne samouprave in krajevne konfe-rence SZDL vkljuiuje člane zveze komunislov a osnovne organizacije in v naselju živcče komuniste.
135. ilen
V krajevni skupnosti so tudi kra jevne organizacije ZB NOV, ZSMS in ZRVS. ki uresni-čujejo cilje in smolre svojih organizacfj na območju krajevne skupnosti in so skupaj s SZDL in ZK sooblikovalke politike in razvoja družbenih odnosov.
Krajevna skupnoel zagotavlja vsem družbenopolitičnim organizacijam in društvom na svojem območju prostore in dodatna materialna sredstva za njihovo uspeino delo. Do-datna materialna sredstva se odločajo z vsakoletnimi finančnimi načrti
VIU. SODEl.OVANJE KRAJEVNE SKUPNOSTl Z OBČINO, MESTOM, DELOV-NIMI ORGAMZACUAMI, DRUZBENOPOLITIČNIMI IN DRUŽBENIMl OR-GANIZACUAMITER DRUSTVI — POVEZOVANJEZ DRUGIMIKRAJEVNIMl
SKUPNOSTMI
136.  člen
Krajevna skupnost sodeluje z občino, mestom, samoupravnimi interesnimi skupnostmi, tcmeljnimi organizacijami zdmženega dela in detovnimi skupnostmi ter družbenopolitič-nimi in družbenimi organizacijami ter društvi pri vseh zadevah, ki so pomembne za de-lovne Ijudi in občane v krajevni skupnosti.
Sodelovanje iz prejšnjega odstavka se uresničuje po delegalih in delegacijah temeljnih organizacij združenega dela ter delovnih Ijudi \p občanov. ki sodelujejo v organih kra-jevne skupnosli, ter z medsebojnim sporazumevanjem in dogovarjanjem o ciljih. namenih in virih sredstev za uresničevanje posameznih nalog.
137.  čleh
Pri delovanju in razvoju druitev na svojem območju nudi krajevna skupnost vso po-moč.
138.  člen
Pri uresniievanju svojih in skupnih nalog ima krajevna skupnost pravico zahtevati stro-kovno pomoč od občinskih upravnih organov in občinskega izvršnega sveta.
139.  člen
Sodelovanje krajevne skupnosti s temeljnimi organizarijami združenega dela in delov-nimi skupnostmi se odvija z razpravami in s sprejemanjem letnih in srednjeročnih pian-skih aktov krajevne skupnosti, s sktepanjem družbenih dogovorov in samoupravnih spo-razumov, s katerimi se opredelujejo izvršitev pomembnih nalog in zagotavljanje sredstev, ter s sodelovanjejn na zborih delovnih Ijudi v lemeljnih organizacijab združenega dela.
140.  člen
Zaradi združevarija sredstev in skupnega opravljanja nalog, pomembnih za širše oh-močje, lahko krajevna skupnost sodeluje z drugimi krajevnimi skupnostmi v ob6ni ali na širšem obmofju.
Krajevna skupnost sodeluje z drugimi krajevnimi skupnostmi zlasii pri oblikovanju skupnih stališč in enotnega nastopanja pred družbenopolitifnimi skupnostmi.
Zaradi uresničevanja skupnih interesov se krajevna skupnost lahko združi v skupnost krajevnih skupnosti.
K. DRDZBENICENTER
Hl.člen
Pri ustanovitvi družbenega centra krajevnc skupnosti sodeluje svet krajevne skupnosti z družbenopolitifnimi organizacijami in drušlvi, organizadjami združenega dela — te-meljnimi organizacijami združenega dela in samoupravnimi interesnitni skupnosimi.
Svet krajevne skupnosti s samoupravnim sporazumom določi naloge in fmanciranje družbenega centra ter organiziranje dejavnosti v njem ob sprejemu sklepa o uslanovitvi družbenega cenlra sporazumno s soustanovitelji.
X. JAVNOST DELA KRAJEVNE SKUPNOSTl
142. eten
Delo vseh organov krajevne skupnosti je javno.
Da se zagotovi javnost dela in da so delovni Ijudje in občani v krajevni skupnosti sezna-njeni s skupnimi in posamičnimi nalogami krajevne skupnosti, je le-ta dolžna zlasti:
—  obvešiati delovne ljudi in občane o vseh proiilemih krajevnc skupnosli in o sianju na posameznih delovnih področjih;
—  seznanjati delovne Ijudi in občane z vsemi pomembncjiimi sklepi organov krajevne skupnosti in z objavljanjtm sklepov, po potrebi tudi v Uradnem listu SRS;
—  občasno poročati delovnim Ijudem in občanom o svojem dclu;
—  pravočasno in pred odločanjem o vseh pomembnejših predlogih sklepov obveičati delovne Ijudi in ubčane s temi predlogi, da bi lahko dali nanje svoje predloge in pripombe.
Krajevna skupnost zagotavlja javnost dela po prcjšnjem odstavku ludi z objavijanjem na krajevno obiiajen način, v svojem giasilu in v občinskem glasilu SZDI___
XL SPLOŠNI AKTI KRAJEVNE SKUPNOSTI
143.  člen
Predlog za spremembo in dopotnitev statuta krajevnc skupnosti lahko podajo delovni liudje in obiani na zborih delovnih Ijudi in obianov, v temeljnih urganizacijah združenega dela in delovnih skupnostih, skupšiina krajevne skupnosti in vse družbenopolitične in družbene organizacije ter društva z obmoija krajevne skupnosti.
Statut krajevne skupnosti, njegove spremembe in dopolnitve se sprejema na nafin in po postopku, ki je določen s tem statutom.
144. člen
Delo zborov delovnih Ijudi in obianov in vseh organov krajevne skupnosti določa po-slovnik.
Osnutck poslovnika za delo organov krajevne skupnosti in komisij ler psnutek pravil-nika o volttvah delegatov pripravi svet krajevne skupnosti.
SkupSčina sprejme poslovnik in pravilnik potem, ko sta bila oba splošna akla 15 dni ob-javljena na krajevno običajen način.
X1L URESNIČEVANJE SAMOUPRAVNIH PRAVIC, OBVEZNOSTIIN ODGO-VORNOSTI DELAVCEV V KRA^EVNI SKOPNOSTI
145.  člen
Delavci zaposleni pri krajevni skupnosti, se movajo organizirati tako, da je v skladu z ustavo omogočeno uresničevanje njihovih samoupravnih pravic, ohveznosti in odgovor-nosti.
Delavci, zaposleni v krajevni skupnosti, se v skladu z zakonom organizirajo v delovno skupnost.
Delavci. zaposleni v krajevni skupnosti, ne morejo biti člani organov v krajevni skupno-sti.
146. člen
Krajevna skupnost zagotavlja sredstva za osebne dohodke in skupno porabo delaveev na podlagi delovnega programa v skladu z določiii samoupravnega sporazuma o razpore-janju dohodka in delitvi sredstev za osebne dnhodke, ki ga sklenejo delovne skupnosti krajevnih skupnosti v SR Sloveniji.
Medsebojnc pravice, obveznosti in odgovornosti tned krajevno skupnostjo in delovno skupnostjo se določijo s samoupravnim sporazumom, ki ga sklenejo skupščina krajevne skupnosti in delavci delovne skupnosti krajevne skupnosti.
Svet skupščine krajevne skupnosti daje soglasje k statutu delovne skupnosti in samou-pravnemu splošnemu aktu, s katerim je določen razvid del in nalog.
147.  člen
Delavci delovne skupnosti sklenejo delovno razmcrje tako, da podpišejo izjavo o pri-stopu k samoupravnim sporazumom o združevanju dela delavcev v delovno skupnost in druge samoupravne splošne akte, ki urejajo pravice in obveznosti iz delovnih razmerij.
148.  člen
Če delavci, zaposleni v krajevni skupnosti, nimajo možnosti, da se v skladu z zakonom o zdruzenem delu organizirajo v delovno skupnost, združijo v soglasju s krajevno skup-nostjo svoje delo z delavci sosednjih oziroma drugih krajevnih skupnosti.
Soglasje k samoupravnim splošnim aktom delovne skupnosti iz prejšnjega odstavka daje svel skupSiine.
XIII. PREHODNE IN KONtNE DOLOCBE
149. člen
Splošne akte, ki niso usklajeni s tem statutom, oziroma jih skupščina mora sprejeti, je Ireba uskladiti oziroma sprejeti v enem letu od dneva, ko prične veljati ta slatut.
Skup&ina krajevne skupnosti, njeni organi in drugi organi krajevne skupnosti morajo svoje delovanje uskladiti s tem statulom v Jestih mesecih od spejema statuta.
150.  člen
Dolof be o omejitvi ponovne izvolitve in o doižini mandata se uporabljajo od sprejema tega statuta dalje.
Pri uporabi statutarnih doložb o omejitvi ponovne izvolitve se šteje celoten čas oprav-Ijanja funkcij neposredno pred uveljavitvijo teh določb.
lSl.ilen
Ko začne veljati ta statut, preneha veljati statut krajcvne skupnosti... z dne... št... Pripomba: pri novoustanovljenih krajevnih skupnoslih ta člen odpade.)
152. člen
Statut začne večjati osmi dan po objavi na krajevno običajen način. Ljubljana, dne... Stevilka:...
PREDSEDNIK SKUPŠČINE KRAJEVNE SKUPNOSTI