lUtutMn J Adminletracl6n t ttMON USTA 5151 *• A. 50 - 5502 B*. Air« 11 A R O č N I N A : Z* eno leto „ * 8— Z« pol lete 7 * 6— «• inozemstvo j i Dolarje J*AD No. (LA VOZ E S L O V E N A) PERIODICO QUINCENAL DE LA COLECTIVIDAD ESLOVENA (rUUOESLAVA) PARA TODA SUD AMERICA - ORGAINO DE LA SOCIEDAD YUGOESLAVA “HOGAR POPULAR ESLOVENO” o a FRANQUEO PAGADO Concesi6n N* 3198 TARIFA REDUCIDA Conceai6n N* 1551 (AnO) ni. BUENOS AIRES, 2 DE SEPTIEMBRE (SEPTEMBRA) DE 1948 Num. (Štev.) 15 Naprej po začrtani poti Strnimo naše vrsie in utrjujmo bratstvo in enotnost Jugoslovanskih izseljencev Spor med Informacijskim birojem in jugoslovansko komunistično Par-J° in njenimi voditelji, je po implikacijah postal v resnici eden najvažnej-B Mednarodnih dogodkov v povojni dobi in vzbudil veliko presenečenje J" samo v vseh političnih vladnih krogih, temveč tudi med delavskimi mno-v a®i celega sveta. Sovražniki delovnega ljudstva, ljudske demokracije in bori svobode so takoj po sporu dvignili krik, misleč, da je prišel čas, ko se a° kot hijene vrgli na žrtev m jo pogoltnile. Svetovne obveščevalne agen-čimh*n- časoPisJe v službi reakcije si je izmišljalo fantastične novice, da bi vpr . j zmedlo množice in odvrnilo njihove poglede od glavnih življenskih za katerih rešitev se bori vse delovno ljudstvo. V nekaterih državah, kak 0 Pa v Italiji. je reakcionarno časopisje objavljalo razne izmišljotine, Vnf0r> da je Tito misteriozno izginil, da je v Jugoslaviji že izbruhnila civilna itd. .Govoril6 so zlohotne želje, ne pa treznost in zapadni kapitalistični svet Pril t Ves °as na vzh°d le s stališča grabežljivosti, ki preži, da bi uporabil v2 . 0 in zopet ugrabil izgubljene pozicije. Samo iz tega stališča moramo pj . vse klevete, ki so izšle in izhajajo v svetovnem kapitalističnem časo-žVb11 ^ jih preveva mizerno sovraštvo do narodov Jugoslavije, Sovjetske 2?in ostalih demokratičnih držav. I w «Ii Slovenci, ki nas je usoda pognala po svetu in smo daleč od domo-stfim ne nioremo in ne bomo nikoli nasedali izmišljenim in potvorjenim ve-> ker nam narodi Jugoslavije, predvsem pa slovenski, niso tujci, temveč dne t ^ri iste krvi in smatramo se sotrpini našega naroda od tistega °breW Se -)e Pre^ tisočletjem doselil v lepe naše kraje. Vse klevete, vsa slovenj, in laži, ki so namenjene slovenskemu narodu, jugoslovanskim ali a®skim narodom, žalijo prav tako tudi naš ponos. Nihče drugi ne pozna Vn 0 naše zgodovine in trpljenja, kakor sam narod, ki se je neprene-ija .a v njem presnavljal in preoblikoval in nihče ne more preceniti naporov, VoVOStal tu(** na® narod enakovreden in enakopraven v družbi evropskih ftadčl T.° enakopravnost in svobodo si je odkupil v borbi z vztrajnostjo, oveškimi napori in neizmernimi žrtvami. ** *aradi tega se tudi mi Slovenci v tujini, ki se smatramo del slovenskega % 0sta’ P^družujemo čustvom vseh jugoslovanskih narodov in naš odnos je ia k ane takšen, kakor smo si ga začrtali. Na naših sestankih, konferencah v0(lit dresih, smo vedno izražali našo solidarnost do naših narodov, njihovih sl0Va^y *n P° nj'k vzgledu utrjevali bratstvo in enotnost med našimi jugo-nskimi izseljerfei. To pot bomo tudi nadaljevali. W° smo čitali obtožbe Informacijskega biroj,a nas je bolelo, da se očita Wu nove Jugoslavije klevetanje in obrekovanje Sovjetske Zveze in So-da e armade. Vsi časopisi, ki jih prejemamo iz Jugoslavije so bili in so es, neozirajoč se na nastali spor, polni hvale Stalinu in med ljudstvom I gojijo globoko ljubezen in hvaležnost do Sovjetske zveze in njene armade, ker se zavedajo, da bi brez Rdeče armade ne mogli doseči in ohraniti svobode in samostojnosti. Tudi se dolži vodstvo, da se nagiba k zapadu, a v istih časopisih, ki jih prejemamo, je jasno kot beli dan, da so vedno polni propagande proti zapadnim silam, in še najbolj proti Ameriki in Marshallovem planu. Ni naš namen razpravljati o obtožbah, ampak omenili smo to, kar nam pričajo časopisi, ki jih redno prejemamo iz domovine v povojni dobi. Čeprav je spor med Informacijskim birojem in Centralnim komitetom KPJ vzdignil toliko prahu v svet, nas v tujini to ne sme odvesti na krivo pot, NE SME RAZDRUŽITI NAŠIH VRST. Enotno se moramo boriti proti vsakemu poizkusu s katerim bi se hotelo razbiti doseženo združitev in skupnost jugoslovanskih izseljencev. Jugoslovanski narodi so ostali mirni in hladnokrvni. Prepričani smo, da bodo s še vztrajnejšim delom častno izpolnili svoje obveznosti do svoje domovine, ki se je napotila k izgradnji socializma, kakor so častno izpolnili svoje dolžnosti v borbi z okupatorjem za dosego narodne in socialne svobode. Nadaljevali bodo boj za bratstvo in enotnost jugoslovanskih narodov in demokratičnih gibanij v svetu, proti imperialistom in vojnim hujskačem ter za'trajen in pravičen mir. Jugoslovanski narodi so z ljubeznijo in spoštovanjem navezani na njihove voditelje, ki so jih tekom štirih let vodili preko neizmernih žrtev do veličastne zmage, Z veliko vdanostjo so naklonjeni tudi Sovjetski zvezi in njenemu voditelju Stalinu, ki sta stala na čelu borbe vseh miroljubnih delovnih sil sveta in omogočilo številnim narodom, da so uspeli uresničiti svoje stoletne težne. Prav tako tudi stoji danes Sovjetska zveza na čelu socialističnega tabora demokratičnih držav v borbi za ohranitev miru in napredka človečan-stva. Številne izkušnje, ki si jih je Sovjetska zveza pridobila v dolgoletni borbi za zgradnjo socializma in njena moč so porok, da bodo vse napredne sile sveta postale še močnejše in tako lahko preprečile zasužnjevalne namene svetovnega imprializma. Ponovno potrdimo kar smo že izjavili, da jugoslovanski narodi bodo brez dvoma znali na bratski in prijateljski način rešiti sporna vprašanja z Informacijskim birojem v interesu mednarodne socialisitčne fronte, ker to ni samo naša želja, ampak tudi želja vsega naprednega ljudstva. Prepričani smo, da bo do te prijateljske rešitve prišlo in da bodo narodi Jugoslavije še bolj enotno in strnjeno korakali k boljšemu življenju, po poti socializma v bratstvu z ostalimi državami ljudske demokracije pod vodstvom Sovjetske zveze. Naša slovenska in vsa jugoslovanska naselbina bo tudi v bodoče ostala tesno povezana s svojimi brati v domovini. Odstranili bomo vse zapreke in sovražnike, ki se nam bodo postavili na pot, da tudi v naprej ohranimo bratstvo in edinstvo v naših organizacijah. lirska ima noveka predsednika PIedsednik Zoltan Tildy se je javno,stV ,Ve*iki zagati, ko je prišlo v *a ki je bila tudi «0.]e*°^a predsednika je bil izvoljen Vjns ’ da je njegov zet izdajalec dolet ! ildy se je čutil moralno pri- «th ‘etui a»ke (Arpaz Szkasits, predsednik >2Vo,r. Združenih delavcev?’. Novo SolGm Predsednik je bil vodja social-^om'a/Sk°. stranke> katera se je pred zdrnžila s kom. stranko v novo-«ev an° ;Stranka Združenih delav- 'jS^erhi združene države Ameriki se bojijo komu- 0 so že pred časom začeli Iju- 00 TlT-nti tumll . * Dne vP?oti temu; posebno pažnjo V i^Veeaj° očiščenju državnih ura- krnili'16! ^ii° zaposlenih že več “ne- ^ elementov”. Novembrskih volitev se bodo udeležile tri močne stranke; kandidat demo-kratiqne je sedanji predsednik Truman, republikanske senator l)ewey, nove progresivne stranke pa Wallace. VLADNA KRIZA V FRANCIJI Schuman se je vzdrževal na vladi po milosti socialistične stranke; ko so se pa ti pridružili kom. stranki, proti glasovanju ogromne vsote za vojni proračun, je bilo konec Schumanove vlade. Padec te vlade je tudi povzročil splošno nezadovoljstvo širokih ljudskih množic. Predsednik V. Auriol je poveril sestavo nove vlade Andre Marie, kateremu se je s pomočjo socialistov posrečilo sestaviti novo vlado. V politiki so bile nujno potrebne izpremeipbe, katere pa vlada A. Marie ni doprinesla, temveč poslabšala. Vlada, v katero zaupajo borzijanci, ne more uživati zaupanja delavskega razreda. Po 28 dnevih, ko je bila sestavljena nova vlada, se že ta danes ponovno nahaja v krizi. Predsednik Auriol je spet poveril mandat za sestavo nove vlade Schuma-nu. Toda'nitf Schuman niti njegovi pristaši ne bodo rešili Francije, ako ne bo vlada sestavljena demokratične enotnosti, ki'bo varovala nacionalne interese francoskega naroda. V Berlinu še ni Sporazuma Radi prenaglega koraka, ki je značil veliko diplomatično greško napravljeno po Veliki Britaniji, Z.D.A. in prisilnim potom vključene Francije, se radi Berlina ne more priti do sporazuma. Leteče trdnjave zapadnih velesil dnevno dovažajo v svoje sektorje živež in druge važne potrebščine. Razni incidenti v okrajih, ki ločijo vzhodni in zapadni del Berlina, se dnevno dogajajo. V zadnjem času so celo delavske množice napadle in vdrle v palačo, kjer je bil zbran mestni občinski svet in vršile so se manifestacije proti raznim ukrepom zapadnih velesil. Zastopniki Velike Britanije, Z.D.A. in Francije so se večkrat že sestali v Moskvi z Molotovom in celo Stalinom, toda napetega položaja v Berlinu ne morejo rešiti. Zastonj je, da kapitalistični zapadni tisk hoče prikriti dejstva, ki so povzročila ta velik nesporazum in naprtiti vso krivdo na Sovjetsko zvezo. Vsem je pa znano, da z uvedbo denarne reforme v svojih področjih mesta, so zapadne sile razdelile Nemčijo v dva dela, pristopile, niso k demokratizaciji in demilitarizaciji za* padne Nemčije in onemogočile so sestavo osrednje nemške vlade, s katero bi se lahko sklenila mirovna pogodba. Preprečile so nadzorstvo štirih velesil nad nemško vojno industrijo v Porurju in njenim uničenjem. Nesporazum v Berlinu so torej povzročile zapadne veelsile, ker so teme-lito kršile sprejete obveznosti v Jalti in Potsdamu. Ako mislijo še nadalje kršiti sklepe, , pomeni, da se odpovedujejo svojim pravicam v upravi Berlina in zastonj je voditi vsako nadalj-110 kampanjo proti Sovjets. zvezi, ki je vedno pripravljena razpravljati vprašanje Berlina, ki pa mora btii tesno povezano z vprašanjem Nemčije, kakor predvidevajo mednarodne pogodbe. Vrhovno sodišče v Zagrebu obsodilo na smrl 43 ustašev Pred vrhovnim sodiščem Narodne Re. publike Hrvatske v Zagrebu, je dne 12. julija priqela razprava proti pedeseto-rici ustaških zločincev z Ljubom Milošem na čelu. Obtoženi so, da so vršili teroristična zločinska dejanja in špijo-nažo v prid nekaterih inozemskih sil. Izvršili so neštete zločine nad srbskim in hrvatskimna rodom in morili so ljudstvo po koncentracijskih taboriščih. Med glavne obtožence spadata tudi R. Božizdar in Svetozar Karvan. Poslednji je bil vodja vseh edinic hrvat-skih ustašev in vtihotapil je v Jugosla- vijo 17 skupin špijonov iz Nemčije, ki je pod ameriško kontrolo. Vrhovno sodišče je 27. avgusta izreklo obsodbo in obsodilo 18 obtožencev na visilce, 25 na smrt z ustrelitvijo, 2 na dosmrtno ječo in ostalih 10 na 15 do 20 let ječe. , Ta proces je bil eden najavžnejših in najveqji, ki se je vršil v Hrvatski Republiki v povojni dobi. Obtoženci so vložili priziv na Presi-dij Narodne Skupščine in prosili zmanjšanje kazni. Persidij je potrdil obsodbo in priziv zavrgel. ZASLEDUJE IN ZAPIRA SE ALBANSKE KOMUNISTE, KI SO NAKLONJENI JUGOSLAVIJI Albanija jo bila ena izmed prvih držav. ki je takoj po izjavi Informacijskega biroja pretrgala ekonomske stike z Jugoslavijo. Pričelo je tudi takoj zasledovanje komunistov, ki so simpatizirali z F.L.R. Jugoslavijo. Poroačjo, da je vsled tega zapustilo že 3.000 Al-bancevi n med temi se nahajajo tudi intimni prijatelji ministra Hodja, kateri je sam dal ukaz naj se zasleduje vse komuniste, ki simpatizirajo z Jugoslavijo. Mnogo albanskih komunistov se je vsled tega zateklo v Jugoslavijo in poročilo pravi, da število te hdnevno narašča. Tudi nekateri albanski diploma-tični uslužbenci v Beogradu se na poklic vlade, da naj se vrnejo v svojo državo, niso odzvali. GENERAL ARSA JOVANOVIČ USTRELJEN NA RUMUNSKI MEJI. Ministrstvo notranjih zadev FLR Jugoslavije je dalo izjavo, v kateri navaja, da je bil general At-sa Jovanovič ustreljen, ko je hotel prekoračiti mejo in pobegniti v Rumunsko. A. Jovanovič je bil v času osvobodilne borbe eden največjih vojskovodij jugoslovanske armade. Poročilo pravi, da se je to zgodilo v noqi 11. minulega meseca. Z Jo- vanovičem so hoteli pobegniti tudi Karmel Vlado Dapčevič in general Branko Petričevič. Prvemu se je to posrečilo, medtem ko je bil Petričevič aretiran in bo sedaj zagovarjal pri Vrhovnem sodišču. Stem begom je bil odkrit komplot. proti maršalu Titu in njegovi vladi, ki bi se bil širil izven jugoslovanskih meja. Beograjska “Borba” primerja v svojem uvodniku ta poskusni beg in načrte z zaroto v Rusiji, kij e bila preprečena s “čiščenjem” leta 1937. V istem uovdniku zahteva “brezmilostno izčišqenje vseh podobnih sovražnih eleemntov.” 12.000 JUGOSLOVANOV SE JE ŽE VRNILO V DOMOVINO Iz raznih poročil je razvidno, da od konca vojne do danes se je vrnilo v domovino 12.000 bivših izseljencev iz evropskih držav- in Amerke. Prva skupina povratnikov je prispela iz Francije v prvi polovici 1946. leta in je štela 2.200 oseb. Drugih 1500 oseb se je vrnilo iz Francije leta 1947. Istega leta se je vrnilo iz Belgije 600 bivših izseljencev, iz Nemčije 2.000 in iz Italije 1.250, iz Avstrije in Nove Zelandije pa 1.020. Tudi iz Avstralije se je že vrnilo 500 rojakov. Iz Južne Amerike, po večini iz Argentine se je z jugoslovanskim parnikom “Partizanka” vrnilo krog 2.000 povratni, kom. ZADRUZNO ČASOPISJE V JUGOSLAVIJI Poznana stvar je, da se vsak narod sodi po velikosti njegov«? književnosti literature). Čim več knjig je kak narod prečital, tem izobraženejši so njegovi pripadniki. Izobraženi ljudje pa svoj življenski položaj zbolšujejo, zmanjšujejo stroške proizvodnje, izrabijo vsa naravna bogastva in druge pridobitve v korist skupnosti. Izobraženec, kakor tudi izobražena skupnost sc ne pustijo iskoriščati, dočim so navadni nešolani ljudjč jako pripravni za skujmo, kakor za posamezno izkoriščanje. Če torej vzamemo prednje v P°štev, bomo takoj videli, zakaj zadružništvo v Novi Jugoslaviji tako lepo napreduje, zakaj je sfcoro pooplnoina pregnalo izkoriščevalno trgovino in vzelo narodno bogastvo v svoje roke. Smisel medsebojnega sodelovanja, je _ posebno po osvoboditvi zavzela velikanski razmah, kar nam posebno pokazuje razvoj ZADRUŽNEGA’ ČASOPISJA v Novi Jugoslaviji. Dočim je imela pred-aprilska Jugosalvija, katera se je štela med najnaprednejše zadružne države, vseh zadružnih publikacij 490.000 izvodov letno (25 rednih zadruznih publikacij) se je v Novi Jugoslaviji zadružno časopisje razvijalo na sledeči način: Skupna letna naklada 1947. leta 1945. leta 1946. leta 1947. leta 12.000 izvodov 442.209 izvodov 2.564.220 izvodov 4.701.122 izvodov Raznih koledarjev in drugih tiskovin okrog — 800.000 izvodov kjer pa niso všteti “Hmeljar iz Žalca in “Čebelar” iz Ljubljane, ker se ni moglo dobiti njih točnih poročil. I Samo iz te kratke statistike se lahko vidi; koliko zanimanja posveča jugoslovansko ljudstvo zadrugarstvu. Če vzamemo v poštev, da dnevno in tedensko časopisje' stalno prinaša zadružne članke in druge razprave o napakah, ki naj se iz zadružništva odpravijo ali koritsne nasvete, bomo prišli do zaključka, da vsak tretji Jugoslovan čita kak zadružni časopis, a zraven še v dnevnem časopisju poučne članke. Iz zanimanja do čitanaj, pa se je mogla roditi, že prej v našem ljudstvu ukoreninjena zadružna ideja, katera se v praksi spopolnjuje v korist vseli, ki ji pripadajo; to je celokupen narod. Člani, kateri so čutili potrebo, da se organizirajo v tako koristno organiza- Podpisal se je dodatni trgovski sporazum med F. L. R. Jugoslavijo in Republiko Argentino Z namenom olajšanja in čim učinkovitejše izvedbe odredb Trgovins^' ga sporazuma med FLRJ in Republiko Argentino podpisanega dne 7. junlf 1948, je bila 23. avgusta zaključena dodatna plačilna pogodba med »asl demo vino in Republiko Argentino. Plačilna pogodba je bila podpisana v palači Ministerstva zunanjih za^ef in so to podpisali: v imenu FLR Jugoslavije, polnomočni Minister in vele?0' slanik general major France Pirc; v imenu Republike Argentine Min^ zunanjih zadev N. E. Dr. Juan Atilio Bramuglia; predsednik Narodi Ekonomskega Sveta g. Miguel Miranda in predsednik Centralne Banke B*?1 Argentine g. Orlando Maroglio. .. V podpisani dodatni pogodbi se določa način plačevanja vseh zadev. ** Minister gen. major F. Pirc in Minister J. A. Bramuglia ko podpisujeta dodatni plačilni sporazum trgovske pogodbe izhajajo iz izmenjave blaga med Jugoslavijo in Rep. Argentino. Plačil® ^ vršijo naravnost med Narodnim Bančnim Zavodom FLRJ in Centralno ko Rep. Argentine ali potom drugih pooblaščenih bančnih zavodov. 30% vrednosti blaga katerega FNRJ kupuje v Argentini se bo placeV** v svobodnih divizah, 70% pa z jugoslovanskimi pridelki. ^ Ta protokol se bo ratificiral po ustavnih predpisih vsake od P0<*P « čih strank in izmenjava ratifikacijskih instrumentov se bo izvršila v BeogT® v najkrajšem času. Medtem pa stopa protokol začasno v veljavo deseti o, po podpisu in veljal bo kot trgovski sporazum, katerega tvori sestavni do 31. decembra 1951 leta. cijo, isto sami vodijo, nadzorujejo in j spopolnjuje jo. V slučaju potrebe pa imajo pri vladi najboljše prijatelje, kateri jim bratsko pomagajo in svetujejo, dočim je bila vlada v prejšnjih časih, največi sovražnik zadružništva, ker v njej so sedeli sovražniki zadružništva in ljudstva. Ko vse to pregledamo s poštenimi očmi, vidimo, da zidanje 4000 Zadružnih Domov v naši domovini, ni kako prisilno delo, kot ga slikajo sovražniki Nove Jugoslavije, ki so prišli iz Italije in Avstrijo v Argentino, na račui), najhujših sovražnikov zadružništva in kateri so sedeli svoječasno na župnijskih stolih, h katerim je moral ubogi kmet ali delavec klečeplaziti, da je rešil svoje borno premoženje in za kar je moral biti hvaležen celo življenje “gospodu”, čeprav je bila. usluga popolnoma naravna in zadružna. “Gospod” pa je znal ta in svoj položaj tako izrabiti, da je zadruga koristila samo njemu in njegovi stranki. Dandanes so vse take napake odpravljene iz zadružništva. Ljudstvo si je znalo utreti pot do po-poine gospodarske neodvisnosti, katera je potrebna za boljše in človeka vredno življenje. TRGOVINA JESTVIN "TRST" STANKO MIHELJ Charcas 3120 U. T. 72-4957 Zato je popolnoma jasno, da je^. niško delo pri zidanju zadružnih ,(j mo v. popolnoma prostovoljno, , j„ ljudstvo se zaveda* da zida seb1 ^ svojim potomcem. Zaveda se, zadružni dom središče naše vasi» tera je radi prejšnjih voditeljev °s je la v zaostalosti in katera se m.of® potom zadruž mištva dvigniti S°sLi darsko in kulturno. Zadružni 40111 ^ pa bodo žarišča vsega dela, lahko gospodar, kakor tudi nilade ^ dobil svo(jega razvedrila. Radi niti ne bilo potrebno omenjati so'’,1 fi nikov Nove Jugoslavije, ker s**11!-/ bodo v par letih prepričali, da je ^m stvo ubralo pravo pot, zato ker, ^ ker veruje v svoje voditelje in v’tcr> socijalistično urejeno družbo, v $ bodo vsi bratje in bodo živeli vsj ( enega in eden za vse, kot je zadi' gesio. Andrej Š^e KROJAČNICA “LA TRIESTlNA’ lcroju v Izdeluje po najmodernejšem DANIJEL KOSIČ Calderon 3098 - Devoto T. A. 50 Buenos 6228 nij} Primorske Vesli 19. VII. 1948. trst vključujejo v mar. Hallov plan proti ljudski volji Svet 8D r) eVroPske organizacije za go-p^°~aJsk° sodelovanje (Marshallova nioč) je sprejel predlog italijanske-^Poshnika, da se vključi Tržaško osn -C v Marshallov načrt. Na tej i ovi bodo Trstu nakazali pomoč, ki je Pvedvitiena za letos. Navedeni sklep v “il storjen brez vednosti in proti Se J1 tržaškega delovnega ljudstva, ki čite&Ve(^a’ tre^a nositi za to odlo-e težke posledice v političnem in j^Podaskem življenju. Z vključitvijo . ?askega ozemlja v Marshallov plan, ]onceJ° tudi to ozemlje spremeniti v ko-fiaV ° *n ^azo angl°ameriškega impe-Prav gotovo je, da ne bo trla t de^ovno ljudstvo nikdar pristalo loč t samov°ljno in uzurpatorsko od-w?v* ker se jasno zaveda, da pomeni shallizacija Trsta njegov gospodar- ^ Propad. ONAŠ VIDALI IZKLJUČEN ^AKCIJ IZ CK IN PARTIJE 0 J Komunistični Partiji Tržaškega (tov Pr^e^ Vitorio Vidali ter nje-jt / lupina ob objavi znane resoluciji formacijskega biroja Komunistič-CA Partij z razbijaško akcijo, ki naj ie&! enotnost tržaškega delavskega in ^okratičnega gibanja. Centralni ko- 0 ' Komunistične partije Tržaškega obi-a '’a pa Je na SV0Ji SeJi 13- JuliJa jay Va' dogodke, ki so sledili ob-tij.1 .Navedene resolucije v tržaški Par-je sklenil, da razglasi prebival-8j.It. Tržaškega ozemlja, da se je po-Vjdcfrakcijona-ški skupini Vittorija *22vati krizo v vrstah Komu-^cne partije STO-ja, s tem pa tudi V 0 v vrstah demokratičnega giba-p0 ‘ Navedena skupina je delovala za ^Polno naslonitev na Italijo ter pove-(ja ° 2 drugimi revizij onističnimi vla-lt v.1-ki zagovarjajo priključitev Trsta Sfo . ji- Zaradi tega obsoja SK KP lij 'Ja frakcijonaško dejavnost Vida-VidaT-skupine ter izključuje Vittorija w.iz Centralnega Komiteja Kolta? ti®ne Partije Tržaškega ozemlja. jJJ®? tega je CK KP STO-ja izključil *nanda Zidarja zaradi protipartij-Vai javnosti, z ukorom pa je kazno-oirekti ----- Judeja v; 2ai,a~jrektorjalista “II Lavoratore nave- deai |. stališča, ki ga je zavzemal C{j Jlst pod njegovim vodstvom x trajv ? sTO-ja. Hkrati je pozval Cen-Part-1, mitet tržaške Komunistične sv0jeJf Vse elane, da še bolj povežejo tej ? Vrste okrog Centralnega komiteja bijjv®’ izključijo iz svojih vrst vse raz-*n provokatorske elemente, delavstvo odobrava navedene tovtij °K KP STO-ja, ki hočejo zago-. enotnost tržaškega delavskega ® vsega demokratičneka de-&a ljudstva. JE VIRGIL ŠČEK slang)r^ je ljudski duhovnik in bivši po-rimskem parlamentu Virgil p°st' ^kojni se je od vsega začetka ga g.:v odločno na stran Osvobodilne-šit6y «a,nja ter se zavzemal za priklju-Jo8iav-.?Venskega Primorja k novi Ju-Hj6ff ^ Več tehtnih člankov izpod «lceiv®Sa peresa je izšlo v “ Primorat ^evniku”, glasilu Osvobodilne lfje„ Svobodnega Tržaškega ozemlja. H y.Ve Posmrtne ostanke so prepelja-ItOfiaii i-er Pri Sežani, kjer so ga po- * u 15. julija. GLAS BIVŠIH POLITIČNIH PREGANJANCEV Okrožni plenum bivših političnih preganjancev za Istro je ugotovil po razpravi o političnem položaju, ki je nastal po objavi Informacijskega biroja na Tržaškem ozemlju in še zlasti na področju A, zasedenem po angloame-riških četah, da je to ozemlje v položaju, kjer sliči borba proti imperialističnim silam vse bolj in bolj grškemu položaju. Zaradi tega je Plenum kot predstavništvo onih, ki so največ trpeli v borbi proti fašizmu, obsodil razne Vidalije ter druge razbijače enotnosti delovnega ljudstva ter Komunistične Partije Tržaškega ozemlja. Komunistična partija Tržaškega ozemlja, ki se je utrjevala in preizkušala v borbi proti fašizmu, nato v osvobodilni borbi in sedaj v borbi proti imperijalizmu, ne more biti predmet razbijanja in frak-cijonaštva. Bivši politični preganjanci pozivajo vse prebivalstvo Istrskega okrožja na področju Tržaškega ozemlja, da se zbere okoli Komunistične partije ter stopnjuje delo za obnovo ter bratstvo narodov v borbi proti imperializmu. KAKOR NEKOČ: OBSODBA DELAVCEV PO FAŠISTIČNEM ZAKONU Pred višjim okupacijskim vojaškim sodiščem v Trsu je bila razprava proti 14 članoni tovarniških odborov največ-jih tržaških industrijskih obratov. Vsakdo od obtožencev je bil obsojen na 6 mesecev zapora in 113.000 lir denarne kazni. Spričo olajševalnih okoliščin je bil nastop zaporne kazni odložen. Značilno je, da je bila izrečena obsodba na podlagi italijanskega fašističnega kazenskega zakona, ki pa je bil z drugimi fašističnimi zakoni vred razveljavljen že leta 1945 po angloameriški zasedbeni vojaški upravi. Zagovornik odvetnik Baša je opozoril sodišče, da sta bila Macor in Pobega svojčas obsojena po fašističnem sodišču prav ria podlagi fašističnih zakonov, na podlagi katerih obtožuje angloameriška uprava antifašistične delavce in borce. Odvetnik Kaluža pa je ugotovil, da so obtoženi delavci oni isti delavci, ki so s pogumnim dejanjem rešili tržaške ladjedelnice pred uničenjem po Nemcih. MED GORIŠKIMI SLOVENCI V ITALIJI Z lepim uspehom je bila zaključena akademija gojencev slovenske glasbene šole v Gorici, ki je sestavni del “Pevskega in glasbenega društva v Gorici”, ki praznuje v kratkem 50 letnico svojega plodo-nosnega delovanja. Pod vodstvom’ prof. Emila Komela jo šola v tem času vzgojila celo vrsto zborovodij in glasebnlh delavcev. število gojencev stalno narašča. .V Gabrjah in Sovodnjah obnavljajo šolski poslopji. Obnovitvena dela bodo stala okoli 1,800.000 lir. šolska mladina se bo učila prihodnje šolsko leto v zdravih, higieničnih in čistih prostorih. Skrb za slovensko srednešolsko mladino jo prevzela Dijaška matica, ki je v preteklem šolskem letu oskrbovala 2 8 dijakov in dijakinj. Za. prihodnje šolsko leto bo morala Dijaška matica napeti vse sile, da bodo imeli dijaki primeren prostor za hrano, stanovanje in ličenje. Preteklo šolsko leto so imeli slovenski dijaki, ki so bili v oskrbi Dijaške matice, na razpolago obednice in učilnice v slovenskem siroti-šču. GLAS KANALSKIH IN BENEŠKIH SLOVENCEV Kljub raznarodovanju smo ohranili Slovenci v Kanalski dolini in Benečiji svojo materinščino. Goriški Slovenci pod Italijo in:ajo svoj* osnovne šole in srednje šole v materinščini povsod tam, kjer so strnjeno naseljeni. Kdaj bomo tudi beneški in kanalski Slovenci deležni šol v materinščini? Mirovna pogodba z Italijo jasno nalaga Italiji obveznosti glede uživanja človeških pravic ter osnovnih svoboščin. Sedanji italijanski režim še ni popravil krivic beneški"« in kanalskim Slo-evneem, ki ne čutimo še danes nobene razlike med stanjem pod fašizmom in sedanjo demokristjansko upravo. Vztrajati hočemo v svojih zahtevah, ki imajo svojo utemeljitev v določbah mirovne pdgodbe. PHAVI6ENA ZAHTEVA TKŽASKIH SLOVENCEV Ponovno se oglašajo tržaški Slovenci z zahtevo po slovenski dvorazredni šoli v Trstu. Odveč je poudarjati, kakšnega življenjskega pomena je ta šola za tržaške Slovence, saj je v Trstu mnogo slovenskih trgovcev in obrtnikov, ki čutijo potrebo po takšni šoli. Po drugi strani pa imajo Slovenci vse pogoje za to, da se lahko takoj odpre slovenska trgovska šola, saj je na razpolago znaten kader slovenskih strokovnjakov, ki so usposobljeni za pouk na takšni šoli. šolska oblast pri vojaški upravi naj upošteva te želje in naj zagotovi otvoritev naevdene šole že s pričetkom’ novega šolskega leta 1948-49. KAJ PA SLOVENSKE SAMOSTOJNE OBČINE Goriški prefekt je razpisal volitve občinskih svetnikov v 14 občinah: Gorici, Dolenjem, Fari ob Soči, Poljanu, Gradežu, Marjanu, Ronkih, Škocjanu ob Soči, Št. Petru ob Soči, Starancanu in Turjaku. Ob tem razpisu se moramo vprašati: Kaj je z vprašanjem samostojnih slovenskih občin, za katere se poteguje slovenski živelj? G. prefekt je že večkrat zagotavljal slovenska zastopstva, da bo upošteval njihovo željo glede vzpostavitve samostojnih slovenskih občin. Kako naj govorimo o demokratičnosti sedanje italijanske ustave, ko še niso niti najmanj upoštevano potrebe in težnje slovenske manjšine. Značilno je, da so izpuščene iz razpisa občine Kapriva, Zagrad in Doberdob z vasmi, ki so po večini kompaktno slovenske. Slovensko ljudstvo pričakuje, da bo goriški prefekt po izvedeni komasaciji občin razpisal volitve tudi za naše samostojne občine. Dva še ne rešena problema v Trstu: brezposelnost in prostitucija V Trstu jo približno 13.000 brezposelnih žen, ki zaman čakajo zaposlitve. Kakšno je njihovo življenje in kakšne so možnosti za njihovo bodočnost ? Nekatere izmed teh žena so same na svetu, druge imajo zopet bolnega ali brezposelnega moža, tretje so vdove, ali pa morajo vzdrževati družino ali starše. Te žene se navadno zadovoljijo s priložnostnim delom ter so navadno uslužbene kot gospodinjske pomočnice. Seveda je plača teh delavk tako nizka, da se komaj prerivajo skozi življenje in morajo v mnogih primerili prosjačiti za razne podpore. Dosti je pa žen, ki se noqejo mučiti s takim delom, temveč si izberejo poklic prostitutke. Naravno, da še povečuje prostitucijo navzočnost okupacijskih čet, katerih vojaki lahko nudijo tem ženskam precej visoke vsote denarja. V našem mestu se je prostitucija po vojni neverjetno razširila. Precejšnje je že število javnih hiš, katerih obstoj nosi iz dneva v dan težje posledice; dnevno se število teh veča in to zato, ker dobivajo vso podporo in so tudi priznane. Večkrat so že razni demokratični časopisi obravnavali ta težek problem ter zahtevali, da bi se to vprašanje čimpreje in korenito rešilo. Toda občinski svet je v odgovor na vse te proteste samo predlagal, da bi sc ta legla bolezni in gorja premestila iz centra v predmestje ter da bi se vršili v njih pogostejši zdravniški pregledi. Toda razen prostitutk iz javnih hiš se je zelo povečalo število prostitutk, ki izvršujejo svoj žalosten poklic samostojno, od katerih so nekatere pod zdravniško kontrolo, večina pa se te ogiba. Od 800 prostitutk pred vojno, se je število sedaj povečalo na približno 4000, (neki časopis je pisal celo o 6000), od katerih je približno 20% žen in deklet iz ozemlja pod anglo-ameriško upravo, medtem ko sestavljajo ostalih 80% prostitutke iz Itali- HERRERIA DE OBRAS BRATA RIJAVEC Izdeluje vsa y stroko spadajoča dela Segurola 1608-14 U. T. 67 - 6250 Buenos Aires je in drugih krajev. Več kot polovica teh prostitutk je še mladoletnih. Prav gotovo bi se marsikdo vprašal in to upravičeno, zakaj se prav v Trstu koncentrira tako veliko število prostitutk. Odgovor je zelo lahek: položaj v Trstu je prav v tem trenutku zelo primeren za takšen način življenja. Danes so že vsakdanji prizori, ko srečamo ob belem dnevu, da ne govorimo o noči, v raznih barih in gostil-nicalr ter na cestah žene in dekleta, ki čakajo na svoj plen. Majhno število nravstvene policije, ki ima lahko tudi najboljše namene, ne more rešiti tega problema. Največ kar lahko naredi je v nekaterih primerih aretacija, največkrat zdravniški pregled in potem zopet življenje po isti poti. Zdrave so izpuščene, ali pa prejmejo izkaznico, ki jim dovoljuje nadaljevanje poklica, bolne pa morajo za nekaj časa v bolnico, kjer se lahko začetnice od že starih prostitutk marsičesa naučijo. Družine, starši in prav posebno žene se zavedajo resnosti položaja in nevarnosti, ki ne grozijo samo dekletom, temveč celim pokolenjem našega prebivalstva ter uvidevajo, da so se tukajšnje oblasti do sedaj premalo brigale, da bi ta problem rešile. Vojaška uprava podpira prostitucijo, saj so prav prostitutke tiste, ki zabavajo vojake ter jim krajšajo enolično vojaško življenje. Pravilna rešitev tega vprašanja bi bila zaposlitev vseh teh brezposelnih žen, ki hi si lahko s poštenim delom služile dnevni kruh. Zato se piorajo žene, kot delavke in matere, ki čutijo vso težo tega obupnega položaja, boriti, za rešitev teh problemov na ta način, da zahtevajo udeležbo svojih predstavnic v javni upravi, ki bi poznale vse te probleme ter se neumorno borile za njihovo rešitev. P. D. F. HRADILAK FIAMBRERIA — Puesto No. 8 Mercacdo ‘‘Las Magdalenas” Fco. Beir6 5376 — T. A. 50-0090 contra todos los avasallamientos del capital extranjero. ,s gloriosas tradiciones liberales de San Martin, estimulan al pueblo vantUt*no en sus ^uc^as Por el Progreso de este noble pais, y a la vez leta an el espiritu para vencer los obstaculos y dificultades que se presen « en sv —.... ------------- -n ------------------------------ !>\te, „ .. r incalculable. piK *Dspirandose en las tradiciones humanitarias y liberales del Gran Ca-.n’ el pueblo argentino vencera sus dificultades y asegurara su felicidad Jo«* **atria grande, prospera y feliz, tal como la ha sonado el general to San Martin. Vi mo representantes de la prensa democratica de una colectividad lasa e'?a- clUe desde anos vive y trabaja con este noble pueblo, nos asociamos tino ^ec^a a los festejos que en este aniversario realizč el pueblo argen-c°mPartiendo sinceramente su estimacion y su respeto a este'gran pa- Vaut; eu su camino. Este gran patriota vivira en el corazon de su pueblo eter-valo^te, porque la obra realizada por el en beneficio de su patria, es de un de N. V. ■VV.V.V.V.V.VVVV,\W.\V/A\V.V.V.V..V,V.V.V.,.V.V.V.V s ............. Uifeccion-Proyeccion - Construccioti - v v Roberto F. LievpusceK Luis Stok TECNICOS CONSTRUCTORES CALOUJjOS DE ESTRUCTURAS METALICAS Y HORMIGON p " ARMADO EN GENERAL — TRAMITES — FIRMA ESCRITORIO: T. A. 50 - 8037 .^^ALDERON. 3062 Buenos Aires V Standrežu imajo mnogo dežja in vnete nridiae Ni dvoma, da vsi naši rojaki poznajo Štandrež radi zelenjave, posebno pa “vrzot” s katerimi so zalagali Gorico in celo Trst. O tej vasi na italijanski strani poroča dopisnik v “Soči” sledeče vesti: “Dež lije in lije vsaki dan. Če se ue usuje ponoči, prav gotovo nagaja ves dan, tako da ne moremo delati na poljih. Preobilica dežja nam povrne ča velikansko škodo. Prej bujno zelena polja se pretvarjajo v grdo rjavo barvo. Rja je zajela predvsem krompir, ki je naš glavni pridelek in je skoraj popolnoma uničila “fežul”. Tudi paradižniki so načeti in 7ia mnogih krajih trte. V začetku smo se veselili, ker naša plitva zemlja res potrebuje mnogo vlage, toda takega deževja in jesenskega vremena ne pomnijo niti starčki, ki imajo danes že 85 let. Stari Pjerirt Lutman pravi, da se je svet obrnil narobe. Le pšenica nam je nekako pobegnila in jo že mlatimo. “Vr/.ote” presajamo, če nam dež dopušča. Sploh pravijo vsi “fttanderci”, da je letos dež na vladi in to diktatorski dež, ki se ne zmeni za demokratične kritike in potrebe ljudstva. Vse vaščane brez izjeme je pa doletela š<* druga nesreča prav ta teden. Odšel je namreč na dopust in potrebno zdravljenje naš gospod župnik, ki je tako vneto skrbel, posebno zadnje mesece, za blagor naših duš. Na dopust ga je spremljala vsa vas, mnogim cerkvenim pevcem so se orosile oči in v nedeljo 4. julija je zapovedal, da ne sme v znak žalosti nihče pristopiti na kor v njegovi odsotnosti. V cerkvi je bilo zadnjih pet meseecv ta-k ) zanimivo, da so se verniki bolj zabavali kakor v kinu, zato je ljudem žal, da jih je zapustil dušni pastir ravno sedaj poleti, ko so zabave najbolj prijetne»po napornem delu v polju. V svojih pridigah ni nobenega pozabil : lotil se je sedaj kmetov, potem delavcev, mladine, fronte, žena, predzadnjo nedeljo je prav nežno in pobožno dejal dekletom, da so svinje, kar je vse vaščane, posebno pa starše netlavadno razveeslilo. Takih ' stvari nismo že sotletja čuli s prižnice in 1u-di takega župnika prav gotovo ni rodila Goriška. Nanj smo kar ponosni in ga no bi zamenjali za vse “vrzote” na svetu. V nedeljo 4. julija je kmetom za slovo zaželel, naj bi jim prihodnje leto pšenica ne obrodila in tega so si vsi prav iz srca želeli. Ne b6 treba ne orati, sejati, žeti in mlatiti. Živeli bomo od božje besede, ki jo tako vneto pridiga naš gospod župnik. Žal nam je, da ni poklical prekletstva tudi na krompir, “vrzote”, koče, sirk in broltule, s katerimi se moramo tako mučiti. Imeli bi krasno življenje in vsi bi v^nHz-merni sreči skupaj z gospodom župnikom doživeli visoko starost. Vsi^ si želimo, da bi se gospod župnik čim-prej vrnil in nam lajšal življenje, ki js postalo brez njega tako pusto in prazno, da ne vemo, o čem bi ob nedeljah razpravljali.” % Vlado Krmac: JOŽEF ŠTEFAN veliki slovenski fizik, se ie rodil 24. marca 1836 v Sv. Petru pri Celovcu, umrl na Dunaju 17. januarja 1893. Kot srednješolec, kot visokošolec in »udi še kot docent na vseučilišču na Dunaju, je pridno in uspešno sodeloval kot pesnik in pisatelj pri raznih slovenskih revijah in listih, tako pri Vedežu, Slovenski Pčeli, Novicah, Prijatelju in Slovenskem Glasniku. V teh svojih spisih se je ukvarjal s problemi slovenskega naroda — obrambnega boja na Koroškem, s problemi slovenskega slovstva sploh in začel pisati prve slovenske prirodoslovne članke. Toda nerazumevanje tedanjih slovenskih slovstvenih prvakov mu je končno tako zagrenilo to delo, da se od leta 1858 ni več oglasil v slovenščini. Posvetil se je izključno znanosti, kjer je bil že tedaj eden prvih teoretskih fizikov. Na področju elektrike in magnetizma je že zgodaj ugotovil pomanjkljivosti dotedanje teorije in pripravljal s tem pot Maxwellovi teoriji elektromagnetnega polja, katere veliki propagator je postal takoj po njenem nastopu. Izračunal je porazdelitev tokov po vodniku pri visokih frekvencijah, ko se večina toka prevaja le po površini (Štefanova formula za kožni efekt.) V kinetični teoriji plinov so važni njegovi doneski k vprašanju difuzije plinov in tekočin in toplotne prevodnosti plinov. Pri tem delu je postal pozoren na prevajanje toplote po sevanju. Na podlagi obsežnih razmotrivanj je končno leta 1879 določil zakon za te pojave, ki nosi sedaj ime “Štefanov zakon črnega sevanja”. Ta pove, da je po sicer enakih pogojih sevanje sorazmerno četrti potenci absolutne temperature telesa. Na podlagi tega zakona, določamo temperature sbnca, planetov in zvezd, ki so od nas oddaljene bilijone in bilijone kilometrov, pa tudi temperature v velikih industrijskih pečeh. Štefanova fizikalna dejavnost je bila zelo vsestranska, njegova dela zasledimo na skoro vseh poljih klasične fizike, živel je prav v času, ko je fizika prehajala iz početnega preizkusevanj a v vedno bolj natančno tehniko in ko je postal za uspeh raziskovalca vedno večje važnosti dobro urejen in z modernimi aparati opremljen laboratorij. časi prostoročnega eksperimentiranja so minevali in Štefanova velika zasluga je bila prav ustanovitev takega, sodobnim zahtevam fizikalne tehnike ustrezajočega laboratorija na dunajski univerzi, kjer je vzgojil celo vrsto odličnih učencev, bodočih svetovnih fizikov, ki so na primer kot Bolz-mann nadaljevali njegovo delo....... Naj tu omenim, da imamo Slovenci več takih in podobnih mož, ki so pridobili za svetovno znanost veliko oporo, a so vsled tega, ker so bili Slovenci, zaostali na seznamih svetovnih iznajditeljev in sploh bili pozabljeni in malokrat imenovani v javnosti. — A radi tega moramo mi, ako imamo priliko dati vso slavo in pomembnost našim kulturnim in znanstvenim delavcem, ki so v ponos in napredek naše domovine. Stenski koledarji za leto 1949 Trgovci in obrtniki imajo navado, da si dajo ob Novem letu napraviti stenske koledarje, na katerih je označena obrt, s kakršno se ukvarjajo. Te koledarje potem dele med svoje odjemalce. Tudi naši slovenski 'trgovci delajo tako, zato se v primeru nabave koledarjev lahko obrnejo na našo slovensko tiskarno FERFOLJA — BARETTO — PAŠKULIN, ulica Gutenberg št. 3360, Buenos Aires, ki jim bo nudila ugodne cene in jih dobro postregla. Str. 6 SMRT FAŠIZMU Izročena je bila Prometu pionirska proga v Ljubljani Prav tam, pred taboriščem brigade, | kjer je pred tremi meseci brigada “Matije Maležiča” pričela z delom, je bila 13. junija velika svečanost. Pionirska proga jo bila dana prometu. Nad ‘20.000 ljudi, pionirjev in pionirk, mladincev in mladink, članov Osvobodilne fronte Ljubljane jo prisostvovalo svečanosti. Vsi, ki so s svojim delom pomagali graditi progo, brigadirji brigad in vsi, prav vsi, so prišli. Prišli so, da izročijo progo najmlajšim — pionirjem, progo, na kateri se bodo vzgajaji, učili in se zabavali. * Nestrpno so pričakovali trenutek, ko bo po progi privozil prvi vlak. Posebno nestrpni so bili pionirji in pionirke — delegati iz vseh okrajev Slovenije. Prišli so iz Krškega, Mozirja, Jesenic in od drugod. Prav tako so bili na otvoritvi proge pionirji — delegati iz Ljudske republike Makedonije, Bosne, Črne gore, Hercegovine in Hrvatske. Nekaj minut čez deveto uro je privozil vlak do taborišča, pred tribuno. Na tribuni so bili zbrani predstavniki Ljudske oblasti. Med njimi je bil podpredsednik vlade dr. Marijan Brecelj, podpredsednik Prezidija Ljudske skupščine LRS Edvard Kocbek in France Bevk, pomočnik ministra zvezne vlade za promet Ljubiša, Veselinovič. Tov. Selinger Drago, komandant štaba sekcije je podal raport podpredsedniku Vlade dr. Marijanu Breclju. Poročal je, da je proga zgrajena in jo predaja pionirjem in ljudstvu. Podpredsednik vlade dr. Marijan Brecelj se je v svojem kratkem govoru najprej zahvalil iniciatorjema pionirske proge. Izvršnemu odboru Osvobodilne fronte mesta Ljubljane in Glavnemu odboru Ljudske mladine Slovenije. Pohvalil in izrekel je priznanje požrtvovalnosti obeh brigad, ki .sta s skupnimi napori članov Osvobodilne fronte Ljubljane zgradili progo. V svojem govoru je poudaril zlasti to, da naj bo ta proga dokaz in vzpodbuda, da smo sposobni in da bomo izgradili socializem, Proga je dokaz, kako naše ljudstvo z velikimi deli, z napori ustvarja našim najmlajšim lepše življenje. Množica je s ploskanjem sprejela njegovo besede. Pomočnik ministra zvezne vlade zn promet Ljubiše Veselinovič je dejal, da bo proga dala mnogo novih strokovnjakov, zato naj jo pionirji čuvajo, naj dajejo zgled drugim, kako je treba čuvati ljudsko imovino. Tovariš Aleš Jelenc pa je govoril v imenu Osvobodilne fronte mesta Ljubljane. Med drugim je dejal: “Danes proslavljamo prvo zmago prostovoljnega dela v letošnjem letu. Naši brigadirji, prostovoljci in naša Ljudska oblast, dajejo danes svojim najmlajšim v uporabo pionirsko progo, ki mora postati in bo postala ne samo središče razvedrila in veselja naših pionirjev, temveč tudi središče vzgoje novih kadrov za nase železnice. Ob tej priliki izrekam v imenu Mestnega odbora Osevobodilne fronte priznanje in pohvalo — vsem našim pro-stovoljcein in brigadirjem, (posebno pa dvakrat pohvaljeni in trikrat udarni mladinski delovni brigadi “Matije Ma-ležiča”, njenim 53 udarnikom, od, teh štirim dvakratnim udarnikom; trikrat pohvaljeni in dvakrat udarni mladinski delovni brigadi “Mihe Marinka” in njenim 49 udarnikom ter kolektivu železničarjev, ki je vodil in nadziral delo.” S tem darilom vrača OP pionirjem zaupanje, ki so ji ga izkazali tisoči pionirjev v času osvobodilnega boja. Med drugimi je govoril tudi tov. ollčevar Janez, organizacijski sekretar Glavnega odbora Ljudske mladine Slovenije. Dejal je: “Radostni dan, ki so ga vsi ljubljanski pionirji tako željno pričakovali in z njimi vsi pionirji Slovenije, je prišel. Težko so verjeli pionirji tovarišem, ki so v marcu trasirali progo, da bo čez nekaj mesecev .vozil vlak preko teh travnikov ob Rožniku, da bo preko logov odmeval prešerni pisk lokomotive. Sanje pionirjev so postale z današnjim dnem resnica. Ta proga, lokomotiva in vagoni, ki so pred nami, so darilo naše Osvobodilne fronte in Ljudske oblasti našim najmlajšim, so odraz ljubezni in skrbi, ki jo goji don jih naša domovina. S tem darilom, ki pa ni zadnje, vra ča OP zaupanje, ki so ji pa izkazali ti soči pionirjev v času Osvobodilnega bo ja v postojankah okupatorja in v osvobojenih predelih. To je darilo za sovraštvo, ki so ga gojili pionirji do fa šistov in njihovih domačih hlapcev, ki so ubijali njihove matere, očete in požigali domove, za ljubezen pionirjev do partizanov in za občudovanje njihovih slavnih podvigov. Pionirska proga, ki smo jo sami zgradili, nam utrjuje vero v lastne sile, v moč našega ljudstva, ki je sposobno premagati vse težave, ki so še na poti v lepšo bodočnost, Prav tako kot so pionirji sanjali o svoji železnici, ki je postala sedaj stvarnost, tako vsi, ki nam je domovina pri srcu, sanjamo o veličastni sliki, ki jo bonudila Jugoslavija v prihodnjih letih, to je: o visoki industrializirani državi, s tovarnami, z modernimi cestami, s hidrocentralami, z novimi šolami, stanovanjskimi poslopji, stadioni, bolnišnicami, domovi kulture in zadružnimi domovi. Tovariši! Te sanje postajajo že danes resničnost. Navdušujejo tisoče državljanov, da se še oporneje borijo za izvedbo petletnega plana.”' Brigadirji in brigadirke brigad pa so burno pozdravili udarnika Velkavrha Miho, ki je govoril v imenu mladinskih delovnih brigad. Ko je govoril, so njihova srca hitreje utripala. Ob njegovih besedah so se spomnili vseh delovnih zmag na pionirski progi, vseh naporov, tudi noči, ko so gradili usek. “Mi brigadirji”, je dejal, “ki smo gradili pionirsko progo, smo danes ponosni na delo naših rok. Kakor so ju-rišali brigadirji minerskih brigad v Vrahduku s svojimi kompresorji, gra- ditelji dobojskega nasipa, prav tako smo se mi brigadirji borili, na pionirski progi s kubiki zemlje, da smo pravočasno in častno izpolnili obvezo. Ves naš prosti čas smo posvetili svoji lastni vzgoji. Na progi smo se naučili še bolj ljubiti našo domovino, našega maršala Tita in našo slavno domovino Jugoslavijo. Naučili smo se še bolj sovražiti zapadne imperialiste, ki hočejo zanetiti tretjo svetovno vojno. Ko odhajamo s Pionirske proge obljubljamo domovini, da bomo vnesli v tovarne, podjetja in gradilišča vse izkušnje in delovni polet, ki smo si ga pridobili v brigadi. Obljubljamo, da bomo dosledni borci za pravočasno izvedbo petletnega plana, da bomo dali vse sile za izgradnjo socializma v Titovi Jugoslaviji. Naše geslo je: V borbi junak — v delu prvak!” Pionirska proga je dolga 3825 m. Na progi so bila izvršena sledeča glavna dela : skupno je bilo položenih s postajnimi tiri 4200 m tira, premetanih in prevoženih 16.000 kubičnih metrov zemlje, zgrajenih 17 propustov in napravljenih 5 kretnic. Prevoziti in pre-nositi je bilo treba 5500 komadov pragov in prevoziti 3500 kubičnih metrov gramoza. Zgradili so v grebenu tudi 3 postajna poslopja in kurilnico. Na koncu svečanosti je govoril še pionir Ferjančič Dušan. Zahvalil se je SVOBODA NARODOM M ,,, «*** v imenu pionirjev za progo iti razde najboljšim delovnim kolektivom, ** sodelovali pri gradnji proge, daril8' Ob 10. uri 20 minut pa je podp sodnik vlade dr. Marijan Brecelj P • rezal trak in pionirji so zapeljali P vlak po pionirski progi. Vzklikanje navdušenje delovne množice je spr®_» ljalo vlak, ki se je oddaljeval s pi°n^jj gosti proti Kosezam, P1 delegati in z postaji “Jelenov žleb”. Trnovski S°l(' in nazaj na TV 15. SOLKANSKA MLADINA £OZDRAV LJA SLOVENSKE IZSELJENCE Slovenski Ljudski Dom je pred <^E vi prejel iz Solkana sledeči pozdra^ Solkanska Mladina -je na svop konferenci prejela poročilo o Vaši * vednosti in aktivnosti na vseh p°’ffi kulturno-prosvetnem, fizkulturnefly za vstvarjanje novega človeka grad1 lja socializma. J} Trdno prepričani, da Vaše delo našo skupno stvar bo tudi v bodO*^ sti želo najlepše uspehe Vas poZ“rL ljamo in pričakujemo v novi svobo«® domovini. V oni domovini za katero delate in za katero so žrtvovali D|.{ mlada življenja najboljši sinovi & zemlje. Smrt fašizmu! — Svoboda narodu Solkan, 8. avgusta 1948 leta. ,______________________________ obl ja. Pn Pri ml clfi So clf el. vii g. va Vesti iz Organizacij Naši mladeniči, ki so se odlikovali v zadnjem tekmovanju basket-balla Festival del Slov. LijudsHi Dom En el festival epie organizo el Slovenski Ljudski Dom conjuntamente con las Filiales, pudo apreciarse nue-vamente el poderio actual de la Filial Paternal quien tuvo a su cargo la ma-yor cantidad de numeros. La cantidad de puhlico asistente no fue en realidad el que se esepraba, la escasa propaganda realizada es sin lu-gar a dudas el principal motivo de esta menna de concurrentes. Antos de comenzar con la critica dol programa presentado, quisiera puntua-lizar dos cosas muy importantes que se estan notando en todas las reuniones en con j unto (pic realiza el Slovenski Ljudski Dom : La primera, es la total falta de cola-boracion quo son objeto los artistas que presentan numeros, y<; que hemos visto a los. artistas inaquillados ya, co-local los'decorados de las obras, ni o ver el piano, prender las luces, cerrar el telon, etc. Es verdaderamente lamenta-ble esta falta de colaboracion absoluta que influye en forma manifieSta sobre e) animo de los artistas. La seguhda es con respeeto a la acti-tud.adoptada por los jovenes de la Central quienes en čada actuacion de los jovenes de la Filial Paternal pusieron de manifiesto una animosidad inconce-bible entre jovenes (pie pregonan por la unidad de todos los residentes yu-goeslavos. Podran parecer estas pala-bras un poco rudas, pero no se puede acallar una cosa que fue observada por todos los concurrentes, y que indigno a aquellos que actuaban. Admito la critica que Ilova por objeto un sano con-sejo, pero jamas la alevosa, y menos en conjunto čue realiza el Slovenski por quienes no lian hecho nada »<»• »>*»- jorar lo presentado por la Filial Fat nal, el dia en que ellos represcntefli tonces si podran tener derecho a ^ tar, pero nunca a herir en la &T l desconsiderada como lo han liech° i4. Y ahora, entremos de lleno <‘il ^ grama: La precoz bailarina Lidia Cab1-0'',. acaparo los aplausos de todos l"s c ^ eurrentes con sus brillantes aetu*^ nes. El pequeno Nestor Skof, ta»>' realizo upa actuacion acon le coit prestigio de consumado violinista, coro j»t! lo I por en" Ricar-do ®eJ liumero que agrado, fue ol presentado por el joven cic. La obra puesta en escena v~ lf juventud de la Filial Paternal ak'a el exito esperado, luciendose en c‘Sf()n cial la sefiorita Adriana Barett« ^ una actuacion muy promisoria indica como una gran actriz o'1 c nes. i t A continuacion se realizo el compas de la Orquesta do Joško ^a' que o viden cin un ajustc excelente-A todos nuestras mayores felicit8 .1 nes. UNO DEL PUEBk0 UČNI TEČAJI SLOVENSKE0^ JEZIKA ZAČASNO UKINJ®1*1 iM Kakor je vsem znano je nasa -na organizirala v Slovenskem re’ skem Domu učne tečaje za jezik. Tečaji so se vršili praV.1''cll9 vodil jih je tov. Vlado Krmac 111 ^51 dina se jih je udeleževala v P° številu. L Oblasti sedaj zahtevajo, da Je ^ poiskati potrebno dovoljenje 1 brez tega se tečaji ne morejo $ Treba je bilo te začasno Pre^ini;ejii(l kler se ne dobi tozadevno dovo j Iz Rosaria Obletnica Jugoslovanskega društva "Triglav" Jugoslovansko društvo “Triglav” • '^a letos 18-letnico svojega obsto-’ slavnost smo v našem društvu - aznovali zadnjo nedeljo julija, že v ^apddanskil' urah so pričeli naši v. acJeniČi z raznimi tekmami in drugi a,'i so pa na ražnju pekli okusno me- to* »n klol jase. Ob 12.30 se je zbrane „1 l®» «lanice in povabljence . postre-^^asadom” in kozarcem dobrega 'a. Prisoten jo bil tudi naš Konzul • ranko Rubeša in predstavniki slo- ^skih orcraniznon v Ri organizacij v Kosanju, ro-Pa nas je zadovoljil obisk naših fflfoslovanskih v.?amja” in u«kovič. konca mornarjev kapitana tov. parnika II. Fran- —^anem obedu ie ^sclsednik I. Krebelj, ki govoril tov. je v svojem orisal društveno 0(1 ustanovitve do današ-dtii. Tudi so spregovorili par be- ili dru- £’rU k°t glavno se« st« ,ri!/'11i Predstavniki slovanski 0tiV ‘J1 častitali k praznovanju naše ^ce. Zadnji je pa, govoril tajnik .(likala parnika “Banija”. V 36)11 govoru je opisal življenje v svo- naši domovini Jugoslaviji. Vsi prisotni so tov. poslušali z velikim zanimanjem. Tov. Brišar je po govorih prodal na dražbi lepo “potico”, ki jo je darovala članica M. Toplikar in steklenico pelinkovca, ki sta jo darovala tov. Brišar in Krebelj. Darovalcem, kakor tudi Vsem, ki so pri dražbi prispevali najlepša zahvala. Ob 16 uri je nastopil tamburaški pevski zbor “Zagreb” in nam je pod Vodstvom lov. I. Plančiča zaigral in zapel več naših narodnih pesmi. Na željo naših prisotnih mornarjev ie zbor tudi zaigral nekaj partizanskih pesmi. —' Nadaljevala se je potem plesna zabava, pri kateri je sodeloval slovenski orkester, ki ga vodi tov. F. Fonda (sin). Lahko potrdimo, da smo našo 18 obletnico lepo praznovali in da bo ta dan ostal v spominu vsem našim članom, članicam in prijateljem društva “Triglav”. Aleksander Kastelic t. e. tajnik. Prireditev ~v San Martinu Kot zadnja točka sporeda je bila ko- V ' j ..soboto 14. avgusta se je vršila jorani Centro Oultural - J.tuiu druga prireditev. Israelita v San ki jo je pri-- podružnica en t Martin, s sodelovali jem podružni-R41 terna]. ,P°redprireditve ni bil tnko obšireji J ° napovedanem 5,®(lil Slov. Ljudski Dom dri Ma ])ri prvj |() ,.;u|| i^rpe, kor ta j?ertla več časa, pričel pa se je še do-času, kar ni napa niso krivi vedno prire-(Ieii;,l> temveč tudi obiskovalci, ki pri- Vo! Jo Prepozno v dvorano. Pored se je priče) z deklamacijo, ki J® podala mala deklica od podružni-' Martin. °.l za deklamacijo pa se je pred- st^ak nje *.občinstvu Mladinski zbor podruž-^ tl Iv laterna 1. Prvo so nastopile nia-SevVv ’ so P°(' vodstvom Riharda ljej,e,c'flvzaPele “En venček” in Zaljub-jrifii Va^.(‘{’l' ’» dekleta so pod vodstvom ke^° ti(|.lka zapelo “Me je Sl< V; Mešati zbor pa je pod vodstvom p18® Zlobec zapel “Opomin k petju”. H] ie.so udeleženci z uživanjem po-žn1( v1 111 bili nadvse presenečeni nad ^,/^f.io paternalske mladine. Za ee V.P,oznana plesalka Lidija Oabro-lja \}} 'ie pod vodstvom svojeera urit e-iijtjiil a*aRa ^zaplesala nekaj težkih k 1 a -1'rav j ^CSOv 111 jih po svoji navadi Ji°!^ancm je stopil na oder umetnik na goslih. Nestor je tri težko skladbe, in imel svojega spremljevalca ‘ * »V» v III Jlll rtNUJI 11(1 V (lili >, dobro' podala in žela za to polivate konč»" 1........... -- ■- sk.t"'!,8'!1 - ' Z«igral ni. . , *atW Vlr3u> je obolel in mu je v 'losk r trenutku priskočil na pomoč iti j,,, * . Jojk, je vendar igral precizno lj(]ei P ’-.da je mali violinist umetnik. so z zadovoljstvom sledili '\iH|IVeinn pranju in ga za dobro iz-N-i?+e t.U(li primerno pohvalili, skeJ.S .°l}il .)e mešani zbor Slov. Ljud-?'* ,v 1!l’ je pod vodsl vom naše-je 1,1 neutrudljivega pevovod- HoobV.la Jekše zapel tri pesmi. Zbrti->n t vC;lllstyo je z velikim zadovoljstvom VičlefVan^m Poslušalo ubrano petje. Wn 0 Sv; jp> da naši ljudje zelo ljubijo si ga želijo, žal pa so red-Miv p na^° Petje na odru, ker so nam 2b0:.(c!!ve ukinjene oziroma ovirane. Resoluciones del Segundo Pleno de Delegados Eslavos realizado el 18 - 7 - 48. i El Pleno de Delegados representantes de las Instituciones adheridas a la Union Eslava de la Argentina, en su reunion del 18 de Julio de 1948, considerando la proximidad de la fecha en que se debe realizar el TERCER CONGRESO ESLAVO, resuelve: 19—Encomcndar a la Com. Ejecutiva que fije fecha de realizacion del mismo en la sekunda quincena de noviembre o en la primera de diciembre a fin de dar tiempo suficientemente prudencial para su convocatoria. 2?—Invitar a las Instituciones que aun no estan en la UNION ESLAVA que se adhieran y asi tomen parte en el Congreso. Se tiene especialmente en cuenta la situacion de las colectividades polaca y checoslovaca, ya que en la actualidad no pueden existir motivos valederos que nos mantengan desunidos. 3?—Formar una Comision compuesta de un REPRESENTANTE DE ČADA COLECTIVIDAD, para que se aboque al estudio de los Estatutos So-ciales de la UNION ESLAVA y formulen las modificaciones o ampliaciones que crean conveniente a fin de que el Congreso los pueda estudiar y dar su aprobacion definitiva. jo izvajala mladina podružnice La Pa-mična igra “Gospa Kord ul a , katero ternal, in sicer: Adišjana Barelto, Hermina l?evčič, Irena Vidmar, Ida Pečenko, Mercedes Štoka, Mih ‘lj Klena, Boris Zlobec in Bavčar. igra jo bila posebno dobro podana in t udi izgovorjava je bila dobra in bi si človek skoro ne mogel misliti, da_ je la mladina tukaj rojena. Tgri je občinstvo mirno sledilo in bilo jako zadovoljno tako zi gro samo, kakor tudi z igralci. Tudi v tem slučaju je bilo videtL da si naše ljudstvo poleg petja želi tudi igre. Palernalske igralce so udeleženci primerno nagradili z obilnim ploskanjem. Po končani igri se je pričel ples. Orkester jc vodil tov. Samec. Kar se tiče udeležbe na prireditvi je bila ta precej pičla. Vzrok temu je v prvi vrsti pomanjkanje propagande J er mnogi niso niti vedeli, da se bo vršila prireditev, drugič pa je tudi ta, da v teh urah ni prevoznih sredstev, ker bi nekateri šli radi prej domov, posebno oni z otroci, a ne morejo. Mogoče bi kazalo prihodnjič napraviti prireditev oh nedeljah v popoldanskih urah. Prireditev je v splošnem dobro izpadla, za kar je seveda največja in neoporečna zasluga podružnice La Pater-nal. # Naša mladina naj si vzame kulturno delovanje mladine Podružnice La Pa-ternal za vzgled. Ilogar Eslavo El Pleno considerando que variaa colectividades čtnicas estan realizando campa-nas financi*ras para la construccifin de sus casas centrales Stnicas y a fin de que sean de un resultado en un todo positivo, se debe adelantar dichos esfuerzos y pos-tergar para un momento oportuno la idea de construir la CASA ESI^AVA, 1 Eslavos de reciente llcuada Considerando que entre la nueva inmi-gracidn ilegada y por llegar liay muchos nue ro tienen ninguna acci6n por la que se los podrta calificar de indignos de for-mar parte de la familia eslava y que en realidad son personas enganadas por los enomigos de la denvocracia; ellos fueron inspirados en ideas adversas a los senti-mientos humanos y a las convicciones de-mocritticas y una vez libres de estas in-fluencias daflinas, se dan cuenta de su error y teniendo en cuenta todo ello, resuelve: invltarlov. a que ingresen en las instituciones eslavas y ayudarles en todos los sentidos. Repudiar solamente a los que son criminales de guerra escapados de las justiclas de sus pueblos y considerados indignos de estar en nuestras instituciones culturales, ayudistas y patričtlcas. Mujeres Eslavas So resuelve prestar apoyo mas decidido a las comisiones femeninas eslavas a fin de que la participaci6n de la mujer sea a(in ln&s progresista en el movimiento eslavo. Se facilitarit de este modo el in-greso cn masa de las mujeres en nuestras Instituciones, d&ndoles de esta forma po-sibilidades para un progreso niayor en el aspeeto cultural y educativo. Prensa Eslava Considerando que nuestra prensa son 6rganos de bien publico que instruyen a n uc s ti'o s compatriotas cn su propio idioma a ser mA s uti les para la sociedad y teniendo en cuenta siempre el progreso de la patria en que vivimos, corao tambifin nuestras patrias de origen. El heclio de instruirse en su propio idioma por ser el mas fftcll para la gran mayoria de nues-tros hermanos, que de tal forma los eleva en sus conocimientos progresistas y los '.•.V.V.V.V.V.V.V.V.V.V.V.V.V.V.V.V.V.VV.V.V.^V.V.V/AVAVV/A'! s i _ 2a !epo petje obilega ploska eže Ljudskega Doma je bil de- Tiskarna uC6rdoba,> Tiskarsko podjetje naših rojakov Ferfolja, Baretto & Paškulin Izvršuje vsakovrstna tiskarska dela ’ ★ BUENOS AIRES Gutcnberg 3360 T. A. 50-3036 Nasproti postaje tramvaja Lacroze na A.venidi San Martin' acerca a conocer los aconteclmientos de sus patrias de origen y en lo cultural, social y progresista por ser 6rganos >que en sus pftginas lo reflejan con m Obveščeno rojake Biljanske občine, ki so nriamuiAli, za spomenik padlim žrtvam, da je bila nabrana vsota poslana v Bilje pri Gorici potom tov. Srečka' Tur el a. Pred kratkim se je tov. Turel povrnil in nam izročil od Krajevnega Ljudskega Odbora za Bilje sledeče potrdilo : Bilje, 25. marca 1948. • Krajevni Ljudski Odbor za Bilje potrjuje, da je prejel od tov. Turel Srečkota pesos 1000.— (tisoč), t. j. 223 dolarjev. Smrt fašizmu! - Svoboda narodu! Tajnik: Predsednik: Skalec Ludvik 1. r. Rusjan Anton 1. r. Razvidno in potrjeno je, da naša pomoč nabrana med sovaščani, je dospela na svoje mesto. Srčna- hvala vsem darovalcem, kakor tudi tov. S. Ture-lu za njegov trud. Eden izmed vaščanov. NOV GROB Dne 18. junija t. 1. je mrla v Rožni dolini pri Gorici Marija Kodelja, stara okrog 70 let. Pokopana jc v Št. Petru pri Gorici. Pokojna je bila do vojne zdrava, vojni dogodki pa so tako vplivali nanjo, da je zbolela, od katere bolezni ni več okrevala in ji sedaj podlegla. Pokojnica zapušča v domovini 1 hčer in 4 sinove, tukaj v Argentini pa hčer Doro, por. Groser, zvesto in pridno članico podružnice La Faternal, katero je novica o materini smrti še posebno potrla, saj si še sama ni opomogla od težke bolezni, katera jo je pred par meseci vrgla v postelj. Naj pokojnica poiva mirno v domači zemlji. Žalujočim ostalim v domovini, kakor tudi tukaj v Argentini pa naše iskreno sožalje. ZAHVALA Franc Dodič, doma iz Hrušice pri Podgradu se potom Slovenskega Glasa iskreno zahvaljujem vsem rojakom in sovaščanom, ki so nam nudili moralno in materialno pomoč za časa bolezni moje soproge, kakor tudi" meni invalidu brez ene noge. ' Posebno sem dolžan zahvalo vaščanu tov. Josipu Mahne, ki mi jo izročil nabiralno polo z prostovoljnimi prispevki v znesku $ 899.50. Še enkrat vsem moja hvaležnost in najlepša zahvala! FRANC DODIČ - LOURDES TISKOVNI SKLAD SLOVENSKEGA GLASA Darovali so za tiskovni sklad: Karlo Jelen ........... $ 3.— Franc Bozanc .,........ .. 5.— Alojz Hrast ................ 2.— Franc Kastelic .................... — Štefan VrdiS ......'. . . . ,, 5.— Viktor Mlja8 ............... 2.— Vincenc Zalokar ............ 2.— Jožef Obrulek ......... >, 2.— Alojz Ferkulj ......... „ '3.— Ivan Zukol ................. 4.— -Franc Susek ................ 2.— Franc Glišček .............. 2.— Franc Pausič .......... .. 5- — Skupaj ................ S 4 3.— Prejšnja svota ............. 1.334.30 Skupaj ................ $ 1.377.30 EMILIJI BAJTOVI V SLOV^ Nepričakovano nas je zadela žalostna vest, da nas je za večno zapustila naša tov. Bajtova. Pokojnica je bila doma je dospela 1. nov. 1929. iz V Argentino Kot zavedna Slovenka se je takoj po svojem prihodu pričela zanimati za naše društveno gibanje. Leta 1937 se je na pobudo naših zavednih rojakov v Devotu ustanovil slovenski učni tečaj, katerega so pozneje podprla naša bivša društva -G.P.D.S., Ljudski oder in Iv. Cankar in ustanovljeno je bilo šolsko društvo z imenom “Šolski svet v Devotu”. Za učno moč so tedaj naprosili tov. Emilijo Miklavič-Bajtovo, ki je to nalogo v. veseljem sprejela, ker je čutila v sebi poklic narodne učiteljice. la je potrebo in prevzela režijo j odseka v bivšem G.P.D.S. V tej do je postavila na oder več šaljivih PrlZ„ rov in lepe velike drame “Begun*®' “Rožmarin” in Meškovo “Mati”- * sebne uspehe je pa dosegla s svoj« delom ‘‘Sava, Drava, Soča in Volga ’ prizor, ki je bil večkrat podan na ra®5 odrih in se je svoječasno tudi argf1" tinska kritika o tem pohvalno izrazitf Spet je pričela hirati in usoda n® jo je ponovno iztrgala iz našega J8', nega delovanja. Po nasvetu zdra^1' kov se je preselila v Monte Grande' tam je ostala do svoje smrti. Od ted J smo jo le dvakrat imeli v naši sredi to prvič, ko smo sprejeli našo jug. j’1., sijo, kateri je načeloval g. Ljubo 1 Čim bolj smo jo spoznali mi in naša šolska mladina, tembolj smo jo vzljubili, posebno zaradi njene preprostosti in nesebičnosti. Zadovoljni smo bili, da je ona prevzela vzgojo in vodstvo naše mladine, katero je s pravo materinsko ljubeznijo vzljubila in jo vedno ljubila do svoje smrti. Mladina, ki jo je ona vzgojila, ni in ne bo pozabila svoje učiteljico. Že v prvih mesecih poduka je uvidela potrebo,' da se naša mladina tudi udejstvuje na našem odru. Ustanovila je mladinski dramatični krožek, ki je bil začasa svojega obstoja najbolj aktiven in tudi najbolj priljubljen. Poleg deklamacij in komičnih prizorov so izvajali tudi nekaj lepih in težkih mladinskih iger, v katerih so naši malčki prav lepo nastopali. S poučevanjem tečajev in dramatike si jc tov. Bajtova nadela naporno delo. Živela je oddaljeno, vsi ti napori in še doma delo skrbne gospodinje in ljubeče matere, so vplivali na njeno zdravje. Bolezen na pljučih jo je vrgla na bolniško posteljo. Prebolela je prvi udarec, a ni odnehala, ker je vedela, da jo njena mladina težko pričakuje. Uvide v to- in drugič ob prihodu našega mniistj'8’ g. m. Franceta Pirc. Vesela je tudi ko se je izpolnila njena želja, da se 3 njen rojstni kraj priključil k naši n'8-* teri FLR Jugoslaviji. V Monte Grande je preživela svoJ8 zadnja leta z upanjem, da se nj®”., zdravje izboljša in tudi da bi njen ni sin Dušan dovršil svoje študije. Toda kljub vsemu prizadevanju ®a strani skrbnega in ljubečega sopi' brata in mnogih vaščanov, nas je i rek 27. julija za vedno zapustila. tisnila je‘oči pri polni zavesti v narod svojega soproga. »' Njeno trupla je bilo prepeljano Slovenski Ljudski Dom, ulica Siinbrf’’ t. j. v “Naš dom”, kjer je pokojni svoječasno učila, režirala in vodila n še kulturno delovanje. Žal da čas 1 dopuščal, da bi obvestili vse naše roj ^ ke, da bi se zadnjikrat poslovili 0 naše zveste učiteljice. Pokojnici so P^ klonili mnogo cvetja in vencev, katerimi smo videli tudi venec ^1° ' Ljudskega Doma in bivših članov D.S. Naslednji dan v sredo je bila ob st® vilni udeležbi pokopana na pokop**11?, ču Čakarita. Ob odprtem grobu «c J od pok. Bajtove poslovil tov. Ivan ) , čenko, ki je v svojem govoru oD -njeno delovanje na našem kultur« polju in rekel tudi, da je z izgubo turnih delavk, kot je bila pokoj«1® ’ hudo prizadeta naša naselbina, Pokojna tov. Bajtova zapušča tu*" soproga Frartca, sina Dušana, sV^:ri Antona Bajt, v domovini mater, » brate in dv,e sestri. Vsem naše iskreno sožalje t pil ZAHVALA Vsem, ki ste spremljali na prerani zadnji poti k večnemu počitku naše nenadomestljive soproge, matere in svakinje MILKE BAJT in ji obsuli grob s cvetjem in venci, se iskreno zahvaljujemo. Posebna zahvala za poklonjen venec Slov. Ljudskemu Domu in bivšim članom G.P.l). žalujoči: soprog Franc, sin Dušan p in svak Anton Bajt. m ^šim naročnikom in čitateljem na znanje !*šel 5 Obveščamo naše naročnike in čitatelje, da “SLOVENSKI GLAS” ni i,,., i11 20. avgusta in to vsled raznih težkoč, ki so nam onemogočile reden Usta. v, Ze v naprej smo vedeli, da bodo naši naroqniki pogrešali list in nismo se Ijjt m°tili, kajti imeli smo dnevno nešteto telefoničnih povpraševanj po doka m PreJeli smo mnogo pisem iz notranjosti v tem oziru. To je nov dateljida “*e ' GLAS” še vedno priljubljen med našimi Opamo, da nam bodo naši naročniki, predvsem pa oglšaevalci to nered- 7 oprostili. UREDNIŠTVO in UPRAVA. Kapelice, križi in beda, je današnja Avstrija to p / štirideset in več leti je Dunaj va}ltl ni; in. predstavljal bogastvo, ži-like»°S *U P°djetnost pripadnikov ve-j,i avstro-ogrskega cesarstva in HstV* 8 sv°j™ razkošjem tu- ];e . 111 romantike, umetnike in pesni-I) P°s!ovne ljudi vsega sveta. tie„^na,^nji Dunaj nima veq nič skup->oa’nekdanjim; sedaj živi življenje topit * ®a mesta in je ves zavit v vij 0 /;alo'st- Vse stvari imajo zelo star ' ■ • je so nizke in stare (le malo Po v,Jv'.' Pet ali več nadstropij) e«ini še iz časov cesarja Franca Hj‘ . ,1,1 skupaj s številnimi cerkvami aJejo nekak syednjeveški videz. taj0ve. SQ tlakovane po starem in ropo-J in cvileči tramvaj nam še bolj -.ud*6'1'0 razlik() m°d temi cestami in asfaltnimi cestišči ter av-81 po drugih novejših mestih. '°tnh'e(^C° v°jne so «e vedno tu; od Ho r!',a^ejane hiše stojijo še vedno ' fri leta po vojni je še mnogo 7‘ ruševinami zaprte za vsak lit . 3° potem prodajajo raznim ^Poslit °Pfke. et- Mladina ev, in ženske so našle tem da čistijo malto z ^ ~enim podjetjem na črni borzi. jjL0llavadno^ sliko nudijo Smeti, ki sta ^ m° često tudi v središču me- lte j^netiiči delajo namreč brez- vsa-JC, da lii nntrnSili vpi" svni<» sile, kot jih dobijo na živilske nakaznice. Po cestah srečamo vse polno invalidov i možje brez ene ali brez obeli nog, ali brez roke. Drugi zopet, med katerimi je morda največ žensk, nosijo znake raznih živčnih bolezni, ki so posledica vojne. Vsa ta množica se počasi premika po dunajskih ulicah, kakor velika truma beračev in nudi kaj žalostno sliko. Včasih ima človek tukaj vtis, kakor da se vojna še ni končala in v resnici se ljudje še niso vrnili v normalno mirnodobsko življenje. Sicer pa so v mestu kakor po vsej Avstriji še vedno v veljavi mnoge omejitve iz časa vojne, z edino razliko, da so sedaj, ko so končani nacistični roparski pohodi po Evropi, dnevni živilski obroki precej manjši. Tako, n. pr. je zelo težko dobiti maslo (in tudi mleka ni najti nikjer, ker je bila živinoreja po vsej deželi skoraj popolnoma uničena. Po dolgih mesecih pričakovanja so dobili za veliko noč Dunajčani na živilske nakaznice po četrt kilograma sadja na osebo. Ena limona stane na črni borzi približno 2 šilinga, kar je zelo veliko, če pomislimo, da je povprečna mesečna mezda delavca približno 600 šilingov in da je mnogo ljudi, ki ne morejo zaslužiti niri 350 šilingov na mesec. Povprečno zasluži uradnik okrog 700 šilingov mesečno, dočim stane kosilo v restavraciji in brez nakaznice okrog 70 šilingov. Pred nedavnim je neki časopis prinesel z velikanskimi črkami veselo vesi, da je avstrijska vlada dovolila, da si da lahko vsak Avstrijec enkrat letno popraviti svbje čevlje, čeprav ne moremo govoriti o množični brezposelnosti, vendar je gospodarski po- ^utm (Sopcic e ftiio HORMIGON ARMADO Coronel Dominguez 244 T. A. 652 - 0244 VILLA MADERO loža j in življenjski standard na Dunaju morda nižji kakor v kateri koli drugi deželi Evrope, zlasti po zadnji denarni reformi, ki je koristila samo tistim, ki so vložili avstrijski kapital v inozemstvu, dočim je po podatkih državnega statističnega urada znižala kupno moč šilinga v notranjosti dežele za celih 25%. Industrija je popolnoma ohromela in trgovina je v skoro popolnem zastoju, ker v sedanjem položaju Avstrija nima ničesar, kar bi lahko nudila v TRGOVINA JESTVD J "PRI Č E JI N I C U " C. Ram6n Lista 565( l - U. T. 64-1509 Pl VARNA — Kroglišče in Keglišče ' PODGORNIK FRANC Warnes 2113 L« Patoma) HERRERIA DE OBRA HUMAR y MAKUC Av. Central 3720 Calle No. 2 3729 U. T. 741-4520 VUGA ALF0NS KONTRATIST STAVBINSKIH CEMENTNIH DEJ, Specialistov cementnih ogrodjih„ in stopniščih Se priporeča rojakom ESPINOSA 2570 — T. A. 50 - 0773 ltuenos Aires RADIČ Iideloranje novih aparatov tu vsakovrstna popravila iivriuj« JAKOB KREBELJ CESPEDES 3783 (vogal Avda. Forest Tel. štev. 54 - 4650 MIZARSKA DELAVNICA “LA PRIMERA” PETER JONKE Lastnik: \ S« izdeluje vsa v to stroko spadajoča dala PASOS LOS ANDES — RIO CEBALLOS CORDOBA Restavracija A. BENUM6 & KRESEVIO ★ Izborna hrana Zmerne cene CHORROARIN 596 LASTNA PEKARNA in TRGOVINA JESTVIN “TRIESTINA” Lastniki: KUKANJA in BRATA, GEC 25 de Mayo 2606 CORDOBA «C BEVK: 3Capl an oJUacftn. Gedecmac” In (,peSe^e> ki so bile izgovorjene brez jeze tiijj °ra’ lz tihe bolečine, iz grozotnega za-SVojo 3a starke, ki se je vse življenje v fi0gam teziku z zaupanjem obračala do 6°g ’ So Čedermaca zadele v dušo. Moj v,, nvu to pravi,saj stokrat razume. N’agik ne bi rfe hotel več zagovarjali. Sl e’ Za^aj jim je pridigal laški, je raj-%1U.°l«al... Gledal je po ljudeh; med ^ul«elo kot v čebelnem panju. Od lo y6Je ®rePadenosti in užaljenosti ni bi-d° dvoma o božji pravičnosti... Zdrz„n se je. '(o. nnaa ne bo zapustil”, je dvignil ro-* misHte, da mene ne boli? Saj sem C*a me' ^a^or °senj me peče. Za-HjdcmV božjo pravičnost! Do nadškofa b ’ v *{ini pojdem’, če treba... Do-* Up11'0 *)a niolili. . . .Zdaj pa v cerkev! Sln° se zamudili. . .” (Nadaljevanje) Pozabil na žalitevT vzelo mu je Drugo poglavje °Pravilom je bil raztresen; pred 111 u je nenehoma obnavljal prizor |s__ _ ___________ ^kv,Jo- Oživljale so se mu izgovor-^losti1Sede ln mu strupeno legale v srce. Hkor 1 80 ga- Zamižal je za trenutek, n, _ Dolžnost čitateljev Slovenskega Glasa je, da o tem obvestijo sv?JeJtyi jatelje in znance, ki mogoče na naš list niso naročeni in tako o prido državljanstva neobveščeni. , oj Za vsa pojasnila se lahko obrnete na naša društva, kjer bodete o ^ tudi potrebne prijavnice za izpolnitev. Tc lahko izrodite izpolnjene v društvih ali pa na Poslaništvu FLR Jugoslavije, calle Charcas 1705, » Aires. Foto - Arto MARCOS Najpopularnejša na Dock Sudu Facundo Quirofa 1825 U. T. 22-8827 PRODAJALNA - TOBAKARNA Prodaja rainlh časopisov, revij, stalile ter raznovrstnega moškega ln lanskega perila. VLADIMIR BENKO Avd». Francisco Belr6 5709 VILiLA DEVOTO - BUENOS AIRES Dr. CONSTANTINO VELJANOVICH Sala especial para tratamientos del reumatlsmo jr sala de Clrugfa Atiened: Lune« - Mi6reoles y Viemes Pedir hora por telčfono Delonsa 1153 U. T. 34-5319 UMETNO STAVBENO MIZARSTVO Kovinska Okna in Polkna FRANC BANDELJ Avda. de los Incas 5021 U. T. 51-5184 F I D E O S F R E S C O S de NATALIO DOMINI Bazurco 3425 U. T. SOj RAZPRODAJA KRUH* TROBEC GUŠTIN Dovažam na dom U. T. Sl'7'6* Heredia 477 BANC0 P0LAC0 S. A. Unico Banco Eslavo de Suri America KROJAČNICA CIRIL PODGORNIK Tinogaata 5206 RESTAVRACIJA IVANČIČ 11UDOLF Anasco 2622 SPLOŠNO STAVBENO MIZARSTVO ANTON FORNAZARIČ Espaiia 558 — J. Ingenieros — F. C. P. T. A. 757 - Santos Lugares - 271 h Secci6n VVGOESLAVA Atendida por experfo personal de esfa nacionalidad. • TRANSFERENCIAS DE FONDOS de Ayuda Familiar a Yugoes/avia. • ČAJA DE AHORROS y CUENTAS CORRIENTES. Dos magm'/icos Servicios a disposicion do la Colectividad Vugoesfava. j • SECCION DESCUENTOS. El Ban po olenderi de inmedialo su Soficitud de Credito. CONSULTENOS P E R S O N A t M E N T £ O POR ESCR/TO TUCUMAN 462 BUENOS AIRES C.CORREO 390 A dl, njivami,-sadovnjaki ln gozdiči... Vse; na las podobne Vrsnlku. Rončlne In griži, ki se polagoma spuščajo proti jugu, do Čedada in Furlanske ravnine. Med gledanjem mu je pesem v srcu polagoma izzvenela, obšle so ga druge misli... Ozrl se je v dolino in se spustil po stezi, ki je vodila v Rupo. * . Kaplan Čedermac ni slutil, kako hudo nezadovoljen bo z današnjim obiskom. Kljub temu je s težkim občutkom v srcu stopal v Rupo, trapilo ga je očitanje in sramovanje. Brez dvoma, kot ogenj se je bilo razneslo blizu in daleč, kaj se je ono nedelje godilo v Vrsnlku. Med hojo mu ie glavo zdaj pa zdaj zlezla med ramena, a jo je zopet dvignil. Ali je bilo ponekod mar boljše? Slabše Je bilo! Saj se ni utegnil z nikomer posvetovati, zato je delal po svoji glavi in preudarku, po trenutnem domisleku. Ali naj se zato za vedno izogiblje tovarišem? Porazgovoriti se mora, da najde opore v svojem sklepu. Poleg tega jo kdaj pa kdaj ljubil humor ln veselo družbo. Ob takih slovesnih prilikah se je ob vinu razvezala beseda, gospodje niso bili tako tesno do vratu zapeti kot pred verniki, ampak so sl odkrili nekaj človeških slabosti. Ko je vstopil ln so ga tovariši pozdravili z veselimi vzkliki, se je ves zmedel. Prostorna Izba, v kateri se je temno pohištvo kar izgubljalo ob stenah, je bila zakajena s tobakovim dimom. Za dolgo, poginjeno mizo so sedeli gostje ob črni kavi in kozarcih vina. Domači kurat Potokar se je dvignil ln mu stopil naproti. Dobrodošel! Že so hiislili, da ga ne bo. Don Jeremija, ki je bil ta dan nenavadno zresnjen in molčeč, ga je potegnil na stol poleg sebe. Gospod Martin se je smehljal. Ljubše bi mu bilo, da bi mu ne posvečali toliko razigrane pozornosti. Ni mu ušlo, da je kaplan Španjut, krepak mož, nekaj let mlajši od Čedermaca, gostih rjavili las in širokih ličnic, trčil s komolcem mladega Skubina, ki je sedel poleg njega. Preslišal je bil, ko je rekel, da so se zasmejali, in se je zbegan ozrl po obrazih. “Le počasi!” je kaplan Orehovec dvignil kazalec in zapretil španjutu; bil je visokorasel petdesetletnik, prikupnega obraza, že celo osivel. —- “Le počasi! Čedermac je le pol grešnika. Pol je pridigal po laško, pol pa je slovensko molil. Še vedno smo v večini.” “Kaj boš, vina ali kave?” je ponujal Potokar. “Daj rajši vina! Saj ni kaka kislica. Iz Brd so mi ga pripeljali.” “Bric zmeša glavo.” Čedermac je samo srknil. Besede so ga bile zadele, ni mu bilo do smeha, le kislo se je nasmehnil. Ali gre glas o njem res že po vsej dolini? Peklo ga je, rad bi bil vzel za šalo, če ib bilo mogoče. ‘ ‘ Čemu bi bil tako občutljiv?” si je prigovarjal. “Pa saj mi je glava že tako zmešana”, je dodal iz svoje poslednje misli. “Te dni res ne vem, kje se me drži.’ “Saj je z nami prav tako”, je re-rekl Potokar. “Prav tako, nič drugače.” Španjutu so se hudomušno svetile oči. “Martin! Da so te bili Vrsničani hudo prijeli? Res?” “Žal, da niso povsod Vrsničani”, je don Jeremija pomagal Čedermacu, ki je bil ostal brez besede. “Da bi bili, bi bilo marsikaj drugače. Tvoji bi se menda ne uprli, pa če bi jim turški pridigal.” Zasmejali so se, Španjut najglasneje. Ni zameril takim besedam, ljubil je jedek, grotesken humor. Po svoji vnanjosti je bil nekam oglat, kmečki; iz oči sta mu gledali hudomušnost in zvitost, vselej je z ostrim čutom zavohal nevarnost in ostajal za gričem. Imeli so ga za čudaka, bil je priljubljen zaradi svoje surove odkritosti. “Ti si podpisal?” mu je Čedermac ponudil tobačnico čez mizo. “Trikrat!” je vrgel Orehovec malce pikro. “Težko je čakal, da so mu prinesli.” “Ne trikrat, samo enkrat!” se je Španjut vedro uprl. “ln tudi težko niše čakal. Podpisal pa sem in pridigal tudi, kaj bi tajil. Celo pridigo, ne samo polovico kot li, Martin. Kaj me tako gledaš? Že vem, kaj misliš. Je že v redu, saj se strinjam. Le ne misli, da nimam glave na pravem koncu. Imam jo. Pa prav zato. Nisem, bedak, da bi hodil čez hrib, ko je zložneje po dolini. Vi si nič ne boste prihranili. Prišli boste prav Ija, le po ovinku.” Čedermac ni hotel strmeti v Špan juta, ki je govoril resno, le z izrazom hudomušnosti na obrazu, Kes da je čudak, vendar ga je zdaj težko razumel. Da, lahko sta bik enakih misli, a čutila nista enako. Španjut nikoli ni bral slovenskih knjig, ostal je v svojem ozkem svetu, dotaknilo se mu „ JjB je razuma, a ne tudi srca in duše* . -koli ni grebel v globino, ni ga a groza posledic, ni se vpraševal: Le je ali Jezus? Moj Bog, kakor da za vprašanje, kod je zložneje, čez11 ali skozi dolino! ip. Nastalo je nekaj hipov prem0 ,f, Orehovec se je bil s pozornim P?jLl dom ozrl na Potokarja. Ta je ‘ se dva prsta med gumbi talarja nervozno nasmihal v široki, pol11' ■oj}' obraz z redkimi lasmi nad čeloni. ' ^ ve oči so iuu»gledale, kakor tla ^ trdovratno zabadajo v neko misel- v —■-»o čaj , je preudarnega, odločnega z,iaC Španjutove besede so ga dražile* j bi jim bil ostro ugovarjal, a je .)e. igrali vlogo smehljajočega se S(,s je Ija. Pogledal je Orehovca; ta tla11 govoril skozi njegova usta. ^ ^ "Če bi bili vsi islih misli, trd* ” ib skala”, je rekel poslednji, “bi JAj' m ur ne bilo treba hoditi niti čez niti skozi dolino.” n ” j* “Pogovoriti bi se bili morali) kakor v svojo obrambo vrgel <■1 mac. “Sporazumeti. Pa saj ni bu( sa.” ' . j,)., “Pred leli se nihče.ni razgova'J*1 mu je don Jeremija položil ro»^ ^ koomlec. “Pa smo bili kljub te|Ul kot eno, duhvoniki in verniki. I so bili časi drugačni, a kljub mu. v-teki Besede so zvenele kot rahel |ji Čedermac je pokusil vino, kakor hotel utopiti njihovo grenkobo. (Nadaljevanji Naznanilo povratnikom Povratniki, ki se nameravajo odpeljati 16. sept. s “Partizanko”, morajo •'»praviti sledeče: 1. Vso prtljago, katera bo shranjena spodaj v parniku (stiva), mora Mtt oddana najkasneje do 9. sept. t. 1. v skladišče transportnega podjetja Yri-Maionga, ulica Canning I5G41) s sledečimi znaki: a) ime in priimek potnika, b) Jugoslavija, c) Ime parnika "Partizanka”, d) zadnja luka - Split - Reka in e) koliko blaga se nosi po osebi ali družini. 2. Tarifa za skladišče in ukreanje prtljage na parnik je sledeča: za »zaboje, kovčege ali vreče do 50 kg •$ 5.— „ „ 100 „ $ 5.50 „ „ „ 150 „ $ 0.50 „ ,, i, ^ 200 ,, $ H. i>0 Cez 200 kg teže je tarifa po dogovoru. Kočno prtljago vzamejo potniki s seboj na parnik na dan ukrcanja. 51. Za izvozno dovoljenje je treba prositi na jugosl. poslaništvu in to pred septembrom t. 1., da se zamore kateri koli dan v tednu blago ukrcatl, predno Parnik odpluje. • Huenos Aires, 20. avgusta 1948. IZ PISARNE POSLANIŠTVA OBVESTILO 1. Povratniki, ki stanujejo izven Buenos Airesa, morajo biti najkasneje dni pred odliodom parnika v Buenos Airesu. 2. Potni listek (karta) stane S 700.—, otroci od 7 do 14 let plačajo po-lovico, a izpod 7 let potujejo brezplačno. Po polovični ceni se potovanje pose- dovoli. 8. Potne listke prodaja Agencija \Vilson Sons & Co., ul. Sarmiento 345, c»pital. Listki so že v prodaji. 4. v pogledu prtljage in dovoljenja za izvoz blaga se je zglasiti pri R. fllikuličič, (Jbarcas 1705 . Capital. 5. Priporoča se povratnikom, da si preskrbijo potrdilo o šolski in strokovni izobrazbi, ki so si jo pridobili v Argentini. O. Povratniki zainorejo nakazati potom Poljske banke, Tucuman 402 — 'apltai, na osnovi potnega dovoljenja in kupljenega voznega listka po $ 3000.-** vsakega člana svoje družine. Priporoča so povratnikom nadalje, da preostali denar porabijo za nakup blaga. V slučaju kakih težkoč in informacij se je °brniti na poslaništvo, Cbarcas 1705 « Capital Federal. RESTAURACIJA “PRI ŠKODNIKU” Kroglišče in Kegliiče Jožef Škodnik Anasco 2652 U. T. 59-8995 TISKARNA Rudolf tivcc SARMIENTO 46 Caseroi T. A. 757 (Santos Lugarea) 1101 FABRICA DE MOSAICOS ALBERTO GREGORIČ Venta de materiales de cf>nstmcci6n Avda. Fco. Beir6 5671 U. T. 56-5383 INDUSTRIJA PAPIRJA W I D E R Andres Fereyra 3665 U. T. «1. Bmim Airea ELECTRICIDAD Y PLOMERIA JOSE RADAN Bernaldez 1550 Buenos Airea RESTAURANT MIRO M E R K U 2 A LORIA 472 Ž®LEZ0BET0NSK0 PODJETJE PRflNe URŠIČ 1764 T. A. 69 - 1567 Buenos Aires Ferdinand Cotič Trgovina z železnino Lope de Vega 2989 U. T. 50-1383 Franc Može Tehnični konstruktor TOVARNA MOZAIKA VILLA A. GIARDINO Est. Thea HUERTA GRANDE T. A. 43 Drm Francisco Jose Cespa DENTISTA CIRUJANO Consultas de 15 a 2 0 hs. Coronel R. Lista 5090 T. A. 50 - 5782 Krojačnica ''Gorica” Franc Leban WARNES 2191 Buenos Aires Naproti postaje La Pateraal T. A. 59 - 9357 TOVARNA POHIŠTVA VINKO ROGELJ BLANCO ENCALADA 248-261 VILLA ESCASO U. T. 652-013» STAVBENI KOVAČ FRANC COHA Calder6n 2779 U. T. 51-6655 Krojačnica LEOPOLD UŠAJ ŽELEZO - BETONSKO PODJETJE RUDOLF KOMEL ZA NAČRTE IN PRERAČUNE Bernaldez 1666 U. T. 67-1411 JEKŠE EKTOR MIZARSKA DELAVNICA Dr. Luis Belaustegui 4466 U. T. 67-3621 RUDOLF KLARIČ INDUSTRIJA ELEKTRIČNIH IZDELKOV JOSE BONIFAdO 663 BUENOS AIRES I1 t' l' t' 1' I' «' (' «' I' ■' NOVO STAVBENO PODJETJE ? R. Strehar - J. Lisjak :j Calle FRANCISCO BAUZA 2694 T. A. 64 - 1509 'J g l ■" j! a kalkulacije, Proračune in Firmo obrnite_se do novega konstruktorja J^DOLFA STREHAR — Zasebno: Calle Dublin 4218 - T. A. 51 - 5035 J Avda. FRANCISCO BEIR0 5380, Dep. 2 T. A. 50-4542 VILLA DEVOTO EDINA SLOVENSKA ESTAVBENIKA V SAAVEDRI y ANDREJ BOŽIČ in SIN Tehnična konstruktorja Ruiz Huidobro 4554-58 U. T. 70-6112 Reinaldo W*Mserman MEDICO Nazca 2381 U. T. 50-2845 TRGOVINA ČEVLJEV BELTRAM Vas po domače postreže. Pridite, pa se boste prepričali! Se priporoča Albert Beltram DONATO ALVAREZ 2288 Buenos Aires G. JERKIČ & P. ROJC “HOTEL ALPINA” Nasproti postaje "Huerta Grande" SIERRAS DE CORDOBA Med gorami v višini 1000 m. ODPRT CELO LETO, TRGOVINA JESTVIN PETER ČUČIČ Excelsior 1566 - U. T. 757-301. Saem Pefia TRGOVINA JESTVIN Srečko Turel TRELLES 1402 U. T. 59-4104 Prevozno Podjetje “GORICA'* Lojk Franc Villarroel 1476 U. T. 54-5172 Recreo “Europa” Pripraven za nedeljah* Izlet« ▼ Tigra. Prevoz • postaje Tifte FCCA. do R*. crea in Mazaji L a a I h I k a BRATA ROVTAR Tigre FCCA. — V. A. 749 - 589 Rio Carai<)aclMXY D€CT€C HINKO HAIPCCN Specijalist notranjih bolezni Ordinira vsak dan od IG do 20 ure SAN MARTIN 955 - 1 nad. - Dep. C T. A. 32 - 0285 in 0829 TRADUCTOR PUBLICO Esloveno, servio-croata, checoeslovaco y demas idiomas europeos. Extracciones de partidas para jubilaciones ferroviarias y para el Instituto Prevision Social. SAN LORENZO 937 R 0 S A R I 0 (STA. FE) LA VOZ E S L O V E N A EJMTADO POR LA SOCIEDAD VUGOESI.AVA “HOGAB POPUIiAR ESLOVENO” Bogastvo slovenskih gozdov Znani umetnostni zgodovinar in strokovnjak v goslarski stroki, prof. Wil-libald vonLuettgendorff piše v svojem svetovnoznanem delu: “Izdelovalci godalnih instrumentov od 15. stol. do danes”, da raste razen v češkem Lesu najboljša smreka na svetu za izdelovanje godalnih instrumentov v predelih Julijskih Alp od Mangarta pa do Sv. Vida nad Cerknico. »Isto trdi še drugi nemški strokovnjak Otto Muecki, ravnatelj goslarske šole v Berlinu. — Vendar pri gradnji takih instrumentov je poleg smrekovine, ki tvori resonančne deske, potreben še javorov les. O tem trdi prof. Luettg/ndorff, da je poleg romunskega javora najimenitnejši oni, ki raste v bosanskih gozdovih. — Bod-pisani sem od leta 1931 do 1941 izdelal 22 gosli in 2 violi. Med tem je bilo 8 instrumentov iz domačega lesa, ki je rastel v naših gozdovih na Pokljuki in moram reči, da se je pri vseh brez izjeme izkazala trditev prof. Luettgen-dorffa za pravilno. Enakega mnenja o našem lesu so še mnogi drugi strokovnjaki, kakor Alojz Palfner v Gradcu itd. Naj navedem zanimiv primer, ki se tiče gospodarske plati: V bivši Jugoslaviji se je prodajala smrekovina po 500 din kub. meter franko meja iu naš javor najboljše vrste po 900 din. Les' ki se je izvažal v Nemčijo, se je tamkaj sortiral in strokovnjaško pregledal. Odbrani' les za glasbila, tako smrekovina, kakor tudi javor so na' žagah narezali. oziroma naklali na dele primerne velikosti in mere ter spravljali v sušilnice, kjer se je sušil na zraku. Ko je bil les goden za obdelavo, so ga uporabili v domačih tvornicah za glasbila, deloma pa so ga Nemci drago prodajali v razne dežele, tudi prekomorske. Tudi mi smo kupovali zopet svoj izvoženi les: Tako mi je leta 1932'ponudila tvrdka Schuster v Markneukirche-nu kos zelo suhega in krasno "plamena-stega javora za izdelavo enega dna za gosli. Deska je bila 40 cm dolga, 30 cm široka. 2 cm debela in je stala 1.600 dinarjev. Če pomislimo, da je ta les rastel pri nas in da smo ga ponovno zopet kupovali za tako visoko ceno, ne bo neumestno, če na to opozorim; ali ne bi kazalo, da mi naš les sami sortiramo, razžagamo oziroma nakoljemo in ga z naravnim sušenjem pripravimo za bodoče obdelovanje? Smrekov in javorov les, nasekan okrog božiča, se mora sušiti na zraku v senci. Za goslarsko obrt namenjen in pripravljen smrekov les se mora sušiti vsaj tri leta, da postane goden za obdelavo. Javorov nažagan les pa potrebuje 4—5 let. Samo po sebi se razume, da les tembolj ustreza svojemu namenu, čim dalje časa se suši in je tudi dražji. Smrekova debla, ki jih podirajo pozimi, naj bi sortirali že na licu mesta ali pa takrat, ko se odpremljajo v skladišča. Res je sicer, da v dobi sušenja tak les nič ne nese, a če pomislimo, kakšno ceno bi dosegel po preteku zadostnega sušenja, tedaj postane stvar drugačna. Nemčija je v predvojni dobi dobavljala skoraj vsem deželam v Evropi resonančni les in sploh material za glasbila. Kakor sem že omenil, je mnogo tega lesa prejemala ravno iz Jugoslavije, kjer je imela svoje izvedence, ki so les, že na mestu odbirali v te namene in ga odpremljali v Nemčijo. Njene zaloge takega lesa so bile velike, posebno v Markneukirchenu in Mittemvaldu, kjer je najstarejša strokovna šola za izdelovanje glasbil v Evropi. Prvi temelji za industralizacijo te vrste lesa so bili postavljeni v Ljubljani komaj kakih deset let po prvi svetovni vojni, ko se je po prizadevanju pok. prof. Šantla ustanovil na tamkajšnji tehnični srednji šoli oddelek za izdelovanje glasbil, ki je lepo uspeval vse do pričetka druge svetovne’vojne, zaradi katere je morala šola prekiniti svoje plodno delovanje. V načrtu prof. Šantla je bila zamisel, da bi se pri nas s časom razvila goslar-ska industrija, podobno kakor v Mitte--vvaldu, Klingenthalu in Markneukirchenu v Južni Nemčiji. Na šoli bi se Krojacnica Stanislav Maurič VELIKA IZBIRA MODERNIH OBLEK TRELLES 2642 T. A. 68 - 1232 Poslanstvo Federativne Narodne Republike Jugoslavije v Buenos Airesu Naznanilo Potom naredbe Ministrstva zunanje trgovine FNRJ XII. št. 31285 od 16. aprila 1948 leta so državljani F.N.R.J. oproščeni carine in ostalih pristojbin za sledeče predmete, ki jih v dar prejemajo iz tujine preko pošte ali na drug prevozni način: a) stara obleka, spodnja obleka in obuvalo; b) živežne potrebščine v neomejenih količinah izvzemši kava nad 1 kg, kakao čez 1 kilogram; čaja čez 1 kg, popra čez 14 kg, vanilije čez 0.100 kg in cimeta čez 0.100 kg. Če kdo prejme večjo količino zgoraj omenjenih živil, bo plačal na presegajočo količino carino in ostale pristojbine. Vse stalo blago je podvrženo carini-in ostalim pristojbinam. Za pošiljke blaga ki se daruje, ni potrebno uvozno dovoljenje. Buenos Aires, 6. julija 1948. Iz Konzularnega Oddelka Poslanstva F.N.R.J. v Buenos Airesu ZADNJE LJUDSKO ŠTETJE V JUGOSLAVIJI Koncem meseca julija so bile objavljene prve uradne številke o popisii prebivalstva v FLR Jugoslaviji, ki se je vršil letos 15. marca. Vseh preibval-cev je bilo na ta dan v državi-15,751.000. Če pa bi ne bilo vojne in njenega razdejanja, množičnega poko-lja s strani okupatorjev in njihovih hlapcev, bi po normalnem prirastku število prebivalstva znašalo danes v Jugoslaviji 18,310.000. Tako znaša primanjkljaj zaradi vojnih let 2.558.000 oseb. Večja mesta in industrijska središča so pa pokazala velikanski porast prebivalstva, To treba pripisati v glavnem naglemu razvoju industrializacije v zvezi s petletko. Glavno mesto zvezne republike Beo- vzgajali goslarski mojstri in pomočni- ki, ki bi pozneje tvorili kader sodelavcev goslarske zadruge, ki bi gradila vse vrste glasbil, tako za lastne domače potrebe, kakor tudi za razpošiljanje v inozemstvo. Material bi bil poceni, kor je itak doma in kar se pa kakovosti izdelkov tiče, je sam opo sebi umevno, da bi lahko bili vse vrste od najboljših do najcenejših. Na ta način bi se v lej panogi naš les rentabilno vnovče-val. Naj navedem še ta primer: Samo v Markneukirchepu so že leta 1870 napravili poleg neštetih drugih glasbil v euem samem letu nič manj kot ,38 do 40 tisoč gosli, 6 do 7 tisoč violinčelov, 700 do 800 kontrabasov, 12.000 kitar, 4.000 citer itd. Preobširna bi bila statistika, a že s tem hočem reči, kakšen obseg lahko zavzema taka industrija. Do leta 1941 se je produkcija podvojila in celo potrojila, da pa niso tamkaj izdelovali vse to samo za lastno uporabo, je razumljivo, k$jti blago se je izvažalo po vsem svetu. Te številke se nanašajo le na Markneukirchen in pri tem niso všteti ostali kraji Bavarske, kjer je ta industrija doma. Glede na dejstvo, da hranijo naši domači gozdovi nepregledno množino najboljšega resonančnega lesa, bi bilo dobro, ko bi se tudi pri nas nadaljevalo pred leti započeto delo, ki bi nedvomno uspevalo in rodilo presenetljive sadove v korist posamezniku iii skupnosti. “Ljudski tednik” grad šteje že 388.000 prebivalcev. Ke so letos začeli irokopot^zno in naCl,^ 110 obnavljati dosedanje glavno meS.. in na ustju Save in Donave gra® Novi Beograd, se bo število prebij stva naglo dvignilo, tako da se bo * v enem desetletju uvrstilo med jonska mesta in eno najlepših evrop' skih mest. Drugo največje mesto J Zagreb, ki je že prej slovelo po svM lepoti kot jugoslovanski Pariz. Št^vl prebivalstva je naraslo od zadnji štetja za preko 66%. J Prestolica Slovenije Ljubljana, * smo jo vedli*) opevali kot “dolgo vaM valci med velemesta. Od zadnjega st, tja je prebivalstvo naraslo za ^ ^ in še vedno naglo napreduje, kei' spreminja v industrijsko središči Prav nič ne zaostaja tudi Maribor, ^ je dosegel že 66.000 prebivalcev, kul ■temu, da je bil v vojni zelo porus® V Sloveniji naglo narašča prebiv stvo tudi v Celju, Kranju in na «e nicah. .jg Od drugih večjih mest v Jugosla'1 . • i* treba omeniti Sarajevo, ki ima > 118.000 prebivalcev, Subotica Skoplje preko 90.000, Reka Novi Sad 77.000, Niš 50.000, »P11 49.000 in Osijek 50.000. Stavbinska Kovača G. ŠTAVAR & K. KALUŽA Laprida 2443 Florida, FCCA Slovenska (Cvetličarna “LOS ALP' MMostar Antor Triimvirato 4223 U. T. 51-0'^ SLOVENSKA BABICA Filomena Benes de Bile LIMA 1217. U. T. 23-338». Bnenol Queseria y Fiambreria "LA IBEIflCA de Cuervo y Fernandez Avda. Fco. Beiro 5399 — U. T. 50 M MEHANIČNA DELAVNICA JOSIP HLAČA Villa Real 140. J. Ingeniaros. U. T. 757'® FOTOGRAFIČNI ALBUM JUGOSLAVIJE Opozarjamo naše izseljence, da si preskrbijo ta dragocen album, ki vsebuje nad 180 krasnih slik mest, vasi, staro in novo življenje Jugoslavije. Za razprodajo imamo na razpolago še prav malo izvodov in zato podvizajte, da ne ostanete brez tega fotografičnega albuma. Naroči se ga lahko pri upravi Slovenskega Glasa. Cena tega je $ 6.— (po pošti 50 cts. več., A LOS JOVENES AMANTES DEL CANTO Se eneuentra abierta la inscripcion para la concurrencia a los ensayos del Coro de la colectividad Eslovena. Ademas se dictaran clases de mušica elemental complementarias a los en-sayos mencionados. Las solicitudes pue-den ser retiradas en la secretaria de la Juventud. SLOVENSKA JURIDIčNA PISARNA Odškodnine, Odslovitve, Nezgode« Dedsčine in vse Sodnijske Tramitarf)9 Urardne ure: od 18 do 20 DIAGONAL NORTE 1119 - Piso 8 Escritorio 823 (Nasproti Obeliš*11 T. A. 35 - 6243 Buenos A**' JUGOSLOVANSKA GOSTILN* Pripravni prostori za Rroglanje JANKO POLIAK Ituzaingd 4267 MClH Franc S t e h a r STAVBINSKI PODJETNIK Ramon L Falcčn 6371 U. T. 84-3084 Talleres Graficos “CORDOBA’ Gutenberg 3360 - 2-IX-1948