Gršlio leialsivo Poročila o bojih med Grki in Italijani v Albaniji vedno govore o grškem in angleškem letalstvu, ki je v obilni meri pomagalo Grkom pri njihovih uspehih, posebno pri zavzetju dobro utrjenega mesta Podgradec in Korče. O grškem letalstvu smo do izbruha vojne z Italijo zelo malo čuli, saj je Grčija kot pomorska država bila znana bolj po svoji vojni in trgovski mornarici. Več kot o vojnem, smo čuli o grškem civilnem letalstvu, ker gredo preko Grčije mnoge prometne zračne linije iz Evrope na Vzhod. Kdo razpolaga z grškim Ietalstvom Letalstvo je v Grčiji postavljeno pod poveljstvo posebnega ministrstva za letalstvo, kar vsekakor predstavlja eno izmed zelo važnih pogojev za njegov ipredek. Ministrstvo se deli na dva velika dela: ravnateljstvo za vojno letalstvo in ravnateljstvo za civilno letalstvo. Ostali odseki ministrstva so namenjeni tehnični službi, kot financiranju, gradbi, vrerrenoslovju in dr jim panogam letalstva. Ministru za letalstvo pomaga pri njegovem delu stalni letalski svet kot posvetovalni organ, katerega pre^odnik je minister sam. Organizacija vojnega letalstva Generalni štab vojnega letalstva se deli na štiri oddelke, ki upravljajo z grško letalsko močjo. Ti oddelki so: oddelek za organizacijo letalske moč- in .,-cskrbo materiala, obveščevalni oddelek, delujoči oddelek in šolski oddelek. Celokupne letalska moč je razdeljena na deset edinic, izmed katerih šteje vsaka po tri skupine. Štiri edinice se uporabljajo za sodelovanje s četami na zemlji, dve za sodelovanje z mornarico, dve edinici sta '¦', lovskih aparatov za preganjanje sovražnega letalstva, ena edinica je za bombardiranje, ena pa služi za pouk. Na vprašanje, s kolikimi aparati razpolaga grško vojno letalstvo, je danes ob dotoku novih naročil zelo t-žko odgovoriti. Italijani so cenili pred izbruhom vojne grško vojno letalstvo skupno na 120 aparatov, prištevši pomorsko letalstvo (hidroplani). Danes pa računajo strokovnjalii, da ima grško vojno letalstvo vsekakor nad 300 aparatov prve linije. Grško letalstvo ne razpolaga s svojo letalsko industrijo, zato so vsi tipi njenih letal tuji. Za preganjanje sovražnika (lovci) imajo poljska enosedežna letala PZL 24, dočim za bombardiranje uporabljajo izvrstna angleška letala tipa Bristol Blenheim in francoske lahke bornbnike tipa Potez 63. Angleški bombnik Bristol Blenheim je dvomotoren, doseže 475 kilometrov brzine na uro, oborožen je z dvema strojnima puškama in nosi 600 kg bomb. Francoski Potez 63 je prav tako dvomotoren trosedežni bombarder z brzino 450 km na uro, oborožen je z dvema topoma in z eno strojnico, a bomb nosi s seboj za 400 kg. Za ogledovanje sovražnikovih postojank (izvidniki) imajo Grki nem&ke stroje Henckel HS 126, ki se lahko uporabljajo tudi še za manjša bombardiranja, ker nosijo do 100 kg bomb. Henckel HS 126 je oborožen s tremi strojnicami, je dvosedežen in doseže hitrost 355 km na uro. Za pouk služi francosko Ietalo Potez 25, pri pomorskem letalstvu (hidroaviaciji) pa nemSko vodno letalo Dornier DO 22. Letalako osebje se šola v štirih Solah, in sicer ločeno častniki, podčastniki, tehničarji in letalski strokovnjaki. Prednost — dobra letališča Kakor vidirao, je grško letalstvo zelo moderno organizirano. Čeprav ne razpolaga z velikim številom letal, ima zelo veliko prednost v mreži dobrib. letališč, ki so zelo velikega značaja za razvoj kretanj v današnji vojni, ki jo vojujejo z močnejšim nasprotnikom. Za veliko število letališč se pa imajo Grki zahvaliti svojemu civilnemu letalstvu, ki je stalno iakalo čim večje število dobrih lerenov za promet. Eno izmed najboljših letalskih oporišč je oddaljeno 17 km od Aten v mestu Dekelia in služi vojnemu in civilnemu Malstvu. Meri 1500X800 m, nadmorska višina pa znaša 240 metrov. Drugo zelo dobro letališče je 17 km od Soluna v Sedesu in meri 700X900 m. V Janini je letališče, ki meri 600X600 m. Dalje so letališča v Agrinionu, Drami in vojno letališče v Larisi. Pomorsko letalstvo ima svoja oporišča v Faleronu in Nea-Peramosu, dve pri Atenah, pri Solunu, v Mikri, v Kerkiri, v Patrasu, Iraklionu, na Kreti, Mitileniju in Sirosu. Zelo veliko je pomožnih letališč po vsej Gr- čiji. Vredno ie imenovati Almiros, Atalanto, *Gorgoni, Katerini, Misolgoni itd. JMnogoštevilni zalivi in luke grškega ozemljafin otokov lahko zelo dobro služijo kot prirod- \na oporišča za pomorsko letalstvo, pa čeprav niso za to posebej prirejena. Dovolj je, čeiimenujemo luke Aleksandropulis, Argostolin, JItaka, Naflion ter zalive Skiros, Lutraki, Na-Jvarina itd. „. . , , , . iFinanciranje Ietalstva \Kot izrazito sredozemska država je Grčija \posvečala največjo pažnjo svoji vojni in trgov-Jaki mornarici. Toda v zadnjem času je Grčija?doprinesla velike žrtve za razvoj svojega le- . , . Tr , - - , r -inAn ttalstva. V drzavnem proracunu za leto 1940. Jpredstavlja letalstvo najvecji usdatek v znesku 4.112,000.000 drahem, kar znači 30% vsega državnega proračuna za imenovano leto. Opazivši, da proračunska sredstva ne zadostujejo za potrebe letalstva, je grška vlada začela zbirati sredstva pri zasebnikih za razvoj istega. Ta akcija je naletela na polno razumevanje javnosti, saj je bilo v ta namen v najkrajšem času zbranih 300,000.000 drahem. jTa vsota je jasen dokaz, kako je grška jav-fnost dobro ocenila važnost letalstva za odbra-<p, v,. 1no L.rcije. „. .,,.,. (Civilno letaistvo iKot smo že rekli, ravnateljstvo za civilno letalstvo predstavlja ločen organizem v sklopu ministrstva za letalstvo. Civilno letalstvo Grčije je po številu majhno in izvršuje promet samo na progah v državi, ne da bi imelo kako mednarodno progo. Toda ogromno število mednarodnih prog, ki gredo preko grškega ozemlja, je prisililo ravnateljstvo za civil- no letalstvo, da z vso skrbnostjo do popoino- sti organizira številna letališča, vremenoslov- ako službo, radijsko službo in ostalo. Treba je namreč vedeti, da so Atene pred izbruho-n se- danje vojne predstavljale središče, katerega niso mogle obiti mednarodne zračne proge z Zahoda proti Vzhodu. Preko Aten je šla pro-'ga holandskega društva za zračni promet iz Amsterdama v Batavijo na Javi; italijanskeiproge iz Brindisija v Carigrad in Rodoz; an-igleSke proge iz Londona v Kaptovn in Singa-i?ur;/ancoska^oga_ v__lndokino in ^i^poljska proga v Palestino. Atene so bile zad-fnja postaja velike proge Lufthanse Berhn-JBudimpešta-Sofija-Solun-Atene, a nekaj casa\tudi vmesna postaja na progi Berlin-Bagdad iin Kabul. Solun je prav tako bil važno sredi- išče mednarodnega zračnega prometa. PrekoJniega je šla poljska proga v Palestino, nem-tt. za Atene. bi, je zadnja postaja proge Mm- jTirana-Solun, kakor tudi proge Beograd-Skop-'lje- Solun, na kateri je nekaj casa vršil pro-Jmet naš Aerpput. JVse to, kakor tudi notranji promet v Grčiji je vršilo napredno grško društvo za zračni promet. Javno upravo grškega civilnega letalstva je pa to dejstvo sililo k čim uspešnejSemu organiziranju zračnega prometa. V skupnosti z vremenoslovskim ravnateljBtvom ministrstva za letalstvo je bila organizdrana vremenoslovska služba s sedežem v Atenah. Radijska služba za zvezo z letali je bila organizirana preko postaj v Falerohu, Janini, Larisi, Tatoi. Solunu in Kerkiri. Radijska Blužba Grčije je po priznanju tujih pilotov dajala odlične uspehe. Na ta na&n ima, čeprav majhno — večino letal v grškem civilnem letalstvu tvorijo nemski Junkersi JU 52 — grško civilno letalstvo največ zaslug za organizacijo tetalstva v Grčiji, saj je ustvarilo podlago za razvoj in uporabo vojnega letalstva. Sistem mrež grških civilnih letališč odlično služi vojnim namenom. To je pripomoglo, da je grško letalstvo s pomočjo angleškega preprečilo, da bi kdo drug zavladal nad grškim nebom, kar je velik uspeh. Vse, kar je grško letalstvo doseglo izven tega, je samo velika postavka v dobičku, ki nazorno kaže zasluge organizatorjev grškega letalstva.