Začetek ustnega dela mature Diamantna maša Dušana Jakomina Denar od družbe Iris za obnovo šolskih stavb Primorski Goriška porodnišnica: politika na razpotju Marko Marinčič Napoved skorajšnjega zaprtja porodnišnice razburja goriško javnost, krajevno in deželno politiko pa postavlja pred razpotje: ena možna smer najbrž vodi v popolno zaprtje bolnišnice, druga pa v skupno čezmejno porodnišnico. Izkušnje zadnjih desetletij nas navdajajo s pesimizmom. Deželne vlade, desne in leve, so se iz leta v leto bolj pereče potrebe po krčenju izdatkov za zdravstvo lotevale s sistematičnim razgrajevanjem perifernih bolnišnic. Goriška je že veliko dala, najprej z zaprtjem zdravstvenih domov v Krminu in Gradežu, potem še z bolečimi amputacijami v Gorici in Tržiču, ki danes skupaj ne pre-moreta dveh polovic spodobne bolnišnice. Kdor potrebuje zahtevnejšo nego, beži v Trst ali Videm, z begom pacientov pa se goriško zdravstvo vse bolj ovija v spiralo, ki vodi v dokončno predajo. Daljnovidnejši politiki so že zdavnaj uvideli, da je preboj iz začaranega kroga možen samo v čezmejno smer. Drzna ideja je v kasnejših letih obrodila veliko besed toda malo konkretnih dejanj. Zdaj pa se čas izteka. Morda si je pri deželni vladi še mogoče priboriti nekajmesečno podaljšanje životarjenja porodniškega oddelka, vendar le če bo ta-čas zares zaživela goriška čez-mejna hiša porodov. V okviru čezmejnega omizja EZTS jo napovedujejo že od novembra 2012. Za rojstvo porodnišnice je očitno potrebnih precej več od 9 mesecev, ki so standardno potrebni za rojstvo otroka. In porod gotovo ne bo preprost. Potreben bo namreč temeljit carski rez v predsodke, medsebojno nezaupanje in raz-norazne fige v žepu. Tu so še finančne, birokratske, organizacijske, jezikovne in druge ovire, vse do psiholoških, vezanih na vpis rojstnega kraja in države na osebni izkaznici. Vendar druge poti ni. Za Goriško, ki tvega z odpravo pokrajine in posledičnim plazom zapor drugih javnih ustanov dokončno izgubo lastne geografske identitete, je zdravstvo, začenši s porodnišnico, morda poslednja rešilna bilka. V Šempetru, kjer za 2500 porodov letno načrtovana porodnišnica dosega komaj tretjino tega števila, bi morali biti prav tako zainteresirani za sodelovanje. Seveda z resnimi sogovorniki tostran meje, na lokalni kot na deželni ravni. Skrajni čas je, da Dežela FJK in Goriška občina dokažeta, ali jima je res do tega. dnevnik št. 146 (21.079) leto LXX. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu ČETRTEK, 26. JUNIJA 2014 Primorski mobile Spletne novice Primorskega dnevnika vedno s seboj Snemi aplikacijo s spletne trgovine □ Available on the App Store POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS 1,20 € italija - Soočenje o volilni reformi Med Gibanjem petih zvezd in demokrati poskus dialoga Renzi dopustil možnost uvedbe preferenc, če bo zagotovljeno vladanje trst - Il Giulia Trgovci se prebijajo skozi krizo TRST - Nakupovalno središče Il Giulia, ki je s svojimi 23 leti najstarejše v Trstu, je v tem obdobju v težavah, o čemer pričajo številni neizkoriščeni prostori. Na steklu praznih izložb že dolgo piše, da bodo kmalu odprli nove trgovine. Kljub vsem težavam pa center še vedno privablja 7000 dnevnih obiskovalcev, njegov direktor pa zagotavlja, da se bo nakupovalno središče še razvijalo. Jeseni naj bi tam odprli nekaj novih trgovin, v teku so pogajanja. Na 4. strani trst - Redni občni zbor postregel z novostmi Narodna in študijska knjižnica se razvija ■ \ 1 RIM - Včeraj je prišlo do srečanja med delegacijama Demokratske stranke in Gibanja petih zvezd o državni volilni reformi. Predstavnike demokratov je vodil premier Matteo Renzi, seveda kot sekretar stranke, medtem ko Bep-peja Grilla ni bilo. Renzi je izrazil zadovoljstvo, da se je Gibanje petih zvezd naposled odločilo za soočenje z drugimi strankami. Dejal je, da z marsikaterega vidika ceni njegov zakonski predlog, pri čemer je s posebno pozornostjo omenil možnost ponovne uvedbe preferenc. Sicer pa je poudaril, da je predlog Grillovih pristašev pomanjkljiv, kar se tiče vprašanja zagotovitve vlade, in izrazil željo, da bi se konstruktivno soočenje razširilo tudi na druge snujoče se reforme. Predstavniki Gibanja petih zvezd so povedali, da nameravajo začeti dialog nadaljevati. Na 11. strani Klun se je srečal z vodstvom Siot Na 4. strani V Sesljanu promocija Poti in okusov Krasa Na 6. strani Festival Ljubljana bo zaživel v Trstu Na 8. strani Tatovi vlomili v goriško skladišče Na 12. strani Dogovor med tržiško občino in Fincantieri Na 12. strani gorica - Med 4. in 6. julijem Selitev v grajsko naselje nov izziv za »vegefestival« . ¿v doberdob - Jože Jarc, prvi svetnik FJK Davorin je moral biti Davorino DOBERDOB - Jože Jarc (foto Bum-baca), Karel Šiškovič in Jože Skerk so bili prvi deželni svetniki slovenske narodnosti. Novoustanovljeni parlament Furlanije-Ju-lijske krajine je prvič zasedal v Trstu 26. maja 1964 (torej pred petdesetimi leti). Šiško-viča (izvoljen je bil na listi KPI) ni več med živimi, Skerk (SSk) in Jarc (KPI) sta bila deželna svetnika le en mandat. V pogovoru za današnji Primorski dnevnik Jarc opisuje kako so mu kot vojaku nagajali pri sprejemu kandidature. Ponosen je, da si je prizadeval, da so lahko tudi na Goriškem in v Benečiji Slovenci svojim otrokom dajali slovenska imena. Nestrpne matičarje je motilo ime Davorin, sprejeli so le Davorino. 9771124666007 2 Četrtek, 26. junija 2014 ALPE-JADRAN / skgz - Izvršni odbor krovne organizacije presenečen nad letošnjim financiranjem Zaskrbljujoča redukcija sredstev iz Slovenije (-25%) Postavlja se resno politično vprašanje odnosa matice do svojih manjšin GORICA - Izvršni odbor Slovenske kulturno-gospodarske zveze je presenečen in zaskrbljen nad letošnjim financiranjem slovenske narodne skupnosti. Dejstvo, da je Republika Slovenija za skoraj 25 odstotkov zmanjšala prispevke številnim organizacijam in ustanovam in da se v zadnjih letih nevarno nadaljuje negativni trend nižanja podpor, postavlja vrsto resnih vprašanj, ki so predvsem politične narave in zadevajo odnos matice do svojih manjšin. Ob tem so člani deželnega vodstva krovne organizacije izpostavili potrebo, da je spremembe v sistemu financiranja - to velja tudi za prispevke iz zaščitnega zakona - treba osnovati na točno definiranih kriterijih, ki jih je treba vnaprej določiti. Vsaka druga oblika porazdelitve vnaša nerazumevanje prejemnikov in ustvarja nepotrebne napetosti. In prav o letošnjem financiranju je tekla poglobljena razprava na goriškem srečanju deželnega vodstva krovne organizacije, katerega so se udeležili tudi predstavniki včlanjenih organizacij in ustanov. Podatki jasno kažejo, da je bila letos slovenska narodna skupnost precej penalizirana in da so nekatere organizacije že v takem stanju, da se bodo morale odločiti za dopolnilno blagajno za svoje uslužbence in v nekaterih primerih zreducirati dejavnost. Niti vprašanja likvidnosti ne gre zanemariti, saj smo konec junija, številne organizacije in ustanove pa niso še prejele sredstev iz zaščitnega zakona, za katera skrbi Dežela, in niti iz Slovenije. Podrobna analiza letošnje skupne porazdelitve tako prispevkov s strani Dežele kot Urada kaže, da so bile v okviru primarnih ustanov v največji meri penalizirane nekatere organizacije iz Benečije (npr. Novi Ma-tajur in Inštitut za slovensko kulturo), skupaj z Dijaškim domom iz Trsta, Kulturnim domom iz Gorice in goriško Mohorjevo družbo in to predvsem zaradi vidnih rezov s strani Urada. Člani Izvršnega odbora so bili v glavnem mnenja, da bi moralo do upravičenega poviška športni dejavnosti (kot je sama SKGZ predlagala v svojem dokumentu) priti bolj postopno. Pri celotni zadevi pa so predstavniki včlanjenih organizacij izrazili potrebo po jasnejših kriterijih, ki so botrovali letošnjim spremembam. Predsednik SKGZ Rudi Pavšič bumbaca Glede na to, da se na Deželi napoveduje določen preustroj načina razdelitve finančnih prispevkov in preureditev seznama primarnih ustanov, so pri SKGZ mnenja, da se je na te novosti treba temeljito pripraviti in iskati najširši možen konsenz. Izbrati je treba izhodišča, ki bodo ob upoštevanju realnih potreb naše družbe naši organizirani dejavnosti začrtala nove temelje. Naloga ne bo lahka, saj gre za spremembo sistema, ki je star že več kot dvajset let. Ob tem ne gre pozabiti niti dejstva, da vse primarne ustanove prejemajo podporo tako od Dežele kot tudi iz Slovenije in to na podlagi različnih ocenjevalnih kriterijev, kar otežkoča globalno razmišljanje o reformi finančnega sistema. Z namenom, da se čim bolj konkretno in konstruktivno pristopi k tem problematikam, se bo v okviru SKGZ osnovala delovna skupina, v kateri bodo tudi predstavniki članic, da bi izoblikovala predloge, ki jih bodo predstavniki krovne organizacije zagovarjali tako v deželni posvetovalni komisiji kot tudi pri odgovornih na Uradu vlade RS za Slovence po svetu in v zamejstvu. Glede teh odnosov pa so udeleženci seje menili, da mora postati prva prioriteta nove slovenske vlade, da se zaključi negativni trend letnega nižanja prispevkov in da v večji meri upošteva mnenje krovnih organizacij pri določanju finančnih podpor in izoblikovanju potrebnih kriterijev. bruselj - Pogovor ob robu zasedanja ministrov zveze Nato Erjavec: Kerry podpira obisk ruskega zunanjega ministra Lavrova v Sloveniji BRUSELJ - Ameriški zunanji minister John Kerry podpira dialog z Rusijo in tudi obisk vodje ruske diplomacije Sergeja Lavrova v Sloveniji, je poudaril zunanji minister Karl Erjavec, ki opravlja tekoče posle, po kratkem pogovoru s Kerryjem ob robu zasedanja ministrov zveze Nato v Bruslju. Povedal je še, da bosta z La-vrovom govorila tudi o Južnem toku. »Za slovensko javnost bi želel zelo jasno povedati, da John Kerry podpira dialog in tudi obisk Sergeja Lavrova v Sloveniji ter da pričakuje, da bom v pogovorih zastopal stališča zveze Nato in EU,« je poudaril Erjavec v odzivu na zapise v medijih, da ZDA izražajo skrb in nezadovoljstvo zaradi obiska Lavrova v Sloveniji 8. julija. Kerry je v kratkem pogovoru po Erjavčevih besedah povedal, da navedbe o nezadovoljstvu ne držijo in da podpira dialog, saj je ta tudi v duhu Natovih stališč, da zaveznice ohranijo dialog z Rusijo od veleposlaniške ravni navzgor, prekinejo pa praktično sodelovanje na nižjih ravneh. Na vprašanje, na čigavo pobudo sta govorila s Kerryjem, je Erjavec odgovoril, da sta »trčila«, ker sedita zelo blizu, ter da mu ni dalo miru in ga je povprašal v zvezi s to zadevo, ker ga je zanimalo, s katere ravni so prišle informacije o nezadovoljstvu ZDA. »Ze včeraj sem komentiral, da gre za dokaj nizke predstavnike zunanje politike ZDA, in današnji pogovor s Kerryjem je to potrdil,« je dodal. »Mislim, da je Slovenija ena redkih držav, kjer v notranji politiki razpravljamo o tem, ali je primerno, da grem v Moskvo, ali je primerno, da pride ruski zunanji minister v Slovenijo,« je še dejal Erjavec. Z Lavrovom bosta na delovnem kosilu obravnavala vse odprte teme, od raznih kriz, odnosa Nata in Rusije, odnosa EU in Rusije ter nekatera gospodarska vprašanja, tudi projekt plinovoda Južni tok, je še povedal Erjavec. Slovenski minister od ruskega kolega na sestanku v Sloveniji pričakuje tudi informacije o nedavnem obisku ruskega predsednika Vladmirja Putina na Dunaju in o stališču Rusije do projekta Južni tok. »V Moskvi mi je bilo zagotovljeno, da je ruska stran zainteresirana za ures- Karl Erjavec ničitev projekta Južni tok, in zelo jasno mi je bilo povedano, da memorandum z Avstrijo ne vpliva na traso v Sloveniji, tako da boste verjetno lahko kaj podobnega sli- šali ob obisku Lavrova v Sloveniji,« je dejal. Problem pa po Erjavčevih besedah ostaja to, da projekt po mnenju Evropske komisije ni usklajen s pravnim redom EU, zato je pogajanja z Rusijo o tem projektu začasno suspendirala. Po mnenju slovenskega ministra suspenz ni smiseln, temveč bi se morala pogajanja nadaljevati, saj ne gre za tehnično, ampak za politično vprašanje. Erjavec je tudi znova izpostavil prepričanje, da se brez ukrajinske krize projekt Južni tok ne bi tako zapletel, kot se je, ter ponovil stališče, da če se je bilo mogoče dogovoriti o Severnem toku, ne vidi razloga, zakaj se ne bi bilo mogoče dogovoriti tudi o Južnem toku. »Treba je pač ustvariti pravo politično klimo in potem se bodo zadeve premaknile,« meni. Minister pričakuje, da bi lahko voditelji članic unije, po katerih gre trasa Južnega toka, to vprašanje odprli na vrhu konec tedna. »Lahko povem, da bodo predsedniki držav, kjer teče trasa, gotovo odprli to problematiko in povedali, da se z odločitvijo Evropske komisije ne strinjajo,« je dejal. Ob tem je Erjavec še opozoril, da se je treba zavedati, da tako kot slovenska vlada opravlja samo tekoče posle, tudi Evropska komisija v tem trenutku opravlja samo tekoče posle ter da suspenz nima tiste prave teže, kot bi jo imel, če bi se zanj odločila nova komisija s polnimi pooblastili. »Tudi to, da se bližata jesen in zima, bo prispevalo k temu, da se bodo pogovori v Bruslju začeli odvijati bolj intenzivno, verjetno tudi že z novo komisijo,« je napovedal Erjavec. (STA) Istro zajelo močno neurje s točo PULJ - Hrvaško Istro je včeraj zajelo močno neurje s točo. Severni del Istre so zajele tudi obilne padavine z več kot 36 litrov na kvadratni meter. Na območju Umaga je zmanjkalo tudi elektrike, je poročala hrvaška tiskovna agencija Hina.Na območju je neurje povzročilo tudi nekaj prometnih nesreč. Sicer pa hrvaški meteorologi opozarjajo, da se neurja lahko nadaljujejo tudi danes, prav tako s točo. Šibek potresni sunek blizu Tolmina LJUBLJANA - Seizmografi državne mreže potresnih opazovalnic so v sredo ponoči ob 0.43 zabeležili šibek potresni sunek. Po podatkih je bilo žarišče potresa 65 kilometrov zahodno od Ljubljane, v bližini Tolmina, so sporočili iz Urada za seizmologijo in geologijo pri Agenciji RS za okolje.Preli-minarno ocenjena magnituda potresa je bila 2,5, intenziteta potresa v širšem nadžariščnem območju pa ni presegla tretje stopnje po evropski potresni lestvici. Potres so čutili posamezni prebivalci Tolmina. Letni koncert KRIZ- Razvojno društvo Gmajnca iz Križa in Razvojno združenje Repentabor iz Vrhovelj prirejata v soboto, 28. junija,ob 20. uri, v vaškem domu v Križu letni koncert, na katerem se bodo prestavili člani Združenega mešanega pevskega zbora Repentabor Gost koncerta pa bo Vokalna skupina Dornberški fantje. (OK) 60 let spomenika NOB v Orleku Letos mineva 60 let, odkar je bil 11. julija 1954 leta v Orleku odkrit spomenik padlim borcem iz 2. svetovne vojne, ki spada med prve povojne spomenike NOB na Primorskem. Dogodek bodo vaš-čani v sodelovanju z Združenjem borcev za vrednote NOB Sežana počastili v nedeljo, 29. junija, s proslavo, na kateri bo slavnostnoa govornica dr. Ljubica Jelušič, domačo poslanko v Državnem zboru. (OK) ljubljana - Prestižen naziv za glavno mesto Slovenije za leto 2016 »Zelena prestolnica Evrope« Zmagovalca je na slovesnosti v Koebenhavnu razglasil evropski komisar za okolje Janez Potočnik LJUBLJANA - Ljubljana je osvojila naziv Zelena prestolnica Evrope za leto 2016. Slovenska prestolnica je žirijo prepričala s krepitvijo zavedanja o pomenu okolja med prebivalci, s svojo trajnostno strategijo Vizija 2025, z implementacijo številnih okolju prijaznih ukrepov in »impresivnim« prometnim omrežjem, navaja sporočilo za javnost. Zmagovalca je na slovesnosti v Koebenhavnu, ki se z nazivom Zelena prestolnica Evrope ponaša v letošnjem letu, razglasil evropski komisar za okolje Janez Potočnik, so sporočili iz sekretariata, ki skrbi za postopek izbire nagrajenca. Nagrado sicer podeljuje Evropska komisija. »V veliko veselje mi je razglasiti Ljubljano za Zeleno prestolnico Evrope za leto 2016,« je ob razglasitvi poudaril Potočnik, ki je izpostavil, da je tudi sam prebivalec Ljubljane. Mestu je za njegove okoljske dosežke čestital »z neizmernim ponosom«. Sicer pa je komisar menil, da vsa mesta, ki so se uvrstila v finalni izbor, predstavljajo odlične primere, kako so lahko okolje, visoka kakovost življenja in gospodarska rast uspešno združeni. Projekt Zelena prestolnica Evrope je pobuda Evropske komisije, v okviru katere skupina okoljskih strokovnjakov in žirija vsako leto eno evropsko mesto imenujeta za Zeleno prestolnico Evrope. Nagrado vsako leto prejme mesto, ki dosega visoke okoljske standarde in je zavezano ambicioznim ciljem za nadaljnje okolj-ske izboljšave in trajnostni razvoj. Zirijo je Ljubljana navdušila z uresničevanjem svoje trajnostne strategije, imenovane Vizija 2025, ki zasleduje celovit pristop k upravljanju z Pogled na Ljubljano okolje. V viziji mesto združuje načrt za zaščito okolja, načrt trajnostne mobilnosti, načrt trajnostne oskrbe z energijo in strategijo za elektromobil-nost. Ljubljana je tudi napravila »občuten napredek« na področju zelenih javnih naročil, ki so bila uresničena za 70 odstotkov vseh mestnih nakupov, izpostavlja sporočilo za javnost. Tudi promet v Ljubljani se je v zadnjem desetletju «dramatično» spremenil. V mestu, v katerem so prevladovali avtomobili, se je sedaj pozornost obrnila k okolju prijaznejšim alternativam. Ljubljana je leta 2013 spremenila prometne tokove ter omejila motoriziran promet, prednost pa je dala pešcem, kolesarjem in javnemu prometu. Povečuje se tudi število kolesarjev, pri čemer komisija izpostavlja tudi sistem Bicikelj. Za naziv Zelene prestolnice Evrope se je za leto 2016 potegovalo 12 mest, pri čemer se jih je v ožji izbor uvrstilo pet - poleg slovenske prestolnice še Essen, Nijmegen, Oslo in Umea. Prihodnje leto bo naziv Zelena prestolnica Evrope nosil Bristol. (STA) / ALPE-JADRAN, DEŽELA Četrtek, 26. junija 2014 3 narodna in študijska knjižnica - Sinočnji občni zbor Pridobivanje treh domov, nov znanstveni svet in sodelovanje s Slorijem TRST - Postopna selitev v tri narodne domove, razširitev dejavnosti knjižnice, udejanjanje dolgo pričakovanega sodelovanja s Slovenskim raziskovalnim inštitutom (Slori) ter ponoven zagon raziskovalnega dela s strokovnim vodstvom. Na teh temeljih se gradi prihodnost Narodne in študijske knjižnice (NŠK). Na sinočnjem rednem občnem zboru je obnovljeni upravni odbor, v katerem imajo glavno besedo ženske, predstavil številne novosti zadnjih mesecev ter načrte za prihodnost. Na spisku je po besedah predsednice Martine Strain tudi vprašanje članstva, ki ga je treba spodbuditi k sodelovanju: občnega zbora se je udeležila le desetina članov NŠK (teh je 124). Naj omenimo, da za razliko od zadnjih dveh občnih zborov (enega niso izpeljali do konca), na katerih so protestno nastopili predstavniki sindikata USB, tokrat ni bilo protestov. Maloštevilni člani so na drugem občnem zboru v šestih mesecih odobrili obračun, proračun in smernice ter prisluhnili mnogim novostim. Martina Strain je poudarila, da so prejšnji upravitelji, ki so morali sprejeti nekaj težkih odločitev, prelili svojo vizijo v sedanji odbor, ki dela z velikim elanom. Nadalje je med drugim povedala, da prinaša povezovanje s Slorijem »know how«, do katerega bi se knjižnica težko dokopala sama. Koordinatorka Luisa Gergolet je opisala razvejano dejavnost NŠK, v sklopu katere delujeta dve knjižnici, ki sta odprti 40 ur na teden (v Trstu, kjer so obnovili čitalnico, so lani izposodili 12.812 knjig, v Gorici 13.767), od februarja pa še oddelek za mlade bralce v Narodnem domu. Ta je zelo obiskan: v slabih 4 mesecih je bilo 1386 obiskov s 1586 izposojami, čeprav je odprt samo 4 ure na dan. Odsek za zgodovino in etnografijo je po zaprtju sedeža v Ul. Petronio trenutno v Ul. Montecchi: gradivo je na ogled po naročilu, do maja je bilo 60 prošenj. Nadaljuje se digitalizacija fotografij Maria Ma-gajne: maja je NŠK prejela prvih 16.000 digitaliziranih posnetkov in oddala še 17.000 negativov. NŠK ponuja dostop do elektronskih knjig v sodelovanju s koprsko knjižnico Srečka Vilharja ter sodeluje v številnih projektih, ne gre pozabiti pravljičnih uric, vodenih obiskov itd. Med osnovnimi cilji je selitev v Trgovski dom v Gorici in oba tržaška narodna domova. Temu sledita odv. Marko Jarc in Li-vio Semolič, slednji pa je razočaran nad zadržanjem levosredin-skega deželnega odbora, »saj smo računali, da bo Dežela pospe- Predstavniki upravnega odbora Marko Jarc, Martina Strain (predsednica) in Tanja Vessel, koordinatorka Luisa Gergolet in nadzornica Ksenija Dobrila foto damj@n šila postopek vračanja dveh domov«. Za obnovo Narodnega doma pri Sv. Ivanu, kjer naj bi sobivali NŠK, Slori in domača društva, še obstaja dotacija 1,7 milijona evrov; v zadnjem predlogu pa je bila tudi 30-odstotna razširitev objekta, ki povzroča preglavice deželnim uradnikom. V Trgovskem domu NŠK še čaka na vogalne in kletne prostore. »Cilj je pridobiti oba domova v dveh letih. Stvari se premikajo, čeprav prepočasi glede na naša pričakovanja,« je dejal Semolič. NŠK bo zapustila KB center, svoje tržaške prostore pa naj bi ohranila v obeh narodnih domovih, medtem ko naj bi sedež v Ulici san Francesco izpraznila - ni skrivnost, da je med opcijami prodaja stavbe Jadranske finančne družbe, za katero so še pred tremi leti načrtovali ambiciozno preureditev. V Ulici Filzi se nadaljujejo pogovori s tržaškim rektorjem Mauriziom Fermeglio, ki je do Slovencev odprt. Marko Jarc je poudaril, da je najbolj pomemben enoten nastop manjšine. Tanja Vessel je predstavila bilanco, ki se je zaključila rahlo negativno (-9200 evrov) zaradi odškodnine, ki so jo izplačali bivšemu uslužbencu. Prihodki so bili v letu 2013 višji (516.000 evrov) zaradi povečanih dotacij sredstev iz Rima, v letošnjem predračunu pa znašajo 432.000 evrov. Krepko so se zmanjšali stroški za osebje (s 337.000 na 230.000), za digitalizacijo Magajnovih slik naj bi šlo letos 11.000 evrov. Nadzornica Ksenija Dobrila je potrdila, da je odbor upravljal dobro. Zaira Vidau je predstavila nov organ, ki bo ohranil osrčje odseka za zgodovino z novo zasnovo. Po pogovorih z izvedenci in glede na izkušnje drugih inštitutov (ne nazadnje Slorija, s katerim deluje Zaira Vidau kot vezni člen) ustanavljajo znanstveni svet, katerega člani bodo Marta Verginella, Aleksej Kalc, Jože Pirjevec, Borut Klabjan (za zgodovinski del), Mojca Ravnik in Špela Ledinek (za etnografsko zbirko) ter Andrej Furlan (za fotografije) in sama Zaira Vidau. Ta svet bo usmerjal dejavnosti in na podlagi projektov spet zagnal raziskovalno delo, ki se je prekinilo. Med razpravo je Rudi Pavšič pohvalil upravitelje in dejal, da se katastrofične napovedi niso uresničile, saj se NŠK lepo razvija. Samo Pahor pa je glede odprtih vprašanj opozoril, da »če Slovenija in organiziranost ne bosta poskrbeli, da Italija zagotovi naše pravice, bomo samo jokali, da nimamo denarja«. (af) Moj Travnik f84 Minilo je trideset let od tistega 20. maja 1984, ko so se Slovenci v Italiji zbrali na Travniku: trideset let - v vseh pogledih dolgo obdobje, v tehnološkem smislu pa sploh. Pred tridesetimi leti nismo vsi imeli fotoaparatov, snemalnih kamer, kaj šele mobilnih telefonov, s katerimi je mogoče celo fotografirati ali snemati. Pa vendar mislimo, da velja poskusiti. Drage bralke in bralci! Primorski dnevnik vas vabi, da odprete predalnike in kartonaste škatle, v katerih hranite svoje fotografije, da s polic vzamete družinske albume in z nami delite spomine na tisto sončno dopoldne. Fotografije nam lahko pošljete po elekktron-ski pošti na naslov redakcija@primorski.eu, ali pa jih dostavite v naše goriško oziroma tržaško uredništvo: skenirali jih bomo in jih objavili na naši spletni strani www.primorski.eu dežela - Spomini Jožeta Jarca »Kot vojak ne smeš na prvo deželno sejo« DOBERDOB - Jože Jarc, Karel Šiškovič in Jože Skerk so bili prvi deželni svetniki slovenske narodnosti. Novoustanovljeni deželni parlament Furlanije-Julijske krajine je prvič zasedal v Trstu 26. maja 1964 (torej pred petdesetimi leti), prva zakonodajna doba je trajala štiri leta. Šiškoviča (izvoljen je bil na listi KPI) ni več med živimi, Skerk (SSk) in Jarc (KPI) sta bila deželna svetnika le en mandat. Jarc (foto Bumbaca), ki je doma iz Doberdoba, je postal deželni poslanec, ko je bil star komaj 26 let. Danes bi bil med mlajšimi, če že ne najmlajši deželni svetnik. Gospod Jarc, kako je sploh dozorela vaša kandidatura pred 50 leti? »Komunistična partija me je leto prej kandidirala za italijanski parlament. Moja kandidatura je bila le na papirju, saj je KPI preferenčne glasove, kot vedno, usmerila na kandidata, ki je bil nato izvoljen. Vseeno so mi omogočili nekaj volilnih shodov, med drugim v Standrežu.« Kaj pa potem? »Goriška KPI se je po teh volitvah odločila, da bo za deželni svet kandidirala Fulvia Bergomasa in enega Slovenca.« In zakaj so izbrali prav vas? »Po pravici točno ne vem. Morda ker sem bil mlad, najbrž pa zato, ker nisem pripadal nobenemu taboru v sklopu takratnega komunističnega in levičarskega gibanja. Po volitvah leta 1963 so me vsekakor poklicali v vojsko in odšel sem v Lodi v Lom-bardijo. O kandidaturi nisem razmišljal« In kdo vam je sporočil, da boste kandidat? »Telefonirali so mi tovariši iz Lo-dija in mi omogočili, da sem pred notarjem formalno sprejel kandidaturo v FJK. Težave so se začele, ko sem od očeta po pošti prejel vabilo za prvo deželno sejo.« Za kakšne težave je šlo? »Poklical me je poveljnik kasarne in mi jezno zažugal, da ne bom šel nikamor. Očital mi je, da nisem nikogar vprašal za dovoljenje za kandidaturo. Isti večer sem se odpravil na sedež KPI v Lodiju in z očitki vojaških oblasti seznanil poslanca Edgarda Al-bonija. Prav med pogovorom s poslancem je v sobo vstopil moški.« Kdo je bil? »Bil je v civilu, predstavil se je kot podčastnik vojaške policije. Ukazal mi je, naj grem z njim. Na cesti sta se nama pridružila dva vojaška oficirja v ci-vilu. Odvedli so me v kasarno.« Kaj se je zgodilo potem? »Dejansko so me priprli, na srečo sem bil zaprt le nekaj minut. Tovariši iz Lodija so takoj zasumili, da je nekaj narobe, v kasarno je takoj prišel poslanec Alboni in izsilil mojo izpustitev. Bilo je vse skupaj napeto. Vojaki v uniformi takrat sploh niso smeli na festivale Unita, kaj šele, da bi kandidirali na listah KPI.« Če se ne motim, je vaš primer sprožil pravi politični škandal... »Tako je. O tem so pisali Unita in tudi drugi italijanski časopisi. Moj primer je odmeval v parlamentu in vpli- val na vojaške oblasti. Mislim, da od takrat niso več nagajali vojakom, ki so kandidirali. Motilo jih je seveda predvsem to, da sem bil komunist.« Kako ocenjujete izkušnjo deželnega svetnika? »Zame je bilo to zahtevno in naporno obdobje. V deželni svet sem prišel brez vsakršnih političnih in upravnih izkušenj. Moral sem se dejansko učiti vse na novo, to izkušnjo pa imam v lepem spominu.« Kaj pa deželne volitve leta 1968? »Spet sem kandidiral in prejel lepo število preferenc, a nisem bil izvoljen. V KPI je takrat veljalo "železno pravilo" v odnosih med Gorico in Trži-čem, ki se je nato ponavljalo še več let.« In kakšno je bilo to "pravilo"? »En svetnik KPI je moral biti obvezno iz mesta Gorica, drugi pa iz Tržiča oziroma bližnje okolice. Partija je že vnaprej organizirala in usmerjala preference, tako da si še pred volitvami vedel, kdo bo in kdo ne bo izvoljen. Jaz sem si v glavnem sam izbojeval preference, a jih ni bilo dovolj.« To je zaznamovalo vašo politično kariero? »Iz deželnega sveta sem se "preselil" v goriški pokrajinski in nato v do-berdobski občinski svet. Tako je pač šlo. Čisto nasprotno od usode današnjih politikov in upraviteljev.« Kaj vam je najbolj ostalo v spominu iz vaše izkušnje v deželnem svetu? »Leta 1966 se je nekomu iz Doberdoba rodil sin v bolnici v Tržiču. Oče je šel na matični urad in hotel sinu dati ime Iztok. Tamkajšnji funkcionar se je temu uprl, češ da Iztok ni italijansko ime. Podoben primer se je zgodil nekaj dni pozneje. Ime Davorin in bilo dovolj italijansko, hoteli so za vsako ceno Davorino.« In kaj ste naredili? »Vložil sem interpelacijo, ki je dvignila prah. V Trstu so dovolili slovenska imena, na Goriškem in v Benečiji pa ne. Moj poseg je prispeval, da so se stvari spremenile tudi pri nas. Šele potem smo dobili državni zakon, ki je odpravil te diskriminacije.« Kako gledate na današnjo politiko? »Polovico plače deželnega svetnika sem obvezno puščal partiji. Potnih in drugih stroškov nam niso vračali. Kot deželni svetniki KPI smo morali npr. redno v Karnijo in sodelovati v tamkajšnjih volilnih kampanjah. Danes beremo, da so nekateri deželni svetniki zahtevali povračilo "stroškov" za rože, ki so jih kupili ženi ali ljubici. Kakšna žalost.« Sandor Tence ŠPORT Četrtek, 26. junija 2014 460 BBHTrst r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu trgovine - Obisk v najstarejšem tržaškem nakupovalnem središču Il Giulia Mnogo praznih izložb, a tudi 7000 dnevnih obiskovalcev Italijanski analitiki in politiki že dalj časa napovedujejo ponoven zagon gospodarstva, ob zmerno spodbudnih statističnih podatkih pa je položaj »na terenu« še vedno zapleten. Tržaško gospodarstvo, ki sloni predvsem na terciarnem sektorju, je pred leti zašlo v krizo z dokajšnjo zamudo, zdaj pa se mu obeta tudi počasnejši izhod iz nje. V Trstu je bil trgovinski sektor v težavah že veliko let pred nastopom svetovne krize, le-ta pa je sliko dodatno poslabšala. V stiski so tudi nakupovalna središča, ki združujejo večje število trgovin: obiskali smo center Il Giulia, najstarejše tovrstno središče v Trstu (odprli so ga leta 1991), ki spada v skupino Larry Smith Italia. Ob trgovinah, ki redno poslujejo, čeprav je promet v tem obdobju manjši, je več praznih izložb z napisi, ki že dalj časa napovedujejo skorajšnje odprtje nove trgovine. »Nakupovalno središče deluje, njegova pozicija je strateška. Delamo s Svetim Ivanom, sodelujemo s tukajšnjimi šolami in drugimi ustanovami, obenem privabljamo stranke iz središča mesta. Seveda pa se tudi tu občuti kriza. Glede praznih izložb se obetajo novosti, saj se trenutno pogajamo z raznimi podjetji, v poletnem času pa najbrž še ne bo sprememb,« je razložil direktor centra Il Giulia Daniele Glavina. Potrdil je, da razmere na trgu ta čas niso ugodne in da se veliko podjetnikov nazadnje odpove načrtovanim investicijam. Glavina vsekakor pravi, da položaj le ni tako hud. Med strankami krožijo celo govorice, da naj bi center zaprli: »Absolutno ne! Prihodnost sploh ni pod vprašajem, med drugim pripravljamo razvojni načrt.« V zadnjih dveh letih, odkar je sam prevzel direktorsko mesto, so v centru odprli šest novih prodajaln, najbolj boleča odhoda pa sta zadevala trgovini za otroke Zara Kids in Kubo, saj so družine z majhnimi otroki med poglavitnimi strankami centra II Giulia. »V obeh primerih pa je šlo za strateške izbire podjetij, na katere mi ne vplivamo, saj so obe trgovini hoteli preseliti v center Trsta,« je pojasnil Glavina. Po njegovih besedah dela na območju dvonadstropnega nakupovalnega središča od 350 do 400 ljudi, »še vedno pa zahaja k nam po 7000 dnevnih obiskovalcev«. V zadnjih dveh letih se je njihovo število zmanjšalo za dva odstotka, v štirih pa za skoraj deset odstotkov. Nekaj trgovcev očita upraviteljem, da nekatere storitve v centru pri Sv. Ivanu niso na ravni, da so najemnine visoke in da je praznih trgovin preveč. Direktor zavrača očitke. »Najemnine so v primerjavi s središčem mesta bistveno nižje, skušamo se prilagoditi potrebam najemnikov, seveda pa teh prostorov ne moremo kar tako podarjati,« je povedal direktor in omenil, da so ob podjetnikih, ki so objektivno v težavah, tudi taki, ki skušajo izkoristiti krizno obdobje, da bi si zagotovili ugodnejše pogodbe. »To pa ni primer naših trgovin, tukajšnji podjetniki so zgledni.« Otroško igrišče z napihljivimi igrali v spodnjem nadstropju že dalj časa miruje, »takrat pa nas je podjetnik, ki je to upravljal, pustil na cedilu in se nenapovedano odselil v Anglijo. To urejamo.« Po drugi strani je center Il Giulia še vedno otrokom prijazno središče, saj so leta 2012 v zgornjem nadstropju odprli brezplačno igrišče za najmlajše z velikim ekranom, na katerem predvajajo risanke. Taka ponudba predstavlja v teh krajih redkost. Pogajanja z novimi interesenti se medtem nadaljujejo, jeseni bi lahko odprli trgovini z opremo za hišo in opremo za domače živali ter nov gostinski obrat. (af) Praznih izložb je v tem obdobju veliko, tako v nakupovalnem središču kot v samem centru Trsta foto damj@n zveza levice Ne prodaji delnic Hera v Acegas Aps Zveza levice (SKP in SIK) nasprotuje, da bi Občina Trst delnice Hera na nek način zastavila in jih izkoristila kot jamstvo, s katerim bi zaprosila za bančne kredite. S slednjimi naj bi financirala nekatera javna dela. Nasprotovanje temu načrtu sta na včerajšnji novinarski konferenci izrazila pokrajinska tajnika SIK in SKP Bruna Zorzini in Peter Behrens. Levica se boji, da bi ta operacija prej ali slej privedla do popolne privatizacije servisne družbe Acegas Aps. Namesto takšnih operacij bi morala uprava župana Roberta Cosolinija po mnenju Zorzini-jeve in Behrensa pospešiti soočenje s tistimi, ki zagovarjajo t.z. pakt stabilnosti. Gre predvsem za deželno in državno administracijo. »Občina mora ljudem jasno pojasniti svoje trenutne finančne razpoložljivosti za javna dela in po drugi strani povedati kdo v resnici zavira izvedbo raznih projektov splošne koristi,« pravi Zveza levice. Koristno bi bilo, da bi se Občina glede teh vprašanj obrnila tudi na Prefekturo. dolina - Župan in odbor za rešitev problema smradu, ki onesnažuje občinsko ozemlje Klun pri družbi Siot Onesnaženje v občini, ki ga povzroča uhajanje smrada iz velikih zbiralnikov družbe Siot, je eno od vprašanj, za katero je treba čim prej poiskati primerno rešitev, je v svojem volilnem programu poudaril le-vosredinski županski kandidat Sandy Klun. Slab mesec po izvolitvi za dolinskega župana je takoj zahteval srečanje njegove uprave z vodstvom družbe Siot, da bi se skupno domenili, kako zadostiti zahtevi dolinskih občanom po zdravem zraku. Srečanje je bilo v torek, družbo Siot je na njem predstavljala poverjena upravi-teljica Ulrike Andres. Občinska uprava posredovala družbi številne pritožbe svojih občanov, predvsem v zvezi s motečim smradom, ki se občasno pojavlja v okolici rezervoarjev družbe, in se je torej takoj lotila perečega problema, ki že leta tare krajevne prebivalce. V duhu čim večje prozornosti je prvi občan - tudi na prošnjo nekaterih svetnikov opozicije - povabil predsednico in njene sodelavce, da se udeležijo prihodnje seje občinskega sveta. Ta bo v torek, 1. julija ob 11. uri, na dnevnem redu pa bo prav avdicija vodstva družbe Siot. Na njej bodo podrobno opisali dejavnost družbe Siot in da ustrezno seznanili vse izvoljene predstavnike z ukrepi, ki jih je družba sprejela, da bi omilila in odpravila smrad. V teku pogovora se je poverjena upraviteljica Andres strinjala z izpostavljenimi zahtevami in je potrdila obvezo družbe, da podpre interese skupnosti, predvsem tiste, ki so vezani na varnost in na okolje. Obenem je najavila, da se problem smradu zaradi uskladiščene nafte rešuje, saj je družba že namestila posebne sisteme za razprševanje in izplakovanje na 8 aktivnih rezervoarjih. Med srečanjem so si odborniki ogledali nekatere strukture na območju rezervoarjev v Dolini. Odbor je ponovno povabil vodstvo družbe skupine TAL, da bi se stvarno zavzelo za čimprejšnjo rešitev že več let trajajočih težav. občina dolina - Institucionalni obisk pri pokrajinskih upraviteljih Srečanje na Pokrajini Župan Klun predstavil svojo upraviteljsko ekipo - Reševanje »skupnih« vprašanj Pokrajinski in dolinski občinski upravitelji fotodamj@n Dolinska občinska uprava se je včeraj sestala s pokrajinskimi upravitelji. Srečanje na pokrajini je bilo institucionalnega značaja: župan Sandy Klun je hotel pokrajinski predsednici Marii Teresi Bassa Po-ropat in njenim odbornikom predstaviti člane dolinske uprave, ki so na področju politično-upravnega delovanja vsi novinci. Obenem je bila to priložnost za evidentiranje cele vrste odprtih vprašanj na ozemlju dolinske občine, ki so v pristojnosti pokrajinske uprave. Prvo in najbolj pereče je ureditev ceste, ki pelje skozi Ricmanje in Log. O njem je govor že leta, sredstva so bila nakazana, zagodel pa jo je pakt stabilnosti, ki je preprečil začetek del. Pokrajinski in dolinski upravitelji so bili mnenja, da bo treba čim prej dobiti ustrezno dovoljenje, da bi poseg izvedli in z njim zagotovili večjo varnost na tistem cestnem odseku. Prav tako je bil govor o ureditvi ovinka na cesti skozi Log (na začetku zaselka). Posebna pozornost je bila posvečena tlakovanju pokrajinskih cest na ozemlju dolinske občine. Te ceste so na nekaterih predelih v slabem stanju in so zato nevarne. Asfaltiranje naj bi steklo v kratkem, so zagotovili pokrajinski upravitelji. Zupan Klun je nadalje izpostavil vprašanje javnih prevozov v občini. Sedaj ne zadoščajo potrebam krajevnega prebivalstva, zato bi morali službo izboljšati, je na srečanju s pokrajinskimi upravitelji poudaril dolinski župan. / TRST Četrtek, 26. junija 2014 5 državni izpit - Včeraj začetek ustnih izpraševanj Komisija prisluhnila ljudskim uspavankam Potek ustnega izpita na klasični smeri Liceja Franceta Prešerna Slovenske ljudske uspavanke so se dolgo časa nahajale na obrobju zanimanj znanstvenih raziskovalcev, v 20. stoletju pa se jih je začelo preučevati, saj so med drugim pomemben vir informacij o ljudskih šegah in navadah, odraz družbenih razmer ter odsev ljudskega čustvovanja in mišljenja. Tako so se uspavanke pojavile tudi na letošnjem državnem izpitu na slovenskih višjih srednjih šolah, in sicer v ustnem delu, ki se je začel ravno včeraj po enodnevnem premoru, ki je sledil ponedeljkovi tretji pisni nalogi, z njim pa se je letošnja matura tudi prevesila v drugi del. Z referatom o slovenskih ljudskih uspavankah se je predstavila kandidatka klasične smeri Liceja Franceta Prešerna Nina Pahor, poleg nje in njenih sošolcev s »klasične« so izpraševali tudi maturante naravoslovno-multimedijske smeri. Kandidatka je najprej pojasnila, kaj so uspavanke: gre za enokitične pesmi, ki pomagajo otroku, da zaspi, obenem predstavljajo tudi prvi stik človeka z glasbo ter vez med staršem in otrokom, so lahko ljudske ali umetniške (med avtorji slednjih sta npr. Oton Zupančič in Jože Humer), vsekakor pa je pri njih funkcionalnost pred estetiko. Pri Slovencih so ljudske uspavanke nastale tako, da so ljudje improvizirali stavke z izmišljenimi ali znanimi vsebinami - navdihnile so jih lahko tudi ljudske balade - največ pa jih je ohranjenih na Primorskem in predstavljajo duhovno dediščino naroda. Na področju glasbe so uspavanke manj zanimive, imajo preprost ritem in melodijo, ponavljalno strukturo, pri besedilu pa ni izrazitih dramskih poudarkov, saj je pomemben zven posameznih besed, ki so lahko tudi brez pomena, je poudarila Nina, ki je članom komisije dala poslušati tudi posnetke nekaterih uspavank. Referatu je sledilo izpraševanje, kjer je morala kandidatka odgovarjati na vprašanja iz posameznih predmetov. Pri matematiki in fiziki so prišle v poštev naraščajoče in padajoče funkcije ter energija, pri slovenščini Edvard Kocbek, pri filozofiji in zgodovini nemški filozof Johann Gottlieb Fichte in pojav narod- Med potekom ustnega izpita na »klasični« foto damj@n nega vprašanja ter slovenski narodni programi, pri angleščini dela Jamesa Joyce-ja, Johna Keatsa in Iana McEwana, pri grščini aleksandrinska poetika v dobi he-lenizma, pri latinščini Seneka, pri zgodovini umetnosti pa Barbizonska šola, s katero se je tudi zaključilo »zaslišanje« Nine Pahor, ki glede nadaljnjega študija razmišlja o dveh alternativah in sicer o primerjalnem jezikoslovju na slovenisti-ki v Ljubljani oz. ekonomiji. Ob maturantih klasične in naravo-slovno-multimedijske smeri liceja Prešeren so včeraj kot prvi pred izpitne komisije sedli še kandidati smeri za tehnike elektronskih industrij Izobraževalnega zavoda Jožefa Stefana, kandidati družboslovne smeri Humanističnega in družbeno-ekonomskega liceja Antona Martina Slomška in kandidati pravno gospodarsko podjetniške smeri Tehniškega zavoda Zige Zoisa, katerim bodo v prihodnjih dneh sledili še maturanti ostalih smeri. Končni rezultat bo za nekatere znan že v tem tednu, za ostale pa bo treba počakati na prihodnji teden. (iž) križ - Uspešna pobuda SKD Vesna Kriški teden 2014 sklenila tržaška slovenska popevka Utrinek z zadnje prireditve v sklopu Kriškega tedna 2014 foto damj@n S izborom Festivala tržaške slovenske popevke (foto Damj@n) se je v Ljudskem domu v Križu predsinoč-njim končal letošnji Kriški teden, z izvedbo katerega je SKD Vesna lahko upravičeno zadovoljno. Tako zaradi kakovosti programa, kot zaradi zanimanja občinstva. Na prireditvi, ki jo je napovedoval gledališki igralec Danijel Malalan, so nastopile pevke ob spremljavi orkestra Miramar pod taktirko Aleksandra Vodopivca. V imenu prirediteljev je pozdravil odbornik SKD Vesna Mitja Košuta. V Lonjerju nocoj predstavijo letošnji Arteden Nocoj ob 20.uri bo v Lonjerju predstavitev kulturno-umetniške pobude Arteden, ki z letošnjo izvedbo stopa že v dvanajsto leto. Predstavniki organizatorja, ki je od vsega začetka SKD Lonjer-Katinara, bodo seznanili medije in občinstvo z imeni sodelujočih umetnikov in njihovo umetniško potjo in napovedali kulturne trenutke, ki bodo spremljali pobudo predvsem v večernih urah. Prestavitev bo obogatil nastop mladih članov pevskega zbora Tončka Čok, ki so za to priložnost pripravili poseben program z namenom, da se tudi s pesmijo vključijo v osnovno temo pobude, to se pravi umetniško ustvarjanje z eksperimentiranjem, konfrontacijo in zakaj pa ne tudi pravilno kontaminacijo. jubilej - Diamantna maša Dušana Jakomina »Vedno bolj lahko rečem, da uživam v svojem poklicu« Diamantni mašnik Dušan Jakomin: »To ni praznik enega človeka, to je praznik nas vseh.« arhiv »To ni praznik enega človeka, to je praznik nas vseh. Prvič, to je praznik naše skupnosti, ker smo tako povezani med seboj, brez verskih, političnih in strankarskih razlik, potem je tu povezanost s prijatelji in znanci. Vsak se bo čutil, da nekaj praznuje, da je deležen tega dneva. In ker sem duhovnik, jaz ponavljam izraz iz sv. pisma, "ko greš k Bogu, ki ti obnavlja tvojo mladosti' To je za vsakega človeka in predvsem za vsakega lepega človeka. Jaz vedno ponavljam, da imamo lepe ljudi, s katerimi se lahko pogledaš v obraz, se lahko pogovarjaš, lahko izmenjaš misli, lahko nekaj tudi ustvarjaš. V tem vzdušju se pripravljam na ta dan, ko bomo skupaj slavili to obletnico.« Tako pravi Dušan Ja-komin, ki bo danes zvečer v Škednju, kjer že več desetletij neutrudno deluje kot kaplan, kulturni delavec in novinar, daroval svojo diamantno mašo ob 65. obletnici mašniškega posvečenja. 26. junija 1949 ga je namreč v tržaški stolnici ob 7. uri zjutraj skupaj z drugima dvema mladeničema v duhovnika posvetil takratni tržaški škof Antonio Santin, današnje slavje pa se bo začelo ob 18.30 pred Domom Jakoba Ukmarja, od koder bo krenil sprevod do škedenjske cerkve, kjer bo dvojezična maša, ki ji bo sledila družabnost v Domu Jakoba Uk-marja in pred njim. Z g. Jakominom sva se dobila v torek zvečer v njegovem stanovanju ob škedenjski cerkvi, kjer je ob kozarcu sadnega soka in gledanju nogometne tekme Italija-Urugvaj stekel prijeten daljši pogovor, katerega pričujoči članek je le skromen povzetek. Sedeč na kavču v dnevni sobi mi je g. Jakomin še enkrat, tako kot pred petimi leti, ko sem ga in-tervjuval ob njegovi biserni maši, potrdil, da ne obžaluje, da se je odločil za duhovniški poklic: »Vedno bolj lahko tudi rečem, da uživam v svojem poklicu. To sem jaz. Po 60. letu sem počasi odkril, kaj sem. Tu ti pomagajo ljudje, preizkušnje, trpljenje, vse tvoje izkustvo. Takrat vedno bolj rasteš in kadar rasteš, čutiš v sebi tisto srečo in zadovoljstvo. Zato sem po petih letih še bolj zadovoljen in gledam naprej,« pravi slavljenec, kateremu so bili pri izbiri duhovniškega poklica v zgled pomembne osebnosti iz polpretekle zgodovine: »Lahko rečem, da sem v teh letih spoznal vse goriške, tržaške in istrske čedermace in okrog sebe sem videl neke stebre. To so bili stebri, ki so preživeli tri režime - fašizem, nacizem in komunizem - in so ostali kot svetilniki. To je meni zgled za na pot.« Današnja maloštevilnost duhovniških poklicev Dušana Jakomina ne preseneča preveč, saj je bilo tako tudi v letu njegove posvetitve, ko so bili le trije novomašniki. »Tržaška škofija je vedno potrebovala duhovnike. Pred sto leti so prihajali s Češke, potem so prišli ra- zlični ljudje, dokler nismo prišli do leta 1945, ko je zaradi takratnih razmer prišlo veliko število duhovnikov med nas. Pred leti smo imeli tu 32 duhovnikov, vsaka vas je imela svojega duhovnika.« Slovenskih duhovnikov na Tržaškem je zdaj 14, od duhovnika pa so po Jako-minovem prepričanju naši ljudje še vedno preveč odvisni, »ker se ne zavedajo, da je vsak vernik del duhovništva in poklican, da nekaj ustvarja v svoji župniji. To nas je skoraj malo razvadilo, posebno po koncilu. Ljudje se še ne zavedajo vloge laikov, ko ni duhovnik v ospredju oz. gospodar vsega, ampak je v službi človeka,« pravi Jakomin. »Poglej papeža Frančiška, kako se je zdaj za sinodo družine obrnil do vseh ljudi. Evo, to je novost Cerkve: ni se obrnil do škofov, hotel je mnenje ljudi.« Prav nad papežem Frančiškom, ki je po njegovih besedah »po mišljenju jezuit, po srcu pa frančiškan«, je slavljenec posebej navdušen. »Jaz osebno ga nisem poznal, ampak ko je on rekel "Bratje in sestre, dober večer", se je v Cerkvi začela nova doba,« pravi g. Jakomin, ki poudarja, da je kot duhovnik postavljen, da se srečuje z ljudmi: »Geslo moje nove maše je bilo "Vsak duhovnik se jemlje izmed ljudi in se postavlja za ljudi v tem, kar se nanaša na Boga". Ze v teh besedah je vključena vsa duhovniška služba,« pravi Jakomin, ki pripoveduje tudi, kako se je za las izognil likvidaciji leta 1949, s tem da se je umaknil iz rodnega Sv. Antona v slovenski Istri, pa tudi, kako mu je Udba sledila vse do leta 1990 (njegov dosje je imel 24 strani), leta 1975, ko je bil na obisku pri Sv. Antonu, pa so ga tudi klicali v Koper na zaslišanje, »potem so mi dali spričevalo, da nisem zaveden Slovenec. Na dan nove maše 3. julija 1949 je bil hud članek v Primorskem dnevniku, da sem "sovražnik ljudstva",« pravi Jakomin, ki zdaj za isti časopis piše uvodnike ob večjih verskih praznikih, pri čemer ugotavlja, da ni on tisti, ki se je spremenil. »Jaz skušam biti v stiku s človekom, ne glede na to, kaj je in kam spada: je človek, konec, basta! In vidiš, kako te ljudje sprejmejo in imaš vsa vrata odprta, ker si iskren in dovzeten.« Z duhovništvom je povezano tudi slavljenčevo bogato kulturno in novinarsko delovanje, ki je, kot sam pravi, »prišlo samo od sebe, nisem iskal, nisem hotel. Kadar si v stiku z ljudmi, te sami ljudje peljejo v neko stvar. Če jaz ne bi bil v Škednju, se gotovo ne bi bil zanimal za etnografijo, če ne bi bil na radiu, gotovo ne bi postal časnikar. To samo po sebi pride in tega kot duhovnik nisem vzel kot cilj, ampak kot sredstvo za oznanjevanje božje besede, da pokažeš ljudem, da je med nami Nekdo, ki nas vodi in se imenuje Ljubezen, ne Zakonodajalec.« Ivan Žerjal 6 26 Četrtek, 26. junija 2014 VREME, ZANIMIVOSTI / tržaška pokrajina - Predstavitev jutrišnje pobude v Sesljanu Poti in okusi Krasa Predstavitev na pokrajini fotodamj@n Promocija Krasa, njegovih naravnih značilnosti in pridelkov - vse to bodo Poti in okusi Krasa, pobuda, ki jo bo priredila Pokrajina Trst jutri v Centru za ozemeljsko promocijo v Sesljanu. Izpeljana je bila v sodelovanju s Lokalno akcijsko skupino Kras v okviru deželnega načrta za razvoj podeželja, skupna investicija je znašala kakih 60 tisoč evrov, na sedežu pokrajinske uprave pa sta jo predstavila predsednica Pokrajine Maria Teresa Bas-sa Poropat in podpredsednik ter odbornik za kmetijstvo Igor Dolenc. Ob tej priložnosti bodo izdali dve obnovljeni publikaciji in posodobili spletno stran za promocijo domačih kmetijskih dejavnosti. Obe publikaciji sta štirijezični, v italijanskem, slovenskem, angleškem in nemškem jeziku. Brošura Gemina predstavlja poti podeželskega Krasa, in sicer od trga v Mavhinjah do središča Zgoni-ka, v pripravi pa je projekt, ki predvideva podaljšanje poti do Repna in Ferneti-čev. S sprehodom po Krasu je mogoče bolje razumeti njegovo zgodovino, kulturo, tradicije, je poudaril Igor Dolenc. Druga publikacija je pravcat Zemljevid okusov. Na njem so zabeležene vse vinogradniške dejavnosti (38 pridelovalcev), oljkarji (18), čebelarji (8), sirarji (9). Pokrajina ga je izdala v 6 tisoč izvodih. Poglavje zase predstavlja posodobitev multimedijskega vodnika Tržaške pokrajine, spletne strani, namenjene potem v tržaški pokrajini. Na njej dobi obiskovalec vse potrebne informacije o 246 »enogastronomskih točkah«, med katere sodi 105 osmic, 60 turističnih kmetij, 25 zgodovinskih javnih lokalov, štirje ribogojnice, 52 pridelovalcev vina, oljk, medu, sirov in zelišč. Od lanskega junija do letos je stran zabeležila 32 tisoč obiskov, kar je sicer mnogo, a promocijo preko spleta bi morali še okrepiti, je poudaril Dolenc. Pobuda Poti in okusi Krasa bo zaživela s predstavitvijo treh projektov in de-gustacijo tipičnih kraških jedi jutri v Centru za ozemeljsko promocijo v Sesljanu ob 18. uri. M.K. Te dni se nahaja v Furlaniji-Julijski krajini skupina 20 novinarjev največjih svetovnih revij o vinu. Povabilo jih je vodstvo vinskega konzorcija Friuli Doc, da bi ocenili deželna vina. V torek so se ustavili na Devinskem gradu, kjer so sledili zasedanju o prvi svetovni vojni in njenem vplivu na vinarstvo na Krasu in v Brdih in obenem ocenili vina sorte rebula in malvazija. Konzorcij Friuli Doc je izkoristil obisk tujih novinarjev (in Švice, Avstrije, Avstralije;dve novinarki sta prišli iz Združenih držav, med njima tudi vinska izvedenka eko- Predstavitev kraških vin svetovnim novinarjem v tržaški restavraciji fotodamj@n nomske revije Forbes, tiste ki vsako leto objavlja lestvico najbolj bogatih ljudi na svetu ...), da bi jim - v sodelovanju z Društvom kraških vinogradnikov - predstavil kraška vina. Tako so se gostje iz Furlanije in tuji novinarji zbrali s predstavništvom Društva kraških vinogradnikov v tržaški restavraciji, kjer so lahko ob domači hrani degustirali vina kleti Bajta, Mateja Lupinca, Sandija Škerka in Benjamina Zi-daricha. Obenem so iz prve roke dobili informacije o novodobnem vinogradništvu na Krasu in o vinih, ki postajajo visoko kakovostna, o čemer so se sami prepričali z degustacijo ponujenih vin. podlonjer - S finančno podporo Pokrajine Trst in Fundacije CRT V župniji sv. Avguština novo malo nogometno igrišče Na območju župnije sv. Avguština v Podlonjerju so včeraj slovesno predali namenu novo malo nogometno igrišče, ki so ga zgradili s finančno podporo tržaške pokrajinske uprave in Fundacije CRTrieste. Odprtja so se udeležili župnik Simone Agrini, tržaški nadškof Giampaolo Crepaldi, pokrajinska odbornica za finance in bilanco Mariella De Francesco in podpredsednik upravnega sveta fundacije CRT Renzo Piccini. Igrišče bo namenjeno še posebej za učence in dijake nižjih oziroma višjih srednjih šol, so povedali. ter seveda vsem krajanom, ki bi se radi razvedrili v poletnem obdobju. Včeraj danes Danes, ČETRTEK, 26. junija 2014 STOJAN Sonce vzide ob 5.17 in zatone ob 20.59 - Dolžina dneva 15.42 - Luna vzide ob 4.46 in zatone ob 20.01. Jutri, PETEK, 27. junija 2014 EMA VREME VČERAJ: temperatura zraka 22,4 stopinje C, zračni tlak 1016,6 mb ustaljen, vlaga 71-odstotna, veter 7 km na uro severozahodnik, nebo oblačno s padavinami, morje razgibano, temperatura morja 21,6 stopinje C. [I] Lekarne društvo kraških vinogradnikov - Srečanje v mestni restavraciji Vina za tuje novinarje Gostom (iz ZDA, Avstralije, Švice, Avstrije) predstavili kraška vina - Sodelovanje s konzorcijem Friuli Doc Do sobote, 28. junija 2014: Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Combi 17 - 040 302800, Ul. Fabio Severo 122 - 040 571088, Žavlje - Ul. Flavia 39/C - 040 232253, Fernetiči -040 212733 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Combi 17, Ul. Fabio Severo 122, Ul. Mazzini 43, Žavlje - Ul. Flavia 39/C, Fernetiči - 040 212733 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Mazzini 43 - 040 631785. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. Kino AMBASCIATORI - 16.30, 18.15, 20.00, 21.40 »Big wedding«. ARISTON - 19.00, 21.00 »Un insolito naufrago nell'inquieto mare d'oriente«. CINEMA DEI FABBRI - 18.15, 21.30 »The summit K2«; 20.00 »Era meglio domani«. FELLINI - 17.00 »Gool!«; 18.45, 21.00 »Synecdoche, New York«. GIOTTO MULTISALA 1 - 16.30, 18.45, 20.00, 21.30 »Jersey boys«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.15, 20.00, 22.15 »Quel che sapeva Maisie«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.30, 18.15, 22.00 »Thermae Romae«. KOPER - PLANET TUŠ - 16.05 »Hiša velikega čarodeja«; 16.20, 17.50 »Kako izuriti svojega zmaja 2«; 16.00, 18.25 »Kako izuriti svojega zmaja 2 3D«; 18.10, 20.25 »Kako ne umreti na Zahodu«; 18.05 »Na robu jutrišnjega dne 3D«; 16.00, 19.55 »Občudovani«; 18.00, 20.00 »Sosedi«; 16.40, 19.45, 20.30 »Transformerji«; 20.15 »Zloho-tnica 3D«; 16.10 »Zlohotnica«. KOSOVELOV DOM SEŽANA - 20.30 »Občudovani«. NAZIONALE - Dvorana 1: 18.00 »X-Men - Giorni di un futuro passato«; 16.30 »Il magico mondo di Oz«; Dvorana 2: 16.30, 18.20, 20.15, 22.10 »Tut-te contro lui«; 20.15 »Edge of tomorrow - Senza domani«; Dvorana 3: 16.30, 18.10, 20.00, 21.45 »Le weekend«; Dvorana 4: 16.30, 18.15, 20.00, 21.40 »Disney's Maleficent«; 16.30, 18.45, 21.00, 22.10 »La citta' incantata«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. THE SPACE CINEMA - 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Disney's Maleficent«; 16.00, 16.45 »Il magico mondo di Oz«; 16.40 »Edge of tomorrow - Senza do-mani«; 16.40, 19.05, 21.30 »Tutte con-tro lui«; 16.20, 19.00, 21.40 »Jersey boys«; 19.00, 21.20 »Per un pugno di dollari«; 19.10 »X Men - Giorni di un futuro passato«; 18.05, 20.10, 22.15 »300 - L'alba di un impero«; 22.00 »Apartment 1303, la paura ha inizio«; 16.30, 19.00, 21.30 »La citta' incantata«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.50, 20.00, 22.15 »Big wedding«; Dvorana 2: 17.30, 19.50, 22.10 »Jersey boys«; Dvorana 3: 18.00 »Disney's Maleficent«; 19.50, 22.00 »Thermae Romae«; Dvorana 4: 17.30 »La citta' incantata«; 20.00, 22.10 »Tutte contro lui«; Dvorana 5: 17.45 »Piccola patria«; 20.00, 22.10 »Synecdoche, New York«. H Šolske vesti JASLI V SLOVENSKEM DIJAŠKEM DOMU S. KOSOVEL: nadaljujejo se vpisi otrok od 1. leta dalje za š.l. 2014/15. Info in vpisi od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure, Ul. Ginnastica 72. Tel. št. 040-573141 ali urad@dija-ski.it. POŠOLSKI POUK za otroke osnovnih, nižjih in višjih šol s slovenskim učnim jezikom v slovenskem Dijaškem domu S. Kosovel. Nadaljujemo z vpisi za š.l. 2014/15. Info in vpisi od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure, Ul. Ginnastica 72. Tel. št. 040-573141 ali urad@dija-ski.it. RAVNATELJI SLOVENSKIH VIŠJIH SREDNJIH ŠOL vabijo nove dijake, da uredijo formalnosti v zvezi z vpisi v prve razrede do petka, 11. julija. PREDŠOLSKI PROGRAM »Šolski zvonec že zvoni« v slovenskem Dijaškem domu S. Kosovela, od 1. do 5. septembra za otroke, ki obiskujejo osnovno in nižjo šolo s slovenskim učnim jezikom. Dnevni program predvideva utrjevanje učne snovi in kvalitetno pripravo na novo šolsko leto ter razne delavnice (športno, gledališko, jezikovno). Info in vpisi v Ul. Ginnastica 72, od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure na tel. št. 040-573141 ali urad@dijaski.it. S Izleti OMPZ F. BARAGA vabi na romarski izlet na Sv. Višarje in Belopeška jezera, ki bo v četrtek, 3. julija. Info in vpis na tel. št.: 347-9322123 ali 3468222431, najkasneje do 30. junija. SPDT vabi člane na srečanje s pobratenim društvom Integral v soboto, 5. in nedeljo, 6. julija, na Planini pri Jezeru. Tržaški planinci se bodo na srečanje podali z osebnimi avtomobili, na razpolago bo tudi društveni kombi. Nujna je prijava do ponedeljka, 30. junija, na tel. št. 040-635627 (uradi ZSŠDI, pon.-pet. 8.00-14.00) ali na m.per-tot@libero.it ter f.starec@gmail.com. KMEČKA ZVEZA vabi na tradicionalni izlet z avtobusom na Kmečki praznik, ki ga Skupnost južnokoroških kmetov letos prireja v Selah na Koroškem v soboto, 6. julija. Vpis na Kmečki zvezi - Trst (040-362941). KRUT v sodelovanju z DSU Trst sporoča, da je še nekaj prostih mest za celodnevno druženje z jutranjo plovbo do Rovinja, v četrtek, 10. julija. Vse dodatne informacije na sedežu Kru.ta v Ul. Cicerone 8, tel.: 040-360072 v dopoldanskih urah, krut.ts@tiscali.it SiVince Tutto25 junija 2014 Super Enalotto Št. 205 10 23 38 46 64 67 Nagradni sklad 996.135,00 € Brez dobitnika s 6 točkami --€ 2 dobitnika s 5 točkami 107.317,04€ 27 dobitnikov s 4 točkami 2.001,65 € 720 dobitnikov s 3 točkami 350,11 € 11.373 dobitnikov z 2 točkama 10,78 € / TRST Četrtek, 26. junija 2014 5 RIBIŠKI MUZEJ sklicuje dne 30.junija v domu Alberta Sirka v Križu ob 19.30 v prvem in 20.00 v drugem sklicanju 14. OBČNI ZBOR z naslednjim dnevnim redom: 1. Ogled muzeja 2. Predstavitev knjige: 0 zgodovini in dediščini slovenskega morskega ribištva. Avtor Bruno Volpi Lisjak. Predstavil bo Milan Pahor 3. Predsedniško poročilo 4. Predstavitev bilance 5. Razprava 6. Odobritev poročil In bilance 7. Razno ^ Toplo vabljeni vsi člani! __ Našemu DUŠANU ob jubileju JARSK ¿i Čestitke KD Ivan Grbec vošči mons. DUŠANU JAKOMINU, ob častitljivem jubileju - 65-letnici mašniškega pos-večenja - da bi lahko še mnogo let čil in bistrega duha opravljal v Ščedni, ki mu veliko dolguje, svojedušno in posvetno poslanstvo. Hip hip hura, SANDRA rojstni dan ima. Vse najboljše ji vošči vsa klapa. [ID Osmice DRUŽINA TERČON, Mavhinje 42, je odprla osmico. Toplo vabljeni. Tel. 040299450. IZTOK je v Slivnem odprl osmico. Vabljeni. Tel.: 040-200634. PRI STRŠINOVEH na Colu je odprta osmica. Vabljeni! Tel. št. 328-5669345. V MEDJI VASI sta odprla osmico Nadja in Walter. Vabljeni. Tel. št.: 040-208451. V PRAPROTU ŠT. 15 je odprl osmico Ivan Gabrovec. Toplo vabljeni. Tel. št.: 349-3857943. 0 Mali oglasi DAJEMO v najem popolnoma opremljeno luksuzno mansardo nad železniško postajo Sesljan - Vižovlje. Tel. št.: 040-299820 ali 340-8868570. IŠČEM knjige za 2. letnik (smer kemija) višje srednje šole Jožef Stefan iz Trsta. Tel. št. 377-4260592. IŠČEM namizni računalnik v dobrem stanju, ki ima manj kot tri leta. Tel. št.: 377-9851049. PODARIM tri majhne mucke, črne barve, rojene 17., in 20. aprila. Za info: 320-1861260. PRODAM avto fiat panda 900, letnik 1998, v dobrem stanju. Tel. št.: 040824528 ali 320-6436237. PRODAM diatonično harmoniko znamke prostor, uglašena C-F-B. Ugodna cena. Informacije na tel. št. 328-1271086. PRODAM slike in portrete maršala Josipa Broza Tita. Tel. št. 340-2719034. VESPA LML Star 125 cc 4t euro 3, 7500 km, letnik 2010, rdeče bordeaux barve, prodam. Tel. št. 328-4050924. VIŠJEŠOLKA pomaga pri pisanju nalog otrokom in mladim do tretje srednje. Tel. št. 338-5450879. Ü3 Obvestila POLETNI CENTRI V DIJAŠKEM DOMU S. KOSOVELA: nadaljujemo z vpisi otrok v poletna središča. Namenjena so otrokom, ki obiskujejo jasli, vrtce in šole (do 12 let) s slovenskim učnim jezikom. Info in vpisi v Ul. Ginnastica 72 (pon.-pet. 8.00-16.00). Tel. št. 040573141 ali urad@dijaski.it. F. C. PRIMORJE obvešča, da je zaradi nepredvidenih problemov občni zbor premeščen na danes, 26. junija, ob 20. uri v lastnem krožku. Vabljeni vsi člani in simpatizerji. VODENJE AGRITURIZMA: 100-urni tečaj za pridobitev spretnosti in strokovnega znanja za vodenje agriturizma (od predpisov, do marketinga in tehnik prodaje izdelkov). Posebna pozornost je namenjena pripravi jedi, praktične vaje v kuhinji in higienskim predpisom ter psihologiji prodaje. Tečaj bo ob torkih in četrtkih od 18. do 22. ure na Ad For-mandumu, Ul. Ginnastica 72. Pričetek: danes, 26. junija. Info in vpisi na tel. št. 040-566360 ali ts@adformandum.org. ZDRUŽENJE SVOBODNO PODJETJE TRSTA vabi na informativni sestanek danes, 26. junija, ob 20.30 v Hotelu Sonia pri Domiju. Info: www.triesteliberaim-presa.com NOGOMETNI KAMP Mirco Gubellini v organizaciji AŠD Vesna, se bo odvijal na nogometnem igrišču v Križu od 30. junija, do 5. julija. Prijave sprejema tajništvo v društvenih prostorih v petek, 27. junija, od 15.00 do 18.00 ali na tel. št.: 040-220871 ter na naslov: vesna-sport@alice.it. Možnost prevoza iz Trga Oberdan. OBČINA DOLINA obvešča, da bodo do petka, 27. junija, potekale v občinskem Uradu za izobrazbo in šolske storitve (pon.-pet. 10.00-13.00) vpisovanja v občinski športni center (kamp nogometa, odbojke, košarke v konvenciji z AŠD Breg) za otroke od 3 do 14 let, ki se bo odvijal od 30. junija do 11. julija. Obrazci in podrobnosti o vpisovanju na www.sandorligo-dolina.it. Info na tel. št. 040-8329281/239 ali scuole-sol-stvo@sandorligo-dolina.it. REDNI OBČNI ZBOR gibanja Svobodni Trst za leto 2014 bo v soboto, 28. junija, ob 18.00 v prvem in ob 19.00 v drugem sklicanju, v dvorani kulturnega doma na Proseku. Vabljeni vsi člani in sim-patizerji. SKD IN ŠD VESNA TER ŠD MLADINA prirejajo v soboto, 28. ter v nedeljo, 29. junija, tradicionalni vaški praznik na prireditvenem prostoru ob nogometnem igrišču v Križu. Oba večera bo igrala glasbena skupina Venera, v soboto ob 18.30 nastopa plesna skupina AKSD Vipava iz Peči (vodi Jelka Bogatec). TABORNIKI RMV obveščajo, da se prijave za dvodnevno taborjenje zbirajo do sobote, 28. junija. Kasnejših prijav ne bomo sprejeli. V Dolini zbiramo prijavnice v trafiki Jež ves teden. Na Opčinah bomo prijavnice zbirali v četrtek ob 18.00 v Prosvetnem domu, na Proseku pa v soboto ob 17.00 v Kulturnem domu. Taborniški srečno! VZPI-ANPI, ANED, ANPPIA, ZŽI-UDI Il caffe delle donne, La Mimosa, Otto-marzo, CGIL, Sv. Ivan-Kolonja-Odbor za počastitev padlih v osvobodilnem boju, vabijo v soboto, 28. junija, ob 11. uri na počastitev spomina na Almo Vivo-do pred spomenikom, Ul. Pindemonte, v spomin na njeno žrtev. 60 LET SPOMENIKA NOB V ORLEKU: v nedeljo, 29. junija, bo ob 17. uri v Orle-ku spominska slovesnost ob 60-obletnici postavitve in odkritja spomenika NOB. Slavnostna govornica bo domača poslanka v Državnem zboru dr. Ljubica Je-lušič. V kulturnem programu bodo sodelovali: TPPZ P. Tomažič, Kraška pihalna godba in recitator Igor Rojc. SKD PRIMORSKO IZ MAČKOLJ in Turistično društvo Porton iz Zazida vljudno vabita na pohod na Lipnik. Izletniki se bodo zbrali v nedeljo, 29. junija, v Za-zidu, ob 8.00 ob športni ploščadi, od koder bodo ob 8.30 uri krenili na pot. Po vrnitvi je predvidena družabnost ob prigrizku in domači kapljici. Vljudno vabljeni. SLOVENSKO PASTORALNO SREDIŠČE obvešča, da bo tradicionalna sv. maša za vse žrtve vojn v Rižarni v nedeljo, 29. junija, ob 17. uri. Pel bo Združeni zbor ZCPZ iz Trsta. Vabljeni! A.Š.Z. JADRAN sklicuje redni občni zbor v ponedeljek, 30. junija, ob 20.30 v prvem in v ponedeljek, 7. julija, ob 20.30 v drugem sklicanju v razstavni dvorani Zadružne Kraške Banke na Opčinah. Vabljeni! JADRALNI KLUB ČUPA IN ZSŠDI organizirata za mladince od 11 do 15 let tečaje jadranja na deski in na jadrnicah O'pen Bic, ki bodo celotedenski, od 13. do 18. ure. Spored: od 30. junija do 4 julija; od 14. do 18. julija. Info in vpisi na tajništvu ob ponedeljkih, sredah in petkih 9.00-13.00 in ob sobotah 16.00-18.00 na sedežu, tel. št. 040-299858 ali in-fo@yccupa.org. KD RIBIŠKI MUZEJ TRŽAŠKEGA PRI-MORJA vabi vse člane in prijatelje na občni zbor, ki bo v ponedeljek, 30. junija, v domu A. Sirka v Križu, ob 20.00 v drugem sklicanju. Prisotni si bodo ogledali prostore muzeja in nato bo predstavitev knjige »O zgodovini in dediščini slovenskega morskega ribištva« .Avtor Bruno Volpi Lisjak. Predstavil bo Milan Pahor. NŠK - v Oddelku za mlade bralce do ponedeljka, 30. junija, razstavlja ilustracije svojih knjig Igor Pison. Urnik: pon. in torek 9.00-13.00; sreda, čet., petek 14.00-18.00. OBČINA DOLINA - odborništvo za proizvodne dejavnosti, vabi vse »osmi-čarje« na javno srečanje z novo upravo v ponedeljek, 30. junija, ob 17. uri v sejni dvorani na županstvu v Dolini. POLETNA DELAVNICA v organizaciji SKD Vigred, v Šempolaju, za otroke, ki obiskujejo vrtec, osnovno in srednjo šolo bo od ponedeljka, 30. junija, do petka, 4. julija. Prihod od 7.45 do 9.00, odhod ob 13.30. V petek ob 14.00 zaključna prireditev. Vpis lahko oddate v poštnem nabiralniku pri društvenem sede-žu-Štalci, ali na tajnistvo@skd vigred.org, info na tel.št. 380-3584580. POLETNI CENTER HARMONIJA pri morju: Center otrok in odraslih Harmonija, v sodelovanju z društvom potapljačev, organizira poletni center v Grljanu od 14. julija do 8. avgusta za otroke od 8 do 14 let. Vpis do 30. junija, omejeno število mest. Dodatne info in vpis na center.harmonija@gmail.com ali tel. 335-7747578. SOMPD VESELA POMLAD prireja poletno glasbeno delavnico za osnovnošolce »Veselo poletje pri veseli pomladi«, ki bo od 30. junija do 4. julija, v Fin-žgarjevem domu na Opčinah. Delavnico vodita glasbena pedagoga Goran Ruzzier in Regina Parente. Info na tel. št. 328-3635626, goranruz@gmail.com. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV obvešča, da bodo uradi v Gorici, Trstu in Solbici odprti publiki od ponedeljka, 30. junija, do 12. septembra, po poletnem urniku (9.00 - 13.00). Zaprti bodo med 11. in 15. avgustom. OTROŠKE LIKOVNE DELAVNICE v Miljah z Leonardom Calvom, preko Združenja Genteadriatica Fvg, od torka, 1. do petka, 4. julija, od 9.00 do 11.30. Info na tel. št. 333-4784293 ali 040-9882109. POLETNO OBREZOVANJE: tečaj traja 6 ur (2 uri teoretičnega dela in uvod v tehnike obrezovanja ter 4 ure praktičnega tečaja na polju, z obrezovanjem v živo sadnih dreves). Uvod bo v torek, 1. julija, ob 18. uri na sedežu Ad Formanduma v Trstu. Prijave na tel. 040566360 ali ts@adformandum.org. JUS KONTOVEL sklicuje redni občni zbor v sredo, 2. julija, ob 20.00 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v telovadnici na Kontovelu. SKD IGO GRUDEN sklicuje redni občni zbor v petek, 4. julija, ob 20.00 ob prvem in ob 21.00 v drugem sklicanju v KD Igo Gruden v Nabrežini. EKOLOŠKA SOBOTA V KRIŽU na sedežu civilne zaščite - AcegasAps in Rajonski svet za Zahodni kras prirejata potujoči zbirni center kosovnih odpadkov v soboto, 5. julija, od 10. do 18. ure. OMPZ F. BARAGA prisrčno vabi v prijetno družbo oratorija, kjer bo z izkušenimi animatorji veliko zabave, igre, petja, pa tudi krajši izleti in druga presenečenja. Dobrodošli v čim večjem številu otroci zadnjega letnika vrtca, učenci osnovne šole in dijaki nižje srednje šole. Zaželjeni višje-šolci za pomoč animatorjem. Vršil se bo od 7. do 11. julija in od 14. do 18. julija, na Kontovelu 523, od 8.30 do 16.00. Info in vpisi na tel. št. 3479322123. DELAVNICE ZA OSNOVNOŠOLCE: v organizaciji ZSKD in v sodelovanju s Krožkom za promocijo mladinske književnosti in ustvarjalnosti Galeb, bodo na Livku pri Kobaridu od 26. do 30. avgusta. Na voljo je še nekaj prostih mest. Info in prijave na tel. št. 040-635626, in-fo@zskd.eu. 0 Prireditve ARTEDEN - predstavitev Pobude 2014 danes, 26. junija, ob 20. uri v ŠKC v Lo-njerju. Sodeluje pevski zbor Tončka Čok, pod vodstvom Manuela Purgerja, z namenskim programom. Vabljeni! SKD GRAD BANI vabi na svetoivanski praznik, na gledališko predstavo »Ona-On«. Igrata Patrizia Jurinčič in Lovro Finžgar, v petek, 27. junija, ob 20.30 v društvenih prostorih pri Banih. SKD VALENTIN VODNIK - DOLINA vabi na 4. Junijski večer v petek, 27. junija, ob 21. uri na Gorici. Koncert narod-nozabavne glasbe s skupinama »Fletno« iz Cerknice in »Klapa iz Brega«. KRIŽ - ŽUPNIJSKA SKUPNOST in Slomškovo društvo vabita na »Teden kriških zavetnikov«. V soboto, 28. junija, Vigi-lija sv. Petra in Pavla, v župnijski cerkvi ob 20.00 slovesna evharistija. V nedeljo, 29. junija, slovesnost sv. Petra in Pavla, ob 9.30 v župnijski cerkvi slovesna ev-haristija, sledi tradicionalna procesija po vaških ulicah in družabnost. V slučaju neprimernega vremena procesija odpade. MEPZ SKALA SLOVAN organizira v soboto, 28. junija, koncert ob zaključku sezone. Ob 20.30 bosta v Domu Skala v Gropadi nastopila MePZ Skala Slovan in mladinski zbor Anakrousus. NŠK IN ZSKD - Razstavi Mario Magaj-na - Evropski fotograf in Razstava portretov slovenskih pesnikov in pisateljev iz Trsta, bosta na ogled v atriju Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani (Turjaška 1) do sobote, 28. junija. Na ogled bosta vsak dan razen nedelje od 9. do 20. ure, v soboto pa od 9. do 14. ure. VEČER AFRIŠKIH PLESOV IN TOLKAL v okviru pobude Trebče pod zvezdami, v organizaciji SKD Primorec, bo v soboto, 28. junija, ob 21. uri na vrtu Ljudskega doma v Trebčah. Nastopajo plesalke in glasbeniki društva Associazio-ne Officine Artistiche. V primeru slabega vremena bo pobuda v dvorani Ljudskega doma v Trebčah. DRUŠTVO MARIJ KOGOJ iz Trsta vabi ob praznovanju farnega zavetnika sv. Ivana na celovečerni koncert DPZ Kraški Slavček - Krasje, ki ga vodi Petra Grassi. Med pavzo nastopa harfistka Paola Gregoric v nedeljo, 29. junija, ob 20.30 v župnijski cerkvi pri Sv. Ivanu v Trstu. GODBENO DRUŠTVO PROSEK, v sklopu 110. obletnice delovanja sporoča, da bo v nedeljo, 29. junija, s pričetkom ob 17. uri »Slavnostni mimohod« godb po Proseku. Sodelovale bodo vse zamejske godbe. Mimohod se bo zaključil na B'lancu, kjer bo vsaka godba imela krajši nastop. Sledil bo ples z ansamblom Domači zvoki. Delovali bodo dobro založeni kioski s hrano in pijačo. SKD F. PREŠEREN iz Boljunca vabi v torek, 1. julija, ob 21. uri na dvorišče društvenega bara, na ogled komedije »Zgodilo se je v vili ob morju«. Vabljeni! SKD TABOR prireja in vabi na »Poletje pod kostanjem« v Prosvetnem domu v četrtek, 3. julija, GodArt (Jure Godler in Tilen Artač); v četrtek, 10. julija, nastopa Mednarodna Operna Akademija iz Križa z gosti iz Rusije; v četrtek, 17. julija, Jari in Jarci, v četrtek, 24. julija, Magic cocktail z Compagnia Lanutti & Corbo, Karly Ann, Magic Wladimir, Vikj, Eva & Tanja. Začetek ob 21. uri. Več info na www.skdtabor.it. KD SKALA iz Gropade prireja v soboto, 19. julija, v Zadružnem domu Skala v Gropadi koncertno-plesno večerjo s kantavtorjem Igorjem Mikoličem - Lija (istrski Mlakar). Vpis do 5. julija na tel. št.: 328-3923792 ali 331-1711096 (v večernih urah). ŠKD CEROVLJE - MAVHINJE, Jus Ce- rovlje, Jus Mavhinje, Jus Medjevas, Jus Vižovlje in SŠKD Timava Medjavas - Šti-van vabijo v nedeljo, 6. julija, ob 20.00 na osrednjo proslavo v Mavhinje ob priliki 70-letnice požiga štirih vasi (Cero-vlje, Mavhinje, Medjevas in Vižovlje). Nastopajo godbeno društvo Nabrežina, dramska skupina ŠKD Cerovlje - Mav-hinje in TPPZ Pinko Tomažič s koncertom. Prispevki Ob obletnici smrti Elvina Bubole darujejo žena Ada ter hčerki Martina in Katja 25,00 evrov za Sklad Luchetta, Ota, D'Angelo, Hrovatin. V spomin na Rino (Wando) Vecchiet-ti por. Bucavelli darujejo soletniki moža 160,00 evrov za Center za rakasta obolenja. V spomin na dragega moža, očeta in nonota darujejo Klara, Max, Maruška in Erika z družinami 50,00 evrov za KD Slovan in 50,00 evrov za MePZ Slovan Skala. V spomin na Silvana darujeta Marinka in Carlo 25,00 evrov za KD Slovan in 25,00 evrov za balinarsko sekcijo ŠZ Gaja. V spomin na Silvana Gregorija darujeta Franc in Maria Ciuffar 20,00 evrov za KD Slovan. V spomin na drago svakinjo in teto Marijo Grgič - Milkovič (Fajgljevo) darujeta Delka in Marjan 100,00 evrov za Gospodarsko zadrugo Skala v Gropadi. V spomin na Anico Ukmar in Borisa Tenceja daruje Anita Pirc 40,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. V spomin na Silvana Gregorija darujejo Resnjakovi 50,00 evrov za KD Slovan. V spomin na dragega Ninota Košuto daruje hčerka Luciana 30,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu. Zapustila nas je naša draga mama in nona Štefanija Raspor por. Foschini Štefka Žalostno vest sporočajo mož Franco, sin Aldo, hčeri Marina in Katja z družinami. Od nje se bomo poslovili v soboto, 28. junija, od 10h na pokopališču v Sežani. Pogreb bo ob 11h. Namesto cvetja lahko darujete v dobrodelne namene. Opčine, 25. junija 2014 Draga Katja, ganjene ob težki izgubi ljubljene mame, izrekamo tebi in svojcem iskreno sožalje. Katerina, Susy, Betty, Valentina in Teresa Ob izgubi drage mame izreka Igorju in ostalim svojcem občuteno sožalje OD Bor V tem žalostnem trenutku smo ob strani našemu Igorju sodelavci Elen Lux Five in Hitra 8 Četrtek, 26. junija 2014 VREME, ZANIMIVOSTI / carmina burana - V ponedeljek na Velikem trgu 62. Festival Ljubljana se bo začel v Trstu Z včerajšnje predstavitve ponedeljkovega koncerta fotodamj@n Turistična promocija mesta in ustvarjanje skupnega, slovensko-italijan-skega kulturnega okraja na osnovi okrepljenih in utrjenih sodelovanj med inšti-tucijami, gledališči in festivali so bile teme, ki so jih govorniki navdušeno izpostavili na tiskovni konferenci v tržaškem muzeju vzhodne umetnosti, kjer je potekala predstavitev dogodka, s katerim se bo v ponedeljek pričela 62. izvedba festivala Ljubljana. Posebnost tega predvečera ljubljanskega osrednjega festivala je lokacija, saj sta se občina Trst in vodstvo festivala dogovorila za odmevni koncert na Velikem trgu v Trstu. Na sporedu bo Orffova obče znana in priljubljena kantata Carmina Burana. Svetovalka za odnose z javnostmi pri ljubljanskem festivalu Hermina Kovačič je poudarila, da bo delo zazvenelo na dveh najlepših trgih in mestih, saj bo naslednjega dne uradno odprlo festivalski program na Kongresnem trgu v Ljubljani. Pri izvedbi bo sodelovalo 300 glasbenikov in pevcev, ki prihajajo iz Slovenije, Hrvaške, Bosne in Bolgarije. Kot solisti bodo nastopili sopranistka Aida Čorbadžič iz Sarajeva, zagrebški tenorist Marko Cvetko in bolgarski baritonist Ivo Jordanov. Orkester združenih glasbenikov bodo sestavljali člani orkestra Slovenske Filharmonije, orkestra SNG Opera z zborom, ki bo sodeloval še s Slovenskim komornim zborom, Akademskim zborom Ivan Go- ran Kovačič iz Zagreba in zborom Opere narodnega gledališča iz Sarajeva. Mednarodni zasedbi bo vodil priznani Uroš Lajovic, dirigent z mednarodno kariero, ki je tudi docent dirigiranja na Visoki šoli za glasbeno in scensko umetnost na Dunaju ter je prejemnik avstrijskega Častnega križa za znanost in umetnost. Gledališče Verdi bo sodelovalo pri logistiki dogodka in intendant Claudio Ora-zi je ob tej priložnosti ponovil zadovoljstvo, da je tržaško gledališče lani sodelovalo s koncertom v programu festivala, hkrati je pohvalil razsvetljeno investicijo v kulturna partnerstva s konkretnimi rezultati. Odbornik Edi Kraus pa je pogledal na dogodek in splošno na sodelovanje iz gospodarskega zornega kota, saj so tovrstne pobude izjemno dragocene za krepitev prepoznavnosti mesta v mednarodnem merilu. Distribucija brezplačnih vstopnic za 2000 sedežev na trgu se je pričela in tudi bliskovito končala včeraj pri blagajni gledališča Verdi z zapleti, o katerih poročamo v bližnjem članku in obljubo o dodatnih 200 sedežih. Župan Cosolini je tudi sporočil, da bo zaprtje prometa od 21.ure dalje (koncert se bo pričel ob 21.15) omogočilo tudi vsem, ki bodo koncertu sledili stoje, uporabo celotne površine trga in nabrežja vse do morja. ROP gledališče verdi - Kako je mogoče? Križ z vstopnicami Brezplačne vstopnice za 1.600 sedežev za ogled ponedeljkovega koncerta Carmina Burana na Velikem trgu bi morali začeti deliti pri blagajni gledališča Verdi včeraj ob 15.30. Prvotno je bila sicer določena druga ura, 8.30, kar je bilo za nekaj časa tudi objavljeno tako na spletni strani gledališča, kot na spletni strani tržaške občine. Številni ljubitelji klasične glasbe so zaradi tega (in tudi zaradi objave prvotnega urnika na Primorskem dnevniku) prispeli pred vhod gledališča že včeraj zjutraj (prva je bila gospa, »de-žurala« je od 7. zjutraj...). Malo pred prvotno predvideno uro pa so z gledališke blagajne sporočili, da bodo začeli deliti vstopnice popoldne, ob 15.30. Tako so jutranji čakalci prispeli zaman. Zakaj je prišlo do zamenjave urnika, ni bilo mogoče - tako pri gledališču, kot na občini - izvedeti. Popoldne pa se je zgodilo sledeče. Že pred 15.30 se je zbrala pred vhodom v gledališče Verdi velika množica ljudi. Pri blagajni niso počakali na predvideni rok za začetek delitve vstopnic (vsakdo je lahko »dvignil« največ do štiri vstopnice). Razdeljevanje se je - po izjavi samega uslužbenca pri blagajni - začelo ob 15.15. Ob 15.30 - ko so prispeli številni, ki so že dopoldne zaman prišli po vstopnice - pa so že vse karte pošle. To je izzvalo jezo tistih, ki so ostali brez vstopnic. Vpraševali so se, kako je mogoče, da so v četrt ure porazdelili kar 1.600 vstopnic? Pri blagajni so razdeljevali snopiče s štirimi vstopnicami. Pomeni, da so v 15 minutah »zadovoljili« 400prosilcev. To je več kot 26 na minuto oziroma enega vsaki dve sekundi in pol! Ali je to sploh mogoče? Ugibanja so se delila v dve smeri: ali bi bili zaposleni pri blagajni gledališča Verdi vredni vpisa v Guinnessovo knjigo rekordov, ali pa je bilo vstopnic manj, kot je bilo uradno napovedano. Jeza ljudi je prerasla v protest, ki je oplazil tudi župana Cosolinija ob njegovem obisku v gledališču. Naposled so ljudje nekaj vendarle dosegli: iz gledališča Verdi so sporočili, da bodo po županovem posegu na trg namestili dodatnih 200 sedežev, tako bo na razpolago še200 vstopnic, vsak prosilec pa bo lahko po novem dvignil le po dve karti. Dan in uro razdeljevanja bodo še sporočili. M.K. Ob 15.30 so številni ostali brez vstopnic ... občinski svet Trst: danes izredna seja o železarni Na tržaškem županstvu bo danes popoldne ob 16.30 izredna seja tržaškega občinskega sveta, ki bo namenjena vprašanju prihodnosti ške-denjske železarne. Skupščina bo zasedala na pobudo tržaškega občinskega odbornika za okolje Umberta Laurenija, namen seje pa je poglobiti informacije o dogajanju. Na sejo so povabljeni tudi predstavniki skupine Arvedi iz Cremone, ki je pripravljena prevzeti škedenjsko železarno in ki naj bi posredovala formalno ponudbo za odkup tovarne sredi julija. Takrat naj bi predstavili tudi poslovni načrt in naj bi stekla pogajanja s sindikati. Zastopnikov družbe Arvedi danes najbrž ne bo, pač pa bodo v dvorani občinskega sveta govorili predstavniki zaposlenih oz. sindikatov, tržaške Confindustrie, deželne in pokrajinske uprave, Pristaniške oblasti, zdravstvenega podjetja, deželne agencije za okolje Arpa in naravovarstvenih organizacij. aktualno - Jutri srečanje s Cancianijem Kakšni so v resnici cilji »carja« Putina? Kakšni so v resnici načrti »carja« Vladimirja Putina? Na to vprašanje bo jutri ob 18.uri v Novinarskem krožku (Korzo Italija 13) skušal odgovoriti Sergio Canciani (na sliki), novinar in zelo dober poznavalec razmer v Rusiji oziroma v vseh državah nekdanje Sovjetske zveze. Vključno seveda z Ukrajino, ki je v tem času predmet hudih napetosti med ZDA in Evropsko unijo na eni ter Putino-vo Rusijo na drugi strani. Cancianija ni treba posebej predstavljati. Svojo novinarsko pot je začel na Radiu Trst A, trinajst let pa je bil dopisnik RAI v Moskvi, kjer je v živo spremljal vzpon na oblast Borisa Jel-cina ter poznejši razvoj dogajanj v nekdanji SZ. Canciani je prepričan (podobno razmišljajo tudi mnogi novinarji ter izvedenci), da si hoče Putin tako ali drugače prisvojiti vpliv nekdanje države. Njegov prvi cilj naj bi bila Ukrajina, kot dokazuje nedavna priključitev Krima Rusiji, čeprav pod krinko ljudskega referenduma. Putin, nekdanji agent sovjetske obveščevalne službe KGB, velja danes za eno najvplivnejših osebnosti na svetu. Po nekaterih anketah celo vplivnejši od ameriškega predsednika Baracka Obame, čigar vpliv in moč sta v zadnjem času nekoliko upadla. Na obalni cesti 26 glob Občinska policija je v zadnjem obdobju okrepila nadzor na nekaterih pomembnih prometnicah z namenom zagotavljanja varnosti na cesti. Mestni redarji so se tokrat odločili za obalno cesto, kjer pa so kontrole opravljali ob 5. uri: pod drobnogledom sta bila upoštevanje hitrostnih omejitev in prepovedi vožnje za tovornjake. Mnogi so namreč prepričani, da ob tisti uri ni kontrol, to pa je nekatere drago stalo. Občinski policisti so namreč v nekaj urah priso-lili kar 26 glob. Od teh je bilo 18 zaradi prekomerne hitrosti (policisti so se posluževali lazerske naprave), medtem ko so šest glob prejeli vozniki tovornjakov zaradi različnih kršitev prometnega zakonika. Zmeden in okrvavljen Občinska policista sta v torek popoldne na Goldonijevem trgu priskočila na pomoč dvema bolničarjema, ki sta skušala pomagati nekemu 40-let-nemu moškemu z rano na obrazu. Moški se je sprehajal v stanju zmedenosti po trgu in zavračal bolničarje. S pomočjo mestnih redarjev pa je človek naposled sprejel njuno pomoč. Železniška zveza s tržaškim pristaniščem Predsednica Pristaniške oblasti Marina Monassi se je pisno obrnila na vodstvo državnih železnic in zahtevala, da čim popravijo okvaro, zaradi katere je začasno prekinjena železniška zveza med Opčinami in tržaškim pristaniščem. Čeprav se ne poslužujejo te povezave za promet blaga, je lahko koristna v izrednih primerih ali v primeru prekinitve železniške zveze na obalni cesti, je poudarila Monassijeva. V Prebenegu pesniški večer Na turistični kmetiji Bellavista v Prebe-negu bo jutri pesniški večer, ki ga bo vodila Annamaria Borghese. Na njem bodo predstavili pesniško zbirko Angeli avtorja SKAL, ki je psevdonim za Sergija Kraljiča. Začetek ob 21.uri. V kavarni San Marco koncert rock-blues glasbe iz 60. let V kavarni San Marco bo danes ob 20. uri koncert rock-blues glasbe iz 60. let, ki ga bo izvajala glasbena skupina Diablues. Ta je nastala po razpustitvi blues skupine, sestavljajo pa jo Paolo Picco (harmonika), Matteo Manut (bobni), Carletto van Sef (bas) in Manu Casarott (kitara). Po sledeh 1. svetovne vojne Družba »Grande guerra FVG« bo v okviru pobud ob 100. obletnici prve svetovne vojne pripravila dve turistične poti. Turistična paketa bodo predstavili na srečanju o 1. svetovni vojni, ki bo danes ob 17.45 v hotelu Savoia Excelsior na nabrežju. Srečanje bo povezovala novinarka Silvia Stern, govorili pa bodo predsednik družbe »Grande guerra FVG« Marco Pascoli, Silvia Cefalo (Smile&Go Viaggi), Alessandra Cella (AC Travel Management), Roberto Todero (kulturno združenje Zenobi), Antonio De Toni (Pro Loco Nediške Doline), Nicola Revelant (Turismo FVG), Giuliana Variola (kulturno združenje Clio, Pro Loco Fogliano Redipu-glia) in Ugo Falcone iz italijanske agencije za kulturno bogastvo. Poletni urnik uradov podjetja Trieste Trasporti Prevozno podjetje Trieste Trasporti obvešča, da bodo uradi v Ul. dei La-voratori št. 2 od 30. junija do 29. avgusta odprti od ponedeljka do petka od 8.30 do 13. ure. Do 30. junija pa bo še mogoče nadomestiti vozovnice iz leta 2013 z novimi, seveda ob plačilu razlike, samo v pristojnem uradu v Ul. dei Lavoratori št. 2. Prometno dovoljenje A odslej pri bivši tovarni Duke Pokrajinska uprava obvešča, da bodo preizkusne vožnje za vozniško dovoljenje A1, A2 in A odslej potekale na območju pri nekdanji tovarni suhomes-natih izdelkov Duke v industrijski coni (Ul. Ressel št. 4). Pristojni uradi v Ul. Mazzini št. 14/a pa bodo od 7. julija do 29. avgusta odprti od ponedeljka do petka do 8.30 do 12. ure. Gibanje 5 zvezd proti • v • I * * zajamčenim parkirnim mestom v Barkovljah Razprave o prometnem načrtu so brezpredmetne, ko pa je prvi konkreten ukrep občinske uprave namenjen za jamstvo parkirnih mest za prebivalce v Barkovljah. To je poudaril vodja svetniške skupine Gibanja 5 zvezd v tržaškem občinskem svetu Paolo Menis. Nasprotno, potrebno je okrepiti avtobusne povezave in uvesti parkirna mesta proti plačilu, prebivalci pa bi zanje plačevali manj, je dodal Menis. / MNENJA, RUBRIKE Četrtek, 26. junija 2014 9 GLOSA Franc Ferdinand je bil človek miru Jo2e Pirjevec V soboto, 28. junija bo Vidovdan. Pred sto leti je na ta dan pod streli Gavrila Principa v Sarajevu padel nadvojvoda Franc Ferdinand. Njegova smrt je usodno zaznamovala 20. stoletje z dvema med sabo povezanima svetovnima vojnama in zagrenila življenje najmanj treh generacij. Ta ugotovitev je toliko bolj boleča, ker je bil Franc Ferdinand človek miru. Zavedal se je kompleksnosti časa, v katerem je živel, in ga skušal obvladati na kolikor mogoče racionalen način. Če bi Francu Jožefu sledil na prestolu, bi bila verjetno zgodovina Evrope drugačna od tragedije, ki smo jo doživeli. Habsburžanu je univerzitetni profesor Andrej Rahten, naš veleposlanik na Dunaju, posvetil knjigo, ki je pred kratkim izšla pri Cankarjevi založbi v Ljubljani (Prestolonasledniko-va smrt). Gre za študijo, ki je zanimiva predvsem zato, ker se je avtor pri soočanju s Francem Ferdinandom oprl tudi na slovenske vire, ki so nam bili do sedaj manj znani. Pri tem gre omeniti predvsem v nemščini napisano brošuro Ivana Avguština Žiberta, ki je bil dobrih deset let - od pomladi 1904 do avgusta 1913 - osebni spovednik vojvodinje Sofije Hohenberške, morga-natične nadvojvodove žene. Ta "nad" je Francu Ferdinandu zagrenil življenje. Ker se je iz ljubezni poročil z grofico češkega rodu, ki ni bila kraljevskega ranga, so jo na dunajskem dvoru brezobzirno zapostavljali, otroci, ki sta jih imela, pa niso imeli pravice do prestola. Toda vrnimo se k Žibertu, ki je dobro poznal hišne razmere v nadvojvodovih rezidencah, in je v tem smislu zanimiv pričevalec. Manj prepričljiv je tam, kjer krivi za njegovo in Sofijino nasilno smrt avstro-ogrske vladne kroge, v rokah katerih naj bi bili sarajevski atentatorji samo lutke. Res je, da Franc Ferdinand ni bil priljubljen pri "vojni stranki" na Dunaju s šefom ge-neralštaba Conradom von Hotzendorfom na čelu, ki je zagovarjal preventivni spopad s Srbijo in eventualno tudi z Italijo. Še manj priljubljen je bil v Budimpešti, kjer je bila na oblasti konservativna oligarhija madžarskih magnatov. To- VREME OB KONCU TEDNA da reči, da so ti krogi načrtovali atentat nanj, je pretirano, čeprav gotovo niso žalovali, ko je prišla novica o njegovi smrti. To velja v prvi vrsti za madžarske aristo-krate, do katerih Franc Ferdinand ni skrival svojega odklonilnega odnosa. Zavedal se je namreč, da ureditev monarhije, ki jo je uvedel leta 1867 cesar Franc Jožef, ko je sprejel razdelitev države na dve skoraj avtonomni enoti, ne pelje nikamor. Jasno mu je bilo, da slovanskih narodov, ki so predstavljali sedeminštirideset odstotkov prebivalstva, pa tudi transilvanskih Romunov, ne bo mogoče dolgo imeti v primežu nemške oziroma madžarske nadvlade. V madžarskem primeru je šlo pravzaprav za tiranijo, če pomislimo, da v tako imenovani Transleithaniji ni bilo splošne volilne pravice, kakršno je Franc Jožef leta 1907 uvedel v Cisleithaniji. Franc Ferdinand je nameraval to anomalijo odpraviti in bil pripravljen tudi s pomočjo vojske razpustiti budapeški parlament in sklicati nove demokratične volitve. Je nameraval uvesti trializem? Preoblikovati dvojno monarhijo v trojno in priznati znotraj meja cesarstva kraljevino Jugoslavijo? Na ta vprašanja ne bomo imeli verjetno nikoli odgovora. Kako pa je razmišljal komaj leto dni pred smrtjo, mi potrjuje pismo, ki sem ga zasledil v knjigi svojega dunajskega profesorja Stefana Veroste »Teorija in stvarnost zavezništev«: »Še enkrat želim poudariti, da sem po zavzetem preudarku in po izmenjavi mnenj s številnimi jas-novidnimi osebnostmi vedno bolj trden v svojem miroljubnem prepričanju (...) Kar zadeva (srbsko) iredento pri nas, na katero se vedno znova sklicujejo zagovorniki vojne, bo ta takoj utihnila, če bomo zagotovili našim Slovanom urejen, pravičen in dober obstoj.« Ta obstoj, ki bi habsburško monarhijo verjetno rešil propada, so pred sto leti preprečili Principovi streli v Sarajevu. Franc Ferdinand je imel komaj enainpetdeset let, njegova žena Sofija je bila pet let mlajša. Zapustila sta tri nedorasle otroke. Subtropski anticiklon nas ne bo dosegel Darko Bradassi_ Vremenska slika je na naših vzporednikih trenutno pod vplivom nestanovitnega in hladnejšega zraka, ki pronica iznad severne Evrope. Tam nastajajo globoka in obsežna ciklon-ska območja, ki vplivajo na vreme v večjem delu osrednje in severne Evrope. Subtropski anticiklon se zadržuje le nad Sredozemljem, niti ne posebno oddaljen od naših krajev. Vendar razlike so od severa proti jugu občutne. Od osrednjih predelov italijanskega polotoka navzdol je vreme poletno, sončno in vroče, italijanski sever pa je pod udarom hladnejših severnih tokov in so razmere prej jesenske kot poletne. Med hladnejšimi severnimi zračnimi gmotami in vročimi subtropskimi poteka srdit boj, naši kraji pa so v bistvu ravno nekje vmes oz. pod večjim vplivom prvih. Stanje se bo v prihodnjih dneh umirjalo in nekoliko izboljšalo, toda v bližnji prihodnosti še ne bo popolne stanovitnosti. Kljub okrepitvi zračnega tlaka namreč subtropski anticiklon ne bo uspel zajeti našega območja. V prihodnjih dneh bo nekaj več sončnega vremena, toda na dnevnem redu bo tudi vsaj občasna spremenljivost, predsvem v popoldanskih urah pa bo tudi nastajala kopasta oblačnost in iz nje posamezne krajevne plohe in nevihte. Delno jasno vreme v dopoldanskih urah, bolj spremenljivo pa v popoldanskih, ko bodo zlasti proti večeru nastajale krajevne plohe in nevihte, bo v glavnem prevladovalo tudi danes in jutri ter v soboto in nedeljo. Nestanovitnost bo večja v goratem svetu, kjer bodo plohe in nevihte pogostejše in močnejše, nekoliko manj izrazita pa ob morju. Možno, da bo v nedeljo ob morju, zaradi jugovzhodnega vetra, več jasnine in da bo prevladovalo povečini suho vreme. Poglavje zase so temperature, ki kljub poslabšanju niti niso posebno nizke, vendar živo srebro do konca meseca in nato po vsej verjetnosti tudi dobršen del začetka naslednjega, ne bo dosegalo meje 30 stopinj Celzija, kar se v tem obdobju ne dogaja ravno pogosto. Radiosonda iz Campoformida pri Vidmu je včeraj opoldne na višini 1500 metrov v prostem ozračju namerila 11,6 stopinje Celzija, na višini 3000 metrov +0,6 stopinje Celzija in na višini 5500 metrov -15 stopinj Celzija. Ozračje je v nižjih slojih skoraj povsem skladno z dolgoletnim dogajanjem. Le najvišji sloji so za stopinjo ali dve hladnejši od normalnosti, kar sicer le povečuje nestanovitnost. Nižje temperature od normalnosti pa smo beležili zlasti v prizemnih slojih predvsem zaradi občutnih padavin. Ničta izoterma je bila včeraj opoldne na višini 3165 metrov, kar je povsem normalno za to obdobje. Večje vročine tudi v bližnji prihodnosti ne gre pričakovati, tudi začetek prihodnjega tedna pa bo v znamenju vsaj občasne spremenljivosti z občasno nestanovitnostjo. V prihodnjih dneh se bo nad zahodnim Sredozemljem začelo poglabljati ciklonsko območje, ki bo sicer razmeroma daleč od nas, toda bo od ponedeljka občasno, vendar tudi občutno preusmerjalo proti nam z jugozahodnimi vetrovi vlažen zrak in nestanoviten zrak. Kot kaže, v prvi polovici tedna bo vremensko dogajanje še razmeroma razgibano. PISMA UREDNIŠTVU Odprto pismo Massimilianu Lacoti G. Massimiliano Lacota, pišem Vam v zvezi z Vašim prihodom na ljubljanski Grad - in to kar v slovenščini, saj sem po odzivu v Vaših očeh na našem srečanju v Kopru videla, da slovensko razumete. (Vaš priimek je slovenskega izvora; priimek »Lakota« označuje človeka, ki naj bi bil lačen kruha, slave, iger ali tuje zemlje). Ze šestič ste se podali v Slovenijo z izgovorom, da gre za spominsko slovesnost pred domnevnimi grobišči po vojni likvidiranih Italijanov, dejansko pa ste vsakič prišli izrazit sovraštvo do Slovencev kot »ge-nocidnega naroda«. In seveda italijansko »suverenost« nad slovenskim ozemljem! Prvič so vas Slovenci/Primorci sprejeli s protesti, po našem srečanju v Kopru pa ste prihajali in odhajali ob dostojanstvenem zadržanju prebivalstva, najbrž pa tudi ob njihovem preziru. Kajti to, kar ste govorili ob grobiščih, ni bila spominska gesta, ampak politična provoka-cija. Potem ste prihajali tiho, pri nas pravimo takemu ravnanju: prihuljeno - in tako ste vsakokrat tudi odšli. Sicer pa prihajajo v Slovenijo na kraje, kjer naj bi bila grobišča, razna italijanska društva; prijazno jih sprejemajo slovenski zgodovinarji in muzealci. Ko niste več uspeli vznemirjati Primorcev, Vam je - očitno - prišlo na misel, da boste svojo »misijo« opravili na ljubljanskem Gradu, kjer je med vojno visela italijanska okupatorska zastava. V objavljenem vabilu na dogodek ste napovedali, da boste 31. maja ob 9. uri položili venec v spomin »na italijanske državljane, ki so bili usmrčeni po načelu etničnega čiščenja, ki so ga nad ubogim italijanskim narodom izvajali slovenski komunisti, v času zasedbe Trsta«. Zakaj potem niste položili venca v Trstu? V Ljubljani po vojni, na Gradu niso ubijali Italijanov! V tem vašem sporočilu oziroma vabilu je kar nekaj neresnic! Prvič: nihče ni bil usmrčen »po načelu etničnega čiščenja«! Dokaz za to je dejstvo, da so bili po vojni likvidirani poleg nemških vojakov tudi Slovenci, za katere se je domnevalo, da so sodelovali z okupatorji - žal pa tudi nedolžni ljudje, verjetno tudi Italijani! Da v principu ni šlo za »etnično čiščenje«, je dokaz to, da je bila po kapitulaciji Italije ustanovljena posebna italijanska partizanska enota, ki se je skupaj s slovenskimi/jugoslovanskimi partizani bojevala proti nemškemu okupatorju! Drugič: Ni šlo za »zasedbo« Trsta, temveč za njegovo osvoboditev izpod nemškega okupatorja! Dokaz za to je, da so bili med osvoboditelji tudi protifašistični Italijani! Tretjič: likvidacije niso izvrševali »slovenski komunisti«; tedaj je že bila ustanovljena skupna vojska, Jugoslovanska ljudska armada; delovala je pod nad-oblastjo Komunistične partije Jugoslavije, ki si je uzur-pirala absolutno oblast, in zakrivila tudi povojne likvidacije. Zal se je, ne samo v Sloveniji, po vojni dogajalo marsikaj; Angleži in Američani so pustili od lakote umreti milijon nemških vojakov na obrežju Rena -nedoumljiv zločin! Pa tudi med vojno se je dogajalo marsikaj ! Italijani so v roški ofenzivi poleti 1942 »izvajali naravnost strahovit teror, požgali so skoro vse vasi po celi Notranjski, pobili na stotine ljudi, mučili, posiljeval žene, rezali prsi itd« (Poročilo Edvarda Kardelja z dne 29 septembra 1942 Josipu Brozu Titu, Dokumenti ljudske revolucije v Sloveniji, 3. knjiga, izdal Inštitut za zgodovino delavskega gibanja v Ljubljani, Ljubljana 1966, dokument 97, str. 207) Lahko bi si recimo prebrali dnevnik Pietra Brignolija: Santa messa per i miei fucilati (Longanesi, Milano.) Pie-tro Brignoli je kot kurat italijanske vojske med roško ofenzivo spovedoval tudi partizane, tolažil in pomagal prizadetim ljudem, ki so jim Italijani požgali domove. Njegov dnevnik je najbolj srhljiva priča italijanskih zločinov! ( Nedeljka Pirjevec ga je prevedla v slovenščino: Maša za moje ustreljene. Iz dnevnika vojaškega kaplana; GMD, Gorica 1995). Povojne likvidacije Italijanov in Slovencev, vsakega posebej, naj si bo vojak ali civilist - brez sodnega postopka - obžalujem in obsojam kot zločin! Prav je, da se njihova grobišča identificirajo in uredijo. In nihče ne bo nasprotoval spominskim obredom ob njih! Mrtvi - vsi in vsakdo, ne glede na ideologijo in narodno pripadnost - morajo biti deležni pietete, spoštljivega spomina! Toda mrtvi ne morejo, ne smejo biti izgovor za današnje vzbujanje sovraštva do Slovencev! Angleži in Nemci, Francozi in Nemci, Slovenci in Nemci, Slovenci in (večina) Italijani se ne sovražimo, sovraštvo zbujate vi, Unija Istranov! Izrabljanje mrtvih za politične cilje ni le politikantska manipulacija, temveč je sakrilegij! Dvatisočletna kultura, s katero se je hvalil italijanski okupator in se Italijani hvalite tudi danes, vas ni naučila, ne kaj je pie-teta do mrtvih ne kaj so dobrososedski odnosi! Moralno zavrženo dejanje, manipulacija je tudi igranje s številom žrtev! Koliko je bilo pobitih in kdo so to bili in koliko je domnevno sploh bilo med H* njimi Italijanov, se lahko poučite v študiji dr. Jožeta Pirjev-ca Fojbe, še posebej pa Vam priporočam poročilo kulturno zgodovinske, mešane slovensko-itali-janske komisije, ki je delala po naročilu obeh vlad in je svoje poročilo sprejela soglasno! In ga tudi uradno izročila obema vladama. V njem so ( z obeh strani sporazumno!) obravnavani tudi povojni poboji. Sicer pa bi to poročilo že morali poznati, saj ga je Unija Istranov natisnila skupaj z obsežnim komentarjem! Bojim pa se, da Vas dejstva in resnica ne zanimajo! Iz iste logike, enaka manipulacija je (kljub opozorilom in protestom!) večkratno objavljanje fotografije streljanja talcev, češ, da kaže, kako slovenski komunisti streljajo uboge Italijane! Toda na fotografiji (ki jo je očitno naredil fotograf italijanske vojske) italijanski vojaki v Loški dolini streljajo Slovence: Franca Znidaršiča, Feliksa Znidaršiča, Janeza Kranjca, Franca Škerbca in Edvarda Škerbca. Ta manipulacija bi bila prav smešna - če ne bi bila tako žalostna! In sramotna! In ko ste že bili na Gradu, ste si ogledali ljubljansko panoramo? Kamor koli vam je seglo oko, je bila slovenska zemlja! Čudno? Ne, narod, ki brani svojo svobodo in dostojanstvo, je neuničljiv! To so izkusili Italijani ob nemški zasedbi; italijanski protifašistični odpor zasluži priznanje, spoštovanje! In ko ste si že ogledovali ljubljansko panoramo, ali ste si v domišljiji predstavljali medvojno Ljubljano, okrog in okrog obdano z bodečo žico? Ja, to je naredil italijanski okupator, da bi preprečil prehode partizanov, pa seveda civilistov v mesto in iz mesta na podeželje. Tako so bili onemogočeni ali vsaj oteženi kontakti med sorodniki, žica je otrokom ovirala obiskovanje šole, meščanom je bila ovirana možnost nabave hrane; veste, med italijansko okupacijo so bili ljudje v mestu tudi lačni! Če so italijanski vojaki koga ujeli, ko je hotel ilegalno prestopiti bodečo mejo, so ga kaznovali ali celo poslali v koncentracijsko taborišče na Rabu, kjer je umrlo več kot štiri tisoč ljudi, moških, žensk in tudi veliko otrok! Ali pa so ga poslali v Gonars ali pa v Renicci, ki je bilo največje taborišče v Italiji (raziskal in opisal ga je italijanski prof. Capogreco: I campi di Mussolini). Ljubljana je bila med vojno edino mesto na svetu, ki je bila v celoti taborišče! Naj opozorim na dejstvo, da je fašistična Italija t.i. Ljubljansko pokrajino uradno, a v nasprotju z mednarodnim vojnim pravom priključila Italiji! Govorite o »etničnem čiščenju«,torej o slovenskem genocidu nad Italijani? Še mi ne govorimo o italijanskem genocidu nad Slovenci, pa so fašisti med vojno počeli hude reči. In še prej! Spomnite se na italijansko raznarodovalno politiko med obema vojnama na Primorskem, ki je s prepovedjo slovenskega jezika v šolah in cerkvah,s spreminjanjem priimkov ljudem in z drugimi »prijemi« skušala vzeti Slovencem dušo! Šlo je za kulturni genocid, kar priznavajo tudi italijanski zgodovinarji. Tedaj se je veliko Primorcev izselilo, največ na Štajersko, pa v pre-komorske dežele, največ v Argentino. Pravi eksodus! Toda Primorci se niso pokorili! Posrečilo pa se je Italijanom, da ste si kot nagrado, ker ste skočili v hrbet svojim dovčerajšnjim nacističnim zaveznikom, »prislužili« slovenska ozemlja: okolico Trsta, Gorico, Benečijo, Julijsko krajino. Ni dovolj!? In zakaj vam je bilo treba iti prav na ljubljanski Grad? Zato, ker predstavlja simbol Ljubljane in v nekem smislu tudi Slovenije? Ste nas hoteli ponižati, užaliti? Onečastiti Slovenijo in njene današnje prebivalce? Ste prišli manifestirat italijansko nedolžno »veličino« in »nadvlado«? Naj Vam na koncu povem: kar koli ste že hoteli - Vaša »misija« je spodletela! Res ste prišli na Grad, res ste položili venec - toda ponižali nas niste, niste zanetili revolta, saj se za Vas nihče ni prav zmenil. Da pa je prihod na Grad predstavljal politično manifestacijo in ne pietetno dejanje v spomin na padle in ubite Italijane, je dokaz to, da ste potem odšli na italijansko pokopališče na Zale - kjer je edino primerno mesto za spominska dejanja! Da bi to moje pismo preprečilo Vaše in In Unije Istranov prihodnje pohode v Slovenijo, ne pričakujem! Hotela sem le postaviti ta dejanja v okvir slovenske in italijanske polpretekle zgodovine . Čas pa bi že bil, da s takimi provokacijami nehate in si začnete - enako kot Slovenci - prizadevati za dobrososedske odnose, za prijazno sodelovanje; stoletja živimo na tem ozemlju, Slovenci in Italijani, in stoletja še bomo! Zakaj ne bi živeli v sožitju Slovenci in Italijani? Še posebej zdaj, ko je meja odprta oziroma je sploh ni in lahko brez ovir tkemo vezi v korist vseh. Če bomo in ko bomo odpravili ovire v naših glavah in naših srcih! Pozdravljeni! Spomenka Hribar 10 Četrtek, 26. junija 2014 VREME, ZANIMIVOSTI / glasba - Pred jutrišnjim koncertom v Briščikih »Angažirane glasbenike, kot je Manu Chao, zelo spoštujemo« Kot predskupina bo nastopil slovenski bend Elvis Jackson - Vstopnice še na voljo »Glasbenike, kot je Manu Chao, zelo spoštujemo, saj gre za angažiranega ustvarjalca, ki je na sceni že zelo dolgo, poznamo ga namreč še iz časov bolj pankerskih Manone-gra,« pravi David Kovšec-Buda, pevec skupine Elvis Jackson, ki bo jutri zvečer nastopila v Briščikih na dolgo pričakovanem koncertu protiglobalistične zvezde Manu Chao; slovenska glasbena rok skupina, ki se na odrih pojavlja že dobrih petnajst let, bo kot znano nastopila kot predskupina. »Njegova pot do tega, kar je danes, pa je bila vse prej kot lahka, saj je na turnejah preživel dobršen del življenja ter prepotoval cel svet po dolgem in počez. Nastopa z njim se zato zelo veselimo in komaj čakamo na to novo izkušnjo, ki bo vsekakor nekaj novega in posebnega za nas.« Bend Elvis Jackson ponuja posrečeno mešanico ska, pank, hard core in reggae glasbe, v aktualni zasedbi pa ob pevcu Budi nastopajo še Boštjan Beltram - Berto (kitara), Erik Makuc - Slavc (bas kitara) in Marko Sor-šak - Soki (bobni). Skupina je v preteklosti že bila predskupina številnim zvezdniškim in priznanim skupinam tako doma kot na tujem (med drugimi Faith No More, Sepultura, The Offspring). V tem trenutku je ponovno na vrhuncu svoje že tako uspešne glasbene kariere, uspešno predstavlja EP album »Window« in beleži vsepovsod odlično obiskane ali celo razprodane nastope. Obenem je novi simpatični in lahkotni singel »I believe in...« vsepovsod v vrhu lestvic, v preteklem tednu tudi med videospoti na lestvici Domačica na regionalnem MTV-ju ter je uvrščen med 20 najbolj poslušanih pesmi na območju držav bivše Jugoslavije. Vstop na prireditveni prostor v Briščikih bo jutri možen od 15. ure dalje, koncerti pred-skupin naj bi se začeli ob 17. uri. Poleg Jack-sonov bo zbrano publiko ogrevala še italijanska skupina Playa Desnuda. Skupina deluje od leta 2005, ko je nastala s čisto sproščenim namenom, da bi se ukvarjala z lahkotnimi skladbami, ki jih ljudje najraje poslušajo na plaži, a v posebnih priredbah. Stilno črpajo predvsem iz jamajške glasbe, a v kombinaciji z ska/rocksteady, pop-reggae in ragamuffin. Skupina bo jeseni izdala nov plošček, v teh dneh pa je izšel videospot novega singla Camminare sulle nuvole. Manu Chao naj bi pred občinstvom v Briščikih nastopil okrog 21. ure. Za koncert velja veliko zanimanje, saj so prodali že 12.000 vstopnic, predprodaja pa še poteka. Organizatorji so sporočili, da so si vstopnice zagotovili oboževalci iz Slovenije, Hrvaške, Avstrije, Brazilije, Kanade, Švice, Nemčije, Velike Britanije, Madžarske, Izraela, Norveške, Rusije, Švedske ...ter seveda raznih italijanskih dežel. ples - 27. julija v Trstu Roberto Bolle in prijatelji Plesni navdušenci so datum najbrž že pred časom obkrožili v svojih rokovnikih ali na stenskih koledarji, pa vendar velja informacijo ponoviti: v nedeljo, 27. julija, bo v tržaškem gledališču Rossetti ponovno nastopil plesni zvezdnik Roberto Bolle. Italijanski plesalec se bo pred tržaškim občinstvom predstavil že tretjič. Pod naslovom Roberto Bolle and Friends bodo ob njem in z njim zaplesali »dobri prijatelji« iz American Balleta v New Yorku in Royal Balleta v Londonu. Imen vseh soplesalcev niso še razkrili, znano pa je, da bosta na odru tudi Julie Kent in Federico Bonelli. Pri blagajni Rossettijevega gledališča je na voljo še nekaj vstopnic (cene se sučejo med 30 in 110 €). GREMO V KINO gledališče fjk - V soboto in nedeljo v muzeju de Henriquez V Trstu predstava v spomin na 28. junij 1914 v Sarajevu Quel che sapeva Maisie ZDA 2012 Režija: Scott McGehee in David Siegel Igrajo: Julianne Moore, Alexander Skarsgard, Onata Aprile, Steve Coogan, Joanna Vanderham in Samantha Buck Ocena: ★★★★ Kljub temu, da Maisie še ni dopolnila sedmih let, se mora vseskozi ukvarjati z diskusijami staršev in kreganjem, ki ga ne more nikakor preprečiti. Vse to bo naposled privedlo do ločitve mame in očeta, kar pa ne bo za malo dekletce nobena rešitev. Zorni kot celotnega filma je pogled simpatične deklice Maisie, ki mora na vsak način preživeti ločitvi staršev. Mama je nekdanja rock zvezda Susan, oče pa trgovec z umetninami Beale, ki sta preveč zaposlena sama s seboj, da bi opazila zanemarjanje hčerkice in njuno povsem neprimerno vedenje. Kljub vsemu pa si Maisie pomaga sama in se najprej naveže na varuško Margo, ki bo kmalu potem postala očetova druga žena in pa na barmana Lincolna, ki bo v drugič poročil njeno mamo. Dolgolasa deklica pri možu in ženi svojih staršev skuša najti tista čustva, ki jih od mame in očeta ni imela. Maisie uspe tako najti prav v sebi energijo a tudi potrebne odgovore, ki ji omogočijo, da reagira na neskončno sebičnost staršev, ki celo v bitki za skrbništvo čudovitega dekletca najdejo razlog za še eno otročje tekmovanje in primerjanje. Film je povzet po knjigi Henryja Jamesa, newyorškega pisatelja irskega porekla, čigar literarna produkcija se je razbohotila po njegovi selitvi v Sussex. Zgodba o Maisie je v resnici postavljena v London konec devetnajstega stoletja, režiserja pa sta jo preselila v New York in jo priredila času in prostoru v katerem živimo. Film je pristna zgodba o čustvih in občutkih malega otroka, ki skuša vsekakor spremeniti v dobro tudi najbolj negativne reakcije dveh odraslih, ki si ne morejo kaj, da bi si ne povzročali zla. (Iga) Posmrtne ostanke prestolonaslednika in njegove soproge so po atentatu pripeljali v Trst, od tu pa na Dunaj arhiv Maremetraggio: tudi Francesca Neri in vodeni ogledi po filmskem Trstu V soboto se bo v Trstu začel 15. Maremetraggio, mednarodni festival kratkega filma in italijanskih celovečernih prvencev. Novost predstavljata predvečera, ki bosta danes in jutri potekala v gledališču Miela od 19. ure dalje in bosta posvečena italijanski igralki Francesci Neri. Nocoj bodo zavrteli La cena per farli conoscere in Una sconfinata giovinezza, ki ju je posnel Pupi Avati, jutri pa Matrimoni Cristine Comencini in II papa di Giovanna (Pupi Avati). Oba večera bodo uvedli krajši posnetki eksperimentalnega kinematografskega centra CSC, posvečeni raznim italijanskim režiserjem, ki so v preteklosti v Trstu predstavili svoje prvence. Novost letošnjega festivala pa so tudi vodeni ogledi po krajih v Trstu in okolici (na primer Opčinah in Devinu), kjer so v preteklosti snemali številne filmske kadre. Za informacije in prijave info@ma-remetraggio.com. Stoletnico sarajevskega atentata, žrtve katerega sta 28. junija 1914 bila habsburški nadvojvoda Franc Ferdinand in vojvodinja Sofija, bosta tržaška občina in Stalno gledališče FJK počastila s posebnim gledališkim dogodkom. V soboto in nedeljo ob 20.30 bo v sugestivnem okolju še neodprtega muzeja Diego de Henriquez (Ul. Cu-mano) zaživela predstava Sarajevo 28. junij. Zamisel zanjo je dal novinar Paolo Rumiz, nastala pa je na podlagi besedil Gilberta Fortija, ki je v pesniški zbirki A Sarajevo il 28 giugno (Adelphi, 1984) spletel enajst sarajevskih zgodb. Za režijo je poskrbel Franco Pero, glasove pa bodo posameznim Fortijevim junakom posodili priznani igralci: Ariella Reggio, Antonio Salines, Fulvio Salzarano, Maurizio Zacchigna in drugi. Predprodaja vstopnic (5€) je v teku pri blagajni gledališča Rossetti (še danes in jutri med 9. in 14. uro) in na prodajnih mestih, kjer običajno prodajajo vstopnice Stalnega gledališča FJK. V soboto in nedeljo pa bodo na prodaj tudi v muzeju Henriquez uro pred začetkom predstave (torej od 19.30). / ITALIJA Četrtek, 26. junija 2014 1 1 volilna reforma - Soočenje med Demokratsko stranko in Gibanjem petih zvezd Renzi: Democratellum ne zagotavlja vladanja RIM - »Volilni sistem, ki ga predlaga Gibanje petih zvezd, t. i. "democratellum', je po naši oceni zanimiv z mnogih vidikov, je pa hudo pomanjkljiv, kar se tiče zagotovitve vlade. Po našem bi že zvečer na dan volitev moralo biti jasno, kdo bo vladal.« Tako je dejal premier Matteo Ren-zi, ko je včeraj kot sekretar stranke vodil delegacijo demokratov na soočenju z Gibanjem petih zvezd o volilni reformi. Poleg Renzija so Demokratsko stranko zastopali še Roberto Speranza, Debora Serracchiani in Alessandra Moretti. Za Gibanje petih zvezd pa so se srečanja udeležili Luigi Di Maio, Danilo Toninel-li, Maurizio Buccarella in Giuseppe Brescia, medtem ko Beppeja Grilla ni bilo. Kot je bilo napovedano, so srečanje neposredno oddajale nekatere spletne televizije. Grillovi privrženci so uvodoma predstavili svoj zakonski predlog, ki osvaja proporcionalni volilni sistem, med drugim pa predvideva uvedbo ne- Udeleženci srečanja med DS in G5Z gativnih preferenc s črtanjem imen kandidatov. Poudarili so, da je njihovo zakonsko besedilo plod posvetovanja s širokim krogom ljudi prek spleta. Renzi je najprej izrazil zadovoljstvo, da se je Gibanje petih zvezd kon- čno odločilo za soočenje z drugimi strankami o volilni reformi. Kot rečeno, pa je kritično ocenil predlog Gibanja petih zvezd, češ da je pomanjkljiv z vidika zagotovitve vlade, zaradi česar je Grillove privržence vprašal, ali bi bili pripravljeni to pomanjkljivost popraviti z uvedbo drugega kroga volitev. Renzi je dejal, da preference ostajajo odprto vprašanje, postavil pa je še štiri druge pogoje za nadaljevanje soočenja. Po oceni demokratov mora volilni zakon »prisiliti« stranke, da se že pred volitvami izrečejo o morebitnih zavezništvih. Premier je poleg tega Gibanje petih zvezd vprašal, ali bi bilo pripravljeno zmanjšati volilna okrožja, pa tudi ali bi bilo pripravljeno dati zakon predhodno v presojo ustavnemu sodišču ter sodelovati tudi pri drugih reformah. Grillovi privrženci so se obvezali, da bodo svoj odgovor posredovali v nekaj dneh. Sicer pa je treba povedati, da je do srečanja prišlo pozno, saj je parlamentarna obravnava že zdavnaj stekla. Včeraj je namreč v senatu zapadel rok za vložitev popravkov k zakonskemu osnutku "italicum', o katerem se je Renzi dogovoril z Berlusconijem. letalstvo - V okviru temeljite restrukturacije se bo število zaposlenih zmanjšalo za 2200 Prevoznik iz Združenih arabskih emiratov Etihad prevzema skoraj polovico Alitalie RIM - Etihad, ena najhitreje rastočih letalskih družb na svetu, je z Alita-lio dosegel dogovor o pogojih nakupa 49-odstotnega lastniškega deleža v italijanskem nacionalnem letalskem prevozniku. Za zdaj ni znano, koliko bo prevoznik iz Združenih arabskih emiratov na koncu odštel za Alitalio, strani pa nameravata pogodbo dokončno doreči v naslednjih dneh. Etihad in Alitalia sta včeraj objavila zgolj skopo sporočilo za javnost, v katerem sta sporočila še, da morajo zeleno luč transakciji prižgati še v Bruslju. Več kot 49-odstotni delež družbe zunaj EU v letalskih prevoznikih iz unije zaradi evropske zakonodaje sicer ne morejo pridobiti. Največji nemški letalski prevoznik Lufthansa je Evropsko komisijo februarja pozval, naj blokira vsakršen poskus reševanja Alitalie s strani prevoznikov v lasti države. To naj bi namreč pomenilo državno pomoč. Etihad je sicer v lasti vladarske družine Al Nahjan iz emirata Abu Dabi. Na italijanski strani se je omenjalo, da naj bi Etihad za skoraj polovico Alitalie odštel 560 milijonov evrov, nato pa v štirih letih v posodobitev flote vložil še 690 milijonov evrov. Italijanski prevoznik naj bi se v zameno temeljito prestrukturiral in število zaposlenih zmanjšal za 2200. Vse skupaj je trenutno v Alitalii zaposlenih 12.800 ljudi. Sedanji lastniki italijanske letalske družbe bodo v Alitalii tako obdržali 51-od-stotni delež, za dokapitalizacijo pa naj bi glede na navedbe iz minulih tednov prispevali 200 milijonov evrov. Pogajanja med obema družbama so potekala od konca lanskega leta. V zadnjem času se je zdelo, da so se znašla v slepi ulici, lomila pa naj bi se na velikanskem dolgu, ki si ga je nakopičil italijanski prevoznik, in na podrobnostih poslovnega prestrukturiranja tega ves čas opotekajočega se podjetja. Sindikati so namreč pričakovano negativno na-strojeni do načrtovanih odpuščanj, a italijanska vlada je za odpuščene obljubila posebne socialne načrte. Italijanski minister za promet Maurizio Lupi je ta teden sindikate opozoril, da ima Alitalia le dve alternativi -prenovo ob vstopu Etihada ali padec v brezno. včeraj je novico pospremil z besedami, da za prevoznika pričakuje svetlo prihodnost, saj ima Etihad veliko investicijsko sposobnost. Po nedavno razkritih internih dokumentih načrt prestrukturiranja predvideva dobičkonosno poslovanje z letom 2017. Niso pa želeli Arabci prevzeti celotnega dolga podjetja, ki znaša okoli milijardo evrov. Pričakuje se, da bosta italijanska bančna velikana Intesa Sanpaolo in Unicredit, ki sta tudi lastnika Alita-lie, bodisi odpisala ali v kapital pretvorila polovico te vsote. Alitalia se sicer vse od leta 2002 sooča z velikimi izgubami, zaradi česar jo z dragimi posegi stalno rešuje država. Zadnja leta prevoznik išče mednarodnega partnerja, ki bi ga rešil pred stečajem. Leta 2008 je bila Alitalia tik pred propadom, potem pa jo je prevzel podjetniški konzorcij CAI in jo združil z zasebno italijansko letalsko družbo Air One. Delež v Alitalii ima tudi francosko-nizozemski letalski koncern Air France-KLM, ki pa je nadaljnje pogovore o povezovanju z Alitalio zavrnil. Razlog je bil, da ni mogel pridobiti zahtevanih garancij za prestrukturiranje, ki bi družbo napravilo dobičkonosno. Etihad se je po letih skokovite rasti v zadnjem času podal po nakupih. Med drugim je vstopil v nemški Air Berlin, irski Aer Lingus in srbski Jat Airways, ki je potem dobil novo ime Air Serbia. rim - 3. maja ga je ustrelil navijač Rome Navijač Napolija Ciro Esposito podlegel ranam V Neaplju, kjer je župan proglasil dan žalovanja, so se pojavili lepaki s podobo Cira Esposita ansa RIM - Navijač Napolija, 27-letni Ciro Esposito, ki jo je skupil minuli mesec v streljanju pred finalom italijanskega nogometnega pokala, je včeraj zjutraj v bolnišnici v Rimu podlegel po-škodbam.Esposita so 3. maja v bližini olimpijskega stadiona prepeljali v intenzivni oddelek bolnišnice Gemelli v Rimu, potem ko je utrpel več strelnih ran, ter ga večkrat operirali. V izgredih pred tekmo med Romo in Napolijem sta jo skupila še dva navijača Napolija, ki pa sta utrpela le manjše strelne rane. Proti Espositu je streljal navijač Rome Daniele De Santis, ki je zdaj v zaporu. Da je bil on, je sam Esposito potrdil svojim sorodnikom. Vest o Eposi-tovi smrti je močno pretresla italijansko javnost. Župan Neaplja Luigi De Magistris je proglasil dan žalovanja. Tožilci zahtevajo proces proti Umbertu Bossiju MILAN - Milanski javni tožilci Alfredo Robledo, Paolo Filippini in Roberto Pellicano so včeraj formalno zahtevali proces proti nekdanjemu parlamentarcu in tajniku Severne lige Umbertu Bossiju, proti sinovoma Riccardu in Renzu ter še 6 osebam (med temi je bivši blagajnik Francesco Belsito), vpletenim v upravljanje strankine blagajne. Obtoženi so nezakonitega prilaščanja denarja in goljufije na račun države. Za bivšo podpredsednico senata Rosi Mauro so predlagali arhiviranje. V aprilu poskok prodaje v trgovinah na drobno MILAN - Trgovine na drobno so v aprilu, še zlasti v živilskem sektorju, zabeležile pravi poskok prodaje, k temu pa so nedvomno prispevali tudi velikonočni prazniki. Statistični zavod Istat je zabeležil 0,4-odstoten mesečni porast prodaje na drobno, tj. največjega od maja leta 2013, oziroma 2,6-od-stoten letni porast, se pravi največji porast od leta 2011. Dobro so se odrezale majhne trgovine, levji delež pa si je seveda zagotovila velika distribucija. V živilskem sektorju pa je bil porast prodaje še bolj zaznaven. V aprilu je namreč prodaja poskočila za +6,7 odstotka, tak podatek pa so zadnjič zabeležili leta 2003 oziroma pred skoraj 11 leti. Zavod Istat je pri tem poudaril, da so bili v aprilu velikonočni prazniki. Na to je opozorila tudi zveza potrošnikov Codacons, ki je poudarila, da so ti podatki »optična prevara«. Na čelu žirije filmskega festivala v Benetkah Desplat BENETKE - Francoski skladatelj filmske glasbe Alexandre Desplat bo predsedoval žiriji letošnjega mednarodnega filmskega festivala v Benetkah. Desplat, ki je med drugim napisal glasbo za Grand Budapest hotel, ni le velik skladatelj, temveč tudi velik poznavalec filmov, je njegovo imenovanje na čelo žirije utemeljil direktor festivala Alberto Barbera. Desplat je sodeloval z režiserji, kot so Stephen Frears, Roman Polanski in Ang Lee. Za svoje delo je bil večkrat nagrajen. Šestkrat je bil za glasbo tudi nominiran za oskarja. Devetčlanska mednarodna žirija bo na festivalu, ki bo potekal od 27. avgusta do 6. septembra, odločala o dobitnikih zlatega in srebrnih levov. I I I ZLATO (999,99 %%) za kg 31.133,71 +28,30 SOD NAFTE (159 litrov) 113,84 $ -0,54 EVRO 1,3615 $ 0,0 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 25. junija 2014 valute evro (povprečni tečaj) 25. 6. 24. 6. ameriški dolar 1,3615 1,3618 japonski jen 138,73 138,80 bolgarski lev 1,9558 1,9558 češka krona 27,435 27,443 danska krona 7,4550 7,4548 britanski funt 0,80225 0,80150 madžarski forint 307,25 305,73 litovski litas 3,4528 3,4528 poljski zlot 4,1504 4,1540 romunski lev 4,3925 4,3865 švedska krona 9,1734 9,1516 švicarski frank 1,2168 1,2173 norveška krona 8,3585 8,3035 hrvaška kuna 7,5765 7,5763 ruski rubel 45,9875 46,055 turška lira 2,9135 2,9065 avstralski dolar 1,4539 1,4490 braziljski real 3,0133 3,0212 kanadski dolar 1,4620 1,4615 kitajski juan 8,4884 8,4852 mehiški peso 1 7,7689 17,7300 južnoafriški rand 14,4494 14,3666 ŠPORT Četrtek, 26. junija 2014 468 APrimorski r dnevnik ow n ° ki Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorskl.eu Občinska stavba v Ulici Mazzini Del denarja, ki bo v občinsko blagajno pritekel od prodaje energetskega sektorja družbe Iris, je treba nameniti obnovi šolskih stavb. To je predlog leve sredine v goriškem občinskem svetu, ki je včeraj vložila amandma k letošnjemu občinskemu proračunu, o katerem bosta večina in opozicija glasovali 30. junija in 1. julija. »Iz pokrajinskega seznama šolskih objektov, ki je bil izdelan februarja 2013, izhaja, da je za obnovo in zagotovitev varnosti v vseh šolskih stavbah v goriški občini potrebnih 16.625.000 evrov. Občinska uprava je v zadnjem letu izpeljala nekaj del, velika večina ukrepov pa ostaja na papirju,« pravi načelnik Demokratske stranke Giuseppe Cingolani, po katerem je uprava Et-toreja Romolija v lanskem proračunu namenila obstoječim šolskim objektom 1.260.000 evrov, letos pa je, vsaj za zdaj, na voljo le 250.000 evrov, ki so v celoti namenjeni širitvi italijanske šole v Ulici Masca-gni. V proračunu je sicer navedena tudi gradnja novega vrtca v Ulici Del Molino (potrebnih je 1.200.000 evrov), uprava pa naj bi še čakala na odgovor, ali bo Renzijeva vlada vključila ta projekt med prioritetne šolske naložbe, pri katerih se občinam ne bo treba držati omejitev pakta stabilnosti. »Če upoštevamo le obstoječe šolske stavbe, je njihovemu vzdrževanju in obnovi v letošnjem proračunu namenjenih samo 250.000 evrov, kar je absolutno premalo,« poudarja Cingolani in dodaja, da je bil lanski seznam šolskih naložb občine Gorica precej daljši: skupna investicija je znašala 1.260.000 evrov, dober del denarja pa je bil namenjen stavbi slovenske Večstopenjske šole v Ulici Grabizio (500.000 evrov) in štandreški osnovni šoli (150.000 evrov). »Odboru predlagamo, naj v letošnjem proračunu nameni šolam še vsaj 600.000 evrov. Uprava naj v ta namen uporabi del zadnje tranše t.i. "zakladka", ki ga bo dobila od prodaje energetskega sektorja družbe storitve Iris in ki ga je nameravala vložiti v druge projekte,« pravijo Cingolani, Rosy Tucci (Gorizia e tua) in Stefano Abrami (Italija vrednot). Največji delež - 450.000 evrov - bi morala uprava »odščipniti« načrtu obnove bivših občinskih uradov v Ulici Mazzini. Župan je nameraval vanje ponovno preseliti osebje in urade, ki od leta 2004 delujejo v ob- Sedež občinskih uradov v Ulici Garibaldi činski stavbi v Ulici Garibaldi, v katero naj bi se nato preselila kvestura, kaže pa, da se ta načrt - vsaj kratkoročno - ne bo uresničil. »Zato se nam zdi primerno, da nameni občina teh 450.000 evrov raje vzdrževanju šol, ki so prioritetnega pomena za upravo in občane,« je ocenil Abrami. Dodatnih 100.000 evrov za šolske objekte bi po mnenju predstavnikov opozicije lahko našli v postavki, ki je namenjena vzdrževanju občinskega in državnega premoženja, zadnjih 50.000 evrov pa bi lahko »postrgali« iz postavke »Obnova zavoda Lenassi in telovadnice«, za katero bi ostalo na voljo še 700.000 evrov. Katere šole in vrtci pa bi najprej potrebovali denar iz »zakladka«? »O podrobnostih se bomo še dogovorili, obnove pa so najbolj potrebne nižje srednje šole. Tem bi namenili 300.000 evrov, osnovnim šolam 200.000, vrtcem pa 100.000 evrov,« menijo v opoziciji. Cingolani upa, da bo občinska uprava prisluhnila predlogu leve sredine, ki želi biti čim bolj konstruktivna, svetnik SEL Livio Bianchini pa ni preveč prepričan, da se bo to zgodilo. »Amandma bodo kot običajno zavrnili,« pravi Bianchini. (Ale) CARA V GRADIŠČU »Priseljenci so brez bolničarske oskrbe« »V centru za prosilce azila CARA v Gradišču ne zagotavljajo celodnevne bolničarske oskrbe,« trdi deželni svetnik Rodolfo Ziberna, ki je na predsednico dežele FJK Deboro Ser-racchiani in odbornika Giannija Tor-rentija naslovil svetniško vprašanje, v katerem opozarja, da naj bi v prejšnjih dneh varnostniki zadrug Luog-hi comuni in Connecting People, ki upravljata center za priseljence, preprečili bolničarju vstop v ambulanto. »To pomeni, da 200 priseljencem ne zagotavljajo zdravstvene oskrbe 24 ur dnevno, kot predvideva pogodba o upravljanju centra,« pravi Ziberna in izpostavlja, da so nekateri bolničarji, ki delajo za zadrugo Luoghi co-muni, že skoraj eno leto brez plače. Vhod v občinsko drevesnico v Ločniku Goriška občina je bila tarča tatvine. Neznanci so vlomili v skladišče občinske službe za vzdrževanje zelenic in parkov, ki se nahaja v Ulici Brigata Re v Ločniku, tik ob občinski drevesnici pri domu za starejše občane Angelo Culot. Tatovi so s seboj odnesli različne stroje, ki jih občinski delavci uporabljajo pri vsakdanjem delu, skupna vrednost plena pa naj bi znašala več tisoč evrov. Tatvina se je po vse verjetnosti zgodila v torek pozno popoldne ali v noči s torka na včerajšnji dan. Delavci občinske službe so skladišče zaprli v torek ob 16. uri, tatvino pa so odkri- bumbaca li šele včeraj zjutraj ob 7. uri. Po besedah pristojnega občinskega funkcionarja Paola Fornasiereja so neznanci vlomili v skladišče z zadnje strani, ki je z Ulice Brigata Re ni videti. Prerezali so mrežo in vstopili v prostore, kjer so shranjeni stroji in drugo orodje občinske službe: izginili so kosilnice, pihalniki za čiščenje cest, kompresorji in drugo orodje. Skupna vrednost plena je nekaj tisoč evrov, stroji pa so bili k sreči zavarovani. Skladišče občinske službe so namreč tatovi že obiskali lani. Objekt so zaščitili z rešetkami, ki pa očitno niso bile dovolj učinkovite. (Ale) Delovno mesto v Krminu Občina Krmin je pripravila projekt družbeno koristnih del, v okviru katerega bo začasno zaposlila eno osebo. Cilj projekta je izboljšanje kulturne in turistične ponudbe občine, zato bo uslužbenec skrbel za organizacijo kulturnih n rekreativnih pobud, urejanje dokumentov občinske knjižnice, odpiranje muzeja ter raznašanje informativnega gradiva. Trajanje pogodbe je 52 tednov, prijave zbirajo do 10. julija na uradu za zaposlovanje v Ulici Alfieri v Gorici. Lucia Pillon o tovarnah svile V astronomskem observatoriju v Fari bo nocoj ob 20.30 srečanje z arhivistko in raziskovalko goriške preteklosti Lucio Pillon, ki bo predavala o tovarnah svile na Goriškem v osemnajstem stoletju; vstop bo prost. Kras in Soča ob stoletnici V galeriji Mario di Iorio državne knjižnice v Gorici bodo danes ob 18. uri odprli skupinsko razstavo z naslovom »2014. Tra Isonzo e Carso«, ki jo prireja krožek Mazzini iz Tržiča ob 100-letnici prve svetovne vojne. Dela 24 umetnikov bodo razstavili tudi v Na-brežini in v Turjaku. Pesniško branje v parku V Devinu tačas potekajo 15. poletne rezidence, ki se jih na pobudo revije Al-manacco del Ramo d'Oro udeležujejo pesniki, prevajalci in kritiki z različnih koncev sveta. Kanček pesniškega vzdušja pa bo nocoj zaživel tudi v Gorici, saj je v parku državne in mestne knjižnice v Ulici Mameli predviden pesniški večer. Na branju, ki ga prirejajo v sodelovanju s festivalom Acque di Acqua -Culturaglobale, bodo nastopili vietnamski pesnik Nguyen Chi Trung, italijanski vsestranski besedni ustvarjalec Elio Pecora ter Annamaria Ferramos-ca, Giacomo Vit in Antonella Doria. Zbirka domoljubnih pesmi V dvorani novogoriške knjižnice bo danes ob 18. uri potekal domovinski večer in pogovor z Igorjem Pirkovičem, dolgoletnim urednikom in novinarjem, ki bo predstavil svojo zbirko domoljubnih pesmi »Slovenska pesem: Zbirka pesmi o domovini«. (km) tržič - Triletni načrt občinskih naložb S Fincantierijem dogovor za prekvalifikacijo Pancana V tržiški ladjedelnici družbe Fincantieri bonaventura Tržiška občina je v svoj triletni načrt naložb vključila tudi okvirni programski dogovor, ki ga je podpisala z ladjedelni-ško družbo Fincantieri. Za občino je ta sporazum zgodovinski rezultat, ki bo omogočil ureditev nekaterih nepremičnin in območij, izboljšanje prometnih povezav v četrti Pancano in rešitev težav, ki so povezane s novo namembnostjo nekaterih zemljišč ob tržiški tovarni ter z odprtjem muzeja ladjedelništva, do katerega bi moralo priti leta 2015. Prvi cilj, za katerega se je zavzemala tudi prejšnja občinska uprava Gianfranca Pizzolitta, je odstranitev železniških tirov, ki so nekoč služili ladjedelnici Fincantieri, danes pa so zapuščeni. Obči- na in družba Fincantieri si bosta dalje izmenjali nekatera zemljišča v Pancanu, kar bo olajšalo reševanje problema tovornega prometa in zasedenosti parkirišč, ki se jih poslužujejo delavci ladjedelnice. Družba Fincantieri bo odstranila zapuščene železniške tire, zemljišča, po katerih so speljani, pa bo odstopila občini, ki jih bo lahko spremenila v zelenice in kolesarske steze. Občina bo poskrbela za urbanistično ureditev stavbe, ki ji pravijo Albergo Operai, in njene okolice, družba Fincantieri pa bo odgovorna za prekvalifikacijo južnega brega kanala Valentinis, ki bo tako lahko postal dostopen javnosti. V Pancanu bosta ladjedelniška družba in občina poskrbeli tudi za ureditev novih parkirnih mest za delavce in občane. / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 26. junija 2014 13 gorica - Pogovor z direktorjem festivala »Upam, da je bog vegetarijanec ...« Letos prvič na gradu - Spored predstavijo danes Tridnevno dogajanje, sedemdeset gostov, petdeset kulturnih dogodkov ... z zelenim srcem. Tako se letos predstavlja Vegetarijanski in okoljski festival, tridnevni dogodek združenja Event Green, ki postaja vse bolj razpoznaven in si je v samih štirih letih zaslužil mesto med najpomembnejšimi festivalskimi goriškimi dogodki. »Ampak definicije, da smo hibrid med Okusi na meji in festivalom eStoria, ne sprejemam,« takoj na začetku pogovora pojasni direktor vegetarijanskega festivala Massimo Santinelli. »Naš festival sloni na skromnih sredstvih, ampak zelo bogati domišljiji: smo manjši, ampak željni dela. Z izvirno in kakovostno ponudbo, ki privablja tudi obiskovalce iz bližnje Slovenije in številnih italijanskih dežel, se skušamo diferencirati od ostalih goriških prireditev.« Letošnji festival (podroben spored bodo predstavili na današnji tiskovni konferenci) bo potekal med 4. in 6. julijem na goriškem gradu. In ravno nova lokacija je morda največja novost tridnevnega shoda ljubiteljev okolju prijaznega načina življenja. Zamisel se je porodila skoraj slučajno, neke zimske deževne nedelje, ko se je Santinelli podal v obnovljeno grajsko naselje. »Pomislil sem: če je na gradu kljub slabemu vremenu tako lepo, kako bo šele poleti! Goriški grad je res fantastična lokacija in moje življenjsko vodilo se glasi: drzni si! V svojem življenju in delu skušam redno spreminjati vsebine in to želim posredovati tudi sodelavcem. Ko sem predlagal, da vegetarijanskifestival preselimo iz t.i Kazermet na osrednji Travnik, je bilo nekaj konfliktov, izbira pa se je izkazala za pravilno in z njo je festival doživel kakovostni skok. Upam, da bo isto veljalo tudi za selitev na grad.« Santinelli priznava, da je nova lokacija tudi problematična, predvsem iz logističnih razlogov (prevozi, razne napeljave ...), tako občinska kot pokrajinska uprava pa sta predlog podprli in aktivno pristopili k njegovi uresničitvi. »V uporabo so nam na primer dodelili Pokrajinske muzeje in šotor, v katerih bodo potekali kulturni dogodki. Dežela FJK ni neposredno udeležena, sodeluje pa preko svoje agencije Turismo FVG, ki (sicer nekoliko z zamudo) pripravlja zanimivo ponudbo za zunanje obiskovalce. Menim pa, da bi bilo neumno, če uprave ne bi podprle našega festivala, saj sloni njegova organizacija na profesionalni strukturi.« Na vprašanje, ali so javne uprave tudi finančno podprle prireditev, je Santi-nelli diplomatsko odgovoril, da bodo ra- Massimo Santinelli (zgoraj), na lanskem festivalu (desno) gorica - Sv. Ana Preprečili bodo mrke Do julija bodo razsvetljavo obnovili Goriška mestna četrt Sv. Ane se je v zadnjem obdobju večkrat znašla v popolni temi. Zato so na občini sklenili, da bodo tamkajšnje ulice do konca julija letos opremili s povsem novo razsvetljavo. Vest je včeraj potrdil župan Ettore Ro-moli, potem ko se je srečal z občinskim svetnikom in članom gibanja »Fuori l'Ita-lia dall'Unione europea e dall'euro« Emi-liom Baiocchijem, ki je zastopal tamkajšnje prebivalce. Zaradi okvare javne razsvetljave je namreč nadnje kar nekajkrat legla tema. Vodja tehničnega urada pri goriški občini Mauro Ussai je povedal, da je načrt za obnovitvena dela skoraj zaključen. Poseg bo mestno upravo stal približno štirideset tisoč evrov, začel pa se bo predvidoma v prihodnjem mesecu. »Da bi preprečili nove električne mrke, bo družba Est Reti Elettriche do konca obnovitvenih del redno nadzorovala javno razsvetljavo in zagotavljala njeno pravilno delovanje,« je še zagotovil župan. (av) čune delali po koncu festivala ... , a tudi, da je ekonomski vidik eden glavnih razlogov, zaradi katerih bi se lahko odločili za njegovo selitev. Organizatorjem baje ponudb ne manjka, snubijo jih vegetarijanci iz drugih italijanskih dežel. »Danes je največji sponzor festivala podjetje Bio lab (njegov lastnik je Santinelli; op. nov.), brez katerega si ga ne bi mogli zamisliti. Ciljam pa na to, da bi festival v prihodnje stal na svojih nogah. Danes gotovosti ni, prav tako pa ne moreš izključiti nobene možnosti, tudi selitve ali ustvarjanja dodatne ponudbe v drugem mestu ne. Če pa me sprašujete, ali bomo festival organizirali tudi v prihodnje, ... lahko le upam, da je bog vegetarijanec.« V pričakovanju potrditve iz onostranstva pa Santinelli še bolj upa, da bodo festival podprli tudi obiskovalci. »Naša prireditev potrebuje podpornike, zato vabimo vse, ki jo bodo obiskali, da nabavijo našo VAG-BAG, torbo iz ekološkega bombaža, polno ekoloških izdelkov, s katero financiramo vegetarijanski festival.« Tridnevni spored bodo kot omenjeno podrobneje predstavili danes, Santinelli pa podčrtuje, da bo kulturna ponudba zelo raznolika, za kar nosijo zaslugo predvsem »odlični sodelavci, med katerimi so dekleta v večini, ki mesece snujejo program«. Organizatorji želijo privabiti zelo široko paleto obiskovalcev, tudi take, ki imamo ob sadju in zelenjavi radi tudi krašk pršut ... »Vsi skeptiki so vabljeni na grad, da obiščejo našo vegetarijansko tržnico in prisluhnejo našim gostom. V središču ne bodo samo striktno vegetarijanske teme, govorili bomo o ekologiji, mestnih vrtovih, športu... Predvsem pa o zelo aktualnem vprašanju: kam nas vodi ta splošno razširjena potrošniška kultura?« Poljanka Dolhar gorica - Na slovenskih višjih srednjih šolah Nekateri so si oddahnili Dijaki družboslovnega liceja in zavoda Zois ter del maturantovznanstveno-tehnološkega liceja opravili ustni izpit Dijaki in dijakinje družboslovnega liceja Simon Gregorčič, pravno gospodarsko podjetniške smeri zavoda Žiga Zois in nekateri maturantje znanstveno-tehnolo-škega liceja Simon Gregorčič so si včeraj že oddahnili, saj so z ustnim delom izpita zaključili maturo. Danes bodo lahko »okusili svobodo« še preostali maturantje lice- Eva Speranza (levo) in Mihaela Devetak (zgoraj) včeraj pred komisijo bumbaca ja Gregorčič, dijaki zavoda za informatiko Jurij Vega, zadnji pa bodo prišli na vrsto maturantje klasičnega liceja Primož Trubar, ki se bodo »mučili« do sobote. Med prvimi, ki so včeraj zaključili višješolsko kariero, je bila Mihaela De-vetak. Dijakinja zavoda Zois je bila po opravljenem izpitu videti zelo dobre volje, zato smo jo zaprosili, naj nam razkrije temo svojega maturitetnega referata. »Posvetila sem se družinskemu podjetju, in sicer Lokandi Devetak. Orisala sem njeno zgodovino ter pripravila "business plan" oz. poslovni načrt za prihodnost. Nato se je komisija navezala na vsebino referata, saj sem pri angleščini odgovarjala na vprašanja s področja marketinga, pri italijanščini sem opisala lik Ungaret- gorica - Nova enota društva DUPOS Tudi čez mejo »Zgodovinski trenutek«- Predsednik območnega odbora bo Vito Primožič Udeleženci ustanovnega srečanja v Primožičevi gostilni v Gorici bumbaca V petek minulega tedna se je zbrala skupina upokojenih obrtnikov in malih podjetnikov z območja goriške pokrajine v Italiji, med katerimi so bili prisotni že aktivni člani Društva upokojenih obrtnikov in malih podjetnikov Slovenije (DUPOS), pet novo včlanjenih in nekateri opazovalci. Sklicatelj sestanka je bil poznani goriški gostinec Vito Primožič skupaj s članom upravnega odbora društva Igorjem Orlom. Po uvodnem pozdravu Primožiča je besedo prevzel predsednik društva Jože Elersič in ga predstavil po vsebini in obliki. Posebej je poudaril statutarne določbe, ki prostovoljno društvo DUPOS uvršča med tiste vrste tovrstnih organizacij, ki se organizirajo po vsej Sloveniji in tudi med slovenskimi rojaki v zamejstvih. Glede na sedež DUPOS-a v Novi Gorici ter na dolgoletne in odlične odnose med obrtniki in malimi podjetniki iz Slovenije in zamejstva v Italiji je nastala najugodnejša klima za organiziranje enote omenjenega društva prav v Gorici - za območje goriške pokrajine. Kasneje se predvideva še podobna enota za območje tržaške pokrajine. Na goriškem delovnem srečanju je bil torej ustanovljen območni od- bor društva DUPOS v Gorici in dogovorjeno je bilo, da ga bo kot predsednik vodil Vito Primožič. Na nadaljnjih sestankih odbora bodo izvolili še celotno vodstvo in začeli delovati kot del slovenske društvene organiziranosti v Italiji. »Ocenjujemo, da je ta oblika čez-mejnega društvenega delovanja inovacija - sploh prva ne le med slovenskimi rojaki v Italiji, ampak tudi sicer. Za DU-POS pa je to bil prav gotovo zgodovinski trenutek ob ustanovitvi prve organizacijske enote izven Slovenije,« so sporočili iz Društva upokojenih obrtnikov in malih podjetnikov Slovenije. tija ter spregovorila o slovenskih avtorjih v času prve svetovne vojne. Nato sem odgovarjala tudi na vprašanja s področij matematike, gospodarstva in prava,« nam je zaupala Mihaela. Včeraj je svojo višješolsko pot zaključila tudi Petra Mosetti, dijakinja znan-stveno-tehnološkega liceja Simon Gregorčič, ki je v svojem referatu obravnavala zanimivo temo. »Posvetila sem se liku Friedricha Wilhelma Nietzscheja in njegovi teoriji o nadčloveku, s tem da sem vključila tudi Mussolinija in Hitlerja. Nato so se profesorji osredotočili na temo referata, med spraševanjem pa sem morala dokazati svoje kompetence na področju filozofije, astronomije, ekologije, matematike, umetnostne zgodovine, slovenščine in zgodovine,« je Petra opisala svoj ustni izpit. Po izpitu smo zmotili še Evo Speran-za, dijakinjo družboslovnega liceja Gregorčič, ki je v uvodnem delu spregovorila o nasilju nad ženskami. »Po predstavitvi referata so me čakali še številni predmeti, in sicer italijanščina, matematika, filozofija, slovenščina, zgodovina, telesna vzgoja in družboslovje,« je povedala Eva. Končne izide bodo že danes popoldne dočakali dijaki znanstveno-tehno-loškega liceja Gregorčič ter dijaki in dijakinje zavodov Zois in Vega. Maturantje družboslovnega liceja Gregorčič in klasičnega liceja Trubar pa bodo morali počakati do sobote, ko bo nad letošnjo maturo v slovenskem višješolskem centru v Gorici padel zastor. (av) 1 4 Četrtek, 26. junija 2014 GORIŠKI PROSTOR / gorica - Razstava članov Posoškega fotografskega krožka V »krajih miru« Dve izmed razstavljenih fotografij (levo) in govorniki na odprtju razstave v galeriji centra Lojze Bratuž (spodaj) bumbaca Devet članov Posoškega fotografskega krožka je v petintrideset okvirjev namestilo dovršeno napravljene posnetke o »krajih miru« nekaj deset tisoč vojakov, ki so bili pobiti med prvo svetovno vojno na območju, dolgem 400 kilometrov in širokem na desetine kilometrov od Ogleja do kraške planote, od Trente do Devina. Gre za pokopališča, kostnice in cerkve, kjer so shranjene kosti padlih. Razstavo z desetinami posnetkov so ob prisotnosti tridesetih občanov odprli v ponedeljek v Kulturnem centru Lojze Bratuž, kjer je upraviteljica Franka Žgavec pozdravila uradne predstavnike in navadne obiskovalce. Od prvih sta bila pravzaprav le dva: pokrajinski odbornik Federico Portelli, zraven njega pa uniformirani častnik finančne straže. Prvi je pozdravil v imenu svoje uprave, ki je soudeležena v tej in številnih drugih pobudah, povezanih s stoletnico začetka vojne. Priprave nanjo so se začele leta 2011 in so ves čas bile usmerjene v razmišljanja o krutosti vojne in v kritiko do retorike. Priklical je v spomin Un-garettijev obisk, ki je leta 1966 zaprepaden komentiral prostorsko ureditev kostnice v Redipulji. Kolikšna razlika med pogledom na posnetek vzpetine sv. Elije z vrstami grobov in sedanjim kamnitim stopniščem na nasprotni strani! Prisotne je pozdravila tudi predstavnica Fundacije Goriške hranilnice, na violino pa je Bachov preludij zaigral Aleš Lavrenčič in požel najdaljši aplavz. Agostino Colla je v imenu fotografskega krožka opisal opravljeno delo, ki so ga opravili za fotografiranje lokacij na navedenem ozemlju, in napovedal, da bo drugo gradivo na razpolago v bližnji prihodnosti. Izpostavil je humanost, ki izžareva iz majhnih, malo znanih pokopališč, za katere v odmaknjenih krajih skrbijo krajani. Opaziti je, da že nekaj let obiskujejo grobišča sorodniki padlih iz daljnih krajev ne glede na sedanjo obletnico. Na koncu se je pritožil nad niče-vo pozornostjo do opravljenega dela, ki jo izkazuje občinska uprava. Za njim je spregovoril prejšnji predsednik Antonio Fabris in opozoril na raziskovalni pristop sedanjega fotografiranja, ki ga opravljajo tudi s pomočjo slovenskih zemljevidov, na katerih so (pohvalno) zabeležena stara pokopališča. Zaključil pa je z vprašljivim podčrtanjem vzgibov, ki so vodili italijanske vojake, ki so se žrtvovali za tedaj še »neodrešena« (!) ozemlja. V uvodnem okvirju je mogoče razbrati nekaj pretresljivih podatkov. Iskanje, zbiranje in prekopavanje ostankov teles - tudi visoko v gorah, grapah, jarkih in celo na vrtovih domačij - se je začelo leta 1920. Z leti so našteli 2876 ograjenih grobišč. Ogromno so jih ukinili in odkopane ostanke osredotočili na sedanjih 349 vojaških pokopališč. Tem je potrebno dodati 203 krajevnih civilnih pokopališč, ki so jih razširili, da so vanje prenesli trupla, v večini primerov neznanih vojakov. Odkopali in zopet pokopali so 175.000 trupel! Samodejno se postavlja vprašanje, zakaj je bil za tedanjo celotno operacijo izbran Videm in ne Gorica (celo Santa Gorizia!), ki je bila v središču dogajanj. Morda zato, ker je bila porušena? Zakaj pa so kasneje urade premestili celo v Padovo? Če ne bi bili priča sedanjemu premeščanju ustanov in zavodov iz mesta, bi se pomislek niti ne porodil ... (ar) sovodnje - Ženski balinarski turnir V prijetni družbi ciljale na pokale Meddržavni ženski balinarski turnir, ki ga vsako leto organizira Društvo slovenskih upokojencev za Goriško v Sovodnjah ob Soči, je letos potekal v nedeljo, 15. junija. Že zgodaj zjutraj so prispele na so-vodenjsko balinišče pri Kulturnem domu vse povabljene ekipe. Pozdravu društvenega odbornika Emila Tomsiča je sledilo žrebanje skupin, nakar so se tekmovanja začela v Sovodnjah in na balinišču v Štandrežu. Po dopoldanskih tekmah so člani društva pripravili kosilo kar na prostem, ker je bilo vreme naklonjeno. Balinarke so se še bolj zavzeto izkazale v polfinalnem in posebno v finalnem tekmovanju. Prvo mesto so zasluženo osvojile tekmovalke iz Renč ter prejele zlato kolajno in pokal sovodenj-ske občine. Na drugo mesto se je uvr- stila ekipa iz Kanala in si prislužila srebrno kolajno, na tretje mesto ekipa iz Solkana, na četrto pa iz Nove Gorice. K uspehu turnirja so prispevali sodnika Emil Tomsič in Marjan Devetak ter društvene članice; kot je že utečena navada, so slednje med drugim pripravile kosilo in sladice za vse udeležence. Goriško društvo upokojencev je tudi tokrat lahko računalo na dragoceno pomoč posameznikov in ustanov. Organizatorji turnirja so letos posebej hvaležni domačinu Venčetu Gulinu za pridne roke pri peki mesa, prav tako darovalcem pokalov, občini Sovodnje ter Zadružni banki Doberdob in Sovodnje. In sporočajo: »Če bi še katera ženska rada prišla v družbo balinark, je vabljena, da se balinarskemu krožku pridruži ob četrtkih na balinišču v Sovodnjah.« (at) Udeleženke balinarskega turnirja nova gorica - Knjiga »Fajtji hrib« Vojna na Krasu Vsaka primorska vas naj postavi spominsko tablo padlim Branko Marušič in Vasja Klavora »Fajtji hrib« je naslov knjige, ki jo je Vasja Klavora sestavil na podlagi temeljitega poznavanja dogodkov na soški fronti med prvo svetovno vojno in zlasti na Ko-menskem Krasu v letih 1916 in 1917. Knjigo so pred kratkim predstavili v Bevkovi knjižnici v Novi Gorici, k pobudi pa je pristopil še Kulturni dom iz Gorice. O Klavori, ki je avtor številnih knjig predvsem na temo prve svetovne vojne, in njegovem delu je spregovoril zgodovinar Branko Marušič, ki je pisca vključil med boljše poznavalce poltretje leto trajajočih spopadov v Posočju. Marušič je pojasnil tudi nekatera ozadja vojne na slovenskih tleh. Za Italijane je vojna pomenila konec njihovih naprezanj po združitvi Italije, za Slovence pa je bila tragedija, od katere si še nismo povsem opomogli. Opozoril je tudi na naivni odnos slovenskih strokovnih krogov in nekaterih političnih predstavnikov, ki v imenu dobrososedskih odnosov včasih pozabljajo, da je vojna prinesla slovenskemu narodu 25-letno zatiranje. V obdobju fašizma je bilo dovoljeno poveličevati le italijanske zmage, lastne žrtve pa so morale v pozabo. Do teh vprašanj se moramo vesti bolj dostojanstveno, je poudaril goriški zgodovinar. Čeprav je minilo skoraj sto let foto vip od tedanjih dogodkov, je opozoril Maru-šič, se problematike vojne ne smemo lotevati s površnim in nemalokrat skomercia-liziranim pristopom. O Klavorovem pisanju knjig o vojni pa je dejal, da je dostojanstveno in obenem objektivno tako iz vojaškega kot tudi človeškega vidika. Knjiga »Fajtji hrib« je posvečena vzpetini na Komenskem Krasu, ki je v zgodovini zabeležena zaradi krvavih bojev. Kla-vora in Marušič sta med predstavitvijo osvetlila marsikatero okoliščino iz predvojnega, vojnega in povojnega obdobja. Številni poslušalci v predavalnici Bevkove knjižnice so se seznanili tudi z manj znanimi dogodki, med drugim so izvedeli, da nevzdržnemu stanju navkljub so se na fronti uveljavljali tudi pisatelji in pesniki, ki so za sabo pustili pričevalna besedila v verzih in prozi. Iz razprave, ki je sledila predstavitvi knjige, je izšel utemeljen poziv, naj iz govorov in pisanja ob stoletnici začetka prve vojne izločimo besedo »proslava«, saj trpljenja in tragedije ne gre proslavljati. Poudarek pa zasluži še poziv k vlaganju v napor, da se raziščejo in evidentirajo v vojni umrli krajani, tako da bi vsaka primorska vas postavila spominsko tablo z njihovimi imeni. (vip) sovodnje - Pogreb bo danes V 74. letu za vedno odšel Darko Krascek Življenje je posvetil družini in svojemu poklicu, ki ga je opravljal z velikim zanosom in resnostjo. Tako se bodo sorodniki in znanci spominjali Darka Kras-cka iz Sovodenj, ki ga je zahrbtna bolezen v torek zjutraj iztrgala njegovim najdražjim. Umrl je v goriški bolnišnici, star je bil 74 let. Darko Krascek se je rodil v Mirnu 20. maja 1940. Osnovno šolo je obiskoval v Sovodnjah, prav kmalu pa se je začel zanimati za avtomobile in njihovo delovanje. Izučil se je za avtomehanika: bil je še zelo mlad, ko se je zaposlil v delavnici Gina Braidot-tija v Mošu, nakar so ga vzeli v službo v av-todelavnici Peugeot Prima Preza, kjer se je izkazal kot vesten, marljiv in izkušen mehanik. Na Majnicah je delal vse do upokojitve. V prvi polovici 60. let se je poročil Darko Krascek z Iolando Princi, s katero si je uredil dom v Sovodnjah. Lani sta praznovala zlato poroko. Ob ženi zapušča Krascek sinova Claudia in Ilario, vnuka Mattio ter brata Joška in Vero. Pogreb bo danes ob 14. uri v so-vodenjski cerkvi. Odhod iz kapele splošne bolnišnice je predviden ob 13.45. nova gorica - Ulično gledališče Pred teatrom se bo znova zadrževala Ana Desetnica Festivalsko dogajanje se bo začelo jutri z vertikalnim plesom Jutri v Novo Gorico znova prihaja mednarodni festival uličnega gledališča Ana Desetnica. Letošnja izvedba nosi podnaslov »Tkanina mesta«. Do 8. julija bo festival najbolj pisana nit mestne tkanine, pravijo organizatorji. Glede na pripravljeni program jim gre kar verjeti. Letos so celo zaostrili vstopna merila za tisti programski del, ki se posveča domači produkciji. Tako so se v program uvrstile resnično najbolj izdelane domače predstave. Festivalsko dogajanje se bo začelo jutri ob 22. uri z vertikalnim plesom z multime-dijo »Vertigo« slovensko-francoskih ustvar- jalcev. V torek ob 18. uri sledi predstava »Romeo in Julija« v izvedbi slovenskega Šugla gledališča. Istega dne ob 20. uri bo na sporedu še ena predstava, in sicer španska »Neverjetna skrinja«. V petek, 4. julija, bo predstavo z maskami »Osebno, prosim!« ob 19. uri izvedel slovensko-ameriški duo, ob 20. uri bo sledilo francosko »Podeželsko žongliranje«. Ana Desetnica se v Novi Gorici zaključuje z italijansko pohodno predstavo »Parada«. Festival v mestu gosti domače Slovensko narodno gledališče ob podpori mestne občine. Vse predstave bodo pred gledališko stavbo, vstop bo prost. (km) / GORIŠKI PROSTOR doberdob - Koncert zbora Hrast V kamnolomu »naj mesec bo svetel ...« Niz dogodkov Kras@event@Carso se bo zaključil jutri, 27. junija, ob 21. uri v kamnolomu pri centru Gradina s celovečernim koncertom mešanega pevskega zbora Hrast iz Doberdoba. Zbor nastopa na koncertih doma in v tujini z izborom skladb iz slovenske in mednarodne zakladnice, posebno pozornost pa posveča izvajanju sodobnih in ljudsko ubranih skladb ter glasbeni ustvarjalnosti slovenskih skladateljev. Nagrajen je bil na več slovenskih in italijanskih, državnih in mednarodnih zborovskih tekmovanjih in je tudi večkratni lavreat tekmovanja slovenskih zborov v Mariboru. Od leta 1985 ga vodi Hilarij Lavrenčič. Jutrišnji koncert z naslovom »Nocoj naj mesec bo svetel ...« (po verzu Simona Jenka) bo postregel s skladbami primor- skih in deželnih avtorjev, dogodek bo re-žiral Franko Žerjal. Ljudske pesmi iz Rezije, Koroške, Benečije, Istre, tržaškega in goriškega Krasa bodo sestavljale bogat program s priredbami Hilarija Lavrenčiča, Ambroža Čopija, Walterja Lo Nigra, Pavleta Merkuja. Na sporedu bodo tudi izvirne skladbe Patricka Quaggiata, Bepija de Mar-zija in Ubalda Vrabca. Glasbene vsebine bodo dopolnjevala še sporočila besed, in sicer poezije o Krasu in o prvi svetovni vojni v slovenščini in italijanščini. Kamnolom bo idealno prizorišče za prireditev, ki bo ovrednotila lepoto naravnega okolja. Konzorcij Collio Kras bo tudi tokrat ponudil degustacijo krajevnih dobrot, in sicer vina porekla Doc Collio in Doc Kras v kombinaciji s kraško gastronomijo. Ob slabem vremenu bo koncert v nedeljo ob isti uri. Mešani pevski zbor Hrast z dirigentom Hilarijem Lavrenčičem [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI MARZINI, Korzo Italia 89, tel. 0481531443. DEŽURNA LEKARNA V FARI BACCHETTI, Ul. Dante 58, tel. 0481888069. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, Ul. F. di Manzano 6, tel. 0481-60140. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU REDENTORE (Ternoviz), Ul. IX Giugno 36, tel. 0481-410340. DEŽURNA LEKARNA V KRAJU SAN PIER VISINTIN, Ul. Matteotti 31, tel. 048170135. ~M Gledališče SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE NOVA GORICA vabi 27. in 28. junija, ob 22. uri, na mednarodni festival uličnega gledališča Ana Desetni-ca pri SNG v Novi Gorici; ustvarjalca in igralca Sébastien Čopko Fra-boulet in Manca Uršič bosta nastopila z vertikalnim plesom z multimedi-jo »Vertigo«; informacije na blagaj-na.sng@siol.net in po tel. 0038653352247. Q Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 18.15 - 21.00 »Jersey Boys«. Dvorana 2: 17.50 - 22.10 »Big Wedding«; 20.00 »La città incantata«. Dvorana 3: 18.00 »Tutte contro lui -The other Woman«; 19.50 - 21.45 »Alabama Monroe - Una storia d'amo-re«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.50 - 20.00 -22.15 »Big Wedding«. Dvorana 2: 17.30 - 19.50 - 22.10 »Jersey Boys«. Dvorana 3: 18.00 »Maleficent«; 19.50 - 22.00 »Therme Romae«. Dvorana 4: 17.30 »La città incantata«; 20.00 - 22.10 »Tutte contro lui - The other Woman«. Dvorana 5: 17.45 »Piccola patria«; 20.00 - 22.10 »Synecdoche, New York«. ~M Koncerti 18. MEDNARODNO SREČANJE SAKSOFONISTOV: 28. junija ob 21.30 v središču Nove Gorice Big Band Gve-rillaz; 29. junija ob 21. uri v dvorani frančiškanskega samostana na Kostanjevici v Novi Gorici Papandopulo kvartet; 30. junija ob 21. uri v hiši Šte-kar, Snežatno 26a There be Monsters; 1. julija ob 21. uri v koncertni dvorani Glasbene šole Nova Gorica Jan Gričar (saksofon), Nejc Grm (harmonika), Tomaž Hostnik (klavir); 3. julija ob 21.30 v središču Nove Gorice Razal Oklim Quartet; 4. julija ob 21. uri na dvorišču gradu Kromberk kvintet Mentorjev ob 200-letnici rojstva Adolpha Saxa; 5. julija ob 17. uri v koncertni dvorani Glasbene šole Nova Gorica zaključni koncert udeležencev mojstrskih tečajev in ob 21.30 v središču Nove Gorice Big Band Nova in poulični nastopi mladih saksofonistov Glasbene šole Nova Gorica; obisk koncertov je brezplačen. »ECHOS - ČEZMEJNI ODMEVI«: 1. julija ob 21. uri v gradu Formentini v Šte-verjanu Ensembel Cortesia iz Sloveni-je(dvorna glasba in plesi); vstop prost. KONCERT PRED KOSTNICO-SPOME-NIKOM V REDIPULJI, ki ga bo Ric-cardo Muti poklonil padlim prve svetovne vojne ob stoletnici njenega začetka, bo v nedeljo, 6. julija, ob 21. uri. Po izvedbi Verdijevega Rekviema bodo nastopili mladi iz držav, ki so bile vpletene v vojni. Za 2.700 poslušalcev in poslušalk bodo proti plačilu na voljo sedišča, 4.500 ljudi pa bo lahko koncertu stoje poslušalo brezplačno; obvezne so rezervacije na spletni strani www.mittelfest.org. H Šolske vesti MULTIDISCIPLINARNI PROGRAM za kakovostno kadrovsko rast, ki ga izvaja Slovenski izobraževalni konzorcij SLO-VIK je objavljen na spletni strani www.slovik.org in je namenjen univerzitetnim študentom in absolventom; informacije in prijave na naslovu info@slovik.org do 15. septembra. SCGV EMIL KOMEL sprejema vpise za šolsko leto 2014-15. Do konca junija so možne tudi brezplačne poskusne lekcije vseh instrumentov; informacije daje tajništvo od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure in od 15. do 18. ure, tel. 0481-532163,info@emilkomel.eu. AŠZ DOM v sodelovanju z Dijaškim domom Simon Gregorčič in ZSŠDI-jem prireja košarkarski kamp v Dijaškem domu v Gorici od 14. do 18. julija. Na programu motorika in športna šola minibasketa za fantke in deklice od 6. do 9. leta; košarkarska šola za fante in dekleta od 9. do 13 leta. Ob vadbi še bazen, izleti v naravo, tečaj šaha, ex-tem-pore. Kamp vodi prof. Andrej Vremec (profesor telesne vzgoje, državni vaditelj minibasketa, državni trener košarke) z izkušenimi vzgojitelji in trenerji. Prijave do 30. junija, tel. 3292718115 (AŠZ Dom) ali domgori-ca@gmail.com; informacije prof. Andrej Vremec (tel. 338-5889958, mari-nandrej@alice.it). DELAVNICE ZA OSNOVNOŠOLCE: v organizaciji ZSKD in v sodelovanju s Krožkom za promocijo mladinske književnosti in ustvarjalnosti Galeb, bodo na Livku pri Kobaridu od 26. do 30. avgusta. Na voljo je še nekaj prostih mest. Info in prijave na tel. št. 040635626, info@zskd.eu. ^ Turistične kmetije OSMICA 'PRI KOVAČEVIH' v Coljavi pri Komnu 2A se odpre 27.06.2014 do 07.07.2014. Rezervacije sprejemamo na 00386 (0)31772308, 00386 (0)31388307, 00386 (0)31451367. Vljudno vabljeni! M Izleti SPDG organizira v nedeljo, 29. junija, namesto predvidenega izleta na Viš, izlet na Črno prst nad Bohinjem (6-7 ur hoje). Odhod z vlakom z železniške postaje v Novi Gorici ob 7.37, povratek je predviden za 19.39; infomacije danes, 26. junija, med 19. in 20. uro na sedežu SPDG, tel 0481-532358 ali 3408247660. SPDG prireja 5. in 6. julija izlet v skupino Lagorai z vzponom na Cima dAsta (2847 m) iz severozahodne smeri (Cao-ria). Prevoz predvidoma z društvenim kombijem. Izlet je precej zahteven in primeren za člane z dobro kondicijo. Predstavitev izleta in definitivne prijave na sedežu društva danes, 26. junija, ob 20. uri. Ob prijavi je obvezno vplačilo akontacije za prevoz in prenočitev. Koordinator Vlado, tel. 331-7059216. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča, da bo tradicionalni piknik, povezan z izletom, v soboto, 2. avgusta. Udeleženci se bodo najprej peljali v Kobarid na ogled muzeja o prvi svetovni vojni. Nato jih bo pot vodila v Beneško Slovenijo, kjer bodo obiskali v Špetru ob Nadiži zanimiv muzej SMO. V Podbonescu bo kosilu sledilo družabno srečanje. Vpisovanje po tel. 0481-20801 (Sonja Knez), 0481882183 (Dragica V.), 0481-884156 (Andrej F.), 0481-78138 (Sonja S.). Na račun 20 evrov. □ Obvestila KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL v Gorici bo odprta od 30. junija do 29. avgusta po poletnem urniku: ponedeljek, sreda, petek od 8. do 16. ure; torek in četrtek od 11. do 19. ure; zaprta bo od 4. do 15. avgusta. AŠKD KREMENJAK sklicuje 22. redni letni občni zbor volilnega značaja na sedežu društva v Prvomajski ulici 20 v Jamljah danes, 26. junija 2014, ob 9. uri v prvem sklicu in v petek, 27. junija 2014, ob 20.30 v drugem sklicu. TABORNIKI RMV obveščajo, da bodo zbirali prijave za dvodnevno taborjenje do sobote, 28. junija. Kasnejših prijav ne bodo sprejeli. V petek, 27. junija, ob 18. uri bodo zbirali prijave v Doberdobu v prostorih KD Jezero in na Vrhu pred KC Danica. DVS BODEČA NEŽA vabi v svoje vrste nove pevke, ki imajo rade ubrano petje, prijetno družbo in gostovanja v tujini, ki stremijo za ambicioznimi dosežki in ki se rade preizkušajo tudi v mednarodnih krogih. Prve avdcije za sezono 2014-2015 že potekajo do 27. junija. Vse, ki bi se rade prijavile na avdicijo, naj se prijavijo na naslov bode-ca_neza@yahoo.it ali kličejo tel. 3331185674 (Karen Ulian). 38. REDNI OBČNI ZBOR SDGZ bo v razstavni dvorani ZKB na Opčinah (Ul. Ricreatorio 2) v ponedeljek, 30. junija 2014, ob 18. uri v prvem in ob 19. uri v drugem sklicu. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV obvešča, da bodo uradi v Gorici, Trstu in Solbici odprti publiki od ponedeljka, 30. junija, do 12. septembra, po poletnem urniku (9.00 -13.00). Zaprti bodo med 11. in 15. avgustom. H Prireditve OKROGLA MIZA z naslovom »Perspektive dvojezičnega poslovanja javnih uprav v FJK« v okviru projekta Lex bo v soboto, 28. junija, ob 9.30 v občinski palači v Gorici. Sodelovali bodo Gianni Torrenti, odbornik FJK za kulturo, šport in solidarnost, Ettore Ro-moli, župan občine Gorica, Mariella Magistri De Francesco, odbornica Pokrajine Trst, povezoval bo Bojan Brezigar. SPELEOLOŠKO-GEOLOŠKA PREDAVANJA v organizaciji posoškega spe-leološkega združenja potekajo v palači Monte di Pieta v Ul. Dante Alighieri 29 v Gradišču: 27. junija ob 20.30 bosta Mitja Juren in Paolo Pizzamus predavala na temo uporabe naravnih jam med prvo svetovno vojno na Krasu. »POLETJE NA PLACU 2014« V ŠEMPETRU do 23. avgusta: danes, 26. junija, ob 20. uri otroška gledališka predstava »Gospodična Špinačka« v izvedbi društva »Kot v pravljici« pred Coroninije-vim dvorcem (ob slabem vremenu v kulturni dvorani Šempeter); 27. junija ob 21. uri koncert Vlada Kreslina s skupinama Big Band Nova in Singgirls na Trgu Ivana Roba; 28. junija ob 20. uri prireditev ob praznovanju Sv. Petra, nastopili bodo Folklorna skupina Gartrož, Zupnijski mešani pevski zbor Šempeter in Dramska sekcija KUD Šempeter na dvorišču župnijskega urada; 29. junija, ob 9. uri praznovanje Sv. Petra na Trgu Ivana Roba. KROŽEK ANTON GREGORČIČ IN KC LOJZE BRATUŽ vabita danes, 26. junija, ob 20. uri na novo »Srečanje pod lipami«, ki nosi naslov »Argentinski čudež«. Predstavili se bodo letošnji slovenski maturantje iz Argentine in njihovi vzgojitelji. Večer bo vodila časni-karka Erika Jazbar. V prihodnjem srečanju, v četrtek, 3. julija, ob 20.30, bo gostja večera Petra Svolšak, ki bo spregovorila o 100. letnici začetka prve sve- Četrtek, 26. junija 2014 tovne vojne. Pogovor bo vodil zgodovinar Renato Podbersič ml. Obe srečanji bosta potekali pod lipami za Kulturnim centrom Lojze Bratuž, v primeru slabega vremena pa v notranjih prostorih. V NOVOGORIŠKI KNJIŽNICI FRANCETA BEVKA na Trgu Edvarda Kardelja 4 bo danes, 26. junija, ob 18. uri domovinski večer z Igorjem Pirkovičem in predstavitev knjige »Slovenska pesem: Zbirka pesmi o domovini«; več na www.ng.sik.si »POLETJE V TRŽIČU«: v petek, 27. junija, ob 17. uri na Trgu Republike koncert godbe na pihala mesta Tržič in ob 21.15 na Trgu Falcone e Borsellino koncert filharmoničnega orkestra mesta Tržič. »SREČANJA V PARKU - Življenjske in umetniške poti«: v petek, 27. junija, ob 18. uri v Trgovskem domu na Korzu Verdi 52 v Gorici SOS Rosa predstavlja knjigo Alon Altaras »Nostro figlio«; sodelovala bo alpinistka Nives Meroi, nastopila bo vokalna skupina Bodeča Neža z Vrha, razstavljali bodo dijaki ISIS Max Fabiani iz Gorice. »ŠTABEACH« 2014 v organizaciji KD Oton župančič iz Štandreža: 23. moški in ženski nogometni turnir poteka na cementnem igrišču Kulturnega doma Andrej Budal v Štandrežu do 28. junija med 18. in 23. uro. 27. junija bo se-mifinalni del in 28. junija bodo finalne tekme za moške in ženske, sledila bosta nagrajevanje turnirja in koncert glasbene skupine. GORIŠKI LITERARNI KLUB GOVORICA vabi na IV. Gregorčičeve dneve »Gregorčič ljudem«: na Gradišču nad Prva-čino v petek, 27. junija, ob 20. uri se bosta predstavili ustvarjalki Vita Žerjal Pavlin in Alja Furlan, sodelovali bodo Gradiški slavčki z glasbenim recitalom in pevka Polona Kante Pavlin, na klavirju Mirjam Furlan. Po zaključku programa sledi druženje ob gradiški frta-lji. INŠTITUT ZA SOCIALNO IN VERSKO ZGODOVINO iz Gorice vabi na predstavitev publikacije Gian Francesca Cromaza »Pagine goriziane. Liberal-nazionali e cattolici popolari al Comu-ne di Gorizia (1851-1914)« v petek, 27. junija, ob 18. uri v dvorani Fundacije Goriške hranilnice v Gosposki ulici v Gorici. Z avtorjem bodo publikacijo predstavili Silvano Cavazza, Liliana Ferrari, ki je publikacijo uredila, in Lucia Pillon. OBČINSKI PRAZNIK V SOVODNJAH 2014 - »Junijski večeri«: 28. junija praznik poletnega sončnega obrata in nočna tekma na sedežu ribiškega društva Vipava. Pogrebi DANES V GORICI: 10.30, Edda Bissaldi vd. Falzari iz splošne bolnišnice v cerkev Srca Jezusovega, sledila bo upepe-litev; 11.30, Antonio Toro iz splošne bolnišnice v cerkvi Srca Jezusovega. DANES V SOVODNJAH: 14.00, Donato (Darko) Krascek (iz goriške splošne bolnišnice ob 13.45) v cerkvi in na pokopališču. DANES V RONKAH: 11.00, Giuliana Ce-rasari vd. Polacco (iz tržiške bolnišnice ob 10.50) v cerkvi v Selcah in na pokopališču v Ronkah. DANES V ŠLOVRENCU: 16.00, Anna Medeot por. Pecorari iz hiše žalosti v Ul. Farra 17 v cerkvi in na pokopališču. DANES V KOPRIVNEM: 10.30, Fiorindo Marangon (iz goriške splošne bolnišnice ob 10.15) v cerkvi in na pokopališču. Ob boleči izgubi brata DARKOTA izreka AŠD Sovodnje občuteno sožalje odbornikoma Veri in Joškotu ter ostalim sorodnikom. SVETOVNO PRVENSTVO V NOGOMETU Brésil / Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786350 fax 040 7786339 sport@primorski.eu Četrtek, 26. junija 2014 Novi rekorder po starosti je ... CURITIBA - Faryd Mondragon je na zadnje krogu predtekmovalne skupine C na svetovnem prvenstvu v Braziliji na tekmi med svojo Kolumbijo in Japonsko (4:1) v 84. minuti zamenjal vratarja Davida Ospino; 43-letni čuvaj mreže, ki brani za Deportivo iz domačega Calija, je tako tri dni po rojstnem dnevu postal najstarejši nogometaš, ki je zaigral v zgodovini SP. Mondragon je na dvoboju proti Japonski napolnil 43 let in tri dni ter na lestvici najstarejših po 20 letih prehitel Kamerunca Rogerja Millo. % Viir hl Zaslužili na račun Suarezova ugriza Neka internetna stavna hiša je ponudila bizarno možnost, da bo Suarez tretjič v svoji karieri ugriznil enega od nasprotnih igralcev. »Nogometni kanibal« iz Urugvaja je to prvič storil leta 2010, drugič pa lani, ko se je kot nogometaš Liverpoola lotil branilca angleškega Chealseja Bra-nislava Ivanoviča. Iz stavniškega sveta prihajajo novice o lepih zaslužkih, le 23-letni Šved Jonathan Braeck je na račun Suareza v žep pospravil 1.225 funtov. skupini e in f - Prva zmaga BiH na SP Brez presenečenj Tako se je Xherdan Shaqiri v Manausu veselil treh golov proti Hondurasu ansa SALVADOR/PORTO ALLEGRE - Nogometaši Irana so v dvoboju z Bosno in Hercegovino nujno potrebovali zmago in strelsko pomoč Argentine in zmago slednje z Nigerijo. A igra nikakor ni kazala, da so Iranci pripravljeni tvegati vse za zmago. Še več, bosenski selektor Sa-fet Sušic se je odločil, da v zadnjem nastopu na SP spremeni način igre in od začetka je namenil prostor na igrišču obema najnevarnejšima napadalcema Edinu Džeku in Vedadu Ibiševicu in BiH je nadzirala potek srečanja in se veselila prve zmage na svetovnih prvenstvih v zgodovini. Argentina je svojo nalogo opravila, Iran tokrat ne. Iranski nogometaši so vsekakor na tekmi proti BiH postali 32. ekipa na letošnjem svetovnem prvenstvu, ki so sami na tekmi dosegli in prejeli po gol. S tem so poskrbeli za nov rekord prvenstev. Doslej so na vseh tekmah pred-tekmovanja vse ekipe dosegle in prejele gol le na prvenstvu leta 1962 v Či-lu, ko pa je na mundialu sodelovalo manj reprezentanc. Odločilen je bil gol Reze Ghoochannejhada v 82. mi- nuti, saj Iran na tekmah z Brazilijo (0:1) in Nigerijo (0:0) ni zatresel nasprotne mreže. Argentinska izbrana vrsta je dosegla tretjo zmago v skupinskem delu, po zmagoslavjih nad BiH z 2:1 in Iranom z 1:0 je včeraj ukanila še Nigerijo s 3:2. Nigerija navkljub porazu zadovoljna zapušča Porto Alegre, saj se je po svetovnih prvenstvih v ZDA leta 1994 in Franciji leta 1998 tretjič uvrstila med 16. V pristaniško mesto na jugu Brazilije je prispelo več kot 100.000 Argentincev, več kot 35.000 «srečnežev» pa si je svoje rojake ogledalo na štadionu Beira-Rio, ki sprejme 43.000 gledalcev. V skupini E je Švica premagala Honduras in se tako uvrstila v osmino finala, v katerem se bo pomerila z Argentino. Vse tri gole je dosegel kosovski Albanec s švicarskim potnim listom Shaqiri. Na drugi tekmi sta se Francija in Ekvador, ki se je boril vse do zadnjega, poslovila z izidom brez golov. V osmino finala je napredovala Francija, ki bo v osmini finala igrala proti Nigeriji. uo> mcc 0ÛÛ_ Italija »Ni razloga, da ne bi bili optimisti. Smo boljši od Urugvaja,« je Fabio Caressa dejal po Radiu Deejay v torek ob uri kosila. Po dobrih sedmih urah pa je med poročanjem za televizijo Sky obupano veleval italijanskim nogometašem: »Vrzi jo noter in moli!« Nekateri pač pojejo veliko za-rečenega kruha. Nekdanji nogometaš Primorja Igor Černjava ni tovrsten primer. Ze po tekmi s Ko-stariko je v italijanščini objavil na fa-cebooku duhovito slutnjo: »Sao Paulo - Roma, vzlet v smeri Fiumi-cino.« Večina drugih zamejcev pa je komentarje na račun »azzurrov« objavljalo po torkovi tekmi in včeraj čez cel dan. Cvetober komentarjev smo večinoma prevedli iz italijanščine. Andrea Hrovatin: »Pojdite pobirat paradižnike.« Mitja Merlak: »Nova ponudba Air Brazil: skupinski popust za Angleže, Špance in Italijane. Še nekaj mest za Portugalce.« Tomaž Cefuta: »Škoda, da so izločeni. Med tekmami so bile ceste prazne, da si lahko kolesaril v miru.« Ivana Laurencic: »In vsa Italija se ustavi, da bi navijala za te preplačane pajace?« Slovenski odbojkarski trener Zoran Jerončič pa je povzel znano šalo: »Italija: osnovni cilj reprezentance Italije na SP 2014 v nogometu je bil ne srečati Brazilije v 1/4 finalu. Cilj je dosežen.« (PV) Nigerija - Argentina 2:3 (1:2) Strelci: 0:1 Messi (3.), 1:1 Musa (4.), 1:2 Messi (45.), 2:2 Musa (47.), 2:3 Rojo (50.). Nigerija: Enyeama, Ambrose, Yobo, Oshaniwa, Omeruo, Musa, Onazi, Mikel, Babatunde (Uchebo), Odemwingie (Nwofor), Emenike. Argentina: Romero, Zabaleta, Fernandez, Garay, Rojo, Gago, Mascherano, Di Maria, Higuain (Biglia), Messi (Alvarez), Agüero (Lavezzi). BiH - Iran 3:1 (1:0) Strelci: 1:0 Džeko (23.), 2:0 Pjanic (59.), 2:1 Ghoochannejhad (82.), 3:1 Vršajevic (83.). BiH: Begovic, Vršajevic, Šunjic, Spahic, Kolašinac, Hadžic (Branješ), Pjanic, Bešic, TinoSven Sušic (Salihovic), Džeko (Višča), Ibiševic. Iran: Aliresa Haghighi, Hosseini, Sadeki, Montaseri, Puladi, Timotian, Nekunam, Dejagah (Ansarifard), Shojaei (Heydari), Haji Safi (Jahanbakhsh), Ghoochannejhad. Ekvador - Francija 0:0 Ekvador: Dominguez, Paredes, Guagua, Erazo, Ayovi, A. Valencia, Minda, Noboa, Montero, Arroyo, E. Valencia. Francija: Lloris, Sagna, Koscielny, Sakho, Digne, Matuidi, Pogba, Schneiderlin, Sissoko, Benzema, Griezmann. Honduras - Švica 0:3 (0:2) Strelec: Shaqiri v 6., 31. in 71. Honduras: Valladares, Beckeles, Bernardez, Figueroa, J. C. Garcia, Claros, O. B. Garcia, Palacios, Espinoza (Chavez), Bengtson, Costly (Palacios). Švica: Benaglio, Lichtsteiner, Djourou, Schär, Rodriguez, Behrami, Inler, Shaqiri, Xhaka, Mehmedi, Drmic. Pari osmine finala_ SOBOTA, 28. JUNIJA 18.00 Brazilija - Čile (Belo Horizonte) 22.00 Kolumbija - Urugvaj (Rio de Ja- niero) NEDELJA, 29. JUNIJA 18.00 Nizozemska - Mehika (Fortaleza) 22.00 Kostarika - Grčija (Recife) PONEDELJEK, 30. JUNIJA 18.00 Francija - Nigerija (Brasilia) TOREK, 1. JULIJA 18.00 Argentina - Švica (Sau Paolo) Skupina E Švica - Ekvador 2:1, Francija - Honduras 3:0, Švica - Francija 2:5, Honduras - Ekvador 1:2, Honduras - Švica 0:3, Ekvador - Francija 0:0 Francija 3 2 1 0 8:2 7 Švica 3 2 0 1 7:6 6 Ekvador 3 1 1 1 3:3 4 Honduras 3 0 0 3 1:8 0 Skupina F Argentina - BiH 2:1, Iran - Nigerija 0:0, Argentina Iran 1:0, BiH - Nigerija 0:1, Nigerija 3:1 Argentina 2:3, BiH - Iran Argentina 3 30 0 5:2 9 Nigerija 3 11 1 3:3 4 BiH 3 10 2 4:4 3 Iran 3 01 2 1:4 1 primorski_sport facebook 4 italija - Dan po izločitvi Balotelli: »Sramota« Mancini? Kaj pa Reja? Katarza italijanskega nogometa Italijansko športno (in ne samo) javnost je popolnoma prizadela izločitev italijanske državne reprezentance že po prvem krogu SP. Vsi so se v bistvu že razpisali o državni »tragediji«, prva žrtev pa je bil selektor Cesare Prandelli, ki je po tekmi gosposko odstopil. Verjetno je Prandelli eden izmed zadnjih gospodov nekega gibanja, ki je potrebno po neki katarzi. Za žrtev vseh in vsega se ima tudi Balotelli, ki je izjavil, da bi ga »črnci« nikoli ne zapustili samega, medtem ko so to naredili Italijani. Dejstvo pa je, da se je Mario sam izoliral od ekipe, tako da sta ga indirektno kritizirala tudi dva senatorja, kot sta Buffon in De Rossi. Če pa pogledamo na povojno zgodovino SP, lahko opazimo, da je Italija na skupno 17 izvedbah SP zbrala 16 nastopov (odsotna je bila zgolj leta 58), kar sedemkrat pa je prvenstvo zapustila že po prvem krogu. Kar trikrat se je to zgodilo na dveh prvenstvih zapored, in sicer v letih 1950 in 1954,1962 in 1966 ter 2010 in 2014, izločena pa je bila tudi na SP leta 1974. Italijanom pa lahko zgodovina daje moč, saj so se po porazih vedno pobrali, in sicer z drugim mestom na SP 1970 in s četrtim mestom na SP1978, tako da če bodo znali odreagirati kot v preteklosti, se za leto 2018 v Rusiji obeta uspešno prvenstvo. Ker smo govorili o »žrtvah«, naj dodamo, da žrtve v športnem smislu besede se ne morejo nikakorprimerja-ti s tem, kar je doletelo navijača Cira Esposita, katerega so 3. maja ustrelili pred velikimfinalom državnega pokala in ki je včeraj podlegel poškodbam. Streznitev italijanskega nogometa se mora začeti z odpravo taJkih dogodkov, saj ni sprejemljivo, da nekdo izgubi življenje zaradi neke športne tekme. Rezultati državne reprezentance in Ba-lotellijevi občutki so v tem primeru le deveta briga. (av) MANGARATIBA - Brazilski »mundial« postaja vse bolj paname-riški. V osmini finala bodo igrale Brazilija, Argentina, Kolumbija, Kostarika, Čile in Urugvaj, ki je v torek z 1:0 premagal Italijo. »Day after« (dan po tekmi) je bil na Apeninskem polotoku boleč. Ostre kritike so letele na račun selektorja Cesareja Prandellija, ki je po tekmi odstopil, in na njegove varovance, ki so medtem včeraj že odpotovali proti domu (na rimskem Fiu-micinu bodo pristali danes okrog poldne). Grešni kozel italijanskih navijačev je bil 'in primis' Mario Balotelli, ki je takole odgovoril kritikam: »Dal sem vse od sebe. Poiskati morate nek drug alibi. Močno sem si želel biti Italijan, saj sem se rodil v Italiji (v Palermu op. av.). Afričani se ne bi nikoli tako znesli nad brata. Vse to je velika sramota.« Dan po porazu proti Urugvaju in odstopu selektorja Prandellija (na sliki ANSA) so mediji že ugibali, kdo je pravi kandidat za se-lektorski stolček. V »pole position« so Spalletti, Mancini in Allegri. V širši krog spadata še Zaccheroni in Guidolin. Mi pa dodajamo: zakaj ne Edy Reja? Novega selektorja bo izbralo vodstvo državne nogometne zveze FIGC, ki pa je po odstopu Abeteja (podobno kot Prandelli je številka 1 FIGC odstopil po torkovem porazu) brez predsednika. Imenovali ga bodo v kratkem. Glavna kandidata sta Demetrio Alber-tini in predsednik državne nogometve zveze amaterjev LND Carlo Tavecchio. Primer Suarez: kako bo ukrepala FIFA? Urugvajski napadalec Luis Suarez dan po tem, ko je na tekmi z Italijo domnevno ugriznil Giorgia Chiellinija, ni treniral z reprezentanco. Slednja je na spletnih straneh poročala tudi, da je primer pod drobnogled vzel tudi proizvajalec športne opreme Adidas, saj je bil Suarez eden močno vpleten v reklamiranje njihovih izdelkov. Mednarodna nogometna zveza je v zvezi s tem že napovedala, da bo dogodke obravnavala prednostno in morebitna kazen za urugvajskega napadalca bo znana najkasneje pred osmino finala, ko bo Urugvaj v soboto igral s Kolumbijo (22.00) v Rio de Janeiru. »naši« o italiji Napake Prandellija in slaba fizična priprava Capello selektor? Tekmo med Italijo in Urugvajem si je po televiziji na Apeninskem polotoku ogledalo 19 milijonov gledalcev. Med njimi so bili tudi naši nogometni navdušenci. Zvezni igralec Sovodenj Mauro Galliussi si takole razlaga izpad »azzurrov«: »Za vse evropske ekipe je brazilski 'mundial' hud zalogaj. .Šeposebno težavni so nastopi ob 13.00po lokalnem času (pri nas ob 18.00 op. av.), saj je vroče in zelo vlažno. Italija je bila tudi slabše fizično pripravljena. Marsikaterega nogometaša bi sam pustil doma. Selektor Prandelli ni izbral najboljših oziroma tistih, ki so bili v najboljši formi.« Športni vodja bazovske Zarje Robert Kalc je eklek-tično analiziral italijanski »brodolom« v Braziliji: »Faktorjev je več. Ekipa ni delovala enotno, bila je razbita. Selektor Prandelli je naredil nekaj napak. Povrh tega jim vlažno in vroče podnebje prav gotovo ni prišlo na roko. Reprezentanca je zrcalo italijanskega nogometa, kije v hudi krizi. Potrebne so korenite spremembe, drugače bo še slabše.« Tudi športni vodja kriške Vesne Paolo Soavi se je dotaknil številnih vprašanj: »Igra Italije me sploh ni prepričala. Čudi me, da je selektor Prandelli naredil toliko sprememb ravno na SP, medtem ko je pred tem (kvalifikacije) igral v glavnem z istimi igralci. Bil je pravi samomor. Igrali so zelo defenzivno. Na treh tekmah sem videl le štiri strele proti vratom. Balotelli? Prandelli je dobro vedel, kaj ga čaka.« Kdo pa bi lahko bil novi selektor Italije? »Govori se, da bi lahko bil Roberto Mancini. Raje pa bi na klopi videl Fabia Capella,« pravi Soavi. Podobnega mnenja je tudi Galliussi. Kalc pa je opozoril, »naj raje zamenjajo vodstvo državne nogometne zveze. Tam so glavne težave.« (jng) ŠPORT Četrtek, 26. junija 2014 17 danes - Skupini G in H Na nož CURITIBA - Tekma današnjega zadnjega kroga v skupini H bo prav gotovo Rusija - Alžirija. Ruski selektor Fabio Capello, doma iz Pierisa, nima veliko izbir: zanj in za njegovo »zbornajo komando« pride v poštev le zmaga. Na dva izida pa lahko računajo Alžirci, ki imajo tri točke na lestvici (Rusija ima le eno).Belgija, ki bo igrala proti Južni Koreji, pa si je že zagotovila nastop v osmini finala. Pravzaprav se v drugi krog lahko uvrsti tudi Južna Koreja, ki ima kot Rusija eno točko na lestvici. V skupini G bosta oba dvoboja zanimiva. Vodilna Nemčija bo igrala proti »nemškim« Združenim državam Amerike (Trener je Jurgen Klinsmann). Drugi par je Portugalska - Gana. Pravzaprav so vse reprezentance še v igri. Zaccheroni ne bo več vodil Japonske RIO DE JANEIRO - Alberto Zacc-heroni (na sliki ANSA) je potem, ko se je Japonska na svetovnem prvenstvu v Braziliji poslovila že po predtekmovanju, odstopil s selektorskega položaja. Italijan je novico potrdil včeraj. Japonci so v Brazilijo pripotovali z velikimi pričakovanji, a se poslovili po treh tekmah predtekmo-vanja in ostali brez zmage. Italijan, ki je reprezentanco prevzel leta 2010 od Takešeija Okada se je za odstop odločil po dnevu premisleka. Japonski mediji že poročajo, da naj bi na Zaccheronijev stolček zdaj sedel kolumbijski selektor Jose Pekerman. Cristiano Ronaldo (Portugalska) ansa Nemčija Skupina G Portugalska 4:0 Gana - ZDA 1:2, Nemčija - Gana 2:2, Zda - Portugalska 2:2. Nemčija 2 1 2 0 6:2 4 ZDA 2 1 1 0 4:3 4 Gana 2 0 1 1 3:4 1 Portugalska 2 0 1 1 2:6 1 DANES: ZDA - Nemčija in Portugalska - Gana (18.00) Skupina H Belgija - Alžirija 2:1, Rusija - J. Koreja 0:0, Belgija - Rusija 1:0, Južna Koreja - Alžirija 2:4 Belgija 2 2 0 0 3:1 6 Alžirija 2 1 0 1 5:4 3 Rusija 2 0 11 1:2 1 Južna Koreja 2 0 1 1 3:5 1 DANES: J.Koreja - Belgija in Alžirija - Rusija (22.00) NASI O »MUNDIALU« Maser je poslušalec, povezovalec in mediator Križan Alex Sedmak je ob zaposlitvi v miljski zadrugi 2001 za oskrbo prizadetih otrok nenadomestljiv maser kriške Vesne. Koliko je poglavitna vloga maserja v nogometni ekipi? Maser je figura, s katero se igralci pogovorijo, ko so v težavah, hkrati je dober povezovalec, poslušalec in mediator. Dela v za-kulisju in skuša ohraniti pozitivno ravnovesje. Sledi tudi napotkom fizioterapevtov pri saniranju poškodb. Na svetovnem prvenstvu pa igrajo še vidnejšo vlogo ... Na takih turnirjih je važnejša vloga kon-dicijskega trenerja. Čudno je, kako so določene ekipe toliko zatajile na fizični plati. Mogoče so podcenjevale psihološko plat? Ta je pogosto podcenjena, tudi v amaterskem nogometu. Na tekmi z Urugvajem je prišlo do izključitve maserja italijanske reprezentance. Včasih je težko ohraniti mirno kri na klopi? Srečanja doživljam še kar umirjeno, načeloma skušam biti čim bolj objektiven. Ne bom krivil toliko ostale na klopi, vendar preveč je neobjektivnih ocen. Kateri pripomočki so zadnje čase bolj v rabi? Novost so kinezio trakovi, kjer pa je treba biti natančni pri nastavitvi. Velike (ne)skriv-nosti so preventiva, priprava in prehrana. Pri Vesni je bilo letos del uspeha tudi v tem, drugače se nogometaši slabo držijo teh pravil. Kdaj pomagaš tudi nasprotnim igralcem? Ne v velikih stvareh, vendar sem ob nekaterih poškodbah že rad priskočil na pomoč. Katere ekipe so v Braziliji fizično boljše pripravljene? Ob ameriških, še ostali neevropskega bloka: Francija, Nizozemska in Nemčija. Tvoj najbolj priljubljeni nogometaš v Braziliji in doma? Nizozemca Robben in Van Persie. Ob njih Messi in kolektiv Kolumbije ter Mehike. Če pa ostajam pri Vesni. Ob številnih ključnih igralcih zelo pozitivna osebnost, ki je nisem poznal, je Boštjan Božič. Lepo se je vključil v ekipo in odigral važno vlogo. (mar) Ulissi pozitiven na dopinškem testu RIM - Italijanski kolesar Diego Ulissi, sovoznik Jana Polanca v moštvu Lampre Merida, je bil pozitiven na dopinškem testu, izvedenem na 11. etapi letošnjega Gira d'Italija 21. maja letos. Ulissi si je pomagal s sredstvom proti astmi. Ulissi je leta 2011 zmagal tudi na kolesarski dirki po Sloveniji. Štiriindvajsetletni Italijan je na letošnjem Giru zmagal v 5. in 8. etapi, enkrat je osvojil drugo mesto, dirko pa je zaradi bolezni končal po 17. etapi. Dokovič s težavo, Rola izpadel LONDON - Prvopostavljeni igralec teniškega turnirja v Wim-bledonu Novak Dokovič se je prebil v 3. krog. Srb je po trdem boju v štirih nizih ugnal Čeha Radeka Štepaneka s 6:4, 6:3, 6:7 (5) in 7:6 (5). Slovenska teniška ekspedicija je včerašnje dvoboje zapustila sklonjenih glav. Od Polone Hercog je bila v 2. krogu boljša Čehinja Šafarova, Blaž Rola (na sliki ANSA) ni bil enakovreden Škotu Murrayju, nekoliko nepričakovano je med ženskimi dvojicami v 1. krogu izpadla tudi Katarina Srebotnik. odbojka - SP »Azzurre« (morda) v Trstu v drugem delu TRST - Tržaška športna palača Pa-laRubini bi lahko v drugem delu svetovnega ženskega odbojkarskega prvenstva gostila tudi »azzurre« selektorja Bo-nitte. »Do tega pa bi prišlo le v primeru, če se bo Italija v prvem delu v skupini A uvrstila na 3. ali pa na 4. mesto,« je preciziral Francesco Cipolla, podpredsednik deželnega CONI-ja in član tržaškega organizacijskega odbora za žensko SP. Trst bo namreč od 23. do 28. septembra, v okviru prvega dela SP, gostil skupino A (Brazilija, Srbija, Turčija, Kanada, Bolgarija in Kamerun). NOGOMET Cosolini in Triestina TRST - Tržaški župan Roberto Cosolini se je včeraj sestal z odvetnikom tržaškega kluba Triestina 2012. Pogovarjala sta se o občinskem nogometnem stadionu Nereo Rocco, na katerem igra tržaška ekipa domače tekme. Triestina pa Občini Trst še ni odplačala dolga. Zupan Cosolini je poudaril, da ne bo težav, če se bo klub obvezal in čimprej plačal del starega dolga. Ze danes naj bi se tržaški župan srečal s predsednikom ter lastnikom tržaškega kluba. Čas teče in v začetku julija zapade rok za vpis v D-ligo. VATERPOLO Novi trener za Tržačane TRST - Pallanuoto Trieste, ki bo tudi v prihodnji sezoni nastopala v vaterpolski A2-ligi, bo vodil novi trener. Po osmih sezonah je klub zapustil reški trener Ugor Marinelli. Nadomestil ga bo Stefano Piccardo (letnik 1971), ki je že treniral Imperio in Como. karate - V Ferrari so polagali izpit Vse bolj specializirani karateisti Shinkaia Martina Budin in Ivana Sarazin za 1. dan, Matteo Blocar za 2. Martina Budin, Ivana Sarazin in Matteo Blocar s trenerjema Štoko in Hrovatinom šd sokol Potrdili so predsednika Sava Ušaja Novoizvoljeni 14-članski odbor ŠD Sokol iz Nabrežine je na prvi seji potrdil Sava Ušaja za predsednika društva. Potrdili so tudi tajnika, ki bo še naprej Mitja Terčon, ter blagajničarko, ki bo Milka Pahor. ŠD Sokol pa ima novega podpredsednika. Odslej bo to funkcijo opravljal nekdanji košarkar Sokola in Jadrana Marko Hmeljak. Predsednik nadzornega odbora je Niko Pertot. Po predlogu predsednika Ušaja je odbor sestavil tri pododbore, ki bodo zadolženi za košarko, odbojko in za društveno lastnino (zunanje igrišče). Nabre-žinski klub želi čimprej urediti tudi svojo spletno stran. Vsi trije so izdelali. Karateisti zgoni-škega kluba Shinkai karate klub Martina Budin, Ivana Sarazin in Matteo Blocar so v nedeljo v Ferrari uspešno opravili izpit za črn pas za 1. in 2. dan. Izpiti za črne pasove do 5. dana organizira italijanska karateistična zveza Fikta. Odvijajo se dvakrat letno po triurnem napornem treningu z japonskim mojstrom Shirajem. Staža in izpitov se je udeležilo približno 250 karateistov iz severne Italije. Izpit je zelo selektiven in izdelalo je tri četrtine kandidatov. Nova črna pasova 1. dana sta Martina Budin in Ivana Sarazin, medtem ko je Matteo Blocar uspešno opravil izpit za črn pas 2. dana. Blocar se je celo uvrstil med najboljšimi v svoji skupini. Tekmovalce Shinkaia zdaj čaka nekaj počitnic, konec avgusta se bodo začele atletske priprave in treningi za tekmovalce, ki bodo že 27. septembra odpotovali v BiH, kjer se bodo v Visokem udeležili tekmovanja skupaj s karateisti Slovenske zveze tradicionalnega karateja. PLANINSKI SVET Novi predsednik SPDG Pri Slovenskem Planinskem Društvu Gorica se je prvič sestal novi odbor, ki je določil funkcije in zadolžitve posameznih odbornikov. Po dvoletnem mandatu je mesto predsednika zapustil Andrej Rosano, tako da je bil za novega predsednika SPDG enoglasno izvoljen Mitja Mor-gut, podpredsednik je Albert Voncina, tajnik Matevž Čotar, blagajnik Andrej Rosano, odgovoren za članarino Matjaž Klemše, odgovoren za kombi Gabrijel Zavadlav, gospodarja pa sta Gabrijel Zavadlav in Mitja Morgut. Ostali odborniki so Tatjana Kosič, Boris Mermolja, Danja Bregant, Fanika Klanjšček, Sara Bresciani, Livio Pa- hor, Vanja Sossou, Francesca Fantini in Sara Bevčar. Nadzorni odbor pa sestavljajo Vlado Klemše, Marko Lut-man in Bojan Makuc. Nov odbor med drugim vabi člane, ki tega še niso storili, da poravnajo letno društveno članarino. Člani lahko to storijo na društvenem sedežu vsak četrtek od 19. do 20. ure, ali pa se lahko obrnejo do posameznih odbornikov. košarka - Finale A1 Siena-Milano: odločitev bo padla na 7 tekmi SIENA - Košarkarji Siene, ki v prihodnji sezoni zaradi bankrota kluba ne bodo igrali v najvišji A1-ligi, so zapravili prvo zaključno žogo za osvojitev naslova državnega prvaka. Na sinočnji šesti tekmi so v domači telovadnici izgubili proti Milanu EA7. Končni izid je bil 72:74 za moštvo iz Lombardije. Stanje je zdaj 3:3. Za Sie-no je največ točk dosegel Haynes 22, medtem ko je za ekipo EA7 bil največkrat natančen Gentile (23). Odločilna sedma tekma bo jutri v milanskem Forumu. Italija na EP, Slovenija ne RAGUSA - Italijanska ženska košarkarska reprezentanca je v zadnjem krogu kvalifikacij za EP leta 2015 v Romuniji in na Madžarskem premagala Latvijo s 83:68 in si tako zagotovila 2. mesto ter uvrstitev na evropsko prvenstvo. Slovenija je v gosteh premagala Luksemburg s 66:57, ampak je ostala brez uvrstitve na EP, saj je končala na 3. mestu, za Poljsko in Slovaško. SAGADIN - Slovenski košarkarski strokovnjak Zmago Sagadin, ki je v minuli sezoni vodil domžalski Helios, se vrača v regionalno ligo Aba. Podpisal je dvoletno pogodbo s skopskim MZT. Evropska prvakinja 36-letna Furlanka Chiara Caine-ro je v Sarlosposztu na Madžarskem osvojila naslov evropske prvakinje v strelski disciplini skeet. UDINESE - Videmski nogometni prvoligaš je odkupil izpisnico francoskega napadalca Cyrila Théréaua, ki je letos igral pri Chievu. Udinese bo priprave na novo sezono začel 7. julija. ZIDANE - Nekdanji legendarni francoski nogometaš Zinedine Zidane je postal trener ekipe Real Madrid Castilla, ki igra v tretji španski ligi. Castilla, druga ekipa Reala, je namenjena vzgoji mladih igralcev. BARCELONA - Enaintridesetletni Čilenec Claudio Bravo je novi vratar Barcelone, podpisal pa je štiriletno pogodbo. Victor Valdes, dosedanji čuvaj mreže Barce, se je po 12 letih maja poslovil. 1 8 Četrtek, 26. junija 2014 SVET / evropska unija - Za predsednika Evropske komisije Junckerja podpirata tudi Švedska in Nizozemska Vrh se bo pričel danes v Ypresu z obeleženjem 100-letnice 1. svetovne vojne BRUSELJ - Kandidatura Jeana-Claudeja Junckerja za predsednika Evropske komisije je včeraj dobila močan nov zagon, potem ko sta mu načelno podporo izrekla tudi švedski in nizozemski premier, Fredrik Reinfeldt in Mark Rutte. Švedska in nizozemska podpora Junckerju pomeni, da je ostal britanski premier David Cameron, oster Junckerjev nasprotnik, zelo osamljen. Reinfeldt je včeraj napovedal, da bi Švedska Junckerja lahko podprla. "Če Jean-Claude Juncker pritegne kvalificirano večino voditeljev držav in vlad in tudi podporo Evropskega parlamenta, moramo slediti pravilom v lizbonski pogodbi in vlada predlaga, da se Švedska pridruži tej večini," je v odboru za evropske zadeve švedskega parlamenta včeraj dejal Reinfeldt. Podobno sporočilo je prišlo iz Nizozemske, kjer je Rutte včeraj dejal, da podpira nekdanjega luksemburškega Jean-Claude Juncker ansa premiera v boju za stolček predsednika Evropske komisije. "Če bo potrebno izrecno glasovanje, bomo podprli Junc-kerjevo kandidaturo," je v nizozemskem parlamentu napovedal Rutte. "Ne bomo je blokirali," je zagotovil po poročanju francoske tiskovne agencije AFP. Reinfeldt je bil doslej nasprotnik Junckerjeve kandidature, Rutte pa se je držal bolj na strani in poudarjal, da gre le za enega od mnogih kandidatov. Zelo oster nasprotnik Junckerja tako zaenkrat ostaja Cameron, katerega mnenje pa naj bi delila še italijanski premier Matteo Renzi in madžarski premier Viktor Orban. Vendar pa se tabor Junckerjevih nasprotnikov manjša. Cameron je napovedal, da bo zahteval glasovanje o Luksemburžanu, kar ni običajna praksa, saj voditelji vselej težijo k temu, da se o kandidatu dogovorijo s soglasjem. Vse pa kaže, da bo tudi v primeru glasovanja Juncker prejel zadostno podporo. Vrh EU naj bi že ta konec tedna predlagal kandidata za predsednika Evropske komisije. Odločitve o drugih vodilnih položajih v uniji pa bodo po navedbah virov sprejete pozneje. Vrh se bo pričel danes v belgijskem Ypresu z obeleženjem 100. obletnice začetka prva svetovne vojne, jutri pa se bo nadaljeval v Bruslju. evropska unija - Pred vrhom Merklova vztraja pri varčevalnih politikah BERLIN - Nemška kanclerka Angela Merkel je v nastopu v nemškem parlamentu v Berlinu včeraj zavrnila možnost popuščanja v evropskih varčevalnih politikah. Evropski pakt za stabilnost in rast po njenem že omogoča dovolj fleksibilnosti. "Stabilno rast je mogoče doseči le z vzdržnimi strukturnimi reformami," je pred poslanci poudarila Mer-klova. Vztrajanje pri evropskem paktu za stabilnost in rast je, kot je spomnila, osnova za koalicijski sporazum med njeno krščansko unijo CDU/CSU in socialnimi demokrati (SPD) Sigmarja Gabriela. Merklova je v spodnjem domu nemškega parlamenta, bundestagu, sodelovala v razpravi o proračunu za leto 2014. Dotaknila pa se je tudi evropske ravni, potem ko je nemški gospodarski minister Gabriel pred tednom dni pozval k omilitvi pogojev za države, ki se borijo s presežnim proračunskim primanjkljajem. Merklova pa je vztrajala, da je v paktu za stabilnost in rast "veliko instrumentov prilagodljivosti". Angela MERKEL ansa "Situacija v območju evra se je umirila," je priznala Merklova, a opozorila, da krize še ni konec. "Situacija je krhka in še vedno je pomembno, da določene države izvedejo strukturne reforme. Te so hrbtenica vzdržnega okrevanja," je poudarila. Sicer pa Nemčija po besedah kanclerke ostaja "sidro stabilnosti in motor rasti" območja z evrom in celotne EU. Nemško gospodarstvo je letošnje leto začelo z močnim zagonom. Letos se največjemu gospodarstvu območja z evrom obeta 1,8-odstotna rast, v prihodnjem letu pa naj bi se nemški bruto domači proizvod (BDP) okrepil za dva odstotka. (STA) ukrajinska kriza - Zavezništvo še naprej grozi z zaostritvijo sankcij Putin se je odpovedal vojaškemu posredovanju, Nato ne vidi sprememb BRUSELJ/MOSKVA - Zgornji dom ruskega parlamenta je na zahtevo predsednika Vladimirja Putina preklical resolucijo, s katero so Putinu marca dovolili vojaško posredovanje v Ukrajini. V zvezi Nato kljub temu vztrajajo, da Putin ni spremenil delovanja glede Ukrajine ter Rusiji še naprej grozijo z zaostritvijo sankcij. Putin je v torek pozval ruski svet federacije, naj prekliče resolucijo, s katero so mu marca dovolili vojaško posredovanje v Ukrajini. Zahtevo je ruski predsednik v parlament poslal "s ciljem normalizacije vzdušja in rešitve razmer na vzhodu Ukrajine ter tudi v povezavi z začetkom tristranskih pogajanj o tem vprašanju", je sporočil Pu-tinov tiskovni predstavnik Dmitri Peskov. Svet federacije je Putinovo zahtevo prepričljivo potrdil v sredo. Ruski parlament je Putinu odobril napotitev vojske v Ukrajino 1. marca po odstavitvi proruske-ga ukrajinskega predsednika Viktorja Ja-nukoviča, češ da so ogroženi rusko govoreči prebivalci v Ukrajini. Na Putinovo torkovo napoved se je pozitivno odzval ukrajinski predsednik Petro Porošenko, ki je odločitev označil za prvi konkreten korak, potem ko je podprl mirovni načrt za vzhod Ukrajine. V sredo pa je potezo pozdravil tudi ukrajinski zunanji minister Pavel Klimkin, ki pa je izpostavil, da so potrebni še "nadaljnji pozitivni koraki". Do nove zaostritve ukrajinske krize je sicer prišlo, potem ko so proruski separatisti blizu Slavjanska na vzhodu Ukrajine v torek sestrelili vojaški helikopter, pri čemer je umrlo vseh devet vojakov na krovu. Ukrajinski predsednik Petro Porošen-ko je po tem dejanju separatistom zagrozil z razveljavitvijo prekinitve ognja. Na napad so se ostro odzvale zahodne države, ki so bile kritične tudi do Putina, ki dejanja ni obsodil. Zveza Nato je tako Putinu očitala, da svojih besed o podpori mirovnemu načrtu Porošenka ni podprl s konkretnimi dejanji. Razlogi za zaostritev sankcij proti Rusiji postajajo močnejši z vsakim dnem, ko Moskva tega ne stori, je v okviru zasedanja zunanjih ministrov članic zavezništva opozoril britanski zunanji minister William Hague. Po besedah nemškega zunanjega ministra Franka-Walterja Steinmeierja, ki je v Bruselj pripotoval iz torkovega obiska v Kijevu, napad na helikopter kaže, "kako Britanski zunanji minister Hague in sekretar Nata Rasmussen ansa krhka je situacija in kako hitro lahko separatisti na tleh uničijo doseženi napredek". Ukrajinske krize pa se je v Berlinu dotaknila tudi nemška kanclerka Angela Merkel in od Rusije zahtevala nadaljnje signale za mirno rešitev krize. "Če ne bo pomagalo nič drugega, lahko na dnevni red znova pridejo tudi sankcije," je opozorila. Tudi generalni sekretar zveze Nato Anders Fogh Rasmussen je Rusiji v sredo očital, da v zvezi z Ukrajino ni spremenila svojega ravnanja. Moskvo je obtožil, da je prekršila pravila in spodkopala mednarodno zaupanje. Nato ni težava, kot trdi Rusija, pač pa "nezakonita dejanja" Moskve v Ukra- jini predstavljajo "grožnjo mednarodnemu redu", je poudaril Rasmussen. Prav zato se je Nato aprila odločil prekiniti programe sodelovanja z Rusijo, ob odsotnosti spremembe ruskih ravnanj pa nima druge možnosti, kot da pri tej odločitvi vztraja, je dodal. Rasmussen je sicer napovedal še, da bo Nato finančno podprl krepitev ukrajinskih varnostnih sil. Za ta namen naj bi oblikoval od 12 do 13 milijonov evrov vreden sklad. Z denarjem naj bi izboljšali ukrajinske poveljniške strukture, logistiko in zaščito pred kibernetskimi napadi. Zaradi ukrajinske krize so nekateri slovenski mediji poročali, da so ZDA izrazile zaskrbljenost in nezadovoljstvo nad napovedanim obiskom ruskega zunanjega ministra Sergeja Lavrova v Sloveniji 8. julija. Slovenski zunanji minister Karel Erjavec je v sredo to zanikal. Ameriški zunanji minister John Kerry podpira dialog z Rusijo in tudi obisk Lavrova v Sloveniji, je poudaril Erjavec, ki opravlja tekoče posle, po kratkem pogovoru s Kerryjem ob robu zasedanja ministrov zveze Nato. (STA) gospodarstvo - Zaradi izjemno hladne zime ZDA v prvem četrtletju zabeležile skoraj triodstotni padec BDP WASHINGTON - Izjemno hladna zima je na ameriškem gospodarstvu v prvem letošnjem četrtletju pustila bistveno večji pečat od prvotnih ocen. BDP v največjem nacionalnem gospodarstvu na svetu se je v prvih treh mesecih na letni ravni skrčil za 2,9 odstotka, je pokazala včeraj objavljena tretja ocena gibanja BDP. Prejšnja ocena je govorila o enoodstotnem padcu. Najnovejši podatki ameriškega ministrstva za trgovino, ki kažejo na največje krčenje gospodarstva v petih letih, so presenetili analitike. Ti so sicer pričakovali, da so polarni mraz in stalna neurja na severu in vzhodu ZDA močneje vplivali na bruto domači proizvod (BDP), a pričakovali so, da bo tretja ocena govorila o manj kot dvoodstotnem padcu gospodarske dejavnosti. Maja objavljena druga ocena je govorila o enoodstotnem padcu BDP, prva ocena, objavljena konec aprila, pa še celo o 0,1-odstotni rasti. Razmere so bile v vsakem primeru bistveno slabše od 2,6-odstotne rasti v zadnjem trimesečju 2013, padec BDP pa je sploh prvi v zadnjih treh letih. Popravek navzdol je največji od leta 1976. Vladni statistiki so pojasnili, da je občutno slabša ocena posledica šibkejše rasti za ZDA ključne zasebne potrošnje od prvotnih ocen, nižjih izdatkov za storitve zdravstvene oskrbe, gibanja zalog pa tudi slabših rezultatov v drugih sektorjih gospodarstva, tako na področju investicij kot na področju državne potrošnje, ki se tako ali tako krči zaradi varčevalnih ukrepov. So rezultati razlog za preplah? Odgovor je ne, če gre verjeti ocenam in napovedim analitikov in ameriške centralne banke Federal Reserve. Te pravijo, da so se razmere stabilizirale kmalu po prvih znakih popuščanja zimskega primeža, gospodarstvo pa naj bi že v drugem četrtletju močno okrevalo. Rast naj bi tako v drugih treh mesecih leta na letni ravni dosegla celo 3,5 odstotka, v drugem polletju pa naj bi se ustavila nekoliko nad tremi odstotki. Vse skupaj naj bi se gospodarstvo ZDA letos zaradi slabega začetka okrepilo za 2,1 do 2,3 odstotka. (STA) irak - Kriza Al Maliki proti vladi narodne rešitve BAGDAD - Iraški premier Nuri al-Maliki je včeraj izključil oblikovanje t.i. vlade narodne rešitve, saj meni, da je poziv k oblikovanju takšne vlade "udarec proti ustavni ureditvi in političnim procesom" v državi. Tako se je odzval na poziv ameriškega državnega sekretarja Johna Kerryja, da sestavi vlado iz šiitov, sunitov in Kurdov. Ameriški državni sekretar je v okviru torkovega nenapovedanega obiska kurdske avtonomne regije na severu Iraka pozval k čimprejšnji sestavi vlade, v kateri na po njegovih besedah sodelujejo vse tri glavne iraške skupnosti - šiiti, suniti in Kurdi. Poziv k oblikovanju vlade narodne rešitve je poskus tistih, ki nasprotujejo ustavni ureditvi, zato, da bi odstranili demokratične procese in ukradli glasove volivcev, je komentiral al Maliki. Njegov volilni blok je sicer na parlamentarnih volitvah 30. aprila letos dobil največ sedežev, in sicer 92, kar je skoraj trikrat toliko, kot jih ima naslednja največja stranka. A kljub temu to ni bilo dovolj za večino in je bil primoran za podporo pri sestavi vlade zaprositi tekmece. Sicer pa sunitski skrajneži v Iraku nadaljujejo svojo nasilno ofenzivo, v kateri je bilo po podatkih iraške vlade doslej ubitih že več sto iraških vojakov. Tiskovni predstavnik Pentagona viceadmiral John Kirby je medtem v torek potrdil, da je v Iraku že okoli polovica od predvidenih 300 vojaških svetovalcev, ki bodo skušali pomagati vladi premierja Nurija al Malikija, da zaustavi pohod sunitskih skrajnežev iz Islamske države Iraka in Levanta (Isil). To pa morda ne bo dovolj za ohranitev države. Ameriška vlada je v ponedeljek od iraške dobila zagotovila, da bodo imeli ameriški vojaki imuniteto pred iraškim pravosodjem, kar je sprožilo nove kritike na račun predsednika ZDA Baracka Obame s strani republikancev. Zagotovilo naj bi bilo enako tistemu, ki ga je Bagdad ponujal pred decembrom leta 2011, ko so ZDA iz Iraka umaknile vse svoje vojake. (STA) / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 26. junija 2014 19 Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 20.30 20.50 Čezmejna TV: Primorska kronika Deželni Tv dnevnik Alpe Jadran, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno Rai Due ^ Rai Tre O Italia 1 Dok.: Natural born hunters 11.25 Dok.: Human prey 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 13.00 Šport 14.05 Nan.: Simpsonovi 6.10 Aktualno: UnoMattina Estate - Il caffe 6.30 Dnevnik in vreme 6.45 Aktualno: UnoMattina Estate 7.00 8.00, 9.00, 10.00 Dnevnik 9.35 UnoMattina Estate - Dolce casa 10.30 UnoMattina Estate - Sapore di Sole 11.20 Nan.: Don Matteo 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.05 Nad.: Legami 15.00 Nad.: Un medico in famiglia 16.50 Dnevnik 17.15 Estate in diretta 18.50 Kviz: Reazione a catena 20.00 Dnevnik 21.15 Nogomet: SP 2014, Alžirija - Rusija 0.05 Not-ti mondiali 2014 14.30 Futurama 14.55 Nad.: Nikita 16.40 Nad.: The O.C. 18.30 Dnevnik 19.20 Serija: Person of Interest 21.10 Show: Wild - Ol-trenatura 6.00 Nad.: La strada per la felicita 7.30 Risanke 8.25 Nad.: Revenge 9.05 Nad.: Le so-relle McLeod 10.25 Dnevnik: Tg2 Insieme, sledi vremenska napoved 11.00 Dalla Corte dei Conti in Roma 12.00 Nad.: La nostra amica Robbie 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Detto fatto 15.45 Serija: The Good Wife 16.25 Dok.: Go! Brasil 17.00 Šport: Dribbling 17.45 Dnevnik 18.45 Serija: Il commissario Rex 20.30 23.30 Dnevnik 21.00 Nan.: LOL 21.10 Serija: Elementary 22.45 Serija: Blue Bloods 23.45 Razza Umana La 7 LA 7.30 Dnevnik 7.55 Omnibus 9.45 Coffee break 11.00 L'aria che tira 13.30 Dnevnik 14.20 Kronika 14.40 Serija: Starsky & Hutch 16.40 Serija: Il commissario Cordier 18.10 Serija: L'ispettore Barnaby 20.00 Dnevnik 20.30 Otto e mezzo 21.10 Film: Il caimano (dram.) ^ Tele 4 6.00 Dnevnik in vremenska napoved 6.30 Rassegna Stampa 7.00 Deželni dnevnik -Buongiorno Italia 7.30 Deželni dnevnik -Buongiorno Regione 8.00 Talk show: Agora 10.10 Film: Toto story 12.00 Dnevnik in vreme 12.45 Pane quotidiano 13.10 Rai Educational 14.00 Deželni dnevnik, Dnevnik in vremenska napoved 14.50 Tg Re-gione - Piazza Affari, sledi Dnevnik L.I.S. 15.00 Nan.: Terra Nostra 2 15.50 Film: The Red Baron 17.25 Dok.: Geo 18.55 0.00 Dnevnik, Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Blob 20.10 Serija: Ai confini della realta 20.35 Serija: Un posto al sole 21.05 Film: Pane, amore e gelosia 23.00 Ri-tratti u Rete 4 6.20 Televendita Media Shopping 6.50 Serija: Zorro 7.20 Serija: Miami Vice 8.15 Serija: Hunter 9.40 Nan.: Carabinieri 10.45 Ri-cette all'italiana 11.30 Dnevnik 12.00 Serija: Detective in corsia 12.55 Serija: La si-gnora in giallo 14.00 Lo sportello di Forum 15.30 Serija: Hamburg distretto 21 16.35 Nad.: My Life - Segreti e passioni 16.50 Film: Questo pazzo sentimento 18.50 Dnevnik 19.35 Ieri e oggi in Tv 19.55 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nad.: Il Segreto 21.15 Film: Speed (akc., i. K. Reeves) 23.35 Film: Bait - L'esca (krim.) 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.45 Film: Il desiderio di Winky 11.00 Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Cuore ribelle 14.45 Talk show: Uomini e donne e poi 16.10 Nad.: Le tre rose di Eva 17.00 Film: Inga Lindstrom -Un'estate a Norrsunda 18.50 Nad.: Il Segreto 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Show: Paperissima Sprint 21.10 Film: La bellezza del somaro (kom., It.) 23.35 Film: Mari del sud (kom., It.) 6.20 Nan.: Friends 6.35 Nad.: Hercules 7.30 Nad.: Xena, principessa guerriera 8.25 Serija: A-Team 9.30 Dok.: Deadly 60 10.45 7.00 8.30 Dnevnik 7.25 Aktualno: Salus Tv 7.40 Dok.: Luoghi magici 8.05 Dok.: Piccola grande Italia 12.45 Rotocalco Adnkronos 13.00 Le ricette di Giorgia 13.20 17.30 Dnevnik 13.45 Rubrika: Qui studio a voi stadio 18.00 23.30 Trieste in diretta 19.30 20.30 Dnevnik 20.00 Happy Hour 21.00 Ring 23.00 Dnevnik Jf* Slovenija 1 7.05 Poletna scena 7.30 Dnevnikov izbor 8.00 Otroški program: OP! 10.35 Dok. film: Apnenica na Preloki 12.00 O živalih in ljudeh 12.25 Na vrtu 13.00 Poročila, športne vesti, vremenska napoved 13.45 Dok. film: Divji 14.40 Slovenski utrinki 15.10 Mostovi - Hidak 15.4518.35 Otroški program: OP! 16.30 Kratki film: Zmenek 17.00 22.45 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 17.20 23.00 Poletna scena 17.45 Dok. serija: Po travnikih... s Stanetom Sušnikom 18.10 Nad.: Moji, tvoji, najini 18.55 Dnevnik 19.30 23.55 Slovenska kronika 20.00 Film: Potniki 21.30 Prava ideja! 22.00 Odmevi 22.30 Volitive 2014 - predstavitev liste 23.30 Dnevnik |r Slovenija 2 7.00 Otroški kanal 8.10 Zabavni kanal 12.45 Dok. nan.: Slovenski vodni krog 13.25 Dok. serija: Madagaskar 15.00 Nogomet: SP, Honduras - Švica, pon. 17.30 Nogomet: SP 2014, studijska oddaja 17.50 SP: ZDA - Nemčija, prenos 20.40 Žrebanje Deteljice 20.45 SP: Portugalska - Gana, skrajšan posnetek 21.50 SP: Alžirija -Rusija, prenos 0.20 SP: Južna Koreja - Belgija, posnetek (t Slovenija 3 6.00 9.00, 19.55, 21.55 Sporočamo 9.10 Žarišče 13.30 Prvi dnevnik 15.30 17.30 Poročila 17.50 19.30 Kronika 19.00 Dnevnik 19.40 Slovenska kronika s tolmačem 20.00 Aktualno 20.40 Ozadja 21.30 Žarišče 21.45 Kronika Spored se sproti prilagaja dogajanju v Državnem zboru Koper 13.55 Dnevni program 14.00 Čezmenja Tv - Deželne vesti 14.20 Evronovice 14.30 Boben 15.30 Gio 16.00 Avtomobilizem 16.15 Alpe Adria 16.45 Najlepše besede 17.15 Ar- hivski posnetki 18.00 City Folk 18.35 Vremenska napoved 18.40 23.30 Primorska kronika 19.00 22.00 Vsedanes TV dnevnik 19.25 Četrtkova športna oddaja 19.30 City folk 20.00 Nautilus 20.30 V orbiti 21.00 Volitve IU 2014 - Soočanje 22.15 Glasba zdaj 22.30 Lynx koncert 23.50 Med valovi Tv Primorka 8.00 11.00, 14.00, 17.00 Tv prodajno okno 8.30 Pravljica 8.45 ŠKL 9.4511.30, 14.30 Vi-deostrani 17.30 Dedek pripoveduje: Zlata ptica 18.00 Rad igram nogomet 18.25 Predstava: Vsak minut je na palanka 19.20 Mozaik za gluhe in naglušne 20.00 Predstavljamo 20.30 Folklora Mandrač 22.00 Glasbeni večer, sledita Tv prodajno okno in Videostrani pop Pop TV 6.00 Risane in otr. serije 8.10 15.40 Nad.: Želim te ljubiti 9.0010.20, 11.35 Tv prodaja 9.2016.35 Nad.: Sila 10.3517.50 Nad.: Vrtinec življenja 11.50 Serija: Prenovimo kopalnico 12.15 Serija: Denar ali ženo? 13.00 Nad.: Beverly Hills 90210 13.55 Nad.: Na trdnih tleh 14.50 23.35 Nad.: Precej legalno 18.55 24UR - vreme 19.00 24UR - novice 20.00 Volitve 2014 21.45 Film: Zapiski o škandalu Kanal A 6.00 Svet 6.55 14.15 Serija: Igrače za velike 7.30 Nad.: Merlinove pustolovščine 8.2016.30 Serija: Dva moža in pol 8.50 Risanke 9.45 17.00 Tv Dober dan 10.35 20.05 Serija: Top Gear ZDA11.30 Astro TV 12.30 14.00 Tv prodaja 13.00 19.00 Serija: Alarm za Kobro 1114.45 Film: Don Juan DeMarco 18.0019.55 Svet 21.00 Film: Zmenek 22.40 Film: Ubežnik RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00, 10.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Prva izmena; 10.10 Glasbeni magazin; 11.00 Poletni Studio D; 13.20 Iz domače zakladnice; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Tretje izmena; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mavrica; 17.30 Odprta knjiga: Vanja Pegan: Štiri morske milje - 14. nad.; 18.00 Glasbeni magazin, sledi Music box; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 14.30 Poročila; 5.00 Jutro na RK; 5.50 Jutranja kronika; 6.50 Filmofil; 7.00 Jutranjik; 7.30 Dobra zgodba; 7.45 Primorske novice; 8.00 Pregled tiska; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.20 Pregled prireditev; 10.40, 15.00, 18.55 Pesem tedna; 11.11 Enajst na enajst; 12.30 Opol-dnevnik; 14.00 Aktualno; 15.30 DIO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Volitve 2014; 18.30 Filmofil; 19.00 Radijski dnevnik; 20.00 Poletni utrip kulture; 20.30 Od glave do rapa; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Glasbena zavesa. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Četrtek, 26. junija La 7, ob 21.10 VREDNO OGLEDA Il caimano Italija, Francija 2006 Režija: Nanni Moretti Igrajo: Silvio Orlando, Margherita Buy, Jasmine Trinca, Michele Nekoč slavni producent filmov B-produk-cije Bruno Bonomo je na robu poklicnega in zasebnega, družinskega zloma. Medtem ko se trudi rešiti razpadajoči zakon in hkrati rešiti tudi podjetje pred stečajem, sreča mlado režiserko Tereso, ki mu ponudi v branje scenarij z naslovom Aligator. Ne da bi do konca prebral in ugotovil, da gre za precej odkrit napad na predsednika Berlusconija, Bruno vloži vse svoje upe in celotno imetje v film, ki postane tako njegova zadnja življenjska priložnost. Realizacija filma pa je kljub vsemu zelo težavna, saj se nihče noče lotiti zgodbe, ki pripoveduje o Berlusconijevem vzponu. Naposled posname samo zadnjo sceno filma, ko Berlusconi gre na sodišče, popolnoma osamljen in brez oblasti. Obsodijo ga na sedem let zapora, a na cesti je medtem že prišlo do vstaje. Film, ki ha je Moretti posnel leta 2006, še enkrat kaže na Morettijevo daljnovidnost. Horoskop; 8.35, 17.33 Euroregione News; 8.45, 12.15 Pesem tedna; 9.00 La valigia delle vacanze; 9.35 Appuntamenti d'estate; 10.15, 19.20 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35 Anteprima clas-sifica; 11.00, 21.00 Punto e a capo; 11.35 Cafe Brasil - Speciale mondiali di calcio; 12.30 Dogodki dneva; 13.00, 14.00, 18.00, 19.00, 21.30 Glasbena lestvica; 13.35 Ora musica; 14.35, 22.30 Summerbeach; 15.30 Dogodki dneva; 16.00 E... state freschi; 19.30 Večerni dnevnik; 20.00 Playlist; 22.00 La via Fran-cigena; 23.00 Tutti i topi vogliono ballare; 0.00 Nottetempo. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.30 Kronika; 5.55 Iz sporedov; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Polka in valček na Prvem; 8.40 Obvestila; 9.10 Dobra glasba, dober dan; 9.30 Ultrazvok; 10.10 Pod pokrovko; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 16.30 Evrožvenket; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 21.05 Literarni večer; 21.45 Glasba; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna oddaja v angleščini in nemščini; 22.40 Stari gramofon; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 6.40 Športna zgodba; 6.45, 7.30, 8.25 Vremenska napoved; 7.00 Kronika; 8.00 Globalna vas; 9.15, 17.45 Naval na šport; 9.35, 16.33 Popevki tedna; 10.00 Ambulanta 202; 10.30 Novice; 11.35, 14.20, 17.35 Obvestila; 12.00 Vroči mikrofon; 13.00 Danes do 13.00; 13.25, 18.50 Sporedi; 14.00 Kulturnice; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.45 Botrstvo; 17.10 Frekvenca X; 18.50 SP v nogometu; 19.00 Dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite; 21.00 Galerija; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Proti etru. SLOVENIJA 3 7.00 Kronika; 7.20 Spored; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Glasbeni utrip; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Razgledi in razmisleki; 13.30 Naši operni umetniki; 14.05 Glasovi svetov; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.05 Napoved sporeda; 16.15 Svet kulture; 16.30 Mladi vir-tuozi; 17.00 Izšlo je; 17.30 Banchetto musicale; 19.00 Literarni nokturno; 19.10 Medigra; 19.30 Glasba, gledališče... in ves ta jazz; 20.00 Iz arhiva simfonikov; 22.05 Radijska igra; 23.00 Glasba 20. stol.; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.00-6.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper (105,5 MHZ). APrimorski ~ dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2014 230,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2014 230,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS - Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 20 Četrtek, 26. junija 2014_VREME, ZANIMIVOSTI / vremenska slika Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri. Nad večjim delom južne, srednje in severovzhodne Evrope je območje nizkega zračnega tlaka. Vremenska fronta se zadržuje na južni strani Alp. V višinah priteka k nam od zahoda vlažen, po nižinah pa z vzhodnimi vetrovi nekoliko hladnejši zrak. v_:_A 1020,. 1010 Povsod po deželi bo spremenljivo, več jasnine bo zjutraj, več oblačnosti popoldan. Možne bodo krajevne padavine in posamezne nevihte, ki bodo pogostejše popoldan in zvečer. Padavine bodo ponehale, zjasnilo se bo. Sprva bo delno jasno in ponekod bo po nekaterih nižinah megla ali nizka oblačnost. Popoldne se bo oblačnost povečala in nastale bodo krajevne plohe. Pihal bo vzhodni do jugovzhodni veter. Najnižje temperature bodo od 7 do 12, najvišje od 20 do 24, stopinj C. Povsod po deželi bo spremenljivo oblačno z možnostjo krajevnih ploh ali neviht. Možne bodo kratkotrajne razjasnitve, tudi na širšem območju. Jutri bo spet nekoliko več oblačnosti in popoldne bodo zlasti v zahodni polovici Slovenije nastale posamezne plohe, ob morju bo lahko tudi kakšna nevihta. ; £ Sonce vzide ob 5.17 in zatone ^g ob 20.59 o Dolžina dneva 15.42 Luna vzide ob 4.46 in zatone ob 20.01 Leta 2002 je bila tempera-§ tura popoldne po prehodu hladne fronte s krajevno obilnimi padavinami bistveno nižja kot dan prej. V Ljubljani 18,2 °C (33,4 °C) in v Biljah pri Novi Gorici 21,9 °C (33,9 °C). Danes: ob 3.05 najnižje -61 cm, ob 9.33 najvišje 34 cm, ob 14.58 najnižje -14 cm, o ob 20.47 najvišje 42 cm. S Jutri: ob 3.35 najnižje -62 cm, ob 10.05 najvišje 36 cm, ob 15.35 najnižje -15 cm, ob 21.18 najvišje 41 cm. Morje je razgibano, temperatura morja 21,6 stopinje C. -JO 500 m...........18 1000 m...........15 1500 m...........11 2000 m............8 2500 m............4 2864 m............2 UV indeks ob jasnem vremenu po nižinah doseže 8, v gorah 9. Parlament poziva predsednika k odstopu BUKAREŠTA - Romunski parlament je včeraj predsednika Traiana Ba-sescuja pozval k odstopu, in sicer zaradi aretacije njegovega brata, obtoženega prejemanja podkupnine. Parlament je včeraj glasoval s 344 glasovi v prid pozivu k odstopu, 17 je bilo zadržanih. Dve manjši stranki, naklonjeni predsedniku, sta glasovanje bojkotirali. Do aretacije predsednikovega brata Mircea Basescuja je prišlo minuli teden, saj naj bi v zameno, da bi iz zapora pomagal enemu od najbolj zloglasnih romunskih kriminalcev, prejel 250.000 evrov. Gre za Sanduja Anghela, ki velja za vodjo mafijskega družinskega klana. (STA) španija - Prva preizkušnja za novega kralja Felipeja VI. Sodišče potrdilo obtožnico proti princesi Cristim in mozu MADRID - Špansko sodišče je včeraj potrdilo obtožnico proti sestri španskega kralja Felipeja VI., Cristini in njenemu možu Inakiju Urdangarinu, ki sta obtožena pranja denarja in davčne utaje. Končno odločitev o tem, ali bo morala princesa na sojenje, bo sprejelo sodišče v Palmi de Majorca. Če bo obveljala odločitev preiskovalnega sodnika, bo 49-letna Cristina prva iz španske monarhije, ki bo v zgodovini monarhije sedela na zatožni klopi. Obtožnica Cristino in njenega moža, sicer poslovneža, bremeni, da sta iz javnih sredstev, namenjenih dobrodelni ustanovi Noos, utajila šest milijonov evrov. Cristina je bila članica upravnega odbora Noo-sa, njen mož pa predsednik. Obenem sta bila lastnika podjetja Aizoon, za katerega preiskovalci sumijo, da je služilo le kot krinka za pranje denarja. Preiskovalni sodnik je sicer februarja letos šest ur zasliševal Cri-stino v zvezi z računi, ki kažejo, da je uporabljala denar podjetja Aizoon za osebne namene. Tako je z njim financirala dela v njunem domu v Barceloni, plesni tečaj ter knjige o Harryju Potterju. Princesa Cristina, sicer mati štirih otrok z magisterijem univerze v New Yor-ku, je v svojem zagovoru dejala, da je preprosto zaupala svojemu možu in ni o njegovih poslovnih zadevah vedela ničesar. A preiskovalni sodnik je po štiriletni preiskavi zaključil, da bi Urdangarin vse skupaj težko izpeljal brez njene privolitve. Cristinini odvetniki so že napovedali, da se bodo zoper odločitev sodišča pritožili. Tako je šest dni po tem, ko je 46-le-tni Felipe prevzel prestol, pozornost v Španiji usmerjena v sestrin škandal. Felipe je ob svojem ustoličenju med drugim obljubil "iskreno in transparentno" monarhijo, a ni jasno, kako bodo obtožbe proti njegovi sestri in njenemu možu vplivale na njegov ugled. (STA) Meryl Streep bo v novi komediji zaigrala s hčerko Princesa Cristina Oproščen zdravnik, ki je ubil na smrt bolne paciente PAU - Sodišče v francoskem mestu Pau je včeraj zdravnika, ki je s smrtonosnimi injekcijami povzročil smrt sedmih neozdravljivo bolnih pacientov, oprostilo vseh obtožb. V Franciji je sicer evtanazija nezakonita, 53-letni zdravnik pa se je izognil dosmrtni ječi, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Nicolas Bonnemaison, ki je že izgubil zdravniško licenco, se je pred sodiščem zagovarjal zaradi zastrupitve "posebej ranljivih posameznikov" - petih žensk in dveh moških. Vseh sedem je umrlo med marcem 2010 in julijem 2011, kmalu zatem ko so bili sprejeti v bolnišnico v francoskem jugozahodnem mestu Bayon-ne, kjer je Bonnemaison delal. Sojenje se je začelo 11. junija, na njem pa je bilo slišati čustvene in napete govore o sočutju, osamljenosti zdravnikov pri sprejemanju odločitev, nevarne moči zdravnikov in agoniji pacientov. "Nihče ne bo šel domov, ne da bi se ga dotaknile tukaj izrečene besede," je v zaključnem govoru poudaril tožilec Marc Mariee. Proces je v Franciji znova spodbudil razpravo o zelo občutljivi temi evtanazije. V Franciji je ta nezakonita, je pa predsednik Francois Hollande v predsedniški kampanji leta 2012 napovedal, da bo preveril možnosti za njeno legalizacijo. (STA) LOS ANGELES - Ameriška igralka Meryl Streep in njena hčerka Mamie Gummer bosta mamo in hči upodobili tudi na velikem platnu. Zaigrali bosta v komediji Ricki and the Flash, ki jo bo režiral Jonathan Demme. Streepova bo zaigrala v naslovni vlogi Ricki, ženske srednjih let, ki je zaradi želje po zvezdništvu svojo družino postavila na stranski tir, vendar se ji ponudi nova priložnost za izboljšanje njihovih odnosov. Gummerjeva, poznana po nastopih v televizijskih serijah John Adams, The Big C in The Good Wife, pa bo upodobila njeno hčerko Julie. (STA) raziskava - Nature Comunication Rakava obolenja so stara več kot 600 milijonov let ZAGREB - Mednarodna skupina znanstvenikov je dokazala, da so rakavi tumorji zelo stara sistemska bolezen, ki je nastala pred več kot 600 milijoni let. Predstavitev znanstvenega prispevka, ki je bil objavljen v časopisu Nature Communication, je v Zagrebu pojasnil vodja skupine, hrvaški evolucijski genetik Tomislav Domazet Lošo. "Pri iskanju porekla gena raka, ki povzroča tumorje, smo nepričakovano ugotovili, da mnogi geni izvirajo že iz prvih živali," je dejal Do-mazet Lošo v torek na novinarski konferenci v Zagrebu. Raziskava je potekala tri leta v sodelovanju z njegovim kolegom Tautzom Diet-hardom z nemškega inštituta Max Planck. Lošo je poudaril, da sta z Diethardom domnevala, da so prve večcelične živali imele gene, ki lahko povzročajo rak pri ljudeh. Pogrešala pa sta eksperimentalni dokaz, da so lahko imele prve živali karcinom, kot tudi pojasnitev mehanizma za oblikovanje karcinoma pri teh enostavnih organizmih. Raziskave so izvajali na hi-drah, majhnih živalih, ki živijo v vodi, njihove matične celice pa se nenehno razmnožujejo in se ne starajo kot pri drugih organizmih. Ugotovili smo, da obstaja naravni karcinom v ženskih polipih hidre, ki je podoben raku jajčnikov pri ženskah. Ti tumorji pa imajo globoke evolucijske korenine, je dejal 40-letni hrvaški znanstvenik z zagrebškega Instituta Ruder Bo-škovic. Kot je poudaril, je boj proti karcinomom omejen, izidi nove raziskave pa lahko pomagajo pri zastavljanju nove strategije v boju proti tej težki bolezni. "Doslej smo verjeli, da lahko izkoreninimo karcinom, vendar pa korenine tega zla segajo globoko v evolucijsko zgodovino, v sam začetek oblikovanja življenja. Pratu-morji, ki smo jih odkrili, kažejo, da je sovražnik veliko hujši, kot smo mislili, a nam odpirajo možnost, da ga bolje spoznamo in zmagamo v mnogih bitkah," je še dejal Lošo. Leta 2007 je objavil metodo genomske filostratigrafije, ki kaže, da ima vsak danes živi organizem v svojemu genomu zapis o svoji evolucijski zgodovini. (STA)