INTERVJU SPORT Jure Pukl, saksofonist str. 26-27 v Marguč: »Se dvakrat na olimpijske igre« str. 18 PRILOGA ZDRAVJE r^r-- St. 13 / Leto 73 / Celje, 29. marec 2018 / Cena 2,50 EUR / Odgovorna urednica NT mag. Marjetka Raušl Lesjak novi tednik Dobrodošla, pomlad! Nostalgične sobane dvorca Gutenbüchel, ki je bil dolga leta skrit pred očmi javnosti, v teh dneh znova vabijo obiskovalce na ogled posebne arhitekture in morja pisanih cvetov. Rdeča nit tokratne razstave sta velika noč in pomlad. Naj ta končno res že zacveti in zadiši. Vesele praznike! str. 30 GOSPODARSTVO GZS: trije nagrajenci s Celjskega str. 4 Za Atrijem ostal velik nered str. 5 NASA TEMA' Samooskrba je naša prihodnost str. 12-13 Akademija zdravega življenja šport + psihologija + prehrana + medicina t^" z Novim tednikom. Radiem Celje in 24alife™ str. 15 Potegujte se za* skuter in električno str. 42-43 ilUtlt JTrtgr -^WnffT."' Г: џ, S tusklu Napolnite svoj hladilnik brezplačno! Poiščite kupon in sodelujte v akciji radio celje Do polnega vozička brez mošnjička! novi tednik POVEČANO POVPRAŠEVANJE PO TEŽKIH KRAVAH! NUJNO! INFO: (02) 790 15 60, 031 733 637 TRANSPORT PO SLOVENIJI _ BREZPLAČEN! ODKUP KRAV PO VIŠJIH CENAH do 2,90 € + davek (bio + 0,30 €) Aktualne dnevne cene: biki do 3,60 € + davek Aktualne dnevne cene: telice do 3,40 € + davek POVEČANO POVPRAŠEVANJE PO BIO ŽIVALIH (+ 0.30 €). Q. O > X CS| TEDENSKA PRODAJA MALIH TELIČK; cca 200-250 kg! -mSi Zagotovljeno plačilo v dveh dneh na vaš bančni račun. "/ZCa^čen. "pustite- s4., d.o.o. Parmova ulica 53, SI-1000 Ljubljana 2 AKTUALNO ZADETKI »Treba je biti vztrajen. Bolj pomembno je, da imaš v glavi jasno začrtano svojo pot kot cilj. Torej da se odločiš za nekaj in nenehno delaš v tej smeri, kljub prepre-kam, ki te doletijo.« Jure Pukl, džez saksofonist »Vprašanje je, kako dolgo bomo dvorec še uspeli vzdrževati tako, da bodo v njem še lahko prirejali razstave. Srčno upam, da nam bo uspelo lastništvo z ministrstva za zdravje prenesti na občino.« Mateja Kumer, arhitektka »Slovenci si škode ne delamo z vnosom tujih semen, škodo si delamo z vnosom tuje hrane.« Jernej Mazej, predsednik društva Učni sadovnjak »Pri ljudeh, ki opravljajo pisarniško delo, je največ bolniških staležev zaradi bolečin v vratu, ledvenem delu hrbtenice, zaradi kar-palnega kanala, bolečin v komolcu in težav s krčnimižilami.« Darja Krumpak, dr. med. »Z drugim mestom v Jadranski ligi smo zelo zadovoljni. Marsikdo nam zavida zadnji uvrstitvi z mladima ekipama.« Uroš Kranjc, športni direktor ŽKK Cinkarna PETEK 12 7 / 15 7 SOBOTA NEDELJA Bi lahko živeli brez smradu? Možna rešitev, po kateri bi zrak iz jame speljali v dimnik bloka 4 ŠOŠTANJ - »Ko ljudje pridejo k nam, najpogosteje vprašajo, kaj tako smrdi.« Tako je direktor občinske uprave Drago Koren opisal težave, s katerimi se srečujejo v Šoštanju, saj je v mesto speljan zračni jašek Premogovnika Velenje. Upanje, da bi občani lahko živeli brez smradu, daje simulacija sanacije prezračevalnih jaškov. Ta med drugim predvideva, da bi smrad občani občutili le od pet do šestdeset ur na leto. Občane Šoštanja moti smrad, ki v mesto prihaja skozi zračil-ni jašek Premogovnika Velenje. Koren je povedal, da pridejo skozi zračilni jašek v kraj m ogromne količine zraka » in posledično tudi smrad £ iz rudniških prostorov. Po njegovih besedah je smrad za občane vedno bolj moteč, včasih tudi neznosen. »Jakost smradu je precej odvisna od vremena in zračnih tokov. Smrdi skoraj vedno, le da so enkrat smradu deležni v enem koncu mesta in drugič v drugem.« Težava je tudi, ker v državi nimamo sprejetih kriterijev o tem, kdaj je nek vonj neprijeten in kdaj ne, pravi Koren. Čeprav domačine vonjave motijo, meritve širjenja emisij vonjav, ki jih je naročil premogovnik in so oprte na nemške standarde, kažejo, da vonjave v okolju ne prekoračujejo vrednosti. Kljub temu je premogovnik doslej preučeval več tehničnih rešitev, s katerimi bi lahko potencialno vplival na znižanje emisij vonjav iz ventilatorske postaje Šoštanj v okolje. Jamski zrak v višave Kakšna je možna rešitev, s katero so se na zadnji seji seznanili tudi šoštanjski občinski svetniki? Operativna skupina Premogovnika Velenje je pri Nacionalnem p laboratoriju za ■ zdravje, okolje ш in hrano iz Mari- bora naročila izdelavo simulacije učinkovitosti zmanjševanja vpliva vonjav v okolico. Simulacija predvideva priključitev dimnika iz ventilatorske postaje Šoštanj na dimnik B4 Termoelekrarne Šoštanj. S tem bi preusmerili izstopni jamski zrak v dimnik, visok 150 metrov. Rezultati simulacije so pokazali, da gre za zelo učinkovito rešitev, saj bi se neprijetne vonjave v industrijski coni šoštanjske termoelektrarne zmanjšale za približno 80 odstotkov. Vonjave bi bile zaznane le od pet do šestdeset ur letno, so sporočili iz premogovnika. Iščejo tehnične rešitve Priključitev cevi na dimnik bloka 4 bi bila možna letošnjo jesen, ko bo omenjeni četrti blok predvidoma prenehal delovati. V premogovniku pravijo, da bo za uresničitev ukrepa, ki naj bi zmanjšal smrad v Šoštanju, treba poiskati ustrezno tehnično rešitev za priključitev. »Že obstoječi ventilator v dimniku bo uporabljen kot pomoč ventilatorju na ventilatorski postaji Šoštanj. Treba bo aktivirati notranjo ali zunanjo skupino oziroma ustrezno strokovno ustanovo, ki bo pripravila projektno dokumentacijo - posnetek stanja objektov, strojno-tehnično rešitev, statične izračune, oceno investicije, izračune padca depresije in drugo.« Trenutno izdelujejo projektno nalogo, ki bo osnova za izdelavo končnega projekta. Še druge skrbi Šoštanjski svetniki so se na zadnji seji seznanili še z rezultati nadzora zemlje, vode in zraka, ki ga po Teševem naročilu izvajata podjetji Erico ter Inštitut za elektrogospodarstvo in elektroindustrijo. Rezultati po besedah direktorja šoštanj-ske občinske uprave Draga Korena niso zaskrbljujoči, saj kažejo, da onesnaženost ni tako velika. Dejal je, da občane bolj skrbijo druge posledice rudarjenja v Šaleški dolini, kot so pogrezanje in krčenje kmetijskih in gozdnih zemljišč, precejšnje večanje površine jezer, skrb jim zbuja še pogrezanje nasipa med šoštanjskim in velenj slrim jezerom. TINA STRMČNIK Foto: arhiv NT (GrupA) Simulacija predvideva priključitev dimnika iz ventilatorske postaje Šoštanj na dimnik bloka 4 v Tešu. S tem bi preusmerili izstopni jamski zrak v dimnik, visok 150 metrov. Iz Teša so sporočili, da bo blok 4 prenehal delovati, ko bo revitaliziran blok 5, kar naj bi bilo letos novembra. Dela potekajo v skladu s časovnim načrtom. Gre za korupcijo? Delovno sodišče v Celju je včeraj obravnavalo tožbo Branka Ga-brovca, ki jo je vložil zoper celjsko bolnišnico. Komisija sveta zavoda bolnišnice je namreč Gabrovca, ki se je prijavil na razpis za poslovnega direktorja, v začetku leta izločila iz odločanja o njegovi kandidaturi, češ da ne izpolnjuje razpisnih pogojev, saj naj ne bi imel vodstvenih izkušenj. Ena izmed posledic tožbe je bila tudi odredba delovnega sodišča o zadržanju izvršitve sklepa o imenovanju poslovne direktorice Splošne bolnišnice Celje Margarete Guček Zakošek. Ta je bila namreč na razpisu izbrana. Odvetniška pisarna Zdolšek je v imenu celjske bolnišnice nato vložila ugovor, saj meni, da začasna odredba ne prepoveduje direktorici, da vodi posle bolnišnice. Po njihovem mnenju je odredba neučinkovita. Kot je pojasnil odvetnik Stojan Zdolšek, ni mogoče primerjati direktorskega mesta takšnega sistema, kot je celjska bolnišnica, s predsednikovanjem društvu za karate veščine. »Bistvo je, da tožeča stranka ne izpolnjuje pogojev za to delovno mesto,« je dodal Zdolšek. Gabrovčev odvetnik Igor Inkret meni, da gre tudi za sum koruptivnega dejanja »pri nezakonitih manipulacijah predsednice razpisne komisije sveta zavoda bolnišnice mag. Barbare Tiselj v zvezi z neobstoječim pravnim mnenjem Ministrstva RS za zdravje, in v tem, da se je zatem zaposlila v kabinetu ministrice za zdravje in nato še za nedoločen čas na direktoratu za dolgotrajno oskrbo.« Na obravnavi je bila zaslišana tudi poslovna direktorica bolnišnice Margareta Guček Zakošek. Več o tem bomo poročali naslednji teden. SŠol Nov način cestninjenja Slovenija bo v nedeljo, 1. aprila, uvedla elektronsko cestninjenje težkih vozil (z največjo dovoljeno maso nad tri tone in pol). Gre za sistem DarsGo. Po uvedbi elektronskega cestninjenja bodo cestninske postaje postopoma odstranjene. Pred koncem prejšnjega tedna je bilo v nov sistem vključenih že 106 tisoč vozil. Dars namreč svetuje, naj vozniki napravo DarsGo, ki bo obračunavala cestnino, čim prej namestijo in to že pred začetkom novega načina cestninjenja. Višina cestnine bo odvisna od števila osi vozila, zato bodo morali vozniki priklopnih vozil pred vsako vožnjo na napravi nastaviti njihovo ustrezno število. Sistem DarsGo omogoča plačevanje cestnine na različne predplačniške in poplačniške načine. Naj-udobnejši je poplačniški, pri katerem uporabniki povežejo račun vozila z eno od bencinskih kartic. Do odstranitve cestninskih postaj se bodo morala težka vozila še vedno razporediti na ločen pas. Tam se ne bodo več ustavljala, ampak bodo cestninsko postajo prevozila z zmanjšano hitrostjo, sporoča Dars. NT AKTUALNO 3 OB ROBU Nam je res tako malo mar zase? Zdravstveni sistem še nikoli ni bil tako na očeh kritikov, kot je danes. Še nikoli niso zdravniki sami tako zelo kritizirali sistema, kot ga kritizirajo danes. Javno. Tudi upravičeno. Ob številnih besedah,, kako se sistem sesuva sam vase, ne slišim veliko kritik na račun skrbi odraslih za svoje zdravje. Ker zdravstveni sistem in skrb za lastno zdravje sta dve popolnoma različni zadevi. Pri slednji pogosto pogrnemo na celi črti. Priznam, jezna sem na čakalne dobe. Neverjetno dolge so. Da moram na pregled zaradi bolečin v roki čakati več mesecev, je absurd. Ampak ali bi morala biti najprej jezna pravzaprav nase? Vem, zakaj me je začelo boleti. Zaradi napačnega giba roke. Če bi bila telesno aktivnejša, moje mišice med delom ne bi toliko trpele. Kdo torej v bistvu nosi levji delež krivde za bolečino? Jezim se torej na čakalne vrste SIMONA SOLINIC samo takrat, ko padem vanje. V sistem. Vsaj v tem primeru po lastni krivdi. Pljuvam po sistemu, ker si ne upam priznati, da sem zanemarjala svoje zdravje in da me je to pripeljalo do točke, na kateri sem. Na točki, s katere vehementno kažem s prstom na sistem, ki bo reševal tisto, kar sem sama uničila. Moje zdravje. Ljudje smo dvolični. In preden nastopi dvoličnost, tudi leni. V skrbi zase. Ko gre za materialne stvari, nam ni težko tvegati marsičesa. Niti več sto evrov za razne dodatke. Tudi za razne šarlatane. Ko gre za telesno aktivnost, vadbo, razgibavanje, ki so lahko tudi brezplačni, pa klonemo. Zaradi lenobe. Ampak potem, ko zaboli, smo jezni na čakalne vrste in zdravstveni sistem. Čas bolečine je čas ranljivosti. Ko boli, bi dala tudi 500 evrov za tablete, samo da me ne bi bolelo. Odpravljam posledice. Če bi za svoje zdravje poskrbela pred tem, me to ne bi stalo nič. S tem bi odpravila vzrok. Opazujem ljudi. Velikokrat. Tudi v čakalnicah v zdravstvenih domovih in bolnišnicah. Koliko jih je tam samo zato, ker jih je tja prignala prenizka skrb za svoje telo? Ko je človek v ambulanti, so v tistem trenutku zarisane sledi vseh slabih navad, ki jih je leta in leta nosil v sebi in se jim ni znal upreti. V enem trenutku bolezni je zbran ves čas, ko ni znal skrbeti za svoje zdravje, ko je še imel to možnost. Mu je res tako malo mar zase? Koliko rakastih obolenj je v svetu nastalo, ker ljudje ne poskrbimo za telo in nenazadnje za dušo? Duševno zdravje je tudi tisto, na katerega pozabljamo. Doma, v službi in družbi. Pozabljamo se negovati, pogo- varjati. Več časa skrbimo. Se uničujemo. S stresom, z jezo, s slabimi navadami, z negativnimi čustvi. Nato naenkrat poči v nas. Ker telo ne zdrži več našega pritiska, kot mi ne zdržimo pritiska zunanjosti. In potem se pojavi usodno vprašanje: »Zakaj ravno jaz?«. Vem, so bolezni, za katere so vzroki neznani, obolevajo tudi otroci, ki nimajo možnosti sami poskrbeti zase in ki jim je nemogoče pripisati krivdo. O tem ni govora v teh vrsticah. In to je jasno. Govora je o tistem času, ki ga lahko odrasli vložimo v skrb za svoje zdravje, še preden nam bolezen uniči življenje. Vedno več obolenj, ki so posledica dela Slovenec v povprečju štirinajst dni v bolniškem staležu Ko smo pred časom analizirali podatke o zdravju v slovenskih občinah, smo videli, da se je na splošno zmanjšala stopnja umrljivosti in da Slovenci danes živimo dlje v primerjavi z obdobjem pred desetimi leti. Toda pozor. V zadnjih letih strmo narašča predvsem število obolenj, povezanih z delom in slabimi življenjskimi navadami. In za zmanjšanje teh obolenj lahko največ stori posameznik sam. Neodvisno od sistema zdravstva in čakalnih dob. Lani je bolniška odsotnost delovno aktivnih prebivalcev v Sloveniji trajala povprečno štirinajst dni, letos naj bi se glede na analize še povečala. Razumljivo je, da se v zimskih mesecih število bolniških odsotnosti poveča tudi zaradi prehladnih obolenj. Človekov vpliv na njihovo zmanjšanje morda ni tako učinkovit kot pri vplivu na zmanjšanje obolenj, ki so povezana s hrbtenico, z visokim krvnim tlakom ali tudi s pojavnostjo sladkorne bolezni. Ti trije sklopi zdravstvenih težav so namreč zelo v porastu ravno na Celjskem. In ravno te bi lahko zmanjšali s zdravim načinom življenja in preventivo. Celjsko območje tudi ne zaostaja za ostalimi slovenskimi območji glede visoke pojavnosti rakavih obolenj. Štore in Kozje na primer zaskrbljujoče prednjačijo, a tudi Vojnik in Vitanje. Povečuje se tudi število obolelih zaradi možganske kapi. Na Dobrni izrazito. Tam je tudi največ primerov srčnih infark- tov znotraj Savinjske regije. V zadnjih letih je vedno več tudi duševnih motenj, ki se razvijajo počasi, dokler ne okrnijo človekovega delovanja in je potrebno zdravljenje. Duševne težave so pogosto povezane s slabimi odnosi in hitrim tempom življenja. Zgodba zase v tem zdravstvenem okviru so čakalne dobe. Vzemimo za primer dve: na operacijo krčnih žil po zadnjih podatkih bolniki povprečno čakajo 598 dni, na posege in operacije hrbtenice v ortopediji pa 455 dni. Če pogledamo drugače, gre za - v večini primerov - tipične težave ljudi, ki izvirajo tudi iz načina dela, slabe drže in tudi iz pomanjkanja fizične aktivnosti. Globoka težava današnje družbe ostaja prekomerno pitje alkohola, ki kaže svoje posledice ne le v odvisnosti, ampak tudi v pojavnosti različnih obolenj. Na Celjskem še posebej. A ne glede na vse, je po zadnjih podatkih Statističnega urada Slovenije svoje splošno zdravstveno stanje lani ocenilo kot zelo dobro ali dobro kar 65 odstotkov oseb, starih 16 ali več let.SŠol Šestnajst ali več dni na leto so bili zaradi različnih zdravstvenih težav odsotni z dela največ v Velenju, Dobrni, Šmartnem ob Paki, Gornjem Gradu, Laškem, Šentjurju in Šmarju pri Jelšah. Najmanj so bili z dela odsotni v Solčavi. NE PREZRITE Priloga Zdravje str. 31-41 Za prvi sadjarjev korak... ^uprablauTI^RUTAPON Škrlup je najpomembnejša bolezen jablan in hrušk. Gliva (Venturis inaequalis) povzročiteljica bolezni prezimi v odpadnem listju. Cuprablau Z 35 WP uporabimo v odmerku 3 kg/ha ali Cuprablau Z ultra v odmerku 2,5 kg/ha (pri porabi vode 350 - 700 L/ha) v 7 do 10 dnevnih razmikih. Priporoča se škropljenje v fenološki fazi od mišjega ušesa do faze, ko so socvetja v balonskem stadiju (BBCH 54-59). Jablanov škrlup (Venturis inaegualis) V prvi dekadi meseca marca je čas za prvo škropljenje koščičarjev, saj glive iz rodu (Taphrina) povzročajo bolezni koščičarjev, najbolj znana je breskova kodravost (Taphrina deformans), ki brste okuži takoj, ko se le ti pričnejo odpirati, pogosto se srečamo tudi z rožičavostjo češpelj (Taphrina pruni). Prvo škropljenje breskev in ostalih koščičarjev opravimo s pripravkoma Cuprablau Z 35 WP v odmerku 3 kg/ha ali Cuprablau Z ultra v odmerku 1,8 kg/ha (pri porabi vode 350 - 700 L/ha), ko se pričnejo odpirati konice luskolistov. Istočasno pripravka Cuprablau Z 35 WP ali Cuprablau Z ultra zatirata tudi glivo, ki povzroča listno luknjičavost koščičarjev (Stigmina carpophila). Vsebuje: PARAFINSKO MINERALNO OLJE 980 g/kg Frutapon se lahko uporablja za tretiranje sadnega drevja med mirovanjem do razvojne faze mišjega ušesa (C3 - D) za zatiranje: kaparjev (Coccina), malega zimskega pedica (Operophtera brumata) in za zatiranje zimskih jajčec rdeče sadne pršice (Panonychus ulmi), listnih uši (Aphididae) in jablanove bolšice (Psylla mali) v: • 4% koncentraciji (400 ml na 10 L vode) za jablane, hruške in drugo pečkato sadje, • 3% koncentraciji (300 ml na 10 L vode) za koščičasto sadje. «i» . — r A^* I , -i. » j --.'*.- ■ r Zimska jajčeca rdeče sadne pršice ■ Odrasle samice rdeče sadne pršice (Panonychus ulmi) Zelena jablanova uš (Aphis pomi) Kaparji (Coccina) Strokovno svetovanje: Nande Osojnik, tel.: 031 504 512 / nande.osojnik@cinkarna.si Vili Kurnik, tel.: 051 367 008 / vili.kurnik@cinkarna.si Prodaja: Industrijska prodajalna, tel.: 03 427 62 60 / 03 427 62 61 Listna luknjičavost koščičarjev (Clasterosporium carpophilum) S3 CINKARNA www.cinkarna.si 4 GOSPODARSTVO Na steni slavnih tri nova imena s Celjskega Letošnji nagrajenci GZS za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke so tudi Matjaž Omladič, Iztok Špan in Flora Cvetka Tinauer Po lanski »suši« so letos na odru Cankarjevega doma v Ljubljani spet stali tudi gospodarstveniki iz Savinjske regije. Posebna komisija Gospodarske zbornice Slovenije se je namreč odločila, da bo tokrat tri od skupno devetih nagrad za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke podelila direktorjem, ki sta jih predlagali celjska in velenjska gospodarska zbornica. Petdesetim imenom gospodarstvenikov z našega območja so se na tako imenovani steni slavnih v zgradbi GZS pridružili Matjaž Omladič iz žalskega podjetja Novem car, Iztok Špan iz Tajfuna Planina in Flora Cvetka Tinauer iz družbe Eba. Letošnja podelitev je bila že petdeseta po vrsti. Doslej je nagrado, ki je najstarejša tovrstna v Sloveniji in se je je zadnja leta prijelo ime gospodarski oskar, dobilo 362 direktorjev velikih, srednjih in malih podjetij. Med njimi je le 26 žensk, štiri od njih so s Celjskega. Leta 1991 je zbornica nagradila takratno direktorico Zlatarne Celje Ano Berglez Volk, leta 2013 je bila dobitnica nagrade Petra Melanšek, direktorica podjetja Vivapen, leta 2015 Tanja Skaza iz podjetja Skaza, letos je nagrado dobila Flora Cvetka Tinauer. Nagrajence izbere posebna komisija izmed predlogov imen, ki prispejo na vsakoletni razpis zbornice. Pre- dlagatelji so lahko podjetja, poslovni partnerji, cehovske ustanove in tudi komisija. Ta pri ocenjevanju upošteva kar 69 različnih kriterijev. Vsak direktor je lahko nagrajen le enkrat za vodenje istega podjetja, medtem ko imajo nekatera velika podjetja več nagrajencev. Zbornica je na primer na širšem celjskem območju doslej nagradila kar štiri direktorje Gorenja in po dva direktorja Cometa, BSH Hišnih aparatov, Unior-ja, Term Olimia in Cinkarne Celje. Deset let trdega dela Matjaž Omladič je nagrado GZS dobil le nekaj dni pred deseto obletnico svojega vo- denja žalske družbe Novem car, ki izdeluje okrasne letve iz lesa za notranjo opremo najprestižnejših modelov avtomobilov. »Deset let na čelu podjetja in še prej enako obdobje v vodstveni ekipi sta povezani z zares trdim delom, vztrajanjem in odrekanjem, po drugi strani pa tudi z veseljem in zadovoljstvom zaradi uspehov,« je povedal Matjaž Omladič. Žalski Novem car je del istoimenskega koncerna, ki ima sedež v Nemčiji in v enajstih tovarnah po svetu zaposluje več kot 5 tisoč ljudi. Lastniki so zadnja tri leta v opremo, orodja ter proizvodne in skladiščne prostore tovarne v Žalcu vložili kar 26 milijonov evrov. Posledica tolikšnih naložb je skokovita rast podjetja, a ne samo po ustvarjenih prihodkih, ampak tudi po številu zaposlenih. Predlani je ustvarilo 80 milijonov evrov prihodkov, vso proizvodnjo je izvozilo, število zaposlenih pa se približuje številki 700. »V desetih letih smo imeli poleg vzponov tudi padce, zadnja tri leta pa doživljamo največji vzpon. Ob rasti, ki je letno znašala 30, 40 in tudi 50 odstotkov, ni najbolj enostavno voditi podjetja. Nastalo je tudi nekaj smeti, ki jih bomo morali v naslednjih letih počistiti,« je napovedal Omladič. Veliko časa za izobraževanje Dr. Flora Cvetka Tinauer iz Šoštanja je direktorica družbe Eba in nekdanja predsednica upravnega odbora Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice. Eba ponuja programsko opremo za brezpapirno poslovanje. Družba z osmimi zaposlenimi je lani ustvarila skoraj 497 tisoč evrov prihodkov, od tega 23 odstotkov na tujih trgih. S 16,6-odstotno povprečno letno rastjo v zadnjih treh letih se uvršča v prvo četrtino po rasti med tekmeci. Direktorica Flora Cvetka Tinauer nagrado sprejema kot potrditev za preteklo delo in uspešno vodenje družbe, ki je bila najprej tipično zagonsko podjetje. Poudarila je, da v Sloveniji preživi le malo tovrstnih podjetij, zato je še posebej vesela, da bo Eba letos praznovala 14 let delovanja. Kot bistveno formulo za uspeh je izpostavila, da so v podjetju od trenutka, ko so dobili idejo, kaj bi počeli, razvijali celoten poslovni model. Izpostavila je še, da je v podjetju vpeljala ciljno vodenje, kar ni tipično za slovenske razmere. Veliko se ukvarja z organizacijsko kulturo, vrednotami, graditvijo Eba-skupnosti. »Čeprav smo majhno podjetje, ogromno časa posvečamo izobraževanju. Poleg tega imamo redne letne razvojne konference, na katerih vsak od zaposlenih predstavi svoje načrte za doseganje ciljev, ki jih že imamo določene do leta 2025.« Ker za doseganje ciljev družba potrebuje visoko ozaveščene ljudi, so v Ebi zelo pozorni pri zaposlovanju, je še dodala edina letošnja ženska prejemnica nagrade GZS. JANJA INTIHAR TINA STRMČNIK Foto: GZS (Barbara Reya) Matjaž Omladič: »Ko dobiš takšno nagrado, se ustaviš, pogledaš nazaj in ugotoviš, saj vedno gledaš samo naprej. Seveda pomeni nagrada tudi dober Iztok Špan družinsko podjetje Tajfun, ki ga je pred pol stoletja ustanovil njegov oče Jože, vodi zadnjih 16 let. V Tajfunu izdelujejo stroje in opremo za delo v gozdu in so v tej panogi med najboljšimi na svetu. Približno 90 odstotkov prihodkov, ki so lani znašali 27 milijonov evrov, ustvarijo na tujih trgih, največ v zahodni Evropi. Iztok Špan je v teh dneh zelo zaseden, zato ni imel časa za pogovor za naš časopis. Stečaj Secaplasta končan, Turnaplast posluje dobro Ločitveni upniki dobili poplačanih le 26 odstotkov svojih terjatev - Turnaplast vlaga predvsem v razvoj Po dveh letih in pol se je končal stečaj laškega podjetja Aha Secaplast, ki se je ukvarjalo s predelavo plastične mase. Podjetje je bilo del Skupine Aha v lasti Mojce Lukančič. Potopila ga je prevelika finančna prepletenost z ostalimi družbami znotraj skupine. Zgodba se je končala bolje kot v marsikaterem drugem propadlem podjetju, saj danes na pogorišču Aha Secaplasta posluje drugo podjetje, ki je poskrbelo, da Laško ni izgubilo približno 70 delovnih mest. Stečajni upravitelj Miran ne bo zaprl. Najprej je proi-Kos se je namreč že na začet- zvodnjo vodil sam, nato je že ku stečaja odločil, da tovarne čez nekaj mesecev, v začetku leta 2016, proizvodne prostore in opremo oddal v najem podjetju Turnaplast. To je kasneje nepremičnine in stroje tudi kupilo. Stečajni upravitelj s prodajo tovarniškega kompleksa ni iztržil veliko, saj je cena od prve dražbe, ko je znašala 2,4 milijona evrov, do tretje, ko je nepremičnine in opremo kupil Turnaplast, padla na 720 tisoč evrov. Upniki so res dobili malo vrnjenega denarja, vendar je zelo pomembno, je povedal Kos, da jim je uspelo ohraniti veliko delovnih mest. Ločitveni upniki, med katerimi je Aha Secaplast največ ostal dolžen Družbi za upravljanje terjatev bank, so dobili poplačanih le 26 odstot- Vladimir Pogač, direktor Turne: »V naši laški tovarni smo se odločili za strategijo počasnejše, a bolj zanesljive rasti.« kov svojih terjatev, prednostni upniki so bili poplačani v celoti. Počasna, a zanesljiva rast Podjetje Turnaplast, ki je del Skupine Turna iz Šoštanja in je bilo ustanovljeno prav zaradi najema in kasnejšega odkupa laške tovarne, ima enak program, kot ga je prej imel Aha Secaplast, in postaja vedno bolj pomemben dobavitelj komponent v industriji bele tehnike. Njegovi najbolj pomembni partnerji so BSH, Gorenje, Elan, Elrad in tudi mednarodna korporacija Jac, ki deluje na področju avtomobilske industrije. V prvem letu delovanja, to je leta 2016, je Turnaplast GOSPODARSTVO 5 Za Atrijem ostal velik nered Stečajni postopek celjskega Atrija bo obsežen in zahteven, napoveduje stečajna upraviteljica »Stečaj Atrija bo zame velik izziv, za upnike pa najbrž veliko razočaranje,« pravi stečajna upraviteljica Katja Sku-mavec. Njena ugotovitev pravzaprav ni nobeno presenečenje, saj je Atrij že pred stečajem v Celju dvignil ogromno prahu, predvsem pa je v jezo in bes spravil etažne lastnike v mnogih večstanovanjskih stavbah v regiji, ki jih dolga leta upravljal. Vsi, ki jim je Atrij ostal karkoU dolžan, so do 15. marca morali prijaviti svoje terjatve. Prispelo je več kot 500 prijav, večinoma etažnih lastnikov. Terjatev do Atrija je prijavil tudi bivši direktor Radovan Cink. Naj na kratko spomnimo, da je Atrij, ki je bil včasih največji upravljavec večstanovanjskih stavb v regiji, šel v stečaj decembra lani, potem ko je že deset mesecev prej nehal poslovati. Direktor Radovan Cink je z malo več kot dvajsetimi zaposlenimi kar čez noč zaklenil pisarne, lastnike stanovanj pa prepustil na milost in nemilost dobaviteljem, ki jim ni poravnal vseh računov. Stečaj je predlagala ljubljanska družba za upravljanje TCK, ki je v lasti Addiko banke. Atrij je imel pri tej banki najeto posojilo v vrednosti več kot dva milijona evrov, ki je v glavnem ostalo neodplačano. Brez računov in drugih dokumentov Stečajna upraviteljica Katja Skumavec ima s tem, kar je Atrij pustil za sabo, že od prvega dne stečaja zelo veliko dela. Primopredaje poslov skorajda ni bilo, saj so se nekdanji direktor in tudi nekdanji zaposleni izgovarjali, da nimajo nobenih podatkov. Zato jih mora upraviteljica pridobivati pri bankah, dobaviteljih, upnikih in upravnikih, ki so nasledili delo Atrija, a tudi pri najemnikih. »Za leto 2017, ko je Atrij uradno še posloval, nimam nobenih računov in nobenih drugih dokumentov. Ne vem, kdaj so bile prekinjene pogodbe o upravljanju in kdaj pogodbe z dobavitelji, pri čemer nimam nobenih podatkov o okoliščinah, ki so vplivale na poslovanje Atrija v letu 2017,« opisuje razmere Katja Skumavec. Več kot 1.600 izvršilnih zadev Celjskemu sodišču je zato že sporočila, da bo stečajni postopek obsežen in ker podjetje skoraj eno leto ni poslovalo, Slaba banka podaljšala rok Družba za upravljanje terjatev bank je za en mesec podaljšala rok, do katerega bo zbirala zavezujoče ponudbe za nakup skoraj četrtine delnic Term Dobrna. Slaba banka delnice prodaja skupaj z malim delničarjem Jernejem Potočnikom. Sama ima v lasti malo več kot 23 odstotkov delnic, Potočnik je lastnik 1,2-odstotnega deleža. Slaba banka je do večine delnic Term Dobrna prišla lani z unovčenjem zastavne pravice za poplačilo terjatev do propadlega Zvona Ena. Nato je v času, ko je celjska družba Alea inženiring objavila prevzemno ponudbo za odkup vseh delnic zdravilišča, objavila svojo ponudbo in za delnico ponudila višjo ceno. Nekaj malih delničarjev je njeno ponudbo sprejelo, tako da je svoj lastniški delež z 21,4 odstotka povečala na 23,4 odstotka. V slabi banki razlogov za prodajo delnic še ne želijo pojasniti. Od lanskega aprila, ko se je končala prevzemna ponudba, ima večinski, 67-odstotni delež v Termah Dobrna družba Alea inženiring, ki je v lasti celjskega odvetnika Dušana Korošca. Kljub podaljšanemu roku se v Alei še niso odločili, ali bodo oddali ponudbo za nakup delnic, ki jih prodaja slaba banka. JI Citycenter je promet še povečal Zorko še čaka Nadzorni svet Slovenskega državnega holdinga še vedno ni imenoval tretjega člana uprave holdinga. Na zadnji seji nadzornega sveta nihče od kandidatov, ki so se uvrstili v ožji izbor, ni dobil potrebne večine. Med kandidati je bil tudi nekdanji predsednik uprave Pivovarne Laško Dušan Zorko. JI ustvaril malo več kot tri milijone evrov čistih prihodkov od prodaje, lanski prihodki so bili za desetino višji. »Povečanje prihodkov res ni veliko. Odločili smo se namreč za strategijo počasnejše, a bolj zanesljive rasti. Lahko bi delali za marsikoga in marsikaj, vendar ne želimo delati za vsako ceno in za nizko dodano vrednost. Odločamo se za projekte, pri katerih lahko sodelujemo s svojim znanjem in ki prinašajo dolgoročno sodelovanje s kupci. Zato trenutno največ vlagamo v razvoj in nove tehnologije,« pojasnjuje Vladimir Pogač, direktor in solastnik Turne. JANJA INTIHAR Foto: arhiv NT (SHERPA) tudi zelo zahteven. Poleg vsega ostalega računovodskega, administrativnega in drugega podobnega dela bo med drugim morala poskrbeti še za izterjavo zapadlih neplačanih terjatev. Izvršilnih zadev, v katerih Atrij nastopa kot upnik, je več kot 1.600. »Kratkoročne poslovne terjatve v bilanci Atrija zadnjega decembra 2016, ki je trenutno zadnje znano stanje, znašajo malo manj kot 2,3 milijona evrov. Delo bom morala prepustiti zunanjemu sodelavcu, ki bo ugotavljal, kako daleč so izvršilni postopki in kako je s plačili dolgov,« pravi stečajna upraviteljica. In dodaja: »Zaradi neurejene Atrij eve dokumentacije bodo morali lastniki stanovanj sami dokazovati, kaj so že plačali. Upam, da imajo potrdila shranjena.« Kakšno je bilo poslovanje Atrija, zelo nazorno razkriva tudi ugotovitev stečajne upra-viteljice, da je podjetje že decembra 2016 najemnikom v svojih večstanovanjskih hišah v Vitanju in Gornjem Gradu prenehalo zaračunavati najemnino in tudi ni več skrbelo za vzdrževanje stavb. JANJA INTIHAR Celjski Citycenter, ki je največje nakupovalno središče v regiji, ima za seboj uspešno poslovno leto. Njegov promet se je lani še povečal, center je veliko vložil v posodobitev. Citycenter sodi med največje zaposlovalce na Celjskem, saj v njem dela približno 850 zaposlenih. Vodja centra Darja Lesjak ocenjuje lansko leto po poslovni plati kot odlično. Center je imel več kot 112 milijonov evrov prometa, kar je za 3,2 odstotka več kot predlani. Število kupcev je ostalo enako, bilo jih je pet milijonov in pol. Center je lani izvedel dve zahtevni naložbi. Garažno hišo je uredil po najvišjih evropskih standardih, konec leta je končal obnovo strehe. Ta je stala približno dva milijona evrov. »V letu 2018 načrtujemo zaključek osvetlitve centra z led tehnologijo, ki je varčnejša in okolju prijaznejša. Nadaljevali bomo tudi posodabljanje videonadzornega sistema,« je povedala Lesjakova. Osvetlitev centra z led razsvetljavo je triletni projekt, ki bo stal 430 tisoč evrov. Zaradi bogate ponudbe in različnih dogodkov ima center dnevno 25 tisoč obiskovalcev. BJ Na obisku v Singnu Po uspešnem slovensko-nemškem poslovnem večeru, ki so ga pripravili novembra lani, so predstavniki skupine za internacionaUzacijo celjskega gospodarstva pred dnevi obiskaU mesto Singen v nemški zvezni deželi Baden-Württenberg, ki je pobrateno s Celjem. Na obisku so se jim pridružiU tudi predstavniki osmih podjetij. Primož Kristan, operativni vodja projekta Celje International, je povedal, da so obiskali zelo uspešna podjetja Georg Fisher, Grieshaber Logistik in Breyer, v katerih so si ogledali proizvodnjo in se pogovarjali o možnostih poslovnega sodelovanja. V Singnu so se udeležili tudi gospodarskega foruma, na katerem so na posebni stojnici predstavili celjsko gospodarstvo ter opravili več pogovorov z nemškimi podjetniki. Kot pravi Kristan, so v skupini za internacionalizacijo, ki deluje pod okriljem Mestne občine Celje, takoj po obisku že začeli pripravljati nove korake za poglobitev sodelovanja z nemškimi podjetniki. Ti so jim že obljubili, da se bodo mednarodnega poslovnega foruma, ki ga bo skupina spet pripravila septembra, udeležili v večjem številu kot lani. JI, foto CI Gospodarska zbornica 4B+ Slovenije ■■■ UUW Chamber of Commerce and Industry of Slovenia r§zc regionalna gospodarska zbornica celje del sistema Gospodarske zbornice 5lovenije RAZPIS za zbiranje prijav za podelitev priznanj inovacijam v celjski regiji za leto 2018. POGOJI ZA PRIJAVO INOVACIJE PRIJAVITELJI Pravico do prijave na razpis imajo vse gospodarske družbe, podjetja, samostojni podjetniki posamezniki, samostojni inovatorji ali druge organizacijske oblike z območja GZS Regionalne gospodarske zbornice Celje. INOVACIJA Inovacije so opredeljene v skladu s pravili OECD. Predlagatelji lahko v letu 2018 prijavijo inovacijo, ki je bila prvič vpeljana na trg oz. prvič uporabljena v proizvodnem / poslovnem procesu v obdobju 1.1.2017 do 31. 3. 2018. I KATEGORIJE INOVACIJ | Predlagatelji lahko prijavijo naslednje kategorije inovacij: • produktne inovacij (Proizvod ali storitev, ki je nov-a ali bistveno izboljšan-a.Vključujeznatne izboljšave tehničnih specifikacij, sestavnih delov in materialov, programske opreme v izdelku, prijaznost do uporabnika ali druge funkcionalne značilnosti.); • procesne inovacija (Nov ali bistveno izboljšan proizvodni proces oz. postopek. To vključuje pomembne spremembe v tehniki, opremi in / ali programski opremi); • trženjske inovacije (Nov način trženja, ki vključuje pomembne spremembe v oblikovanju proizvoda ali embalaže, promocijske predstavitve, promocijo izdelkovali cen.); • organizacijske inovacije (Nove organizacijske metode v poslovnih praksah, v organizaciji delovnega mesta ali pri zunanjih odnosih). PRIJAVA NA RAZPIS MORA VSEBOVATI: a) ime in priimek in popolni naslov inovatorja oz. naziv gospodarske družbe, podjetja ali ustanove, v kateri je inovator zaposlen; b) kategorijo inovacije, ki jo predlagatelj prijavlja; d) naziv in popolni opis realizirane inovacije z navedbo značilnosti; e) izpolnjene rubrike v prijavnem obrazcu; f) slike in/ali videoinovacijevvisoki ločljivosti, primerne tudi za tisk (slike vsaj 3 Mb, video v resoluciji vsaj 1920x1080pxl; velja tudi povezava do youtube objave video posnetka); g) e-prijava v pdf, doc ali docx verziji na elektronskem nosilcu; h) druge priloge so obvezne, če se v opisu inovacije sklicujete nanje. RAZPIS IN RAZPISNA DOKUMENTACIJA STA OBJAVLJENA NA SPLETNI STRANI RGZC. Dodatne informacije: REGIONALNA GOSPODARSKA ZBORNICA CELJE Jožefa Berghaus, tel.: 03/4267-400 e-pošta: jozefa.berghaus@rgzc.si Napetost popustila, do rešitve z dialogom уш Civilna iniciativa in občina konstruktivno o odprtih vprašanjih LAŠKO - Civilna iniciativa Rimske Toplice in Občina Laško sta, sodeč po pogovorih predstavnikov obeh strani, očitno vendarle bliže dogovoru glede zagotavljanja zdravstvene oskrbe v Rimskih Toplicah, kjer deluje enota Zdravstvenega doma Laško. Prav tako so, sodeč po izjavah, pogovori predstavnic civilne iniciative - Jelke Kapun in Ljube Kralj - ter direktorice laške občinske uprave Tine Rosine Košir s sodelavci prinesli napredek in zbližanje pogledov glede drugih odprtih vprašanj. Kot je znano, je med krajani Rimskih Toplic nezadovoljstvo sprožil odhod dolgoletne zdravnice, specialistke družinske medicine, čemur sta sledila buren zbor krajanov Jelka Kapun, predstavnica civilne iniciative, na zboru krajanov v Rimskih Toplicah in pred dnevi dopis civilne iniciative občini, v katerem je izrazila nezadovoljstvo z neuresničevanjem sklepov z zbora krajanov glede delovanja zdravstvene postaje v Rimskih Toplicah. Prav tako je zahtevala sklic izredne seje občinskega sveta o tej problematiki oziroma da bi bila ta tema uvrščeni na dnevni red redne seje. Dogovor na podlagi dejstev in argumentov »Ocenjujem, da smo dosegli nek dogovor. Kot ustanovitelji ZD se bomo potrudili po najboljših močeh, da bodo občani Rimskih Toplic zadovoljni,« je pogovore s predstavnicama civilne iniciative ocenila Tina Rosina Košir. Jelka Kapun, predstavnica civilne iniciative, je povedala, da se jim predlogi in rešitve občine za izhod iz nastalega položaja glede zdravstvene oskrbe zdijo sprejemljivi. »Stališča direktorice občinske uprave temeljijo na argumen- m Vi \ Tina Rosina Košir, direktorica občinske uprave v Laškem tih in ocenjujem, da se namerava osebno zavzeti, da se bo problematika zdravstvene oskrbe v Rimskih Toplicah rešila. Do prihoda novega zdravnika je stvar ZD, da bo tako razporejal zdravnike, da kakovost oskrbe ne bo trpela,« je še povedala Kapunova. Da bo po pogovorih s predstavnicama civilne iniciative mogoče v bolj mirnem ozračju reševati odprta vprašanja glede zdravstvene oskrbe v Rimskih Toplicah, verjame tudi Tina Rosina Košir. Bo pa najbrž to v veliki meri odvisno od tega, ali bodo v ZD uspeli pridobiti zdravnika specialista družinske medicine, za katerega je že nekaj časa objavljen razpis. »To sicer drži, a ne glede na to, ali se bo kdo prijavil ali ne, bo ZD zagotavljal enako storitev s specializanti. Natančno smo tudi opredelili, kako bo urejeno nadomeščanje, in verjamemo, da bo zdravstvena oskrba ustrezna in kakovostna,« je še poudarila Tina Rosina Košir. Tudi o deljenem delu direktorice V pogovorih so se dotaknili tudi domnevno problematične »razdvojenosti nalog« direktorice ZD Janje Knapič, ki je, kot v dopisu navaja civilna iniciativa, delno zaposlena v zdravstvenem domu, delno pa deluje kot samostojna podjetnica v Ekofin, s. p., za računovodske storitve. »Direktorica občinske uprave je pojasnila, da je glede tega vse v skladu z zakonodajo,« je povedala Jelka Kapun. Tina Rosina Košir je dejala, da je v zvezi s tem svet zavoda že ob prvem razpisu, na katerem je bila za direktorico izbrana Janja Knapič, zaprosil komisijo za preprečevanje korupcije za pojasnilo, ali glede tega obstaja kakršenkoli konflikt interesov. »V pojasnilu, s katerem so me seznanili v ZD, je navedeno stališče protikorup-cijske komisije, da bi prihajalo do konflikta interesov, samo če bi to podjetje delalo za ZD, ki pa zanj ne opravlja nobene storitve.« V dopisu civilne iniciative je bil izpostavljen tudi status predsednice sveta zavoda ZD Jelke Markovič Grahek, ki je hkrati kot strokovna vodja zaposlena v ZD Hrastnik in kako je lahko to sprejemljivo za župana in vodjo oddelka za družbene dejavnosti. »V svet zavod so imenovani predstavniki različnih zainteresiranih javnosti, ti pa med sabo volijo predsednika. Na to imenovanje župan ne more in ne sme imeti nobenega vpliva, kar mislim, da smo na sestanku tudi razrešili,« je še sklenila Tina Rosina Košir. Sicer pa je problematiko delovanja zdravstvene postaje v Rimskih Toplicah včeraj na prvi seji v tem letu obravnaval tudi laški občinski svet. ROBERT GORJANC ■ I ■ I ■ ' I " g N/ r V V1 ■ Jubilejna prireditev, posvečena francoscini CELJE - V Celjskem domu je bil pred tednom že 20. Frankofonski dan, kulturni dogodek, ki vsako leto poveže učence in dijake tistih slovenskih šol, v katerih se učijo francoščino. Letošnja osrednja tema je bila francoščina na različnih celinah. Dogodek je pritegnil dvesto mladih iz šestnajstih slovenskih šol. Na jubilejni prireditvi so mladi najprej prisluhnili nastopu belgijskega pevca Ce-drica Gervyja in si ogledali stojnice, ki so jih pripravile posamezne šole in so predstavljale značilnosti različnih frankofonskih dežel. Osrednja prireditev je prikazala ustvarjalnost mladih, ki so nastopili z glasbenimi točkami, recitacijami, s skeči in pravljicami. Namen prireditve je popularizacija francoščine. Prireditev je del projekta Frankofonija, ki ga vodi Zavod Republike Slovenije za šolstvo. Priprave na letošnji dogodek je prevzela Andrejka Lorenčak, profesorica francoščine na I. gimnaziji v Celju: »Zanimivo je, da sodelujejo tudi osnovne šole, da že osnovnošolci vidijo, kako lahko kasneje nadaljujejo učenje jezika in kakšna je možnost njegove uprabe. Sicer pa je glavni namen dneva, da pokažemo, da je to lep jezik, ki se ga je vredno učiti, saj ga govorijo na vseh celinah.« TC, foto: GrupA Polovica sodelujočih šol je bila iz regije. Sodelovale so I. OŠ Celje, Ljubečna, Podčetrtek, Polzela, Vransko, POŠ Tabor ter I. gimnazija v Celju in Gimnazija Lava. Tako se se predstavili dijaki Gimnazije Lava. Odpravljanju belih lis slabo kaže DOBRNA - Občina je pred dnevi sprejela novela-cijo načrta razvoja odprtega širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij naslednje generacije. V tej občini je še 106 gospodinjstev, kjer so ostale bele lise. Po celotni Sloveniji je 23 tisoč takšnih gospodinjstev, ki nimajo dostopa do interneta s hitrostjo vsaj sto megabitov na sekundo. Podatke o belih lisah je lani objavilo ministrstvo za javno upravo. Gre za območja, ki so manj tržno zanimiva, zato je treba gradnjo omrežja sofinancirati z javnimi sredstvi. Konec januarja je bil tako objavljen državni razpis za sofinanciranje gradnje odprtih širokopasovnih omrežij naslednje generacije, ki je namenjen operaterjem elektronskih komunikacij. Nekatere slovenske občine zato trenutno sprejemajo omenjeno novelacijo načrta razvoja, saj jo potrebujejo v primeru, če bo kdo od operaterjev pokazal zanimanje za gradnjo širokopasovnega omrežja. Na našem območju so bili podobni projekti v preteklosti že pripravljeni, vendar razpisov ni bilo. Sedanjemu razpisu, ki naj bi odpravljal bele lise, po mnenju nekaterih poznavalcev slabo kaže. Bele lise naj bi bile odpravljene s pomočjo Evropskega sklada za regionalni razvoj. Eno od težav predstavlja to, da je priznanih komaj 1.200 evrov sredstev sofinanciranja po gospodinjstvu. Pojavlja se vprašanje, če bo kdo od izvajalcev vložil svoja dodatna sredstva, da bi lahko prišlo - skupaj s temi evropskimi sredstvi - do odprave belih lis. Na teh oddaljenih lokacijah je namreč gradnja draga in lahko stane tudi več deset tisoč evrov. O tem, če se bo na razpis za odpravo belih lis vendarle prijavil kdo od operaterjev, bo znano 9. maja. BJ Od zelenega reza do živalskih kož BRASLOVČE - Turistični društvi Braslovče in Gomilsko sta v soboto organizirali tradicionalno občinsko čistilno akcijo. Predsednika obeh društev Branko Ribizel in Božena Kosu sta po akciji ocenila, da so količine črno odloženih odpadkov uspeli zmanjšati v primerjavi z lanskim letom za 20 odstotkov. Črnih odlagališč je v braslovški občini s pomočjo tovrstnih čistilnih akcij vedno manj. Veliko k temu pripomore tudi zbirni center za ločeno zbiranje odpadkov na Žovneku, kamor lahko vsi občani vsako soboto dopoldne pripeljejo raznovrstne odpadke. Na bregovih potokov Trebnik, Radigaj in Trnavca ter reke Bolske je po akciji manj odpadkov kot lani, prav tako so čistejši tudi ožja območja Braslovškega in Žovneškega jezera ter bregovi Preserskih jezer. Večje količine odvržene embalaže so še vedno na bregovih Savinje, kjer je v Letušu in Parižljah po besedah vodje režijskega obrata Občine Braslovče Branka Cimper-mana vsako leto več tudi nedovoljeno odloženega zelenega reza. Spodbudno je, da ni več odvrženih salonitnih plošč, še vedno pa delavci režijskega obrata občasno naletijo na svinjske kože, zavite v plastične vrečke, saj marsikateri občan še vedno ne ve, da jih je dovoljeno odlagati v zelene zabojnike. ŠO Podvoz pri železniški postaji spet zaprt CELJE - Kot so pred časom že napovedali v državni direkciji za infrastrukturo, je od minule sobote za promet motornih vozil spet zaprt podvoz pri železniški postaji. Zapora bo trajala do 9. aprila, po tem datumu bo nekaj dni zaprt še podhod za pešce in kolesarje. V podvozu sicer delavci ŽGP Ljubljana trenutno opravljajo odvodnjavanje in gradijo črpališče za vodo. Vse to je namenjeno temu, da podvoz ob večjih neurjih ne bo več poplavljal. Po teh delih bo od 9. do 22. aprila zaprt še podhod, ki ga bodo poglobili, na višino 2,5 metra in bo potem prijaznejši za pešce in kolesarje. RG V Župnijska cerkev dobiva novo podobo VRANSKO - Župnija že več let intenzivno obnavlja župnijsko cerkev v središču kraja. Lani je končala statično obnovo cerkve, zamenjavo celotnega ostrešja in strehe ter obnovila dotrajano kupolo kapele sv. Antona. Obnoviti želi še notranjost in fasado, pri čemer bo župniji, kot so na zadnji seji sklenili vranski svetniki, ponovno priskočila na pomoč tudi občina. Tako kot v zadnjih petih letih ji bo v prihodnjem petletnem obdobju za obnovo namenila 60 tisoč evrov oziroma 12 tisoč evrov letno. »Letos je na vrsti obnova notranjosti - pleskanje, obnova elektrifikacije in fresk,« pravi župnik Jože Turinek. Prvi del obnove je Župnijo Vransko stal 32O tisoč evrov, načrtovana dela za letos in prihodnje leto naj bi znašala še dodatnih 220 tisoč evrov. Turinek dodaja, da so župljani poleg prostovoljnega dela prispevali tudi kar nekaj denarja. Župnija je za obnovo najela tudi posojilo. ŠO Zbranih petdeset ton odpad kov CELJE - »Osveščenost in odnos ljudi do okolja se postopoma izboljšujeta. Čeprav je odpadkov v naravi še vedno precej, jih je z leti manj,« je po letošnji čistilni akciji v Celju povedal Tadej Fer-lež iz podjetja Simbio. Čistilne akcije, ki so jo pripravili v večini mestnih četrti in krajevnih skupnostih, se je udeležilo približno štiristo udeležencev, ki so čistili zelenice v okolici stanovanjskih blokov, nabrežje Savinje in ostalih vodotokov, prav tako okolico Šmartinskega jezera. Tudi letos so otroci, učenci in dijaki v spremstvu vzgojiteljev in učiteljev čistili okolico šol in vrtcev. »Prvi dan akcije je bilo na 33 mestih zbranih 18 ton odpadkov in v soboto na 60 zbirnih mestih 30 ton odpadkov,« je rezultate akcije predstavil Tadej Ferlež. Med odp adki so preeladovali embalaža in mešani komunalni odpadki, veliko je bilo tudi odpadnega lesa. Spet je bilo očiščenih tudi nekaj divjih odlagališč. »Veliko smo jih očistili že v prejšnjih letih, čeprav obstajajo mesta, kjer nastajajo nova divja odlagališča, predvsem Okolica stanovanjskih naselij in drugih mest bo vsaj za eno leto spet lepša. Ureditev zelenice ob Titu VELENJE - Mastna občina je prejela šest predSogov za ureditev zelenice ob spomeniku maršala Tita. Zmagal je predlog Projektnega biroja Velenje. ./Avtorica projekia je Špala Vučina. Drugo mesto je komisija dodelila predlogu ArhiSekture Žana Silovška in ttetja mesto predlogu, ki so ga poslaU Naoe Mohorič, Anja Slapničar, Nina Friškovec in Urška Cvikl. Spomenik dolgoletnomu predsedniku nekdanje skupne države Josipu Brozu Titu so v Velenju postavili leta 1977. Vodja urada za urejanja prostora Branka Gradišnik je povedala, da je treba na novo ureditizelene površine okrogkipa. Prispelihšest idej ponujapuecej' različne možnosti, ki segajo od minimalistiknih posegok z ureditvijo dostopnih poti do posegov, ki bi bistveno spremenili celoten prostor. Strokovna komisija je ocenila vse prispele ideje. Najboljše tri je vzlenjska občina nagra dila. Z javnjm povabilam so v MOV želeli predvsem preverita kako javnost razmišlja o pro-stvvu. Če se bo občinska upirava vdločila za izdelavo dokumentacije projekta za izvedbo, bo v nadaljevanju upoštevala predlagane rešitve. TS v okolici Bukovžlaka, na Teharjah, kjer prebivalci odlagajo predvsem gradbene odpadke, pohištvo, belo tehniko in tudi nevarne odpadke,« je še dejal sogovornik. Divjih odlagališč je po njegovih besedah manj tudi zato, ker lahko občani kadarkoli v letu pripeljejo odpadke v zbirni center RCErO v Bukovžlak, in sicer v neomejenih količinah. Omejitev velja samo za gradbene odpadke. Zaradi možnosti celoletnega oddajanja odpadkov spomladanska čistilna akcija tudi ni bila namenjena zbiranju kosovnih odpadkov. »Čeprav je pri ljudeh mogoče opaziti več spoštljivega odnosa do okolja, je nesprejemljivega ravnanja še vedno preveč. Kljub košem za smeti je embalažo še vedno mogoče najti vsepovsod.« V podjetju Simbio, ki je vsakoletni partner čistilne akcije v Celju, so letos za udeležence pripravili deset tisoč vrečk in dvajset tisoč zaščitnih rokavic. ROBERT GO RJANC Foio: GrupA Svetniki potrdili D reva ŠOŠTANJ -i V Svetu zavoda Bot-nišnice Topoloica bo občino naslednja štiei leta kot predstavnik uporabnikov zastopal Viktor Drev. ObčinsVl svet j e dal sogtasje k imenovanju Dreva v svei bolnišvi-ce. Kandidatai ki je sicer podžupan šošianjske občine, je za to funkcijo predlagala komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Svet zavoda Bolnišnice Topolšica ima sicer skupno sedem članov. TS Šk o fova veNkonočna poslanUca Živimo v zdelo razgibanih in nemirnih časih. Če poslušamo različne mgdije in spremljamo njihova sporočila, o dogajanju doma ire po svgtu, se nam upravičeno postavOja vprašanjec »Kam vse to vodi?« Zdr se, da smo izgubili kompasc kot pravimo, in se kar ne znajdemo g zmedi, vrtincih en negotovostih sodobnega kveta, ki naobetajo nič dobrega. Marejkje še vedno gospodari orožje in divjajo vvjni spopadi, ki odpirajo vedno nova žarišča krivic in nasilja. Množice beguncev so na begu, da bi si rešile golo življenje ter1 najUe varno zaveje, streho nad glavo in človek a vredno življ enje. Tudi pri nas se vedno znova zapletamo h resne dzužbene in soaalne težave, ki jim nj videti konca. Kje jo rešitev? Kristjani, učenci Jeziček0 Kristusa irr, z nami vsi ljudje, kjv srcu dobro mirlijo, jo poznamoj Rešjtev je luč, kri je prišla na svet (prim Jn 1, 9), ta krč, to novo upanjeje naš Gospod Jezus Kjistus, Odrešrmk čUoveka. Ta juč je njegovo delo odkešenja. Ta luč re postni čas, ki ga obhajamo, ta luč so veUkonočm prazniki,ki ponavzočujejo vrhunuc dela odre-šeoja, ki se je uresničilo v skrivnost1 Gospodovega trpljenja., smrti in vstajenja, njegovega vnebohoda, prihoda sv. Du ha in odnešenjskega delovanja Cerkve, ki se urrmičuježe 2000 let, jer svet in človeštvo nezadržno vodi, ne v thmn in neznano, ompak v smeri novega neben jn nove zemlje, kjer po nauku sv. pisma prebiva pravwnost (prim. 2 Pt 3,13). Vem, da sem naštejcelo vrsto neznaok, s katerimi si na prvi pogged ne moremo veliko poma^ti. A ni tako. Delo odrešenja sv jn zače° že globokč v Stari zavrrzij ko je Bog govočil đoveštvu po Mojzesu, po očakih inprvrok iho. Tak rat smo dobili Božjo postavo - deset Božjjh zapovedj za vse čase. Ko je prišelJezus, ge postave ng odpravil., ampakjoje dopolniuin povzel v prvo tčr največjo zapoved, ki nooroča, naj ljubimo Boga in bližnjega kakor samnga sebi;. To bližnji je tudi rovražnik in tudg tisti, ki nam deja krivwo. To je novokj krščanstva, novosj Jezusa Kristasv. Pri Teas vedno znova slišimo, da nimamo pravne države, da nihče ne vej kaj je prav in kaj tč. Seveda, razum.lji.vo, kek smo črtalj Božjo postavo, ker živimo, kot da Boga ni. Zato veljar nekoč jn darrr vabilo, da sv vrnemo h Gospodu in dovo jmo, dar oas na novo po uči o poteh, evangelija V teh dneh si segamo v roko in želimo drug drugemu vesele ter Mageslovljene vnlikonočne praznike. Naj bo v to voščijo vključena tudj željaj da bomo zivesteje hodili po poti wange^a za vorno mbolj srečno sedanjort ter za svetlo prihodnost. Zima pokazala zobe tudi na računu CELJE - Dolga zima, obilno sneženje in nizke temperature so močno podražili izvajanje zimske službe v občini. Od lanskega novembra do letošnjega marca so bili stroški kar dvakrat višji kot v minulih letih. Po podatkih javnega podjetja Vo-Ka Celje, ki je izvajalec vzdrževanja javnih cest v občini - zimsko službo zanj sicer opravlja Voc Celje - je urejanje cest med zimo stalo 775 tisoč evrov. To je sto tisoč evrov več, kot je bilo prvotno predvideno. »Ogromno je bilo akcij, samo februarja je bilo 23 dni, ko je bila temperatura podnevi in ponoči pod ničlo. Podobno zahtevne okoliščine so bile tudi v marcu, še po uradnem koncu zimske sezone,« je povedal Matjaž Kapitler, vodja vzdrževanja javnih cest in površin v Vo-Ka Celje. Takrat so bili tudi najvišji stroški izvajanja zimske službe, saj so znašali več kot 380 tisoč evrov. Zaradi poledice in snega na cestah so vladale izredne razmere, kar je predstavljalo dodatno obremenitevza delavce zimsko službev uečjo porabo posipnih materialov, petka,soli... V Vo-Ka se sioer zavedajo, das nekateri oboani nivo bili zadovoljni z izvajanjem zimske službe, kljub temu, da je tvoje delo morala opravljati vzelo težavnih, zelo izrednih razmerah. Kapitler ocenjuje, da so pričakovanja občanov prevelika, pri Uemer navaja, da so izvajalci dosledno sledili pravilniku o rednem vzdrževanju javnih cest in so najprej očlstiki glavne vpadnice in mestni križ ter pri tem tudi presegali standarde. Visoki -aroški izvajanja letošnje zimske sluebe bodo vplivali na preostanek letnega programa vzdrževanja javnih cest, a Matjaž Kapitler zagotavlja, da bodo najnujnejša opravila izvedli v celoti, kot je bilo načrtovano. RG NASA IZBIRA JE HIBRID NOVA TOYOTA C-HR HIBRID TOYOTA ALUJAYS A BETTER UJAY FRMOBIL AVTOCENTER AC FRI-Mobil Dečkova 43, Celje, 03 425 60 80 www.fri-mobil.si Povprečna poraba goriva za vozila Toyota C-HR: od 3,8 do 3,9 l/100km in emisije CO2: od 86 do 87 g/km. Emisijska stopnja: EURO 6W. Emisije NOx: od 9,6 mg/km. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PMW in PM25 ter dušikovih oksidov. Slika je simbolična. Naselji Zbelovo in Mlače bosta varni pred poplavami SLOVENSKE KONJICE - O načrtovani gradnji protipo-plavnih nasipov v Zbelovem in Mlačah pristojni govorijo že nekaj let, a v ponedeljek so v Občini Slovenske Konjice z ministrico za okolje in prostor Ireno Majcen podpisali sporazum o sofinanciranju protipoplavnih ukrepov na Dravinji v omenjenih naseljih. Celoten projekt naj bi bil končan do leta 2020. V času povečanih padavin sta bili naselji Mlače in Zbelovo zaradi narasle Dravinje pogosto pod vodo. Z novim projektom Protipoplavni ukrepi na Dravinji v naseljih Mlače in Zbelovo se bodo stvari spremenile. Investitor projekta ministrstvo za okolje in prostor, ki ga zastopa ministrica Irena Majcen, in naročnica Direkcija Republike Slovenije za vode, ki jo zastopa direktor Tomaž Prohinar, sta pooblastila Občino Slovenske Konjice, da izvede vse postopke za pridobitev projektne dokumentacije in gradnjo protipoplavnih nasipov. »Vrednost protipoplavnih nasipov znaša 1,5 milijona evrov. Nov most na reki Dravinji je vreden 450 tisoč evrov in k temu moramo dodati še 1,3 milijona evrov za gradnjo kanalizacijskega sistema. Občina bo poleg črpališča zgradila še manjšo čistilno napravo,« je razložil konjiški župan Miran Gorinšek. Celotna investicija Podpis sporazuma o gradnji protipoplavnih ukrepov v Slovenskih Konjicah bo tako znašala 3,25 milijona evrov. Hkrati protipoplavni ukrepi pomenijo reševanje prihodnosti naselij. »Za poplavno območje reke Dravinje od zadnjega prostorskega načrta ni več mogoče dobiti gradbenega dovoljenja za obnovo obstoječih stavb,« je še dodal Gorinšek. Projekt bo v celoti končan do leta 2020 Most čez reko Dravinjo naj bi bil končan do letošnje zime. Gradnja kanalizacije z manjšo čistilno napravo se bo zavlekla do leta 2020, glavnina nasipov naj bi bila zgrajena v let 2019. Čeprav je bilo pred leti pogosto mogoče slišati negodovanja lastnikov zemljišč, župan poudarja, da je trasa usklajena z lastniki zemljišč. Nasip v Mlačah bo dolg 250 metrov in v Zbelovem 1.500 metrov. Na vrhu nasipov bo speljana tudi kolesarska steza, s katero bodo povezali bazen v Zbelovom z Ločami. BGO SVET ZAVODA GLASBENE SOLE CELJE Slomškov trg 10, 3000 Celje, na podlagi sklepa Sveta Glasbene šole Celje, ki je bil sprejet na 2. seji sveta, dne 22. 2. 2018, razpisuje delovno mesto RAVNATELJA/RAVNATELJICE Kandidat/-ka mora za imenovanje na funkcijo ravnatelja/-ice izpolnjevati pogoje v skladu z Zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 16/07 s sprem.; v nadaljevanjem besedilu: ZoFvI). Kandidat/-ka mora imeti pedagoške, vodstvene, organizacijske in druge sposobnosti za uspešno vodenje zavoda. Izbrani/-a kandidat/-ka bo imenovan/-a za dobo 5 let. Za čas mandata bo z njim/njo sklenjena pogodba o zaposlitvi na delovnem mestu ravnatelja/-ice. Delo na delovnem mestu ravnatelja se opravlja polni delovni čas. Predvideni začetek dela bo 1. 10. 2018. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev (dokazila o izobrazbi, dokazila o doseženi delovni dobi, dokazilo o imenovanju v naziv (mentorja, svetnika, svetovalca, predavatelja višje šole), dokazilo o opravljenem ravnateljskem izpitu, potrdilo o nekaznovanosti, ki ga izda ministrstvo za pravosodje, potrdilo sodišča, da kandidat/-ka ni v kazenskem postopku, ki ga izda krajevno pristojno okrajno sodišče, pisno izjavo, da pri katerem koli drugem sodišču zoper kandidata/-ko ni uveden kazenski postopek za kaznivo dejanje zoper spolno nedotakljivost) pošljite v 10 dneh po objavi razpisa na naslov: SVET ZAVODA GLASBENA ŠOLA CELJE, Slomškov trg 10, 3000 Celje z oznako »Prijava na razpis za ravnatelja/ico - ne odpiraj«. Kandidat/-ka mora k prijavi priložiti program vodenja zavoda za mandatno obdobje in kratek življenjepis (CV Europass). Vloga bo štela za pravočasno, če bo oddana na pošto s priporočeno pošiljko zadnji dan roka. Kandidati bodo pisno obvestilo o imenovanju prejeli po pridobitvi mnenja ministra. Prvi posredovalci že pripravljeni ŽALEC - Gasilska zveza Žalec, Občina Žalec, celjska izpostava Uprave RS za zaščito in reševanje ter Splošna bolnišnica Celje so v teh dneh podpisali dogovor o vzpostavitvi sistema prvih posredovalcev na območju občine Žalec. Kot smo že poročali, so gasilska društva z območja Žalca prva v regiji, ki jo pokriva celjska bolnišnica, vzpostavila sistem prvih posredovalcev. Društva so opremljena z avtomatskimi defibrilatorji, gasilci pa so s certifikatom Slovenskega reanimacijskega sveta - združenja za urgentno medicino pridobili tudi potrdilo o usposobljenosti. »Ko bo obstajal sum, da gre za srčni zastoj, hudo zunanjo krvavitev in tujek v zgornjih dihalih s hudo zaporo dihalne poti, bodo poleg pristojne enote nujne medicinske pomoči aktivirani tudi gasilci - prvi posredovalci, ki bodo odzivni čas reševalnih enot skrajšali in tako pripomogli k večji možnosti preživetja,« so sporočili iz Gasilske zveze Žalec. Nujni klic na številko 112 bodo v Regijskem centru za obveščanje Celje - kot vedno v takšnih primerih - preusmerili v enoto nujne medicinske pomoči v celjski bolnišnici. Tamkajšnji operater bo poleg ekipe nujne pomoči aktiviral tudi najbližje prostovoljno gasilsko društvo, ki ima certificirane prve posredovalce, da bodo lahko odšli na teren nudit pomoč. SŠol Pohvala za poslovanje DOBRNA - Nadzorni odbor je po pregledu ugotovil da je upravljanje z občinskim premoženjem gospodarno in smotrno. »Vsa pregledana dokumentacija je urejena skrbno, kronološko, vsebinsko in pregledno,« je še dodal nadzorni odbor. Nadzorniki, ki jih vodi mag. Vlasta Žerjav, so med drugim pregledali dokumentacije javnih razpisov za sofinanciranje turističnih programov in programov športa, oskrbnin za vrtec, sofinanciranja waldorfske šole, nakupa kombija za prevoz šolarjev, javnih del in nadurnega dela zaposlenih. Kot je zapisal občinski nadzorni odbor, opravlja občinska uprava svoje delo strokovno, zakonito, dosledno in pravočasno. Podobno so nadzorniki ugotovili že prejšnja leta. S podrobnostmi njihovega poročila se je nazadnje seznanil še občinski svet na svoji zadnji seji. BJ Na PU Celje seznanjeni s težavami galerije AQ CELJE - Prejeli smo odgovor Policijske uprave Celje, v katerem je potrdila, da je seznanjena s pritožbami sosedov, ki jih moti delovanje galerije AQ, o čemer smo pisali v prejšnji številki. »Na Policijski postaji Celje beležimo več prijav stanovalcev na navedenem naslovu. Posledice prijav so bile intervencije policistov,« so na PU zapisali v odgovoru. V skladu z Zakonom o javnih zbiranjih mora organizator shod oziroma prireditev organizirati tako, da je poskrbljeno za red. »Če organizator prireditve v galeriji AQ vabi samo svoje člane, ne gre za javno prireditev, ki jo je treba prijaviti pristojni policijski postaji. Dolžan pa je poskrbeti za vzdrževanje reda in zagotoviti, da ni nedopustno obremenjeno okolje s hrupom oziroma glasbo. V primeru, da organizator moti mir ali počitek ljudi, so podani elementi prekrška in se zoper kršitelja uvede postopek o prekršku ter posledično izreče globa,« so še zapisali na PU Celje. Kot so nam povedali organizatorji, so jih na zadnji razstavi pred tednom spet obiskali možje v modrem in jih korektno opozorili, da morajo do polnoči zapreti vrata galerije. BGO Učinkovitejša čistilna naprava LJUBNO - Občina se pripravlja na rekonstrukcijo čistilne naprave za odpadne vode. Obstoječa čistilna naprava je namreč dotrajana in zastarela. Prav tako občina potrebuje napravo za več populacijskih enot, saj je zgradila precej novega kanalizacijskega omrežja. Učinkovitejša čistilna naprava bo v prvi fazi služila za 1.100 populacijskih enot, pozneje jo bo mogoče razširiti za dodatnih petsto. Občina je javni razpis za izvajalca že objavila, izbran bo v teh dneh. Okvirna vrednost čistilne naprave znaša približno tristo tisoč evrov. Občina računa na začetek gradnje v drugi polovici aprila. Končana naj bi bila še pred poletjem. V Zgornji Savinjski dolini posvečajo v zadnjem času nasploh veliko pozornost čistilnim napravam. Tako je bila opravljena rekonstrukcija skupne čistilne naprave občin Mozirje, Nazarje in Rečica ob Savinji. Na gradnjo čistilne naprave se poleg Ljub-nega pripravljajo tudi sosednje Luče. BJ Povezani s kolesarskimi potmi ŠENTJUR - V občini so predstavili idejni projekt ureditve državne kolesarske povezave, ki povezuje Šentjur, Šmarje pri Jelšah, Rogaško Slatino in Rogatec. Na območju občine Šentjur gre za 4,3 kilometra dolg odsek. 3.200 metrov kolesarske poti bodo zgradili na novo, kilometer poti bo po obstoječih cestah ter že izvedeni kolesarski povezavi. »Kolesarska pot proti Šmarju pri Jelšah se bo začela pri avtobusni postaji, nato bo nadaljevala mimo železniške postaje, čez glavno cesto in po levi strani ceste proti Šmarju. Pri križišču se bo odcepila proti Planini, nato bo šla mimo mostu, ki ga ravnokar gradijo in nadaljuje ob železniški progi proti Grobelnemu,« je razložil šentjurski župan mag. Marko Diaci. Na Grobelnem se bo kolesarska pot navezala na že izvedeno kolesarsko povezavo proti Šmarju pri Jelšah. Na zahodnem delu se bo pri avtobusni postaji v Šentjurju navezala na že izdelan idejni projekt, ki s kolesarsko potjo povezuje Šentjur, Štore in Celje. Po oceni šentjurskega župana bi se lahko dela že kmalu začela. »Po moji oceni bi se lahko dela na tej trasi začela konec letošnjega leta in v začetku naslednjega leta. Glede povezave Šentjur-Šmarje upam, da se bodo dela začela v treh letih.« Projekt so prijavili na razpis ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, in sicer »Drugo povabilo razvojnim svetom regij za dopolnitev dogovora za razvoj regije«, ki jo bilo oddano v februarju 2018. Župan Marko Diaci je še dodal, da je to zelo dober projekt in v bližnji prihodnosti se bo mogoče s kolesom po posebej speljanih stezah peljati od hrvaške meje do Laškega. Po načrtih bo kolesarska pot končana najkasneje čez pet let, saj morajo biti vsi projekti, ki so vključeni v Dogovor za razvoj regij, končani do leta 2023. BGO Pušpana je primanjkovalo VOJNIK - V kraju so krajani izdelali že enajsto leto po tri butare. Te vsako leto merijo od pet do devet metrov. Zbrala se je skupina več kot dvajsetih župljanov. Izdelovanje butar je nenazadnje priložnost za njihovo veselo druženje ob zakuski. Posamezniki so med drugim prinesli sedem vrst zelenja, med njim oljčne in pušpa-nove veje, čeprav slednjih - zaradi škodljivca, ki jih uničuje - letos primanjkuje. Butare so nato postavili ob župnijski cerkvi, kjer bodo ostale vse do maja. Takrat jih bodo po krajevnem običaju prepeljali k cerkvi Device Marije nad Vojnikom, kjer jih bodo slovesno sežgali. Ob tej priložnosti prinesejo župljani na grmado tudi svoje domače butare. BJ Pred plastifikacijo skakalnice LJUBNO - V občini se pripravljajo na plastifikacijo skakalnice. Gre za skakalnico, ki je najbolj znana po tekmi svetovnega pokala v smučarskih skokih za ženske. Plastifikaci-ja bo omogočila uporabo skakalnice v vseh letnih časih. Občina je objavila razpis za plastifikacijo že lani. Lani se je prijavil ponudnik, ki je ponudil previsoko ceno, zato je občina počakala. Letos je razpis ponovila, ponudbe zbira do 10. aprila. Dela naj bi stala približno 250 tisoč evrov, kar je v občinskem proračunu zagotovljeno. Občina je opravila pred plastifikacijo že kar nekaj dela, med drugim je betonirala ploščo najbolj udarnega dela, kjer skakalci pristajajo. Nameščanje plastike mora biti končano do konca avgusta. Pred zimo morajo biti postavljene še mreže, kar je prav tako vključeno v javni razpis. Gre za mreže, ki v zimskem času sneg zadržujejo, po njih pa lahko vozi ratrak. Po plastiki ta ne more voziti. Mreže so nato spomladi odstranjene. Ljubenska skakalnica bo tako uporabna 365 dni na leto. Njen upravitelj jo bo lahko tržil. »Ponudil jo bo lahko skakalnim klubom za treninge in tekme in to v vsakem letnem času. Za naše turistične ponudnike to pomeni povečanje povpraševanja po nočitvenih zmogljivostih ter gostinski in drugi ponudbi,« razmišlja o vplivu na razvoj kraja in celotne Zgornje Savinjske doline direktor občinske uprave Radenko Tešanović. Občina je namenila zadnja leta skakalnemu centru po investicijski plati nasploh veliko pozornosti. Med drugim je uredila doskočišče, zaletno stezo, nov stolp, že omenjeno betonsko ploščo in namakalni sistem za poletne skoke na plastiki. Po teh in skorajšnjih drugih vlaganjih bo ljubenski skakalni center uporaben tudi za nove potrebe, ki jih narekuje čas. Prva skakalnica na Ljubnem je bila zgrajena leta 1952. Postavili so jo po načrtih Stanka Bloudka. BJ V Guteneku spet stanovanja DOBRNA - Občina je nameravala graščino Gutenek nameniti kulturno-turstič-nemu razvoju, vendar se to ne bo zgodilo. V njej je devet stanovanj. Občina je pred dnevi objavila javni razpis za oddajo treh neprofitnih. Okolica graščine Gutenek je sicer turistično zanimiva. V starih časih je bila v tej stavbi pivovarna, ki je bila povezana s hladilnico piva in shrambo ledu. Na tej osnovi je občina nameravala Gutenek nameniti turizmu, vendar partnerja ni uspela najti. Stavba v naselju Zavrh, ki je kilometer iz središča Dobrne, je v celoti v občinski lasti. V okviru objavljenega razpisa namerava občina oddati tri velika stanovanja, ki merijo od 59 do 108 kvadratnih metrov. Za sodobno bivanje so manj primerna. V občini je bilo pred desetletjem zgrajenih približno petdeset novih stanovanj, kar je pripomoglo k temu, da trenutno nujnih potreb po njih ni. V čakalni vrsti sta trenutno dva prosilca za stanovanje. Zasebni vlagatelji nameravajo v prihodnjih letih vlagati v gradnjo novih stanovanj. BJ Butare, ki so postavljene pred vojniško cerkvijo, je izdelala skupina krajanov. novi tednik I radio celie Hervis sport vas vabi v svojo trgovino, kjer vam bodo prodajalci svetovali, da boste izbrali najboljše za šport in prosti čas. Trend letošnjega leta so električna kolesa. Velikonočna srečka vas čaka na prodajnem mestu Loterije Slovenija. Vabljeni! V trgovini Parfois lahko vsaka ženska najde idealne dodatke za svoj stil. Portugalska blagovna znamka, ki prepriča. Čarobno in brezmejno za veliko noč iz Citycentra Celje Velika noč je pred vrati in za vse tiste, ki še iščejo namige, kaj naj prinese velikonočni zajček, ponuja Citycenter Celje nekaj rešitev. Promocijsko besedilo Foto: SHERPA V Citycentru Celje so tudi letos poskrbeli za številne namige, kaj vse bi lahko prinesel velikonočni zajček. Darja Lesjak, center managerka Citycentra Celje, in Nena Horvat, vodja marketinga, sta tudi že razkrili datume letošnjih modnih revij, ki jih vsi že nestrpno čakamo. Družili se bomo med 18. in 21. aprilom. 10 KULTURA »Ne predstavljam si življenja brez plesa« Ana Cvelfar po lanskem odličnem nastopu ponovno na Opusu V Slovenskem ljudskem gledališču Celje in Plesnem forumu Celje bo ta konec tedna že 10. mednarodno tekmovanje mladih plesnih ustvarjalcev OPUS 1 - Plesna miniatura 2018. Na prireditvi se bo ponovno predstavila celjska plesalka Ana Cvelfar, študentka prvega letnika anglistike, ki si je za letošnjo temo izbrala prikrito zgodovino Združenih držav Amerike. Ana Cvelfar se je na lanskem Opusu, mednarodnem tekmovanju mladih plesalcev, ki ga organizirata Javni sklad RS za kulturne dejavnosti in Območna izpostava JSKD Celje, odrezala z odličnim nastopom. Žirija je njeno miniaturo Saje razglasila za najboljšo v skupini B, kjer se je zvrstilo 15 uprizoritev. Tudi letos bo njeno plesno točko mogoče videti med 27 vrhunskimi plesnimi točkami, ki so bile ustvarjene na temo kulturne dediščine pod skupnim naslovom Včerajšnji dnevi plešejo s teboj. Letos bo prvič nastopila v starejši skupini C in bo najmlajša predstavnica skupine. Kdaj ste začeli plesati? Starša sta me pri treh letih vpisala v Plesni forum Celje in to je bila ena najboljših stvari. Tam sem spoznala skupino deklet, s katerimi sem se zelo povezala. Močno smo bile povezane, kot tudi z Gogo Stefanovič Erjavec in njenim možem Dušanom. Zdaj študirate v Ljubljani. Kako ste povezani s plesom? Pogrešate forum? Ana Cvelfar je navdih za letošnjo miniaturo našla v prikriti zgodovini ZDA. Zelo ga pogrešam. Prvi semester sem malce ples dala na stran, ker sem dala prednost študiju anglistike. Letos nisem nameravala na Opus, saj nisem aktivno plesala. Goga me je spodbudila in razvijala sem idejo. Ker je bilo to ravno izpitno obdobje, sem bila v Celju, zato sem vsak dan hodila v forum. Po izpitnem obdobju sem začela plesati tudi v Ljubljani v Studiu 25 in začela sem obiskovati balet za sodobne plesalce. Urša Ru- pnik me je povabila v svojo skupino in upam, da bom v prihodnje nastopila s člani skupine. A s Plesnim forumom Celje bom povezana za vedno. Goga nas je povabila, da bi letos poleti šle na Kitajsko, česar se že zelo veselim. Ali si lahko predstavljate življenje brez plesa? Ne več. Priznavam, da sem komaj lani, ko sem se pripravljala na Opus, odkrila, koliko mi ples pomeni. Lani sem se začela zavedati, da želim v plesu narediti še nekaj več. Nisem od nekdaj vedela, da mi bo ples pomenil toliko. Vedno sem mislila, da bom našla nekaj drugega, kar mi bo zapolnilo prosti čas, a nisem našla nič drugega. Ples mi je vse. Letos se boste spet predstavili na Opusu. Kakšna je vaša tema in kaj želite povedati s svojim nastopom? V svoj nastop bom za razliko od lani vključila neko drugo in ne svojo zgodbo. Letos sem izbrala knjigo o prikriti zgodovini ZDA. Knjiga opisuje popačen pogled Američanov na svojo zgodovino. Oni so prišli v deželo Indijancev, ki so jih zasužnjili, a ta del zgodovine so v svojih učbenikih precej olepšali. Želela sem njihovo zgodbo povezati z našo zgodovino, ki je tudi prepogosto popravljena. Želim ustvariti neprijetno počutje, kajti vedno je treba iskati resnico, ne pa si zakrivati oči, da nam bo lažje v življenju. Tudi pri nas se dogaja rasizem. Nov izziv v letošnji miniaturi je tudi, da bom govorila na odru, kar mi ni ravno blizu. Naslov koreografije je She takes flowers away from leaves. Ko plešete, nimate treme? Ne. Ko plešem na odru, je popolnoma drugače od govornega nastopa. Tako padem v ples, da ne vidim občinstva. Ali bi bila profesionalna plesalka? Zelo rada. Ne predstavljam si življenja brez plesa. Všeč mi je študij anglistike, a si ne predstavljam sebe v vlogi profesorice. Kdaj ustvarjate plesne gibe? Ideje se porodijo v najbolj nemogočih trenutkih. Najprej so zgolj improvizacije in iskanje primernih gibov, nakar se iz tega razvija ples. Kadar se ne počutim najbolje, ne delam novih koreografij, ponavljam le stare. Recimo letos, ko sem se pripravljala na nastop na Opusu, je bilo ravno v izpitnem obdobju. Bilo je kakšen dan pred izpitom, ampak jaz sem ponavljala angleško besedilo, ki sem ga vpletla v ples. Vadila sem ga tri ure. Med učenjem sem dobila preblisk, kako bom ples zapeljala, in plesna vaja mi je bila pomembnejša od učenja za izpit. Uporabite ples takrat, ko ne najdete več pravih besed? Pogosto. Lanski ples na Opusu je bil zelo oseben in je bil neke vrste terapija. BARBARA GRADIČ OSET Foto: SHERPA Opera za tri groše na celjskem odru Na svetovni dan poezije so se na Gimnaziji Celje - Center s prireditvijo poklonili 120-letnici rojstva nemškega literata in dramatika Bertolda Brechta, ki je radikalno zaznamoval umetniški prostor v Evropi. Na celjskem odru so dijaki predstavili njegovo najbolj znano delo Opera za tri groše. Opero za tri groše je Bertold Brecht napisal leta 1928, napisal je takšno delo, ob katerem bi se prav vsak zamislil. »V drami je močna politična nota, ki opozarja na prevelike razlike med najbogatejšimi in najrevnejšimi. V njej je Brecht kritiziral ves dobičku podrejen družbeni sistem, pa naj gre za legalno ali ilegalno oblast,« je o delu povedal ravnatelj Gimnazije Celje - Center Gregor Deleja. Dijaki so sprejeli velik izziv in na zanimivo besedilo pogledali s svoje perspektive. Ker je to izredno težko delo, so izbrali določene glasbene dele. V predstavo so bili vključeni dijaki vseh treh programov na Gimnaziji Celje - Center. »Še posebej velik izziv je bil, ko so dijaki besedilo uprizorili v nemškem jeziku. Tudi tisti, ki jim je nemščina blizu, so bili postavljeni v novo vlogo. Odigrati so morali dramski prizor v nemškem jeziku, kar ni enostavno. Njihova mentorica je bila Marjana Turnšek. Glasbeni del predstave so dijaki vadili pod mentorstvom Saša Šonca in plesni del pod mentorstvom Sandre Jazbec,« je še dodal Gregor Deleja. Častni pokrovitelj večera je bil veleposlanik ZR Nemčije Klaus Riedel, ki je na ta večer prišel tudi v Celje. BGO Foto: SHERPA Dijaki so ustvarili krajši performans po motivih iz Brechtovega dela Opera za tri groše. KULTURA 11 Majice, ki povedo veliko o svojem lastniku V galeriji AQ so razstavljene fotografije majic in njihovih lastnikov, ki jih je zbral Vasja Ocvirk. Razstava Naše majice je portret ljudi, ki s svojimi majicami izražajo lastno podobo. Vasja Ocvirk ni samo celjski glasbenik, je tudi oseba, ki rada zbira majice. Še kot član skupine Strelnikoff si je z glasbenimi kolegi izmenjeval majice. Skladiščil jih je v plastičnih škatlah in ko je razmišljal, kaj naj naredi s tem kupom oblačil, je pomislil, da bi jih razstavil. »Razmišljal sem tudi, da bi jih razstavili še drugi podobni zbiratelji, in dobil idejo, da bi bilo najbolje, če bi naredil razstavo fotografij oseb z njihovimi majicami. Povprašal sem precej znancev, če bi se mi pridružili. Nekateri niso imeli več majic, drugi niso imeli časa, tretji niso želeli sodelovati. A tiste, ki so prišli, smo fotografirali,« je razložil Vasja Ocvirk. Pri projektu mu je pomagal Miloš Radosavljević. »Kot fotograf in vsestranski umetnik je sestavil pravo vizualno podobo, ki sem jo želel dobiti.« V galeriji je Vasja Ocvirk razprl vrvice za perilo. Vsak, ki se je želel fotografirati, je prinesel s seboj šest majic, ki so jih obesili v ozadju. Eno je imel portretiranec na sebi. Vsaka majica po mnenju Vasje Ocvirka nosi svoj pečat, svoje sporočilo in z njeno pomočjo se izrazijo njeni lastniki. »Majica, na kateri je nekogaršnja priljubljena glasbena skupina ali filmska oseba, je neke vrste sporočilo, je način neverbalne komunikacije,« je še dodal Vasja Ocvirk. Fotografije majic s sporočili in njihovi lastniki bodo v galeriji Aq na ogled do 6. aprila. BGO Foto: GrupA »Majica, ki jo nosimo, je naše sekundarno sporočilo, naša blagovna znamka,« je ob razstavi zapisal Vasja Ocvirk. Nova sezona srečanj z umetniki V avli Doma kulture Braslovče se je prejšnji četrtek začela letošnja sezona pogovornih večerov Srečanje z umetnikom, ki nastaja v sodelovanju Prosvetnega društva Braslovče in tamkajšnje občinske knjižnice. Gostja prvega pogovora je bila priznana in ugledna solistka Andreja Zakonjšek Krt, pevka s prilagodljivim glasovnim razponom in prepričljiva interpretka različnih glasbenih zvrsti - od šansona, samospeva in vse do opere ter operete. Pridružil se ji je tudi mož Primož Krt. Predstavitev Zakonjšek Krtove je nadaljevanje lani zasnovanega ciklusa pogovorov s slovenskimi umetniki, ki jih Prosvetno društvo Braslovče pripravlja v sodelovanju s Slavkom Pezdirjem, gledališkim kritikom in novinarjem. Letos načrtujejo tri dogodke. ŠO Ime in priimek: Naslov: Telefon: E-mail: Naročniška številka Novega tednika (če ste naročnik): Številka TUŠ KLUBA (če ste član): ППСШШШГ) Lastnoročni podpis: Kupon pošljite na naslov: Novi tednik in Radio Celje, Prešernova 19, 3000 Celje. Pravila nagradne igre so objavljena na www.radiocelje.com. Udeleženec dovoli organizatorjema zbiranje, obdelovanje, uporabo in hranjenje posredovanih podatkov skladno z veljavnim Zakonom o varstvu osebnih podatkov. 12 NAŠA TEMA »Odvisno^Ofl^ odvisnostOCThranfe« Jernej Mazej opozarja, da bomo lačni, če ne bomo poskrbeli za samooskrbo men je Glavno vodilo samooskrbe na področju prehrane je, da postanemo odvisni sami od sebe, pravi Jernej Mazej, predsednik društva Učni sadovnjak. Že Valentin Vodnik je v Dramilu zapisal, da imamo Slovenci zdravo zemljo in da za pridne roke ni nobena lega neprava. Mazej meni, da je zdaj skrajni čas, da se Slovenci zbudimo in začnemo sami pridelovati hrano za svoj narod. Vodnikove besede bi po njegovem mnenju morale postati druga himna v Sloveniji. »Slovencem nam je tuje boljše kot domače, svojega ne znamo ceniti. Prepogostokrat slišimo, da se nam nečesa ne splača gojiti, ker to zelenjavo tako potem v trgovini ceneje kupimo. Toda moramo se vprašati, kakšna je kakovost hrane, zlasti zelenjave, ki je pripeljana od tisoč ali dva tisoč kilometrov daleč. Je res tako dobra, zdrava in polna vitaminov kot ta, ki je pridelana doma?« nam polaga na srce Mazej, ki zagovarja tezo, da mora zelenjava prestati čim krajšo pot od njive do krožnika. Se lahko zgodi, da bomo Slovenci lačni, če ne bomo poskrbeli za samooskrbo? Če bi prišlo do resne krize, bi lahko bila po mojih izračunih Slovenija v mesecu in pol lačna. Slabo bi se pisalo zlasti tistim, ki so odvisni zgolj od trgovin. Kakšna bi bila prava pot, ki bi jo morali ubrati? Ključ so semena. Ne moremo govoriti o samooskrbi, če imamo zgolj desetodstotno samooskrbo s semeni. Kdor je odvisen od semen, je odvisen od hrane. Dokler ne bomo subvencionirali pridelave semen in dokler bomo pisali zakone na kožo multinacionalkam, bomo v negotovosti. Slovenska zakonodaja je zdaj napisana tako, da smo povsem odvisni od drugih. Ti nam narekujejo, kako in katero hrano bomo facebook Novi tednik in Radio Celje Vrtičkarji o izbiri semen Mojca: »Doma pridelam semena rož (zajčki, ognjič, sončnica, cinije...), ostalo kupujem ali dobim v dar. Najpogosteje kupujem semena Semenarne Ljubljana. Bolj izbirčna sem pri sadikah. Te kupim od pridelovalcev, ki jih poznam in jim zaupam.« Nina: »Semena pridelam sama oziroma jih kupujem pri >lokalcih<. Če je le mogoče, kupujem slovenska semena oziroma domače sorte.« pridelovali. Namesto da bi pridelovali tiste sorte, ki so primerne za naše podnebje in ki so nam bolj pisane na kožo. Katere so avtohtone slovenske sorte, ki bi jih veljalo imeti na vsakem slovenskem vrtu? Savinjski sivček, solkanski radič, solato bistra iz Bistrice ob Sotli, ljubljansko zelje. Največji pridelovalec raške čebule je bil nekoč dedek Mela-nije Trump. Verjeli ali ne, ta čebula zdaj krasi vrt Bele hiše. To je dobesedno rdeči karton za naše ministrstvo. Vpis sort bi moral biti brezplačen. Jernej Mazej, predsednik društva Učni sadovnjak dobimo tudi pri kakšnih izmenjavah semen. Čeprav ugotovimo, če beremo našo zakonodajo, da je izmenjava semen prepovedana in kazniva. Tu se poraja vprašanje, kaj počnejo pristojna ministrstva, da lovimo kurje tatove. Bomo kaznovali staro mamo, ki nekomu podari semena? Po zakonu se namreč izmenjevanje semen beleži kot trženje, za kar je potrebna evidenca. Na tem področju smo bolj papeški od papeža in država želi imeti vse pod nadzorom. Po drugi strani se sprašujem, kje so inšpektorji, ko gre za pregled Očitno pa je zaposlenim na ministrstvih malo mar za to, kar imamo. Zakon o avtohtonih sortah se že štirinajst let ni spremenil. Sprašujem se, kaj zaposleni v teh ustanovah sploh počnejo. Kakšno je zanimanje za domače sorte? Zanimanje narašča. Kjerkoli po državi predavam, opažam, da se ljudje zelo zanimajo za naše stare sorte. Te so odlična genetska osnova za nove sorte, za hibride. Tako je pri nas vzgojena nova sorte paprike jerneja, ki je aromatična in obilno rodi. Vse priznanje ekipi, ki je to sorto vzgojila. Na prostem jo lahko gojijo do višine 700 ali 800 metrov nadmorske višine, njen pridelek je vsekakor tudi tržno zanimiv. Kje lahko dobimo semena teh starih sort? Nekaj jih ponuja Semenarna Ljubljana, ki bi jo bilo treba nujno podržaviti kot semensko banko. Dokler imamo svoja semena, imamo nacionalno prehransko varnost. Sprašujem se, kaj bo, če bo politika podlegla tujim korporacijam in bomo semenarno uničili. Sicer pa stare sorte lahko nad uvoženo hrano, ko z embalažo uvažamo škodljivce, ki lahko ogrozijo pridelovanje hrane v naši državi. Že prej sva omenjala, da je sosedova trava bolj zelena kot domača. Kako je z vnosom tujih semen v našo državo in z gojenjem eksotičnih zelenjadnic, ki jih do zdaj pri nas nismo poznali? Podnebje se spreminja in omogoča gojenje tudi takšnih sort, ki niso zgolj avtohtone. Takšen primer je čičerika. Do leta 2010 nam je bilo gojenje čičerike nekaj povsem tujega, zdaj postaja vedno bolj normalno. Prinašanje tujih sort v naše kraje poznamo že iz zgodovine. Ko so raziskovalci odkrivali nov svet, so v Evropo in na naša tla prinašali za takratne čase novosti, v nov svet pa odnašali naša semena. Škode ne delamo z vnosom tujih semen, škodo si delamo z vnosom tuje hrane. MRL, foto: arhiv NT (GrupA) Izmenjava ni kazniva Na Upravo RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin smo naslovili vprašanje, ali je izmenjava semen, pridelanih na lastnem vrtu, po zakonu res kazniva, kot besedilo razume eden od naših sogovornikov, ki pravi, da pozna primere, ko so bili pridelovalci že kaznovani. Na upravi odgovarjajo, da nadzor nad trženjem semen in sadik izvaja fitosanitarni inšpektor na podlagi Zakona o semenskem materialu kmetijskih rastlin (ZSMKR) in Zakona o zdravstvenem varstvu rastlin (ZZVR-1). »Pri podarjanju ali izmenjavi semen ali sadik v okviru društev ali podobnih prostovoljnih organizacij ne gre za trženje, zato tega ZSMKR ne omejuje ali prepoveduje. Za trženje bi šlo, če bi nekdo, ki ni pridelovalec in se sicer ne ukvarja s prodajo semen ali sadik, na takšnih dogodkih obiskovalcem ponujal svoja semena ali sadike in bi bilo očitno, da gre za opravljanje pridobitne dejavnosti. V tem primeru bi moral biti vpisan v register dobaviteljev semenskega materiala kmetijskih rastlin (Seme register), seme in sadike pa bi morali izpolnjevati določene zahteve,« pojasnjujejo na upravi za varno hrano. Po ZZVR-1 se morajo v tako imenovan Fito register (pridelovalcev, predelovalcev, uvoznikov in distributerjev rastlin in rastlinskih proizvodov) vpisati pridelovalci določenih rastlin, ki predstavljajo nevarnost za širjenje karantenskih škodljivih organizmov, če te rastline premeščajo v tržne ali netržne namene. To so paradižnik, fižol, sončnica, lucerna, čebula, šalotka, por in drobnjak. V ta register se ni treba vpisati tistim, ki pridelujejo te rastline za samooskrbo na manjših površinah od sto kvadratnih metrov in se poklicno ne ukvarjajo s to dejavnostjo. To običajno zajema tiste, ki izmenjujejo semena. Fitosanitarni inšpektor lahko tistemu, ki trži seme in sadike, ne da bi bil vpisan v Seme register, prepove nadaljnje trženje. Z zadnjo novelo ZSMKR bo za takšen prekršek predpisana tudi globa v razponu od 60 do 750 evrov. Globe za tiste, ki niso vpisani v Fito register, čeprav bi morali biti, znašajo od 200 do 600 evrov NAŠA TEMA 13 Fanči Perdih, ustanoviteljica prve in zaenkrat edine slovenske ekološke semenar-ske hiše Amarant, ki seme za prodajo prideluje v Sloveniji, pravi, da je podjetje nastalo na osnovi njenih lastnih izkušenj in potreb. Ne le da je diplomirana inženirka agronomije in vrtnarstvo pozna od mladih nog, ampak je kot članica društva Ajda tudi spoznala naravni način pridelave in ugotovila, da je seme pri tem zelo pomembno. »Podobno kot par pri poroki tudi seme prinese doto iz prejšnje generacije, to so genski material ter navade in razvade. Če so rastline, ki jih vzgajamo za seme, močno škropljene, razvajene, bodo takšno obravnavo zahtevale tudi, ko bodo začele na novo rasti. Z ekološko pridelavo semen iz domačega okolja ustvarjamo odpornost naših rastlin, da se lahko borijo z neugodnimi razmerami,« pojasnjuje Perdihova in dodaja, da so se ta semena v desetletjih privadila na tukajšnje pogoje in tudi če so ti malo slabši, še vedno uspejo za razliko od tistih bolj razvajenih. Delo zahteva celega človeka Kooperantske kmetije za ekološko pridelavo semen išče Perdihova na bolj odmaknjenih območjih po Sloveniji. Naravna izolacija je pri vzgoji semen zelo pomembna. »Buče morajo na primer rasti kilometer stran od drugih sort, da se ne križajo z njimi. Semena, ki jih prodajamo, morajo na- mreč biti tudi sortno čista, ne le da dobro obrodijo.« Amarant ponuja že sto sort semen iz lastne pridelave, pri čemer obuja stare pozabljene sorte. »Veliko kmetov zanima pridelava semen, a ko poskusijo in vidijo, kako natančen, vesten in srčen moraš biti za to delo, mnogi odnehajo. Vsa leta tako sodelujemo z desetimi do petnajstimi kmetijami. To je posel, ki zahteva celega človeka,« pojasnjuje Perdihova. Osveščenost med kupci se po njenem mnenju povečuje, saj je vedno več tistih, ki išče- jo slovenske sorte in semena. »A včasih ne razumejo, da nimamo semen tistih rastlin, ki niso avtohtone, na primer paprike.« Nekateri kupci se tudi pritožujejo, da doma- Ena od Amarantovih pridelovalk semen je tudi Maja Klemen Cokan, kmetijska svetovalka iz Spodnje Savinjske doline, strokovnjakinja za biodinamiko, ki na različne načine osvešča ljudi o pomenu avtohtonih slovenskih semen. Ker ni želela le govoriti, ampak tudi nekaj storiti, se je lotila pridelave čebulčka. Meni, da smo v prelomnem času, ko so se ljudje začeli zavedati, kako so semena pomembna za bolj zdrav pridelek. »Ta morajo biti reproduktivna in pridelana v bližini, medtem ko imajo velike semenarske hiše pridelavo semen na drugem koncu zemlje, ker je delovna sila poceni.« Kmetije so včasih same pridelale celotno seme za svoje potrebe, zdaj že dolgo ni več tako. Položaj kmetov je neza- ča semena vedno ne kalijo dobro. »Vsako reklamacijo obdelamo, zato so na vsaki naši vrečki kontaktni podatki. Vsako leto preverimo kalji-vost vseh semen, ki jih imamo Maja Klemen Cokan vidljiv, saj se morajo znajti v svetovni trgovini, medtem ko je za vrtičkarje to le popoldanski konjiček. »Danes je v Sloveniji komaj pet tisoč profesionalnih kmetov. Tem je treba ponuditi pogoje, da bodo ostali na zemlji in da se bodo novi odločili za to. S semensko proizvodnjo skušam dokazovati tudi sama, da se na zalogi. Če je ta na meji, ki je predpisana z zakonom, semen ne damo več v prodajo in odpokličemo vsa, ki niso ustrezna,« pravi Fanči Perdih. TC da. Vsako leto navdušim še vsaj enega ali dva.« Strinja se, da je še veliko pomislekov glede domačih semen, saj jih ljudje še vedno premalo poznajo in cenijo. »Ta semena so tudi škodljivcem ljubša, ker niso obdelana s kemijskimi preparati, zato jih že v začetku raje pojedo živali. Zato bi bilo dobro čim več površin zasejati s temi semeni, saj potem naravni škodljivci ne bi iskali teh bolj okusnih semen.« Namesto tega je vedno več hibridnih semen, ki jih je treba kupovati vsako leto. »Koruza je že desetletja le hibridna, buče in sončnice so na tej poti, tudi hibridne pšenice je vedno več, ta vsebuje 70-krat več glutena kot stare sorte, zato ni čudno, da vedno več otrok ne prenaša glutena.« TC, foto: osebni arhiv »Večja nevarnost kot to, da nas bodo >pojedle< multinacionalke, je, da bodo izginila starejša semenai, ki so še naravno pridelana, če jih ne bomo vzgajali semenarji in skrbeli za kakovosten genski material. Ko sorta izpade s sortne liste, se je ne sme več tržiti in po nekaj letih to seme izgine.« Slovenska ekološko pridelana semena Dokazovanje, da se da Semenarna za ohranjanje lokalnih sort Tudi Semenarna Ljubljana se trudi ohranjati slovenska semena. Selek-cijsko-poskusni center na Ptuju je središče razvoja in raziskav semenarne. Semenarna na Ptuju vzdržuje 70 različnih sort vrtnin in poljščin, ki imajo avtohtono oziroma tradicionalno poreklo in so vpisane na sortno listo. Letno na Ptu- ju na konvencionalni način pridelajo več kot 35 tisoč ton semen vrtnin in poljščin visokih vzgojnih stopenj. »S pridelavo semena za nas se v Sloveniji ukvarja nekaj deset pridelovalcev. Pogodbena pridelava se po letih razlikuje in je odvisna od obstoječih zalog in potreb. Ekološke pridelave semen poljščin v Sloveniji nimamo,« je povedala Andreja Tomšič, vodja projektov za blagovne znamke v Semenarni Ljubljana. Po besedah naše sogovornice si v semenarni prizadevajo ohranjati in vzdrževati veliko lokalnih sort, ki so prilagojene našim rastnim razmeram in podnebju in ki jih potrošniki poznajo. Tržijo tudi druga semena, zlasti ko gre za poljščine (koruza), saj lastnih slovenskih semen na tem področju nimamo. Hkrati razvijajo tudi novo slovensko sorto pšenice, krmnega graha in druge. »Na trgu je veliko ponudnikov semen iz celotne Evropske unije in sveta. Pogosto so uvožena semena bistveno cenejša, saj vzdrževanje in ohranjanje ter razvoj lastnih sort zahtevajo veliko več denarnih vložkov, kar podraži pridelavo semena. Zakonodaja, ki velja v Sloveniji, je skupna celotni EU in je veliko bolj ohlapna, kot je bila v preteklosti. Hkrati velike multinacionalke na področju semen vlagajo ogromna sredstva v promocijo svojih semen,« je razmere na trgu opisala Tomšičeva. Zanimalo nas je še, ali predstavlja izmenjava semen med posamezniki za Semenarno Ljubljana nelojalno konkurenco in jim povzroča poslovno škodo. Andreja Tomšič odgo- varja: »Od nekdaj so vrtičkarji izmenjevali semena in jih bodo tudi v prihodnje. S tem se ohranja pestrost in raznolikost pridelave. Tudi Semenarna Ljubljana iz tovrstnih semen, ki jih najde na trgu, skrbi za obujanje starih že pozabljenih sort. Bi pa želeli, da pridelovalci čim več posegajo po certificiranem semenu, saj s tem poskrbijo, da je seme, ki ga posejejo, neoporečno in ustreza vsem zahtevam in predpisom.« RG Štafeta semen Gibanje Ekoci - Eko civilna iniciativa Slovenije je že pred desetletjem zastavilo akcijo Oskrbimo Slovenijo - štafeta semen, s katero je želelo spodbuditi samooskrbo, katere temelj so domača semena. »Takrat smo slišali podatek, da naj bi bilo 85 odstotkov semen že izgubljenih. Šli smo v akcijo in začeli izmenjevati domača semena,« se spominja Irena Rotar, ki je bila med glavnimi pobudniki tega gibanja. Pravi, da je bil odziv na izmenjavo dober in da pri tem niso imeli nobenih težav z inšpektorji. Ekoci je pripravljal različnih dogodke, na katerih so strokovnjaki osveščali o pomenu samooskrbe, pridelave in ohranjanja semen. Vrtci in šole so ponekod prav na osnovi te pobude spet oživili svoje vrtove in tudi ljudje se vedno bolj zavedajo težav, ki jih prinaša globalizacija, meni Rotarjeva. »Vsa semena so v rokah treh ali štirih korporacij. Hibridna semena morajo kmetovalci kupiti vsako leto in to je povezano Irena Rotar: »Včasih so neveste v bali dobile tudi najboljša semena z domače kmetije. Danes jih večina kmetij kupuje.« s številnimi kemičnimi sredstvi za čim več pridelka.« Ljudje vedno bolj iščejo domače in avtohtone sorte, ki so prilagojen našemu okolju. Aktivisti Ekoci še vedno pripravljajo različne aktivnosti za spodbujanje samooskrbe. V začetku aprila bodo sodelovali na sejmu Green v Gornji Radgoni, nedavno so bili na sejmu Altermed v Celju, kjer je bil posvet o podnebnih spremembah in pridelavi hrane, pripravili so izmenje-valnico semen in cepičev starih sadnih sort ter podarili več tisoč semen ajde. TC, foto: arhiv NT (GrupA) OB ROBU Zemlja ni več pripravljena na avtohtona semena Tanja Gobec, ustanoviteljica društva Etno-Eko, s pomočjo katerega spodbuja mlade k ohranjanju kulture in razvoju podeželja, meni, da moramo ohraniti stare slovenske sorte, a da je delo z njimi precej bolj naporno kot z novimi križanci. »Slovenci imamo zagotovo nekaj avtohtonih semen, še posebej jih imajo generacije starejših gospodinj, ki ohranjajo semena. A občutek imam, da prava naša semena izginja- jo, enako tudi, da zemlja ni več pripravljena nanje. Ali je pre-gnojena ali je okužena s snovmi iz zraka. Resda se različna društva trudijo, da bi semena ohranili, a ne vem, koliko časa jim bo še uspevalo.« Lani je sama sejala seme korenčka, ki je tako slabo kalilo, da skoraj ni imela pridelka. Podobno so opažali tudi drugi. »Moja mama sama vzgaja semena. Dobili smo avtohtono seme paradižnika in smo ga posejali. Žal je precej bolj občutljiv kot druge pridelane sadike. Bolj smo ga morali varovati pred zunanjimi vplivi in skrbeti zanj.« Da bi obdržali slovensko pestrost semen, so v društvu že poskušali z izmenjavo. »Na žalost je na podeželju veliko manj zanimanja kot v mestih. Ne vem, zakaj. Ali ljudje nimajo več semen ali jih to ne zanima.« Vseeno niso vrgli puške v koruzo in bodo v Šentjurju v Tednu zdravega mesta organizirali Tanja Gobec meni, da je izmenjava semen koristna, a pri tem nikoli točno ne veš, kakšno seme boš dobil. več dogodkov. Eden od njih bo spet izmenjava semen. BGO, foto: osebni arhiv Kaj če TATJANA CVIRN Če se ob nakupu sadja in zelenjave v naših trgovinah ukvarjate tudi z izvorom tistega, kar je naprodaj, ne boste posebej dobre volje. Še na vrhuncu sezone, ko bi moralo biti vsega domačega v izobilju, boste najpogosteje segli po uvoženih pridelkih, ki so večinoma brez pravega okusa. Pri tistih, kjer piše, da so slovenski, človek ne more povsem zaupati, saj »podjetniških idej«, ki na primer kitajski česen proglasijo za pristno slovenskega, ne manjka. Bogve, od kod je vsa ta ponudba in kaj pravzaprav jemo? In če lepega dne vsega tega zmanjka? Vprašanje ni povsem znanstvenofantastično. Vremenske razmere se povsod po svetu spreminjajo in pogoji kmetovanja so postali marsikje še težavnejši. Spomnite se samo pozebe, ki je pred dvema letoma pobrala vsa naša jabolka. Podobno se lahko zgodi tudi pri drugih pridelkih. Napovedi strokovnjakov govorijo o le še 60 letinah na najbolj intenzivnih evropskih kmetijskih površinah, potem bo zemlja povsem mrtva in nerodovitna. Mi pa smo se zadnja desetletja razvadili, da je v trgovinah vsega dovolj in nič več se ne splača, še najmanj potenje na zemlji. Kvečjemu kot popoldanska rekreacija namesto fitnesa. Lokalni pridelovalci, ki ponujajo kakovostno, a nekoliko dražjo hrano, imajo svoj krog odjemalcev. A to je premalo za preživetje kmetij, ki bi lahko pridelovale za širše okolje, kjer delujejo. Namesto tega jih je vsako leto manj, kmetijske površine se zaraščajo, namesto da bi na njih ljudje pridelali vsaj svojo ozimnico. Ali pa »skrbni« politiki poskrbijo, da na njih zraste kakšna nova trgovina ali tovarna. Kot da bi nas načrtno potiskali v objem velikih korporacij, ki obvladujejo vse, od semen do končnega pridelka. V takšnih razmerah ni prostora za pobude o samooskrbi, lastnih semenih, domači hrani, ki bo imela okus, kakršnega se spominjamo iz otroštva. Ali pač. Ljudi, ki želijo drugačno pot in se trudijo zanjo, ni tako malo. Le malo dlje od bližnjega diskonta je treba pogledati in jih podpreti. 14 KRONIKA Zaradi plina spet na sodišče Prva sodba dimnikarjema je bila razveljavljena Na Okrožnem sodišču v Celju ponovno sodijo dimnikarjema Štefanu Ruisu in Aleksandru Županeku zaradi kaznivega dejanja povzročitve splošne nevarnosti. Ponovno zato, ker je višje sodišče razveljavilo sodbo, s katero sta bila pred leti že obsojena na pogojni kazni. Županek je takrat dobil leto zapora s preizkusno dobo dveh let, Ruis pa petnajst mesecev pogojne kazni. Očitki se nanašajo na okoliščine nesreče, ki se je zgodila 11. decembra 2009 v stanovanju v Malgajevi ulici 2 v Celju. Zaradi povečane koncentracije ogljikovega monoksida so se zastrupili trije člani družine, eden je zaradi zastrupitve padel v komo, iz katere se je nekaj dni kasneje sicer prebudil, a je ostal invalid zaradi poškodb možganov. V prvem sojenju je sodišče menilo, da Ruis kot dimnikar ni opozoril lastnika stanovanja o nevarnosti in neustreznosti plinske kurilne naprave, ki jo je bilo treba zamenjati. Županek bi moral kot nadrejeni po pregledu dokumentacije o prekoračenih dimnih plinih v prostoru obvestiti inšpektorje. Okrožno sodišče mora zdaj v ponovljenem sojenju še bolj natančno preučiti vzročno povezavo med delom obtoženih in posledicami, ki so se zgodile. Znano je namreč, da dimnikarji ne morejo »prisiliti« lastnikov, naj zamenjajo neustrezno kurilno napravo, lahko le primer prijavijo inšpekciji. Gre za enega od sodnih primerov, ki so posledica še vedno ne povsem urejenega sistema dimnikov, na katere so priključene neustrezne plinske peči. SŠol V ponedeljek so v sodnem postopku zaslišali kriminalista Boštjana Uran-karja. Do konca sojenja naj bi zaslišali še izvedenca, ki naj bi pojasnil, ali je možno, da je do uhajanja ogljikovega monoksida prišlo zaradi cevi kurilne naprave, ki naj bi bila v kopalnici, ko se je zgodila nesreča, nekoliko zamaknjena. Dve nesreči skoraj istočasno Pravo gojišče konoplje Prva se je končala tragično V nedeljo se je v gorah na našem območju zgodila tragična nesreča. Nekaj minut pred 14. uro se je pri sestopanju z Mrzle gore smrtno ponesrečil 27-letni planinec z območja Maribora. 27-letnika je zajel snežni plaz, ki se mu ni mogel pravočasno umakniti, zato je zdrsel po pobočju približno dvesto metrov do skalnega previsa in nato padel še čez previs približno petdeset metrov. Na kraj so prispeli tudi reševalci Gorske reševalne postaje Celje, a moškemu niso mogli več pomagati, saj je zaradi hudih poškodb umrl na kraju nesreče. »Na južni steni Mrzle gore je manjši snežni plaz odnesel plezalca, ki je s soplezalcem sestopal po eni od grap. Žal mlademu alpinistu nismo mogli več pomagati,« je zapisano na spletni strani Gorske reševalne postaje Celje. Preminulega planinca so s pomočjo helikopterja Slovenske vojske prepeljali v dolino in ga predali pogrebni službi. Rešil ga je mehak sneg Zatem se je nesreča zgodila še med smučanjem na delu od severne stene Brane v smeri Kamniškega sedla. 54-letni turni smučar z ob- Na fotografiji sta stena, čez katero je pri Brani padel 54-letni smučar, in nato njegova sled po padcu v snegu. Foto: Grega Justin, GRS Postaja Celje močja Ljubljane, ki je bil v družbi še dveh smučarjev, je namreč zapeljal na leden previs, od koder ga je odneslo približno sto metrov v globino. »Na izpostavljenem delu ga je iz neznanega razloga odneslo in padel je čez približno stometrski skalni skok proti Okrešlju. Na srečo se je padec končal na mehkem snegu in tako poškodbe, ki jih je dobil, niso bile tako hude, kot so ponavadi v tej nevarni steni,« poročajo gorski reševalci, ki so poškodovanemu nudili prvo pomoč skupaj s kamniškimi reševalnimi kolegi. S helikopterjem so ga nato odpeljali v ljubljanski klinični center, kjer je ostal na zdravljenju. SŠol In še elektriko naj bi kradel Šentjurski policisti so zaradi proizvodnje prepovedane droge ovadili 40-letnika, ki je stari znanec policije zaradi podobnih kaznivih dejanj. Pred dnevi so policisti opravili preiskavo v hiši, ki jo je uporabljal na območju Šentjurja. Moški je imel prijavljeno stalno prebivališče na območju Žalca. »V hiši na Šentjurskem smo v mansardnem delu našli izjemno sodoben in kakovostno opremljen prostor za gojenje konoplje z avtomatskim krmiljenjem vira svetlobe, zalivalnim sistemom in zelo dodelanim prezračevalnim sistemom,« so sporočili iz Policijske uprave Celje. Opremo so policisti seveda zasegli, našli so tudi 60-metrske sadike konoplje in približno 15 kilogramov delno posušenih vršičkov. Poleg tega so mu zasegli še dve kovinski teleskopski palici. Med preiskavo so policisti ugotovili tudi, da je imel osumljeni električno energijo napeljano mimo števca, s čimer je elektro podjetje oškodoval za najmanj deset tisoč evrov. SŠol, foto: PUC Najboljši za volanom Kdo bo ambasador varne vožnje med mladimi? Osumljenec za umor s Celjskega Mariborski kriminalisti so zaradi povzročitve hude poškodbe ovadili 35-letnega moškega, osumljenega, da je januarja zabodel 25-letnega Mariborčana, ki je kasneje zaradi hudih poškodb umrl. Ovadeni naj bi bil iz celjske regije. V sporu, ki se je zgodil na Vodnikovem trgu v Mariboru, je skupina Mariborčanov napadla skupino moških in žensk s širšega območja Celja. »Na podlagi vseh obvestil, ugotovitev, ogleda, rezultatov opravljenih preiskav v Nacionalnem forenzičnem laboratoriju utemeljeno sumimo, da je osumljeni tega kaznivega dejanja, medtem ko so ga na tleh pretepali, z nožem zabodel 25-letnika in ga pri tem posebej hudo telesno poškodoval. Neposredni stik med osumljenim in žrtvijo potrjujejo zavarovani dokazi in sledi, ki smo jih pridobili v kriminalistični preiskavi,« pravijo na Policijski upravi Maribor. Za kaznivo dejanje posebno hude telesne poškodbe s posledico smrti je po kazenskem zakoniku zagrožena kazen zapora od 3 do 15 let. Kmalu nov vodja sodišča? Sodni svet Republike Slovenije bo danes (v četrtek) razpravljal o imenovanju novega vodje Okrajnega sodišča v Celju. Kot je znano, je dosedanjemu predsedniku Darku Belaku potekel mandat. Zaenkrat okrajno sodišče vodi kot vršilec dolžnosti. Sodni svet je sicer kandidaturo za razpis za novega predsednika obravnaval že pred časom, ko naj bi se na razpis prijavila samo ena sodnica, in sicer Polona Kidrič, sicer tudi zaposlena na celjskem okrajnem sodišču. Kidričeva mora kot edina kandidatka na glasovanju dobiti osem glasov podpore od enajstih. Če jo sodni svet potrdi in imenuje, je takšna odločitev dokončna in zadostna, da bo Kidričeva lahko kot nova predsednica okrajnega sodišča tudi začela delati na tem delovnem mestu. Po dobrem odzivu, ki ga je akcija Najboljši za volanom doživela lani, ko je v njej sodelovalo skoraj 1.500 mladih, bodo mladi vozniki in voznice tudi letos izzvani, da svoje znanje in veščine pri vožnji pokažejo v izboru za najboljšega mladega voznika oziroma voznico v Sloveniji. Izbor se je začel v ponedeljek, ko so projekt predstavili v Centru varne vožnje na Vranskem. V prvi fazi izbora, ki bo trajal do 30. aprila, so vabljeni mladi do vključno 24. leta z opravljenim programom dodatnega usposabljanja voznikov začetnikov, da opravijo test oziroma preizkus znanja na spletni strani najboljsizavolanom.si. Najboljših sto udeležencev spletnega preizkusa se bo v pol-finalu, ki bo 16. in 17. maja, pomerilo v najrazličnejših spretnostnih in vozniških preizkušnjah. Zmagovalci posamičnih kvalifikacij se bodo 24. maja preizkusili še v finalnem tekmovanju. Finalisti, še posebej zmagovalec, bodo postali mladi ambasadorji varne vožnje. Gre za izbor, ki ga prireja Avto-moto zveza Slovenije tudi kot del širše in globalne zaveze, ki spodbuja številne preventivno izobraževalne projekte avtomobilskih klubov, ki so usmerjeni v zagotavljanje aktivnosti za večjo varnost ranljivejših udeležencev v prometu in doseganju skupnega cilja - večje varnosti svetovnih, evropskih in nacionalnih cest. Aktivnosti so tudi del programa Desetletje za večjo varnost cest, ki potekajo pod okriljem Organizacije Združenih narodov. Tisti, ki bo izbran za najboljšega mladega voznika, se bo lahko leto dni brezplačno vozil s tehnološko izjemno pametnim vozilom Ford Fiesta. Tudi ostale mlade, ki bodo med najboljšimi, čakajo različne nagrade. SŠol »Po podatkih slovenske policije je bilo od leta 2014 do 2017 v starostni skupini od 18 do 24 let pri nas v prometnih nesrečah na leto udeleženih približno 3.800 posameznikov. Zaskrbljujoč je podatek, da število nesreč s smrtnim izidom iz leta v leto narašča. Leta 2014 je v Sloveniji v nesrečah v tej starostni skupini umrlo šest mladih, lani kar 19. Ne narašča pa le število žrtev prometnih nesreč, temveč tudi število povzročiteljev, starih od 18 do 24 let, ki se v nesrečah smrtno ponesrečijo. Lani se je smrtno ponesrečilo deset povzročiteljev,« navajajo pri AMZS. AKADEMIJA ZDRAVEGA ŽIVLJENJA 15 Več nasmehov in več kondicije Lepši dnevi vedno bolj vabijo v naravo in k aktivnostim na prostem. Kmalu bo zunaj tudi skupinska vadba skupine Akademije zdravega življenja. Do zdaj se je namreč vsem sodelujočim izboljšala kondicija, tudi bolj vzdržljivi so. To se vidi pri vadbi. Ne boste verjeli, ampak opazi se jim tudi na obrazih. Bolj so nasmejani, bolj energični, manj sramežljivi in pri nekaterih se je izboljšala tudi samopodoba. Luka Žerjav. Nepopustljiv do sebe. In to se mu Svoj življenjski slog je sam začel spreminjati v začetku leta že pred akademijo. V približno treh mesecih je izgubil deset kilogramov. Marsikomu je lahko njegov sedanji pogled na življenje tudi zgled. Otresite se stresa Pri nekaterih v skupini se je že pokazal strah, kaj bo po končanem projektu, ko nadzora strokovne skupine 24alife ne bo več. Toda cilj akademije je naučiti slehernega posameznika, kako v skladu s prejetim znanjem živeti tudi po končanem projektu. Kako strokovno dovršena je akademija, kaže to, da je bilo ravno ta teden, torej natančno v času, ko se pojavljajo dvomi posameznikov vase, predavanje o stresu in učinkovitem spoprijemanju z njim. »Učimo vas stvari, ki so dolgoročne. Učimo vas tudi, kako motivacijo črpati iz sebe, kako slediti dolgoročnemu cilju,« je udeležencem povedal športni psiholog iz 24alife Iztok Žilavec. Akademija se od ostalih medijsko odmev- Negativen odziv na stres lahko zmanjšate... s prilagoditvijo dejavnikov okolja z zmanjševanjem negotovosti z zmanjševanjem pomembnosti z obvladovanjem pritiskov in tudi. s sproščanjem z avtogenim treningom s sprostitvijo z uporabo vizualizacije s hipnozo z dihalnimi tehnikami s tehniko pozitivnega samogovora s tehniko zaustavljanja misli s sidranjem pozitivnih misli in predstav z optimizmom s humorjem. nih projektov izgube teže, ki so »popularni« v svetu, razlikuje tudi po tem, da skupina med trajanjema akademije ne biva skupaj in ni ločena od svojega okolja. To pomeni, da se morajo udeleženci vsak dan tudi doma spopadati s skušnjavami. Hkrati se točno s tem učijo, kako v takšnih situacijah pravilno ravnati. »Če bi ves ta čas bivali skupaj, bi se jim bilo lažje držati pravil, a ko bi se vrnili v svoje okolje, bi bilo težje. Hkrati bi vrnitev v okolje pomenila še večje tveganje, da bi se vrnili slabe navade in tudi kilogrami,« pravi Žilavec. Tudi zato je znanje, ki ga skupina pridobiva v akademiji, nekoliko drugačno in vseživljenjsko. A vsak dan so v življenju prisotne tudi skušnjave. Te gredo z roko v roki tudi s stresnimi situacijami. Ampak stres ni nujno slab. Slaba je le rešitev, če ga ublažimo s prenajedanjem. Boljša rešitev je telesna dejavnost. Ko telo dobi sporočilo, da so simptomi blažji zaradi telesne dejavnosti, si je želi še več. Tako nastajajo dobre navade in tudi počutje postaja boljše. Vse to je odlična iztočnica za praznike in čas, ko so mize Moč ni pomembna samo med vadbo, ampak tudi vsak dan, torej pri premagovanju vsakdanjih ovir in skušnjav. polne dobrot. Ničemur se ni treba odpovedati. Le po »zdravi pameti« je treba jedi zaužiti. Dobrote velikonočnih praznikov so torej prvi res velik izziv za skupino v akademiji. Kako bodo člani skušnjave premagali, bo tehtnica pokazala že naslednji teden. SIMONA ŠOLINIČ Foto: GrupA Pozorno poslušanje predavanj pomeni tudi ozaveščanje slišanega in vključevanje tega v vsakdanje življenje. Tanja Hribernik, ena pridnejših. 16 AKTUALNA PONUDBA Iščete dober nakup alLodlično storitev? POZOR! Preglejte aktualno ponud D 0 Pomlad je tu, prebudimo svoje telo... mo občutek, da so naše zaloge sko- nujno poskrbeti tudi za jetra in tudi dobra zaščita pred nastankom raj izčrpane. To je povsem verjetno, jih okrepiti, saj sodijo med naše tumorjev ali bolezni srca. saj živila, ki smo si jih jeseni pripra- najpomembnejše organe. Tu sta Kurkuma, znana tudi kot indijsko vili za ozimnico, izgubijo vitamine, na prvem mestu pegasti badeljzlato, preprečuje kopičenje maščob, usihajo pa tudi druge vitalne snovi v in regrat, ki sta za jetra zelo po- deluje kot močan antioksidant ter njih. Izčrpanost še povečajo mnogi membna. Pegasti badelj je v obliki krepi imunski sistem, črni poper dnevi brez sonca, ko vitamine, ki so semen, ki jih cela ali zmleta doda- izboljšuje prebavo, preprečuje za- na voljo, bistveno slabše izrabljamo. mo v jogurt ali kakšno drugo hra- prtje, cimet učinkovito pomaga K slabšemu delovanju naših orga- no, regrat pa svež na solato ali pa zniževati raven sladkorja v krvi, nov prispevajo tudi debela zimska kot čaj iz korenine. ingver lajša in spodbuja prebavo, oblačila, zlasti nepropustni plašči, ki Naj omenimo še nekaj začimb odpravlja želodčne težave ter zvi- telo ovirajo pri normalnem nujnem in zelišč, ki blagodejno vplivajo in šuje odpornost. izhlapevanju. krepijo organizem ter mu pomaga- Omenjena zelišča in začimbe po- Če želimo, da je spomladan- jo, da se lažje kosa z alergijami in iščite v specializiranih prodajalnah sko zdravljenje uspešno, moramo različnimi vrstami bolečine, so pa in trgovinah Interspar. S* Ko skozi okna posveti svetlo spomladansko sonce, se vestnih gospodinj polasti nemir, ki napove boj slehernemu prahu, nečistoči in neredu. Očistiti pa je treba tudi svoje telo. Spomladi ponavadi čutimo potrebo, da bi se s posebnimi očiščevalnimi postopki znebili nakopičenih snovi v telesu. Tudi če smo se pozimi dovolj ukvarjali s športom, z gibanjem in s pravilnim dihanjem ohranili telesno sposobnost, ima- izposoja, izdaja - bolniške postelje medicinskih n - invalidski vozički pripomočkovl \ - hodulje, bergle z naročilnico . plenice, vložki - opornice 2™N£. 10ЈШ1Е2АШ ZAPOSLOVANJE IN KARIERA 17 Kako poudariti svoje sposobnosti ... in pri tem ne biti preveč samovšečen V popolnem svetu so kandidati za prosto delovno mesto svoje talente sposobni razbrati z izredno natančnostjo, a v resnici sta njihovo poznavanje in izražanje izredno težavna, še posebej v času kratkih razgovorov za službo. Resnično ujemanje povedanega s prikazanim stanjem v službi je le štiriodstotno. Razlog za to tiči v tem, da se je o spretnostih zlahka zlagati, še posebej če kandidati slepo verjamejo sebi in posledično lažje prepričajo druge. Narcisi in psihopati se namreč odlično izkažejo na razgovoru. Drugi pogost razlog je, da niti »bralci talentov« oziroma sogovorniki na intervjujih niso dovolj kompetentni, da bi prave spretnosti kandidata znali prebrati. Sledijo namreč svoji intuiciji in signalom, ki so marsikdaj narobe interpretirani. Kaj lahko torej storimo, če kljub temu želimo izraziti svoje resnične spretnosti, a si hkrati ne želimo, da bi se sogovorniku prikazali v luči samovšečneža? Na kratko določite svoje najbolj pomembne izkušnje Ljudje lažje verjamejo izrečenemu, če jih prepričate, da ste v določeni situaciji že bili v preteklosti. Na srečo odgovor ne pade v koš k ostalemu bahanju, saj je to eno prvih vprašanj na razgovoru. Če zgolj odgovorite nanj, slaba vest ni potrebna. Pomembno je, da izkušnje navedete na čim krajši način. Ljudje hitro izgubijo osredotočenost, slabše poslušajo in kmalu dobijo občutek, da dolgovezite ter zgodbe ne znate razložiti na kratko. Osebe, ki veliko govorijo o sebi, so hitro opisane za egocentrične, arogantne in narci-soidne. Najbolje je, da v alinejah našteje-te svoje prednosti: »Imam 18-letne izkušnje na določenem področju, vodil sem ekipo 75 ljudi, z mojo pomočjo je prodaja zrasla za 150 odstotkov.« Če ne veste, kaj bi po- vedali, izberite tisto lastnost, ki je za razpisano delovno mesto najbolj pomembna. Govorite o svojih strasteh Popolnoma sprejemljivo je, da ste navdušeni nad svojimi zanimanji, a malo manj zaželeno je, da imate takšno mnenje o svojih spretnostih. Verjetno si predstavljate, da sogovorniki težko sprejmejo, da ste navdušeni nad svojim smislom za humor ali nad svojimi vodilnimi sposobnostmi. Ko ljudem poveste, da ste najbolj smešna oseba na svetu, takoj pomislijo, da niste, pri čemer se večkrat izkaže, da je druga plat zgodbe resnična. Drugače bodo sprejeli informacijo, da izredno uživate v vodenju ljudi ali spravljanju prijateljev v dobro voljo. Osredotočite se na svoje potenciale Na splošno smo ljudje nagnjeni k temu, da nas bolj zanima prihodnost kot preteklost, saj na zadnjo ne moremo vplivati s svojimi odločitvami. V nasprotju s tem je prihodnost čas, na katerega vplivamo z aktivnostmi in s sodelovanjem. Ravno zaradi omenjenega se osredotočite na svoje potenciale, saj se nanašajo na to, kaj vas v življenju čaka in na čem lahko gradite. Psihološke raziskave kažejo, da obstajata dve področji, o katerih radi razpravljamo - sposobnost učenja in socialne veščine - zato sogovornik, če govorite o tem, tega ne dojema kot bahanje, temveč kot pomembne iztočnice za prihodnost. Vendar ni dovolj le, da uporabljate splošne izjave, kot je »hitro se učim in imam odlične socialne veščine«. Te povedi zahtevajo podkrepitev z dokazi in s primeri. Če imate razvite socialne veščine, sogovornika ne boste prekinjali, ne boste imeli dolgoveznih sa-mogovorov in se ne boste bahali. O svojih učnih sposobnostih govorite kot o veselju z reševanjem težav. ANJA DAMJANOVIĆ za MojeDelo.com NE PREZRITE Naslednjič: Kako ločiti pomembne in nujne delovne naloge И MojeDelo.com Prodajno-tehnični svetovalec (m/ž) (celotna Slovenija) Zaradi krepitve prodajne ekipe in trženja visokokakovostnih izdelkov na širšem območju Slovenije v svoje vrste vabimo prodaj-no-tehničnega svetovalca (m/ž). NCH, d. o. o., Parmova ulica 53, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 18. 4. 20l8. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Komercialist na terenu (m/ž) (Gomilsko) Če si ti naš vrhunski prodajni super junak, ne odlašaj in pošlji svojo vlogo z življenjepisom na kadri@silco.si (s pripisom »Za razpis: Super junak«). Silco, d. o. o., Šentrupert 5a, 3303 Gomilsko. Prijave zbiramo do 15. 4. 2018. Podrobnosti na www.mojedelo. com. Namestnik vodje poslovne enote / trgovine (m/ž) (Dolenjska, Podravska, Koroška in Savinjska regija) Za Dolenjsko, Podravsko, Koroško in Savinjsko regijo iščemo več namestnikov vodij poslovnih enot (trgovin) (m/ž) z najmanj IV. stopnjo izobrazbe, vozniškim izpitom B-kategorije in s spoštljivim odnosom do kupcev ter sodelavcev. Lidl Slovenija, d. o. o., k. d., Pod lipami 1, 1218 Komenda. Prijave zbiramo do 3. 4. 2018. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Prodajalec in sodelavec za pripravo hrane v Hop in trgovinah (m/ž) (Ljubljana, Celje, Maribor in Kranj) Gradimo novo zgodbo, katere del lahko postanete tudi vi. V mestnih središčih (Ljubljana, Celje, Maribor in Kranj) odpiramo nove Petrolove Hop in trgovine. Vas veseli delo z ljudmi in uživate, ko pripravljate hrano? Želite delati v uspešnem in motiviranem timu ter prijetnem okolju? Pridružite se nam in postanite del Petrolove družine. Petrol, d. d., Dunajska cesta 50, 1527 Ljubljana. Prijave zbiramo do 24. 4. 2018. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Spletni razvijalec/programer (m/ž) (Prebold) Glavne naloge in odgovornosti: razvoj in vzdrževanje spletnih storitev, uvajanje izboljšav v poslovanje s pomočjo IT, sodelovanje pri snovanju in izdelavi novih informacijskih rešitev ... Bisol Group, d. o. o., Latkova vas 59a, 3312 Prebold. Prijave zbiramo do 13. 4. 2018. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Serviser kmetijske mehanizacije Nh (m/ž) (Štore) Pričakujemo izobrazbo tehnične smeri IV. ali V. stopnje (avtomeha-nik, avtoelektričar, avtoserviser, avtoservisni tehnik, strojni tehnik, mehatronik ...), zaželeno 1 leto delovnih izkušenj, ni pa pogoj, osnovno poznavanje dela s računalnikom, znanje angleškega ali nemškega jezika (pasivno), vozniški izpit B- in F--kategorije, veselje do dodatnega izobraževanja ... Itro, trgovina, servis in storitve, d. o. o., Železarska cesta 3, 3220 Štore. Prijave zbiramo do 21. 4. 2018. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Kuharski pomočnik (m/ž) (Celje) Izbran kandidat bo opravljal sledeča dela: priprava sestavin za kuhanje (termična in mehanska obdelava), opravljanje kuharskih del po navodilih, deljenje hrane v restavraciji in delo na blagajni, pomoč pri distribuciji hrane, pomivanje in čiščenje. Slorest, d. o. o., Verovškova ulica 55a, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 21. 4. 2018. Podrobnosti na www.mojedelo. com. Delilec blagajnik (m/ž) (Celje) Delo obsega deljenje hrane v restavraciji in delo na blagajni, pripravo sestavin za kuhanje (termična in mehanska obdelava), opravljanje kuharskih del po navodilih, pomoč pri distribuciji hrane, pomivanje in čiščenje. Slorest, d. o. o., Verovškova ulica 55a, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 21. 4. 2018. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Vodja elektroprograma (m/ž) (Celje) Cilji delovnega mesta: doseganje načrtovanih nabavnih in prodajnih rezultatov, povečevanje tržnega deleža in prihodkov, uspešno pozi-cioniranje na trgu. Inpos, d. o. o., Opekarniška cesta 2, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 22. 4. 2018. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Komercialista za elektropodročje (m/ž) (Celje) Od vas pričakujemo najmanj V. stopnjo izobrazbe, najmanj 3 leta delovnih izkušenj v trgovski panogi na elektropodročju in odlično poznavanje prodajnih procesov, komercialna znanja in dobre pogajalske ter prodajne sposobnosti, odlično komunikacijo s strankami. Inpos, d. o. o., Opekarniška cesta 2, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 22. 4. 2018. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Gradbeni delavec (m/ž) (Slovenija) Vaš profil: delovne izkušnje, zanesljivost, neodvisen in natančen način dela, vozniško dovoljenje, pripravljenost za delo na terenu. KSW tehnika, d. o. o., Sermin 71g, Bertoki - Bertocchi, 6000 Koper - Capodistria. Prijave zbiramo do 22. 4. 2018. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Komercialist v prodaji za domači ali tuji trg (m/ž) (Rogaška Slatina in okolica) Pričakujemo najmanj 2 do 3 leta delovnih izkušenj v trženju/prodaji v mednarodnem podjetju in izkušnje na področju dejavnosti FMCG, organizacijske sposobnosti, ciljno naravnanost, analitičnost, fleksibilnost, proaktivnost, pripravljenost na timsko delo, veselje do dela na terenu in pripravljenost na službena potovanja. Kozmetika Afrodita, d. o. o., Kidričeva ulica 54, 3250 Rogaška Slatina. Prijave zbiramo do 20. 4. 2018. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Razvijalec/-ka programske opreme (m/ž) (Žalec) Naloge: razvoj in vzdrževanje ter testiranje programske opreme ... HRC Informacijski inženiring, d. o. o., Savinjska cesta 19, 3310 Žalec. Prijave zbiramo do 19. 4. 2018. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Skladiščni manipulant (m/ž) (Velenje) Pričakujemo končano IV. stopnjo izobrazbe trgovske, gradbene ali druge tehnične smeri, 6 mesecev delovnih izkušenj, naravnanost na stranke, komunikativnost, občutek za urejenost. Merkur trgovina, d. o. o., Cesta na Okroglo 7, 4202 Naklo. Prijave zbiramo do 6. 4. 2018. Podrobnosti na www.mojedelo.com. @ MojeDelo.com 18 ŠPORT »Če bo šlo, bom vztrajal še osem let« Tako pravi celjski deskar Rok Marguč Čez slaba dva meseca bo dopolnil 32 let, toda energije, volje in motiva mu ne manjka. V tej sezoni je bil pred njim v ospredju pozornosti drugi Celjan, Tim Mastnak. Toda na zadnji posamični tekmi svetovnega pokala, paralelnem slalomu v nemškem Winterbergu, je Marguč osvojil tretje mesto. To je bila njegova druga uvrstitev med najboljše tri v sezoni in skupno deveta v svetovnem pokalu. Z novimi 600 točkami se je nekdanji svetovni prvak prebil med deseterico, sezono je kot najboljši Slovenec končal na devetem mestu. Mastnak je bil enajsti. A Rok Marguč je bil osredotočen predvsem na nastop na olimpijskih igrah. Prav zaradi slednjih niste zadovoljni s sezono, kajne? Res je. Bila je polna nihanj. Vrhunec bi moral biti v Pjongčangu, Na koncu je zame vseeno, ali sem bil četrti ali sedemnajsti. Štejejo le mesta med prve tri. Avstrija je ostala brez medalje, čeprav je velesila. Po Carezzi in Cortini je sledil zelo vzpodbuden nastop v mesecu januarju, ko ste v veleslalomu v Lackenhofu osvojili drugo mesto, potem pa se je znova ustavilo. Zakaj? V decembru me je dotolkla viroza, po Lackenhofu pa so bila moja pričakovanja na Rogli in v Banskem previsoka. V minuli sezoni je več tekmovalcev stalo na odru za zmagovalce kot v pretekih sezonah. Zdaj lahko povem svoje mnenje, prej, ko nisem bil med najboljšimi, zaradi etike tega nisem storil. Z izjemo Rogle so vse proge svetovnega pokala zelo slabo pripravljene, enostavno brez sreče pri žrebu številk na vrh ne moreš. V tem sistemu ene vožnje vse preveliko vlogo igra sreča, včasih je bolje imeti parno, včasih neparno številko. In potem ste omenili mnenje tekmecev, da bi morali na vse tek- me svetovnega pokala pripeljati teptalca snega z Rogle ... V Winterbergu sem kramljal z Italijanom Fischnallerjem, kasnejšim zmagovalcem, in Avstrijcem Payerjem. Tema je bila, kaj storiti. »Želim, da me bodo prišli gledat najbližji. Če bodo olimpijske igre v Evropi, bom vztrajal še osem let.« Ugotovili smo, da so na Rogli vedno, ne glede na vremenske razmere, za vse enaki pogoji. Tekma evropskega pokala na Rogli je bila nazadnje organizirana bolje kot večina tekem svetovnega pokala. Ni čudno, saj je tudi ljudi okoli proge največ. Kaj vam bo ostalo v spominu iz Južne Koreje? To so bile moje tretje olimpijske igre. Skoraj povsod smo lahko hodili brez akreditacij, čeprav je bilo za varnost dobro poskrbljeno. Nisem pričakoval tako nizkih temperatur. V prejšnjih letih je bilo v mesecu februarju topleje. Ob koncu sezone so se vam povrnili dobri občutki. V kolikšni meri lahko vplivajo na vaše nadaljnje vztrajanje, potem ko ste spoznali, da še vedno lahko krojite svetovni vrh? Glede tega ni dvomov. Vztrajal bom vsaj do olimpijskih iger v Pekingu. Upam, da se bodo nato igre vrnile v Evropo. V igri je Gradec v povezavi s Schladmingom, še resnejši je švicarski Sion, igre si želi tudi Innsbruck. Želim, da me bodo prišli gledat najbližji. Če bodo olimpijske igre v Evropi, bom vztrajal še osem let. Nikoli sicer ne veš, kaj se bo vmes zgodilo. Na Rogli ste imeli prejšnji teden odlične pogoje. Kako so potekala testiranja opreme? Glavna je ura oziroma čas. Občutki so tudi pomembni, a te lahko zavedejo. Zdi se ti, da voziš hitro, a to ne drži. Včasih imaš občutek, da material ni ustrezen, toda dosežeš dober čas. Torej, ključna je ura. DEAN ŠUSTER Foto: fotoarhiv NT V sredini stoji Gregor Stračanek, levo od njega sta mož in hči zaradi bolezni odsotne Saše Kotnik Hren. Desno od Stračanka je Rosana Krajnc. V Zrečah Kotnikova in Stračanek Najboljša športnika občine Zreče sta bila v preteklem letu Saša Kotnik Hren in Gregor Stračanek. Odbojkarica Kotnikova je bila najboljša športnica Zreč že kot osmošolka. Kasneje je športno kariero prekinila zaradi poškodbe v prometni nesreči. Po amputaciji noge že 20 let igra odbojko sede. Stračanek je nekdanji karateist in kikboksar, ki že več kot desetletje niza uspehe v fulkontaktu. Najboljše moštvo imajo nogometaši Zreč, najboljšo žensko ekipo pa ima Twirling klub Zreče. Posebno priznanje je prejel odbojkarski trener Boris Klokočovnik, priznanji sta prejela tudi zaslužna športna delavca Rosana Krajnc (Odbojkarski klub Swa-tyComet Zreče) in Branko Polegek (Taekwon-do klub Unior Zreče). DŠ, foto: OBČINA ZREČE Pred velikonočnim mitingom obiskali Kranj Plavalni klub Neptun Celje bo v soboto, 7. aprila, izpeljal že 23. velikonočni miting. Zadnjo pripravo pred domačo tekmo so imeli celjski plavalci v Kranju, kjer se je mednarodnega mitinga Pingvinček 2018 udeležilo 515 plavalcev iz osmih držav. Julijan Pevec je dosegel edino zmago, najboljši je bil na 100 hrbtno. Filip Bratina je bil dvakrat drugi, na 200 prosto in mešano. Sebastjan Jug si je priplaval srebrno in bronasto odličje na 50 in 200 prosto, Gašper Pevec je bil drugi na 200 prosto, Maks Jereb pa tretji na 50 prosto. V finalne nastope so se uvrstili še Zala in Lena Bornšek, Aja Emma Wesenschegg, Andrej Resnik, Mitja Horvat in Leon Ljubec Zajko. DŠ V krosu Celjani pred Velenjčani Ko se atletska zimska sezona konča in ko se poletna še ne začne, je čas za kros. Tek na dolge proge v naravi je v tem letnem obdobju zelo zahteven. Tako je bilo tudi na državnem prvenstvu v krosu v Postojni. Tekmovalcem bo v spominu ostal tudi zaradi dežja, vetra in blata, tekačem Atletskega društva Kladivar pa predvsem po uspehih. Atleti in atletinje, ki so jih vodili trenerji in trenerke Peter Svet, Anja Valant Velepec, Anica Živko in Romeo Živko, so bili ekipno najboljši v moški in ženski konkurenci. Posamične zmage so dosegli Vid Botolin med mlajšimi mladinci na 4 km, Jan Vukovič med starejšimi mladinci na 4 km, Karin Gošek med starejšimi mladinkami na 4 km, Jan Kokalj med mlajšimi člani (do 23 let) na 8 km in Jan Brešan v članski konkurenci pred Simonom Navodnikom na 8 km. Atletski klub Velenje je bil drugi v obeh konkurencah, AK Šentjur pa je bil tretji pri moških in četrti pri ženskah. Državno prvenstvo v krosu za osnovne in srednje šole bo 19. aprila v Mariboru. Šentjur bo atletski miting gostil 5. maja, v Žalcu bo 6. junija državno prvenstvo osnovnošolcev, 30. junija in 1. julija bo v Celju DP za starejše mladinke in mladince, dva tedna kasneje pa še člansko DP. Letošnji višek na štadionu Kladivarja bo balkansko prvenstvo za veterane od 21. do 23. septembra. Na pravkar minulem dvoranskem EP v Madridu je neuničljivi Adi Vidmajer osvojil kar tri medalje, srebrni v metu kladiva in giri ter bronasto v suvanju krogle. DŠ Foto: AD KLADIVAR Jan Brešan je zmagal na najdaljši razdalji v članski konkurenci. ŠPORT 19 Za las prekratke v Bolgariji Celjanke prvič podprvakinje mednarodne lige Damir Grgić: »Čestitam svojim igralkam za predstave v Jadranski ligi.« Košarkarice Cinkarne Celje niso uspele obraniti naslova prvakinj Jadranske lige (Waba). V finalu zaključnega turnirja v bolgarski Montani (mesto je nekaj desetletij nosilo ime Danilovgrad) je bila Budučnost boljša z 71:68. Celjanke so po prvem polčasu zaostajale za šest točk (28:33), v zelo izenačenem nadaljevanju pa so šest minut pred koncem povedle po trojki Larise Ocvirk. Čr-nogorke so odgovorile z delnim izidom 12:0; v kratkem obdobju so zadele tri trojke, ki so bile žal ključne. Skoraj ujele »prihodnost« Zdelo se je, da je dvoboj odločen, toda varovanke trenerja Damirja Grgića niso popustile. Tudi po zaslugi slabšega izvajanja prostih metov tekmic so se dobre pol minute pred zaključkom približale na le dve točki zaostanka. Pri končnem izidu je imela Kapetanka Cinkarne Larisa Ocvirk je imenitno zaposlila Američanko Oderah Chidom. Oderah Chidom priložnost s trojko izsiliti podaljšek, a njen met ni bil natančen. Gr-gić se je sredi zadnje četrtine upravičeno jezil nad sodniki iz Srbije, Mrdakom, Arseni-jevićem in Veskovićem. V tekmi čvrstih obramb so nenadoma zaostrili kriterij in po osebnih napakah Celjank omogočili Črnogorkam številne proste mete v končnici. A ker jih niso vseh izkoristile, je sledila napeta končnica. Najboljša strelka finala je bila Iva Slonjšak z 18 točkami. Kapetanka Larisa Ocvirk jih je dosegla 17, Oderah Chidom 12, po osem pa Andjela in Nikolina Delić. Zdaj bodo vse moči usmerile v državno prvenstvo, potem ko so po porazu v Kranju s Triglavom ostale brez naslova v pokalnem tekmovanju. Prvi izgubljen finale V polfinalu so košarkarice Cinkarne Celje popolnoma nadigrale igralke Crvene zvezde (77:55), redarji pa so morali posredovati po nenavadnem obnašanju predsednika moškega KK Crvena zvezda Nebojše Ćovića, ki je obenem predsednik lige Aba (moške inačice Jadranske lige). Po zaključku turnirja je trener Cinkarne Damir Grgić diplomatsko dejal, da je Budučnost zasluženo prvakinja, obenem pa dodal: »Tekmice so bile bolj odločne, igrale so bolj čvrsto. Kakovostna tekma je bila dobra reklama za žensko košarko. Čestitam svojim igralkam za predstave v Jadranski ligi.« Celjanke so bile po rednem delu lige Waba na vrhu lestvice. Njihov cilj pred začetkom sezone je bil zgolj uvrstitev na sklepni turnir. To jim je uspelo že devetič. Prvič so izgubile finalni obračun. Uspešne so bile v prvi sezoni Jadranske lige in lani v Podgorici. Edine so vseh sedemnajst sezon udeleženke mednarodne lige. »V naslednji sezoni liga ne bo doživela večjih sprememb. Vsi klubi se strinjajo, da je sedanji format zelo primeren, z osemnajstimi tekmami do zaključnega turnirja. Oba bolgarska kluba kluba želita ostati zraven, prav tako Istanbul. V ligo želi tudi nizozemski klub. A najprej se morajo dogovoriti države, ki so ustanoviteljice lige, koliko ekip bodo vključile vanjo,« je pojasnil direktor lige Waba Uroš Kranjc. S stališča športnega direktorja ŽKK Cinkarna Celje je dodal: »Mi smo z drugim mestom zelo zadovoljni. Marsikdo nam zavida zadnji uvrstitvi, ki smo ju dosegli z zelo mladima ekipama.« DEAN ŠUSTER Foto: GOJKO KUSIĆ »Če smo lahko v Beogradu ...« Hokejisti ECE Celja so izgubili prvo finalno tekmo mednarodne hokejske lige. Na domačem ledu so morali priznati premoč drugi zasedbi zagrebškega Med-veščaka s 5:3. Zagrebčani so izkoristili možnost ohlapnih pravil lige in se okrepili s številnimi kakovostnimi igralci iz prvega moštva, ki so prej nastopali v ligi Ebel. V celjskem moštvu so bili strelci Rok Leber, Aljaž Ogrizek in Davor Rakanovič. Ekipi igrata na dve zmagi, druga tekma bo danes v Zagrebu. Trener Rok Rojšek je pričakoval okrepljene tekmece: »Kljub temu da so favoriti za naslov, bi se mi lahko bolje odrezali. Začeli smo zelo dobro, toda v drugi tretjini smo padli v črno luknjo. V nekaj minutah smo prejeli tri gole. Storili smo grobo napako pri oddaji ploščka. Namesto da bi dobili priložnost, so gostje prestregli podajo, v protinapadu povedli in dobili krila.« Bodo lahko kaj izboljšali na drugi tekmi ali bo drevi konec sezone? »Po analizi smo ugotovili, da smo vsaj dva zadetka podarili tekmecem. Takšnih napak ne smemo več ponoviti. Nismo se še predali. Če smo lahko zmagali v Beogradu, zakaj ne bi v Zagrebu,« je odvrnil Rojšek. Prejšnji teden je celjski župan Bojan Šrot sprejel delegaciji hK ECE Celje in Hokejske zveze Slovenije, beseda pa je tekla o nadaljnjem razvoju tega zelo priljubljenega športa. S tekmo v Zalogu med ho-kejistkami Olimpije in Celja se je zaključilo državno prvenstvo. Ljubljančanke so zmagale z 8:4 in prvenstvo zaključile brez poraza. Igralke Celja, ki so po večletnem premoru ponovno nastopile v DP, so osvojile drugo mesto. Julija Blazin-šek, statistično najboljša igralka Celja v celotni sezoni, je dvakrat zatresla mrežo Olimpije, po enkrat pa Tena Čavka in Ana Pršina. Tretje so bile hokejistke kranjskega Triglava. Nato so se igralke iz vseh treh slovenskih klubov zbrale na pripravah pred SP divizije 2-A, ki bo od 31. marca do 6. aprila v Mariboru. DEAN ŠUSTER Foto: PETER OCVIRK V Preboldu Podbregarjeva in Sajtl Na čelu delegacije HZS je bil njen predsednik Matjaž Rakovec (desno). Levo od župana Bojana Šrota sta člana upravnega odbora HK ECE Celje Aleš Kukovičič in Vid Valenčak. NA KRATKO Športna zveza Prebold, ki jo kot predsednik vodi Bojan Jereb, je izbrala najboljše predstavnike občine v letu 2017. Najboljša športnica je Hana Podbregar, 14-letna plavalka celjskega Neptuna. Lani je na zimskem državnem prvenstvu v Kranju v svoji starostni kategoriji osvojila štiri medalje (zlati na 5O in 200 prosto), na DP julija na Ravnah pa je ponovila uspeh. Od štirih odličij sta bili dve zlati, in sicer na 50 in 100 prosto. Še vedno sodi med najbolj obetavne mlade plavalke v Sloveniji. Med športniki je slavil Preboldčan Jan Sajtl, ki je član Taekwon-do kluba Sun iz Braslovč. Državni prvak je postal v borbah nad 60 kilogramov. Na odprtem prvenstvu Srbije je osvojil prvo Hana Podbregar in Jan Sajtl mesto. Uvrstil se je v slovensko reprezentanco in se udeležil evropskega prvenstva v Liverpoolu. Med starejšimi kadeti si je priboril bronasto medaljo. DŠ Foto: IVAN LIPIČNIK Izognili so se tretji tekmi Benedikt: Poleg Dobovca so se v polfinale DP v futsalu uvrstili Sevnica, Maribor in Litija. Vsi štirje so si to zagotovili že po dveh četrtfinalnih tekmah. Dobovec v petek ni dobro opravil dela. Ekipo Benedikta, ki jo je v svoji dvorani premagal kar s 16:0, je v gosteh ugnal šele po šestmetrovkah. Po golu Kristjana Čujca se je zdelo, da se bo vse zaključilo po pričakovanjih. Toda nekaj sekund pred koncem so domači nogometaši močno pritisnili in sledil je avtogol Damirja Puškarja. Dobovec se bo v polfinalu, ki se igra na tri zmage, spopadel s Sevnico. Prva obračuna bosta v Rogaški Slatini 30. marca in 6. aprila. V soboto se bo začel ženski finale, ko bodo Celjanke gostovale v Voličini pri Slovenskih goricah. Drugi obračun bo 7. aprila v Športni dvorani Lava. Pet zlatih za Sankaku Beltinci: Na državnem prvenstvu v judu je bil najuspešnejši klub Z'dežele Sankaku. Varovanci Marjana Fabjana so osvojili pet naslovov (David Štarkel do 60 kg, Andraž Jereb do 66 kg, Pia Grabar do 57 kg, Tina Trstenjak do 63 kg, Anka Pogačnik do 70 kg), dve drugi mesti in dve tretji. Zaradi poškodbe ni nastopila Ana Velenšek, bolna Klara Apotekar je izgubila finalno borbo, zelo pozitivno pa je presenetila komaj 15-letna Grabarjeva. Za večino reprezentantov bo tekma velike nagrade v Antalyji generalka pred evropskim prvenstvom v Tel Avivu med 26. in 29. aprilom. Torra in Torra Rogaška Slatina: V 20. krogu 2. slovenske nogometne lige si je zelo pomembno zmago v boju za obstanek priborila Rogaška. V Kranju je premagala Zarico s 3:1. Za Slatinčane so gole dosegli Nejc Brodnjak, Marko Šlogar in Alen Neskić. V 16. krogu 3. slovenske lige sever je Šampion v Celju s 3:0 premagal ekipo Šmarja pri Jelšah. Dva gola je dal najboljši strelec lige Jetmir Torra, enega pa njegov mlajši brat Arjan. Na lestvici vodi Dravograd, drugi Šampion zaostaja za sedem točk. Dravinja je tretja, Zreče pete. V soboto bo Šampion gostoval v Rogatcu pri Mons Claudiusu. (DŠ) 20 MALI OGLASI / INFORMACIJE Kdor išče cilj, bo ostal prazen, ko ga bo dosegel, kdor pa najde pot, bo cilj vedno nosil v sebi. (Nejc Zaplotnik) ZAHVALA Odšel je PETER NARAKS Vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, iskrena hvala za stiske rok, sočutje in tople besede, s katerimi ste napolnili praznino, ki se je naselila v nas. Hvala za darove ob njegovem slovesu. Hvala govorcema in glasbenikom. Hvala osebju Špesovega doma za tenkočutnost in skrbnost. Neža, Darja in Aleksander, Janez in Mojca, Matic in Alja, Urška in Gal, Svit 516 fAAj SI_M »Skozi solze žalosti, ki nam polzijo po licu, ker nas je tako nepričakovano zapustila naša mama, svita trdno upanje, da nas pričakuje pri Bogu«. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše dobre in drage mame PAVLE ARZENŠEK (1928 - 2018) se iz srca zahvaljujemo za ustne in pisne izraze sočutja, za cvetje in sveče, za darovane maše in darove za cerkev. Hvala vsem, ki ste jo spremljali na njeni zadnji poti. Hvala gospodu škofu dr. Stanislavu Lipovšku za pogrebni obred, vsem duhovnikom, redovnikom in redovnicam, osebju Zdravstvenega doma Šentjur, pogrebni službi Žalujka in vsem ostalim, ki so nam stali ob strani in nam pomagali. Hvala provincialu Hrvaške dominikanske province p. Slavku Sliškoviću in govorniku. Iskrena hvala tudi cerkvenemu pevskemu zboru iz Dra-melj. Žalujoči vsi njeni p »A sreča kot sonce zahaja in z njo odidejo mnogi, le mama vztraja do kraja v svoji angelski vlogi.« (Tone Pavček) ZAHVALA Ob slovesu naše ljubljene ROZALIJE ŠKORJA rojene Ulaga iz Spodnje Rečice pri Laškem (21. 8. 1928 - 15. 3. 2018) se zahvaljujemo vsem skupaj in vsakemu posebej, ki ste nam pomagali in nudili oporo v teh težkih trenutkih. Posebna zahvala CSD Laško, osebju nevrološkega oddelka Splošne bolnišnice Celje in Društvu upokojencev Laško. Naša iskrena hvala duhovnikom gospodu Metličarju, patru Ivanu Platovnjaku in gospodu Ivanu Hrastniku za obred odhoda in daritev svete maše. Žalujoči: vsi njeni 480 MOTORNA VOZILA TRAKTORSKO kosilnico Bcs 450, 5 diskov, s kardanom, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 040 241-355. 505 PRODAM RENAULT clio 1,2, letnik 2011, malo vožen, odlično ohranjen, ugodno prodam. Telefon 031 245-277. p I Ш KUPIM OSEBNO vozilo, celo, poškodovano ali v okvari, kupim za lastno uporabo. Gotovina in prepis - takoj. Telefon 031 783-047. 511 STROJI Gotovinska posojila do 1000 eur na osnovi osebnega dohodka in pokojnine. PE Celje, Ul. XIV. Divizije 14, 03 / 425 70 00. Bonafin ena d.o.o., Slovenska 27,1000 Ljubljana. KUPIM PRODAM SEJALNICO Olt, dvoredno, za koruzo, sadilec krompirja in traktor Zetor 4712, prvi lastnik, prodam. Telefon 041 725-055. Š 012 ŠROTAR za žito in reduktor z motorjem prodam. Telefon (03) 681-0560.485 OBJAVA PROSTEGA DELOVNEGA MESTA - VZDRŽEVALEC KANALIZACIJE, ČISTILNIH NAPRAV IN ČRPALIŠČ Vodovod-kanalizacija, javno podjetje, d. o. o., Lava 2a, 3000 Celje, razpisuje prosto delovno mesto »VZDRŽEVALEC KANALIZACIJE, ČISTILNIH NAPRAV IN ČRPALIŠČ«, za katerega lahko kandidirajo vsi, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: dokončana poklicna šola IV. stopnje (gradbena, strojna, elektro smer, naziv poklica: zidar, ključavničar, instalater, monter, električar), izpit B-katego-rije, znanje slovenskega jezika, uporaba osebnega računalnika. Opis del: skrb za obratovanje čistilnih naprav in črpališč, vzdrževanje kanalizacije in prevezava na omrežje, vodenje evidenc, opravljanje drugih del v okviru poklica. Zaželene veščine: poznavanje gradbenih opravil in materialov. Zaželene so delovne izkušnje s področja izvajanja vzdrževalnih del na kanalizaciji. Posebne zahteve delodajalca: delodajalec bo pri kandidatih, ki jih bo povabil, preveril strokovna znanja ali sposobnosti z naslednjih področij: vzdrževalna dela na kanalizaciji, zidarska dela. Iz prijave mora biti razvidno, kako kandidat izpolnjuje obvezne pogoje in s čim to dokazuje ter kaj obvladuje od zaželenih veščin, kratek življenjepis in tudi druga znanja, veščine ter delovne izkušnje, ki jih je pridobil. Rok za prijavo kandidatov: do vključno 8. 4. 2018 s pripisom »Razpis DM«. Celoten oglas za prosto delovno mesto je objavljen na spletni strani podjetja (www.vo-ka-celje.si) in Zavoda RS za zaposlovanje. Izrazi, zapisani v tej objavi v moški slovnični obliki, so uporabljeni nevtralno za ženske in moške. STROJ za izdelavo betonskih blokov -kvadrov podjetij Rosokomet ali Belt Črnomelj kupim. Telefon 031 746-143. L 39 PRODAM TRAKTOR in pripadajoče priključke kupim. Telefon 041 872-029. p ШШ S astrologfnja (HM)6430 cena pogovora za minuto je 1,99 EUR oz. po ceniku vašega operaterja LAŠKO, Plazovje. Prodava stanovanjsko hišo (Plazovje 13, 3270 Laško), grajeno med 1993 in 2000, skupne stanovanjske površine približno 83 m2 (klet + pritličje), staro stanovanjsko hišo, zemljišče pod stavbo 50 m2 in gospodarski objekt z nadstrešnico v izmeri približno 54 m2, kmetijskega in stavbnega zemljišča približno 17.400 m2, priključki: voda, elektrika. Skupna cena 79.900,00 EUR. Izdelan je izkaz energijskih lastnosti stavbe. Telefon 041 708-198. n KMETIJO v enem kosu, sončna lega, v Kozjem, ugodno prodam. Telefon 031 367-973. 483 ZEMLJIŠČE v velikosti 1.850 m2, v Jezer-cah, Šmartno v Rožni dolini, in kmetijsko zemljišče, 2.500 m2 ali manj, v Hrenovi, Nova Cerkev, prodam. Telefon 070 864-120. 506 MENJAM NOVEJŠO hišo v okolici Celja menjam za stanovanje v pritličju. Telefon (03) 577-4169, 031 265-855. 501 ШШШ astrologinja jasnovidnost BI0TERAPQE STANOVANJE ODDAM GARSONJERO s kletjo, 28,2 m2, v Pucovi ulici 1 v Celju, oddam. 200 EUR + obratovalni stroški + varščina. Telefon 070 810-371. 486 NAJAMEM DVO- ali dvoinpolsobno stanovanje najamem v Celju ali Šentjurju. Telefon 041 661-844. p lio cel PRODAM DVODELNO omaro, posteljo in dva trose-da, lepo ohranjeno, ugodno in poceni prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 530-487. 489 PRODAM TELIČKO simentalko, staro 14 dni, prodam. Telefon 031 509-687. 498 NA farmi Roje pri Šempetru prodajamo bele, rjave, grahaste in črne jarkice na začetku nesnosti, in sicer vsak delov-nik od 8. do 17. in ob sobotah od 8. do 12. ure. Sprejemamo naročila za enodnevne in piščance za dopitanje. V prodaji dnevno sveža jajca z belo in rjavo lupino ter kakovostna perutninska krma. Telefon (03) 700-1446. p PITANE krave in telice za zakol kupim po širši Štajerski. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. p JALOVE krave in telice nujno kupim. Dobro plačilo takoj. Telefon 041 544-270. p PRODAM KUPIM KOKOŠI nesnice, mlade, grahaste, rjave, črne, štajerke, prodamo. Ob nakupu 10 kokošk petelina podarimo. Živali so redno cepljene in nimajo odščipnjenih kljunov, zato so primerne za kmečko rejo. Kmetija Lešer, Lopata 55, Celje, telefon 031 461-798 , 041 763-8 0 0, 051 379-031, (03) 5471-244. p NESNICE, rjave, grahaste, črne pred nesno-stjo. prodamo. Brezplačna dostava na dom po celotni Sloveniji. Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401. n KOKOŠI nesnice jarkice, rjave in bele barve, pred nesnostjo, prodamo. Pripeljemo na dom. Telefon 070 545-481. p PRAŠIČE od 30 do 160 kg prodamo. Zbiramo naročila za mlade breje svinje mladice. Prodam tudi dva bika in dve telici - simentalci. So odstavljeni od mleka, sami jedo krmo in šrot. Možna dostava. Telefon 031 311-476. 370 PRAŠIČE domače vzreje, za zakol ali nadaljnjo rejo, težke od 30 do 160 kg, prodam. Nad 100 kg cena zelo ugodna, možna dostava. Andrejeva kmetija iz Jazbin, telefon 031 509061. 403 PRAŠIČE, težke od 120 do 150 kg, ugodno prodamo. Možen tudi prevoz. Telefon 041 655-528. 438 PRAŠIČE, težke od 40 do 60 kg, mesni tip, prodam. Možna tudi dostava. Telefon 041 455-732. 438 BIKCA, težkega 200 kg, prodam. Telefon 041 996-166. 470 TELICO lisaste pasme, brejo 6 mesecev, prodam. Cena po dogovoru. Telefon (03) 5735-889. 479 PRAŠIČA, težkega 200 kg, za zakol, prodam. Telefon (03) 5738-019. l 38 DOMAČE peteline za zakol ali nadaljnjo rejo prodam. Telefon 041 517-616. 503 TELICE, težke 550 kg, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 758-035. 497 OVCE z jagenjčki, dve jagnjici in ovna, starega dve leti, prodam. Telefon 070 864-120. 506 DEBELE, suhe krave in teleta nujno kupim. Plačilo takoj + DDV. Telefon 041 653286. Š 031 ODKUP krav - nujno, bio. Plačilo takoj po najvišji dnevni ceni klasifikacije + 0,30 EUR + davek. Kogler Franz A. d. o. o., telefon 031 733-637, (02) 790-1560, 0043 66446-46280. n VINO, belo, rdeče, modra frankinja, sauvignon, ugodno prodam. Možna dostava. Telefon 041 382-735. p BELO, mešano ali sortno vino in domač jabolčnik prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 902-023. Š 014 SENO in otavo v rinfuzi prodam. Telefon 041 517-616. 503 SENO in otavo v kockah prodam. Telefon 041 573-380. 502 OBVESTILO O KVALITETI PITNE VODE V VODOVODNIH SISTEMIH V UPRAVLJANJU PODJETJA VODOVOD-KANALIZACIJA CELJE V LETU 2017 Podjetje Vodovod-kanalizacija, javno podjetje, d. o. o., iz Celja s pitno vodo oskrbuje okoli 98 % prebivalcev na območju Mestne občine Celje ter občin Vojnik, Štore in Dobrna. Tudi v letu 2017 so rezultati laboratorijskih preiskav pitne vode zelo spodbudni in dokazujejo, da je za pitno vodo v vodovodnih sistemih, s katerimi upravlja VO-KA, odlično poskrbljeno. Tudi v tem letu so imeli občani Celja, Vojnika, Štor in Dobrne zagotovljeno varno oskrbo z zadostnimi količinami kakovostne pitne vode. VODOVODNI SISTEM MIKROBIOLOŠKE PREISKAVE FIZIKALNO-KEMIJSKE PREISKAVE skupaj notranji nadzor, državni monitoring skupaj notranji nadzor, državni monitoring število vseh odvzetih vzorcev število neskladnih vzorcev % neskladnih vzorcev število vseh odvzetih vzorcev število neskladnih vzorcev % neskladnih vzorcev CELJE 482 3 0,62 285 1 0,35 SVETINA 14 0 0,00 14 0 0,00 KOŠNICA - TREMERJE 22 0 0,00 22 0 0,00 FRANKOLOVO 17 0 0,00 12 0 0,00 KAPELCA 17 0 0,00 11 0 0,00 DOBRNA 52 1 1,92 33 0 0,00 Tabela: Rezultati rednih In občasnih laboratorijskih preiskav pitne vode v sistemih v upravljanju podjetja Vodovod-kanalizacija v letu 2017 Poleg rednih in občasnih mikrobioloških in fizikalno kemijskih preiskav so se skladno z letnim planom izvajale ciljane preiskave posameznih kemijskih parametrov (trihalometa-nov, triazinskih pesticidov, težkih kovin idr.), že leta pa izvajamo tudi tedenski monitoring nad vsebnostjo nitratov v omrežju vodovodnega sistema Celje - Osrednje oskrbovalno območje. Vsi odvzeti vzorci so bili skladni z zahtevami zakonodaje. Laboratorijske preiskave pitne vode izvajamo v okviru našega notranjega nadzora skladno s Pravilnikom o pitni vodi (Ur. l. RS, št. 19/04, 35/04, 26/06, 92/06, 25/09, 74/15 in 51/17). Hkrati z izvajanjem notranjega nadzora upravljavca poteka tudi .^flijusa monitoring pitne vode, ki ga zagotavlja ministrstvo za zdravje. Podrobnejše podatke o kakovosti pitne vode lahko najdete na naši spletni strani http://www.vo-ka-celje.si/ (pod zavihkom Oskrba s pitno vodo, Nadzor nad kvaliteto), in sicer pod naslovom Poročilo o izvajanju oskrbe s pitno vodo ter odvajanju in čiščenju odpadne vode v letu 2017. MALI OGLASI / INFORMACIJE 21 Tiho si odšla kot lepa misel, ki mine in nam pusti spomine. ZAHVALA Zapustila nas je DRAGA JELEN iz Krajnčice 20, Šentjur (28. 1. 1933 - 21. 3. 2018) Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom za izraze sožalja, darovane sveče in svete maše in spremstvo na njeni zadnji poti. Zahvala gre tudi Domu starejših Šentjur za dolgoletno oskrbo, pogrebni službi Zagajšek, pevcem, govornici za poslovilne besede in gospodu Čonču za cerkveni obred. Žalujoči: hčerki Ivanka in Milena z družinami Neskončna ljubezen je ena sama in ves svet jo kliče ljubljena mama... V SPOMIN SILVI CATER (14. 11. 1930 - 28. 3. 2008) Minilo je deset žalostnih let od tvojega slovesa. Skrbno in z ljubeznijo hranimo spomin na naše skupne, srečne dni. Hvala vsem, ki se je spominjate. Vsi njeni »-. -Hf, V srcu ti prižigam na milijone lučk. Prižigam jih tebi. A vendar se poslavljaš kot nepozaben del mene. (Vita Zgoznik) ZAHVALA Ob žalostnem slovesu naše ljube IVANKE SIMON (26. 5. 1939 - 16. 3. 2018) se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki so se še zadnjič od nje poslovili ter darovali cvetje in sveče, in gospodu župniku Marjanu Gačniku za čudovit govor. Najlepša hvala za vsa izrečena sožalja. Zahvaljujemo se tudi zdravnici Albini Rezar Planko, dr. med., in osebju Onkološkega oddelka Splošne bolnišnice Celje. Žalujoča: mož Tomo in hči Alenka z družino SILAŽNE bale in neočiščeno ajdo prodam. Telefon (03) 5723-028. 504 KOCKE sena, 22 kg/4 EUR, okolica Laškega, prodam. Telefon 051 228-922. PRODAM 494 OSTALO Zenitna posredovalnica ZAUPANJE Zanimive ponudbe različnih starosti iz vse države 031 836 378 www.zau.si DOMAČE pecivo in potice prodam. Telefon 041 642-813. p NAMIZNI šivalni stroj, mali TV-aparat, kuhinjsko posodo Zepter, dvojno dno, prodam. Telefon (03) 548-3849, 031 729-910. 487 NJIVSKO zemljo, z dostavo, prodam. Telefon 041 976-162. 293 Kako težko, boleče je slovo od tako ljubljene osebe, kot je mati... ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, babice in tašče FANIKE OCVIRK (16. 11. 1934 - 7. 3. 2018) se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom in prijateljem, ki ste nam v težkih trenutkih izrazili sožalje. Hvala za vsak stisk roke. Iskrena hvala gospodu župniku Marku Šramlu, cerkvenim pevcem in pogrebni službi Zagajšek. Žalujoči: vsi njeni Dobrota tvojih rok ohranja nam spomine in hvaležna misel nate naj nikdar ne mine. ZAHVALA Zapustil nas je naš dragi mož, oče, tast, dedi in pradedi TOMO JUREN iz Šmarjete pri Celju (23. 9. 1939 - 16. 3. 2018) Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za izražena ustna in pisna sožalja ter darovane sveče, svete maše in finančno pomoč. Hvala gospodu župniku Slavku Pajku za lepo opravljen obred. Hvala pogrebni službi Veking za izvedbo pogreba. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Marija, sin Zvezdan z ženo Terezijo, vnuk Denis, vnukinja Patricija s Petrom in pravnukinja Tisa Dala si nam življenje in ljubezen, več nam ne more dati nihče. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, tašče, sestre, babice in prababice ANE HERMAN (3. 4. 1932 - 19. 3. 2018) se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje in sveče ter nam pisno in ustno izrazili sožalje. Vsi njeni KUPIM HLODOVINO: bor, smreka, lubadarice, bukev, drva, kupim. Telefon 068 681374. 482 w4- jr i ARS NA i i. ^т ZAPOSLITEV AVTOSERVIS BHS Markon, d. o. o., objavlja prosto delovno mesto: avtoserviser -vulkanizer. Pogoji: ustrezna srednješolska izobrazba, delovne izkušnje na področju avtoservisa, avtomehanike in vulkanizerstva, prijazen odnos do strank, motiviranost-volja do dela. Ponujamo: redno zaposlitev za nedoločen čas s poizkusnim obdobjem, vsakoletno izobraževanje, stimulativno plačilo. Vse zainteresirane vabimo, da nam pišejo na e-mail: markon@siol. net, kamor lahko priložijo kratek življenjepis. n ZAPOSLIMO delavca za polaganje talnih oblog. Šalamon, d. o. o., Gomilsko 80a, telefon 041 377-620. 475 IŠČEMO osebo, ki bi enkrat tedensko čistila in likala v novi stanovanjski hiši v Šentjurju. Pisne ponudbe pošljite na Novi tednik pod šifro ČIŠČENJE. 476 ODKUP HRASTOVE HLODOVINE^ 041420111*041954206 Aida d.o.o., Prekopa 3, Vransko IŠČEMO pomoč pri negi invalida. Telefon 031 839-410. 477 GRADITELJI, pozor! Po ugodnih cenah izdelujem peči za centralno ogrevanje. Garancija za peči je 5 let. Tone Aplenc, s. p., Prekorje 29a, telefon 541-5011, 041 531-976. 509 IŠČEMO občasno varstvo za triletnega otroka, v Šentjurju. Telefon 040 650-111, popoldan. p IŠČEMO delavca za pomoč na kmetiji; 2-do trikrat tedensko v okolici Vojnika - Frankolovo. Telefon 06 8 6 81-374. 507 Vaš zakaj |Ц naš zato. Vsak ponedeljek ИЕДИД ob 12.15. Iščemo odgovore na vprašanja poslušalcev. 5 Ji »••••••••i VEDEZEVANMn ASTROLOGIJA ШТ * astro ffiÄHj® шМбфјја ш^МС© center Pgssb m® m in S < 2,19 €lmin. iz omrežja Telemacb, ceno iz drugih omrežij določajo drugi operate • ••••••••••••••••••••i» Ime in priimek: Naslov, kraj: E-poštni naslov: Plačilo (ustrezno označi) □ v enkratnem znesku za 12 mesecev 106,02 evra □ za 6 mesecev 55 evrov □ za 3 mesece 27,93 evra □ mesečno 9,50 evra CENE SO S POPUSTI (DDV je vključen) novi tednik Datum rojstva: Telefonska številka: Datum: Podpis naročnika: n 3 S 015 22 NAPOVEDNIK radio celje Kulturne prireditve ČETRTEK, 29. 3. 90.6 I 95.1 I 95.9 I 100.3 MHz TEDENSKI SPORED RADIA CELJE ČETRTEK, 29. marec Jutranji ritem z Evo in Dejanom (5.00 - 9.00) 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Jezikaj slovensko, 8.45 Poročilo pU Celje 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.10 Kalejdoskop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodije tedna (slovenska, tuja, domača), 18.00 Odmev - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop - ponovitev PETEK, 30. marec Jutranji ritem z Evo in Dejanom (5.00 - 9.00) 20 vročih Radia Celje TUJA LESTVICA 1. RUDIMENTAL FT. JESS GLYNNE, MACKLEMORE & DAN CAPLEN - THESE DAYS (5) 2. DUA LIPA - IDGAF (7) 3. CALUM SCOTT - YOU ARE THE REASON (4) 4. MEGHAN TRAINOR - NO EXCUSES (3) 5. LIAM PAYNE & RITA ORA - FOR YOU (4) 6. KYGO & MIGUEL - REMIND ME TO FORGET (1) 7. SIGALA & PALOMA FAITH - LULLABY (2) 8. IMAGINE DRAGONS - WHATEVER IT TAKES (2) 9. DELTA GOODREM - THINK ABOUT YOU (3) 10. DYLAN BOB - MASTERS OF WAR [THE AVENER REWORK] (1) DOMAČA LESTVICA 1. LEA SIRK - HVALA, NE! (4) 2. NUŠKA DRAŠČEK - NE ZAPUSTI ME ZDAJ (3) 3. HAMO & TRIBUTE 2 LOVE - ONA GRE (5) 4. BQL - PTICA (4) 5. GAŠPER ANTL FEAT. ZALA KRALJ - BALONI (2) 6. SAMUEL LUCAS - KOT NEKDAJ (5) 7. MARINA MARTENSSON - BLIZU (3) 8. ANABEL - POZITIVA (1) 9. RAIVEN - DALEČ STRAN (1) 10. NIKA ZORJAN - USPAVANKA (2) PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO: ARCADE FIRE - PUT YOUR MONEY ON ME KODALINE - FOLLOW YOUR FIRE PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO: GAJA PRESTOR - TO JE KAR IMAM TABU - HODI SAM Lestvico 20 vročih lahko poslušate vsako soboto ob 18. uri. Za svoje najljubše skladbe lahko glasujete na spletni strani www.radiocelje.com. 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Otroci ne lažejo, 8.45 Poročilo PU Celje 10.00 Novice, 10.15 Sončni žarek, 11.15 Radi ste jih poslušali, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.15 Rušimo tabuje, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodije tedna (slovenska, tuja, domača), 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana SOBOTA, 31. marec 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 9.15 Otroški radio, 10.00 Novice, 10.15 Rušimo tabuje, ponovitev, 11.00 Kulturni mozaik, 11.20 Kuhajmo skupaj, ponovitev, 12.00 Novice, 12.15 Tedenski osir, 14.00 Regijske novice, 14.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, ponovitev, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodije tedna (slovenska, tuja, domača),18.00 Lestvica - 20 vročih Radia Celje, 19.00 Novice NEDELJA, 1. april 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 9.10 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom, 11.15 Tedenski osir - ponovitev, 12.00 Novice, 13.00 Čestitke in pozdravi, 18.00 Pesem slovenske dežele PONEDELJEK, 2. april 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Poročilo PU Celje 9.15 Predstavljamo skladbe tedna, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 12.00 Novice, 12.15 Vaš zakaj, naš zato, 13.00 Kulturni mozaik, 13.15 Izbiramo skladbe tedna, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodije tedna (slovenska, tuja, domača), 18.00 Znanci pred mikrofonom, ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Katrca TOREK, 3. april Jutranji ritem z Evo in Dejanom (5.00 - 9.00) 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Življenje z nami ni le lepše, ampak tudi lažje, 8.45 Poročilo PU Celje 9.15 Stetoskop, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.15 Gospodarski utrip regije, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodije tedna (slovenska, tuja, domača), 18.00 Strokovnjak svetuje, 19.00 Novice, 19.15 Male živali, velike ljubezni, ponovitev SREDA, 4. april Jutranji ritem z Evo in Dejanom (5.00 - 9.00) 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Kdo bo koga, 8.45 Poročilo PU Celje 10.00 Novice, 10.15 Kuhajmo skupaj, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 13.00 Kulturni mozaik, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Melodije tedna (slovenska, tuja, domača), 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice, 19.15 Zeleni val, ponovitev Po slovensko s Katrco 1. Eks: Eks velja 2. Katrca: Mama, zlata mama 3. Zaka pa ne: Panika 112 4. Kvinta: Ljubezen je sreča 5. Narcis: Pred očmi mi cesta pleše rad io cel ie Kino CINEPLE Spored od 29. 3. do 4. 4. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa. Bikec Ferdinand - animirani, družinski, sinh. sobota, ponedeljek: 14.10 Cosi fan tutte (Met opera 2018) - opera sobota: 18.55 Družabni večer - komedija četrtek, ponedeljek, torek, sreda: 16.20 petek, nedelja: 16.20, 22.40 Igralec št. 1 - akcijski, fantazijski četrtek, torek, sreda: 16.50, 19.30 petek, nedelja: 16.50, 19.30, 22.15 sobota: 14.10, 16.50, 19.30, 22.15 nedelja: 16.50, 19.30, 22.15 Igralec št. 1 - akcijski, fantazijski, 3D od četrtka do srede: 17.50, 20.30 Leo da Vinci: Misija Mona Lisa - animirani, sinh. četrtek, petek, nedelja, torek, sreda: 15.40, 16.40 sobota: 13.40, 15.40, 16.30 ponedeljek: 13.40, 15.40, 16.40 Ne z mojo hčerko - komedija četrtek: 16.10, 17.20, 20.00 petek, sobota, nedelja: 16.10, 18.00, 20.10, 22.20 sobota, nedelja: 16.10, 18.00, 20.10, 22.20 ponedeljek, torek, sreda: 16.10, 18.00, 20.10 Ognjeni obroč: Vstaja - akcijski, pustolovski četrtek, petek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 18.30, 21.00 sobota: 16.40, 21.20 Petdeset odtenkov svobode -erotični, drama od četrtka do srede: 21.30 Peter Zajec - animirani, pustolovski, sinh. četrtek: 15.50, 17.00, 18.15 petek, torek, sreda: 16.00, 17.00, 18.15 sobota, ponedeljek: 14.00, 15.00, 16.00, 17.00, 18.15 nedelja: 15.00, 16.00, 17.00, 18.15 Polnočno sonce - drama, romantični četrtek, petek, nedelja, torek, sreda: 17.40, 19.40 sobota, ponedeljek: 14.40, 17.40, 19.40 Rdeči vrabec - triler četrtek, petek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 18.20, 20.50 sobota: 18.20, 21.00 Tomb Raider - akcijski, pustolovski četrtek, petek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 19.00, 21.20 sobota: 19.00, 22.40 Tomb Raider - akcijski, pustolovski, 3D od četrtka do srede: 20.20 Čebelica Maja: Medene igre - animirani, sinh. četrtek, petek, nedelja, torek, sreda: 15.50 sobota, ponedeljek: 13.50, 15.50 ČETRTEK 19.00 Marijina zemlja - dokumentarno igrani PETEK 18.00 Slava - drama 20.00 Thelma - drama SOBOTA 16.00 Peter Zajec - animirana družinska pustolovščina 17.45 Thelma - drama 20.00 Slava - drama NEDELJA 16.00 Peter Zajec - animirana družinska pustolovščina 18.00 Slava - drama 20.00 Thelma - drama TOREK 10.00 Hiša kraljevskega namestnika - drama SREDA 19.00 Ana, ljubezen moja - drama MaLe ŽIV9LI veuKe LJUBezNi Vsak torek ob 12:15 na Radiu Celje ^ avtor: Luka Žerjav j KINO VELENJE PETEK 18.00 Peter Zajec - animirana pustolovščina, sinh. 18.30 Foxtrot - drama 19.45 Polnočno sonce - romantična drama 20.30 Ismaelovi duhovi - triler, drama 21.45 Igralec št. 1 - akcijski, fantazijski SOBOTA 18.00 Peter Zajec - animirana pustolovščina, sinh. 18.15 Ismaelovi duhovi - triler, drama 20.00 Igralec št. 1 - akcijski, fantazijski, 3D 20.30 Foxtrot - drama NEDELJA 16.00 Peter Zajec - animirana pustolovščina, sinh. 18.00 Polnočno sonce - romantična drama 19.00 Marijina zemlja - dokumentarni, fantazijski 20.00 Igralec št. 1 - akcijski, fantazijski PONEDELJEK 18.00 Peter Zajec - animirana pustolovščina, sinh. 19.00 Marijina zemlja - dokumentarni, fantazijski 20.00 Žarek v srcu - romantična komična drama 16.00 Pred vhodom Glasbene šole Velenje Odkritje kipa Frana Koruna Koželjskega ob 150. obletnici rojstva kip je delo akademske kiparke Katje Mayer 17.00 Celjski dom_ Vrtiljak pisani večer z dijaki predšolske vzgoje na Gimnaziji Celje - Center in otroki Vrtca Anice Černejeve; vstop prost 19.00 Galerija Železarskega muzeja Teharje Glasba čopiča odprtje likovne razstave Ernesta Arliča; odprtje bo spremljal koncertni nastop 19.30 Narodni dom Celje Gala koncert učencev in dijakov Glasbene šole Celje iz razreda Primoža Mavriča 19.30 Krčma TamKoUčiri Celje Tadej Toš stand up 19.30 Dom kulture Velenje Čudežna terapija Zeleni abonma (6), A la Carte in izven 19.30 Glasbena šola Velenje Koncert študentov harmonike Akademije za glasbo v Ljubljani 20.00 Plesni forum Celje_ Ti gledaš ... Patrick Süskind: Kontrabas; ponovitev monodrame DOGODKI MED29.3.in5.4.20l8 ČETRTEK, KNJIŽNICA PRI MIŠKU KNJIŽKU 29. marec, Pravljične dogodivščine za najmlajše ob 10. uri Prijave sprejemamo na 03 426 17 66 TOREK, KNJIŽNICA VOJNIK 3. april, Postavljanje zdravih meja in vpliv partnerstva ob 18.30 na starševtsvo pri predšolskem otroku Predava dr. Sara Jerebic SREDA, KNJIŽNICA PRI MIŠKU KNJIŽKU 4. april, Lutkovna predstava: Štirje fantje muzikantje ob 17. uri Lutkovno gledališče Frufru SREDA, KNJIŽNICA VOJNIK 4. april, Pravljična doživljanja ob 17. uri s pravljičarko Špelco Romih SREDA, KNJIŽNICA DOBRNA 4. april, Pravljična doživljanja ob 17. uri s pravljičarko Dorotejo Čatorič ČETRTEK, LEVSTIKOVA DVORANA 5. april, Odnosi za sožitje ob 17. uri Gost bo Karel Gržan ČETRTEK, KNJIŽNICA PRI MIŠKU KNJIŽKU 5. april, Pravljične dogodivščine za najmlajše ob 10. uri Prijave sprejemamo na 03 426 17 66 NE KNJIŽNICA PRI MIŠKU KNJIŽKU SPREGLEJTE! Pravljična doživljanja ob mednarodnem dnevu knjig za otroke NE KRAJEVNE KNJIŽNICE SPREGLEJTE! Pravljična doživljanja ob mednarodnem dnevu knjig za otroke ЧГ NAPOVEDNIK 23 PETEK, 30. 3. 19.00 Galerija erotike Račka Celje_ Keiko Miyazaki odprtje samostojne razstave; vstop prost SOBOTA, 31. 3. 17.00 in 18.45 SLG Celje_ Opus 1 - plesna miniatura mednarodno tekmovanje mladih plesnih ustvarjalcev avtorskih koreografij sodobnega plesa; vstop prost 20.00 Plesni forum Celje_ Opus 1 - plesna miniatura premiera plesne predstave lanske dobitnice produkcijske nagrade Lie Ujčič; vstop prost TOREK, 3. 4. 16.00 Koncertna dvorana Glasbene šole Celje Podelitev plaket in nagrad 47. tekmovanja mladih glasbenikov RS 17.00 Mestna knjižnica Velenje Knjige velikanke čarovniško lutkovna predstava ob mednarodnem dnevu knjig za otroke 18.00 Galerija Mercator centra Celje_ Likovna dela Ane Šuster iz Celja odprtje razstave 18.00 Velenjski grad_ Rimski napisi Celeje predavanje in predstavitev knjige Julijane Visočnik 19.30 Dom kulture Velenje Tarzan Beli abonma (6), A la Carte in izven SREDA, 4. 4. 17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku Štirje fantje muzikantje lutkovna predstava; gostuje lutkovno gledališče Fru-Fru; vstop prost 18.00 Galerija Velenje_ Na čaju z Borisom Jesihom pogovor z avtorjem razstave bo vodila kustosinja razstave Milena Koren 19.00 Koncertna dvorana Glasbene šole Celje Ciklus pianissimo: Ana Semić Bursač, klavir koncert; vstop prost Ostale prireditve ČETRTEK, 29. 3. 18.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Športnik leta podelitev priznanj 19.00 Celjski dom_ Uvodni info o pomočeh in izcelitvah po duhovni poti informativno predavanje s pomočjo učenja Bruna Groeninga; vstop prost PETEK, 30. 3. 13.00 Društvo Novus Neformalno druženje -velikonočni zajček ustvarjalna delavnica 15.00 Kamrica Vojnik Naravno tekoče pralno sredstvo, izdelava zeliščne kreme delavnico bo vodil zeliščar Miha Sreš SOBOTA, 31. 3. 7.00 Ploščad centra Nova in Cankarjeva ulica Velenje Mestna tržnica 8.00 do 12.00 Žalec_ Podeželska tržnica 9.00 Mestna knjižnica Velenje Vsi kupujemo, vsi prodajamo sejem rabljenih knjig 10.00 do 13.00 Mestno središče in Glavni trg Celje Velikonočni dogodek z iskanjem velikonočnih jajčk delavnice za otroke, izdelava butaric, pirhov, velikonočne dekoracije... 10.00 do 14.00 Ekomuzej Žalec Pomladni šopek iz odpadnih materialov in izdelki iz lesa otroške delavnice 10.30 Gasilski dom Drešinja vas Odprtje velikonočne razstave s kulturnim programom razstava bo odprta do 2. aprila med 9. in 19. uro 20.00 Fontana piva Zeleno zlato Žalec Odprtje tretje sezone fontane s skupino Tabu in Boštjanom Romihom NEDELJA, 1. 4. 9.00 do 19.00 Gasilski dom Drešinja vas Ko zacveti dren in zadišijo potice velikonočna razstava УГЛГЛ7Г muzej novejšezgodovinelcelje BUČI, BUČI, MORJE ADRIJANSKO / PRIMORSKI SLOVENCI NA CELJSKEM PO LETU 1918 Vabljeni na odprtje nove občasne razstave, ki bo v četrtek, 29. marca, ob 18. uri v Muzeju novejše zgodovine Celje. Razstava bo na ogled do 31. avgusta 2018. Več o programu na spletni strani muzeja http://www.muzej-nz-ce.si PONEDELJEK, 2. 4. 8.00 Zbor pri gasilskem domu na Ponikvi Velikonočni pohod na Šentjungert 15.00 Zbirališče pred OŠ Antona Bezenška Frankolovo Pohod po Tončkovi poti s kratkim kulturnim programom pri rojstni hiši Antona Bezenška TOREK, 3. 4. 13.00 Mladinski center Velenje Središče mladih in otrok Velenje vsak teden od ponedeljka do četrtka: delavnice, igre, pomoč pri učenju... 17.00 Dom sv. Jerneja Vojnik Zdravilne rastline za lajšanje bolezenskih težav predava zeliščarka Marjana Plajhner; od 16.00 do 19.00 ogled razstave 17.00 Vila Rožle Velenje_ Torkova peta ustvarjalnica za otroke in odrasle 18.30 Kulturni dom Vojnik Postavljanje zdravih meja in vpliv partnerstva na starševstvo pri predšolskem otroku delavnica za starše; predavateljica dr. Sara Jerebic SREDA, 4. 4. 6.30 Kavarna Celjskega mladinskega centra Zdrav slovenski zajtrk 8.30 in 10.30 Dom kulture Velenje Lutke v stripu ustvarjalne delavnice 9.00 do 12.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku Slikanica - zakladnica modrosti in kulture pravljična doživetja ob mednarodnem dnevu knjig za otroke; vstop prost 16.00 Mestna četrt Celje - center Dan zdravja 2018 -Zdravje za vse pohod na Stari grad 17.00 Dom sv. Jerneja Vojnik Razmnoževanje zelišč predavanje in delavnica mag. Nataše Ferant; od 16.00 do 19.00 ogled razstave 18.00 Kulturni dom Vojnik Novosti na področju FFS predavala bo Iris Škerbot Dobrodelne prireditve PONEDELJEK, 2. 4. 18.00 Dvorana Kulturnega centra Rogaška Slatina Velikonočni dobrodelni koncert prostovoljni prispevki bodo namenjeni družini Bofulin, ki jo je prizadel požar Razstave Stari grad Celje, stolp nad Pelikanovo potjo: Svetlikanje pre- kletih/ Flickering of the damned, zvočna instalacija Gašperja Piana; do nadaljnjega; Prostorska postavitev Marka Požlepa Svetli-kanje prekletih 2. del - fragmen-tacije zgodovine; do preklica Stari grad Celje - medzidje: razstava Danes grofje Celjski in nikdar več; do nadaljnjega Paviljon za prezentacijo arheologije, Glavni trg Celje: razstava Rimska Celeja; do nadaljnjega Galerija Kvartirna hiša Celje: razstava Aleksandra Farazin: Marginal spaces/Marginalni prostori; do 31. 3. Galerija Niko Ignjatič Celje: razstava najnovejših slik akademskega kiparja Ervina Potočnika iz Ljubljane; do 7. 4. AQ galerija Celje: razstava Vasje Ocvirka, Naše majce; do 9. 4. Likovni salon Celje: samostojna razstava Danijel Djamo; do 15. 4. Celjska kulturnica: razstava likovnih del (slike) Srečka Šta-mola iz Pernovega; do 28. 3. Osrednja knjižnica Celje: 31. Roševi dnevi: 11. razstava najboljših glasih z literarnimi prispevki slovenskih osnovnošolcev in srednješolcev; do 10. 4. Galerija Volk Celje: prodajna razstava likovnih del iz stalne zbirke: olja na platno različnih avtorjev; do 31. 3. Galerija Železarskega muzeja Štore: likovna razstava Ernesta Arliča Glasba čopiča; do 20. 4. Avla Grand hotela Rogaška Slatina: razstava likovnih del Polone Kitak; do 31. 3. Galerija Velenje: razstava Refleksije slikarja in grafika Borisa Jesiha; do 21. 4. Stalne razstave Pokrajinski muzej Celje -Stara grofija: Etnološka zbirka, Kulturno- in umetnostnozgodo-vinska razstava, Od gotike do hi-storicizma po korakih (prilagojeno za osebe z motnjami vida), Lapidarij, Alma M. Karlin: Poti Pokrajinski muzej Celje -Knežji dvorec Celeia - mesto pod mestom, Grofje Celjski Stari grad Celje - Friderikov stolp, klet: Teater groze - razstava mučilnih naprav od 16. do 18. stoletja Pokrajinski muzej Celje, Planina pri Sevnici: Etnološka zbirka Šmid Zgornji trg Šentjur: Rifnik in njegovi zakladi, Pesem južne železnice Ipavčeva hiša Šentjur: Ipav-ca - življenje in delo Gustava in Benjamina Ipavca Pri železniški postaji Šentjur: Muzej Južne železnice Planina pri Sevnici: Kozjansko žari Ponikva, Uniše: Slomškova rojstna hiša Cerkev sv. Leopolda Loka pri Žusmu: Glažute na območju Žusma Muzej Laško: Laško - potovanje skozi čas; Geologija okolice Laškega; Pivovarstvo in zdraviliški turizem Muzej novejše zgodovine Celje: Živeti v Celju, Zobozdravstvena zbirka Otroški muzej Hermanov brlog: Brlog igrač Fotografski atelje Josipa Pelikana: stalna postavitev Dvorec Strmol: Kuharca (Pokrajinski muzej Celje); Hetiške tkanine in vezenine (Pokrajinski muzej M. Sobota); Mednarodna zbirka likovne umetnosti Podjetje NT&RC, d.o.o. opravlja časopisno-založni-ško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktorica: Anica Srot Aužner Naročnine: Vera Gmajner. Telefon: (03) 4225 171. Sprejem naročnin po e-pošti: vera.gmajner@nt-rc.si Mesečna naročnina je 9,50 EUR. Za tujino je letna naročnina 228 EUR. Številka transakcijskega računa pri Abanki d.d. Ljubljana: SI56 0510 0801 5262 360. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 9,5% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: mag. Marjetka Raušl Lesjak Namestnica odg. ur.: Tatjana Cvirn Oblikovanje: Minja Bajagič Računalniški prelom: Igor Šarlah, Andreja Balja Fotografija: SHERPA, GrupA E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Bojana Avguštinčič Namestnik odg. ur.: Robert Gorjanc E-mail: radio@nt-rc.si E-mail v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Barbara Gradič Oset, Janja Intihar, Brane Jeranko, Lea Komerički, Saška T. Ocvirk, Špela Ožir, Eva Popovič, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šuster Tajnica uredništva: Tea Podpečan Lektorica: Tanja Drolec AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Vodja marketinga: Bojan Kunc Marketing: Marjan Brečko, Simona Brglez, Eva Javoršek, Kristina Šuhel, Klavdija L. Tomažič Telefon: (03) 42 25 100 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si 24 ZANIMIVOSTI Zdaj kip, poleti glasbena čitalnica Fran Korun Koželjski avtor prvih učbenikov za violino in citre - Napisal tudi prvi učbenik za zgodovino glasbe Pred stranskim vhodom Glasbene šole Frana Koruna Koželjskega je zadnjih nekaj dni kip moža, po katerem velenjska glasbena šola nosi ime. Kip, ki je delo akademske kiparke Katje Majer, na življenje in delo Frana Koruna Koželjskega opozarja 150 let po rojstvu tega skladatelja in glasbenika. Korun Koželjski je osnovno šolo obiskoval v Velenju, meščansko v Krškem in trgovsko v Trstu. V glasbi je bil najprej samouk, pozneje se je učil na Dunaju in napravil vojaški kapelniški izpit. Kot pevovodja je deloval pri raznih pevskih društvih in kot kapelnik pri novoustanovljeni Narodni godbi v Celju. Velenjska glasbena šola bo v letošnjem prazničnem letu pripravila precej zanimivih dogodkov, povezanih s tem ustvarjalcem. Ravnatelj Boris Štih je povedal, da bodo veliko pozornosti pri rednem delu in pri izpitih namenili izvajanju Korunovih del. Ta je v slovenskem prostoru zelo znan po tem, da je prvi napisal učbenike za poučevanje violine in citer. Manj znano je, da je bil tudi avtor prvega učbenika za zgodovino glasbe. V čast narodnemu buditelju Letos bodo v velenjski glasbeni šoli uresničili tudi dolgoletno idejo in znanemu umetniku posvetili spominsko sobo. V času poletnih počitnic bodo pripravili prostor, kjer bodo predstavili del Korunove dediščine. »Sobo bomo zasnovali kot nekakšno glasbeno čitalnico. Te so bile nekdaj izjemno pomembne za prebujanje narodne zavesti. Zanjo se je v tem delu Šaleške doline zagotovo zavzemal Korun Ko- Rojstna hiša Korunovih stoji v neposredni bližini najvišjega velenjskega hriba, ki se imenuje Koželj. Ker je Korun kot mlad fant čez hrib hodil k sorodnikom, kjer je pomagal na kmetiji, vsak dan pa se je nato čezenj vračal nazaj domov, si je sam nadel umetniško ime Koželjski. Glasbena šola nosi ime po tem glasbeniku in skladatelju od marca 1966. Kip so torej namenu predali 52 let po preimenovanju iz Centra za glasbeno in baletno vzgojo Velenje. željski,« je povedal Štih. V glasbeni čitalnici se bodo zadrževali starši, ko bodo čakali otroke, tam bodo lahko posedeli tudi pred koncerti v veliki dvorani ali počakali med odmori. Pri pripravah na ureditev spominske sobe velenjska šola sodeluje s Korunovima vnukoma. Oba sta naklonjena temu, da bi obudili spomin na njunega deda. V ta namen sta pripravljena odstopiti tudi nekaj predmetov in glasbil, ki so še ohranjeni v Koru-novi rojstni hiši. Za bolj dostopne notne zapise Decembra bodo v glasbeni šoli pripravili velik slavnostni koncert, ko se bo simfonični orkester glasbene šole predstavil z deli skladatelja, ki se ga Velenjčani letos še posebej spominjajo. Štih je dejal, da je ve- čina dela Frana Koruna Koželjskega ohranjenega v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani. »Zapustil je ogromno materiala. Prizadevamo si, da bi čim več teh notnih zapisov, pripravljenih za različne zasedbe, preoblikovali v sodobnejšo obliko. Tako da bodo na razpolago tudi drugim šolam, zasedbam, vsem, ki bi radi posegali po tem gradivu.« Boris Štih je dodal, da mladi delo Frana Koru-nu Koželjskega spoznajo predvsem ob pouku v velenjski glasbeni šoli. Tam si želijo, da bi bilo zavedanje o njegovi zapuščini močnejše tudi v celotnem slovenskem prostoru. Promocija tega ustvarjalca je zato eden od namenov vseh dejavnosti, ki jih pripravljajo ob letošnji obletnici Ko-runovega rojstva. TINA STRMČNIK Foto: Mestna občina Velenje FOTO TEDNA Pomembnejše je, kar nas povezuje, kot tisto, kar nas razlikuje. Foto: GrupA Ted ni ko ve,M zgodbe St. 13 / Leto 73 / Celje, 29. marec 2018 Ljubenska živa mojstrovina Foto: SHERPA Ena lepša kot druga str. 28 Dijaki na zimskem Na krilih mavrice priklicali športnem dnevu str. 44 pomlad str. 45 26 INTERVJU »Še nekaj let bi rad živel džezovsko življenje, hodil na turneje in potoval. A zagotovo bo prišel trenutek, ko si bom želel, da bi se ustalil. Seveda je to predvsem povezano z odločitvijo za družino. Ni izključeno, da v določenem trenutku ne bom spremenil stalnega prebivališča. Morda se bom preselil v Slovenijo.« Jure Pukl na drugi strani Atlantika gradi uspešno glasbeno kariero. Rad se vrača v domače Velenje, kjer programsko vodi Max klub Jazz festival in enotedensko glasbeno delavnico Kreativna jazz klinika. »Med to glasbeno delavnico in mano je čustvena vez. To delavnico sem namreč obiskoval, ko jo je še vodil Boško Petrović, priznan hrvaški vibrfonist, džezist in podpornik džezovske scene. On je bil eden tistih, ki so me v začetnem razvoju močno navdušili za to glasbo.« t Л* i % k Glasba mu pomeni več kot razkošno življenje Jure Pukl pravi, da glasbenik pride do priznanih odrov le z vztrajnostjo in jasno začrtano potjo - Nujen je tudi močan šesti čut - Da lahko nastopaš povsod po svetu, se moraš uveljaviti v New Yorku Ko je obiskoval nižjo glasbeno šolo, ni veljal za nadarjenega učenca, pravzaprav je bilo ravno nasprotno. Razmišljal je celo, da bi se izpisal iz glasbene šole. Glasbeni svet je v novi luči doživel, ko je s klarineta presedlal na saksofon in ko ga je v roke dobil pravi profesor. Njegovo življenje so za vedno spremenile tudi plošče Charlieja Parkerja. Džez ga je posrkal vase. Ko je začel improvizirati, se je sprva počutil, kot bi hodil po tankem ledu. Trdo je delal, imel je neizmerno željo, da bi se predstavil občinstvu. »Našel sem vsako luknjo, kjer bi rekli, no, pa igrajte,« pravi Jure Pukl. Velenjčan, ki že vrsto let živi v New Yorku, danes velja za enega najbolj ustvarjalnih džez saksofonistov mlajše generacije. Študiral je klasičen saksofon na Dunaju in na Konservatoriju za glasbo v Haagu. Mojstrski študij je opravil na kolidžu Berklee v Združenih državah Amerike, magistriral je na Akademiji za glasbo v Gradcu. Gostuje na številnih glasbenih turnejah, festivalih in koncertnih prizoriščih v Združenih državah, Aziji in Evropi. Doslej je izdal osem samostojnih albumov, pri številnih je sodeloval tudi kot gostujoči glasbenik. Za ustvarjanje na džezovskem področju je leta 2015 prejel eno najvišjih domačih umetniških in kulturnih nagrad, nagrado Prešernovega sklada. Je programski vodja Max klub Jazz festivala Velenje. V sklopu festivala je bila v začetku marca tudi Kreativna jazz klinika, ko je Pukla obiskala tudi naša ekipa. Takrat se je družil s približno 70 glasbenimi navdušenci, željnimi novega znanja. »Ko se ukvarjam z mladimi, ki si želijo življenje, ki bi se vrtelo okrog glasbe, sem zelo pazljiv. Pazim na to, kako predavam, kakšna je energija med mano in študenti. Zavedam se, da lahko mladega človeka dodobra usmerim v določeno smer glasbe, zato sem previden,« je opisal svoje občutke glede vodenja delavnice, kjer je nekoč kot mlad glasbenik sodeloval tudi sam. Mentorji oziroma profesorji ste najbrž »Občinstvo za džezovskega glasbenika ne pomeni le finančnega ali kakršnegakoli drugega priznanja, vendar njegova energija doda nekaj k razvoju improvizacije.« ena vodilnih sil, ki oblikujejo glasbenika. A vendar je za džez še posebej pomembna šola življenja, kot radi rečete. Res je. Tako je zato, ker se džez ni rodil v ustanovah, prav tako ne v literaturi, temveč je to glasba, polna improvizacije. Do razvoja te glasbe je prišlo med nastankom, v trenutku. Gre za zelo impulzivno glasbo, za glasbo, ki temelji na občutku. Ali drži, da ste želeli v najstniških letih glasbo postaviti na stranski tir? Drži. V glasbeni šoli sem se najprej učil igrati na kljunasto flavto, saj so pihala za majhne otroke še prevelika, nato sem obiskoval pouk klarineta. Najprej nisem veljal za perspektivnega glasbenika, celo nasprotno, zdelo se je, kot da nisem nadarjen za glasbo. V tistem času me glasbena šola ni najbolj veselila. O glasbi sem začel resneje razmišljati, ko sem začel igrati saksofon. Takrat sem bil star 15 ali 16 let in me je profesor Oto Vrhovnik usmeril v to, kar delam še danes. Da ste še danes zvesti glasbi, se lahko na nek način zahvalite tudi očetu, kajne? Da. Ko sem hotel pustiti nižjo glasbeno šoli, je rekel, da vse stvari končam nekje na polovici. Zabičal mi je, naj še vztrajam tisto leto ali dve, potem lahko neham. Nato je prišel profesor Vrhovnik. Šlo je za splet okoliščin. Omenili ste flavto in klarinet, igrali ste tudi v pihalni godbi. Vaše glasbeno popotovanje se je torej precej spreminjalo. Kako ste se potem preusmerili v džez? Tako s kljunasto flavto kot s klarinetom in saksofonom sem se začel najprej učiti klasično glasbo. Študiral sem na Dunaju, kjer sem se začel zanimati za džez. Ta zvrst glasbe me je vedno bolj privlačila. Morda so mi bile najprej blizu še funk, soul, in RNB-zvrsti. S prijatelji smo imeli tudi skupino Funk you, kjer so bili morda prvi začetki male improvizacije. Ampak bolj ali manj smo igrali pop in soul skladbe. Kasneje je šel oče v Nemčijo na poslovno potovanje. Prosil sem ga, naj mi prinese plošče Macea Parkerja. To je saksofonist, ki je med drugim igral z Jamesom Brownom. Oče se je zmotil in mi prinesel plošče Charlieja Parkerja. Ta velja za enega od utemeljiteljev bebopa in džeza in je nasploh eden največjih talentov v zgodovini džeza. Ko sem prisluhnil njegovim ploščam, najprej nisem razumel njegove glasbe niti mi prvi teden ni dišala. Čudil sem se, zakaj Charlie Parker tako grozno INTERVJU 27 igra (smeh). A ni minilo več kot deset dni, ko sem začel dojemati to glasbo. Zlezla mi je pod kožo in od takrat je džez del mojega življenja. Kako ste presedlali od predpisanega do bolj svobodnega načina igranja? Kako ste igrali brez notnega stojala pred seboj? Imel sem nekaj težav, potreboval sem nekaj časa, da sem presedlal z vizualnega, ki je v klasiki tako prisotno. Normalno je, da se s pomočjo not učiš etud, sonat in koncertov. Res sem bil navajen, da sem imel pred seboj notni papir. Ko sem začel improvizirati, sem se počutil, kot bi hodil po tankem ledu. Bilo me je strah, bil sem negotov, a sem se teh neprijetnih občutkov počasi osvobodil. Z izkušnjami pride več samozavesti. Postopoma začneš slišati glasbo in ne le igrati, kar je napisano na papirju. Čeprav moramo na mnogih področjih življenja večkrat improvizirati, se zdi improvizacija v glasbi korak, ki ga je ustvarjalec zmožen šele potem, ko res dobro obvlada svoje glasbilo. Res je. Najprej moraš obvladati glasbilo, nato moraš poznati harmonsko zgradbo določene skladbe, melodijo, kontrapunkt, harmonijo, veliko moraš vedeti o ritmu. Vse to te pripravi za improvizacijo. Potem so tukaj še človeške sposobnosti, kot je občutek, torej to, da se znaš odzvati v pravem trenutku. Tudi to odloča o tem, ali gre za dobrega, boljšega ali slabšega improvizatorja. Od leta 2002 živite v Združenih državah Amerike. Vas je ideja o selitvi čez lužo prevzela že, ko ste prejeli štipendijo za mojstrski študij na kolidžu Berklee? Moj študij na Berkleeju je bil pravzaprav začetek študija dže-za, ko sem ravno končal študij klasičnega saksofona. V džezu sem bil že kar globoko. Različnim šolam sem pošiljal svoje posnetke, želel sem iti še drugam. Dunaj je postal premajhen, kar elektronski pošti. To je bilo morda zame nenavadno, da sem se naenkrat nekje znašel sam. V tej šoli v Bostonu takrat ni bilo nobenega Slovenca. Kako ste si nato utrli pot do odrov, kamor so povabljeni le največji zvezdniki džezovske glasbe? Že med šolanjem sem želel čim več nastopati, hotel sem se predstaviti. Zavedal sem se pomena iskanja priložnosti, kjer bi lahko igral. Džez mi namreč pomeni prav to - igranje v živo. Našel sem vsako luknjo, kjer so rekli, no, pa igrajte. Na začetku sem veliko igral tudi zastonj ali pa sem še sam vložil kaj, da sem sploh lahko nastopal. Gre za manjše galerije, študentske klube, kjerkoli so rekli da, sem se vključil in pripeljal s seboj glasbenike. Mislim, da se to dolgoročno obrestuje. Mladi danes morda izgubijo potrpljenje, ker ne dobijo takoj vsega serviranega na pladnju. Njihova pričakovanja so višja, kot so trenutne ponudbe, seveda so pomembni tudi znanje in izkušnje. Treba je biti vztrajen. Bolj pomembno je, da imaš v glavi jasno začrtano svojo pot kot cilj. Torej da se odločiš za nekaj in nenehno delaš v tej smeri, kljub preprekam, ki te doletijo. To so dejavniki, ki te izoblikujejo in ki ti po določenem času nudijo več priložnosti za boljše nastope, za bolj priznane odre. Vseeno se džez zdi bolj glasba za sladokusce, je torej nekoliko oddaljena od množičnega občinstva. Če ste najprej igrali zastonj, kako vam je uspelo, da se zdaj preživljate s to vejo umetnosti? Ko sem bil študent, mi je bila v pomoč štipendija, pomagali so mi starši. V takšnem primeru mlad človek lahko dela, ne da bi v zameno dobil plačilo. Ko postaneš neodvisen, ko gradiš življenje in moraš plačati najemnino, postane vse bolj resno. A moja pričakovanja niso takšna, da bi imel hišo s tremi nadstropji, bazen in podobne stvari. Glasba mi pomeni več kot razkošno življenje. Seveda moraš to sprejeti, če se želiš ukvarjati z džezom, ki mu jaz pravim bolj podzemna umetnost. Čez nekaj tednov bo izšel njegov deveti album. »Plošče sem začel snemati zelo hitro, morda prvih treh ne bi smel posneti ali izdati (smeh). A ni mi žal, saj je to obdobje, ki sem ga živel in ga ovekovečil z izdanim albumom.« se tiče pridobivanja novega znanja in izkušenj igranja z drugimi glasbeniki. Ko sem dobil štipendijo za Berklee, sem se preselil v ZDA. Vedel sem namreč, od kod prihaja ta glasba. Raziskoval sem, katere šole imajo najboljše programe ter najbolj priznane profesorje. To je bilo odločilno. Kako ste se od začetka prebijali? Najbrž vsako leto tja pride več sto mladih, ki se poskušajo uveljaviti na glasbenem prizorišču. Zakaj je uspelo vam? Takrat še nisem razmišljal o prebijanju. Sprva sem bil samo študent v šoli. Seveda si na začetku le neka številka. A sem se zelo hitro vključil v dobre ansamble, študiral sem pri dobrih profesorjih. Nisem razmišljal o karieri, razmišljal sem kot študent, kot nekdo, ki je željan znanja in razvoja. Zagotovo sem takrat doživel kulturni šok. Ameriko sem obiskal prvič, takrat ni bilo mobilnih telefonov in različnih aplikacij, s pomočjo katerih bi delil vtise z družino in s prijatelji, se pogovarjal z njimi. Kupoval sem telefonske kartice in enkrat na teden poklical domov, takrat sem 40 minut skupaj govoril slovensko. Sicer sem z domačimi komuniciral po V New Yorku, kjer živite, je v enem večeru od 30 do 50 džezovskih prireditev. Se da tam v primerjavi s Slovenijo glede na večjo ponudbo tovrstnih dogodkov lažje živeti od koncertov in prodaje albumov? Glede na slovenske razmere je odgovor vsekakor da. Je pa v New Yorku toliko večja konkurenca tako klubov kot glasbenikov, zato so se cene močno znižale. Podobno kot v vsakem drugem poslu, kjer je veliko ponudbe. Zato je tudi v New Yorku težko živeti le od džezovske glasbe. Četudi bi tam igral skoraj vsak dan, ne bi mogel zaslužiti dovolj. Zato si je dobro organizirati nastope drugod po svetu. V Evropi in na Japonskem je še vedno najbolj finančno stabilno okolje, kjer je morda tudi največ denarja za tovrstno kulturo in glasbo. New York pa je nekakšno središče, kjer moraš biti in preživeti, se uveljaviti, da lahko nato nastopaš po svetovnih odrih. Doslej ste izdali že osem zgoščenk, novo boste izdali čez nekaj tednov. Kako si utirate pot pod okrilje založb? Kot sem že dejal, je gradnja kariere moja pot. Hodim po poti, v katero verjamem. Morda se moja kariera razvija malo počasneje, a je moč- nejša, kot so tiste, ki so zgrajene na »instant« način. Uspeva mi usmerjati energijo o tem, kje se vidim čez nekaj let, pri kateri založbi, s kakšnimi izdelki. Z založbami je sicer danes zelo težko. Ne vlagajo namreč rade denarja, ampak želijo imeti kritje za obveznosti, ki jih bodo prevzele kot finančni del. Že vnaprej želijo biti prepričane, da bo glasbenik prodal projekt oziroma album. Nekatere želijo, da ustvarjalec prevzame stroške snemanja, one prevzamejo samo promocijski del. Založbe te počasi spoznavajo. Vsako leto si razširiš mrežo, potem je tu še to, kar se prenese od ust do ust, kar se govori o tebi. Verjamem v naraven način razvoja tovrstnih sodelovanj. Doslej sem imel srečo, da sem pri založbah vedno dobil »budžet« za tisto, kar sem želel narediti, torej plačati glasbenike, studio. Če se morda dotakneva še pisanja glasbe. Je pri skladanju za vas pomembna obrtniška nota ali komponiranje dojemate kot čisto umetnost? Če bi džez skušal delati na obrten način, bi najverjetneje nastala neka pop glasba. Stremim za umetniškim, za tistim, kar čutim. Ne pišem glasbe, ki bi imela skrito noto, da bi bila namenjena za finančni uspeh ali za to, da bi jo poslušalo čim več ljudi. Če se to zgodi, je super. Sicer pa najbrž ravnam kot slikar, ki verjame v svojo sliko, ali kot pesnik, ki zaupa v svojo poezijo. Pri tem bo ostalo. Mislim, da ne bi bilo vredno žrtvovati vsega tega življenja in usmerjanja v džez za to, da bi delal le za denar. Potem bi morda to začel delati že prej (smeh). Imate, ko skladate, pred seboj poudarek, o katerem želite spregovoriti skozi svojo glasbo? Ali se prepustite ustvarjanju in šele po končanem delu vidite, kaj se je pač rodilo? Oboje. Imam dve plošči, ki se imenujeta sound pictures (podobe zvoka, op. a.). Na teh albumih so skladbe, ki prenašajo vizualne podobe. Že iz naslova lahko poslušalec nekaj razbere. Eden od naslovov je na primer Teža sveta, kjer seveda ne mislim na težo Zemlje, ampak na nas ljudi, ki živimo tukaj. Drug naslov je na primer Slapovi, ki prav tako že nekaj pove o skladbi. Včasih skomponiram tudi kaj, kar še nima naslova oziroma vizualne predstave, in šele kasneje dodam to komponento. Kaj za vas šteje kot uspeh? Je to notranje zadoščenje, ko lahko z mirom v sebi rečete, da ste naredili, kar ste želeli? Ali vam je pomembno mnenje občinstva, mnenje kritikov? Glasbeniki glasbe zagotovo ne delamo samo zase. Še posebej to velja za improvizacijo, ki je odzivanje v trenutku. Tvoji odzivi so povsem drugačni, če je pred teboj občinstvo ali če si v prostoru le z glasbeniki. Podobno je, če si predstavljamo razliko med treningi in tekmami pri športnikih. V vsakem primeru daš vse od sebe tudi na vajah. Sploh zdaj, ko imamo s kolegi več izkušenj, smo na vajah bolj zadržani, učimo se predvsem kompozicij in struktur. Na koncertu se začnejo dogajati stvari, ki niso napisane na papirju in ki jih do nastopa v živo ne moreš doreči vnaprej. To so stvari, ki niso oprijemljive, »Ko sem mesec dni na enem mestu, mi že postaja pretesno. Rad potujem, rad sem med ljudmi in odkrivam nove stvari.« »Sanjarim o tem, da bi morda enkrat odprl restavracijo. Kuham vse živo, slovensko kulinariko, a tudi indijske, japonske in tajske jedi. Rad imam italijanske specialitete, delam svoje rezance, testenine. Del sanjarjenja je seveda, da bi bil zraven restavracije še džez klub (smeh).« ampak nastanejo v trenutku improvizacije med koncertom. Izjemno iskani ste tudi kot gostujoči glasbenik. Kot gost ste sodelovali pri več kot 40 albumih. Kako vas odkrijejo, kaj pomenijo vsa ta glasbena poznanstva? Mislim, da je to predvsem posledica ustnega izročila, torej gre za to, kaj o meni povedo glasbeniki. Tako dobiš priznanja, tvoje ime se širi. Krog ljudi, ki se s to glasbo ukvarjajo, te prepozna. Ko si nekomu »glasbeno všeč«, te povabi k sodelovanju pri svojem projektu. Takrat sem tako imenovan »side man«, kar bi lahko prevedli v »stranski igralec«. A to ne pomeni, da sem kot gostujoči glasbenik v drugi vrsti. Gre bolj za to, da projekt ni pod mojim vodstvom, ampak ga usmerja glasbeni kolega, ki me povabi k sodelovanju. Bi lahko torej v vsakem trenutku poklicali kolege in sestavili zasedbo za nov projekt? Ali je za ta čudež improvizacije, ki ste ga prej omenili, pomembno, kdo stoji ob vas na odru? Nekoč sem verjel, da lahko sodelujem z vsakim. Seveda se je moj odnos do tovrstnega sodelovanja skozi življenje bolj oblikoval. Zdaj bolj poznam sebe, vem, kako sodelujem z določenimi ljudmi. Zato mi je trenutno zelo pomembno, s kom igram, v kakšnih zasedbah, kdo so ti ljudje. Obstaja kakšno glasbeno ime, s katerim bi še posebej radi igrali? Kar nekaj glasbenikov je, s katerimi bi rad sodeloval. Nekaj jih je seveda že preminulih, tako da se moja želja ne bo nikoli uresničila (smeh). Trenutno me je poklical glasbenik, ki mi je zelo ljub, to je priznan bobnar Nasheet Waits. Z njim bom v Evropi odigral nekaj koncertov. Večkrat sem ga sam prosil za sodelovanje pri svojih projektih, a je bil zaseden, zdaj pa je on poklical mene, da bom sodeloval pri njegovem projektu. Enkrat bi rad na odru stal z Waynom Shorterjem, samo da bi začutil, kakšno energijo ima. Seveda imam sanjarjenja. Ta morajo biti prisotna tako v džezu kot v umetnosti nasploh, saj so hrana za dušo. TINA STRMČNIK Foto: GrupA, osebni arhiv Ko je Jure Pukl prvič prisluhnil ploščam Charlieja Parkerja, najprej ni razumel njegove glasbe. Čudil se je, zakaj Parker tako grozno igra. Po nekaj dneh mu je tovrstna glasba zlezla pod kožo. Od takrat je džez del njegovega življenja. 28 REPORTAŽA Vse potice so po festivalu podarili okoliškim domovom starejših, in sicer domovoma upokojencev Prebold in Polzela, Zavodu svetega Rafaela Vransko in Domu Nine Pokorn Grmovje. Rezultate ocenjevanja so v petek zvečer razglasili na zaključni prireditvi. Udeležil se je je tudi predsednik državnega zbora dr. Milan Brglez, ki je s svojo potico sodeloval tudi v tekmovalnem delu festivala. Spekla mu jo je Ida Rojnik iz Braslovč. (Foto: organizator) Festival potic je prvih deset let nastajal pod okriljem Društva podeželskih žena Prebold, štiri leta je nad njim bdelo kulturno društvo Antona Schwaba. Letos prvič je organizacijo prevzelo Turistično društvo Prebold s predsednico Nino Kralj na čelu. Ena lepša kot druga V Preboldu pretekli konec tedna že petnajsto leto dišalo po poticah - Od potratnih potic do kolačev z mletimi bučnimi semeni Velikonočni prazniki v večini slovenskih domov ne minejo brez okusnih potic, kar še posebej dobro vedo oskrbovanci domov v Spodnji Savinjski dolini. Letos so namreč že petnajsto leto zapored k njim romali potice in kolači, ki so bili del zdaj že tradicionalnega Festivala potic. Na dvodnevni kulina-rično-dobrodelni dogodek je letos pripelo 87 potic. Komisija je njihovim izdelovalcem podelila kar 51 zlatih priznanj. Festival se je začel v petek dopoldne, ko so sodelujoči dostavljali potice in kolače, ki jih je nato komisija ocenila. Re- zultate je razglasila na večerni zaključni prireditvi v Dvorani Prebold, kjer si je bilo razstavo teh velikonočnih dobrot mogoče ogledati še v soboto, nakar so vse potice podarili domovom upokojencev v dolini. Sedemčlanska komisija, sestavljena iz pekov, slaščičarjev in gospodinj, je že tradicionalno ocenjevala tri vrste velikonočnih dobrot - orehovo potico, orehov kolač in smetanovo potico z različnimi dodatki, kot so rozine, meta, pehtran in melisa. Tudi letos si je pomagala z jasno opredeljeni kriteriji. Popolna potica mora imeti brezhiben videz, vonj in okus tako skorje kot sredice. Predsednica komisije Danica Uplaznik, ki je bila pred petnajstimi leti pobu- Sedemčlanska komisija je pri poticah ocenjevala videz, vonj in okus skorje ter sredice. Letos prvič je v njej sodeloval profesor iz celjske gostinske šole Boštjan Bezgovšek. dnica festivala, pravi, da se kakovost izdelkov vsako leto iz-bolj-šuje. »Potice so z e l o okusne in če je kje kakšna luknja, tudi ni takšna reč,« pravi izkušena izdelovalka te tradicionalne slovenske velikonočne jedi, ki si želi, da bi s svojim izdelkom na festivalu sodelovalo še več ljudi, a se obenem zaveda, da je za to potreben pogum. Nadgrajujejo tradicionalne recepte Dijaki Srednje šole za gostinstvo in turizem Celje in Šolskega centra Šentjur so za letošnji festival spekli več kot trideset potic. Profesor iz celjske gostinske šole Boštjan Bezgovšek, ki je bil letos tudi prvič eden od članov komisije, je zadovoljen z njihovim odzivom in predvsem s trudom, ki ga vsako leto vložijo v izdelavo te tradicionalne slovenske sladice. »Dijaki so sodelovali pri krožku peke potic, s katerim na festivalu sodelujemo vsako leto. Veseli me, da za peko navdušujemo vedno več dijakov in da so vedno bolj izvirni in kreativni. Tradicionalne recepte nadgrajujejo.« Če se izkušene gospodinje ponavadi raje držijo ustaljenih sestavin, si dijaki upajo nekoliko več. Tudi po njihovi zaslugi so se pred komisijo poleg klasičnih orehovih potic in kolačev znašli kolač z mletimi bučnimi semeni in pehtranov kolač, potratna, kokosova, pirina, makova in ocvirkova potica ter pehtranova potica s kurkumo. Manjkala nista niti Kristusova krona in rozinov šarkelj. Najboljše domače sestavine Prve omembe potice segajo v 16. stoletje. Od nekdaj je bil njen prvotni pomen praznični kruh, ki je moral odstopati od vsakdanjega. Objavljanje pravih receptov za pripravo potic in dosledno navajanje tega naziva se je začelo v 19. stoletju najprej v slovenskih in nemških kuharskih knjigah. Skozi stoletja so se testo, način izdelave in tudi nadev precej spreminjali. »Potica je že od nekdaj na slovenski mizi ob posebnih priložnostih, kot so krst, poroka ali smrt. Za Slovence ima poseben pomen, saj nas spremlja od rojstva do smrti,« izpostavi Uplaznikova, ki se zato izdelave potice vedno znova loti zelo resno. Še posebej pozorna je na sestavine, ki so najboljše, če so domače. Takšna jajca so lepo rumena, tudi orehi so okusnejši. Moka mora biti sveža, mlačna in ule-žana. »Še posebej je treba paziti, da orehi niso >žerki< oziroma da nimajo kakšnega priokusa, saj potica v teh primeru nima svojega tipičnega okusa,« opozarja Bezgovšek, ki je na nekaj takšnih primerov naletel tudi med ocenjevanjem. ŠPELA OŽIR Foto: SHERPA FOTOREPORTAŽA 29 Ljubenska živa mojstrovina Ljudska ustvarjalnost ob cvetni nedelji preseneča vsako v slogi je leto - Država je »potice« posebej zaščitila moc ... Cvetnonedeljski akvarij in klobuka po ljubensko ... Cvetne nedelje na Ljubnem ob Savinji so prava paša za oči. Tam obujajo okoli vsake cvetne nedelje običaj izdelovanja in blagoslova tako imenovanih »potic«. Te so uradno razglašene za živo mojstrovino državnega pomena, saj so edinstvene tako v Sloveniji kot širše po Evropi. Drugod prinašajo župlja-ni k blagoslovu cvetne Ti prinesejo pred cerkev različna okrašena orodja, naprave in predmete, ki jih spremljajo med vsakdanjikom. Letos so prinesli na primer okrašene »telege« za vprežno živino, voziček, tlačilko za polnjenje zračnic, vile, žago, grablje ... Drugi so prinesli kot »potico« okrasni metuljček za srajco, trak za lase, čevelj, vrč, cerkveno pušico za nabiranje prispevkov, mlin, manjkala ni niti smučarska skakalni- , c a . Neka- teri so se odločili drugače in izdelali štorkljo na gnezdu, račko, sovo, divjega petelina, laboda, akvarij ... Tudi glasbil ni manjkalo - kitar, harf ... »Ko sem otroke spraševal, kakšno >potico< bodo prinesli k blagoslovu, so .„,. eni dejali, da ne smejo povedati. Drugi so bili manj skrivnostni. Nekdo od otrok, ki je smučarski skakalec je dejal, da bo prinesel smučarsko skakalnico,« je povedal dolgoletni ljubenski župnik Martin Pušenjak. Otrok jo je izdelal skupaj z očetom. »Ljudje imajo vedno nove zamisli in prijetno je opazovati, kaj vse prinesejo k >žegnu<,« je dodal župnik, ki ima pri ohranitvi »potic« posebno zaslugo. Kot so ugotovili raziskovalci preteklosti, naj bi prvo ljubensko »potico« prinesel k blagoslovu Jože Poličnik iz Tera nad Ljubnim. To naj bi bilo davnega leta 1887. Običaj je pred nekaj desetletji skoraj izumrl. »Potem ko sem prišel leta 1975 na Ljubno, sem opazil pri blagoslovu komaj sedem ali osem >potic<. Ta posebnost me je pritegnila. Ko sem izdelovalce naslednje leto pohvalil, so prinesle >potice< številne družine,« se spominja Pušenjak, prekmurske gore list. Dodaja, da je od takrat vsako leto nekaj novega. Ljubensko posebnost so opazili tudi varuhi kulturne dediščine na državni ravni. Kot uradni nosilki ohra-n j a - . nja tra- dicije »potic« je država določila ljuben-sko župnijo in občino. BRANE JERANKO Foto: SHERPA nf* I а^ I- П . №. r ■ Čevelj kot »potica« Ljubenska smucarska skakalnica in cvetlica . Ljubencem domišljije ne manjka 30 FOTOREPORTAZA »Ko se sprehodimo skozi sobane, začutimo duh nekdanjega življenja v dvorcu, vidimo vse podrobnosti, ki naredijo lepo arhitekturo. K dvorcu spadajo tudi park, vrt in rastlinjak, ki živijo v vseh letnih časih,« je povedala Mateja Kumer. Razstava, ob kateri človek težko ostane ravnodušen Zaprašen dvorec pred veliko nočjo oživel v morju rož, ki naznanjajo pomlad Tisočero cvetov v »trendovskih« barvah. Tako bi lahko le z nekaj besedami opisali velikonočno razstavo v dvorcu Gutenbüchel v Šoštanju. Skrivnosten dvorec sredi zelene oaze bo domišljijo, kaj vse je možno, ko se združita lepota narave in mogočna arhitektura, buril še vse do 2. aprila. Dvorec v Ravnah pri Šošta- bodo v njem še lahko prirejali nju je bil nekoč dom znanih šoštanjskih industrialcev, družine Woschnagg. Zadnja leta je služil potrebam Psihiatrične bolnišnice Vojnik. Nepremičnina je danes v lasti države. Zato da bi javnost lahko vsaj občasno pokukala v izjemen prostor, lokalni zanesenjaki tam ob veliki noči in adventnem času pripravljajo razstave, ki so prava paša za oči. Arhitektka in interpretator-ka kulturne dediščine Mateja Kumer je pojasnila, da tovrstni - čeprav redki - dogodki terjajo precej priprav. Program je zasnovan tako, da se razstave ne ponavljajo. Ugoditi je treba birokratskim zahtevam, zagotoviti denarno podporo, kjer ima precej posluha šo-štanjska občina. Organizatorje vsako leto presenetijo okvare, ki žal pričajo o slabi napeljavi in o tem, da zob časa še pošteno najeda dvorec. »Vprašanje je, kako dolgo bomo dvorec še uspeli vzdrževati tako, da razstave. Srčno upam, da nam bo uspelo lastništvo z ministrstva za zdravje prenesti na občino,« je povedala Kumrova. Pisano in igrivo Letošnja velikonočna razstava dvorec obuja v modernih barvah. To so odtenki rožnate, a tudi odtenki lila barve, odtenek sivke bo moderen predvsem v prihajajočem poletju. V ospredju sta še pastelno zelena, rahlo pastelno rumena, je povedal florist Simon Ogrizek. »Sobe krasi tisoče cvetov vrtnic, orhidej, cvetlic, ki spominjajo na travniško pomladno vzdušje. Tu so še trobentice, ranunku-le, tulipani, zvončnice in še bi lahko naštevali.« Seveda bodo obiskovalci opazili, da so v aranžmaje vključeni številni »pirhi«. Kar tisoč so jih pobarvali učenci šoštanjske osnovne šole in vrtca. Razstave v Gutenbüchlu so tudi priložnost, da se predstavijo lokalni ustvarjalci, Pri okrasitvi salona, kjer je ohranjena tapeta z vrtnicami, je Simon Ogrizek v vseh letih prirejanja razstav zvest rožnati barvi. Mateja Kumer pravi, da obiskovalci, ko vstopijo skozi vrata dvorca, ne morejo skriti čustev. »Tudi sama ob vsej tej lepoti kdaj potočim kakšno solzo. Poznam namreč dvorec, tudi ko je prazen. Ko so v njem ljudje, se drugače obnaša, drugače diha, tudi diši drugače.« Prav številni obiskovalci so motivacija, da s Simonom Ogrizkom pripravljata nove razstave. umetniki in podjetniki. Ti obiskovalcem ponujajo najrazličnejše sladkosti, lokalni viski, različne vložene dobrote. Letos je na razstavi sodelo- • T- i r i. " Priprava takšne razstave terja ogromno materiala. Velikih šopov grmičevja ustvarjalci skorajda ne štejejo, prav tako ne kubičnih metrov oljčnih vejic in drugih naravnih materialov. Oljčne vejice so iz slovenskih oljčnikov. V dvorcu se bohotijo vedra in vedra cvetov. »Cvetje je žal nizozemsko. Vesel bi bil, če bi lahko predstavil slovensko pridelavo, to bi bilo idealno,« poudarja Simon Ogrizek. i * *M 'jr Dvorec postaja v zadnjem času vedno bolj priljubljen tudi kot prizorišče za civilne poroke. Lani sta se za to odločila dva para, za letos so napovedane že tri poroke. Številni mladoporočenci so si za > fotografiranje izbrali vrt dvorca. Zaradi vseh naštetih razlogov je delček razstave posvečen poroki Na temo poročne fotografije bo pripravil fotograf Aljoša Videtič v Gutenbüchlu to soboto tudi ЛИ fotografsko delavnico. V*'. • ■ v * * m I v val tudi slikar Drago Šumnik Luka, ki se predstavlja z opusom križevega pota. TINA STRMČNIK Foto: GrupA Dvorec Gutenbüchel je leta 2015 javnosti prvič v zgodovini pokazala arhitektka in interpretatorka kulturne dediščine Mateja Kumer. Meni namreč, da je ta arhitektura del naše zgodovine in da je prav, da jo ljudje spoznajo. Pri razstavah ji je v neizmerno pomoč priznan florist Simon Ogrizek, vodja cvetličarstva in vrtnarstva v podjetju Pup Velenje. Simon Ogrizek je v vsaki sobani dvorca ustvaril posebno cvetlično zgodbo. Ni se izognil niti beli barvi, s pomočjo katere je med drugim zasnoval to skoraj pravljično drevo. »Bela barva sicer ni med letošnjimi modernimi barvami, a sem jo dodal, saj je ^јЦ dodatek k veliki noči.« - ^ ' N Priznan florist je imel za tokratno razstavo posebne sodelavce. Otroke iz Vrtca Šoštanj in Osnovne šole Karla Destovnika - Kajuha, ki so v ta namen skrbno pobarvali tisoč »pirhov«. Nt Tako malo je treba, da zdravje ohranimo, in tako veliko, da ga spet pridobimo. i Izberite zdravje Zdravje ni samoumevno. Nikoli ni bilo in nikoli ne bo. Vaše telo ni stroj, čeprav je v pogonu 24 ur na dan. Ves čas. Vsak organ, vsaka celica. Si predstavljate, kakšen čudež nosite v sebi? Toda poglejte, hvaležnost, da srce utripa, je vedno nekje na strani ali se nanjo nihče ne spomni. Pričakovanje, da bo srce utripalo in delovalo, kot je treba, pa je vedno na višku. Morda bi moralo biti ravno obratno... Telo je vaš dom. V njem se lahko počutite varno ali tudi ne. Odvisno od tega, koliko vlagate v svojo varnost. Vas skrbi enako, ko se vam morda pokvari ključavnica na vhodnih vratih in če ste prehlajeni? V obeh primerih v svoj dom spustite škodljivce ... Kakšni sta torej vaša skrb in naložba v varnost? Torej tudi v zdravje. Vase. Vi ste svoje zdravje. Nič manj, nič več. O zdravju, preventivi, obolenjih bi lahko pisali v neskončnost. Toda tokrat smo v časopisni prilogi zajeli teme in področja zdravja, kjer tudi sami lahko storite marsikaj, da ohranite največjo vrednoto v življenju. In to že danes. Ta trenutek. Kolikokrat ste pomežiknili, medtem ko to berete? Če niste niti enkrat, to ni dobro, saj ste zaradi zunanjega dejavnika pozabili na svoje oči. Te potrebujete ves čas. Vidite, pomembne so malenkosti. Te štejejo. Gradijo celoto. V življenju se tega premalokrat zavedamo. Malenkosti gradijo temelje, lahko pa ga tudi v eni sami sekundi spodnesejo. Na naslednjih straneh boste lahko prebrali nekaj nasvetov, s katerimi bomo poskušali oplemenititi vašo skrb za zdravje. Vam olajšati pot. Osrednja nit zapisanega so zato stvari, ki vam nikakor niso tuje. Le čas si je treba vzeti zanje. Niti ne veliko časa. Morda nekaj minut med delom za razgibavanje, nekaj minut za znanje o pravilni prehrani ali krepitvi imunskega sistema. Vse to prepreči razvoj obolenja ali vstop škodljivcev v vaš »dom«, v vaše telo. S tem znanjem ste lahko tudi vzor ali podpora drugim. Ne pozabite tega. Ker znanje in nasveti o zdravju, če so podani iz lastnih izkušenj, so največ, kar lahko nekomu podarite. Ker to prinese le pozitivne učinke. Vplivati na takšen način na tuja življenja je lepo. In dobro se z dobrim vrača. Tokrat vam polagamo na srce: začnite v svoje zdravje vlagati danes. Ne jutri. Kajti jutri vam lahko list papirja z diagnozo spremeni življenje na celi črti. Ne dovolite tega. Izberite zdravje. Naj ta ostane vaša prihodnost. SIMONA ŠOLINIČ Foto v prilogi: pixabay.com 32 PRILOGA ZDRAVJE Tudi opravki so lahko telesna aktivnost Tega ne pozabite Vaš imunski sistem je tudi vaše varovalo, tega nikar ne pozabite. Sposoben je razločevati, kaj telesu škodi in kaj ne. Pomanjkanje spanca, nepravilna prehrana, telesna nedejavnost, dolgotrajno jemanje antibiotikov, stres, težko fizično in umsko delo, kajenje - vse to so slabe navade, ki imunski sistem »sesuvajo«. Svoje prida še starost, saj z leti imunski sistem slabi. Skrb zanj je zato na prvem mestu. »Imunski sistem zajema vse obrambne mehanizme našega telesa, ki se bojujejo proti različnim boleznim. Vsega telo samo ne zmore, zato potrebuje našo pomoč. Če boste pazili, kakšno hrano boste je- dli in kakšen bo vaš življenjski slog, boste bolezni zaprli vrata,« pravi Marjana Iršič vodja centra za krepitev zdravja, ki deluje v okviru Zdravstvenega doma Celje. Če vam je ob prvih spomladanskih sončnih žarkih težko takoj začeti telesno vadbo, lahko kot pripravo nanjo in za izboljšanje svojega življenjskega sloga izkoristite vsakodnevne aktivnosti. Vrtnarite, operite avto, peljite psa na sprehod, uporabite stopnice namesto dvigala. Uživajte v sprehodih, kolesarjenju, morda tudi v plesu ali igri z žogo. Pri tem ne pozabite na aktivni odmor v svojem delavniku. Na delo in po oprav- kih, če le lahko, pojdite peš. »Tudi med delom, ki je danes večinoma že sedeče, ne pozabite na telesno aktivnost. Dejavnosti, ki jih običajno opravljate sede, prekinite s krajšo stojo oziroma še bolje z nekajminutno telesno dejavnostjo. Čas sedenja prekinite vsako uro ali dve in to za vsaj minuto ali dve. Stoje opravljajte telefonske pogovore in krajše sestanke. Po daljšem sedečem delu za računalnikom, tekočim trakom ali med sestanki ter med gledanjem televizije ali igranjem elektronskih igric naredite krajše in predvsem aktivne odmore, svetujejo v centru,« pravi Iršičeva. SŠol Aktiven življenjski slog: preprečuje bolezni srca in ožilja zmanjša tveganje za možgansko kap izboljša sladkorno bolezen obvladuje prekomerno telesno maso in debelost preprečuje krhkost kosti (osteoporozo) in zmanjša možnost zlomov krepi telesno pripravljenost vzdržuje mišično moč in gibljivost sklepov zmanjša depresijo in stres izboljša kakovost življenja. m. ODDIH ZA 7 SENIORJE ✓ TERME DOBRNA 5 x polpenzion + kopanje, že od 205,00 € oseba / 5 noči Paket Lepo je biti upokojenec velja do 30. 06. 2018. ✓ brezplačen prevoz, ✓ 1 x posvet pri zdravniku, ✓ storitve za zdravje, ✓ neomejeno kopanje v bazenih s termalno vodo, ✓ aktivnosti in družabni večeri, ✓ vodna aerobika in jutranja gimnastika... Brezplačna številka: 080 22 10 www.terme-dobrna.si BREZPLAČEN PREVOZ ZA SENIORJE PO VSEJ SLOVENIJI, BREZ OMEJITVE KILOMETROV! Kako lahko dodatno okrepimo imunski sistem? Pomlad je čas, ko nas sonce vedno bolj vabi v naravo, vedno več imamo volje in moči za različne aktivnosti, tudi za vadbo zunaj. A treba se je zavedati, da je po dolgih zimskih mesecih in hitri menjavi vremena, ki smo ji bili priča v zadnjih tednih, naš imunski sistem še vedno precej oslabljen. Za nami je sezona prehladov, viroz in grip. Zato je preskok v pomlad tudi čas za krepitev imunskega sistema. Da višje temperature dočakamo pripravljeni. Termalna voda - nepogrešljiv zdravilni dejavnik V naravnih zdraviliščih so se ljudje zdravili že v časih davno pred našimi. Dandanes smo ugotovili, da je balne-oterapija kljub napredku sodobne medicine nepogrešljiva pri zdravljenju in rehabilitaciji. S takšnim zdravljenjem dosežemo, da se prizadeti organi hitreje in bolj opomorejo. Leta 1403 so na Dobrni termalno vodo prvič uporabili v zdravstvene namene. Kot glavni zdravilni dejavnik v Termah Dobrna velja za idealno sredstvo pri zdravljenju ginekoloških, uroloških in revmatičnih obolenj, pri zdravljenju poškodb gibalnega sistema ter za zdravljenje tistih s sladkorno boleznijo, povišanim krvnim pritiskom, z lažjimi obolenji srca in dihal. Veliko blago-dejnost dokazano pripisujejo marmornim termalnim kopelim v Zdraviliškem domu, ki so prava posebnost, saj termalna voda iz vrelca priteče skozi reže neposredno v kopeli in tako tudi odteče. Fango obloge in kopeli iz zdravilnega blata priporočajo pri lajšanju bolečin v sklepih, hrbtenici ali križu ter pri mišičnih bolečinah in revmatskih obolenjih. Tretji naravni zdravilni dejavnik v Termah Dobrna je šota, ki pospešuje zdravilne procese v telesu in izboljšuje metabolizem ter pomaga pri bolečinah revmatskega in degenerativnega izvora. Promocijsko besedilo Pripravite svoje telo na aktivnost Moški, starejši od 40 let, in ženske, starejše od 50 let, ki se doslej niste, a se želite ukvarjati z intenzivno vadbo, se prej posvetujte z zdravnikom. Izberite primerna oblačila in obutev glede na vrsto telesne dejavnosti in vremenske pogoje. Pomembno je, da oblačila dihajo in ne dražijo kože. Obutev mora biti udobna za stopala in varna za gležnje. Pred začetkom glavnega dela vadbe se je treba ogreti in po njej ohladiti. Pred in med več kot 30 minut trajajočo vadbo ter po daljši vadbi je treba nadomeščati izgubljeno tekočino. Pijača naj bo negazirana, brezalkoholna, brez kofeina ali drugih poživil, brez umetnih sladil in aditivov. Pri bolj intenzivni in dlje časa trajajoči vadbi moramo nadoknaditi tudi izgubo elektrolitov. Z vadbo je treba počakati vsaj uro in pol po zaužitem večjem obroku hrane. Vadba ni priporočljiva, kadar imate povišano temperaturo ali če ste kakorkoli akutno bolni. Vadbo prekinite, če čutite bolečine v sklepih, prsnem košu, vratu, spodnjem delu čeljusti, vzdolž leve roke ali če se pojavijo težave, kot so vrtoglavica, slabost, motnje srčnega ritma in težko dihanje. Vir: Center za krepitev zdravja Celje Zdravja ni brez zdrave hrane. Dobrega imunskega sistema tudi ne. Zdravo prehranjevanje bi moralo postati samodejen način življenja in hkrati vsakodnevni užitek. Kot ocenjujejo v centru za krepitev zdravja, prehranjevalne navade odraslih v Sloveniji niso vzorne, saj se po podatkih raziskav kar polovica odraslih prehranjuje nezdravo. »Še vedno zaznavamo prenizek vnos zelenjave, neustrezen ritem prehranjevanja, opuščanje zajtrka. Še posebej je tveganje za nezdrave prehranjevalne navade prisotno pri moških, mlajših odraslih in pri osebah z nižjo izobrazbo ter s slabšim so-cialno-ekonomskim statusom,« pojasnjuje vodja centra Marjana Iršič. Zato svetuje: preden se lotimo sprememb v življenju, moramo spoznati koristi in prednosti zdravega prehranjevanja za zdravje. To namreč tudi krepi imunski sistem. »Čezmeren vnos hrane, čezmerno uživanje nasičenih in transnenasičenih maščob, sladkorja, čezmerno uživanje soli, prenizek vnos zelenjave in sadja vplivajo na pojav bolezni srca in ožilja, različnih oblik raka, sladkorne bolezni tipa 2, na debelost in s tem posledično na oteženo gibanje, bolečine v kosteh in mišičju ter drugo. Ljudje imamo, kadar se nas loti bolezen, radi hitre učinke in spremembe. Pogosto menimo, da se na bolezen z načinom prehranjevanja ne da vplivati, kar je popolna zmota. Pozitivne učinke na zdravje lahko tudi s prehranjevanjem dosežemo relativno hitro,« pravi sogovornica. Na dan je priporočljivo zaužiti od 3 do 5 uravnoteženih obrokov. Dan vedno začnite z zdravim zajtrkom. Zajtrk je namreč najpomembnejši obrok v dnevni prehrani, saj zjutraj telo oskrbi s potrebno energijo in hranilnimi snovmi. Pomemben je tudi zaradi vpliva na dnevni ritem prehranjevanja. Dokazano je, da se tisti, ki zajtrkujejo, bolj redno in zdravo prehranjujejo čez dan. PRILOG/V ZDRAVJE 33 Magnetna resonanca in fiziatrična ambulanta Magnetna resonanca je metoda, ki jo običajno uporabljajo za ciljano razjasnitev diagnostičnih težav, in sicer kot dodatno preiskavo pri opredelitvi sprememb, ki jih z običajnimi CT- ali UZ-preiskavami ne moremo zanesljivo opredeliti. Medical center Rogaška je sicer najbolj prepoznaven po gastroente-rološki dejavnosti, pri čemer je svojo ponudbo na začetku leta 2018 nadgradil še z novo tehnologijo. Z najsodobnejšim MR-aparatom Siemens Avanto Fit 1,5 T izvajamo preventivni pregled celega telesa in preiskave posameznih delov. Magnetnoresonančna preiskava celega telesa - od glave do palcev na nogi - je koristen, hiter in neinvaziven diagnostičen postopek za odkrivanje naključnih patoloških sprememb pri načeloma zdravih ljudeh. Izvajamo tudi MR-preiskave: trebuha (jeter, trebušne slinavke, ledvic, na-dledvične žleze, vranice, prostate, žolčnega sistema (MRCP), enterografijo), živčevja oziroma možganov in hrbtenjače, mišično-skeletnega sistema (tudi MR-artro-grafija) ter preventivne preiskave dojk, prostate in celega telesa. S športom povezana mišična bolečina je pogosta težava tako pri športnikih kot tistih, ki ne trenirajo. Kako pomembna je ta bolečina, je včasih težko klinično opredeliti. Potrebna je MR-preiskava, ki opredeli stopnjo poškodbe mišic, hematom, fascialno herniacijo, posledično fibrozo, maščobno infiltracijo, poškodbo tetiv, sklepov. V Medical centru Rogaška se ukvarjamo tudi s športno diagnostiko - tako rekreativnim kot vrhunskim športnikom želimo omogočiti vrhunsko diagnostično preiskavo v čim krajšem času, kar je izrazito pomembno za tiste, ki želijo čim prej nadaljevati športno aktivnost. Terapije za odpravo bolečin Glede težav z bolečinami v sklepih, križu in mišicah se lahko obrnete tudi na fiziatrično ambulanto Medical centra Rogaška, kjer vam lahko zdravnik, specialist fizikalne in rehabilitacijske medicine, s končano izobrazbo po metodi dinamične nevromuskularne stabilizacije varno in učinkovito odpravi bolečino, ki izvira iz napačnih gibalnih navad. Te pogosto pospešujejo obrabo hrustanca ali drugih mehkotkivnih struktur. Specialist za vašo diagnozo predpiše najbolj učinkovito vrsto fizikalne terapije. Izvaja različne tehnike manual-ne medicine in aplicira medicinske preparate za pospešeno regeneracijo poškodovanih struktur gibalnega sistema (kolagen, hialuronska kislina, blokada s kortikosteroidom ...).Vprašate ga lahko tudi za mnenje glede potrebe po operaciji (hrbtenice, kolka, kolena, rame) z vidika fiziatra oziroma kako z drugimi načini zdravljenja doseči enak ali boljši rezultat. Aplikacija C-vitamina v žilo z namenom hitre dopolnitve zalog v telesu je priporočljiva za vse po operativnih posegih, za revmatične, sladkorne in srčne bolnike ... Aplikacija hialuronske kisline Suplasyn v kolenski sklep izboljša mazanje sklepa in blaženje sunkov, ki lahko poškodujejo hrustanec. Na ta način dosežemo zmanjšanje bolečine in okorelosti ter upočasnitev napredovanja artroze. Aplikacija kolagena v mehka tkiva predstavlja inovativen in učinkovit pristop k zdravljenju akutnih in kroničnih poškodb ter obrabe gibal. Pred aplikacijo kateregakoli preparata je obvezen pregled pri specialistu, ki odredi odmerek in frekvenco aplikacije, upoštevajoč morebitne kontraindikacije. Promocijsko besedilo MAGNETNA RESONANCA V MEDICAL CENTRU ROGAŠKA preiskave celega in posameznih delov telesa Zdravilišče Rogaška - Zdravstvo d.o.o. | Zdraviliški tig 9 | 3250 Rogaška Slatina | Slovenija +386 3 811 70 80 I moj-terniin@iogaska-medical.com | www.iogaska-medical.com Vsak lahko napreduje Študij medicine je bil moja prva želja, a grem danes z dobrim občutkom v službo, pove dr. Maja Sušeč. Mislinjčanka, doktorica kemijskih znanosti, se rada tudi pošali. Kljub svoji mladosti je povsem predana vodenju 21 -članske ekipe, odgovorne za analitične raziskave in kontrolo kakovosti. Pri nas se veliko dogaja, ni mi dolgčas. Zahteve trgov in kupcev so visoke in različne, izkušnje in znanje krožijo v mednarodnem okolju, prihajajo nove smernice. Zelo veliko mi pomenijo občutek pristnosti odnosov in sprejetosti, ki sem ga našla na Prevaljah, pa timski duh, odkritost in humor. Brez tega pri meni ne gre. Kako se znajdete na čelu ekipe? Raziskovalce redkeje povezujemo z vodenjem. SUŠEČ: Nekaj izkušenj sem nabrala že prej. Kot raziskovalka sem bila namestnica vodje projekta in vodja laboratorija. V Leku sem bila deležna treningov vodenja in strokovnih usposabljanj. Tu velja, da ni nihče prepuščen samemu sebi. Ob zaposlitvi prav vsak pridobi izkušenega mentorja. Nanj se lahko obrneš tudi kasneje, da lažje prideš do dna kakšnemu vprašanju. Poslušati je potrebno sodelavce in upoštevati različnost med nami. Vse bolj ugotavljam, da veščine in talenti štejejo, a je vodenje živ proces, ki se ga učiš vsak dan. Kaj priporočate mladim, ki se odločajo za študij kemije ali biologije? SUŠEČ: Predvsem jih pri tem podpiram in jim svetujem, da takoj, ko vpišejo študij, začnejo praktično delati in si poiščejo študentsko raziskovalno delo. Tudi najvišje ocene mi niso pomagale, ko sem prvič pripravljala raztopino. Posebej v farmaciji je dokaz premalo. Kar gre na trg, mora biti 100-odstotno zanesljivo, zato je preverjanj veliko. Cenim svoje sodelavce in prevaljsko ekipo. Pet najzahtevnejših pregledov ameriške zvezne inšpekcije FDA ni ugotovilo neskladnosti pri pregledu naše kakovosti, kar je izjemen dosežek. Dr. Maja Sušeč, vodja analitičnih znanosti in tehnologij ter kontrole kakovosti na Lekovi lokaciji Prevalje Znanstveno-raziskovalno kariero ste zamenjali za službo v Leku, Dunaj pa za Prevalje. Kako to? SUŠEČ (smeh): Močno sem si želela prispevati k zdravljenju ljudi. Najprej sem imela v mislih študij medicine, nato sem se usmerila v kemijsko tehnologijo in že na fakulteti razvijala materiale za umetni hrustanec. Doktorat sem opravljala tudi v Avstriji. Zdaj sem vključena v nadzor kakovosti širokospektralnega antibiotika, ki ga uporabljajo pri zdravljenju bolnikov v številnih državah. član skupine Sandoz POLNI CERTIFIKAT 12 * a Družini prijazno podjetje Ш > o en cd (C C\l in 1Л i S $ ■o И S 0) u CO E M 34 PRILOGA ZDRAVJE 13 tel Če je še pred leti veljalo, da je največ bolniških staležev zaradi težav s hrbtenico pri ljudeh, ki opravljajo fizično delo, se je v zadnjih letih to izrazito spremenilo. Vedno več je namreč obolenj, ki so posledica sedečega načina dela oziroma napačnega načina sedenja med pisarniškim delom, a tudi zaradi tega, ker so ljudje premalo aktivni. Če bi si pisarniški delavec enkrat na uro vsaj malo raztegnil hrbtenico in pomigal s stopali ter napel mečne mišice, bi bilo manj skeletnih obolenj ali težav zaradi krčnih žil. »Pri ljudeh, ki opravljajo pisarniško delo, je največ bolniških staležev ravno zaradi mi-šično-skeletnih obolenj, največkrat zaradi bolečin v vratu, ledvenem delu hrbtenice, zaradi karpalnega kanala, bolečin v komolcu in težav s krčnimi žilami,« pravi Darja Krumpak, dr. med., specialistka medicine dela, prometa in športa. Zaradi vedno več bolezenskih stanj, ki so posledica sedečega načina dela, Krumpako-va svetuje delodajalcem in tudi delavcem osveščanje o promociji zdravja na delovnem mestu: »Oboji bi se morali zavedati zdravega načina dela. A se ga zavedajo premalo. Delavci sami lahko storijo veliko. Če preostanek dneva, torej po službi, preživijo neaktivno, to prispeva k razvoju bolezni. Delodajalci pa se morajo zavedati, kaj lahko delavcu ponudijo. Aktivni odmor je dobra stvar, ampak še vedno je prostovoljna odločitev delavca, ali se bo takrat odločil sodelovati na primer pri gibalnih vajah ali bo namesto tega odšel ven in si privoščil cigareto ...« omenja Krumpakova. SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA »Računalniško delo je naporno tudi za oči. Ljudje včasih pozabimo na mežikanje. Zato prihaja do bolečih in suhih oči, poslabša se tudi vid. Priporočljivo je, da večkrat pogled umaknemo od računalnika in se zazremo v daljavo ali večkrat pomežiknemo.« 120 #120 Primer raztezanja rok in hrbtenice, ki bi ga ob sedečem delu moral opraviti delavec vsaj enkrat na uro. To je astronavtski tip sedenja. Med hrbtenico in sprednjim delom stegen mora biti 120 stopinj, enako v delu kolenskega pregiba. Normirano delo je na ta način težko opravljati, zato je ta tip sedenja priporočljiv za delo, kjer oseba ni ves čas vezana na delo z računalnikom. Takšno sedenje daje oporo vratnemu, prsnemu in ledvenemu delu hrbtenice. Priporočljiv stol v tem primeru je stol, ki se prilega obliki hrbtenice. Spremljajte svoj krvni tlak! Krvni tlak nam daje pomembne informacije o zdravstvenem stanju. Zato je redno merjenje krvnega tlaka eden od najpreprostejših in najučinkovitejših ukrepov za zagotavljanje zdravstvene preventive. Približno 25 odstotkov odraslega prebivalstva in okoli polovica starejših od 60 let trpi zaradi visokega krvnega tlaka. Zvišan krvni tlak je pogosto prisoten več let, ne da bi povzročal kakršno koli neprijetnost. Posledice pa so lahko resna obolenja, kot so srčni infarkt, kap ali demenca, saj dolgoročno poškoduje različne organe, kot so srce, možgani, ožilje in ledvice. Povišane vrednosti krvnega tlaka, ki presežejo 140/90 mmHg, se na splošno obravnavajo kot zdravju škodljive. Medicinski izraz za trajno zvišan krvni tlak je arterijska hipertenzija. Ta običajno ne povzroča težav, zato jo lahko odkrijemo le z merjenjem krvnega tlaka. Prav zaradi tega je redno spremljanje krvnega tlaka zelo pomembno. V naši trgovini vam ponujamo natančne in kakovostne merilnike krvnega tlaka znamke Boso, ki ji zaupa kar 96 odstotkov nemških zdravnikov. NE PUSTITE, DA VAS BOLEZEN UJAME NEPRIPRAVLJENE! NAREDITE NEKAJ ZASE! IZKORISTITE POPUST V MESECU APRILU! REDNA CENA 109,90 eur AKCIJSKA CENA 69,90 eur V podjetju Medimaj vam svetujemo: kako do medicinsko-tehničnega pripomočka? Preprosto: z naročilnico, ki jo izda pooblaščeni zdravnik ali specialist, se oglasite v naši specializirani prodajalni, ki se nahaja na Mestnem trgu 11 v Slovenskih Konjicah, kjer prejmete predpisani pripomoček v izposojo ali v trajno last. Z veseljem vam pripomoček pomagamo izbrati in vam ga tudi pripeljemo na vaš dom. Za svetovanje nas lahko pokličete na brezplačno modro številko 080 11 98 in skupaj bomo poiskali najenostavnejšo ter najugodnejšo rešitev za vas. V našem velikem prodajnem salonu v Slovenskih Konjicah si lahko MTP ogledate ter ga tudi preizkusite. Kaj storiti, če vam medicinsko tehnični pripomoček ne pripada? Brez skrbi! Lahko ga najamete tudi brez naročilnice. Strošek najema vam mesečno obračunamo na položnici. Ponujamo vam širok izbor pripomočkov. Invalidske vozičke, električne invalidske vozičke, električne skuterje, hodulje, bergle, negovalne postelje, električne negovalne postelje, blazine proti preležaninam, sanitarne pripomočke, plenice, vložke, posteljne podloge, ortoze in opornice, merilnike krvnega sladkorja in tlaka ter ostale pripomočke, ki vam olajšajo vsakodnevno življenje. PRILOGA ZDRAVJE 35 Pisarniško delo je različno. Za mizo ne sedijo vsi enako. Poglejmo razliko: delavka za okencem, ki osem ur sprejema stranke in opravlja normirano delo s hitrim tempom, ne sedi enako kot na primer zdravnik ali delavec, ki med sedenjem za mizo sprejema stranke, se obrača, se pogovarja in nima ves čas opravka samo z računalnikom. Zato smo s Krumpako-vo pripravili nekaj nasvetov, kako v pisarni sedeti tako, da bo dolgoletno pisarniško delo prineslo čim manj zdravstvenih težav. potreeq^ne pomoč pri/ zahtevnejši negi? V Thermani Laško nudijo zdravstveno nego na Oddelku za rehabilitacijsko zdravstveno nego. Namenjena je pacientom, ki potrebujejo zdravstveno nego in pomoč pri vsakodnevnih aktivnostih pri okrevanju po poškodbah in operativnih posegih na gibalnem aparatu ter pacientom s funkcijsko prizadetostjo in revmatičnimi boleznimi gibalnega sistema. Na oddelek sprejmejo tudi paciente, ki potrebujejo zdravstveno nego in pomoč pri vsakodnevnih aktivnostih ter njihove spremljevalce. Kontinuirano 24-urno zdravstveno nego in oskrbo zagotavlja strokovno usposobljena ekipa diplomiranih medicinskih sester, zdravstvenih tehnikov in bolničarjev. Sobe na oddelku so nadstandardno urejene, klimatizirane, opremljene z mehaniziranimi posteljami, prilagojene gibalno oviranim osebam. Vsaka posteljna enota je povezana s centralnim klicnim sistemom. Kopalnice v sobi so brez arhitektonskih ovir, opremljene in prilagojene invalidnim osebam. Gostje se lahko prehranjujejo v hotelski jedilnici skupaj z ostalimi gosti ali pa na oddelku, kjer osebje naroča dietne obroke, pomaga pri izbiri hrane in hranjenju. Na Oddelku za rehabilitacijsko zdravstveno nego izvajajo kvalitetno in profesionalno zdravstveno nego, ki zagotavlja uporabnikom varnost na področju vseh življenjskih aktivnosti. Bodite zdravi kot • SAMOPLACNISKA FIZIOTERAPIJA • CENTER MEDICINE ■ SPECIALISTIČNE POSVETOVALNICE Priporočljiva drža v primeru enoličnega dela za računalnikom, ko je delavec vezan osem ur na delo s pogledom v zaslon (ki mora biti v višini oči) ali s pogledom v stranko pred seboj. Stol je lahko v tem primeru tudi pravokoten, torej z 90-sto-pinjskim lokom med hrbtenico in sprednjim delom stegna ter v delu kolenskega pregiba. V tem primeru je ključno, da stol podpira predvsem ledveni del hrbtenice in da sedalo stola nikakor ne pritiska neposredno na kolenski pregib. Položaj roke naj v tem primeru ne bo 90 stopinj glede na mizo. Pravilen je med 90 in 120 stopinjami. Komolec naj ne bo na mizi, ker lahko sčasoma takšna drža prinese težave s t. i. teniškim komolcem. Priporočljivi so podstavki za zapestje, kajti neposreden pritisk na mizo lahko z leti poveča tveganje za težave s karpalnim kanalom. »V obeh primerih je nevarnost, da se zaradi dolgotrajnega sedečega dela pojavijo težave s krčnimi žilami. Zato nekateri uporabljajo tudi podlogo za stopala. Če te možnosti ni, je nujno treba večkrat raztegniti mišice meč in pomigati s stopali. Če so noge ves čas pri miru, v žilah zastaja kri. Pri miganju ali raztezanju pa jo poženemo po žilah in je možnost za nastanek krčnihžil manjša.« THERMAINA Laško Zdraviliška cesta 6, 3270 Laško www.thermana.si | info@thermana.si 080 81 19 | 03 423 20 00 BOLEČINE V HRBTU ? Mil gamma" 100 benfotiamin, piridoksinijev klorid ZDRAVILO dokazano pomaga pri lajšanju težav kot so: ■ BOLEČINE HRBTA IN VRATU • travmatske bolečine • hude bolečine na mestih, ki jih oživčuje določeni živec - NEVRALG1JE • vnetja živcev - NEVRITI5I • okvare delovanja živcev - NEVROPATIJE 1 TABLETA NA DAN. Brez stranskih učinkov. Zdravilo brez recepta ria voljo samo v lekarnah. Pred uporatw rvatanino preberitenavodiEo! 0 tveganju In neietenlh učinkih sl' pogovorite PHARMA z zdravnikom ali s farmacevtom. Ш V-if www.woerwagpharma.si 36 PRILOGA ZDRAVJE Brez holesterola ni življenja Preveč ni dobro, a premalo tudi ne Več kot polovica ljudi naj bi imela povišan holesterol. Toda pazite! Tudi znižana raven holesterola v krvi predstavlja tveganje za nastanek različnih obolenj. Prava mera te voskaste snovi v telesu je za življenje nepogrešljiva. Stanje holesterola v krvi je eden pomembnejših pokazateljev lipidnega stanja v organizmu. Povezava med holesterolom in povečano stopnjo obolevnosti zaradi bolezni srca in ožilja je potrjena s številnimi študijami in je neizpodbitna. Zakaj? Holesterol je za organizem nujno potreben, tudi za nastanek hormonov, gradnjo celične strukture, delovanje encimov in beljakovin, tudi za tvorbo vitamina D. Čeprav ga telo potrebuje, se lahko - če ga je preveč - začne nalagati na stene žil. Posledici tega sta ožanje žil in njihova zamašitev. »Do Ko je v telesu preveč holesterola, to najprej občutijo žile . »Ohranjanje življenja in zdravja je ravnovesje, ki ga je možno nadzirati.« Mag. Breda Bizjak, dr. med., specialist medicine dela, prometa in športa. Diagnostični C Дбђ^ A center ОЛЛ "ОЛЛ MEDICINA DELA, PROMETA IN ŠPORTA DIAGNOSTIČNI CENTER SA-ŠA, d. o. o. Ljubljanska cesta 20,3000 Celje (parkirna hiša Glazija, 2. nadstropje) Naročanje: telefon: 041/762-063,03/492-43-44 e-pošta: narocila@dc-sasa.si Mag. Breda Bizjak, dr. med., specialist med. dela, prometa in športa e-pošta: breda.bizjak@dc-sasa.si www.dc-sasa.si 80 odstotkov holesterola, ki ga proizvede telo, nastaja v jetrih, 20 odstotkov v spolnih žlezah, nadledvični žlezi, tudi v tankem črevesju, kar nekaj holesterola v telo ljudje dodatno vnesemo s prehranjevanjem,« razlaga prim. Janez Tasić, dr. med., spec. interne medicine. Stranski učinki niso nedolžni »Za zniževanje holesterola v telesu zdravniki predpisujejo zdravila, ki zavirajo nje-govnastanek. Ta zdravila so znana pod imenom statini. Zanje je hkrati znano, da niso ravno nedolžna, saj imajo različne stranske učinke. Da bi ob različnih zdravilih zmanjšali število stranskih učinkov, zdravniki poleg diete priporočajo tudi različne kombinacije zdravil. Predvsem pri motnjah presnove sladkorja,« navaja Tasić. Toda zdravljenje z zdravili zmanjša raven holesterola, obolevnost na 45 odstotkov, umrljivost zaradi srčnega infarkta ali možganske kapi pa na 33 odstotkov, torej so stranski učinki v primerjavi s tem zanemarljivi. Dieta in redna fizična aktivnost uravnavata raven holesterola. Priporočeno je le približno 10 odstotkov maščob v dnevnem obroku hrane. Poleg tega še psihična razbremenitev in opustitev kajenja. Fizično aktivnost bolnikom zdravniki predpisujejo glede na zmožnosti posameznika, pogosto se v proces zdravljenja vključi celo psiholog. Diete so namreč težko izvedljive pri vseh bolnikih. Ko ga je premalo »Nobena država ni dovolj bogata, da bi dovolila zdravljenje vseh, ki imajo povečan holesterol v krvi. Zato zdravniki najprej svetujemo diete, šele nato ob povečanem tveganju predpišemo zdravila. Obvezno je zdravljenje z zdravili pri ljudeh, ki že imajo kakšno obstoječo bolezen. Včasih je namreč pri osebah prisotna tudi prirojena oziroma genetska motnja. Zato se holesterol tvori v nadpovprečni količini in ni možnosti uravnoteženosti holesterola, zato so lahko Vsak bi moral vedeti, da sta za človeka pomembni dve vrsti holesterola: LDL-holesterol, ki je lahko nevaren, in HDL-holesterol, ki ima za telo dobre učinke in ga imenujemo tudi varovalni holesterol. Normalna vrednost skupnega holesterola je pod 5 milimolov na liter krvi, LDL-holesterola pod 3 mmol/l in HDL-holesterola nad 1 mmol/l. posledice izrazite. Zato je terapija z zdravili v takšnih primerih neizbežna,« pojasnjuje zdravnik. A tudi nizka raven holesterola v krvi je lahko nevarna. »Premalo holesterola povzroča vegetarijanska prehrana, ki nima nobenih maščob, ki bi povzročale absorbcijo holesterola. Tudi preveliko delovanje ščitnice porabi holesterol v organizmu,« opozarja Tasić. Nižja raven holesterola povzroči, da so celične membrane lažje prepustne za nevarne proste radikale. Zato lahko prenizek holesterol privede celo do rakastih obolenj. »Tudi do depresije in živčnih motenj, saj je holesterol odgovoren za prenos signala do možganov. Če holesterola primanjkuje, je prenos informacij v možgane počasen in regeneracija možganov ni dobra,« svari Tasić. SŠol Če želimo znižati raven celotnega holesterola v krvi, se maščobam povsem ne smemo odpovedati. Te so namreč ne glede na vse za telo prav tako potrebne. Telo potrebuje maščob toliko, da z njimi pokrije do 30 odstotkov celotnega dnevnega energijskega vnosa. Vendar je treba uživati nenasičene maščobne kisline, ki znižujejo holesterol. Te maščobe so predvsem v morskih ribah, lanenem, konopljinem olju, oreščkih. Ljudje bi veliko za zdravje tudi na področju uravnavanja holesterola naredili s pravilno izbiro hrane. Pri mesu to pomeni bolj pusta živila živalskega izvora, pri oljih pa pravilno izbira kakovostnih olj, ki se jih ne sme pregrevati. Raven holesterola dobro uravnavata tudi sadje in zelenjava. Seveda tudi čim manj stresa in zadostna količina telesne aktivnosti. Več kot dvajset let izkušenj na področju preventivne medicine V diagnostičnem centru SA-ŠA izvajajo vse storitve s področja medicine dela, prometa in športa. Kot konkurenčni izvajalec te dejavnosti pod vodstvom mag. Brede Bizjak, dr. med., specialistke medicine dela, prometa in športa, ima center več kot dvajset let izkušenj na področju preventivne medicine. Storitve, ki jih opravljajo: Preventivni zdravstveni pregledi • predhodni preventivni zdravstveni pregledi pred nastopom dela • obdobni in drugi usmerjeni preventivni zdravstveni pregledi • zdravstveni pregledi kandidatov za voznike motornih vozil vseh kategorij • zdravstveni pregledi za počitniško in študentsko delo • zdravstveni pregledi pred začetkom šolanja na srednjih šolah in na fakultetah • zdravstveni pregledi za posest in nošenje orožja • zdravstveni pregledi športnikov in rekreativcev • menedžerski pregledi • zdravstveni pregledi po dogovoru - npr. pregledi za oceno delazmožnosti za potrebe invalidskih postopkov Ostale storitve izvajalca medicine dela na podlagi določil Zakona o varnosti in zdravju pri delu (Ur. list RS št. 43/11). PRILOGA ZDRAVJE 37 Ko človek pomisli na bolezen vsakih dvajset minut Število sladkornih bolnikov strmo narašča Na svetu živi skoraj dvesto milijonov ljudi s sladkorno boleznijo, od tega 30 milijonov v Evropi. V Sloveniji naj bi imelo sladkorno bolezen osem odstotkov prebivalcev, pri čemer obolevnost strmo narašča. Sladkorna bolezen pomeni, da celice trebušne slinavke ne proizvajajo dovolj inzulina oziroma da telo proizvedenega inzulina ne more učinkovito porabiti. To glukozi, ki jo dobimo iz hrane, oteži prehod v celice, zato te ne morejo normalno delovati. Motena je tudi presnova ogljikovih hidratov, beljakovin in maščob. Čas, ko je treba pomisliti na morebitno sladkorno bolezen in na pregled pri zdravniku, je, ko pri sebi opazimo naslednje težave: povečano izločanje vode iz telesa (uriniranje), dehidracijo in hudo žejo, slabo počutje, izgubo teže in zmanjšano telesno odpornost. Sladkorna bolezen zaradi svoje pogostosti, zahtevne in zapletene obravnave ter težkih posledic predstavlja veliko zdravstveno težavo. Bolnik s sladkorno boleznijo naj bi na svojo bolezen povprečno pomislil vsakih dvajset minut, zaradi česar sladkorna bolezen zanj predstavlja veliko breme in posledično vpliva na kakovost njegovega življenja in njegove družine. Bolnik tako poleg zdravljenja z zdravili potrebuje tudi vse-življenjsko oporo pri zdravstvenem osebju za obravnavo sladkorne bolezni ter usklajeno obravnavo glede krvnega sladkorja, tlaka in maščob. SŠol Sladkorna bolezen tipa 1 se pojavi v otroštvu in mladosti oziroma do tridesetega leta. Je avtoimunska bolezen. Verjetnost, da zboli otrok, katerega eden od staršev je diabetik, je od 2-do 5-odstotna. Če sta diabetika oba starša, je verjetnost, da bo diabetik tudi otrok, kar 30-odstotna. Zdravljenje z inzulinom je nujno že od pojava bolezni, inzulin morajo bolniki z injekcijami nadomeščati do konca življenja. Sladkorna bolezen tipa 2 je najpogostejša oblika sladkorne bolezni. Ima jo približno 90 odstotkov vseh diabetikov. Pri tej obliki ne gre za pomanjkanje inzulina, ampak za odpor proti njegovemu delovanju. Pri zdravljenju zadoščajo dieta in antidiabetične tablete, sočasno je treba zdraviti tudi težave, ki se pojavljajo vzporedno, znižati je treba telesno težo, če je ta prevelika, in opustiti kajenje. Prehodna hiperglikemija med nosečnostjo je sladkorna bolezen tipa 2, ki nastane zaradi hormonskega stresa in praviloma s porodom izgine. A se po štiridesetem letu pogosto ponovi. Dietna prehrana je osnovna metoda za zdravljenje vseh tipov sladkorne bolezni, zato jo je treba skrbno načrtovati in pri tem upoštevati vsa njena določila. Dnevne potrebe po energiji so odvisne od posameznika, torej od njegove telesne dejavnosti, spola, starosti, telesne teže ..., zato so od človeka do človeka različne. Kaj je dobro in kaj ni? Zelo priporočljiva hrana za sladkorne bolnike: hrana, ki vsebuje veliko vlaknin, polnozrnat, ržen, črn, ajdov kruh, ajdova, prosena kaša, ješprenj, krompir v olupku, neglaziran riž, polnozrnate testenine, fižol, grah, soja, sveža, zamrznjena zelenjava, surovo, neolupljeno sadje, predvsem jagodičje, posneto mleko, nemastna skuta, jajčni beljak, nesladkane pijače, čaj, voda, mineralna voda in čiste zelenjavne juhe. Hrana, priporočljiva v zmernih količinah: pogosto: krompir, riž, testenine, mleko, jogurt, polmastni sir, pusto meso, ribe, redko: bel kruh, keksi za diabetike, sladko sadje, sadni sok iz svežega sadja, pusti izdelki iz mesa, jajčni rumenjak, drobovina. Hrana, ki se je morajo sladkorni bolniki izogibati: hrana z veliko maščobami, ocvrte jedi, maslo, svinjska mast, margarina, mastno meso, majoneza, masleni rogljički, kremni siri, hrenovke, salame, klobase, industrijsko pripravljene jedi, pomfri, čips, industrijsko izdelane kremne juhe, živila z veliko sladkorja, marmelada, med, sadni sirupi, kompoti, sadni izdelki iz konzerv, pudingi, brezalkoholne sladkane pijače (kokakola, kokta, fanta ...), likerji, živila z veliko maščob in sladkorja, torte, sladoled, čokolada. Vir: Zveza društev diabetikov Slovenije manj otrplosti, mravlinčenja nog in rok manj ostre, pekoče bolečine, še posebej ponoči izboljša občutke za hladno, toplo, dotik izboljša kvaliteto življenja sladkornega bolnika IZBOLJŠANJE STANJA BOLEZNI ŽE PO 2 MESECIH PRAVILNEGA JEMANJA ZDRAVILA. 38 PRILOGA ZDRAVJE Jetra: kemična tovarna v telesu Ne rušite delovanja jeter, samo prevetrite jih Pomlad je čas za čiščenje. Hiš, stanovanj in okolice. Kaj pa telesa? Dobro ga je včasih prečistiti. Še vedno obstaja v družbi veliko mnenj, različnih diet, da so ljudje na koncu povsem zmedeni, ali je razstru-pljanje zdravo ali ne. Jetra so organ, ki ima v telesu nalogo razstruplja-nja. Gre za veliko kemično tovarno v organizmu. Tehtajo kar kilogram in pol. »Prva naloga jeter je, da hranilne snovi, ki vsrkajo iz prebavil, spremenijo v obliko, ki jo telo zna uporabiti za svoje delovanje. Druga naloga jeter je razstrupljanje telesa. Strupi se nato izločijo skozi ledvice ali prebavila. V jetrih se dnevno proizvede približno pol litra žolča, ki se skozi žolčnik sprošča v dvanajstnik. Žolč pomaga pri razgradnji maščob na maščobne kisline. To pomeni, da se maščobe spremenijo v obliko, ki jo telo zmore uporabiti,« pravi raziskovalka zdravega sloga življenja in avtorica knjige Ko imajo hormoni žur Minka Gantar. Glede razstrupljanja jeter Gantarjeva svari: »Ko čistimo hišo, je ne porušimo do temeljev, ampak jo samo počistimo. Zato se držimo najprej tega pravila. Pri čiščenju jeter, ki so filter našega telesa, nikakor ne uporabljamo radikalnih načinov čiščenja. Ne rušimo delovanja jeter, samo prevetrimo jih.« Ljudje od zdravnikov pogosto slišijo, da so jetra za-maščena. Celosten pogled na človeka kaže, da zama-ščenost jeter na čustveni osnovi povzroča pomanj- kanje radosti v življenju. »Človek, ki ima zamaščena jetra, je ujet v tempu življenja, iz katerega ne vidi izhoda,« pravi Gantarjeva. Že Luise Hay je v knjigi Življe- nje je tvoje opisala duhovne vzroke za bolezni. Jetra je označila kot sedež jeze in nizkih čustev. Težave z je-tri so povezane s kroničnim nerganjem in samogoljufa- njem. Žolčni kamni so povezani z grenkobo, s »trdimi« mislimi, z obtoževajem in s ponosom. »Vsa ta občutja in čustva povzročajo zmanjšan energijski pretok, kar pov- zroča zastajanje žolčnih kislin v jetrih, dolgoročno pa zamaščena jetra, ker se ne morejo čistiti,« dodaja Gantarjeva. SŠol Priporočamo: Ciroza jeter ni grožnja samo za alkoholike. Lahko jo povzroča tudi kandida. To je glivica, ki je sicer naravno prisotna v črevesju. »Če se preveč razbohoti, nastanejo težave. Na razbohoteno kandido lahko pomislimo, če smo ves čas utrujeni, če imamo nerazložljive vrtoglavice, čustvena nihanja, če nas pogosto slili na jok, če smo po vsaki hrani, ki vsebuje sladkor, krompir ali moko (ki vsebuje ogljikove hidrate), napihnjeni, če nam uhajajo plini brez vonja ... Prav plini brez vonja so pokazatelj vrenja v črevesju, ki ga povzroča kandida. Alkohol se sprošča v kri, jetra čistijo kri in alkohol ostaja v jetrih, kar povzroča cirozo,« pojasnjuje Minka Gantar. Rešitev v tem primeru so probiotične bakterije kot prehransko dopolnilo. Dobrodošlo je tudi dopolnilo kalcija in magnezija. »Prav kalcij pripomore k čiščenju strupov iz telesa. Vpliva namreč na to, da se kisline spremenijo v soli, te pa potem izločimo skozi ledvice in mehur,« dodaja sogovornica. In če pride do vnetja? Predstavljajte si odpad. Včasih tam pride do samovžiga. »Enako se zgodi z našimi jetri, če so preobremenjena s strupi - pride do tihega tlenja na celični ravni. To tiho tlenje povzroča vnetje jeter,« razlaga Minka Gantar. Vnetje na celični ravni je možno »pogasiti« z dobrimi maščobami omega 3. Najboljši vir so mastne morske ribe, kot so inčuni in sardele. Če kupujemo prehransko dopolnilo, se prepričajmo, da ne vsebuje težkih kovin oziroma da ima potrdilo o čistosti,« dodaja sogovornica. Bela omela: deluje na jetra, na izločanje žolča, odvajanje strupov iz telesa, na žleze v prebavnem traktu, kar pripomore k dobri prebavi. Krepi šibko delovanje srca in trebušne slinavke, pomaga pri uravnavanju sladkorja v krvi in je v pomoč pri sladkorni bolezni, uravnava delovanje ščitnice, povečuje prekrvavitev, blagodejno deluje na srce in ožilje. Bela omela pospešuje odvajanje vode iz telesa in je priporočena pri protinu (putiki), revmi in ledvičnih kamnih. Priprava napitka: zvrhano žličko zmlete omele (stebla in liste brez jagod, nabrane od oktobra do sredine decembra ali v marcu in do sredine aprila) namočimo v pol litra vode in pustimo čez noč. Zjutraj čaj malo pogrejemo in precedimo. Pijemo večkrat na dan po eno skodelico, vendar ne smemo ponovno pogreti, zato moramo shraniti v termo steklenici. Nasvet: ker so jagode bele omele strupene, je bolje, da čaj bele omele kupimo v zeliščni trgovini ali lekarni. Pegasti badelj in kordabenedikta: to sta dva osata, ki spominjata na krtačo za čiščenje. Najbolj učinkovita so semena pegastega badlja, ki jih nabiramo od junija do oktobra. Žličko sveže zmletih semen lahko dodamo jutranjemu smu-tiju iz peteršilja in jogurta. Zavedati se moramo, da proces razstrupljanja poteka prav v jutranjih in dopoldanskih urah, zato ga s tem še dodatno pospešimo. Seme pegastega badlja lahko tudi žvečimo. Priprava: čaj iz listov, stebel in korenin kordabenedikte (žličko poparimo s skodelico vrele vode - na dan je priporočeno spiti 2 do 3 skodelice svežega čaja) pomaga tudi pri čiščenju krvi, slabokrvnosti, vročini, hemoroidih, živčnosti in nespečnosti. Obe zelišči močno pospešita razstrupljanje. Čaj iz pegastega badlja (žličko semena poparimo z 1/4 litra vrele vode in jo po 20 minutah precedimo) je priporočen pri belem toku, težavah z maternico in izostanku menstruacije. Čaj pijemo 3-krat na dan pred obroki. Vir: knjiga Ko imajo hormoni žur DIAGNOSTIČNI LABORATORIJ adrialab synlab laboratorij ČLAN SKUPINE SYNLAB Laboratorij@adriaLab.si | www.synlab.si PRIČAKUJEMO VAS NA TREH LOKACIJAH LJUBLJANA ŠESTOVA ULICA 2 CELJE VODNIKOVA ULICA 3 MARIBOR ŽELEZNIKOVA ULICA 4 LJ 01/436 67 71 ali 01/436 00 23 I CE 03/492 31 10 I MB 031/778 444 Metla, ki čisti organe Pri čiščenju jeter ima pomembno vlogo hrana. Sogovornica to opiše na poseben način. »Pri čiščenju jeter je čisto preprosto: vsa zelenjava, ki spominja na metlo, čisti jetra. Vsa ta zelenjava vsebuje t. i. grenčine, ki pomagajo pri čiščenju žolčnih tekočin in razmaščevanju jeter: regrat, rukola, redkvica, hren, koleraba, repa, peteršilj, zelena, mlado listje zelja, ohrovta, rdeče pese. Med grenko zelenjavo sodi tudi radič.« Dobro čistilno sredstvo so tudi zeliščni čaji. Gantarjeva priporoča predvsem čaj iz zlate rozge, ki čisti vse notranje organe, čaj iz peteršilja, čaj iz pegastega badlja in kor-dabenedikte ter čaj iz bele omele. Znaki, ki kažejo, da je skrajni čas, da »poskrbimo« za jetra: srbeča koža bolečina na desni strani pod rebri blato, ki je mastno, zaudarja in ima velik volumen mozolji nad obrvmi luščenje kože tik pod obrvmi suha koža nad kotički ustnic pekoč jezik na desni strani bolečina na sredini desnega podplata PRILOGA ZDRAVJE 39 Odpravite neprijeten vonj blata In se izognite bolezenskim stanjem s pravilno izbiro probiotikov Dr. Iztok Ostan je ekonomist z doktoratom iz sociologije. 36 let je predaval na Fakulteti za pomorstvo in promet Univerze v Ljubljani. Ko je bil star 31 let, mu je zdravnik svetoval, naj zaprosi za invalidsko upokojitev zaradi kroničnega vnetja jeter in trebušne slinavke, ki ga je dobil po preboleli zlatenici. In ravno ta bolezen je bila razlog, da se je študijsko lotil vprašanja, katera hrana je idealna za potrebe naših celic. Po Sloveniji svoje znanje predaja ljudem in jih osvešča o tem, kakšno je zdravo prehranjevanje za potrebe črevesja. Znan je predvsem po trditvi, da mora biti prehrana takšna, da blato ne zaudarja. »Če zavohaš v kleti smrad, veš, da moraš preveriti, kaj je narobe. Če odpreš hladilnik in zaudarja, pomisliš, da ga bo treba očistiti. A če po odvajanju blata na stranišču zaudarja še pol ure, se nam zdi, da je vse normalno. Toda to je le zelo običajno, nikakor pa ni normalno.« Zakaj? Ker je smrad znak gnitja, ki ga povzročajo gnilobne bakterije. Ustvarjajo strupe, torej proste radikale in druge oksidante. V takšnem okolju se hitro razmnožujejo tudi ostali škodljivi mikroorganizmi, zato je smrad iz črevesja pomemben pokazatelj neuravnotežene črevesne biote. To se sliši, kot da imamo v sebi gnijočo maso. In ta smrad to tudi pomeni. Že misel na to, da bi padli do vratu v gnojnico, je grozljiva. Površina črevesja pa je 150-krat večja od površine kože. Notranja »gnojnica« napaja mnogo večjo površino od naše kože in to kar 24 ur na dan leto za letom. Ni čudno, če nas ob takšnem stanju črevesja prej ali slej spodkoplje bolezen. Kaj vse vpliva na to, da blato zaudarja? Ključnih je več dejavnikov. Pri petdesetem letu se pri marsikom stanje v črevesju poslabša. Več je napenjanja, vetrov, vonj je bolj vsiljiv. Raven solne kisline v želodcu se zmanjša. Prav zadostna kislost želodčnih sokov pa nas ščiti pred vdorom škodljivih mikrobov v črevo. Koristne bakterije imajo raje nekoliko kislo okolje, škodljive pa nekoliko bazično. Tako pri ljudeh v zrelih letih uspe prodreti skozi želodec v črevo več škodljivih bakterij kot v mladosti, blato pa zato bolj zaudarja. Kaj še škodi dobrim črevesnim bakterijam? Stres. V času stresa je prekrvavljenost črevesja nižja, slabši je dotok kisika v ta predel. Tudi v času bolezni se zmanjša število koristnih črevesnih bakterij. Že navaden prehlad povzroči, da se črevesna biota poslabša v nekaj urah. Kaj pa na primer zdravila? Tudi. Antibiotiki, kemoterapevtska sredstva in mnoga druga zdravila so močni oksidanti, zelo škodijo koristnim črevesnim bakterijam, ki potrebujejo in ustvarjajo antioksidantsko okolje. Tudi konzervansi, pesticidi, onesnaževalci okolja so oksidanti in škodijo koristnim črevesnim bakterijam. Teh snovi pridobimo največ s hrano. Zato je pomembna pravilna izbira prehrane? Dejavnikov je sicer še veliko, a prav s hrano po naših izkušnjah najučinkoviteje vplivamo na ravnotežje črevesne biote. Vendar ni dovolj, če uživamo zdravo uravnoteženo prehrano, saj celo pri najboljši biološko pridelani uravnoteženi prehrani blato običajno zaudarja. Torej tudi v primeru, če je človek zdrav? Kaj pa različne vrste hrane? Nekdo je na primer mesojedec, nekdo vegetarijanec ali vegan ... Vonj blata ni enak pri vseh vrstah užite hrane. Blato ljudi, ki jedo veliko jajc ali mesa, praviloma bolj zaudarja kot blato vegetarijancev. Študije so dokazale, da uživanje mesa škodi koristnim črevesnim bakterijam. Te so »rastlinojedke«, njihova hrana so vlaknine. Vlakninska živila imenujemo probiotiki. A tudi blato vegetarijancev zaudarja. Vzrok je v kuhanju hrane. Prava hrana za dobre bakterije so namreč toplotno neobdelane vlakni- Dr. Iztok Ostan je napisal kar pet knjig s področja prehrane in zdravega načina življenja. V svetu je znan kot oče nove teorije o apetitu za sebični gen, objavljeni v prestižnih znanstvenih revijah Trends in food science and technology ter Appetite. ne. In res, ko sem pri iskanju svojega zdravja poldrugo leto užival izključno surovo sadje, zelenjavo in oreške, moje blato ni zaudarjalo. Kaj pa surova veganska hrana? Še zdaleč ni idealna. Zelo primerna je za našo črevesno bioto, z vidika nekaterih drugih naših funkcij pa je pomanjkljiva. V začetku mojega presnojedstva so bili rezultati zelo ugodni, po približno letu pa sem bil že izredno shujšan, zobje so se krušili, zalivke izpadale, neprestano me je zeblo. Podobne izkušnje imajo tudi mnogi drugi presno-jedci. Nemška raziskava med presnojedci v Nemčiji je pokazala, da je kar 50 odstotkov presnojedk (tudi tistih, ki so uživale surovo meso) izgubilo menstruacijo, 30 odstotkov vseh presnojedcev pa je bilo energetsko podhranjenih. Skratka, ob takšni hrani je reproduktivna sposobnost zelo zmanjšana. Dolgoročno sta za človeški rod sprejemljivi le mešana ali vegetarijanska/veganska hrana, ki vključujeta tudi kuhana živila. A tudi to ni idealna človeška prehrana. Celo če uživamo biološko pridelano hrano (mešano ali vegetarijansko), ki vsebuje kaj kuhanega, škodimo svojim dobrim črevesnim bakterijam. Kako se izvijemo iz te zagate? Z rednim uživanjem probiotikov, to je živil, ki vsebujejo dobre črevesne bakterije. Logika je preprosta. Če z običajno hrano uničujemo svoje dobre črevesne bakterije, jih je treba v črevesje redno doseljevati, da nadomestimo uničene. To je pomembno še zlasti, ko osta-rimo. A tudi ta pot ni brez pasti. Kako potem izbrati učinkovit probiotik? Skodelica kislega mleka za večerjo - to je že od nekdaj ustrezalo starejšim, a tudi mlajšim se prileže. Kislo mleko, probiotični jogurti, kefir, presno kislo zelje in repa so tradicionalna dobra probiotična živila. Za probiotike je značilno, da vsebujejo vsaj milijon dobrih bakterij (sevov) na mililiter ali gram. Toda z običajnim lončkom jogurta ali kislega mleka ne vzpostavimo ravnovesja v črevesju. To neprijetnost je mogoče odpraviti celo ob mešani prehrani, če uživamo probiotike z mnogo več sevi oziroma z učinkovitejšo kombinacijo dobrih bakterij, kot jih imajo tradicionalni probiotiki. Leta 2003 mi je znanec iz Skandinavije podaril liter biološko pridelanega probiotičnega napitka, ki je razvojni dosežek Danca Erika Nielsena. Da se izognem komercialnim imenom, ga imenujem bio probiotik EM, saj predstavlja nadgradnjo svetovno znane tehnologije kombiniranja dobrih mikrobov, imenovane EM (Effective Microorganisms). Užival sem ga od 0,3 do 0,5 dl na dan in že v nekaj dneh je blato nehalo zaudarjati. Zame je bilo to neverjetno spoznanje: z redno uporabo dovolj učinkovitega probiotika lahko celo ob običajni prehrani dosežemo čvrsto ravnotežje črevesne biote. Preizkušati sem začel tudi druge koncentrirane probiotike (takšne z vsaj 100 milijoni sevov na gram oziroma mililiter) in ugotovil, da tudi z nekaterimi drugimi uspemo odpraviti neprijeten vonj blata. Seveda je smotrno, da pri izbiri primernega probiotika upoštevamo tudi bolj strokovne kriterije. A zato zdravorazumski kriterij ni nič manj pomemben: izbirajmo med tistimi probiotiki, ki zmorejo odpraviti neprijeten vonj blata, saj smrad od znotraj dolgoročno ne obeta nič dobrega. Kakšni so zdravstveni učinki, ko odpravimo neprijeten vonj blata? Težko dam splošen odgovor, lahko pa predstavim izkušnje z bio probiotikom EM. Bio probiotiki EM Erika Nielsena vsebujejo osem vrst sevov in izvlečke 19 vrst biološko pridelanih zelišč, priznanih v zdravilstvu. So certificirano biološko pridelano živilo, ne pa prehransko dopolnilo. Iskal sem pač živilo, ki ga lahko uživam vsak dan, saj je treba vsak dan sproti skrbeti za zdravo črevesno bioto. Že več kot desetletje zbiram izkušnje uporabnikov z njim. Na moji spletni strani iztokostan.com jih je predstavljenih že več kot tristo, med njimi izboljšanje pri zaprtju, napihnjenosti, driskah, bolečinah v trebuhu, alergijah, glivičnih vnetjih, avtoimunih boleznih, kot sta crohnova bolezen in ulcerozni kolitis, in drugih težavah. Domnevam, da tudi z drugimi koncentriranimi probiotiki dosežemo podobne učinke - pod pogojem, da odpravimo neprijeten vonj blata. SŠol Uživanje probiotikov, ki vsebujejo dobre črevesne bakterije, je nagrada za črevesje. PRILOGA ZDRAVJE Vid nas ločuje od stvari, sluh pa od ljudi! w m Kako pomemben je sluh, se pokaže že v prvih mesecih našega obstoja, saj se razvije pred vsemi drugimi čutili. Sluh v 24. tednu nosečnosti namreč popolnoma deluje. Ta visoko zmo-gljivostni organ čaka veliko nalog, saj ne počiva niti v spanju. Poleg neštetih možnosti komuniciranja nas sluh vedno in povsod ščiti ter podpira. Po eni strani nam pomaga pri orientaciji ter da se znajdemo v temnih prostorih. Sluh lahko iz množice glasov in šumov filtrira tudi pomemben vir, druge pa enostavno zanemari, tako da na hrupnem letališču na primer slišimo objavo po zvočniku. Sluh nas posvari tudi pred številnimi nevarnostmi, saj se nemudoma odzove na neznane ali nevarne zvoke ter nas v trenutku prebudi. Sluh se lahko osredotoči na izvor zvoka, zaradi česar lahko za posamezne glasove določimo, od kod prihajajo. Če ne slišimo, se stopnja stresa bistveno poveča Če nekaj težko razumemo, to vedno tudi pomeni, da si moramo polovico pogovora »rekonstruirati« sami. To pa je povezano z neskončno visokim stresom ter z napačnim vtisom, da smo bolj počasne pameti. Številne ljudi pesti strah, da bodo zato neprijetno vpadljivi, zaradi česar se iz družabnega življenja pričnejo počasi umikati. Zaradi vplivov hrupa, motenj v prekrvavitvi, genetskih ter drugih bolezenskih vzrokov se sluh korak za korakom slabša. Toda tako kot zahrbtno poslabšanje sluha se prikrade tudi osamljenost. Tišina na zunaj se zrcali v srcu. Poslabšanje sluha ni samo starostno pogojeno Poleg običajnega poslabšanja sluha zaradi starosti obstaja še veliko drugih zdravstveno pogojenih razlogov, zaradi katerih lahko pride do nepopravljivih poškodb sluha. Poslabšanje sluha torej že dolgo ni več samo starostno pogojeno, sploh pa: kdo je danes še star? Ker sluh cenimo Ušesa so za kakovost življenja neskončno dragocena, zato si zaslužijo samo najboljšo obravnavo. Poleg tega svojim ušesom enkrat letno privoščite test sluha. Brezplačni test sluha lahko le v nekaj minutah opravite v vašem najbližjem Neurothovem slušnem centru. Strokovnjaki podjetja Neuroth svojim strankam s tenkočutno obravnavo želijo pot do boljšega sluha čim bolj olajšati. Nenazadnje je sluh srčna zadeva. Brezplačno testiranje slušnih aparatov! Slušna centra Neuroth v vaši bližini: šOBteik Obiščite Neurothovi poslovalnici Celje . v CelJU\ Ljubljanska cesta 11 • Tel 03/620 77 57 in Velenju! Velenje Šaleška cesta 19a • Tel 03/620 97 35 WWW.NEUROTH.SI ■ NEUROTH BOLJE SLISATI • BOLJE ŽIVETI Prekomerno aktiven sečni mehur Prekomerna aktivnost mehurja PAM je kronična napredujoča motnja, ki jo označuje nenadno in močno tiščanje na vodo, zaradi katerih se moramo nemudoma odpraviti na stranišče (urgenca), na poti do tja oziroma pred školjko pa nam voda lahko tudi uide (urgentna in-kontinenca). Običajno hodimo zaradi te motnje pogosteje na vodo čez dan in tudi ponoči (nokturija). S to motnjo se sooča vsaka osma odrasla oseba - moški ali ženska. Pogostost motnje narašča z leti in je pogostejša pri nekaterih kroničnih boleznih in motnjah (sladkorna bolezen, bolezni centralnega živčnega sistema ...). Lahko jo zasledimo že tudi pri otrocih. Meja med normalno in prekomerno aktivnostjo mehurja je pogostokrat zabrisana. Na vodo nas lahko močno pritisne takrat, ko smo v stiku z vodo, ko na primer peremo posodo ali solato, se tuširamo ali plavamo v morju. Tiščanje na vodo se lahko pojavi ob poslušanju šuma tekoče vode, težav je lahko več tudi v hladnem vremenu. Na vodo nas lahko pritisne tudi pri odklepanju vhodnih vrat ob prihodu domov. Veliko žensk tudi navede, da morajo po zaužitju kave kar hitro na stranišče in da opažajo, da je težav več pred menstruacijo. V navedenih primerih gre za mejno prekomerno aktivnost mehurja, ki jo lahko še obvladujemo, z leti pa se težave stopnjujejo in postanejo zelo moteče. Med vsemi težavami je najbolj moteče uhajanje vode ob močnem tiščanju na vodo, ki je povsem nepredvidljivo in se lahko pojavi kadarkoli in kjerkoli, na primer pri sprehodu, nakupovanju, v gledališču, na potovanju. Voda se lahko pri nenadnem pritisku izlije po nogah, kar je za osebo zelo obremenjujoče. Običajno ženske prilagodijo tej motnji svoj način oblačenja (nosijo temnejša oblačila) in ne zahajajo v družbo, saj jih je sram, da bi drugi uhajanje vode opazili ali morda vonjali. Uhajanje vode namreč ni družbeno sprejemljiv pojav in lahko vodi v socialno osamljenost. Osebe s to motnjo imajo slabšo samopo-dobo, kakovost njihovega življenja je zmanjšana, zapadejo lahko v depresijo. Prvi pristop pri zdravljenju je trening mehurja, pri katerem odvajamo vodo na točno določene časovne intervale. V začetku odvajamo vodo vsako uro in pol in ko ta ritem osvojimo, potem podaljšujemo čas do odvajanja vode za 15 minut tedensko, dokler ne odvajamo vode na tri ure, in sicer pod pogojem, da zaužijemo vsaj 1,5 litra tekočine dnevno (25 ml/ kg telesne teže). Normalna količina izločenega urina bi po treh urah zadrževanja morala znašati med 250 in 300 ml. Velik pomen pri zmanjševanju težav, ki jih povzroča PAM, ima tudi prilagoditev življenjskega sloga. Priporočamo opustitev kajenja, saj nikotin neposredno povzroča krčenje mehurja. Izogibamo se tudi pretiranemu uživanju kave in gaziranih pijač. Osebe s prekomerno telesno težo morajo to uživanje zmanjšati za 10 odstotkov in potem lahko pričakujejo, da se bodo težave z mehurjem prepolovile. Enostaven pripomoček za nadzor nad količino zaužite tekočine in nad odvajanjem vode je dnevnik uriniranja, v katerega zapisujemo količino in vrsto zaužite tekočine, količino in čas odvajanja vode ter zapišemo čas, ko voda uide, in tudi provokacijo, ki privede do tega. Običajno izpolnjujemo dnevnik uriniranja tri dni in ga nato izročimo osebnemu zdravniku v ambulanti. Osebni zdravnik v ambulanti pregleda še urin in izključi vnetje ter druge morebitne nepravilnosti v urinu in nato osebo s PAM napoti na pregled k specialistu ginekologu ali urologu. Specialist nato na podlagi pogovora z bolnikom ali bolnico, kliničnega pregleda in podatkov iz vprašalnikov predpiše zdravila, ki bodisi sprostijo gladke mišične celice mehurja ali preprečijo njihove nehotene krče. V primeru, da predpisana zdravila ne pomagajo, lahko napotijo ženske in moške na električne ali magnetne stimulacije mehurja ali izvedejo poseg, pri katerem v steno mehurja skozi cistoskop vbrizgajo botulinum toksin, ki povzroči paralizo mišice mehurja in s tem za šest do devet mesecev omilijo težave z mehurjem. Cilj zdravljenja motnje je obvladovanje močnega tiščanja na vodo. Glede na to, da je zdravljenje uspešno, pozivamo vse, ki jih težave z mehurjem spravljajo v zadrego ali sram in jim zmanjšujejo kakovost življenja, da te težave zaupajo osebnemu zdravniku in s tem storijo prvi korak k reševanju te nadležne motnje. Prof. dr. Igor But, dr. med. Pripravo in objavo članka je omogočilo podjetje Astellas Pharma, d. o. o., ki ni posegalo v vsebino. PRILOGA ZDRAVJE 41 Zdravi zobje za zdravo telo Samo dve minuti za lepši nasmeh in zdravje Skrb za zdrave zobe pogosto potisnemo na stran. Največkrat do takrat, ko v ustni votlini zaboli in sedemo na stol pri zobozdravniku. Potem začnemo razmišljati drugače. Bolečina zaradi zob je ena najbolj neprijetnih za človeka. A bi jo lahko preprečili z ustrezno ustno higieno. Povprečno dosledno umivanje zob traja samo dve minuti. In to nas lahko reši pred vrtanjem in zahtevni- mi posegi pri zobozdravniku. Z bolečinami v ustni votlini se vsakdo sreča vsaj enkrat v življenju. Najpogostejši bolezni ustne votline sta karies in parodontalna bolezen. Karies nastane kot posledica delovanja bakterij v zobnih oblogah, zaradi česar imata pomembno vlogo pri ustni higieni predvsem prehrana in vsebnost enostavnih sladkorjev v njej. Enostavni sladkorji (gluko- f/ 7 > za, fruktoza, saharoza) namreč predstavljajo substrat za bakterije, ki te sladkorje presnavljajo v kisline, te pa raztapljajo zobno površino. Ko zaboli zaradi kariesa, lahko to privede do vnetja zobnega živca in tudi do izgube zoba. Druga najpogostejša bolezen ustne votline je - predvsem pri odraslih - parodon-talna bolezen. Neodstranjene zobne obloge ob zobnem vratu povzročijo vnetje ob- Zdravje obzobnih tkiv predstavlja področje, kjer je povezava ustnega in splošnega zdravja najbolj raziskana. Raziskave so pokazale povezave z boleznimi srca, s sladkorno boleznijo in zapleti med nosečnostjo. zobnih tkiv. Napredovanje vnetja povzroča izgubo tkiv, ki pripenjajo zob na kost, kar vodi do majavega zoba in njegove. Neodstranjene mehke zobne obloge ob zobnem vratu postopoma otrdijo, kar poznamo kot zobni kamen, ki ga s ščetkanjem ne moremo odstraniti. Zato je na takšne posledice treba misliti prej, ko še ne boli. In pravilna ustna higiena je tudi pot do zdravja. SŠol 'OPTIKU pctr и PTC Tržnica Šentjur Optika Petra Drofenikova ulica 16 3230 Šentjur Tel. 03/574-01-52 PE Diagnostični center Optika Petra Ulica Dušana Kvedra 27 3230 Šentjur tel: 03/746-25-64 mob: 040/467-657 www.optika-petra.si Optika Petra skrbi za zdrav vid in moden videz! Ekipa Optike Petra pomaga ljudem do dobrega vida že od leta 1998. V dveh šentjurskih poslovalnicah vam opravijo specialistični okulistični pregled za očala, kontaktne leče ter pregled za podaljšanje vozniškega dovoljenja. Nudijo vam široko izbor moških, ženskih in otroških korekcijskih stekel proizvajalcev Hoya, Zeiss, Alcom ter korekcijskih okvirjev in sončnih očal svetovno priznanih znamk: Oga, Koali, Max&Co, Crisma, Carrera, Solano, Charmossas, Lightec, Guess, Disney Frozen, Cars, Ray ban in še številne druge. Svetujejo vam tudi pri izbiri kontaktnih leč (dnevne, mesečne, polletne in letne) nemškega proizvajalca Wöhlk ter dodatkov za nego leč in očal ter povečevalnih lup Schweizer. Spremljajte nas tudi na naši Facebook strani. Ste pozabili na osnove? Zobe umivamo vsaj dvakrat dnevno. Pri umivanju ne hitimo. Uporabljamo zobno pasto, ki vsebuje fluoride, in zobno ščetko z mehkimi ščetinami. Hkrati uporabljamo tudi zobno nitko ali medzobno krtačko za čiščenje medzobnih prostorov. Natančno in dosledno očistimo vse ploskve zob. Posebej smo pozorni na čiščenje meje med dlesnijo in zobom. Zobe čistimo nežno, saj s prevelikimi pritiski lahko poškodujemo zobe in dlesni. Po umivanju se izogibamo spiranju z vodo in samo izpljunemo višek paste. Zobno ščetko po uporabi speremo pod tekočo vodo. Zobne pripomočke vedno shranjujemo v navpičnem položaju. Redno opravljamo preglede pri zobozdravniku. Zgodnje odkritje in zdravljenje težav v ustni votlini prispevata k ohranitvi ustnega in splošnega zdravja vse življenje. lONEX-zobna-ščetka it i t I s polariteto "V * ZA LEP IN SIJOČ NASMEH » \ Več na www.ionex.si IONEX-zobna-ščetka je zasnovana za učinkovito čiščenje zob in odstranjevanje zobnih oblog s pomočjo fizikalnega zakona polaritete. Posebnost delovanja revolucionarne IONEX-zobne-ščetke je, da lahko zobni kamen, karies in obloge odstranite tudi iz najbolj nedostopnih mest, ki jih ne morete doseči z nobeno ščetko. Učinek je opazen že po nekaj dneh. Povratne informacije uporabnikov potrjujejo, da so rešili celo krvavenje iz dlesni in majavost zob. Ščetka je popolnoma nežna do sklenine, zato je še posebej priporočljiva za osebe s paradontozo, z občutljivimi zobmi in z drugimi težavami zob in dlesni. Več na www.ionex.si SUPER DARILO ZA VSO DRUŽINO: SOBNI I0NIZAT0RI0NEX Poklonite zdravje vsej družini. Z ionizatorjem IONEX si zagotovite čist zrak v bivalnih prostorih in pripomorete k boljšemu počutju, odpravite prehlade, bronhitise in alergije. Ogljikova ščetka nikoli ne oddaja zdravju škodljivega ozona. ionex IONEX d.o.o. Slomškova 25, Ljubljana, T: 040191313 ali 01/439-69-80 W: www.ionex.si E: ionex@ionex.si 42 AKCIJA SEDMA SEZONA AKCIJE, foto: Nataša Müller, oblikovanje: Andreja Balja V akciji Naj maturantka in naj maturant se bodo ta mesec predstavili kandidati naslednjih šol v okviru Šolskega centra Celje: ■ SREDNJE ŠOLE ZA GRADBENIŠTVO IN VAROVANJE OKOLJA (SŠGVO) ■ SREDNJE ŠOLE ZA STROJNIŠTVO, MEHATRONIKO IN MEDIJE (SŠSMM) ■ GIMNAZIJE LAVA (GL) ■ SREDNJE ŠOLE ZA KEMIJO, ELEKTROTEHNIKO IN RAČUNALNIŠTVO (SŠKER) V sedmi sezoni akcij e Naj maturantka in naj maturant lahko bralci ponovno izbirate dekle in fanta, ki bosta prejela laskavi naziv in ob tem tudi lepo nagrado. Februarska zmagovalca ste izbrali, to sta Monika Vrečko in Andraž Hrastnik. Ta in prihodnji mesec boste izbirali med novimi kandidati iz različnih srednjih šol s Celjskega. Finalni del bo maja in v prvi polovici junij a. Zmagovalca finalnega dela se bosta za privlačni nagradi - skuter in električno rolko - pomerila na javni prireditvi, ki bo 22. junija na Glavnem trgu v Celju. Bralci lahko glasujete za »svojega« kandidata ves tisti mesec, ko je ta predstavljen s portretno fotografijo. V eni od izdaj časopisa se bo predstavil tudi na večji fotografiji v maturantski opravi (glede na objavljen vrstni red kandidatov). Tisti maturant in tista maturantka, ki bosta do konca posameznega meseca zbrala največ glasov, se bosta uvrstila v finalni majski krog tekmovanja. Sto točk učiteljev Razrednik ali učiteljski zbor lahko izbranemu kandidatu (le enemu!) iz posameznega maturantskega razreda dodelita dodatnih sto točk za njegovo učno in delovno uspešnost. Svojo odločitev nam morata sporočiti na elektronski naslov tednik@nt-rc.si. V finalnem delu lahko sto točk podelita še enkrat. Pravila glasovanja Na enem kuponu lahko glasujete za enega naj maturanta ali za eno naj maturantko. Pri glasovanju bomo upoštevali le originalne pravilno izpolnjene kupone, ki nam jih boste poslali po pošti ali prinesli osebno. Glasujem ZA naj maturanta / naj maturantko NAJ MATURANTKA IN NAJ MATU^H Pod zaporedno številko: I Ime in priimek: _ Podatki o osebi, ki je glasovala: £ Ime in priimek: Kupon pošljite na: Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje. Udeleženec dovoli organizatorju zbiranje, obdelovanje, uporabo in hranjenje posredovanih podatkov v skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov. Glasujte za svojega kandidata Tudi letos se sodelovanje v akciji splača, saj sta glavni nagradi res privlačni, to sta skuter in električna rolka! Ste naročnik Novega tednika? ■ da ■ ne L FRMOBILcityA Vsak mesec bomo med pošiljatelji kuponov izžrebali nagrajenca, ki bo dobil hišno nagrado. Gašper Trupej AKCIJA 43 Gašper Rataj 44 MLADI ZA MLADE Zi mski športni dan Drugi torek v marcu smo imeli dijaki Srednje zdravstvene šole Celje športni dan, ki so ga organizirali profesorji športne vzgoje. Morali bi ga imeti že pred zimskimi počitnicami, a so ga prestavili zaradi slabega vremena. Na izbiro smo imeli več dejavnosti: drsanje m pohod do cemkve sv. Miklavža, pohod na Celjsko kočo ali do Šmartin-skega jezera, s mučanje na Rogli in turnir v badmmtonu ter namiznem tenisu. Kam nekaj sie1 nas jet odločilo za prvo možnost. Zbrali smo se ob drsališču v mestnem parku, prevzeli malico in set vzpeli do cerkve. Tisti s slabo kondicijo smo imeS kar nekaj težav/, da smo prispeli do nje. Ampak vse je bilo v redu, ko smo prišli na vrh, saj sta nas pričakala prelep pogled na Celje in toplo sonce. Po polurnem postanku smo se spustili do drsališča. Večina si je izposodila drsalke in se zapodila po ledeni ploskvi. Vsi smo uživali. Nekateri so drsali kot pravi velemojstri. Drsali niso samo dijaki, celo profesorice so se opogumile in stopile na led. Po dvournem drsanju se je za nas športni dan končal. Tisti, ki smo šli na pohod do Šmartinskega jezera ali do Celjske koče, smo se zjutraj zbrali pred šolo. Bili smo dobre volje, saj nas je božal sonček in crkljala dobra družba. Hoja je hitro minila. Odpočili in okrepčali smo se na Celjski koči oziroma v okrepčevalnici na Šmartinske- mu jezeru. Nato smo se po isti poti vrnili do izhodišča, to je do dvorišča naše šole. Sedem dijakov se nas je odpravilo na smučanje na Ro-glo. Tja smo prispeli približno ob 9. uri. Profesorji so nam razdelili smučarske vozovnice. Nato smo se razkropili po celem smučišču. Čakala nas je prava spomladanska smuka. Približno ob 11. uri se je sonček skril za oblake, ampak nas to ni ustavilo. S polno paro smo smučali še eno uro, ko smo se zbrali pri Mašinžagi. Tam smo izvedeli, da imamo še nekaj časa, da se okrepčamo in spijemo čaj, nato se bomo vrnili v Celje, Srednja zdravstvena šola Celje Stran Mladi za mlade so pripravili dijaki 2.d-razreda Srednje zdravstvene šole Celje. kajti vreme se je poslabšalo. Začelo je rahlo deževati in celo snežiti. Hitro smo se še spustili nekajkrat po progah in se nato zbrali pri avtobusu. Bili smo zelo utrujeni, nekateri pa so celo zaspali na avtobusu. Kar nekaj fantov se nas je udeležilo turnirja v badminto-nu in namiznem tenisu v šolski telovadnici.. Izžrebali smo pare in igra se je začela. Igrali smo v dveh skupinah po sistemu izpadanja. Na koncu smo bučno navijali za Davida in Matica, ki sta nastopila v finalu badmintona. V napeti igri, polnih preobratov, sta zasluženo zmagala in osvojila prvo mesto. Stisnili smo jima roko in čestitali. Športni dan smo zelo aktivno preživeli. Gibanje na svežem zraku je dobro delo našemu počutju in predvsem zdravju. OTROŠKI VRTILJAK 45 Na krilih mavrice priklicali pomlad Otroci Vrtca Polzela navdušili s plesnim spektaklom - Od vrtnarjev do pogumnih astronavtov Z vzgojiteljicami so prejšnji četrtek v športni dvorani na Polzeli pripravili zdaj že tradicionalno prireditev, s katero se ob materinskem dnevu niso poklonili le mamicam, temveč vsem družinskim članom. Vseh trinajst vrtčevskih oddelkov in enota iz Andraža nad Polzelo so pod pisano mavrico poskrbeli za pravcati plesno-gledališki spektakel, ki je bil za nekatere malčke tudi prvi nastop pred tako številnim občinstvom. V uro trajajočem programu se je vsak oddelek predstavil z nekajminutnimi prikupnimi točkami, s katerimi so otroci poskrbeli za pisano paleto različnih vsebin in plesnih zvrsti. Del najmlajših, ki so šele komaj shodili, je odšel na polje dobre volje, drugi del po poteh muce Copatarice, ki so ji pomagali v košaro pospravljati razmetane copatke. Spet tretji so oblekli medvedove hlače in četrti čofotali po lužah, obuti v gumijaste škornje in oblečeni v dežne plašče. Pozabili niso niti na dežnike. Eni so vrtna-rili, drugi so se izgubili na severnem tečaju, kjer so srečali čisto prave pingvine. Še posebej zabavne so bile kokoške, ki so nesle jajca. Manjkal ni niti plesni vlak, s katerim so se vozili po svetu in v različnih državah zaplesali tamkajšnje tradicionalne plese. Astronavti so z raketo odleteli na Luno, kjer so razgrnili slovensko zastavo, cirkulanski pa so pričarali cirkuško zabavo. Veliko truda Z nastopi se niso izkazali le otroci, temveč tudi vzgojiteljice, ki so glede na videno v prireditev morale vložiti veliko dela in se nanjo pripravljati dlje časa. Poleg izvirnih koreografij, ki so bile začinjene še s humorjem, so ob vsaki točki namreč pripravile bogato sceno. Velika hiša muce Copatarice, kartonast plesni vlak, dovršeno izdelana Zemlja in raketa je le nekaj pripomočkov, s pomočjo katerih so najmlajši jemali dih polni športni dvorani. Pika na i so bili zagotovo njihovi majhni sladki spodrsljaji, s katerimi so nasmejali starše, stare starši, brate in sestrice, tete in strice, ki so jih s ponosom občudovali, marsikateremu od njih pa so se celo orosile oči. ŠO Foto: GrupA ® ■e® Ио © 7) I KI DNEVA Oddelek šest je vrtnaril. S samokolnicami in vrtnarskimi pripomočki so se lotili _ , prvih spomladanskih opravil na vrtu. ■ MOneclel|K0 (iO |K4kn OD 18.30 lil 2 2.1 l ® Л L-Л i&l ШШ telemach ПГ kanal 673 kanal 306 kanal 271 kanal 252 46 RAZVEDRILO Velikonočna Žena: »Kakšne načrte imaš za veliko noč?« Mož: »Naredil bom tako kot Jezus.« Žena: »Kako to misliš?« Mož: »V petek bom izginil in se pojavil v ponedeljek.« Žena: Če boš to naredil, bom jaz ravnala kot Marija.« Mož: »Kako?« Žena: »Zanosila bom, ne da bi se me mož dotaknil.« Shujševalna Rahlo »premočna« gospa je pri zdravniku in ta ji daje napotke za hujšanje. Gospa vpraša: »Sem slišala, da pri hujšanju precej pomaga olivno olje. Kako je s tem?« Zdravnik: »Res pomaga!« Gospa zainteresirano: »In kako se uporablja?« Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili. Zdravnik: »Tako, da z njim na debelo namažete tla okoli hladilnika.« Smetarska Vsa razmršena in neurejena gospodinja z vedrom smeti priteče k smetnjaku in vpraša smetarja: »Ali sem prepozna?« »Ne, kar skočite noter ...!« Zet Francelj pride ves vesel v gostilno in že pri vratih kriči: »Gostilničar, pijačo za vse! Hči se bo poročila.« Gostje so veseli, čestitajo mu in ga po nekaj kozarčkih le vprašajo: »Od kod pa je tvoj zet?« Francelj skomigne z rameni: »Kaj pa vem, moja Mojca je rekla, da je z nekega Face-booka, jaz pa pojma nimam, kje je to.« Povabilo bralcem Na strani Razvedrila bomo objavljali zanimive fotografije iz preteklosti, ki sporočajo kaj zabavnega in so spomin na čase, običaje, ki jih ni več... Morda hranite v svojem arhivu kaj takšnega, kar bi radi delili z bralci? Pošljite nam fotografijo s svojimi podatki in zraven seveda pripišite, zakaj je tako posebna, kaj prikazuje in kje je bila posneta. Najboljše bomo objavili in nagradili! Fotografije in podatke nam pošljite na naslov Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje ali na spletni naslov tednik@nt-rc.si. Štorklja Mihec: »Mama, a bi me peljala v živalski vrt, da vidim štorkljo?« Mama: »Seveda.« Mihec: »Me zanima, ali me bo prepoznala.« Kraval Pride Jože v gostilno in naroči pijačo. Hitro izpije in reče: »Daj še enega, preden se bo začel kraval.« Hitro izpije in spet naroči: »Daj še enega, preden se bo začel kraval.« Tako se ponovi desetkrat, nakar gostilničar le vpraša: »Kakšen kraval pa se bo začel?« »Ko boš izvedel, da nimam denarja za plačilo .« Smrčanje Fantje so šli v lovski tabor. Rezervirali so dvoposteljne sobe, vendar nihče ni hotel deliti sobe z Janezom, ker je grozno smrčal. Odločili so se, da ni pošteno, da bi bil ves čas z njim le en sam, zato so se zmenili, da se bodo menjavali. Prvi je prespal noč skupaj z Janezom in prišel naslednje jutro na zajtrk z razmršenimi lasmi in s podočnjaki. Vprašali so ga: »Človek, kaj se ti je zgodilo?« Odgovoril je: »Janez je tako smrčal, da sem samo sedel v postelji in ga gledal celo noč.« Naslednjo noč je bil na vrsti drugi ... In zjutraj enako - lasje vsi pokonci, podočnjaki. »Ta Janez pa res žaga. Nisem mogel spati, vso noč sem ga le gledal.« Naslednjo noč je bil na vrsti Franc. Franc je bil pravi velikan, bivši športnik. Naslednje jutro je prišel na zajtrk spočit in urejen. »Dobro jutro vsem!« je pozdravil. Niso mogli verjeti svojim očem. Vprašali so ga: »Človek, kaj se je zgodilo?« Odgovoril jim je: »No, pripravljena sva bila za v posteljo ... Šel sem, objel Janeza in ga poljubil za lahko noč. Potem je vso noč sedel v postelji in me gledal .« SUDOKU 302 REŠITEV SUDOKU 301 3 6 7 9 1 5 4 2 8 8 9 1 2 3 4 6 7 5 2 5 4 6 7 8 3 1 9 9 3 5 7 8 6 1 4 2 6 4 2 1 5 9 7 8 3 7 1 8 3 4 2 5 9 6 5 7 3 8 2 1 9 6 4 1 8 9 4 6 3 2 5 7 4 2 6 5 9 7 8 3 1 Vse slikovne šale vir: splet 5 2 9 6 1 9 4 1 8 7 9 8 5 7 2 6 3 1 5 4 6 5 9 7 Novinarju se vse zgodi Pred nekaj dnevi sem imel trideseto obletnico dela v naši medijski hiši. Ob tej priložnosti so se obudili spomini, saj je bilo vsega mogočega, kar si srce poželi in česar si sploh ne poželi. V treh desetletjih se mi je zgodilo marsikaj in vojna, požar na delovnem mestu ter prometna nesreča so še najmanj, kar sem doživel. Novinarsko delo je seveda zelo povezano s točnimi datumi in urami. In tako sem prišel na sejo občinskega sveta, ki bi se morala začeti ob 18. uri, že nekoliko prej. Ob prihodu so tam sedeli župan in njegove sodelavke, s katerimi sem se v sosednji sobi zapletel v prijeten klepet. Med pogovorom me ni nihče vprašal - ali morda ni hotel vprašati - po kaj sem sploh prišel. Nato sem pogledal na uro, ki je bila že kar precej minut čez 18. uro, in vprašal, kdaj se bo vendarle začela seja občinskega sveta. »Oprostite, ampak seja bo šele naslednjo sredo, ne na današnjo,« mi je prijazno pojasnila uslužbenka občinske uprave. To me je izučilo, da sem od takrat pri branju datumov sej zelo natančen... Zgodilo se je še marsikaj. Ne le to, da je bila v okolici Šentjurja prireditev, kjer so imeli zanimivega obiskovalca. Neznanec, ki si je verjetno želel pogostitev, je prišel do organizatorjev in se predstavil, da je novinar Novega tednika, ter povedal moje ime in priimek. Organizatorji so me osebno poznali tako po imenu in priimku kot tudi po videzu. Neznančevo prevaro so tako hitro odkrili. Ob neki drugi priložnosti sem res bil na prireditvi, kamor sem se v skromnih časih, ko še ni bilo toliko avtomobilov, včasih odpeljal kar z mopedom. Pri Vrbnem sem doživel prometno nesrečo, saj mi je nekdo z drugim mopedom prekrižal pot. Vrglo me je, obležal sem in pristal v bolnišnici. Prstov nisem imel poškodovanih, možganov tudi ne, zato sem na list papirja kljub vsemu napisal poročilo o dogajanju na prireditvi. Nekdo je potem moj rokopis in fotoaparat s posnetki prireditve odnesel v uredništvo - elektronske pošte takrat seveda še ni bilo - in v četrtek je bil moj reportažni zapis kljub vsemu objavljen. In potem sem že na stara leta poročal s sejma erotike. Organizator me je zaradi resnega novinarskega pogovora povezal z zelo znano porno zvezdo. Ker se jo je v središču dogajanja zelo slabo slišalo, sem jo prosil, če se lahko umakneva na tišje mesto. Do tega tišjega mesta je bilo treba prehoditi polovico ogromne dvorane, pornesa - z zelo visokimi petami - pa se me je kar prijela pod roko. Upam, da obiskovalci, ki so naju med dolgo potjo fotografirali, niso mislili, da sem kakšen starejši pornografski igralec. Je pri vsem tem sploh čudno, če je novinarski poklic med poklici z najkrajšo življenjsko dobo . NOVINAR RAZVEDRILO 47 Nagradna križanka PLAZILEC Z OKLEPOM PREBIVALEC ATEN SLIKOVIT OPIS DOLOČITEV POSAMEZNOSTI IZMED MNOŽINE OBOD SLIKE KRAJ PRI KRŠKEM IZDELOVA- VESOLJSKI LEC OROŽJA IZSTRELEK PRIPRAVA, S KATERO SE KAJ IZVLEČE KRAJ PRI VAČAH ee GLAS OB STRELI POLIVINIL (POLJUD.) TONE ČUFAR DA VINCI-JEVA SLIKA: ... LIZA PEVKA ERBUS ANDREJ VELKAVRH Dragi, oprosti mi! Moj... ZDRAVLJENJE Z RENTGENSKIMI ŽARKI SPLOŠNO PRIZNANA RESNICA ZDENKO VRDLOVEC ITALIJANSKI PEVEC (AL) NEKDANJI UGANDSKI PREDSEDNIK AMIN TATUM O'NEAL RAZUZDANO VESE-LJAČENJE ELEKTRIČNA MORSKA RIBA POSTAVKA, TRDITEV RAZKLANOST PREBIVALKE EKVADORJA LESEN NOSILNIK 13. ČRKA GRŠKE ABECEDE 14 ŠKODLJIVO POŽIVILO POT V SNEGU 17 POLDRAGI KAMEN VZDEVEK JOSIPA BROZA NASPROTJE OD DOL DEL KRANJA ŽIVALSKA MAŠČOBA IGRA NA SREČO NEMŠKA IGRALKA PARLO KRAJ PRI CELJU APNENEC (ZASTAR.) ITALIJANSKA LUKA IN LETOVIŠČE TVAR, MATERIJA URŠA ALIČ KRAJ PRI POLJČANAH IRSKI KANTAVTOR MORRISON VZDEVEK MOMČILA BAJAGIĆA TONE PARTLJIČ ZNAN ANGLEŠKI KOLIDŽ 12 NEMŠKI AVTO SKUPEK PRAVIL V BLOKU BENEŠKO KOPALIŠČE PLANINSKA UJEDA TEŽKO KLADIVO SLAD-KORČEK ALERGIJSKA BOLEZEN 23 20 ANGLEŠKI KIPAR (ANTHONY) ALPINIST ČESEN ŠAHOVSKI VELEMOJSTER KASPAROV KORITCE PRI ŽLICI 22 DRŽAVA V JZ AFRIKI IVAN ČARGO PLANINEC SLOVENSKI PREMIER (MIRO) DREVO, KI RODI PEČKASTE SADOVE PRIPRAVA ZATRKANJE e lahko vrnete čez dvajset minut? Imeli smo težave s kombiniranjem sestavin z... PLUG (STAR.) PISATELJICA VAŠTE PEŠČENA PUŠČAVA GLIKEMIČNI INDEKS MESTO V ZAHODNI ALŽIRIJI SAMICA LEVA STARORIMSKI POZDRAV NASILNA TATVINA KRADLJIVEC ODSTRAN. LISTOV S KORUZ. STORŽA 13 FIZIKALNA ENOTA (W) NADA VIDMAR PRVOTNA PREBIVALKA ITALIJE 18 LUŽA, MLAKA (REDKO) OTO VRHOVNIK KAR JE ENAKOVREDNO SNOV, KI DAJE PRIJETEN VONJ Nagradni razpis 1. nagrada: prašek in mehčalec ter majica NT&RC 2. nagrada: knjiga Celjske Mohorjeve družbe 3. nagrada: kuhinjski krpi NT&RC Pri žrebanju bomo upoštevali kupone s pravilnim geslom, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na naslov: NT&RC, Prešernova ulica 19, 3000 Celje, do torka, 3. aprila. Geslo iz številke 12: V mojem srcu je večna pomlad. Izid žrebanja 1. nagrado, prašek in mehčalec ter majico NT&RC, prejme: Marija Pinter z Dobrne. 2. nagrado, knjigo Celjske Mohorjeve družbe, prejme: Dragica Tacer iz Šentjurja. 3. nagrado, kuhinjski krpi NT&RC, prejme Valčka Kantu-žer iz Gorice pri Slivnici. Nagrajencem čestitamo. Nagrade bodo prejeli na oglasnem oddelku NT&RC. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 Ime in priimek: Naslov: Kontaktna telefonska številka: Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika Udeleženec dovoli organizatorju zbiranje, obdelovanje, uporabo in hranjenje posredovanih podatkov skladno z veljavnim Zakonom o varstvu osebnih podatkov. Oven 3\k Astrologinja DOLORES je dosegljiva na 041 519 265 in na 090 64 30 (cena 2,20 evra/min) ter na facebook strani Dolores Astro. Tehtni ca Nikakor se ne boste znali vživeti v nastalo situacijo, saj bo vaša prilagodljivost zmanjšana. Bojujte se v teh dneh za strpnost, saj se vam bo najbolj obrestovala. Vaše reakcije naj bodo umirjene, prav tako vaše delovanje. Vaš vladar v znamenju kozoroga vam bo pomagal, da boste na poslovnem področju podirali vse rekorde. Kažeta se vam uspeh in napredovanje, zato se ne ustavite. Obveznosti bodo tako velike, da boste potisnili čustvena razmerja na stran. Zato pa boste imeli na finančnem področju odlične rezultate. Mnogo bolje bi naredili, če se ne bi neprenehoma ukvarjali s preteklostjo. Vaša vladarica biva v znamenju ovna, kar je odličen položaj, da potisnete zadeve s stranskega tira. Oklevali boste pri neki odločitvi, vendar kar pogumno naprej. škorpijon Čutili boste porast energije in mimogrede opravili vrsto pomembnih opravil. Vaš način komunikacije bo izreden, zato se tokrat lahko zanesete na lastno presojo. Pred vami so pomembne spremembe. Vaša vladarica v znamenju ovna vam bo pomagala, da boste poslovno in ljubezensko področje izpostavili pred vsem drugim. Končno se vam lahko pokaže kakšna obetavna priložnost. Zadeve bodo še naprej nejasne, še posebej, kar se tiče finančnega in poslovnega področja. Najpomembneje je, da se vas ne poloti panika. Zavedajte se, da ste sposobni urediti še tako zapletene zadeve. V tem obdobju lahko uredite pomembne zadeve, ki so bile v preteklosti nedosegljive. Pričakujete lahko znatno pomoč, kar vam bo v veliko veselje in oporo. Pred vami je krajše potovanje. Dvojčka Skušali boste uresničiti pomembnejše srečanje in pri tem občutili zelo močno energijo. Delovati morate sistematično, nikar se po nepotrebnem ne izpostavljajte. Zastavili si boste pomemben cilj, vendar ga boste izpeljali nekoliko kasneje, Merkur je retrograden in vam na pot postavlja ovire, ki so posledica preteklosti. Nemirni boste in pozabljivi. Pazite na svoje delovanje. Rak Strelec Ponovno se boste poigravali z mislijo, da bi se podali na pot. Dobro premislite, ali vam okoliščine to res omogočajo. V tem obdobju boste prisiljeni poprijeti za delo. Zmešnjave preteklosti počasi bledijo in pojavljajo se bolj jasne slike, kam usmeriti svojo moč in energijo. Porodi se vam lahko kakšna odlična ideja, vendar počakajte z izvedbo, da vpliv retrogradnega Merkurja mine. Kozorog Zadeve na poslovnem področju se bodo počasi umirile, vendar notranjega miru še ne boste našli. V naslednjem obdobju imate lepe obete, zato svojo energijo usmerite v doseganje novih rezultatov. Predvsem prva dekada vašega znamenja bo izpostavljena večjim spremembam, zato hitite počasi. Pomembno je, da zaži-vite v skladu s svojim bistvom. Le tako lahko napredujete. Lev V družbi boste blesteli, vendar srečni ne boste, kajti imeli boste občutek, da vam nekaj ali nekdo manjka. Mogoče se boste skušali izogniti soočenju samih s seboj in potisnili zadeve na stranski tir. Prva dekada znamenja je močno izpostavljena vplivu vladarja Saturna, zato včasih življenje ne bo z rožicami postlano. Postavite zadeve na svoje, pravo mesto. Lekcije, ki ste jih osvojili, ostajajo. Dobili boste lepe novice, ob katerih boste blesteli od dobre volje. Zavedati se morate, da morate kljub sreči, ki jo doživljate, izpolnjevati svoje delovne obveznosti. Pred vami so krajša pot in večje odločitve. Preteklosti ne boste mogli uiti, retrogradni Merkur bo zahteval, da uredite vse, kar morate urediti. Ne odlašajte s svojimi odločitvami, še posebej s tistimi, ki imajo uraden značaj. Vodnar Devica Izkoristite pozitivne vplive planetov in dokončajte naloge, ki ste si jih zastavili v preteklem obdobju. V prostem času se vam obeta obilo prijetnih in romantičnih uric, ki vam bodo popestrile urice dolgo v noč. Vpliv retrogradnega Merkurja bo sicer imel zaviralen vpliv na vaše znamenje, zato ste lahko pozabljivi in raztreseni. Prihaja lahko do večjih in manjših zmešnjav. HOROSKOP JE PRIPRAVILA ASTROLOGINJA GORDANA Spremenljivo razpoloženje vam počasi že preseda, zato se boste v naslednjih dneh borili za stabilnost. Usmeriti se morate na posamezne težave, drugače se bo v vašem življenju pojavila še večja zmeda, kot je bila do sedaj. Vpliv preteklosti bo še vedno buren, zato vam ne bo dalo miru, da ne bi dregnili v osje gnezdo. Ni se dobro v tem času spuščati v kakršnekoli konflikte, ki se lahko kasneje izkažejo za nepotrebne. Ribi V tem času bo izredno močno izpostavljena ljubezen, saj vas bodo romantična čustva popeljala daleč stran od realnosti. Vaša sreča ne bo kratkotrajna, zato se dobro pripravite na spremembe. Zaradi raztre-senosti lahko naredite kakšno napako, ki jo lahko kasneje krepko obžalujete. Imejte se radi in se po nepotrebnem ne mučite zaradi nedavnega dogodka. Vse se bo uredilo samo po sebi. Astrologinja GORDANA je dosegljiva na 041 404 935 in na 090 68 65 cena 2,19 evra/min oz. po ceniku vašega operaterja). KDOR ORJE 19 2 6 8 9 10 3 4 MAMA 5 7 21 16 ODMEV, EHO 15 11 48 RUMENA STRAN Znajo tudi vijugati po snegu Tradicionalna akcija Glasbeniki na snegu je na Golte pred kratkim ponovno privabila številne znane izvajalce, ki so se tokrat družili kar tri dni. Pomerili so se v smučarskih veščinah in najboljši bodo lahko prihodnji konec tedna zastopali naše barve na svetovnem smučarskem prvenstvu v Schladmin-gu, kjer bodo slovenski ansambli poskrbeli tudi za del glasbenega programa. Absolutni zmagovalec letošnjega veleslaloma je postal Matija Selišnik iz ansambla Kačji pastirji, ki je že vrsto let v samem vrhu slovenskih glasbenikov smučarjev in dobitnik po- kala na svetovnem smučarskem tekmovanju. Franci Podbrežnik iz Happy ban-da je bil drugi, Bor Zuljan iz skupine Šank rock pa tretji. Med ženskamni so bile najboljše Špela Novak iz zasedbe Karneval ter pevki Irena Vrčkovnik in Maja Oderlap. Foto: GA Geržina Videoton Smuči ali harmonika? To je zdaj vprašanje, je rekel Franci Podbrežnik in izbral oboje. Ženski zmagovalni trio: Špela Novak, Maja Oderlap in Irena Vrčkovnik Poezija in politika Na svetovni dan poezije je na povabilo celjskega župana Bojana Šrota knežje mesto obiskal veleposlanik Zvezne republike Nemčije Klaus Riedel. V dopoldanskih urah sta govorila o zgodovini Celja, o izkušnjah in opažanjih glede migracije delovne sile v obeh državah ter o projektih, ki jih je Celje v preteklosti udejanjilo s pomočjo evropskih sredstev. Zvečer sta se udeležila uprizoritve Brechtove Opere za tri groše v izvedbi Gimnazije Celje - Center. V Narodnem domu sta tako politične teme zamenjala za bolj sproščene, kulturne. Večernega dogodka se je udeležila tudi županova zaročenka Katarina Karlovšek. Foto: SHERPA Po francosko Celje je bilo minule dni središče za vse mlade, ki se učijo francoščino. Najprej so na I. gimnaziji v Celju proslavili stoletnico učenja tega jezika na šoli, nato je bil v organizaciji zavoda za šolstvo dvajseti vseslovenski Frankofonski dan. V obeh primerih imata nedvomne zasluge za to upokojena profesorja I. gimnazij v Celju Slavko Deržek in njegova žena Carmen, ki sta številne generacije navduševala za francoščino. Na obeh dogodkih sta bila v prvi vrsti. Lepih spominov gotovo ni manjkalo. Foto: GrupA novi tednik Vedno? 2 mm j! Obrezovalca V krajih, kjer rastejo potomke najstarejše trte na svetu, mariborske modre kavčine, je vsako pomlad in jesen slovesno. To je čas, ko župani pokažejo svoje ročne spretnosti. Najprej ob strokovni pomoči opravijo rez trte, jeseni pa veselo zobajo grozdne jagode, v kolikor tega že prej ne storijo lačni ptiči. Če sta šentjurski in žalski župan Marko Diaci in Janko Kos rez opravila še povsem sproščeno, pa bodo jeseni tik pred volitvami razmere gotovo malo drugačne. Marko Diaci se je v šentjurskem Zgornjem trgu resno lotil opravila. (Foto: arhiv Občine Šentjur) ■k :• Rez žalske Nikolaje je uspešno otvoril župan Janko Kos ob pomoči skrbnika trte Jožeta Sopotnika. Pri odpiranju fontane piva ta konec tedna pomoči verjetno ne bo potre- boval. (Foto: TT) fiOU 'L V3HT^^^H