St. 39
13.	OKT. LETO V
196«
PMIMKr
GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA ZF ISKRA — INDUSTRIJE ZA ELEKTROMEHANIKO, TELEKOMUNIKACIJE, ELEKTRONIKO, AVTOMATIKO IN ELEMENTE, KRANJ
Poostreni pogoji gospodarjenja
V zadnji številki našega časopisa smo objavili razgovor s predsednikom komisije za gospodarstvo ' pri Republiškem svetu zveze sindikatov Slovenije tov. Francem Urevcem, o posledicah, ki jih je prinesla dopolnitev zakona o knjigovodstvu gospodarskih organizacij (članek je bil objavljen v časopisu >Delavska enotnost«). Dobro je, da se naši delovni ljudje še bolj spoznajo s temi spremembami, ki nesporno zaostrujejo pogoje gospodarjenja.
Na vsak način smo te spremembe morali že pričakovati. Te spremembe je zahtevala že Ustava, ki navaja v svojem družbeno-ekonomskem delu, da za SVoje obveze odgovarja vsaka delovna organizacija z vsemi svojimi sredstvi, torej tudi z obveznim delom rezervnega sklada. Sredstva obveznega dela rezervnega sklada smo do sedaj uporabljali za osebne dohodke, če na žiro računu ni bilo sredstev. Izvajanje dopolnitev tega zakona je v nekaterih gospodarskih organizacijah že prinesla izplačilo minimalnega osebnega dohodka, t. j. 13.090 S din.
Po prejšnjih predpisih je imel obvezni del rezervnega sklada prednost pri dospelih plačilih pred ostalimi obvezami. Sedaj je temu drugače: delovne organizacije sicer lahko uporabijo obvezni del re-zervnega sklada za osebne dohodke, če nimajo več sredstev na žiro računu, vendar pa pri dospelih denarnih sredstvih nimajo več prednosti, ter se sredstva uporabijo za plačila raznih drugih obvez, ki jih ima gospodarska organizacija, t. j. izvršbe, itd. Sprememba zakona v takem primera povzroči, da za naslednje obdobje ni več sredstev za osebne dohodke na obveznem delu rezervnega sklada in če jih tudi hi na žiro računu, je možno izplačati le minimalne osebne dohodke, za katere jamči pristojna dražbeno-politična skupnost.
Dopolnitve zakona so torej trde, so pa v skladu z ustavo, prav tako pa tudi prispevek za realizacijo gospodarske reforme. Gospodarska reforma, ki utrjuje delovanje ekonomskih zakonov v našem gospodarstvu postavlja pred gospodarske organizacije ravno s temi določili zahtevo po čim večji likvidnosti. To pa pomeni čim boljše notranje poslovanje gospodarske organizacije, -zlasti hitro obračanje sredstev kakor tudi čim boljšo poslovnost na tržišču. Poudariti moram, da je bilo stanje pred dopolnitvijo tega zakona včasih glede poslovne likvidnosti nerazumljivo, ko je dolžnik z blokiranim računom lahko izplačeval osebne dohodke, med tem ko so njegovi upniki lahko prišli v položaj izplačila minimalnega osebnega dohodka. S temi dopolnitvami so se pogoji gospodarjenja nesporno zaostrili. Ni jih prezreti tudi v naši organizaciji združenega podjetja, zlasti je tukaj važna likvidnost poslovanja našega PSO, da lahko v skladu s pogodbami izpolnjuje finančne obveze do organizacij.
. V zvezi z dopolnitvami zakona pa se je pojavilo tudi nekaj nerešenih vprašanj. Med prvimi je vsekakor vprašanje, da niso bile izvedene vse priprave za dobro uveljavljanje tega zakona. Tukaj se pojavlja problem kroničnega pomanjkanja obratnih sredstev v nekaterih organizacijah. Bančne hiše bodo morale tukaj odigrati pomembno vlogo poslovnosti, da ne bo prišlo v gospodarskih organizacijah, kjef obstajajo morda le trenutne težave do izplačila minimalnega osebnega dohodka. To izplačilo lahko spravi vsako organizacijo v neprijeten položaj. Razumljivo je, da v izvajanju naše gospodarske reforme ne bo možno reševati vsake gospodarske organizacije. Potrebno pa bo vsekakor reševati organizacije, ki imajo perspektivno poslovanje in so trenutno v težki finančni situaciji.
Prav tako tudi ni rešeno vprašanje minimalnega osebnega dohodka. Sedanji zakon o minimalnem
(Dalje na 2. strani)
Študijska knjižnica
Posnetek z obiska predsednika republike na letošnjem jesenskem zagrebškem velesejmu. Predsednik Tito si je med drugim z zanimanjem ogledal tudi izdelke ISKRE, ki je to pot razstavljala le najnovejše izsledke, v okviru poslovnega sodelovanja z RIZ in »Rudi čajavec«. Na sliki: predsednik Tito v spremstvu generalnega direktorja ISKRE, tovariša Vladimira Logarja ter tovariša Hoggea iz RIZ
Iz Šolskega centra
2,2 odstotka manjši vpis kot lani
PREOZKO IN NEPERSPEKTIVNO PLANIRANJE KADROV — ALI NEKATERE NAŠE TOVARNE RES NE POTREBUJEJO KVALIFICIRANIH KADROV?
: S 5. septembrom so se tudi v Kranju 95 učencev pretežno kadrovske službe tovarn naj v šolah Šolskega centra Iskra kovinarske' smeri in v ljub- dostavijo za vpis potrebne odprla vrata 228 učencem teh- Ijansko poklicno šolo 136 podatke po poklicih. Pri pre-niške šole v Kranju, 310 učen- učenčev elektrotehn. in kovi- verjanju smo ugotovili, da so cem poklicne šole v Kranju narske smeri, kar predstavlja imele tovarne zelo skromne in 390 učencem poklicne šole glede na lainsko leto 2,2 % potrebe za vpis, nekatere pa v Ljubljani, to je skupno 928 zmanjšanje vpisa. Vzrok so - od vpisa celo odstopile?! učencem. Da bi se v bodoče zmanjšanja pa ni samo vka- Kljub urgencam se potrebe zaradi proštominskih kapa- pacitetah šol, temveč tudi v niso bistveno spremenile. Bilo citet v šolah prešlo na Zno- upadanju interesa nekaterih je očitno, da bo v kranjski snejšeučne pogoje je bilo v Iskrinih tovarn za šolanje poklicni šoli ostalo nekaj 1. letnik tehniške šole spre- bodočih kvalificiranih kadrov, mest nezasedenih, dočim bi jetih le 54 učencev elektro in Za pripravo razpisa je šol- v ljubljanski poklicni šoli, strojne smeri, v poklicno šolo ski center že v maju zaprosil kamor smo v preteklih dveh
letih za adaptiranje vložili s pomočjo tovarn 15 milijonov Sdin, ostalo nad 50 % kapacitet nezasedenih!?
Da bi zapolnili vrzel, ki je nastala ali zaradi slabega planiranja kadrov v tovarnah, ali zaradi prevelikih kapacitet; ki jih imata obe poklicni šoli in ne nazadnje tudi noža vidnega finančnega položaja šolskega centra, je bilo sprejeto rta kranjsko poklio-no šolo 7, a na ljubljansko poklicno šolo 61 učencev drugih podjetij. Nerazumljivo je, da nosi stroške šolanja ža te učence pogodbenik, toda nastaja, vprašanje, ali imajo Iskrine tovarne zares toliko kvaliflcirrniega kadra in ali se bo prihodnje leto ponovila situacija letošnjega vpisa, da bomo prisiljeni izobraževati dijake za draga podjetja, ko istočasno v naših tovarnah opravljajo delo kvalificiranih delavcev ljudje z neodgovarjajočo izobrazbo in strokovnim znanjem.
T.T.
Cenjeni tovarišu'
Komite za organizacijo Svetovnega prvenstva v veslanju Bled, se vam iskreno zahvaljuje z.a vaše sodelovanje in pomoč, ki ste jo nudili za organizacijo te doslej največje veslaške prireditve v svetu.
To zahvalo prosimo, da prenesete na celotni kolektiv, pri katerem smo našli polno razumevanje in brez katerega ne bi mogli iivešti tega tekmovanja tako, kot smo si vsi želeli.
Laskava izjava predsednika republike tovariša Tita ter številnih ostalih domačih in tujih udeležencev o izredni organizaciji tega tekmovanja, nam je vsem v največje Zadovoljstvo in dokaz, da smo storiti vse, kar je bilo v naši moči, uspeh sam pa je prav tako judi ZaŠluga vašega kolektiva.
Prepričani smo, da boste tudi v bodoče vedno pripravljeni pomagati veslaškemu športu in sodelovati pri njegovih prireditvah.
Tovariška vas pozdravljamo!
: Komite za. organizacijo
II.	svetovnega prvenstva v veslanju BLED Predsednik:
Boris Kocijančič
FR&NC KRIŽAJ
če hočemo, da bo ZK tisto kar ni, a kar bi po njenem programu morala biti, tedaj nova organizacija njenib
Je reorganizacija ZK rešitev za njeno
rov Tli o tov KI nn r»?prtom movtciction#* filnznRiP inTJiVU dahi Sili nntiP7111P in licmpria dri nrorinroi
«la bamV ■
partijskih organov in načinov delovanja, ne zadošča. Mislim celo, da je v taki obliki kot je bila sprejeta bolj kompromis med miselnostjo, ki v njej objektivno biva in tistim, kar bi v njej moralo biti.___________ 1’
Za rešitev krize v: ZK binem delu prisotna borba za morali izvesti globje in bolj oblast, ter, da jih ta pri nji-temeljito preosnovo tako v hovem »zavzemanju za uve-samem članstvu, kot v njenib Ijavitev samouprave« ni ovi-moralnih principih (vredno- rala.
tah). Sprejeti bi morali take IV. plenum je ugotovil, da moralne vrednote, ki se bodo je bil kriv za tako stanje po-bolj skladale s sedanjo vlogo seben položaj UDV, ki ni bila .in cilji ZK, obenem pa bi mo- organ za zaščito naše -skup-rali energično in dosledno nosti, temveč sredstvo v ro-žavračati sedaj udomačene kah Rankoviča in Stefanoviča moralne »vrednote« kot borba pri njuni borbi za oblast, za oblast, materialne predno- Sprašujem se, če, sta za tako sti, družbeno zaščito ipd. Ra- stanje kriva samo ta dva, ali zumljivo je, da bi že «samo pa je kriva tudi miselnost sprejetje novih moralnih precejšnjega dela naših čla-vrednot zahtevalo tudi šelek- nov, katerim- je bila in je še cijo članstva, zakaj večina je danes borba za oblast bližja danes v ZK iskala le osebne in,: sprejemljivejša od borbe koristi v tej ali oni obliki, za prenos oblasti na samo-posredno ali neposredno. upravo. To pojmovanje se je S kakšnim uspehom in do- zasidralo v zavesti komum-slednostjo smo se lotevali teh stov v letih, ko so se borili stvari v preteklosti, nam naj- za prevzem oblasti in po iz-bolj nazorno pokaže primer- vojevani revoluciji za njeno. java med. programom ZKJ, ki utrditev. Trideset let in več je bil, sprejet pred osmimi je v 'miselnosti^, jugoslovaii-leti in sklepi 'letošnjih ple- skih komunistov prevladovala nuinov. Ugotovili bomo, da borba za oblast, šele na VI. smo si že takrat zastavili kot kongresu se je KPJ prvič od-našo temeljno nalogo, demo- rekla oblastni funkciji in s kratizacijo odnosov v družbi tem sprožila proces demokra-in zvezi komunistov- Danes tizacije naše družbe. Podrob-sicer ugotavljamo, da smo se no je to spremembo oprede-temu cilju približali, toda ffi program ZKJ, ki je bil samo toliko,, da smo nad tem sprejet na VII. kongres^ močno zaskrbljeni. Res je, da Prav ob tem tako pomemb-smo to ugotavljali tudi *na nem premiku v vlogi ZK, ko plenumih med 7. in 8. kos- je iz »činitelja oblasti posta-gresom in na samem- 8. kon- la činitelj oblikovanja in raz-gresu ZKJ, le da smo krivdo vijanja socialistične zavesti za tako stanje iskali in videli delovnih množic« (program le v drobno-buržoaznih, birct- ZKJ str. 463), se mi zastavlja kratskih in sektaških težnjah vprašanje, kako smo mogli nekaterih komunistov »tam tako nedialektično in nema-spodaj« ne pa tudi »zgoraj _v terialistično pojmovati elove-samem vrhu«. Pozabili smo, ške zavesti. Poznan nam je' da je tudi tam v miselnosti izrek, da je navada železna komunistov še vedno močno srajca in vemo kaj to pome-zasidrana in pri vsakodnev- ni. Tisti, ki poznajo temelje
Poostreni pogoji gospodarjenja
(Nadaljevanje s 1. strani)
osebnem dohodku delavcev, ki predvideva kot minimalni osebni dohodek čistih 15.00 S din na mesec za polni delovni čas ne odgovarja več sedanji stvarnosti. Ni prezreti tudi nasprotja, da delavec, ki dela lahko dobi le minimalni osebni dohodek, nasprotno pa delavcu, ki mu je delovno razmerje prenehalo v istem kolektivu že pred tem po sklepu delovne skupnosti m je nezaposlen, pripada denarno nadomestilo, ki znaša 50 % povprečnega osebnega dohodka delavca v preteklih treh mesecih; torej dobi mnogo več od minimalnega osebnega dohodka. Taki primeri so se pojavili tudi že v praksi. Ta situacija nesporno terja tudi spremembo zakona o minimalnem osebnem dohodka.
Zakon o dopolnitvah zakona o knjigovodstvu gospodarske organizacije je torej napreden oziroma ekonomsko utemeljen zakon, če hočemo doseči realizacijo gospodarske reforme. Ni pa moč prezreti, da bi bilo potrebno za res učinkovito poslovanje izvesti' določene vzpodbudne ukrepe, ki pa seveda v ničemer ne smejo ovirati poti za izvedbo) dopolnitev tega zakona in s tem tudi izvajanje gospodarske reforme.
P. G.
marksistične filozofije (praviloma bi morali to biti ¡vsi člani ZK), tudi dobro vedo kakšno pomembno vlogo igrajo v našem ravnanju izkušnje (navade, težnje), in kako počasi ter težko se v človeku spreminjajo pod vplivom novih življenjskih izkušenj.•Toda ravnali smo tako kot, da je zavest nekaj kar se lahko v trenutku spremeni in pripravi za sprejem novih spoznanj ter da prejšna spoznanja v istem trenutku izginejo, brez vsakih posledic. Zato so se nam zdeli povsem normalni pojavi, da so ljudje »razreševali notranje konflikte«, ob vseh večjih spremembah samo na ta način, da sp obsodili staro miselnost, se včasih malo posuli s pepelom in postali čez noč goreči za-: govorniki tistega kar »vleče naprej«. J
Take preosnove so- bile pri nas v praksi, zelo udomačenžj Praksa drugod po svetu in psihološke vede pa nas Učijo, drugače. Trdijo namreč, da je povsem normalen pojav, če pride v primerih, ko še menja vloga ali metoda dela neke or-' ganizaeije, do notranjih konfliktov zlasti prt tistih članih, ki so bili nosilci3alifividnejši privrženci prejšnjih j de j. Soočenje njihovega »notranje^ •sveta« (stališč, izkušenj, navad ipd) s spremenjenim zunanjim svetom, ustvarja v njih tak moralni konflikt, ki ga ne morejo razrešiti. Zato se nekateri enostavno umaknejo, ker je to edino lahko kar storijo za razrešitev nastalega konflikta, drugi pa konflikt s pomočjo »razuma« izrinejo iz zavesti ali se kako drugače preorientirajo. Da tako enostavno lahko, razrešijo notranji . konflikt tako-imenovani sopotniki, t. j. tisti, ki se nikoli za nobeno stvar osebno preveč ne ogrevajo, niti ne silijo na čelo, ker se vedno držijo v ozadju in čakajo na ugodno priEko, lahko razumem, kako pa to uspe ostalim-, ne vetrn. Morda teh stvari niti ni treba razumeti? Zadovoljimo se torej s tem, da so taki pojavi pri nas (razen redkih izjem) postali skoraj pravilo.
Prav v’ zavesti in morali članov ZK, je po mojem- prepričanju, glavna ovira, da tako počasi in deformirano uvajamo naša teoretska načela v prakso. Materialna podlaga in organizacijske oblike lahko pri tem. veliko koristijo, ne morejo pa stvari rešiti. Celo zlorabimo jih lahko kot slepilo, s katerim ljudi odvračamo od bistvenih k manj pomembnim stvarem.
če soočimo med seboj sklepe IV. in V. plenuma z našo sedanjo prakso, bomo lahko ugotovili, da smo sicer dobili novo organizacijsko obliko, ki bo morda tudi prerasla v novo kvaliteto, da pa v kadrovskem pogledu ni bilo skoraj nobenih pomembnejših premikov niti v CK ZKJ, niti CK ZKS. Organizacijska -oblika res lahko pospešuje ali zavira notranje pobude, jih
slabi ali povezuje in usmerja k skupnemu cilju, toda ne more sama po sebi zagotoviti večje kvalitete. To lahko zagotove le ustrezno organizirani ljudje. Pričakovati, da bomo samo z drugačna porazdelitvijo istih ljudi, dosegli bistvenejši napredek, se mi zdi utopija -in znak, da bi-istvena vprašanja puščamo še ■Vedno nerešena. To pa nas [tudi pušča v dvomu, če mori ;da res ni '" uveljavljenj pri [vključevanju kadrov v. partij-fska vodstva nek politični mo-
[nopolizem, fjf I
[ Duh IV. plenuma in povedane .aktivnosti, ki ga je ta. 'povzročil v višjih partijskih 'organih- v zadnjih treh mesenih, se v našo partijsko organizacijo ni prenesel. Tu še ¡vedno vladata mrtvilo in ob-čutek, da je bilo pri nas vse v redu im da zato pač lahko le čakamo na navodila ali direktive občinskega komiteja, če je tako tudi v drugih osnovnih organizacijah, ni pričakovati hitrega izboljšanja .stanja v ZK.
j; Ker sem 'Vsa moja razmišljanja opiral le ria osebne občutke in spoznanja, predla-:gam tistim, ki temu ne verjamejo' ali rie želijo verjeti, da ^i prečitajo v 8. in ?, številki »Temi ja in praksa« poseben sestavek, ki navaja podatke iz raziskave v partijskih organizacijah novogoriške komune. Tem podatkom moramo verjeti, čeprav šo zelo neugodni za naša dosedanja pojmovanja in trditve, toda s svojo iskrenostjo nas prepričajo in kljub temu pridobe. Za zaključek še tale misel, če reorganizacijo ZKJ ne bo istočasno spremljal tudi kadrov-
ski. preporod njenih partijskih vodstev in selekcija članstva, bo kmalu potreben nov
IV.	plenum ali" celo partijski kongres.
»ELEKTKOMEHANTKA-h
Ugoden faktor stimulacije tudi za september
Upravni odbor je na esno-i vi dosežene proizvodnje v ob-
dobju januar — september odobril 1 naslednje faktorje stimulacije za septemberski obračun OD:	
ENOTE	Faktor stimulacije
Produkcija delov	1,032
Umetne mase	1,044
Rotacijski stroji	1,045
Obrat števcev	1,027
Kinoakustika	1,038
Obrat ATN	1,029
Obrat Lipnica	1,034
Obrat stikal	1,049
Obrat orodjarna	1,030
Vzdrževanje	1,025
Tehnični razvoj	1,030
Tehnične službe	1,029
Služba kvalitete	1,033
Plan, prevoz	1,027
Kadrovska služba	1,030
Organiz. služba	1,030
Finančna služba	1,030
Skupni, stroški	1,030
Pred analizo o aktivnosti osnovnih organizacij ZK
KOMISIJA, KI NAJ UGOTOVI STANJE
AKTIVNOSTI NAŠIH OSNOVNIH
ORGANIZACIJ ZK V »ELEKTROMEHANIKI«
JE PRIČELA Z DELOM
V septembru je tovarniški komite »Elektromehanska« osnoval komisijo z nalogo ugotoviti stanje aktivnosti naših osnovnih organizacij ZK v tovarni, njihove odnose z organi upravljanja, analizirati njihovo stanje tudi v luči TV. in V. plenuma ZKJ in zadnjega, V. plenuma ZKS.
Komisija, ki jo vodi tov. inž. Gaber je imela že dva sestanka; na zadnjem so se že domenili o konkretnem delu komisije in o načinu pristopa k analizi sedanjega stanja dela in aktivnosti članov ZK v naši tovarni, kot tudi o delu in vlogi naših osnovnih organizacij v življenju našega delovnega kolektiva, njihovih odnosov z organi upravljanja DE, obrata in tovarne, z družbeno političnimi organizacijami v tovarni in posebej s sindikatom. V ta namen je bilo postavljeno nekaj vprašanj osnovnim organizacijam, katere bodo ta morala obravnavati na Svojih sestankih OO ter dajati nanje tudi svoja stališča, oz. odgovore.
Delo kpmisije je daljnoročnega značaja, kajti -dati bo morala izčrpno analizo sedanjega stanja, vzroke za sedanje večje ali manjše mrtvilo v organizacijah ter PREDLOGE za izboljšanje dela in or- , ganizaeije ZK. To pa ni majhna naloga.
Samoupravljanje Zdravstvenega zavarovanja
V septembru je zabeležila izvozna operativa PSO skupen izvoz v vrednosti 421.190 dolarjev, pri čemer je všteta tudi prodaja za devize na domačem trgu. Glede na postavljen plan smo realizirali izvoz v višini 60%, če prištejemo že omenjeno prodajo za devize, pa 62 odstotkov.
Volitve v samoupravne or- Običajnih zborov zavarovan- po zakonu dosedaj plačevala, gane socialnega zavarovanja oev zaradi kratega roka ni se ukine takozvano zdravlje-so sestavni del boja za uve- mogoče izvesti, pač pa se de- nje s prirodnimi pogoji (kli-ljavitev sistema samouprav- legati za kandidacijske zbore matsko, kopališko). Zakonna Ijanja na vseh področjih volijo na DS oz. tiste delovne tem področju daje možnosti družbenega delovanja. Sindi- organizacije, ki imajo preko uvedbe tega zdravljenja z
kalne organizacije morajo 1200 zaposlenih volijo direkt- raz&jenim zavarovanjem, ki	tudi	za 3,799.117,05 dolarjev izdd-
f^yn° . sP«mljati priprave no člane skupščine KZ social- pa je prostovoljno in bodo sjabša kot fjosilej. Na konver. kov ali 59 o/0 p0 letaem pla-letčšnjih volitev ter prevzeli nega zavarovanja.'	lahko delovne organizacije	J	M	H
odgovornost za politično ob- Finančno poslovanje sklada same odločale, če bodo k te-ravnavo konkretnih vprašanj zdravstvenega zavarovanja za mu zavarovanju pristopile, iz socialnega in zdravstvenega območje celotne skupnosti na Sklep o širini in obsegu toga zavarovanja.	Gorenjskem v zadnjih letih zavarovanja bo sprejela skup-
Glede strukture izvoza je Skupno smo torej izvozili
Pri vsem tem je posebno je bilo naslednje vprašanje kadrovska problematika. Zavedati še moramo, da pred samoupravnimi organi komunalne skupnosti gorenjske stojijo v naslednji mandatni dobi odgovorne naloge. Izbirati moramo 'kandidate, ki so pripravljeni aktivno sodelovati in doprinašati' k uspešnemu razvoju in gospodarjenju na področju socialnega . zavarovanja. Pri predlogih kandidatov smo upoštevali ljudi, ki se razumejo. na delitveni sistem, jim
ščina socialnega zavarovanja.
	Dohodki	Izdatki	Presežek +
	(v 000 S din)	(vOOOSdin)	Primanjkljaj
1961	3.083.249	2.840.671	242.578 +
1962	3.679.801	, 3120.399	40.597 —
1963	4:065.053	4.008152	56.901 +
1964	5.620.862	5.391.739	229.122 +
1965	7.389.562	7562.678	173.815 —
1966 do 31.8.1966	5.078,952	5.463.800	357.848 —
tibilno področje držav smo ižvozili po vrednosti 43 odstotkov izdelkov, "v vzhodne države — SEV 36 odstotkov in države drugega kliringa 21 odstotkov izdelkov. Izvoz v vzhodne države vidno narašča, hkrati pa se zmanjšuje izvoz v zahodne države.
Delež izvoza v september-ski realizaciji je naslednji:
(Dalje na 6. strani)
Zakonske spremembe v socialnem zavarovanju.
3. Zakonska določila sedaj
obveznosti:
Tovarne	%
Elektromehanika	59
Kondenzatorji	90
Sprejemniki	21
Instrumenti	165
Avtomatika	42
Elekronika	84
Avtoizdelfci	100
Elektromotorji	26
Aparati	39
Polprevodniki ,	117
Usmerniki	337
K članku o .obratu »žarnice« na 5. strani-skih stabilizatork terja natančno delo
vanje. Dosedanja določila s tega področja so namreč povzročila velike možnosti okoriščanja na račun skladov, kar je pripeljalo tudi do primanjkljajev v teh skladih.
4. Zakon nadalje predvideva oz. uvaja zavarovančevo Tovarni MIKRON Prilep ha finančno soudeležbo pri re- TEN Ljubljana-Stegne nista alizaciji določenih pravic, imeli izvoznih obveznosti. Iz-Taka večja udeležba se pred- vozna septembrska bilanca je pisuje pri zdravilih, nadalje za INSTRUMENTE, AVTO-pri ortopedskih pripomočkih IZDELKE in ELEMENTE od-in zobni protetiki. To zakon- lična za KONDENZATORJE sko določilo bo uveljavljeno in ELEKTRONIKO slaba, v zadnjih mesecih tega leta. za SPREJEMNIKE, ELEK-Vsa zgoraj našteta določila, TROMOTORJE, APARATE ki jih je prinesel zakon, pa in ELEKTROMEHANIKO pa seveda bistveno ne znižujejo skromna, izdatkov sklada zdravstvene- Izvoz po posameznih mese-ga zavarovanja in bo potreb- cih je letos potekal takole: ho vsklajevanje med dohodki in izdatki v bodoče regulirati predvsem s tem, da bo skupščina soc. zavarovanja v skupnosti že v začetku leta Marec sklepala o odkupu programa zdravst. varstva v okviru zmogljivosti sklada in ne več Junij po zmogljivost! zdravstvene Črpanje koron- službe, kot je bilo dosedaj. Avgust (Dalje na 6. strani)
Mesec -•	;
Januar	318.92633
Februar	371.753,74
Marec	493.123,92
April	452.827,47
Maj	431,153.94
Junij	451.106,08
Julij	452.296,44
Avgust	406.737.66
September	421.190,97
Francu Vrečku v spomin
Regionl	%
ZDA	6
Turčija	16
Vzhodna Evropa — SEV	36
Zahodna Evropa	31
2. Nadomestilo osebnega4o-	Druge, države	9
hodka za prve tri «dni bolezni	Dom. prod. za devize	2
„	.	zavarovanca se prenaša v '„Sil BS . j
■P .,	I HI V cilju razvoja sistema na breme delovne organizacije. O	red drzav ^ s^eda
področje socialnega zavaro- današnjo stopnjo samouprav- te:	odloča delovna or- zaracl1 spremenjene strukture
vanja ni neznano in se^ve- ijanja na vseh področjih in an5zacija s svojim aktom> tudi nekoliko drugačen. Na W A	današnjim eko- katerega toora v ta nanlen prvem mestu je.^cer ^ vedr
nomskim , zmogljivostim,	so	sprejel. Zakon določa, da se	110 Turčija iii na drugem	Za-
Pri kadrovanju je .treba '^	1966	uzakonje-	zar^di toga sorazmerno	hodna Nemčija. Tretje mesto
uveljaviti samoupravne .pra- 116 nekatere zakonske spre- zmanjga prispevek za zdrav- Pa }e zavzela v septembru vice in dolžnosti zavarovan- membe glede izvajanja zdrav- stveno zavarovalce v sklad, Madžarska, četrto Cehoslova-cev — delovnih organizacij, stvenega zavarovanja, kakor vendar se to v teih letu ne a^a- Slede Italija, Vzhodna ki jim gre pravica po ustav- tudi glede organizacije in fi- da uspešiio izvesti, zato je Nemčija, ZDA, Poljska, Tndi-nem določilu o družbenem naciranja tega zavarovanja, skupščina s posebnim skle- ja itd. ZDA so s prvega zdrk-upravljanju nad sredstvi. Ta ¡gg zakonske spremembe so pom za te namene dodelila nile na sedmo mesto. Skupno sredstva, pa so sestavni del P° napovedih skupščinskih delovnim organizacijam sred- število m držav kamor smo v osebnega dohodka in v šir- organov začetek procesa, si- stva v obliki odstopljenih septembru izvozili je 26, to-šem pomenu tudi standarda stemskih sprememb in prila- sredstev' Namen tega zakon- rej sorazmerno veliko šfcevi-zavarovancev.	gajanja tovrstne dejavnosti skega določila obravnavajo to lo z manjšimi pošiljkami.
Priprave na letošnje volitve st°PnR našega družbenega problematiko in z nadome- Kot zanimivost bi pri tem v skunščino K7 «ooialmcffa Eazv°ja- Glavne značilnosti stili tudi stimulirajo upravi- omenili prvi izvoz ¡na Japon-zavarovanja° send ^rSeldfh teh pripomb so v naslednjem: čenost raznih kratkih bolo- sko.
priprav nekoliko razlikujejo. 1. Kot obveznost, ki se je vanj, ki jih v preteklosti m Posamezne tovarne so lakoti ilo malo.	le realizirale svoje planske
Pretežko je prizadela delovna kolektiv Prodaj-no-servisne organizacije in še posebej .njenega , montažnega sektorja vest, da “je po' dolgotrajni in . itb . .hrbtni bolezni ugasnilo ; .življenje .Franca Vrečka.
! ki' je kot požrtvovalen, marljiv, skromen in .kot dober tovariš .nad dva? najsi let sodeloval v kolektivu montažnega sek-' i-orja.
Komaj 59 let star je klonil -pod težo uničujoče bolezni, čeprav je bil vselej veder, nasmejan in kremenit. Iskren tovariš in požrtvovalen sodelavec — to sta odliki, ki sta krasili njegov značaj skozi ¡vsa leta, ko je z ostalimi člani kolektiva montažnega sektorja in PSO iskreno želel le to, -da bi naše skupne naloge opravljali kar najbolje, odločno. premagujoč včasih tudi največje težave.
Franca Vrečka ne bo več, vendar pa bo njegovim dolgoletnim sodelavcem ostal svetal spomin nanj. Zapustil jim je Uk sodelavca, čigar vzore bodo znali spoštovati, tako pri delu, kakor tudi pri sodelovanju v družbenopolitičnih organizacijah in prav tako v življenju.
Užaloščeni ob težki izgubi sočustvujejo sodelavci PSO z družino predragega tovariša Franca Vrečka!
Opomba uredništva: iz objektivnih razlogov se je objava gornjega nekrologa ždi zakasnila do današnje številke.
P0I Proizvodnja v septembru
delali'več Bakelitnih delov in več 'odli tkov.
PANOGA KINOAKUSTIKE jo imela v septembru še posebno nizko proizvodnjo, čeprav izpad po vrednosti ne pomeni veliko. Se vedno ne dobimo tekoče poedinih. elemente v elektronike, predvsem uporov in kondenzatorjev. ■Ugotovljeno je, da niti poslovne enote Iskre ne upoštevajo naših terminov in se ne zavedajo, da vsaka zamuda v terminu pozroči veliko škodo.
OBRAT URNIH MEHANIZMOV je v preteklem mesecu zopet začel z izdelavo tokovnih varovalk, ker so se zaloge na skladišču razprodale, čeprav niso planirane. Zaradi znižanja količin pri dvo-tafifnem številčniku se Lipnica pripravlja na proizvodnjo enotarifnega številčnika* ki bo prenesen sredi oktobra v Lipnico.
PRODUKCIJA je bila V prvi polovici letošnjega leta zaradi zniževanja zalog zelo Slabo zaposlena. Ker so se zaloge zmanjšale na minimum, so posamezne panoge zopet začele izdajati nove naloge, tako da je produkcija zopet polno zasedena. V'nekaterih oddelkih se že kaže preobremenjenost. Stružni avtomati, ;ki so delali že nekaj časa samo v dve izmeni, bodo morali postopoma začeti z delom v tretji izmeni. Posebno kritičen je še vedno oddelek plastičnih mas, kjer ne moremo izdelati dovolj delov in si bomo morali verjetno prav tako kakor v livarni, pomagati e kooperanti.
Ce gledamo proizvodnjo v deveti mesecih, smo kljub vsemu lahko zadovoljni, saj presegam operativni plan kar za prek 800 milijonov S din. Tudi pri enakomerni razdelitvi letnega plana na mesece lahko ugotovimo naskok za 125 milijonov S din.
DEVETMESEČNA
PROIZVODNJA 1966
Izvršb
DE	% .
Rotacijski stroji	104,6
Montaža števcev	101,6
Obrat stikal *	119,1
Kinoakustika	103,5
Telefonija	101,3
Urni mehanizmi	3226,0
Deli za avtom.	119,4
Deli za PE	99,1
Proizvodnje usluge	139,$
Skupaj tovarna	105,9
Tehnični razvoj	316,$
Skupaj	106,3
Pregled nam kaže, da -vse panoge presegajo svoje operativne naloge. Posebno pal izstopa obrat stikal, ki izreqK| no presega povišani planj) s Kakor vsako leto, tako tučffl, letos računamo, da bodo zašfe'. nji trije meseci, posebno pgl : meseca oktober in decembee (Dalje na 6. strani)
V prejšnji številki smo poročali o težavah in problemih kolektiva obrata »Keramika« v Vižmarjih. Članek je predvsem poudaril dosedanjo pomanjkljivo tehnično opremljenost, kar kaže, da je bilo premalo vloženega za modernizacijo, čeprav prav elementi predstavljajo močno postavko tudi za druge organizacije. Prav tako vznemirja kolektiv slaba oz. premajhna oz. menjajoča kvaliteta nekaterih izdelkov domače proizvodnje in kazno je, da bi moral Zavod čimprej rešiti nekatere zamenjave materiala in konstrukcije. Perspektivno upajo, da se bo stanje izboljšalo, saj vse tako kaže, vsekakor so samoupravni organi matične tovarne pokazali dokaj dobre volje, da se problemi ugodno rešijo. Razumljivo je, da marsičemu botruje pomanjkanje obratovalnih oz. finančnih sredstev.
Zaradi boljšega kontakta, pregleda in razgovorov na licu mesta, je upravni odbor' 29. septembra obiskal obrat v Vižmarjih, se pogovarjal s predstavniki o problemih in tudi o obračunu za mesec avgust, ker podatki kažejo, da jim (z ozirom na proizvodnjo) pripadajo le 80 %
OD. Ker pa omenjeni obrat že nekaj časa prejema znižane OD (isto tako tudi »Fe-riti« in »Žarnice«) je bil UO tovarne mnenja, naj bi zaradi ugodne perspektive v naslednjih mesecih le-ti prejemali 100 %, ki pa so ‘izplač-
ljivi le tedaj, če jim manjkajoče zneske posodijo drugi obrati »Keramični kondenzatorji»- Žužemberk in »Upori« Šentjernej). Zadevo je UO priporočil DS omenjenih obratov v ugodno rešitev.
(Dalje na 6. strani)
OBRAT STIKAL je tudi v mesecu septembru dosegel rekSrdno proizvodnjo in s tem popravil' uspeh tovarne. Zaradi večjih naročil za izvoz bi bila porizvodinja lahko še večja v kolikor bi lahko iž-
V Iskrinem ooratu urnih mehanizmov v Lipnici pri Kropi imajo svojo, lepo urejeno galvaniko, kjer so zaposleni (od leve) Biserka Zambrašič, Anica Krnc, Jože Kalrašnik, Marija Berce, Vinko Papler, Tončka Berce, Marjeta Rešek in Olga Kunčič
OBRAT ATN je po nekaj mesecih razmeroma uspešnega dela doživel-precejšne zastoje. Poleg širše problematike materiala kakor v preteklih mesecih, je pri telefoniji še vedno problem premajhnih kapacitet pri izdelavi sestavnih delov, poleg dosedanjih problemov pri proizvodnji relejev in koordinatnih stikal-nikov. V septembru so nastopile tudi precejšnje težave pri montaži telefonov, ker so se montirali barvasti telefoni in delavnica za plastične mase. ni mogla izdelati dovolj ohišij. Da bomo kos raz-irieroma zahtevni organizaciji pri proizvodnji telefonije, bo treba spremljati termine za posamezne faze proizvodnje ih sproti odpravljati poedine zastoje, ker Sicer organizirana proizvodnja ni možna.
MONTAŽA ŠTEVCEV v preteklem mesecu ni dosegla predvidene proizvodnje. Temu je bila deloma vzrok stikalna ura pa tudi težave pri proizvodnji enotarifnih števcev zaradi nove konstrukcije zgornjega -ležaja. Vrednost mesečne proizvodnje je nižja tudi zato, ker smo izdelali manj trifaznih dvotarifnih števcev, kot je bilo predvideno in več enotarifnih.
MONTAŽA ROTACIJSKIH
STROJEV je v mesecu septembru sicer izvršila svojo nalogo, stoji pa pred težko odločitvijo zaradi zastoja v prodaji. Zaradi velike količine uvoženih električnih orodij izgleda, da se bo prodaja odprla šele v nekaj mesecih in stojimo pred vprašanjem ali proizvodnjo ustaviti, ali pa povečevati zaloge gotovih izdelkov.
Spremembe v asortimanu izdelkov onemogočajo večjo in rentabilno proizvodnjo
ČLANI UO MATIČNE TOVARNE ELEMENTOV ZA ELEKTRONIKO LJUBLJANA V OBRATU »KERAMIKA« VIŽMARJE
Za september smo si postavili razmeroma visok- plan proizvodnje, čeprav smo že takrat smatrali, da bo predvideno vrednost razmeroma težko doseči. Statistika kaže, da smo v septembru prejšnja leta sicer dosegli višjo proizvodnjo, kot v- letnih mesecih, vendar je bilo šer vedno čutiti vplivzletnih dopustov. Čeprav mesečnega plana nismo dosegli, pa je vrednost izvršene proizvodnje še vedno zadovoljiva in presega povprečno mesečno zadolžitev, ki izvira iz letnega pla» na. Pregled proizvodnje po posameznih mesecih oziroma vrednost dnevne proizvodnje kaže, da smo po mesecu juliju in avgustu začeli ‘ dvigati -proizvodnjo.
PROIZVODNJA V SEPTEMBRU 1966
DE
Izrš.
I Ü
104,2
94.1
142.5
69.8 72,3
2391,-
64.9 110,7
94.2
276.6
95,2
Tov. Erih Vagaja je zaposlen v »Iskrinem« obratu »Stikala« v Kranju. Kot rezkalec dela v orodjarni, ki bo sčasoma, ko bo dobila nekaj novih strojev, dokaj razbremenila orodjarno v matični tovarni onkraj Save. Mladi Erih pa je kaj dobro poznan ljubiteljem športa, saj uspešno brani vrata kranjskih nogometašev
Rotacijski stroji Montaža števcev Obrat stikal Kinoakustika Telefonija Urni mehanizmi Deli za PE Proizvodne usluge Skopaj tovarna Tehnični razvoj
Skupaj
Iz obrata za proizvodnjo žarnic v Ljubljani
Že skromna vlaganja v to proizvodnjo bi lahko zagotovila boljše delovne pogoje
Podobno kot vsakokrat do- nja eo rodili prve plodove, si obetajo nekoliko boljše slej v zadnjem obdobju, tudi saj nekatere vrste podnožij čase zdaj, ko 'se je ponudila danes začenjamo zapis o za žarnice izdelujejo v zad- puljska steklarna »Boris Ki-obratu za proizvodnjo žarnic njem času že sami in so drič«, da bo obrat zalagala s tovarne elementov za elek-" enakovredna uvoženim. S potrebnimi steklenimi baloni troniko. Ze v začetku je tem so zmanjšali potrebo po za proizvodno žarnic. Ce bo-namreč prav, da povemo, ka- uvozu, kljub temu pa pri tem do ti baloni po svoji kakovo-ko težko ta delovni kolektiv niso brez težav;- Na doma- sti ustrezali zahtevam, bodo premaguje težave, ki mu jih čem trgu namreč primanjku- nastopili svetlejši dnevi za nalagata vsakdanjost in je ustrezne medeninaste plo- kolektiv, kajti občutno se bo kronično pomanjkanje sred- čevine, nadalje pa domača zmanjšala potreba po uvozu štev za prepotrebno izpopol- proizvodnja teh podnožij teče reprodukcijskega materiala mitev opreme in pravočasno prepočasi, zaradi primitivne- iz inozemstva. Tovarna »Boter ustrezno preskrbo s kri- ga orodja. Tu bi bila nujna ris Kidrič« obeta, da bo pro-tičnimi uvoznimi materiali, vsaj mehanizacija!, če je že izvajala kakovostne steklene Pa o tem podrobneje še poz- avtomatizacija nedosegliva. cevi in tako bi skromno od-neje. Začnimo pač na začet- Avtomatizacija proizvodnje merjena sredstva lahko poku!	bi -zagotovita hitrejši nasta- rabili^za rednejšo preskrbo z
Letošnji proizvodni plan, nek žarnic, nižje proizvodne volfram žico, elektrodami in le neznatno večji od lanske- stroške, ugodno pa bi se podnožji za žarnioe; tistih ' ga, znaša v obratu »Žarnice« odrazila tudi v konstantnosti vrst, katerih še ne proizvaja-nekaj nad 618 milijonov sta- kakovosti žarnic, kar pa je J° sami. rih dinarjev. Težave, pred- ob sedanjem načinu proiz-vsem z uvoznim materialom, vodnje skoraj nemogoče do-
60 bile tolikšne, da je Sicer seči. Precejšnjo oviro v rasti zavirajo, da bi-dosegali bolj-marljivemu in prizadevnemu proizvodnje žarnic ‘pomeni še proizvodne in poslovne kolektivu uspelo do konca že vsa leta nazaj pomanjk- rezultate, pa z veseljem za-avgusta realizirati 65% lot- ljiva in ne nazadnje zasta- pišimo še nekaj o konkretnih ne proizvodne obveznosti, rela oprema, ki delovnemu uspehih, medtem ko je ta rezultat, v kolektivu povzroča nemajhne njihova
Razpis
ISKRA ■
OBRAT KERAMIČNIH KONDENZATORJEV ŽUŽEMBERK
Kadrovska komisija razpisuje naslednji' delovni mesti:
1.	mojstra strojne delavnice,
2.	dva konstruktorja orodij in naprav
Pogoji:
pod 1. strojni tehnik s 3-letno prakso ali VK delavec z večletno prakso
pod 2. strojni inženir I. ali ti. stopnje, zaželena praksa, strojni tehnik s 5-letno prakso.
Kandidati morajo imeti urejeno vojaščino. Družinska ih samska stanovanja zagotovljena. Zasedba delovnih mest je možna takoj po poteku razpisanega roka.
Pismene ponudbe pošljite na naslov: ISKRA — obrat keramičnih kondenzatorjev Žužemberk, najpozneje do 30. 10. 1966.	S '	..	..
Ob' kopici težav, ki delovni kolektiv obrata »Žarnice«
saj vsak voznik avtomobila izpopolnili svpj proizvodni
teži za tem, da bi na svojem sortiman. ..
vozilu imel kar 'najboljše Letošnje- težave z repro-
dukcijskim materialom
ki so jih prinesia Nadalje jim je uspelo v ce- pomanjkljivo opremo.'so si-prizadevanja Gre	loti razviti in za proizvpgpjocer povzročile dokajšnje	iz-
primerjavi	z	ustreznim	ob-	preglavice.	Žal	ni	prepotreb-	namreč zato, da je ta delovni	pripraviti tudi žarnico za so-	pade proizvodnje. Niso	se
dobjem	januar—avgust	pre-	nih	sredstev	za	izboljšarije	kolektiv razvil in dokončno	do1>ne Pr°jektorje, ven-	mogli izogniti niti temu,	da
'	izpopolnil tehnološke postop-	dar proizvodnja te vrste zar-	delavcev ne bi ob 80 % oseb-
teklega leta za 6 % nižji. Za- tega stanja, vendar pa delov-
dovoljiva je pri tem ugo- nerhu kolektivu ne manjka -k« za proizvodnjo asimetrič-tovitev, da se je pa storilnost lastne pobude in. iznajdljivo- nih- avtomobilskih žarnic, s v letošnjem letu dvignila za sti. Izkoriščajo sleherno, še kakršnimi so opremljena vsa 26 %. Ce pri dosedanjem tako neznatno možnost za to, vozila sodobne proizvodnje, proizvodnem1 rezultatu upo- da bi svojo opremo izpopol- Ta naloga vsekakor ni bila
števamo, da so bile težave z nili in izboljšali in si tako lahka, vendar-jim je ob do-	,	.....	,	 _____
reprodukcijskim materialom ustvarili znosnejše delovne brl. volji in prizadevnosti' ?va’ ^ Proizvodni uspeh .proizvodnji’ reševali vpraša
- _	**	_	ro/fn /\V.T»nTrt bo — V», I» o Ho , n... n 10 ttAm VI lir o l d W-1 n t oviifil o i v
nic žal še ni stekla, delno zjf- nih dohodkih poslali v naj-radi pomanjkanja ustreznega bolj kritičnih obdobjih na reprodukcijskega materiala, plačani dopust. Stanje pa bi delno pa zaradi pomanjkanja bilo pogosto krat lahko še potrebne opreme. Ko bi za hujše, če ne bi z določenimi opremo .našli: potrebna sred-, internimi kombinacijami v
listom v zadovoljstvo še to. da je kvaliteta teh žarnic-do-
tolikšne, da so Začetku leta pogoje. Pri tem ne ostajajo kljub temu uspelo, da so jo delali s komaj polovičnimi brez uspehov, vendar pa bi izpolnili dobro in v sorazmer zmogljivostmi, potem lahko bili ti ob ugodnejših finanč- no kratkem času. Avtomobi rečemo, da je sedaj 139 član- nih razmerah nedvomno bolj ski delovni kolektiv vendar- vidni in učinkoviti. | le uspešno posloval. Seveda Pri- vprašanju preskrbe s je pogojev, da bi svojo letno steklenimi baloni za žarnice .veliko povpraševanje po njih proizvodno obveznost v celoti izpolnil, le malo, saj bo zamujeno skoraj nemogoče nadoknaditi, zlasti še, če vemo, da bodo težave z materialom, oz. s sredstvi za red-
Gibanje zaposlenih v ZZA
Zmanjševanje števila za- odšlo pa kar 6,4%
tega obrata kaj hitro še iz- nje pomanjkanja materiala in boljšal. Tako pa so malone s tem preprečevali še večji ysa prizadevanja za izpopolni- izpad proizvodnje, tev opfeihie obsojena na ne- Ob koncu -^delovni kolek-
__	uspeh, saj se razblinijo ob tiyje marljlv, zrel iilpBiza-
brerin zSo ’Tudi“ra^mlirvo	nepremagljivem deven in ob objektivnih .te-'
problemu — pomanjkanju zavah, j ki jih ima združeno sredstev za investicije, kar podjetje pri 1 investicijsln iz-pogostokrat ovira celo že gradnji, morda le ni čisto utečeno proizvodnjo nekate-. prav, da ne najdemo vsaj rih vrst žarnic, pa najeti bo skromne vsote tudi. za obrat povpraševanje po njih še to- »Žarnice«, čigar proizvodnja (brez likšnp, V načrtu imajo; ali je' ob naraščajoči amortiza-
oskrbo z njim obstajale Poslenih, ki se je pričelo že RRS I). Večji ded zmanjše- pa že delajo na razvoju še ciji doma in v svetu vedarle i- „ za/jniih mesecih letai v drugi polovici 1.1964, se je vanja števila zaposlenih od- vrste novih žarnic, za kate- po svoje zanimiva, potrebna.
tudi v zadnjih mesecih letat Prav zaradi pomanjkanja materiala in s tem izpada
nadaljevalo tudi v letošnjem pade na srednje in nižje ,.re je prav, da bi jih čim pa verjetno tudi vsaj malo
letu. Od začetka leta, 1965 se strokovni. kader, je število zaposlenih zmanj-
: prej proizvajaliin z njimi perspektivna.
proizvodnje je prišlo tudi	1?0 (& J štejemo
*» •?d?ter?h.'Pf<ai0^.Pa?>- odcepitve RRS I). j
Številčno stanje zaposlenih koncem letošnjega pdl-
Trenutno je dotok repro- let ja je najnižje v zadnjih , , .. v - ■	, . ,	,	treh letih, če pa štejemo
cLukciiskega materiala neko-	t
... v> t a > ■ A	zraven se odcepitev RRS I
čil s strani kupcev j katerim obrat ¡ni mogel pravočasno dobaviti naročenih žarnic.
pa Sploh najnižje ©tanje y
'liiko bolj reden, vendar pa zaradi pomanjkanja dinar- ^¿Svim ZZA*' Bkih sredstev za nakup razpoložljivih deviz v obratu »Žarnice«, prej lahko računa^
"jo s ponovnimi težavami kot pa z rednimi dobavami, ki bi omogočile normalno proizvodnjo celotnega sortimana žarnic, katere proizvajajo. .
Za svojo proizvodnjo ta
V primerjavi s povpreč- , nim številom zaposlenih v 1. poli. 1965 je letošnje povprečje za.. 20,2 %; manjše, pri čemer gre 10,3 % na'zmanjšanje povpreča zaradi odcepitve RRS I s 1. 4. t.l.,
9,9% pa na račun nadaljne-ga zmanjševanja števila' zar naš obrat potrebuje pred- poslanih, predvsem da bi še vsem, ali pa vsaj: v veliki omilile ’posledice odcepitve’ meri' reprodukcijski material RRS I. tevvPza. ^ ^em le‘ najbolj« v zvezi s spreminjan jem antično vprašanje steklenih števila zaposlenih v tekočem balonov, volfram žice in elek- letu je opazna tudi 'velika trod, delno pa. tudi podnožij1 fiuiktuac-i i a -- T ako se: je: v teza nekatere tipe žarnic. Last- kbčem' ha novo zaposlila iznajdljivost in prizudeva- Jo v ZZA 3,8 % sodelavcev. Avtomatski stroj za črpanje malih avtomobilskih žarnic
S

■ ■ a
Spremembe v asortimanu izdelkov onemogočajo
Delavec pri fokusi ranju asimetričmh avtomobilskih žarnic
Proizvodnja »Elektromebanike« v septembru
(Nadaljevanje s 4. strani)
bolj uspešni kakor predhodni meseci, tako da računamo, da bodo letošnje naloge uspešno izpolnjene.
je tovarna prebrodila krizo, pred katero je stala preteklo leto.
Pomočnik direktorja: Alojz Grčar dipl. inž.
(Nadaljevanje s 4. strani)
V razpravi o problematiki obrata je UO prišel do naslednjih zaključkov:
•	UO se strinja s predlogom obrata, da se v Keramiki povečajo zaloge ha razredu 5 s tem, da se isto zmanjša v obratu Keramični kondenzatorji in Upori da ostane višina v skupnem nespremenjena. UO predlaga, da se to reši skupno s sodelovanjem prizadetih obratov.
•	Na predlog obrata UO opozarja in zahteva, da se operativni proizvodni plani za naslednji mesec dostavljajo točno po navodilih, ki so bila dana od Organizacijsko-planske in analitske službe tovarne za drsno planiranje, sicer se bodo proti odgovornim osebam pod vzeli disciplinski ukrepi.
O UO je sklenil, da naj se stroške za uvajanje proizvodnje uporovnih telesc po novi tehnologiji v obratu eviden-ločeno in se po možnosti del stroškov prenese tudi na prihodnje Teto, da se s tem zmanjša obremenitev v letošnjem letu.
•	V zvezi z dodatnimi stroški, ki so nastali pri dobavi peči od firme CER pa UO 'smatra, da naj še podvzamejo ukrepi, da se stroški iztirjajo.
® UO predlaga, da se z obratom Keramični kondenzatorji čimprej uredijo tudi, razlike v cenah, ki nastajajo zaradi dobav tanko stenskih in debelo stenskih keramičnih telesc. ,
•	UO smatra in predlaga, da bi bilo primemo da se večji stroški, ki, so nastali z žganjem keramike v Feritih
porazdelijo med obratom Keramiko,, Upori in Keramični kondenzatorji.
Ko je bila omenjena ugodna perspektiva v naslednjih mesecih so bile predvsem mišljene'večje serije in stroji, ki jih sedaj montirajo, ki bodo svoje zmogljivosti in kvaliteto pokazali še v tem letu. S tem bodo skoraj v celoti odpravili zamudno
ročno delo. če bi vse to imeli že v začetku leta (kar je bila predvideno) bi najbrž govorili zdaj Te o 100'% oz. cela večjih OB, zaupanje in delovna morala pa bi bilo na viši ni. Pomanjkanje finančnih sredstev, ki privede do zar mujanja rekonstrukcij in mo dernizacije, pa je marsikateri kolektiv postavilo pred težka preizkušnjo.	ABC
Radioamaterji pozor!
ISKRA — industrijska prodajalna manjvrednega blaga v Ljubljani na Masarykovi c. 15 (poleg »Vele-tekstila«) je prejela te dni med drugim tudi večjo pošiljko aparatov, instrumentov in elektno vkih sestavnih delov po znatno znižanih cenah.
—	električne gramofone	v kasetah brez ojačevalnikov z jamstvom	Ni din 165.—
—	električne gramofone brez kaset in priključkov	NI din 105,60
—	radijske sprejemnike VESNA DE LUXE z
jamstvom	N din 277,57
—	radijske sprejemnike OPATIJA DE LUXE
z jamstvom	N din 524,59
—	televizorje RUDI ČAJAVEC 522 brez jamstva z manjšimi okvarami kot neurejeno vertikalno sinhronizacijo
N din od 1600 do 1700
—	glasbene avtomate brez radijskih sprejemnikov s 15 vatnimi ojačevalniki N din 980,10
—	instrumente za vgradnjo kot voltmetre, ampermetre, mlliampennetre, mikroamper-metre po različnih cenah
—	žične upore različnih vrednosti N din 1,58
—	kondenzatorje različnih vrednosti
N din od 0,25 do 1,43
—	in še mnogo drugega drobnega mat eri.N» kot so potenciometri, gumbi, skale itd.
Trgovina ne razpošilja blaga po pošti. Potreben je osebni prevzem in takojšnje plačilo v gotovini ali z bariranim čekom.
Radioamaterji, pohitite z nakupom, dokler traja zaloga!
Primerjava letošnje proizvodnje z lansko nam daje zelo zanimivo sliko:
PRIMERJAVA
DEVETMESEČNE
PROIZVODNJE
1965 IN 1966
(PO STALNIH CENAH)
DE	Izvrš. %
Rotacijski Stroji	107,7
Montaža števcev	149,0
Obrat stikal	21812
Kinoakustika	83,1
Telefonija	120,8
Urni mehanizmi	43,8
Deli za avtom«	26,2
Deli za PE	86,9
Proizvodne usluge	136,9
Skupaj tovarna	129,8
Tehnični razvoj	—
Skupaj	130,4
Razvidno je, da se po posameznih panogah proizvodnja zaLo različno giblje. To pomeni, da se je tovarna skušala prilagoditi zahtevam tržišča in upoštevala gibanja, ki so nastala po reformi. Seveda pa sprememba težišč postavlja tovarno pred kočljiv problem, saj vsako preusmerjanje kopači tet nujno povzroči težave. Splošno povečanje (prek 30 %) je zelo razvetelpvo- V kolikor bomo tak uspeh dosegli tudi v pri-hoanjcm letu, smo sigurni, da
ZDRUŽENO PODJETJE
»ISKRA« KRANJ
Organizacija:
TOVARNA ZA ELEKTRONIKO
IN AVTOMATIKO
LJUBLJANA — KRŽAN
sprejme v delovno razmerje sodelavce za
naslednja delovna mesta:
vodjo tehnične kontrole
pogoj : strojni inženir s prakso ali strojni tehnik z daljšo prakso;
vodjo planskega oddelka
pogoj: ekonomist s prakso ali ekonomski tehnik z daljšo prakso.
Pismene ponudbe ž obširnimi podatki pošljite gornjemu naslovu.
Naš izvoz
(Nadaljevanje s 3. strani) je treba izvoziti še v vrednosti 2,628.873 dolajrev oz. 876,291 dolarjev vsak mesec, kar je .praktično skoraj -nemogoče. Tovarne, ki ne izpolnjujejo izvoznih obveznosti bi se morale zavezati za izvoz in se zavedati velike odgovornosti do svojega kolektiva in kolektiva združenega podjetja.
Poglejmo na kratko kakšne bodo posledice manjše izvozne realizacije. Ker -je izvoz vezan ha uvoz reprodukcijskega materiala nam bo banka ustavila uvozna naročila iz tujine tako, da nam
Samoupravljanje zdr. zavarovanja
(Nadaljevanje s 3. strani) zavarovanja v komunalnih
skupnostih. To pa je šele začetek procesa, ki se bo še nadalje razvijal in oblikoval k čim širšemu in vsestranskemu samoupravljanju zavarovancev samih. To razvijanje samoupravljanja pa pomeni tudi večje pristojnosti pri urejanju posameznih vprašanj socialnega zavarovanja in večjo odgovornost za racionalno 'potrošnjo. V vseh že dosedaj sprejetih spremembah, kakor tudi bodočih spremembah na tem področju, pa ne smemo videti samo zmanjševanja dosedanjih pravic, marveč pravičnejšo ureditev teh pravic, ki bo zavarovance tudi bolj stimulirala za lastno skrb svojega zdravja in odvračala od nepotrebnega uveljavljanja posameznih oblik zdravstvenega varstva. Ves ta proces pa seveda nakazuje tako zavarovancem, kot delovnim organizacij am, ki bodo morale biti dosti bolj odgovorne do teh vprašanj, da v samoupravnih organih skupščine izberejo dovolj resne in sposobne predstavnike, ki bodo lahko zastopali interese zavarovancev v okviru ciljev, ki jih reforma od te družbene dejavnosti zahteva.
Franc Fajmut
nazaduje
ne bo več dodeljevala na razpolago deviz. Manjši uvoz reprodukcijskega materiala in surovin bo imel za posledico manjšo proizvodnjo in s tem manjši dohodek, manjše sklade, ponekod manjše možnosti za odplačilo anuitet skratka — splošno znižanje letne proizvodnje ter v končni fazi odpust delavcev ali novo krizo. Komu bo to v korist?
Zamislimo se nekoliko ob tej ugotovitvi in storimo vse kar je potrebni), da v zadnjem trimesečju leta nadoknadimo zamujeno, vsaj tisto kar se nadoknaditi sploh še da.	Marjan KRALJ
To določilo v,zakonu pa obvezuje tako skupščino soc. zavarovanja,- kakor tudi zdravstveno službo, da bodo razpoložljiva sredstva res uporabljena za nujno zdravljenje naših zavarovanoev.
Samouprava v zdravstvenem zavarovanju
' V preteklem 4-letnem obdobju je samouprava zdravstvenega zavarovanja na Gorenjskem dokaj uspešno reševala problematiko, ki se je pred njo posiavljaja in za katero je bila pristojna. Njena aktivnost se je odražala v 43 zasedanjih skupščin (Kranj, Jesenice) in v 160 zasedanjih skupščinskih odborov, od katerih je bik) 120 samo zasedanj Izvršilnih odborov skupščine. Spričo do sedaj veljavnih predpisov je bila skupščina in njeni organi dokaj Omejena pri odločanju tako glede dohodkov, kakor tudi glede izdatkov. Šele proces, ki se v zdravstvenem zavarovanju odvija po reformi, je začel resno postavljati tudi vprašanje pristojnosti samouprave zdr. zavarovanja v skupnosti in že zakonske določbe, sprejete v juliju LI., dajejo večje pristojnosti skupščini socialnega
Izvlečki iz sklepov samoupravnih organov
Janka Kralja, direktorja ® Na predlog organizacij- din. Skupaj 39.060 N din. ganižaciji. Povprečni OD v organizacijsko - kadrovskega sko-kadrovsfcega področja DS ® Člen 147 Zakona o de- Zavodu znaša 406 N' din. Z področja, za udeležbo na eno- soglasno sklene, da se za me-	lovnih razmerjih določa, da	ozirom	na	to	se	predlaga
letnem podiplomskem tečaji» see september '1966 izplačajo	ne smejo biti plačila vajen-	upravnemu	odboru,	da spre-
znanosti vodenja (Manage- OD v višini 100'%./ •	cev v prvem letu manjša kot
meni Sciences), na Univerzi v	Delavski svet soglasno	50 %, oziroma v Zadnjem Te-
Manchestru s tem, da se ga osvoji predlog- sindikata in tu učenja kot 80 % od pov-po končanem študiju veže za izvoli za novega predsednika prečnega OD nekvaliiicirane-
DS tov. Igorja Slavca, dose- ga delavca v naši delovni or-danjega člana.
SKLEPI 11. SEJE HO (5. 10. 1966)
0 Upravni odbor združe-

nega podjetja sprejema plan nadaljnje delo v ISKRI, deblokacije starega žiro- računa po varianti I kombiniram z Varianto H, kot je
predlagalo iinančno-račimo- —————	|
vodsko področje- že na preje-	SKLEPI 18. ŠEJK UO
njih sejah UO ZP, in ga	(3.. in 4. 10. 1966)
predlaga delavskemu svetu	© Upravni odbor je spre-
ZP v potrditev.	jel na znanje poročilo nabav-
Istočasno naj se. obdela di- ne službe o stanju skladišč namika likvidacije starega R 3 in R 5 za avgust 1966.
meni svoj sklep z dne 23. 9 1965. Upravni odbor je o predlogu razpravljal in po razpravi, sprejel naslednjo tabelo plačila vajencev:
žiro računa in prikažejo pogoji, ki so potrebni za izpolnitev te dinamike.
Za obdelavo dinamike Ii-
V avgustu so se zaloge It 3 dvignile za	R 5- pa3 zni-
žale za 0,06
Upravni- odbor opozarja od-
kvidaeije starega žiro računa govorne službe in posamez-upravni odbor ZP imenuje nike, da vložijo- vsa prizade-strokovni team v naslednjem vanja za dosego predpisanih sestavu: Slavko Fatur, Borut koeficientov obračanja zalog, Gorazd, Anten B Ukini s, Maks posebno razreda 3.
Sluga in Jože Cvar, katerim Nadalje naroča upravni odt-naj organizacije pri njihovem bor planski in nabavni služ-delu nudijo zahtevano - stro- tu, da sporazumno z orodjar-kovno pomoč.	no poiščeta možnost za pro-
Upravnemu odboru ZP naj dajo odvečne debele pločevr-se predloži način obračunava- ne iz skladišča 20. % nja zamudnih obresti v oh- 9 Upravni odbor je obrav-viru Združenega podjetja:	naval poročile o delu v po-1
Likvidacija starega žiro ra- daljšanem delovnem času Za čuna in izvajanje sanacijske- osehi mesecev letošnjega lega načrta ZP sta prioritetni ta
nalogi strokovnih služb ZP. Po poročilu je tovarna v © UO ZP sprejema na celoti izrabila 50,6 % letnega znanje informacijo o sestavi planiranega števila nadur.
9 Na priporočilo UO ZP DS strokovnih služb soglasne sprejme sklep, da se tov. Janku Kralju, mr. oec., direktorju organizaci jskc-Ita-drovskega področja' odobri strokovno izpopolnjevanje na univerzi v Manchestru in te:
a)	odobri se plačilo 26 % stroškov v dinarjih ca. 1,000.000. — SD,
b)	izplačilo OD za ves čas študija v višini, kot bo izplačan ostalim sodelavcem v strokovnih službah,
c)	s tov. Jankom Kraljem pa se mora skleniti ustrezna pogodba, s katero se veže, da bo po končanem študiju nadaljeval delo v Iskri.
RS Q. . T* ci ? G >o p	Minim. uspeh	Zadosten uspeh	Dober. uspeh	Prav dober uspeh	Odličen uspeh
prvo leto	200—	205—	210,—	230.—	250—
drugo leta	260-.—	265—	270—	290—	/310—
tretje leto	320,—	325,—	330.—	350—	3SZ0—
® UO potrjuje smernice		za nejših ekonomskih enoteh se			
gospodarski načrt za leto 1967 s tem, da se pod točko 1. smernice programa dela v drugem delu doda točka c) »-komercialno tehnične ukrepe za zagotovitev dela za popolnejše izkoriščanje že obstoječih kapacitet«. V točki 2. a) se korigira odstavek tako, da se črta zadnji stavek, Razpravo o poslovanju po števil-
preloži do takrat, ko b» obravnavan statut ter bodo te smernice konkretizirane v predlogu samoupravnim-' organom. 2. h)' se korigira v drugem, odstavku drugi stavek in se- pravilu» glaisij »V enotah- kjer m mogoče- predvideti finančno krite Zasedbe kapacitet je nujno predvideti tudi zmanjšanje števila zaposlenih«.'
SKLEPI 12. SEJE
UPRAVNEGA ODBOB& ZZA (29. 9. 1966)
e UO zavrne poročilo o sodelovanju med Tovarno plana, eksterne proizvodnje po Nekatere enote pa so v osmih polvodnikov in razvojem pol-tovarnah za leto 1967.	mesecih izrabile že vso svo-
Strakovne službe ZP naj do jo letno kvoto, ene naslednjih sej UO ZP • Zaradi izstopa iz tovar-ter nato delavskemu svete ZP ne predsednika Sveta ambu-podajo smernice za sestavo lan te tov. Alojza Šmida,, je gospodarskega plana organi- upravni odbor imenoval na-zacij oz. združenega podjetja vega predsednika omenjene-v smislu diskusije na UO ZP. ga sveta prof. Tomaža Plani-9 UO ZP sprejema na no, dosedanjega člana in no-znantjp informacijo o izvršitvi vega člana tov. Draga Jakov-plana eksterne proizvodnje Ijeviča.
za meseca avgust in septem- 9 Upravni odbor poklanja Polvodniške dejaVnosti; ber 1966.	organizatorju I. mednarodne- — navesti, kaj'z omenjeno
9 UO ZP sprejema infor- ga seminarja za šport ih tu- opremo, kadri in prostori macijo Nabavne organizacije rižem, ki bo v dneh od 13'. do lahko- opravljamo, o delitvi konvertibilnih lik- 16. oktobra v Kranju priredil ;. 9 UO vzame na znanje vidnih deviznih sredstev za 'mednarodni filmski festival informacijo tov. direktorja v obdobje od I. 1. do 31. 7. 1966 športnih in turističnih, fif- zvezi z reševanjem problemov,. naš novi osemmilimetr-ski kinoprojektor. Darilo bo obenem seznanilo -širšo javnost o novosti naše proizvodnje.
m
vodnikov v Zavodu za sejo obeh UO in predlaga sestavo poročila, ki bi vsebovalo naslednje točke:
Zavod želi sodelovati s tovarno in je sposoben delati na tem področju;
— navesti je treba s kakšno opremo in kadri razpolagamo in kakšno strokovno znanje smo dosegli na področju
in o problematiki Nabavne organizacije. -
Na osnovi prikazane problematike o pogodbi med ISKRO, PTT in KEL-om UO ZP naroča, naj se do 15. decembra 1966 pripravi pregled vseh pogodb in obveznosti, ki izvirajo iz poslovanja podjetja ISKRA do konea leta 1965.
9 Strokovne službe naj pripravijo predlog za imenovanje komisije, ki bo pregle»
mov v CD in potrdi delovno pogodbo s tov. Marcem za. dobo enega leta, ki bo prevzel mesto vodje CD v Zavodu.
UO zadolži pravno, službo.
SKLEPI DS (5. 10. 1966K
9 Na predlog UO, je DS imenoval 2 člana v notranjo-arbitražo ZP Iskra in sicer Franca Poljanška in Metoda Kačiča.
9 DS je obravnaval predlog UO! oz. strokovnega kolegija za spremembo Statuta ZP ISKRA Kran j in' se z njim strinja,, v poglavju IV. Ekonomski temelji — Razmerje med organizacijami in enotami skupnih služb pa DS predlaga, da se spremenijo -določila H. 116, in sicer v tem smislu, da prispevajo v celotni dohodek strokovnih služb ZP vse organizacije m ne samo tovarne.
Višina plačil organizacij v celotni dohodek strokovnih služb ZP naj ne br bila odvisna od odstotka vloženih sredstev, ampak od odstotka planiranega celotnega dohodka ter iž pogodbeno dogovorjenih plačil za posebne sto
SKLEPI 7. ZASEDANJA DS (6. 10. 1966).
9 Delavski svet vzame- na dala plačano realizacijo s znanje informacijo o številč- P°teea upravnemu odboru, strani PSO do organizacij nem pregledu zaposlenosti z Svetu delovne enote pripo-
da pregleda vsebino pogodbe rftve' Odstotek od Planirane-in jo vskladi s pravilniki Za- sa^ celotnega dohodka se dovoda.	loči z gospodarskim, planom,
UO zadolži ing. Lavrenčiča, obračunu pa se to pla-da v prehodnem obdobju 6110 postavi še v odvisnost od skupaj z dosedanjim vodjem dosfženega dohodka organi-CD skrbi za izboljšanje kva- zacii
lítete opravljenega dela in
® DS zadolžuje upravo tovarne, da do naslednjega zasedanja pripravi predlog o koriščenju prostih sobot in v zvezi s tem način obračunavanja OD.
«R
združenega podjetja.	dne 30. 9. 1966 in ugotavlja, roča,, da zaostri tehnično d*-
® UO ZP sprejema na da je dinamika zaposlovanja scipHno v cilju pravočasnega znanje informacijo o sodelo- pod planom za dva člana-, kav in kvalitetnega izvrševanja vanju s firmo CONTROL	smatra za pozitivno.	nalog.
DATA CORPORATION v	® Delavski svet na predlog @ Upravni	odbor	potrdi
ZDA in pooblašča generalne- organizacijska - kadrovskega predlog stanovanjske komisi- BSi»	SfflMl
ga direktorja, tov. Vladimir- in finančnega področja ime- je-, da se odobri koriščenje ja Logarja, da nadaljuje raz- nuje na razpisano delovno' kredita naslednjim sodelav-govore v smislu diskusije na mesto vodje finančne opera- cem: Jankoviču Francu 16.000 UO ZP.	! „	’ tive izmed prijavljonecv tov. N dih, Noču Rajku-110.660 Ni
© UO ZP priporoča delav- Vojko Rupnik.	din, Lovšinu Rudolfu 10.000-
skemu svetu strokovnih služb,	To delovna mestanaj	p res	N din, Slugi:	Dušanu 5.006
da ugodno reši prašn a k,v.	vzame s 15. Idi 1336.	N din, Jemcu	Egonu	4.000 Ni dne 21. 9, 1966 in; 16. izredpe
seje ©DS Feriti z-, dne-. 22. 9. 1966.
® UO1 je* obravnaval predlog obrata* FerSti za odobritev dodatnih sredstev za- mvvsti-eije, id nišo zajete- v aneksu Ili. za tovarno Feri® v skupnem znesku N din 373.8OT1 po priloženem seznamu.
UO’ priporoča. ODS ih DS tovarne, da predlog obravna-jo in odobrijo to pošojjTo Tovarni Feritov v izgradnji iz ustvarjenih sredstev tovarne elementov y prejšnjih letih in ta predvsem iz sredstev, ki so bila ustvarjena, v obratih teriti in magnetni materiali. Z naročanjem, opreme odnosno, angažiranjem sredstev za realizacijo tega se sme, priče® šele ke> bode» za to potrebna sredstva vinsjpna od ZP.
Zaradi- tega UD tovarna ponovno zahteva, da se sredstva,, ki so bila- prelita v druge tovarne Iskre za pokritje- izgub na vsak način vrnejo pa že sprejetih sklepih,-to je 1/2 da 31. 12. 1966; ostanek pa do 31. 3. 1967.
® UO je na osnovi ■ obračuna za mesec avgust 1966 ugotovil, da imajo obrati: Keramika, Feri® te Žarnice le 86% OD.
Ker pa so ti obrati že dalj časa na 80 % OD smatra UO tovarne, da bi se zaradi moralne vzpodbude za boljšo realizacijo v naslednjih mesecih bilo priporočljivo, da se izplačata tudi tem obratom 100 % OD. Zato priporoča UO tovarne ODS obrata Upori in Keramični kondenzatorji, da ugodijo prošnjam prizadetih obratov in dajo- posojilo.
UO smatra, da bi- posojilo SKLEPI 13. redne- seje lahko izvršil za obrat Kera-U.O (29; 9. 1966)	, insko ia Žarnice obrat Ke-
® UO je obravnaval in raniični kondenzator ji Zužem-vzel na ¿nanje sprejete skle- berk, v: obrat Feriti pa .obrat pe 10>. seje UO ZP Iskra z. Umiri Seutjernr-i-
(Dalje na S. strani)
S seje UO združenega podjetja, j ZZÄ in tovarne polprevodnikov
LJUBLJANA, 11. oktobra 1966 — V sejni sobi Zavoda za avtomatizacijo na Tržaški cesti, je bila danes popoldne skupna seja upravnih odborov združenega podjetja, Zavoda za avtomatizacijo in tovarne polprevodnikov v Trbovljah, člani upravnih odborov so v živahni in dokaj obsežni razpravi skušali najti skupni jezik za izboljšanje medsebojnih odnosov in plodnejšega sodelovanja med ZZA in tovarno polprevodnikov, zlasti zato, ker je tovarna v Trbovljah postavila zahtevo, naj bi razvojna skupina za pol-vodnike v ZZA organizacijsko prešla v tovarno, s Mmer pa samoupravni organi Zavoda za avtomatizacijo ne soglašajo.
V tri in pol umi debati, v katero so posegli skoraj vsi navzoči člani upravnih odborov in nekateri gostje na sestanku, je beseda tekla o
za oboje ugodno rešili im na osnovi bolj zdravih nadaljnjih odnosov skušali doseči obojestranske boljše poslovne rezultate, boljše medsebojno
tem, da ni pravega razume- razumevanje in sodelovanje, vanja med tovarno polpre- kakršno je potrebno.
vodnikov in Zavodom za avtomatizacijo, čeprav bi bilo takšno razumevanje nujno in edini garant za uspešen nadaljnji razvoj tovarne polprevodnikov, kakor na drugi strani tudi Zavoda za avtomatizacijo.
'Predstavniki tovarne polprevodnikov v Trbovljah so na sestanku znova jasno poudarili zahtevo, naj bi se razvojna skupina ZZA za polprevodnike organizacijsko priključila tovarni v Trbovljah; v čemer vidijo jamstvo za uspešno nadaljnjo rast svoje tovarne, zlasti pa koristi, ki si jih obetajo od
V odnosih med Zavodom za avtomatizacijo in organizacijami združenega podjetja se je v prvih letih marsikdaj pojavil problem, kateremu so botrovale slabosti na tej im na oni strani, kaijti nikoli za neko sporno vprašanje ni kriv samo en partner, vendar dobra volja in resni nameni za izboljšanje medsebojnega razumevanja in odnosov 60 v večini' primerov rodili zaželene Sa/doVe in danes tovarne brez posebnih problemov lahko sodelujejo z' Zavodom za avtomatizacijo. Možnosti za razvoja takšno plodno sodelovanje lanarne nedvomno obstajajo tudi v
zelo perspektivne planame	...
tehnike oz. tehnologije, ki jo Pnmeru tovaipe polprevodni-
želijo čimorej uvesti v svojo proizvodnjo.
S tem predlogom oz. zahtevo tovarne polprevodnikov se predstavniki samoupravnih organov Zavoda za avtomatizacijo ne strinjajo, kar so na sestanku vsestransko skušali argumentirati z mnogimi dejstvi, med drugim tudi s tem, da so v razvoj planame tehnike vložili želo velika sredstva, zaradi katerih je pač težko obstoječo razvojno skupino razbiti in s tem zavreti njeno nadaljnje delo in prizadevanja. Zagovorniki obeh, strani tako tovarne v Trbovljah, kakor tudi ZZA so pojasnjevali svoja, gledišča in okoliščine, zaradi katerih v omenjenem, prav gotovo pomembnem vprašanju za obe strani ne pride do potrebnega medsebojnega razumevanja in ustrezne rešitve, ki bi lahko med Zavodom za avtomatizacijo in tovarno polprevodnikov ustvarila na osnovi globljega zaupanja zdravo vzdušje, koristno za uspešno delo obeh.
Kot laiku na tem področju in le površnemu poznavalcu dosedanjih medsebojnih odnosov, vsekakor ni lahka presoja, kdo ima bolj prav, zato se le-tej izogibam v upanju, da današnji sestanek le ni bil povsem brezploden, široka obravnava tako občutljivega problema, podprta z mnogimi dejstvi s te ali one strani je — če ne dragega, pokazala vsaj resno voljo ,in prizadevanja -obeh partnerjev, tako Zavoda za avtomatizacijo «kot tudi tovarne polprevodnikov, da bi vprašanje
njeročni program (morda za, tri leta), ki naj bi usmerjal dejavnost obeh partnerjev za to obdobje. V zvezi s predvideno integracijo polvodniške proizvodnje Radioindustrija Zagreb z Iskro, naj bi pri nadaljnjih tozadevnih razgovorih sodeloval tudi predstavnik Zavoda za avtomatizacijo. Kazalo bi okrepiti laboratorij za aplikacijsko dejavnost, ki bo pozneje služil za povezavo s komercialnimi službami. Končno pa je bil sprejet tudi zaključek, naj bi proučili predlog za to, kako s posebno pogodbo ločiti skupino strokovnjakov s področja polprevodnikov v Zavodu za avtomatizacijo, da bodo le-ti po predvidenem odkupu tuje licence v tovarno lahko prenesli to novo tehnologijo.
Želeti je, da bi sprejeti zaključki dali tisto, kar bi odnosom med tovarno polprevodnikov v Trbovljah in Zavodom za avtomatizacijo lahko rodil oobojestranske koristi:	— C —
kov v Trbovljah in Zavoda za avtomatizacijo. Po moji presoji je pri tem. le- treba pozabiti morebitne: nekdanje slabosti v medsebojnem sodelovanju, katerim so bile prav gotovo Jkrive subjektivne težnje, na obeh straneh, najti vse te možnosti za dosledno uveljavitev enakopravnosti obeh partnerjev in možnosti Za-trdnejše poslovne vezi med obema partnerjema. Ce bodo pri tem obe strani vodili resni in iskreni nameni, bomo lahko kaj kmalu ugotovili, da je -današnji sestanek, čeravno mu morda kdo. očita, da ni rodil zaželenih sadov, • vendarle v nadaljnje sodelovanje med Zavodom ža avtomatizacijo im tovarno polprevodnikov kanil ' kapljico zdravilnega olja in načel sanacijo medsebojnih odnosov, ki naj zagotovijo obojestranske ugodne rezultate v prihodnje.
Po končani razpravi članov vseh treh upravnih odborov, so bili sprejeti zaključki, Ki dajo upati, da bo v nadaljnje sodelovanje obeh partnerjev . zaivel ugodnejši veter. Sklenili so, naj tovarna polprevodnikov do konca oktobra za razvojno skupino polprevodnikov v ZZA pripravi konkretno nalogo, ki naj jo le-ta v določenem roku in pod jasno določenimi poboji uresniči. Od izpolnitve te/ naloge naj bodo pozneje odvisni nadaljnji pogoji za medsebojno sodelovanje tovarne in ZZA. Strokovnjaki ZZA in tovarne v Trbovljah naj bi skupno izdelali sred-
RIZ Zagreb - 2300 zaposlenih
V eni prejšnjih številk našega glasila smo pisali o . možnostih integracije ISKRE, RADIOINDUSTRI-JE ZAGREB, IN RUDI CAJAVCA BANJA LUKA v močno podjetje elektronske industrije, ki naj bi poslovalo kot združeno podjetje. Pogovori se sedaj nadaljujejo, ekonomisti izračunavajo ekonomičnost in rentabilnost poslovanja posameznih organizacijskih enot v »novem« podjetju, pravniki pa pripravljajo pravne osnove tega »bodočega« podjetja. Kaj bo sicer iz vsega tega nastalo in kdaj — tega še . ne vemo, kajti integracija mora biti do podrobnosti pripravljena in v naprej morajo biti odstranjene vse problematične točke ob upoštevanju naših dosedanjih »bogatih« in dragih izkušenj.
In sedaj še nekaj besed o Radioindustriji Zagreb ali na kratko RIZ, o tovarni, ki hoče postati organizacija v okviru združenega podjetja. Tovarna RIZ ima 2300 zaposlenih v Zagrebu, Samobora in Slu-nju. Njihov proizvodni program je zelo sličen proizvodnima programoma »Iskre« in RC in se prepleta sedaj z enim sedaj z drugim podjetjem. Njihov letošnji največji poslovni uspeh pa lahko smatramo ostanek dohodka v prvih 6 mesecih v višini 413 milijonov starih dinarjev in deblokacija žiro računa, s čimer je ta tovarna postala sposobna sproti poravnavati svoje obveznosti ih izplačevati osebne dohodke zaposlenih celo za 36% višje kot v istem obdobju lanskega leta. Vsekakor so ti uspehi plod podvojenih delovnih naporov, delovne zavesti ter., dobre organizacije dela.
I. S.
Pisma naših bralcev
Iz Vzhodne Nemčije smo prejeli naslednje pismo:
Ducherovv, 1, oktober 1966.
Spoštovani tovariši v podjetju »-Iskra« Kranj!
Danes, 1. okt. sem prek nemške televizije gledala obisk našega predsednika državnega sveta Walterja UI-brichta v vašem podjetju, kar me izredno veseli. Tudi jaz občudujem: Vašo deželo, prav tako pa tudi vaše podjetje.
.Stara sem 22 let, pp poklicu pa sem knjigovodkinja. Zelo rada bi kaj več zvedela o vaši deželi, pa^udi o vašem podjetju. Rada imam vse dežele, ki so povezane z našo demokratično republiko.
Imam veliko prošnjo: sporočite moj. naslov kolegicam ali kolegom v vašem podjetju, ker si želim dopisovati.
Lepo se Vam zahvaljujem
in Vam pošiljam socialistične, pozdrave!
jChristel Huhmann 2142 Ducherovv Karl-Marx Strasse 20 (Kreis Anklam)
Pripomba uredništva: Prepričani smo ,da pismo ne bo ostalo brez odziva.
POZDRAV OD VOJAKOV
Tov. urednik!
g Oglašam se iz Zemuna, če bi bil na pravi razdalji bi raportiral, na 550 km daleč pa to ne gre. : ,
Z našim-časopisom, ki ga mi redno, pošiljate, sem kar zadovoljen, posebno pa z uspehi podjetja.
Pozdravljam vse člane kolektiva, posebno pa moje stare sodelavce iz »-ISKRA« — SERVIS, kjer sem bil zaposlen.
Izvlečki iz sklepov...
(Nadaljevanje s 7. strani) SKLEPI 5. SEJE SVETA ZAVODA (30. 9. 1966)
Svet Zavoda je v smernicah za strokovno izobraževanje korigiral točko c) tako, da se za leto 1966 ne razpisuje nobenih štipendij, »razen v izjemnih primerih« ... in sprejel naslednji sklep:
•	Svet Zavoda potrjuje smernice za gospodarski načrt za leto 1967 z vsemi pripombami UO in svojo pripombo v točki c) pri poglavju o kadrovski politiki.
•	Svet Zavoda sprejme na znanje poročilo o stanju v centralnih delavnicah. Vod-
stvo Zavoda pa naj se intenzivno vključi v nadaljnje reševanje stanja v centralnih delavnicah in poroča Svetu o efektu svoji ukrepov na zadnji seji sveta v letošnjem letu.
•	Svet Zavoda potrdi predlog UO glede nadomestila OD za prve tri dni bolezenskega izostanka,v dosedanji višini to je 80 %.
•	Svet Zavoda potrdi predlog UO za 100 % nadomestilo OD pri izostankih od dela zaradi poškodb pri delu Srez krivde delavca. Za primere poškodb pri delu po krivdi delavca pa velja kriterij kot za ostala nadomestila bolezenskih izostankov.
Lep pozdrav in hvala za redtno pošiljanje časopisa.
Albin Pirš
V.	P. 9157/3 Zemun
Iz Prizrena v Srbiji nam je poslal dopisnico vojak Anton Lotrič, V. P. 7482/3 ki se lepo zahvaljuje za pošiljanje časopisa, obenem pa pošlja celotnemu kolektivu, predvsem pa kolektivu v tovarni elektromotorjev Železniki prisrčne pozdrave in jim želi Še mnogo delovnih uspehov.
Primpomba uredništva:
Hvala za pozdrave. Naslove smo spremenili in hvala za dobre želje:
Uredništva
ZAHVALA
Ob smrti najine mame IVANE KLUN
se iskreno zahvaljujeva vsem sodelavcem na »žičnih oblikah« in produkciji ATN kranjske tovarne za izraze sožalja in poklonjeni venec. Hčerka Ivana Finžgar in sin Anton Klun
ZAMENJAVA
STANOVANJA
Majhno, sodobno stanovanje s tremi prostori v drugi etaži na Zlatem polju bi rad zamenjal za trisobno v Kranju. Naslov: J. Murovec; Kranj, Gradnikova 5
ISKRA — glasilo delovne-' ga kolektiva Iskra industrije' za elektromehaniko telekomunikacije elektroniko in avtomatiko — Urejuje uredniški odbor — Glavni urednik: Pavel Gantar — odgovorni urednik: Igor Slavec — izhaja tedensko — Tisk in klišeji: »CP Gorenjski tisk« Kranj