I.ETC j.Nc | Izhaje [ pop. posili • 5tvc i c. v - Naša Vlada si jt k a sem nadela nalogo . vprašanja države lil radi tega so bili nje» ni vkrepi globoki in večkrat tako radi» kalni, da so tu pa tam izzvali mrmranje ljudstva, toda prepričanje, da zasleduje fašistovska vlada vzvišene cilje in da se brez žrtev ne dà ničesar lahko doseči, ni le pomirilo razburjene duhove, ampak pristaši, vlade so se celo tako pomnožili, da ni imela še nikoli nobena vlada lake večine za seboj. Notranja kriza je torej za vladi o zmagovito iztekla. Fašistovska vlada jva ni le prevzela ureditve notranjih razmer*, ampak tudi celo butaro zunanjih vpra sanj odnosno ureditev odnošajev s so» sednimi in zveznimi državami. V zadnjih dnevih se je pojavilo reš» ko vprašanje v akutnem stanju. Cinca» nje in zavlačevanje tega vprašanja je o-grožalo ugled fašistovske vlade, ki vidi vedno jasno svoje cilje pred seboj. Za to je moral Mussolini postaviti meje brez» končnim in brezvspešniin pogajanjem. Danes poteče rok, po katerem si je pri» držal Mussolini proste roke, kar pomeni, da se Mussolini ne boji izzivalnega na» sprotnika, ki špekulira na polit, konjunk» ture, s katerim bi sc moglo vprašanje reši ti v kakem drugačnem smislu. Moralna podstava vzajemnega sporazuma se iz» podmika in položaj, ki nastane po 31, avgustu med obema državama bode za bodočnost odločilen. Dal Bog, da bi še v zadnjem trenot» pustijo politične ivo... Pa tudi žalitev Italije od strani škili državljanov je taka, da kriči p., maščevanju v nebo. Mussolini je zahte» val zadoščenje, s katerim naj se opere o» nečašecno ime Italije in se poniža za» hrbtni sovražnik na kolena. Tudi ta korak je Mussolini moral storiti, da dokaže, da nihče ne sme ne» kaznjeno dvigniti roke proti Italiji, vele» sili Evrope in zibelji svetovne kulture. S fašizmom mora prenehati ona mehkoba italijanskega naroda, ki je bila do dianes brezvestno Izrabljena od prijateljev in neprijateljev Italije. Grki morajo plačati. Ako bi se obotavljali izreči sožalje po najviišjetn vojaškem dostojanstveniku italijanskemu poslaništvu v Atenah, brati črno mašo za pokojnike v Atenah, izkazati čast italijanski -zastavi potom grškega b rodov ja v Pireju, odrediti preiskavo odgovornih in usmrtitev vseh krivcev, plačati odškodnino 50 m il j on o'v in izkazati pokojnikom vojaške čas*ti, mora Italija še višja zadoščenja izsili fi. ^talija stoji torej pred vprašanji, ki moraj o biti rešena tako, da dobi zunanji svet \ tis, da predstavlja Italija v svoji »novi d obi« res velesilo, ki zasluži spoštovanje.' f- “NAS NARAŠČAJ« imenuje »Goriška Straža« z dne 27. t. m. srednješolsko mladino, osobito pa o» no, ki sledi smernicam »našega« Kreka. »Med njimi«, pravi Straža, »je zavalovalo m.nogoobetajoče gibanje.« Potem pravi Straža: »Razni tuji in domači elementi, ki bi radi osvojili gospodujoče stališče nad nami, neštevilne šikane, ki jih morajo vsi zavedni našinci pretrpeti, pov» zročajo, da so mnogi malodušni in se po deželi vedno bolj širi strah pred bodoč» nostjo. — Vsem tem malodušnežem in obupaj očim hočemo povedati danes bo» drilno besedo. — Že malodušnost in brezupje, ki se jih prijemljeta, nista na mestu. Narod, ki si upa prirejati! kato» liške shode kot je sedanji v Ljubljani, je tako žilav, krepak in kulturno visoko sto» ječ, da je nemogoče, da bi ga kdo potuj» čil. — Sicer smo mi primorski Slovenci res samo odrezana veja tega kvišku hre» penečega naroda, toda njegova politična, gospodarska in kulturna moč bo brez» dvomno tudi naša najčvrstejša opora.« Za nameček še čitamo: »Marsikdo, ki bo čital te naše pogumne besede, se bo trpko nasmehnil. Zatrjevanja so lepa, bo rekel, toda nam nič ne pomagajo: mi smo kljub vsemu brezpravna in nevpo» števana raja, ki je obsojena k smrti. — Bodite potolaženi vi črnogledi! Brez» dvomno so težke'prilike, v katerih se bo» rimo. Marsikdo, na katerega smo računali z vso gotovostjo, je odpadel« itd. Torej tako »Goriška Straža«! Da ji pomagamo iz zadrege, naj izpopolnimo vrzeli njenega uvodnega članka! »Naraščaj« Straže na vsak način za-more biti oni, ki sledi smernicam njih Kreka, ki pa ne bo mogel tak naraščaj nikdar priti do veljave v Italiji, ker po večini študira v Jugoslaviji. Spričo tega se bo tudi ojtjo »mnogoobetajoče gibanje« prod udejstvii/ vijo razblinilo v prazen nič, kajti vsaka «država ima v svojih me» jah določene pravice v prilog državnemu interesu. Kar se tiče tujih in domačih elemen» tov in njih osvojitve gospodujočega sta» lišča nad »Stražarji«, kar .povzroča, da se mnogi malodušni odcepljajo od njih, je to Stražina lari»fari, s čemer' bi rada svo» jim nezmožnim politikom, ki' so v teku teh res žalostnih 5ih povojnih ibt neiz» merno škodovali našemu ljudstvu, po» maškerala njih politični neuspeh. Tc'da resnica je le ena, ki jo moramo zabrusiti' »Straži« v obraz: oni »malodušni«, kate»«: rih ni ravno najmanj, so prestopili v naš )e fašistovski tabor v znak protesta in ob» al sodbe politike Stražarjev, potom katere so se igrali z našim ljudstvom, kakor mač ka z miško. »Poglejte okrog sebe«, pravi» jo ti »malodušni«, in videli boste, da do pičice tako.« Prašajte občane po-meznih občin, koliko so dosegli v pov« dobi po zaslugi Stražarjev, pa boste j deli velik prazen nič, ki se mestoma , greza še v večji nič.« Bodrilna beseda Straže, o ta pa j »Narod, ki si upa prirejati katoliške sl de kot je sedanji v Ljubljani, je tako ž lav itd.« Tedaj merilo kulturne stopinj naroda mora biti katoliški shod, in ravi v Ljubljani! Mi poznamo narode še višjo kulturno stopinjo, in vendar ni bil' nikdar slišati od resnih možev, da bi za znak svoje kulturne stopinje stavili pred» pogoj samo katoliške shode. »Sicer smo primorski Slovenci suh,-ali odrezana veja kvišku hrepenečega n roda (v Jugsolaviji op. ur.), toda njego politična, gospodarska in kulturna m' bo gotovo tudi naša najčvrstejša opor st Krc v pou cem gosp čemo točke Iitika. v Riu pravic bomo j lojalnih ra biti n jan ji: tori. neomejno pri itali jan. da bodo vp' težnje. Tako «. te ri mi se blesti . zarji« naj pogleda vanske Nemce, pa t se brez vsakega pridi jugoslovanski državni pade niti oddaleč na i reševalno politično p ških politikov iz Nems Nemčije, kakor kličejo politično pomoč Kreka in tiko. To smo hoteli povedi, mu ljudstvu v Italiji, da tre stransko presodi politiko in našo ter da si samo ustva ko, o stvarnem položaju. O tem predmetu smo sicer že piSj li, toda vedno sc še čuje, kako hrezve» stni agenti ljudstvo begajo, radi česar preti še marsikomu nevarnost, da bode prav dobro opeharjen ^eved« kak tak slučaj ’ rova? anja in rankov a. .vo, »v in .ukaj sl poročilu gosp. dotano .ussoli-«orico in Jtev, da anu in za iov«, kjer .ot velesila, težkim oče-žarslkem. Na porazuma« v da vse omogoči /nega posojila pod ja ne v porabi ne za ne v (iredentistične vni izjavi je bila zapopa-«gospodarskega in poli-, 7.. Mažarsiko in prošnja e, da se prepusti trgov-d Mažnrsko »Malemu spoja je pa temu stališču naie more dopustiti, da bi bila Jzorovanja balkanske in zla-jalitike. Radi tega je splošna iškega časopisja, da v tej toč-.e zbližanja. „kOv dše je mnenje glede rešitve o-poljsKega spora. Italijanska država va posebno veLik vpliv na Poljskem in stopa tora’ lahko kot posredovalka med lema državama. Kar se tiče Benešove kandidature za mesto glavnega tajnika pri »Zvezi narodov« je treba pomisliti, da reflelktirata na to mesto tudi poljski in rumunskli minister ’rlev. 'ti radi tega dvomi rimska vredno trgati se za •o i oglas m čas i listi, "'časno vasi ' v a e- - ji prej. Zje-~~ ’ ^ «..«--raške bi hipoma morda bile prizadete po (posledicah poraza, to-ua v nedolgem času bi se zapletite v boj s kolosalno Velesilo, ki bi bila v stanu poteptati anglosaksonsko in latirtsko civilizacija! I ako je Poincaré prigovarjal zaveznikom solidarnost. Med tem časom je došla v London tudi belgijska nota v zadevi reparacijskega vprašanja, Iz (posnetkov, ki «jih je prijavilo časopisje v «sredo, je razvidno, da je belgijska nota mnogo milejša od francoske. V bistvu predlaga belgijska nota, da bi sc odškodnina, ki se dà sploh doseči od Nemčije, porazdelila med zaveznike po izmeri materijelne škode, da se zavezniki pogovoré zaupno med seboj predilo skličejo skupno konferenco z Nemčijo, ter da ostane medzavezmiška kontrola nad Por urjem v jamstvo plačila tudi ko preneha nemški pasivni odpor. Iz te nate se razvidi tudi, koliko dosedàj posamezni zavezniki dobili od Nemčije. Na «prvem mestu stoji Bdgij.a z dvemi miljardami in pol, Anglija z -1297 ■miljomi, Francija s 1175 miiljoni in vse druge države, med katerimi je tudi Italija, komaj skupnih 632 mtiljoniov zlatih mark. Tudi belgijska nota pritiska na to, da bi bogatejši zavezniki popustili prt svojih (tirjatvah in ugotavlja z zadovoll jsvgm, da so Angleži sami ob selu znižali i$voj kredit na okroglo 14 miljard in 200 milijonov. Belgija je že itak prišla od prvotcfio določenih 10 miljard in 550 milijonov na. šest miljard in pol zlatili mark, pri čermer se pa mora vpoštevati, da je belgijski državni dolg znašal pred vojno 1 mfijardio 700 miljonov frankov, dočim je na .rast el po vtojni do 30. junija 1923 na 36 miljard. V primeri s tem gospodarskim položajem belgijske države, se mora zglnteve belgijske vlade smatrati res kot skrajno zmerne. Poljska in Mali sporazum. Korist» on dent parižkega »Malina« se bavi z v, prašanjem, zakaj Poljska ni še stopila v takozvani »Mali sporazum«. Prišel je, do zaključka, da »Mali sporazum« je prav za prav le nekako presija, da se do pičice izvršijo pogoji mirovnih pogodeb v Trianonu in Neully, proti kojima rujeta Bolgarske in bi stopila torej v zvezo Ma-bild sitnih obveznosti. Poljska se seveda nima «ničesar bati od strani Mažarske in Bolgarija in Mažarska, ki bi se radi zne* iga sporazuma te v slučaju, da bi se do->vor razširil tudi na versailsko mirovno godbo, ki bi branil Poljsko proti Nem-i, in na dogovor v Rigi, ki določa meje vjetski državi, proti kateri Poljska go-vo ni dovolj zabranjena. Dnevne vesti. Za izseljence! V zadnjem času je Zavod Furlanije a izseljevanje dobil večje število pomata oenih pogodb od francoskih in belgijskih podjetij za delavce sledečih strok: te* žaki (manuali), zidarji, rudokopi, kam* noseki, kamnolomi, poljedelci, vrtnarji td. Dnina 8 urnega dela se na splošno iblje med 19 do 30 frankov. Delavci do* • od podjetja po polletnem nepresta-em delu povrnjene popotne stroške, o* oma že po treh mesecih dela polovico ;igo-o član-posveča mi odgo- .ni, da nisem zagrešil. . ^..olžuje,..___ Dejstvo, da sem v teku svojega življenja menjal tri «srajce, nima prav nobenega ponižna. Ko j«e bila Avstrija popolnoma mrtva, kaj sem hotel napraviti? Sem li hotel poskusiti, da bi jo spravil zopet do vstajenja, kaikor to dela »Goriška Straža?« — Kaj ne, tu' li res? Tedaj sem pograbij avstrijsko žeu-durmsko tuniko in sem jo pognal na koprive. Oblekel sem si takoj sokolsko srajco: toda videl sem, da tudi ita mi ne pristoja , sPl°h več; predvsem pa, ker je bila napravljena po modelih, ki jih je poslal France Bepe z Dunaja Slovanom, ko jih je moral i abiti proti Italijanom; imela je pa navadni uedostatek kroja Habsburžanov; bila je pretesna v grlu. Končno sem si oblekel črno srajco. Dali so mi eno jako lepo« s širokim grlom in pregnjenim ovratnikom, ki dovoljuje prosto gibanje in prosto dihanje; in rečem vam odkritosrčno, da mi je zelo ugajala. Končno pa verjamite mi, da meni tunike in srajce tu» «ooravijo drugega učinka kakor misel, ki mi prisega na uho: t. j misel, da kjer je mnogo tunik, in nmago srajc »enakih«, tam je disciplina, in kjer jc disciplina, je narod, ki lahko ima zaupanje v samega sebe in v bodočnosti. Ako je pa petem tunika ene namesto druge barve, to ni velike važnosti za onega, ki mu je zaso-jeno kot prostak ostati vključen v določeno skupino. Za barvo tunike ali srajce pa poskrbi, ali tudi jo »spremeni« oni vredni vodja, ki je voditelj vseh prostakov«. Bivšemu žendarmu Cigoju sem prisrčno stisnil roko, nakar je, oddaljujoč se, takoj povzel vojaški korak, žvižgaje »Giovinezze!« Nato sem dolgo časa slonel na zidiču, ob katerem sva se s Cigojem srečala ter se še nadalje povpraševal, ne da bi prišel do zaključka: smem ti imeti za bolj logičnega bivšega žendarmia, ki je menjal srajco, ali dopisnika »Goriške Straže?« To beležimo brez komentarja v pod-budo »slavnemu« dopisniku »Goriške Straže«, da bo še nadalje polival z osebno obrekovalnim straniščem razore »Goriške Straže«, kakor mu je to navada. Za podbudo varčevanja. V listu »Gazzetta ufficiale« smo čitali sledeči odlok: Od tekočega leta naprej se bodo podeljevale nagrade imetnikom poštnih hranilnih knjižic z označbo »na ime« ali »na prinositelja«, ako jim je bilo do 31. decembra vsakega leta na dobro vpisanih najmanj 200 Lir. Nagrade znašajo po 1000, 2000, 5000, 10.000 in 25.000 lir. V svrho nakazovanja nagrad se porazdelijo poštne hranilne knjižice z označbo »na ime« ali »na prinositelja« v sledeče kategorije: prva: od lir 2000—4000, druga od lir 4001—6000, tretja od lir 6001—8000, četrta od lir 8001 navzgor. Prva kategorija ima pravico potegovati se le za nagrade od 1000 do 2000 lir, druga za nagrade od 5000 lir, tretja tudi za nagrade od 10.000, četrta tudi za nagrade od 25.000 lir. Izžrebanje se vrši po kategorijah med upravičenci, ki so bili za take spoznani po 1 tostvarnem računsikem ugotovilu. Imetniki hranilnih knjižic z označbo »na priinosi-telja« .se zamorejo raziven gori navedene igre, vdeležiti tudi natečaja za stalne nagrade, Ikedar izkažejo visiako letto, da jim je bilo do 31. decembra na dobro vpisanih najmanj 6000 lir. Skupen iznos nagrad za leto 1923, ki se izžrebajo leta 1924 znaša 4 miiiljone. Najvišja mera obrestonosnih vlog, ki se nahajajo v kraljestvu, je dvignjena od 10.000 na 20.000 lir, dočim ostanejo omejene obrestonocne vloge, ki prihajajo iz inozemstva, kakbr določeno v členu 1. kr. odloka z dne 24. decembra 1922, na znesek 5000 lir. Mera obres/bi na vloge iz inozemstva, ki se imajo izplačevati od 1. septembra 1923 dalje se določi kakor sledi : 4.48 % brez odbitka davka na premično boigatsitvo in torej 3.36 od sto čistili obresti od visalkih 100 Mr vlog, ki se glase »na ime«; 4.16 brez odbitka davka na premično bogatstvoin torej 3.12 od sto čistih obresti od vsakih 100 lir vloge, ki se glase »na piinolsiftelja«. S tem veleumnim odlokom hoče vlada očividino spodbuditi čut varčevanja med narodom. Istodobno ipa so razpisane nagrade tudi zato, da se stori konec neumnemu zakopavanju denarja, ki je danes po večini papirnat in torej tudi v slučaju kakega »kraha« brez vsake vrednosti. Obtok denarja ustvarja dello in delo ljubezen do varčevanja, ki je podlaga vsakega gospodarskega življenja. Umor deželnega tajnika Fašijev v Trstu. Pred prefekturo v Trstu se je 29. i. m. zjutraj izvršila strašna drama. Deželni tajnik Fašijev Al. Morara je šel istega dne po svojih opravkih ob morju mimo prefekture. Ustavi ga eie* gantno oblečen mladenič; prišla sta ka* kbr bi trenil v oster prepir. V velikem razburjenju potegne mladenič revolver in dvakrat izstreli na Moraro. Morara, zavedajoč se, da se hanaja pod roko atem tatorja, se je skušal izogniti; toda mori* lec je stekel za njim ter izstrelil še tri strele nanj, nakar je Morara v onemo» glosti padel v nezavesti na tla. Mimoido* či meščani so prihiteli na pomoč nesreč« niKu Lei s«. • - r»n zraven stoječo prefekturo, rudi napadalca s o med tem razorožili in odpeljali na pre* fekturo. Kmalu nato so v zasebnem avtomobilu odpeljali na več krajih smrtno ranjenega Moraro v mestno bolnišnico, ki je pa med potjo umrl. Pred prefekturo se je med tem ča* som zbralo več stotin ljudi, ki so priča« kovali, da prepeljejo morilca s prefektu« re v zapore v ulico Coroneo. Toda pre« fekt, kvestor in major karabinerjev, vi« deč tako razkačeno množico, so sklenili, da ubijalec, ki mu je ime Jos. Sollaroli iz Bencvanta, 22 let star, šofer po poklicu, naj bi bil pozneje spremljan v zapore, da bi ga na ta način ohranili pred begajočo množico sodišču. Požar v ulici Canova. V tordi zvečer se je v ulid Canova na posestvu podjetja Pezzuitti in Del Col vnel v žagi suh les- V nevarnosti so bile tudi zraven stoječe hiše. Še le proti jutru se je gasilcem posrečilo, docela pogasiti ogenj. Ogromna škoda je malodane krita z zavaroval nino. Nesreča z granatami se nadaljujejo. To smrtonosno orodje grozno učinku je še nadalje. Največkrat pa se dogajajo nesreče po neumni radovednosti in brez-pametni neprevidnosti. Koliko oporni« nov ob vsaki priliki se je že izdalo, naj se ljudje pazijo pred granatami, toda ka« kor je videti, vse zastonj. Iz Knežaka so nam poročali, da iz« med štirih dečkov, ki so se igrali z gra« nato, je našel eden smrt, drugi je bil težko ter ostala dva pa lahko ranjena. Imamo nespametne tudi odraščenc ljudi, ki brez vsakega pomisleka na po sledice, bezgajo in stikajo okrog smrtonosnih granat z namenom, da bi prišli do smodnika ali ekrazita in do drobcev, ki jih granate vsebujejo. — Tako nespa« meten j c bil tudi neki 39 letni Al. Lendu« no iz Tricesima, ki je bil zaposlen pri skupini za razstreljevanje vojnega mate« rijala v Grgarju. Mož je hotel iz granate pobrati drobce, pri čemer se mu je granata razpočila v roki ter ga po celem životu močno ranila. Prenesli so ga v goriško bolnišnico, kjer je kmalu nato v groznih bolečinah umrl. Menda ne bo odveč, ako ponovno svarimo vsakogar, osobito pa otroke, naj granate in sploh municijo lepo puste na miru; ako kdo na svojem zemljišču do« bi tako pošast, naj ne hodi blizu, pač pa naj takoj gre o tem povedat pristojni o« blasti. Znaki največje krize na Nemškem. Gospodarska kriza v Germaniji je do« spela do takega viška, da še celo mesta napovedujejo falimente. Tako je te dni uprava prej sicer jako bogatega mesta Swieneumunde izjavila, da ne more več zmagovati stroškov svojih uradov in za« to prekine z vsakim plačevanjem. Ker se tatvine draguljev vsak dan kar kupoma vršijo, vidiš po Berlinu in drugih mestih ljudi, ki imajo na sebi vse dragocenosti (zlatenino, dijamante in drugo). Mnogi, ki se nahajajo v stiski, zastavljajo ali pa prodajajo raznim bo« gatašem dragulje. Da ne bi se pa tc dra« gocenosti potom tatvine poizgubile, namerava jih država pobrati in izdati za nje državne obligacije. Prefekt sklical občinske komisarje. Za četrtek 30. t. m. je naš prefekt avv. Pisenti sklical občinske komisarje v svr« ho, da jim da splošna navodila za izred« no upravno poslovanje občin. Sestanek sc je vršil v dvorani dežel« nega sveta ob 15. uri v Vidmu. Prošnje za učiteljska mesta. Z kr. oikr. šol. sveta v Gorici nam pošiljajo slede« čo odredbo: Kr. proveditorat za študije nazna« nja, da rok za vlaganje prošenj za uči« teljska mesta, ki je potekel 15. prošl. av« gusta, je podaljšan do 18. sept. 1923. »Zameri se duhovnikom«, tako pravi »Goriška Straža«, ki so jugoslovanski državljani, vslužbeni v Italiji, da niso kazali simpatije do nove italjanske dr« žave. V kako delikatnem in težkem polo« žaju je bila katol. duhovščina! Naj je prijazno občevala z novodošlimi Itali« jani, so jim očitali, da so izdajalci domovine; če so pa le malo kazali simpatije do bratov onstran meje, se jih je odgna« presega že vse »špase«! Kdaj si pa sli« šal, da bi kdo očital slovenskim duhov« mikom v Italiji, ki so jugoslovanski dr« žavljani, da so bili ali da so izdajalci!? To očitajo kvečjemu, mogoče tudi opra« vičeno, Krekovi duhovščini v JugosLi* viji. Vidi se, kako bi se hoteli ti gospa* dje bližati kot mučeniki k ljudem okrog Nove Dobe«. Zares, lepa iznajdba! Letnik 1902 odpuščen iz vojaške službe. Vojno ministrstvo je potom odloka določilo, da bodo med 6. in 30. sept. t. 1. vsi vojaki roj. 1902 ali prej odpuščeni iz vojaške službe, ki so bili službovali I2V2 mesecev. 80 letni starček z nožem napaden. O- krog polnoči 26. t. m. je prišlo med 80 letnim Anton Marvin in njegovo svakinjo Uršo Marvin, ki stanujeta v uiliai Trieste št. 1 (v Gorici), do hudega spora. Nepričakovano pograbi ženska kuhinjski nož in ga kakor obsedena trikrat zalsadi starčku v zatiilnik in v vralt. Mož pade v nezavesti na tla. —_ Kmalu nato pri- hite sostanovalci v* hišo nesoče ter nudijo ranjencu privo pomoč, nakar ga odnesejo v bolnišnico, kjer ga preišče dr. Oblasciak. Ugotovil je tri smrtnonevarne rane. — V istem času pa so prihiteli tudi karabinerji iz ulice Nazario Sauro ter po kratkem zaslišanju napadalke Urše Marvin, jo odpeljali v zapore, kjer jo bodo u-čili 5. zapoved: ne ubivaj! Splošni davek na vino. Tehnični finančni urad obvešča, da kr. odlok z dne 12. VII. t. 1. št. 1510, ki je bil objavljen v »Gazzetti Ufiaiale« z dne 20. jul. t. L, predpisuje, da vsi pridelovalci in vinski trgovoi na debelo, ki imajo odprt račun s financ©, morajo do 5. prih. septembra naznaniti na županstvu, v katerega področju se nahajajo, količino iz prejšnjih let, še ne prodanega vina. Najkasneje 3 dni po naznanilu morajo županstva predložiti finančnemu tehničnemu uradu napovedi, ki nato ukrene vse potrebno, da se po členu 14. in 17. rečenega odloka ugotovi o istinitosti napovedi. Napoved je obvez, na, in kdor je ne izvrši, ne bo deležen znižanja davka; zraven tega bo moral plačati globo od 20 do 500 L. Odkritje zlatih rudnikov v Kalabriji. V Kalabriji blizu Monasterace, kjer so vrtali luknje v skalo za podporne kole železr. ^kega mosta so zadeli vrtalni stroji na nenadni odpor, tako da so morali povečati gonilno moč stroja. Kmalu nato pa so zapazili nadzorovatelji dela v motni vodi plavajoče zlate listnate o-stroške; ugotovili so, da jih1 je vrtalni stroj povlekel iz luknje. Vsled tega se sodi, da je med zemeljskimi plastmi tudi močna zlata žila. Takoj so prekinili z delom, da bi se prepričali o morebitnem zlatem rudniku. Misli se na splošno, da bo utegnila biti pod zemljo precej debela zlata žila, ker je Vrtalni stroj izvrtal lističe čistega zlata. Fašistovskl sindakat gradiščanskih učiteljev. V četrtek, dne 30. t. m. se je po prizadevanju našega neumornega delavca sindakatov dr. Lessi-ja ustanovil v Gradišču sindakat učiteljev gradiščanskega o-kraja. Vdeležba je bila nad vse pričako-izjavii »Agenciji Stefani«, da je s svojim vanje mnogoštevilna. Zaslužena kazen nasilneža. Andrej Mlakar, mizar iz Tolmina, se je moral zagovarjati pred kazenskim sodiščem v Gorici radi posilstva maloletme deklice. Sodniki so mu popolnoma opravičeno »pri-cvrkniili« 1 in pol leta ječe. Jugoslovanski podanik, 22-letni Friderik Kristijanoič iz Trsta je bil predvčeraj-' šnjim aretiran v Gorici. Čedni mož je bil pred časom od tribunala v Gorici kaznovan na 30 mesecev ječe za zločine, ki jih je napravil. Ker se mu je celica zdela pretesna, 'si je pomagal na prosto. Toda oko postave je pazljivo sledilo njegovim korakom, dokler ni zopet padel v skopec. Kri-stijančič pa ima še marsikaj na svoji vesti. Bil je namreč že poprej kaznovan na 6 let ječe od jugoslovanskega kazenskega sodišča. Mož bo sedaj za vse skupaj plačal. Svedrovci imajo »šarf« na tribunale. Da bi se znesli naravnost nad tistim, ki jim je že tolikokrat prekinil »meštir« s fo«, so sklenili svečfrovu^^.j^a^v. »kni-tribunalom. Dosledni v svojih sklepih, so dne 26. t. m. ponoči vdrli na tržaško prizivno sodišče, ki se nahaja na »Mercato Vecchio«, kjer so z vlomilnim orodjem odprli'železno blagajno. Iz nje so pobrali 13.000 L. ter srečno odšli. Varnostmi organi jih pridno zasledujejo. Društvo »Samopomoč« med gorlškl-mi in tržaškimi zlikovci, tatovi, svedrovci, razbojniki itd. Premmogokrat smo videli, kakšno vzajemnost imajo ti gospodje med seboj. Kadar postanejo tla katerega društvenika v njegovem delokrogu prevroča, se med seboj menjujejo: goriški društveniki gredo nadomestovaJt svoje tovariše v Trst, dočim tržaški pridejo v Gorici in tudi drugam, če nanase potreba; na vsak način pa morajo skrbeti, da se delo ne ustavi. Te dni so prišli tržaški uzmoviči v Gorico, kjer je bilo treba spretne roke, da so zamogli graškega bankirja Tauzar-ja oskubsti za 32 tisoč L. — Na južni postaji v Gorici je med gnečo bankir Tau-zar kupoval vozni listeh do< Beljaka. Po odpravljenem poslu se je približal k svojim znancem, ki so skupno odpotovali. Ko se pa po svoji stari navadi potiplje po zakladu »ljubezni«, v svoje največje za čudenje ne opazi listnice z 32 tisočaki. Obupani možakar je napravil vse potrebne korake, toda zaman. Ptička, ki sta izkoristila gnečo v svoje namene, sta že odfrčala v udobnem avtomobilu v cen tralo — Trst. Vrtoglavno dirjanje avtomobilov in njih nesreče. Stalno kroniko avtomobilnih nesreče imamo posebno v zadnjem času. Ako bi se gospoda zmerno vozila, kakor recimo z osli ali vsaj s konji, bi si prav gotovo marsikateri ohranil življenje. 'Io da premnogokrat vidimo te ljudi, ki tud:, po mestu dirjajo, kakor da bi jih sam sa tan podil. Povrhu pa v ponočnem času se karabinerje in sploh na varnostne organe, često požvižgajo — brez svetilke — na Če jih roka postave ne more doseči, jih pa doseže naravna kazen-nesreča. Tak slučaj se je zgodil v prošlo soboto ponoči. Avtomobil s petemi osebami je na vso moč dirjal brez svetilke iz M011-falkona proti Ronkam črez železniško progo. Ker je imel priti brzovlak iz Trsta, sta bili rampi zaprti,, katerih pa šofer ni zapazil. Skozi prvo, ker je bila nekoliko dvignjena, je avtomobil prodrl; pri drugi pa ni imel sreče. Zagnal se je z vso silo y njo; pri silovitem sunku so zletele tri osebe iz avtomobila, ki so se pri padcu nevarno ranile. Avtomobil se je močno pokvaril, šofer z drobci stekla skero oslepel. K sreči so spravili avtovozilo še pravočasno h kraju, drugače bi ravno prihajajoči brzovlak vseh skupaj poinan-dral. Trg sv. Jerneja v Gorici in »Edinost«. »Edinost« od 28. t. m. bi hotela z vso spretnostjo delati goniškim trgovcem skomino na one lepe, stare čase, zafnku-joč jih s pesmico: »Včasih je luštno b'io, zdaj pa ni več tako...« Verjetno je pač, da se »Edinost« in njenemu dopisniiiku cedijo sline po onih lepih, starih časih, ko ga je ta »šfrknil« bokal za bokalom »do dna« v senci črnožolte postave in večkrat tudi na račun goriških trgovcev, ko so ga imeli ti potrebo za posredmatije ipni avstrijisikih državnih uradiih: »zdaj pa ni več tako!« Nadalje pravi Edinost,« da bodo morali goriški trgovci živeti edinole od spominov na one lepe, stare čase. No, menda ta pobožna željica »Edinosti« in njenega dopisnika se ne uresniči, za-kar je dokaz, zraven drugega tudi to, da pred vojno je bilo razmeroma mnogo več falimentov v (Janci, negò dandanes. Bog se nas usmili! — Pojoči snego-vi — »Edinost«. »Pelinosi« kar ne more v glavo, da bi se mogel fašizem uveljaviti med Slovenci v Italiji. Zato pa v svoji št. 205 od dne 29. t. m. na dolgo in široko razpravlja v članku pod naslovom: »Pojoči gozdovi in snegoivi...« o ustanovitvi Fašija v Ilirski Bstrči, kjer vzklika: »Bog se nas usmili! Saj ni treba, da se kličejo za pričo pojoči gozdovi in snegovi na Snežniku; vse naše kraje Italiji in nihče pripaaa neuaj/t ; Mnde+vo samo ne To radi verjamemo, da se ljudstvo dobro zaveda, da pripadajo njegovi kraj: Italiji, in zaveda se še, da tudi samo ravno tako pripada Italiji, kar dan za dnem dokazuje s pristopom v fašizem. Samo »Ediničarji« tega nočejo vedeti. Taksa na zamenjave blaga in polje delci. Od 1. aprila t. L je v veljavi zakonik postave št. 550 z dne 18. marca, ki prc ureja takso za trgovinske zamenjavo ka kršnekoli sirovine, izdelkov in : Mol blaga. Taksa se naslanja na račun, ki st mora za vsako zamenjavo napraviti. Kar se tiče kmetovalcev, naznanja mo, da je izvzeta od1 takse: 1) prodaja grozdja, mošta, vina, bul sviloprejk, živine in živalskih izdelkov (volne i. dr.), ki so napravljeni neposredno obdelovatelja ali živinorejca; 2) pridelovatelji najpotrebnejših ži vil: žita (izvzemši oves), moke, kruli, testenine, zelenjava, (vštevši suho sočivje) sveže in suho sadje, pomedorove k on serve, meso, ribe, jajca, mleko, maslo, sir, svinjina, olja, oljnata semena; 3) voda za namakanje. Za menjavo zgoraj rečenega blag.’ se ima plčati le stara kolkova taksa, 1. znaša največ 50 cent. brez vsakega do datka. Kar se tiče klavne živine,, finančno ministrstvo je obvestilo, da če je proda ja izvršena po kmetovalcu, je prost kolkovne takse, naj je že živina na menjena za klavnico ali pa za rejo; tod«, če je kupčija izvršena med prekupci, o prostitve kolkovne takse ni. Vzpostavitev tovarne v Zdravščinab ,V tej tovarni je imelo pred vojno mnoge ljudi zaslužka, med katerimi je bilo pre cejšnje število tudi Slovencev. Radi prekinjenega izplačevanja voj ne odškodnine je moralo delo vzposta vitve prenehati. Sedaj pa nas zagotavljajo, da po posebnem prizadevanju na šega prefekta g. avv. Pisentija, gradiš- Icega podprefekta in dr. je ministrstvo dovolilo nadaljnje izplačevanje vojne od* škodnine, da: se tovarna čimprej zgradi, in stroji spopolnijo, kjer bo našlo m no* go delavstva svoj stalni zaslužek. Za namakanje gradiščanskega polja. Poljedelci iz gradiškega okraja so v svo* ji seji dne 25. t. m. sklenili izdelati načrt kanalizacije za namakanje njih polja; kakor tudi ukreniti vse potrebno, da bi čimprej prišli do izplačila vojne odškod* nine ter preskrbeti ubožnejšim kmetom poljedelsko orodje in vprežno živino za obdelovanje polja. Nova županska zveza se rima v najkrajšem času ustanoviti za gradiški o* kraj. Tozadevna pravila so že sestav* ljena. Poštni pečat z označenjem »Postonj- ske jame« tse imia odslej rabiti na poštnih odpošiljatvah, ki se oddajo na pošti pred jamo, ali pa v njej. Arturo Ravazzolo slavljen od fašistov-skih železničarjev. Naš prijatelj g. Arturo Ravazzolo je bil ob priliki imenovanja za deželnega fašistovskega zaupnika pred* met prisrčnega slavljenja od strani fa* šistovskih železničarjev, ki so spoznali ravno v njem najodkritosrčnejšega in najbolj energičnega zastopnika fašistov* ske ideje sploh. Zraven mnogo drugih odličnih o-seb so bili navzoči tudi tajnik faš. Fede* racije g. Ubaldo Domini, politični tajnik videmskega fašija g. Castelletti ter ge* neralni tajnik faš. sindikatov g. Cesare Passerini. V krepkih besedah so govorniki ori* sali slavljenčevo nesebično delovanje skozi toliko let, njegova ltakcn sploh rodi rasistov, sramotna poniževanja, ki so bila vselej povzročena po preobjest* nih komunističnih in pipističnih dikta* tor j ih. Dragemu prijatelju čestitamo ter mu kličemo: še na mnoga leta v delu za sveto stvar! Urednik oklofutal urednika. Kom. Quillici pom. urednik časopisa »Corriere Italiano« je bil napaden v republikan* skem časopisu »Voce Repubblicana«, ra* di česar je v Rimu urednika poslednje* ga časopisa pošteno »nažehtal«. Železniška nesreča — 50 mrtvih in nad 100 ranjenih. Osebni vlak, ki vozi iz Vilne v Varšavo (na Poljskem) je šel blizu Roztanke s tira ter štrbunknil v re* ko Vislo, pri čemer se je pobilo i utonilo 50 popotnikov; 100 popotnikov pa je močno ranjenih. Italijanska cerkev zapaljena po upornikih na Kitajskem. V mestu Azheo (provincija Hupeck) so uporniki, ali ta* kozvani kitajski revolucionarji vpepc* lili ital. katoliško' cerkev. Poskusili so tu* di vjeti tamošnjega itak dušnega pastir* ja Leila, pa se jim ni posrečilo. Italijan* ski minister je sporočil kitajski vladi, da jo drži odgovorno za storjeni zločin, vsled česar zahteva od nje povračilo za storjeno škodo pri. cerkvi. 4893 človeških žrtev v Indijah. Londonsko statistično poročilo pravi, da v tak. lotu je bilo človeških žrtev : 1609 u-morjemih oseb po tigri, 509 ipo leopardih, 460 ipo volkovih, 225 po krdkodiilih!, in 2090 po strupenih kačah. Na Nemškem dobiš zdravnika na dom za 1 cent. Zdravniki na Nemškem so odposlali vlliadii memorandum, v katerem se obrazložili (svoje niajbednejše stanje ter protestirati proti temu. Za vzgled so vzeli občinskega zdravnika, ki mora, glasom tostvarne pogodbe obiskati tudi oddaljenega bolnika za 1000 marlk, kar znese pri sedanji valuti okrog 1 cent. Ker pa bidniiki imajo možnost, mu plačati še le po treh mesecih, se zaslužek zniža na nič. Izdajatelj: »Konsorcij Nove Dobe« Odgovorni urednik: Sokol Jožef. Tiska: »Narodna Tiskarna«. Agencija Fr. Bajt, Gorica, Via del Corno 13, I. nadstr., izvršuje občinam in posameznikom pisarniška dela, račune, vtloge, prestave in prepise ter posreduje v 'raznih zadevah. Restavrant „ Pri Belem Zajcu “ OORICA, VI «a Monadi«?. shajališče okoličanov in meščanov. Toči prvovrstna pristna vipavska, briška vina, teran. Izborna domača kuhinja. Ceree jzinr&erne. Shramba za kolesa. Hlev. — Si li videl »Belega Zajca" v Gorici ? Oglejo si ga ! Videl boš, da vojna furija ga ni najmanj poškodovala. Restavrater J. Molar. ^ooooccooooeceooooooc<| 0 Za prihajajočo sezono ! a Tvrdka | Giusto Vuga & 0 Telefon 132 GORICA Corso Verdi 38 Cenjenemu občinstvu se naznanja, da je naša zaloga bogata obložena z zadnjimi novosti: Za dam6 : svilene obleke - elamin - platnene, eponge, foulard itd. A Za 90SP0d6: velika izbera blaga za. obleke, perilo, klobuki znamenite tvrdke G. B. Borsailino fu Lazzaro iz Aleksandrije in bogata V zaloga slamnikov. 0 Prvovrstna krojačnita pod nadzorstvom sodruga m. Gaehe-ta. 0 Sprejema se kožuhovna v varstvo, ter sta Jamči. 0 proti moiju* ognita in tatvino. O feoooc^ooooooooocoooool Naročajte s@ na JOlfO DOBO64 Izctelovalnlca tapecirskih del = R. SULLIG = GORICA, Via Monache št. 14 Izdeluje v tapetnikovo stroko spadajoča dela točno in po zmernih cenah. « V zalogi ima raznovrstne spalne sobe, posamezne omare, postelje, šušte, blazine i. dr. Ajdovščina — Gorka Km. — Ajdovščina 2 Sv. Križ * Cesta 4 Dobravlje 7 Kamnje 11 Batuje 13 Dornberg 15 Prvačina *) odh. 4.45 4.55 5.02 5.11 5.23 5.37 doh. 5.42 11.10 11.25 11.32 11.41 11.54 12:06 12.11 16.15- 16.25 16.32 16.41 16.53 17.07 17.12 odh. 19 Volčjadraga 23 Št. Peter 27 Goriea J. P. 5.46 12.13 17.17 5.54 12.35 17.35 6.08 7.39 12.47 17.39 6.17 7.48 12.56 17.48 *) Ob nedeljah ne vozi. vozni red železnic. Vldem-Gorica-Trst. veljaven od 1- junija 1923 dslje trst-Št. Peter.Postojna Gorica — Ajdovščina Em. -r- Videm . . . 5.25 8,— 10.10 14.— 17.30 19.55 10 Buttrio . . . 5 37 8.11 10.22 14.12 17.43 20.07 15 Manzano . . 5.44 8.18 14.19 17.51 20.14 17 S.Giov.Manz’ 5.50 8.24 10.32 14.24 17.57 20.20 21 Cormons 5.59 8.32 10.42 14.33 18.C6 20.30 25 Kopriva . . 6. 6 8 38 14.40 18 13 20.36 28 Mossa . . . 6.13 8 44 10.53 14.45 18 20 20.42 30 Ločnik . . 6.9 8 49 14 50 18.26 20.47 32 Gorica . . . 6.28 8.59 11.07 15.05 18 35 20.57 38 Rubje - Sov. 6 38 9 09 11.19 15.15 21.07; 43 Gradisca-Sdr. 6 46 9 17 11.27 15.23 21.12 45 Sagrado . . 6.52 9 23 11.33 15 30 21.23 47 Rrdipuglia . 6.57 9 28 11.39 16.35 21.28 51 Ronchi . . 7. 5 9.34 11.46 15.42 21.34 55 Monfalcone . 7.17 8.46 11.59 15.54 17 50 21.46 62 Devin-Sistjana 7.33 10.02 16.10 13 08 22.04 65 Vižovlje . . 7.40 10.09 16.16 18 15 22.11 67 Bivio . . . 7.47 10.16 16.23 18 22 22.18 76 Sv. Križ . . 7.54,10.23 16.30'18 29 22.25 77 Gninjan . . 8.— 10.29 16.35 18 35 22.31 85 Miramar . . 8. 4 10.34 16.40 18.40 22.35 87 Trst 1. P. . . 8.15j 10 45 12 40 16.50 j 1 8.50 22-45 km. — Trst 0.40 5.15 7,— 8.30 11.- 16.10 19.45 7 Miramar 8.48 16.30 8 Grinjan ■ 8.54 11.20 16.36 11 Sv. Križ 9.02 16 44 17 Nabrežina 5.57 7.43 9.20 11.41 17.02 20.24 24 Prosek 6.14 9.38 17.21 28 Opčine 6.23 9.48 12.04 17.32 35 Sežana 6.37 10.03 12.17 17.48 20.58 45 Divača 6 53 8.36 19.22 12.34 18.07 21.13 57 Do'. Ležeče 7.10 10.41 18.27 > 2.44 7.26 9.07 11.— 13.05 18.46 21.45 St' Peter odh. 1 2.47 7.30 9.10 13.10 18.49 21.50 75 Prestranek 7.39 13.20 18.59 82 Postojna 3.05 7.50 9.30 13.30 19.tO 22.09 Trst-Gorica-Videm. kut. ' i — Trst J. P. . . 6.05 8 — 9.40 13.10 16.40 18.— 8 Miramar . . 6.23 8.20 9 59 1328 18-18 9 Grinjan . . 6.29 8.26 10.04 13.33. 18.23 11 Sv. Križ . 6.37 8.34 10.11 13.40 18.301 18 Bivio . . . 6.45 8.42 10.20 13.47, 18.38! 20 Vižovlje . . 6.51 8.47 10.25 13.52 18.44 23‘ Devm-Sistjana 6 55 8.51 10.30 13.57 18.49 30 Monfalcone . 7.12 9,— 10.45 14.12 17.32 19.11 34 Ronchi . . 7 19 10.52 14.19 17.39 19 18] 38 Red puglia . 7 26 10.59 14.26 19 26 40 Sagr d > . 7 32 11 04 14 32 17.48 19.32, 42 Gradisca Sdr. 7 38 11 09 14.38 17.54 19.38' 47 Rubje- Sovod. 7.46 11.18 14.46 19.47 53 Gorica . . . 5 58 8.— 11.36 14.57 18.17 20.01, 55 Ločnik . . . 6.04 8 07 11.42 20.07 57 Mossa . . . 6.19 8.13 11.48 15.05 18.25 20.13 60 Kopriva 6 16 8.19 11-54 20 19 64 Cormons . . 6 25 8.27 12.02 15.15 18 34 20.29 68 S.Giov.Manz 6.34 8.36 12 11 15.25 18.43,20.38: 70 Manzano . . 6 40 8.42 12.17 20.44! 75 Buttrio . . 6.48 8.49 12.25 15.34 18.51 20.53, 85 Videm . . • 7.— 9,— 12.35 15.45 19.01 21.05 1 i ŠIRITE »NOVO DOBO" P©siojna-Št. F>eter~Trst km. | — Postojna 1.2d 5.— 7.30 10. 15.30 18.— 19.25 21,— 7 1 Prestranek .... 5.11 7.41 10.12 15.42 18.12 21.12 Št. Peter 1 1.42 5.22 7.51 tO 24 15 53 16 50 18.23 19 45 21.23 1 J \ 1.47 5.24 7.56,10.29115.58,17,- 18.33,19.50 22,- 25 Dol. Ležeč, . . . „ 1 5.40 10-45 18 49 22.16 37 Divača * . 5.57 8.26 li.02116.27! 17.29 19.10 20.21 22.35 47 Sežana i 6.11 8.40 11.16 16.41 17.42 19.25 22.49 54 Opčine | 6 22 11 28 17.53 19.37 23.— 58 Prosek i 6 30 11 36 19.45 23.07 65 Nabrežina .... ' 6.44 9.05 11.49 17.09,18.09 19.59 20.58 23.22 71 Sv. Križ 6.54 11*69 vm 23.31 74 Grinjan • Tb l«il 5 20 15 23.36 45 Miramar 7.05 12T10 2*0.20 23.40 82 Trst 5.2QjJ.15 9 25 12.20 17.30 18.30 20.30 21 20,23.50 Km. (Z Južne postaje). — Gorica J. P. odh. 7.15 13.40 18.35 19.25 4 Št. Peter 7.29 13.52 18.46 19.37 8 Volčjadraga 7.41 14.03 19.48 12 Prvačina doh. 7.49 14.11 19.55 odh. 14 Dornberg 16 Batuje 20 Kamnje 23 Dobravlje 25 Sv. Križ . Cesta 27 Ajdovščina 8.05 14.16 8.13 14.24 8.25 14.36 8.37 14.48 8.48 14.59 8.56 15.07 9.05 15.17 20,— 20.08 20.20 20.32 20.43 20.51 21.— Podbrdo — Gorica — Trst. Št, Peter na ferasu-Heka in nazaj I T | " I •i 8.12 11.20.13 20,21.53 — M Št. Pdter na Krasu . 5.05 7.50 14.50 19 20 8.26'11.34'13.34 22.07 9, Kilovče 5.33 8-19 15.18 19.50 8 42 11.50 13.46 22.23 16 | Trriovo-Bistrica . . 5.55 8.41 15.39 20.02 9 01 12.09 14.04 22 42 28 ! Sanjane 6.14 9.02 15.57 20 32 0.21 12.28 14.28 23.01 i 40 Jmdani 6.37 9.25 16.15 20.54 9.37,12.42 15.37 23.17 46: 1 n Voioseo-Opatije 6.54 9.42 16.32 21.11 9.50,12.55] 15.50 23 30 60 ; ' Reità (Fiume) . . . ■ 7.14 10.02 16.50 21.30 *) Ob nedeljah ne vozi. Divača] Herpelje-Kczina Herpelje-Kozina Divača Odh. 6.— Doh. 635 Odh. 9.25 Doh. 10.— 12.50*) m > 17.27*) 15.15*) m v 15.50*) 19.11 19.42 20 25 21.— Trst Herpelje-Kozina Herpelie-Kozina Trst Odh. 5 25 Doli. 6.27 Odh. 6.42 Doh . 7 35 12.55*) »» v 13.51*) 9.10 £&——V 10.05 18.25 19 27 15.—* 15 50*) 20 38 21.32 Km. Podbrdo odh. — 5.05 Hudajužna — 5.19 Grahovo — 5.35 Podmelec — 5.45 Sv. Lucij» Tol.— 6.10 Avče — 6.33 Kanal — 6.44 Plave — 6.54 Gorica N.___ 5.20 7.26 Št. Peter 5.29 Volčjadraga 5.37 Prvačina Rihemberg Št. Danjel Dut.sSkopo Repentabor Opčine 6 12 16 21 29 35 41 54 58 61 65 72 79 85 90 94 102 Guardiella 105 Rozzol 110 Trst D. P. Trst - Km. Trst D. P. odh. 5.35 5 Rozzol 8 Guardiella 16 Opčine 6.07 20 Repentabor 25 Dutovlje » Skopo 32 Št. Danjel 39 Rihemberg 45 Prvačina 6.52 49 Volčjadraga 52 Št. Peter 56 Gorica Nord 7.21 5.50 6.05 6.33 6.43 6.57 7.06 7.24 7.33 7.45 Gorica 9.20 9.49 10.08 10.33 11.00 11.29 11.56 12.25 *) 11.21 11.34 11.50 12.00 12.30 12.44 12.54 13.05 13.27 13.35 13.43 13.54 14.10 14.34 14.46 15.01 15.10 15.26 15.35 15.45 16.40 16.54 17.10 17.20 17.55 18.10 18.21 18.38 19.05 19.13 19.20 19.30 19.45 20.07 20.17 20.21 20.39 20.56 21.05 21.15 - Todbrdo. *) 6.10 11.05 16.30 6.27 11.20 6.39 11.30 7.04 11.53 17.01 7.14 12.07 7.24 12.16 7.35 12.27 17.28 7.49 12.40 8.01 12.52 17.49 8.09 13.00 8.19 13.10 8.31 13.23 18.17 20.50 21.23 22.09 22.29 23.19 23.46 17.25 17.41 17.53 18.15 18.25 18.34 18.45 18.58 19.11 19.22 19.31 19.43 *) Ob nedeljah ne vozi. 69 Plave 75 Kanal 81 Avče 89 Sv. Lue. » Tolmin 8.12 95 Podmelec 98 Grahovo 105 Hudajužna 110 Podbrdo 8.50 *) Začasno ukinjen. 8.55 13.44 9.08 13.54 18.47 9.18 14.05 9.45 14.38 19.12 10.01 14.53 10.11 15.03 10.35 15.27 10.50 15.42 19.50 20.07 20.17 20.28 21.01 21.15 21.23 21.41 21.56