LETO I. GORICA, dne IS. januvarja 1023 Štev. s. fytan $ .Kova doba" izhaja vsak četrlek pop. • Rokopisi se pošiljajo nn uredniška v Gorici, via Pavia 17. ® © Oglasi se računajo po dogovoru. Rokopisi se ne vračajo. v ® © « • Inserate in naročit« pa sprejema uprav-oištvo e G o r i c I, vi« Teobaldo Cleoni 7 Posamezna številk« stane 2 O stotink. Naročila za četrtletje 3 L, za pol let« 6 L, za celo leto 12 L. • • Fašizem v prerojevanju. Že v jedni izmed prvih številk smo povidarjali, da si naše ljudstvo pod fašizmom ne sme predstavljati revolucijo-marmih organizacij, ki so napovedaile neizprosen boj gnjili vladi in njenim zaveznikom, ampak fašizem ni danes nič več nič manj kakor politična stranka, >ki podpira vlado, ravno tako na pr. ikalkor pipi-stična stranka. Da imamo še vedno tu ipa tam pojave nasilja je isicer obžalovanja vredno, toda pomisliti je treba, da odgovornost z.a te sporadične pojave ne more pasti stranka. Pa tufdi kot tak stoji fašizem pred težko nalogo. V tkoilikor se da iposneti iz lakoničnih poročil Ò seji naj višjega fašistovskega sve ta, da namerava Mussolini izvesti veliko* 'Potezme preobrate v politiki. Pred vsem je zanimivo, da je nekdanji republikanec spoznali, da je višek blagostanja v diržavi mogoč le v monarhiji. Za to je svet povda-l il, da ostane fašistovska politika izrecno in brez pridržka monarhična. To se pravi da smo na potu nadstrankarske vlade. — smo videli namreč v Italiji žalo- na fa- j Dosedaj šistovsko stranko, ker so bas nje vodje ; sten pojav, da je bila namreč vsaka vlada vrlo na delu, da bi stranko prcuMiojili in j takorelkoč suženj vseh strank. Alko bode bojevne organizacije popolnoma ukinili. • mogoče oživeti v Italiji monarhistični Ker je strankin cilj popolnoma dosežen ; princi©, zna priti vlada do avlktoritete, Ikar in je vflada v njenih lokah, ni možno misliti, da bi stranka vodila dosedanjo revo-lucijomarno ipolitiko. Piač pa je umevno, da je treba stranko postaviti ma nov» podilaigo. Za to se je j dne 12. t. m. sestal v Rimu veliki fašistov-ski svet, lk:i se je bavil z ireorga/nizacijo stranke. Prvo najvažnejše vprašanje je bilo Ukinjanje »bojevnih skupin (squadre d’a-ziione)«. S koncem tekočega meseca ne bode več črnih srajc. Vse, kar je bilo dosedaj uvrščeno v bojevee organizadje, se sedaj pazljivo prerešetuje. Sumljivi ele-memti se izločajo, zanesljivi pa uvrščajo v takozvano »narodno stražo« (milizia nazionale), ki stopi na mesto dosedanjih kr. stražnikov, Nittijeve iznajdbe. Tei narodni straži bode seveda poverjeni najvažnejši policijski posli in čuvanje državnega ugleda. Kar ne preide v to državno službo, ostane navadna politična stranka. Za to se tudi organizacija stranke v tekočem letu popolnoma preosnovi in vsi člani, stari kakor novi, dobe seveda tudi nove izkaznice. Odslej se bode moral torej fašizem uveljavljati izključno le kot politična bi bilia prava sreča za vse, ki prebivajo v Italiji. Torej manj govoričenja v parlamentu in več delovanja v vladi. Pričakovati pa je tieba, da ima Mussolini še dalekosež-nejše načrte v ozadju. Kcnečno je višji svet razpravljal tudi o zadržanju napram drugim političnim strankam. V zadnjem času se je namreč fašizem mnogo pogajal z nacionalistično stranko. Zdi se, da je prvotna fašistovska nepopustljivost prenehala in da pride do nekake polijhčne zveze med obema strankama, ki po svòjem političnem programu itak bistveno ne razlikujetl? Konečno so se izvršile spremembe tudi v vodstvu samem. Strankino vodstvo se razdelit v dve panogi: politično in upravno. Prvi načelne dosedanji strankini tajnik Michele Bianchi, drugi pa Giovanni Marinelli. V ostalem so se porazdelila politična mesta po vzorcu minister-stev s tem, da so ugledni fašistovski voditelji prevzeli skrb za posamezne državne panogo in ustanove. Posl. odv. Francesco Giu/nta je bil imenovan političnim tajnikom velikega fašistovskega sveta. • s« II. II. V predzadnji številki smo se pečali posebno z zemljiškim davkom. Ne bi pa opravili naše naloge, ako se ne bi dotak* riili hišno*razrednega in hišnonajemnin* skega davka. Kaka razlika je pred vsem med tema dvema vrstama davka? 2e ime samo znači. da se za prvi davek stanovanjske hiše »razredujejo«, pri drugem pa jem* ljejo za davčno podlago najemnino. Prvi davek se plačuje na deželi od poslopij, ki se ne dajejo v najem, drugi pa po me* stih in krajih, kjer se oddaja večina sta* novanj v najem. Pri hišno * najemninskem davku so merodajni prostori. Po številu prostorov se uvrsti hiša v jeden izmed šestnajstih razredov, kojih najmanjši (1 sam pro* štor) zahteva 3 K, najvišji (s jiOimi in več prostori) pa 440 K letnega davka. V obče ta davek ni visok, kajti povprečno se ravna po vrednosK in ne po donosu stavbe. Črez 10 lir letnega davka so redki slučaji. Za to pa ta davek našega večinoma kmetskega ljudstva niti ne teži. Drugače pa je s hišno*najemnin-skim davkom. To je jako občuten da* vek, ki znaša že na vasi 14% čistega dohodka, v mestu pa celo 26.60% na* z dne 11. julija in 29. decembra 1889. Btstvo teh zakonov je bilo sledeče: Po* siopja in vsaka druga gradba (kakor mlini, kopališča itd. itd.) je podvržena glavnemu davku, ki znaša z vsemi po* viški 16.25% čistega dohodka. K temu pride edino še deželna in občinska do* ki ste pa omejeni. Občina pravilo* ma bi ne mogla uvesti več kakor 60%, rav n > tako tudi dežela ne. Potemtakem ob* ložba bi ne mogla presegati 40% čistega dohodka. Le v izjemnih slučajih, kedar so občine izčrpale vse svoje vire do* hodkov na raznih davščinah, je bil do p istljiv še kak odstotek. Potemtakem se lahko sodi, da j c mera hišnega davka v Italiji zdatno ni* /ja v primeri z našo sedanjo. Toda tudi v Italiji so v zadnjem času temeljito preosnovali davčni sistem in odslej se bodo postopalo po drugem načinu. Dohodki od zemljišča in hiš so ob* loženi z 18% čistega dohodka, poleg ka* terega odstotka sme še občina in dežela uvesti po 50% no doklado, tako da zna* sa skupna obložba po novejšem sistemu 36’/%—40% čistega prinosa. Seveda je vsa ta davčna prcosnova šile v razvoju in bo treba tudi v Italiji še mnogo let, predno se novi sistem, ki je pravičnejši od naših starejših avstrij* sivih zakonov, popolnoma uveljavi. Toda -Mussolini'je mož, ki bocle gotovo premagal tudi te težkoče in uve* 'javil zakon, ki je bil objavljen že 24. novembra 1919 št. 2162. Osebe in politika. Nedeljska »Edinost« je prinesla velepomemben članek, v katerem gra* ja osebne spopade in napade zlasti v domačem sloveskem časopisju, češ, da to slabo upliva na ljudi, ki so zmožni in značajni, a so nočejo udeležiti poli* ličnega življenja, ker se ne marajo iz* postavljati neopravičenim napadom. 'To je jako lepa beseda, toda opo* zoriti moramo može, ki stoje za »Edi* nostjo«. da se do pred kratkim prav nič niso ločili od svojih goriških bratov. Kdo je vrgel prvi kamen na može, ki stoje za »Novo dobo«, če ne prav ista »Edinost«, ki hoče, da se krešejo edino »misli«, ne pa blatijo osebe? Ali se je s p ustila »Edinost« kedaj v stvarno raz* pravo z možmi, ki so obelodanili svoje politične misli v »Novi dobi« ali v dru* gib glasilih? Menda nobeden list v Ju* li iški Benečiji se ni tako dosledno umi* Kal stvarni razpravi o našem političnem programu kakor baš tista »Edinost«, ki se boji »političnih umorstev«. Ali ni molčanje o dejanskem stanu, preziran* je vsake ideje, ki se ne strinja z Edi* nostjo, enakovredno s političnim u* morstvom? Ali ne ve »Edinost«, da baš to dosledno preziranje rodi nove liste in dela konfuzijo med ljudstvom, ki se zaveda, da hodimo po popolnoma izho* jenih poteh? Ako hoče biti »Edinost« res lojalna tudi kot zastopnica naših političnih nasprotnikov, čemu priobča naravnost demagogične članke o poži* gib in krutostih, ki jih hočemo posplo* šili v deželi? In tako bi lahko dalje povpraševali »Edinost«, ako bi se nam jemninskega dohodka. Ako se računa le šc enkrat toliko doklade imamo v mestu žc 53% obložbo najemnine, kar se pravi, da mora gospodar odšteti dr* žavi več nego polovico najemnine ne glede na vzdrževalne troške in starostni odbitek, ki je pri stavbah občuten. V svoji nevednosti so šle neke občine tako daleč, da so obložile hišnonajemninski davek s štirikratno doklado, vsled če* sav je prišlo do nesmiselnosti, da je mo* ral hišni lastnik plačati več davka nego je prejel najemnine. Pri davkih na zemljišče obložbe z dokladami niso tako hude, ker so pred* pisi, kakor smo zadnjič dokazali, daleč pod dejanskim dohodkom, vsled česar tudi petkratna obložba z dokladami ni tako občutna, ker ne odnese prideloval* cu morda niti tretjine dohodka. Drugače je seveda pri najemninskem davku, ki jemlje za podlago čisto najemnino. Te dajatve so že po starem zakonu ogrom* ne, vsled česar je deželni odbor že svo* jedobno naročil občinam, naj ne preko* racijo 100% obložbe hišnonajemninske* ga davka. Tudi so imeli hišni gospodarji porušenih, a zopet zgrajenih hiš, dose* daj veliko udobnost, da niso sploh pia* čevali davkov; saj v nasprotnem slučaju bi biro gorje najemnikom. V Italiji so imeli tudi v tem pogle* j ljubilo naštevati ji proti slovja, v kate* du star zakon iz leta 1865 z dne 26. ja* ! ra -e večkrat hotè in nehotè zašla. Pa nuarja in poznejše zakonske odredbe z ! zato nimamo tudi prostora, pribiti pa dne 11. avgusta 1870, z dne 6. junija 1877, i hočemo, da se zopet moti člankar »Edi* nosti«, ako misli, da se politika opira edino na nazore. Mi moramo popraviti v +oliko, da se nazori opirajo na može. Kakor hitro čitamo ime Wilfana, vemo s kako politiko imamo opraviti. Prav tako dobro znači ime »Šček« zopet drugo izrazito strujo, ki bi jo lahko ime. novali ščekovska, kakor se je njemu po* ljubilo svojedobno iznajti bandelizem. Mož in misli ni mogoče ločiti, ker ima vsaka glava svojo misel. Saj tako je bil* tudi v starem veku, ko ni bilo še komu nistov, republikancev, liberalcev in po* dobnih strank. Takrat je imel svoj« stranko Cicero in reklo se ji je Cicero* nova stranka, ravno tako so imeli Rim* Ijani Cezarjevo stranko, Grki pa Mihi* jadevo ali Temistokljevo stranko. Današnji fažizem na pr. ni nič drugega ka* kor Mussolinijeva stranka. Prednost t« politike leži v tem, da ve vsak pri če» da je, ako se mu imenuje oseba mest« stranke. Ako se kdo nazivlja danes ko* munist, navadno sam ne ve kaj je in ko* mu pripada. Ime Lenin je skoro mističnega pomena, pod katerim si lahko vsak predstavlja karkoli hoče. Tako dobiš v eni in isti stranki raznobarvne ljudi, radi česar se stranke cepijo in prenavljaj« kakor čebelni roji. Pomisliti se mora, da je človeštvo zmotljivo, politika stvar gospodarskih in časovnih razmer, ki n« morejo biti nikdar stalne. Radi tega prevladujejo povsod osebne konjulctur» in špekulacije. Vsak politik mora str«* miti za javnim dobrom, zapostavljati osebne interese in boriti se v skupnem egoizmu. Naloga političnega časopisja j« nadzorovati to gibanje in razkrivati člo* veške rane. Samo ob sebi je umevno, da se mora to vršiti v dostojni obliki. Udri* hanje po osebah brez stvarnih argu* mentov, kakor se to dogaja v posled* njem času, seveda ni nravno. Pa tudi molčanje je nemoralno, kajti vsak čašo* pis je za to tu, da piše o vseh javnih po* javih, ker za neznatnejšo stvarjo se kuhajo včasih velike stvari. To smo hoteli povedati, ker se n*at zdi potrebno razjasniti položaj ‘našemi* ljudstvu, ki je večkrat prisiljeno požirati članke ,ki nimajo^Z javnim blagrom prav nič opraviti, ampak le razburjajo javn« mnenje ter tako podkopujejo vsako do* bro delo. Ravno radi tega pa tudi nas slični članki prav nič ne ganejo, ampak gredo mirno nas kakor veter. Kdor na* pozna osebno, ve kaj hočemo in mi ve* mo, kaj moremo, ako se naše gibanje konkretizira. Nj. Vel. kralj je dne 15. t. m. podpi* sai odlok, ki se tiče ustanovitve pro* stovoljske milice za narodno varnost Člen 1.) tega odloka se glasi: Usta* novljena je prostovoljska milica za na* rodno varnost; 2. ) Milica za narodno varnost je ▼ službi Boga in italijanske Domovine. Poveljuje ji načelnik vlade. Z oddcl* ki vred, ki so oboroženi za javno var* nost in s kr. vojsko skrbi za vzdrže* vanje javnega reda v notranjosti; pri* pravlja in ohranjuje inkvadrirane dr* žavljane za obrambo interesov Italije v svetu. 3. ) Nabori so prostovoljni in se izvr* šujejo med pripadniki fašistovske mili« ce v starosti od 17. do 50. leta, ki pred» ložijo tozadevno prošnjo in ki po sodbi ministrskega predsednika ter potom delegiranih' hierarhičnih oblastnikov is majo predpogoje sposobnosti in mo; ralnosti; 4.) Organični in disciplinarni predpisi za ustanovitev in delovanje milice bo* do določeni v posebnih pravilnikih, ki sc imajo urediti skladno z obstoječimi zakoni po ministrskem predsedniku ali pa po njem določenih oblastvih; 5. ) Imenovanje in povišanje čast; nikov se izvrši z našim odlokom na predlog ministrstev za notranje zadeve vojne; 6. ) Milica za narodno varnost izvr; šuje svojo službo brezplačno; ko pa iz; vršuje izven občine, kjer imajo svoj se; dež oddelki, sc vzdržuje na državne stroške; 7. ) V slučaju splošne mobilizacije ali le delnega poklica pod orožje vojske ali mornarice, se fašistovska milica spo; ji z oboroženo vojsko in mornarico po istih vojaških redih in stopnjah posa; meznikov; 8. ) Stroški za ustanovitev in pošlo; vanje milice za narodno varnost so v; šteti v bilanco ministrstva za notranje zadeve; 9. ) Takoj ko predstoječi odlok sto; pi v veljavo niso dopuščene več čete katerekoli stranke, ki so vojaškega zna; čaja in reda. Prestopniki zapadejo toza; devnim zakonitim postavam; 10. ) Predstoječi odlok se predloži parlamentu, da se izpremeni v zakon ter stopi v veljavo s 1. marčem 1923. Z ozirom na zgornji odlok je ge; neral De Bono že izdal povelje, da se bodo v aprilu t. 1. vršila prva slavnostna pokrajinska zborovanja fašistovskih na; rodnih milic. Doba vojaške službe. Kraljevi odlok urejuje naslednjo dobo vojaške službe. Na splošno se je zvišala vojaška službena doba na 18 mesecev. Skrči se vojaška doba na 3 mesece, ako je: a) edini sin očeta, kateri je nastopil 65 leto svoje starosti, ali pa kateri je trajno nesposoben za delo, ali pa sod; nijsko proglašen kot odsoten in nežna; nega bivališča. b) prvorojeni sin očeta, ki se nahaja v enakih okolnostih in ki nima drugega sina starejšega čez 20 let. c) edini sin matere, ki je še vedno vdova. d) prvorojeni sin matere, ki je še vedno vdova in ki nima drugega več nega 16 let starega sina. e) edini vnuk deda, kateri je na nasto; pil 70. leto svoje starosti in ki nima si; nov nad 16 let starih. f) edini vnuk babice, ki je še vedno vdova in ki nima sinov nad 16 let starih. g) prvorojeni sin, ki nima ne očeta ne matere, ne bratov nad 16 let starih. h) edini brat sester brez matere in očeta, ki so neporočene ali pa vdove brez sinov starih nad 16 let. i) zadnji sin brez matere in očeta, ki ima brata, kateri je trajno nesposoben za delo, če se mora smatrati druge bra; te kot neobstojajoče v družini. j) prvorojeni sin matere vdove ali prvorojeni sin sirota ako edini potomec svoje družine, katere oče je umrl vsled poškodb ali trpi na bolezni, katero si je nakopal vsled vojaške službe. Skrčenje vojaške službe je deležen tudi vojak, katerega krvni brat je umrl vsled ran ali bolezni zadobljenih v vo; jaški službi ali je pohabljen, in vpoko; jen vsled vojaške službe, to pa le v primeru, če ni že drugi krvni brat na podlagi teh pogojev vžival skrčene vo; jaške službe. Kot neobstojajoče v družini je treba smatrati tiste, ki so trajno tako bolni ali pohabljeni, da niso sposobni za dela ali odsotni in neznanega biva; lišča ali zaprti v ječi. V vseh teh primerih odločuje na; borni svet. Vojni minister pa lahko dovoli skrčenje službene dobe vojakom, ki so telesno slabo sposobni na vojaško služ bo ali manjši nego 1.54 m. nadalje takim vojakom, ki dokažejo da so z uspehom obiskali tečaj za predvojaško izobrazbo. Konečno jc dana vojnemu ministru oblast, da dovoli vojakom, ki so sedaj pod orožjem, krajšo službeno dobo ne; go je redna (18 mes.). V poklicanje letnika 1903 k vojakom. Ta letnik bo vpoklican pod orožje v prvi polovici prihodnjega meseca marča. DOPISI. Postojna, 14. 1. 1923. Kmetje pozor! Vsi imajo še v dobrem spomin kako odkrito in dobrohotno jc postopala Ita-lij? pri zamenjavi denarja. Aprila me; seca 1. 1919. je tedanja vlada začela z zamenjavo avstrijskih kron in sicer po 40 %. Pri izmenjavi teh kron je itali; janska vlada dodala bon, za katerega jc i ozneje še izplačala 20%, tako da je do; bil dotični, ki je zamenjal krone za lire 60 čentezimov za vsako krono,, to je po sedanji valuti, več kakor 12 jugoslo; vanskih kron za eno avstrijsko krono. Za zamenjavo je bil določen rok 10 dni in sicer od 10—19 aprila 1919. Ljudstvo, zaslepljeno po brezglav; nih in brezvestnih voditeljih ni hotelo iz začetka zamenjati kron. Še le proti koncu roka je postal pravcati naval bolj trezno mislečih na banke, na davčne in poštne urade. Italijanska vlada je priskočila zato še enkrat na pomoč našemu bednemu ljudstvu in je podaljšala ok do 24. aprila 1919. To so izrabili te' nji voditelji kot gradivo za trošenje n aunanja do Italije. Tako je prišlo do te* * da so se naši kmetje pri; držali na miljone. Škoda ki so si s tem pri zadjali, se danes žalibog močno občuti. Tukaj se vidi kam lahko vede nesrnislena politika brezvestnih vodite; ljev, ki so se že v duhu videli kako brede Italija proti pogubi. Ta skromna želja nekaterih se ni uresničila! Italija jc danes močnejša in-krepkejša kakor kedaj, to se vidi tudi v tem, da najmogočnejše države sveta iščejo njeno prijateljstvo. Najlepše pride pa sedaj! Ne samo posamezniki temveč tudi nekatere banke so računale na to, da dosežejo mastne dobičke, ako naložijo krone v Ljubljani. V Postojni se sliši marsikatero go; vorico na račun neke tukajšne Posojil; niče. Pravijo da je ista nabrala od tuk. posestnikov zelo veliko svoto avstrijs; kih kron in jih akreditirala položiteljein po 60%. To svoto je deponirala v Ljub; ljani v nadi na dobro kupčijo. Kakšna kupčija je to postala, se razvidi iz tega da tiste krone niso vredne danes pri nas niti po 5 čentezimov. Kje dobi po; sojilnica potrebni denar za izplačila, ako ima komaj 50 tisoč Lir v gotovini in več kot poldrugi miljon pasivnosti? Ni čuda, da se govori v Postojni, da nekateri visoko situirani gospodje, ki so v zvezi s posojilnico, napravljajo že punkeljček, da jo udarijo čez meje’ L. pa j mo pa, da bo vlada pravočas; no ukrenila potrebne korake, da zava; ruje s tem interese stotine majhnih po; sestnikov. Janez Postojnski. Z Vipavskega. Živo sc še spominja; mo zadnjih džavnozborskih volitev. Ho; telo se je takrat na vsak način na celej črti prodreti. Nihče naših voditeljev ni pomislil na posledice, ki so bile neiz; ogibne ravno vsled naše »sijajne zrna; ge«. Mislilo se je, da smo še vedno v pokojni Avstriji. In niti v pokojni Av; striji ne bi tedanji politiki napravili ta« ko, da bi zlorabili vsled nebrojnih stran; čic razkosano italijansko politiko na Go; riškem s tem, da ne bi Italijanom pu; stili niti enega poslanca v Dunajski par; lament. Naši sedanji »modri« politiki pa so vse drugače napravili. Oni so u; strdili naj večjega kozla. Pokazati so hoteli goriškim Italijanom, da nismo v Italiji in da vsled tega da oni nimajo nikake pravice zastopati svojega itali; janskega ljudstva v Rimskem parlamcn; tu, kakor se je tudi zgodilo. Ali ni ravno to zraven dosti drugih pravi in najglav< nejši vzrok, da smo izgubili deželo, av; tonomijo in ne vem kaj še? Zakaj niso ravno pri teh volitvah pokazali italijan; skemu narodu slovensko dobro voljo stroge pravičnosti s tem, da bi spora; zumno z Italijani vodili volitve ter njim prostovoljno prepustili sorazmerno šte; vilo poslancev? Koliko nam koristi šte; vilo slovenskih poslancev, čutimo prav dobro na lastni koži mi kmetje. — Kav; nati bi se imeli še pravočasno po Kri; stusovih naukih: Daj Bogu kar je bo žjega in cesarju, kar je cesarjevega! Iz hribov. — Gosp. urednik! Dovolite, da tudi jaz izpregovorim par besed. — Po svoji skromni pameti večkrat mislim o raznih stvareh, a vse; lej sc mi misli povrnejo na «Goriško Stivžo» in njeno pisanje. Oni dan je pi; sala, da mi smo pripravljeni obubožati in dati zadnjo liro in potem magari be; ra», iti, od slovenskih gospodov črno; hlačnikov v Gorici, mora vse veljati. Jaz sem že z mnogimi mojimi prijatelji in znanci o tem govoril, ali nobenemu nc gre to v glavo. Pravili so, da čc hočejo prav tako napraviti, naj le napravijo ord gospodje, mi pa ne. Tako govorijo in pišejo otroci, muloti, ne pa moža; karji. Kaj pa mislite, kaj pomenijo tiste besede v «Straži», ki pravijo: Nikdar in nikoli se ne bomo sprijaznili z Vid; rnom in dosledno se bomo borili za su-mastojno goriško deželo. Vi, Udinesi nas ne boste podrli, ne. Za gospodarsko življenje goriških Italijanov pa je usoda za vselej zapečatena. Vi, gospod urednik ste v Vašem listu pisali, da so ravno ti gospodje žc lansko leto v Udinah barantali za našo deželo; zdaj pa tako pišejo. Blagovolite prihodnjič pojasniti to mešanico, ka znate. Če so ti možje sposobni in zmožni voditi slovensko politiko v Italiji, sodi ljudstvo samo! Domače novice. SLOVENSKI FAŠIZEM Po celi Jugoslaviji se z največjo naglico snuje fašizem z istimi načeli in istimi gesli kakšne ima naš fašizem v Italiji. Ima že svoje glasilo, in časopisi poročajo, da bodo čimprej izdajali tudi drugo glasilo, ker samo prvo ne za; dostuje več tako močno razširjenim jugoslovanskim fašistovskim vrstam. DRŽAVNA KNJIŽNICA V GORICI je, lahko rečemo v kratkem času pod spretno roko g. dr. Battisti;ja na novo prirejena in moderno sestavljena. V njej je dobiti mnogo cenjenih in važnih del tudi iz naše literature, ki se jih le težko drugod dobi. Knjižnica je vsak dan odprta od 9,; 12. ure. Med tem časom se knjige po--sojujejo tudi na dom (razen onih, ki sl 'žijo samo za zabavo) brezplačno. NA NASLOV POSTNEGA RAVNA; TELJSTVA V TRSTU Iz nekaterih krajev nam prihajajo pritožbe naročnikov, da dobivajo naš li ; z veliko zamudo, ali pa še celo, da kake številke sploh ne dobijo. Ker je pod tem božjem solncem vse mogoče, poživljamo slavno Ravnateljstvo, da natančno pouči podrejeno mu osobje o uradni dostojnosti in vestnim izpolnje; vanju lastne dolžnostni. Nočemu niko; mi r škoditi, toda prizadeti naj si en; krat za vselej zapomnijo, da mi ne bo; mo nobednega, ki bi hotel z zlobnostjo ovirati pot listu, prijemali za ušesa z ro; kavicami. TUDI »KRITIKA« V naslednjem hočemo priobčiti poslano: »Na take «kritike» so bili in so še vedno navajeni ljudje okrog »Go; riške Straže», ki prinaša v svoji 4. štev. z dne 15. t. m. oceno kakor sledi: »Dobro je uspel prizor »staro in novo leto«. Igra je splošno dobro uspe> la. Najboljše sta pogodila vloge Rovan in Perica. Tudi Pehač. Štefan, Marjeta in Naj da so zadeli svoje zelo težke vloge. Burnik naj bi bil glasnejši, sicer je bil. dober. Lipe sc je zelo potrudil, a bi resnejšo vlogo bolje zadel. Razen nekaterih izjem so igralci prehitro go-• vorili in važne točke premalo naglašali. Hlapec in Marjeta naj bi govorila v do= mačem narečju. Sploh naj bi se bolje naučili vloge. Na višku igre v 4. dejan; ju je manjkalo igri življenja. Sicer pa g. režiserju in igralcem hvala in priznanje!«. Mi pravimo tudi hvala lepa gospa «St"aža» za take ocene in «dobrim in najboljšim igralcem» pa lahko noč! Ni čuda, ako gospodom pod takimi «kritikami» je šla slovenska politika ta; ko lepo v klasje. Narod, ki 1) ima tako «stroge» kri> tike. 2) ki se ne upa prenašati objektivne kritike in 3) ki ima take časopise, da pri iašajo v svet take kritike, ne pogk ne, ima življenje v sebi. Dober tek či; tate1 ji ! V deleženec. ZADNJA »GORIŠKA STRAŽA« klL ' ministrskemu predsedniku Musso-linyi: »Vas in Vaše stranke že davno ve - ne bo, ko bo na tej zemlji še vedno živel in gospodaril slovanski rod!« Mi pa kličemo: Na tej zemlji bo živ.d in gospodaril slovenski rod z Mussolinijem in njegovo stranko vred in tudi za njim in vedno v Italiji, toda brc : sedanjih voditeljev slovanskega roda, ker so bili, so in, bi bili absolutno nezmožni voditi slovensko politiko v Italiji Vsak najbolj priprost človek vidi dandanes, da so nam Slovencem ti vo; dii d ji na vseh koncih in krajih le ško; dovali. Z mirnim srcem trdi ljudstvo, da bi bili sedaj Slovenci v Italiji mnogo na 'oljšem, če bi sploh ne bili imeli no; beiu'ga narodnega voditelja. Imeli bi nedotaknjene naše narodne dome, stre; la ne bi udarjala v spomenike, ljudstvo bi izmenjalo pravočasno krone po L 60 sto K in ne 2 cent. sto K, onih 18 milijo; nov še ne izmenjanih kron bi bile lepo izmenjane in shranjene na varnem pod narodovo streho itd. itd. Najbolj značilno pa je pri tem; da ravno ti gospodje, ki tako vehementno se laj napadajo fašiste, Oit. Mussolinija in fašistovsko vlado, so po pobalinsko napadali vse prejšnje vlade po vrsti na eni strani, italijanski narod, Italija in fašiste po druge strani; ob izvršeni fa; šistovski revoluciji so se pa hodili poklanjat in zagotavljat udanost in simpatije fašistom. Isto so delali prej goriškim Italijanom, zdaj se jim pa ro; gajo in pravijo: »Prav Vam stoji, go riški Italijani, kopali ste nam jamo, a sami ste padli v njo«. Dobrava, 25. dec. 1922. PODLOSTI »Goriška Straža« v svoji štev. od 20. dec. zmirja fašiste z Dobravega s pro; danci in izdajalci. Avktor dopisa je bo; goslovec Božidar Mlekuž. Za tega ma; lega plazivca v črnem krilu sem že poskrbel vse potrebno, ampak samo njegovo netrdno zdravje mu je prihra* nilo one telesne kazni, ki bi mu jih z mirno vestjo zadjal. Ponašam se, da sem politični tajnik fašija, ki je v svoji celoti sestavljen od Slovencev, katere jaz že tri leta poznam in spoštujem. Ponosen sem na njih radi njih resnosti, discipline in radi njih vzleta, s katerim so objeli, našo vero, in gorje onemu, ki bi jih dotaknil. Protestiral sem na kr. prefekturi in na ministrstvu za notranje zadeve. Upam, da bo oblast potrebno ukre; nila, drugače bom sam po fašistovsko uredil. Politični tajnik: Dr. Armando D'Ottone. Narodni svet fabricirajo v Trstu razdvojeni, ne, raztretjeni bratje iz Go; rice, Trsta in Istre. Kaj bodo svetovali, se še ne ve. Gotovo pa je, da ne bodo pia kali po izgubljenem raju, temveč po izgubljenih brezplačnih vozninah za Rim. PREDAVANJE Gosp. Josip Toroš, sedaj nadučitelj v Senožečah je ob božičnih počit: nicah uporabil priliko s tem, da je imel dve predavanji: v Medani in Fojani. Z govorniško ognjevitostjo, n avdiu šen naše ideje je razpravljal o fašistov: skem programu. Bil je za njegovo za: nimivo izvajanje živahne aplavdiran od mnogobrojne množice, ki je radevolje prihitela k predavanju. Za njim sta povzela besedo gg. Jo> sip Polenčič in župan Mavrič, proslav: ljajoč fašistovsko vlado in Nj. Ekx. Mussolinija. Med tem ko se Fašij z Do: brovega javno zahvaljuje g. naučitelju Torošu, želimo, da bi ga čimprej imeli ob svoja strani kot uspešnega propa: gandista za našo zdravo idejo, potom katere se Slovenci kulturno in gospo: darsko ohranimo. (Iz «Vedette Friulane») Slovenski fantje v italijanski vojski. Pod lem naslovom prinaša ljubljanski re ni list »Slov. narod« dopis iz Trsta, ki ni točen. Priznava pa, da se z vojaki slovenske narodnosti v Italiji ne ravna slabo. V spomin naj si pokličejo neo: drči enei avstrijske ekszercirplace. Vo: jaška služba ni nikjer v zabavo. Črez »Novo dobo« je zabavljal ne: ki mož v Gorah. Rekel je, da tega iz: dajaiskega lista ne čita. Potem pa je pripoznal, da ga skrivaj čita na pošti. Doda! je: ja, saj ne piše tako neumni). Moravski pevci v Vidmu. — V po: nedeljek je priredila družba českoslo: venskih pevcev velik koncert v društve: nem gledališču — Teatro Sociale — v Vidmu. ‘Gledališče nabito polno, uspeh velikanski. Videmska občina je prire: dila naslednji dan v počeščenje gostov častni »vermut«. V imenu župana Spez-zotti:ja, zadržanega vsled smrti častit jeve matere, je govoril ravnatelj mest: n ih uradov dr. Marcovich. Govoril je tudi videmski prefekt Markiz Couran: dini, ki se je spominjal češko:slovenskih legijonarjev, ki so padli za skupno svo: bodo. Marsikateri od naših mož in fan-tov je videl obešene Čehe ob Piavi ali pa slike, katere so Avstrijci razdeljevali med vajaštvo, da ga oplašijo. Prokleti Mussolini. — Naš minister: ski predsednik je z modro politiko dvignil kurz lire. Ni pa pomislil, da je s tem dvignil apetit po lirah za našimi granicami. Od vseh strani ponujajo blago. Celo kranjski kulturni delavci ga hočejo izpečavati v Julijski Benečiji. Umrla je v Ljubljani učiteljica Ljud: mila Milost iz Gorice. Bila je učiteljica, to je prvo, bila je šolskodomska učitelji: ca, to je višja stopinja. Živela je v bedi: Gospodje, ki živijo kakor Bog zaukaže, je niso več poznali v mizeriji. Za universo v Gorici piše goriški list «Corriere di Gorizia». Vlada namerava ukiniti celo vrsto res nepotrebnih vse: učilišč, ki so nastala iz raznih, posebno papeških ustanov. Zato misli v Novih pokrajinah odpreti novo univerzo. Kje bo sedež, pokaže bodočnost. Akademično ferijalno društvo Adrija si je izvolilo za novega predsednika pravnika Pavlina. Krščansko:socijalni dijaki, ki so pod znanimi uplivi, so se društvu odtegnili. Društvo naj upliva na svoje člane da naj študirajo v Italiji, če hočejo koristiti sebi in državi. Še k Urhovi obletnici. Naknadno so nam došle se razne pourobnosti o Urlio--vi smrti in nje govih družinskih razme: ra h. Obilnega gradiva radi pomanjkanja prostora ne moremo več objaviti, pač pa gotove podrobnosti, ki bodo javnost za: nimale. Tako se nam pripoveduje, kake odmeve je imelamesreča v družini: Oče Josipa Urha, Štefan, je iskal svojega sina z veliiko skrbjo, ker je dosti časa prej slišal, da ga nameravajo ubiti. Iskal ga ije povsod in slednjič je prišel do finančne straže ipri Uncu in tam je 6. I. 22. zjutraj zvedel, da leži neki človek ubit bli-zuf meje. Kmalu potem so ga njegovi sinovi inajdilii na robu neke doline. Ležal je z obrazom, stisnjenim k tlom, z eno nogo je bil močno uprt k zemlji in z irokamd je stiskal v zadnjem krču mah in druge rastline. Takoj so spoznali po obleki brata in zakričali očetu, da ileži tam Jože. Štefan Urh se ni mogel uveiriti, da bi bilo to res. Ali žalibog je moral tu/di on spoznati žalostno resnico. Smrt njegovega sina Josipa je očeta Štefana tako pretresla, da se je vedel kot zblazneti. V gostilni pri Vad njallu so mu še rekli: »Ubili so iti sina, sedaj pa prideš tudi ti na ivrsto, ker si tujdii ti fašist«. To je očeta Blaža še bolj pretreslo. Najdli so ga 9. I. 22. obešetiiega v njegovi čurajnici. Pustil je testament, v katerem se je podpisat Štefan Urh, fašist. Oče Štefan je piilstil vdovo in 9 nepreskrbljenih otrok! To strašno hudodelstvo imajo na vesti tisti, ki škilijo vedno čez mejo! V zadnjem ča*su je dobil starejši brat Josipa Urha službo pri železnici, drugi. njegov brat, 15 letni dečko je dobili službo pri tvrdki »Inteirkontimental« katera se nahaja v Vili Arco. Ta dečko z njegovo službico pomaga nekaj osiroteli družini. Sovražniki družine pa še ta borni kruh zavidajo ubogi dru|žini in opetovano skušajo spodriniti mladega Urha iz te službe. Znanec pa pripoveduje o družini Urh sledeče: Jaz sem bil zelo znan z ubogim Josipom Urhom. Vedno se ga še spominjam ka ko žalostno je gledal, če je kdo užgal cigareto. On si ni toliko privoščil da bi jih sam kupil, ker je dal ves denar materi, zato pa mu je tudi vsak ponudil rad cigareto. Izkazal pa se je vedno vsakemu/ zelo hvaležen in rad je vsakemu napravil uslugo, ako je bilo le v njegovi moči. Sel sem zato te dni obiskat ubogo ude vo. Živi v majhni hišici v Majlandu na št. 146. Ko ustopim vidim borno pa zelò snažno stanovanjce. Mati me upra» ša kaj hočem. Ko ji povem moj namen, začne jokati in ne more spregovoriti besedice. Starejša hčerka ji priskoči na pomoč in mi da potrebne podatke. To: liko mati kolikor otroci so zelò ponosni na ubogega Josipa. Akoravno živijo v največji bedi niso še nikjer trkali, da bi dobili podporo. Zdi se jim, da ne bi bilo častno družini enega Urha moledo: vati za kruh. Mati dobi malo penzijo po svojem možu in sicer 60 L mesečnih. Malenkost pomagata goriomenjena si: nova. Morda se bo dalo napraviti, da bo dobila mati vsaj celo penzijo. Mate: ri in otrokom Josipa Urha se zdi, da blagi Jože še živi in zato sam čutil po: trek o tolažiti ubogo mater. Rekel sem ji: «Tolažite se gospa, videli bodete, da postane Vaš sin bolj živ kakor je bil. Vaš sin bo živel večno, ker Italija ne pozabi mrtvih, ki so zanjo prelili kri«. Mati me je hvaležno pogledala pozdra: vil sem, ter šel. Okoli 20 t. m. mislimo obhajati spo: min na Josipa Urha. Nabralo se bo ob tej priliki tudi prispevke v korist si: rotele družine Urh. S tem bo vsakemu dana prilika, da pokaže z dejanjem, ali je za ali proti temu groznemu umoru. Dolžnost vsakega je, da pokaže, da se takih činov ne odobrava, ker na tak način se ne bi prišlo nikoli do po: mirjenja in sodelovanja. Upamo torej, da se bodo vsi odzvali temu vabilu in pomagali, s tem ubogi fašistovski družini Urh. Te nesrečne lire in bogata goriška ex dežela. — Ni dovolj, da je prišlo m°d nas nešteto brezposelnih delavcev iz cele Italije in lepo število delomržnih pustolovcev iz «bogate» Jugoslavije, ?aaj hočejo naši «bratje» pobirati med nami prispevke za neko megleno Znanstveno akademijo v Ljubljani. Vr: gli so se na ameriške Slovence in Slo: vence v Julijski Benečiji. Vemo da hočejo itneti dolarje od izmučenih in izmozganih slovenskih delavcev, to: da kaj hočejo od obubožanih Sloven: cev na Goriškem, v teh od vojne poru: šenih krajih, ti zadovoljni Kranjici in zeleni Štajerci, presiti od mastnih svinj: skih pečenk, zalitih s starino ali cviš: kom, to nam nekdanjim beguncem ne gre v glavo. Lire — željni gospodje imajo dovolj prilike za znanstveno de: lovanje. Nekoč sem bral, da je vladika Štrosmajer ustanovil v Zagrebu Znanst: veno akademijo, ki menda še obstoja. Tam je polje za delo, lir za njih delo pri nas ni, tudi če pade dinar pod ničlo. Za iredento pobirajo vinskoblaženi rodoljubi v sosedni kraljevini. Hvala lepa! Mi Slovenci v Italiji bomo čuvali svoj jezik in svoje običaje sami. Saj nihče nas ne ovira. Pri nas pozabljajo svoj jezik samo iz troimenske kraljevi: ne došli možje. Popravek. V zadnji naši številki je tiskarski škrat izbacnil pri »Gospodarji psov«, kar celo vrsto iz obvestila, in sicer: za privezane pse : čuvaje ima pia« čati letnih L 12.—. Ekspresni brzojav — Ministrstvo notranjih zadev. Posebni tajnik N j. E. ministrskega predsednika Iz vseh krajev Italije od občinskih in deželnih administracij, fašistovskih in sindakalnih raprezentanc, Udruženj invalidov in bojevnikov, javnih in pri: vatnih zavodov kakor tudi od nebroj: nih oseb so došli in še vedno dohajajo Nj. E. ministrskemu predsedniku izrazi solidarnosti, njih plavdiranje in voščila o priliki njegovega prevzetja vlade in o priliki sedanjih dogodkov. Nj. E. predsednik je posebno ob: čutljiv za take manifestacije, katere pa smatra, bolj kakor v svojo osebno poklonitev, kot dokaz trdnega zaupanja v novo vlado in v usodo naroda. Toda plebiscit čislanja in simpatije je tako ogromen, da mu je absolutno nemogo: če vsakemu posebej odgovarjati in se zahvaljevati. Vsled tega želi, da naj potom tiska dospe izraz njegove globoke hva: le/nosti vsem onim, ki so mu blagovo: lili izraziti zaupanje in udanost. Posebni tajnik: podp. Armando Chiavolini. Raznoterosti. FAŠ1STOVSKE ZMAGE Dne 14. t. m. so se v okrajih Castel: maggiore, Budaso in Persiceto (Bolo: gna) vršile administrativne volitve. Pri Uh volitvah je fašistovska lista na vsej čiti z ogromno večino sijajno zmagala. Kje pride Slovenec do veljave? — Tudi pod zemljo! V ruhrski kotlini je nad .‘3000 slovenskih rudarjev z druži: nami, med njimi so Bovčani. Francoska zasedbena oblast vabi z lepimi ugod: nos trni te strokovno izučene delavce v premogokopih, da bi delo nadaljevali, ker se boji pasivne rezistence nemških rudarjev, ki bi lahko onemogočili racijo: nelno izkoriščanje zakladov tirnega drža nizke in grde zločine. 32 milijonov v dveh tednih je pora: bi! na Dunaju poštni uradniček. Vsled preosnove birokracije je izstopil iz službe, dobil je odpravnino v zgoraj imenovanem znesku in ljubico. V dveh tednih so šli vsi avstrijski milijoni. Zaprli so ga. Louis Pasteur. — Francija je slo: vesno proslavila stoletnico rojstva tega velikega dobrotnika človeštva, ki je — med drugim — našel protistrup proti pasji steklini. Pasteurjevi zdravilni za: vodi so po vseh državah, za našo pokrajino, ki je polna psov in lisic, je naj: bližji zavod v Padovi. Louis Seger, največji francoski u--cen ak, kar se tiče poznanja slovanskih jezikov, je slavil v soboto v Parizu svo: jo osemdesetletnico. VISLICE ZOPET NA dnevnem redu v od pok. Avstrije po: dedovanih državah. Tudi Čehi, če tudi najbolj napredni narod, niso še mogli pozabiti pokojnoavstrijskega sistema vislic. Te dni je bil v mestu Tabru pri Pragi Ladislav Novak obsojen na smrt na vislicah, ker je skozi gozd idoča me: sarja napadel in umoril in oropal. Obsojenec je sicer prosil, naj bi ga ustrelili, toda njegova prošnja ni bila uslišana. Popolnoma odobrujemo smrtne obsodbe v takih slučajih, toda zdi se nam, da učinek bi bil enoinisti, li je hu: dodelec obešu ali ustreljen. Menda vislice prav nič več ne učinkujejo kot vzgled moraln negoli ustreljenje! Vislice, kroniki in vse take lepe re: či bi morale vse moderne države zako: pati globoko pod zemljo zraven pokoj = ne Avstrije in njenih gožastih cesarjev. Škofovska mesta v Jugoslaviji. — V kraljevini S. H. S. je nezasedenih sedem škorijskih stolic. Govori se in verjetno je, da za Maribor bo imenovan spora: zumno med Vatikanom in vlado dr. Karlin, prejšnji tržaški škof, za bis: kupskega kandidata za otok Krk se imenuje ime solkanskega rojaka dr. Jos. Srebrniča. Izdajatelj »Konsorcij Nove Dobe« Odgovorni urednik: Sokol Jožef. Tiska: »Narodna Tiskarna« Gorlca-Postojna. Iz Gorice gre ob 6.50 — 16.301) Dohod v Postojno 10.20—20.051) Postojna-Gorica. Iz Postojne gre ob 5.30—15.45 I>ohod v Gorico ob 8.45 — 19. Gorica-Krmin. Iz Gorice gre ob 12.‘) — Dohod v Krmin ob 12.55.1) Krmin-Gorica. Iz Krmina gre ob 13.201) — Dohod v Gorico ob 13.55.1) Gorica-Dobrovo. Iz Gorice gre ob 13.1) — Dohod Dobrovo ob 14.30.1) Z Dobrovega gre ob 7.1) — Dohod Gorica ob 8.15.1) Gorica-Čepovan. Iz Gorice gre ob 14. — Dohod Cepo-vajn ob 15.30. Iz Čepovana gre ob 7.— Dohod v Gorico ob 8.30. l) Ob nedeljah me vozijo. Gorica-Renče. Iz Gorice gre ob 16. — Dohod v, Renče ob 16.30. Iz Renč v Gorico gre ob 7.20. — Dohod v Gorico ob 7.45. Vozni red veljaven od 1. decembra dalje. Gorlca-Trst odhod (južni kolodvor) 6.28 — 9.09 — 15.09 — 21.01. . Gorica-Videm — odhod 5.58 — 7.54 — 12.40 — 18.13*) — 20.01. Gorica-Ajdovščina — odhod (južni (koti.) 7.15 — 13.40 — 18.35. Gorica-Trst —odhod (državini kolodvor.) 5.48 — 13.54 — 19.32 — 22.29*) Gorica-Podbrdo — odhod 7.18* - 8.31 — 13.23 — 19.43. *) brzovlaki. PO ZELO NIZKI CENI se v sredini Št. Andreža proda stavbišče (700 m*) s po vojni poškodovano hišo vred, brez vojne odškodnine. Hiša je jako pripravna za kakršno si bodi obrt (trgovino, krčmo itd.). Tozadevna pojasnila daje Upravništvo „Nove Dobe." V SREDIŠČU MESTA GORICE se išče primeren prostor, (tudi soba v I. nadstropju), ki bi služil v uradne svrhe. Ponudbeniki naj se obrnejo na Uprav-ništvo „Nove Dobe.“ 1923 1873 Zaloga obuvala Josip (ociancig Gorica - Corso Verdi 25 - Gorica 1873 1923 Lekarna Cristofoletti ▼ GORICI Piazza d. Vittoria $ 0 o -o Trskiuo (škofiževo) jetrno olje Posebno sredstvo proti prsnim boleznim in splošni telesni — — slabosti. — — Cena steklenice L. 6,- TRSKINO JETRNO OLJE SE ŽELEZNIM JODECEM. S tem oljem se v kratkem, času z gotovostjo ozdravijo vse kostne bolezni, žlezni otoki, golše, malokrvnost itd. Opomba. Olje, katerega naročam direktno iz Norvegije, preišče se vedno v mojem kem. laboratoriju predno se napolnijo steklenice. Zato za morem jamčiti svojim Čč. = odjemalcem gledé čistote in stalne sposobnosti za zdravljenje. ==== = Cristofolettljev« pijača iz kine in železa '•u najboljši pripomoček pri zdravljenju s trskini m oljem. - Ena steklenica stane Ur 6.- Cenjenim gg. odjemalcem se vljudno naznanja da odlikovana nožarnica in brusarnica last tvrdke. .*. .*. .*. .*. .*. G. TEMIL GORICA • Via Carducci 1 se v januarju 1923 P R E S E LI (v isti ul.) Carducci 6-, zraven drogerije Mazzoii. V novem prostoru bodo nastavljeni tudi specialni nemški delavci za brušenje briv-nih britev in vseh drugih rezilnih predmetov. — — Bogata izbera nožev in sploh namiznega orodja,v kakor tudi profumov najboljše vrste. J. ŠULIGOJ Gorica - Via Carducci št. 19 - Gorica Paii stara domača irritai Velika zaloga optičnih predmetov, kakor naočnikov, daljnogledov, mer za vino, žganje, mleko i. f. d. i. t. dl. Šivalhi stroji nemških iovaren »NEUMANN" najboljših vrst, 10 1 jamči p o najnižjih cenah. Ure budilke od L. 22 naprej jamčnina 2 leti. Sten-^ a ura s tekom 8 dni Lir 75.- NAJVEČJA ZAL06A PONIŠTVA NA (SORIŠKEM Anton Breščak (SORICA - VIA CARDUCCI 14. VIA C- FAVETTI 3 Solidna kompletna spalna soba za Lir 1000 - V zalogi ima v veliki izberi železne posielje z žimnicami vred .........- po zelo nizki ceni. -- BLAZINE (volnene, žimnale in iz morske irave) od L. ©O dalje. GENE BREZ KONKURENCE Staroznana trgovina jestvin in tobakarna SUSSIG VIRGINIJA GORICA • Piazza Vittoria 20 • GORICA pred vojno v Via Rastello, kjer je sedaj železnerna LODATTI. V bogati zalogi ima veliko kolonijalnega in specijeriskega blaga vsake vste. - Priporoča se slavnemu občinstvu, posebno pa starini odjemalcem v mestu in na deželi. Poštena postrežba. Cene zmerne. IVAN KACIN - Gorica Via Cario Favetti 6 (nasproti Narodne Tiskarne). Izdeluje in prodaja klavirje, harmonije, orgije, violine in mandoline. ZALOGA STRUNI, t. «S. w Sprejema popravila vseh omenjenih instrumentov. ■*** ! Gostilna „PRI BELEM ZAJCU" GORICA Via delle Monache GORICA SHAJALIŠČE OKOLIČANOV IN MEŠČANOV Postrežba s svežimi domačimi gorkimi in mrzlimi jedili ter z izvrstnim Vipavcem, bricem, teranom in zelencem. Na razpolago je udoben hlev za konje in shramba koles. Za obilen obisk se toplo priporoča JOSIP MOLAR resiavraler. NOVA Menjalnica — Trgovska posredovalnica RICHETTI & C-1 V GORICI - VI® CARDUCCI štev. 12. Na moderen način organizirana menjalnica in trgovska posredovalnica nudi slava, občinstvu svoje f najnižjih cenah usp Sno posredovanje. — Raprezentira v vsaki denarni zadavi. Prosti, hducijarin i» komisijonarni depositi. — Administracija premičnega imetja. — Revizija kakršnegakoli žrebanja. — Vse bančne operacije. Trgovske informacije. urnima^ S tonico Rustici Piazza d’Aroicis — prej Piazza Corno — (pod Kmečko Banko) ■ Gorica 11 Prónti! stojo Soplo zalogo jestvin lo razoomtt delikates. Trgovina s kolonijalnim blagom, z deželnimi pridelki. — Prvovrstno olje, mast, slanina, vedno sveže maslo, najboljši sir itd. itd. PriporoEa se slan. oinsln iz mesta in «tlele. - Cene nizke. - Pestre» solit». Naročajte in širite „NOVO DOBO“. ra £= Prvovrstni tapetnik 0 A O Ballarè Anton (v S ro GORICA - Via Stretta št. 6 In Via Mameli št. 2 - GORICA (v ta J3 KM V bogati zalogi ima na izbero blazine iz volne, N 3 A