V zbirki so po kronološkem zaporedju nastanka prikazana nekatera vplivnejša dela s področja anatomije, ki so bila leta 2015 predstavljena tudi v Narodni in univerzitetni knjižnici na razstavi Ko mrtvi žive uče. Znanstvene študije, priročniki, anatomski atlasi in drugo gradivo, ki ga hranita Narodna in univerzitetna knjižnica in Semeniška knjižnica, kažejo na razvoj področja, ki sega od prvih znanih poskusov sistematičnega spoznavanja zgradbe in delovanja človekovega telesa vse do 20. stoletja. Na ogled so dela številnih svetovno znanih imen, kot so Hipokrat, Galen, Avicenna, Mesue, Vesalij, Bartholin, Evstahij, Hunter in Zinn, pa tudi dveh domačih avtorjev, ki sta pomembno prispevala k razvoju anatomije na Slovenskem. To sta bila Alojzij Homan in Janez Plečnik.
O tem, da je bilo zanimanje za medicino oziroma anatomijo na današnjem slovenskem ozemlju še kako živo tudi v preteklosti, pričajo tudi lastniške zabeležke in drugi rokopisni dodatki na naslovnih straneh, spojnih listih in ob robu besedila predstavljenih knjig. Številne izmed njih so bile nekoč v lasti pomembnih posameznikov in ustanov.
Virtualna razstava je na voljo tudi na: http://www.dlib.si/razstave/anatomija/