Vzdolžna in sočasna napoved učnih dosežkov pri prvošolcih

slovenski

2007

letnik 18, številka 5/6

družinsko okolje   intelektualne sposobnosti   pedagoška psihologija   razvojna psihologija   učenci   učna uspešnost   začetni pouk

Slovensko društvo raziskovalcev šolskega polja
(Obvezni izvod spletne publikacije)

V raziskavi sva preučevali vlogo osebnosti, nebesednih spoznavnih sposobnosti, družinskega okolja in obiskovanja vrtca v sočasni in vzdolžni napovedi učnih dosežkov pri prvošolcih. Vzorec otrok, ki so se vključili v vrtec med 1. in 3. letom, sva spremljali v predšolskem obdobju. Ko so se všolali, sva vzorec razširili s skupino prvošolcev, ki pred vstopom v šolo niso obiskovali vrtca. Osebnostne značilnosti otrok, ko so bili stari 3, 4, 5 in 6 let, so ocenili njihove mame, očeti in vzgojiteljice v vrtcu/šoli. Razen pri triletnikih, sva pri istih otrocih ob vseh naslednjih meritvah pridobili podatke o njihovih nebesednih spoznavnih sposobnostih. Starši otrok so podali samooceno o značilnostih svojega starševstva, ko so bili otroci stari 3 in 6 let. Ob zaključku prvega šolskega leta so učiteljice ocenile, v kolikšni meri so prvošolci dosegli standarde znanja pri slovenščini, matematiki in spoznavanju okolja. Rezultati hierarhičnih regresijskih analiz so pokazali, da otrokove učne dosežke pri treh predmetih sočasno in vzdolžno najbolje napovedujejo njegove nebesedne spoznavne sposobnosti in ocena njegove vestnosti-odprtosti v vrtcu/ šoli. Značilnosti starševstva, raven starševe izobrazbe in otrokovo obiskovanje vrtca niso pomembno prispevali k napovedi učnih dosežkov prvošolcev, poleg prispevka, ki sva ga pojasnili z otrokovimi sposobnostmi in oceno njegove osebnosti v izobraževalnem kontekstu.

06.10.2022