Constructions of post-Yugoslav identities in contemporary Slovenian film

angleški

2021

letnik 29, številka 2

kulturni spomin   nostalgija   oblikovanje identitet   slovenska nacionalna identiteta   slovenski film   socializem   travma

Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče Koper
(Obvezni izvod spletne publikacije)

Članek naslavlja vprašanje konstrukcije slovenske nacionalne identitete v razmerju do spominjanja na obdobje socialistične Jugoslavije in njenega razpada v kontekstu sodobne slovenske kinematografije (1991–2021). Naslanjajoč se na pregled slovenskih kulturnih politik, vezanih na filmsko produkcijo v izbranem obdobju, preizprašava simbolno mesto zgodovine in posebej zgodovine, vezane na obdobje socializma, v sodobnem slovenskem filmu. Dinamiko pozabljanja in spominjanja na socializem in na jugoslovansko identiteto nadalje predstaviva prek poglobljene analize izbranih reprezentativnih primerov – v devetdesetih letih najbolj gledanega slovenskega celovečerca Outsider (1997), mockumentarca Houston, imamo problem! (2016) in koprodukcijskega filma Parada (2011). Analizo reprezentacij poveževa z analizo kritiške in popularne nacionalne in mednarodne odmevnosti izbranih del, pri tem pa filme obravnavava kot odlagališča in preizpraševalce nacionalnih in regionalnih politik, travm, reinterpretacij zgodovine in emocij, ki niso zakodirane samo v samih tekstih, temveč tudi v kontekstu praks, ki obkrožajo njihovo produkcijo in recepcijo (cf. Erll 2009). Vsi trije izbrani primeri pokažejo, da je film pomembno mesto refleksije in konstrukcije nedavne Slovenske preteklosti. Vendar pa opažena filmska jugonostalgija še zdaleč ni enoznačna, temveč skozi tri desetletja neodvisnosti Slovenije prevzema raznolike pomene – od hrepenenja po nekdanjem “bratstvu”, do travme transformacije in nenazadnje parodične distance do jugoslovanske preteklosti.

03.10.2022