Glasovne motnje med pedagoškimi delavci v Sloveniji : prevalenca in nekateri dejavniki tveganja
Voice disorders among teachers in Slovenia : prevalence and some risk factors

slovenski

2004

letnik 73, številka 6

ankete   Dejavniki tveganja   disfonija   Glas, motnje   glasovne motnje   pedagoški delavci   Poučevanje   Prevalenca   Slovenija

Slovensko zdravniško društvo
(Obvezni izvod spletne publikacije)

Izhodišča. Pedagoški delavci so zaradi velike glasovne obremenitve pri delu ena najbodj ogroženih populacij za pojav glasovnih težav. Do sedaj v Slovenijiše ni bilo epidemiološke raziskave, ki bi opredelila prevalenco glasovnih težav med pedagoškimi delavci in vzroke zanjo. Metode. Vprašalnike oglasovnih težavah in navadah smo razposlali naključno izbranim 10% vrtcev, osnovnih in srednjih šol v Sloveniji. Odgovore 1509 prejetih vprašalnikov smo obdelali s statističnim programskim paketom SPSS 11.0. Rezultati. V šolskem letu 2002/03 je bilo občasno hripavih 51% učiteljev, pogosto 15%; prevalenca prehodnih gdasovnih motenj je bila torej najmanj 66%. Z univariantnim testom X2 smo potrdili statistično značilno večjo verjetnost pogostih glasovnih težavza ženski spol (p < 0,02), zaposlitev v srednji šoli (p < 0,02), starost nad 40 let (p < 0,0005) in atopično konstitucijo (p < 0,006); hripavost med študijem je bila mejno značilno vplivna (p < 0,07). Nismo dokazali statističnoznačilnega vpliva naslednjih spremenljivk na pogoste glasovne težave: kričanje, hitro in glasno govorjenje, uporaba krede med predavanjem, kajenje, uživanje tekočine in gastroezofagealni refluks. Statistično značilno vplivne spremenljivke smo vključili v multivariantni model logistične regresije. Tveganje žensk za pogosto hripavost je bilo 1,9-krat višje kot tveganje moških (p < 0,003). Zaposlitev v srednji šoli je prinašala 1,5-krat višje tveganje za pogosto hripavost kot v vrtcu (p < 0,07) in 1,8-krat višje tveganje kot v osnovni šoli (p < 0,0005). Starejši od 40 let so imeli 2,3-kratvišje tveganje za glasovne motnje kot mlajši od 401et (p < 0,0005). Hripavost med študijem je pomenila 1,7-krat višje tveganje za kasnejše glasovne težave (p < 0,02). Atopična konstitucija je prinašala 1,6-krat večje tveganje za pogoste glasovne težave (p < 0,008). Anketa je odslikala tudi slabo poznavanje glasovne higiene med pedagoškimi delavci v Sloveniji. (Izvleček skrajšan pri 2000 znakih).

10.04.2014