Opis
Izhodišča. Pedagoški delavci so zaradi velike glasovne obremenitve pri delu ena najbodj ogroženih populacij za pojav glasovnih težav. Do sedaj v Slovenijiše ni bilo epidemiološke raziskave, ki bi opredelila prevalenco glasovnih težav med pedagoškimi delavci in vzroke zanjo. Metode. Vprašalnike oglasovnih težavah in navadah smo razposlali naključno izbranim 10% vrtcev, osnovnih in srednjih šol v Sloveniji. Odgovore 1509 prejetih vprašalnikov smo obdelali s statističnim programskim paketom SPSS 11.0. Rezultati. V šolskem letu 2002/03 je bilo občasno hripavih 51% učiteljev, pogosto 15%; prevalenca prehodnih gdasovnih motenj je bila torej najmanj 66%. Z univariantnim testom X2 smo potrdili statistično značilno večjo verjetnost pogostih glasovnih težavza ženski spol (p < 0,02), zaposlitev v srednji šoli (p < 0,02), starost nad 40 let (p < 0,0005) in atopično konstitucijo (p < 0,006); hripavost med študijem je bila mejno značilno vplivna (p < 0,07). Nismo dokazali statističnoznačilnega vpliva naslednjih spremenljivk na pogoste glasovne težave: kričanje, hitro in glasno govorjenje, uporaba krede med predavanjem, kajenje, uživanje tekočine in gastroezofagealni refluks. Statistično značilno vplivne spremenljivke smo vključili v multivariantni model logistične regresije. Tveganje žensk za pogosto hripavost je bilo 1,9-krat višje kot tveganje moških (p < 0,003). Zaposlitev v srednji šoli je prinašala 1,5-krat višje tveganje za pogosto hripavost kot v vrtcu (p < 0,07) in 1,8-krat višje tveganje kot v osnovni šoli (p < 0,0005). Starejši od 40 let so imeli 2,3-kratvišje tveganje za glasovne motnje kot mlajši od 401et (p < 0,0005). Hripavost med študijem je pomenila 1,7-krat višje tveganje za kasnejše glasovne težave (p < 0,02). Atopična konstitucija je prinašala 1,6-krat večje tveganje za pogoste glasovne težave (p < 0,008). Anketa je odslikala tudi slabo poznavanje glasovne higiene med pedagoškimi delavci v Sloveniji. (Izvleček skrajšan pri 2000 znakih).