Dragomelj

slovenski

2022

1 spletni vir (1 datoteka PDF (559 str.))

antika   prazgodovina   zgodnji srednji vek

Narodna in univerzitetna knjižnica
(Obvezni izvod spletne publikacije)

Z raziskavami na trasi avto ceste so bile v Dragomlju raziskane ostaline iz mlajše kamene dobe, pozne bronaste dobe, starejše železne dobe in zgodnjega srednjega veka. Mlajšekamenodobno naselje, ki je na osnovi radiokarbonskih datacij postavljeno v čas od začetka 47. in sredni 46. stoletja pr. n. š., zaznamujejo predvsem naselbinske jame, ostaline polvkopanih zemljank. Na podlagi izkopanih in dokumentiranih vkopov v geološko osnovo ne moremo rekonstruirati nadzemnih objektov, saj se zanje niso ohranili nikakršni elementi. Raziskani del naselbine iz časa kulture žarnih grobišč predstavlja 16 hiš v nekaj zgoščenih aglomeracijah razmeščenih stavb s spremljevalnimi objekti. Raziskani del naselbine glede na radiokarbonske datacije in odkrito lončenino avtorji postavljajo v čas od sredine 12. do konca 11. stoletja pr. n. š. ter propad v desetletjih okoli leta 1000 pr. n. š. Odkritje depoja z 52 polizdelki (bakrenimi pogačami in surovci ter dvokoničnimi ingoti), kaže da je naselbina imela pomembno izmenjalno-posredniško vlogo. Ravno tako pa najdbe kalupov dokazujejo tudi proizvodnjo. Najpomembnejši pričevalec poselitve v starejši železni dobi je drugi dragomeljski depo 180-tih bronastih predmetov. Sestavljajo ga izključno močno fragmentirani predmeti z močno obrabljenimi odlomljenimi površinami. Med njimi prevladujejo fragmenti sekir. Po vseh teh značilnostih je dragomeljski halštatski depo mogoče prisoditi k depojem tipa Bologna, San Francesco – Šempeter, datiranih v razpon med 8. in 6. stoletjem pr. n. št. Na severnem delu izkopnega polja je bil odkrit manjši zgodnjesrednjeveški zaselek. Okoli hiš so bile razporejene nepravilno oblikovane jame različnih namembnosti, najverjetneje shranjevalne ali odpadne.

06.04.2023