DRAGOMELJ Peter Turk, Vesna Svetličič, Daša Pavlovič 106Arheologija na avtocestah Slovenije 3 3 2 E S DRAGOMELJ Peter Turk, Vesna Svetličič, Daša Pavlovič ⁞ Prispevki: Simona Petru, Andrej Šemrov, Tjaša Tolar, Borut Toškan, Tomaž Verbič 106 Dragomelj  ⁞Zbirka: Arheologija na avtocestah Slovenije Uredniški odbor Avtorji Lektorica  ⁞Barbara Nadbath, glavna in odgovorna  ⁞Peter Turk  ⁞Nina Krajnc (slovenščina) urednica  ⁞Narodni muzej Slovenije  ⁞Bojan Djurić, strokovni svetovalec  ⁞Prešernova 20, SI-1000 Ljubljana Oblikovanje in prelom  ⁞Tomaž Fabec, pomočnik glavne urednice  ⁞peter.turk@nms.si  ⁞Nives Zupančič  ⁞Nives Zupančič, oblikovalka zbirke in likovna urednica  ⁞Vesna Svetličič  ⁞Vanja Celin, tehnična urednica Tehnična priprava publikacije  ⁞Narodni muzej Slovenije  ⁞Matija Črešnar, član  ⁞Vanja Celin, Danilo Cvetko  ⁞Prešernova 20, SI-1000 Ljubljana  ⁞Milan Sagadin, član  ⁞vesna.svetlicic@nms.si  ⁞Maša Saccara, članica Terenske fotografije  ⁞Katharina Zanier, članica  ⁞Daša Pavlovič  ⁞Dimitris Nicolaou (leto 1997), Aleš Ogorelec  ⁞Bernarda Županek, članica  ⁞Narodni muzej Slovenije (leto 2000), Peter Turk (leto 1995)  ⁞Prešernova 20, SI-1000 Ljubljana Izdajatelj  ⁞dasa.pavlovic@nms.si Računalniška obdelava in priprava terenskega  ⁞Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije fotografskega gradiva  ⁞Poljanska cesta 40, SI-1000 Ljubljana Ostali avtorji  ⁞Polona Bitenc, Vesna Svetličič  ⁞Simona Petru Zanj  ⁞Oddelek za arheologijo, Filozofska fakulteta, Geodetska izmera najdišča  ⁞Jernej Hudolin, generalni direktor Univerza v Ljubljani  ⁞Bogo Žontar, Jure Mlinar  ⁞Aškerčeva 2, SI-1000 Ljubljana  ⁞simona.petru@ff.uni-lj.si Vektorizacija terenskih risb  ⁞Sašo Poglajen, Vanja Celin, Danilo Cvetko  ⁞Andrej Šemrov  ⁞Narodni muzej Slovenije Risbe predmetov (svinčnik, tuš)  ⁞Prešernova 20, SI-1000 Ljubljana  ⁞Uroš Stiškovski, Ida Murgelj, Vesna Svetličič,  ⁞andrej.semrov@nms.si Milan Sagadin  ⁞Tjaša Tolar Računalniška obdelava risb predmetov in  ⁞Inštitut za arheologijo ZRC SAZU postavitev tabel  ⁞Novi trg 2, SI-1000 Ljubljana  ⁞Vesna Svetličič, Ida Murgelj  ⁞tjasa.tolar@zrc.sazu.si  ⁞Borut Toškan Fotografije predmetov  ⁞Inštitut za arheologijo ZRC SAZU  ⁞Blaž Gutman, Tomaž Lauko, Lejla Hasukić,  ⁞Novi trg 2, SI-1000 Ljubljana Marcel Kump, Gorazd Lemajič  ⁞borut.toskan@zrc-sazu.si Računalniška obdelava fotografij predmetov  ⁞Tomaž Verbič  ⁞Blaž Gutman, Tomaž Lauko  ⁞Tomaž Verbič geofizikalne meritve s.p.  ⁞Cesta dveh cesarjev 15a, SI-1000 Ljubljana Karte razprostranjenosti  ⁞tomazver@gmail.com  ⁞Vesna Svetličič Recenzenti Konserviranje in restavriranje  ⁞Alenka Tomaž  ⁞Maja Korošec, Gorazd Lemajič, Jože Lorber,  ⁞Inštitut za arheologijo in dediščino, Zoran Milić, Sonja Perovšek, Anita Virag,  ⁞Fakulteta za humanistične študije, Darinka Virant  ⁞Univerza na Primorskem  ⁞Titov trg 5, SI-6000 Koper Ljubljana, 2022  ⁞alenka.tomaz@fhs.upr.si Spletna izdaja  ⁞Martina Blečič Kavur  ⁞Inštitut za arheologijo in dediščino, Vse edicije zbirke Arheologija na avtocestah  ⁞Fakulteta za humanistične študije, Slovenije so brezplačne.  ⁞Univerza na Primorskem http://www.zvkds.si/sl/knjiznica/saas-e-knjige  ⁞Titov trg 5, SI-6000 Koper  ⁞martina.blecic.kavur@upr.si Vse raziskave je omogočil DARS, d. d.  ⁞Boris Kavur  ⁞Inštitut za arheologijo in dediščino,  ⁞Fakulteta za humanistične študije,  ⁞Univerza na Primorskem  ⁞Titov trg 5, SI-6000 Koper  ⁞boris.kavur@fhs.upr.si Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID 146659587 ISBN 978-961-7169-43-0 (PDF) 2 Vsebina 1⁞ Uvod 5 2⁞ Geološka in geomorfološka podoba najdišča Tomaž Verbič 8 ⁞ 2.1 Geološka in geomorfološka lega izkopnega polja 8 ⁞ 2.2 Opazovanja na izkopnem polju 8 3⁞ Arheološki intrasite pregledi v mreži in izkop testnih jarkov Peter Turk 15 4⁞ Potek dela pri arheoloških izkopavanjih 20 5⁞ Opis najdišča in pregled poselitvenih faz v Dragomlju 25 ⁞ 5.1 Osnovna stratigrafska slika 25 ⁞ 5.2 Poselitev po arheoloških obdobjih 29 ⁞ 5.2.1 Neolitik Peter Turk, Vesna Svetličič 29 ⁞ 5.2.2 Bronasta doba Peter Turk, Vesna Svetličič 49 ⁞ 5.2.3 Starejša železna doba Peter Turk, Vesna Svetličič 113 ⁞ 5.2.4 Sledovi rimskodobne poselitve Daša Pavlovič, Vesna Svetličič 125 ⁞ 5.2.5 Zgodnji srednji vek Daša Pavlovič 127 6⁞ Analize 140 ⁞ 6.1 Skupni pregled radiokarbonskih analiz Peter Turk 140 ⁞ 6.2 Analiza in seznam novčnih najdb Andrej Šemrov 144 ⁞ 6.3 Rastlinski makro ostanki Tjaša Tolar 146 ⁞ 6.4 Živalski ostanki Borut Toškan 152 ⁞ 6.5 Odbitkovna kamnita orodja Simona Petru 153 7⁞ Zaključek 159 8⁞ Literatura 162 9⁞ Katalog stratigrafskih enot Vesna Svetličič, Daša Pavlovič 171 10⁞ Katalog gradiva Vesna Svetličič, Simona Petru, Daša Pavlovič, Peter Turk 219 ⁞ 10.1 Uvod v katalog 219 ⁞ 10.2 Neolitska poselitev 222 ⁞ 10.3 Bronastodobna poselitev 298 ⁞ 10.4 Železnodobna poselitev 460 ⁞ 10.5 Rimskodobna poselitev 496 ⁞ 10.6 Zgodnjesrednjeveška poselitev 498 1UvodPeter Turk Arheološko najdišče Dragomelj (EŠD 13727) je bilo od- krito med ekstenzivnimi površinskimi pregledi na trasi avtoceste Ljubljana–Maribor leta 1995 (sl. 1–2).1 Za to metodo preventivnih arheoloških raziskav običajno od- kritje nekaj fragmentov prazgodovinske keramike na njivah vzhodno od Dragomlja (ledinsko ime Pri kozol- cu) je spremljala neobičajna dodatna okoliščina. Ob na- knadnih poizvedovanjih o morebitnih prazgodovinskih najdbah med domačini so arheologi dobili na vpogled dva fragmentirana dvokonična ingota, pred leti najde- na na istem območju.2 Zanju danes sklepamo, da sodi- ta v dragomeljski poznobronastodobni depo (poglav- 1 Geografski položaj najdišča na DMR 100; ©GURS. je 5.2.2). V začetku aprila 1995 smo opravili ponoven ogled novoodkritega najdišča,3 med katerim smo našli še en bronast predmet – fragment nasadišča uhate se- kire. Zanj se je kasneje izkazalo, da pripada večji skupini razpršenih železnodobnih predmetov (G1304), za kate- re danes sklepamo, da sestavljajo dragomeljski depo iz starejše železne dobe (poglavje 5.2.3). Aprila 1995 smo opravili delni intenzivni arheološki pregled na tistih površinah vzhodno od Dragomlja, ki so bile za- radi dobre vidljivosti optimalne za ugotavljanje površinskih najdb.4 Oranje je avgusta 1995 izvrglo na površino še osem bakrenih oziroma bronastih predmetov, kar je nakazovalo 2 Lokacija najdišča na AC vzhodno od Dragomlja (EŠD obstoj depojske najdbe. Na podlagi predhodnega teren- 13727) je umeščena med potokom Gobovškom na severu in rečico Pšato na jugu. OF, ©ArcGis. skega pregleda z detektorjem kovin smo septembra 1995 izvedli manjše izkopavanje z namenom ugotoviti podrob- Intenzivna terenska pregleda smo izvedli še v maju 1997 nejše okoliščine najdbe in dokumentirati morebitne preo- in oktobru 1998.5 Med temi terenskimi pregledi smo pre- stale najdbe. S temi raziskavami smo odkrili dragomeljski poznali le večje oziroma manjše koncentracije odlomkov poznobronastodobni depo in skupino razpršenih bronastih naselbinske bronastodobne keramike. Na tej podlagi smo predmetov v sekundarni legi, ostankov depoja iz starejše določili obseg izkopnega polja za zaščitna arheološka iz- železne dobe. kopavanja pred in med gradnjo AC Šentjakob–Blagovica, ki smo jih izvedli v letih 1997, 2000 in 2001 (poglavje 4). 1  Ekstenzivne terenske preglede je opravila ekipa pod vodstvom Mari-je Ogrin in Milana Sagadina (ZVKD, OE Kranj) marca 1995. Dinamiko izkopavanj je narekovalo stanje odkupljenih ze- 2  Enega so domačini odkrili že v 50. letih na osrednjem delu parc. št. mljišč. Leta 1997 je bila raziskana večina površin na južnem 134/1 (k. o. Dragomelj), drugega pa konec 80. let na južnem robu iste delu izkopnega polja, in sicer sektorji B, 1 in 3–14, ter sek-parcele (G1227 in G1229). torji 15–17 na skrajnem severnem delu izkopnega polja. Leta 3  V ekipi smo bili Milan Sagadin (ZVKD, OE Kranj) ter Bojan Djurić, Predrag Novaković in podpisani (Oddelek za arheologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani). 5  Poročili Turk P., Dragomelj. Poročilo o arheološkem intrasite pregledu 4  Novaković P., Turk P., Poročilo o opravljenem intenzivnem površin-in izkopu testnih jarkov, maj−junij 1997 (poglavje 3); Turk P., Drago-skem pregledu na odseku avtoceste Šentjakob-Blagovica (lokacija melj 1998. Poročilo o intenzivnih in ekstenzivnih terenskih pregledih, Dragomelj), april 1995. oktober−november 1998. Dragomelj, AAS 106, 2022 5 3 Letalski posnetek območja arheološkega najdišča (ledinsko ime Pri kozolcu) vzhodno od Dragomlja (pogled z zahoda). Desno ob cesti proti Pšati je stara dragomeljska osnovna šola (danes na tem mestu stoji Nadzorni center DARS). Cesta na sredi mimo kozolca vodi v Malo Loko. Levo zamejuje sliko potok Gobovšek. Foto Damijan Snoj (1996). 2000 je bila raziskana večina najdišča, predvsem v osre- pod vodstvom Petra Turka. V ekipi so kot vodje sektorjev dnjem delu izkopnega polja; izkopani so bili sektorji 18–28 sodelovali arheologi Andrej Gaspari, Barbara Hofman, Mi-in tudi sektorji 18A, 18B, 24A, 25A in 26A. Leta 2001 pa so bili lena Horvat, Špela Karo, Ida Murgelj, Predrag Novaković, raziskani še preostali sektorji 29–31. Skupaj je bila z izkopa-Matjaž Novšak, Rachel Novšak, Katarina Katja Predovnik, vanji raziskana površina 16.575 m2 (poglavje 4). Jure Soklič, Gojko Tica in Janja Železnikar ter tehnični ozi- Med izkopavanji se je izkazalo, da na tej obsežni površi- roma strokovni sodelavci (arheologi, absolventi arheologije, ni, raziskani vzhodno od Dragomlja, naselje ni živelo le v sodelavci z drugih strokovnih področij) Maja Bausovac, Ma-pozni bronasti dobi (poglavje 5.2.2), temveč že v neolitiku tic Brenk, Andreja Breznik, Darja Čirič, Andrej Čučnik, Miran (poglavje 5.2.1), naleteli pa smo tudi na železnodobne na-Erič, Robert Erjavec, dr. David Heath, Tomaž Fabec, Tatjana selbinske ostaline (poglavje 5.2.3), nekaj skromnih rimsko- Greif, Nataša Hren, Katja Hrobat, Gorazd Knific, Maja Koro- dobnih najdb (poglavje 5.2.4) ter na naselje iz pozne antike šec, Jure Krajšek, Andreja Maver, Igor Medarič, Tina Milavec, oziroma zgodnjega srednjega veka (poglavje 5.2.5). Zrinka Mileusnić, Dimitrij Mlekuž, Jure Mlinar, Marta Močnik, Dimitris Nicolau, Aleš Ogorelec, Daša Pavlovič, Šimen Peče, Arheološke raziskave v Dragomlju so na kratko povzete v Mitja Pergar, Ana Plestenjak, Ana Pogačnik, Sašo Poglajen, zbirnem poročilu (Turk 2003a), poleg tega pa so njihovi re-Andrej Preložnik, Mateja Ravnik, Bojana Rozman, Gašper zultati predstavljeni v specialističnih predhodnih poročilih, Rutar, Vesna Svetličič, Lucija Šoberl, Gregor Štibernik, Metka študijah in poljudnih prikazih, ki se jih je v minulih dobrih Štrajhar, Benjamin Štular, Simona Tomažič, Vedran Trgovčić, dveh desetletjih nabralo kar nekaj (Turk 1997; Teržan 1999, Niko Vareško in Tina Žerjal. Za geološko spremljavo raziskav 121, Fig. 14; Turk 1999; Turk 2000, 14–38, sl. 1–31; Turk 2001a, je poskrbel mag. Tomaž Verbič. Arheološka izkopavanja je 267; Turk 2001b, 155–159; Turk 2002; Turk 2003b; Petru 2005; usklajevala Skupina za arheologijo na avtocestah Sloveni-Turk, Svetličič 2005; Turk 2010). je (SAAS), strokovni nadzor pa je izvajal pristojni konser- Dela je izpeljala ekipa Oddelka za arheologijo Filozofske fa- vator Milan Sagadin (ZVKDS, OE Kranj). Vsem gre za so- kultete Univerze v Ljubljani in Narodnega muzeja Slovenije delovanje pri teh raziskavah velika zahvala. Med raziskavo 6 Dragomelj, AAS 106, 2022 dragomeljskih depojev v letu 1995 sta izkopavanja z zani- manjem spremljala ter pri njih sodelovala lastnika zemljišča in odkritelja prvih predmetov dragomeljskega depoja I, Anton in Peter Banko iz Dragomlja. Tudi njima gre iskrena zahvala za dragocene informacije in pomoč. Dragomelj je nižinsko naselje ob cesti Ljubljana–Domžale na južnem delu Kamniškobistriške ravni, ki od tod proti jugu in jugozahodu prehaja v Soteški hrib in naprej na Ljubljansko polje (sl. 2–4). Plodno ravnino na območju arheološkega najdišča vzhodno od Dragomlja na severu zamejuje potok Gobovšek, na jugu pa rečica Pšata. Najstarejši sledovi poselitve v južnem delu izkopnega polja v Dragomlju sodijo v neolitski čas, v drugo četrtino 5. tisoč- letja pr. n. št. (poglavje 5.2.1). Po več kot tri tisočletja dolgi vrzeli sledi poselitev z začetka pozne bronaste dobe, ki do- živi vrhunec v starejšem obdobju kulture žarnih grobišč, v iztekajočem 2. tisočletju pr. n. št. (poglavje 5.2.2). Naselje iz 4 Lokacija najdišča na geografski karti; vir: Atlas Slovenije, tega časa je zajemalo večino izkopnega polja. Na podlagi ©Mladinska knjiga Založba, d.o.o. Merilo 1 : 100 000. arheoloških virov se med to in naslednjo, tj. poselitvijo iz starejše železne dobe (poglavje 5.2.3), prav tako kaže nekaj bronastih predmetov, žarnogrobiščnem in halštatskem. Oba stoletij dolga vrzel. Tako žarnogrobiščna kot železnodob-sta pokazatelja močnih nadregionalnih izmenjalnih stikov, ki na poselitev v Dragomlju je funkcionalno povezana s so- so ju dragomeljski prebivalci vzdrževali na prelomu iz 2. v 1. časno poselitvijo na arheološkem najdišču Podgorica južno tisočletje pr. n. št. in v času 7. oziroma 6. stoletja pr. n. št. z od Pšate (Vojaković, Novšak 2022). Po opustitvi naselja v območji od srednje Italije do vzhodnih Alp. starejši železni dobi v Dragomlju beležimo skromne posa- Najdbe in dokumentacijo dolgoletnih arheoloških raziskav mezne najdbe iz rimskega časa (poglavje 5.2.4). Razumemo v Dragomlju hrani Narodni muzej Slovenije. Izbrane dra-jih kot poselitveni odmev bližnje vile rustike v Šentpavlu pri gomeljske najdbe iz neolitskega in žarnogrobiščnega časa Domžalah (Novšak 2012). V severnem delu izkopnega po-so razstavljene na tamkajšnji stalni razstavi (gl. Turk P., Turk lja je naselje ponovno oživelo v pozni antiki in v zgodnjem M. 2019, 99–100, 169–173, 201–203, sl. 137, 139, 211–213, srednjem veku (poglavje 5.2.5). Številne posamične novo-216–218, 251–252). veške najdbe in najdbe iz moderne dobe (poglavje 6.2 s pregledom odkritega numizmatičnega gradiva) razumemo kot šum bližnje vasi Dragomelj. Raznolika in bogata dragomeljska poselitvena podoba je umeščena v prostor južnega dela kamniškobistriške ravni. V njem so v porečju rečice Pšate in v spodnjem toku Kamniške Bistrice, od Komende in Mengša preko Trzina, Dragomlja in Podgorice do Ajdovščine nad Zajelšami in Dolskega razvr- ščena številna prazgodovinska, rimskodobna in srednjeve- ška arheološka najdišča, podrobneje predstavljena v nekaj topografskih pregledih (Železnikar 1999, 21–51, Karte 1–7; Novšak 2012, 8–11, sl. 6–7; Žorž, Nadbath 2010, 343–346; Vojaković, Novšak 2022, poglavje 3). Med temi najdišči se Dragomelj odlikuje po večperiodnem značaju naselbinske poselitve. Nekoliko dvignjen teren z obilo plodne zemlje med Pšato na jugu in potokom Gobovškom na severu je bil v minulih sedmih tisočletjih očitno privlačen za poseli- tev. Dragomelj se odlikuje tudi po obeh depojih bakrenih in Dragomelj, AAS 106, 2022 7 2Geološka in geomorfološka podoba najdišča Tomaž Verbič 2.1 Geološka in geomorfološka tudi zasipavali. Razen tega je del tega ozemlja prekrit tudi lega izkopnega polja s poplavnimi naplavinami, ki so jih vodotoki odlagali med poplavami. Naplavine teh vodotokov so večinoma drobno- Najdišče leži na aluvialni ravnini med vzpetinama Oljska zrnate, predvsem peščeno-muljaste. Prodnata granulome-gora (Soteški hrib) na zahodu in Ajdovščina na vzho- trična frakcija se pojavlja redkeje in je vezana večinoma na du (sl. 5). Ravnino je v osnovi v pleistocenu oblikovala potočna korita. Pri pregledih je bilo ugotovljeno, da potoki Kamniška Bistrica, ki danes teče vzhodno od izkopnega s svojo aktivnostjo posameznih delov tega ozemlja niso do-polja in se izliva v Savo. Sava s svojim tokom v pleistoce- segli. Tam so neprekinjeno nastajala tla na srednjepleisto- nu ni dosegla tega območja. Njen erozijski in sedimen- censkem konglomeratu in peščenem produ. tacijski vpliv je v smeri V–Z segal do Podgorice in Pšate Na podobno okolje na tem območju lahko sklepamo tudi (sl. 5). Kamniška Bistrica je naplavila več zaporednih glav obdobjih prazgodovinske poselitve. Gre za precej raven ciofluvialnih peščeno-prodnih zasipov. Starejši večinoma teren z rodovitnimi tlemi in s tekočo vodo v bližini. ležijo relativno globlje in so sprijeti v konglomerat. Po umiku Kamniške Bistrice proti današnji legi so že v zgor- njem pleistocenu in holocenu širše območje najdišča v ge- 2.2 Opazovanja na izkopnem omorfološkem ter v naplavinsko erozijskem smislu preobli- polju kovali manjši vodotoki, danes sta to Pšata in Gobovšek. V peščen prod ter konglomerat so tu vodotoki vrezovali manj- Na izkopnem polju lahko v genetskem smislu opredeli- ša in večja potočna korita ter jih ob njihovem premikanju mo dva tipa tal. Prvi tip je povezan z zgornjepleistocen-sko in holocensko sedimentacijo ter erozijskim delovanjem 5 Lega izkopnega polja (rumena zvezda) med današnjima potokoma Pšata in Gobovšek na aluvialni ravnini, ki jo je oblikovala Kamniška Bistrica v pleistocenu med Oljsko goro (Soteškim hribom) in Ajdovščino. S prekinjeno črto je označen erozijski in akumulacijski doseg Save v pleistocenu. 8 Dragomelj, AAS 106, 2022 raziskano območje struga potoka kvadrant 5 × 5 m Sek. 25A Sek. 21 Presek 46 Sek. 7 Sek. 10 Sek. 1 6 Lokacija obravnavanih geoloških opažanj v dragomeljskem izkopnem polju. Merilo 1 : 1500. Dragomelj, AAS 106, 2022 9 7 Presek zapolnjenega potočnega korita v smeri sever−jug v 8 Detajl s slike 7: 1 – podlaga, starejši zbit peščeno muljast južnem delu najdišča (S1). Opisi na sliki detajla (sl. 8). prod, 2 – peščen prod, 3 – peščen mulj, 4 – muljast pesek, 5 – prodnato muljast pesek, 6 – mulj s posameznimi lokalnih vodotokov. Ta tip tal obsega južni in severni del iz- prodniki, delno peščen mulj. kopnega polja (sektorji 1, 21 in 25a). Drugi tip je vezan na osrednji del izkopnega polja (sektorja 7 in 10 ter profil 46) in je povezan s konglomeratno geološko podlago, na kateri pa imamo dva tipa tal (za umestitev opažanj v dragomelj- skem izkopnem polju gl. sl. 6). Tla, povezana s holocenskimi naplavinami lokalnih vodotokov Sektor 1 V južnem delu izkopnega polja je v smeri zahod–vzhod potekalo nekdanje potočno korito, v spodnjem delu zapol- njeno predvsem s peščeno prodnatimi, višje pa z muljastimi naplavinami, v katerih so bili odloženi tudi posamezni pro- dniki (sl. 7–8). Ti so različne karbonatne in nekarbonatne sestave. Plasti 2–5 na sl. 8 so bile odložene s tekočo vodo v potočni strugi. Plast 6 je bila verjetno odložena ob poplavah v strugi, ko ta ni bila več aktivna, saj nima sedimentnih teks- tur, ki bi nakazovale ne rečni oziroma potočni tok. Na taki naplavini so nastala tudi današnja obrečna tla. Sektorja 21 in 25a Na severnem delu izkopnega polja je bila ugotovljena zasu- ta struga potoka (sl. 9–11). Struga je bila vrezana v starejše peščeno-muljaste potočne naplavine, podobno kot na juž- nem delu izkopnega polja. Zapolnjena je bila delno z drob- nozrnatimi naplavinami, delno pa s prodom. Prod je slabo sortiran (skupaj se pojavljajo prodniki zelo različnih velikosti 9 Muljasto peščen prod zapolnjuje strugo potoka, ki je bila in z različno zaobljenostjo). Petrografska sestava proda je vrezana v starejšo potočno naplavino, v peščen mulj (vkop prav tako pestra; dobro zaobljeni so pretežno karbonatni, SE 545 v sektorju 21 s polnili SE 538 ter SE 543–SE 544). Pogled proti zahodu. veliko slabše so zaobljeni nekateri nekarbonatni prodniki, predvsem kremenovi peščenjaki in meljevci. Glede na tako pisano sestavo lahko sklepamo na različno provenienco teh prodnikov. Dobro zaobljene karbonatne prodnike je potok verjetno pobral gorvodno z erozijo proda 10 Dragomelj, AAS 106, 2022 10 Presek struge potoka (SE 545) v sektorju 21. Slabo sortiran peščeno muljast prod v obliki leče (nekdanje potočno korito). Korito je bilo vrezano v starejše naplavine, muljast pesek s posameznimi prodniki. in konglomerata Kamniške Bistrice in jih nato prenašal kot svoj talni tovor. Slabo zaobljeni, tudi ostrorobi prodniki kre- menovega peščenjaka za seboj nimajo daljšega transporta in verjetno izvirajo iz koluvialnih nanosov na vznožju Oljske gore. Tam jih je s svojim tokom erodirala predhodnica da- našnje Pšate in prenašala dolvodno. Slaba sortiranost prodnikov je velikokrat značilnost manj- ših vodotokov, ki svoj talni tovor dobijo iz različnih virov na kratki razdalji. Njihova zmožnost homogenizacije talnega tovora glede na velikost in zaobljenost je zaradi kratkega transporta močno omejena. Hkrati je lastnost naplavin takih potokov tudi ta, da skupaj s prodom odlagajo ne le pe- sek, ampak tudi mulj. Razlog za to je dejstvo, da imajo taki vodotoki zelo nestalen hidrološki režim, zaradi katerega se lahko na istem mestu odlagajo različne naplavine (recimo prod in mulj). Tla, nastala na pleistocenskemu produ in konglomeratu Kamniške Bistrice Na pleistocenskem konglomeratu in produ Kamniške Bistri- ce imamo dva tipa tal. Prvi tip predstavljajo dobro razvita in v celoti ohranjena srednjepleistocenska tla do 1,2 metra debelim Bt horizontom (sl. 13). Bt horizont tal je mineralen argiluvičen B horizont, ki se nahaja pod horizontoma A in E in vsebuje izprano glino iz horizontov nad njim. Tu ni pri- sotnih sledov kasnejših (zgornjepleistocenskih ali holocen- 11 Pogled proti severu na strugo nekdanjega vodotoka (SE 545), zapolnjeno s peščeno muljastim prodom, v sektorju skih) erozijskih ali sedimentacijskih procesov. Drugi tip tal je 25a. Dragomelj, AAS 106, 2022 11 12 Sestava tal na delu izkopnega polja v sektorju 10. Geološka podlaga je tu srednjepleistocenski zakrasel konglomerat. Zakraselost je vidna v obliki vdolbin oziroma pedogenih žepov (Ž), ki iz vrha segajo v globino. ohranjen na območju med S7 in S9 (sl. 12) in je glede na prvi tip močno reduciran. Bt horizont je debel le do največ 20 cm, debelejši je le v pedogenih žepih. Take razmere na- kazujejo, da so bila tla na teh po površinah delno erodirana. Sektorja 7 in 10 Nekoliko severneje od potočnega korita (sl. 7–8) je bila v smeri S−J v sektorjih 7 in 10 izkopana sonda, v kateri je bil že blizu površine konglomerat. Ta je nastal z litifikacijo pe- ščenega proda Kamniške Bistrice (sl. 12). Konglomerat je verjetno srednjepleistocenske starosti. Na njem bi sicer za- radi dolgega časovnega obdobja nastajanja tal pričakovali 13 Sonda 46, severni presek, pogled z zahoda proti vzhodu, več kot 1,5 m debela tla z vsaj 1 m debelim iluvialnim Bt po čiščenju. Pod humoznim A horizontom in tankim horizontom. Na to opozarjajo številna opazovanja na zelo eluvialnim E horizontom sledi več kot 1 meter debel iluvialni podobni konglomeratni podlagi (savske terase) v Ljubljanski Bt horizont. kotlini, na najdišču pa smo taka tla opazovali v profilu 46 (sl. 13–14). verjetno pa je bilo uravnavanje vsaj delno tudi posledica antropogenega premeščanja materiala z višjih proti nižjim Tla na konglomeratu na tej lokaciji torej niso tako debela, delom (gravitacijsko premeščanje pri obdelavi tal, oranju). kot bi sicer za srednjepleistocensko starost pričakovali. Kon- glomerat se pojavlja že med 30 in 60 cm pod površino, dna Posebej je treba opozoriti, da na tudi tem delu najdišča ni pedogenih žepov segajo do globine 120 cm. Bt horizont je naplavin lokalnih vodotokov, da na to območje vodotoki z tu debel do 20 cm, debelejši je le v pedogenih žepih (sl. 12). erozijo ali akumulacijo niso segali. Geološki procesi na tem terenu so vezani le na akumulacijo peščenega proda, litifi- Razloga za tako geološko zaporedje in tanka tla na srednje- kacijo v konglomerat, nastajanje tal ter kasneje uravnavanje pleistocenskem konglomeratu z gotovostjo ne poznamo. morfološko dvignjenega terena. Glede na geološko in geomorfološko situacijo v okolici je najbolj verjetno, da so bila originalna tla na tem mestu de- belejša in da je bil teren tu v preteklosti višji, torej nekoliko dvignjen nad okolico. Proces uravnavanja terena je bil lah- ko naraven (predvsem koluvialno pobočno spiranje), zelo 12 Dragomelj, AAS 106, 2022 Presek 46 Presek 46 je bil izkopan v osrednjem delu izkopnega polja v smeri V−Z 2 metra globoko zaradi polaganja kablovoda (sl. 13–14). V podlagi je bil na dnu dosežen konglomerat, vendar le na nekaterih mestih, drugje pa so bila tla debelej- ša kot 2 metra. Nad konglomeratom je dober meter debel iluvialni Bt horizont tal. Ta horizont nastaja s preperevanjem geološke podlage in akumulacijo zrn gline, sprane iz zgor- njih horizontov zaradi iluviacije (predvsem iz eluvialnega horizonta E). Podobno debela tla so običajna na srednjeple- istocenskih glaciofluvialnih zasipih Save ali Kamniške Bistrice. V profilu so bile vidne deformacije, ki jih povezujemo s po- 14 Južni presek sonde 46, detajl na globini 150 do 200 cm. Ilovnata plast (3), prelomljena zaradi posedanja terena sedanjem tal zaradi nastajanja pedogenih poglobitev oziro- nad pedogenim žepom, ki je nastal na konglomeratu. ma žepov, ob katerih prihaja do posedanja terena (sl. 14). 1 – Preperel konglomerat, naplavina Kamniške Bistrice. Do posedanja terena nad prodom ali konglomeratom pri- 2 – Horizont Bt, spodnja plast. Mulj s posameznimi haja zaradi neenakomerne hitrosti raztapljanja karbonatnih nekarbonatnimi prodniki. 3 – Ilovica, pretrgana plast zaradi prodnikov. V primeru savskega ali kamniškobistriškega pro- posedanja terena nad pedogenim žepom. 4 – Horizont da karbonatni prodniki predstavljajo približno 75 % do 80 % Bt, iluvialen horizont tal. Peščena ilovica s posameznimi nekarbonatnimi prodniki. volumna, 20 % do 25 % je nekarbonatnih. Nad pedogenimi žepi, kjer več karbonata z raztapljanjem preide v sproti od- tekajočo raztopino, se posledično tla posedajo hitreje kot v okolici žepov. Posledica tega je lahko pretrganje plastnatih struktur, ki ležijo na robovih žepov. V našem primeru je na ta način pretrgana ilovnata plast, ki je zaradi tega močno na- gnjena, pravzaprav je padla v pedogeni žep (sl. 14, plast 3). Dragomelj, AAS 106, 2022 13 Sektor 3 Sektor 2 Sektor 1 15 Območje najdišča z označenimi sektorji terenskega pregleda v mreži. Merilo 1 : 3000. 14 Dragomelj, AAS 106, 2022 3Arheološki intrasite pregledi v mreži in izkop testnih jarkov Peter Turk V času od 21. aprila do 9. maja 1997 je bil na arheo- Velikost testnih jarkov (TJ) je variirala glede na njihovo po- loškem najdišču Dragomelj, 100 m vzhodno od vasi zicijo v okviru ugotovljenega prazgodovinskega najdišča: Dragomelj na odseku SK 08 (Blagovica–Šentjakob) AC obsežnejša TJ sta bila izkopana na robnih predelih najdi- (prim. Poročilo o ekstenzivnem arheološkem pregledu, šča (zaradi natančnejše zamejitve njegovega realnega ob-Kranj 1995, ter Poročilo o delnem intenzivnem površin- sega), manjši TJ pa so bili izkopani na področju izrazitejših skem pregledu na odseku avtoceste Šentjakob– Blagovica koncentracij prazgodovinske keramike (zaradi ugotavljanja (lokacija Dragomelj), Ljubljana 1995), opravljen arheolo-stopnje poškodovanosti ter narave in globine potencialne ški intrasite pregled v mreži, kot ga predpisuje metodo- stratifikacije najdišča). Na področju največje koncentracije logija za AC v Sloveniji (glej Arheologija na avtocestah prazgodovinske keramike v sektorju 2 (sl. 17) zemljišča še Slovenije Z, Metode in postopki, Ljubljana: SAAS 1994). niso bila odkupljena in smo intenzivni pregled v mreži z do-Na istem območju je bilo izkopanih tudi šest testnih jar- voljenjem lastnika sicer lahko izvedli, testnih jarkov pa nismo kov (TJ 1–6, prim. sl. 16–18). mogli izkopati. Pregled v mreži je zajel naslednje parcele (vse k. o. Dragomelj): Velikost testnih jarkov: parc. št. 101/1, 101/2, 103/1, 103/2, 104/1, 104/2, 105/1, 106/1, • TJ 1: 1 × 30 m, 107/1, 108/1, 108/2, 134/1, 138/1 in 160 v obsegu, ki ga za- • TJ 2: 1 × 10 m, mejuje rob trase bodoče avtoceste. Na ta način je bilo pre- • TJ 3: 1 × 8 m, gledanih 244 kvadrantov v obsegu 10 × 10 m, torej je bilo • TJ 4: 1 × 20 m, skupaj pregledanih 24.400 m2 površin v treh ločenih sektor- • TJ 5: 1 × 3 m, jih pregleda (sl. 15–18). Navedene površine so predstavljale • TJ 6: 1 × 1 m. njivsko zemljišče s pretežno dobrimi do odličnimi pogoji vi- Globina izkopa TJ je bila različna (od 25 do 110 cm), v pov- dljivosti (ovrednoteni z vrednostmi 5–10). Dobra petina pre- prečju pa je bila pribl. 50 cm. gledanih površin je izkazala slabše pogoje vidljivosti (vre- dnosti 1–4) zaradi visokih posevkov ( ječmen, pšenica), delno Obseg pregledanih površin je prikazan na sl. 15 (izsek iz pa zaradi infrastrukturnih objektov (ceste, poljske poti), ki so katastrskega načrta k. o. Dragomelj, merilo 1 : 2880), na ka-na področju najdišča prečkali traso. Glede na to, da so se teri so označeni trije sektorji pregleda, ki so v merilu 1 : 1000 nekatera območja višjih koncentracij prazgodovinske ke- prikazani na sl. 16–18. Na slednjih je numerično prikazana ramike pojavljala tudi na predelih s slabšo vidljivostjo, smo distribucija ugotovljene prazgodovinske keramike in posle-sklepali, da so dobljeni rezultati na pregledanih površinah dično je razviden natančen obseg arheološkega najdišča. relevantni za sklepanje o obsegu prazgodovinske naselbine. Posamezni testni jarki so prikazani na sl. 19–21. Od celotne površine potencialne naselbine (32.000 m2) je Ugotovitve tako ostalo še okoli 7.500 m2, ki jih nismo mogli zajeti v pregled zaradi neodkupljenih parcel (travniki, obdelane njivske A) Intenzivni pregled v mreži: površine), na katere dostop ni bil mogoč (sl. 15). 1. Osrednji predel najdišča smo ugotovili v sektorju 2 Namen arheološkega intrasite pregleda in izkopa testnih (sl. 17–18). Na področju v obsegu 6000 m2 je količina praz-jarkov je bil: godovinske keramike zelo pogosto presegala 2 fragmenta na kvadrant, kar je očiten pokazatelj, da oranje uničuje še • natančneje zamejiti realni obseg najdišča, obstoječe intaktne strukture pod ornico. Proti severu se je ta • ugotoviti stopnjo poškodovanosti najdišča ter osrednji del najdišča v manjšem obsegu verjetno nadaljeval • ugotoviti naravo in globino arheološke stratifikacije. na parcelo št. 161/1 (ni bila pregledana), na kar smo lahko sklepali po visokih koncentracijah prazgodovinske keramike v kvadrantih B13 in B14. Dragomelj, AAS 106, 2022 15 terenski pregled prazgodovinska keramika testni jarek kvadrant 10 × 10 m 20 TJ 5 TJ 6 19 18 TJ 3 17 TJ 2 16 15 14 13 12 TJ 1 11 10 9 8 7 6 5 4 A B 3 C 2 D E 1 F 16 Sektor 1 ( jug) – distribucija prazgodovinske keramike in lokacija testnih jarkov (TJ) 1–3 in 5–6. Merilo 1 : 1000. 16 Dragomelj, AAS 106, 2022 terenski pregled terenski pregled prazgodovinska keramika prazgodovinska keramika testni jarek testni jarek kvadrant 10 × 10 m kvadrant 10 × 10 m 24 23 22 20 TJ 4 TJ 5 TJ 6 21 19 20 18 TJ 3 19 17 TJ 2 16 18 15 17 14 16 13 15 12 14 TJ 1 11 13 10 12 9 11 8 10 7 9 6 8 5 7 4 F 6 A B 3 5 C 2 D 4 E E 1 3 F D 2 A B 1 C 17–18 Sektorja 2 in 3 – distribucija prazgodovinske keramike. Merilo 1 : 1000. Dragomelj, AAS 106, 2022 17 2. Druga, manjša koncentracija prazgodovinske keramike, ki je nakazovala intaktne podpovršinske strukture (prim. tudi rezultate sondiranja v TJ 2), se je nahajala v severnem delu sektorja 1 na površini 1500 m2 (sl. 16). Na vprašanje, kaj pomenita dve tako očitno ločeni koncentraciji površinskih prazgodovinskih najdb, še nismo mogli odgovoriti. Očitno ni šlo samo za rezultat recentne uničenosti najdišča oziro- ma nepristopnosti terena (cesta), saj so tudi pregledani kva- dranti med profiloma 19 sektorja 1 in 2 sektorja 2 izkazovali pretežno odsotnost prazgodovinskih najdb v razdalji 50−60 m med obema koncentracijama. 3. Glede na navedeno je moralo biti celotno področje v sektorju 2 do profila 15 v obsegu 7150 m2 ter severni del sektorja 1 v obsegu 3800 m2 pri arheoloških izkopavanjih natančno obravnavano. 4. Južni del sektorja 1 (do profila 13: sl. 16) je izkazal za- nemarljivo število prazgodovinskih najdb (glej tudi rezulta- te sondiranja TJ 1). Zelo verjetno je bilo to območje izven prazgodovinskega najdišča. V kvadrantih D3, F3 in F7 so se pojavljali tudi odbitki iz roženca, kar bi lahko nakazovalo ostaline podpovršinskih struktur. Za področje med profilo- ma 3 in 6 je bil predviden izkop dodatnih sond v obsegu 200–300 m2. 19 Vkop v ilovnato osnovo na severovzhodnem robu TJ 1. 5. Na severnem delu potencialne naselbine, v sektorju 3 (sl. 17–18), smo prav tako dokumentirali zanemarljivo števi- skrajnem severnem robu izkopa smo v ilovici v tlorisu zasle- lo prazgodovinskih najdb. Glede na to, posebej pa glede na dili večji vkop z enim fragmentom prazgodovinske keramike rezultate sondiranja v TJ 4, je bil za področje med profiloma (sl. 19). Za boljše razumevanje navedene spremembe v ge-15 in 20 predviden strojni izkop ornice v obsegu 2000 m2 in ološki osnovi ter za morebitno potrditev, da gre za intaktne natančna arheološka obravnava intaktnih slojev. prazgodovinske strukture, smo predlagali obsežnejši izkop 6. Med posebnimi najdbami zaslužijo posebno pozornost na področju profila 10 (do 400 m2). trije fragmenti kovine, ki smo jih začasno opredelili kot že- 2. V TJ 2 v severnem delu sektorja 1 (sl. 16) smo pod ornico lezne surovce. Zaradi specifične strukture in amorfne oblike na globini 25 cm naleteli pretežno na ilovnato osnovo, v ter glede na kemično sestavo nekaterih podobnih predme-severnem predelu jarka pa na zelo tanko, očitno intaktno tov iz dragomeljskega depoja I, izkopanega l. 1995, pa je prazgodovinsko plast, ter v skrajnem severnem delu jarka morda šlo tudi pri treh omenjenih kosih za surovce pre-verjetno na jamo za stojko. V navedeni plasti se je naha- težno bakrove sestave. Zaradi pomena teh predmetov pri jala velika količina (preko 120 fragmentov) prazgodovinske razumevanju prazgodovinskih metalurških postopkov je keramike z nekaj bolje določljivimi kosi, ki datirajo plast v bilo potrebno arheološki izkop v sektorju 2 spremljati z de-pozno bronasto dobo. tektorjem kovin. 3. V preostalih TJ v severnem delu sektorja 1 so se nahaja- B) Izkop testnih jarkov: li redki kosi fragmentov prazgodovinske keramike v ornici, 1. TJ 1 v sektorju 1 (sl. 16) je izkazal pretežno enotno strati- sicer pa so bili ti izkopi arheološko negativni. Na globinah fikacijo: pod 20−25 cm debelo plastjo ornice se je nahaja- med 25 in 40 cm smo naleteli bodisi na prodnato osnovo la 10−30 cm debela ilovnata plast, ki je prekrivala pretežno (TJ 3: sl. 20) bodisi na ilovnato sterilno plast (TJ 5). V TJ 6 smo prodnato (oz. mestoma ilovnato-prodnato) geološko osnovo pod ornico ugotovili morebiten vkop v prodnato geološko na globini povprečno 50 cm pod površino. Le v skrajnem osnovo. severnem delu jarka smo ugotovili mnogo globljo ilovnato 4. TJ 4 v sektorju 3 (severni robni predel arheološkega plast (na globini 110 cm prodnata osnova ni bila dosežena). V najdišča) je izkazoval drugačne geološke značilnosti. Pod 18 Dragomelj, AAS 106, 2022 20 Geološka osnova v TJ 3; pogled z juga. 21 Geološka osnova v TJ 4; pogled z juga. 20−25 cm ornice se je nahajala težka ilovica, pomešana s Sklep peskom, pod njo pa na osrednjem predelu sonde na globini 50 cm mivka kot očitno vodni sediment (sl. 21). Ta predel Za celotno območje severnega dela sektorja 1 in sektor 2 v najdišča močno gravitira k bližnjemu potoku Gobovšku in je obsegu 11.000 m2 je bil predviden natančen arheološki iz-po pripovedovanju domačinov tudi v recentnem času pod- kop po strategiji izkopavanj odprtih površin. Robne prede- vržen poplavam. Tako v ornici kot v ilovnati plasti pod njo le centralnega dela arheološkega najdišča kot tudi prostor smo naleteli na redke fragmente prazgodovinske keramike, med obema koncentracijama prazgodovinskih najdb je bilo ki je najverjetneje prinesena, torej je v sekundarni legi. Za potrebno preliminarno raziskati z gostimi sondami v ob-potrditev te teze je bil potreben izkop večje odprte površi- segu 1500 m2. Za južni del sektorja 1 je bilo na navedenih ne, da smo lahko zanesljivo potrdili, da v tem sektorju ni več izbranih predelih predvideno sondiranje v obsegu 700 m2, struktur prazgodovinske naselbine. na južnem delu sektorja 3 pa strojni izkop ornice v obsegu 2000 m2 in arheološke raziskave spodnjih intaktnih slojev. Dragomelj, AAS 106, 2022 19 4Potek dela pri arheoloških izkopavanjih Peter Turk Glede na mikroregionalne značilnosti (ravninsko najdi- tudi več kot 1.000 m2 (npr. sektor 19). Specifična razmestitev šče), predvsem pa glede na rezultate predhodnih inten- posamičnih sektorjev znotraj izkopnega polja je predvsem zivnih terenskih pregledov in raziskav v testnih jarkih na posledica dostopnosti površin, kar je bilo delno pogojeno tem območju, ki so nakazali obstoj poznobronastodob-s še neodkupljenimi površinami (od tod včasih nenavadne ne naselbine z enostavno stratigrafsko situacijo (poglav- diagonale pri razmejitvi nekaterih sektorjev), delno pa s je 3), smo začrtali strategijo arheoloških zaščitnih razi- specifičnimi zahtevami izvajalcev gradnje AC. Tako smo leta skav z naslednjimi izhodišči: 2000 razmeroma hitro zaključili z izkopavanji v ozkih in dol- 1. Celotno izkopno površino smo razdelili na kvadrante veli- gih sektorjih 21, 22 in delno 19 v vzhodnem delu izkopnega kosti 5 × 5 m. Kvadranti so bili smiselno združeni v sektorje polja, ker je bilo potrebno vzpostaviti komunikacijski koridor izkopa, znotraj katerih je delovala ena popolna izkopavalna za gradnjo AC (sl. 24). ekipa z arheologom, tehnikoma in šestimi do dvanajstimi 2. Iz tlorisa kvadrantov in sektorjev (sl. 22) so razvidne (občasno tudi več) fizičnimi delavci (sl. 22). Idealna velikost številne usmeritve kvadrantov. Ta zapletena zakoličenja so posamičnega sektorja je bila okrog 400 m2, a je njihov dejan-posledica dolgega trajanja terenskih raziskav in raznolikih ski obseg glede na specifične okoliščine zelo variiral (sl. 23). okoliščin, ki so omogočale oziroma omejevale potek del v Tako so nekateri robni sektorji obsegali le slabih 200 m2 (npr. posameznih sezonah: sektor 1), nekateri pa zaradi kontinuiranega dela istega ar-heologa – vodje sektorja na istem področju skozi daljši čas 23 Južni del izkopnega polja izkopavanj v letu 2000, pogled s severa: sektorji 20, 23, 27 in v ozadju sektor 19. 20 Dragomelj, AAS 106, 2022 24 Izkopavanja na trasi AC v avgustu 2000, pogled z juga. Južni del (sektorji 3–14) in vzhodni del (sektorji 19, 21 in 22) izkopnega polja je že sproščen za gradbena dela. a) Prvi dve sondi velikost 3 × 6 in 3 × 4 m sta bili v Dra- soseščini sektorja B iz leta 1997, zato smo to območje – gre gomlju raziskani septembra 1995 ob odkritju žarnogrobišč- za sektorje 18, 18A in 18B – zakoličili v enaki smeri, kot so nega in železnodobnega depoja (poglavji 5.2.2 in 5.2.3). bili zakoličeni kvadranti sektorja B. Razlog za ločenost sek-Usmeritev njunega zakoličenja je sledila smeri njive. Njuna torjev 18, 18A in 18B je v različnih časovnih razmakih, ko so lokacija je takoj zahodno od trase AC (prim. območje na nam bile na tem območju površine tekom leta 2000 na voljo jugu sektorja 20 in zahodno od njega na sl. 22). Med iz-za raziskavo. Na tem mestu namreč danes poteka pod AC kopavanji leta 2000 smo na jugu sektorja 20 izkopno polje poglobljena lokalna cesta Dragomelj–Pšata. Dinamika arhe-uspeli razširiti s kvadrantoma 441A in 451A, s katerima smo oloških del je bila popolnoma odvisna od dinamike grad-zaobjeli območje manjše sonde 2 iz leta 1995, tj. območje v benih del in posledično dinamike dostopnih površin (sl. 25). ornici razpršenega železnodobnega depoja. Na žalost v tej razširitvi nismo naleteli na kakršne koli strukture, ki bi bolje pojasnile okoliščine zakopa tega depoja. b) Zakoličenje prve sezone izkopavanj večjih površin je bilo leta 1997 zastavljeno v smeri sever–jug. Po taki usmeritvi kvadrantov so bili tega leta raziskani sektorji 1, 3–14 na juž- nem delu ter sektorji 15–17 na severnem delu izkopnega polja. c) Istega leta 1997 se je zaradi dodatnega odkupa zemljišča na skrajnem jugu izkopnega polja za raziskave sprostila po- vršina velikosti 20 × 10 m, ki smo jo imenovali sektor B. Šlo je za pravokotno površino, usmerjeno glede na usmerjenost njive na tem mestu. V letu 2000 je ostal edini neraziskani 25 Zaključek arheoloških del v sektorju 18B septembra 2000 del površin na jugu dragomeljskega izkopnega polja prav v se je odvijal v okolju gradbišča AC. Dragomelj, AAS 106, 2022 21 raziskano območje presek (P) kvadrant 5 × 5 m 336 337 335 334 333 328 329 330 331 332 327 326 325 324 323 322 Sektor 17 315 316 317 318 319 320 321 Sektor 16 314 313 312 311 310 309 308 307 297 298 299 300 301 302 303 304 305 306 296 295 294 293 292 291 290 289 288 287 286 277 278 279 280 281 282 283 284 285 276 275 274 273 272 271 270 269 268 Sektor 15 260 261 262 263 264 259 258 257 256 255 254 695 672 696 247 248 249 673 250 251 685 252 697 P 6 674 686 698 245 244 243 242 675 687 699 664 676 688 700 237 238 653 239 665 677 689 654 666 Sektor 24678 690 Sektor 24a Sektor 21 235 234 643 655 667 679 632 644 656 668 680 621 633 645 657 669 622 634 646 658 611 623 635 670 647 659P 5 612 624 636 648 660 601 613 625 637 649 602 614 626 638 650 591 603 615 627 639 592 604 616 Sektor 25 628 640 581 593 605 617 629 582 594 606 618 630 571 583 595 607 619 572 Sektor 26a 584 596 608 620 561 573 585 597 609 562 574 586 598 610 551 563 575 587 599 552 564 576 Sektor 26588 600 541 553 565 577 589 542 554 566 578 590 531 543 555 567 579Sektor 22 532 544 556 568 580 521 533 545 557 569 522 534 546 558 570 511 523 535 Sektor 28 547 559 512 524 536 548 560 501 513 525 537 549 502 514 526 538 550 491 503 Sektor 20 515 527 539 492 504 516 528 540 481 493 505 517 529 482 494 506 518 530 P 4 471 483 495 507 Sektor 27 519 472 484 496 508 520 461 473 485 497 509 P 3 462 474 486 498 510 451 463 475 487 499 452 464 476 488 500 441 453 465 477 489 442 478 431 454 466 490 443 Sektor 23 479 432 455 467 Sektor 23a 444 456 468 480 421 433 445 457 469 422 434 446 458 411 470 423 435 447 (strani 22–23) 459 412 22 424 Mr 436 448 Sektor 19 460 eža kvadrantov in sektorjev ter lega presekov. Merilo 1 : 750. 401 413 425 437 449 402 414 426 438 450 22 403 415 Dragomelj, AAS 106, 2022 427 439 404 Sektor 29 416 428 440 405 417 429 418 4 430 1 406 8 430 407 419 Sektor 31 408 420 229 228 227 226 225 409 410 218 219 220 221 222 223 224 217 216 215 214 213 212 211 210 209 208 Sektor 13 Sektor 14 194 195 196 197 198 199 200 201 202 203 204 205 206 207 Sektor 30 193 192 191 190 189 188 187 186 185 184 183 182 181 P 2 180 166 167 168 169 170 171 172 173 174 175 176 177 178 179 Sektor 12 Sektor 9 Sektor 10 Sektor 11 165 164 163 162 161 160 159 158 157 156 155 154 153 152 138 139 140 141 142 143 144 145 146 147 148 149 150 151 137 136 135 134 133 132 131 130 129 128 127 126 125 Sektor 6 Sektor 7 Sektor 8 110 111 112 113 114 115 116 117 118 119 120 121 122 123 109 108 107 106 105 104 103 102 101 100 99 98 97 83 84 85 86 87 88 89 90 91 92 93 94 95 82 81 80 79 78 77 76 75 74 73 72 Sektor 3 Sektor 4 Sektor 5 59 60 61 62 63 64 65 66 67 68 58 57 56 55 54 53 52 51 50 40 41 42 43 46 38 37 24 Sektor 18a1 Sektor 18 Sektor 18b1 18 7 8 2 6 5 4 2 3 Sektor 1 3 4 8 1 2 3 4 5 1 7 2a 5 6 2 6 6 3 P 1 5 4 Sektor B raziskano območje presek (P) kvadrant 5 × 5 m 336 337 335 334 333 328 329 330 331 332 327 326 325 324 323 322 Sektor 17 315 316 317 318 319 320 321 Sektor 16 314 313 312 311 310 309 308 307 297 298 299 300 301 302 303 304 305 306 296 295 294 293 292 291 290 289 288 287 286 277 278 279 280 281 282 283 284 285 276 275 274 273 272 271 270 269 268 Sektor 15 260 261 262 263 264 259 258 257 256 255 254 695 672 696 247 248 249 673 250 251 685 252 697 P 6 674 686 698 245 244 243 242 675 687 699 664 676 688 700 237 238 653 239 665 677 689 654 666 Sektor 24678 690 Sektor 24a Sektor 21 235 234 643 655 667 679 632 644 656 668 680 621 633 645 657 669 622 634 646 658 611 623 635 670 647 659P 5 612 624 636 648 660 601 613 625 637 649 602 614 626 638 650 591 603 615 627 639 592 604 616 Sektor 25 628 640 581 593 605 617 629 582 594 606 618 630 571 583 595 607 619 572 Sektor 26a 584 596 608 620 561 573 585 597 609 562 574 586 598 610 551 563 575 587 599 552 564 576 Sektor 26588 600 541 553 565 577 589 542 554 566 578 590 531 543 555 567 579Sektor 22 532 544 556 568 580 521 533 545 557 569 522 534 546 558 570 511 523 535 Sektor 28 547 559 512 524 536 548 560 501 513 525 537 549 502 514 526 538 550 491 503 Sektor 20 515 527 539 492 504 516 528 540 481 493 505 517 529 482 494 506 518 530 P 4 471 483 495 507 Sektor 27 519 472 484 496 508 520 461 473 485 497 509 P 3 462 474 486 498 510 451 463 475 487 499 452 464 476 488 500 441 453 465 477 489 442 478 431 454 466 490 443 Sektor 23 479 432 455 467 Sektor 23a 444 456 468 480 421 433 445 457 469 422 434 446 458 411 470 423 435 447 459 412 424 436 448 Sektor 19 460 401 413 425 437 449 402 414 426 438 450 403 415 427 439 404 Sektor 29 416 428 440 405 417 429 418 4 430 1 406 8 430 407 419 Sektor 31 408 420 229 228 227 226 225 409 410 218 219 220 221 222 223 224 217 216 215 214 213 212 211 210 209 208 Sektor 13 Sektor 14 194 195 196 197 198 199 200 201 202 203 204 205 206 207 Sektor 30 193 192 191 190 189 188 187 186 185 184 183 182 181 P 2 180 166 167 168 169 170 171 172 173 174 175 176 177 178 179 Sektor 12 Sektor 9 Sektor 10 Sektor 11 165 164 163 162 161 160 159 158 157 156 155 154 153 152 138 139 140 141 142 143 144 145 146 147 148 149 150 151 137 136 135 134 133 132 131 130 129 128 127 126 125 Sektor 6 Sektor 7 Sektor 8 110 111 112 113 114 115 116 117 118 119 120 121 122 123 109 108 107 106 105 104 103 102 101 100 99 98 97 83 84 85 86 87 88 89 90 91 92 93 94 95 82 81 80 79 78 77 76 75 74 73 72 Sektor 3 Sektor 4 Sektor 5 59 60 61 62 63 64 65 66 67 68 58 57 56 55 54 53 52 51 50 40 41 42 43 46 38 37 24 Sektor 18a1 Sektor 18 Sektor 18b1 18 7 8 2 6 5 4 2 3 Sektor 1 3 4 8 1 2 3 4 5 1 7 2a 5 6 2 6 6 3 P 1 5 4 Sektor B Dragomelj, AAS 106, 2022 23 č) Med letoma 1997 in 2000 se je s pridobljenimi izkušnjami do globine 15–20 cm – premešane plasti, pri kateri vrednost arheoloških raziskav ob gradnji AC pokazalo, da je usme-pridobljenih podatkov ni bila velika, ter ročnim izkopom ritev kvadrantov v smeri poteka AC mnogo bolj praktična. plasti pod ornico do geološke osnove. Ročni izkop ornice Zaradi tega je zakoličenje sektorjev 19–29 v osrednjem delu smo izvajali na površini približno 3.000 m2 v letu 1997 (sek-izkopnega polja, raziskanih leta 2000, sledilo smeri trase AC. torji 1–12), a se ni izkazal za dovolj produktivnega in smo d) V letu 2001 sta bila raziskana še sektorja 30 (območje ga tekom izkopavanj v letu 1997 (sektorji B ter 15–17), pred-gradnje izlivnega polja meteornih voda ob AC) in 31 (ob- vsem pa v nadaljevanju raziskav leta 2000 opustili. močje, ki je bilo zaradi lokalne ceste Dragomelj–Mala Loka 5. Arheološka izkopavanja so tako sestavljali strojni izkop sproščeno za raziskave kot zadnje). Njuno zakoličenje sledi zgornje plasti, ročni izkop plasti pod ornico in terensko doku-smernicam zakoličenja iz l. 2000. Območje vzhodno od sek- mentiranje drobnih najdb in struktur (risanje, fotografiranje, torjev 29 in 31 in zahodno od sektorja 31 – obe dajeta na opisi). Med na terenu opravljena dela štejemo tudi pranje tlorisu dragomeljskega izkopnega polja vtis dveh v traso AC drobnih najdb in njihovo grobo sortiranje. Hkrati smo med zajedenih neraziskanih površin (gl. sl. 22) – sta bili ob začet-izkopavanji in po njih številne pridobljene vzorce zemlje tudi ku raziskav leta 2001 že uničeni z gradbenimi deli. mokro sejali ter pridobili vrsto vzorcev oglja in semen (za na- e) Še eno območje, namenjeno izkopavanjem, je bilo uni- tančne popise pridobljenih najdb, vzorcev in dokumentiranih čeno z nenapovedanimi gradbenimi deli, in sicer koridor v enot zapisa, prim. tu spodaj poglavji 6 in 10). širini štirih metrov, ki so ga brez vednosti arheologov v nekaj Skupna površina, raziskana po sektorjih s strategijo izkopa urah dva metra globoko izkopali zaradi polaganja električ- odprtih površin, znaša 12.500 m2. Poleg teh smo na skraj- nih vodov med sektorjem 28 na jugu ter sektorjema 26 in nem severu izkopnega polja površine, ki so bile potencialno 26A na severu (sl. 13–14 in 22). arheološko pozitivne, v sektorju 17 raziskali s serijo testnih 3. Delo po sektorjih je po eni strani omogočilo izkopava- jarkov (sl. 22). Ti predeli v skupnem obsegu 1.925 m2 so se nja večjih odprtih površin, kar je nujno pri naselbinskih si- izkazali za negativne. Podobno so bile z natančnim nadzo- tuacijah, pri katerih je potreben hkraten vpogled preko čim rom gradbenega izkopa na skrajnem jugu izkopišča na bivši večjih površinskih ploskev. Po drugi strani so bili sektorji še cesti Dragomelj–Pšata (območje današnjega podvoza), z vedno logistično dovolj majhni in obvladljivi, da so začasno izkopom testnih jarkov in po ugotovljeni odsotnosti kakršnih neprekopani koridorji med njimi omogočali informativne koli arheoloških struktur in najdb sproščene tudi površine izrise vertikalnih presekov, s katerimi smo sproti verificirali zahodno in južno od sektorjev 1 in 18 v skupnem obsegu ustreznost definiranja posamičnih stratigrafskih enot. 2.150 m2. Skupen obseg raziskanih površin v Dragomlju (bodisi z metodo izkopa odprtih površin bodisi z metodo 4. Strategija arheoloških izkopavanj znotraj posamičnega sondiranja s testnimi jarki) je tako 16.575 m2. sektorja je bila povezana s strojnim izkopom zgornje ornice SE 1 – temno rjava zemljena plast, ornica SE 7 - rjava zemljena plast z žarnogrobiščnimi najdbami SE 387 - plast proda SE 388 - temna sivo rjava plast s prevladujočimi neolitskimi najdbami SE 55 - svetlo rjava drobljiva ilovnata zemlja s prodniki, geološka plast SE 53 – rjava ilovica s prodniki in gruščem, geološka plast SE 418 – temno rjava peščena ilovica, polnilo vkopa SE 417 SE 404 – temno rjava peščena ilovica, polnilo vkopa SE 403 SE 413 – rumeno rjava čvrsta ilovnata zemlja, mlajše polnilo vkopa SE 414 SE 424 – rjava čvrsta ilovnata zemlja, starejše polnilo vkopa SE 414 Kv. 4 Kv. 3 Kv. 2 Kv. 1 1 7 388 387 z = 283,15 55 53 418 53 404 413 424 26 Presek 1 na jugozahodni strani sektorja B. Merilo 1 : 75. 0 1 m 24 Dragomelj, AAS 106, 2022 5Opis najdišča in pregled poselitvenih faz v Dragomlju 5.1 Osnovna stratigrafska slika Peter Turk Arheološko najdišče Dragomelj je ravninsko. Od severa proti jugu se komaj opazno spušča, tako da je višinska razlika med najnižjimi predeli nekaj pod 283 m n. v. v južnih sektorjih in najvišjimi z 285 m n. v. v severnih sek- torjih približno 2 m (prim. sl. 26 in sl. 32). Stratigrafi- ja obravnavanega najdišča je v osnovi enostavna: pod premešano površinsko plastjo – ornico se na skoraj ce- lotnem področju izkopavanj nahaja enotna žarnogro- biščna kulturna plast s pripadajočimi drobnimi najdbami. 27 Zahodni del preseka 1 s plastjo proda (SE 387) med Pod njo je geološka plast – rumenkasta ilovica, v kateri zemljenima plastema SE 7 (zgoraj) in SE 388 (spodaj). so mestoma vidne manjše zaplate prodnatih nanosov. Ta se ponekod izmenjuje z mnogo bolj rdečkasto ilovico, ki tlakovanja (bodisi iz lomljenega kamenja bodisi iz prodni-ji je primešanih več prodnikov (več o geološki podobi kov), ki sodijo v starejšo železno dobo (poglavje 5.2.3) in najdišča zgoraj v 2. poglavju). v zgodnji srednji vek (poglavje 5.2.5). Najverjetneje gre za ostanke delovnih površin izven hiš, ne pa za morebitne hi- Vidni ostanki bivalnih struktur se pojavljajo le kot vkopi v to šne tlake znotraj nekdanjih objektov. geološko plast. Gre za ostanke večjih vkopanih objektov iz neolitskega obdobja (poglavje 5.2.1), jam za vertikalne stoj- Izpostavljamo nekaj primerov značilnih stratigrafskih situacij ke bronastodobnih (poglavje 5.2.2) in zgodnjesrednjeve- in nekaj specifičnih stratigrafskih posebnosti arheološkega ških hiš (poglavje 5.2.5), večje shrambne jame, v katerih se najdišča v Dragomlju: včasih nahajajo večji in bolje ohranjeni keramični shrambni 1. V skrajnih južnih sektorjih (sektor B ter sektorja 18 in 18A– lonci, odpadne jame ter druge večje jame neznane funkci- B) je bila pod žarnogrobiščno kulturno plastjo SE 7 odkrita je. V nekaj primerih so bila ugotovljena obsežnejša kamnita SE 1 – temno rjava zemljena plast, ornica SE 7 - rjava zemljena plast z žarnogrobiščnimi najdbami SE 387 - plast proda SE 388 - temna sivo rjava plast s prevladujočimi neolitskimi najdbami SE 55 - svetlo rjava drobljiva ilovnata zemlja s prodniki, geološka plast SE 53 – rjava ilovica s prodniki in gruščem, geološka plast SE 418 – temno rjava peščena ilovica, polnilo vkopa SE 417 SE 404 – temno rjava peščena ilovica, polnilo vkopa SE 403 SE 413 – rumeno rjava čvrsta ilovnata zemlja, mlajše polnilo vkopa SE 414 SE 424 – rjava čvrsta ilovnata zemlja, starejše polnilo vkopa SE 414 Kv. 4 Kv. 3 Kv. 2 Kv. 1 1 7 388 387 z = 283,15 55 53 418 53 404 413 424 0 1 m Dragomelj, AAS 106, 2022 25 SE 1 – temno rjava zemljena plast, ornica SE 7 – rjava zemljena plast z žarnogrobiščnimi najdbami SE 53 – rjava ilovica s prodniki in gruščem, geološka plast Kv. 688 Kv. 698 Kv. 698 z = 284,29 1 7 53 28 Presek 2 na vzhodni strani sektorja 12 v kvadrantu 181. Merilo 1 : 50. mnogo bolj kompleksna stratigrafska podoba (sl. 26–27). neznačilnih žarnogrobiščnih fragmentov keramike, kar sku-SE 7 se ni nalagala neposredno na geološko osnovo, tem- paj s kar tremi radiokarbonskimi datacijami, ki sodijo v raz- več bodisi na čisti prodnati nanos (SE 387) bodisi na an- pon pozne bronaste dobe iz te plasti (sl. 168, 178, 184– tropogeno plast SE 388 s prevladujočimi sledovi neolitske 185), kaže, da se je dragomeljski poplavni dogodek zgodil v poselitve (poglavje 5.2.1). Prodnati nanos SE 387 je bil ne- času žarnogrobiščne poselitve. Po drugi strani se sporadični kakšen tampon med obema kulturnima plastema. Očitno je sledovi neolitske poselitve (drobne najdbe) pojavljajo tudi v bil vsaj del časa med obema obdobjema človekove praz-nekaterih severnejših sektorjih (tako v sektorjih 3 in 4, 8, 11, godovinske poselitve v Dragomlju obeležen z vodnimi ak- pa tudi 15 in 16: G417–G447), kar kaže, da je žarnogrobišč- tivnostmi (za ostanke zasutega potočnega korita v bližnjem no naselje najverjetneje uničilo sledove struktur predhodnih sektorju 1, prim. zgoraj 2. poglavje). Tanka prodnata plast poselitev in so se tod ohranile le posamične najdbe. SE 387 je najverjetneje odraz enkratnega poplavnega do- 2. Specifična in bolj kompleksna stratifikacija se izkazuje tudi godka (sl. 27). V njej se pojavlja nekaj žarnogrobiščnih kera- na območju sektorjev 29 in 31 ter severnega dela sektorja mičnih odlomkov (G453–G459). Tudi v gornjem delu plasti 12 (sl. 28). Prazgodovinske kulturne plasti se na tem mestu SE 388 smo pod poplavno plastjo SE 387 zabeležili nekaj nahajajo pod nekdanjo cesto, ki je povezovala Dragomelj in SE 1 – temno rjava zemljena plast, ornica SE 502 – rjava zemljena plast z žarnogrobiščnimi najdbami SE 662 – temno rjava zemlja s peskom, polnilo jarka SE 661 SE 829 – temno rjava zemlja s peskom, polnilo vkopa SE 828 SE 517 – svetlo rjava ilovica s prodom, geološka plast SE 523 – rdeče rjava ilovica s prodom, geološka plast SE 532 – rdeče rjava ilovica s peskom, geološka plast Kv. 540 Kv. 530 Kv. 520 Kv. 510 Kv. 500 Kv. 490 Kv. 480 Kv. 470 Kv. 460 Kv. 450 Kv. 440 Kv. 430 Kv. 420 Kv. 410 z = 283,92 502 1 829 662 532 523 532 517 523 30 Presek 4 na vzhodni strani sektorja 19. Merilo 1 : 200. 26 Dragomelj, AAS 106, 2022 SE 1 – temno rjava zemljena plast, ornica SE 520 – rjava zemljena plast z žarnogrobiščnimi najdbami SE 529 – rumeno rjava ilovica z lečo prodnikov, geološka plast SE 523 – rdeče rjava ilovica s prodom, geološka plast leča kamenja v SE 529 rumena ilovica v SE 523 Kv. 451A 1 520 z = 284,05 529 523 29 Presek 3 na zahodni strani sektorja 20 v kvadrantu 451A. Merilo 1 : 50. Malo Loko. Stratigrafska situacija tod je primerljiva tisti pod odebelitev intaktne prazgodovinske kulturne plasti SE 7 proti lokalno cesto Dragomelj–Pšata, kjer se je v sektorjih B, 18, 18A severu (sl. 28, levo, tj. proti cesti) na več kot 40 cm. V njej in 18B ob ohranjenih strukturah in najdbah iz mlajše kamene nismo prepoznali stratigrafskih posebnosti, ki bi omogočale dobe ohranila tudi žarnogrobiščna plast (prim. sl. 26–27 ter nadaljnje razločevanje. Glede na dejstvo, da se je v njej poja-poglavji 5.2.1 in 5.2.2). Obe območji pod lokalnima cestama vljala zelo podobna keramika, smo jo med izkopavanji razu-sta na dragomeljskem najdišču v večji meri ohranili prazgo- meli kot enotno žarnogrobiščno fazo poselitve v Dragomlju. dovinske ostaline kot sosednje njivske površine. Ta pojav je Šele ob zaključku izkopavanj spomladi 2001 se je ob najdbi verjetno treba povezati z dokaj zamočvirjenimi predeli sever-fragmenta loka kačaste fibule v bližnji jami SE 1773/SE 1774 no od Pšate in vzhodno od Dragomlja, ki so jih v modernem (poglavje 5.2.3) v Dragomlju potrdila jasna poselitvena faza iz času premoščali s cestami. Te so obnavljali s pogostimi nasu-starejše železne dobe. tji, niso pa odstranjevali kulturnih plasti pod njimi. Nasprotno 3. Nasprotno je debelina prazgodovinske kulturne plasti pod so bile njivske površine vzhodno od Dragomlja podvržene ornico v osrednjem predelu izkopavanj severno od ceste intenzivnemu oranju, posebej v minulega dobrega pol sto-Dragomelj–Mala Loka zelo tanka. Iz preseka 3 v južnem delu letja strojnega oranja. To je prazgodovinske ostaline v mo- sektorja 20 je razbrati, da dosega komaj nekaj centimetrov dernem času močno degradiralo. Iz profila 2 (sl. 28) je vidna SE 1 – temno rjava zemljena plast, ornica SE 502 – rjava zemljena plast z žarnogrobiščnimi najdbami SE 662 – temno rjava zemlja s peskom, polnilo jarka SE 661 SE 829 – temno rjava zemlja s peskom, polnilo vkopa SE 828 SE 517 – svetlo rjava ilovica s prodom, geološka plast SE 523 – rdeče rjava ilovica s prodom, geološka plast SE 532 – rdeče rjava ilovica s peskom, geološka plast Kv. 540 Kv. 530 Kv. 520 Kv. 510 Kv. 500 Kv. 490 Kv. 480 Kv. 470 Kv. 460 Kv. 450 Kv. 440 Kv. 430 Kv. 420 Kv. 410 z = 283,92 502 1 829 662 532 523 532 517 523 Dragomelj, AAS 106, 2022 27 SE 1 – temno rjava zemljena plast, ornica SE 1 – temno rjava zemljena plast, ornica Kv. 618 Kv. 628 Kv. 638 Kv. 648 Kv. 658 Kv. 618 Kv. 628 Kv. 668 Kv. 638 Kv. 678 Kv. 648 Kv. 688 Kv. 658 Kv. 698 Kv. 668 Kv. 678 Kv. 688 Kv. 698 SE 538 – temno rjava zemljena plast, mlajše polnilo struge SE 545 SE 538 – temno rjava zemljena plast, mlajše polnilo struge SE 545 SE 543 – temno rjava zemljena plast, mlajše polnilo struge SE 545 SE 543 – temno rjava zemljena plast, mlajše polnilo struge SE 545 SE 537 – rdeče rjava ilovica s peskom, geološka plast SE 537 – rdeče rjava ilovica s peskom, geološka plast 1 1 1 1 SE 546 – temno rjava zemljena plast, polnilo jame SE 547 SE 546 – 538 temno rjava zemljena plast, polnilo jame SE 547 538 z = 284,13 z = 284,13 537 546 537 537 546 537 1 1 537 537 SE 551 – temno rjava ilovica, geološka plast SE 551 – temno rjava ilovica, geološka plast 543 543 552 552 SE 552 – rdeča ilovnata plast s kamni in drobirjem, geološka plast SE 552 – rdeča ilovnata plast s kamni in drobirjem, geološka plast 551 551 SE 1 – temno rjava zemljena plast, ornica Kv. 618 Kv. 628 Kv. 638 Kv. 648 Kv. 658 Kv. 668 Kv. 678 Kv. 688 Kv. 698 SE 538 – temno rjava zemljena plast, mlajše polnilo struge SE 545 SE 543 – temno rjava zemljena plast, mlajše polnilo struge SE 545 SE 537 – rdeče rjava ilovica s peskom, geološka plast 1 1 SE 546 – temno rjava zemljena plast, polnilo jame SE 547 538 z = 284,13 537 546 537 1 537 SE 551 – temno rjava ilovica, geološka plast 543 552 SE 552 – rdeča ilovnata plast s kamni in drobirjem, geološka plast 551 SE 1 – temno rjava zemljena plast, ornica Kv. 618 Kv. 628 Kv. 638 Kv. 648 Kv. 658 Kv. 668 Kv. 678 Kv. 688 Kv. 698 SE 538 – temno rjava zemljena plast, mlajše polnilo struge SE 545 SE 543 – temno rjava zemljena plast, mlajše polnilo struge SE 545 SE 537 – rdeče rjava ilovica s peskom, geološka plast 1 1 SE 546 – temno rjava zemljena plast, polnilo jame SE 547 538 z = 284,13 537 546 537 1 537 SE 551 – temno rjava ilovica, geološka plast 543 552 SE 552 – rdeča ilovnata plast s kamni in drobirjem, geološka plast 551 SE 1 – temno rjava zemljena plast, ornica Kv. 618 Kv. 628 Kv. 638 Kv. 648 Kv. 658 Kv. 668 Kv. 678 Kv. 688 Kv. 698 SE 538 – temno rjava zemljena plast, mlajše polnilo struge SE 545 SE 543 – temno rjava zemljena plast, mlajše polnilo struge SE 545 SE 537 – rdeče rjava ilovica s peskom, geološka plast 1 1 SE 546 – temno rjava zemljena plast, polnilo jame SE 547 538 z = 284,13 537 546 537 1 537 SE 551 – temno rjava ilovica, geološka plast 543 552 SE 552 – rdeča ilovnata plast s kamni in drobirjem, geološka plast 551 31 Presek 5 na zahodni strani sektorja 21. Merilo 1 : 100. SE 1 – temno rjava zemljena plast, ornica SE 201 – svetlo rjava plast z žarnogrobiščnimi in srednjeveškimi najdbami SE 55 – svetlo rjava drobljiva ilovnata plast s prodniki, geološka plast SE 53 – rjava ilovica s prodniki in gruščem, geološka plast Kv. 244 Kv. 238 Kv. 233 z = 285,00 1 201 55 53 32 Presek 6 na vzhodni strani sektorja 15. Merilo 1 : 75. 28 Dragomelj, AAS 106, 2022 (sl. 29). Mestoma se je na tem delu izkopavanj geološka pod-5.2 Poselitev po arheoloških laga pojavljala takoj po odstranitvi premešane ornice (prim. obdobjih okoliščine odkritja železnodobnega depoja II v poglavju 5.2.3). Zaradi specifičnih, ob recentnem antropogenem de- 5.2.1 Neolitik lovanju močno predrugačenih najdiščnih okoliščinah, skle- pamo, da je na teh območjih najdišče poškodovano vse do Peter Turk, Vesna Svetličič geološke podlage (prim. tudi zgoraj poglavje 2). Najprepoznavnejša arheološka ostalina iz časa neolitske po- 4. Podobna stratigrafska situacija se kaže vzdolž vzhodne- selitve so večje bivanjske jame in jame drugih namembnosti, ga roba osrednjega dela najdišča v sektorju 19 (sl. 30). Pod ki so se pojavljale v južnih sektorjih dragomeljskega izkopne-premešano ornico je vzdolž celotne dolžine sektorja 19 za- ga polja (sektorji B, 18, 18A in 18B). V njih, v plasteh med njimi slediti žarnogrobiščno kulturno plast (SE 502), debelo med in v plasteh, ki jih prekrivajo, je bilo številno gradivo, značilno 5 in 20 cm. Njena spodnja površina je na meji z geološko za neolitsko obdobje druge četrtine in sredine 5. tisočletja pr. osnovo zelo razgibana, kar velja razložiti z nesklenjenim n. št. (G1–G416). V istih sektorjih v južnem delu izkopnega posedanjem terena v povezavi z neenakomerno hitrostjo polja so bile tudi številne ostaline iz pozne bronaste dobe, raztapljanja globlje ležečih karbonatnih prodnatih in kon-katerih poglavitni prepoznavni znak so številne majhne jame glomeratnih podlag (prim. tudi zgoraj poglavje 2). V sever- za stojke žarnogrobiščnih hiš in ki jih je spremljalo značilno nem delu preseka 4 (sl. 30, levo) je v kv. 520 viden vkop poznobronastodobno keramično gradivo (G448–G503). SE 661 s polnilom. Gre za dolgo dvojno jarkasto poglobitev, Mestoma so bile plasti in jame iz neolitskega časa prekrite s ki jo povezujemo z drenažo prazgodovinske poti (prim. s prodnatimi nanosi (prim. tu zgoraj poglavje 5.1 ter sl. 26–27) sl. 57 in uvodnim delom poglavja 5.2.2).6 in tako delno stratigrafsko ločene od mlajših, bronastodob- 5. Najslabše so prazgodovinske in zgodnjesrednjeveške nih. Vseeno je bilo prepoznavanje, kateremu od obeh v teh strukture ohranjene v skrajnem severovzhodnem delu dra-sektorjih zastopanih prazgodovinskih obdobij določeni vkopi gomeljskega izkopnega polja (sl. 31). Na mestu preseka 5 v geološko osnovo pripadajo, močno oteženo. To še posebej se namreč v sektorju 21 v dolžini več kot 40 metrov pod velja za vkope s polnili brez prepoznavnih drobnih najdb. premešano ornico povsod nahaja zgolj geološka osnova, v Plast SE 388 se je v sektorju B v neolitskem obdobju odlagala kateri smo odkrili redke vkopane objekte ter ostanke nekda-na geološko osnovo. V njej smo zasledili nekaj močnih kon- nje vodne struge (sl. 31, levo kv. 628 in 638). centracij žganine in oglja, za katere smo domnevali, da so 6. Nekoliko bolje so ohranjene stratificirane arheološke plasti ostanki neolitskih ognjišč. Zanje pa se ob radiokarbonskem na severozahodnem delu izkopnega polja, na mestu sek-datiranju ni pokazala pričakovana, temveč veliko mlajša, torjev 15 in 16 (sl. 32). Na tem mestu smo v kulturni plasti poznobronastodobna datacija (prim. poglavje 6.1 in sl. 178, (SE 201) in v vkopih v geološko osnovo odkrili tako ostanke 184–185). Kalibrirani rezultati teh analiz se povsem pokri- žarnogrobiščne kot zgodnjesrednjeveške poselitve. V pla- vajo z drugimi poznobronastodobnimi radiokarbonskimi sti SE 201 razlike med eno in drugo fazo poselitve ni bilo datacijami iz Dragomlja in se gibljejo med 1310 in 999 cal mogoče razločiti. Razlike med obema fazama so bile na BC (1σ – 68,2 %). Glede na to, da imamo v južnih sektorjih tem mestu dobro prepoznavne zgolj pri vkopih v geološko na največjem delu izkopne površine opraviti s stratigrafsko osnovo (prim. sl. 33 z poglavjema 5.2.2 in 5.2.5). superpozicijo neolitskih plasti, ki jih delno prekrivajo aluvialni nanosi in nato bronastodobne plasti, se je ob takih radiokar- Ob opisanih kulturnih plasteh so najpomembnejši ostan- bonskih datacijah pokazalo, da moramo biti pri strukturah, ki bivalnih in drugih objektov iz neolitika, pozne bronaste ki so bile prvotno opredeljene kot neolitske, previdni. dobe, starejše železne dobe ter pozne antike oziroma zgo- dnjega srednjega veka v Dragomlju vkopani v geološko Ob obsežnih izkopavanjih velikih površin s kompleksno osnovo (sl. 33). stratigrafijo, kakršno je dragomeljsko v tem delu izkopišča, smo med raziskavami nehote spregledali vkope iz mlajših v starejše faze. Prvotna opredelitev žganinskega predela (PN 133) v neolitski plasti SE 388 torej ni bilo neolitsko ognjišče, temveč dno z žganino zapolnjene žarnogrobiščne jame, iz- kopane globoko v neolitsko plast (prim. Turk 2010). 6  Na mestu preseka 4 drugi vzporedni jarek ni ohranjen, saj ga prav Posamezne neolitske najdbe smo odkrili tudi v sektorjih se-tod v kv. 530 preseka prazgodovinska jama SE 828 s polnilom (prim. verneje (G417–G447), in sicer v žarnogrobiščnih oziroma sl. 30, levo). Dragomelj, AAS 106, 2022 29 Sektor 16 Sektor 17 Sektor 19 raziskano območje Sektor 15 Sektor 29 neolitik kultura žarnih grobišč starejša železna doba zgodnji srednji vek Sektor 31 Sektor 24 Sektor 21 Sektor 24a Sektor 13 Sektor 14 Sektor 30 Sektor 12 Sektor 25 Sektor 9 Sektor 10 Sektor 11 Sektor 26a Sektor 6 Sektor 7 Sektor 8 Sektor 26 Sektor 22 Sektor 28 Sektor 3 Sektor 4 Sektor 5 Sektor 20 Sektor 27 Sektor 18a Sektor 18 Sektor 18b Sektor 1 Sektor 23 Sektor 23a Sektor 19 33 Kompozitni načrt. Merilo 1 : 500. Sektor B Sektor 29 Sektor 16 Sektor 17 Sektor 19 raziskano območje Sektor 15 Sektor 29 neolitik kultura žarnih grobišč starejša železna doba zgodnji srednji vek Sektor 31 Sektor 24 Sektor 21 Sektor 24a Sektor 13 Sektor 14 Sektor 30 Sektor 12 Sektor 25 Sektor 9 Sektor 10 Sektor 11 Sektor 26a Sektor 6 Sektor 7 Sektor 8 Sektor 26 Sektor 22 Sektor 28 Sektor 3 Sektor 4 Sektor 5 Sektor 20 Sektor 27 Sektor 18a Sektor 18 Sektor 18b Sektor 1 Sektor 23 Sektor 23a Sektor 19 33 Kompozitni načrt. Merilo 1 : 500. Sektor B 31 Sektor 29 raziskano območje neolitska keramika 1–50 51–200 201–500 500 in več 34 Distribucija neolitske keramike po kvadrantih v južnem in osrednjem delu izkopnega polja. Merilo 1 : 1000. 32 železnodobnih kulturnih plasteh (sl. 34). To verjetno kaže na jamah funkcionalno zgolj neke vrste odvodna drenaža za je-uničene dele naselja iz neolitskega obdobja tudi na drugih dro poselitve med njimi, ki je bila morda sezonskega značaja območjih izkopnega polja, od katerih pa morebitne struktu-in ki zaradi tega očitno ni pustila drugih stalnejših sledov bi- re niso bile več ohranjene ali niso bile prepoznavne. vanja. V osrednjem delu dragomeljskega izkopnega polja, v Neolitske jame in plasti sektorjih 29, 19 in 20 (prim. sl. 33 in sl. 94) so bili odkriti trije podobni jarki podkvaste oblike, ki bi lahko bili ob nekaterih Po odstranjenih jamah za kole in drugih vkopih, ki kažejo fragmentih neolitske keramike dodaten pokazatelj nekoč ob-na žarnogrobiščni ali mlajši čas, lahko v južnih sektorjih iz- sežnejše neolitske poselitve. kopnega polja naštejemo 18 jam ter dve zgostitvi keramike in kamnitih orodij iz mlajše kamene dobe (sl. 35; prim. tudi Nadaljnja posebnost dragomeljskega neolitskega naselja seznam neolitskih struktur spodaj v 10. poglavju). Za jame sta torej dve površini z močno zgostitvijo keramičnega in 1–6 se zdi, da skupaj z zgostitvijo drobnih najdb 1 tvorijo kamnitega gradiva, dno SE 388 in SE 1033, ki ju spremlja eno, vzhodno poselitveno jedro.7 Za jame 7–18 pa kaže, temnejša prst z izrazitimi ostanki žganine (sl. 37–38). Razu-da v neolitskem času skupaj z zgostitvijo drobnih najdb 2 memo ju kot delovni površini oziroma kot območji vsako-tvorijo drugo, zahodno poselitveno jedro.8 Nekatere med dnevnih naselbinskih dejavnosti, verjetno na odprtem. jamami po velikosti in podolgovati oziroma amorfni obliki Druga posebnost neolitskih naselbinskih jam v Dragomlju je, spominjajo na jame s primerljivih sočasnih najdišč Sredno da nekatere med njimi nastopajo paroma druga poleg druge. polje pri Čatežu (Tomaž 2010, 31–38, sl. 14–15; Tomaž 2022, Tak primer so pari NJ 7 in 8, 9 in 10, 11 in 12 ter 13 in 14 (sl. 35). 21–29, sl. 10–12) in Ponikve pri Trebnjem (Ravnik, Tica 2018, Za zadnja dva para (NJ 11–14), ki sta izkopana tik ob zahodni 34–40, sl. 37–50). zgostitvi drobnih najdb v kv. 1 in 2 sektorja 18A, verjetno tako V nekaj primerih so bile jame razpotegnjene v podolgaste kot za tiste z drenažnimi jarki v sektorju B velja, da so služili oblike in na enem delu razširjene. Take jame so dosegle dol-odvodnjavanju osrednjega območja poselitve v zahodnem žino od 1 do 5 m, širino pa od 1 do 4 m. Posebnost nekaterih delu dragomeljskega neolitika, na prostoru zgostitve drobnih med njimi je, da so imele na najširšem predelu privzdignjena najdb 2. Težje se je opredeliti za preostala para jam (NJ 7–10), dna, in sicer naselbinske jame (odslej NJ) 1, 2 in 5 v kv. 1, 2 ki so v splošnem podolgovatega tlorisa, dolge med 3,5 in 4,5 in 3 sektorja B (sl. 36, sl. 38). Splošen videz je, kot da so ti metra ter široke med 1 in 2 metra. Po velikosti se namreč s polvkopani objekti na najširših predelih krožno poglabljani površino med 5 in 10 m2 v primerjavi z velikostmi primerljivih le na obodu. Dodati je potrebno, da so vse omenjene jame naselbinskih jam iz sočasnih naselij v Ponikvah pri Trebnjem v sektorju B v vzhodnem delu neolitske poselitve, ni pa jih in v Čatežu (Sredno polje) uvrščajo med manjše naselbinske v zahodnem delu, v sektorjih 18, 18A in 18B. V navezavi na jame (Tomaž 2010, 31–38, sl. 14–15; Tomaž 2022, 21–29, sl. daleč največjo zgostitev drobnih najdb v tem delu neolitske 10–12; Ravnik, Tica 2018, 34–40, sl. 37–50). poselitve na območju zgostitve najdb 1 (prim. sl. 34–35 in sl. NJ 17 in 18 (sl. 39) sta z vidika velikosti z 9 m2 in 8 m2 primer-37–38) se zastavlja vprašanje, ali so omenjene jame sploh ljivi z ostalimi naselbinskimi jamami, a sta glede na nekoliko ostanki bivalnih objektov – v geološko osnovo (pol)vkopanih večjo širino ter z globinama 45 cm in 70 cm bližje neolitskim zemljank, ali pa morda ne gre v tem primeru le za spremne naselbinskim jamam iz Čateža in Ponikev, ki jih razumemo objekte osrednjemu poselitvenemu jedru na območje zgosti-kot polvkopane zemljanke. tve najdb 1. Mogoče je, da so ti polkrožni jarki pri omejenih Posebna med jamami je NJ 6 (sl. 40, 63). Gre za majhno 7  Jamo 1 sestavljajo SE 401, SE 402 in SE 409; jamo 2 sestavljajo jamo velikosti 3,5m2 krožne oblike. Z globino do največ SE 403, SE 404, SE 413, SE 414 in SE 424; jamo 3 sestavljata SE 429 25 cm je relativno plitva. Jama 6 je edina med neolitskimi in SE 430; jamo 4 sestavljata SE 407 in SE 408; jamo 5 sestavljata jamami z velikim številom drobnih najdb (215 najdb, kata-SE 417 in SE 418; jamo 6 sestavljata SE 929 in SE 930. Zgostitev drob-loško jih je predstavljenih 12: G27–G38), ki se ne nahaja v nih najdb 1 je na dnu plasti SE 388 v kvadrantih 2, 3, 6 in 7 sektorja B. neposredni soseščini enega od dveh poselitvenih središč na 8  Jamo 7 sestavljajo SE 715, SE 780, SE 972 in SE 973; jamo 8 sesta-območju zgostitev 1 in 2 (prim. sl. 41). vljata SE 970 in SE 971; jamo 9 sestavljata SE 1207 in SE 1208; jamo 10 sestavljajo SE 714, SE 787, SE 1006 in SE 1007; jamo 11 sestavlja-Večina neolitskih najdb namreč izhaja iz tanke kulturne plasti ta SE 1036 in SE 1037; jamo 12 sestavljata SE 1052 in SE 1053; jamo zelo temno rjave barve med jamami, predvsem z območja 13 sestavljajo SE 771, SE 772, SE 1151 in SE 1152; jamo 14 sestavljata obeh zgostitev, tj. z dna SE 388 (zgostitev 1), ter iz plitve po-SE 1153 in SE 1154; jamo 15 sestavljata SE 773 in SE 774; jamo 16 sestavljajo SE 763, SE 764, SE 765 in SE 766; jamo 17 sestavljajo SE 524, globitve SE 1033 (zgostitev 2) in njo neposredno obdajajočih SE 525 in SE 670; jamo 18 sestavljajo SE 703, SE 713 in SE 779. Zgo- kulturnih plasti SE 516, SE 931 in SE 669. Iz preglednice na sl. stitev drobnih najdb 2 sestavljata SE 1032 in SE 1033. 41 je razvidna razmestitev drobnih najdb med neolitskimi Dragomelj, AAS 106, 2022 33 822 raziskano območje neolitik 821 NJ – neolitska jama 811 ZG – zgostitev najdb 820 NJ 15 773 806 Sektor 18 812 NJ 16 771 765 1 NJ 13 1151 801 766 807 NJ 12 NJ 14 1052 1153 NJ 17 764 670 1 524 525 2 802 1033 808 NJ 11 1036 ZG 2 Sektor 1 2 3 NJ 10 803 787 713 NJ 18 1006 703 779 809 3 4 NJ 9 804 NJ 3 1207 429 715 NJ 7 780 4 5 973 413 NJ 8 424 970 NJ 2 Sektor B 403 404 5 NJ 6 NJ 1 NJ 4 6 929 401 407 409 6 402 Sektor 18a ZG 1 Sektor 18b NJ 5 417 35 Pregledni tloris neolitskih naselbinskih jam (NJ) in zgostitev najdb (ZG) v sektorjih B, 18, 18A in 18B. Merilo 1 : 250. 36 Sektor B: neolitska jama 1 po izkopavanju. Proti vzhodu 37 Sektor B: severni del zgostitve keramike in kamnitih orodij neolitska jama 1 prehaja v zgostitev keramike in kamnitih 1 v kvadrantih 6 in 7 med izkopavanjem (pogled s S), v orodij 1. ozadju neolitska jama 5. 34 Dragomelj, AAS 106, 2022 822 objekti. Iz teh plasti oziroma zgostitev izhaja več kot pol raziskano območje vseh dragomeljskih neolitskih drobnih najdb (51,1 %: 2177 od neolitik 821 4256). Večina ostalih neolitskih najdb, odkritih in situ, izhaja iz NJ – neolitska jama 811 jam v neposredni soseščini obeh zgostitev, torej iz NJ 1, 11 in ZG – zgostitev najdb 12. Od tod jih je skupaj dokumentiranih 749 (17,6 %). Zanje 820 NJ 15 domnevamo, da so v neposredni zvezi z dejavnostmi na ob- 773 806 Sektor 18 812 močju obeh zgostitev (ZG 1 in ZG 2 na sl. 35). Edina jama, ki NJ 16 771 765 ni v neposredni bližini obeh zgostitev in ki ima številne drob- 1 NJ 13 1151 801 766 ne najdbe, je NJ 6. Odkrita je bila na robu izkopnega polja, 807 NJ 12 NJ 14 1052 NJ 17 na meji z zaradi gradbenih del že uničenim delom terena. 1153 764 670 524 Morda je bila takoj vzhodno od NJ 6 pred uničenjem še ena 1 525 2 802 zgostitev drobnih najdb, o čemer lahko le ugibamo. 1033 808 NJ 11 1036 ZG 2 Ostale neolitske naselbinske jame imajo mnogo skromnejše Sektor 1 2 število najdb (sl. 41). Nekoliko večje število neolitskih najdb 3 NJ 10 803 787 713 NJ 18 1006 703 779 je v žarnogrobiščni kulturni plasti SE 007 ter v sektorjih, se- 809 verno od sektorja 18 (sl. 42). Najdbe so v sekundarni legi. 3 Osredotočenje naselbinskih jam okoli obeh predpostavlje- 4 NJ 9 804 NJ 3 1207 429 nih poselitvenih jeder (zgostitvi drobnih najdb 1 in 2) se tudi 715 NJ 7 780 sicer odraža v številu neolitskih drobnih najdb po posa- 4 413 meznih kvadrantih v južnem delu izkopnega polja (sl. 43). 5 973 NJ 8 424 970 NJ 2 Sektor B 403 404 5 NJ 6 NJ 1 NJ 4 6 929 401 407 409 6 402 Sektor 18a ZG 1 Sektor 18b NJ 5 417 39 Sektor 18: neolitska jama 18 po izkopavanju. 38 Sektor B: južni del zgostitve keramike in kamnitih orodij 1 40 Sektor 18A: neolitska jama 6 med izkopavanjem. v kvadrantih 2 in 3 po izkopavanju (pogled z V), v ospredju neolitska jama 5, v ozadju neolitski jami 1 in 2. Dragomelj, AAS 106, 2022 35 Sektor/kvadrant Objekt SE Število vseh Število narisanih G predmetov predmetov 1 B/2-3 NJ 1 402, 409 ( jama) 275 20 G1–G20 2 B/1 NJ 2 404 ( jama) 30 6 G21–G26 3 B/7 NJ 3 430 ( jama) 0 0 4 B/3 NJ 4 408 ( jama) 4 0 5 B/8 NJ 5 418 ( jama) 3 0 6 18A/6 NJ 6 930 ( jama) 215 12 G27–G38 7 18/804, 18A/5 NJ 7 715, 973 ( jama) 8 1 G39 8 18A/4-5 NJ 8 971 ( jama) 15 0 9 18A/4 NJ 9 1208 ( jama) 16 0 10 18/803, 18A/3 NJ 10 1007, 714 ( jama) 33 2 G40–G41 11 18A/2-3 ZG 2 1033 (plitva jama) 127 11 G42–G52 12 18A/2 NJ 11 1037 ( jama) 267 24 G53–G76 13 18A/1 NJ 12 1053 ( jama) 207 18 G77–G94 14 18/820, 18A/1 NJ 13 1152, 772 ( jama) 6 0 15 18A/1-2 NJ 14 1154 ( jama) 2 2 G95–G96 16 18/820 NJ 15 774 ( jama) 11 0 17 18/801 NJ 16 766 ( jama) 0 0 18 18/807 NJ 17 525 ( jama) 21 3 G97–G99 19 18/803 NJ 18 703, 713 ( jama) 16 1 G330 20 B/1, 7 421 (plast) 61 13 G100–G112 21 B/1, 7 387 (plast) 50 7 G113–G119 22 B/2-7 ZG 1 388 (plast) 1360 154 G120–G273 23 B/1-5 007 (plast) 209 27 G390–G416 24 18/802, 805-806, 824 503 (plast) 45 7 G331–G337 25 18 516 (plast) 527 41 G349–G389 26 18AB/1-6 931 (plast) 489 56 G274–G329 27 18/802, 806, 807 669 (plast) 156 11 G338–G348 Skupaj 4106 428 41 Seznam neolitskih plasti in jam iz sektorjev B, 18, 18A in 18B, s številom pripadajočih drobnih najdb. Sektor/kvadrant SE Število vseh Število G temeljna študija Velušček 2011b; v novejšem času Kramber- predmetov narisanih ger 2020). Najdbe iz neolitskih jam in plasti so glede na ob- predmetov seg intaktnih površin, na katerih so bile odkrite, relativno 3, 4, 6, 8, 11, 12, 1, 7, 520, pribl. 150 31 G417–G447 15, 16, 17, 19, itd. maloštevilne in jih delimo na kamnite in keramične. Odkrili 23A, 25, 27, smo 4256 neolitskih keramičnih odlomkov. Po številčnosti 29, 31 je keramično gradivo iz Dragomlja primerljivo s številom 42 Neolitske drobne najdbe v sekundarni legi, iz odlomkov neolitske keramike iz Ponikev pri Trebnjem, kjer bronastodobnih in mlajših plasti v sektorjih, severno od so jih odkrili 3612 (Ravnik, Tica 2018, 59), in je neprimerno sektorja 18 (prim. s sl. 34). skromnejše od izjemno obsežnega korpusa neolitske kera- Vzhodna koncentracija neolitskih keramičnih najdb je naj- mike z najdišča Čatež – Sredno polje, kjer je bilo na podla- večja v kvadrantih 2–3 in 6 sektorja B ter v kvadrantu 6 sek- gi raziskav iz leta 2002 najdenih več kot 57.000 odlomkov torja 18A na vzhodu (izključno na račun številnih najdb v neolitske keramike (Tomaž 2010, 57; Tomaž 2022, 34, sl. 16). NJ 6 – prim. tu zgoraj), torej na širšem območju zgostitve Med 4.256 odlomki keramike, ki so bili po oblikovnih lastno-drobnih najdb 1. Zahodna koncentracija neolitskega kera- stih in stratigrafski legi pripisani neolitskemu obdobju, jih je mičnega gradiva pa je največja v kvadrantu 802 sektorja 18 390 uvrščenih v katalog in narisanih.9 Na 458 odlomkih je ter v kvadrantih 1–2 sektorja 18A, torej na širšem območju bila opravljena makroskopska analiza. Na ta način so bili zgostitve drobnih najdb 2. analizirani vsi profilirani odlomki. Med neolitsko lončenino Neolitsko keramično gradivo iz Dragomlja ni ohranjenih celih posod. Prevladujejo majhni Neolitske ostaline in drobne najdbe iz Dragomlja so bile del- odlomki, pri katerih opredelitev ni bila mogoča ali bi bila ne- no objavljene v nekaj kratkih poročilih (Turk, Svetličič 2005; Turk 1998, 26, kat. št. 6–8; Turk 2010), kjer so bile uvršče- 9  Gre za G1–G447, od katerih velja odšteti 57 kamnitih orodij, izdelane v savsko skupino lengyelske kulture (prim. Guštin 2005; nih kot glajena ali odbitkovna orodja (prim. Petru 2005 in tu spodaj poglavje 6.5). 36 Dragomelj, AAS 106, 2022 raziskano območje neolitska keramika 1–50 51–200 58 57 56 55 54 53 52 51 50 201–500 500 in več 822 Sektor 18 821 38 37 811 820 Sektor 18a 806 812 24 Sektor 18b 1 801 807 7 8 1 2 802 808 2 3 803 6 5 4 809 Sektor 1 3 4 804 1 2 3 8 4 5 1 Sektor B 2a 7 5 6 2 6 6 3 5 4 43 Distribucija neolitske keramike po kvadrantih južnih sektorjev 18, 18A, 18B in B. Merilo 1 : 500. zanesljiva, zato je večji delež odlomkov ustij, ostenj in dnov je 41 s prepoznavnim klekom, dve imata ohranjen ročaj, tri posod v skupini neopredeljenih predmetov (sl. 44). pa nogo. Sledijo lonci, ki jih 61 (30,3 % delež med opredelje- V posameznih primerih so bili odlomki opredeljeni kot od- nim posodjem). Med njimi jih je pet s klekom in eden s pre- lomek ustja posode, gre pa lahko tako za rob ustja kot za poznavnim ročajem. S 40 primerki je znaten, skoraj petinski rob z ostenjem votle noge posode (npr. G160). Tovrstni od-tudi delež zajemalk (19,9 % delež opredeljenega posodja). lomki so premajhni za zanesljivo interpretacijo in jih uvršča- Mnogo manjši je z devetimi primerki delež skodelic (4,5 % mo v kategorijo neopredeljenih. Pri analiziranih odlomkih ni delež opredeljenega posodja). Med njimi sta dve z ročajem. bil opredeljen načina žganja. Razumevanje načina žganja Z le štirimi primerki je najmanjši delež skodel (2 % delež na podlagi barve pri tovrstni keramiki ni zanesljivo. Gre named opredeljenim posodjem). mreč za večinoma zelo majhne odlomke. Že pri teh, pose- Glede na vrsto lončarske mase (zrnavost) je pri dragomelj- bej pa pri večjih ohranjenih odlomkih barva pri isti posodi ski neolitski keramiki z 216 kosi najštevilnejša drobnozrnata praviloma zelo variira in ne more biti relevanten kriterij za (sl. 46). S podobnim, skoraj četrtinskim deležem, s po 98 interpretacijo načina žganja. in 111 primerki sledita finozrnata in grobozrnata. Najmanj Ker so odlomki večinoma majhni in slabo ohranjeni, jih je številčna je s 33 primerki zelo grobozrnata lončarska masa. med 458 profiliranimi odlomki samo 44 % (201 odlomek, V splošnem finejše lončarske mase (seštevek finozrnate in sl. 45) oblikovno opredeljenih. Deleži posameznih zvrsti po-drobnozrnate) pri neolitski keramiki iz Dragomlja z več kot sodja so samo delna interpretacija dragomeljskega neolit- dvotretjinskim deležem izrazito prevladujejo. skega inventarja, ker se odlomki loncev, skled in drugega Pri 269 primerih keramičnih odlomkov je površina bodisi skrivajo tudi med številnimi majhnimi odlomki ustij in ostenj neohranjena bodisi nezanesljiva oziroma ohranjena le v sle-med neopredeljenimi predmeti. dovih. Med njimi izstopata znatno večji delež grobozrnate Kar zadeva zvrsti posodja (sl. 45), so najštevilnejše sklede, ki in zelo grobozrnate keramike ter polovico manjši delež fi-jih je 87 (43,3 % delež opredeljenega posodja). Med njimi jih nozrnate keramike kot pri odlomkih z ohranjeno površino Dragomelj, AAS 106, 2022 37 (sl. 47). Pri 189 je ugotovljena ohranjena glajena površina. Pri teh odlomkih je znatno večji od siceršnjega (59 od 189, tj. 31,2 %) delež finozrnate keramike. 44% Dragomeljska neolitska keramika je izrazito mehka. Po Mo- 56% hsovi trdotni lestvici s 321 primerki (70 %) prevladuje kerami- ka trdote 3, z 80 kosi (17,5 %) sledi mehka keramika trdote 2, najmanj pogosta pa je s 57 primerki (10 %) keramika trdote 4. Za spoznanje trša, tj. stopnja trdote 4, je zastopana tako rekoč zgolj simbolično. Če stopnji trdote 2 in 3 skupaj opre- določeni nedoločeni 44 Delež neopredeljenih (257) in opredeljenih (201) delimo kot bolj ali manj mehka, je očitno, da ta absolutno odlomkov neolitske keramike. Med neopredeljenimi je pri 14 prevladuje. prepoznaven klek, pri 4 ročaj, pri 10 pa gre za posode z nogo. Zanimivo je tudi opazovanje razmerja med ohranjenostjo površine odlomkov dragomeljske neolitske keramike in nji- hovo trdoto (sl. 48). Pri tistih s trdotno stopnjo 2 in 3 (torej mehka keramika) pričakovano prevladuje delež tistih z ne- ohranjeno ali slabo ohranjeno površino in samo pri tistih s 19% stopnjo trdote 4 jih ima večji delež ohranjeno površino. Dodaten vpogled v dragomeljsko neolitsko lončarstvo nudi 13% primerjava razmerij med vrstami lončarske mase in funkcio- 56% nalno zvrstjo posodja (sl. 49). Nobene zvrsti posodja niso iz- 2% delovali izključno iz enega tipa lončarske mase. V splošnem 9% 1% pa lahko ugotovimo, da so manjše posodje (predvsem za- jemalke in skodelice, a tudi skodele) v večji meri izdelova- Zastopanost zvrsti predmetov Število Odstotek li iz finozrnatih in drobnozrnatih mas kot sklede in lonce. sklede 87 19 Pri zajemalkah in skodelicah je finozrnata lončarska masa lonci 61 13 z 42,5 % (17 od 40) in 55,6 % (5 od 9) celo prevladujoča. skodelice 9 2 Nasprotno je pri loncih seštevek grobozrnate in zelo grobo- skodele 4 1 zajemalke 40 9 zrnate mase s 37,7 % (23 od 61) znatno višji od povprečja nedoločeni 257 56 (prim. sl. 46). Zdi se, da je delež posameznih tipov lončarske 45 Delež funkcionalnih vrst posodja pri opredeljenih mase pri skledah najbolj raznovrsten in mnogo bolj v skladu odlomkih neolitske keramike. s siceršnjimi deleži mas pri vseh zvrsteh posodja. Oblikovna opredelitev neolitskega keramičnega gradiva Lonci 7% Lonci so glede na fragmentiranost dragomeljskega neolit- 22% skega gradiva prepoznavni zgolj po posameznih sestavnih 24% delih (različne oblike ustja z vratom, različne oblike trebu- ha) in tako je tudi njihovo razločevanje. Posamezne spodaj vzpostavljene skupine ustij na eni in najširših delov ostenj na drugi strani se med seboj ne izključujejo. 47% Dobro prepoznavni so lonci z rahlo izvihanim ustjem (sl. 50; G2, G14, G27, G56, G58, G113, G186–G187, G295, G349, Vrsta lončarske mase Število Odstotek G391). Na drugih najdiščih savske skupine take lonce po- finozrnata 98 22 znamo z Ljubljanskega barja iz Zamedvedice pri Plešivici drobnozrnata 216 47 (Turk, Vuga 1984, sl. 4: 1, sl. 5: 4, 7) ter z Resnikovega preko- grobozrnata 111 24 pa (Velušček 2006, t. 1: 5–8, t. 2: 5–7, t. 3: 9–13 itd.). Z bližnjih zelo grobozrnata 33 7 gorenjskih najdišč so zastopani na Gradišču pri Stiški vasi 46 Vrsta lončarske mase pri neolitski keramiki. 38 Dragomelj, AAS 106, 2022 (Velušček 2005, k. š. 9–10) ter v Drulovki pri Kranju, in sicer 23, 26–27), ter na osrednjem lengyelskem območju na za-v njeni najstarejši fazi (Guštin et al. 2005, k. š. 22). Poznamo hodnem Madžarskem, npr. v Nagykanizsi (Horváth, Kalicz jih tudi z najdišč Čatež – Sredno polje (Tomaž 2005, k. š. 2006, k. š. 20–21). 9–10; Tomaž 2022, 53–57, sl. 28–29), Moverna vas (Budja Primerjave za lonce s pokončnim kratkim ustjem (sl. 50; G1, 1993, Fig. 9: faza 2), Gradec pri Mirni na Dolenjskem (Du-G152–G155, G185, G298, G303–G304, G338, G354) so- lar et al. 1991, t. 23: 5) in Spaha na Kočevskem (Velušček vpadajo s tistimi, ki veljajo za prejšnjo skupino. Na drugih 2011a, 112, sl. 4.6: Ob13). Izven ožjega območja savske sku-najdiščih savske skupine take lonce poznamo z najdišča Ča- pine so podobni lonci značilni za naselja lengyelskega časa tež – Sredno polje (Tomaž 2005, k. š. 14), Ponikev pri Trebna Štajerskem, npr. v Stopercah (Kramberger 2020, Abb. 2: njem (Ravnik, Tica 2018, 59, sl. 113: L1), Moverne vasi (Budja 21, 26), na Hrvaškem, npr. v Ozlju (Težak-Gregl 2005, k. š. 1993, Fig. 9: fazi 2 in 4), Drulovke (Guštin et al. 2005, k. š. 140 128 120 100 88 74 80 59 60 39 37 40 28 20 5 0 drobnozrnata finozrnata grobozrnata zelo grobozrnata neohranjena površina ohranjena površina 47 Razmerje med ohranjenostjo površine odlomkov in lončarsko maso pri neolitski keramiki. 200 187 150 134 100 50 55 25 27 30 0 2 - zelo mehka 3 - mehka 4 - mehka 4 neohranjena površina ohranjena površina 48 Razmerje med ohranjenostjo površine odlomkov in njihovo trdoto pri neolitski keramiki. 50 45 45 40 35 28 30 23 25 21 20 17 13 15 15 10 10 6 5 4 5 5 2 1 3 3 0 sklede lonci skodelice skodele zajemalke finozrnata drobnozrnata grobozrnata zelo grobozrnata 49 Vrsta lončarske mase glede na opredeljeno vrsto posodja pri neolitski keramiki. Dragomelj, AAS 106, 2022 39 23–25), Spahe (Velušček 2011a, 113, sl. 4.6: Ob16: 2, sl. 4.7: ustjem oziroma kroglasti lonci (sl. 50; med dragomeljskim Ob17: 1) ter z bližnjih naselij Zamedvedica pri Plešivici (Turk, neolitskim gradivom je prepoznan le en tak lonec: G297). Vuga 1984, sl. 4: 3) in Resnikov prekop (Velušček 2006, t. 17: Na drugih najdiščih savske skupine lonce kroglaste oblike z 3–4, 6) na Ljubljanskem barju. Tudi izven ožjega območja uvihanim ustjem poznamo iz Ponikev pri Trebnjem (Ravnik, savske skupine so podobni lonci poznani denimo na Šta-Tica 2018, 60, sl. 113: L4), Moverne vasi (Budja 1993, Fig. 9: jerskem in na zahodnem Hrvaškem (Stoperce: Kramberger faza 2), Resnikovega prekopa na Ljubljanskem barju (Velu-2020, Abb. 2: 29–30; Ozalj: Težak-Gregl 2005, k. š. 24). šček 2006, t. 1: 1–3, 9: 5), Gradca pri Mirni na Dolenjskem Redkejši so tako v Dragomlju kot na drugih najdiščih sa- (Dular et al. 1991, t. 22: 16, 25: 3) in z Gradišča pri Stiški vasi vske skupine lonci z navznoter nagnjenim (uvihanim) na Gorenjskem (Velušček 2005, k. š. 20). Lonci z rahlo izvihanim ustjem Lonci s pokončnim ustjem Lonci z uvihanim ustjem (kroglasti lonci) 50 Tipološka preglednica neolitskih loncev (prim. tudi sl. 51). Merilo 1 : 3. 40 Dragomelj, AAS 106, 2022 Lonci z dolgim vratom Lonci z zaobljenim trebuhom Lonci s klekom 51 Tipološka preglednica neolitskih loncev (prim. tudi sl. 50). Merilo 1 : 3. Dragomelj, AAS 106, 2022 41 Številni dragomeljski neolitski lonci imajo značilen dolg vrat, sklede. Med njimi so bolj zanimivi tiste z nogo in dva preki je lijakasto izvihan ali pokončen (sl. 51; G30, G45, G54– poznana odlomka skled z ročaji (sl. 52: G274, G280). Za G55, G77, G79, G120, G139, G142, G151, G330, G339). slednja je med gradivom z drugih najdišč savske skupine Podobne lonce poznamo z bližnjega kolišča na Resniko-možna primerjava zgolj z nekaj skledami z najdišča Čatež – vem prekopu na Ljubljanskem barju (Velušček 2006, 46, t. Sredno polje (Tomaž 2005, k. š. 34; Tomaž 2022, 42, sl. 20: 4: 5–6), s Čateža – Sredno polje v Posavju (Tomaž 2005, k. S4a, 21: S11). š. 12–13; Tomaž 2022, 53–57, sl. 28: L2a–b, sl. 29: L4), z Mo- Zaradi slabe ohranjenosti dragomeljskih odlomkov neolit- verne vasi v Beli krajini (Budja 1993, Fig. 9: faza 2) in z Ozlja ske lončenine so lahko le tri sklede zanesljivo opredeljene v hrvaškem Pokolpju (Težak-Gregl 2005, k. š. 30). kot sklede z nogo (sl. 52: G219 (G220), G224, G343). Poleg Glede na ohranjena ostenja z osrednjih delov loncev se lo- teh je mogoče predvidevati, da so tudi drugi odlomki vi- čita dve osnovni obliki, in sicer lonci z zaobljenim trebuhom sokih votlih nog pripadali skledam kot najpogostejši obli-ter lonci s klekom. Prvi (sl. 51; G21, G65–G66, G78, G155, ki posode z votlo nogo (sl. 53: G111, G293–G294, G333, G194–G195, G208, G211, G401) so na najdiščih savske G375). Na drugih najdiščih savske skupine jih poznamo z skupine razmeroma redki. Poznamo jih z Gradišča pri Stiški najdišča Čatež – Sredno polje (Tomaž 2005, k. š. 7–8, 36; vasi na Gorenjskem (Velušček 2005, k. š. 15), Resnikovega Tomaž 2022, 46–49, sl. 23), Moverne vasi (Budja 1993, Fig. prekopa na Ljubljanskem barju (Velušček 2006, t. 18: 1) in 9: faze 2–6), Spahe (Velušček 2011a, 119, sl. 4.13: Vn), Poni-s Spahe na Kočevskem (Velušček 2011a, 109, sl. 4.4: Ob6). kev pri Trebnjem (Ravnik, Tica 2018, G27–G35, G244–G247, Izven ožjega območja savske skupine so podobne oblike G254–G261), Dolenjega Leskovca (Jovanović et al. 2012, t. loncev značilne za lengyelski čas, npr. na Štajerskem (Kram- 18b), Drulovke (Guštin et al. 2005, k. š. 17–18), Kratne nad berger 2020, Abb. 2: 26–30). Kamnikom (Velušček 2005, k. š. 5), Gradišča pri Stiški vasi Sodeč po številnih odlomkih ostenj s klekom, ki so najverje- (idem, k. š. 22), Resnikovega prekopa (Velušček 2006, t. 9: 11, tneje deli večjih ali manjših loncev (sl. 51; G8–G9, G15–G16, 13, 15: 5) in Gradca pri Mirni (Dular et al. 1991, t. 22: 10). Izven G67–G69, G82–G83, G157–G159, G190–G193, G305, ožjega območja savske skupine so podobne sklede na nogi G356, G371, G373–G374, G402, G404), je bilo tako obliko-značilne za naselja iz lengyelskega časa na Štajerskem, de- vanih posod zelo veliko. Na drugih najdiščih savske skupine nimo v Stopercah (Kramberger 2020, Abb. 2: 18), na Hrva-take lonce poznamo z Ljubljanskega barja iz Zamedvedice škem, denimo v Ozlju (Težak-Gregl 2005, k. š. 16) in Gornjih pri Plešivici (Turk, Vuga 1984, sl. 4: 4, 7, 13, 20, sl. 5: 5) ter Brezovljanih (Dimitrijević 1979, t. 52: 7), ter na osrednjem z Resnikovega prekopa (Velušček 2006, t. 5: 1–6, t. 6: 1–7, lengyelskem ozemlju na zahodnem Madžarskem (Horváth, t. 7: 1–7 itd.). Z bližnjih gorenjskih najdišč so zastopani na Kalicz 2006, k. š. 11). Gradišču pri Stiški vasi (Velušček 2005, k. š. 11–14, 16) in na Najštevilnejše so plitve sklede (sl. 52; G3–G4, G6, G40, G42, Malem gradu nad Kamnikom (Sagadin 2005, k. š. 9). Pozna-G61–G62, G81, G106, G162–G167, G275–G276, G278– mo jih tudi z najdišč Čatež – Sredno polje (Tomaž 2005, k. G279, G281–G282, G287–G288, G331, G360, G362, G364, š. 9–11, 13; Tomaž 2022, 56–57, sl. 30), Moverna vas (Budja G393, G417, G425–G426). Tudi izven Dragomlja je to ena 1993, Fig. 9: fazi 2 in 4), Gradec pri Mirni na Dolenjskem najznačilnejših oblik posodja savske skupine. Poznamo jih (Dular et al. 1991, t. 23: 1, 6, 11, t. 25: 4), Spaha na Kočevskem npr. z Zamedvedice pri Plešivici (Turk, Vuga 1984, sl. 5: 1), z (Velušček 2011a, 107–109, sl. 4.2, 4.3), Ponikve pri Trebnjem Resnikovega prekopa (Velušček 2006, t. 9: 10, 12, 19: 3–4), (Ravnik, Tica 2018, 59, sl. 113: L1) in Dolenji Leskovec v Posav- Čateža – Sredno polje (Tomaž 2005, k. š. 4–6, 21–27; Tomaž ju (Jovanović et al. 2012, t. 17b, 21b, 22b, 23a). Izven ožjega 2022, 42–46, sl. 20–21), Ponikev pri Trebnjem (Ravnik, Tica območja savske skupine so podobni lonci značilni za naselja 2018, 61, sl. 114: S3), Moverne vasi (Budja 1993, Fig. 9: fazi 2 lengyelskega časa na Štajerskem, npr. na Ptujskem gradu in 4), Drulovke (Guštin et al. 2005, k. š. 8), Malega gradu nad (Tomanič-Jeveremov et al. 2006, k. š. 3–4, 6) in na Hrva-Kamnikom (Sagadin 2005, k. š. 1), Gradca nad Mirno (Dular škem, npr. v Ozlju (Težak-Gregl 2005, k. š. 2). et al. 1991, t. 22: 1–3, 6–9, t. 24: 10–11) in Spahe (Velušček Sklede 2011a, 119, sl. 4.12). Izven ožjega območja savske skupine so Med dragomeljskim neolitskim gradivom so sklede naj- plitve sklede prav tako pogost inventar lengyelskega časa številčnejša kategorija (prim. s sl. 45). Vse sklede so široko tako na Štajerskem, denimo na Ptujskem gradu (Tomanič- odprtega tipa s prevladujočim rahlo usločenim (izvihanim) -Jeveremov et al. 2006, k. š. 2), v Andrencih (Velušček 2006, ustjem in bolj ali manj izraženim klekom na ostenju. Ločiti sl. 11: 4–5) in v Stopercah (Kramberger 2020, Abb. 2: 17) kot je bilo mogoče dve osnovni obliki, in sicer plitve in globoke na Hrvaškem, npr. v Ozlju (Težak-Gregl 2005, k. š. 13). 42 Dragomelj, AAS 106, 2022 Plitve sklede Globoke sklede Sklede z ročaji Sklede z nogo Skodele Skodelice 52 Tipološka preglednica neolitskih skled, skodel in skodelic. Merilo 1 : 3. Dragomelj, AAS 106, 2022 43 Kot dele globokih skled smo opredelili nekoliko manj od- 2022, 50–53, sl. 26–27), Ponikve pri Trebnjem (Ravnik, Tica lomkov (sl. 52; G5, G7, G44, G100, G104, G114, G124– 2018, 61, sl. 114: SK1–2), Moverna vas (Budja 1993, Fig. 9: fazi G126, G168, G183–G184, G277, G361, G363). Na drugih 2 in 4), Spodnje Škovce pri Dolskem (Žorž, Nadbath 2010, sl. najdiščih savske skupine jih poznamo z najdišč Čatež – Sre- 12), Drulovka (Guštin et al. 2005, k. š. 5–6) in Resnikov predno polje (Tomaž 2005, k. š. 20; Tomaž 2022, 46–47, sl. 23: kop (Velušček 2006, t. 9: 1–4, t. 15: 4). Izven ožjega območja SN1), Ponikve pri Trebnjem (Ravnik, Tica 2018, 61, sl. 114: S2), savske skupine so podobne skodele zastopane na Hrva-Dolenji Leskovec (Jovanović et al. 2012, t. 19b), Drulovka škem v Gornjih Brezovljanih (Dimitrijević 1979, sl. 19: 2–4). (Guštin et al. 2005, k. š. 10–12), Komenda (Sagadin 2005, k. Skodelice (sl. 52; G64, G72, G84–G85, G156, G243, G416) š. 26), Resnikov prekop (Velušček 2006, t. 9: 14–15) in Spa-so med dragomeljskim neolitskim gradivom nekoliko pogo- ha (Velušček 2011a, 117s, sl. 4.11: S8). Izven ožjega območja stejše od skodel (sl. 45). Na drugih najdiščih savske skupine savske skupine so podobne globoke sklede značilne za na-jih poznamo s Čateža – Sredno polje (Tomaž 2005, k. š. 1–2, selja iz lengyelskega časa na Hrvaškem, denimo v Gornjih 48), Dolenjega Leskovca (Jovanović et al. 2012, t. 14: a, b), Brezovljanih (Dimitrijević 1979, 336–340, sl. 19: 1, 12–14) in Moverne vasi (Budja 1993, Fig. 9: faza 2), Spodnjih Škovc Ozlju (Težak-Gregl 2005, k. š. 11–12). pri Dolskem (Žorž, Nadbath 2010, sl. 8), Drulovke (Guštin et Skodele in skodelice al. 2005, k. š. 1–4, 27–28), Resnikovega prekopa (Velušček Samo trije odlomki so bili prepoznani kot deli skodel (sl. 52; 2006, t. 9: 6, 19: 1) in Gradca pri Mirni (Dular et al. 1991, t. G80, G169, G170; prim. sl. 45). Z drugih najdiščih savske 23: 2). skupine jih poznamo z najdišč Čatež – Sredno polje (Tomaž Posode z visoko votlo nogo Posode z nizko votlo nogo Posode z masivno votlo nogo Perforirane aplike Ročaji v obliki ušesca Cilindričen ročaj Paličasti ročaji Trakasti ročaji Zajemalke 53 Tipološka preglednica neolitskih posod na nogi, perforiranih aplik, ročajev in zajemalk. Merilo 1 : 3. 44 Dragomelj, AAS 106, 2022 Posode na nogi k. š. 29–30), Komenda (Sagadin 2005, k. š. 29), Križ pri Ko- Med posodami na nogi ločimo tiste z visoko votlo nogo (gl. mendi (Sagadin 2005, k. š. 21–23), Mali grad nad Kamni-poglavje »Sklede«) od tistih z nizko nogo. kom (Sagadin 2005, k. š. 12), preko Resnikovega prekopa Posode z nizko votlo nogo (sl. 53; G10, G36, verjetno G333) na Ljubljanskem barju (Velušček 2006, t. 12: 4, 16: 1), Gradca imajo med gradivom z najdišč savske skupine mnogo manj nad Mirno na Dolenjskem (Dular et al. 1991, t. 23: 12–13) do primerjav. Poznamo jih s Ponikev pri Trebnjem (Ravnik, Tica Spahe na Kočevskem (Velušček 2011a, 123s, sl. 4.18: 1–2). 2018, G248–G253) in z Moverne vasi (Budja 1993, Fig. 9: Izven ožjega območja savske skupine so podobne zajemal-fazi 5 in 6). Med dragomeljskimi posodami na nogi, ki so ke značilne za naselja iz lengyelskega časa tako na Štajer-običajno cilindrične, je nenavadna lijakasto razširjena oblika skem, denimo Ptujski grad (Tomanič-Jeveremov et al. 2006, noge pri posodi G10. Zanjo poznamo le eno primerjavo s k. š. 15), na Hrvaškem, denimo Ozalj (Težak-Gregl 2005, k. š. Čateža – Sredno polje (Tomaž 2005, k. š. 7). 31), kot na osrednjem lengyelskem območju na zahodnem Zelo posebna je masivna okrašena noga (sl. 53; G112), ki je Madžarskem (Horváth, Kalicz 2006, k. š. 46–49). bila verjetno del manjšega lonca ali skodelice in ki ji ne po- Ročaji znamo dobrih primerjav. Noga nekoliko spominja na votli, Pet različnih vrst ročajev ali perforiranih drobnih držajev je a masivni nogi posod iz Drulovke pri Kranju (Guštin et al. bilo prepoznanih na redkih odlomkih z ohranjenim celim 2005, k. š. 19) in s Čateža (Tomaž 2005, k. š. 37), še bolj pa ali delom ročaja (sl. 53). Prepoznavne so navpično per-na nogo keramične posode s Spahe (Velušček 2011a, 120, forirane aplike (G48, G65, G169), ročaji v obliki ušesca sl. 4.13: Mn). (G217, G349), paličasti ročaji (G101, G156), trakasti ročaji Dna posod so enostavna ravna, nekatera bolj masivna (npr. (G39, G88, G134, G311) in le en primer cilindričnega roča-G20, G37 itd.), druga zelo tankih sten (npr. G19 itd.), rahlo ja (G218). Dobro primerljivi ročaji in perforirane aplike so usločena (npr. G11, G32, G34 itd.) ali okrašena (npr. G358). analitično predstavljeni v temeljni objavi sočasnega gradiva s kočevskega višinskega naselja Spaha (Velušček 2011a, Poseben je odlomek dna z ostenjem in s sledovi odlomljene 127–130, sl. 4.21–4.22). noge (G76), ki je bil glede na strmo ostenje del lonca. Torej so bili med dragomeljsko lončenino na takšni ali drugačni Okrasje na neolitski keramiki nogi tudi lonci in ne le sklede, čeprav gre le za en takšen Glede na močno razlomljenost neolitskih posod je glede prepoznani odlomek. osnovne statistike njihovih okrasnih elementov potrebna Zajemalke določena previdnost. Ni nujno, da je bil okras, zaznan na Zajemalke (sl. 53; G50, G95–G96, G98, G138, G245–G262, posameznem odlomku, edini svoje vrste na celi posodi. G318–G324, G332, G347, G383–G385, G419–G420, Glede na pogostost kombinacije aplik in vtisov, obenem G422–G423) so kot tretja najštevilnejša zvrst dragomeljske pa velikega števila drobnih odlomkov samo z vtisi, so bile neolitske keramike zastopane s skoraj petinskim deležem zelo verjetno posode, okrašene s kombinacijo aplik in vtisov (prim. zgoraj sl. 45). Izdelane so skoraj izključno iz fino- in oziroma vrezov in vtisov, prvotno mnogo številnejše. Med drobnozrnate lončarske mase, delež tistih iz grobo- ali zelo vsem dokumentiranim posodjem jih je 238 neokrašenih grobozrnate je zanemarljiv. Oblikovane so iz tulasto perfo- (52 %), toda ker prevladujejo majhni odlomki, je tudi pri tej riranega nastavka za ročaj in recipienta, ki je zelo različnih kategoriji potrebna previdnost: ni nujno, da je bila cela po-velikosti, od premera nekaj cm, pa vse do (rekonstruiranega) soda dejansko neokrašena. Predstavljena statistika je na tem premera 10 cm. Funkcionalno gre torej tako za žlice kot za mestu torej namenjena sledenju trenda pogostosti določene zajemalke. zvrsti okrasa, ne pa čvrsto zamejenim razmerjem. Med 220 okrašenimi odlomki (sl. 54) močno prevladujejo vtisi (62,3 % Tudi na drugih najdiščih savske skupine so zajemalke po- vseh okrašenih posod), sledijo številne aplike (22,3 %), mno- gost keramični inventar, posebej na Čatežu – Sredno polje go manj pa so zastopani vrezi (1,8 %). Skoraj zanemarljiva (Tomaž 2005, k. š. 16–17, 49–52; Tomaž 2022, 57–58, sl. 31), sta še metličenje in okras z rebrom. Znatna je kombinacija Ponikvah pri Trebnjem (Ravnik, Tica 2018, G36–G44, G266– aplik in vtisov (8,6 %), manj številni pa so vtisi in vrezi (3,2 %) G276), Dolenjem Leskovcu (Jovanović et al. 2012, t. 15b, 16a, ter kombinacija aplik, vtisov in vrezov (0,9 %). 25a, 26a) in Moverni vasi (Budja 1993, Fig. 9: faze 2–5). Manj pogoste so zajemalke na ostalih najdiščih savske skupine, Temeljito analizo okrasja na poznoneolitskem posodju sa-od bližnjih na Gorenjskem – Spodnje Škovce pri Dolskem vske skupine lenyelske kulture sta pred desetletjem opra- (Žorž, Nadbath 2010, t. 1: 2), Drulovka (Guštin et al. 2005, vila A. Tomaž in A. Velušček ob gradivu neolitskih naselbin z najdišč Čatež – Sredno polje (Tomaž 2010, 104–114, sl. Dragomelj, AAS 106, 2022 45 46–49; Tomaž 2022, 62–67, sl. 34–41) in Spaha (Velušček Neolitsko kamnito gradivo 2011a, 130–136, sl. 4.23–4.29). Tamkajšnje okraševanje posodja je izjemno podobno okrasju na neolitskih odlomkih Med kamnitim gradivom iz neolitskega obdobja je v Dra-iz Dragomlja, tako kar zadeva razne oblike vrezov, vtisov, gomlju zastopanih pet glajenih kamnitih sekir (G263–G264, aplik kot tudi kompleksnih kombinacij med njimi (sl. 55). G348, G411 in G445) in 52 odbitkovnih kamnitih orodij (za Opazna razlika nastopa le v rdeči ali rjavi poslikavi posod, ki odbitkovna orodja glej Petru 2005 in tu poglavje 6.5). je na Spahi, Čatežu, pa tudi na drugih citiranih najdiščih sa- Tri manjše ploščate kamnite sekire trapezaste oblike izhajajo vske skupine zelo pogosta. V Dragomlju je praktično nismo iz sočasnih neolitskih plasti (G263–G264 in G348), pravoko-zasledili (morda G156). Sklepamo, da je prvotno pogost tna ploščata sekira G411 pa je površinska najdba z območja premaz na dragomeljski neolitski keramiki zaradi zelo slabo vzhodno od sektorja 1. To pomeni, da je bila odkrita na pro-ohranjene površine pretežno uničen. storu bodočega sektorja 18B, kjer so močno prevladovale 238 250 200 137 150 100 49 50 19 7 4 2 1 1 0 vtisi aplike aplike vtisi vr ezi aplike - metličenje rebro neokrašeni in vtisi in vrezi - vtisi - vrezi 54 Delež posameznih tipov okrasa pri neolitski keramiki. Vrezi Vtisi - drobni - na ustju in/ali ostenju Vtisi v dveh vrstah Vtisi v snopih Aplike Rebra Kombinacije okrasa: vrezi in vtisi Vtisi in aplike Vrezi, vtisi in aplike 55 Tipološka preglednica okrasja na neolitskem posodju. Merilo 1 : 3. 46 Dragomelj, AAS 106, 2022 neolitske strukture. Edina prevrtana kamnita sekira G445 poglavje 5.2.2). Kot taka je t. i. outlier (prim. Bronk Ramsey izhaja iz žarnogrobiščne plasti SE 520 v zahodnem delu 2009) in ni v neposredni zvezi z neolitsko naselbino na juž- sektorja 31, iz okolja, od koder je še nekaj najverjetneje ne- nem delu izkopišča. Tudi če je odraz določenih antropoge- olitskih najdb (prim. G446–G447). nih aktivnosti v bližini, za datacijo neolitske faze poselitve Štiri ploščate kamnite sekire (G263–G264, G348 in G411) ni relevantna. Povzamemo lahko, da gre datacija neolitske so izdelane iz tufskega peščenjaka, prevrtana (G445) pa je poselitve v razpon 47. in 46. stoletja pr. n. št. in da zanesljivo iz serpentina. ni mlajša od sredine 5. tisočletja pr. n. št. Kar zadeva začetek neolitske poselitve, pa je mogoče, da sodi njena danes tež- Med sočasnimi naselbinskimi najdbami z bližnjih najdišč so ko ulovljiva pionirska faza že v razpon 48. stoletja pr. n. št. dragomeljskim ploščatim kamnitim sekiram (G263–G264, G348 in G411) podobne sekire z Gradca pri Mirni (Dular Kot tako je dragomeljsko neolitsko naselje pomemben se-et al. 1991, 120, t. 23: 10) in z Resnikovega prekopa (Korošec stavni del savske skupine lengyelske kulture (prim. Turk, Sve-1964, 27, 42, t. 3: 5, t. 5: 2–3). Tudi za fragmentirano prevrta- tličič 2005, 72–73). Glede na danes veljavne časovne okvire no sekiro s kladivastim temenom (G445) najdemo sočasne trajanja savske skupine (sl. 56) dragomeljski neolitik s pred-primerjave med gradivom z Resnikovega prekopa (Korošec stavljenimi radiokarbonskimi datacijami pokriva večino nje-1964, 27, 42, t. 3: 4, t. 4: 1). nega trajanja (sinteza v Velušček 2011b, 210–229). Glede na novejšo sintetično predstavitev gradiva in radiokarbonskih Časovna in kulturna opredelitev neolitskega datacij savske skupine pa je Dragomelj skupaj z najdiščem gradiva Čatež – Sredno polje celo uvrščen v njeno najstarejšo, for- Neolitsko keramično gradivo iz Dragomlja je glede na obli- mativno fazo (Kramberger 2020, 60–62, Abb. 1). Novejša ke in okrasje izjemno podobno gradivu z drugih najdišč sa- serija radiokarbonskih datacij s Ponikev pri Trebnjem (Rav- vske skupine lengyelske kulture (prim. Guštin 2005; Velušček nik, Tica 2018, 76–77, sl. 124) in Gradca pri Mirni (Sraka 2020, 2011b). S tega vidika si velja ogledati radiokarbonske dataci-3–7) nakazuje absolutno datacijo mlajših faz savske skupi- je dragomeljskih neolitskih jam in plasti. ne v razpon 45. in celo prve polovice 44. stoletja pr. n. št. Tako pozne datacije so presenetljive, saj se ne odražajo v Na sl. 168 je podan skupni pregled s petimi neolitskimi ra- radikalno drugačnem arheološkem gradivu (k temu prim. diokarbonskimi datacijami. Tri med njimi (sl. 170–172) so v Kramberger 2020, 87–89). razponu 1 standardne deviacije zelo koherentne in se gi- bljejo v razponu med prvo polovico 47. stoletja pr. n. št. in Glede na oblikovne in okrasne značilnosti keramike je dra-sredino oziroma drugo polovico 46. stoletja pr. n. št. (4676– gomeljsko gradivo v vseh pogledih integralen del savske 4500 BC). Izhajajo iz NJ 2, 11 in 12 (prim. sl. 35). Te jame skupine lengyelske kulture. Glede na deleže zastopanosti so v neposredni bližini obeh središč dragomeljske neolitske posameznih zvrsti posodja pa je med bolje raziskanimi naj-poselitve, tj. zgostitev drobnih najdb 1 in 2. Na ta način lahko dišči savske skupine ob izrazito visokem deležu skled in do-z dokajšnjo verjetnostjo datiramo neolitsko poselitev v Dra- kajšnjem deležu zajemalk bolj soroden keramičnemu zbiru gomlju v razpon 47. oziroma 46. stoletja pr. n. št. z najdišča Čatež – Sredno polje (prim. tu sl. 45 in sl. 49 s To- maž 2010, 69–71, sl. 29 in Tomaž 2022, 35–36, sl. 17), kot pa Za približno stoletje starejša je radiokarbonska datacija iz NJ zbirom z bližnjega Resnikovega prekopa na Ljubljanskem 6 (sl. 169), ki kalibrirana to jamo datira v razpon 48. stoletja barju, Ponikev pri Trebnjem in Spahe, kjer bolj prevladujejo pr. n. št. Ali je to odraz dejansko znatno starejše poselitve v različni tipi loncev (prim. Velušček 2006, 45–49, t. 1–19; Rav-in okoli NJ 6 (ki je tudi kot taka drugačna od ostalih nasel- nik, Tica 2018, G1–G828; Velušček 2011a). Morda se bo po binskih jam – prim. tu zgoraj), ostaja odprto vprašanje (na temeljni objavi gradiva z obsežnih arheoloških izkopavanj žalost keramične najdbe iz NJ 6 kljub številčnosti oblikov-ob gradnji HE Krško v Dolenjem Leskovcu (Jovanović et al. no niso izpovedne: zaradi slabe ohranjenosti so kataloško 2012) izkazalo, da velja poleg najdišča Čatež – Sredno polje predstavljene le G27–G38). tudi to naselje uvrstiti k najbolj sorodnim z neolitskim gradi- Nekoliko mlajša od ostalih je zadnja neolitska datacija vom iz Dragomlja.10 (sl. 173), saj je njena kalibrirana časovna uvrstitev v razpon 46. in prve polovice 45. stoletja pr. n. št. A kontekst te data- cije je daleč od dragomeljskih neolitskih objektov, saj izhaja iz polnila jarka SE 662 v sektorju 19, na osrednjem delu iz- 10  V prid temu bi poleg zdaj skromnega izbora najdb v neobjavljenem kopnega polja, ki ga razumemo kot drenažo komunikacije poročilu (Jovanović et al. 2012, sl. 32–51, t. 1–27) govoril tudi rezultat iz mlajšega časa, verjetno iz bronaste dobe (prim. tu spodaj radiokarbonske datacije z Dolenjega Leskovca v razponu 47. in 46. stoletja pr. n. št. (Turk P., Turk M. 2019, 98, sl. 135). Dragomelj, AAS 106, 2022 47 56 Najpomembnejša najdišča savske skupine lengyelske kulture v osrednji in jugovzhodni Sloveniji z gradivom, primerljivim dragomeljskemu: 1 Dragomelj; 2 Spodnje Škovce pri Dolskem; 3 Kamnik – Mali grad; 4 Gradišče pri Stiški vasi; 5 Drulovka pri Kranju; 6 Zamedvedica pri Plešivici; 7 Resnikov prekop pri Igu; 8 Spaha nad Brezovico pri Predgradu; 9 Moverna vas; 10 Ponikve pri Trebnjem; 11 Gradec pri Mirni; 12 Dolenji Leskovec – Za Savo; 13 Čatež – Sredno polje. Dokaj presenetljiva posebnost neolitskega keramičnega i. brezovljanski tip keramičnega gradiva razumemo kot po-gradiva iz Dragomlja je po drugi strani odsotnost sicer za vezovalni element med sopotskim in lengyelskim kulturnim savsko skupino, posebej za Čatež – Sredno polje značilnih kompleksom (Težak-Gregl 2001). Med gradivom s Hrvaške skled s konično zaključenim jezičastim izlivom (prim. Tomaž nastopajo številne oblikovne analogije predvsem za sklede 2022, 42–45, sl. 20: S5a, S6a, 21: S12–S13). s klekom, lonce z rahlo izvihanim ustjem, tiste s pokonč- V bolj oddaljenih regijah, ki jih v izhodišču ne povezujemo nim ustjem ter za zajemalke tudi na strateško pomembnem s savsko skupino v ožjem pomenu besede, velja opozoriti najdišču Ozalj – Stari grad v Pokolpju (Težak-Gregl 2005). na citirane oblikovne primerjave za dragomeljske neolitske Glede na njegovo osamljeno mesto med hrvaškimi najdišči lonce, sklede in zajemalke v štajerskih naselbinah Andrenci in obenem bližino z naselji savske skupine iz jugovzhodne v Slovenskih goricah, Ptujski grad in Stoperce v Halozah. Slovenije tudi Ozalj uvrščamo v širši krog najdišč savske sku-Presenetljiva je podobnost v okrasju izmeničnih pravoko- pine lengyelske kulture (prim. Kramberger 2020, Abb. 1) tnih, z vtisi nohtov zapolnjenih polj na vratu lonca, ki tvorijo V Dragomlju je torej v razponu poldrugega stoletja med vtis šahovnice (G54), z okrasom na vratu in ramenih lonca letoma 4700 in 4550 pr. n. št., morda pa še nekoliko prej iz Šolskega centra na Ptuju, ki je sicer nekoliko mlajši, saj živelo naselje, ki kot sestavni del savske skupine lengyelske sodi v iztek trajanja savske skupine (Kramberger 2014, 240, kulture predstavlja najstarejšo neolitsko manifestacijo v osre-sl. 13–14, t. 5: 86). dnji Sloveniji. Kot je to značilno za nekatera med naselji te Keramika izkazuje tudi številne oblikovne sorodnosti z de- kulture, ga sestavljajo naselbinske jame. Večino med njimi lom gradiva iz zahodno slavonske naselbine Gornji Brezo- razumemo kot polvkopane zemljanke – osrednje pogloblje- vljani (Dimitrijević 1979, 333–334, sl. 19: 1–2, 7, 12). To je Di- ne dele netrajnih bivališč neolitskega človeka. Po tej zna- mitrijević uvrščal v širši sklop sopotske kulture, danes pa t. čilnosti je dragomeljsko neolitsko naselje najbolj podobno 48 Dragomelj, AAS 106, 2022 naseljema z najdišč Čatež – Sredno polje in Ponikve pri 5.2.2 Bronasta doba Trebnjem. Nekatere od naselbinskih jam lahko razumemo Peter Turk, Vesna Svetličič tudi samo kot drenažne izkope. Med naselbinskimi jamami sta ugotovljeni dve osrednji mesti poselitve, ki ju na ravnem Sledovi bronastodobne poselitve pred določata izraziti zgostitvi drobnih najdb. Sklepamo, da gre starejše žarnogrobiščnim časom na teh dveh mestih za območji intenzivnih vsakodnevnih Sledovi bronastodobne (?) poti aktivnosti. Poleg številnih keramičnih najdb in kamnitih orodij ju določa intenzivnejša žganina. V neolitski fazi poselitve V severnem in osrednjem delu sektorja 19 sta se v dolžini v Dragomlju niti v jamah niti na prostoru med njimi niso 57 m pojavila dva mestoma prekinjena vzporedna linijska ugotovljena kakršna koli ognjišča. Na podlagi izkopanih in vkopa (SE 661/662 in SE 737/738), v katerih je bilo podobno dokumentiranih struktur – vkopov v geološko osnovo – ne polnilo kot v ostalih vkopih na terenu (sl. 57–59). Jarka sta moremo rekonstruirati nadzemnih objektov, saj se zanje bila široka med 30 in 60 cm, globoka pa od 15 do 20 cm. niso ohranili nikakršni elementi. Sklepamo, da so bili nadze- V kvadrantu 520 je bil v polnilu linijskega vkopa SE 662 mni deli objektov neolitskega naselja v Dragomlju izdelani vkopan fragment prazgodovinske posode, kar je kazalo na iz netrajnih materialov tako, da zanje za razliko od mlajših nastanek obeh linijskih vkopov v prazgodovini. Oba vko-obdobij niso izkopavali prepoznavnih jam za kole. pa oziroma njuni polnili je prekrivala žarnogrobiščna plast SE 502, kar ju datira bodisi v pozno bronasto dobo bodi- Obdobje neolitske poselitve v Dragomlju je obenem čas si v starejše obdobje (sl. 30). Superpozicija vkopov jam za najraznovrstnejših prazgodovinskih naselbinskih pojavov v stojke v polnilo obeh jarkov je bila dokumentirana tudi na osrednji Sloveniji: v savski skupini so zastopana odprta rav-območju žarnogrobiščnih hiš 6, 7 in 12 v kv. 457, 467 in 509 ninska naselja, naselja ob rečnih terasah, na rečnih okljukih, sektorja 19 (prim. spodaj poglavje 5.2.2.2 ter sl. 83 in 86). kolišča in utrjena višinska naselja – gradišča (Turk 2018a, 14–22, sl. 2). Za vsa ta raznolika naselja sklepamo, da so Oba jarka SE 661 in SE 737 sta proti jugozahodu izginila od 48. stoletja pr. n. št. naprej nastajala kot posledica in-v kvadrantu 426 in ju v sektorjih 23 in 29 nismo zasledi- tenzivnih stikov območja osrednje in jugovzhodne Slovenije li. Ponovno sta se pojavila v sektorju 31 (SE 1735/1736 in (sl. 56) z vzhodom oziroma severovzhodom, z osrednjim SE 1737/1738), kjer ju je bilo mogoče v isti jugozahodni sme-območjem razprostranjenosti lengyelske kulture na zaho- ri zasledovati v dolžini 20 m, vse do južnega roba izkopa.11 dnem Madžarskem. V zahodnem delu panonske nižine je Vkopa sta se na nekaterih mestih razširila, na nekaterih me-namreč v času 48. in 47. stoletja pr. n. št. zabeležen močan stih pa so se ju dotikali drugi vkopi nepravilnih oblik (sl. 30). populacijski vzpon (Horvath, Kalicz 2005, 63–65, Abb. 2; k Polnilo obeh linijskih vkopov se po barvi in konsistenci ni temu Hofman, Gleser 2019, 26; Kramberger 2020, 76–77). razlikovalo od polnil vkopov, s katerimi sta bila fizično po-Možno in verjetno je, da je ena od posledic teh stikov tudi vezana. V kvadrantu 404 A sektorja 31 se je nad vkopom naselitev prebivalcev osrednjega območja lengyelske kultu-SE 1735 na dnu plasti SE 520 nahajala in situ koncentracija re v današnji osrednji Sloveniji. keramike, označene kot PN 394 (G739–G740, sl. 60). Jarka, ki s prekinitvami merita kar 88 m, sta nedvomno arheološki strukturi, starejši od prazgodovinske kulturne plasti SE 520 (prim. tudi sl. 30). Najverjetnejša razlaga funkcije vzporednih dragomeljskih jarkov je, da gre za dna drenažnih poglobitev ob komu- nikaciji, ki je nekoč potekala med njima, a jo je antropo- geno delovanje pretežno uničilo. Potrditev za tako razlago najdemo v bližnjem naselju Vodice – Repovnice, ki je po- dobno kot dragomeljsko datirano v pozno bronasto dobo (Leghissa 2015, 37–39, sl. 25–26 in 41, pril. 7–9). Tamkajšnja cesta je na krajšem raziskanem odseku 15 dolžinskih me- trov mnogo bolje ohranjena, saj so na njenem osrednjem delu odkrili tudi sledove kamnitih tlakovanj. Tudi vodiška 11  V južnem delu sektorja 31, ki je bil raziskan ob koncu raziskav spomladi 2001, sta bila jarka označena kot SE 1767/1768 in SE 1784/1785. Dragomelj, AAS 106, 2022 49 512 524 536 548 560 501 513 525 537 549 502 1443 514 526 538 550 1445 491 503 1251 1253 515 527 539 1249 1289 raziskano območje 492 5041241 1291 1243 516 1293 528 1359 540 1341 800 1245 kultura žarnih grobišč ( jarka poudarjena) 481 493 1178 1159 505 517 529 20 1283 1180 1115 798 826 737 828 1279 1457 482 1155 494 506 518 1182 743 530 1281 741 471 745 747 483 495 507 519 842 739 472 484 496 508 520 27 846 461 473 485 497 509 749 814 462 474 486 498 510 451 463 475 1082 487 499 661 452 996 464 476 488 500 1080 1204 441 1084 453 465 1078 477 904 489 23a 1086 1390 1090 1712 442 454 466 1088 1214 478 1387 490 1395 1024 699 697 431 1708 1216 704 443 455 1092 1218 1391 467 479 1393 1000 1704 1702 1220 917919 432 444 456 1228 913 1409 1004 915 923 468 480 1710 1447 921 1038 976 968 421 1367 911 938 966 925 1700 433 1696 940 1421 1222 942 1040 948 974 1002 896 23445 457 469 944 422 434 446 984 1407 946 458 470 982 1042 936 411 988 1544 423 883 435 447 986 1419 459 1542 881 994 906 412 1417 424 436 1414 448 990 460 1540 1415 1412 603 1698 908 1056 19 401 413 425 437 449 1636 1070 900 402 414 879 426 438 1685 1604 450 1646 1054 1753 1683 1690 403 415 427 439 1755 1050 1687 1681 Sektor 29 1721 1707 404 416 1048 428514 440 1751 1692 1745 1706 1044 1759 1749 405 417 429 679 1046 530 1743 1715 1723 406 418 430 1741 1737 1735 1717 407 419 677 1739 1757 1747 1727 408 526 420 29 1761 1735 1729 1725 1733 1689 229 228 227 1771 226 225 601 1779 409 1763 1769 1731 553 541 410 539 1773 50 31 218 219 220 221 222 223 224 1777 1764 1775 1766 217 216 215 214 213 212 211 210 209 208 512 524 536 548 560 501 513 525 537 549 502 1443 514 526 538 550 1445 491 503 1251 1253 515 527 539 1249 1289 raziskano območje 492 5041241 1291 1243 516 1293 528 1359 540 1341 800 1245 kultura žarnih grobišč ( jarka poudarjena) 481 493 1178 1159 505 517 529 20 1283 1180 1115 798 826 737 828 1279 1457 482 1155 494 506 518 1182 743 530 1281 741 471 745 747 483 495 507 519 842 739 472 484 496 508 520 27 846 461 473 485 497 509 749 814 462 474 486 498 510 451 463 475 1082 487 499 661 452 996 464 476 488 500 1080 1204 441 1084 453 465 1078 477 904 489 23a 1086 1390 1090 1712 442 454 466 1088 1214 478 1387 490 1395 1024 699 697 431 1708 1216 704 443 455 1092 1218 1391 467 479 1393 1000 1704 1702 1220 917919 432 444 456 1228 913 1409 1004 915 923 468 480 1710 1447 921 1038 976 968 421 1367 911 938 966 925 1700 433 1696 940 1421 1222 942 1040 948 974 1002 896 23445 457 469 944 422 434 446 984 1407 946 458 470 982 1042 936 411 988 1544 423 883 435 447 986 1419 459 1542 881 994 906 412 1417 424 436 1414 448 990 460 1540 1415 1412 603 1698 908 1056 19 401 413 425 437 449 1636 1070 900 402 414 879 426 438 1685 1604 450 1646 1054 1753 1683 1690 403 415 427 439 1755 1050 1687 1681 Sektor 29 1721 1707 404 416 1048 428514 440 1751 1692 1745 1706 1044 1759 1749 405 417 429 679 1046 530 1743 1715 1723 406 418 430 1741 1737 1735 1717 407 419 677 1739 1757 1747 1727 408 526 420 29 1761 1735 1729 1725 1733 1689 229 228 227 1771 226 225 601 1779 409 1763 1769 1731 553 541 410 539 1773 31 57 Izsek iz kompozitnega tlorisa s sledovi dveh vzporednih jarkov – ostankov drenaže prazgodovinske poti v sektorjih 19, 23, 29 in 31. Merilo 1 : 250. 218 219 220 221 222 223 224 51 1777 1764 1775 1766 217 216 215 214 213 212 211 210 209 208 žarnogrobiščna cesta ima ob strani dva vzporedna globlja jarka za odvodnjavanje, ki pa sta med seboj oddaljena le dober meter in pol. To je znatno manj kot v Dragomlju, kjer sta vzporedna drenažna jarka kot edini ohranjeni del praz- godovinske poti med seboj oddaljena med 2,5 in 3,5 m. Z radiokarbonsko datacijo so ostanki oglja iz jarkaste drenaže vodiške ceste datirani v razpon med koncem 11. in koncem 10. stoletja pr. n. št. (Leghissa 2015, 62, sl. 41). Podobna vzporedna bronastodobna drenažna jarka so od- krili med raziskavami naselja v bližnjem Podrečju pri Viru (Horvat 2019, 29, sl. 17 in 29). Ohranjena sta bila v dolžini 13 oziroma 25 m. Medsebojna razdalja podvirskih jarkov je s 4,5 m znatno večja, njuna širina pa je z razponom med 0,86 in 2,00 m znatno širša od vodiških in dragomeljskih jarkov. Po avtoričinem mnenju gre za drenažna jarka. Nekoliko bolj oddaljena in približna primerjava dragomelj- skima vzporednima jarkoma se zdi tista iz Sodoleka v Slo- venskih goricah (Kavur 2018, 30–32, 78–79, sl. 26–29). Tam 59 Sledovi drenaže prazgodovinske poti SE 661/662 ter se je ohranil zapleten sistem vzporednih jarkov na dnu blage SE 737/738 v kvadrantih 489, 509, 510 in 520 sektorja 19, po depresije, od katerih so nekateri po velikosti in medseboj- izkopu (pogled z jugozahoda). ni oddaljenosti primerljivi z dragomeljskima. B. Kavur se ne kamnov, ki so jih spremljale najdbe iz pozne bronaste dobe opredeljuje o njihovi morebitni komunikacijski namembno- (Kramberger, Črešnar 2021, 57). sti, sklepa pa, da gre za antropogene jarke v naselju iz časa Ostanke prazgodovinske poti, najverjetneje iz časa srednje med koncem zgodnje in iz srednje bronaste dobe (17.–15. bronaste dobe oziroma prehoda iz srednje v pozno brona-stoletje pr. n. št.). Nedavno je bila objavljena kratka infor- sto dobo, so odkrili med raziskavami v Svetju pri Medvodah macija o domnevni poti iz pozne bronaste dobe v Pobrežju (Žorž 2011). V tem primeru je šlo le za dober meter široko pri Mariboru, določeni z dvema vzporednima vrstama večjih 58 Sledovi drenaže prazgodovinske poti SE 661/662 ter SE 737/738 v kvadrantih 489, 509, 510 in 520 sektorja 19, pred izkopom; pogled s severa. 52 Dragomelj, AAS 106, 2022 kamnito tlakovanje brez opaznih stranskih drenaž, verjetno v funkciji utrjene poti v sočasnem bronastodobnem naselju iz horizonta Oloris–Podsmreka (prim. Leghissa 2014). V zvezi z dvojnim dragomeljskim jarkom kot najverjetnejšim ostankom prazgodovinske komunikacije je treba opozori- ti na nenavadno naključje. Njegova usmerjenost je skoraj enaka usmerjenosti njiv vzhodno od Dragomlja.12 To bi lah- ko nakazovalo, da sta obravnavana jarka ostanek srednje- ali novoveške parcelacije. Proti temu govori tako izključno prazgodovinsko gradivo, odkrito tako v jarkih kot nad njimi. Proti temu jasno govori tudi stratigrafska situacija, iz katere sledi, da jarka in njuni polnili prekriva žarnogrobiščna plast 60 Koncentracija žarnogrobiščne keramike (PN 394, prim. (sl. 30, prim. tudi lego skupka prazgodovinske keramike na G739–G740) v kvadrantu 404 A sektorja 31: dno SE 520, nad dnu žarnogrobiščne plasti SE 520 in nad jarkom na sl. 60). jarkom SE 1735/1736. Ostaja vprašanje, kako je lahko srednjeveška oziroma novo- Drobne najdbe pred starejše žarnogrobiščnim časom veška zemljiška razdelitev tako zvesto sledila usmerjenosti, ki jo narekuje prazgodovinsko stara in že zdavnaj pokopana Med bronastodobnim gradivom so tudi trije trapezasto ter s kasnejšimi plastmi prekrita struktura. Odgovor na to oblikovani ročaji keramičnih posod s kolenčastim pregibom vprašanje je morda povezan z možnostjo, da je tako jasno (G872, G873 in G1164) ter dva trikotno oblikovana ročaja izražena struktura še dolga stoletja in tisočletja po koncu keramičnih posod (G549 in G654). Eni in drugi so značil-uporabe puščala linijsko sled v površinski strukturi, sled v ni za čas iztekajoče zgodnje bronaste dobe, predvsem pa obliki (dvojne) poglobitve. Tak dolgi jarek je bil lahko osnov-za srednjo bronasto dobo na severnem obrobju Jadranske ni razmejitveni označevalec tudi srednje- oziroma novove- obale, v največ primerih v Istri in na Krasu (za trikotno obli- škim prebivalcem Dragomlja ob delitvi zemlje. kovane ročaje prim. Hellmuth Kramberger 2017, 244–248, sl. 217, t. 13: 5, 7–9, t. 27: 5, t. 68: 7, t. 84: 11, t. 109: 5, t. Glede natančnejše datacije te skoraj 90 metrov dolge dre- 120: 6–9; za trapezasto oblikovane ročaje prim. Hellmuth naže zaradi slabo izraznih keramičnih odlomkov v njenih Kramberger 2017, t. 27: 4, t. 77: 3, t. 84: 7, t. 85: 5, t. 86: 6, polnilih ne moremo navesti česa bolj natančnega. V razt. 96: 4–5, t. 100: 2, t. 103: 4, t. 104: 7; Cardarelli 1983, 96, t. merju do žarnogrobiščnih bivalnih struktur, ki se pojavljajo 18: 113, t. 24: 17–18, t. 25: 4, t. 26: 8; Čović 1983, 122, t. 14: 1). na njeni poti predvsem v osrednjem delu sektorja 19 (gl. Sporadične najdbe podobno oblikovanih ročajev so bile v tu spodaj), kaže, da je starejša. To nakazujeta tudi obe ra-nekaj primerih odkrite tudi v osrednji Sloveniji (Ljubljanica: diokarbonski dataciji oglja iz zemljenega polnila SE 662, in Gaspari 2012, 194, t. 6: 52–53; Vodice – Repovnice: Leghissa sicer z območja kvadrantov 456 in 499 v sektorju 19. Prva 2015, 63, t. 6: 11, t. 9: 3). Tovrstnih ročajev ne moremo datirati se giblje v razponu 46.–45. stoletja pr. n. št. (sl. 173) in je v čas, mlajši od 13. stoletja pr. n. št. Dragomeljski ročaji takih torej približno primerljiva (čeprav je za stoletje mlajša) z oblik izhajajo iz delno premešanih plasti tik pod ornico v obdobjem neolitske poselitve v Dragomlju (gl. zgoraj po-sektorjih 6 (G549), 19 (G877, G872, G873) in 15 na severu glavje 5.2.1). Druga se giblje v razponu 20. stoletja pr. n. št. izkopnega polja (G1164) (sl. 61). (sl. 177), tj. zgodnje bronaste dobe, in nakazuje poselitev, ki je v Dragomlju niti med gradivom niti med odkritimi objekti Na poselitev že v srednji bronasti dobi oziroma najkasne-nismo zasledili. Oba rezultata nakazujeta, da so se v ze- je ob prehodu v začetek pozne bronaste dobe kažejo tudi mljenih polnilih ostankov drenažnih jarkov nahajali sledovi redki primeri kroglastih aplik z obdajajočim ožjim žlebom starejše poselitve. Skupaj s predstavljenimi stratigrafskimi (G799, G857) (sl. 61). Podobne s krožnimi žlebovi obda-odnosi tudi nakazujeta, da sta slabo ohranjena spodnja dela ne aplike se pojavljajo na keramičnem posodju od Panoni-drenažnih jarkov ostanek komunikacije, ki je bila predčasna je do severne Italije, pri nas na najdiščih horizonta Oloris– ali pa delno sočasna najobsežnejši poselitveni fazi v Drago- Podsmreka, npr. v Pincah pri Lendavi (Kerman 2014, 48, sl. mlju, poselitvi iz starejše in prehoda v mlajšo kulturo žarnih 1.15.2–4; Kerman 2018, 70–71, G210, G653, G1526–G1528), grobišč. Malečniku pri Mariboru (Kramberger 2021, G65, G73), Sve- tju pri Medvodah (Leghissa 2014, 335, sl. 19.5.4), Kamni 12  Prim. med sl. 22 in sl. 33 za usmerjenost razmejitve med sektor- Gorici pri Ljubljani (Turk, Svetličič 2014, 358, 360, sl. 21.6.1, jema 20 in 27, ki sledi usmerjenosti parcelne razdelitve iz časa pred 21.7.1), Podsmreki (Murgelj 2013, 37, sl. 33: 20–22, G480, izgradnjo AC, in usmerjenostjo dvojnega jarka v sektorjih 19 in 31. Dragomelj, AAS 106, 2022 53 G655, G1037, G1094, G1102), Krki in Krški jami (Murgelj 2018, pa je, da se zelo podobna datacija pojavlja še v treh jamah, 56–58, 60s, t. 1: 1, t. 5), a tudi na gradiščih kaštelirske kulture od sektorja B na skrajnem jugu dragomeljskega izkopnega v Istri in na Krasu (Hellmuth Kramberger 2017, t. 56: 4, t. 69: polja, preko sektorja 20 v osredjem delu in sektorja 26Av 5, t. 78: 7, t. 88: 2, t. 109: 6; Cardarelli 1983, t. 17: 154). Tudi severnem delu dragomeljskega izkopnega polja (prim. sl. omenjena fragmenta izhajata iz žarnogrobiščne kulturne 178, 180 in 181 v poglavju 6.1). plasti, in sicer iz sektorjev 19 in 23A. To bi z lokacijo treh od Na starejši horizont v okviru bronastodobne poselitve mor-petih trapezasto oziroma trikotno oblikovanih ročajev s ko- da kažeta še dva fragmenta osrednjega dela ostenja po- lenčastim pregibom nakazovalo osredotočenost najstarejših sod s koncentričnimi (pol)krožnimi oziroma podkvastimi bronastodobnih najdb v osrednjem delu dragomeljskega žlebovi, ki obdajajo apliko (G640 in G654) (sl. 61). Tudi izkopnega polja, v sektorjih 19 in 23A. zanje najdemo primerjave na območju severnega Jadrana Najstarejšo bronastodobno poselitev na tem območju dra- in njegovega zaledja, v Istri in na Krasu (Cardarelli 1983, t. gomeljskega žarnogrobiščnega naselja v okviru razpona 17: 159; Hellmuth Kramberger 2017, 84: 10, 115: 2, 143: 2), a od sredine 13. do sredine 12. stoletja pr. n. št. bi lahko na-tudi v Podsmreki v osrednji Sloveniji (Murgelj 2013, sl. 33: kazovala tudi radiokarbonska datacija ene od jam za stoj- 025, G1122). Drugače kot pri ostalih navedenih fragmentih ko (SE 915/916) hiše v kvadrantu 456 sektorja 19 (Poznan zgodnje žarnogrobiščne poselitve v Dragomlju fragmenta 100041: 2970+/-40: 1259–1124 BC (2Ʃ); prim. sl. 179). Res 61 Tipološka preglednica keramike iz srednje in začetka pozne bronaste dobe. Merilo 1 : 3. 54 Dragomelj, AAS 106, 2022 822 raziskano območje kultura žarnih grobišč 821 811 782 Sektor 18 889 820 806 812 1127 11195 801 807 768 895 1 763 770 2 802 522 752 808 1123 736 2 519 3 803 809 754 712 Sektor 1 3 734 548 4 804 434 8 1202 608 436 4 5 1 7 438 398 6 440 2 928 933 PN 133 6 432 6 426 Sektor 18a 3 406 428 5 412 Sektor 18b 4 Sektor B 62 Načrt z interpretiranim žarnogrobiščnim delom naselja v južnih sektorjih (B, 18, 18A in 18B). Merilo 1 : 250. G640 in G654 izhajata iz naselbinskih jam.13 Oba imata v uvrstimo tudi skodelico s klekom G641 iz jame v neposredni jamah odkrita še odlomka keramičnih loncev z izvihanim bližini, značilnim za ta čas tako na jadranskem (Cardarelli ustjem in členjenim rebrom (G639 in G653), značilna za čas 1983, t. 19: 47, 49) kot na panonskem obrobju (Dular, Šavel, največjega obsega dragomeljskega naselja v obdobju sta-Tecco Hvala 2002, 154, sl. 9: Sk10). rejše kulture žarnih grobišč (prim. tu spodaj).14 V čas med V Dragomlju imamo torej verjetno opraviti vsaj s sporadično konec srednje in začetek pozne bronaste dobe lahko človekovo prisotnostjo že v času pred 12. stoletjem pr. n. št., v času pred nastankom naselbine iz starejše žarnogrobišč- 13  G640 izhaja iz zelo plitve jame SE 394/395, ki bi lahko bila le dno nega časa (prim. tu spodaj). Ostanki te poselitve se danes kulturne plasti v sektorju 12. G654 izhaja iz večje, morda odpadne odražajo le v slabem ducatu keramičnih fragmentov, v celoti jame na meji med sektorjema 11 in 14. oziroma večinoma odkritih v sekundarni legi. 14  Čeprav lahko osnovno obliko za oba lonca z izvihanim ustjem (G639 in G653) najdemo že v gradivu, značilnem za horizont Oloris–Podsmreka iz srednje in prehoda v pozno bronasto dobo (prim. na kraških in istrskih kaštelirjih (Cardarelli 1983, 94–98, t. 19: 81A, t. Dular, Šavel, Tecco Hvala 2002, 145, sl. 4: L1) ter v sočasnem gradivu 20: 80). Dragomelj, AAS 106, 2022 55 Naselje iz starejše in prehoda v mlajšo sl. 35 s sl. 62). Jame iz obeh obdobij so bile vkopane v kulturo žarnih grobišč geološko osnovo iz istega nivoja oziroma vkopov žarno- grobiščnih jam iz morebitne višje površine večinoma nismo Uvod prepoznali (sl. 63). Sklepamo, da so bili zaradi naravnih ali Žarnogrobiščno naselje se je razprostiralo po vsem dra- antropogenih dejavnikov številni sledovi žarnogrobiščnih gomeljskem izkopnem polju (sl. 62, 67, 77, 83, 86, 95 in struktur uničeni, saj so bili pogosto vkopani v kulturno plast 101; prim. s sl. 102). Konstrukcijske elemente naselbinskih in vkopi v globino niso segali do nivoja geološke osnove objektov, hiš, gospodarskih poslopij, ograd ipd. smo lahko (prim. npr. SE 507/548: sl. 64–65). Zaradi naštetega je po-prepoznavali zgolj kot bolj ali manj prepoznavne vkope v doba naselbinskih struktur iz pozne bronaste dobe v južnih geološko osnovo. Običajno so se ob previdnem strganju sektorjih pomanjkljiva. geološke podlage na dnu kulturnih plasti kazale kot temnej- Med nepovezanimi jamami v sektorjih 18, 18A, 18B in B so še lise, pogosto z ostanki žganine, celo oglja, redkeje pa z zaradi velikosti in oblike močno prevladovale jame za stoj-artefakti. Vkopi so bili kljub stalnemu namakanju slabše vi- ke, nekaj pa je bilo večjih jam (sl. 62). Koncentrirajo se v dni tudi zaradi izkopavanj v poletnih mesecih in posledične nekaj manjših skupin. Na zahodu je bila prepoznavna sku-močne izsušenosti terena. pina jam za stojke SE 735/736, 761/762, 769/770 in 751/752 Najštevilnejši vkopi v geološko osnovo so bili jame za ver- v kv. 802 in 807 ter SE 767/768 v kvadrantu 801 sektorja 18, tikalne stojke – osnovne konstrukcijske elemente žarnogro- ki bi lahko tvorili (del) tloris(a) žarnogrobiščne hiše. Če bi biščnih stavb. Večinoma so bile razmeroma pravilnih okro- prve štiri jame za stojke interpretirali kot celovit tloris hiše, glih ali ovalnih oblik in dokaj enotnih velikosti, med 25 in bi bile njene dimenzije 2,6 × 3,6 m. Zahodno in severno 50 cm premera. Zaradi poškodovanosti zgornjih plasti so od njih so bile posamezne jame SE 1194/1195, SE 1125/1126, bile večinoma poškodovane v zgornjih legah in ohranjene SE 781/782, SE 888 (SE 889), SE 894/895 in SE 521/522. dokaj plitvo. Praviloma v sredini niso imele prepoznavnih V kv. 809 sektorja 18 so bile v ravni liniji v dolžini 3,2 m posta-ostankov nosilnih kolov. Pogosto so bile ob robovih utrjene vljene luknje za stojke SE 518/519, SE 753/754 in SE 733/734, s kamni. Jame za stojke so najpogosteje tvorile skupine jam. poleg pa je bila še SE 711/712 (sl. 64). Tudi ta skupina jam Teh zaradi številnosti, po drugi strani pa verjetno tudi zaradi za stojke bi lahko tvorila sled uničene žarnogrobiščne hiše. tega, ker vseh jam za stojke nismo uspeli prepoznati in do- Komaj kak meter vzhodno od njih, a vkopana višje, v plast kumentirati, pogosto ni bilo mogoče povezati v tlorise sten SE 516, je bila jama SE 507/548, v kateri so bili ostanki dveh in vogalov pravokotnih žarnogrobiščnih stavb. Nadalje lah-večjih shrambnih loncev G467–G468 (sl. 65).15 Mogoče je, ko pri skupinah jam za stojke (in jam drugih namembnosti) da so bile tudi omenjene štiri jame za stojke vkopane iz višje sklepamo na gradnje, popravila in ponovne gradnje hiš raz-lege (že v kulturno plast SE 516, kjer so se pojavljale tako ličnih velikosti in usmerjenosti na istem mestu. To onemogo- žarnogrobiščne kot neolitske drobne najdbe), a tega na te- ča jasno prepoznavanje prvotnih tlorisov posameznih stavb. renu nismo uspeli prepoznati. Pregled odkritih gradbenih elementov, vkopanih v geološko V osrednjem delu sektorja B je bilo ohranjenih nekaj jam osnovo, tako tistih, prepoznanih kot žarnogrobiščne hiše za stojke, med katerimi so SE 405/406, SE 427/428 in kot bolj splošnih opisov skupin jam za stojke, ki jih ne mo-SE 411/412 tvorile ravno črto v dolžini 6,2 m. Tudi te jame remo jasno povezati v hiše, in jam drugih naselbinskih na- bi lahko bile del uničene žarnogrobiščne hiše. V neposredni membnosti je v nadaljnjem besedilu organiziran s popisom bližini so bili še nepovezani jami SE 425/426 in SE 431/432 od juga proti severu. Na skrajnem jugu izkopnega polja se ter ostanek kurišča PN 133 (sl. 66). Odkrit je bil sicer na ni-v sektorjih B, 18, 18A in 18B žarnogrobiščne jame, vkopane v voju največje koncentracije drobnih najdb iz neolitika, na geološko osnovo, mešajo z neolitskimi (poglavje 5.2.1). Na dnu SE 388 (prim. Turk 2010 in tu poglavje 5.1). Ker ni bilo območju sektorjev 29 in 31 se žarnogrobiščne jame mešajo keramičnih najdb, je bila pričakovana starost za dve izvedeni s halštatskimi (poglavje 5.2.3), na območju sektorjev 15, 16, radiokarbonski dataciji oglja iz PN 133 neolitska. Šele s C14 24 in 24A na skrajnem severu izkopnega polja pa s tistimi iz datiranjem (sl. 184–185) v razpon med drugo polovico 12. zgodnjega srednjega veka (poglavje 5.2.5). Žarnogrobiščne jame, njihove zgostitve, objekti in hiše 15  V polnilu jame SE 507, tj. v SE 548, je bilo tudi nekaj drobnih delcev Južni sektorji B, 18, 18A in 18B podrobneje nedoločljivih kalciniranih kosti (prim. tu spodaj poglavje V južnih sektorjih izkopnega polja smo na istem mestu do-6.4). Zaradi tega smo ob izkopavanjih predvidevali, da bi lahko šlo za grob. V končni redakciji jamo s posodama z določeno mero pre- kumentirali tako neolitske kot žarnogrobiščne vkope (prim. vidnosti obravnavamo kot naselbinsko najdbo. 56 Dragomelj, AAS 106, 2022 63 Neolitska naselbinska jama 6 (SE 930) pred izkopavanjem 65 Dno lonca G468 v SE 548 v profilu med sektorjema B in (levo), žarnogrobiščna jama SE 933 (desno) in žarnogrobiščna 18 (prim. zgoraj sl. 62 in 64 desno); pogled s severozahoda. jama SE 928 po izkopu (spodaj); pogled z juga. 64 Skupina jam za stojke (SE 519, SE 712, SE 734 in SE 754), 66 Ostanek kurišča iz prežgane gline in žganine PN 133 na vkopanih v geološko osnovo v kvadrantu 809 sektorja 18, so dnu SE 388. najverjetneje ostanek uničene žarnogrobiščne hiše; pogled z juga. in 11. stoletje pr. n. št. se je izkazalo, da gre pri PN 133, ki smo dele. S tega vidika je verjetno, da so koncentracije keramič- jo dotlej opazovali v sklopu neolitske plasti SE 388, dejan- nih odlomkov iz spodnjih delov jam iz žarnogrobiščnega sko za dno žarnogrobiščne jame z ostanki oglja in žganine. časa, ki smo jim lahko dokumentirali le še njihova dna. Na podlagi razmestitve ohranjenih jam za kole z dokajšnjo Nepovezane jame – po dva manjša (SE 399/400, mero previdnosti sklepamo, da je bilo kurišče PN 133 izven sočasnih hiš. SE 415/416) in večja vkopa (SE 419/420, SE 422/423) v sektorjih 3 in 4 so le sled tod močno uničene poselitve. Sektorji 3–12 Naselbinske strukture so se v tem delu žarnogrobiščnega Proti vzhodu sta bili v sektorju 8 osrednji prepoznavni struk-naselja koncentrirale v vzhodnem delu izkopnega polja turi hiša 1 in 2. Hišo 1 v kv. 100, 119 in 120 sektorja 8 določajo (sl. 67): vkopi so prevladovali v sektorjih 8, 11 in 12. V sektor-jame za stojke SE 100/101, SE 31/32, SE 108/109, SE 91/92, jih 3–7 in 9–10 je bilo samo sedem zanesljivo žarnogrobišč- SE 36/37, SE 93/94 in SE 40/41. Njihov tloris je določal hišo nih vkopov. Pomenljiva je razlika v številu prazgodovinskih dimenzij 5 × 3,6 m in usmerjenosti SV–JZ. najdb med obema skupinama sektorjev. V sektorjih 8, 11 in Hišo 2 v kv. 120, 121, 127 in 128 sektorja 8 določajo jame za 12 je bilo na površini 1100 m2 7382 prazgodovinskih najdb, stojke SE 123/124, SE 8/13, SE 119/120 in SE 104/105, verjetno v sektorjih 3–7 in 9–10 pa na dvakrat večji površini 2150 m2 pa tudi SE 111/112. Njihov tloris je določal hišo dimenzij 5 × 2480 prazgodovinskih najdb, tj. skoraj trikrat manj. Vkopi v 3,2 m in usmerjenosti sever–jug z odklonom proti vzhodu. geološko osnovo so bili na tem predelu zelo težko berljivi. Na območju hiš 1 in 2 in v njuni neposredni okolici (kv. 99, Njihovo prepoznavanje je bilo pogojeno z močno poško-100, 119, 120, 121, 127, 128) je bilo v kulturnih plasteh in pol- dovano in pretežno uničeno žarnogrobiščno hodno površi- nilih vkopov v geološko osnovo skupaj 2047 odlomkov no. Pri vkopih smo večinoma prepoznali le njihove spodnje poznobronastodobne keramike (kataloško so predstavljeni Dragomelj, AAS 106, 2022 57 229 228 227 226 225 1767 1730 1726 602 1732 409 1780 554 1768 1770 542 350 410 1689 540 1774 218 219 220 221 222 223 224323 174 343 339 327 325 1778 1765 1776 raziskano območje 1766 341 161 329 kultura žarnih grobišč 217 216 215 214 213 212 211 210 323 209 Hiša 4 208 starejša železna doba 325 339 174 343 327 374 Sektor 13 Sektor 14 1778 1765 1776 341 161 1766 329 194 195 196 197 198 199 200 201 202 80 203 204 205 206 207 Sektor 30 374 384 386 382 193 192 191 190 189 188 187 186 185 73 184 183 182 181 360 Hiša 3 180 395 354 393 397 PN 31 179 166 167 168 169 170 171 172 173 174 175 176 177 178 Sektor 9 Sektor 10 Sektor 11 95 Sektor 12 58 54 179 165 164 163 162 161 160 159 158 157 156 155 154 153 152 364 370 189 372 380 56 175 362 390 177 164 159 348 138 139 140 141 142 143 144 145378 376 146 147 148168 149 157 147 150 151 315 336 321 135 155 PN 70 139 137 136 135 134 133 132 131 130 129 128 104127 126 125 111 40 34 96 29 123 93 117 345 PN 16 PN 36 Hiša 2 14 36 48 91 113 Hiša 1 115 101 319 110 111 112 113 114 115 116 117 PN 32 118 119 120 121 305 122 123 31 119 8 Sektor 6 Sektor 7 149 108 97 15 317 151 181 109 108 107 106 105 104 103 102 101 330 100 99 98 97 133 16 144 46 44 110 193 121 83 52 84 85 86 87 88 89 90 91 92 93 94 95309 368 420 82 81 80 79 78 77 76 75 74 73 72 366 400 Sektor 3 416 Sektor 4 Sektor 5 59 60 61 62 63 64 65 66 67 68 423 58 Dragomelj, AAS 106, 2022 58 57 56 55 54 53 52 51 50 229 228 227 226 225 1767 1730 1726 602 1732 409 1780 554 1768 1770 542 350 410 1689 540 1774 218 219 220 221 222 223 224323 174 343 339 327 325 1778 1765 1776 raziskano območje 1766 341 161 329 kultura žarnih grobišč 217 216 215 214 213 212 211 210 323 209 Hiša 4 208 starejša železna doba 325 339 174 343 327 374 Sektor 13 Sektor 14 1778 1765 1776 341 161 1766 329 194 195 196 197 198 199 200 201 202 80 203 204 205 206 207 Sektor 30 374 384 386 382 193 192 191 190 189 188 187 186 185 73 184 183 182 181 360 Hiša 3 180 395 354 393 397 PN 31 179 166 167 168 169 170 171 172 173 174 175 176 177 178 Sektor 9 Sektor 10 Sektor 11 95 Sektor 12 58 54 179 165 164 163 162 161 160 159 158 157 156 155 154 153 152 364 370 189 372 380 56 175 362 390 177 164 159 348 138 139 140 141 142 143 144 145378 376 146 147 148168 149 157 147 150 151 315 336 321 135 155 PN 70 139 137 136 135 134 133 132 131 130 129 128 104127 126 125 111 40 34 96 29 123 93 117 345 PN 16 PN 36 Hiša 2 14 36 48 91 113 Hiša 1 115 101 319 110 111 112 113 114 115 116 117 PN 32 118 119 120 121 305 122 123 31 119 8 Sektor 6 Sektor 7 149 108 97 15 317 151 181 109 108 107 106 105 104 103 102 101 330 100 99 98 97 133 16 144 46 44 110 193 121 83 52 84 85 86 87 88 89 90 91 92 93 94 95309 368 420 82 81 80 79 78 77 76 75 74 73 72 366 400 Sektor 3 416 Sektor 4 Sektor 5 59 60 61 62 63 64 65 66 67 68 67 Načrt z interpretiranim žarnogrobiščnim delom naselja v sektorjih 3–12. Merilo 1 : 250. 423 58 57 56 55 54 53 52 51 50 Dragomelj, AAS 106, 2022 59 G564, G571–G572, G577, G580–G581, G583, G587– G588, G590, G592, G596, G604, G607–G608, G614–G616, G619–G621, G623–G624, G627 in G633) ter številni kosi hišnega ometa in oglja. Težave z določanjem hišnih tlorisov dobro kažejo jame za kole SE 29/30, SE 113/114 in SE 305/306 v notranjosti hiše 2, ki so lahko podpirale strešno konstrukcijo, lahko pa so tudi ostanki stavb, ki niso bile sočasne tej hiši. Na žarnogrobiščno večfaznost na tem delu najdišča (in tudi sicer v Dragomlju) opozarja tudi kompleksna stratigrafija jame za kol SE 8/13: gre za vkop SE 8 in njegovo spodnje polnilo, ki sta v tej fazi služila kot vogalna stojka hiše 2. V mlajši fazi je na tem me- 69 Koncentracija keramike in hišnega ometa SE 110 (G565– stu z zgornjim polnilom SE 9 zakopana keramična posoda G569) na dnu žarnogrobiščne plasti SE 7 južno od hiš 1 in 2. G554 (prim. sl. 68). sl. 69) dokumentirana lečasta plast SE 14 z večjo koncen- V oddaljenosti 10 metrov južno od hiš 1 in 2 sta bili na dnu tracijo hišnega ometa, oglja in odlomkov keramike (G557– kulturne plasti 7 v kv. 93 sektorja 8 dokumentirani lečasti G559; sl. 73). Verjetno je šlo tudi v tem primeru za poško-plasti SE 33 in SE 110 z veliko koncentracijo delno ožgane- dovan ostanek območja vsakodnevnih dejavnosti izven hiše ga kamenja, hišnega ometa, oglja in odlomkov keramike 2. Na njenem območju in v neposredni okolici (kv. 122 in (G560–G569; sl. 69). Verjetno je šlo za močno poškodovan 123) je bilo v kulturnih plasteh in vkopih skupaj 1727 odlom-ostanek območja vsakodnevnih dejavnosti izven hiš. Na to kov poznobronastodobne keramike (kataloško so predsta-kaže tudi dejstvo, da je bilo v kv. 93 sektorja 8 skupaj od- vljeni G557–G559, G573–G576, G578–G579, G582, G585– kritih kar 1884 odlomkov poznobronastodobnih keramičnih G586, G589, G591, G595, G598–G599, G601–G603, predmetov (kataloško so predstavljeni G560–G569, G593, G605–G606, G610–G613, G618, G625–G626 in G646). G609, G622, G629–G631, G634–G635 in G637), kar je iz- jemno tako v primerjavi s kvadranti v neposredni okolici kot Na območju severno od hiš 1 in 2 so bile v kv. 126–128 sek-tudi sicer. torja 8 ter v kv. 146–150 in 156–158 sektorja 11 razvrščene številne večje naselbinske jame, pretežno z maloštevilnimi Južno in jugovzhodno od hiš 1 in 2 je bil razmeščen tudi keramičnimi najdbami in ogljem (tako jame SE 177/178, niz večjih jam, verjetno različnih namembnosti (shrambnih, SE 315/316 in SE 321/322), in manjše jame, verjetno vkopi odpadnih, verjetno tudi napajalnikov oziroma zbiralnikov za stojke objektov (denimo jame SE 157/158, SE 159/160, vode; sl. 70–72). V njih so bili redki in neznačilni odlomki SE 303/304, SE 311/312, SE 361/362, SE 389/390 itd.), ki jim keramike ter drobni koščki oglja. je bilo morebitne tlorise zaradi slabe ohranjenosti nemogo- V oddaljenosti 7 metrov vzhodno od hiše 2 je bila na dnu če ugotoviti. kulturne plasti 7 podobno kot v primeru SE 110 (prim. zgoraj Med temi vkopi zaseda posebno mesto jama SE 56/57 v kv. 148 sektorja 11 (sl. 74–75). V njej se je namreč nahajalo ne- običajno veliko število odlomkov keramike, ki so sestavljali dobršne dele kar 13 posod (G657–G669). Jama je bila pre- mera slabega pol metra in ohranjene globine 30 cm. Med posodjem smo našli številne odlomke velikega shrambnega lonca (G659), ki ga je bilo mogoče v celoti rekonstruirati, pa tudi dvoročajne (G658, G660) in manjše lonce (G657, G662–G663), skledo (G664) in skodelo (G661). Vtis je, da ni šlo za odpadno jamo, temveč za poškodovane16 ostanke t. i. naselbinskega keramičnega depoja s prehoda iz starejšega v mlajši žarnogrobiščni čas, v razponu Ha A2/B1 oziroma v 16  Poškodovane gornje lege jame SE 56/57 in njihove najdbe so bile 68 Odlomki bikoničnega lonca PN 4 (G554) v zgornjem delu v izhodišču dokumentirane kot del kulturne plasti 7 nad jamo (prim. SE 8. Pod njim je bila vogalna jama za kol SE 9/13 hiše 2. sl. 74). 60 Dragomelj, AAS 106, 2022 11. stoletju pr. n. št. Primerjave za tovrstne keramične depoje so številne (prim. Kavur 2018, 40–41; Karavanić, Kudelić 2011, s tam citirano literaturo). V severnem delu sektorja 12, v kv. 178, 179, 181 in 182, je skupina šestih jam za stojke tvorila obris hiše 3 (SE 385/586, SE 359/360, SE 353/354, SE 396/397, SE 381/382 in SE 383/384). V njeni notranjosti je bila še jama za stojko SE 394/395. Tloris jam za stojke je določal hišo dimenzij 5 × 2,9 m in podobno kot pri hiši 2 usmerjenosti sever–jug z odklonom proti vzhodu. Oglje iz vogalne jame za kol hiše 3 SE 396/397 je bilo radiokarbonsko datirano v razpon od sredine 12. do konca 11. stoletja pr. n. št. (sl. 183). Da- tacija je dobro primerljiva z večino radiokarbonskih datacij 72 Žarnogrobiščna jama SE 345/346 zahodno od hiše 1 po izkopu. dragomeljskega žarnogrobiščnega naselja (prim. sl. 168). 70 Žarnogrobiščna jama SE 121/122 jugovzhodno od hiše 2 73 Koncentracija keramike in hišnega ometa SE 14 (G557– po izkopu. G559) na dnu žarnogrobiščne plasti SE 7 vzhodno od hiše 2. 71 Žarnogrobiščna jama SE 46/47 jugovzhodno od hiše 2 po izkopu. Dragomelj, AAS 106, 2022 61 Na območju hiše 3 in v njeni neposredni okolici (približno 10 × 10 m) je bilo v kulturnih plasteh in vkopih skupaj 247 odlomkov poznobronastodobne keramike (kataloško so predstavljeni G639–G643). V oddaljenosti 10 m zahodno od hiše 3 je bila na dnu kul- turne plasti dokumentirana lečasta koncentracija hišnega ometa, oglja in odlomkov keramike PN 31 (G691; sl. 76). Verjetno gre tudi v tem primeru za poškodovan ostanek območja vsakodnevnih dejavnosti izven hiše 3. V podobni oddaljenosti je bila zahodno od hiše 3 velika jama SE 73/74 s številnimi odlomki keramike (G655–G656). Malo velikih jam v bližini hiše 3 si razlagamo s tem, da je bila na robu izkopnega polja in morebitne jame vzhodno od nje niso 74 Žarnogrobiščna jama SE 56/57 z zgornjo lego depoja bile raziskane. keramičnih predmetov (G657–G669) severno od hiše 2. Sektorji 31, 29, 23A in južni del sektorja 19 Sektorja 29 in 31 sta bila konec leta 2000 in v letu 2001 izko- pana na mestu lokalne ceste Dragomelj–Mala Loka. Teren je bil na območju te ceste zaradi stalnega nasipavanja in od- sotnosti strojnega oranja nekoliko dvignjen (prim. poglavje 5.1). Na tem mestu smo dokumentirali prevladujoče žarno- grobiščne vkope in posamezne halštatske strukture (prim. poglavje 5.2.3). Zaradi neprimernih okoliščin izkopavanj, ki jih je na tem mestu pogojevala lokalna cesta, zaradi njene stalne uporabe v času najintenzivnejših izkopavanj (poletje in zgodnja jesen 2000) ter zgolj postopnega omogočanja arheoloških raziskav pozno jeseni 2000 in zgodaj v letu 2001, so kvadranti izkopa na jugu sektorja 29 in v sektorju 31 imenovani z dodatno črko, ki sledi številki (sl. 77). Na tem 75 Žarnogrobiščna jama SE 56/57 s spodnjo lego depoja mestu se koordinatni sistem izkopavanj iz leta 1997 v sme- keramičnih predmetov (G657–G669) severno od hiše 2. ri sever–jug (sektor 14) preveša v koordinatni sistem iz leta 2000 v smeri telesa AC (sektor 31). Na JV robu sektorja 31 je izkopno polje v kv. 407B–407C in 408B–408C prešlo v kv. 208 in 209 sektorja 14 iz leta 1997. Na tem mestu je skupina petih jam za stojke SE 160/161, SE 1777/1778, SE 173/174, SE 326/327 in SE 373/374 tvorila nepopoln obris hiše 4. V njeni notranjosti sta bili jami za stojke SE 328/239 in SE 1775/1776, ki sta morda tvorili notranjo podporo strešni konstrukciji. V notranjosti hiše 4 sta bili še plitva jama SE 1764/1765 z ogljem in odlomki keramike, morda ostanek spodnjega dela ognjišča (sl. 78), in kamnito tlakovanje SE 1766 dimenzij 60 × 40 cm. Tloris jam ostenja 76 Koncentracija keramike in hišnega ometa PN 31 (G691) je določal hišo dimenzij 5,4 × 3,9 m in njeno usmerjenost na dnu žarnogrobiščne plasti SE 7 deset metrov zahodno od v smeri sever–jug. Na mestu hiše 4 in neposredne okolice hiše 3. je bilo v kulturnih plasteh in v vkopih skupaj dokumentira- nih 134 odlomkov žarnogrobiščnih keramičnih predmetov (kataloško so predstavljeni G697–G698, G701, G703, G707 in G751). 62 Dragomelj, AAS 106, 2022 574 Hiša 9 535 1342 1160 1246 481 654 493576 1179 505 650 572 1181 1115 1280 482 494 1183 1156 1282 471 483 495 472 raziskano območje 594 484 kultura žarnih grobišč starejša železna doba 461 473 485 462 474 815 486 451 463 475 452 464 476 441 1085 453 465 1087 1390 1713 1091 442 454 466 Hiša 7 1214 1709 1388 1216 431 443 455 1093 1218 1392 467 23a 1394 1702 1220 1705 1228 918 914 920 1448 1711 Hiša 6 916 922 977 1368 23 432 444 456 1039 421 433 967 445 912 457939 941 1697 1695 1222 1041 943 975 1422 422 897 434 446 985 1408 1043 983 411 PN 377 423 435 1420 884 738 447 995 PN 344 1543 1545 882 412 PN 345 1418 424 436 662 1414 448 1699 1416 1412 1541 401 Hiša 5 413 PN 347 425 437 1057 1637 1071 1686 402 PN 362 414 880 426 438 1647 1605 1054 1714 1754 403 415 427 1756 1691 1688 1049 1751 1051 PN 359 515 1693 404 416 428 PN 360 1722 1746 1707 1750 1045 PN 361 1047 1760 1744 530 1724 29405 417 429 1716 1719 1742 1737 406 418 1736 1718 1738 PN 364 407 419 1740 1748 1758 1772 1736 1728 408 1734 1767 1730 1726 229 228 227 226 225 1689 1732 409 1780 554 1768 31 1770 542 350 410 1774 218 219 220 221 222 223 224323 174 343 325 339 327 1778 1765 1776 329 1766 341 161 216 215 214 213 212 211 210 209 208 77 13 Načrt z interpretiranim žarnogr 14 Hiša 4 374 obiščnim in halštatskim delom naselja v sektorjih 31, 29, 23A in južnem delu sektorja 19. Merilo 1 : 250. 196 197 198 199 200 201 202 203 204 205 206 Dragomelj, AAS 106, 2022 63 191 190 189 188 187 186 185 184 183 182 181 Oglje iz vogalne jame za kol hiše 4 SE 326/327 je bilo ra- diokarbonsko datirano v razpon od sredine 11. do sredine 10. stoletja pr. n. št. (sl. 186). Ta radiokarbonska datacija je najmlajša med vsemi radiokarbonskimi datacijami drago- meljskega žarnogrobiščnega naselja (prim. sl. 168). Vkopi za stojke na osrednjem delu sektorjev 14 in 31 (kv. 404 a–b, 405 a–c, 406 b–d; na južnem delu tudi kv. 201–202 in 210–211 sektorja 14 iz leta 1997) so bili verjetno del ene ali več hiš, uničenih zaradi recentnega vkopa za vodovod. Na območju omenjenih kvadrantov je bil v plasteh in struktu- rah skupaj 701 odlomek poznobronastodobnih keramičnih predmetov (kataloško so predstavljeni G722–G723, G725, G732–G733, G734, G739–G741, G750, G752, G754, G759–G760, G768, G777–G780, G783 in G1278–G1280). 79 Plitva žarnogrobiščna jama SE 342 s šestimi poglobljenimi Nekateri med njimi morda sodijo tudi v halštatsko obdobje. jamicami. Na tem mestu se namreč prevladujoče žarnogrobiščne na- selbinske strukture mešajo z redkimi starejšeželeznodobni- mi (kamnito tlakovanje SE 1689 v kv. 407a sektorja 31 in jama SE 1773/1774 s kačasto fibulo: prim. poglavje 5.2.3). Poleg jam za stojke so bile na tem mestu še maloštevilne večje naselbinske jame, denimo jama SE 340/341 10 metrov zaho- dno od hiše 4 (sl. 79). V njej je bilo šest jamic premera med 5 in 8 cm, ki jim je težko ugotoviti namembnost. Koncentracija vkopov za stojke in velikih naselbinskih jam na zahodnem delu izkopnega polja v sektorju 29, ve- likem pribl. 15 × 10 m v kv. 401–402, 401a–402a in 401b– –402b, je bila verjetno ostanek uničenih bivalnih objektov 80 Jama za stojko SE 1717/1718 s kamnito zagozdo v sektorju 31. in struktur. Med njimi so izstopale velika struktura podkva- ste oblike (SE 1687/1688)17 in dve veliki jami (SE 1698/1699, druge jame (SE 1646/1647, SE 1685/1686, SE 1692/163, SE 1715/1716). V neposredni bližini so bile še številne SE 1706/1707, SE 1739/1740, SE 1743/1744, SE 1745/1746), vkopi za stojke (SE 1717/1718 (sl. 80), SE 1721/1722, 17  Po podkvasti obliki ta vkop močno spominja na neolitske jame SE 1723/1724, SE 1749/1750, SE 1751/1752, SE 1753/1754, v sektorju B (prim. poglavje 5.2.1, sl. 35 in 38). Glede na bližnje SE 1755/1756, SE 1759/1760) in koncentracije keramike (PN najdbe nasadišča kamnite sekire (G445) in dveh kamnitih orodij 359–362 in PN 365). Na tem območju je bilo v kulturnih plasteh in vkopanih strukturah skupaj 913 odlomkov po- znobronastodobnih keramičnih predmetov (kataloško so predstavljeni G724, G726–G727, G729, G731, G737–G738, G728, G742–G748, G757, G763–G765, G769, G771, G773, G781–G782, G784–G787, G789) ter del žrmelj (G756). V kv. 401–402 in 411–412 sektorjev 29 in 23A je bila skupina štirih jam za stojke SE 1419/1420, SE 1542/1543, SE 1540/1540 in SE 1636/1637 tvorila nepopoln obris hiše 5. Slaba dva me- tra zahodno od hiše je bila jama z velikim shrambnim loncem (sl. 81), v njeni notranjosti pa je bilo nekaj skupkov keramike, med katerimi izstopa fragmentirana ognjiščna koza G805 (sl. 82). Tloris jam za stojke ostenja je določal hišo dimenzij 78 Poglobitev s polnilom iz žganine, oglja in odlomkov keramike SE 1764/1765 v hiši 4 je ostanek dna hišnega (G446–G447) je verjetno, da gre tudi na tem mestu za močno po- ognjišča. škodovane ostanke neolitskega naselja. 64 Dragomelj, AAS 106, 2022 (kataloško sta predstavljena G802–G803) in ostanek kamni- tega jedra (G439). Ob vzhodnem robu izkopnega polja je bilo v južnem delu sektorja 19 (kv. 410, 416–420, 426–430, 436–440) odkritih še 13 vkopov za stojke (SE 526/527, SE 539/540, SE 601/602, SE 677/678, SE 514/515, SE 530/531, SE 1044/1045, SE 1046/1047, SE 1048/1049, SE 908/909, SE 1056/1057, SE 1411/1412 in SE 1413/1414), najverjetneje ostankov uniče- nih žarnogrobiščnih stavb. V kulturnih plasteh in vkopanih strukturah je bilo na tem območju skupaj 2024 odlomkov poznobronastodobnih keramičnih predmetov (G808, G821, 81 Shrambni lonec (G804) zahodno od hiše 5. G824, G829, G833, G835, G842, G844, G851, G856, G862, G865, G869, G871, G877, G881, G884 in G891–G892). Tod sta bila odkrita tudi kamnita tolkača z žlebom (G899–G900; sl. 144)18 in kamniti odbitkovni orodji (G440–G441). Sektorja 19 (osrednji del) in 23 Naselbinske strukture se v tem delu izkopnega polja kon- centrirajo v osrednjem delu sektorja 19 (sl. 83). Na območju, velikem približno 15 × 15 m, je bila v osre- dnjem delu sektorja 19, v kv. 446–449, 456–458, 466–468, 476–477, velika koncentracija vkopov za stojke in dru- gih naselbinskih jam. Med njimi sta prepoznavna dva hi- šna tlorisa. Stratigrafska situacija je bila tod kompleksna 82 Ognjiščna koza (G805) in situ v hiši 5. tudi zaradi prazgodovinskih drenažnih jarkov SE 661/662 4,3 × 3 m in njeno usmerjenost v smeri sever–jug. Na ob- in SE 737/738. Stratigrafsko sosledje dveh jam za stojke močju hiše 5 z neposredno okolico je bilo v kulturnih plasteh SE 1004/1005 v kv. 467 in SE 946/947 v kv. 457 nakazuje, in vkopanih strukturah skupaj 306 odlomkov poznobrona-da sta bili vkopani v vsakega od obeh jarkov in da sta torej stodobnih keramičnih predmetov (kataloško so predstavljeni jarka starejša od tukajšnjega dela žarnogrobiščnega naselja G758, G767, G772, G775–G776, G786, G792, G799, G800 (prim. tu zgoraj). Na tem območju je bilo v kulturnih plasteh in G804–G805). in vkopanih strukturah skupaj 2391 odlomkov poznobrona- Na osrednjem delu izkopnega polja, tj. na severnem delu stodobnih keramičnih predmetov (kataloško so predstavljeni sektorja 29, južnem delu sektorja 19, v celotnem sektorju 23 G809–G811, G812, G817, G823, G830, G834, G838, G843, in večjem delu sektorja 27 (kv. 404–410, 413–420, 424–430, G847–G850, G852–G853, G857, G859, G864, G870, G880, 433–435, 441a–445, 451a–455, 461–465, 471–476, 481–488, G887–G889 in G894), odlomka kamnitih žrmelj (G901– 495–498 in 505–508) so bile prazgodovinske kulturne plasti G902) in kamnito odbitkovno orodje (G443). in strukture v novejšem času v veliki meri uničene (sl. 77, 83 V kv. 446–447 in 456 je skupina štirih jam za stojke in 86). Na tem območju je bila delno ohranjena markantna SE 1040/1041, SE 1227/1228, SE 913/914 in SE 984/985 tvori-struktura dvojni jarek SE 661/662 in SE 737/738 – drenaža la nepopoln obris hiše 6. Tloris je do neke mere hipotetičen, prazgodovinske poti (prim. sl. 57–59). Na zahodnem robu zato hišo kot tako označujemo pogojno. V njeni notranjosti tega uničenega območja je bilo v kv. 421–423, 431–432 dva-je jama za stojko SE 911/912, ki je morda tvorila notranjo najst jam, morda vkopov za stojke najmanj ene hiše, in po- podporo strešni konstrukciji. Tloris naštetih jam za stojke dolgovata jama z ostanki zoglenelega debla (SE 1694/1695). ostenja je določal hišo dimenzij 3,9 × 2,6 m in njeno usmer-Oglje iz polnila ene od njih, SE 1697 v kv. 421, je bilo radio- jenost v smeri sever–jug. karbonsko datirano v razpon med sredino 12. in konec 11. Mnogo bolj jasen je bil tloris hiše 7 v kv. 456–457 in 466–467, stoletja pr. n. št. (sl. 182). Datacija je dobro primerljiva z ve-ki ji pravokoten tloris določajo jame za stojke SE 915/916, čino žarnogrobiščnih dragomeljskih datacij (sl. 168). V kul- turnih plasteh in vkopanih strukturah je bilo tod skupaj 189 odlomkov poznobronastodobnih keramičnih predmetov 18  Podrobneje sta obravnavana med gradivom, posredno povezanim z žarnogrobiščnim dragomeljskim depojem. Dragomelj, AAS 106, 2022 65 1611 1306 1210 1362 1551 522 534 5461358 558 624 1270 511 858 1579 1278 1272 1478 658 636 5231577 638 1338 1274 596 1575 1232 1256 Hiša 10 1573 28 535 547 559 823 512 1224 821 634 664 524 536 1197A 548 Hiša 13 1226 560 598 1236 813 656 1206 1141 501 Hiša 8 513 615 632 640 668 525 1234 1143 537 549 811 793 628 666 676 Hiša 11 1547 1164 791 644 586 1148 1276 786 1524 1146 807 1162 809 646 20 502 1444 584 610 514 526 538 550 1446 1553 580 1526 1212 491 660 564 1252 562 620 503 819 1248 1254 515 527 539 1189 630 560 1290 568 582 618 578 1250 492 558 566 1292 534 5041242 1244 516 528 817 1360 1185 801 540 652 574 Hiša 9 535 1342 1294 1160 1284 654 493 1246 576 1179 505 517 529 650 572 1181 1115 1458 779 827 737 1280 829 482 494 1183 506 518 744 530 1156 1282 742 Hiša 12? 748 483 495 507 519 27 746 843 740 662 472 484 496 508 520 738 710 473 847 750 485 497 509 474 815 486 498 510 662 738 463 475 1083 487 499 464 476 488 500 1081 1204 997 1085 662 453 465 477 1079 1386 489 1087 1390 1091 454 738 466 1089 478 Hiša 7 1214 490 1388 1216 1025 698 705 455 1093 1218 1396 1392 467 479 23 1394 1220 1003 918 1001 444 1228 1410 662 456 914 920 916 924969 468 480 Hiša 6 922 1039 977 967 926 445 912 457939 945 943 941 949 469 1222 1041 975 1003 434 446 985 1408 458 947 470 1043 983 937 435 907 738 995 987 882 989 662 1414 991 19 447 459 436 448 460 1412 604 909 425 437 1057 449 1071 901 880 426 438 450 1054 415 427 439 416 1051 1049 428 515 440 1045 1047417 429 680 530 406 418 430 raziskano območje kultura žarnih grobišč PN 364 407 419 starejša železna doba 678 83 Načrt z interpretiranim žarnogrobiščnim delom naselja v 408 420527 sektorjih 19 (osrednji del), 20 ( južni del) in 23. Merilo 1 : 250. 1689 409 554 602 66 Dragomelj, AAS 106, 2022 542410 540 174 1611 1306 1210 1362 1551 522 534 5461358 558 624 1270 511 858 1579 1278 1272 1478 658 636 5231577 638 1338 1274 596 1575 1232 1256 Hiša 10 1573 28 535 547 559 823 512 1224 821 634 664 524 536 1197A 548 Hiša 13 1226 560 598 1236 813 656 1206 1141 501 Hiša 8 513 615 SE 1092/1093, SE 1090/1091, SE 1086/1087, SE 1213/1214, 632 640 668 525 1234 1143 537 549 811 793 628 666 676 Hiša 11 1547 1164 791 SE 1215/1216 in SE 1393/1394. Za par jam za stojke 644 586 1148 1276 786 1524 1146 807 1162 SE 1213/1214 in SE 1215/1216 se zdi, da sta bili izkopani tesno 809 646 20 502 1444 584 610 514 526 538 550 1446 1553 580 1526 1212 skupaj z namenom jasnejše opore ostenja (sl. 84). V notra- 491 660 564 1252 562 620 503 819 1248 1254 515 527 539 1189 njosti hiše 7 sta še jami za stojke SE 917/918 in SE 1387/1388, 630 560 1290 568 582 618 578 1250 ki sta verjetno prav tako notranja opora bližnjim vogalnim 492 558 566 1292 534 5041242 1244 516 528 817 1360 1185 801 540 stojkam. Tloris naštetih jam za stojke ostenja je določal hišo 652 574 Hiša 9 535 1342 1294 1160 1284 dimenzij 4,8 × 3,5 m in njeno usmerjenost v smeri SZ–JV 654 493 1246 576 1179 505 517 529 650 572 (sl. 85). 1181 1115 1458 779 827 737 1280 829 84 Jami za stojke SE 1213/1214 in SE 1215/1216 pri hiši 7 pred 482 494 1183 506 518 744 530 V neposredni okolici hiš 6 in 7 je bila množica nepovezanih izkopom. 1156 1282 742 Hiša 12? 748 jam za stojke, ki jim je bilo nemogoče določiti morebitni 483 495 507 519 27 746 prvotni tloris. Pomembna dodatna okoliščina v tem delu SE 1038/1039, SE 1391/1392 in SE 1394/1395). Njihova pove-843 740 662 izkopnega polja je, da so se naselbinski vkopi tako jam za zava s hišama ni zanesljiva. Južno in jugovzhodno od hiše 6 472 484 496 508 520 so bile nadaljnje večje naselbinske jame raznih namembno- 738 710 stojke hiš 6 in 7, nepovezane nadaljnje jame za stojke kot sti še SE 1042/1043, SE 1070/1071 in velika jama nepravilne 473 847 750 tudi večje naselbinske jame koncentrirali v lokalni depresiji 485 497 509 (sl. 85), ki je zaradi manj invazivnega oranja na tem me- oblike SE 994/995, velikosti 5 × 3 m. V vseh teh jamah so 474 815 bili prisotni drobci oglja in samo v nekaterih posamezni od- 486 498 510 662 stu najverjetneje omogočila boljšo ohranjenost naselbinskih lomki keramike. 738 struktur. Množica naselbinskih jam pa skupaj s superpozicijo 463 475 1083 487 499 obeh drenažnih jarkov in jam za stojke, ki sta bili izkopani V skrajnem zahodnem območju tega dela izkopnega polja vanju (prim. tu zgoraj), kaže, da je bilo dragomeljsko žarno-je ob koncu omembe vredna jama SE 593/594 v kv. 461 sek- 464 476 488 500 1081 1204 997 grobiščno naselje večfazno. torja 20, edina odkrita struktura v neposredni bližini drago- 1085 662 meljskega halštatskega depoja (prim. spodaj poglavje 5.3). 453 465 477 1079 1386 489 Oglje iz polnila ene od jam za stojko, vogalne SE 915/916 v 1087 1390 kv. 456, je bilo radiokarbonsko datirano v razpon med sredi- Pogojno tudi to jamo datiramo v halštatski čas. 1091 454 738 466 1089 478 Hiša 7 1214 490 no 13. in koncem 12. stoletja pr. n. št. (sl. 179). Datacija hišo 7 1388 1216 1025 698 705 uvršča med starejše v okviru žarnogrobiščne dragomeljske 455 1093 1218 1396 1392 467 479 23 1394 naselbine (sl. 168). 1220 1003 918 1001 444 1228 1410 662 456 914 920 Na območju hiš 6 in 7 je bilo med vkopi za stojke izkopanih 916 924969 468 480 Hiša 6 922 1039 977 tudi šest večjih jam (SE 919/920, SE 921/922, SE 944/945, 967 926 445 912 457939 945 943 941 949 469 1222 1041 975 1003 434 446 985 1408 458 947 470 1043 983 937 435 907 738 995 987 882 989 662 1414 991 19 447 459 436 448 460 1412 604 909 425 437 1057 449 1071 901 880 426 438 450 1054 415 427 439 416 1051 1049 428 515 440 1045 1047417 429 680 530 406 418 430 raziskano območje kultura žarnih grobišč PN 364 407 419 starejša železna doba 678 85 Hiša 7 (v ospredju), hiša 6 (v ozadju) ter drenažna jarka prazgodovinske poti SE 661/662 in SE 737/738 v južnem delu 408 420527 sektorja 19 po izkopavanju; pogled s severozahoda. 1689 409 554 602 Dragomelj, AAS 106, 2022 67 542410 540 174 602 Hiša 15 614 1302 1300 626 638 1533 1631 1105 650 1587 raziskano območje 591 1520 1590 603 1406 1348 1366 615 627 639 kultura žarnih grobišč 1258 1404 1328 1653 1286 1288 1260 1518 1346 1330 1109 1264 1364 1266 1440 1657 1655 1262 1320 1268 1438 251113 993 21 592 604 616 628 640 545 581 1318 593 1436 605 617 1097 1023 1077 629 1296 1316 1659 582 1384 1073 1324 1310 1426 594 606 618 630 1308 1314 1382 690 1027 965 692 1663 1326 571 1661 Hiša 14 5831380 595 607 963 951 619 672 1029 953 1374 1372 1665 1398 1031 674 694 Hiša 16 572 1376 584 1336 596 608 961 955 686 620 1378 26a 1340 1137 957 723 959 719 561 573 1370 585 597 1067 609 684 1402 1133 1069 688 717 1434 1171 562 1432 574 586 1009 598 1464 1173 1065 610 696 1177 803 1119 1482 1430 551 563 1460 1298 575 587 1017 1175 1013 599 758 1063 776 1428 1019 1168 1680 552 564 576 1167 588 1191 1061 727 600 1334 1649 1158 841 778 541 1678 553 1557 1555 565 577 1059 589 729 805 1676 1619 1121 1015 1651 1529 1131 1516 1512 1565 1645 1643 874 837 839 1674 872 1563 1567 1531 1667 1514 26 542 554 566 578 590 1625 849 1670 1559 1621 1561 868 1627 1569 789 870 1617 1615 725 1601 1571 22 531 543 555 567 579 825 532 544 1629 556 568 1623 1522 580 1635 1462 1164 833 831 1603 521 878 1609 835 851 1639 533 1480 545 1356 557 569 1456 1535 876 1549 1607 1611 1454 1362 1306 1210 1551 522 534 5461358 558 570 853 854 624 1270 511 858 1579 1278 1272 1478 864 658 636 5231577 638 1338 910 860 1274 596 1575 1232 1256 Hiša 10 1573 28 535 547 559 823 512 1224 821 634 664 524 536 1197A 548 Hiša 13 1226 560 598 1236 813 862 656 1206 1141 501 Hiša 8 513 615 632 640 668 525 1234 1143 537 549 784 811 793 628 666 676 Hiša 11 1547 1164 791 644 586 1148 1276 786 1524 1146 807 1162 809 646 20 502 1444 584 610 514 526 538 550 1446 1553 580 1526 1212 491 660 564 1252 562 620 503 819 1248 1254 515 527 539 1189 630 560 1290 568 582 618 578 1250 492 558 566 1292 534 5041242 1244 516 528 817 1360 1185 801 540 652 574 Hiša 9 535 1342 1294 1160 1246 1284 481 654 493576 1179 505 517 529 650 572 1181 1115 1458 779 827 737 1280 829 482 494 1183 506 518 744 530 1156 1282 742 Hiša 12? 471 748 483 495 507 519 746 843 740 662 594 27 472 484 496 508 520 738 710 847 750 461 473 485 497 509 68 Dragomelj, AAS 106, 2022 602 Hiša 15 614 1302 1300 626 638 1533 1631 1105 650 1587 raziskano območje 591 1520 1590 603 1406 1348 1366 615 627 639 kultura žarnih grobišč 1258 1404 1328 1653 1286 1288 1260 1518 1346 1330 1109 1264 1364 1266 1440 1657 1655 1262 1320 1268 1438 251113 993 21 592 604 616 628 640 545 581 1318 593 1436 605 617 1097 1023 1077 629 1296 1316 1659 582 1384 1073 1324 1310 1426 594 606 618 630 1308 1314 1382 690 1027 965 692 1663 1326 571 1661 Hiša 14 5831380 595 607 963 951 619 672 1029 953 1374 1372 1665 1398 1031 674 694 Hiša 16 572 1376 584 1336 596 608 961 955 686 620 1378 26a 1340 1137 957 723 959 719 561 573 1370 585 597 1067 609 684 1402 1133 1069 688 717 1434 1171 562 1432 574 586 1009 598 1464 1173 1065 610 696 1177 803 1119 1482 1430 551 563 1460 1298 575 587 1017 1175 1013 599 758 1063 776 1428 1019 1168 1680 552 564 576 1167 588 1191 1061 727 600 1334 1649 1158 841 778 541 1678 553 1557 1555 565 577 1059 589 729 805 1676 1619 1121 1015 1651 1529 1131 1516 1512 1565 1645 1643 874 837 839 1674 872 1563 1567 1531 1667 1514 26 542 554 566 578 590 1625 849 1670 1559 1621 1561 868 1627 1569 789 870 1617 1615 725 1601 1571 22 531 543 555 567 579 825 532 544 1629 556 568 1623 1522 580 1635 1462 1164 833 831 1603 521 878 1609 835 851 1639 533 1480 545 1356 557 569 1456 1535 876 1549 1607 1611 1454 1362 1306 1210 1551 522 534 5461358 558 570 853 854 624 1270 511 858 1579 1278 1272 1478 864 658 636 5231577 638 1338 910 860 1274 596 1575 1232 1256 Hiša 10 1573 28 535 547 559 823 512 1224 821 634 664 524 536 1197A 548 Hiša 13 1226 560 598 1236 813 862 656 1206 1141 501 Hiša 8 513 615 632 640 668 525 1234 1143 537 549 784 811 793 628 666 676 Hiša 11 1547 1164 791 644 586 1148 1276 786 1524 1146 807 1162 809 646 20 502 1444 584 610 514 526 538 550 1446 1553 580 1526 1212 491 660 564 1252 562 620 503 819 1248 1254 515 527 539 1189 630 560 1290 568 582 618 578 1250 492 558 566 1292 534 5041242 1244 516 528 817 1360 1185 801 540 652 574 Hiša 9 535 1342 1294 1160 1246 1284 481 654 493576 1179 505 517 529 650 572 1181 1115 1458 779 827 737 1280 829 482 494 1183 506 518 744 530 1156 1282 742 Hiša 12? 471 748 483 495 507 519 746 843 740 662 594 27 472 484 496 508 520 738 710 86 Načrt z interpretiranim žarnogrobiščnim delom naselja v 847 750 461 473 485 497 509 sektorjih 19 (severni del), 20 (severni del), 27 in 28. Merilo 1 : 250. Dragomelj, AAS 106, 2022 69 Sektorji 19 (severni del), 20 (severni del), 27 in 28 Oglje iz te jame z ostanki ognjišča je bilo radiokarbonsko Na severnem delu sektorjev 20 in 27 ter v jugozahodnem datirano v razpon od zadnje četrtine 13. do sredine 11. sto-delu sektorja 28, tj. na zahodnem robu osrednjega dela iz- letja pr. n. št. (sl. 181). Datacija je dobro primerljiva z večino kopnega polja, so bili dokumentirani številni vkopi za stoj- radiokarbonskih datacij dragomeljskega žarnogrobiščnega ke hiš in petnajst velikih naselbinskih jam (sl. 86). Jame so naselja (prim. sl. 168). vsebovale drobce oglja in odlomke prazgodovinske kera- V kv. 512–513 in 523 so jame za stojke SE 1578/1579 v paru s mike. Na območju obsega približno 25×25 m (kv. 482–485, SE 1576/1577, SE 635/636, SE 631/632, SE 614/615 (sl. 89) in 491–495, 501–505, 511–515, 521–525) je bilo v kulturnih pla-SE 663/664 orisovale pravokoten tloris hiše 10. Tloris našte- steh in vkopanih strukturah skupaj 2269 odlomkov pozno- tih jam za stojke ostenja je določal manjšo hišo dimenzij 3,9 bronastodobnih keramičnih najdb (kataloško so predstavlje- × 2,6 m in njeno usmerjenost v smeri sever–jug. Tik poleg ne G801, G903–G915, G919, G921–G922, G924–G925, daljšega ostenja hiše je bila naselbinska jama SE 633/634 G927, G929–G936, G938–G939, G944, G946–G949, z žganino in številnimi odlomki keramike. Oglje iz te jame G951, G954, G959, G961–G963, G967, G978, G980, G983, je bilo radiokarbonsko datirano v razpon 25. in 24. stole-G986–G994, G996–G998, G1001, G1003–G1013, G1016– tja pr. n. št. (sl. 176). Ta datacija se ne ujema z najdbami iz G1018, G1020, G1022, G1024, G1026, G1036–G1037, dragomeljskega žarnogrobiščnega naselja in prav tako ne G1048, G1051, G1055–G1056, G1064 in G1066), žrmlje z večino ostalih radiokarbonskih datacij, pri katerih je bila (G995), terilnik (G985) in dva bronasta predmeta (G1432, pričakovana poznobronastodobna starost. Očitno gre za t. G1464). Poleg tega je bilo v kulturnih plasteh na tem ob- i. outlier med radiokarbonskimi datacijami (prim. poglavje močju najdenih še 51 odlomkov neolitske keramike (katalo- 6.1 in sl. 168). ško je predstavljena G428), ki bi se lahko navezovali na jami podkvaste oblike na skrajnem zahodnem in vzhodnem delu Na območju vzhodno od hiš 9 in 10 ter med njima so izkopnega polja v kv. 521 in 529, morda ostanke neolitskih bile v kv. 494, 503 in 504 številne velike naselbinske jame struktur (prim. tudi sl. 94). V tem primeru bi šlo za skrajne (SE 1180/1181, SE 818/819, SE 1241/1242, SE 1245/1246, severne manifestacije neolitske poselitve na raziskovanem SE 1249/1250 itd.). V njih je bilo le malo odlomkov kerami-območju. ke ter nekaj oglja in žganine. Med njimi zavzema posebno V kv. 491–492 in 501 se je nakazoval nepravilno štirioglat tloris hiše 8, ki jo določajo jame za stojke SE 629/630, SE 655/656, SE 597/598, SE 627/628, SE 563/564 in SE 559/560. Verje- tno je bila povezana z ostenjem te hiše tudi jama za stojko SE 643/644. V notranjosti hiše 8 sta bili še jami za stojke SE 561/562, SE 659/660, ki sta verjetno služili opori ostrešja. Tloris naštetih jam za stojke ostenja je določal hišo dimenzij 5,8 × 3,3 m in njeno usmerjenost v smeri sever–jug. V večji naselbinski jami SE 645/646 v notranjosti hiše so bili le veliki kosi oglja, v manjši in plitvi jami SE 585/586 pa obilo žgani- ne in odlomkov keramike (mdr. lonec G996); morda so bili to ostanki dna hišnega ognjišča. V kv. 492–493 in 503 so jame za stojke SE 1178/1179 v paru s SE 611/535 (sl. 87), SE 571/572, SE 575/576, SE 573/574, SE 567/568, SE 619/620, SE 579/580, SE 581/582 in SE 816/817 orisovale pravokoten tloris hiše 9. V notranjosti je bila še jama za stojko SE 617/618, ki je verjetno služila opori ostrešja. Tloris naštetih jam za stojke ostenja je dolo- čal hišo dimenzij 5,2 × 3,9 m in njeno usmerjenost v smeri sever–jug z odklonom proti zahodu. V plitvi naselbinski jami SE 536/534 v notranjosti hiše je bilo mnogo žganine, hišne- ga ometa in odlomkov keramike (G987–G991). Morda gre za ostanke hišnega ognjišča (sl. 88). 87 Jama za vogalno stojko SE 611/535 z zagozdami pri hiši 9 med izkopom. 70 Dragomelj, AAS 106, 2022 88 Koncentracija hišnega ometa, žganine in oglja (PN 132: 90 Shrambni lonec in drugi odlomki keramike (PN 239, G987–G991) – ostanki ognjišča SE 536/534 v hiši 9. G904–G910) v jami SE 1114/1115 vzhodno od hiše 9 med izkopavanjem. 89 Jama za vogalno stojko SE 614/615 z zagozdami pri hiši 91 Shrambni lonec (PN 239, G910) v jami SE 1114/1115 10 med izkopom. vzhodno od hiše 9 ob koncu izkopavanja. mesto jama SE 1114/1115 v kv. 494, v kateri so bili odlom- stojke ostenja je določal hišo dimenzij 5,8 × 3,3 m in nje- ki številnih posod (G904–G909) in velik shrambni lonec no usmerjenost v smeri sever–jug. Vzhodno od hiše 11 sta (sl. 90–91), na katerem je ležala spodnja čeljustnica goveda bili v kv. 527 in 537 večji naselbinski jami (SE 1196A/1197A (prim. poglavje 6.4). Gre za eno redkih ohranjenih živalskih in SE 1275/1276), zahodno pa v kv. 525 manjša jama kosti z arheoloških izkopavanj v Dragomlju. SE 1231/1232 z dvoročajnim lončkom G1022, prekritim s ka- mni (prim. sl. 110). V severnem delu sektorja 28 je bilo območje velikosti pribli- žno 20 × 15 m v kv. 531–535, 541–544 in 551–554, v kate- Južno od hiše 11 so bile v kv. 516 in 517 sektorja 27 odkrite rem je bila dokumentirana večja zgostitev naselbinskih jam tri uteži za statve (G972–G974). Še ena skupina treh močno in vkopov za stojke hiš, med katerimi pa ni bilo mogoče fragmentiranih uteži za statve je bila odkrita v kv. 497 sek-zanesljivo opredeliti tlorisov stavb. Slutimo jih lahko npr. torja 27, še 10 metrov južneje (G975–G977). Na tem mestu po ravni črti, ki so jo tvorile jame za stojke SE 1620/1621, niso bili dokumentirani naselbinski vkopi. SE 1566/1567, SE 1564/1565, SE 1618/1619 in SE 1648/1649 v Na severnem delu sektorja 19, v kv. 519–520 in 529–530, kv. 542–543 in 552. Pomenljivo je, da je bila ta linija usmerje pet jam za stojke orisovalo nepopoln tloris hiše 12, in jena enako kot glavna os hiše 9 dvajset metrov južneje. V sicer SE 739/740, SE 747/748, SE 826/827, SE 743/744 in kulturnih plasteh in vkopanih strukturah je bilo na tem ob-SE 741/742 (sl. 94). Na tem mestu je bil zahodni od obeh močju skupaj 842 poznobronastodobnih keramičnih najdb. jarkov drenaže prazgodovinske poti (SE 737/738) prav za- V kv. 526–527 in 536 so jame za stojke SE 1211/1212, radi hiše 12 uničen. Tloris naštetih jam za stojke ostenja je SE 1523/1524, SE 1223/1224, SE 1255/1256, dvojna jama določal hišo dimenzij 4,8 × 3,7 m in njeno usmerjenost v SE 1140/141 in SE 1142/1143 (sl. 93) in SE 1525/1526 orisova-smeri SV–JZ. le pravokoten tloris hiše 11 (sl. 92). Tloris naštetih jam za Dragomelj, AAS 106, 2022 71 92 Hiša 11 po izkopavanju; pogled z juga. Poleg polkrožnega jarka SE 800/801, ki ga na tem mestu ra- in sicer SE 785/786, SE 792/793, SE 790/791, SE 861/862, zumemo kot ostanek neolitskih uničenih objektov, v okolici SE 857/858, SE 855/856, SE 820/821 in SE 812/813 (sl. 96). hiše 12 razen markantnih in občasno prekinjenih vzporednih Jame za stojke so bile v tem primeru nekoliko nestandar-jarkov SE 661/662 in SE 737/738 ter nepovezane jame za stoj- dne, saj sta bili severni vogalni SE 857/858 in SE 861/862 ko SE 846/847 ni bilo drugih jasnih žarnogrobiščnih vkopov. s premerom preko 60 cm relativno veliki. Prav tako je bila Sektorji 22, 25, 25A, 26 in 26A hiša 13 nejasna v južnem delu, kjer se zdi, da je bila uničena. Na severnem delu izkopnega polja so bile v sektorjih 22, 25, Tloris naštetih jam za stojke ostenja je določal hišo dimenzij 25A, 26 in 26A dokumentirane večje koncentracije vkopov 4,1 × 3,2 m in njeno usmerjenost v smeri SV–JZ. V hiši sta za stojke hiš, ki so se v nekaj primerih povezovale v hišne bili večji naselbinski jami SE 810/811 in SE 822/823 z obilo tlorise. Odkritih je bilo tudi osemnajst velikih naselbinskih jam nejasne namembnosti z drobci oglja in skromnimi odlomki prazgodovinske keramike (sl. 95). Na območju veliko- sti približno 50 × 50 m so se vkopane naselbinske strukture koncentrirale vzdolž vzhodnega in zahodnega dela izko- pnega polja, na sredini pa v pasu širine 10 m (kv. 565–566, 575–576, 585–586, 595–596, 605–606, 615–616, 625–626 in 635–636) najdb in vkopov skoraj ni bilo. V kulturnih pla- steh in vkopanih strukturah je bilo tod skupaj 2269 odlom- kov poznobronastodobnih keramičnih najdb (kataloško so predstavljene G1086–G1128, G1132–G1133 in G1135– G1146), odlomek bronastega predmeta (G1134), terilo in dva odlomka žrmelj (G1147–G1149). Na južnem delu sektorja 22, v kv. 549–550 in 559–560, je osem jam za stojke orisovalo nepopoln tloris hiše 13, 93 Dvojni jami za stojke SE 1140/1141 in SE 1142/1143 za ostenje pri hiši 11. 72 Dragomelj, AAS 106, 2022 94 Pogled na hišo 12 (?) ob koncu izkopavanja, v ospredju neolitski (?) polkrožni jarek SE 800/801; pogled s severa. žganine in oglja, ki ju razumemo kot ostanka spodnjih delov (SE 1379/1380 v kv. 583, 1660/1661 v kv. 571 in SE 1401/1402 v hišnih ognjišč. kv. 573). Nenavadna je bila manjša jama SE 1297/1298 v kv. V neposredni okolici hiše 13 je bilo nekaj nepovezanih jam 564, 10 metrov JV od hiše 14, saj je na njenem dnu ležal par za stojke (SE 783/784, SE 808/809, SE 859/860 itd.) in ne-svitkov G1090–G1091 (sl. 117; k temu prim. tudi sl. 116 in kaj večjih naselbinskih jam (npr. SE 850/851, SE 875/876 in sl. 118–119). SE 910/854). V kv. 591–592 in 601–602 sektorjev 25A in 26A je devet V kv. 572 in 582 sektorja 26A je osem jam za stojke orisovalo jam za stojke orisovalo tloris hiše 15, in sicer SE 1265/1266, nepopoln tloris hiše 14, in sicer SE 1371/1372, SE 1397/1398, SE 1263/1264, SE 1259/1260, SE 1519/1520, SE 1532/1533, SE 1313/1314, SE 1315/1316, SE 1317/1318, SE 1319/1320, SE 1582/1583, SE 1584/1585, SE 1586/1587 in SE 11588/1589. SE 1323/1324 in SE 1307/1308. Nejasna ostaja situacija v do- Med naštetimi jamami za stojke izstopa SE 1588/1589 pre- mnevnem zahodnem vogalu tako določenega tlorisa hiše, mera 50 cm in globine 28 cm, saj je bil v njeni sredini pre-saj na tem mestu jame za stojko nismo ugotovili. Ob tem poznaven odtis premera 20 cm, ki bi lahko bil sled vertikal-velja omeniti, da so bile ohranjene globine jam za stojke ne stojke, kakršne se sicer v Dragomlju niso ohranile. Tloris plitvejše od 20 cm in je jasno, da imamo tudi v tem delu naštetih jam za stojke ostenja je določal hišo dimenzij 5,3 × najdišča opraviti z močno uničeno žarnogrobiščno hodno 3,2 m in njeno usmerjenost v smeri sever–jug (sl. 97). V hiši površino. Tloris naštetih jam za stojke ostenja je določal hišo in tik zunaj nje so bile dodatne jame za stojke SE 1285/1286, dimenzij 4,7 × 2,4 m in njeno usmerjenost v smeri sever–jug SE 1287/1288, SE 1261/1262 in SE 1257/1258, ki jih razume- (sl. 97). V hiši sta bili dodatni jami za stojki SE 1309/1310 in mo kot dodatno podporo ostenja oziroma strešne konstruk-SE 1325/1326, ki ju razumemo kot dodatno podporo ostenja cije hiše. oziroma strešne konstrukcije hiše. Oglje iz jame za vogalno stojko SE 1265/1266 hiše 15 je bilo V neposredni okolici hiše 14 so bile številne nepovezane radiokarbonsko datirano v razpon od zadnje tretjine 13. do jame za stojke (SE 1381/1382, SE 1383/1384, SE 1654/1655, druge polovice 12. stoletja pr. n. št. (sl. 180). Datacija je do-SE 1656/1657, SE 1662/1663 itd.) in tri večje naselbinske bro primerljiva z večino radiokarbonskih datacij dragomelj-jame s skromnimi najdbami ter obilnim ogljem in žganino skega žarnogrobiščnega naselja (prim. sl. 168). Dragomelj, AAS 106, 2022 73 259 258 257 256 255 254 695 249 672 696 247 248 249 250 251 252 211 673 259 268 685 697 1472 raziskano območje 270 674 686 kultura žarnih grobišč 245 244 243 242 1187 675 687 272 296 1332 664 676 688 218 845 237 212 238 239 653 665 677 214 654 666 678 206 15 235 234 1488 1498 1494 1539 24a 643 655 667 632 1492 644 656 668 1344 1490 621 1506 633 1344 1504 645 886 657 669 622 1508 1500 634 1502 646 658 1599 611 1510 623 635 647 659 1240 1581 24 795 612 624 636 1099 648 1633 1486 601 613 1238 625 637 545 649 1583 1484 1103 1585 1613 602 Hiša 15 614 1302 1300 626 638 1533 1631 1105 650 1587 591 1520 1590 603 1406 1348 1366 615 627 639 1258 1404 1328 1653 1286 1288 1260 1518 1346 1330 1109 1264 1364 1266 1440 1657 1655 1262 1320 1268 1438 251113 993 21 592 604 616 628 640 545 581 1318 593 1436 605 617 1097 1023 1077 629 1296 1316 1659 582 1384 1073 1324 1310 1426 594 606 618 630 1308 1314 1382 690 1027 965 692 1663 1661 1326 Hiša 14 5831380 595 607 963 951 619 672 1029 953 1374 1372 1665 1398 1031 674 694 Hiša 16 572 1376 584 1336 596 608 961 955 686 620 1378 26a 1340 1137 957 723 959 719 573 1370 585 597 1067 609 684 1402 1133 1069 688 717 1434 1171 562 1432 574 586 1009 598 1464 1173 1065 610 696 1177 803 1119 1482 1430 563 1460 1298 575 587 1017 1175 1013 599 758 1063 776 1428 1019 1168 564 576 1167 588 1191 1061 727 600 1334 1649 1158 841 778 553 1557 1555 565 577 1059 589 729 805 1619 1121 1015 1651 1529 1131 1565 1645 1643 874 837 839 872 1563 1567 1531 26 554 566 578 590 1625 849 1559 1621 1561 868 1627 1569 789 870 1617 1615 725 1571 22 543 555 567 579 825 544 1629 556 568 580 1462 1164 833 831 1603 1480 878 545 1356 557 569 835 851 1456 1535 876 1454 1362 1306 1210 Dragomelj, AAS 106, 2022 534 74 5461358 558 570 853 854 1272 1478 858 864 1338 910 1274 28 535 547 559 860 1232 1256 823 1224 821 259 258 257 256 255 254 695 249 672 696 247 248 249 250 251 252 211 673 259 268 685 697 1472 raziskano območje 270 674 686 kultura žarnih grobišč 245 244 243 242 1187 675 687 272 296 1332 664 676 688 218 845 237 212 238 239 653 665 677 214 654 666 678 206 15 235 234 1488 1498 1494 1539 24a 643 655 667 632 1492 644 656 668 1344 1490 621 1506 633 1344 1504 645 886 657 669 622 1508 1500 634 1502 646 658 1599 611 1510 623 635 647 659 1240 1581 24 795 612 624 636 1099 648 1633 1486 601 613 1238 625 637 545 649 1583 1484 1103 1585 1613 602 Hiša 15 614 1302 1300 626 638 1533 1631 1105 650 1587 591 1520 1590 603 96 Hiša 13 po izkopavanju; pogled s severovzhoda. 1406 1348 1366 615 627 639 1113 1258 1404 1328 1653 1286 1288 1260 993 1518 V neposredni okolici hiše 15 je bilo nekaj nepovezanih jam kot »razširjeni« tloris hiše 16, ki bi bila v tem primeru dimen-1346 1330 1109 1264 1364 1266 1440 1657 1655 1262 1320 1268 1438 25 21 592 604 616 628 640 za stojke (SE 1652/1653, SE 1517/1518, SE 1630/1631 itd.), 10 zij 3,8 × 3 m. 545 1097 metrov proti vzhodu pa dve večji naselbinski jami s skro- 581 1318 593 1436 605 617 1023 1077 629 V neposredni okolici hiše 16 je bilo nekaj večjih naselbinskih 1296 mnimi keramičnimi najdbami (SE 1301/1302 v kv. 614 in 1316 jam s skromnimi keramičnimi najdbami ter obilnim ogljem, 1384 1659 1324 1310 1426 606 1073 618 SE 1347/1348 v kv. 604). Številne nepovezane jame za stojke 582 594 630 tako v jamah SE 683/684, SE 718/719 in SE 722/723 vzho- 1308 1314 1382 690 965 v neposredni bližini teh dveh jam v kv. 593–594, 603–604 in 1027 692 1663 1326 dno od hiše 16. V jamah SE 1072/1073 zahodno od hiše 16 1661 Hiša 14 5831380 595 607 963 951 619 672 614 nakazujejo nadaljnje bivalne strukture, poškodovane do 1029 953 in SE 1108/1109 proti severu so bili tudi ožgani kamni. Na 1374 1372 1665 1398 1031 674 694 te mere, da je bila njihova rekonstrukcija nemogoča. 1336 Hiša 16 dnu dveh med njimi (SE 722/723 in SE 1072/1073) so se tudi 572 1376 584 596 608 961 955 686 620 1378 26a 1340 1137 957 723 959 V kv. 607 in 608 sektorja 25 je devet jam za stojke orisova- ohranile krožne poglobitve, ki bi lahko bile ležišča shramb- 1370 1067 609 684 719 lo nepopoln tloris hiše 16, in sicer SE 960/961, SE 958/959, nih posod. 573 585 597 1402 1133 1069 688 717 SE 956/957, SE 954/955, SE 952/953, SE 950/951, 1434 1171 Na območju med hišami 13–16 je bila v kv. 577–578 ter 562 1432 586 1009 598 1464 1173 1065 610 696 SE 962/963, SE 1028/1029 in SE 1030/1031. Nejasna ostaja 574 1177 803 586–588 večja koncentracija nepovezanih jam za stojke in 1119 1482 situacija v domnevnem južnem vogalu tako določenega 1430 1460 1017 758 skupina večjih naselbinskih jam (SE 1012/1013, SE 1016/1017, 563 1298 575 587 1175 1013 599 1063 tlorisa hiše, saj na tem mestu jame za stojko nismo ugotovili. 776 SE 1080/1081 in SE 1058/1059). Tudi ta skupina vkopov na- 1428 1019 1168 1167 Ob tem velja omeniti, da so bile ohranjene globine jam za 588 1191 1061 kazuje močno poškodovane bivalne strukture. Med nasel- 564 576 727 600 1334 stojke pri tej hiši zelo plitve (med 7 in 15 cm) in je, podobno 1649 1158 binskimi jamami izstopata SE 1012/1013 s preko 200 odlom- 1557 1059 841 778 729 805 kot pri hiši 14, očitno, da je bila tudi v tem delu najdišča žar- 553 1555 565 577 589 1121 1015 ki keramike, med njimi ostanki shrambnega lonca G1086 1619 1651 1529 1131 nogrobiščna hodna površina močno uničena. Tloris naštetih 1565 1645 1643 874 837 839 872 1563 1567 1531 26 (sl. 99), in SE 1062/1063, v kateri je na dnu ležal glinen svitek jam za stojke ostenja je določal manjšo hišo dimenzij 3,8 × 554 566 578 590 (sl. 116; prim. tudi sl. 117–119). 849 2,1 m in njeno usmerjenost v smeri V–Z z odklonom proti 1625 1559 1621 1561 868 1627 1569 789 870 1617 1615 725 1571 22 543 555 567 579 jugu (sl. 98). Severovzhodno od hiše 16 sta bili dodatni jami Severni del obravnavanega območja v smeri V–Z določa za stojki SE 964/965 in SE 1026/1027, ki bi ju lahko razumeli vodna struga v južnem delu sektorja 21 ter v sektorjih 25 in 825 544 1629 556 568 25A. Na podlagi stratigrafskih podatkov je ni mogoče da- 580 1462 95 Načrt z interpretiranim žarnogrobiščnim delom naselja v 1164 833 831 1603 tirati, saj ni v neposredni zvezi z arheološkimi strukturami sektorjih 22, 25, 25A, 26 in 26A. Merilo 1 : 250. 1480 878 545 1356 557 569 835 851 1456 1535 876 1454 1362 1306 1210 Dragomelj, AAS 106, 2022 534 546 75 1358 558 570 853 854 1272 1478 858 864 1338 910 1274 28 535 547 559 860 1232 1256 823 1224 821 97 Hiši 14? in 15 po izkopavanju; pogled z juga. 98 Hiša 16 po izkopavanju; pogled z zahoda. 76 Dragomelj, AAS 106, 2022 (prim. tudi poglavje 2). Severno od te struge je dokumenti- ranih mnogo manj žarnogrobiščnih vkopov. Gre za skupino nepovezanih jam za stojke na zahodnem robu izkopnega polja, med katerimi velja omeniti SE 1501/1502 v kv. 622 sektorja 25A z nekaj odlomki žarnogrobiščne keramike in z ogljem, ki je bilo radiokarbonsko datirano v razpon druge četrtine tretjega tisočletja pr. n. št. (sl. 175). Ta datacija se ne ujema z najdbami iz dragomeljskega žarnogrobiščne- ga naselja in prav tako ne z večino ostalih radiokarbonskih datacij, pri katerih je bila pričakovana poznobronastodob- na starost. Očitno gre za t. i. outlier med radiokarbonskimi datacijami (prim. poglavje 6.1 in sl. 168). Glede na to, da sodi še ena datacija vzorca oglja, in sicer iz jame SE 633/634 99 Shrambna jama SE 1012/1013 z ostanki shrambnega lonca poleg hiše 10 v sektorju 20, v sredino 3. tisočletja pr. n. št. (G1086) v sektorju 26. (prim. sl. 176), ob odsotnosti najdb iz pozne bakrene dobe v Dragomlju ostaja odprto vprašanje o sledovih morebitne poznobakrenodobne poselitve. Onkraj vodne struge velja v severnem delu sektorja 25A omeniti še naselbinsko jamo SE 1491/1492 v kv. 632, zapol- njeno z ožganimi prodniki (sl. 100). Morda gre pri tej izje- mni jami v okolju nekaterih nepovezanih jam za stojke v kv. 622 in 632 za ostanke dna ognjišča, morda pa za ostanke posebnega načina prekuhavanja s segretimi kamni. Sektorji 21, 24, 24A, 15 in 16 Na skrajnem severnem delu izkopnega polja so bili v sektor- jih 15–16, 24 in 24A na območju obsega približno 20 × 40 100 Jama SE 1491/1492, zapolnjena z delno ožganimi m na zahodnem robu dokumentirani posamezni vkopi, prodnimi kamni. ostanki uničenih skupin prazgodovinskih objektov (sl. 95). Skupina štirih keramičnih uteži je bila odkrita v kv. 643–644 V jamah za stojke in v nekaj večjih naselbinskih jamah so in 653 sektorja 24A (G1158–G1161). Kljub temu, da v njihovi bili drobci oglja in odlomki prazgodovinske keramike. V neposredni bližini ni bilo žarnogrobiščnih vkopov, lahko na kulturnih plasteh in vkopanih strukturah je bilo skupaj 2269 tem mestu previdno sklepamo na delo s tkalskimi statvami. odlomkov poznobronastodobnih keramičnih najdb (ka- taloško so predstavljene G1150–G1225), odlomek bro- Podobno kot v dveh primerih v sektorju 26 (prim. sl. 116– nastega predmeta (G1134), terilnik in dva odlomka žrmelj 117) so bili tudi na tem območju odkriti keramični svitki (G1147–G1149). v jamah (sl. 118–119), in sicer sta bila odkrita dva na dnu SE 271/272 na jugu sektorja 16 (G1207–G1208), dva pa na Odsotnost arheoloških struktur na vzhodnem delu izkopne- dnu SE 233/234 na severu istega sektorja (G1205–G1206). ga polja v sektorjih 21 in 24 kaže, da na tem mestu poselitve v pozni bronasti dobi (in tudi v zgodnjem srednjem veku) Zaključek ni bilo. Nasprotno se v zahodnem delu izkopnega polja v V Dragomlju se vkopi iz pozne bronaste dobe poleg šest-sektorjih 24A in 15–17 mešata žarnogrobiščno in zgodnje- najstih tlorisno ugotovljenih hiš zelo koncentrirajo še v nekaj srednjeveško naselje (prim. sl. 95 in 157). Žarnogrobiščne primerih, ki kažejo na obstoj bivalnih in spremnih gospo-naselbinske strukture so tod močno poškodovali zgodnje- darskih objektov (shrambe, staje, ograde). Predvidena več- srednjeveški posegi. Prepoznati je nekaj skupin nepoveza- -faznost objektov skupaj z njihovo številnostjo onemogoča nih jam za stojke, denimo v kv. 662–664 in 672–673 sektor- natančen vpogled v podrobnosti njihovih arhitektur. Povza- ja 24A. Severneje na rob naselja iz pozne bronaste dobe memo lahko, da je v okviru dragomeljskega izkopnega po-opozarja le še nekaj večjih naselbinskih jam (SE 210/211 v lja v pozni bronasti dobi stalo krepko več kot 20 hiš. kv. 244–245 sektorja 15, SE 248/249 v kv. 250 sektorja 16 ter najsevernejša SE 246/247 v kv. 278 sektorja 16). Dragomelj, AAS 106, 2022 77 Z veliko oziroma zadovoljivo mero zanesljivosti med drago-Ljubljani (Škvor Jernejčič, Vojaković 2020, 139–142, Fig. 2–3, meljskimi žarnogrobiščnimi gradbenimi ostalinami ugotovi- t. 1). Za vsa ta tri naselja velja, da njihovi začetki sovpadajo z mo 16 hiš (sl. 101). zamrtjem dragomeljske naselbine, obenem pa je usmeritev Po daljši hišni osi prevladuje njihova usmeritev v smeri se- njihovih stavb v največji meri podrejena gosti mrežni ureditvi ver–jug (z rahlimi odkloni), in sicer je takih hiš enajst (hiše ravnih poti – ulic z velikimi vmesnimi, med seboj vzporedno 2–6, 8–11, 14–15). Sledi usmeritev v smeri severovzhod–ju-in pravokotno postavljenimi hišami. gozahod, kakršne so tri (hiše 1, 12 in 13). Le hiši 7 (usmeritev Nasprotno gre v Dragomlju za redko in razpršeno vaško severozahod–jugovzhod) in 16 (usmeritev vzhod–zahod) poselitev, pri kateri so posamezna hiša oziroma skupina imata nekoliko drugačno usmeritev. Čeprav so hiše pre-blizu stoječih hiš (hiši 1–2, nadalje hiši 3–4, hiši 6–7, nato vladujoče usmerjene v smeri sever–jug, se zdi, da njihova skupini s po tremi hišami 8–10 in 11–13 ter hiši 14–15) odda-usmeritev nima jasnih zakonitosti. Blago spreminjajoča se ljene 15–20 metrov od sosednje hiše oziroma skupine hiš pahljačasta usmeritev petih hiš 8-12 v osrednjem delu izko- (prim. sl. 67, 77, 83, 86 in 95). Po tej značilnosti so drago- pnega polja (sl. 86) celo nakazuje njihovo razmestitev okrog meljske skupine hiš zelo podobne razpršeni vaški poselitvi s osrednjega praznega prostora med njimi, morda neke vrste kmečkimi gospodarstvi z ohišnicami v Rogozi (Črešnar 2010, skupnostnega prostora, če ne trga. 59–67, Pril. 2–3). Primerjava s sočasnimi naselji pokaže veliko podobnost z Velikosti dragomeljskih žarnogrobiščnih hiš se gibljejo od 10 naseljem v Rogozi, kjer so hiše prav tako različnih usmeri- do 21 m2. Po dolgi osi dolžine hiš variirajo od 3,8 do 6,4 tev, se pa razvrščajo oziroma koncentrirajo v skupine hiš in metra, po kratki osi pa od 2,4 do 3,9 m. Velikosti sočasnih hiš drugih struktur, ki predstavljajo gospodarske enote (Črešnar iz žarnogrobiščnih naselij Orehova vas in Rogoza so delno 2010, 59–70, Pril. 2–3). Do neke mere primerljivo razmesti-primerljive: tudi na teh dveh najdiščih je večina hiš podob- tev hiš je opaziti tudi v sočasnem podravskem naselju Ore- nih dimenzij, a so med njimi tudi posamezne hiše večjih hova vas, kjer pa so hiše razmeščene v treh poselitvenih površin: največje med njimi presegajo 30 m2 (Grahek 2021, koncentracijah nekoliko bolj gosto kot v Dragomlju in Ro-33–34, sl. 2; Črešnar 2010, Pril. 3). gozi (Grahek 2021, 31–36, sl. 1). Mnogo bolj zgoščena in z V nekaterih med dragomeljskimi hišami so bili odkriti ostan-dragomeljsko neprimerljiva je razmestitev hiš v delno soča- ki spodnjih delov ognjišč (hiše 4, 5 z ognjiščno kozo, 8, 9 snem prekmurskem naselju Pince (Kerman 2018, 47–55, sl. in 13). Glede na to, da imamo pri žarnogrobiščnih hišah 30a–b). Zelo drugačno podobo kaže tudi v svojih začetkih opraviti le s spodnjimi deli njihovih vkopanih gradbenih ele-sočasno, pretežno pa mlajše naselje v Pobrežju pri Maribo- mentov, sklepamo, da so bila ognjišča nekoč v večini, če ne ru, kjer so hiše pretežno organizirane v gosto, skoraj pravo- v vseh hišah. Za ostale vsakodnevne aktivnosti v dragomelj- kotno poselitveno mrežo (Kramberger, Črešnar 2021, 57–59, skem žarnogrobiščnem naselju kaže, da so se pretežno od-sl. 2). Še bolj je razmestitev hiš drugačna od dragomeljske vijale izven hiš na odprtem. Presenetljivo je, da najdemo na v že skoraj protourbanih naseljih v Ormožu (Dular, Toma-odprtem, očitno izven hiš, tudi v zemljo vkopane shrambne nič Jevremov 2010, 88–94, sl. 100, 102, 105) in na Tribuni v lonce, saj je za hrambo živeža potrebno neke vrste nad-strešje ( jame z vkopanimi shrambnimi lonci so v bližini hiše Slika Dimenzije Usmerjenost 5, hiš 9–10 in skupine hiš 13–16). Očitno so izven hiš pote- Hiša 1 67 5 × 3,6 m SV–JZ Hiša 2 67 5 × 3,2 m S–J z odklonom proti vzhodu kale tudi dejavnosti, kot je tkanje (taka sta primera nasel- Hiša 3 67 5 × 2,9 m S–J z odklonom proti vzhodu binske jame z manjšimi vkopi, verjetno za statve, v bližini Hiša 4 77 5,4 × 3,9 m S–J hiše 4 – sl. 79, ter skupina tkalskih uteži na skrajnem severu Hiša 5 77 4,3 × 3 m S–J izkopnega polja v sektorju 24A). Tudi po teh značilnostih Hiša 6 83 3,9 × 2,6 m S–J je dragomeljsko žarnogrobiščno naselje primerljivo s soča- Hiša 7 83 4,8 × 3,5 m SZ–JV Hiša 8 86 5,8 × 3,3 m S–J snim v Rogozi (Črešnar 2010, 64–67, Pril. 2–3) in drugačno Hiša 9 86 5,2 × 3,9 m S–J z odklonom proti zahodu od delno sočasnega, a pretežno mlajšega naselja na Tribuni Hiša 10 86 3,9 × 2,6 m S–J v Ljubljani, kjer so tako vsakodnevne kot specialistične obr- Hiša 11 86 5,8 × 3,3 m S–J tne dejavnosti izvajali znotraj hiš (Škvor Jernejčič, Vojaković Hiša 12 86 4,8 × 3,7 m SV–JZ Hiša 13 86 4,1 × 3,2 m SV–JZ 2020, 139–142, sl. 2–3, t. 1–2). Hiša 14 95 4,7 × 2,4 m S–J Hiša 15 95 5,3 × 3,2 m S–J Hiša 16 95 3,8 × 3 m V–Z z odklonom proti jugu 101 Ugotovljene žarnogrobiščne hiše. 78 Dragomelj, AAS 106, 2022 296 295 294 293 292 291 290 289 288 287 286 277 278 279 280 281 282 283 284 285 276 275 274 273 272 271 270 269 268 260 261 262 263 264 16 259 258 257 256 255 254 695 672 696 247 248 249 673 250 251 685 252 697 raziskano območje 674 686 698 245 244 243 242 675 687 699 15 664 676 688 700 237 238 653 239 665 677 689 KŽG in halštatska keramika 654 666 678 690 235 234 643 655 667 679 24a 1–10 632 644 656 668 680 24 621 633 645 657 669 11–200 622 634 646 658 611 623 635 670 647 659 201–500 612 624 636 648 660 601 613 625 637 649 500 in več 21 602 614 626 638 650 591 603 615 627 639 592 604 616 628 25 640 581 593 605 617 629 582 594 606 618 630 571 583 595 607 619 572 584 596 608 620 26a 561 573 585 597 609 562 574 586 598 610 551 563 575 587 599 552 564 576 588 600 541 553 565 577 589 542 26 554 566 578 590 531 543 555 567 57922 532 544 556 568 580 521 533 545 557 569 522 534 546 558 570 511 523 535 547 559 28 512 524 536 548 560 501 513 525 537 549 502 20 514 526 538 550 491 503 515 527 539 492 504 516 528 540 481 493 505 517 529 482 494 506 518 530 471 483 495 507 519 27 472 484 496 508 520 461 473 485 497 509 462 474 486 498 510 451 463 475 487 499 452 464 476 488 500 441 453 465 477 489 442 478 431 454 466 490 443 23a 479 432 455 467 444 456 468 480 421 433 445 457 469 422 434 23 446 45819 411 470 423 435 447 459 412 424 436 448 460 401 413 425 437 449 402 414 426 438 450 403 415 427 439 404 416 428 440 405 417 429 4418 430 1 406 8 430 407 29 419 408 420 229 228 227 226 225 409 410 218 219 220 221 222 223 224 31 217 216 215 214 213 212 211 210 209 208 13 14 194 195 196 197 198 199 200 201 202 203 204 205 206 207 193 192 191 190 189 188 187 186 185 184 183 182 181 180 166 167 168 169 170 171 172 173 174 175 176 177 178 179 165 164 163 162 161 160 159 158 157 156 155 154 153 152 9 10 11 12 138 139 140 141 142 143 144 145 146 147 148 149 150 151 137 136 135 134 133 132 131 130 129 128 127 126 125 110 111 112 113 6 114 115 116 117 118 119 7 120 8 121 122 123 109 108 107 106 105 104 103 102 101 100 99 98 97 83 84 85 86 87 88 89 90 91 92 93 94 95 82 81 80 79 78 77 76 75 74 73 72 59 60 61 62 63 64 65 66 67 68 3 4 5 58 57 56 55 54 53 52 51 50 40 41 42 43 46 38 37 18a 24 1 18b1 18 7 8 2 6 1 18 5 4 2 3 3 4 1 2 3 8 4 5 102 Razprostranjenost bronastodobne in 1 7 2a 5 6 starejšeželeznodobne keramike po kvadrantih. 2 6 6 Merilo 1 : 1000. 3 5 4 B Dragomelj, AAS 106, 2022 79 V Dragomlju je v 12. in 11. stoletju pr. n. št.19 stalo naselje raz- pršenega vaškega tipa. Poleg redkih pokazateljev za polje- delske (prim. poglavje 6.3), živinorejske (prim. poglavje 6.4) in druge (denimo tkalske) dejavnosti ga določajo arhitektur- ni ostanki, primerljivi z dobro raziskanimi naselji horizonta Rogoza – Orehova vas iz starejšega in s prehoda v mlajše žarnogrobiščni čas. Gradivo iz pozne bronaste dobe Poznobronastodobno keramično gradivo opredeljeni neopredeljeni V času terenskih raziskav v letih 1997, 2000 in 2001 je bilo Razmerje med opredeljenimi in neopredeljinimi predmeti zbranih več kot 36.300 bronasto- oziroma starejšežele- opredeljeni 455 znodobnih odlomkov keramike (in/ali celih keramičnih neopredeljeni 450 predmetov).20 Za razliko od razprostranjenosti gradiva iz 103 Razmerje med opredeljenimi (455) in neopredeljenimi neolitika (sl. 34) in zgodnjega srednjega veka (sl. 156), ki je (450) keramičnimi odlomki iz pozne bronaste dobe (in bilo močno koncentrirano v južnem oziroma severnem delu starejše železne dobe). izkopnega polja, so keramične najdbe iz pozne bronaste Pri analiziranih odlomkih ni bil opredeljen način žganja. Ra-dobe razširjene po celotnem izkopnem polju (sl. 102). Nji- zumevanje načina žganja na podlagi barve pri tovrstni kera- hove izrazitejše koncentracije sovpadajo s koncentracijami miki ni zanesljivo, saj gre za večinoma zelo majhne odlomke. gradbenih ostalin žarnogrobiščnega naselja (prim. zgoraj). Glede na vrsto lončarske mase opredeljenih predmetov (zr- Med ohranjenimi strukturami je bilo mogoče, razen redkih navost) s 366 kosi oziroma 40% deležem absolutno prevla-izjem, prepoznati samo žarnogrobiščne naselbinske ostaline. dujejo predmeti iz drobnozrnate (sl. 104) lončarske mase. Tudi rezultati radiokarbonskih datacij sodijo le v časovni raz- Razmerje med predmeti iz grobozrnate (25 %) in finozrnate pon med 13. in 10. stoletjem pr. n. št. (prim. sl. 168 v poglavju (21 %) lončarske mase je primerljivo, relativno velik je tudi 6.1). Ker v izhodišču ni bilo mogoče razločiti med stratigraf-delež predmetov iz zelo grobozrnate lončarske mase (14 %). skimi enotami z bronastodobnim na eni ter morebitnim sta- rejšeželeznodobnim keramičnim gradivom na drugi strani, ju Delež posamezne vrste lončarske mase se glede na ohra-statistično obravnavano enotno. njenost oziroma obdelavo površine praktično ne razlikuje, je pa pričakovano opazna precejšnja razlika v trdoti kerami- Analizirani so bili vsi celi predmeti in profilirani odlomki (905). ke glede na ohranjenost površine (sl. 105). Mnogo bolje je Med njimi jih je bilo 778 uvrščenih v katalog in narisanih. ohranjena površina pri trši kot pri mehkejši keramiki. Prevladujejo majhni odlomki, zato pri polovici oblikovna Po trdoti, določeni po Mohsovi trdotni lestvici, z 49% dele-opredelitev ni bila mogoča ali bi bila nezanesljiva. Takšni žem absolutno prevladuje mehkejša keramika (stopnja trda odlomki ustij, ostenj in dnov posod so uvrščeni v skupino neopredeljenih predmetov (sl. 103). V posameznih prime- rih, ko je predmet opredeljen kot »odlomek ustja posode«, 14% 21% gre lahko tudi za rob pokrova (npr. G589, G765, G839). Ker so taki odlomki premajhni za zanesljivo interpretacijo, ome- njena definicija služi kot nevtralen opis. 25% 40% 19  Za diskusijo k absolutni dataciji naselja prim. zaključek poglavja Vrste lončarske mase Število Odstotek 5.2.2 Bronasta doba. finozrnata 187 21 20  Med keramičnim gradivom, ki je bilo v izhodišču obravnavano kot drobnozrnata 366 40 poznobronastodobno, so tudi redki odlomki, za katere se je med grobozrnata 226 25 raziskavo pokazalo, da najverjetneje sodijo v starejšo železno dobo zelo grobozrnata 126 14 (prim. tu spodaj in poglavje 5.2.3 Starejša železna doba). V tukajšnji statistični analizi so torej med prevladujočo žarnogrobiščno lončeni-104 Vrste lončarskih mas pri keramičnem gradivu iz pozne no obravnavani tudi nekateri halštatski odlomki. bronaste dobe (in starejše železne dobe). 80 Dragomelj, AAS 106, 2022 3). Tudi delež rahlo trše keramike (stopnja trda 4) je pre- 350 cejšen (37 %). Medtem ko je delež mehke keramike trdo- 300 300 tne stopnje 2 zanemarljiv, velja opozoriti na 106 odlomkov (11,7 %) s trdotno stopnjo zelo trda 5 in 6, kar je lahko po- 250 225 menljivo pri datacijsko težje opredeljivih keramičnih odlom- 200 kih iz premešanih plasti (sl. 106). 150 146 Od 905 analiziranih predmetov je bilo mogoče le polovico 114 100 (455 odlomkov in/ali celih predmetov) zanesljivo funkcio- 77 nalno opredeliti (sl. 107). Določene so bile samo štiri vrste 50 14 22 recipientov, med katerimi so najbolj obsežna skupina naj- 7 0 različnejši lonci in lončki (146), nekoliko manj je skled (97). mehka 2 trda 3 trda 4 zelo zelo Samo štirje odlomki so bili prepoznani kot deli skodel in pet trda 5 trda 6 ohranjena površina neohranjena površina odlomkov kot deli skodelic. Velik delež katerih koli od teh se 105 Razmerje med trdoto in ohranjenostjo površine pri skriva med 108 odlomki posod z ročajem ali med številnimi keramičnem gradivu iz pozne bronaste dobe (in starejše neopredeljenimi odlomki ustij, ostenj in dnov. železne dobe). Oblikovna opredelitev gradiva iz pozne bronaste dobe 1% 2% Vsa prazgodovinska naselbinska lončenina z najdišča Dra- Trdota Število Odstotek gomelj je bila izdelana prostoročno, enako tudi tista iz po- lončenine 11% zne bronaste dobe. Med predmeti, ki so bili opredeljeni kot mehka 2 14 2 odlomki ene od vrst posod, gre večinoma za odlomek ali trda 3 446 49 trda 4 339 37 več odlomkov ustja z ostenjem, zato je opredelitve treba je- zelo trda 5 99 11 49% mati z določeno mero previdnosti. Po drugi strani bi mnoge zelo trda 6 7 1 37% med neopredeljenimi odlomki ustij z nekoliko več poguma lahko pripisali eni ali drugi skupini posodja. Lonci Med 146 predmeti, ki so bili opredeljeni kot lonci, gre veči- 106 Deleži različnih stopenj trdote pri keramičnem gradivu iz noma za odlomek ali več odlomkov ustja z ostenjem. V red-pozne bronaste dobe (in starejše železne dobe). kih primerih je ohranjeno dno z ostenjem celo do polovice 500 450 450 400 350 300 250 200 146 150 97 108 100 33 50 4 5 19 21 2 3 16 1 0 lonec skleda skodela pekač utež pokrov svitek skodelica posoda z vretence posoda ročajem ognjiščni podstavek posoda na nogi 107 Zastopanost različnih zvrsti predmetov pri keramičnem gradivu iz pozne bronaste dobe. Dragomelj, AAS 106, 2022 81 lonca ali več, vendar brez zgornjega dela z ustjem (G468, lonce. Najdemo jih v sočasnih naseljih, od bližnje Podgorice G660, G804, G910). Samo v petih primerih je bila posoda (Vojaković, Novšak 2022, G108) do podravskih naselij Rogo-ohranjena v tolikšni meri, da je bila možna konservatorska za pri Mariboru (Črešnar 2010, 33, sl. 14: L2–L3), Pobrežje v rekonstrukcija cele posode (G554, G659, G764, G1022, Mariboru (Kramberger, Črešnar 2021, 63, sl. 6: Pi2), Brinjeva G1028). Prepoznati je bilo mogoče dve osnovni skupini, in gora (Oman 1981, t. 2: 1, t. 14: 1) in Orehova vas (Grahek sicer lonce zelo velikih dimenzij, ki se jih običajno oprede-2015, 33, sl. 27: L1) ter prekmurskih Pinc pri Lendavi (Kerman ljuje kot shrambne posode, ter manjše lonce, ki pa se po 2014, sl. 1.12: 4, 8: jama SE 302, datirana v razpon 12.–11. oblikah skoraj ne razlikujejo od velikih loncev. stoletja pr. n. št.) in Olorisa pri Dolnjem Lakošu (Dular, Šavel, Veliki lonci (sl. 108) Tecco Hvala 2002, 145, sl. 4: L1–L2, sl. 5: L6). Tovrstni lonci Pri skupini velikih loncev prevladuje grobozrnata lončarska so torej značilni tudi za eponimno najdišče horizonta Olo-masa, delež drobnozrnate je skoraj enak, delež fino- in zelo ris–Podsmreka. Kot žare nastopajo tudi na žarnih grobiščih grobozrnate je zanemarljiv. Površina je v večini primerov Ruše I (Müller-Karpe 1959, t. 113K: 1), Hajdina (Müller-Karpe ohranjena, keramika je relativno mehka, stopnje trdote 3 in 1959, t. 116: 30), Maribor (Müller-Karpe 1959, t. 121: 12), Po-4. Glede na velikost domnevamo, da so bili namenjeni pred- brežje (Pahič 1972, t. 13: 3, t. 17: 10; Koprivnik, Teržan 2021, vsem za shranjenjevanje različnih žit (Kramberger, Janežič, t. 13: 1), še pogosteje pa v Dobovi (Stare 1975, t. 2: 3, 8, t. 3: Novšak 2021, 19, op. 6). 12, t. 5: 1, t. 10: 14, 17, t. 11: 11, t. 30: 3, 9, t. 59: 7, t. 60: 2). V nekaj primerih jih poznamo tudi iz Ljubljane, z grobišča na Med velikimi lonci je mogoče prepoznati dve osnovni obliki. dvorišču SAZU (Puš 1971, t. 2: 2, t. 23: 8; Puš 1982, t. 17: 1, 5; V prvi so dvokonični lonci z zaobljenim (G659) ali ostrim k temu prim. Škvor Jernejčič 2014a, ki tovrstne oblike loncev prehodom zgornjega v spodnji del posode (G468, G554, uvršča v razpon 11.–10. stoletja pr. n. št.). G658). Dvokonični lonci te skupine so največje žarnogro- biščne posode v Dragomlju: njihova višina je med 40 in Po značilnostih celih ali v veliki meri ohranjenih posod bi 50 cm, premer pa je od 40 do 60 cm. V ohranjenih primerih kot dele velikih loncev lahko opredelili še majhne odlom-imajo izvihana ustja, ki so včasih na notranji strani fasetirana. ke izvihanih ustij (G460, G470, G568, G576, G699, G758– Primerjave za take dvokonične lonce so pogoste v sočasnih G759, G1097–G1099, G1150), pokončnih ustij (G512, žarnogrobiščnih naseljih Pohorskega Podravja, v Rogozi pri G587–G588, G759, G1036), odlomke ostenj z vzporednimi Mariboru (Črešnar 2010, 35–38, sl. 15: L5–L7, t. 1: 1), Spodnjih vodoravnimi žlebovi (G603–G604), odlomke debelih ostenj Hočah (Kramberger, Janežič, Novšak 2021, G2)21, Pobrežju z masivnim držajem (G606, G685, G771, G991) in še šte-v Mariboru (Kramberger, Črešnar 2021, 65s, sl. 7: Pi3) in na vilne odlomke zelo masivnih dnov (G741) ali debelih ostenj, Brinjevi gori (Oman 1981, t. 2: 2). Med sočasnimi grobnimi okrašenih s kotanjastimi rebri (G482, G767–G768, G848, najdbami so primerjave za take lonce v Podravju pogoste G1130). na grobiščih Ruše I (Müller-Karpe 1959, t. 108C, t. 109K: 5, t. V skupini velikih loncev nekoliko izstopa lonec z navzno-111J: 4, t. 114A: 1, t. 114L, t. 115D: 4) in Pobrežje (Pahič 1972, ter uvihanim ustjem in dvema držajema na najširšem delu t. 1: 15, t. 2: 1, t. 5: 1, t. 19: 1, t. 27: 1; Koprivnik, Teržan 2021, t. ostenja (G764). Ob loncih take oblike se izkaže, da so obi-7: 4, t. 11: 4). Na drugem ruškem grobišču nastopajo le izje- čajne opredelitve enako oblikovanih ustij posod kot skled z moma (Pahič 1957, t. 17: 1; k temu prim. Črešnar 2006, 121), uvihanim ustjem (t. i. latvic) lahko problematične. Odlomki z v nekaj primerih pa jih najdemo tudi v Dobovi (Stare 1975, izrazito uvihanim ustjem so lahko pripadali tudi loncem. Prit. 22: 8, t. 23: 7, t. 35: 2) in na žarnem grobišču na dvorišču bližne primerjave za tovrstne lonce so med žarami z grobišč SAZU v Ljubljani (Stare 1954, t. 54: 1; Puš 1971, t. 26: 8; Puš v Dobovi (Stare 1975, t. 60: 1) in z dvorišča SAZU v Ljubljani 1982, t. 12: 7, t. 24: 1; k temu prim. Škvor Jernejčič 2014a, (Puš 1971, t. 24: 1). Podobne je najti tudi med naselbinskim 29s, sl. 4.17 in 4.18, ki večino takih loncev uvršča v stopnjo gradivom že v horizontu Oloris–Podsmreka (Dular, Šavel, Ljubljana Ib). Tecco Hvala 2002, 145, sl. 4: L2 zgoraj; k temu prim. Škvor V drugi skupini velikih loncev so tisti z enakomerno za- Jernejčič 2014a, 48–50). obljenim (bolj ali manj okroglim) trupom, kratkim vratom ter ravnim ali rahlo izvihanim ustjem (G467, G910–G911, G656–G657, G1129). Primerjave so pogoste tudi za take 21  Shrambni lonec iz Spodnjih Hoč ima sicer cilindričen vrat, a je po zaobljeni dvokonični obliki trebuha in višini skoraj 50 cm zelo podoben dragomeljskemu shrambnemu loncu G659. 82 Dragomelj, AAS 106, 2022 Veliki dvokonični lonci Veliki lonci z zaobljenim trebuhom 108 Tipologija velikih žarnogrobiščnih loncev. Merilo 1 : 8. Dragomelj, AAS 106, 2022 83 Lonci z dolgim vratom Dvokonični lonci z ročaji Visoki ovalni lonci Srednje visoki lonci / skodelasti lonci Jajčast lonec 109 Tipologija manjših žarnogrobiščnih loncev. Merilo 1 : 4. 84 Dragomelj, AAS 106, 2022 Lonci in lončki (sl. 109) plasti. Posebno mesto zavzema G1022, saj je bil odkrit skoraj Lonci z dolgim koničnim vratom nepoškodovan na dnu jame, prekrite s kamni, v bližini hiše 11 Lonci imajo dolg stožčast zgornji del s poudarjenim preho- v sektorju 28 (sl. 86 in sl. 110). Funkcionalno si je tako najdbo dom v zaobljen (kroglast) spodnji del posode. Samo v enem težko razložiti. Deponiranje skoraj v celoti ohranjenega lonč- primeru je ohranjena skoraj polovica takega lonca z dolgim ka na dnu jame in njegovo specifično kritje velja povezati s vratom in ostanki ročajev (G660). Takšne vrste sta ohranje- širšim fenomenom t. i. keramičnih depojev (Karavanić, Kude- na še dva odlomka vratu (G469, G1212) in dva odlomka lić 2011; Kavur 2018, 40–41, sl. 31; prim. tudi zgoraj sl. 74–75 ostenj z ročajem (G553, G903). V študijah žarnogrobiščne- in G657–G669 za lončenino iz skupka PN 28). ga keramičnega gradiva so tovrstne oblike loncev pogosto Visoki ovalni lonci označene kot amfore, saj imajo običajno dva ročaja (prim. Ta oblika loncev je med poznobronastodobno dragomeljsko npr. Črešnar 2010, 30–33, sl. 13, kjer je razvidna velika obli-naselbinsko lončenino najpogostejša. Ustje je običajno rahlo kovna raznolikost posodja, v izhodišču opredeljenega kot izvihano (G639, G723, G757, G1086 ali skoraj pokončno amfore). Primerjave za dragomeljske lonce z dolgim konič- in nekoliko odebeljeno (G804, G996–997, G1021, G1210), nim vratom, kakršen je G660, se torej nanašajo le na en trup je podolgovate (ovalne) oblike (G804, G1021). Okraše-tip žarnogrobiščnih »amfor« (Črešnar 2010, sl. 13: A1c) in so ni so z vtisi na robu ustja in(ali) kotanjastimi rebri na ostenju. pogoste. Najdemo jih v podravskih naseljih Orehova vas Med ustji so ohranjeni številni odlomki z vtisi na njihovem (Grahek 2015, 36s, sl. 30: G169), Pobrežje (Kramberger, Čre-robu, ki bi jih lahko z veliko verjetnostjo uvrstili v to skupino, šnar 2021, 74, sl. 9: A2) in Rogoza (Črešnar 2010, 30s, sl. 13: prav tako pa bi lahko sodili v skupino nekoliko manjših lon-A1c). Še pogostejše so kot grobni pridatek, tako na drugem cev (G448, G475, G495, G818–G820, G920, G989, G1035). ruškem grobišču (Pahič 1957, t. 3: 2; Črešnar 2006, 123, sl. Med naselbinskimi najdbami iz starejše kulture žarnih gro-28), na Hajdini (Müller-Karpe 1959, t. 117: 38), v Pobrežju bišč (13.–11. stoletje pr. n. št.) so podobni lonci odkriti na (Pahič 1972, t. 5: 10, t. 15: 14, t. 22: 3, t. 26: 9, t. 29: 4), na Brinjevi gori (Koprivnik, Teržan 2021, t. 1: 17, t. 3: 2), v Žado- vinku (Pavlin, Bavec 2017, t. 2: 7) in v Dobovi (Stare 1975, t. 4: 8, t. 5: 13, t. 12: 5, t. 29: 10, t. 32: 1, t. 42: 10, t. 50: 1, 9, t. 57: 7). Najpogosteje so datirane v začetni horizont mlajše žarnogrobiščnega časa. Lonci s klekom in enim ali dvema ročajema Ohranjeni so dva cela lonca s klekom (G1022, G1028) ter pet odlomkov ostenj z ostanki ročajev in vidnim ostrim pre- hodom zgornjega v spodnji del posode (G661, G730, G811, G814–G815). V študijah žarnogrobiščnega keramičnega gradiva so tovrstne oblike loncev včasih označene kot vrči (Črešnar 2006, 119, sl. 25). Okrašen odlomek ostenja z roča- jem (G730) je v to skupino loncev uvrščen pogojno, saj bi lahko sodil tudi k bolj skodelastemu tipu posode. Primerjave za take manjše bikonične lonce so redke v sočasnih žarno- grobiščnih naseljih Orehova vas (Grahek 2015, 37s, sl. 30) in Pince (Kerman 2014, sl. 1.12: 3). Zelo pogoste so kot grobni pridatki v žarnih grobiščih začetnega horizonta mlajše KŽG, tako v Ljubljani (Puš 1982, t. 23: 10), Dobovi (Stare 1975, t. 12: 2, t. 25: 12, t. 48: 9, t. 59: 2), Žadovinku (Pavlin, Bavec 2017, t. 1: 5, t. 2: 1), Rušah I (Müller-Karpe 1959, t. 108O: 1, t. 108P: 2, t. 110C: 2) in II (Črešnar 2006, 119, sl. 25), Pobrežju (Pahič 1972, t. 6: 1, t. 15: 18) in na Brinjevi gori (Koprivnik, Teržan 2021, t. 6: 7, t. 7: 5, t. 8: 1–2). Tako kot ostalo žarnogrobiščno posodje so bili tudi majhni lonci s klekom večinoma odkriti močno razlomljeni v kulturni 110 Majhen dvoročajni lonec G1022 na dnu jame SE 1231/1232. Dragomelj, AAS 106, 2022 85 Šmarni gori (Murgelj, Nadbath 2014, sl. 20.5: 1, 20.6: 1), Bri-Prepoznani sta dve osnovni obliki, in sicer sklede z bolj ali njevi gori (Oman 1981, t. 1: 12, t. 7: 2), v Orehovi vasi (Grahek manj uvihanim ustjem in zaobljenim ramenom (t. i. latvice, 2015, 34s, sl. 27: L3–L4) in v Rogozi (Črešnar 2010, 34s, sl. npr. G643, G999, G1029, G1093) ter sklede z ravnim (G502, 14: L4, sl. 18: b–c). Najdemo jih tudi na grobiščih, pretežno G516, G722) ali kratkim izvihanim robom (G497, G765, v funkciji žar, npr. v Žadovinku (Pavlin, Bavec 2017, t. 2: 4), G793) in navzven nagnjenim ostenjem. Poleg teh je nekaj Dobovi (Stare 1975, t. 46: 6, t. 56: 1) ter na prvem in drugem odlomkov tovrstnih skled z ostrim robom na ramenu (G528) grobišču v Rušah (Müller-Karpe 1959, t. 114M; Črešnar 2006, in en odlomek z ohranjenim perforiranim držajem pod najve-121, sl. 27: L9–L10). Podobne posode poznamo tudi iz Lju- čjim obsegom sklede (G1178). Pri skledah sta zastopani samo bljanskega žarnega grobišča (Puš 1971, t. 30:7; Puš 1982, t. dve vrsti okrasa, in sicer poševne kanelure na ustju (G1029) ali 1: 1–2; k temu prim. Škvor Jernejčič 2014a, 50–52, sl. 4.44). horizontalno fasetiranje na največjem obodu (G643). Majhni lonci Sklede z uvihanim ustjem sodijo k najbolj razširjeni zvrsti posodja v pozni bronasti dobi. Pregled primerjav za drago- Lonci v tej skupini so relativno majhni, od prejšnje pa se meljske primere je torej na tem mestu le informativen. Med ločijo tudi po krajšem in bolj trebušastem ali rahlo bikonič- bližnjimi naselji v Ljubljanski kotlini jih poznamo iz sosednje no oblikovanem trupu. Ustje je lahko bolj izvihano (G577– Podgorice (Vojaković, Novšak 2022, G70, G72, G80–G85, G578, G917, G1175) ali le rahlo izvihano (npr. G511). Tudi G105, G153–G163), s Tribune v Ljubljani (Vojaković 2014, 397, v tej skupini so številni odlomki okrašeni z vtisi na robu ustja sl. 22.3.5: 1–2) in s Šmarne gore (Murgelj, Nadbath 2014, in(ali) kotanjastim rebrom na ostenju (G511, G649, G662– sl. 20.4: 3–4, sl. 20.5: 6–7, sl. 20.6: 3–6). Pogost inventar so G663, G929, G816, G922, G1032–G1033). Med sočasnim v sočasnih podravskih naseljih Orehova vas (Grahek 2015, naselbinskim gradivom take lonce najdemo v bližnji Podgo-39s, sl. 33), Rogoza (Črešnar 2010, 23s, sl. 8: Sk 1–4), Spo- rici (Vojaković, Novšak 2022, G99), na Šmarni gori (Murgelj, dnje Hoče (Kramberger, Janežič, Novšak 2021, G1), Pobrežje Nadbath 2014, sl. 20.6: 2), v Pincah (Kerman 2014, sl. 1.12: 2, (Kramberger, Črešnar 2021, 76s, sl. 10: S5) in Brinjeva gora 13) in v Rogozi (Črešnar 2010, 27, sl. 9: Sk2b). Med grobnimi (Oman 1981, t. 3: 5, 17, 20, t. 4: 8, 10, t. 5: 2, t. 8: 1–13, t. 10: pridatki so zastopane v Žadovinku (Pavlin, Bavec 2017, t. 3: 6, 8) ter v mlajšem horizontu gradiva v prekmurskih Pincah 2), Dobovi (Stare 1975, t. 16: 5, t. 18: 16, t. 22: 2, t. 26: 4), (Kerman 2014, sl. 1.18: 17–18). Tudi med grobnimi najdbami Pobrežju (Pahič 1972, t. 24: 9) ter na prvem in drugem gro-so sklede z uvihanim ustjem pogost pridatek, od grobišča bišču v Rušah (Müller-Karpe 1959, t. 108N: 3; Črešnar 2006, na dvorišču SAZU v Ljubljani (Stare 1954, t. 20: 8, t. 27: 2; 123, sl. 27: L14). Puš 1982, 7: 5; k temu Škvor Jernejčič 2014b, 369s), posavske Močna fragmentiranost onemogoča jasno opredelitev šte- Dobove (Stare 1975, t. 7: 7, t. 11: 10, t. 15: 1, t. 16: 12, t. 25: 3–4, vilnih odlomkov ustij loncev v eno od naštetih oblikovnih t. 26: 1, t. 28: 4, 6, 7, 9, t. 29: 1, t. 31: 6, t. 40: 1 itd.), podravskih skupin, tako npr. G607, G833, G904, G922, G1003, G1146, grobišč Ruše I (Müller-Karpe 1959, t. 108J: 4, 110C: 1, 111D: 4, G1172 itd. 113D: 3, 5–6, 113E: 3 itd.), Ruše II (Črešnar 2006, 116, sl. 23: Posebne ovalno jajčaste oblike je lonec z navznoter nagnje- S7–S11), Pobrežje (Pahič 1972, t. 1: 13, t. 2: 8–9, t. 3: 1, t. 10: nim ustjem (G1030). Oblikovno je blizu loncu z navznoter 11, t. 11: 2, 17 itd.; Koprivnik 2021, t. 1: 8, t. 2: 1–2, 5, 10–12) do uvihanim ustjem in dvema držajema na najširšem delu oste-prekmurskega grobišča Gorice (Plestenjak 2010, G97). nja (prim. zgoraj G764; sl. 107), le da je manjši. Primerjave Med primerljivim gradivom s sočasnih najdišč so manj po-za tovrstne lonce so razmeroma redke, in sicer tako v Ro- goste sklede z izvihanim ustjem oziroma z navzven nagnje- gozi (Črešnar 2010, 33s, sl. 14: L2 – G551) in med mlajšimi nim ostenjem. Pogoste so predvsem med podravskimi žar-najdbami s Pinc pri Lendavi (Kerman 2014, sl. 1.12: 5). Kot nogrobiščnimi naselji, tako v Rogozi (Črešnar 2010, 15s, sl. grobne žare jih najdemo v prekmurskih Goricah (Plestenjak 6: So 1–6), Pobrežju (Kramberger, Črešnar 2021, 76s, sl. 10: 2010, G99) in v posavski Dobovi (Stare 1975, t. 6: 15, t. 8: 5). S4), Orehovi vasi (Grahek 2015, 39, sl. 31: Sk 4, Sk 6) kot na Sklede (sl. 111) Brinjevi gori (Oman 1981, t. 5: 1, 3–4). Redkeje jih je zaslediti Kot sklede ali deli skled je bilo opredeljenih 97 predmetov. med grobnimi najdbami, denimo v Dobovi (Stare 1975, t. 7: Njihova lončarska masa je skoraj v enakem deležu fino- ali 6, t. 8: 2, t. 13: 1), Pobrežju (Pahič 1972, t. 17: 3) in na drugem drobnozrnata, medtem ko je delež grobo- in zelo grobo-ruškem grobišču (Črešnar 2006, 116, sl. 23: S4). zrnate zanemarljiv. Taka sestava se precej razlikuje od kera- Skodele (sl. 111) mične sestave loncev. Štirje odlomki so bili opredeljeni kot deli skodel, od teh od- lomek ustja z ostenjem (G763), dva odlomka ostenj skodele z ročajem (G648, G928) ter odlomek ostenja skodele, ki ima 86 Dragomelj, AAS 106, 2022 na robu ustja sledi odlomljenega ročaja, morda presega- 45: 9, t. 59: 9), Pobrežja (Pahič 1972, t. 1: 9, t. 3: 6, t. 6: 5, t. 9: jočega (G931) in je v to skupino uvrščen pogojno. Primer-1, 11, 13 itd.), obeh ruških grobišč (Müller-Karpe 1959, t. 108L: jave za take skodele poznamo predvsem s sočasnih gro- 1–2, 108K: 2–3, 108M: 2, 109D: 1, 109E: 1 itd.; Črešnar 2006, bišč, tako iz Ljubljane (Puš 1971, t. 48: 5; Puš 1982, t. 4: 6, 118s, sl. 24) in z Brinjeve gore (Koprivnik, Teržan 2021, t. 12: t. 7: 10–11, t. 10: 1; k temu Škvor Jernejčič 2014a, 56–58, sl. 10, 12). Redkeje so prepoznane v žarnogrobiščnih naseljih, 4.49–4.51; tudi Škvor Jernejčič 2021, 130–132, Fig. 12–13, z denimo v Rogozi (Črešnar 2010, 28, sl. 9: Sk 3b, t. 18: 10) in radiokarbonsko datacijo groba 278 s tovrstnima skodelama Pobrežju (Kramberger, Črešnar 2021, 80, sl. 11: Sk 1, Sk 3). v razpon 11. stoletja pr. n. št.), Dobove (Stare 1975, t. 25: 15, t. Sklede Globoke sklede z uvihanim ustjem Plitve sklede z uvihanim ustjem Globoke sklede s pokončnim ustjem Sklede z izvihanim ali ravnim ustjem in navzven nagnjenim ostenjem Skodele Skodela – cedilo Skodelice 111 Tipologija žarnogrobiščnih skled, skodel in skodelic. Merilo 1 : 3. Dragomelj, AAS 106, 2022 87 Pri enem fragmentu ustja in ostenja skodele so vidne luMed okrašenimi odlomki so s 165 primeri (66,8 %) daleč knjice, ki kažejo na njeno funkcijo cedila (G1204). Redke najpogostejša rebra na ostenjih posod. Med njimi so s 148 primerljive posode poznamo s sočasnih naselij v Rogozi primeri mnogo pogostejša rebra z vtisi oziroma t. i. kotanja- (Črešnar 2010, 39, sl. 17), Orehovi vasi (Grahek 2015, G194, sta rebra. Ravnih jih je le 17, tj. dobrih 10 % vseh reber. Kaže, G546, G589), Pincah (Kerman 2014, sl. 1.18: 25), Pobrežju da je po tej značilnosti rebrastega okrasja dragomeljsko na- (Kramberger, Črešnar 2021, t. 13: 3) in na Šmarni gori (Mur- selje zelo podobno gradivu z Orehove vasi (Grahek 2015, gelj, Nadbath 2014, sl. 20.6: 20). 33–39, sl. 27–31), ki prav tako daje vtis močne prevlade vti- Skodelice (sl. 111) snjenih reber nad ravnimi, pravzaprav nad vsemi drugimi Med petimi odlomki, ki so opredeljeni kot deli skode- tipi okrasja. Bolj raznovrstno okrasje je očitno zastopano v lic, gre v treh primerih za tanka ostenja skodelic s klekom sočasnem žarnogrobiščnem naselju Rogoza (Črešnar 2010, (G579, G641, G701), od katerih ima eno na kleku plitve 11–14, Fig. 4), kjer prav tako prevladujoča rebra predstavljajo vtise (G701), v dveh primerih pa le za majhna dna skodele dobro tretjino oziroma 36 % vsega okrasja. V Dragomlju lic (G615, G746), med katerima je zanimivo tisto vbočeno. so z le redkimi primeri zastopani vtisi (25 odlomkov oziro-Skodelice s klekom so prav tako pogost inventar v soča- ma 10,1 % okrašene keramike), aplike (13 odlomkov oziroma snih naseljih in grobiščih. Med prvimi navajamo podobne 5,3 % okrašene keramike), fasete (12 odlomkov oziroma 4,9 s Tribune v Ljubljani (Vojaković 2014, sl. 22.3.5: 4–5), Šmar- % okrašene keramike), žlebovi (11 odlomkov oziroma 4,5 % ne gore (Murgelj, Nadbath 2014, sl. 20.5: 5), Brinjeve gore okrašene keramike), kanelure in vrezi s po 8 odlomki oziro- (Oman 1981, t. 12: 5), Orehove vasi (Grahek 2015, 37s, sl. 30: ma s po 3,2 % okrašene keramike ter najmanj pogost kom-G950), Pobrežja (Kramberger, Črešnar 2021, 81s, sl. 11: Skd 1), biniran okras s 5 odlomki oziroma z 2 % okrašene keramike. Rogoze (Črešnar 2010, 20s, sl. 7: Sv 1) in Pinc (Kerman 2014, Držaji in ročaji (sl. 114) sl. 1.18: 7–8, 15). Zastopane so tudi med grobnimi najdbami, Med keramičnim gradivom so ohranjeni številni držaji in ro-in sicer v Žadovinku (Pavlin, Bavec 2017, t. 5: 7, 10), Dobovi čaji posod. Med držaji prevladujejo veliki bolj ali manj ma- (Stare 1975, t. 5: 3, t. 6: 13, t. 12: 3, t. 15: 11, t. 18: 11, t. 24: 11, t. sivni (npr. G685, G771), številni pa so tudi manjši držaji (npr. 36: 3, t. 42: 1, t. 48: 8, t. 56: 2), Pobrežju (Pahič 1972, t. 4: 8) G858). Obe vrsti sta bili lahko nameščeni pod ali nad najin Goricah (Plestenjak 2010, G68). večjim obsegom posode. Majhni držaji so v nekaj primerih Okras (sl. 112–113) predrti in so služili za obešanje posod (G774, G798, G1065, Med keramiko iz pozne bronaste dobe in starejše železne G1178). Nekaj je takih z vtisom na sredini (npr. G486), ki so dobe močno prevladujejo neokrašeni odlomki. Od skupaj lahko tudi v kombinaciji s kotanjastim rebrom (G1057). Od 905 kataloško predstavljenih jih je kar 658 ali skoraj 73 % teh se nekoliko razlikujejo dolgi, zelo izstopajoči držaji z vtisi neokrašenih. na robu (G449, G1007, G1182). Najdena sta bila tudi vo- doraven valjast držaj (G686) z ohranjenim vtisom le na eni 700 658 600 500 400 300 200 165 100 12 8 25 8 11 13 5 0 fasete kanelure vtisi vrezi žlebovi aplike rebra kombiniran neokrašeni okras 112 Zastopanost posameznih tipov okrasa na keramičnem gradivu iz pozne bronaste dobe (in starejše železne dobe). 88 Dragomelj, AAS 106, 2022 strani (morda ni bil dokončan in bi moral biti horizontalno Ročajev je zastopanih veliko različnih vrst, ki poleg okrasa ka-predrt) in nenavaden, apliki podoben ozek dolg držaj z vti- žejo na veliko inventivnost izdelovalcev dragomeljskih posod. som (G858). Oblikovna raznolikost dragomeljskih držajev je Zastopani so tako majhni ročaji v obliki ušesca (G869–G871, primerljiva z držaji s sočasnega naselja v podravski Rogozi G1066, G1114) in tanki paličasti ročaji (G876, G1067) kot tudi (Črešnar 2010, 46, sl. 22). masivni tunelasti ročaji (G517, G868, G956–G957) in različ- ne vmesne oblike. To so široki (G492) ali ozki (G1013), tanki (G491) ali masivni (G1053) trakasti ročaji. Med temi so bolj Vrezi Žlebovi Kanelure Vtisi in vrezi Aplike Aplika in kotanjasto rebro Ravno rebro Kotanjasto rebro (rebro z vtisi, členjeno rebro) Drobni vtisi Dolgi ozki vtisi Zelo veliki vtisi Več reber Vtisi na robu ustja 113 Načini krašenja žarnogrobiščnega posodja. Merilo 1 : 3. Dragomelj, AAS 106, 2022 89 zanimivi široki tanki ročaji s fasetirano ali nažlebljeno zunanjo Dna posod sama po sebi niso zelo povedna. Nudijo pred-stranjo (G730, G1116) in tisti s trikotno obliko preseka (G652, vsem osnovno informacijo o tem, ali je šlo za veliko ali G1203). Dragomeljski poznobronastodobni ročaji so dobro majhno posodo, za posodo s tankimi ali debelimi stena-primerljivi z ročaji posodja na že citiranih sočasnih naseljih mi. Dna so običajno povsem ravna (npr. G741), nekatera in grobiščih. Primerljivi so tudi z analitično razdelanimi ročaji nekoliko odebeljena (G480, G993) ali rahlo vbočena proti z žarnogrobiščnega naselja v Rogozi pri Mariboru, le do so sredini (G696). Na posameznih odlomkih so nad zunanjem nekoliko manj raznovrstni (Črešnar 2010, 43–46, sl. 21). robom dna vidni vtisi kot ostanek načina pritrditve dna na Dna in noge (sl. 114) ostenje posode (G888, G1143). Med keramičnim gradivom s sočasnih naselij in grobišč so vse naštete oblike dnov izje- mno pogoste (prim. zgoraj citirane primerjave; za analitičen Držaji Predrti držaji Ročaji v obliki ušesca Tunelasti ročaji Paličasti ročaji Trakasti ročaji Dna 114 Držaji, ročaji in dna na žarnogrobiščnem posodju. Merilo 1 : 3. 90 Dragomelj, AAS 106, 2022 pregled dnov posod z žarnogrobiščnega naselja Rogoza pri utežmi so samo štiri iz grobozrnate lončarske mase. Večina Mariboru prim. Črešnar 2010, 46s, sl. 23). uteži je ležala razpršeno v žarnogrobiščni kulturni plasti. Od V sektorju 11 je bil v poznobronastodobni plasti odkrit ne- tega pravila odstopajo tri zgoščene skupine uteži: tri ute- navaden odlomek (G673), opredeljen kot nogica posode ži G972–G974 v kvadrantu 497 sektorja 27, oddaljene od (sl. 115). Morda gre za posodo na več manjših nogah, ki ji sočasnih objektov; tri uteži G975–G977 v kvadrantih 516 in nismo našli dobrih primerjav. 517 sektorja 27, v bližini žarnogrobiščne hiše 11 (sl. 86); štiri uteži G1158–G1161 v kvadrantih 643, 644 in 653 sektorja Pokrovi 24, oddaljene od sočasnih objektov (prim. sl. 101). Te tri Med dragomeljskim poznobronastodobnim keramičnim skupine uteži morda nakazujejo nekdanje pozicije tkalnih gradivom so samo trije odlomki, z veliko mero previdno-statev v dragomeljskem žarnogrobiščnem naselju. sti opredeljeni kot odlomki pokrovov (G550, G893, G971). Uteži za statve so ne najbolj pogosta najdba v poznobrona-Odlomki so majhni, slabo ohranjeni in le po drugače obli- stodobnih naseljih. Poznamo jih tako piramidalnih kot stož- kovanem robu in naklonu ostenja bi lahko sklepali, da so častih oblik npr. iz Orehove vasi (Grahek 2015, G213, G280, mogoče služili kot neke vrste pokrovi. Med njimi je masi-G460, G505–G506, G540, G702, G982), Pinc (Kerman 2014, ven odlomek s stopničastim ustjem (G971), prav tako lahko sl. 1.12: 14, 1.18: 28) in s Šmarne gore (Murgelj, Nadbath 2014, odlomek pekača. Trije odlomki, opredeljeni kot ustje sklede sl. 20.6: 19). Uteži za statve so imele tudi posebno označe- (G589, G765, G839), bi bili pa prav tako lahko deli pokro- valno vlogo v bogatih ženskih grobovih koncem bronaste in vov. Med gradivom s sočasnih naselij so bili primerljivi po- v starejši železni dobi (Teržan 1996). krovi odkriti le v Orehovi vasi (Grahek 2015, G150, G274, G676, G761–G762). Vretenca (sl. 115) Pekači (sl. 115) Odkritih je bilo 21 celih predmetov ali odlomkov tkalskih keramičnih vretenc. Njihovo sicer skromno število izkazuje Med predmeti, ki so bili opredeljeni kot odlomki pekačev, veliko pestrost oblik in velikosti. Zastopana so velika (G896), sta samo dva odlomka z robom in ostenjem pekača (G754, majhna (G630), bikonična (G493), diskasta (G979) in stož- G629). Večji odlomek (G754) je okrašen s kotanjastim re- časta (G748). Izstopajo tri okrašena vretenca (G524, G978, brom. Preostali (14) so odlomki širokih masivnih trakastih G1080). Vretenca so ležala razpršeno v žarnogrobiščni kul-ročajev, ki bi glede na analogije iz sočasnih naselij v Rogozi turni plasti brez kakršnih koli prepoznanih zgostitev. (Črešnar 2010, 39, sl. 16, 43, sl. 21: R2f), Podgorici (Vojako- vić, Novšak 2022, G63), Orehovi vasi (Grahek 2015, 40) in V sočasnih žarnogrobiščnih naseljih so keramična vreten-na Šmarni gori (Murgelj, Nadbath 2014, sl. 20.4: 5–6, 10, sl. ca pogosta najdba, tako npr. v bližnji Podgorici (Vojaković, 20.5: 10–12, sl. 20.6: 8, 11) lahko pripadali pekačem. Novšak 2022, G94) in v Orehovi vasi (Grahek 2015, G332– G333, G345, G455, G535, G549, G703, G979–G981 itd.). Ognjiščni podstavek (sl. 115) Še pogostejša so kot grobni pridatki, in sicer kot eden od V sektorju 23A je bil v plasti znotraj poznobronastodobne označevalnih elementov ženskih grobov (za take grobove hiše 5 dragomeljske naselbine odkrit fragmentiran ognjiščni na grobiščih Dobova, Pobrežje in Ruše I, prim. Teržan 1999, podstavek (ognjiščna koza) G805 (sl. 77 in sl. 82). Ohranje-115–119, sl. 11–13). na je ena stran z vogalno grbo in del ene od lukenj. Izdelan Svitki (sl. 115) je bil iz grobozrnate lončarske mase. Med žarnogrobiščnimi naselbinskimi najdbami so podobne ognjiščne koze redka Odkritih je bilo 33 fragmentiranih ali celih keramičnih svit-najdba. Poznamo jih iz Orehove vasi (Grahek 2015, G235, kov, ki so služili kot ognjiščni podstavki keramičnih posod G673, G700) in Pobrežja (Kramberger, Črešnar 2021, t. 13: 6). ali kot uteži za statve (prim. npr. Teržan 1996, Abb. 7: 8–13). Več reber Glede na odlomke in ohranjene cele predmete so zastopani Uteži za statve (sl. 115) tako veliki kot majhni, masivni in tisti s tanjšim presekom. Odkritih je bilo 19 celih predmetov ali odlomkov keramičnih Praviloma so izdelani iz finozrnate lončarske mase s trdoto uteži za statve. Zastopani sta dve osnovni obliki: štiristrane 3. Pričakovano pri večini površina ni ohranjena. Prevladuje-piramidaste uteži s pravilno ali nepravilno kvadratno spo- jo enostavni gladki svitki (G898), samo izjemoma so na eni dnjo ploskvijo (npr. G692, G801, G972–G973, G983, G994, strani fasetirani (G981, morda G898 in G1026). Med temi je G1158–G1160) in manj številne stožčaste uteži z okroglo samo eden (G981) dobro ohranjen. Izdelan je iz finozrna-spodnjo ploskvijo (npr. G747, G974, G1161). Praviloma so te lončarske mase, ima ohranjeno brisano oziroma dobro izdelane iz fino- ali drobnozrnate lončarske mase. Med 19 Dragomelj, AAS 106, 2022 91 Pekači Nosilec za raženj Svitki Uteži Vretenca Nogica posode? 115 Keramični pekači, ognjiščni podstavki, svitki, uteži in vretenca iz žarnogrobiščnega časa. Merilo 1 : 3. 92 Dragomelj, AAS 106, 2022 glajeno površino in je edini izmed 33 svitkov s trdoto kera- mike zelo trda (5). Glineni svitki so bili odkriti večinoma razpršeni v kul- turni plasti. Od tega odstopajo svitki G1090–G1092 ter G1205–1208, ki so bili kot posamezna najdba (1 primer) ali v paru (trije primeri) odkriti na dnu jam (sl. 116–119). Jami SE 1062/1063 in SE 1297/1298 v sektorju 26 sta v bližini skupine večjih žarnogrobiščnih jam (sl. 95), jami SE 233/234 in SE 271/272 v sektorju 16 pa na severu izkopnega polja v bližini skupine nepovezanih jam za stojke, močno poško- dovanih z zgodnjesrednjeveškimi gradnjami. Funkcija jam s 116 Svitek G1092 na dnu jame SE 1062/1063. svitki ostaja nejasna. Morda jih velja povezati s t. i. keramič- nimi depoji (gl. zgoraj sl. 74–75 in sl. 110), morda pa gre za specifični lokalni izraz votivnih daritev, t. i. depozitov ob gradnji temeljev hiš (ang. foundation deposits). Tudi glineni svitki so pogost inventar sočasnih naselij. Kot primer navajamo podobne svitke iz bližnje Podgorice (Vo- jaković, Novšak 2022, G23) ter v Podravju iz Orehove vasi (Grahek 2015, G243, G444, G490, G494–G496, G634 itd.) in z Brinjeve gore (Oman 1981, t. 1: 21). Kamniti artefakti iz žarnogrobiščnega časa (sl. 120) Med kamnitimi artefakti, ki se pojavljajo v žarnogrobiščnih 117 Svitka G1090 in G1091 na dnu jame SE 1297/1298. kulturnih plasteh, velja izpostaviti nenavadno piramidalno utež, podobno keramičnim piramidalnim utežem (G1082). Nadalje sta značilna tolkača z izjedo (G899–G900), ki sta najverjetneje povezana z metalurškimi dejavnostmi v Dra- gomlju (prim. spodaj njuno obravnavo v poglavju o depoju I). Tudi za kroglaste tolkače, kakršni so G755, pa tudi G985 in morda G789 je zelo verjetna uporaba kot metalurških pripomočkov (prim. Črešnar 2010, 56–58, sl. 32). Odlomki kamnitih ročnih mlinov – žrmelj se v dragomelj- skih žarnogrobiščnih plasteh pojavljajo v 12 primerih (G503, G647, G756, G902, G995, G1083, G1085, G1148–G1149, G1214–G1216). Tudi žrmlje so pogost inventar v naseljih iz pozne bronaste dobe, denimo v Podgorici (Vojaković, Novšak 118 Svitka G1205 in G1206 na dnu jame SE 233/234. 2022, G114–G115) in Rogozi (Črešnar 2010, 56s, sl. 31: 10). 119 Svitka G1207 in G1208 na dnu jame SE 271/272. Dragomelj, AAS 106, 2022 93 Utež Tolkač Terilnik Žrmlje 120 Kamniti artefakti iz žarnogrobiščnega časa. Merilo 1 : 3. Žarnogrobiščni depo iz Dragomlja (Depo I) pogač, surovcev in ingotov, ki jih je oranje izvrglo na povr- šino na enem mestu in so torej dokaj zanesljivo predstavljali Arheološka ekipa je marca 1995 vzhodno od Dragomlja del depojske najdbe.24 Odkritje so sporočili odgovornemu izvedla ekstenzivne terenske preglede na trasi bodoče AC konservatorju na ZVNKD Kranj Milanu Sagadinu. Z ekipo z Ljubljana–Maribor.22 Domačina iz Dragomlja, Anton in Peter Oddelka za arheologijo Filozofske fakultete Univerze v Lju-Banko, sta arheologom takrat pokazala dva fragmentirana bljani je organiziral manjše zaščitno izkopavanje, katerega dvokonična ingota, najdena na tem območju.23 namen je bil ugotoviti podrobnejše okoliščine najdbe in do- Avgusta 1995 sta Anton in Peter Banko pri pobiranju krom- kumentirati morebitne preostale najdbe. pirja na parc. št. 134/1 (k. o. Dragomelj) naletela na nadaljnjih Izkopavanje smo izvedli med 20. in 26. septembrom 1995.25 osem kovinskih predmetov – bakrenih oziroma bronastih V prvem delu terenskih raziskav smo na širšem območju 22  Terenske preglede pri Dragomlju so opravili pod vodstvom Marije 24  Kot se je izkazalo kasneje, je šlo prav na tem mestu za območje Ogrin in Milana Sagadina (ZVKD, OE Kranj). dragomeljskega žarnogrobiščnega depoja (prim. G1231, G1237, 23  Enega so odkrili v 50. letih 20. stoletja na osrednjem delu parc. G1238, G1243, G1260, G1265, G1269 in G1276). št. 134/1 (k. o. Dragomelj), drugega pa konec 80. let 20. stoletja na 25  Izkopavanje je s finančnimi sredstvi omogočil ZVNKD Kranj. Pri iz-južnem robu iste parcele (prim. G1227 in G1229). kopavanju in sočasnih detektorskih pregledih so poleg podpisanega 94 Dragomelj, AAS 106, 2022 501 najdbe iz avgusta 1995 izvedli pregled z detektorjem kovin 502 (obsega 100 × 20 m) tako, da smo zabeležili lokacije, na ka- raziskano območje 491 terih je detektor zasledil kakršne koli kovinske najdbe razen sonda železnih. Zanje smo sklepali, da so zaradi intenzivnih po- 492 ljedelskih dejavnosti na tem področju predvsem recentne. 481 493 G1230 Na ta način smo ugotovili, da se najdbe bronastih oziroma 482 bakrenih predmetov izrazito koncentrirajo na dveh mestih 471 483 20 – na lokaciji avgustovske najdbe ter na lokaciji pribl. 7 m ju- Sonda 1 472 govzhodno od prve. Na teh mestih smo zakoličili dve sondi 461 473 velikosti 3 × 6 m oziroma 3 × 4 m (sl. 121–122).26 Sondi 1 462 474 in 2 sta bili na zahodnem robu izkopnega polja zaščitnih Sonda 2 izkopavanj v letu 2000, na območju tamkajšnjih sektorjev 451 463 20 in 23. 452 464 441 453 V prvi sondi (sl. 123) so številni kovinski predmeti po priča- 442 454 kovanju ležali že v sekundarni legi v ornici, hkrati pa so se 431 na dnu ornice na enem mestu močno koncentrirali (sl. 124). 443 455 23a 23 Nadaljnja izkopavanja so pokazala, da je ta koncentracija 432 444 mesto prvotnega ležišča depoja. Bakrene pogače in fra- 421 433 445 gmentirani ingoti so na tem mestu predstavljali zgornjo lego 422 434 predmetov iz depoja, ki so delno ležali še in situ, delno pa 411 423 435 so bili zaradi oranja že prestavljeni iz prvotne lege. Ležišče 412 424 436 depoja je bilo vkopano v geološko osnovo, ki je na tem 121 Lokacija sond 1 in 2 iz leta 1995 v odnosu do sektorjev na zahodnem robu izkopnega polja leta 2000. Označena mestu sestavljajo glineni sedimenti, premešani z drobnimi je lokacija najdbe fragmentiranega dvokoničnega ingota peščenimi inkluzijami, ki se izmenjujejo z obsežnimi pro- G1230 iz l. 2000. Merilo 1 : 400. dnatimi nanosi (sl. 125). V širši okolici sond 1 in 2 se je na območju približne velikosti 20 × 20 m na njivski površini nahajalo neprimerno večje število površinskih prodnikov v primerjavi s celotno njivo. To nakazuje, da se je ležišče de- poja nahajalo na tistem predelu žarnogrobiščnega naselja, ki je bilo zaradi prvotno izpostavljene (tj. višje) lege mnogo bolj podvrženo uničenju zaradi oranja kot pa drugi predeli. Ležišče depoja je bilo ovalne oblike (sl. 127–129) in za 20 cm poglobljeno v geološko osnovo. Glede na to, da je nedavno oranje prizadelo zgornje lege predmetov iz de- poja (to dokazujejo naključne najdbe iz avgusta 1995 in ti- ste iz sonde 1, ki so ležale v ornici v sekundarni legi; prim. sl. 123–126), sklepamo, da je bilo ležišče depoja prvotno 122 Sondi 1 in 2 iz leta 1995 ob začetku izkopavanj; pogled z vkopano iz višjega nivoja in je bila torej jama z ležiščem juga (foto B. Djurić). depoja vkopana vsaj 30 cm v geološko osnovo, verjetno pa najdbe ali organske ostaline, po katerih bi lahko sklepali, ali še globlje. Vkopana jama z depojem je imela strme stranske je bil depo položen v kakršen koli organski recipient (npr. v površine in se je na dnu zaključevala skoraj izravnano. Poleg usnjeno vrečo ali v ležišče, izdelano iz lesene konstrukcije). kovinskih predmetov se v jami niso ohranile nobene druge Jamo so popolnoma zapolnjevali kovinski predmeti depoja. Zemlja, ki se je nahajala med njimi, je bila temnejša in bolj sodelovali Milan Sagadin iz ZVNKD Kranj, Irena Šinkovec iz Mestne- prhka od geološke osnove. Sklepamo, da je v jamo pro- ga muzeja v Ljubljani, Janja Železnikar iz Muzeja Mengeš, Polona nicala kasneje in zapolnila vmesni prostor med kovinskimi Bitenc, Neva Trampuž Orel in Timotej Knific iz Narodnega muzeja predmeti. Slovenije, študent arheologije Andrej Preložnik, domačina Anton in Peter Banko ter delavca Igor Francelj in Janez Bogataj iz Kranja. Med ostalimi najdbami iz sonde 1 so bili zastopani drobni, Vsem se za sodelovanje in pomoč najlepše zahvaljujem. oblikovno nedoločljivi fragmenti prazgodovinske keramike. 26  Za najdbe iz manjše sonde 2 prim. tu spodaj poglavje 5.2.3. Dragomelj, AAS 106, 2022 95 raziskano območje surovec/ingot – baker/bron glinen hišni omet G1270 Sonda 1 G1232 G1277 G1256 G1275 G1252 G1226 G1236 G1268 G1228 G1235 G1249 126 Dvokonični ingot G1226 je ležal na dnu ornice v G1263 sekundarni legi. G1273 raziskano območje G1270 Sonda 1 surovec/ingot – G1232 G1277 baker/bron G1256 G1275 G1226 G1252 G1236 123 Tloris sonde 1 iz leta 1995 z označenim mestom vkopa G1268 za depo I in z lokacijami z oranjem premeščenih predmetov Depo I G1228 G1235 G1262 G1249 G1263 G1273 iz žarnogrobiščnega depoja. Merilo 1 : 100. G1267 G1272 G1274 G1233 G1271 G1234 G1259 G1254 127a Depo I z zgornjo lego predmetov in situ. Merilo 1 : 20. 124 Severni del sonde 1 iz leta 1995 s predmeti v sekundarni legi (G1252, G1275, G1232 in G1270) ter s predmeti zgornje lege depoja in situ, pogled z vzhoda. 127b Depo I z zgornjo lego predmetov in situ. Le na enem mestu so se neposredno na geološki osnovi in situ nahajali skromni ostanki hišnega glinenega ometa v ob- segu pribl. 0,20 × 0,15 m (sl. 123). Ti so edini nakazovali, da je bil depo verjetno zakopan v neposredni bližini ali znotraj sočasne hiše. 125 Osrednji in severni del sonde 1 po izkopu depoja; pogled z jugozahoda. 96 Dragomelj, AAS 106, 2022 Depo I Depo I G1266 G1248 G1253 G1258 G1257 G1246 G1239 G1251 G1241 G1244 G1240 G1261 G1242 G1255 G1245 G1247 G1250 128a Depo I s srednjo lego predmetov in situ. Merilo 1 : 20. 129a Depo I s spodnjo lego predmetov in situ. Merilo 1 : 20. 128b Depo I s srednjo lego predmetov in situ. 129b Depo I s spodnjo lego predmetov in situ. Najdbe sondi 1 iz leta 1995 (sl. 121). Njegova pripadnost depoju je s Problematična glede pripadnosti depoju sta fragmentirana tega vidika mnogo manj vprašljiva. Kredibilna je torej misel, dvokonična ingota (G1227, G1229), ki so ju domačini našli da tudi te štiri najdbe izhajajo iz istega konteksta kot ostale na isti njivi – enega že v 50. letih, drugega pa konec 80. let obravnavane najdbe. 20. stoletja. Njuna sporočena lega (prim. zgoraj, op. 23) je Depoju I iz Dragomlja skupaj torej pripisujemo 52 predme-namreč 40–50 m oddaljena od ležišča depoja, tako da ju v tov, ki jih v izhodišču glede na najdiščne okoliščine ločimo izhodišču ne morem zanesljivo pripisati depoju. Podobno na štiri kategorije. Gre za štiri višinske nivoje najdb iz de-velja za naknadno pridobljeno polovično pogačo oziroma poja, ki so delno pogojene s potekom izkopavanj. V prvo surovec (G1264).27 Podatki o njeni natančni lokaciji so na-kategorijo so vključene najdbe v sekundarni legi, za katere mreč še bolj skromni. A glede na izkušnje obsežnih izko- sklepamo, da so ležale v prvotno celovitem depoju najvišje. pavanj pred gradnjo AC v neposredni soseščini v letih 1997 Ostale tri kategorije oziroma lege najdb v depoju so dolo-ter 2000–2001 in skoraj popolno odsotnostjo kakršnih koli čene tako, da so bili predmeti iz ene lege v danem trenutku kovinskih najdb med obsežnimi raziskanimi poznobrona-izkopavanj očiščeni in dokumentirani ter nato odstranjeni, stodobnimi površinami lahko z določeno mero previdnosti pod njimi pa so se pokazali nižje ležeči predmeti: vendarle sklepamo, da vsi trije predmeti prvotno izhajajo iz • Najdbe iz avgusta 1995, odkrite v sekundarni legi med dragomeljskega žarnogrobiščnega depoja. Tudi leta 2000 z oranjem, in najdbe v sekundarni legi iz ornice v sondi I detektorskim pregledom pred izkopavanji na trasi AC od- (sl. 123–126).28 K tem najdbam, razmeščenim v sekun- krit fragmentirani dvokonični ingot (G1230) je ležal v ornici, dober poltretji meter severovzhodno od jame z depojem v 28  Iz sl. 123 je sicer razvidno, da je skupina šestih predmetov ležala ločeno dobra 2 m južno od ležišča depoja (G1228, G1235, G1249, 27  Najdbo je Narodni muzej Slovenije pridobil aprila 1999. Zanjo je G1263, G1268, G1273), kar bi morda lahko govorilo v prid prvo-ohranjen le podatek, da izhaja z iste parcele kot ostale dragomeljske tni ločenosti obeh skupin najdb in torej dveh ločenih depojev. Ker najdbe. pa so se vsi navedeni predmeti nahajali v ornici in ker izkazujejo Dragomelj, AAS 106, 2022 97 Predmeti Zvrst predmeta (število) Naključna najdba (avgust 1995); G1226, G1227, G1228, G1229, G1230, G1231, Dvokonični ingot (cel): 1 Sonda 1 (sekundarna lega v ornici) G1232, G1235, G1236, G1237, G1238, G1243, Dvokonični ingot (fragmentiran): 10 Skupaj: 26 predmetov G1249, G1252, G1256, G1260, G1263, G1264, Pogača (cela): 5 Delež fragmentiranih predmetov: 77 % G1265, G1268, G1269, G1270, G1273, G1275, Fragmentirana pogača oziroma surovec: 10 Delež dvokoničnih ingotov: 42 % G1276, G1277 Zgornja lega depoja G1233, G1234, G1254, G1259, G1262, G1267, Dvokonični ingot (fragmentiran): 2 Skupaj: 9 predmetov G1271, G1272, G1274 Pogača (cela): 3 Delež fragmentiranih predmetov: 67 % Fragmentirana pogača oziroma surovec: 4 Delež dvokoničnih ingotov: 22 % Srednja lega depoja G1239, G1240, G1242, G1246, G1250, G1251, Pogača (cela): 8 Skupaj: 10 predmetov G1255, G1257, G1258, G1266 Fragmentirana pogača oziroma surovec: 2 Delež fragmentiranih predmetov: 20 % Delež dvokoničnih ingotov: 0 % Spodnja lega depoja G1241, G1244, G1245, G1247, G1248, G1253, Pogača (cela): 7 Skupaj: 7 predmetov G1261 Delež fragmentiranih predmetov: 0 % Delež dvokoničnih ingotov: 0 % 130 Korelacija med lego predmetov v depoju I, njihovo zvrstjo in fragmentiranostjo. darni legi, prištevamo naključni najdbi, odkriti med po- predmetov v zgornjih legah depoja dodatno potrjuje dej- ljedelskimi deli v preteklih desetletjih (G1227 in G1229, stvo, da je ena od dveh fragmentiranih pogač v srednji legi prim. zgoraj), naključno najdbo surovca iz leta 1999 depoja (G1240) pravzaprav ohranjena skoraj v celoti: od nje (G1264) in fragmentirani ingot, odkrit med izkopavanji je izrezan le manjši trikotni izsek. leta 2000 (G1230). Opisane najdiščne okoliščine depoja I iz Dragomlja nare- • Najdbe iz zgornje lege depoja (v prvotni legi) (prim. kujejo sklep, da je bil depo v času izkopavanj delno uničen: sl. 127). zgornje lege depoja so bile z oranjem močno poškodovane. • Najdbe iz srednje lege depoja (v prvotni legi) (prim. Kljub temu lahko povzamemo, da je lega ingotov v razmer-sl. 128). ju do pogač ter fragmentiranih predmetov v razmerju do • Najdbe iz spodnje lege depoja (v prvotni legi) (prim. sl. celih predmetov v depoju pomenljiva. Ingoti so zastopani 129). izključno v zgornjih legah depoja. Fragmentirani predmeti Iz razpredelnice na sl. 130 je razvidna različna zastopanost prevladujejo v zgornjih legah depoja, so v srednji legi zelo po eni strani fragmentiranih predmetov, po drugi strani pa slabo zastopani, v spodnji legi pa so popolnoma odsotni. dvokoničnih ingotov v različnih legah depoja. Depo v ce- Treba je poudariti, da izrazita prevlada fragmentiranih pred- loti vsebuje 13 dvokoničnih ingotov (25 % najdb) in 39 po- metov v zgornjih legah depoja ni rezultat poškodb, ki bi na gač oziroma fragmentiranih surovcev (75 % najdb). Hkrati predmetih nastali zaradi intenzivnega oranja, saj so odlo-je delež celih in fragmentiranih predmetov v depoju skoraj mljene površine starejše od deponiranja predmetov.29 Ne izenačen: 24 predmetov je celih (46 %), 28 predmetov pa le to, odlomljene površine so na mnogih od fragmentiranih fragmentiranih (54 %). Če ta razmerja opazujemo po po-depojskih predmetov obrabljene (sl. 139–140). Večji delež samičnih legah depoja, ugotovimo, da delež dvokoničnih fragmentiranih predmetov v zgornjih legah depoja je bil ingotov izrazito pada od zgornjih leg depoja proti spodnjim dokumentiran tudi v depoju Celò (Čelo) v Beneški Sloveniji (od 42 % v dislociranih zgornjih delih preko 22 % v zgornji (Nardini et al. 2019, 39–41, Fig. 1), kar bi lahko nakazovalo, prvotni legi do popolne odsotnosti te zvrsti predmetov v da ta pojav med žarnogrobiščnimi depoji ni izjemen.30 srednji in spodnji prvotni legi depoja). Delež fragmentiranih Delež fragmentiranosti se obenem razlikuje tudi pri obeh predmetov še bolj izrazito pada od prevladujoče fragmen-zastopanih zvrsteh predmetov v depoju (sl. 131). Pri ingotih tiranosti (77 %) med gornjimi dislociranimi predmeti in v močno prevladujejo fragmentirani primeri – teh je 92 % (oz. zgornji prvotni legi (67 %) preko skromne zastopanosti v 12 od 13), pri pogačah pa surovci kot fragmentirane pogače srednji prvotni legi (20 %) do popolne odsotnosti fragmentiranih predmetov v spodnji legi. Tako podobo tendence 29  V tem smislu je pomenljiv podatek, da niti dva fragmenta nista k večjemu deležu dvokoničnih ingotov in fragmentiranih sestavna dela istega prvotnega predmeta. To velja za vse najdbe iz obeh dragomeljskih depojev. 30  Glede na dejstvo, da sta beneški in dragomeljski depo med redkimi, identično sestavo kot preostali, je težko upravičiti obstoj ločenega ki so bili pridobljeni s strokovnimi raziskavami, bi morda lahko celo depoja. Skupino si prej razlagamo kot tiste najdbe, ki jih je recentno sklepali na to, da je izrazita prevlada fragmentiranih predmetov v oranje najprej prizadelo. zgornjih legah pri tovrstnih depojih prej pravilo kot izjema. 98 Dragomelj, AAS 106, 2022 (za definicijo prim. Trampuž Orel 1996, 177) predstavljajo uvijanjem, najverjetneje močno segretih predmetov (npr. in-samo 41 % te zvrsti predmetov (oz. 16 od 39). got G1236 ter surovca G1270 in G1275). Posredno na pre- mišljeno fragmentiranje kaže tudi dokaj pravilen četrtinski Vzporedno z odlomljenimi površinami se na predmetih iz izsek pogače (G1266), ki ima številne analogije v depojskih depoja I v nekaj primerih pojavljajo zareze, ki so očitno po-najdbah panonskega prostora, denimo v srednjebronasto- sledica udarcev z ostrim predmetom (tako npr. na surovcih dobnem depoju iz Százhalombatte (Mozsolics 1984, 38s, G1266, G1274, G1275, G1277, najbolj izrazito pa na po-t. 2: 19) ter pri surovcih iz poznobronastodobnih depojev gači z jasno odrezanim ozkim trikotnim izsekom – G1240: horizontov Kurd, Gyermely in Hajdúböszörmény (Mozsolics sl. 132). Podobni izseki se pojavljajo pri pogačah iz depo-1984, t. 9: 1,5, t. 18: 2,3; Mozsolics 2000, t. 65: 1, 12). Med jev horizontov Kurd (Mozsolics 1984, 38, t. 16: 4, t. 17: 2) in depojskimi najdbami zahodno od Slovenije je zanimiva iz-Hajdúböszörmény (Mozsolics 2000, t. 82: 5, 11) na Madžar- jemno težka pogača iz depoja Porpetto v Furlaniji, ki ima skem, pa tudi v Donji Dolini v severni Bosni (Žeravica 1993, na obeh površinah vtisnjene zareze, izvedene že med po-t. 48: 723). stopkom izdelave v ne še popolnoma strjeno kovino, ki so Prav tako so v nekaj primerih opazne deformacije ingotov olajšale potencialno razčetverjenje (Borgna, Turk 1998, 352, oziroma surovcev, ki očitno kažejo na namerno lomljenje z Fig. 1). Da je bil ta običaj pogost na prostoru severovzhodne Italije, nakazujejo tudi pogača in surovci iz depoja Castions di Strada (Anelli 1954-57, 13s, t. 4: 1–4). Zanimive ugotovitve izhajajo iz podatkov o stopnji obrablje- nosti predmetov v prvem dragomeljskem depoju. Površino odlomljenega predela označujemo za obrabljeno v prime- rih, ko so lomi neostri, zaobljeni in kažejo, da je bil fragmen- tirani predmet »v obtoku«, tj. tako ali drugače uporabljan in obrabljen še pred njegovim dokončnim deponiranjem (prim. Pavlin, Turk 2014, 50–52, t. 1–2). Predmet je na odlo- mljenem predelu lahko tudi delno obrabljen, kar označuje obrabljenost le enega dela loma, medtem ko je preostala odlomljena površina ostra, torej je ohranila prvoten videz iz časa fragmentiranja.31 Med 12 fragmentiranimi ingoti iz depoja I jih je kar 9 (tj. 75 %) takih z obrabljenimi lomi.32 Med njimi je najizraziteje obrabljen G1229. Pri dveh (G1228 in G1233) je proti konusu odlomljena površina močno zatol- čena v kladivasto obliko.33 Pri teh treh fragmentiranih ingo- tih je videti, da so bili po namernem fragmentiranju delno še dodatno zatolčeni in dolgotrajno namenjeni določeni (nam danes nepoznani) funkciji, katere rezultat je opazen le 131 Depo I, izbrani ingoti, pogače in surovci. v obliki obrabljenih lomov (sl. 139–140). Podobna je stopnja obrabe, a v nekoliko manjši meri, pri ostalih ingotih. Od te podobe odstopata dva ingota, in sicer G1236, pri katerem je stopnja obrabljenosti na lomu proti konusu mnogo večja kot na tistem proti sredini, in G1234, pri katerem je odlo- mljeni predel le delno obrabljen. Med 16 surovci iz prvega 31  Delna obrabljenost je npr. očitna v primerih, ko so odlomljene po-vršine močno vbočene in so bile obrabljene le izbočene, bolj izpo- stavljene površine. Še bolj pomenljiva je delna obrabljenost pri tistih primerih fragmentiranih predmetov, ki imajo eno odlomljeno povr- šino obrabljeno, druge pa ne (tak je npr. ingot G1236). To nakazuje (vsaj) dve časovno ločeni obdobji lomljenja predmeta, med katerima je bil predmet določen čas »v obtoku« oziroma izpostavljen obrabi. 132 Depo I, izbrane pogače (G1263, G1254, G1240, G1259 32  Očitno ostrejše lome imata le ingota G1227 in G1238. in G1262). 33  Zanimivi sta podobni teži G1228 in G1229: 976 oziroma 981 g. Dragomelj, AAS 106, 2022 99 dragomeljskega depoja jih je obrabljenih oziroma delno Natančnejšo oblikovno analizo prvotnih pogač močno ote-obrabljenih le 6 (G1268, G1271, G1274, G1275, G1276 in žuje dejstvo, da so se v ogromni večini ohranile le kot moč- G1277), kar z dobrimi 37 % predstavlja mnogo manjši de- no razbiti surovci, ob katerih je oteženo določanje njihove lež kot pri ingotih. Očitno je večina surovcev po njihovem pravilne orientacije (razločevanje zgornje od spodnje povr-lomljenju mnogo hitreje končala v depoju kot ingoti. Hkrati šine), še bolj pa njihove prvotne oblike. Nadalje je morebi-pregled zastopanosti obrabljenih surovcev po posamičnih tna časovna in prostorska določitev specifičnih oblik pogač legah depoja pokaže, da se štirje nahajajo v sekundarni legi skoraj onemogočena ob dejstvu, da so te v večini objav le v ornici, dva pa v zgornji legi depoja. To skupaj z lego obra-omenjene, le redko pa tudi kataloško in slikovno predsta- bljenih ingotov (šest se jih nahaja v sekundarni legi v ornici, vljene. Predloženi poskus oblikovne določitve različnih oblik dva pa v zgornji legi depoja) nakazuje izključno prisotnost pogač, izdelan na podlagi predmetov iz dragomeljskega obrabljenih predmetov v zgornjih legah depoja. V zvezi s depoja I, je torej lahko le analiza omejenega obsega, ki jo tem je sicer nedokazljiva, pa vendar možna in celo verjetna bodo dopolnile in spremenile bodoče boljše objave tovr-teza, da so se v zgornjih legah depoja I nahajali pretežno stnega gradiva. razlomljeni predmeti (vsi ingoti in večina surovcev), najpo- Glede nekaterih tehničnih vidikov izdelave pogač je uvelja- gosteje z obrabljenimi lomi, ki so jih prebivalci žarnogro- vljeno mnenje, da gre za bakrene polizdelke oziroma prvi biščne dragomeljske naselbine pogosto jemali iz depoja in rezultat ekstrakcije bakra iz bakrovih rud. Livna jamica naj bi znova polagali vanj. V tem smislu se prvi dragomeljski depo torej ležala v bližini peči za taljenje rude, vanjo pa se je ste-kaže kot odlagalno mesto za začasno tezavriranje dragoce- kala primarna bakrova litina (Bass 1967, 80s, Fig. 95; Trampuž nih bakrenih polizdelkov. Orel 1996, 177). Tezo o bakrenih pogačah potrjujejo anali- Pogače in surovci ze njihove kemične sestave (Trampuž Orel 1996, 182s, t. 5), Pogače so bile v študijah bronastodobnega kovinskega gra- omeniti pa velja nekatere okoliščine, ki bi lahko nakazovale diva le redko predmet natančnejših analiz.34 T. i. plano-kon- drugačen nastanek pogač. V panonski nižini se v horizontu veksne pogače se predvsem v obliki močno fragmentiranih Kurd v nekaterih depojih pojavljajo pogače, pri katerih so surovcev sporadično pojavljajo že v depojih s prehoda zgo-na zgornji površini še dobro vidni delno raztopljeni ostanki dnje v srednjo bronasto dobo,35 množično pa nastopajo v končnih bronastih izdelkov (Mozsolics 1981, 415s, Abb. 7–8; depojih iz pozne bronaste dobe (Čerče, Turk 1996, 14–22, Petrescu-Dîmboviţa 1978, t. 76: 34). Oblikovna posebnost sl. 3–5). Izpostaviti velja temeljito formalno analizo pogač teh pogač je, da so v sredini praviloma perforirane, nastale Z. Czajlika in sodelavcev (Czajlik 1996; Czajlik et al. 1995; pa so s pretapljanjem neuporabnih bronastih predmetov in Czajlik et al. 1999). torej niso primarni rezultat metalurškega procesa, temveč neke vrste vmesni proizvod oziroma vidni ostanek bronasto- Izrazito neravna spodnja površina večine pogač jasno kaže, dobnega recikliranja predmetov. V tem smislu je zanimivo da so to predmeti, ki niso bili vliti v posebne kalupe. Da-opazovati nekatere nenavadne kemične sestave predmetov nes je splošno sprejeto stališče, da konveksna oblika njihove s slovenskega prostora, ki so formalno gledano surovci ozi-spodnje površine (in njene različice) odraža obliko priložno- roma deli prvotnih pogač. Nekaj takih predmetov se naha- stno izkopane jamice, vkopane v tla ob njihovem vlivanju. ja v depoju Jurka vas: njihova kemična analiza je namreč pokazala visoko vsebnost kositra (med 2,37 in 8,35 %), kar 34  Omeniti je potrebno ustrezna poglavja v Mozsolics 1967, 96s, in bi lahko nakazovalo, da so se podobni postopki recikliranja 1973, 79s, predvsem pa natančen popis teh najdb iz panonske niži- odvijali tudi na prostoru Slovenije (Teržan 1995, 203, t. 93: ne v Mozsolics 1984. Enega zgodnejših poskusov ugotavljanja oblik, 84−89; Trampuž Orel 1996, 224, št. anal. 453–457). predvsem pa kemične sestave in izvora surovine za pogače iz depoja Miljana predstavlja študija Dörfler et al. 1969. V zadnjih desetletjih je Kemična analiza pogače iz depoja v Miljani iz zgodnjega pomemben prispevek N. Trampuž Orel (1996, 177s) glede specifič- HaB je pokazala, da je pretežno svinčen (Dörfler et al. 1969, ne terminologije in načina objave pogač in surovcev kot tudi glede 71s, t. 1; prim. tudi Vinski-Gasparini 1973, 168). Presenetljivo analize njihove kemične sestave. Natančen pregled študij pogač po- je, da je njegovo jedro iz skoraj čistega svinca, hkrati pa je v dajata M. Primas in E. Pernicka (1998, 35s). 35  Mozsolics 1967, 98, Abb. 29, 1984, t. 2: 7–19, za panonske depoje; celoti obdan z bakrenim plaščem in je njegov zunanji videz Rittershofer 1983, 302s, Abb. 28–29, za depoja Bühl in Ackenbach povsem enak običajnim bakrenim pogačam. O razlogih za iz južne Nemčije; za izredno prostorsko razširjenost tovrstnih pred- tovrstne tehnično zahtevne postopke izdelave lahko le ugi- metov prim. npr. številne pogače iz brodoloma ob rtu Gelidonya ob bamo. Ugibamo lahko tudi, ali ni morda dragomeljska po- južni anatolski obali v vzhodnem Sredozemlju (Bass 1967, 78s, Fig. gača G1240 z izsekanim delom taka morda zgolj zato, da 93–94) iz 13. stoletja pr. n. št. in podobne primerke iz sočasnih za-se demonstrirata kakovost in enotna sestava njene surovine. hodno sredozemskih depojev (Gomez Ramos 1993, Lam. 2, Fig. 2). 100 Dragomelj, AAS 106, 2022 Skupina 1 Skupina 2 Skupina 3 Skupina 4 Skupina 5 Skupina 6 133 Depo I, tipološka preglednica pogač. Merilo 1 : 4. Pogače torej občasno izkazujejo kompleksnejše postopke v sočasnih ciprskih in sardskih kontekstih.37 Da take primer-izdelave, ki niso nujno omejeni na prvotno ekstrakcijo bakra jave niso neosnovane, bi lahko nakazovale nekatere druge iz bakrove rude.36 podobnosti, ki jih z depojskimi najdbami s Cipra in Sardinije Na pogačah iz dragomeljskega depoja I se na spodnji po- izkazujejo dvokonični ingoti (prim. tu spodaj). vršini v petih primerih pojavlja nekakšen grabljičasti vtis, Na odlomljenih površinah nekaterih dragomeljskih fra-ki je bil očitno izveden v še ne popolnoma strjen pred- gmentiranih dvokoničnih ingotov in surovcev se mestoma met (G1255 in G1262, manj izrazito pri G1239, G1258 in pojavlja nenavadna struktura, ki ima videz drobnih vzpore-G1263). V prvem primeru se ta vtis pojavlja na nasprotnih dnih vlaknastih snopov oziroma kristaliziranih predelov. Taki robovih spodnje površine pogače. Tej posebnosti navedenih lomi so prisotni pri fragmentiranih ingotih G1233 in G1234 dragomeljskih pogač nismo našli primerjav in bi lahko na- ter pri surovcih G1266, G1267, G1268, G1274, G1275 in kazovala, da so livarji s specifičnim predmetom (neke vrste G1277. V zvezi s tem se ob velikem številu močno razbitih kleščami?) odstranili pogače iz livne jamice takoj po vlivanju. surovcev v depojih pozne bronaste dobe zastavlja vpraša-Mogoče so bila orodja, s katerimi so izvajali ta postopek, nje, kako je pravzaprav v praksi potekalo lomljenje pogač podobna velikim kovaškim kleščam, kakršne se pojavljajo oziroma ingotov. Z besedami metalurga R. F. Tylecota, je to »vražje zahtevno opravilo«, ki so si ga bronastodobni 37  Matthäus, Schumacher-Matthäus 1986, 173, Abb. 21/3 (za t. i. 36  V tukajšnji analizi predmetov iz dragomeljskih depojev niso upo- Foundry Hoard v Enkomiju); Lo Schiavo et al. 1985, 23s, Fig. 9 (za števani rezultati kemičnih analiz elementarne sestave, ki bo objavlje-sardske primerke); tudi Bass 1967, 109, Fig. 116−117 (za primera iz na naknadno. brodoloma pri rtu Gelidonya). Dragomelj, AAS 106, 2022 101 metalurgi delno olajšali z močnim segrevanjem obdelovanih sodita v 5. skupino večjih pogač. Dva surovca (G1266 in predmetov (Tylecote 1987). Ob segrevanju skoraj do talilne G1271) sta bila zaradi njune velikosti oziroma teže prvo-temperature se baker oziroma litina preformira v vlaknasto tno očitno dela zelo velikih in težkih pogač, kakršne se oziroma zrnasto strukturo, ki je krhka, kar olajša lomljenje. sicer med v celoti ohranjenimi pogačami v Dragomlju ne Vlaknasti snopi na omenjenih dragomeljskih surovcih in in-pojavljajo. Posebej je zanimiv četrtinski izsek velike pogače gotih bi torej lahko bili posledica njihovega segrevanja in (G1266), ki tehta 2398 g in nakazuje, da je prvotna pogača lomljenja. tehtala okrog 10 kg.40 Prvi depo iz Dragomlja vsebuje poleg 13 dvokoničnih ingo- Predložena klasifikacija torej ne temelji le na oblikovnih zna- tov tudi 39 pogač oziroma surovcev, kar ga uvršča v skupino čilnostih pogač, temveč upošteva tudi nekatere natančno t. i. surovinskih depojev (Čerče, Turk 1996, 26s). Od ostalih merljive spremenljivke (premer, teža). Možno je namreč, depojev tega tipa se razlikuje prav glede na visok delež v da so nekatere oblikovne razlike med pogačami prej rezul-celoti ohranjenih pogač. Takih je 23, dodati pa jim je možno tat naključja kot namerne želje izdelovalcev po oblikova- še nadaljnji 2, pri katerih je zaradi le delne poškodovanosti nju njihove specifične forme. Tako si npr. lahko razlagamo možno dobro rekonstruirati njuno prvotno obliko. Pogače pogače srednje velikosti 2. in 3. skupine (tiste polkrožnega razvrščamo v 6 skupin, ki so pogojene z njihovo velikostjo, in zvončastega preseka): v osnovi polkrožna oblika livnega obliko in težo (sl. 132–133): ležišča za izdelovanje pogač 2. skupine je v primeru, da se 1. Majhne pogače s srednje visokim polkrožnim presekom. je vanjo nateklo preveč bakrene/bronaste litine, rezultirala v Njihov premer ne presega 100 mm, teža pa je med 700 in pogačah zvončaste oblike. Tako si je mogoče razložiti tudi 900 g. Taki pogači sta dve: G1262 in G1263. nekoliko večjo težo, premer in višino zvončastih pogač. Po drugi strani je pomenljivo, da opazovanje teže pogač kot 2. Pogače srednje velikosti s srednje visokim do visokim pol- neodvisne spremenljivke jasno nakazuje oblikovanje nekaj krožnim presekom. Njihov premer je praviloma med 120 in skupin (sl. 134): jasno se ločita skupini najlažjih (1. skupina: 135 mm, teža pa običajno med 1600 in 2200 g (povprečna med 700 in 900 g) in najtežjih pogač (6. skupina: več kot teža je 1910 g). Takih pogač je devet: G1241, G1242, G1243, 4000 g). Teže preostalih pogač pa ne oblikujejo pričakova-G1244, G1248, G1249, G1250, G1251 in G1252. ne frekvence pojavljanja v obliki Gaussove krivulje, temveč 3. Pogače srednje velikosti z visokim zvončastim presekom. se jasno nakazujeta dve nadaljnji utežni koncentraciji, prva Njihov premer je med 145 in 155 mm, teža pa med 2000 med 1600 in 2300 g (ustreza 2. skupini pogač), druga pa in 2900 g (povprečna teža je 2381 g). Takih pogač je pet: med 2500 in 3400 g (ustreza 4. in 5. skupini pogač). Pogače G1245, G1246, G1247, G1254 in G1261. zvončaste oblike 3. skupine se s tremi primerki uvrščajo v prvo, z dvema pa v drugo teh koncentracij.41 Teže surovcev 4. Pogače srednje velikosti visokega koničnega preseka. Nji- kot fragmentiranih pogač so v največ primerih med 200 in hov premer je med 130 in 155 mm, teža pa med 2800 in 700 g, le njihovi posamični primerki so težki med 1100 in 3200 g. Take pogače so tri: G1253, G1255 in G1256.38 2400 g (sl. 135). 5. Večje pogače z nizkim do srednje visokim in pretežno Ali tako vzpostavljene skupine pogač iz prvega dragomelj-polkrožnim presekom. Njihov premer je med 175 in 180 mm, skega depoja kažejo kakršna koli pomenljiva razmerja do teža pa med 2500 in 3500 g. Take pogače so štiri: G1240, njihove lege v depoju? Dve majhni pogači 1. skupine sta oči-G1258, G1259 in G1260.39 tno vezani na zgornje lege (po ena med najdbami v ornici 6. Velike pogače z nizkim do srednje visokim presekom. Nji- oziroma v zgornji legi depoja). Polkrožne pogače 2. skupine hov premer je med 200 in 220 mm, teža pa med 4100 in se pojavljajo razpršeno (3 v ornici, 3 v srednji in 3 v spodnji 4200 g. Taki pogači sta dve (G1239 in G1257). legi depoja), podobno tudi konične pogače 4. skupine (po Med preostalimi surovci lahko pri dveh (G1265 in G1267) enkrat v ornici, srednji oziroma spodnji legi) in večje pogače kljub njuni fragmentiranosti na podlagi nizkega in polkro-5. skupine (po enkrat v ornici in v zgornji legi ter dvakrat v žnega preseka ter predpostavljene velikosti sklepamo, da srednji legi). Položaj pogač 3. in 6. skupine je pretežno vezan na spodnje lege depoja (zvončaste pogače 3. skupine 38  Fragmentirana pogača G1256, ki zanesljivo sodi v to skupino, teh-ta 1853 g, vendar ni mogoče določiti njene prvotne teže. 40  Prim. Borgna, Turk 1998, 352, Fig. 1, za pogačo iz Porpetta v Fur-39  Fragmentirana pogača G1258 po obliki in velikosti nedvomno sodi laniji, ki tehta več kot 11 kg; Mozsolics 1984, 61, za pogačo podobne v to skupino, njena teža pa s 4244 g (brez odlomljenega dela!) moč- teže iz Donave pri najdišču Nyergesújfalu. no odstopa od teže ostalih pogač te skupine in predstavlja najtežji 41  Teže lažjih pogač 3. skupine so 2012 g, 2050 g oziroma 2292 g, predmet v depoju. težjih pa 2635 g oziroma 2918 g. 102 Dragomelj, AAS 106, 2022 3 2 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 –70 –80 –90 –100 –110 –120 –130 –140 –150 –160 –170 –180 –190 –200 –210 –220 –230 –240 –250 –260 –270 –280 –290 –300 –310 –320 –330 –340 –350 –360 –370 –380 –390 –400 –410 –420 –430 601 701 801 901 1001 1101 1201 1301 1401 1501 1601 1701 1801 1901 2001 2101 2201 2301 2401 2501 2601 2701 2801 2901 3001 3101 3201 3301 3401 3501 3601 3701 3801 3901 4001 4101 4201 134 Teže pogač iz depoja I (frekvenca pojavljanja po 100-gramskih razmakih). 3 2 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 –70 –80 –90 –100 –110 –120 –130 –140 –150 –160 –170 –180 –190 –200 –210 –220 –230 –240 200–300 300–400 400–500 500–600 601 701 801 901 1001 1101 1201 1301 1401 1501 1601 1701 1801 1901 2001 2101 2201 2301 135 Teže surovcev iz depoja I (frekvenca pojavljanja po 100-gramskih razmakih). se pojavljajo po enkrat v zgornji in srednji ter trikrat v spo- dragomeljskem depoju so predvsem odraz praviloma izre- dnji legi, veliki pogači 6. skupine pa dvakrat v srednji legi). dno skopih podatkov o najdiščnih okoliščinah ogromne ve-Povzamemo lahko, da so lege posamičnih skupin pogač v čine depojev in verjetno je, da so pogače in surovci pogosto depoju pomenljive v treh primerih: majhni pogači 1. skupine ležali v spodnjih legah številnih depojev. sta očitno vezani na zgornji del depoja, zvončaste pogače Analogije pogačam tako vzpostavljenih skupin so številne, 3. skupine in veliki pogači 6. skupine pa na spodnji del de-a so prostorsko in časovno močno razpršene. Tako kažejo poja. Na to, da so pogače v Dragomlju v primerjavi z ingoti majhne pogače 1. skupine največ podobnosti s številnimi neprimerno pogostejše v spodnjem delu depoja I, smo že panonskimi depoji iz horizonta Kurd. V tipološki razvrstitvi pokazali. Po tej značilnosti je depo primerljiv s tistim iz Čela tamkajšnjih pogač sodijo tovrstne pogače k skupini Pölöske v Beneški Sloveniji (Nardini et al. 2019, 39–41, Fig. 1), pa tudi z nekaterimi časovno oziroma prostorsko bolj oddaljenimi depoji.42 Redke primerjave za specifično lego surovcev v zgornjem Potisju (Mozsolics 1985, 154). Lega ingotov na dnu de-42  Depo Szigleget iz Kosziderpadlás horizonta panonske začetne sre- poja je dokumentirana tudi pri depoju s Kanalskega Vrha I (Žbona dnje bronaste dobe (Mozsolics 1967, 166), depo Érmihályfalva (Valea Trkman, Bavdek 1996, 31). Prim. tudi lego polizdelkov v sočasnem lui Mihai) iz Ópályi horizonta konca srednje bronaste dobe v Transi- depoju Villethierry v osrednji Franciji iz časa srednje KŽG, ki pa so lvaniji (Mozsolics 1973, 131s) in depo Nagykálló iz horizonta Kurd v obratno ležali na vrhu depoja (Mordant et al. 1976, 19, Fig. 6). Dragomelj, AAS 106, 2022 103 (Czajlik 1996, 171, Abb. 17–19), 43 delno pa tudi k skupini Gór časovni razpon pogač 1., 5. in 6. skupine (tako v starejši kot v iz horizontov Gyermely in Románd (Czajlik 1996, 171, Abb. mlajši KŽG) ter ožji časovni razpon pogač 2., 3. in 4. skupine 16). Bolj oddaljene analogije so tiste iz transilvanskih depo- (Ha B1, Ha B2) oziroma horizont III depojev jugovzhodno- jev Şpălnaca II, Cetea in Dezmir na vzhodu ter švicarskega alpskega prostora: Turk 1996, 113–119). Glede na predstavlje-depoja Arbedo in toskanskega depoja med krajema Manci- ne analogije se raznolikemu oblikovnemu spektru pogač iz ano in Samprugnano na zahodu (Petrescu-Dîmboviţa 1978, prvega dragomeljskega depoja še najbolj približujejo šte-t. 158: 642, t. 218: 34–35, t. 228a: 16; Schindler 1998, t. 60: vilne podobne oblike iz depojev Madriolo, Miljana, pa tudi 2164–2165; Peroni 1961, I 5 (10): 160–161). Pogače iz nave-tiste zahodno panonskih depojev Velem in Sághegy. denih kontekstov so časovno uvrščene tako v starejšo kot v Dvokonični ingoti mlajšo KŽG. Kakršna koli natančnejša kronološka zamejitev pogač dragomeljske 1. skupine pa je nemogoča. Dvokonične in kladivaste ingote ter njihove izvedenke je ob furlanskih najdbah in posebej ob številnih primerkih iz de- V zvezi s kronološko umestitvijo dragomeljskih pogač skupin poja Madriolo natančno analizirala E. Borgna (1992, z ob-2–4 je pomenljiva ugotovitev Z. Czajlika, da lahko načeloma širno predhodno literaturo). Nekatere najdbe iz 80. in 90. razlikujemo med pogačami nizkega in visokega preseka, pri let 20. stoletja so bile predstavljene predvsem v obliki krat- čemer so prve bolj značilne za starejšo KŽG, druge pa za kih notic, delno pa tudi kot integralne objave in analitične mlajšo KŽG (Czajlik 1996, 166s). Pogače visokega preseka študije (depo Villamarzana: Arenoso Callipo, Bellintani 1994, naj bi bile povezane s tehnološkimi izboljšavami pri taljenju 25s; depoja Kanalski Vrh I in II: Žbona-Trkman, Bavdek 1996; bakrove rude v mlajši KŽG. Analogije za polkrožne pogače dragomeljski depo I: Turk 1997; depo Porpetto: Borgna, Turk srednjega do visokega preseka se pojavljajo v depojih Ma-1998; tipologija in izvor te zvrsti ingotov, kemične analize driolo in Miljana z začetka mlajše KŽG (Borgna 1992, t. 7: njihove sestave in interpretacija: Trampuž Orel 1996, 180s, 36; Dörfler et al. 1969, t. 3: 7, t. 5: 12, t. 7: 17–18, t. 8: 20) ter v 193s, Trampuž Orel et al. 1998, 232–234, Fig. 10, Trampuž nekaterih depojih horizonta Gyermely v Panoniji.44 Tudi po-Orel, Heath 2001, 150–155, sl. 9–12, Pellegrini 1995, 514s in gače visokega zvončastega preseka 3. skupine so pretežno Bietti Sestieri 1997, 387s). Na tem mestu je k citiranim delom omejene na čas prehoda iz starejše v mlajšo KŽG oziroma in njihovim obširnim izpeljavam težko dodati veliko novega, na začetek slednje, saj so podobni predmeti ponovno za-zato bodo dvokonični ingoti predstavljeni predvsem v per- stopani v Madriolu, Miljani ter v številnih sočasnih panonskih spektivi najdb iz prvega dragomeljskega depoja. depojih, pa tudi med naselbinskimi najdbami iz Rogoze na Štajerskem (Borgna 1992, t. 7: 37; Dörfler et al. 1969, t. 2: 4, Navedene študije lahko povzamemo v naslednjih t. 4: 9–10, t. 5: 11; pogače tipa Uzsabánya I: Czajlik 1996, 170, ugotovitvah: Abb. 11–13; Črešnar 2010, 52s, Fig. 27). Za pogače visokega 1. Pri dvokoničnih ingotih gre za kovinske polizdelke, name-koničnega preseka so dobre primerjave le v bližnjih depojih njene distribuciji oziroma nadaljnji predelavi. To dokazuje-iz Madriola in Miljane (Borgna 1992, t. 6: 35; Dörfler et al. jo njihova groba, nedodelana površina in nefunkcionalna, 1969, t. 6: 14). za transport primerna oblika. Med kovinskimi polizdelki so dvokonični ingoti za razliko od pogač kot primarnega proi- Večje pogače nizkega polkrožnega preseka dragomeljske zvoda izločanja bakra iz bakrove rude sekundarni polizdelki. 5. skupine so oblikovno najbližje tipu Velem po Czajliku Vliti so namreč v enodelne kalupe. Njihova zelo raznolika (1996, 170, Abb. 8–10; za depo Miljana prim. tudi Dörfler et kemična sestava, v kateri so poleg bakra v visokih deležih al. 1969, t. 3: 6; za depo Sipbachzell na Gornjem Avstrijskem zastopani sledni elementi, kot so antimon, arzen, kobalt in Höglinger 1996, t. 30: 528; za depo Polizello na Siciliji Giardi-nikelj, razkriva izvorna rudišča t. i. kompleksnih rud njihove no 1995, Fig. 14 A: 5). Velike pogače nizkega preseka drago- surovine na območju Grauwacken cone v avstrijskih Nizkih meljske 6. skupine lahko najbolje primerjamo s Czajlikovim Turah. Pogost visok delež svinca in znaten delež kositra v tipom Nyergesújfalu (Czajlik 1996, 169, Abb. 2–6). Oba tipa številnih dvokoničnih ingotih kažeta tudi, da gre za namerno pogač se pojavljata v širšem časovnem razponu med Ha A1 izdelano bronasto leguro, namenjeno končnemu ulivanju. in Ha B2. Glede na predstavljene analogije se nakazuje dolg 2. Glede njihove razprostranjenosti v kontinentalni Evropi so 43  Med depoji iz Slovenije se take pojavljajo v Črmošnjicah, Debelem s številnejšimi primerki izpostavljena področja v srednji Italiji vrhu in Jurki vasi (Teržan 1995, t. 59: 79, t. 68: 118, t. 93: 84); podobni in ob spodnjem toku reke Pad, predvsem pa na prostoru sta tudi pogači iz Miljane (Dörfler et al. 1969, t. 4: 8, t. 9: 23). Caput Adriae (prim. sl. 142). Depoji z dvokoničnimi ingoti 44  Verjetno Lovasberény in Beremend (Mozsolics 1985, t. 245: 29–30, so v panonski nižini ter severno in zahodno od Alp redkejši, t. 252: 22), mogoče pa tudi Öreglak in Balatonkiliti (Mozsolics 1985, predvsem pa so ingoti v njih zastopani le s posameznimi t. 85: 4, t. 99: 8) iz horizonta Kurd. 104 Dragomelj, AAS 106, 2022 Skupina 1 Skupina 2 Skupina 3 Skupina 4 Skupina 5 136 Depo I, tipološka preglednica dvokoničnih ingotov. Merilo 1 : 4. primerki. Jasno se kaže njihovo najpomembnejše središče, depojskega horizonta na jugovzhodnoalpskem prostoru očitno tudi proizvodni center na prostoru zahodne Slovenije (Turk 1996, 113–115). To so dobri argumenti tudi za datiranje in Furlanije (prim. tudi v nadaljevanju besedila). Glede na surovinskih depojev zgolj s temi ingoti v isti čas. formalno podobnost s ciprskimi in sardskimi dvojnimi seki- V zvezi z dvokoničnimi ingoti se je treba natančneje opre- rami se sklepa na prvotni izvor oziroma privzemanje oblike deliti glede poimenovanja njihovih posamičnih oblik. Avto-tovrstnih ingotov pri starejših in sočasnih sekirah s teh sre- rica objave depoja iz Madriola je z izrazom pani a piccone dozemskih otokov.45 imenovala vse tiste ingote, ki so očitno izdelani v enodelnem 3. Datacija dvokoničnih ingotov je otežena zaradi pogoste kalupu in ki so v sredini perforirani, tako da imajo krampasto prevlade datacijsko manj oprijemljivih surovinskih elemen-oziroma cepinasto obliko (Borgna 1992, 13s). Pri tem ni bila tov pri depojih, v katerih se pojavljajo. Za časovno opre- dosledna, saj je z istim izrazom opisala tudi ingote kladiva- delitev so zato relevantni depoji mešane sestave, kakršni ste oblike, kakršni se pojavljajo v Vidmu (Udine) in Redipugli. so tisti iz Montagnane in Frattesine v spodnjem toku Pada, Za ingote, izdelane v enodelnem kalupu, ki nimajo sredin-Kanalskega Vrha I v zahodni Sloveniji, Miljane, Ivanca Bi- ske luknje, je uporabljala izraz panella. Pri vpeljevanju slo-stranskega in Kapelne na severnem Hrvaškem ter Albertvilla venskih izrazov za to zvrst ingotov je N. Trampuž Orel jasno in Goncelina v zahodnih Alpah (Bellintani, Peretto 1984; De razlikovala med cepinastimi (tj. dvokoničnimi) in kladivastimi Min, Bietti Sestieri 1984, 403s; Žbona-Trkman, Bavdek 1996; ingoti (Trampuž Orel 1996, 180). Težava je, da pri številnih Vinski-Gasparini 1973, 168; Bocquet, Lebascle 1983, 48s; primerih teh ingotov zaradi fragmentiranosti ni mogoče Borgna 1992, 54s). Datacija teh depojev nakazuje enovit ča-ugotavljati prvotne (konične ali kladivaste) oblike. Tako je za sovni horizont pojavljanja dvokoničnih ingotov v razvitem specifično obliko ingotov s pečatno izboklino na mestu sre- času Bronzo finale italijanske kronologije, v času Ha A2−B1 dinske luknje uporabljen izraz »kladivasti ingoti s pečatom«, srednjeevropske kronologije oziroma v razponu tretjega čeprav je ob edinem med tovrstnimi ingoti, pri katerem je ohranjena cela polovica z zaključkom, jasno, da gre za ko-45  Opozoriti velja na članek P. Reineckeja (1933), ki je že l. 1933 ob nično in ne kladivasto obliko (Žbona-Trkman, Bavdek 1996, najdbah dvokoničnih ingotov iz Mahrersdorfa, Schiersa in Caixa t. 114 B: 4; prim. s Trampuž Orel 1996, 180; Trampuž Orel et sklepal, da gre pri teh specifičnih predmetih za kovinske polproi-zvode, katerih izvor je potrebno iskati v zvezi s sardskimi dvojnimi al. 1998, 232, Pl. 2). sekirami in preko njih s ciprsko-feničanskimi vplivi v osrednjem Sre-Na tem mestu se v izhodišču opredeljujemo za enotno po- dozemlju. Po Reineckeju so ingoti severno od Alp na prehodu iz 2. v imenovanje teh predmetov z izrazom dvokonični ingoti, saj 1. tisočletje pr. n. št. uvoženi iz Sredozemlja. Dragomelj, AAS 106, 2022 105 se zdi nevtralen v smislu, da je njihova osnovna oblika v vsakem primeru najširša na sredini in da se konično oži proti zaključkoma. Ta sta lahko v obliki konice ali v obliki kladiva, kar pa v izhodišču za osnovno poimenovanje ni relevan- tno. Za tak poenoten izraz se opredeljujemo tudi zato, ker je bil eden od ingotov s sredinsko luknjo iz dragomeljske- ga prvega depoja (G1228) proti zaključku sicer odlomljen, vendar je bil pred odložitvijo v depo naknadno zatolčen, tako da kljub fragmentiranosti in morebitni prvotni konični obliki danes daje videz kladivastega ingota. Drugi polovič- no ohranjeni ingot brez sredinske luknje (G1234) pa se na popolnoma ohranjenem in že močno zoženem zaključku očitno kladivasto zaključuje, vendar ga to oblikovno nikakor ne enači s kratkimi »klasičnimi« kladivastimi ingoti, kakršna sta tista iz Redipuglie in Vidma (Borgna 1992, t. 10: 1−4, t. 11: 138 Depo I, ingoti G1233, G1228, G1226 in G1232. 3). Menimo, da je tako zaradi časovne omejenosti pojavlja- nja tovrstnih predmetov kot zaradi njihove specifične raz- depojev Schiers (Keller-Tarnuzzer 1935, 82, Abb. 1), Alber- prostranjenosti in strukture večine njihovih kontekstov (prim. tville (Bocquet 1976, Fig. 5: 3; Bocquet, Lebascle 1983, Fig. 6: tu spodaj) v izhodišču ustrezno vse njihove pojavne oblike 3, 18A: 2), med Mancianom in Samprugnanom (Peroni 1961, obravnavati kot enoten fenomen. I 5: 73, 75, 78, 81, 97), Villamarzana (Arenoso Callipo, Bellin- tani 1994, Fig. 28: 4–5) in Kapelna (Vinski-Gasparini 1973, t. V prvem dragomeljskem depoju se torej ob številnejših po- 111: 16). Med navedenimi analogijami so zaradi boljše ohra- gačah in surovcih nahaja 13 dvokoničnih ingotov (G1226– njenosti zanesljive primerjave le dva ingota iz Madriola ter G1238), med katerimi je eden ohranjen v celoti, preostali morda tisti iz Schiersa. Ostali omenjeni ingoti so pravzaprav pa so bolj ali manj fragmentirani. Kljub majhnemu številu le manjši fragmenti zaključkov visoko trapezastega preseka, dragomeljski ingoti izkazujejo raznovrstne oblikovne po-ki so bili prvotno lahko tudi deli drugačnih tipov dvokonič- sebnosti (sl. 136): nih ingotov. Obravnavana skupina treh dvokoničnih ingotov 1. Ingoti s sredinsko luknjo, koničnim zaključkom in visoko iz Dragomlja pa je hkrati dober pokazatelj, da razlike med trapezastim presekom. Taki so v dragomeljskem prvem de-t. i. sardskimi dvojnimi sekirami in kontinentalnimi dvoko- poju trije: G1226, G1227 in G1232 (sl. 137–138). Ob vi- ničnimi ingoti niso velike. Večina prvih je sicer drugačne, sokem in dokaj pravilno izdelanem kalupu dajejo vtis na- usločene oblike, predvsem pa so izdelane v dvojnem kalupu tančno izdelanih predmetov, med objavljenimi primeri pa (Lo Schiavo 1986, 240s, Fig. 16.7; Lo Schiavo 1998, 196, Fig. so jim podobni predvsem tisti iz furlanskega Madriola (Bor- 1, 7). Obenem se tudi na Sardiniji pojavljajo ingoti, izdelani gna 1992, t. 1: 2, 5–6, t. 2: 3, t. 12: 2–3), delno pa tudi tisti iz v enojnih kalupih, katerih oblika je dobro primerljiva prav s prvo skupino dvokoničnih ingotov iz Dragomlja (Lo Schiavo 1990, Fig. 217: nuraška naselbina Sa Mandra‘e Sa Giua; Becker 1984, 170s: za odprte, enodelne kalupe za izdelavo ingotov). 137 Depo I, ingoti G1233, G1228, G1226 in G1232. 139 Depo I, ingoti G1228, G1229 in G1236. 106 Dragomelj, AAS 106, 2022 2. Ingoti s sredinsko luknjo in kvadratnim, lahko pa tudi (sl. 140–141). Podobno kot pri predhodnem tipu se tovrstni nizkim pravokotnim oziroma trapezastim presekom s tremi ingoti nahajajo predvsem v depojih s prevladujočimi ko-primeri v dragomeljskem prvem depoju: G1228 (sl. 139), vinskimi polizdelki s Kanalskega Vrha I in II (Žbona-Trkman, G1229 in verjetno manjši fragment G1238. Dobre primer-Bavdek 1996, t. 110: 200–205, t. 112: 241–245, t. 113: 265, t. jave za tovrstne ingote se nahajajo v 14 depojih ter v Vidmu 115: 16–17, 20, t. 116: 22–28 itd.), Madriola (Borgna 1992, t. 5: (posamična najdba) na celotnem področju razprostranjeno-27, 29−31) in toskanskega depoja med Mancianom in Sam- sti dvokoničnih ingotov (Madriolo: Borgna 1992, t. 1: 1, t. 2: prugnanom (Peroni 1961, I 5: 54, 59, 88, 95), kot izjemna pri-4, 7–8, t. 3: 9–10, t. 4: 16, 24; Videm (Borgna 1992, t. 11: 1); mera s severnejših območij pa morda tudi v južnonemških Porpetto: Borgna, Turk 1998, Fig. 1; Albertville in Goncelin: depojih Pfeffingen in Beuron (Stein 1979, t. 77: 24, t. 93: 12). Bocquet, Lebascle 1983, t. 6: 2, 8; Larnaud: Déchelette 1924, 5. Ingot z nizkim pravokotnim presekom in okroglo peča-407, Fig. 164; Schiers: Keller–Tarnuzzer 1935, Abb. 2–10; Fili- tno izboklino na mestu sredinske luknje nastopa v depoju v sur: Wyss 1971, Abb. 7: 6; Bologna – San Francesco: Zanno- enem primerku: G1236 (sl. 139). Analogije za to specifič- ni 1888, t. 25a; med Mancianom in Samprugnanom: Peroni no obliko v depojih Kanalski Vrh II (Žbona-Trkman, Bavdek 1961, I 5: 69, 76–77, 79, 89; Villamarzana: Arenoso Callipo, 1996, t. 114B: 4, t. 115: 11, 15), Veliki Otok I (Teržan 1995, t. Bellintani 1994, Fig. 28: 1; Frattesina II in Montagnana: Bian- 139: 1) in Madriolo (Borgna 1992, t. 5: 26) je ugotovila že chin Citton 1986, Fig. 11: 68–69, 14: 131; Kapelna: Bulat 1967, N. Trampuž Orel, fragment podobnega pa se nahaja tudi t. 1: 7, t. 3: 7; Miljana: Vinski-Gasparini 1973, t. 112: 12, 18−23). v Vidmu (Borgna 1992, t. 11: 4). Njena teza o pojavljanju Pogojno jim lahko dodamo formalno zelo podobne dvojne te specifične oblike le v zahodni (in osrednji) Sloveniji in v sekire kvadratnega preseka iz sardskih najdišč, iz Enkomi-vzhodni Furlaniji se z najdbama iz Vidma in Dragomlja po- ja na Cipru in iz brodoloma ob južnoanatolskem rtu Geli- trjuje (Trampuž Orel et al. 1998, 232, Pl. 2). donya, ki pa so izdelani v dvojnem kalupu (Lo Schiavo et al. 1985, 14s, Fig. 5–7; Lo Schiavo 1998, Abb. 2: 4, 3; Matthäus, Medtem ko so dvokonični ingoti prvih dveh tipov značilni Schumacher–Matthäus 1986, Abb. 21: 4, 6). Sredozemske za širok prostor med srednjo Italijo in srednjo Evropo ter za-primerjave so datirane v 13. oziroma 12. stoletje pr. n. št. hodnimi Alpami, pa so tisti zadnjih treh tipov značilni pred- (Ciper, rt Gelidonya) oziroma v širok razpon pozne bronaste vsem za zaledje severnega Jadrana. Razprostranjenost vseh dobe (Sardinija). tipov dvokoničnih ingotov dobro nakazuje osrednje mesto njihovega pojavljanja na prostoru Caput Adriae (sl. 142). To 3. Ingot s sredinsko luknjo in polkrožnim presekom je v Dra- se potrjuje tudi ob dejstvu, da se le na tem prostoru pojavlja gomlju zastopan z enim primerkom: G1229. Ingoti s po- vseh pet tipov dvokoničnih ingotov, ugotovljenih v drago- dobnim presekom s Kanalskega Vrha I in II (Žbona-Trkman, meljskem prvem depoju. Ob izjemnem toskanskem depoju Bavdek 1996, t. 113: 272, 115: 10), Madriola (Borgna 1992, t. med Mancianom in Samprugnanom s številnimi tipi te zvr-4: 17) in iz depoja med krajema Manciano in Samprugnano sti predmetov se namreč v drugih depojih ne pojavlja tako (Peroni 1961, I 5: 133) nakazujejo koncentracijo tega tipa na širok spekter dvokoničnih ingotov. Med njihovimi nadalj-prostoru Caput Adriae. njimi specifičnimi oblikami, ki v Dragomlju niso prisotne, je 4. Ingoti brez sredinske luknje in z nizkim polkrožnim oziro- potrebno omeniti še klasične kratke kladivaste oblike, ki pa ma blago trapezastim (t. i. štrucastim) presekom. V depoju so prav tako najpogostejše v Furlaniji (Videm in Redipuglia: so prisotni v štirih primerih: G1233, G1234, G1235, G1237 Borgna 1992, t. 10: 1–4, 11: 3; Kapelna: Bulat 1967, t. 3: 8–9), 140 Depo I, ingoti G1235, G1237, G1230 in G1231. 141 Depo I, ingota G1234 in G1233. Dragomelj, AAS 106, 2022 107 142 Razprostranjenost dvokoničnih ingotov (po Žbona Trkman, Bavdek 1996, sl. 6; Turk 1997, Abb. 3; Borgna, Turk 1998, Fig. 3; Tasca, Vicenzutto 2018, Fig. 1; z dopolnitvami). 1 Dragomelj I (Slovenija); 2 Veliki Otok I (Slovenija); 3 Kanalski Vrh I in II (Slovenija); 4 Purgessimo (Italija); 5 Madriolo (Italija); 6 Nimis (Italija); 7 Galleriano (Italija); 8 Rividischia (Italija); 9 Porpetto (Italija); 10 Redipuglia (Italija); 11 Montagnana (Italija); 12 Frattesina II in III (Italija); 13 Villamarzana (Italija); 14 Bologna – San Francesco (Italija); 15 Poggio Berni (Italija); 16 Chiuse del Frontone (Italija); 17 Marsia, Ascoli Piceno (Italija); 18 “Med Mancianom in Samprugnanom” (Italija); 19 Piano di Tallone (Italija); 20 Caix (Francija); 21 Larnaud (Francija); 22 Lagnieu (Francija); 23 Goncelin (Francija); 24 Albertville, Saint–Pierre–d'Albigny (Francija); 25 Thénésol (Francija); 26 Pfeffingen (Nemčija); 27 Beuron (Nemčija); 28 Schiers (Švica); 29 Filisur (Švica); 30 Mahrersdorf (Avstrija); 31 Bokod (Madžarska); 32 Biatorbágy (Madžarska); 33 Beremend (Madžarska); 34 Kapelna (Hrvaška); 35 Ivanec Bistranski (Hrvaška); 36 Miljana (Hrvaška). grobo izdelane ingote specifične konično-elipsne oblike, ki Caix v severni Franciji (Gaucher 1981, Fig. 112: D12).47 Na po-so značilni predvsem za Panonijo v času horizonta Gyerme- doben način je uvita dvojna sekira iz enega od depojev v ly (depoji Bokod, Biatorbágy in Beremend: Mozsolics 1985, Enkomiju na Cipru (Matthäus, Schumacher-Matthäus 1986, t. 232B: 5, 237: 28–30, 252: 15, in furlanski depo Madriolo: Abb. 26: 37). Borgna 1992, 38s, t. 6: 34), ter zelo redek pojav livnega šiva Osrednje mesto severnojadranskega zaledja med osre-na spodnji površini ingotov, ki pa je prej tehnična posebnost dnjo Slovenijo in Furlanijo za razumevanje te specifične izdelave kot pomembna tipološka značilnost (depo Schiers: zvrsti kovinskih polizdelkov potrjuje tudi razprostranjenost Keller-Tarnuzzer 1935, Abb. 2, 4–5; depo med Mancianom depojev, v katerih ob dvokoničnih ingotih prevladujejo ali in Samprugnanom: Peroni 1961, I 5: 106).46 Prav tako je zaradi uvitosti obeh konic neobičajen dvokonični ingot iz depoja zaprti kalup in sorodnost s sredozemskimi sekirami (Mayer 1977, 18s, 46  Kljub dvojnemu kalupu gre tudi v navedenih primerih za ingote z t. 125: 1). odprto zgornjo površino, kar je razvidno iz preseka toskanskega in- 47  Ingot iz Caixa je sicer po obliki in nizkemu trapezastemu preseku gota. Livni šiv na ingotu – sekiri iz Mahrersdorfa nasprotno nakazuje soroden tistim iz 2. skupine dvokoničnih ingotov iz Dragomlja. 108 Dragomelj, AAS 106, 2022 3 2 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 –40 –70 –80 –90 –100 –110 –120 –130 –140 –150 –160 –170 –180 –190 –200 –210 –220 –230 –240 –250 –260 –270 –280 –290 101–200 201–300 301 401–500 501–600 601 701 801 901 1001 1101 1201 1301 1401 1501 1601 1701 1801 1901 2001 2101 2201 2301 2401 2501 2601 2701 2801 143 Teže dvokoničnih ingotov iz depoja I (frekvenca pojavljanja po 100-gramskih razmakih). so izključno prisotni surovinski elementi: drugi tipi ingotov, pa je, da vseh razlomljenih dragomeljskih dvokoničnih in-pogače ali surovci (Turk 2000, 149s, sl. 59B). Na formalno gotov ni mogoče opazovati v perspektivi pravilnih utežnih podobnost med dvokoničnimi ingoti in v dvojnem kalupu deležev (prim. sl. 143). Fragmentiranje dvokoničnih ingotov izdelanimi sredozemskimi sekirami smo že pokazali (prim. je zagotovo v dobršni meri rezultiralo v naključnih težah. zgoraj). To sorodnost potrjujejo tudi teže evropskih dvoko- Nedavno sta G. Tasca in D. Vicenzutto opazovala povprečne ničnih ingotov. Ch. Pare je v študiji o bronastodobnih utežeh dolžine fragmentiranih dvokoničnih ingotov iz objavljenih v Srednji Evropi ugotovil, da je teža vseh v celoti ohranjenih depojev ter posamičnih najdb med Alpami in srednjo Ita-dvokoničnih ingotov mnogokratnik ciprske utežne mere z lijo (Tasca, Vicenzutto 2018, Fig. 1–2). Ugotovila sta, da se osnovno enoto 475 g (Pare 1999, 496s, Table 12). Edini cel stopnja fragmentiranja teh ingotov izrazito veča od alpskih dvokonični ingot iz dragomeljskega depoja (G1226) tehta regij Francije, Švice, Avstrije in Slovenije ter Furlanije, kjer je 2844 g, kar je skoraj natančen šestkratnik osnovne utežne njihova povprečna dolžina med 8 in 20 cm, do Romagne enote (475 g × 6 = 2850 g). Dvokonični ingoti po Paro-in Toskane, kjer je povprečna dolžina njihovih mnogo bolj vem mnenju skupaj z nekaterimi drugimi predmeti – utež- razlomljenih fragmentov med 2 in 8 cm. To povezujeta z mi v severni Italiji, na prostoru Caput Adriae in v Panoniji v večanjem deleža drobnih fragmentov polizdelkov na njiho- času od 12. stoletja pr. n. št. naprej označujejo nastop novih, vih izmenjalnih poteh od izvorov, verjetno v rudonosnem vzhodnosredozemskih oziroma ciprskih utežnih standar-Grauwacken območju v avstrijskih vzhodnih Alpah do konč- dov (Pare 1999, 507s). Ti so zamenjali predhodne, ki so v nih destinacij severne in srednje Italije. V tej primerjavi so srednji Evropi tekom srednje in v začetku pozne bronaste fragmentirani dragomeljski dvokonični ingoti primerljivi s dobe pretežno izhajali iz egejskih mikenskodobnih utežnih furlanskimi, saj je njihova povprečna dolžina 10,3 cm. standardov. Med žarnogrobiščnimi naselbinskimi najdbami iz Drago- Med razlomljenimi dragomeljskimi dvokoničnimi ingoti velja mlja so poleg izjemne najdbe depoja le redki pokazatelji izpostaviti tiste, katerih teže so morda pomenljiv delež dra-za metalurško dejavnost v širšem pomenu besede. Našte- gomeljske osnovne utežne enote 2844 (2850) g. Eno tretjino jemo lahko dva kamnita tolkača z žlebom, G899 in G900 s težami 981, 976 in 927 g dosegajo ingoti G1228, G1229 in (sl. 144). Prvi je bil odkrit brez jasnega konteksta,48 drugi G1231 (pretvorjeno v deleže, je to 34,5 %, 34,3 % oziroma pa v gornjih, premešanih plasteh na južnem delu sektorja 32,6 % teže celega ingota G1226). Obenem so teže teh 19. Material drugega je vzhodnokaravanški tonalit in kaže treh ingotov dokaj natančen dvokratnik ciprske utežne eno-na severno poreklo, morda iz še neugotovljenega obmo- te 475 g (2,07-, 2,05- oziroma 1,95-kratnik). Podobno ugo- čja pridobivanja bakrove rude v pozni bronasti dobi (prim. tavljamo, da četrtino osnovne teže s 708 on 740 g dosegata Teržan 1983). Dobre analogije za prvi tolkač G899 s poglo-ingota G1232 in G1235 (24,9 % oziroma 26 % teže celega bljenim žlebom na ožjem delu telesa so v kamnitih tolkačih, ingota G1226). Verjetno ni naključje, da so odlomljeni deli nekaterih od teh dvokoničnih ingotov močno obrabljeni, da 48  Odkrit je bil naknadno na deponiji odstranjenih zgornjih premeša-so bili torej dolgo v intenzivnem obtoku (sl. 138–139). Res nih plasti ornice. Izhaja iz sektorja 19 ali 20. Dragomelj, AAS 106, 2022 109 kamniti tolkač G169). Dva kalupa, eden za izdelavo suličnih osti, drugi za izdelavo koles in nastavkov v obliki vodnih ptic – sestavnih delov miniaturnih žarnogrobiščnih kultnih vozič- kov (prim. Turk, Turk 2019, 205, sl. 255–256),49 jasno doka- zujeta dve livarski območji, nekaj deset metrov oddaljeni od sočasnih žarnogrobiščnih stavb. Podobna je tudi lega prve- ga dragomeljskega depoja v odnosu do sočasnih stavbnih ostalin v bližnjih sektorjih 20 in 23 (sl. 145), saj je od enih in drugih oddaljen dobrih 20 m.50 Območji dveh livarskih delavnic v bližnji Podgorici skupaj z dragomeljskim naseljem severno od Pšate razumemo kot širšo funkcionalno metalurško celoto, katere sestavni del je več kot 86 kg bakrenih in bronastih polizdelkov iz dragomeljskega prvega depoja. Ta depo je bil torej suro- vinska osnova za metalurško-livarske dejavnosti, verjetno v dragomeljskem žarnogrobiščnem naselju, vsekakor pa v sočasnem bližnjem podgoriškem južno od Pšate. Nenava- dna sestava dvokoničnih ingotov s pogosto obilno svinčevo leguro in zbirom nečistoč v bakru, ki so pokazatelj njihovega izvora v t. i. zoni Grauwacken v vzhodnoalpskih Nizkih Turah (Trampuž Orel Heath 2001, 150–155, sl. 11, 158–163), naka- zuje žarnogrobiščna naselbinska kompleksa Dragomlja in Podgorice kot središči zbiranja kovinskih polizdelkov in priča o njihovi metalurški predelavi v končne izdelke. Dragomelj 144 Kamnita tolkača z žlebom, G900 (zgoraj) in G899 in Podgorica sta bili torej pomembni zbiralni in proizvodni, (spodaj): metalurški orodji med žarnogrobiščnimi verjetno pa tudi izmenjalni središči na daljnosežnih proizvo- naselbinskimi najdbami. dno-transportnih poteh med rudonosnimi območji Grau- največkrat odkritih v oknih bakrovih rudnikov, od bakrene wacken zone v avstrijskih Alpah ter Apeninskimi središči od pa do železne dobe, na izjemno širokem območju razpro-Padske nižine (Frattesina) do Toskane (sl. 142). stranjenosti, od Iberskega polotoka in Britanskega otočja do Glede natančnejše datacije dragomeljskega depoja njego-srednje Evrope (Groer 2008, 20–25). Kamniti tolkači z žle- va izključno surovinska sestava ni povedna in se glede na bom so najpogostejši tip prazgodovinskega rudarskega kla- diva. Podobni tolkači se skupaj s tistimi z žlebom vzdolž nji- hovega največjega obsega, kakršen je naš G900, pogosteje 49  Avtorja objave terenskih raziskav v Podgorici menita, da je drugi kalup služil za izdelavo kolesastih obeskov in obeskov v shematizira-pojavljajo v metalurško-livarskih kontekstih bronastodobnih ni obliki vodnih ptic (Vojaković, Novšak 2022). Glede na razmeroma naselij, tako že v Dragomlju bližnji Podgorici, kjer je podo- majhen premer kolesa s prečkami na kalupu, predvsem pa glede na ben tolkač v polnilu naselbinske jame spremljal tamkajšnji to, da je izdelek iz takega kalupa glede na velikost dokaj masiven kalup (Vojaković, Novšak 2022, G169; za kalup prim. spodaj). in ima na sredini tudi perforacijo za os kolesa, zagotovo ne gre za Podoben tolkač so odkrili na območju livarske delavnice v kalup za izdelavo kolesastih obeskov. Ti so praviloma večji in tanjši naselju Kalnik – Igrišće na severnem Hrvaškem (Vrdoljak (prim. Vojaković, Novšak 2022, G168 z Žbona-Trkman, Bavdek 1966, t. 100–102). V primeru drugega podgoriškega kalupa gre mnogo 1992, 78s, t. 2: 3). Kamniti tolkači z žlebom so torej po eni verjetneje za sestavne dele miniaturnih bronastih vozičkov, kakršni strani široko razprostranjeno rudarsko orodje, po drugi pa se od prehoda iz starejšega v mlajše žarnogrobiščni čas naprej poja- jih povezujemo z livarstvom in s predelavo brona v končne vljajo severno od Alp, od Bavarske (grob iz Acholshausna: Pescheck bronaste izdelke (prim. tudi Horst 1986). 1976) do številnih lužiških primerkov v vzhodni Nemčiji, na Poljskem in Slovaškem (Podborský 2012). Še pomembnejši so pokazatelji sočasnih metalurških dejav- 50  Prvi dragomeljski depo leži dobrih 8 m izven trase AC, tj. na obnosti v obliki dveh kalupov v žarnogrobiščnem naselju Pod- močju, ki ni bilo arheološko raziskano z izkopavanji odprtih površin. gorica takoj južno od Pšate, komaj dobrih 500 m južneje od To onemogoča jasno določitev odnosa do sočasnih stavbnih ostalin. najdbe dragomeljskega prvega depoja (Vojaković, Novšak Glede na situacijo v bližnjih sektorjih 20, 23 in 23A pa kaže, da ni bil 2022, G101, G168; skupaj z drugim kalupom so odkrili tudi zakopan na območju sočasnih hiš dragomeljskega žarnogrobiščne- ga naselja. 110 Dragomelj, AAS 106, 2022 541 (poglavje 6.1).51 Glede na predvideni časovni razpon trajanja raziskano območje 542 dragomeljskega žarnogrobiščnega naselja tudi za depo velja, kultura žarnih grobišč 531 da je bil ob predpostavki odložitve ob zaključku življenja v starejša železna doba 532 naselju zakopan še pred koncem 11. stoletja pr. n. št. (prim. 521 tudi dataciji obeh jam s kalupoma iz bližnje Podgorice, ki ob 522 zanesljivosti dveh standardnih deviacij celo ne prekoračita 511 523 sredine 11. stoletja pr. n. št.: Vojaković, Novšak 2022, 63–65). 512 501 513 Zaključek 20 502 Skromni poselitveni sledovi iz srednje bronaste dobe in z 491 503 492 504 začetka pozne bronaste dobe so v Dragomlju ohranjeni le z 493 nekaj prepoznavnimi oblikami lončenine. V veliki meri osta- 481 482 494 jata enigmatični namembnost in datacija vzporednih drena- Depo I 471 483 žnih jarkov – verjetno sledov prazgodovinske komunikacije. Sonda 1 472 484 Pogojno ju datiramo v bronasto dobo. 461 473 485 474 Mnogo številnejši in bolje ohranjeni so naselbinski ostanki Depo II 462 Sonda 2 451 463 475 iz starejše in s prehoda v mlajšo kulturo žarnih grobišč. V 452 464 12. in 11. stoletju pr. n. št. je v večini izkopnega polja živelo 441 453 465 naselje razpršenega vaškega tipa. Ugotovljenih je najmanj 23a 442 454 466 16 hiš, v nekaj bolj zgoščenih aglomeracijah razmeščenih 431 443 455 stavb s spremljevalnimi objekti. Ti napeljujejo na podobo 23 432 444 456 niza poljedelskih in živinorejskih gospodarstev razpršene- 421 433 445 ga vaškega tipa, ki so ugotovljena tudi v sosednjem naselju 422 434 446 411 435 Podgorica južno od Pšate (Vojaković, Novšak 2022) ter v 423 447 412 424 436 Rogozi (Črešnar 2010, 59–71, Pril. 2–3) in Orehovi vasi (Gra- 401 413 425 437 hek 2021, 31–36, sl. 1) v Podravju. 402 414 426 Kostni ostanki se v naselju skoraj niso ohranili. Edina zaneslji- 403 415 427 va kostna najdba iz pozne bronaste dobe pripada govedu 404 416 428 417 (poglavje 6.4). Nekoliko bolj povedni so zogleneli rastlinski 29405 406 418 ostanki iz žarnogrobiščnih jam. Kažejo na prehranjevanje z 407 ječmenom, grašico, lečo in prosom, morda tudi z ovsom 408 (poglavje 6.3). 227 226 225 409 31 Poselitvena podoba dvojnega naselja Dragomelj - Podgo- rica je enigmatična s tega vidika, da je videz avtarkične- 145 Razmerje med lego depoja I ter skupinama vkopov za ga vaškega življenja v nasprotju s pokazatelji metalurških stojke hiš in naselbinskih jam v sektorjih 20, 23 in 23A. dejavnosti, kot jih dokazujejo žarnogrobiščni dragomeljski Merilo 1 : 500. depo ter obe podgoriški jami z livarskimi ostalinami. Do analogije z dvokoničnimi ingoti iz večjih depojev mešane se- neke mere so tej dvojni funkcionalnosti podobni podatki iz stave zanašamo na predstavljeno datacijo, ki sega v prehod Rogoze na Dravskem polju, kjer je podobna razpršena po-iz starejšega v mlajši žarnogrobiščni čas. Posredno se je za selitev vaškega tipa kombinirana z najdbo bakrene pogače, dragomeljski žarnogrobiščni depo glede časa post quem non kakršne so številne v dragomeljskem žarnogrobiščnem de-mogoče opredeliti tudi glede na sočasno naselje. Keramično poju (Črešnar 2010, 52–55, sl. 27). gradivo datira dragomeljsko žarnogrobiščno naselje v starej- šo in na prehod v mlajšo pozno bronasto dobo (prim. tu zgo- 51  Le ena dragomeljska žarnogrobiščna datacija (sl. 183) z zanesljiraj). To datacijo potrjujejo radiokarbonske datacije ostankov vostjo dveh standardnih deviacij (več kot 95% verjetnost) dosega ča- oglja, ki tudi na nivoju dveh standardnih deviacij ne presežejo sovni okvir zaključka 10. stoletja pr. n. št. Vseh preostalih osem se v časovnih okvirov med vključno 13. in 10. stoletjem pr. n. št. okviru zanesljivosti ene standardne deviacije glede trajanja naselbine giblje v okviru razpona največ do druge polovice 11. stoletja pr. n. št., v okviru zanesljivosti dveh standardnih deviacij pa v okviru razpona do sredine 10. stoletja pr. n. št. (prim. poglavje 6.1). Dragomelj, AAS 106, 2022 111 146 Najpomembnejša najdišča horizonta Rogoza – Orehova vas v Sloveniji ter tista s keramičnim gradivom, primerljivem gradivu z dragomeljskega žarnogrobiščnega naselja: 1 Dragomelj; 2 Podgorica; 3 Šmarna gora; 4 Ljubljana; 5 Žadovinek; 6 Dobova; 7 Brinjeva gora; 8 Ruše; 9 Pobrežje; 10 Rogoza; 11 Spodnje Hoče; 12 Orehova vas; 13 Gorice pri Turnišču; 14 Pince pri Lendavi (prirejeno po Črešnar, Teržan 2014, sl. 31). Glede na devet opravljenih radiokarbonskih datacij se v Posamezne keramične najdbe iz srednje bronaste dobe so dragomeljskem poznobronastodobnem naselju nakazujeta torej lahko tudi odraz prekinitve v poselitvi med srednjo in dva časovna horizonta. Prvi je v razponu od sredine 13. do pozno bronasto dobo. konca 12. stoletja pr. n. št. (poglavje 6.1: sl. 178–181), drugi Zbir žarnogrobiščnih radiokarbonskih datacij iz Dragomlja pa od sredine 12. do konca 11. stoletja oziroma celo začetka in njihov razpon sta zelo podobna zbiru datacij iz sočasnih 10. stoletja pr. n. št. (poglavje 6.1: sl. 182–186). Glede na do-naselij v Rogozi (Črešnar 2010, 72–73, sl. 37; Črešnar 2014, kajšnjo enovitost žarnogrobiščnega keramičnega gradiva je 231–243, sl. 13.13–13.23) in v Orehovi vasi (Grahek 2014, treba ob razumevanju časovnega razpona navedenih data-255–273, sl. 14.1.12–14.1.24; Grahek 2015, 345–348, sl. 42– cij v obsegu dveh standardnih deviacij (2Ʃ) kot realno upo- 56). Absolutni časovni razpon obeh podravskih naselij je z števati tudi možnost, da je žarnogrobiščno naselje v Drago- dragomeljskim skoraj identičen. Poleg izjemnih podobnosti mlju živelo krajše obdobje poldrugega stoletja, v razponu v keramičnem gradivu je tudi s tega vidika Dragomelj se-od sredine 12. do konca 11. stoletja pr. n. št. Tako prve štiri stavni del horizonta naselij Rogoza–Orehova vas v razponu starejše C14 datacije (sl. 178–181) kot nadaljnjih pet mlajših 12. in 11. stoletja pr. n. št. (Črešnar, Teržan 2014, 689–695). (sl. 182–186) so enakomerno razporejene po celotnem iz- kopnem polju in ni mogoče jasno prepoznati območij, ki bi Med ostalimi naselji, katerih keramične najdbe kažejo so-bila v pozni bronasti dobi starejša oziroma mlajša. časnost z dragomeljskim najdiščem, velja izpostaviti radio- karbonske datacije s Pinc pri Lendavi (Kerman 2014, sl. 1.19, V Dragomlju je sicer odkrito tudi keramično gradivo iz sre- 1.23, 1.25–1.32 in 1.34; Kerman 2018, 89, sl. 53). Kar devet dnje in s prehoda v pozno bronasto dobo, a je sporadično radiokarbonskih datacij s Pinc v razponu 1σ sodi v čas 12. razpršeno v žarnogrobiščni kulturni plasti in mu nismo pre- oziroma celo 11. stoletja pr. n. št., denimo gradivo iz tamkaj- poznali sočasnih struktur. Kakršna koli kontinuiteta iz sre- šnje jame SE 302 (Kerman 2018, G1315–G1337). Podobne so dnje v pozno bronasto dobo v Dragomlju ni prepoznavna. 112 Dragomelj, AAS 106, 2022 nekatere radiokarbonske datacije s Šmarne gore (Murgelj, 5.2.3 Starejša železna doba Nadbath 2014, 352–354) in Ljubljane (Škvor Jernejčič 2014b; Vojaković 2014; Škvor Jernejčič 2021). Te jasno kažejo, da sta Peter Turk, Vesna Svetličič bili Šmarna gora in Ljubljana (slednja tudi zaradi podatkov, Naselbinska objekta ki jih kažejo grobne najdbe) poseljeni tekom celotne pozne Arheološka struktura, zanesljivo prepoznana kot starejše-bronaste dobe, vsaj od 13./12. stoletja pr. n. št. naprej. Po železnodobna, je jama SE 1773/1774 v sektorju 31. Verje-drugi strani ti podatki nakazujejo, da so naselja, kakršno je tno sodi v starejšo železno dobo tudi kamnito tlakovanje Pince pri Lendavi, kljub težišču časovne umestitve v krog SE 1689 v sektorjih 29 in 31. Strukturi se nahajata v tistem naselij horizonta Oloris–Podsmreka vendarle živela in za-delu najdišča, po katerem je pred izkopavanji potekala lo- mrla v času horizonta Rogoza–Orehova vas. Naselja, kot kalna cesta Dragomelj–Mala Loka. Na tem delu izkopnega so Dragomelj–Podgorica, Orehova vas in Rogoza živijo v polja so se pod cesto bolje ohranile prazgodovinske plasti 12.–11. stoletju in zamrejo v 10. stoletju pr. n. št., najverjetneje (gl. zgoraj poglavje 5.1). v njegovem začetku. V naseljih oziroma pripadajočih gro- biščih, kot so Ruše, Pobrežje, Dobova, Žadovinek, Brinjeva Železnodobna jama SE 1773/1774 (sl. 147) gora, Šmarna gora in Ljubljana se po drugi strani poselitev v Vkop za jamo je bil nepravilno okrogle oblike, premera mlajši in zaključni kulturi žarnih grobišč nadaljuje. 0,90 cm in globok 0,30–0,40 cm. Stene vkopa so bile skoraj Poselitev je v času 12.–11. stoletja pr. n. št. v osrednji in vzhodni navpične. Dno je bilo izravnano. Spodnjih 20 cm polnila je Sloveniji redka in še ni dobro raziskana (prim. Črešnar, Teržan bila močno ožgana zemlja, v kateri je bil poleg nekaj fra-2014, 689–695, sl. 31). A vendarle se nakazujejo pomenlji- gmentov keramike (G1279–G1280) najden tudi bronast fra- ve koncentracije poselitve na Dravskem polju, v osrednjem gment loka kačaste fibule (G1278). Na dnu vkopa je ležala delu Ljubljanske kotline, v spodnjem Posavju in v Prekmurju prelomljena čeljust domačega prašiča z nekaj ohranjenimi (sl. 146). Nadalje se nakazuje naselbinska raznovrstnost z ve-zobmi (v nadaljevanju poglavje 6.4). Glede na večjo količino čjim deležem višinske poselitve, kot smo jo domnevali doslej močno žgane gline in večjih kosov oglja je vkop najverje- (poleg dolgo znane Brinjeve gore zdaj tudi Šmarna gora in tneje ostanek kurišča. Zgornjih 15–20 cm polnila je obsegalo Ljubljana z Grajskim gričem kot najverjetnejšim naseljem, h temno rjavo zemljo in nekaj večjih prežganih kamnov. Vrh kateremu sodijo najstarejši grobovi z dvorišča SAZU). To na-polnila sta prekrivala velika kamna dimenzij 28 × 26 cm in kazuje, da višinska poselitev in s tem določena funkcionalna 11 × 17 cm. raznolikost, morda celo hierarhija med naselji v starejši kulturi žarnih grobišč, ni bila izjema, temveč je bila pogosta, če že ne norma (prim. tudi Teržan 1999, 107–108, 135). Primerjave za predmete iz dragomeljskega žarnogrobiščne- ga depoja, predvsem za dvokonične ingote, so v nasprotju z lokalno obarvanostjo poselitve, kot jo nakazujejo analogije za keramični naselbinski inventar, značilen za regionalni žar- nogrobiščni kulturni horizont Rogoza–Orehova vas, močno nadregionalno obarvane. Njihov doseg je povezan z izme- njavo bakrenih polizdelkov na dolge razdalje od vzhodnih Alp do osrednjega dela Apeninskega polotoka. Očitno je v tej izmenjavi v določenem trenutku dragomeljsko naselje igralo 147 Jama SE 1773/1774 v sektorju 31 med izkopavanji. pomembno posredniško vlogo, morda vlogo izmenjalnega vozlišča. To sliko dopolnjujeta kalupa iz Podgorice, ki nakazu- jeta, da vloga obeh naselij ni bila le izmenjalno-posredniška, Kamnito tlakovanje SE 1689 (sl. 148) temveč tudi proizvodna. S tega vidika je bilo dvojno naselje Tlakovanje v sektorjih 29 (kv. 407) in 31 (kv. 407a) je bilo na severnem in južnem bregu Pšate v 11. stoletju pr. n. št. nad-nepravilne oblike, največje dolžine 5,10 m in največje širine regionalno pomembno žarnogrobiščno središče. Glede na 2,40 m. Prekrivala ga je kulturna plast SE 520 s posameznimi dinamiko poselitve, kot se kaže v sosednjih naseljih in grobi-premešanimi prazgodovinskimi keramičnimi najdbami. Tla- ščih, je to vlogo kmalu po tem času vse bolj prevzemalo lju- kovanje je ležalo na ilovnati geološki osnovi. Sestavljali so bljansko žarnogrobiščno naselje (prim. Škvor Jernejčič 2014a; ga večinoma kamniti prodniki in nekaj lomljencev različnih Škvor Jernejčič 2014b; Škvor Jernejčič 2021; Vojaković 2014). Dragomelj, AAS 106, 2022 113 1 2 3 148 Kamnito tlakovanje SE 1689 v sektorju 29. velikosti (premera od 0,05 do 0,20 cm), med katerimi so le- 4 žali posamezni odlomki keramike (G1281–G1283). Gradivo Na dnu jame SE 1773 z ostanki kurišča in živalskih kosti je ležal droben fragment loka bronaste kačaste fibule z luknjico za vdevanje rozete ali krilc (G1278; sl. 149: 1). Kljub fra- 149 Fragment loka kačaste fibule G1278 (1) iz jame gmentarnosti je predmet dobro prepoznaven in ga je mo- SE 1773/1774 ter izbor primerljivih kačastih fibul iz Mosta na Soči (2−4); po Teržan, Lo Schiavo, Trampuž Orel 1984–85, t. goče povezati s specifičnimi različicami kačastih fibul – tisti- 38J: 2, 67A: 2, 68D: 2; merilo 1 : 2. mi s pestiči oziroma rozetami ali krilci (Teržan, Lo Schiavo, Trampuž–Orel 1984–85, t. 38J: 2, 67A: 2, 68D: 2, 102A: 1–2, očitno ohranjeni dve prazgodovinski fazi, od katerih se na 148B: 1, 149I: 1 itd.; prim. sl. 149: 2–4). Te fibule sodijo v raz-mlajšo navezujejo kamnito tlakovanje SE 1689 in nekatere pon 6. stoletja pr. n. št. (prim. Teržan, Trampuž 1973, 428s). jame, med njimi zanesljivo SE 1773, na starejšo pa večina Glede na novejšo tipologijo sodi ta kačasta fibula v tip IIIa4 jam, vkopanih v geološko osnovo (prim. poglavje 5.1). Do ali Va, saj zaradi neohranjenih krilc oziroma rozet ni mo-odkritja fragmenta kačaste fibule sta bili ti fazi razumljeni goče soditi o natančnem podtipu (prim. Tecco Hvala 2014, kot enotna žarnogrobiščna faza, saj se keramične najdbe 126–129, sl. 3a: 5–12, 5: 1–3). Kačaste fibule tovrstnih oblik so v kulturni plasti po obliki in fakturi niso jasno razlikovale. med koncem 7. in razponom 6. stoletja pr. n. št. razširjene Poselitev v Dragomlju je torej sporadično ugotovljena tudi v dolenjski in svetolucijski skupini, pogoste pa so tudi v ve-v starejši železni dobi. Zaradi izredno majhnih ohranjenih netskem prostoru in ob Comskem jezeru (Tecco Hvala 2014, površin je težko sklepati, za kakšno naravo poselitve gre. 144−146, 150–152, Karti 4 in 8). Kot najverjetnejša se zdi naselbinska poselitev. Poleg fragmenta kačaste fibule je bilo v jami SE 1773/1774 še Najbližjo primerjavo za kamnita tlakovanja iz starejše že-nekaj keramičnih fragmentov, med katerimi sta prepoznav- lezne dobe, kakršno je tisto v SE 1689 v sektorjih 29 in 31 na ustje in ostenje sklede z uvihanim ustjem (G1279) in del (sl. 148), najdemo v bližnji Podgorici južno od rečice Pšate, ostenja posode s podolgovato apliko (G1280). Tudi med ka-manj kot 1 km oddaljeni od Dragomlja (Vojaković, Novšak mni tlakovanja SE 1689 sta bila odkrita dela skled z uvihanim 2022, 66–69, sl. 89–93). Tamkajšnja kamnita tlakovanja pa so ustjem (G1281–G1282) in glinenega svitka (G1284). bila odkrita v okolju grobov iz stiškega oziroma kačastega Sklede z uvihanim ustjem in podolgovata aplika imajo šte- horizonta starejše železne dobe. Zanje avtorja domnevata, vilčen nabor možnih primerjav. Za prve velja opozoriti na da so ostanki kamnitih dohodov – dromosov v (uničene) halštatske sklede oziroma t. i. latvice dolenjskega kulturne-gomilne grobnice. Dragomeljsko železnodobno kamnito ga kroga (Dular 1982, 75s, t. 25: 244–246), za podolgovate tlakovanje je sicer sočasno s podgoriškimi, a je drugačne aplike pa na globoke lonce z aplikami in kroglaste buče s narave, saj tod ni sledov pokopa. kratkim vratom (Dular 1982, 31, 41, t. 7: 54, 10: 100). Ta del dragomeljskega izkopnega polja (sektorja 29 in 31) Ob najdbah arheoloških struktur iz starejše železne dobe se nahaja pod nekdanjo cesto, ki je povezovala Drago-se je stratigrafska slika v tem delu izkopnega polja izkazala melj in Malo Loko. Podobna je tudi situacija pod lokalno za zapleteno. V južnem delu sektorja 29 in v sektorju 31 sta cesto Dragomelj – Pšata, kjer se je v sektorjih B, 18, 18A in 114 Dragomelj, AAS 106, 2022 raziskano območje bronasti predmeti plavutasta sekira uhata sekira rezilo sekire ingot Sonda 2 drugi predmeti G1409 G1332 G1462 G1382 G1362 G1352 G1344 G1328 G1310 G1294 G1313 G1392 G1303 G1299 G1375 G1349 G1369 G1441 G1342 G1410 G1433 G1379 G1331 G1452 G1414 G1404 G1366 G1363 G1444 G1377 G1385 G1443 G1463 G1429 G1395 G1427 G1430 G1335 G1416 G1325 G1445 G1418 G1295 G1314 G1451 G1348 G1394 451 441 150 Razprostranjenost bronastih predmetov drugega depoja v sondi 2 iz leta 1995 glede na funkcionalno zvrst. Merilo 1 : 50. 18B ob ohranjenih strukturah in najdbah iz mlajše kamene v kvadrantu 120 sektorja 8, je bilo v kulturni plasti, označeni dobe ohranila tudi žarnogrobiščna plast (prim. poglavji 5.2.1 kot žarnogrobiščna, odkrito dno posode na nogi G608, ki in 5.2.2). Obe območji pod lokalnima cestama sta na dra-oblikovno prav tako sodi v starejšo železno dobo. Dno je gomeljskem najdišču v večji meri ohranili prazgodovinske preslabo ohranjeno, da bi lahko določili zvrst posode (lahko ostaline kot sosednje njivske površine. gre za različne oblike lonca, situle ali sklede). Primerjave naj- Verjetno je torej, da so bile naselbinske ostaline iz starejše demo predvsem med grobnim in naselbinskim posodjem železne dobe prvotno razširjene na širšem območju in ne na Dolenjskem (npr. Dular 1982, 42, t. 11: 105–107; Grahek le v sektorjih 29 in 31. Na to opozarjajo sporadične žele-2016, 174–175, sl. 49: n1c). Pomenljivo se zdi tudi, da je kera- znodobne keramične najdbe v drugih sektorjih. Med njimi mika te posode na nogi bolj trda (stopnja zelo trda 5), kar jo je najbolj prepoznavna noga keramičnega ciborija iz rdeče približuje tisti skupini dragomeljskih keramičnih odlomkov, žgane gline z vodoravnimi kanelurami G690 iz kvadranta ki zelo verjetno prav tako sodijo v starejšo železno dobo 184 v sektorju 11, 15 metrov južneje od kamnitega tlako- (gl. tu spodaj). vanja SE 1689. Zanj najdemo zelo dobro primerjavo v ke- Dve skledi z uvihanim ustjem G999–G1000 in na notranji ramičnem ciboriju iz groba 1 v bližnji Podgorici (Vojaković, strani fasetirano ustje lonca G1002, prav tako s stopnjo tr-Novšak 2022, G175), sicer pa med ciboriji dolenjske skupine dote zelo trda (5), so oblike, kakršne se sicer v Dragomlju starejše železne dobe, predvsem na Magdalenski gori in v pojavljajo že v pozni bronasti dobi (gl. poglavje 5.2.2). OmeStični (Dular 1982, 48–55, t. 14: 134, 16: 146, 18: 155, 159). njeni odlomki keramike so bili odkriti v jami SE 593/594, v Ciboriji s tovrstnimi široko razširjenimi koničnimi nogami z kvadrantu 461 sektorja 20. Gre za edino strukturo, odkrito vodoravnimi kanelurami se pojavljajo od stiškega horizonta v bližini največje koncentracije razpršenih bronastih pred-na prehodu iz starejšega v mlajše halštatsko obdobje pa do metov iz dragomeljskega železnodobnega depoja II (gl. tu kačastega in vse do certoškega horizonta 6. in 5. stoletja pr. spodaj). Možno je, da gre pri tej strukturi in njenih najd-n. št. (prim. tudi Gabrovec et al. 2006, 23, 32, 50, 94, 100, t. bah za edino preostalo naselbinsko sled iz časa deponiranja 7: 9–11, 14: 14, 32: 51, 74: 5, 80: 6 itd.). Še nekoliko južneje, drugega dragomeljskega depoja (za podobne oblike posod Dragomelj, AAS 106, 2022 115 iz starejše železne dobe prim. Grahek 2016, 125, sl. 40: L26, Prvo skupino predmetov v ornici razpršenih ostankov de-501 148–152, sl. 45: La1–10). poja II smo odkrili že med raziskavami leta 1995 s sondo 2. raziskano območje 502 bronasti predmeti Sporadično se po celotnem dragomeljskem izkopnem po- Ta sonda je bila na podlagi podatkov s terenskega pregleda 491 503 lju pojavljajo fragmenti posod s trdoto keramike zelo trda z detektorjem kovin postavljena 7 m jugovzhodno od son- (5). Nahajali so se v recentno premešani ornici ali v kulturni de 1 (prim. sl. 22 in 151). Tod se je namreč poleg področja, 492 G1447 plasti pod ornico (SE 7, SE 201, SE 520), ne pa v jamah, vko- zajetega s sondo 1, pojavljalo največ koncentriranih signalov G1425 G1349 481 493 panih v geološko osnovo. Nekaj jih je bilo v južnem delu za bakrene oziroma bronaste predmete. Že takoj ob za-G1464 (G449–G450, G455, G525, G527, G586, G605), nekaj v četku izkopavanj v sondi 2 se je izkazalo, da gre na tem G1230 G1415 482 bližini halštatskodobnih struktur v sektorjih 29 oziroma 31 mestu za drugačne zvrsti najdb od tistih iz dragomeljskega Sonda 1 471 483 slika 152 20 G1432 (G729, G797, G824, G845, G942), nekaj pa jih je bilo izrazi- depoja I. Predvsem so bili predmeti v sondi 2 neprimer- to zgoščenih na severu v sektorjih 15 in 16 (G1179, G1181– no bolj fragmentirani, kar nas je soočilo z večjimi problemi 451B G1356 472 484 G1186, G1188 in G1217). Oblike teh praviloma majhnih glede dokumentiranja njihovih prostorskih koordinat. Vseh 441C G1297 461 473 fragmentov se ne razlikujejo izrazito od običajnih žarno- 57 bronastih najdb iz sonde 2 je bilo neurejeno razpršenih G1431 G1421 G1402 grobiščnih oblik posodja. Pretežno gre za ostenja posod s v ornici in so bile torej v času izkopavanj vse v sekundarni G1381 G1293 462 474 prevladujoče gladkimi in v nekaj primerih členjenimi rebri legi (sl. 150). Po odstranitvi ornice se je na celotni očiščeni G1317 G1354 441B G1308 451 463 (G449–G450, G525, G797, G845, G942). Le v posameznih površini pokazala ilovnata geološka osnova, podobna tisti Sonda 2 G1389 primerih se tudi na podlagi forme nakazuje jasnejša časovna iz sonde 1 in sektorja 20 z izkopavanj leta 2000. V geološko 431C G1380 G1413 452 464 G1428 G1412 uvrstitev v (mlajše)halštatski čas, na primer pri ustju velikega osnovo niso bile vkopane nobene opazne jame, prav tako 421D G1360 G1457 G1403 441 453 465 lonca, morda pitosa G527 (prim. Dular 1982, 25, t. 3: 10–11; nismo zasledili kakršnih koli pozitivnih naselbinskih struktur. 431B Grahek 2016, 111, sl. 37: Pi2). Za veliko verjetnost uvrstitve Na začetku izkopavanj v letu 2000 je bil na širokem obmo-421C 431A G1458 442 454 te keramike v halštatsko obdobje se odločamo predvsem čju sektorjev 20, 23, 23A, 27 in 28 ter zahodno od njih, izven 421B G1417 G1309 431 411D 443 455 G1354 G1446 G1434 23a na podlagi dejstva, da je keramika iz starejše železne dobe meja izkopnega polja, opravljen natančen detektorski pre-23 v splošnem mnogo trše žgana od tiste iz pozne bronaste gled. Z njim je bilo izključno iz premešane ornice, do največ 421A 432 411C 444 dobe. Pri slednji prevladuje mehkejša keramika (stopnja tr- 20 cm globoko, pridobljenih dodatnih 122 bronastih pred- 401D 421 433 411B 445 dote 3 in 4), medtem ko je halštatska praviloma zelo trda, metov (sl. 151–152). Za boljše razumevanje stratifikacije in trdote 5 (gl. poglavje 5.2.2, prim. z Grahek 2016, 105, sl. 35). morebitnih ohranjenih objektov, ki bi bili v zvezi z depojem 401C 422 434 G1346 411A 446 Ti v Dragomlju dokaj redki fragmenti zelo trde keramike bi II, smo meje izkopa v sektorju 20 proti zahodu razširili s G1419 411 400D G1422 401B 423 435 lahko nakazovali uničena jedra halštatske poselitve tako v kvadrantoma 441A in 451A, ki sta zajela tudi območje sonde južnih sektorjih (sektorji B ter 6 in 8), v osrednjih sektorjih 2 iz leta 1995. Tako v omenjenih kvadrantih kot v sosednjih G1364 G1372 412 400E 400C 401A 424 436 (29 in 31 ter njima sosednjih sektorjih 19 in 23) kot v severnih kvadrantih sektorja 20 nismo odkrili objektov, ki bi jih lahko 400F 400B 401 413 425 437 sektorjih 15 in 16. povezali z depojem.52 To povezujemo z zelo slabo ohranje- G1449 414 G1374 400A 426 Halštatski depo iz Dragomlja (Depo II) no stratifikacijo v tem delu najdišča. Tod so se namreč zaradi 402 G1313 29 19 prvotno dvignjene površine tik pod ornico nahajali komaj 400G 403 415 427 Najpomembnejši pokazatelj poselitve iz starejše železne ohranjeni sledovi – če sploh – že premešane prazgodovin-dobe v Dragomlju so z oranjem popolnoma razmeščeni ske kulturne plasti (prim. zgoraj sl. 29). ostanki depoja s 180 bronastimi predmeti (G1285–G1464) v sekundarni legi v ornici na območju obsega 70 × 30 me- Najdbe iz depoja II trov v sektorjih 20, 23, 23A, 27 in 28, pa tudi zahodno od Depoju II iz Dragomlja skupaj pripisujemo 180 predmetov, njih, izven meja izkopnega polja (sl. 151). Tako glede na od katerih je velika večina prostorsko dokumentiranih znotraj sestavo, dobro primerljivo s halštatskimi depoji tipa Bolo-ornice (sl. 150–152). Nekaj smo jih ob izkopavanjih leta 1995 gna, San Francesco – Šempeter (Turk 2018b), kot glede na naknadno pridobili iz deponije pri preverjanju z detektorjem razprostranjenost s središčem v kvadrantih 441A in 451A in kovin. K depoju prištevamo tudi fragment nasadišča uhate mnogo redkejšo pojavnostjo v sosednjih kvadrantih, so ti sekire G1304, odkrit že pred izkopavanji aprila 1995, za ka-bronasti predmeti zagotovo del depojske najdbe. A ker so terega lahko zanesljivo potrdimo lego v neposredni bližini prav vsi razmeščeni iz prvotne v sekundarno lego in ker ja-sonde 2. sna rekonstrukcija depoja tako glede lege predmetov in situ kot glede njihovega prvotnega števila ni mogoča, moramo drugi dragomeljski depo tehnično gledano opazovati kot 52  Z izjemo manjše jame SE 593/594 premera 25 cm in globine 14 cm nejasen oziroma nepopoln. v kvadrantu 461 sektorja 20 (s fragmenti keramike G999–G1000 in G1002), gl. zgoraj. 116 Dragomelj, AAS 106, 2022 501 raziskano območje 502 bronasti predmeti 491 503 492 G1447 G1425 G1349 481 493 G1464 G1230 G1415 482 Sonda 1 471 483 slika 152 20 G1432 451B G1356 472 484 441C G1297 461 473 G1431 G1421 G1402 G1381 G1293 462 474 G1317 G1354 441B G1308 451 463 Sonda 2 G1389 431C G1380 G1413 452 464 G1428 G1412 421D G1360 G1457 G1403 441 453 465 431B 421C 431A G1458 442 454 421B G1417 G1309 431 411D 443 455 G1354 G1446 G1434 23a 23 421A 432 411C 444 401D 421 433 411B 445 401C 422 434 G1346 411A 446 G1419 411 400D G1422 401B 423 435 G1364 G1372 412 400E 400C 401A 424 436 400F 400B 401 413 425 437 G1449 G1374 400A 402 414 426 G1313 29 19 151 400G Razprostranjenost bronastih predmetov – ostankov drugega depoja v sekundarni legi. V koor 403 dinatni sistem izkopavanj iz 415 427 leta 2000 sta vrisani legi sond 1 in 2 iz leta 1995. Merilo 1 : 300. Lokacijo in velikost sonde 2 iz leta 1995 smo določili na pod- predmetov tudi po izkopu sonde 2 leta 1995 nahajala v njeni lagi največje koncentracije signalov za bronaste predmete neposredni bližini, oranje med letoma 1995 in 2000 pa jih je detektorja kovin. Med raziskavami v tistem letu smo dejan-delno premestilo na območje sonde 2. sko izkopali le bronaste predmete iz območja sonde, ostale Depoju II torej pripisujemo bronaste predmete, odkrite signale za bronaste predmete smo v tistem letu le prostor-zgolj v ornici. Zanje domnevamo, da jih je oranje v minu- sko dokumentirali, ne pa izkopavali. Menili smo namreč, da lih desetletjih premaknilo iz prvotne lege. Seveda lahko bomo – kot v primeru dragomeljskega prvega depoja – tudi za nekatere med temi predmeti dvomimo, da so prvotno za preostale bronaste predmete lahko in situ ugotovili njiho-pripadali depoju, saj so bili v času odkritja več metrov, ne- vo prvotno ležišče. Ta pričakovanja so se izkazala za neupra- kateri celo več deset metrov oddaljeni od njihove najve- vičena. Nenavadno pa je, da se je tudi ob izkopu bronastih čje koncentracije. Pripadnost teh predmetov depoju ostaja predmetov iz ornice med raziskavami leta 2000 pokazalo, da do neke mere vprašljiva. Za njihovo pripadnost depoju II je njihova največja koncentracija tako rekoč na mestu sonde smo se odločili predvsem, ker so sicer bronasti predmeti v iz leta 1995 (sl. 151), kljub temu, da smo leta 1995 na ob-močju sonde 2 raziskali in izkopali vse bronaste predmete. To nakazuje, da se je daleč največja koncentracija bronastih Dragomelj, AAS 106, 2022 117 Sonda 1 raziskano območje bronasti predmeti G1306 Sonda 2 G1339 461 G1406 G1368 G1398 G1378 G1424 G1323 G1292 451B G1407 G1373 G1408 G1315 G1459 451A G1436 G1318 G1371 G1395 G1454 G1399 G1326 G1302 G1286 G1301 G1359 G1411 G1420 G1390 G1350 G1285 G1437 G1330 G1300 G1456 G1345 G1324 G1370 G1455 G1361 G1324 G1401 G1305 G1435 G1405 G1334 G1329 451 G1340 G1298 G1312 G1388 G1361 G1384 G1448 G1453 G1333 G1290 G1393 G1341 441B G1338 G1343 G1357 G1460 G1353 G1337 441A G1316 G1321 G1397 G1440 G1423 G1387 G1461 441 152 Razprostranjenost bronastih predmetov – ostankov drugega depoja v sekundarni legi, povečan osrednji del razprostranjenosti v kvadrantih 441A in 451A. Predmeti, odkriti v sondi 2 med izkopavanji leta 1995, niso kartirani (prim. zgoraj sl. 150). Merilo 1 : 50. 118 Dragomelj, AAS 106, 2022 G1458 442 23a žarnogrobiščnem naselju v Dragomlju izjemno redki (prim. • 32 fragmentiranih uhatih sekir oziroma njihovih G504–G505, G69853; G81354; G102755). fragmentov: G1303–G1334; • 24 fragmentov rezil sekir: G1335–G1358; Osnovna značilnost predmetov iz depoja II je njihova iz- • 31 fragmentov ploščatih ingotov: G1359–G1380, redna fragmentiranost. Na številnih predmetih so jasno vi- G1423–G1431; dni sledovi udarcev z ostrim predmetom v obliki zarez, ki • 42 ploščatih fragmentov brona (rezil sekir ali ploščatih so najpogosteje vzporedne s smerjo odlomljene površine ingotov): G1381–G1422; (tako npr. predmeti G1290, G1291, G1294, G1297, G1301, • 14 slabo prepoznavnih fragmentov brona (zaradi G1310, G1325–G1328, G1332, G1334–G1338, G1341– močno obrabljenih odlomljenih površin ni mogoče G1342, G1345–G1347 itd.). Sklepamo lahko na namerno ugotoviti, ali gre za rezila sekir, paličaste ali ploščate razbijanje ne le pri navedenih, temveč pri večini, če ne pri ingote): G1432, G1436–G1445, G1449; vseh predmetih iz depoja II. • 2 fragmentirana paličasta ingota: G1434-G1435; • 3 pravokotni ingoti trapeznega preseka: G1446-G1448; Glede na zastopanost posamičnih zvrsti predmetov je dra- • 15 drobnih fragmentov brona, amorfnih koščkov in gomeljski drugi depo mnogo raznovrstnejši od prvega. Naj- surovcev: G1450–1464. številnejšo skupino predmetov v depoju sestavljajo drobni ploščati bronasti fragmenti, ki jim je izredno težko določiti Vprašanje, ali so se predmeti prvotno nahajali v keramič- prvotni videz. Ti predmeti so bili lahko stranski deli nasadišč ni posodi, katere ostanki so ležali in situ na dnu ornice uhatih sekir, rezila uhatih ali plavutastih sekir, ploščati ingo- (G1284), ostaja odprto. Prostorska razmeščenost posamič- ti itd. V primerih, ko površinski ploskvi vidno konvergirata, nih predmetov v sondi 2 (sl. 150) je zaradi njihove sekun-smo fragment določili kot del rezila sekire. V primerih, ko darne lege tako rekoč nepovedna. Razprostranjenost vseh sta površinski ploskvi vzporedni, smo fragment opredelili večjih skupin predmetov v depoju, tj. fragmentov uhatih kot del ploščatega ingota, čeprav je možna tudi določitev sekir, rezil sekir in fragmentov ploščatega brona oziroma za rezilni del sekire.56 V depoju II so torej zastopani naslednji ploščatih ingotov, ne kaže nikakršnih pravilnosti oziroma predmeti (prim. sl. 153): koncentracij (sl. 150–152). Obrabljenost odlomljenih povr- šin je pri številnih predmetih iz dragomeljskega depoja II • 2 fragmenta obročastega nakita (narebrena zapestnica še izrazitejša kot pri predmetih iz prvega depoja.57 Izmed in vozlasta ovratnica): G1285–G1286; skupaj 180 predmetov jih je 45 z obrabljenimi odlomljenimi • 1 fragmentirano telo natančneje nedoločljive bronaste površinami, kar predstavlja natančno četrtinski delež. Kar 74 igle: G1287; • 10 fragmentov bronaste pločevine: G1288–G1296, (41,1 %) pa jih ima zelo obrabljene odlomljene površine, kar G1433; pomeni, da so bili v obtoku oziroma uporabljani dlje časa • 1 fragmentirana tulasta sekira: G1297; pred končno odložitvijo v depo. Šest predmetov (3,3 %) je • 5 fragmentov plavutastih sekir: G1298–G1302; delno obrabljenih, to pomeni, da je ena odlomljena povr- šina izrazito obrabljena, druga ali druge pa ne. Skupaj ima obrabljene površine kar 125 predmetov iz depoja II, kar z 53  Fragmentirana bronasta igla (G504), bronast obroček (G505) in 69,4 % predstavlja več kot dvotretjinski delež predmetov z bronasta zapestnica (G698) so iz sektorjev 3 in 14, tj. južno od nekdanje ceste Dragomelj–Mala Loka. To pomeni, da kljub njihovi legi obrabljenimi površinami. Po teh značilnostih je drugi dra- v ornici nimajo zveze s predmeti iz depoja II, saj gre tod za druge gomeljski depo zelo podoben ostalim iz skupine depojev njive, ki jih je od njive z največjo koncentracijo predmetov depoja II tipa Bologna, San Francesco – Šempeter iz starejše železne ločila cesta. dobe (Pavlin, Turk 2014, 50–52, t. 1–2; Turk 2018b, 399). Raz- 54  Fragment bronaste žice sicer izhaja z dna ornice, a je bil odkrit prostranjenost predmetov z obrabljenimi lomi tako v sondi v sektorju 19, kjer so orali drugo njivo, skoraj 40 m vzhodneje od 2 iz leta 1995 kot med predmeti, pridobljenimi iz ornice leta prvotne lege predmetov depoja II. Ocenjujemo, da pripadnost tega fragmenta depoju II ni verjetna. 2000, je enakomerna in ne izkazuje nikakršnih koncentracij. 55  Telo bronaste igle je bilo odkrito v sektorju 28, in sicer na območju Obročast nakit iste njive, kot je bil osrednji predel razprostranjenosti predmetov depoja II, a je ležalo v intaktni žarnogrobiščni naselbinski plasti. V depoju sta bila dva fragmenta obročastega nakita (G1285– 56  Pri nekaterih bolje ohranjenih delih uhatih sekir iz depoja v Kranju G1286). Prvi ima dve večji in eno manjšo odebelitev. Naj- (neobjavljeno; Turk 2000, 41–68, kratek opis v Perko 2011, 24) in iz verjetneje gre za del narebrene zapestnice ali nanožnice, drugega depoja z Gobavice nad Mengšem (Pavlin, Turk, 2014, t. 3: 9) kakršne se pogosto pojavljajo v ženskih grobovih dolenjske se je izkazalo, da lahko rezilo sekire zelo tekoče in počasi konvergira v ostrino (na nekaterih segmentih sta površinski ploskvi celo vzpore-halštatske skupine, denimo v Stični (Gabrovec et al. 2006, dni). Tako je treba relativno veliko število fragmentov, ki so v katalogu opredeljeni kot ploščati ingoti, jemati z določeno mero previdnosti. 57  Glej tu zgoraj poglavje 5.2.2. Dragomelj, AAS 106, 2022 119 Obročast nakit Uhate sekire Plavutaste sekire Tulasta sekira Pločevina Ploščati ingoti Paličasti ingoti Ingoti s trapeznim Surovci presekom 153 Značilne najdbe iz depoja II. Merilo 1 : 2. 120 Dragomelj, AAS 106, 2022 60, 66, 68, 98, 113, t. 41: 1–2, t. 47: 8–11, t. 49: 2–3, t. 78: 11, t. t. 52–66; Carancini 1984, 1–142, t. 1–119). Pri treh sekirah je 94: 4 itd.), na Magdalenski gori (Tecco Hvala 2012, 299–309) na prehodu iz telesa v rezilni list opazna sedlasta razširitev in Molniku (Tecco Hvala 2017, 37, 41, t. 9: 1, t. 14A: 3–4). (G1299–G1301). Tudi ta tipološka posebnost je pri plavutaS. Tecco Hvala tovrstne bolj razgibane različice narebrenih stih sekirah pogosta. Opažamo jo predvsem pri tipih, zna-zapestnic, členjenih z odebelitvami različne velikosti oziro- čilnih za starejše halštatsko obdobje v vzhodnih Alpah in ma izmenjujočih se odebelitev in prečnih vrezov, uvršča v na Apeninskem polotoku (za sekire tipov Hallstatt in Hallein skupino IV in jih datira od stiškega horizonta na prehodu iz prim. npr. Mayer 1977, 167s, 177s; za sekire tipa Treviso in ti-starejšega v mlajši halštatski čas pa vse do certoškega hori- stega s sedlastim prehodom v rezilo pa Carancini 1984, 115s, zonta (Tecco Hvala 2012, 305, sl. 111: 12–14). 117s), na ozemlju Slovenije pa v šempetrskem (Furlani 1996, Od drugega fragmenta obročastega nakita (G1286) je t. 134: 36, 42–43) in v mengeških depojih (Pavlin, Turk 2014, ohranjena le ena odebelitev (vozel). Glede na velikost gre 43, t. 7: 1). najverjetneje za del vozlaste ovratnice, s primerjavami tako Uhate sekire med dolenjskimi kot posoškimi bogatejšimi ženskimi grobo-Najštevilčnejše med predmeti iz drugega dragomeljskega vi iz časa dolenjskega stiškega in kačastega horizonta oziro- depoja so uhate sekire. Nedvoumno jih lahko prepozna- ma svetolucijske stopnje Ic (Tecco Hvala 2012, 270–272, sl. mo 32 (G1303–G1334), zelo verjetno pa tudi večina rezil 101: 7–10; Teržan, Trampuž 1973, 427, t. 4–7). natančneje nerazpoznavnih sekir pripada uhatim (G1335– Obročasti nakit, predvsem bronaste zapestnice, se občasno G1358). Bronastim uhatim sekiram iz pozne bronaste dobe pojavlja v starejšeželeznodobnih depojih tipa Bologna, San in starejše železne dobe je bilo v zadnjih letih posvečenih Francesco – Šempeter, tako v eponimnem depoju iz Šem-nekaj študij (Trampuž–Orel, Heath 1998; Turk 2001b, 155– petra (Furlani 1996, 80, sl. 4: 9, t. 135: 45), novoodkritih de- 159; Teržan 2008, 296–300; Pavlin, Turk 2014, 44–49, sl. 10; pojih iz Dolenjih Raven (Nanut 2018, 150, t. 1: 35) in Malinice Turk, Svetličič 2018, 28–30, sl. 3; Nanut 2018, 139–148, sl. 11), pri Klani (Blečić Kavur 2021, 545, sl. 7: sredina levo) kot v zato jih na tem mestu povzemamo zgolj v navezavi na dra-dragomeljskemu bližnjih depojih z Gobavice nad Mengšem gomeljske primerke. (Pavlin, Turk 2014, 49–50, t. 6: 27–29, t. 7: 16–18). Tako kot ostali predmeti v depoju so tudi uhate sekire moč- Tulasta sekira no fragmentirane. Zaradi tega lahko prepoznamo le njihove Med bronastimi najdbami dragomeljskega drugega depoja posamezne tipološke posebnosti. Pri nekaterih uhatih se-je le ena prepoznana kot tulasta sekira (G1297). Ohranjena kirah so prepoznavne diagonalne stranske grbe (G1303– sta njen osrednji del oziroma spodnji del telesa in zgornji del G1304, G1308). Zadnji del nasadišča se pri teh sekirah dia-rezila. Na zgornji odlomljeni površini se zaključuje tul. Med gonalno podaljšuje v stransko grbo, tako kot je to značilno depoji tipa Bologna, San Francesco – Šempeter, h katerim za bolje ohranjene tri sekire iz Šempetra (Furlani 1996, 84, uvrščamo tudi drugi dragomeljski depo (gl. tu spodaj), se t. 130: 8–10) ter za sekiro iz manjšega depoja Gorenje pri tulaste sekire pojavljajo le izjemoma. Dva primera sta znana Kranju (Turk, Svetličič 2018, 28–30, sl. 3). Ta tip uhate sekire Surovci iz depoja Kranj (Turk 2000, 52), dva iz prvega depoja z Go- je kot tip Gorenje značilen za jugovzhodnoalpski prostor, bavice nad Mengšem (Pavlin, Turk 2014, 43–44, t. 1: 2–3), en predvsem za Notranjsko in Gorenjsko, z nekaj primerki pa primer pa iz depoja Šempeter (Furlani 1996, 83, t. 132: 27). je razširjen tudi vzdolž apeninske obale Jadranskega morja Izjemen po zelo številnih tulastih sekirah je drugi eponimni (Turk 2001b, 155–159, Fig 1–4). depo te skupine depojev, tisti iz Bologne, pri katerem gre Z enim primerkom je v dragomeljskem drugem depoju za- število tulastih sekir v stotine (Zannoni 1888, t. 18–20). Tulasta stopana uhata sekira z neizrazito vertikalno grbo (G1305), sekira iz Dragomlja je za kakršno koli natančnejšo tipološko primerljiva s tipom Coppa del Principe, zastopanim z grob-uvrstitev preslabo ohranjena. no najdbo iz Apulije, posamično najdbo iz Benečije (Caran- Plavutaste sekire cini 1984, 230–231, t. 171: 4463–4464), in s tremi primerki iz šempetrskega depoja (Furlani 1996, 85, t. 131: 16, 18–19). V depoju je pet manjših fragmentov plavutastih sekir (G1298–G1302). Pri eni so plavuti postavljene na teme Pri eni uhati sekiri se na prehodu iz nasadišča v rezilo pojavlja sekire (G1298). Uvrščamo jo torej lahko v katero koli od neizrazito koleno (G1328). Take sekire poznamo še iz depo-družin plavutastih sekir, kakršne se pojavljajo od mlajšega jev Šempeter (Furlani 1996, 84s, t. 131: 13–14, 17–20), Kranj žarnogrobiščnega časa (Ha B) pa vse do prehoda iz starej- (Turk 2000, 47–49) ter Mengeš I (Pavlin, Turk 2014, 55, t. 2: 6,), šega v mlajši halštatski čas (prim. npr. Mayer 1977, 159–179, kot posamično najdbo pa še iz Gradišča nad Kališami v ško-fjeloškem hribovju (Turk 2000, 85). Bolje ohranjene italijanske Dragomelj, AAS 106, 2022 121 sekire podobno kot ena iz Šempetra nakazujejo, da se slabše ploščatega ingota). Nekateri bolje ohranjeni ingoti izhajajo izraženo koleno lahko sporadično pojavlja tudi na sekirah z iz bližnjih depojev Šempeter (Furlani 1996, t. 135: 49, 51, 60), diagonalno stransko grbo (Carancini 1984, t. 170: 4459), po-Kranj (Turk 2000, 58–63), Mengeš I (Pavlin, Turk 2014, t. 3: gostejše pa je pri uhatih sekirah tipov San Francesco in Co- 10), Dolenje Ravne (Nanut 2018, 149–150, t. 1: 20–30) in Ka- ppa del Principe iz 9. in 8. stoletja pr. n. št. (Carancini 1984, nalski Vrh I (Žbona-Trkman, Bavdek 1996, t. 108: 160–161, t. 230s). Podobno kot sekire tipa Gorenje se tudi uhate sekire z 109: 185–186, 188, t. 113: 280–282, 285–286), večji plošča-neizrazitim kolenom koncentrirajo predvsem na Primorskem ti ingoti pa iz madžarskega depoja Beremend (Mozsolics in Gorenjskem (Turk 2000, 164, sl. 60 C). 1985, t. 252: 1–9), toskanskih depojev Piano di Tallone (Pe- Čeprav se nekateri tipi uhatih sekir (denimo tiste tipa Gore- roni 1961, I 4: 8-17) in med Mancianom in Samprugnanom nje, prim. Turk 2001b, 155s) na jugovzhodnoalpskem pro- (Peroni 1961, I 5: 70, 114–116). Številni fragmenti ploščatih storu začnejo pojavljati že v času mlajše kulture žarnih gro-ingotov, ki nakazujejo prvotno pravokotno obliko, izhajajo bišč, pa se velika večina pojavlja v depojih tipa Bologna, San tudi iz notranjskih naselbinskih najdb, npr. z Gradišča nad Francesco – Šempeter. Gre za akumulacije bronastih pred-Slavino (Turk 2000, sl. 34: 7). Citirani predmeti kažejo, da metov iz različnih obdobij med (mlajše) žarnogrobiščnim in gre za ploščate ingote pravokotne ali trapezaste oblike. Ob halštatskim časom, pri katerih so najmlajše najdbe datirane teh se v nekaterih depojih iz mlajše žarnogrobiščnega časa v 7. in celo v 6. stoletje pr. n. št. (prim. Turk 2018b, 398–400, pojavljajo tudi večji fragmenti s krožno robno površino, kar Fig. 3). Podobno datacijo lahko zaradi najdb obročastega nakazuje ploščate ingote okrogle oblike. Taki so npr. v de-nakita (gl. zgoraj) predvidevamo tudi za uhate sekire iz dra- pojih Kanalski Vrh I in II (Žbona-Trkman, Bavdek 1996, t. 113: gomeljskega drugega depoja. 278–279, 283, t. 117: 48), v panonskem depoju Lovasbereny (Mozsolics 1985, t. 245: 21) ter v toskanskih depojih Piano di Ploščati ingoti Tallone in med krajema Manciano in Samprugnano (Peroni Zanesljivo prepoznavanje ploščatih ingotov iz drugega dra- 1961, I 4: 27–31, I 5: 153–155). gomeljskega depoja je oteženo ob dejstvu, da so močno Ploščati ingoti niso značilni le za čas mlajše kulture žar-fragmentirani in na ta način težko ločljivi od fragmentov re- nih grobišč in starejšega halštatskega obdobja, temveč jih zil sekir. Pri določitvi predmeta za ploščati ingot ne gre toliko zasledimo tudi v starejših kontekstih, npr. v starejši kulturi za ugotavljanje, ali je morda prvotno šlo za rezilo sekire ali žarnih grobišč v depojih Hočko Pohorje (Teržan 1995, t. že v izhodišču za ploščat bronast ulivek, narejen kot poliz- 87: 214–217); Alţina, Bogata (de Mureş) in Uioara de Sus delek (prim. tu zgoraj op. 56). Gre bolj za nevtralni opis kot v Transilvaniji (Petrescu-Dîmboviţa 1978, t. 79A: 9, 84B: 11, pa za dejansko definicijo predmeta. Glede na razlomljenost 208: 1471, 1483) in celo v zgodnejšem času, kot npr. v koro-so bili ti namreč tekom obtoka podvrženi izjemno močne- škem depoju Niederosterwitz – Spodnja Ostrovica iz zgo- mu fragmentiranju in nato nadaljnjemu obtoku (kot doka- dnje bronaste dobe (Mayer 1977, 66s, t. 14–15). Pojavljajo zujejo največkrat zelo obrabljeni odlomljeni predeli). pa se tudi v mlajših kontekstih (prim. tu spodaj) in so torej Pogojno lahko v depoju prepoznamo 31 fragmentov plošča- datacijsko neobčutljivi. tih ingotov (G1359–G1380, G1423–G1431), ki za uhatimi Paličasti ingoti in ingoti s trapezastim presekom sekirami tvorijo drugo najštevilnejšo zvrst predmetov v depoju. Glede njihove prvotne oblike so primerki iz Dragomlja Med gradivom iz drugega dragomeljskega depoja je ob iz-ob slabi ohranjenosti zelo nepovedni. Če je robna površina jemno močni fragmentiranosti le nekaj predmetom mogoče ohranjena, je možno ugotoviti, ali je bil ingot izdelan v dvoj-pripisati, da gre za paličaste ingote (G1434–G1435) pravo- nem ali morda odprtem kalupu. Zanesljivo lahko sklepamo kotnega preseka ter ingote visokega trapezastega preseka na dvojni zaprti kalup le v nekaj primerih, pri katerih je vi- (G1446–G1447, G1448). Zadnji je edini v celoti ohranjen den izrazit livni šiv (G1362–G1364, G1368, G1379–G1380, predmet v drugem dragomeljskem depoju. Tudi tem ingo-G1384, G1388). Po drugi strani pa odsotnost livnega šiva na tom najdemo primerjave v depojih iz starejšega halštatske-robni površini ploščatega predmeta ob močni obrabljenosti ga časa in s prehoda v mlajšehalštatski čas (prim. npr. Furlani še ne pomeni, da gre za ingot, izdelan v enojnem kalupu 1996, t. 135: 50, 52, 54–57 za depo Šempeter; Pavlin, Turk (prim. npr. G1369–G1378). 2014, 49, t. 6: 15, 18, za prvi depo z Gobavice nad Mengšem; Nanut 2018, 150, t. 1: 31 za depo z Dolenjih Raven). Na prvotno obliko dragomeljskih ploščatih ingotov je na podlagi ravne robne površine možno sklepati ob redkih bo- Paličasti ingoti se pojavljajo tudi v starejših depojih, kot lje ohranjenih primerkih (denimo G1359–G1360, pri kate-sta npr. Kanalski Vrh I (Žbona-Trkman, Bavdek 1996, t. 109: rih ohranjeni široki kot nakazuje prvotno trapezasto obliko 175–182) in Hočko Pohorje (Teržan 1995, t. 86: 207–210). 122 Dragomelj, AAS 106, 2022 Najdemo pa jih tudi v mlajših kontekstih in so torej podobno Fig. 83), Montereale – t. i. Hiša dolijev (Corazza et al. 1996, kot ploščati ingoti datacijsko dokaj neobčutljivi. 442s, Fig. 86: 80, 86; Corazza 1998, Fig. 16), včasih pa vse Ploščati in paličasti ingoti v mlajših kontekstih do 2. stoletja pr. n. št., saj sta se dva fragmenta nahajala v depoju z venetskimi drahmami iz Padove (Padova prero- Glede na časovno umestitev obravnavanih zvrsti predme- mana 1976, 221, t. 85: 1–2). Z nekaj naselbinskimi primeri so tov iz drugega dragomeljskega depoja se nakazuje njegova ploščati ingoti oziroma fragmenti aes rude prisotni tudi pri datacija v starejši oziroma na prehod iz starejšega v mlajši nas v Stični (Gabrovec 1994, 168, 170, t. 12: 22, t. 15: 5–6) in halštatski čas (7.–6. stoletje pr. n. št.). Tako datacijo tudi sicer Ormožu (Peteršič-Čobal 1988/89, sl. 1: 1–2, 4). narekujejo primerljivi železnodobni depoji tipa Bologna, San Francesco – Šempeter (gl. spodaj). Bronasti ploščati in pali- Pogostejši so drobni fragmenti ploščatih ingotov v grobovih časti ingoti so za razliko od elementov noše in nakita ter se- venetskega in bolognskega prostora (Bergonzi et al. 1981, kir v teh depojih datacijsko neobčutljivi. Pojavljajo se namreč 251; Gorini 1986; Capuis 1986, 83; Chiecco Bianchi, Calza-tudi v mnogo mlajših kontekstih od doslej predstavljenih. vara Capuis 1985, 186, op. 383). Pomenljivo se zdi, da se ti predmeti v velikih središčih Padova, Este in Bologna poja- V italijanski strokovni literaturi se v zvezi z zgodnjimi pred- vljajo izključno v ženskih grobovih 6. in 5. stoletja pr. n. št. monetarnimi oblikami za predmete, ki so tu obravnavani Fragmenti aes rude so po L. Capuis označevalni element za kot ploščati ingoti, najpogosteje uporablja izraz aes rude. grobove poročenih žensk, ki naj bi po antičnih virih (Var-Definicija tega sredstva prednovčne izmenjave ni vedno ja- ro) izhajali iz rituala simboličnega plačila cene za moža. V sna, saj se ta izraz nanaša tako na amorfne bronaste pred- Padovi tovrstni grobovi prevladujejo na lokaciji Via Tiepolo, mete in celo surovce kot tudi na predmete, ki so bili izdelani kjer gre prav tako praviloma za bogate ženske grobove iz v odprtem ali dvodelnem zaprtem kalupu (Cattani 1986). časa od 6. do vključno 4. stoletja pr. n. št. (Zampieri 1994, Kljub poskusom natančnejše opredelitve amorfnega brona 69s, Fig. 82: 4, 84: 54, 86: 10, 110: 14, 111: 9, 113: 15, 118: 13–15). in surovcev za pravi aes rude, ingotov pa za aes formatum, Na grobišču Casa di Ricovero v Estah so odkrili tri grobove se prvi izraz še vedno pretežno uporablja za vse naštete z ingoti, med katerimi sta zaradi natančnih izkopavalnih po-oblike bakrenih in bronastih polizdelkov (Cattani 1986, 204, datkov dva zelo povedna (Bianchin Citton et al. 1998, 130s, Fig. 103). 150s, 155s, Fig. 65: 16, 77: 15, 83: 25): Ploščati in paličasti ingoti, a tudi amorfni koščki brona iz Ženski grob 12 je s konca 6. stoletja pr. n. št., ki mu sicer drugega dragomeljskega depoja, so primerljivi s predmeti manjkajo značilni elementi ženske noše, vendar je spol s sredine in druge polovice 1. tisočletja pr. n. št. na apenin-umrle osebe možno določiti tudi po presenetljivi najdbi in- skem polotoku in v padski nižini, kjer so kot aes rude obrav-humiranih ostankov fetusa ob grobni skrinji. Razlog smrti navani kot predmonetarni, izmenjavi namenjeni predmeti. umrle osebe je zelo verjetno tragičen (prezgodnji?) porod. Podobno funkcijo za ploščate in paličaste ingote iz depojev Fragment aes rude kaže na prvotno trapezoidno obliko Šempeter, Kanalski Vrh I in II, Madriolo ter Veliki Otok I pred-ingota. postavlja že N. Trampuž Orel (1996, 177–181). Glede datacije je očiten njihov izredno širok časovni razpon, saj se tovrstni V grobu 13 so vsaj trije pokojniki iz časa med koncem 6. in fragmenti pojavljajo že v depojih s prehoda iz 2. v 1. tisoč- začetkom 5. stoletja pr. n. št. V grobu so pokopani odrasla letje pr. n. št., nadalje v etruščanskih grobovih villanovskega ženska in moški ter mlada ženska oseba. Fragment plošča- časa, po drugi strani pa tudi v depojih poznorepublikanske- tega ingota je verjetno pripadal odrasli ženski osebi. ga časa, kjer nastopajo skupaj z ingoti tipa aes signatum kot V naštetih beneških grobiščih so fragmenti ploščatih (in dru-tudi z zgodnjimi novci tipa aes grave (Panvini Rosati 1988; gih) ingotov pridatek poročenih žensk in mater. Ingotov v De Marinis 1986; Cristofani 1988). teh specifičnih kontekstih torej ne moremo razumeti zgolj V mlajše halštatsko obdobje (5.–4. stoletje pr. n. št.) sodi- kot običajen obol – popotnico v onostranstvo, še manj pa jo naselbinski bronasti ploščati ingoti iz Padove in Oderza kot običajno »anonimno« sredstvo izmenjave, temveč so to (Guida et al. 1998, 147s, Fig. 1–2), dobro primerljivi s plo-jasen označevalni element specifične socialne skupine. Ob ščatimi ingoti iz drugega dragomeljskega depoja. Prav tako tem se zastavlja vprašanje, ali se podobni predmeti nahajajo kot dragomeljski tudi ti kažejo znake udarcev in lomljenja. tudi v grobovih starejše železne dobe na našem prostoru. Nadaljnji sporadični fragmenti ploščatih ingotov iz naselbin Zanimivo je, da so primerljivi koščki ingotov odsotni v že-v severovzhodni Italiji so kronološko težko opredeljivi, na leznodobnih grobovih zahodnoslovenskih skupin. Iz južne podlagi kontekstov pa so okvirno datirani v mlajše halštat-Istre je poznan fragment paličastega ingota trapezastega sko obdobje: Ponte S. Marco (Poggiani Keller 1994, 73, 120, preseka iz skupinske grobnice 12 iz Nezakcija (Mihovilić Dragomelj, AAS 106, 2022 123 1995, t. 20: 23). V grobnici so pokopavali med koncem 7. in koncem 6. stoletja pr. n. št. Košček ploščatega in močno ožganega brona se nahaja v poškodovanem grobu 163 z grobišča na dvorišču SAZU v Ljubljani (Puš 1971, t. 25: 9).58 Razne oblike bronastih ploščic in fragmentov amorfnega brona se na Dolenjskem spora- dično pojavljajo v Šmarjeti (Dular 1991, t. 32: 6), v večjem številu pa v Novem mestu. Nezanesljivi podatki o grobovih z izkopavanj na Kapiteljski njivi iz časa pred 1. svetovno voj- no onemogočajo boljše razumevanje konteksta tamkajšnjih treh fragmentov ingotov (Knez 1986, t. 49: 5, t. 53: 14.).59 Iz gomil na Kandiji izhajata fragmentirana bronasta ploščica iz groba I/1, ki je morda dvojni pokop moškega in ženske, ter kos amorfnega brona iz bogatega groba II/19, ki je na podlagi železne sulične osti ob številnih elementih ženske noše (zapestnice, vretenca, steklene jagode) očitno prav tako dvojni grob (Knez 1986, 67, 81, t. 1: 4, 21: 13). Na podla- gi predloženih podatkov je težko podajati jasne zaključke o morebitni podobni označevalni vlogi fragmentov ingotov in amorfnega brona tudi pri grobovih iz Dolenjske. Pomenljivo se zdi, da sta obe zanesljivi grobni najdbi iz Kandije dvojna pokopa moškega in ženske, kar v zvezi s koščki ingotov naj- verjetneje označuje poročene ženske. Surovci 154 Razprostranjenost depojev tipa Bologna, San Francesco – Šempeter v Sloveniji z okolico (dopolnjeno po Turk 2018, Med ostalimi fragmenti iz drugega dragomeljskega depoja 399, Fig. 3): 1 Hruševje – Stari grad, 2 Gradišče nad Gornjo je večina drobnih amorfnih koščkov bakra oziroma brona, Košano, 3 Klana – Malinica (Blečić Kavur 2021, 545, sl. 7), katerih prvotna oblika in funkcija nista več prepoznavni. 4 Šempeter, 5 Dolenje Ravne (Nanut 2018, 137–138, 149–150, Med njimi velja opozoriti na nekaj koščkov surovcev, najver- t. 1), 6 Dragomelj II, 7 Mengeš I in II, 8 Kranj, 9 Gorenje pri jetneje ostankov bakrenih pogač (G1450–G1452, G1454, Kranju, 10 Wildon. G1457, G1459, G1461). Gre za premajhne fragmente za železne dobe, v katerih so tako kot v Dragomlju zastopani določitev prvotnega oblikovnega tipa pogače, kot smo jih izključno bronasti predmeti. Razširjeni so v severovzhodni lahko prepoznali med surovci in pogačami prvega drago-Italiji in na območju Slovenije z okolico (Turk 2018b, 402– meljskega depoja (gl. tu zgoraj poglavje 5.2.2). 403, Fig. 3) (sl. 154). Depo II – zaključek Ob dataciji tako drugega dragomeljskega depoja kot ostalih Kljub popolnoma raztresenim najdbam, razmeščenim iz železnodobnih naselbinskih najdb v prehod iz starejšega v prvotne lege, je drugi dragomeljski depo mogoče prisoditi mlajši halštatski čas (konec 7. oziroma razpon 6. stoletja pr. k depojem tipa Bologna, San Francesco – Šempeter, dati- n. št.) je težko računati z naselbinsko kontinuiteto iz pozne ranih v razpon med 8. in 6. stoletjem pr. n. št. V to dobro bronaste dobe. V Dragomlju namreč ni prisotna faza mlajša prepoznavno skupino depojev ga uvrščamo zaradi njegove oziroma zaključna faza kulture žarnih grobišč in prehoda v značilne sestave s številnimi uhatimi sekirami, zaradi izje-starejšo železno dobo. Časovna vrzel obsega približno tri mno močne fragmentiranosti najdb in stopnji obrabe nji- stoletja med 10. in 7. stoletjem pr. n. št. Toliko bolj je prese- hovih odlomljenih predelov. Pri depojih tipa Bologna, San netljivo, da sta dragomeljska depoja I in II, in sicer prvi, ki ga Francesco – Šempeter gre za naselbinske depoje iz starejše datiramo najkasneje v čas okoli leta 1000 pr. n. št., in drugi, ki sodi v čas okrog leta 600 pr. n. št., odkrita tako blizu eden poleg drugega. Ob tem velja ponovno opozoriti na zara- 58  Grob je bil v okolju grobov iz stopnje IIb in mu je pripadal še lonček di poljedelskih del zelo slabo ohranjene dele dragomeljske (prim. Puš 1982, 196; Škvor Jernejčič 2014a, 72, t. 81: 12). prazgodovinske naselbine v sektorjih 20, 23 in 23A. V tem 59  Prva fragmenta naj bi izhajala iz groba s fragmentirano certoško uničenem delu, morda tudi v neraziskanih predelih zahodno fibulo in bronasto sulično ostjo (?), tretji pa je sporadična najdba. 124 Dragomelj, AAS 106, 2022 od trase AC, je morda odgovor na vprašanje o morebitni 5.2.4 Sledovi rimskodobne poselitve kontinuiteti iz žarnogrobiščne poselitve v železnodobno. Daša Pavlovič, Vesna Svetličič Glede na danes znane podatke o dragomeljskem žarno- grobiščnem naselju namreč nimamo elementov za prepo- Med izkopavanji smo odkrili nekaj odlomkov keramike, ki znavanje tovrstne kontinuitete. Te nimamo niti v gradivu niti so tako po lončarski masi kot po načinu izdelave na hitrem v dokumentiranih naselbinskih bivalnih strukturah z njiho-lončarskem vretenu rimskodobni. Nekateri med njimi so vimi radiokarbonskimi datacijami. Edino kontinuiteto lahko tudi kataloško predstavljeni (G1465–G1475, G1515, G1754, prepoznamo v govorici »dolgega trajanja« uhatih sekir iz G1819 in G1820).60 Večina jih je iz oranih gornjih plasti ozi-drugega dragomeljskega depoja. Te sekire namreč lahko roma infiltriranih v gornji del prazgodovinske kulturne pla-datiramo v dolgo obdobje med 10. in 7. stoletjem pr. n. št. S sti. Štirje med njimi so z območja sektorjev 29 oziroma 31, tega vidika je depo Dragomelj II primerljiv z depojem »dol-na mestu bolje ohranjene stratifikacije pod nekdanjo cesto gega trajanja« iz Šempetra pri Gorici, v katerem so predme- Dragomelj–Mala Loka (G1465–G1467, G1473). Pet jih je ti, ki jih datiramo v čas vse od 12. pa do 6. stoletja pr. n. št. z območja severnih sektorjev (15, 16 in 21) dragomeljskih (Furlani 1996). izkopavanj (G1468–G1469, G1471–G1472, G1515), kar je razumljivo, saj gre za območje, najbližje vili rustiki z grobi- Časovna razlika med depojema ostaja enigmatična. Njuna ščem v Šentpavlu (Jerončič, Novšak 2006; Novšak 2012) on-skoraj identična lokacija sporoča, da so se v Dragomlju sko- kraj potoka Gobovška. Preostali so sporadično razpršeni po raj zagotovo odvijale neke vrste aktivnosti tudi na prehodu celotnem izkopnem polju. Razprostranjenost rimskodobne-iz bronaste v železno dobo, v času, ko zanje razen uhatih ga keramičnega gradiva na dragomeljskem izkopnem polju sekir iz drugega depoja nimamo drugih prepoznavnih da-tudi sicer jasno kaže njegovo največjo številčnost v severnih tacijskih opor. Vprašanje o razlogih za nenavadno bližino sektorjih (sl. 155). Po tej značilnosti so rimskodobne drobne obeh depojev je torej najverjetneje povezano z določenim najdbe zelo podobne razprostranjenosti poznoantičnih in vedenjem železnodobnih prebivalcev Dragomlja o poseb-zgodnjesrednjeveških (prim. sl. 156 in tu spodaj poglavje nem mestu, ki jim ga je kot ležišče žarnogrobiščnega depoja 5.2.5). z dragocenimi tezavriranimi bakrenimi in bronastimi pred- meti pomenil ta del naselja. Keramični odlomki so preslabo ohranjeni za natančnej- šo časovno umestitev. Primerljivo rimskodobno keramično gradivo na Gorenjskem so med drugim odkrili v Mengšu z okolico (Sagadin 1995; Sagadin 2020, 193–195, sl. 7; Horvat, Sagadin 2017, 212–213) in v Šmartnem pri Cerkljah z okoli- škimi najdišči (Horvat 2015, 182, 195, t. 5: 5–10, 6: 1–19). Edi- na novčna najdba iz rimskega obdobja sodi v drugo polo- vico 3. stoletja, odkrita pa je bila v ornici v sektorju 19 (prim. tu spodaj poglavje 6.2, kat. št. 1). V polnilih zgodnjesrednjeveških objektov (gl. spodaj po- glavje 5.2.5) je bilo nekaj neznačilnih odlomkov, okvirno opredeljivih v rimsko obdobje. Kataloško je predstavljen le odlomek rimskodobne sklede ali melnice (G1515), odkrit med prodnatim tlakovanjem (SE 239). Med keramičnim gradivom so poleg nedvomno rimsko- dobnih odlomkov dokumentirani številni odlomki ostenj posod z navpičnimi ali poševnimi gostimi vrezi ali njihovi- mi snopi (npr. G1760, G1762, G1800, G1801). Zanje naj- demo najbližje primerjave v nekaterih grobovih emonskih grobišč (Plesničar Gec 1972, 17, 30, 114, t. 5: 11, t. 26: 2, t. 155: 11). Nenavadno je dno sklede z valovnicami (G1821), ki ima po fakturi, obliki in delno okrasu analogijo v posodi 60  Za prijazne nasvete in pomoč pri opredelitvi teh odlomkov se za- hvaljujeva Heleni Bras Kernel. Dragomelj, AAS 106, 2022 125 raziskano območje rimska keramika 1–10 11–100 100 in več 155 Razprostranjenost rimskodobne keramike po kvadrantih. Merilo 1 : 1000. 126 iz latenskodobne zemljanke z najdišča Nova tabla pri Mur-nenavaden ozek podolgovat vkop (SE 240/241), nad katere- ski Soboti (Guštin et al. 2017, 643, G2399). Latenskodobna ga je bil nasut prod (SE 239), morda tlakovanje ali izravnava. poselitev je v okolici Dragomlja slabo poznana (Sagadin Večji del jam, ki smo jih umestili v zgodnji srednji vek, so 2020, 193). Iz poznolatenskega obdobja poznamo naselje v bile zgoščene v skrajnem severozahodnem delu izkopnega bližnjem Mengšu (Horvat 2020, 407). Na podlagi osamlje-polja (sektorji 15, 16 in 24a). Tu sta bili jasno prepoznavni dve nega odlomka je težko zanesljivo presojati o jasnih sledovih skupini jam za stojke, ki sta tvorili dva ali morda tri hišne ali latenskodobne poselitve tudi v Dragomlju. gospodarske objekte (sl. 157). 5.2.5 Zgodnji srednji vek Hiša 1 Daša Pavlovič Prva hiša je bila določena s šestimi jamami (SE 222/224, SE 225/226, SE 242/243, SE 219/220, SE 207/208, SE 227/ Poznoantično oziroma zgodnjesrednjeveško naselje61 je 228; G1478), najverjetneje pa lahko k njej pripišemo še sed-bilo ugotovljeno na razmeroma majhni površini 1.200 m2 v mo (SE 262/263). Merila je približno 3,5 × 2,3 m. Jame so severnih sektorjih izkopnega polja (sektorji 15–17, 21, 24 in bile zaradi obilne količine oglja dobro razpoznavne ter v pri-24a) in je zelo verjetno, da se nahaja tudi na predelih izven merjavi z jamami pozne bronaste dobe ožje (širine od 20 do trase avtoceste vzhodno in zahodno od raziskanih površin 30 cm). Tej hiši ali gospodarski enoti je najverjetneje pripa- (sl. 156). dala tudi večja, 1,5 m dolga, podolgovata jama (SE 229/239; Stratigrafska lega zgodnjesrednjeveške naselbine je zelo G1480–G1481) ob njenem severovzhodnem vogalu, ki jo podobna naselbinskim ostankom pozne bronaste dobe: glede na lego lahko razumemo kot odpadno jamo. Severno zgornji plasti predstavljata ornica in delno premešana plast od hiše 1 pa je bilo področje, tlakovano z drobnimi prodniki pod njo, ki je še posebej izrazita prav na najvišjem predelu (SE 239; sl. 158, G1491–G1577) v obsegu 3,7 × 1,1 m, ki izkopnega polja. Pod tema recentno poškodovanima sloje edino predstavljalo ostanke prvotne hodne površine, za jema se že nahaja geološka osnova – glinen sediment, ki katero pa ni jasno, ali je bila notranjost hišnega objekta ali so mu bolj ali manj intenzivno primešani kamniti prodniki. nekakšna funkcionalna površina med hišami. Na navedeno Edini prvotno ohranjeni ostanki naselbinskih struktur so an-tlakovanje se namreč ni navezovala nobena skupina jam za tropogeni vkopi v geološko osnovo ( jame za stojke, odpa- stojke. Med prodniki tlakovanja je bilo odkritih največ od- dne oziroma shrambene jame itd.; gradivo G1477–G1619). lomkov lončenine, vendar niti ene posode ni bilo mogoče v Velika večina zgodnjesrednjeveških najdb (G1620–G1822) celoti rekonstruirati. Pod tlakovanjem je bil ozek podolgovat izhaja iz zgornjih plasti, kjer so bile pomešane s številnimi vkop (SE 240/241; G1578), ki je imel isto usmeritev kot hiša recentnimi predmeti. 1, približno severovzhod–jugozahod. Naselbina Druga skupina jam za stojke je bila precej številnejša, zato je Med strukturami, vkopanimi v ali nasutimi na geološko bilo težje izluščiti posamezne objekte. osnovo, smo prepoznali več tipov ostalin naselbine. Najšte- Hiša 2 vilčnejše so bile jame za stojke, katerih premeri so se gi- Prvotno je bila hiša 2 opredeljena z osmimi jamami za bali med 20 do 35 cm. Nekatere so bile obložene s kamni stojke (SE 275/276, SE 277/278, SE 281/282, SE 283/284, (npr. SE 221/222, SE 235/236, SE 237/238, SE 1497/1498) ali SE 285/286, SE 287/288, SE 289/290, SE 291/292) z velikostjo so imele kamnite zagozde (npr. SE 293/294, SE 277/278, 3,3 × 2,7 m, usmerjena približno severozahod–jugovzhod. SE 279/280). Pri teh je bil lahko premer nekoliko večji, do 45 cm. Hiša 3? Po številu jim sledijo večje ovalne ali nepravilno podolgo- Zahodno od te skupine so bile odkrite jame za stoj- vate jame (SE 229/230, SE 231/232, SE 273/274, SE 1451, ke, ki bi lahko predstavljale samostojno hišo, torej hišo 3 SE 1349, SE 252, SE 256, 1196B, SE 732/887, SE 730/731). (SE 250/251, SE 1441/1442, SE 1423/1424, SE 1465/1466, Odkriti so bili tudi ostanki peči (SE 549/550 in SE 605/606) in SE 1467/1468, SE 1495/1496, SE 1475/1476, SE 1469/1470, SE 1473/1474, SE 1353/1354). Če upoštevamo lego jame za stojko (SE 279/280), ki je prav tako ležala v osi severne stranice domnevne hiše 3, pa je bila lahko ta skupina večji 61  Časovna opredelitev najdišča ni enostavna. Prav tako ni jasno, ali gre za dve časovni fazi ali dolgo kontinuirano uporabo prostora. prizidek ali prezidava hiše 2. V prvem primeru je bil to kva- Zaradi boljše berljivosti bomo od tu uporabljali le opredelitev zgo- draten objekt s stranicami približno 5,5 m, ki se je nadaljeval dnjesrednjeveško naselje/gradivo. Dragomelj, AAS 106, 2022 127 raziskano območje poznoantična in zgodnjesrednjeveška keramika 1–10 11–50 50–200 200 in več 156 Razprostranjenost poznoantične in zgodnjesrednjeveške keramike po kvadrantih. Merilo 1 : 1000. 128 raziskano območje v osi hiše 2, v drugem pa večji podolgovat objekt, usmerjen Jame na severovzhodu najdišča poznoantična in severovzhod–jugozahod. Severno, predvsem pa vzhodno od hiš 1, 2 in 3, so se na- zgodnjesrednjeveška V neposredni bližini hiš 2 in 3 so bile razporejene ve- hajale posamezne jame večjih in manjših dimenzij. Razpo- keramika 1–10 čje jame različnih oblik. Ob vzhodni stranici hiše 2 je bila rejene so bile razpršeno in posamično po severnem delu 11–50 jama SE 1349/1350, ob severni pa jama SE 1451/1452 (lah- izkopnega polja, tako da jih ne moremo povezati v go- 50–200 ko tudi naravnega nastanka). Ob južni stranici hiše 3 je bila spodarske enote. Prav tako je gradivo večinoma drobno 200 in več jama SE 256/257/264 (G1579–G1584) ter ob severni jama in preslabo ohranjeno, da bi lahko jasno razumeli njihovo SE 252/253, ki je imela tudi jamo za stojko, morda za stre-namembnost (sl. 157). ho. Podobno kot pri hiši 1 tudi pri hišah 2 in 3 zaradi lege Izjeme so jama SE 732/887 ter jami SE 549/550 in omenjene večje jame razumemo kot ostaline gospodarskih SE 605/606, ki so najvzhodnejši odkriti zgodnjesrednjeveški objektov, morda shrambenih, a verjetneje odpadnih jam. objekti na najdišču. 277 278 279 280 281 282 283 284 raziskano območje zgornji srednji vek 276 275 239 274 273 272 271 270 269 268 241 222 236 224 260 226 261263 262 263 264 243 228 238 274 Hiša 1 230 220 208 232 259 258 257 256 255 254 1451 252 1351 695 Hiša 3 1423 250 279 Hiša 2 283 672 1495 14671465 1441 281 277 696 247 248 249 250 1353 251 285 252 1349 1473 1475 251 673 289 291 287 685 697 1471 267 1116 1469 674 686 698 257 245 244 243 242 15 244 294 675 687 254 217 664 676 979 688 237 216 238 239 653 665 677 689 213 654 1196B 666 678 887 549 235 205 234 606 1487 1493 1497 24a 643 655 667 679 730 632 1538 644 656 668 1343 885 24 621 633 645 657 669 622 1499 634 547 646 898 658 1501 670 1598 611 1509 623 635 545 647 659 794 157 Načrt z interpretiranim zgodnjesrednjeveškim delom naselja. Merilo 1 : 2. Dragomelj, AAS 106, 2022 129 158 Kamnito tlakovanje SE 239 severno od 159 Zgodnjesrednjeveška peč oziroma ognjišče SE 549/550. zgodnjesrednjeveške hiše 1. V jami SE 732/887 sta bila poleg lončenine (G1608–G1616) bila analizirana vzorec63 iz polnila jame za stojko SE 228, ki odkrita tudi keramično vretence (G1617) in nedoločljiv že-smo jo opredelili kot del hiše 1, in vzorec64 iz polnila jame lezen predmet (ter. oznaka PN 196). Morda lahko v tej jami za stojko SE 278 hiše 2. Dataciji dveh stojk iz obeh hiš iz-prepoznamo ostanek delno vkopanega bivalnega objekta. kazujeta tako rekoč identični čas njune postavitve, in sicer Severovzhodno od te jame sta bili ena poleg druge doku- 1170 +/– 40 oziroma 1170 +/– 50 BP (sl. 189 in 190). Njuna mentirani jami (SE 549/550 in SE 605/606). Jama (SE 550) dendrokronološka kalibracija (2Σ)65 datira obe hiši v razpon je bila globoka 0,47 m in okrogle oblike (sl. 159). Polnilo med drugo polovico 8. in prvo polovico 10. stoletja. Glede SE 549 je bilo večplastno. V zgornjem delu sta bili ob robu na identičen način gradnje, neposredno bližino in datacijo jame dve skupini večjih kamnov, med katerimi so bili odlom-sklepamo, da sta bila objekta lahko sočasna. ki lepa, tj. ožgane gline in večji odlomki lončenine. Pod tem Iz izkopavalne sezone 2000 sta bila prav tako analizirana je bila površina ožgane gline in pod njo večji odlomki lepa dva vzorca66, a oba iz SE 549, polnila domnevne peči SE 550 ter veliko oglja z večjimi odlomki lončenine. Najverjetneje polnega oglja. Dataciji sta bili zelo podobni 1340 +/– 40 lahko v opisanih ostalinah prepoznamo porušeno peč ali in 1310 +/– 40 (sl. 187 in 188). Kalibracija67 ju postavlja v ognjišče. Temu v prid govori tudi to, da so bili največji od-razpon med drugo polovico 7. in zadnjo tretjino 8. stoletja. lomki loncev in edini lonec, ki ga lahko rekonstruiramo od Jame oziroma naselje na severnem delu najdišča lahko to-dna do ustja, odkriti prav v polnilu te jame. Zato predvide- rej z veliko gotovostjo opredelimo kot zgodnjesrednjeve- vamo, da so bili lonci v uporabi na tej peči in so ostali tudi, ške. Glede na razpone kalibriranih datacij bi rekli, da je peč ko ta ni bila več funkcionalna. Na jugovzhodnem robu se je SE 549/550 starejša, morda del predkarolinškega naselja, peči držala plitvejša jama (SE 605/606), ki je imela dno na hiši 1 in 2 pa sta mlajši, najverjetneje zgrajeni v karolinškem višini plasti ožgane gline, na katero so bili postavljeni kamni, obdobju. Kljub navidezni dvofaznosti zgodnjesrednjeveške-zato je bila najverjetneje namenjena čiščenju uporabne po- ga naselja v Dragomlju le-te ne prepoznamo v lončenini. vršine peči. Temu v prid govorijo ostanki oglja in manjši kosi Prav tako ne moremo odgovoriti, ali smemo jame razumeti ožgane plasti v njenem polnilu. kot kontinuirano poselitev od 7. do 10. stoletja ali gre za Časovna opredelitev in ovrednotenje objektov različne faze poselitve, med katerimi so bila daljša nepose- Preliminarna časovna opredelitev je bila narejena na pod- ljena obdobja. lagi lončenine v polnilih jam. Podrobneje sta lončenina in Na tem nižinskem predelu so bila do nedavnega doku-druge drobne najdbe ovrednotene v nadaljevanju. Neka- mentirana le redka arheološka najdišča. Raziskave v sklopu tere jame niso imele drobnih najdb, a so bile določene kot avtocestnega programa Slovenije pa so poselitveno sliko zgodnjesrednjeveške glede na lego v prostoru. 62 severnega dela Ljubljanskega polja (ravni) v času od pozne Iz domnevno zgodnjesrednjeveških jam so bili radiokar- bonsko analizirani štirje vzorci oglja. Iz sezone 1997 sta 63  Analiza št. 5151 iz laboratorija v Kölnu. 64  Analiza št. 10026 iz laboratorija v Gröningenu. 65  Kalibracijska krivulja: intcal13.14c. 66  Oba je analiziral laboratorij Beta Analytic iz Miamija (ZDA) (analizi 62  Končno poročilo izkopavanj in terenska dokumentacija (hrani Ar- št. 201207 in 162367). heološki oddelek NMS). 67  Kalibracijska krivulja: intcal13.14c. 130 Dragomelj, AAS 106, 2022 antike do zgodnjega srednjega veka precej dopolnile. Dra-Relativno pestro poselitev tega dela Ljubljanske kotline in gomeljski naselbini je najbližja odkrita zgodnjesrednjeveška širše okolice Dragomlja med 7. in sredino 10. stoletja ka-podolgovata jama, najverjetneje zemljanka, z najdišča Pod- žejo tudi grobišča ob cerkvah, kot so v Komendi, na Zgor- gorica. Radiokarbonsko je datirana v čas od leta 540 do 657 njem Brniku in Šmartnem pri Cerkljah (Sagadin 2013, 250), (Novšak 2002). Jama z najdišča Podgorica je sicer starejša, nekoliko bolj oddaljena pa grobišča ob župnijski cerkvi v a je po obliki primerljiva s podolgovatimi večjimi jamami iz Kranju (Pleterski, Štular, Belak 2016; Pleterski, Štular, Belak Dragomlja, na primer SE 732/887, ki je bila dolga 2,5 m, ali 2017, Pleterski et al. 2019), na Malem gradu v Kamniku (Sa-SE 231/232, dolga 2,25 m, in SE 273/274, dolga 1,2 m. Skle- gadin 2001), grobišča v Blejskem kotu, v Bohinju (Knific 1999, pamo lahko, da je bila nadgradnja pri vseh podobna, saj jih 47–50, karta 7) in druga. ne obdajajo jame za stojke. Preprostejša oblika in odsotnost Blizu Dragomlja sta tudi sočasni najdišči Dolsko – Spodnje jam za stojke jih tudi ločuje od bolj sofisticiranih poznoantič- Škovce pri Ljubljani z nekaj naselbinskimi jamami in dvojnim nih pravokotnih zemljank z jamami za stojke (lat. tugurium), pokopom (Klasinc 2008, 153–155; Žorž 2009, 31–54), proti odkritih v bližnjem Mengšu (Sagadin 1995, 230, sl. 5, 6. 11). jugu čez Savo in Ljubljanico pa grobišče Zgornja Hrušica ob Previdno lahko sklepamo, da je bilo v času druge polovi- Litijski cesti v Ljubljani z grobovi v deblih oziroma z leseno ce 6. in v 7. stoletju na ravnici ob Pšati razpršeno naselje grobno konstrukcijo (Perko 2016, 16, 48–52, slika 11, priloga 1). pol vkopanih zemljank oziroma hiš. Tovrstne običajno po- Posebno zanimiv je tudi Dragomlju bližnji Mengeš. Grobišče vezujemo s slovanskim prihodom v ta prostor in ponovno ob cerkvi sv. Mihaela (Vuga 1975; Knific 1999, 50) s pokopi poselitvijo ravnin (Pavlovič 2017a, 28; Pavlovič 2017b, 350, od 9. do 12. stoletja je lahko sočasno z nekaterimi radio-351; pregledno o slovanskih naselbinskih objektih Šalkovský karbonsko datiranimi jamami z najdišča v Dragomlju. Ven-2007, 302, 304; Šalkovský 2009, 278; Šalkovský 2011, 21). V dar je Mengeš verjetno živel kontinuirano od pozne antike tem času so podobna naselja v Sloveniji znana predvsem (Sagadin 1995, 2020), preko obdobja preseljevanja ljudstev v Prekmurju v okolici Murske Sobote, na primer: prva faza (Knific 1999, 47), do gotovo 7. stoletja (Štibernik 2006; Sa-na Novi tabli (Pavlovič 2008; Pavlovič 2012; Pavlovič 2013, gadin 2020). Nadaljevanje poselitve v zgodnji srednji vek 73–79), Pod Kotom – jug pri Krogu (Šavel 2009, 157–159), kažejo zgoraj omenjeni grobovi ob cerkvi sv. Mihaela (Sa-starejša faza na Kotare – baza (Kerman 2011, 49–54), Krog gadin 2020, 199), pa tudi razpršena poselitev v okolici, kot – Žabnjek (Tiefengraber 2002), Pod Kotom – cesta (Pavlin sta najdišči Podgorica (Novšak 2002) in Dragomelj. Ta kon-2015, 25) in druga. tinuiteta nižinske nezavarovane poselitve Mengša in okolice Na podlagi radiokarbonskih datacij sklepamo, da je nekje je zaenkrat nenavadna in osamljena, saj se je prebivalstvo med drugo polovico 7. in sredino 10. stoletja na severov nemirnih časih pozne antike največkrat umaknilo v višine zahodnem delu izkopnega polja obstajal manjši zaselek z ali v dobro zavarovana mesta, npr. Kranj (Horvat, Sagadin raziskanimi dvema ali tremi hišami pravokotne oblike, nare-2017, 218, 219). jenimi iz stojk. Okoli njih so bile jame različnih funkcij, mor- Drobne najdbe da shrambe ali odpadne jame. Šalkovský ta tip objektov v slovanskem miljeju zgodnjega srednjega veka uvršča v tip 6 V preliminarni obravnavi gradiva je bilo 1205 drobnih najdb (Šalkovský 2001, 59), za katerega je značilno, da je celoten opredeljenih kot pozno antičnih oziroma zgodnjesrednje-bivalni prostor nadzemen. Podobna naselja, kjer se poja- veških. Za nadaljnjo obdelavo in kataloško predstavitev so vljajo pravokotni objekti, grajeni s stojkami v kombinaciji z bili izbrani dva bronasta predmeta (G1621 in G1623), dva različno oblikovanimi jamami, se pojavljajo na številnih zgo-kamnita (G1698 in G1790), keramično vretence (G1617) in dnjesrednjeveških naseljih v Sloveniji. Kot najbližjega lahko 340 značilnih (diagnostičnih – ustja, okrašena ostenja, dna, omenimo najdišče Pržanj pri Ljubljani (Hrovatin, Turk 2008, ročaji) odlomkov lončenine v skupni teži 5,4 kg. Na tem 146, slika 2), v Posavju najdišča Kompolje – Pod malnom mestu velja omeniti, da so bili poleg močno prevladujoče (Tica 2008b, 158, sl. 2), Dolenji Leskovec – Za Savo (Jovano-lončenine v nekaterih objektih odkriti tudi nedoločljivi že- vić, Žižek, Nađander 2012, priloga 11) in Črnile pri Leskovcu lezni predmeti in odlomki žlindre. Ti niso posebej kataloško (Jovanović 2011, 21, priloga 4), na Štajerskem Močna pri Le-predstavljeni, a so navedeni v katalogu stratigrafskih enot. nartu (Tica 2013, 28–47) ter v Prekmurju najdišča Nova tabla Prav tako so bili med objekti, na sterilni plasti, odkriti kovin- – v drugi zgodnjesrednjeveški fazi (Pavlovič 2013, 80–81), ski in kamniti predmeti brez konteksta in so navedeni le v Pod Kotom – cesta (Tušek 2002, 36, 37, slika 1) in druga. seznamu posebnih najdb. Dragomelj, AAS 106, 2022 131 Kamnita predmeta Lončenino iz Dragomlja lahko umestimo v skupino grobe Iz oranih plasti sta bila dva kamnita predmeta (G1698 in keramike68, ki je bila v glavnem kuhinjska keramika za upo-G1790) preliminarno umeščena v zgodnji srednji vek, a toč- rabo na ognju in za shranjevanje živil. Izdelana je bila naj- na časovna opredelitev ni mogoča. Prvi je verjetno neke verjetneje v krogu hišnih opravil oziroma v okviru produkcije vrste terilnik, drugi pa brus. lokalne skupnosti. Bronasta predmeta Pri razvrščanju in opredeljevanju tovrstne lončenine se soo- čamo s specifičnimi problemi. Te probleme in metodologijo Iz ornice izvirata tudi dva drobna odlomka bronaste ploče- obdelave grobe poznoantične lončenine do prehoda v zgo- vine z vrezi (G1621 in G1623). Njuna upognjenost nakazu- dnji srednji vek ter podroben pregled raziskav na jugovzho- je, da sta bila del kroglastega, votlega predmeta. Časovna dnoalpskem prostoru z obsežno literaturo je podala Zvez-opredelitev zaenkrat ni mogoča. dana Modrijan (2011, 158–219), teoretski uvod v preučevanje Keramične najdbe zgodnjesrednjeveške lončenine in o njenem razvrščanju An- drej Pleterski (2010, 57–84), za visokosrednjeveško lončenino Vretence pa Benjamin Štular (2009, 123–134). Zato tovrstnega uvoda v V polnilu (SE 732) jame, verjetno zemljanke, ob ognjišču ali preučevanje in metodologijo na tem mestu ne bomo poda-peči je bilo odkrito keramično vretence (G1617). Vretenca jali, temveč se bomo naslanjali na omenjena dela. so zelo pogoste najdbe v naselbinah. S sočasnega najdišča Pržanj pri Ljubljani poznamo pol izdelano vretence iz nasel- Povzeli bomo le, da je zaradi velike fragmentarnosti in sla- binske jame 17 in vretence iz jame 7 (Hrovatin, Turk 2008, be ohranjenosti določanje oblik in tehnoloških značilnosti 147, sl. 5 in tam citirane primerjave; 150, predmet št. 28). težje ter dopušča veliko odstopanj. Hišna produkcija brez Precej redka pa so v zgodnjesrednjeveških grobovih. V Slo-standardizirane lončarske prakse botruje k velikemu števi- veniji poznamo le štiri. Dragomlju najbližje vretence v grobu lu različnih tehnoloških skupin, ki ob dejstvu, da le manjši je bilo odkrito v Komendi na grobišču ob cerkvi sv. Petra delež lončenine prihaja iz zaprtih kontekstov, ne daje že- (Sagadin 2013, 257 in tam navedene ostale primerjave). lenih rezultatov. Prav tako je groba lončenina predvsem v službi funkcionalnosti, zato ni močno podvržena trendom, Lončenina kar se vidi v dolgotrajnosti nekaterih oblik in tehnoloških Lončenina je prevladujoče gradivo v ostalinah zgodnjesre- značilnostih. S tem pa je ozko časovno opredeljevanje dnjeveške poselitve. Razen nekaj odlomkov skled (G1491, onemogočeno. G1493, G1708, G1753) v veliki večini prevladujejo odlomki loncev. Druge vrste lončenine, npr. odlomek pekve (G1798) Tehnologija ali odlomek ročaja (G1797), pa tudi skledica (G1820) in od-Vsem značilnim odlomkom smo določili tiste tehnološke lomek meljnice (G1819) ter še nekaj drugih, ki so bili preli- značilnosti, ki smo jih lahko opazovali makroskopsko. To so minarno sicer umeščeni v zgodnjesrednjeveški čas, so gra- barva, vrsta dodatkov, velikost dodatkov, poroznost in način divo iz drugih obdobij. izdelave. Največ značilnih odlomkov zgodnjesrednjeveške lončeni- Določili smo barvo zunanje in notranje površine ter pre- ne (203 odlomki, G1620–G1822) je bilo odkritih v ornici loma. Na podlagi te smo sklepali o načinu žganja posod. in v plasteh pod njo, povezanih z agrarno rabo prostora. Barva je bila določena opisno. Prevladujejo temni toni od Sto dvainštirideset (142) značilnih odlomkov je bilo odkri-temno rjave do temno sive, veliko je lisastih odlomkov od tih v polnilih jam. Posamezni odlomki so bili odkriti v pol- svetlo rjave, oranžne vse do črne barve. Predvidevamo, da nilih treh jam za stojke, SE 208 (G1478), SE 243 (G1479) in sta pri žganju prevladovali redukcijska in stihijska atmosfe-SE 278 (G1585). Ostali so bili odkriti v osmih večjih jamah ra. Lisasta površina je lahko nastala tudi zaradi uporabe na različnih namembnosti. Največ odlomkov je bilo odkritih odprtem ognju in drugih postdepozicijskih procesov. To se v jami SE 240, v prvem polnilu SE 239 je bilo 86 značilnih najbolj jasno vidi pri posodah, kjer so zlepljeni odlomki raz-odlomkov (G1491–G1577) in eden (G1578) v drugem pol- ličnih barv (na primer G1598, sl. 160). nilu SE 241. V največji meri so bili lonci ohranjeni v polnilu SE 549 jame SE 550, ki je najverjetneje ostanek glinene peči Pri vrsti dodatkov glini za pripravo lončarske mase pre-ali ognjišča. V celoti smo uspeli risarsko rekonstruirati samo vladujeta kremenčev in apnenčast pesek, prepoznali smo en lonec (G1591), v večji meri pa le še dva lonca (G1596 in tudi sljudo, železove okside, redka je drobljena keramika, G1597). Bolje ohranjen, čeprav močno preperel od ognja, je tudi lonec (G1598) iz polnila SE 555 jame SE 556. 68  Za opredelitev in podrobno pojasnitev termina groba keramika glej Modrijan (2011, 158–159). 132 Dragomelj, AAS 106, 2022 161 Primer odlomka (G1506) in (G1681) z ohranjenim apnenčastim peskom v prelomu in že izluženim na površini, tako da je nastala značilna luknjičava površina. Oblikovna analiza Pri oblikovni analizi je idealno, če imamo cele posode ali 160 Primer zlepljenih odlomkov različnih barv (G1598), kot vsaj večji del zgornjega dela posode z ustjem in prehodom posledica različnih postdepozicijskih procesov po razbitju v rame. Pri zgodnjesrednjeveški lončenini iz Dragomlja lonca. močna razlomljenost in slaba ohranjenost večine posod nekaj primesi nismo mogli makroskopsko določiti. Prav tako onemogočata podrobno analizo oblik. Zato bomo lonče-nismo jasno prepoznali organskih primesi. Glede na ohra- nino klasificirali zgolj na podlagi oblikovanosti ustij. Od 94 njenost apnenčastega peska v svežih prelomih odlomkov in odlomkov ustij (ali posod z ohranjenimi ustji) jih je bilo 36 redko na površini (sl. 161) predvidevamo, da je luknjičavost premajhnih, kar pomeni, da niso imeli ohranjenega prehoda nastala zaradi izluženega apnenčastega peska, ki se je zara-v rame posode ali da nismo uspeli rekonstruirati premera di izpostavljenosti ognju spremenil v apno. ustja. Pri nekaterih tako majhnih odlomkih smo naredili izje- mo, če je bila oblikovanost izrazito značilna. Ostala ustja (58) Velikost primesi (sl. 162, 163) smo razdelili v pet skupin: do smo klasificirali v oblikovne tipe, predvsem za boljši pregled 0,25 mm zelo finozrnata, od 0,25 do 0,5 mm finozrnata, od oblik in za lažjo nadaljnjo primerjavo z lončenino drugih 0,5 do 2 mm drobnozrnata, od 2 do 3 mm grobozrnata in najdišč. Funkcionalno lahko odkrito lončenino delimo na nad 3 mm zelo grobozrnata (po Horvat 1999, 16). Pogostosti dve zvrsti: sklede in lonce. primesi nismo posebej določali. Zabeležili smo jo le, če je izstopala, torej če so bili dodatki le posamezni ali da so bili Sklede zelo pogosti. Štiri odlomke lahko opredelimo kot sklede. Dva odlomka Pri poroznosti (sl. 164) smo določili dve glavni skupini: kom- (G1491, G1493) sta bila odkrita v polnilu SE 239 jame SE 240. paktno (ne luknjičavo) in luknjičavo. Vsaka pa je imela še Pripadata preprostim polkrožno oblikovanim skledam z za-eno podskupino, in sicer kompaktna s posameznimi luknji- obljenimi robovi ustij. Dva odlomka (G1708, G1753) pa v cami in rahlo luknjičava. oranih plasteh brez ožjega konteksta. Odlomek G1708 je majhen, vendar nakazuje odprto »V« obliko z ravnimi ste- Način izdelave je bil lahko popolnoma prostoročen, pro- nami in prirezanim robom ustja. Na zunanji strani ustja je storočen z dodelavo na počasnem lončarskem vretenu in vrezana enolinijska valovnica. Skleda G1753 ima ustje rahlo na hitrem lončarskem vretenu. Načina izdelave nekaterih uvito in poševno odrezan rob ustja navznoter. Na zunanji odlomkov nismo mogli podrobno opredeliti. Zaradi slabe strani ustja so vrezane tri vzporedne linije. ohranjenosti so lahko te določitve napačne – na primer kot prostoročno izdelanih je bilo določenih veliko dnov loncev. Lonci Na njih dodelavo na lončarskem vretenu, če ni ohranjen od- Štiriinpetdeset (54) odlomkov ustij ali delov posod lahko tis osi vretena, težko prepoznamo. Prav tako lahko pri ustjih opredelimo kot lonce. Najverjetneje pa so bili deli loncev napačno sklepamo, da je bila posoda izdelana na vretenu, tudi ostala odkrita ustja ter večina ostenj in dnov. V zgo-pa je bila le dodelana. Kljub temu sklepamo, da je bila ve- dnjem srednjem veku je namreč lonec najpogostejša oblika čina posod izdelana prostoročno in dodelana na počasnem keramičnih posod. Glede na nekaj redkih loncev, ki so bodisi lončarskem vretenu (sl. 165). To možnost nakazujejo tudi celi (G1591) bodisi imajo poleg ustja ohranjen tudi prehod dna z odtisi osi vretena (G1583, G1721). v rame in trup (G1597, G1598, G1631, G1596, G1632, Dragomelj, AAS 106, 2022 133 grobo zrn Č ata 7 % zelo fino zrnata grobo zrnata fino 8 % zrnata 2 % 24 % drobno zrnata 28 % fino zrnata drobno 62 % zrnata 69 % 162 Velikost primesi pri luknjičavi lončenini. 163 Velikost primesi pri kompaktni lončenini. 6 % 17 % 20 % 11 % 30 % 10 % 43 % 63 % kompaktna kompaktna s posameznimi luknjicami prostoročno luknjičava prostoročno in dodelano na vretenu rahlo luknjičava neopredeljeno: dodelan ali izdelan na vretenu izdelan na lončarskem vretenu 164 Luknjičavost lončenine. 165 Način izdelave lončenine. 134 Dragomelj, AAS 106, 2022 G1492, G1592) sklepamo, da so bili priljubljeni »S« profili- rani lonci, torej rahlo trebušasti lonci z največjim premerom trebuha ali na sredini posode ali v zgornji tretjini in z izviha- 36 % nim ustjem. Izjema je odlomek (G1644) z dolgim navpičnim ustjem in le blago izvihanim ter zaobljenim robom. Večina jih je srednje velikih. Ni izrazito velikih ali majhnih loncev. Zelo grobo jih lahko delimo v dve skupini: prva so lonci s preprosto oblikovanimi robovi ustij in druga so lonci z ode- beljenimi in razširjenimi robovi ustij. Ti skupini smo naprej grupirali v sedem tipov (1. skupina – tip 1 in 2; 2. skupina 64 % – tip 3 do 7). Odlomkom, ki so na najdišču izjemni, nismo določali posebnega tipa. Skupina 1 Tip 1 – rahlo zaobljen rob ustja (G1591, G1506, G1637; okras brez okrasa G1633, G1497, G1510?). 166 Prisotnost okrasa na lončenini. Tip 2 – rob je poševno odrezan/strehast69 (G1597, G1629, G1752, G1639, G1767, G1505). ostalo 14 % Skupina 2 Tip 3 – rob blago polkrožno odebeljen (G1596, G1501, po- metličenje z enojno metličenje gojno: G1632, G1638). 30 % valovnico 4 % Tip 4 – izrazita polkrožna odebelitev na robu ustja (G1592, G1494, G1504, G1508, G1818, G1635, G1636, G1634, G1509, G1498, G1640, G1641, G1642). Tip 5 – strehast rob z rahlim napuščem (G1492, G1482, G1722, G1500, G1502, G1503, G1791, G1511, G1724). linije 28 % Tip 6 – navpičen rob z napuščem (G1598, G1631, G1628, G1630, G1751, G1507, G1499, G1704). Pri večini odlomkov tega tipa je rob ustja okrašen bodisi s poševnimi vrezanimi valovnice linijami (G1598, G1628, G1499, G1578) bodisi vzporednimi 24 % linijami (G1507, G1639). Notranja stran ustja je velikokrat 167 Prevladujoči tipi okrasa na lončenini. okrašena s snopi valovnic. Trup je lahko okrašen z gostimi, vodoravnimi, vrezanimi linijami ali snopi valovnic. Na obravnavani lončenini izrazito prevladuje vrezan okras. Ta je običajno izdelan z glavnikom ali metlico. Če je po- Tip 7 – široko razširjen previsen rob (G1766, G1599, G1765, soda po celotni površini (lahko tudi po notranji) obdelana G1706, G1723, G1643?). Vsi odlomki tega tipa imajo zelo z glavnikom, govorimo o glavničenju oziroma metličenju, podobne premere ustij. ki je najpogosteje vodoravno (G1685) ali v različne smeri Okras (npr. G1568), zelo redko pa navpično (G1477). To je naj- pogostejši okras na obravnavani lončenini (30 %) oziroma Fragmentiranost tudi pri analizi okrasa močno pači sliko.70 verjetno gre za korigiranje neravne površine posode, nasta-Majhni odlomki ne kažejo kompleksnosti okrasa celotne po- le pri njeni izdelavi, saj so posode običajno metličene tako sode, na drugi strani pa odlomki dnov zmotno kažejo na na zunanji kot notranji površini (sl. 167). Druga dva najbolj neokrašenost posode, saj je okras običajno na ramenu in pogosta okrasa sta vrezane ravne (28 %) in valovite črte trupu posode. Naslednji zavajajoči podatek pa je storjen že (24 %). Oboje se pojavljajo kot posamezne črte v različ- pri kriteriju izbire značilnih kosov, saj so izbrana okrašena nih gostotah (G1709, G1616) ali pa kot snopi, narejeni z ostenja, ki so naprej analizirana. Vendar je v celotnem zbiru glavnikom (npr. G1597). Na bolje ohranjenih odlomkih smo več odlomkov neokrašenih kot okrašenih (sl. 166). lahko prepoznali bolj kompleksen okras, sestavljen iz več 69  Za poimenovanje robov ustij glej Pleterski (2010, 9). motivov. Najštevilnejši (4 %) so odlomki z metličenjem, čez 70  O problemih klasificiranja okrasov glej Pleterski (2010, 41). katerega je vrezana enojna valovnica (npr. G1596). Skupina Dragomelj, AAS 106, 2022 135 z redko ali posamezno prisotnimi vrstami okrasa tvori 14 % opredelili odlomka (G1505) in (G1752), ki po naši klasifikaciji analizirane lončenine. V to smo uvrstili glavničenje z glav-pripadata tipu 2. nikom s širokimi zobmi (G1800, G1760, G1762), kanelure Tudi pri primerjavah s temeljito obdelanim gradivom s To- (G1481), kratke vreze (G1797, G1779), vtis (G1669), po- novcovega gradu pri Kobaridu (Modrijan 2011, 184–194) slikavo (G1567), rebro (G1747), kombinacijo snopov linij opazimo, da so dragomeljskim (predvsem tipom 1, 2, 3, 4) in valovnic (npr. G1495, G1580), kombinacija posamezne najbližje lonci tipa 6 po Modrijanovi (2011, t. 4.2), ki jih opre-linije in valovnice (G1591, G1592), kombinacija snopov linij deljujejo daljša izvihana ustja, izrazit usločen vrat in trebušast in polkrogov (npr. G1521) in kratke navpične linije v kombi-spodnji del. Prav tako kot na Tinju je tudi na Tonovcovem naciji s snopom valovnic (G1530). gradu to obsežna skupina loncev, ki se pojavlja zgolj v zgo- Ovrednotenje dnjesrednjeveških plasteh in predstavljajo najmlajšo skupino Dragomeljska lončenina ni izjemna. Izjemnost se kaže le v loncev na najdišču (Modrijan 2011, 1991–193), čeprav se dru-tem, da v njej prepoznamo tako značilnosti pozno antične god, v Furlaniji, na Koroškem, Primorskem, Dolenjskem in kot zgodnjesrednjeveške grobe lončenine. Na to je opozoril Gorenjskem, pojavljajo tako v poznoantičnih kot zgodnje-Milan Sagadin, ki je lončenino izkopavanj sezone 1997 prvi srednjeveških kontekstih (glej Modrijan 2011, 192: analogije ovrednotil v neobjavljenem prispevku. Ključno je omeni-za tip 6). Modrijanova ugotavlja, da je za ta tip značilna ti tudi, da se lončenina, ki jo umeščamo v pozno antiko, neokrašenost, od česar dragomeljski lonci odstopajo, saj so in tista, ki je zgodnjesrednjeveška, lahko pojavljata v istem večinoma okrašeni. kontekstu, kar bomo podrobneje pokazali kasneje. Še po- Dragomeljski tip 6 lahko primerjamo s tonovškim tipom membnejše je, da je bila lončenina, ki ima poznoantične 4. To so lonci z nekoliko krajšim, razširjenim ustjem, ki je karakteristike (druga polovica 5.–6. stoletje), odkrita v nižin-vertikalno ali poševno odrezan. Modrijanova je v skupino skem, nezavarovanem naselju. umestila tudi že objavljene odlomke iz Dragomlja (G1492, Kot nekakšno generalno lastnost dragomeljskih loncev lah- G1482, G1503; Turk 2002, št. 3, 7, 15), ki jih glede na obli- ko opazimo, da pri skoraj vseh – to je pri bolje ohranjenih kovanost ustja sicer umeščamo v tip 5. Na obeh najdiščih, loncih, torej tam, kjer je prehod v vrat ali celo rame ohranjen izrazito pa v Dragomlju, so lonci tega tipa lahko okrašeni – ustje enakomerno prehaja v polkrožno usločen vrat (lepši tudi na robu in na notranji strani ustja. Na Tonovcovem gra-primeri: G1591, G1497, G1494, G1598, G1597, G1596 idr.). du se pojavljajo v prvi in drugi poznoantični fazi, najbolj To lastnost lahko primerjamo z lonci tipa 4 po Ciglenečkem priljubljeni so bili v 6. stoletju (Modrijan 2011, 190). Širše se (2000, sl. 78), ki je klasificiral grobo lončenino s Tinja nad ti lonci lahko pojavljajo že od sredine 5. stoletja, ostajajo Loko pri Žusmu in jo postavil v širok kontekst jugovzhodno-pa v uporabi tudi v zgodnjem srednjem veku. Predvsem za alpskih poznoantičnih naselbin. Po njegovi klasifikaciji imajo pozne primerke je značilen fasetiran rob ustja (npr. G1598, lahko lonci tega tipa zelo različno oblikovana ustja: ravna, G1628, G1499) (Modrijan 2011, 190, glej analogije za tip 4). odebeljena, trikotna, z visečim robom itd. (Ciglenečki 2000, Posamezne lonce iz Dragomlja lahko primerjamo tudi z 65). To se sklada z našo klasifikacijo dragomeljskega gradi-drugimi tipi s Tonovcovega gradu. Lonec (G1497) lahko pri- va, ki je temeljila izključno na oblikovanosti ustij.71 Na Tinju merjamo s tipom 8 po Modrijanovi, čeprav oster prehod ta tip predstavlja zelo obsežno skupino loncev, ki je časov-ustja ni tako izrazit. Na Tonovcovem gradu se ti lonci po- no neizpovedna, saj se pojavlja tako v poznoantičnih kot javljajo kot majhna skupina in to v prvi poznoantični fazi zgodnjesrednjeveških kontekstih. A na Tinju jih Ciglenečki (Modrijan 2011, 194). večino, verjetno glede na stratigrafijo, opredeljuje kot slo- Nekatere predstavnike tipa 4 iz Dragomlja (G1504, G1509) vanskodobne (Ciglenečki 2000, 65). lahko primerjamo s tipom 3 po Modrijanovi, vendar so dra- Zanimivo je, da ostro zalomljena ustja – tip 3 brez vratu gomeljski primerki slabše izdelani. Modrijanova jih uvršča v in tip 5 z izrazitim vratom po Ciglenečkem (2000, sl. 78) – prvo poznoantično fazo, v čas druge polovice. 4. in začetek med dragomeljskimi lonci manjkajo. Ta dva tipa loncev sta 5. stoletja. 72 namreč izrazito poznoantični obliki, ki se v zgodnjem sre- dnjem veku ne pojavljata (Ciglenečki 2000, 64–66). Pogojno 72  Pred kratkim je bilo objavljeno temeljito obdelano višinsko nase- – zaradi slabe ohranjenosti – bi lahko kot zalomljeni ustji lje Korinjski hrib nad Velikim Korinjem (Cigleneči, Modrijan, Milavec 2020). Modrijanova je obdelala tudi grobo lončenino. Tipologijo je naslonila na tipologijo lončenine s Tonovcovega gradu, zato primer- jav na tem mestu ne podajamo. Z dobro raziskanega višinskega na- 71  Glej podpoglavje Oblikovna analiza. selja Ajdovski Gradec nad Vranjem pri Sevnici pa groba lončenina 136 Dragomelj, AAS 106, 2022 Maja Bausovac (2011) je v doktorski disertaciji obdelala po-III, ki označuje čas od druge polovice 5. do začetka 7. sto- znoantično lončenino z utrjene višinske naselbine Rifnik pri letja (Bierbrauer 1987, 207–209, t. 3 in 5). Le lonci tipa III a Šentjurju. Od obravnavane lončenine 22 % pripada lon-so se, sicer v manjšem obsegu, pojavljali tudi že v Periodi II, čenini umeščeni v konec 4. oziroma na začetek 5. stoletja, torej v času od sredine 4. do sredine 5. stoletja. 75 % v čas od druge polovice 5. in v 6. stoletje ter 6 % Delo Rodriguezove je za dragomeljsko lončenino po-v zgodnjesrednjeveško obdobje (Bausovac 2011, 120). Na- membno predvsem zaradi okrasa (Rodriguez 1992; Rodri- tančnejše datacije so omogočali zadostna količina namizne guez 1997). Glede na to, da je na podlagi fakture, načina in druge funkcionalne keramike ter importi, stratigrafija in izdelave in oblikovanosti večinoma težko ločiti med pozno-razprostranjenost najdb na najdišču. Le pri loncih datacija antičnimi in zgodnjesrednjeveškimi lonci, je Rodriguezova temelji predvsem na analogijah, saj so bili najdiščni podatki pokazala, da so nekatere vrste okrasov lahko pomembne redko izpovedni. Na podlagi ustij jih je razvrstila v šest tipov. pri vzpostavljanju relativne in absolutne kronologije. Tak je Ker klasifikacija dragomeljskih loncev temelji predvsem na okras metličenja ali glavničenja po celotni površini posode, robovih ustij, je neposredna primerjava težja. Glede na ena-velikokrat tudi na notranji strani. Zelo specifičen je tudi okras komerno izvihanost ustij in polkrožnim prehodom v rame metličenja po celotni površini, preko katerega so vrezane bi lahko največ loncev iz Dragomlja umestili v tip 3.1. po ena ali več enojnih valovnic. Rodriguezova okras metličenja Bausovčevi (2011, sl. 13, primerjave za ta tip na str. 87). Gre prepozna kot pomemben motiv okraševanja pozno rimske za zelo razširjeno obliko, ki se pojavlja tako na najdiščih, in pozno antične grobe lončenine ter ga ima za neposre-poseljenih v drugi polovici 5. in v 6. stoletju, kot na najdiščih dno nadaljevanje pozno latenske in zgodnje rimske tradicije 8. in 9. stoletja (Bausovac 2011, 88). (Rodriguez 1992, 162). Za okras metličenja z enojno valovni- Za jugovzhodno alpski prostor so pomembni še tipologija co pa meni, da ne gre za lokalni pojav, temveč široko sprejet Volkerja Bierbrauerja (1987), izdelana za klasificiranje lonče-motiv, ki se pojavlja na večini višinskih naselij jugovzhodne- nine naselbine Invillino v Furlaniji, ki temelji predvsem na ga alpskega prostora. Začetek njegovega pojava datira v oblikovanosti ustij in v katero so vključena tudi najdišča širše zadnjo četrtino 4. stoletja, hkrati s pojavom glajenega okra-regije ter dela Helgard Rodriguez (1992; Helgard Rodrigu- sa v tem prostoru (Rodriguez 1992, 166, 167). V 5. stoletju ez 1997), ki je obravnavala lončenino z več višinskih naselij je drobno metličenje z enojno valovnico nadomestilo bolj Tirolske in Koroške s posebnim poudarkom na relativni kro-grobo (Rodriguez 1992, 168). Večina višinskih naselbin jugo- nologiji in okrasju. 73 vzhodnega alpskega prostora doživi zaton ob koncu 6. ali v Po Bierbrauerjevi tipologiji bi lahko dragomeljske lonce ti- začetku 7. stoletja, kar povezuje predvsem z naselitvijo Slo- pov 1, 2 in 3 umestili v obsežno skupino III a 1–3 (Bierbrauer vanov, ki s seboj prinesejo svojo keramično tradicijo. Okras 1987, t. 73), tip 4 v III c 1 (Bierbrauer 1987, t. 74), tip 5 v III i metličenja ob trku z njo doživi nov razvoj. Rodriguezova (Bierbrauer 1987, t. 78), tip 6 v III d 2 (Bierbrauer 1987, t. 75) meni, da tradicija metličenega okrasa, ki ga povezujemo z in tip 7 v III f 1 (Bierbrauer 1987, t. 77). Skleda (G1708) spada Romani, v tem prostoru kontinuirano preživi do visokega med konične sklede tipa I a, skleda (G1753) med sklede z srednjega veka (Rodriguez 1992, 172, 175–178). zalomljenim ustjem tipa I b (Bierbrauer 1987, t. 70). Preostali Visok odstotek (30 %, sl. 166) odlomkov z metličenjem in polkrožno oblikovani skledi s preprostima ustjema (G1491 kar 4 % odlomkov, na katerih se pojavlja enojna valovnica, in G1493) sta najbližji tipu I d (Bierbrauer 1987, t. 71). Ome-vrezana čez relativno drobno metličenje, daje dragomelj- njene tipe tako loncev kot skled je Bierbrauer na podlagi ski lončenini močan poznoantični karakter. Tega dopolnjuje stratigrafije in kovinskih drobnih najdb umestil v t. i. Periodo tudi zgoraj pokazano dobro ujemanje s tipi lončenine z vi- šinskih naselij v regiji, še posebej pa, da je bil v bližnji pozno celotnega najdišča ni bila sistematično obdelana, klasificirana in rimski vili v Šentpavlu odkrit lonček z drobnim metličenjem objavljena. T. Knific je predstavil drobne najdbe, tudi del grobe lon- čez celotno površino in vrezano enojno valovnico (Jerončič čenine, hiš A in B (Knific 1979) ter posebej nekatere specifične zvrsti 2005, t. 40: 19). Mlajša faza vile je obstajala najkasneje do lončenine (Knific 1994). I. Mirnik–Prezelj (1984) je obdelala najdbe z konca 4. ali začetka 5. stoletja (Jerončič 2005, 75). izkopavanj v letih 1980 do 1982, predvsem s prostora med zgornjo cerkvijo in hišo A. P. Bitenc (2001) pa najdbe hiše G, izkopane v letih To datiranje postavljajo pod vprašaj štiri radiokarbonske da-1985 in 1986. Slednja je grobo lončenino še najtemeljiteje opredelila. tacije iz polnil naselbinskih jam. Vse radiokarbonske datacije V popolnosti se je naslonila na tipologijo Ciglenečkega (2000), zato kažejo, da je naselje obstajalo v času zgodnjega srednjega na tem mestu primerjav z Ajdovskim Gradcem ne navajamo posebej. 73  V zadnjih letih so bila objavljena še številna poznoantična višinska veka (glej zgoraj in poglavje 6.1 Radiokarbonske analize). To naselja jugovzhodnega alpskega prostora. Temeljit pregled literature posredno nakazuje tudi gradivo. V poznoantičnih višinskih podaja Modrijanova (2011, 158−160; Modrijan 2020, 106). Dragomelj, AAS 106, 2022 137 naseljih je pestrost keramičnih posod večja, prav tako se in obvrteni na počasnem lončarskem vretenu, kroglastih pojavljajo importirana in namizna lončenina ter večje šte-oblik z izvihanim ustjem. Običajno so okrašeni z enojnimi vilo kovinskih predmetov. V zgodnjesrednjeveških nižinskih ali večlinijskimi valovnicami, nekateri pa tudi z metličenjem naseljih pa prevladujejo predvsem lonci, sklede so redke, po celotni površini trebuha, čez katero je vrezana enojna ni importirane ali namizne, bolj fine lončenine, redkejši valovnica (Cetinić 2010, sl. 5). Tudi oblikovanost ustja – to pa so tudi kovinski predmeti. Tipi loncev, ki so bili odkriti je zaobljeno in odebeljeno – jih povezuje z dragomeljskim v Dragomlju, so v primerjavi s tipi z višinskih naselij veči-loncem (G1596). Željka Cetinić je na podlagi tipoloških ra- noma tipi »dolgega trajanja« ter se lahko pojavljajo tako v znolikosti prepoznala dve različni lončarski produkciji ozi-poznoantičnih kot v zgodnjesrednjeveških kontekstih. Glede roma dve delavnici. Zanimivo je tudi, da lončenina te faze na sodčasto oblikovan trup in preprosto izvihano ustja ima grobišča nima primerjav ne na sočasnih grobiščih Dalmacije tudi lonec (G1591), tip 1, zelo zgodnjesrednjeveške lastno-ne Istre. Avtorica zato meni, da gre za lokalno proizvodnjo sti oziroma ga lahko povežemo tudi s slovansko keramično (Cetinić 1998, 87; Cetinić 2010, 8, 9). tradicijo. To je opazil tudi Andrej Pleterski, ki ga je v splošni Zaenkrat še ni mogoče pojasniti podobnosti v okrasu me-kronologiji zgodnjesrednjeveške lončenine (Pleterski 2010, tličenja z enojno valovnico nekaterih loncev z najdišč Lju-85–160) umestil med ustja skupine S 2 (Pleterski 2010, 100, bljanske kotline in zaledja Kvarnerja, prav tako ne, zakaj na 101, Sl. 4.26). To pa datira med letoma 649 in 946, z mo-teh najdiščih lončenina daje vtis, da pripada dvema lončar- žnostjo pojavljanja pred in po tem razponu (Pleterski 2010, skima tradicijama. Samo slutimo lahko, da gre za okras ozi-158), kar se ujema tudi z razponi radiokarbonskih datacij iz roma obdelavo posode, ki preživi oziroma ponovno vznikne dragomeljskih naselbinskih jam. samo na določenih omejenih območjih v 8. in 9. stoletju. Zanimivo je, da je bil ta lonec najden v polnilu peči Lončenina iz mlajših obdobij SE 549/550 skupaj z loncem (G1596), okrašenim z drob-V novoveški čas verjetno lahko umestimo del ročaja z nav- nim metličenjem in enojnima valovnicama,74 ki ga Pleterski pičnimi vrezi (G1797). opredeli v skupino V 2, pripisano vlaški, to je staroselski tra- diciji (Pleterski 2010, 100, 101, sl. 4.26, 160). Zaključek Ravno lončenina z metličenjem celotne površine, čez katero Na najdišču Dragomelj je bil odkrit manjši zgodnjesrednje-je vrezana enojna valovnica, bo morala biti v prihodnosti veški zaselek. Raziskane so bile dve ali tri hiše, ki so ležale na ponovno ovrednotena. Zaenkrat kaže, da vzhodna Slove-severozahodnem robu najdišča. Grajene so bile z navpični- nija tega okrasa v zgodnjem srednjem veku ne pozna. Na mi stojkami za ostrešje. Nekatere so bile v jami učvrščene drugi strani pa najdišča osrednje Slovenije in deloma Go-s kamni, ki so služili kot zagozde. Okoli hiš so bile razpo- renjske, ki ponujajo tudi radiokarbonsko datirane kontekste rejene nepravilno oblikovane jame različnih namembnosti, ali lažje časovno opredeljive grobne celote, kažejo, da ta najverjetneje pa shranjevalne ali odpadne. Severno od hiše okras v 8. in 9. stoletju doživi nekakšno »renesanso« v ni-1 je bilo nasutje ali tlakovanje iz prodnikov, med katerimi je žinskih naselbinah. Eno takih je gotovo Dragomelj, pojavlja bilo več odlomkov lončenine. Natančne funkcije nasutja ni pa se tudi na Pržanju pri Ljubljani (Hrovatin, Turk 2008, 148, mogoče pojasniti. 150, predmeti št.: 1, 6, 7, 9, 10, 12, 13, 31) in na grobišču v Na severovzhodnem delu najdišča sta bili odkriti jama, ki jo Smokuču (neobjavljeno, hrani NMS). morda lahko interpretiramo kot bivalno zemljanko, in ognji- Bolj oddaljena, a nenavadno primerljiva je tudi lončenina šče ali peč, v kateri so bili ohranjeni večji odlomki loncev. z grobišča Stranče – Gorica s področja Vinodola v zaled- Namembnosti ostalih jam na tem delu najdišča ne moremo ju kvarnerskega zaliva (Cetinić 1998, 2010). Grobišče pester pojasniti. nabor pridatkov v grobovih umešča v čas od konca 8. do Jame so bile v zgodnji srednji vek umeščene na podlagi 11. stoletja. V starejši fazi grobišča, od konca 8. do prve po-lončenine iz polnil, ki je, z izjemo keramičnega vretenca in lovice 9. stoletja, je bila v grobove pogosto pridana tudi nekaj kosov brezoblične kovine, edino ohranjeno drobno lončenina (Cetinić 1998, 84–85, t. VI, 1, 2; t. VIII, 1; t. XI, 1, 2; gradivo. V vseh polnilih jam je bila lončenina močno fra-t. XIII, 1), dobro datirana s karolinškimi kovinskimi pridatki gmentirana, le med ostanki ognjišča ali peči so se ohranili v grobovih (Cetinić 2010, 9). Lonci so izdelani prostoročno večji odlomki. Lončenina je dobro primerljiva z grobo lončenino s sloven- 74  Zelo podoben lonec, tako v okrasu in proporcu kot oblikovanosti, skih, italijanskih in avstrijskih višinskih naselij. Okras metli-je bil npr. odkrit na višinski naselbini Lavant na Tirolskem (Bierbrauer čenja, preko katerega je vrezana enojna valovnica, pa še 1987, 211, Abb. 29: 14). 138 Dragomelj, AAS 106, 2022 posebej poudarja poznoantično tradicijo. Nekatere lonce lahko pripišemo zgodnjesrednjeveški lončarski tradiciji. Lon- čenini s t. i. poznoantično in zgodnjesrednjeveško tradicijo se ne izključujeta, torej se lahko pojavljata v istih polnilih jam. Radiokarbonsko so bili datirani štirje vzorci oglja. Prvi iz jame za stojko hiše 1 in drugi iz jame za stojko hiše 2, dva pa sta bila iz oglja ognjišča ali peči. Les z ognjišča je bil najver- jetneje posekan v času med sredino 7. in zadnjo tretjino 8. stoletja, hiši pa sta bili zelo verjetno postavljeni med letoma 770 in 940. Na podlagi lončenine je težko točno datirati zaselek. Ra- diokarbonske datacije ga postavljajo v zgodnji srednji vek. Vprašanja o dolgotrajnosti poznoantične poselitve v nižinah oziroma o sobivanju staroselcev in Slovanov na Ljubljan- skem polju zaenkrat ostajajo neodgovorjena. Dragomelj, AAS 106, 2022 139 6Analize 6.1 Skupni pregled Osnovni podatki o vzorcih oglja za radiokarbonske anali- radiokarbonskih analiz ze so podani v skupni preglednici na sl. 168. Posamezni rezultati z 1–σ (68,2 %) oziroma 2–σ (95,4 %) verjetnostjo Peter Turk koledarskega časovnega razpona so poleg tega podani v Na 22 vzorcih z izbranih organskih ostankov z izko- ločenih grafih, povzetih po OxCal v. 4.4 (sl. 169–190). pavanj v Dragomlju so bile opravljene radiokarbonske Komentarji k rezultatom posameznih radiokarbonskih da-analize (sl. 168). Izvedlo jih je pet različnih izvajalcev: tiranj so podani v poglavjih o posameznih časovnih ob- - Beta Analytic, Miami, Florida; dobjih (poglavja 5.2.2–5.2.5). Na tem mestu velja poleg - University of Gröningen, Centre for Isotope Research; tega opozoriti še na nekatere rezultate, ki se niso ujemali - University of Köln, Centre for Accelerator Mass s pričakovanji: Spectrometry; 1. Radiokarbonska datacija Beta 201214 (sl. 174) je dala re- - University of Kiel, Leibniz Laboratory for Radiometric zultat 5010+/-40 BP, ki sodi v srednjo bakreno dobo (3931– Dating and Stable Isotope research; 3711 pr. n. št., 1–σ). Vzorec oglja izhaja iz polnila neolitske - Poznan Radiocarbon laboratory. jame 1 (SE 402). Pričakovana datacija zanj je bila torej v raz- ponu druge četrtine oziroma sredine 5. tisočletja pr. n. št. Slika Št. vzorca SE Sektor Kv. Datum Poslano Laboratorij Predvidena dat. Datacija Datacija (kalibr. (BP) 1 st. dev.) 1 169 203/00 930 18 A 6 2000 2005/05 Beta (201209) neolitik 5870 +/- 40 4792−4705 pr. n. št. 2 170 321/00 1053 18 A, B 1 2000 2005/05 Beta (201210) neolitik 5750 +/- 40 4676−4544 pr. n. št. 3 171 319/97 404 B 1 1997 2005/05 Beta (201213) neolitik 5740 +/- 40 4676−4544 pr. n. št. 4 172 233/00 1037 18 A 2 2000 2001/12 Beta (162366) neolitik 5730 +/- 50 4658−4500 pr. n. št. 5 173 219/00 662 19 456 2000 2019/01 Poznan (109916) ? - KŽG (pot) 5690 +/- 40 4581−4455 pr. n. št. 6 174 320/97 402 B 2 1997 2005/05 Beta (201214) neolitik 5010 +/- 40 3931−3711 pr. n. št. 7 175 369/00 1502 25 A 622 2000 2005/05 Beta (201212) KŽG 4090 +/- 40 2846−2505 pr. n. št. 8 176 52/97 634 20 513 2000 2005/05 Beta (201208) KŽG 3920 +/- 40 2469−2344 pr. n. št. 9 177 66/00 662 19 499 2000 2018/02 Poznan (100040) ? - KŽG (pot) 3580+/-40 2013−1886 pr. n. št. 10 178 301/97 388 B 1 1997 1998/06 Gröningen (10022) neolitik 2990 +/- 40 1283−1127 pr. n. št. 11 179 155/00 916 19 456 2000 2018/02 Poznan (100041) KŽG 2970 +/- 40 1260−1123 pr. n. št. 12 180 326/00 1266 26 A 592 2000 2005/05 Beta (201211) KŽG 2970 +/- 40 1260−1123 pr. n. št. 13 181 6/00 534 20 493 2000 2005/05 Beta (201206) KŽG 2950 +/- 40 1224−1059 pr. n. št. 14 182 404/00 1697 23A 421 2000 2018/02 Poznan (100042) KŽG 2890 +/-40 1155−1007 pr. n. št. 15 183 252/97 396 12 179 1997 1998/06 Gröningen (10030) KŽG 2890 +/- 40 1155−1007 pr. n. št. 16 184 277/97 388 B; PN 133 2 1997 1998/06 Gröningen (10025) neolitik 2890 +/- 40 1155−1007 pr. n. št. 17 185 307/97 388 B; PN 133 2 1997 2003 Kiel (21321) neolitik 2872 +/- 23 1109−1007 pr. n. št. 18 186 168/97 327 14 204 1997 1998/06 Gröningen (10028) KŽG 2840 +/- 40 1048−930 pr. n. št. 19 187 39/00 549 21 679 2000 2005/05 Beta (201207) zg. sr. vek 1340 +/- 40 651−772 n. št. 20 188 549 21 679 2000 2001/12 Beta (162367) zg. sr. vek 1310 +/- 40 662−772 n. št. 21 189 336/97 278 16, 17 250, 1997 1998/06 Gröningen (10026) zg. sr. vek 1170 +/- 40 775−951 n. št. 251 22 190 216/97 228 16 257 1997 1997 Köln (5151) zg. sr. vek 1170 +/- 50 775−954 n. št. 168 Preglednica z rezultati radiokarbonskih analiz. Glede na to, da v Dragomlju nismo odkrili struktur ali najdb, izstopajoči in kot taki nekredibilni, t. i. outlierja. Seveda osta-ki bi sodile v prvo četrtino 4. tisočletja pr. n. št., je ta datacija ja v zvezi s tema datacijama – tako kot z gornjo iz srednje izstopajoča in kot taka nekredibilna (t. i. outlier v terminolo-bakrene dobe – odprto vprašanje, ali sta morda premeša- giji radiokarbonskih datacij, prim. Bronk Ramsey 2009). ni ali premeščeni daljni odmev antropogenih dejavnosti na 2. Radiokarbonski dataciji Beta 201208 in Beta 201212 (sl. območju Dragomlja iz 3. tisočletja pr. n. št., ki jih danes ne 175–176) sta dali rezultat 3920+/-40 oziroma 4090+/-40 prepoznamo več. BP, ki sodita v pozno bakreno dobo (2846–2344 pr. n. št., 3. Izstopajoča je tudi radiokarbonska datacija Poznan 100040 1–σ). Oba vzorca oglja izhajata iz polnila žarnogrobiščnih (sl. 177), ki je dala rezultat 3580+/-40 BP, ki sodi v zgodnjo jam za stojke v SE 634 in SE 1502. Pričakovana datacija za-bronasto dobo (2013–1886 pr. n. št., 1–σ). Vzorec oglja izha- nju je bila torej v razponu zadnje četrtine 2. tisočletja pr. ja iz polnila drenažnega jarka SE 662), najverjetneje v zvezi n. št. Glede na to, da v Dragomlju nismo odkrili struktur ali z bronastodobno (?) komunikacijo v sektorju 19 (prim. po-najdb, ki bi sodile v 3. tisočletje pr. n. št., sta tudi ti dataciji glavje 5.2.2). Tudi v zvezi s tem dvojnim drenažnim jarkom 169 Radiokarbonska datacija vzorca Beta-201209 (SE 930). 172 Radiokarbonska datacija vzorca Beta-162366 (SE 1037). 170 Radiokarbonska datacija vzorca Beta-201210 (SE 1053). 173 Radiokarbonska datacija vzorca Poz-109916 (SE 662). 171 Radiokarbonska datacija vzorca Beta-201213 (SE 404). 174 Radiokarbonska datacija vzorca Beta-201214 (SE 402). Dragomelj, AAS 106, 2022 141 je bilo pričakovati, da sodi v pozno bronasto dobo, zato je n. št., ki jih danes ne prepoznamo več. Možno pa je tudi, bil v preverbo analiziran še en vzorec oglja iz istega konte-da je tak vzorec oglja tudi sled požara, antropogenega ali ksta. Ta je dal neolitski rezultat (Poznan 109916: 5690+/-40, neantropogenega nastanka, v bližnji okolici. 4581–4455 pr. n. št., 1–σ). Sklep teh neusklajenih datacij iz 4. V oči bodejo tudi kar tri radiokarbonske datacije iz pri-istega jarka (sicer med seboj oddaljenih pribl. 25 metrov) čakovanega neolitskega konteksta, za katere se je izkazalo, je, da imamo v (verjetno bronastodobnem) drenažnem jar-da dejansko sodijo v pozno bronasto dobo. Gre za radio- ku premešane ostanke iz različnih obdobij, tako tistega, v karbonske datacije Gröningen 10022 in Gröningen 10025 ter Dragomlju izpričanega tudi sicer (neolitik), kot tistega, ki ga Kiel 21321 (sl. 178, 184–185). Njihovi rezultati so 2990+/-40 v Dragomlju nismo odkrili (zgodnja bronasta doba). Za sle- BP, 2890+/-40 BP in 2872+/-23 BP, sodijo torej v časovni dnjega veljajo podobne možnosti razlage kot pri predhodni razpon med 1283 in 1007 pr. n. št. (1–σ). Vse izhajajo iz plasti točki: gre morda za premešani in/ali premeščeni daljni od-SE 388 v sektorju B, ki se je ob izkopavanjih kazala kot plast mev antropogenih dejavnosti iz zgodnjega 2. tisočletja pr. s prevladujočimi neolitskimi ostalinami (prim. poglavji 5.2.1, 175 Radiokarbonska datacija vzorca Beta-201212 (SE 1502). 178 Radiokarbonska datacija vzorca GrA-10022 (SE 388). 176 Radiokarbonska datacija vzorca Beta-201208 (SE 634). 179 Radiokarbonska datacija vzorca Poz-100041 (SE 916). 177 Radiokarbonska datacija vzorca Poz-100040 (SE 662). 180 Radiokarbonska datacija vzorca Beta-201211 (SE 1266). 142 Dragomelj, AAS 106, 2022 5.2.2 in G120–G273). Velika koncentracija žganine in oglja – med izkopavanji pripisana neolitski plasti SE 388 – je bila dejansko dno žarnogrobiščne jame, ki je med izkopavanji nismo uspeli dokumentirati (prim. tudi Turk 2010). V južnih sektorjih dragomeljskih izkopavanj (sektorji B, 18 in 18A) je bila med neolitskimi plastmi in jamami ter tistimi poznobro- nastodobnimi sicer mestoma ugotovljena superpozicija, a so bile obenem žarnogrobiščne jame zelo pogosto izko- pane skozi neolitske plasti globoko v geološko osnovo in je natančno ugotavljanje časovne pripadnosti ob odsotnosti drobnih najdb močno oteženo, pogosto nemogoče. 184 Radiokarbonska datacija vzorca GrA-10025 (SE 388). 181 Radiokarbonska datacija vzorca Beta-201206 (SE 534). 185 Radiokarbonska datacija vzorca KIA-21321 (SE 388). 182 Radiokarbonska datacija vzorca Poz-100042 (SE 1697). 186 Radiokarbonska datacija vzorca GrA-10028 (SE 327). 183 Radiokarbonska datacija vzorca GrA-10030 (SE 396). 187 Radiokarbonska datacija vzorca Beta-201207 (SE 549). Dragomelj, AAS 106, 2022 143 6.2 Analiza in seznam novčnih najdb Andrej Šemrov Med letoma 1995 in 2001 je bilo pri naselju Dragomelj ob gradnji avtocestnega odseka Blagovica–Šentjakob pri zašči- tnih arheoloških izkopavanjih odkritih 30 novcev, večinoma v plasti ornice (sl. 191). Novci so bili odkriti v delovnih sezo- nah v letih 1997 in 2000. Vse numizmatične najdbe so predstavljene kot posamične najdbe in pri kartiranju razprostranjenosti ni bila vidna kon- 188 Radiokarbonska datacija vzorca Beta-162367 (SE 549). centracija najdb. Slabo sledljivemu poznoantičnemu obdobju (Turk 2003a, 128) je mogoče pripisati točneje neopredeljen antoninijan cesarja Galijena (253–268), ki je bil kovan med letoma 260 in 268 v nedoločeni kovnici. Morda je novec vezan na villo rustico v bližnjem Šentpavlu (Jerončič 2005). Čeprav je v bližini Dragomlja nekoč stal grad in je iz virov znano, da je bilo območje poseljeno s kmetijami (Otorepec Zap. Obdobje Država Novec / Vladar Datacija Kovnica Literatura SE Sek./Kv. Teža (g) Dim. (mm) Opis / ohranjenost Inv. št. številka 189 Radiokarbonska datacija vzorca GrA-10026 (SE 278). 1 Antika Rimsko cesarstvo An / Gallienus 260−268 ? Webb 1927?; Göbl? 001 19/489 2,03 í 17 Av.: GA... Dop.: K. Rv.: stoječa LJ 79254 figura; izrabljen 2 Novi vek Sveto rimsko cesarstvo Soldo / Marija Terezija) 1753 Dunaj Eypeltauer 1973, 464/4 001 3/80 2,15 í 22 Dobro ohranjen LJ 79245 3 Novi vek Sveto rimsko cesarstvo Soldo / Marija Terezija) 1755 Dunaj Eypeltauer 1973, 464/6 001 16/250 2,31 í 22 Izrabljen LJ 79246 4 Novi vek Sveto rimsko cesarstvo 1/2 Kreuzer / Jožef II. 1780−1790 ? Jaeckel 1970, 2/1-5 001 31/403A 2,98 í 20 Dobro ohranjen LJ 79257 5 Novi vek Sveto rimsko cesarstvo Soldo / Jožef II. 1788 Kremnica Jaeckel 1970, 60/5 001 23A/422 1,79 í 20 Dobro ohranjen LJ 79243 6 Novi vek Sveto rimsko cesarstvo Soldo / Jožef II. 1788 Kremnica Jaeckel 1970, 60/5 001 31/407C 1,65 í 20 Izrabljen LJ 79244 7 Novi vek Sveto rimsko cesarstvo Soldo / Jožef II. 1788 Kremnica Jaeckel 1970, 60/5 001 20/513 0,49 fragm. Izrabljen LJ 79252 8 Novi vek Avstrijsko kraljestvo 1/4 Kreuzer / Franc I. 1816 Dunaj Jaeckel 1970, 182/1 007 6/86 1,72 í 19 Dobro ohranjen LJ 79256 9 Novi vek Avstrijsko kraljestvo Kreuzer / Franc I. 1816 ? Jaeckel 1970, 184/1 001 b.p. 2,87 í 25 Izrabljen LJ 79255 10 Novi vek Avstrijsko kraljestvo Kreuzer / Franc Jožef I. 1859 Dunaj Jaeckel 1970, 322/2 001 19/420 2,45 í 19 Izrabljen LJ 79249 11 Novi vek Avstro-Ogrska 20 Kreuzer / Franc Jožef I. 1868 Dunaj Jaeckel 1970, 340/1 001 31/407C 2,19 í 21 Dobro ohranjen LJ 79253 12 Novi vek Avstro-Ogrska Kreuzer / Franc Jožef I. 1881 Dunaj Jaeckel 1970, 322/10 001 4/75 2,77 í 19 Dobro ohranjen LJ 79250 13 Novi vek Avstro-Ogrska 10 Heller / Franc Jožef I. 1908 Dunaj Jaeckel 1970, 374/6 001 12/179 2,29 í 19 Dobro ohranjen LJ 79240 14 Novi vek Avstro-Ogrska 10 Heller / Franc Jožef I. 1916 Dunaj Jaeckel 1970, 391/1 007 11/149 2,69 í 19 Dobro ohranjen LJ 79241 190 Radiokarbonska datacija vzorca KoA-5151 (SE 228). 15 Novi vek Avstro-Ogrska 2 Heller / Franc Jožef I. 1893 Dunaj Jaeckel 1970, 373/2 001 31/402B 2,46 í 19 Dobro ohranjen LJ 79239 16 Novi vek Avstro-Ogrska 2 Heller / Franc Jožef I. 1912 Dunaj Jaeckel 1970, 373/21 001 b.p. 3,14 í 19 Dobro ohranjen LJ 79238 17 Novi vek Avstro-Ogrska Heller / Franc Jožef I. 1914 Dunaj Jaeckel 1970, 372/18 001 10/159 1,42 í 17 Dobro ohranjen LJ 79242 18 Moderna doba Nemški rajh Reichspfennig 1940−1945 ? Krause, Mischler 2004, 97/1-36 001 19/439 0,98 í 16 Izrabljen LJ 79236 19 Moderna doba Nemški rajh Reichspfennig 1940−1945 ? Krause, Mischler 2004, 97/1-36 001 23A/422 0,83 í 16 Izrabljen LJ 79232 20 Moderna doba Nemški rajh 5 Reichspfennig 1940−1944 ? Krause, Mischler 2004, 100/1-31 001 29/405 1,22 í 18 Izrabljen LJ 79228 21 Moderna doba Nemški rajh 10 Reichspfennig 1940−1945 ? Krause, Mischler 2004, 101/1-36 006 7/103 2,57 í 20 Izrabljen LJ 79237 22 Moderna doba Nemški rajh 10 Reichspfennig 1940−1945 ? Krause, Mischler 2004, 101/1-36 616 26/593 2,04 í 21 Izrabljen LJ 79230 23 Moderna doba Jugoslavija (FNRJ) 50 Para 1945 Beograd Ješe, Čop 1988, 18.011 001 19/479 0,93 í 18 Izrabljen LJ 79235 24 Moderna doba Jugoslavija (FNRJ) 50 Para 1945 Beograd Ješe, Čop 1988, 18.011 001 31/407B 0,61 í 18 Izrabljen LJ 79234 25 Moderna doba Jugoslavija (FNRJ) Dinar 1945 Beograd Ješe, Čop 1988, 19.011 001 23A/432 2,04 í 20 Izrabljen LJ 79233 26 Moderna doba Jugoslavija (FNRJ) Dinar 1945 Beograd Ješe, Čop 1988, 19.011 001 23A/441 2,02 í 20 Izrabljen LJ 79231 27 Moderna doba Jugoslavija (FNRJ) Dinar 1945 Beograd Ješe, Čop 1988, 19.011 001 23A/432 1,68 í 20 Izrabljen LJ 79229 28 Moderna doba Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev 50 Para 1925 Bruselj Ješe, Čop 1988, 4.021 1144 24A/653 2,01 í 18 Dobro ohranjen LJ 79247 29 Moderna doba Kraljevina Jugoslavija 2 Dinara 1938 Beograd Ješe, Čop 1988, 14.016 001 11/156 4,95 í 40 Dobro ohranjen LJ 79248 30 Moderna doba Kraljevina Jugoslavija 2 Dinara 1938 Beograd Ješe, Čop 1988, 14.016 520 23/425 4,64 í 40 Dobro ohranjen LJ 79251 191 Novčne najdbe. 144 Dragomelj, AAS 106, 2022 1962, 1–8), le-tega v samem numizmatičnem gradivu ni enovito denarno maso brez vpliva tujega denarja. Najstarej-mogoče zaslediti. Intenzivna izraba kmetijskih zemljišč in ša sta bakrena solda, ki sta bila kovana za Goriško, iz let 1753 posledično poselitev sta zaznavni šele v obdobju refor- in 1755 iz dunajske kovnice, le-ta pa je prevladujoča do pro- matorske cesarice Marije Terezije (1740–1780), ko je bilo v pada Avstro-Ogrske leta 1918. Iz tega obdobja je bil le en času agrarnotehnične revolucije ob obveznem kolobarjenju novec kovan v Kremnici. Med I. in II. svetovno vojno v času uvedeno še intenzivnejše gnojenje njiv, kar kot posledico Kraljevine SHS in Kraljevine Jugoslavije so bili izgubljeni trije pomeni tudi povečanje števila rejene govedi (odprava paše) novci. Iz obdobja II. svetovne vojne je zaznavna okupacija na tem območju in s tem temeljite spremembe samostojnih oziroma priključitev območja k Tretjemu rajhu (1941–1945) s kmečkih gospodarstev. Novci manjših vrednosti od Marije petimi novci, ki zaradi slabe ohranjenosti niso podrobneje Terezije (1753) do Federativne narodne republike Jugoslavije opredeljeni. Povojna Jugoslavija je prav tako predstavljena (1945), ki so bili razpršeni po agrarnem območju Dragomlja, s petimi novci iz leta 1945. Kot zanimivost pa je treba izpo-so bili tako najverjetneje na njive pripeljani z gnojem in od- staviti, da pri izkopavanjih ni bil najden noben kovanec iz padki z bližnjih kmetij. Na pomembnost razvoja kmetijstva v obdobja po letu 1945, kot da je na tem območju izostala zgodnjem obdobju obravnavanih novčnih najdb kaže tudi izraba kmetijskih površin (gnojenje), čeprav se je po II. sve-ustanovitev Kranjske kmetijske družbe leta 1767 v Ljubljani tovni vojni pričelo še intenzivnejše kmetijstvo zaradi želje po (Blaznik et al. 1970) vse večji pridelavi hrane. Novci, ki so bili najdeni pri arheoloških izkopavanjih med le- toma 1995–2001, predstavljajo običajno sliko širšega denar- nega obtoka v 3. stoletju, pa tudi med letoma 1753 in 1945 poleg denarnega papirja. Vsi novci novega veka kažejo na Zap. Obdobje Država Novec / Vladar Datacija Kovnica Literatura SE Sek./Kv. Teža (g) Dim. (mm) Opis / ohranjenost Inv. št. številka 1 Antika Rimsko cesarstvo An / Gallienus 260−268 ? Webb 1927?; Göbl? 001 19/489 2,03 í 17 Av.: GA... Dop.: K. Rv.: stoječa LJ 79254 figura; izrabljen 2 Novi vek Sveto rimsko cesarstvo Soldo / Marija Terezija) 1753 Dunaj Eypeltauer 1973, 464/4 001 3/80 2,15 í 22 Dobro ohranjen LJ 79245 3 Novi vek Sveto rimsko cesarstvo Soldo / Marija Terezija) 1755 Dunaj Eypeltauer 1973, 464/6 001 16/250 2,31 í 22 Izrabljen LJ 79246 4 Novi vek Sveto rimsko cesarstvo 1/2 Kreuzer / Jožef II. 1780−1790 ? Jaeckel 1970, 2/1-5 001 31/403A 2,98 í 20 Dobro ohranjen LJ 79257 5 Novi vek Sveto rimsko cesarstvo Soldo / Jožef II. 1788 Kremnica Jaeckel 1970, 60/5 001 23A/422 1,79 í 20 Dobro ohranjen LJ 79243 6 Novi vek Sveto rimsko cesarstvo Soldo / Jožef II. 1788 Kremnica Jaeckel 1970, 60/5 001 31/407C 1,65 í 20 Izrabljen LJ 79244 7 Novi vek Sveto rimsko cesarstvo Soldo / Jožef II. 1788 Kremnica Jaeckel 1970, 60/5 001 20/513 0,49 fragm. Izrabljen LJ 79252 8 Novi vek Avstrijsko kraljestvo 1/4 Kreuzer / Franc I. 1816 Dunaj Jaeckel 1970, 182/1 007 6/86 1,72 í 19 Dobro ohranjen LJ 79256 9 Novi vek Avstrijsko kraljestvo Kreuzer / Franc I. 1816 ? Jaeckel 1970, 184/1 001 b.p. 2,87 í 25 Izrabljen LJ 79255 10 Novi vek Avstrijsko kraljestvo Kreuzer / Franc Jožef I. 1859 Dunaj Jaeckel 1970, 322/2 001 19/420 2,45 í 19 Izrabljen LJ 79249 11 Novi vek Avstro-Ogrska 20 Kreuzer / Franc Jožef I. 1868 Dunaj Jaeckel 1970, 340/1 001 31/407C 2,19 í 21 Dobro ohranjen LJ 79253 12 Novi vek Avstro-Ogrska Kreuzer / Franc Jožef I. 1881 Dunaj Jaeckel 1970, 322/10 001 4/75 2,77 í 19 Dobro ohranjen LJ 79250 13 Novi vek Avstro-Ogrska 10 Heller / Franc Jožef I. 1908 Dunaj Jaeckel 1970, 374/6 001 12/179 2,29 í 19 Dobro ohranjen LJ 79240 14 Novi vek Avstro-Ogrska 10 Heller / Franc Jožef I. 1916 Dunaj Jaeckel 1970, 391/1 007 11/149 2,69 í 19 Dobro ohranjen LJ 79241 15 Novi vek Avstro-Ogrska 2 Heller / Franc Jožef I. 1893 Dunaj Jaeckel 1970, 373/2 001 31/402B 2,46 í 19 Dobro ohranjen LJ 79239 16 Novi vek Avstro-Ogrska 2 Heller / Franc Jožef I. 1912 Dunaj Jaeckel 1970, 373/21 001 b.p. 3,14 í 19 Dobro ohranjen LJ 79238 17 Novi vek Avstro-Ogrska Heller / Franc Jožef I. 1914 Dunaj Jaeckel 1970, 372/18 001 10/159 1,42 í 17 Dobro ohranjen LJ 79242 18 Moderna doba Nemški rajh Reichspfennig 1940−1945 ? Krause, Mischler 2004, 97/1-36 001 19/439 0,98 í 16 Izrabljen LJ 79236 19 Moderna doba Nemški rajh Reichspfennig 1940−1945 ? Krause, Mischler 2004, 97/1-36 001 23A/422 0,83 í 16 Izrabljen LJ 79232 20 Moderna doba Nemški rajh 5 Reichspfennig 1940−1944 ? Krause, Mischler 2004, 100/1-31 001 29/405 1,22 í 18 Izrabljen LJ 79228 21 Moderna doba Nemški rajh 10 Reichspfennig 1940−1945 ? Krause, Mischler 2004, 101/1-36 006 7/103 2,57 í 20 Izrabljen LJ 79237 22 Moderna doba Nemški rajh 10 Reichspfennig 1940−1945 ? Krause, Mischler 2004, 101/1-36 616 26/593 2,04 í 21 Izrabljen LJ 79230 23 Moderna doba Jugoslavija (FNRJ) 50 Para 1945 Beograd Ješe, Čop 1988, 18.011 001 19/479 0,93 í 18 Izrabljen LJ 79235 24 Moderna doba Jugoslavija (FNRJ) 50 Para 1945 Beograd Ješe, Čop 1988, 18.011 001 31/407B 0,61 í 18 Izrabljen LJ 79234 25 Moderna doba Jugoslavija (FNRJ) Dinar 1945 Beograd Ješe, Čop 1988, 19.011 001 23A/432 2,04 í 20 Izrabljen LJ 79233 26 Moderna doba Jugoslavija (FNRJ) Dinar 1945 Beograd Ješe, Čop 1988, 19.011 001 23A/441 2,02 í 20 Izrabljen LJ 79231 27 Moderna doba Jugoslavija (FNRJ) Dinar 1945 Beograd Ješe, Čop 1988, 19.011 001 23A/432 1,68 í 20 Izrabljen LJ 79229 28 Moderna doba Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev 50 Para 1925 Bruselj Ješe, Čop 1988, 4.021 1144 24A/653 2,01 í 18 Dobro ohranjen LJ 79247 29 Moderna doba Kraljevina Jugoslavija 2 Dinara 1938 Beograd Ješe, Čop 1988, 14.016 001 11/156 4,95 í 40 Dobro ohranjen LJ 79248 30 Moderna doba Kraljevina Jugoslavija 2 Dinara 1938 Beograd Ješe, Čop 1988, 14.016 520 23/425 4,64 í 40 Dobro ohranjen LJ 79251 Dragomelj, AAS 106, 2022 145 6.3 Rastlinski makro ostanki Med prehransko pomembnimi taksoni je omembe vredna še leska ( Corylus avellana). Zoglenele ostanke njenih plodov Tjaša Tolar smo zabeležili v devetih vzorcih. V pregled in obdelavo smo prejeli 80 vzorcev z izločeni- Zaključek mi odlomki oglja in zoglenelimi semeni/plodovi z najdišča Dragomelj. Ker imamo opravka z večfaznim najdiščem, poseljenim v neolitiku (savska skupina lengyelske kulture), pozni bronasti Oglje večine vzorcev je fragmentirano v zelo drobne od- dobi (12.‒10. stoletjje pr. n. št.) in zgodnjem srednjem veku lomke, na katerih so komaj ohranjeni in prepoznavni lesno- (7.‒9. stoletje) (Turk 2002; Turk, Svetličič 2005), pri čemer ni- -anatomski znaki, potrebni za določitev vrste. Le v nekate- smo prejeli informacije o izvoru (starosti) posameznih vzor- rih izjemnih primerih je bila mogoča identifikacija do vrste cev, je trenutna interpretacija in vrednost arheobotaničnih natančno, v ostalih pa je podana vsaj širša taksonomska analiz skromnejša, kot bi lahko bila. Za štiri vzorce, ki so skupina, npr. difuzno porozni listavec, kamor sodi večina vsebovali več kulturnih rastlinskih ostalin kot običajni vzorci današnjih listavcev, razen npr. hrasta, jesena, kostanja, bre-s tega najdišča (ts. vz. 15, 45/2A, 65, 77), smo pridobili po- sta, oreha, češnje in ostalih redkih venčasto do pol-venčasto drobnejše informacije (os. komunikacija, P. Turk). Dva vzorca poroznih listavcev. Pri vzorcih, kjer je bilo ohranjenih več kot sta zgodnjesrednjeveška (tj. 7.–9. stoletje), dva (vzorca 65 in 10 odlomkov, smo pregledali po 2 do 3 primerke oglja, zato 77) pa sta bila odložena poleg žarnogrobiščne hiše, torej v pri nekaterih vzorcih na sl. 192 dvojna/trojna identifikacija. pozni bronasti dobi (tj. 12.–10. stoletje pr. n. št.). Starejša, to- Oznaka »cf« na sl. 192 pred nekaterimi identifikacijami po- rej slednja dva sta vsebovala ostanke ječmena, leče, grašice meni nezanesljivo identifikacijo, torej »lahko bi bilo«. in morda celo ovsa ter prosa (zadnji dve identifikaciji nista zanesljivi, glej sl. 192). To bi lahko bili eni izmed starejših Pri identifikaciji semen, plodov in oglja smo uporabljali ste- tovrstnih ostankov kulturnih rastlin s slovenskih arheoloških reomikroskop Leica MZ75 in mikroskop Nikon Eclipse ME najdišč. 600, slikovne ključe (npr. Schweingruber 1990; Cappers, Bekker, Jans 2006; računalniški program INTKEY) ter lastne Glede na to, da je arheobotanična analiza odkrila raznovr-referenčne zbirke oglja, semen in plodov. Strokovna no- sten spekter kulturnih rastlin, bi bilo smiselno vzorce krono- menklatura (tj. poimenovanje rastlinskih vrst) sledi Mali flori loško opredeliti in narediti ponovno revizijo predvsem vzor-Slovenije (Martinčič et al. 1999). cev z ohranjenimi kulturnimi ostalinami (tj. gojenih rastlin); Rezultati in kratka diskusija glej sl. 192. Skoraj vsi vzorci vsebujejo fragmentirano oglje. Ker so bili fragmenti res drobceni, v večini primerov natančnejša iden- tifikacija ni bila mogoča. Kot merilo, ali odlomke identificirati ali ne, smo vzeli velikost vsaj 0,5 cm. Med identificiranimi ni iglavcev. Poleg drobcev oglja v vzorcih prevladujejo semena/plodovi ruderalnih rastlinskih taksonov, kot so metlika/loboda ( Che- nopodium/ Atriplex sp.), dresen ( Polygonum sp.), zvezdica ( Stellaria sp.), lakota ( Galium sp.), jetičnik ( Veronica sp.), ostričevke (Cyperaceae). Ostanki le-teh so večinoma ohranjeni v nezoglenelem stanju. 14 vzorcev vsebuje tudi zoglenele ostanke kulturnih rastlin, ki potrjujejo gojenje: ječmena (s priraslimi in nepriraslimi plevami; Hordeum vulgare), pšenice ( Triticum sp.), rži ( Secale cereale), prosa ( Panicum milliaceum) in najverjetneje tudi muhviča (cf. Setaria italica) ter ovsa (cf. Avena sativa). Med stročnicami skromni, večinoma fragmentirani odlomki, kažejo na morebitno gojenje leče (cf. Lens culinaris), graha ( Pisum sativum) in ostalih stročnic (npr. grašice ( Vicia sp.), boba ( Vica faba)). 146 Dragomelj, AAS 106, 2022 Vzorec SE Sek./kv. Slovensko ime Latinsko ime Širša sistematska Semena/ Ostalo Opombe / datacija skupina plodovi (fragmenti) 320 1179 27/493 beli gaber Carpinus betulus difuzno porozni listavec polvenčasto porozni listavec venčasto porozni listavec 45/2A 549 21/679 rž Secale cereale 32 zgodnjesrednjeveška jama ječmen Hordeum vulgare 42 žito Cerealia 42 grašica Vicia 2 ?divja proso Panicum miliaceum 2 150 839 22/590 b. metlika/loboda Chenopodium/Atriplex cca. 50 nezoglenelo (NZ) zvezdica Stellaria 3 174 884 23/423 ječmen (s prir. Hordeum vulgare 64 jama iz pozne bronaste plevami) dobe 17 558 20/492 b. metlika/loboda Chenopodium/Atriplex 1 NZ grašica Vicia 1 92 727 22/589 b. metlika/loboda Chenopodium/Atriplex 12 NZ zvezdica Stellaria 1 ? vijolica cf. Viola 1 43 646 20/491 grah Pisum sativum 1 jama iz pozne bronaste dobe oglje zelo drobno 175 880 23/415 b. metlika/loboda Chenopodium/Atriplex 1 NZ spora gliv oglje zelo drobno 299 1139 24/687 b. metlika/loboda Chenopodium/Atriplex 5 NZ zvezdica Stellaria 2 grašica Vicia 1 168 872 22/590 b. metlika/loboda Chenopodium/Atriplex 7 NZ zvezdica Stellaria sp. 1 dresen Polygonum sp. 1 oglje 93 729 22/589 b. metlika/loboda Chenopodium/Atriplex 9 NZ muhvič Setaria italica 3 metuljnice Fabaceae 1 žito (?ječmen) Cerealia (cf. Hordeum) 3 oglje 312 1175 26/587 leska Corylus avellana 1 zoglenel frg. b. metlika/loboda Chenopodium/Atriplex 7 NZ oglje 379 1302 25A/624 b. metlika/loboda Chenopodium/Atriplex 14 NZ grašica Vicia 1 23 566 20/492 b. metlika/loboda Chenopodium/Atriplex 3 NZ oglje zelo drobno 63 688 22/609, b. metlika/loboda Chenopodium/Atriplex 1 NZ 610 oglje zelo drobno 77 710 19/520 b. metlika/loboda Chenopodium/Atriplex x NZ ječmen z neprir. Hordeum vulgare 29 poleg žarnogrobiščne plevami hiše iz 12.–10. st. pr. n. št. oves / stoklasa Avena / Bromus 86 leska Corylus avellana 1 zoglenel frg. ? proso cf. Panicum mill. 14 dresen Polygonum sp. 3 ostričevke (? sita) Cyperaceae (cf. 50 Eleocharis) oglje Dragomelj, AAS 106, 2022 147 Vzorec SE Sek./kv. Slovensko ime Latinsko ime Širša sistematska Semena/ Ostalo Opombe / datacija skupina plodovi (fragmenti) ? 835 22/569 ječmen z neprir. Hordeum vulgare 1 plevami b. metlika/loboda Chenopodium/Atriplex 5 NZ oglje 284 1103 25/626 b. metlika/loboda Chenopodium/Atriplex 10 NZ 171 878 22/570 b. metlika/loboda Chenopodium/Atriplex 11 NZ ? leča cf. Lens culinaris 1 fragment ostričevke Cyperaceae 1 NZ zvezdica Stellaria sp. 1 oglje 154 849 22/590 b. metlika/loboda Chenopodium/Atriplex 7 NZ 101 778 22/600 b. metlika/loboda Chenopodium/Atriplex 17 NZ ? leča cf. Lens culinaris 1 fragment žito Cerealia 1 fragment 54 634 20/513 b. metlika/loboda Chenopodium/Atriplex 1 NZ oglje 107 725 22/569 oglje zelo drobno 62 686 22/609 b. metlika/loboda Chenopodium/Atriplex 25 NZ oglje 395 1306 28/523 b. metlika/loboda Chenopodium/Atriplex 2 NZ leska Corylus avellana 1 zoglenel frg. oglje 249 1045 19/416 ječmen s prir. Hordeum vulgare 2 jama iz pozne bronaste plevami dobe leča Lens culinaris 1 fragment oglje 65 694 22/620 b. metlika/loboda Chenopodium/Atriplex 11 NZ leča Lens culinaris 2 poleg žarnogrobiščne hiše iz 12. - 10. st. pr.n.št. grašica Vicia sp. 1 oglje 66 696 22/610 b. metlika/loboda Chenopodium/Atriplex 13 NZ grašica Vicia sp. 1 oglje 53 624 20/511 b. metlika/loboda Chenopodium/Atriplex 5 NZ oglje 235 1025 19/467 b. metlika/loboda Chenopodium/Atriplex 6 NZ leska Corylus avellana 1 zoglenel frg. NIDENT NIDENT 1 neznan plod oglje 31 604 19/449 leska Corylus avellana 2 zoglenel frg. grašica Vicia sp. 1 oglje 47 660 20/491 oglje zelo drobno 82 719 22/610 b. metlika/loboda Chenopodium/Atriplex 17 NZ zvezdica Stellaria sp. 1 oglje 243 1015 26/587 polnilo jarka SE 1014 b. metlika/loboda Chenopodium/Atriplex 14 NZ oglje 300 1143 28/525 b. metlika/loboda Chenopodium/Atriplex 10 NZ ječmen Hordeum vulgare 1 križnice Brassicaceae 1 recentno lakota Galium sp. 1 NZ oglje 148 Dragomelj, AAS 106, 2022 Vzorec SE Sek./kv. Slovensko ime Latinsko ime Širša sistematska Semena/ Ostalo Opombe / datacija skupina plodovi (fragmenti) 274 520 28/538 b. metlika/loboda Chenopodium/Atriplex 23 NZ šaš Carex sp. 1 dresen Polygonum sp. 5 ? muhvič cf. Setaria 3 oglje 70 700 19/479 b. metlika/loboda Chenopodium/Atriplex 4 dresen Polygonum sp. 4 15 555 21/699 proso Panicum milliaceum 51 zgodnji srednji vek (1200 - 1400 BP) b. metlika/loboda Chenopodium/Atriplex 4 ? muhvič cf. Setaria 1 žito Cerealia 1 fragment oglje 11 576 20/493 b. metlika/loboda Chenopodium/Atriplex 4 NZ dresen Polygonum sp. 5 oglje 358 1270 28/523 oglje zelo drobno spora gliv 131 803 22/599 b. metlika/loboda Chenopodium/Atriplex 25 NZ zvezdica Stellaria sp. 1 lakota Galium sp. 1 9 542 19/410 b. metlika/loboda Chenopodium/Atriplex 1 NZ metuljnice Fabaceae 1 oglje 83 684 22/609 b. metlika/loboda Chenopodium/Atriplex 10 NZ oglje 52 674 22/609 b. metlika/loboda Chenopodium/Atriplex 21 NZ ječmen Hordeum vulgare 3 jama iz pozne bronaste dobe žito Cerealia 2 fragmenta eno/dvozrna Triticum mono/dicoccum 1 zoglenela pleva (glume pšenica base) oglje 81 007/ 22/610 b. metlika/loboda Chenopodium/Atriplex 15 NZ 007 proso/muhvič Panicum/Setaria 2 dresen Polygonum sp. 1 oglje spora gliv 58 525 18/807 neolitska jama 17 bršljanovolistni Veronica hederifolia 1 recentno jetičnik jerebika, Sorbus sp. oglje mokovec jesen Fraxinus sp. oglje hrast Quercus sp. oglje 342 1234 28/536 proso Panicum milliaceum 3 jama iz pozne bronaste dobe ? leča cf. Lens 1 fragment b. metlika/loboda Chenopodium/Atriplex 2 192 920 19/457 b. metlika/loboda Chenopodium/Atriplex 6 NZ oglje 242 1035 24/695 trta Vitis cf. vinifera 1 polzoglenela b. metlika/loboda Chenopodium/Atriplex 59 NZ 219 971 12A/5,4 žito Cerealia 1 zvezdica Stellaria sp. 1 oglje Dragomelj, AAS 106, 2022 149 Vzorec SE Sek./kv. Slovensko ime Latinsko ime Širša sistematska Semena/ Ostalo Opombe / datacija skupina plodovi (fragmenti) 297 1133 26/585 b. metlika/loboda Chenopodium/Atriplex 12 NZ ječmen Hordeum vulgare 1 jama iz pozne bronaste dobe žito Cerealia 3 fragment oglje 106 742 19/519 b. metlika/loboda Chenopodium/Atriplex 2 NZ grašica Vicia sp. 1 difuzno porozni oglje listavec 70 700 19/479 b. metlika/loboda Chenopodium/Atriplex 31 NZ dresen Polygonum sp. 21 šaš Carex sp. 4 ostričevke Cyperaceae 3 bezeg Sambucus sp. 1 oglje 84 546 24/658 b. metlika/loboda Chenopodium/Atriplex 39 NZ muhvič cf. Setaria 1 leska Corylus avellana 1 zoglenel fragment jesen Fraxinus sp. oglje 208 953 25/608 b. metlika/loboda Chenopodium/Atriplex dresen Polygonum sp. 7 grašica Vicia sp. 1 jetičnik cf. Veronica sp. 1 oglje 91 519 18/809 b. metlika/loboda Chenopodium/Atriplex 2 NZ metuljnice Fabaceae 1 fragment oglje 319 1183 27/494 b. metlika/loboda Chenopodium/Atriplex 4 NZ metuljnice Fabaceae 1 fragment žito Cerealia 2 fragment ostričevke Cyperaceae 2 ogje 45 549, 21/679 b. metlika/loboda Chenopodium/Atriplex 80 NZ 550 ? lakota cf. Galium 1 zgodnjesrednjeveška jama; 1350 BP proso Panicum milliaceum 5 grašica Vicia sp. 1 dresen Polygonum sp. 2 breza Betula sp. 1 recentno ostričevke Cyperaceae 3 ? ječmen cf. Hordeum vulg. 15 žito Cerealia 20 fragment difuzno porozni oglje listavec hrast Quercus sp. hrast Quercus sp. 90 522 18/808 b. metlika/loboda Chenopodium/Atriplex 7 grašica Vicia sp. 1 fragment leska Corylus avellana 1 zoglenel fragment oglje 221 382 rožnice Rosaceae oglje 282 1097 25/617 b. metlika/loboda Chenopodium/Atriplex 9 NZ žito Cerealia 1 jama iz pozne bronaste dobe ? leča cf. Lens culinaris 1 fragment oglje 150 Dragomelj, AAS 106, 2022 Vzorec SE Sek./kv. Slovensko ime Latinsko ime Širša sistematska Semena/ Ostalo Opombe / datacija skupina plodovi (fragmenti) 267 1087 19/466 b. metlika/loboda Chenopodium/Atriplex 5 NZ žito Cerealia 1 hrast/jesen Quercus/Fraxinus sp. oglje 159 856 22/559 b. metlika/loboda Chenopodium/Atriplex 16 NZ 8 554 19/410 grašica Vicia sp. 1 topol/vrba Populus/Salix sp. oglje 95 712 18/809 b. metlika/loboda Chenopodium/Atriplex 4 NZ zvezdica Stellaria sp. 1 dresen Polygonum sp. 1 oglje 85 721 22/610, b. metlika/loboda Chenopodium/Atriplex 11 NZ 620 trave Poaceae 1 oglje 35 618 20/493 b. metlika/loboda Chenopodium/Atriplex 2 NZ muhvič/proso Setaria/Panicum 1 oglje 248 1043 19/446 leska Corylus avellana 1 zoglenel fragment ? leča cf. Lens culinaris 1 fragment oglje 343 1232 28/525 b. metlika/loboda Chenopodium/Atriplex 8 NZ oglje 270 1093 19/456 žito Cerealia 1 rožnice Rosaceae oglje 342 1234 28/536 b. metlika/loboda Chenopodium/Atriplex 4 NZ ? leča cf. Lens culinaris 1 jama iz pozne bronaste dobe žito Cerealia 2 leska Corylus avellana 1 zoglenel fragment proso Panicum milliaceum 2 oglje 12 574 20/493 b. metlika/loboda Chenopodium/Atriplex 3 NZ proso Panicum milliaceum 1 oglje 277 1099 25/636 b. metlika/loboda Chenopodium/Atriplex 10 NZ dresen Polygonum sp. 1 343 1232 28/525 b. metlika/loboda Chenopodium/Atriplex 2 oglje 56 692 22/619, b. metlika/loboda Chenopodium/Atriplex 1 NZ 620 ? leča cf. Lens culinaris 1 zoglenel fragment difuzno porozni oglje listavec 4 13 ? bob cf. Vicia faba 1 žito Cerealia 2 jesen Fraxinus sp. oglje javor Acer sp. jesen Fraxinus sp. 192 (strani 147–151) Rezultati arheobotanične analize. Dragomelj, AAS 106, 2022 151 6.4 Živalski ostanki procesov, ki jim je botrovalo z vodo prepojeno sedimentno okolje. Borut Toškan SE 549/550, sektor 21, kvadrant 679 (sl. 159) Arheozoološko gradivo vključuje 90 najdb, izmed katerih jih V polnilu jame velikosti 1,5 × 1,0 m so bili najdeni odlo-je bilo mogoče taksonomsko opredeliti le tri. Gre za po en mek levega zgornjega prvega sekalca domačega prašiča primerek poškodovane spodnje čeljustnice domačega go- ( Sus domesticus) in 42 taksonomsko neopredeljenih kostnih veda ( Bos taurus) in domačega prašiča ( Sus domesticus) ter odlomkov. Pri slednjih je šlo večinoma za nekaj mm velike izoliran zgornji sekalec prav tako domačega prašiča. Med drobce, med katerimi je bilo več primerkov kalciniranih. Ob taksonomsko neopredeljenimi najdbami so večinoma za-robu vkopa je ležalo znatno število odlomkov poznoantične stopani pod 1 cm veliki kostni drobci, ki pogosto kažejo sledi ali zgodnjesrednjeveške lončenine. dlje časa trajajoče izpostavljenosti ognju. Govedo in domači prašič sodita skupaj z drobnico med da- leč najbolje zastopane živalske vrste na postneolitskih najdi- ščih pri nas. Najstarejše najdbe v osrednjeslovenskem pro- storu so znane s koliščarskih naselbin Ljubljanskega barja iz sredine 5. tisočletja, kjer sicer praviloma še vedno prevladu- jejo kosti in zobje lovnih vrst (glej npr. Toškan 2008). Z za- tonom kolišč v srednji bronasti dobi je gospodarski pomen lova na tem območju naglo upadel (Velušček, Toškan, Čufar 2011), zaradi česar je odkritje sicer zgolj dveh taksonomsko opredeljenih živalskih ostankov domačih (in ne divjih) živali v gradivu poznobronastodobne in/ali starejšeželeznodobne starosti iz Dragomlja pravzaprav pričakovano. Tretja takso- nomsko opredeljena živalska najdba (tj. prašičji zob) sodi v čas pozne antike oziroma zgodnjega srednjega veka. Katalog najdb SE 1115, sektor 27, kvadrant 494, PN 239 (sl. 90) Na vrhu jame z velikim poznobronastodobnim loncem in odlomki več drugih okvirno sočasnih loncev (G904–G910) je bila odkrita delno poškodovana leva spodnja čeljustni- ca goveda (Bos taurus). Najdba ima ohranjen pretežni del spodnječeljustničnega telesa, vključno s štirimi zobmi (tj. P3–M2). SE 507/548, sektor 18, kvadrant 810 (sl. 65) V zasutju jame velikosti 1,70 × 0,60 × 0,40 m je bilo odkri- tih 23 taksonomsko in anatomsko neopredeljenih odlom- kov kalciniranih kosti, katerih velikost praviloma ni dosega- la 1 cm. V istem zasutju so bili ob tem najdeni še drobci oglja, hišni lep in več deset odlomkov poznobronastodobne lončenine. SE 1774, sektor 31, kvadrant 405C, PN 405 (sl. 147) Na dnu jame, v kateri so bili med drugim najdeni odlomek kačaste fibule in odlomki starejšeželeznodobne lončenine, je ležala poškodovana spodnja čeljustnica domačega praši- ča ( Sus domesticus). Primerek je imel ohranjen pretežni del levega in nekaj cm dolg odsek desnega spodnječeljustnič- nega telesa. Najdba je rjavo obarvana zaradi oksidacijskih 152 Dragomelj, AAS 106, 2022 6.5 Odbitkovna kamnita orodja Simona Petru Pri raziskavah neolitske naselbine v Dragomlju so poleg drugih najdb izkopali tudi odbitkovna kamnita orodja, za katera sta bili izdelani tipološka analiza in analiza sledi upo- rabe. Izsledki teh analiz so opisani v nadaljevanju. Med tipološko določljivimi orodji (sl. 193) je največ praskal, ki so izdelana na odbitkih, redkeje tudi na klinah. Izstopata krožno praskalo (G430) in visoko praskalo, izdelano na de- 194 Puščični konici (G23 in G334). Narodni muzej Slovenije. beli klini (G413). Puščične konice so tri (G23, G38 in G334), Surovine, iz katerih so izdelana kamnita orodja: večina dve imata pecelj, pri tretji je proksimalen del, kjer je bila orodij je izdelanih iz rožencev različnih barv, redki med njimi nasajena, odlomljen (sl. 194). Konica je pri vseh na ventral-so prosojni. Nekateri roženci so termično spremenjeni, kar ni strani utrjena s ploskovno retušo, stranski robovi so prav je lahko posledica segrevanja v ognju, ali pa so bili izposta-tako retuširani. Dve izmed strgal po obdelavi spominjata na vljen močnim naravnim temperaturnim nihanjem. Manjše srednjepaleolitska orodja (G337 in G435). Ta vtis okrepi tudi število orodij je izdelanih iz drugih silikatnih kamnin – verje-material, iz katerega sta izdelani, saj nista iz roženca kot ve- tno tufa (G337 in G435). čina ostalih orodij, temveč iz druge silikatne kamnine, ver- jetno tufa. Med klinami so zastopane kline s prečno retušo, Sledi uporabe kline z enim ali obema retuširanima robovoma ter klina z Med kamnitimi artefakti iz najdišča Dragomelj je mnogo otopelim robom in pecljata klina. Retuširane izjede so na uporabljenih. Sledi uporabe so tako na tipološko določljivih orodjih redke, več je neretuširanih, ki so verjetno nastale pri orodjih kot na neretuširanih klinah in odbitkih (sl. 195). uporabi orodja. Izjede so plitve, retuša je večinoma direktna, le v enem primeru je inverzna (G265). Na nekaterih orodjih so se sledi uporabe preslabo ohranile, da bi lahko določili obdelovani material. Določiti je bilo mo- Posamično nastopajo med tipološkimi orodji sveder (G429), goče le trdoto materiala ali pa način, kako so orodje upora-trapez (G434) in fragment noža z naravnim hrbtom (G26). bljali. Tako so sveder uporabljali za luknjanje ali prebadanje, Tudi jedro je le eno (G439), prav tako robni odbitek, na ka-nekatere neretuširane kline in odbitke pa za rezanje nedo- terem so se ohranile sledi preparacije jedra (G53). Poleg ti- ločljivih mehkih materialov. poloških orodij nastopajo med inventarjem tudi odbitki in kline z uporabno retušo (sl. 193). Meso so rezali z retuširanimi klinami in odbitki, klinami in odbitki z uporabno retušo, klino z izjedo in s trapezom. Za Tip orodja Število Predmeti praskalo 9 G272, G273, G329, G336, G386, G413, G430, G436, G440 puščična konica 3 G23, G38, G334 strgalo 3 G337, G433, G435 orodje z izjedo 3 G265, G268, G438 klina s prečno retušo 2 G407, G410 klina z retuširanima robovoma 2 G437, G447 klina z retuširanim robom 4 G51, G326, G388, G444 klina z otopelim robom 1 G387 pecljata klina 1 G266 sveder 1 G429 trapez 1 G434 nož z naravnim hrbtom 1 G26 retuširan odbitek 4 G52, G389, G408, G432 odbitek z uporabno retušo 8 G269, G271, G335, G431, G441, G442, G443, G446 klina z uporabno retušo 7 G267, G270, G325, G327, G328, G409, G412 robni odbitek 1 G53 jedro 1 G439 skupaj 52 193 Število tipoloških orodij ter število odbitkov in klin z uporabno retušo. Dragomelj, AAS 106, 2022 153 Tip orodja Meso Koža Kost Les Rastline Žito Projektili Nedoločeno praskalo G273, G329, G430 G413, G436 G440 G272, G386 G336 puščična konica G23, G38, G334 strgalo G433 G337, G435 orodje z izjedo G265, G268 G265, G438 G438 klina s prečno retušo G410 G407 klina z retuširanima robovoma G447 G437 klina z retuširanim robom G326 G51, G388 G444 klina z otopelim robom G387 pecljata klina G266 sveder G429 trapez G434 G434 nož z naravnim hrbtom G26 retuširan odbitek G52, G408 G432 G389 odbitek z uporabno retušo G271 G446 G441 G335, G431, G269 G443 G442, G446, klina z uporabno retušo G270, G325, G409 G328 G267, G327 G412 195 Uporaba tipoloških orodij ter uporaba odbitkov in klin z uporabno retušo. rezanje mesa so najprimernejši ostri robovi, zato so pri tem kateri je konica zlomljena. Trapez je bil nasajen prečno, kot opravilu pogosto uporabljali neobdelane robove. Za obde-transverzalna puščica. Na dveh izmed puščičnih konic so lavo kože so uporabili tri praskala, dve orodji z izjedo, re- poškodbe precej močnejše kot na tretji, ki so jo verjetno tuširan odbitek in odbitek z uporabno retušo. S temi orodji uporabljali le kratek čas. so kožo strgali ali rezali. Na površini enega izmed praskal, Posamična orodja so uporabili za obdelavo različnih materi-ki so ga uporabljali za strganje kože, so močne brazde. Po alov. Tako so nekatere srpe uporabili tudi za rezanje mehkih njih lahko sklepamo, da so orodje uporabljali skupaj z mine-materialov, trapez pa so uporabljali kot puščico ter kot nož ralnimi strojili (npr. okro), ki so pri delu razila površje orodja. za rezanje mesa. Strojila so uporabljali, da so zavarovali kožo pred mrčesom in ji tako podaljšali obstojnost. O povezavi med tipom orodja in načinom uporabe lahko govorimo le pri puščičnih konicah. Pri ostalih orodjih te po- Kost so obdelovali le z dvema orodjema: s krožnim pra- vezave ni; tako so npr. praskala, ki so najštevilčnejša tipo- skalom in z odbitkom z uporabno retušo. Z obema so kost loška orodja, uporabljali pri popolnoma različnih opravilih strgali ali gladili. Za obdelavo lesa so uporabljali odbitke (sl. 195). z uporabno retušo, odbitek z izjedo, strgalce, klino z re- tuširanima robovoma in dve praskali. Orodja so večinoma Nasajenost orodij: Nasajenih je bilo 10 orodij; med njimi uporabljali za glajenje ali strganje lesa, manj pa za žaganje. prevladujejo projektili, nasajeni so bili tudi nekateri srpi in Pogosto so isto orodje uporabili na oba načina, za strganje praskalo, s katerim so strgali kožo (sl. 196). in za žaganje. Nasajeno Nenasajeno Rastline so rezali z dvema orodjema: nožem z naravnim 10 43 hrbtom in klino z uporabno retušo. Pri slednji nismo mogli natančno določiti, ali so jo uporabili za rezanje rastlin ali pa za žaganje lesa, ker so bile zgladitve preslabo ohranjene. Pri žetju so uporabljali različna orodja, predvsem retuširane nasajeno in neretuširane kline. Ena izmed klin ima izdelan pecelj, ki nenasajeno ga delno prekrivajo zgladitve, nastale pri žetju. Ko so orodje uporabljali kot srp, pecelj torej ni bil v ročaju. Za žetje so uporabili tudi neretuširan odbitek in praskalo, pri katerem so za žetje uporabljali stranski rob in ne čela praskala. Kot projektile so uporabljali večinoma puščične konice; v ta 196 Razmerje med nasajenimi in nenasajenimi kamenimi namen sta služila tudi trapez in klina z otopelim robom, pri orodji. 154 Dragomelj, AAS 106, 2022 Na nekaterih orodjih so obloge, ki morda predstavljajo Meso Koža Kost Les Rastline Žito Projektili ostanke obdelovanega materiala, ali pa lepilo, s katerim so 10 7 2 9 2 6 5 bila pritrjena v ročaj. Na dveh izmed puščičnih konic se po- javljata oblogi, ki bi lahko bili ostanek krvi ali rdečega bar- meso vila (okre), lahko pa gre tudi za sodobno kontaminacijo z koža rdečim barvilom. Za natančno določitev materiala bi bile kost potrebne kemijske ali biokemijske analize oblog. les Na najdišču se kaže uravnoteženost med izrabo živalskih in rastline rastlinskih virov (sl. 197). Veliko orodij so uporabljali za raz- zito kosavanje živali in rezanje mesa ter za obdelavo lesa. Tega projektili so uporabljali za izdelavo različnih orodij, orožja in verjetno tudi kot gradbeni material. Pomembna predelovalna dejav- 197 Deleži materialov, ki so jih obdelovali s kamenimi orodji. nost je bila tudi obdelava kož. Ker je med orodji precej srpov Dodan je tudi delež projektilov. in projektilov, lahko sklepamo, da sta bila sestavna dela go- spodarstva na najdišču poljedelstvo in lov. Kolikšen delež je retuša na njem kažeta, da so ta rob uporabljali za rezanje, v gospodarstvu najdišča predstavljala živinoreja, s preiskavo vendar zaradi neznačilne uporabne retuše ni bilo mogoče sledi uporabe na kamnitih orodjih ni bilo mogoče ugotoviti. določiti obdelovanega materiala. Katalog kamnitih orodij glede na sledi 6. G413: visoko praskalo na retuširani klini. Močna uporabna retuša je na vseh robovih orodja. Na ventralni strani desne-uporabe ga in levega roba so močne zgladitve, nastale pri obdelavi Praskala lesa. Po legi zgladitev in obliki delovnih robov sklepamo, da so celotno orodje uporabljali za strganje oziroma glajenje 1. G272: praskalo na odbitku. Zaradi preperelega površja se lesa. Na več mestih ob desnem robu so tudi obloge, ki ver-zgladitve in brazde niso ohranile. Po uporabni retuši skle- jetno predstavljajo ostanke smole. Za natančno določitev bi pamo, da so z levim robom obdelovali trši material kot z jih bilo potrebno kemijsko analizirati. desnim. Na več mestih se na orodju pojavljajo obloge, ki lahko predstavljajo obdelovani material ali lepilo, s katerim 7. G430: krožno praskalo. Na vseh robovih je izrazita upo-je bilo orodje pritrjeno. Za natančno določitev snovi bi bile rabna retuša, ki kaže, da so orodje uporabljali za obdelavo potrebne kemijske analize oblog. trdega materiala. To potrjujejo močne brazde na ventralni strani. Glede na njihov potek sklepamo, da so orodje upo- 2. G273: praskalo na retuširani klini. Na dorzalni in ventralni rabljali za strganje ali glajenje. Orodje so uporabljali za ob-strani desnega roba in na ventralni strani praskalovega roba delavo trdih materialov, vsaj z enim izmed robov so gladili so slabo ohranjene, nedoločljive zgladitve. Brazde na ven-kost, saj so na dorzalni strani levega roba zgladitve, ki so tralni strani desnega roba kažejo, da so ta rob uporabljali za nastale pri obdelavi kosti. rezanje. Zaradi močne zaobljenosti so ga verjetno upora- bljali za rezanje kože. 8. G436: atipično praskalo. Na ventralni strani so ob de- lovnem robu praskala zgladitve, nastale pri obdelavi lesa. 3. G329: praskalo na odbitku. Na ventralni strani roba so Enake zgladitve so tudi na ventralni strani levega roba na slabo ohranjene zgladitve, nastale pri obdelavi kože. Obde-njegovem proksimalnem delu ter na ventralni in dorzalni lavo kože potrjuje tudi zaobljen delovni rob orodja. Na dor- strani proksimalnega roba. Orodje so intenzivno uporabljali zalni strani so na sredini orodja zgladitve, ki jih je povzročil za obdelavo lesa, ki so ga z distalnim in s proksimalnim ro-ročaj, v katerega je bilo orodje nasajeno. bom strgali, z levim robom pa žagali. 4. G336: praskalo na odbitku. Na ventralni strani obeh late- 9. G440: praskalo na odbitku. Na levem robu so na ventralni ralnih robov in praskalovega roba so zgladitve, nastale pri in na dorzalni strani zgladitve in brazde, ki jih je povzročilo obdelavi kože. Kožo so s praskalom strgali, pri čemer so žetje žit. Na desni strani orodja ni znakov uporabe, iz česar verjetno uporabljali mineralna strojila (npr. okro), saj se sku-lahko sklepamo, da je bilo orodje na desnem robu nasaje- paj z zgladitvami pojavljajo močne brazde, ki so posledica no. Možnost, da je bilo orodje nasajeno, potrjuje neretuši-razenja mineralnih delcev po površju orodja. rana izjeda na proksimalnem robu, ki je morda služila lažji 5. G386: praskalo na klini. Mikrobrazde in zgladitve se na nasaditvi orodja. orodju niso ohranile. Oblika desnega roba in uporabna Dragomelj, AAS 106, 2022 155 Puščične konice je izdelana na desnem robu, ni bilo mogoče določiti, ker je površina orodja na tem delu preperela ter se zgladitve in 10. G23: puščična konica. Mikropoškodbe in mikrobrazde brazde niso ohranile. Orodje so uporabljali za rezanje mesa kažejo, da so puščično konico uporabljali kot projektil, ven-in obdelavo kože. dar je poškodb manj kot pri puščični konici G38 (prim. tu spodaj kat. št. 11). Na ventralni strani levega roba peclja so 17. G268: klinica z izjedo. Na levem robu je uporabna retuša, zgladitve, ki jih je povzročil ročaj, v katerem je bila puščica ki jo na ventralni strani spremljajo brazde, vzporedne z ro-nasajena. bom, kar kaže, da so klinico uporabljali za rezanje. Zgladitve se niso ohranile, po obliki delovnega roba in po neizraziti 11. G38: puščična konica. Mikropoškodbe konice in mikro- uporabni retuši pa lahko sklepamo, da so klinico uporabljali brazde kažejo, da so puščično konico uporabljali kot pro- za rezanje mehkega materiala, verjetno mesa. jektil. Na ventralni strani je na sredi orodja zgladitev, ki jo je povzročil lesen del puščice. Na dorzalni strani je približno 18. G438: odbitek z izjedo. Zgladitve na ventralni strani na istem mestu brazgotina, ki so jo izdelali za lažjo nasadi-obeh lateralnih robov kažejo, da so orodje uporabljali za tev, ali pa je nastala zaradi trenja med ročajem in konico pri obdelavo lesa. Na ventralni strani proksimalnega roba pa so uporabi puščice. Na distalnem delu ventralne strani so na zgladitve, nastale pri obdelavi kože in brazde, ki kažejo, da površju orodja obloge, ki bi lahko bile ostanki krvi ali rde-so ta rob uporabljali za strganje. Orodje so torej uporabljali čega barvila. Za natančno določitev snovi bi bile potrebne za žaganje ali strganje lesa in za strganje kože. biokemijske analize oblog. Klini s prečno retušo 12. G334: puščična konica. Mikropoškodbe konice in površja 19. G407: klina s poševno prečno retušo. Na orodju ni zgla-ter mikrobrazde kažejo, da so puščično konico uporabljali ditev, ob levem robu so na dorzalni in ventralni strani moč- kot projektil. Na sredi dorzalne in na ventralni strani so na ne brazde, ki so verjetno naravnega izvora. Uporabe orodja površju orodja obloge, ki bi lahko bile ostanki krvi ali rdeče-ni bilo mogoče določiti. ga barvila. Za natančno določitev snovi bi bile potrebne bi- okemijske analize oblog. Proksimalni del, kjer je bila puščica 20. G410: prečno retuširana klinica. Na ventralni strani leve-nasajena, je odlomljen in brez sledi nasaditve. ga roba so zgladitve, nastale pri rezanju mesa. Strgala Klini z retuširanima robovoma 13. G337: strgalo. Površje orodja je preveč grobozrnato, da 21. G437: klina z retuširanima robovoma. Zgladitve in braz-bi lahko določili mikrosledi uporabe. Ker so makropoškod- de se niso ohranile, retuša pa je neznačilna, zato ni bilo be na obeh lateralnih robovih neizrazite, so orodje verjetno mogoče določiti uporabe orodja. uporabljali za obdelavo mehkih do srednje trdih materialov, 22. G447: klina z retuširanima robovoma. Na ventralni in npr. za rezanje mesa ali za strganje kože. dorzalni strani obeh lateralnih robov in na distalnem robu so 14. G433: strgalce. Zgladitve, nastale pri obdelavi lesa, so močne zgladitve, nastale pri obdelavi lesa. Enaka zgladitev se ohranile le na ventralni strani levega dela proksimalnega je tudi na sredini ventralne strani orodja. Lega te zgladitve roba. Ker pa je na vseh lateralnih robovih močna uporabna kaže, da so klino uporabljali za glajenje. Brazde ob obeh retuša, nastala pri obdelavi trdega materiala, lahko sklepa-stranskih robovih, ki potekajo vzporedno z robovoma, pa mo, da so s celotnim orodjem obdelovali les, vendar so se kažejo, da so z orodjem les tudi žagali. zgladitve ohranile le na enem mestu. Glede na obliko so de- Kline z retuširanim robom sni rob uporabljali za žaganje, ostale robove pa za strganje. 23. G444: klina z retuširanim robom. Pod konico so na ven- 15. G435: strgalo. Mikrosledi se na orodju niso ohranile, naz- tralni strani poškodbe, ki kažejo, da so uporabljali predvsem občan delovni rob pa kaže, da so orodje verjetno upora- ta del orodja, vendar uporabe in obdelovanega materiala ni bljali za rezanje ali žaganje. Materiala, ki so ga obdelovali, ni bilo mogoče določiti, saj so zgladitve, ki so se ohranile ob bilo mogoče določiti. poškodbah, preslabo ohranjene. Orodja z izjedo 24. G51: klina z delno retuširanim robom. Vzdolž levega 16. G265: klina z izjedo. Na dorzalni strani so ob levem robu roba so na dorzalni in ventralni strani zgladitve, nastale pri orodja slabo ohranjene zgladitve, nastale pri rezanju mesa. žetju žit. Zgladitve so omejene na rob orodja in se končajo Na ventralni strani distalnega roba pa so zgladitve, nastale v ravni liniji, podobno kot pri orodju G328 (prim. spodaj kat. pri obdelavi kože. Na kakšen način so uporabljali izjedo, ki 156 Dragomelj, AAS 106, 2022 št. 48), iz česar lahko sklepamo, da je bila klina nasajena, iz Nož z naravnim hrbtom ročaja pa je gledal le delovni rob orodja. 31. G26: fragment noža z naravnim hrbtom. Na ventralni 25. G326: klina z delno retuširanim robom. Na dorzalni stra- strani desnega roba so zgladitve in brazde, nastale pri reza- ni levega in na ventralni strani desnega roba so zgladitve in nju natančneje nedoločljivih rastlin. Na proksimalnem delu brazde, ki kažejo, da so oba robova uporabljali za rezanje levega roba je obloga, ki morda predstavlja lepilo, s katerim mesa. je bilo orodje prilepljeno v ročaj. Za natančno določitev sno- 26. G388: fragment kline z retuširanim robom. Na proksi- vi bi bile potrebne kemijske analize. malnem delu levega roba so močne zgladitve, ki so nastale Retuširani odbitki pri žetju žit ali pri rezanju trsja. Zgladitve se pojavljajo le na majhnem delu roba, zato jih ni bilo mogoče natančno 32. G52: Retuširan odbitek. Na dorzalni strani desnega roba določiti. Na ventralni strani desnega roba so brazde, nastale so brazde, ki kažejo, da so ga uporabljali za rezanje. Ker pri rezanju. Zgladitve se niso ohranile; glede na komaj opa-se zgladitve niso ohranile, retuša pa je neznačilna, ni bilo zno retušo sklepamo, da so rezali mehek material, verjetno mogoče določiti obdelovanega materiala. Na ventralni stra-meso. ni levega roba so zgladitve in brazde, značilne za rezanje mesa. Klina z otopelim robom 33. G389: retuširan odbitek. Zgladitve se niso ohranile, po 27. G387: klina z otopelim robom. Na desnem delu dorzal- obliki desnega roba in po smeri brazd ob njem pa sklepa- ne strani kline so močne poškodbe, značilne za projektile. mo, da so orodje uporabljali za rezanje. Zaradi neizrazita Sklepamo, da se je klina na distalnem delu zaključevala s ko-retuše so verjetno rezali mehke materiale. nico, ki se je odlomila. Klino so uporabljali kot puščično ko- nico. Na proksimalnem delu ventralne strani so zgladitve, ki 34. G408: retuširan odbitek. Na dorzalni in ventralni strani jih je povzročil lesen ročaj, v katerega je bila klina nasajena. desnega roba so zgladitve, nastale pri rezanju mesa. Tudi na levem robu je uporabna retuša. Zgladitve se na tem robu Pecljata klina niso ohranile, po njegovi obliki pa lahko sklepamo, da so ga 28. G266: pecljata klina. Ob desnem robu so na dorzalni in tako kot desnega, uporabljali za rezanje mesa. ventralni strani zgladitve, nastale pri žetju žit. Te zgladitve 35. G432: retuširan fragmentiran odbitek. Na ventralni strani segajo tudi na pecelj orodja. Orodje je na distalnem delu levega roba so zgladitve, nastale pri obdelavi kože. Glede odlomljeno, izdelan ima pecelj, kar je značilno za nasajena na obliko delovnega roba sklepamo, da z orodjem kože orodja. Morda so klino sprva uporabljali nasajeno, ko pa se niso strgali, temveč so jo rezali. Brazde, s pomočjo katerih je distalni del odlomil, so z njo želi tako, da so sledi uporabe bi lahko z večjo gotovostjo ugotovili smer gibanja orodja pri tudi na peclju orodja. delu, se niso ohranile. Sveder Odbitki z uporabno retušo 29. G429: sveder. Zgladitve in brazde se niso ohranile, po 36. G269: odbitek z uporabno retušo. Na desnem robu so obliki delovnega roba lahko sklepamo, da so orodje upora-na dorzalni in ventralni strani zgladitve, nastale pri žetju žit. bljali za luknjanje ali prebadanje. Kakšen material so obde- Uporabna retuša je tudi na levem robu, zgladitve in brazde lovali, ni bilo mogoče določiti. se niso ohranile. Po obliki delovnega roba sklepamo, da so Trapez ga uporabljali za rezanje mehkih materialov. 30. G434: trapez. Na ventralni strani desnega roba so zgla- 37. G271: odbitek z uporabno retušo. Na ventralni strani ditve, nastale pri obdelavi mesa in brazde, ki kažejo, da so desnega roba so na proksimalnem delu zgladitve in rahle orodje uporabljali za rezanje. Na levem robu in na levi po-brazde, nastale pri rezanju mesa. lovici orodja so poškodbe, značilne za projektile. Orodje so 38. G335: odbitek z uporabno retušo. Na ventralni strani le-uporabljali na dva načina, kot transverzalno (prečno) pu- vega roba so močne brazde, ki kažejo, da so ta rob upora- ščično konico in kot nož. Ko so trapez uporabljali kot pušči- bljali za strganje. Ob njih so tudi zgladitve, nastale pri obde- co, je bil nasajen, verjetno pa je bil nasajen tudi takrat, ko so lavi lesa. Ker je uporabna retuša precej neizrazita, sklepamo, ga uporabljali kot nož. da so orodje uporabljali le kratek čas. 39. G431: fragmentiran odbitek z uporabno retušo. Na ven- tralni strani levega roba so zgladitve, nastale pri obdelavi Dragomelj, AAS 106, 2022 157 lesa. Brazde, ki bi nakazovale smer gibanja orodja pri delu, obdelovali mehek material, verjetno meso, z desnim robom se niso ohranile. Glede na obliko delovnega roba sklepamo, pa nekoliko trši material. da so les z orodjem gladili. Sprva je bil delovni rob večji, 48. G328: fragment kline z uporabno retušo. Na dorzalni in zdaj pa je orodje na distalnem delu odlomljeno. ventralni strani levega roba so močne zgladitve, nastale pri 40. G441: fragmentiran odbitek ali klina z uporabno retušo. žetju žit. Zgladitve so omejene na rob orodja in se končajo v Na ventralni strani desnega roba so ob uporabni retuši zgla-ravni liniji. To kaže, da je bila klina nasajena, iz ročaja je gle- ditve, nastale pri obdelavi kosti. Brazde, ki so pravokotne na dal le delovni rob. Nasajenost potrjuje tudi obloga na levem delovni rob, kažejo, da so kost z orodjem strgali ali gladili. delu distalnega roba, ki je verjetno ostanek lepila, s katerim 41. G442: odbitek z uporabno retušo. Na ventralni strani so je bilo orodje nasajeno v ročaj. Za natančno določitev sesta-ob desnem robu brazde, ki kažejo, da so orodje uporablja- ve obloge bi bile potrebne kemijske analize. li za strganje. Nekoliko odmaknjene od roba proti sredini 49. G409: fragment kline z uporabno retušo. Na ventralni orodja pa so zgladitve, nastale pri obdelavi lesa. Orodje so strani levega roba so slabo ohranjene zgladitve, nastale pri uporabljali za strganje ali glajenje lesa. obdelavi rastlin ali lesa. Brazde ob zgladitvah kažejo, da so 42. G443: odbitek z uporabno retušo. Zaradi preperelosti orodje uporabljali za rezanje ali žaganje. površja orodja se zgladitve in brazde niso ohranile. Tudi 50. G412: klina z uporabno retušo. Na dorzalni in ventralni retuša je neznačilna, zato ni bilo mogoče določiti načina strani desnega roba so zgladitve, nastale pri obdelavi mesa. uporabe. Na ventralni strani so tudi brazde, katerih smer kaže, da so 43. G446: odbitek z uporabno retušo. Na dorzalni in ven- klino uporabljali za rezanje. tralni strani desnega roba so zgladitve, nastale pri obdelavi kože. Nekoliko stran od desnega roba je na dorzalni strani tudi zgladitev, nastala pri obdelavi lesa. Brazde kažejo, da so orodje uporabljali za rezanje in strganje. Z orodjem so obdelovali dva različna materiala, tako da so ga uporabljali kot nož in kot strgalo ali praskalo. Kline z uporabno retušo 44. G267: klina z uporabno retušo. Na ventralni strani de- snega roba so brazde, ki kažejo, da so ta rob uporabljali za rezanje. Zgladitve se niso ohranile. Po neizraziti uporabni retuši in po obliki delovnega roba sklepamo, da so z orod- jem rezali mehek material. 45. G270: fragment kline z uporabno retušo. Na dorzalni strani levega roba so zgladitve, nastale pri obdelavi mesa. Na ventralni strani istega roba so brazde, ki kažejo, da so ga uporabljali za rezanje. 46. G325: klina z uporabno retušo. Na desnem robu so na dorzalni in ventralni strani zgladitve, nastale pri obdelavi mesa. Meso so obdelovali tudi z levim robom. Poleg značil- nih zgladitev so na ventralni strani obeh robov tudi brazde, ki kažejo, da so ju uporabljali za rezanje. 47. G327: klinica z uporabno retušo. Klinica ima na obeh lateralnih robovih uporabno retušo, ki je na desnem robu nekoliko izrazitejša. Zgladitve, ki so se ohranile na sredini ventralne strani desnega roba, so neznačilne, tako da ni bilo mogoče določiti obdelovanega materiala. Brazde se niso ohranile; po uporabni retuši sklepamo, da so z levim robom 158 Dragomelj, AAS 106, 2022 7Zaključek Peter Turk, Vesna Svetličič, Daša Pavlovič V Dragomlju so arheološke raziskave med letoma 1995 V bolj oddaljenih regijah so najboljše primerjave za dra-in 2001 razkrile večobdobno najdišče (EŠD 13727) iz gomeljske neolitske lonce, sklede in zajemalke v štajerskih mlajše kamene dobe, pozne bronaste dobe, starejše že-naselbinah Andrenci, Ptujski grad in Stoperce. Keramika lezne dobe in zgodnjega srednjega veka. izkazuje tudi številne oblikovne sorodnosti z delom gradi- va iz slavonske naselbine Gornji Brezovljani ter z gradivom Neolitik iz naselja Ozalj – Stari grad v Pokolpju, v širšem smislu pa z najdišči razvite lengyelske kulture na Madžarskem in v Neolitsko naselje uvrščamo v kulturni krog savske skupine vzhodni Avstriji. lengyelske kulture, v najstarejšo neolitsko manifestacijo v Večina radiokarbonskih datacij iz neolitskega obdobja se v osrednji Sloveniji. Naselje sestavljajo naselbinske jame. Veči-okviru ene standardne deviacije giblje v razponu med začet- no med njimi razumemo kot polvkopane zemljanke – osre- kom 47. stoletja pr. n. št. in sredino oziroma drugo polovico dnje poglobljene dele netrajnih bivališč neolitskega človeka. 46. stoletja pr. n. št. Neolitsko naselje v Dragomlju ni mlajše Po tej značilnosti je dragomeljsko neolitsko naselje najbolj od sredine 5. tisočletja pr. n. št. Kar zadeva začetek tukajšnje podobno naseljema z najdišč Čatež – Sredno polje in Po-neolitske poselitve, je mogoče, da sodi njena danes težko nikve pri Trebnjem. Nekatere od dragomeljskih naselbinskih ulovljiva pionirska faza že v razpon 48. stoletja pr. n. št. jam lahko razumemo kot drenažne izkope. Med naselbin- skimi jamami sta ugotovljeni dve osrednji mesti poselitve, ki ju na ravnem določata izraziti zgostitvi drobnih najdb in Pozna bronasta doba intenzivnejša žganina. Sklepamo, da gre na teh mestih za Skromni poselitveni sledovi iz srednje bronaste dobe in z območji intenzivnih vsakodnevnih aktivnosti. Na podlagi začetka pozne bronaste dobe so v Dragomlju ohranjeni le z izkopanih in dokumentiranih vkopov v geološko osnovo nekaj prepoznavnimi oblikami lončenine. V veliki meri ostane moremo rekonstruirati nadzemnih objektov, saj se za- jata enigmatični namembnost in datacija vzporednih drena- nje niso ohranili nikakršni elementi. Nadzemni deli objektov žnih jarkov – verjetno sledov prazgodovinske komunikacije. neolitskega naselja so bili v Dragomlju izdelani iz netrajnih Izkopno polje prečita v dolžini skoraj 100 m. Pogojno ju da-materialov tako, da zanje, za razliko od mlajših obdobij, niso tiramo v bronasto dobo. izkopavali prepoznavnih jam za kole. Mnogo številnejši in bolje ohranjeni so naselbinski ostanki iz Neolitsko keramično gradivo iz Dragomlja je glede na obli- starejše in prehoda v mlajšo kulturo žarnih grobišč. Na celo- ke in okrasje izjemno podobno gradivu z drugih najdišč tni površini izkopnega polja je živelo naselje, ki ga določajo savske skupine lengyelske kulture. Glede na deleže zasto-izjemno številne jame za stojke žarnogrobiščnih hiš, večje panosti posameznih zvrsti posodja je med bolje raziskani- jame raznih namembnosti in zelo številni ostanki keramične- mi najdišči savske skupine ob izrazito visokem deležu skled ga gradiva. Ugotovljenih je najmanj 16 hiš v nekaj zgoščenih in dokajšnjem deležu zajemalk bolj soroden keramičnemu aglomeracijah razmeščenih stavb s spremljevalnimi objekti. zbiru z najdišča Čatež – Sredno polje v Posavju kot zbirom z To napeljujejo na podobo niza poljedelskih in živinorejskih bližnjega Resnikovega prekopa na Ljubljanskem barju, Poni-gospodarstev razpršenega vaškega tipa, kakršne so ugoto- kev pri Trebnjem in Spahe, kjer bolj prevladujejo različni tipi vljene tudi v sosednjem naselju Podgorica južno od Pšate loncev. Verjetno se bo po temeljni objavi gradiva z obsežnih ter v Rogozi in Orehovi vasi v Podravju. Zogleneli rastlinski arheoloških izkopavanj v Dolenjem Leskovcu izkazalo, da ostanki iz žarnogrobiščnih jam kažejo na prehranjevanje z velja poleg najdišča Čatež – Sredno polje tudi to posavsko ječmenom, grašico, lečo, prosom in morda z ovsom. naselje uvrstiti k najbolj sorodnim z neolitskim gradivom iz Dragomlja. Glede na devet opravljenih radiokarbonskih datacij se v dra- gomeljskem žarnogrobiščnem naselju nakazujeta dva ča- sovna horizonta. Prvi je v razponu od sredine 13. do konca Dragomelj, AAS 106, 2022 159 12. stoletja pr. n. št., drugi pa od sredine 12. do konca 11. Drobne najdbe in radiokarbonske datacije nakazujejo pro-stoletja pr. n. št. Glede na dokajšnjo enovitost žarnogrobišč- pad žarnogrobiščnega naselja v Dragomlju v desetletjih nega keramičnega gradiva je ob razumevanju časovnega okoli leta 1000 pr. n. št. razpona navedenih datacij v obsegu dveh standardnih de- viacij verjetno, da je žarnogrobiščno naselje v Dragomlju živelo v krajšem obdobju poldrugega stoletja, v razponu od Starejša železna doba sredine 12. do konca 11. stoletja pr. n. št. Naselbinske ostaline iz halštatskega obdobja so v Drago- Zbir žarnogrobiščnih radiokarbonskih datacij iz Dragomlja mlju omejene na jamo z žganino (pečjo?) in kamnito tlako-in njihov razpon sta zelo podobna zbiru datacij iz sočasnih vanje. Pri jami omogoča datacijo v razpon 6. stoletja pr. n. št. naselij v bližnji Podgorici ter v Rogozi in v Orehovi vasi v fragment bronaste kačaste fibule. Na kamnitem tlakovanju Podravju. Absolutni časovni razpon podgoriškega in obeh in sporadično po širšem južnem in osrednjem delu izkopne-podravskih naselij so z dragomeljskim skoraj identični. Poleg ga polja pa se pojavljajo fragmenti halštatske keramike, ki jih izjemnih podobnosti v keramičnem gradivu je tudi s tega datiramo v razpon 7. in 6. stoletja pr. n. št. vidika Dragomelj sestavni del horizonta naselij Rogoza – Najpomembnejši pričevalec poselitve v starejši železni Orehova vas v razponu 12. in 11. stoletja pr. n. št. dobi je drugi dragomeljski depo bronastih predmetov. Gre Med ostalimi naselji, kjer so keramične najdbe zelo podob- za skupino 180 predmetov, ki so se, razmeščeni iz prvo- ne dragomeljskim, velja izpostaviti radiokarbonske dataci- tne lege, pojavljali v ornici na širokem območju 70 × 15 je iz prekmurskih Pinc pri Lendavi. Med bližnjimi naselji so m. Sestavljajo ga izključno močno fragmentirani predmeti poleg Podgorice južno od Pšate, ki je v tem času z Draz močno obrabljenimi odlomljenimi površinami. Med nji- gomljem tako rekoč enovito naselje, primerljive datacije s mi prevladujejo fragmenti sekir. Predvsem so številne uhate Šmarne gore in Ljubljane. Te kažejo, da sta bili obe naselji sekire, poleg pa je tudi nekaj plavutastih in tulastih. Veliko je poseljeni tekom celotne pozne bronaste dobe. ploščatih ingotov, nekaj je tudi fragmentov obročastega na- kita. Po vseh teh značilnostih je dragomeljski halštatski depo Poselitev je v času 12.–11. stoletja pr. n. št. v osrednji in vzho- mogoče prisoditi k depojem tipa Bologna, San Francesco dni Sloveniji redka oziroma še ni dobro raziskana. Naka- – Šempeter, datiranih v razpon med 8. in 6. stoletjem pr. n. zujejo se pomenljive koncentracije poselitve na Dravskem št. Pri teh depojih gre, tako kot v Dragomlju, za naselbinske polju, v osrednjem delu Ljubljanske kotline, v spodnjem depoje, večinoma iz utrjenih gradišč, v katerih so prav tako Posavju in v Prekmurju. Nadalje se nakazuje naselbinska ra-zastopani izključno bronasti in močno razlomljeni predmeti. znovrstnost z večjim deležem višinske poselitve, kot smo jo Razširjeni so v severovzhodni Italiji in na območju Slovenije domnevali doslej. z okolico. Poselitvena podoba dvojnega žarnogrobiščnega naselja Ob dataciji tako drugega dragomeljskega depoja kot ostalih Dragomelj–Podgorica je enigmatična v toliko, da je videz železnodobnih naselbinskih najdb v prehod iz starejšega v avtarkičnega vaškega življenja v nasprotju s pokazatelji me-mlajši halštatski čas (konec 7. oziroma razpon 6. stoletja pr. talurških dejavnosti, kot jih dokazujejo žarnogrobiščni dra- n. št.) je težko računati z naselbinsko kontinuiteto iz pozne gomeljski depo ter obe podgoriški jami z livarskimi ostalina- bronaste dobe. V Dragomlju namreč ni prisotna faza mlajše mi. Ob robu dragomeljskega izkopnega polja je bil že leta oziroma zaključne kulture žarnih grobišč in začetka starej-1995 izkopan depo z 52 polizdelki (bakrenimi pogačami in še železne dobe. Časovna vrzel obsega približno tri stoletja surovci ter dvokoničnimi ingoti). Primerjave za predmete iz med 10. in 7. stoletjem pr. n. št. Toliko bolj je presenetljivo, depoja, predvsem za dvokonične ingote, so močno nadre-da sta dragomeljska depoja I in II, prvi, ki ga datiramo naj- gionalno obarvane. Njihov doseg je povezan z izmenjavo kasneje v čas okoli leta 1000 pr. n. št., in drugi, ki sodi v čas bakrenih polizdelkov na dolge razdalje od vzhodnih Alp do okrog leta 600 pr. n. št., odkrita v neposredni bližini. osrednjega dela Apeninskega polotoka. Kaže, da je v tej iz- menjavi dragomeljsko naselje v določenem trenutku igralo V tem obdobju lahko v Dragomlju prepoznamo edino kon-pomembno posredniško vlogo, morda vlogo izmenjalnega tinuiteto v časovni uvrstitvi uhatih sekir iz drugega drago-vozlišča. To sliko dopolnjujeta kalupa iz Podgorice, ki naka- meljskega depoja, ki jih lahko datiramo v dolgo obdobje zujeta, da vloga obeh naselij ni bila le izmenjalno-posre- med 10. in 7. stoletjem pr. n. št. S tega vidika je depo Drago- dniška, temveč tudi proizvodna. S tega vidika je bilo dvojno melj II primerljiv z depojem dolgega trajanja iz Šempetra pri naselje na severnem in južnem bregu Pšate v 11. stoletju pr. Gorici, v katerem so predmeti, ki jih datiramo v čas vse od n. št. nadregionalno pomembno žarnogrobiščno središče. 12. pa do 6. stoletja pr. n. št. 160 Dragomelj, AAS 106, 2022 Časovna razlika med depojema ostaja enigmatična. Njuna Zgodnji srednji vek skoraj identična lokacija sporoča, da so se v Dragomlju odvijale neke vrste aktivnosti tudi na prehodu iz bronaste v Na severnem delu izkopnega polja je bil odkrit manjši zgo- železno dobo, v času, ko zanje razen uhatih sekir iz drugega dnjesrednjeveški zaselek. Na severozahodnem robu najdi-depoja nimamo drugih datacijskih opor. Vprašanje o razlogih šča so bile raziskane dve ali tri hiše, grajene z navpičnimi za nenavadno bližino obeh depojev je torej najverjetneje stojkami za ostrešje. Okoli hiš so bile razporejene nepravilno povezano z določenim vedenjem železnodobnih prebi-oblikovane jame različnih namembnosti, najverjetneje shra- valcev Dragomlja o posebnem mestu, ki jim ga je kot ležišče njevalne ali odpadne. Severno od hiše 1 je bilo nasutje ali žarnogrobiščnega depoja z dragocenimi bakrenimi in tlakovanje nejasne namembnosti iz prodnikov, med katerimi bronastimi predmeti pomenil ta del naselja. je bilo več odlomkov lončenine. Redke rimskodobne najdbe (lončenina in novec) so obrobni Na severovzhodnem delu najdišča je bila odkrita jama, ki jo odmev bližnje poselitve v podeželski vili v Šentpavlu sever-morda lahko interpretiramo kot ognjišče ali peč, kjer so bili no od Dragomlja. ohranjeni večji odlomki loncev. Namembnosti ostalih jam na tem delu najdišča je nejasna. Lončenina iz zgodnjesrednjeveških hiš in jam je dobro pri- merljiva z grobo lončenino s slovenskih, italijanskih in av- strijskih višinskih naselij. Okras metličenja, preko katerega je vrezana enojna valovnica, pa še posebej poudarja pozno- antično tradicijo. Nekatere lonce lahko pripišemo zgodnje- srednjeveški lončarski tradiciji. Lončenini s t. i. poznoantično in zgodnjesrednjeveško tradicijo se ne izključujeta, torej se lahko pojavljata v polnilih istih jam. Radiokarbonsko so bili datirani štirje vzorci oglja. Prvi iz jame za stojko hiše 1 in drugi iz jame za stojko hiše 2, dva pa sta bila iz oglja ognjišča oziroma peči. Les z ognjišča je bil najverjetneje posekan v času med sredino 7. in zadnjo tretjino 8. stoletja, hiši pa sta bili zelo verjetno postavljeni med letoma 770 in 940. Na podlagi lončenine je težko točno datirati zaselek. Ra- diokarbonske datacije ga postavljajo v zgodnji srednji vek. Vprašanja o dolgotrajnosti poznoantične poselitve v nižinah oziroma o sobivanju staroselcev in Slovanov na Ljubljan- skem polju zaenkrat ostajajo neodgovorjena. Dragomelj, AAS 106, 2022 161 8Literatura ANELLI, F. 1954–1957, Bronzi preromani del Friuli. – Atti della BOCQUET, A. 1976, Les dépôts et la chronologie du bronze final Accademia delle Scienze, Lettere e Arti di Udine VI/XIII, 7–59. dans les Alpes du Nord. – IX. Congress U.I.S.P.P. Colloque 26: A. ARENOSO CALLIPO, C.M.S. in P. BELLINTANI 1994, Dati archeo- Bocquet (dir.), Les Ages des Métaux dans les Alpes, Nice, 35–71. logici e paleoambientali del territorio di Frattesina di Fratta Po- BOCQUET, A. in M.-C. LEBASCLE 1983, Metallurgia e relazioni lesine (RO) tra la tarda età del bronzo e la prima età del ferro. culturali nell‘età del Bronzo finale delle Alpi del Nord Francesi. – Padusa 30, 7–65. – Torino. BASS, G.F. 1967, Cape Gelidonya: a Bronze Age Shipwreck. BORGNA, E. 1992, Il ripostiglio di Madriolo presso Cividale e i pani – Philadelphia. a piccone del Friuli - Venezia Giulia. – Roma. BAUSOVAC, M. 2011, Študija poznoantične lončenine iz utrjene BORGNA, E. in P. TURK 1998, Metal Exchange and the Circulation višinske naselbine Rifnik pri Šentjurju. – Doktorska dizertacija. of Bronze Objects between central Italy and the Caput Adriae Oddelek za arheologijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani, (XI-VIIIth cent. BC): Implications for the Community Organisati-Ljubljana. on. – V: R. De Marinis, A.M. Bietti Sestieri, R. Peroni in C. Peretto BECKER, M.J. 1984, Sardinian Stone Moulds: An Indirect Mean (ur.), XIII U.I.S.P.P.Congress Proceedings, vol. 4 – Forli, 8.-14. Sep-of Evalluating Bronze Age Metallurgical Technology. – V: M.S. tember 1996 (1998), 351–364. Balmuth in R.J. Rowland (ur.), Studies in Sardinian Archaeology, BRONK RAMSEY, C. 2009, Dealing with outliers and offsets in Ann Arbor, 163–208. radiocarbon dating. – Radiocarbon 51/3, 1023−1045. BELLINTANI, G.F. in R. PERETTO 1984, Il ripostiglio di Frattesina BUDJA, M. 1994, Neolithic studies in Slovenia: an overview. – Atti ed altri manufatti enei raccolti in superficie. Notizie preliminari. della società per la preistoria e protostoria della regione Friuli–Ve- – Padusa 20, 55–72. nezia Giulia 8, 7–28. BERGONZI, G., A. BOIARDI, P. PASCUCCI in T. RENZI 1981, Corredi BULAT, M. 1967, Brončanodobni depo iz Kapelne kod Donjeg funebri e gruppi sociali ad Este e S. Lucia. – V: Peroni R. (ur.), Miholca. – Osječki zbornik 11, 9–22. Necropoli e usi funerari nell‘età del ferro, Archeologia: materiali e problemi 5, Bari, 91–284. CAPPERS, R. T. J., R. M. BEKKER in J. E. A. JANS 2006, Digitale Zadenatlas van Nederland. – Groningen. BIANCHIN CITTON, E. 1986, Rapporti tra Veneto ed Etruria mi- neraria nel Bronzo Finale e agli inizi dell‘età del Ferro. – V: R. De CAPUIS, L. 1986, Per una »archeologia della morte« nel mondo Marinis (a cura di), Gli Etruschi a nord del Po I, Mantova, 40–51. paleoveneto: limiti e prospettive di ricerca. – Aquileia nostra 57, 77–92. BIANCHIN CITTON, E., G. GAMBACURTA in A. RUTA SERAFINI (ur.) 1998,. ..«presso l‘Adige ridente«... Recenti rinvenimenti archeo-CARANCINI, G.L. 1984, Le asce nell‘Italia continentale II. – Prähi-logici da Este a Montagnana. – Padova. storische Bronzefunde 9/12, München. BIERBRAUER, V. 1987, Invillino–Ibligo in Friaul I. Die römische Si-CARDARELLI, A. 1983, Castellieri nel Carso e nell‘Istria: cronologia edlung und das spätantik-frühmittelalterliche Castrum. – Münch. degli insediamenti fra media età del bronzo e prima età del fer-Beitr. z. Vor– u. Frühgesch. 33. ro. – V: Preistoria del Caput Adriae, Trieste, 87–118. BIETTI SESTIERI, A.M. 1997, Italy in Europe in the Early Iron Age. CATTANI, M. 1986, Aes rude. – V: R. De Marinis (ur.), Gli Etruschi – Proceedings of the Prehistoric Society 63, 371–402. a nord del Po I, Mantova, 204–210. BITENC, P. 2001, Hiša G na Ajdovskem gradcu nad Vranjem (iz- CETINIĆ, Ž. 1998, Stranče – Gorica, starohrvatsko groblje. – Rijeka. kopavanja v letih 1985 in 1986). – Diplomska naloga. Oddelek za CETINIĆ, Ž. 2010, Starohrvatsko groblje Stranče – Gorica. Osvrt arheologijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani, Ljubljana. na horizont grobova s poganskim načinom pokapanja. – Archa- eologia Adriatica IV (2010) BLAZNIK, P., B. GRAFENAUER in S. VILFAN (ur.) 1970, Gospodar- , 1–23. ska in družbena zgodovina Slovencev [enciklopedična obravnava CHIECCO BIANCHI, A.M. in L. CALZAVARA CAPUIS 1985, Este po panogah]. Zgodovina agrarnih panog. Zv. 1: Agrarno gospo-I. Le necropoli Casa di Ricovero, Casa Muletti Prosdocimi, Casa darstvo. – Ljubljana. Alfonzi. – Monumenti Antichi, Serie Monografica II, Roma. BLEČIĆ KAVUR, M. 2021, Kvarner u starijem željeznom dobu sje- CIGLENEČKI, S. 2000, Tinje nad Loko pri Žusmu: poznoantična vernog Jadrana. – Arheološki vestnik 72, 530–550. in zgodnjesrednjeveška naselbina. – Opera Instituti archaeologici Sloveniae 4, Ljubljana. 162 Dragomelj, AAS 106, 2022 CIGLENEČKI, S., Z. MODRIJAN in T. MILAVEC 2020, Korinjski hrib DIMITRIJEVIĆ, S. 1979, Sjeverna zona. – V: Praistorija jugoslaven-in poznoantične vojaške utrdbe v Iliriku / Korinjski hrib and late skih zemalja II. Neolitsko doba, Sarajevo, 229–360. antique military forts in Illyricum. – Opera Instituti Archaeologici Sloveniae, 39, Ljubljana. DÖRFLER, G., H. NEUNINGER, R. PITTIONI in W. SIEGL 1969, Zur Frage des Bleierz-Bergbaues während der jüngeren Urnenfel- CORAZZA, S. 1998, I materiali. – V: S. Corazza in A. Colonnello derkultur in den Ostalpen. – Archaeologia Austriaca 46, 68–98. (ur.), La casa dell‘età del ferro. Il restauro dei materiali, Montereale Valcellina, 28–33. DULAR, J. 1982, Halštatska keramika v Sloveniji. – Dela SAZU 23/12, Ljubljana. CORAZZA, S., G. TASCA, M. DONNER in S. VITRI 1996, Casa dei dolii (US 550). Contesto e materiali. – V: La protostoria tra Sile e DULAR, J., B. KRIŽ, D. SVOLJŠAK in S. TECCO HVALA 1991, Utrje-Tagliamento. Antiche genti tra Veneto e Friuli, Concordia Sagitta-na prazgodovinska naselja v Mirenski in Temeniški dolini. – Arheološki vestnik ria, Pordenone, 430–445. 42, 65–198. CRISTOFANI, M. 1988, Processi di trasformazione socio-econo- DULAR, J., I. ŠAVEL in S. TECCO HVALA 2002, Bronastodobno naselje Oloris pri Dolnjem Lakošu mica nell‘Etruria padana fra VI e V secolo a.C. – V : La formazione . – Opera Instituti Archaeologici della città preromana in Emilia-Romagna. Atti del convegno di Sloveniae 5, Ljubljana. studi, Bologna, 45–59. DULAR, J. in M. TOMANIČ JEVREMOV 2010, Ormož. Utrjeno na- selje iz pozne bronaste in starejše železne dobe CZAJLIK, Z. 1996, Ein spätbronzezeitliches Halbfertigprodukt: . – Opera Instituti Der Gußkuchen. Eine Untersuchung anhand von Funden aus Archaeologici Sloveniae 18, Ljubljana. Westungarn. – Archaeologia Austriaca 80, 165–180. EYPELTAUER, T. 1973, Corpus Nummorum Regni Mariae Theresi- ae 1740-1780 CZAJLIK, Z., F. MOLNÁR in K.G. SOLYMOS 1995, Angaben zu der . – Basel. spätbronzezeitlichen Metallrohmaterialversorgung am Velem/ FURLANI, U. 1996, Depojska najdba iz Šempetra pri Gorici. – V: St.-Veit-Berg, Westungarn. – Archäologie Österreichs 6, 30–35. B. Teržan (ur.), Depojske in posamezne kovinske najdbe bakrene in bronaste dobe na Slovenskem II CZAJLIK, Z., F. MOLNÁR in K.G. SOLYMOS 1999, On the origin of , Katalogi in monografije 29, Late Bronze Age semi-products found at Celldömölk-Sághegy Ljubljana, 73–88, t. 130–135. according to electron-mikroprobe (EPMA) studies. – Communi- GABROVEC, S. 1994, Stična I. Naselbinska izkopavanja. – Katalogi cationes Archaeologicae Hungariae 1999, 35–46. in monografije 28, Ljubljana. ČOVIĆ, B. 1983, Regionalne grupe ranog bronzanog doba. – GABROVEC, S., A. KRUH, I. MURGELJ in B. TERŽAN 2006, Stična V: B. Čović (ur.), Praistorija jugoslavenskih zemalja IV. Bronzano II/1. Gomile starejše železne dobe. Katalog. – Katalogi in mono-doba, Sarajevo, 114–190. grafije 37, Ljubljana. ČREŠNAR, M. 2006, Novi žarni grobovi iz Ruš in pogrebni običaji GASPARI, A. 2012, Arheološki pregledi Ljubljanice 1998–2007. v ruški žarnogrobiščni skupini. – Arheološki vestnik 57, 97–162. Konceptno-metodološki razvoj, raziskovalna problematika in ČREŠNAR, M. 2010, New research on the Urnfield period of katalog izbora najdb. – V: A. Gaspari in M. Erič (ur.), Potopljena preteklost. Arheologija vodnih okolij in raziskovanje podvodne kul-Eastern Slovenia. A case study of Rogoza near Maribor / Nova turne dediščine v Sloveniji spoznanja o pozni bronasti dobi Slovenije na primeru naselja , Radovljica, 177–224. Rogoza pri Mariboru. – Arheološki vestnik 61, 7–119. GAUCHER, G. 1981, Sites et cultures de l‘âge du bronze dans le bassin Parisien. ČREŠNAR, M. 2014, Rogoza pri Mariboru. – V: B. Teržan in M. – 15. supplément a Gallia Préhistoire, Pariz. Črešnar (ur.), Absolutno datiranje bronaste in železne dobe na GIARDINO, C. 1995, Il Mediterraneo Occidentale fra XIV ed VIII Slovenskem / Absolute dating of Bronze and Iron Ages in Slove-secolo a.C. Cerchie minerarie e metallurghiche. – British Archae-nia, Katalogi in monografije 40, Ljubljana, 225–248. ological Reports, Int. Ser. 612, Oxford. ČREŠNAR, M. in B. TERŽAN 2014, Absolutno datiranje bronaste GÖBL, R. 2000, Die Münzprägung der Kaiser Valerianus I. - Gal-dobe na Slovenskem. – V: B. Teržan in M. Črešnar (ur.), Absolutno lienus - Saloninus (253/268), Regalianus (260) und Macrianus - datiranje bronaste in železne dobe na Slovenskem / Absolute da- Quietus (260/262). – Wien (Denkschriften/Österreichische Akating of Bronze and Iron Ages in Slovenia, Katalogi in monografije demie der Wissenschaften, Philosophisch-historische Klasse 286 40, Ljubljana, 661–702. = Veröffentlichungen der Numismatischen Kommission 35 = MIR DECHELETTE, J. 1924, Manuel d‘archéologie préhistorique celtique - Moneta Imperii Romani 36, 43, 44). et gallo-romaine II. – Pariz. GOMEZ RAMOS, P. 1993, Tipologia de lingotes de metal y su DE MARINIS, R. 1986, Aes signatum. – V: R. De Marinis (ur.), Gli hallazgo en los depositos del bronce final de la peninsula Iberica. Etruschi a nord del Po I, Mantova, 201–203. – Cuadernos de Prehistoria y Arqueologia 20, 73–105. DE MIN, M. in A.M. BIETTI SESTIERI 1984, I ritrovamenti protosto- GORINI, G. 1986, Dall‘economia premonetale all‘economia mo- rici di Montagnana: elementi di confronto con l‘abitato di Fratte- netale nel mondo Paleoveneto. – Aquileia nostra 57, 185–196. sina. – Padusa 20, 397–411. GRAHEK, L. 2014, Orehova vas. – V: B. Teržan in M. Črešnar (ur.), Absolutno datiranje bronaste in železne dobe na Slovenskem / Dragomelj, AAS 106, 2022 163 Absolute dating of Bronze and Iron Ages in Slovenia, Katalogi in HORVAT, M. 1999, Keramika. Tehnologija keramike, tipologija lon-monografije 40, Ljubljana, 249–273. čenine, keramični arhiv. – Ljubljana. GRAHEK, L. 2015, Orehova vas. – Arheologija na avtocestah Slo-HORVAT, M. 2019, Podrečje pri Viru. – Arheologija na avtocestah venije 46, Ljubljana. Slovenije 79, Ljubljana. GRAHEK, L. 2016, Stična. Železnodobna naselbinska keramika. – HORVÁTH, L. in N. KALICZ 2006, Siedlungsfunde der spätesten Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 32, Ljubljana. phase der Lengyel-Kultur bei Nagykanizsa (Südwestungarn). – V: GROER, Ch. 2008, Früher Kupferbergbau in Westeuropa. – Uni- A. Tomaž (ur.), Od Sopota do Lengyela, prispevki o kamenodobnih versitätforschungen zur prähistorischen Archäologie 157, Bonn. in bakrenodobnih kulturah med Savo in Donavo, Koper, 53–66. GUIDA, G., M. VIDALE in G. E. GIGANTE 1998, Metallurgia veneta HROVATIN, I. M. in P. TURK 2008, Pržanj pri Ljubljani. Naselbinska antica del rame e del bronzo: la questione dei centri urbani di jama 17. – V: Guštin, M. (ur.), Srednji vek, Arheološke raziskave pianura. – Quaderni di Archeologia del Veneto 14, 147–156. med Jadranskim morjem in Panonsko nižino / Mittelalter, Ar-chäologische Forschungen zwischen der Adria und der Pannoni- GUŠTIN, M. (ur.) 2005, Prvi poljedelci, Savska skupina lengyelske schen Tiefebene, Ljubljana, 145–151. kulture. – Annales Mediterranea, Koper. JAECKEL, P. 1970, Die Münzprägungen des Hauses Habsburg GUŠTIN, M., A. TOMAŽ in B. KAVUR 2005, Drulovka pri Kranju. 1780-1918 und der Republik Österreich seit 1918 (4. ergänzte Au- – V: M. Guštin (ur.), Prvi poljedelci, Savska skupina Lengyelske kul-flage). – Basel (Die Münzprägungen der deutschen Staaten vor ture, Annales Mediterranea, Koper, 37–63. Einführung der Reichswahrung 3). GUŠTIN, M., G. TIEFENGRABER, D. PAVLOVIČ in M. ZORKO 2017, JERONČIČ, J. 2005, Šentpavel pri Domžalah. Rezultati izkopava-Nova tabla pri Murski Soboti. Prazgodovina. – Arheologija na av-nja iz leta 1999. – Diplomska naloga. Oddelek za arheologijo, tocestah Slovenije 52/1, Ljubljana. Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani, Ljubljana. HELLMUTH KRAMBERGER, A. 2017, Monkodonja – istraživanje JERONČIČ, J. in M. NOVŠAK 2006, Šentpavel pri Domžalah. − protourbanog naselja brončanog doba Istre. Knjiga 2: Keramika Varstvo spomenikov 39–41 , Poročila, 204–205. s brončanodobne gradine Monkodonja / Forschungen zu einer protourbanen Siedlung der Bronzezeit Istriens. Teil 2: Die Keramik JEŠE, S. in V. ČOP 1988, Katalog jugoslovanskih kovancev 1920-aus der bronzezeitlichen Gradina Monkodonja. – Monografije i 1988. – Kranj–Ljubljana. katalozi 28 (2 vol.), Pula. JOVANOVIĆ, A. 2011, Poročilo o arheološkem izkopavanju Črnile HOFMAN, D. in R. GLESER 2019, The fifth millenium: the emer- – parc. št. 901/4, k. o. Leskovec – 2011. − Brežice (neobjavljeno gence of cultural diversity in central European prehistory. – V: poročilo). Gleser R. in D. Hofman (ur.), Contacts, boundaries and innovation JOVANOVIĆ, A., R. ŽIŽEK in A. NAĐANDER 2012, Poročilo o ar-in the fifth millenium. Exploring developed Neolithic societies in heološkem izkopavanju na najdišču Dolenji Leskovec – Za Savo central Europe and beyond, Leiden, 13–41. 2011. − Brežice (neobjavljeno poročilo). HÖGLINGER, P. 1996, Der spätbronzezeitliche Depotfund von Sip- KARAVANIĆ, S. in A. KUDELIĆ 2011, Ostava keramike s lokaliteta bachzell/OÖ. – Linzer archäologische Forschungen, Sonderheft Kalnik – Igrišče II. – Prilozi Instituta za arheologiju u Zagrebu 28, 16, Linz. 5–30. HORST, F. 1986, Die jungbronzezeitlichen Kannelurensteine des KAVUR, B. 2018, Sodolek. – Arheologija na avtocestah Slovenije mitteleuropäischen Raums. Werkzeuge für die Bronzebearbe-54, Ljubljana. itung. – Helvetia archaeologica 17, 82–91. KELLER–TARNUZZER, K. 1935, Der Bronzedepotfund von Schi- HORVAT, J. 2015, Early Roman military finds from prehistoric set- ers (Graubünden). – Anzeiger für schweizerische Altertumskunde tlement in the Gorenjska region. – V: J. Istenič, B. Laharnar in 37/2, 81–89. J. Horvat, Evidence of the Roman army in Slovenia, Katalogi in monografije 41, 171–208. KERMAN, B. 2011, Kotare – Baza pri Murski Soboti. – Arheologija na avtocestah Slovenije 17, Ljubljana. HORVAT, J. 2020, Primerjalni pregled manjših rimskih naselij / Mi- nor Roman settlements – Comparative overview. – V: J. Horvat, KERMAN, B. 2014, Pince pri Lendavi. – V: B. Teržan in M. Črešnar I. Lazar in A. Gaspari (ur.), Manjša rimska naselja na slovenskem (ur.), Absolutno datiranje bronaste in železne dobe na Slovenskem / Absolute dating of Bronze and Iron Ages in Slovenia prostoru/Minor Roman settlements in Slovenia, Opera Instituti , Katalogi in Archaeologici Sloveniae 40, 403–420. monografije 40, Ljubljana, 31–63. HORVAT, J. in M. SAGADIN 2017, Emonsko podeželje / Emona’s KERMAN, B. 2018, Pod Grunti – Pince pri Pincah. – Arheologija na countryside. – V: B. Županek (ur.), Emona mm. Nastanek mesta avtocestah Slovenije 55, Ljubljana. – urbanizacija prostora / Urbanisation of space – beginning of a KLASINC, R. 2008, Dvojni skeletni grob z najdišča Dolsko pri Lju-town, Ljubljana, 201–223. bljani. – V: M. Guštin (ur.), Srednji vek. Arheološke raziskave med 164 Dragomelj, AAS 106, 2022 Jadranskim morjem in Panonsko nižino / Mittelalter. Archäolo-LEGHISSA, E. (ur.) 2015, Poročilo o arheološkem izkopavanju naj- gische Forschungen zwischen der Adria und der Pannonischen dišča Vodice II – Repovnice. – Ljubljana (neobjavljeno poročilo). Tiefebene, Ljubljana, 153–155. LO SCHIAVO, F. 1986, Sardinian Metallurgy: the archaeological KNEZ, T. 1986, Novo mesto I. Halštatski grobovi. – Carniola Archa-Background. – V: M.S. Balmuth (ur.), Studies in Sardinian Archae-eologica 1, Novo mesto. ology II: Sardinia in the Mediterranean, Ann Arbor, 231–250. KNIFIC, T. 1979, Vranje pri Sevnici. Drobne najdbe z Ajdovskega LO SCHIAVO, F. 1990, La Sardegna nuragica e il mondo mediter-gradca (leto 1974). – Arheološki vestnik 30, 732–763. raneo. – V: La civiltà nuragica, Milano, 238–263. KNIFIC, T. 1994, Vranje near Sevnica: A Late Roman Settlement LO SCHIAVO, F. 1998, Zur Herstellung und Distribution bronze-in the Light of Certain Pottery Finds. – Arheološki vestnik 45, zeitlicher Metallgegenstände im nuraghischen Sardinien. – V: B. 211–237. Hänsel (ur.), Mensch und Umwelt in der Bronzezeit Europas, Kiel, KNIFIC, T. 1999, Zgodnji srednji vek. – V: J. Železnikar (ur.), Pose-193–216. litvena podoba Mengša in okolice od prazgodovine do srednjega LO SCHIAVO, F., E. MACNAMARA in L. VAGNETTI 1985, Late veka, Mengeš, 47–50. Cypriot Imports to Italy and their Influence on local Bronzework. KOPRIVNIK, V. 2021, Pobrežje v Mariboru – grobovi mlajše kul- – Papers of the British School at Rome 53, 1–71. ture žarnih grobišč. – V: B. Teržan in M. Črešnar (ur.), Pohorsko MARTINČIČ, A., T. WRABER, J. JOGAN, A. PODOBNIK, V. RAVNIK, Podravje pred tremi tisočletji. Tradicija in inovativnost v pozni broB. TURK in B. VREŠ 1999, Mala flora Slovenije. – Ljubljana. nasti in starejši železni dobi, Katalogi in monografije 44, Ljubljana, 177–214. MATTHÄUS, H. in G. SCHUMACHER–MATTHÄUS 1986, Zypri- sche Hortfunde. Kult und Metallhandwerk in der späten Bronze- KOPRIVNIK, V. in B. TERŽAN 2021, Gračič pod Brinjevo goro – ne- zeit. – V: O.-H. Frey, H. Roth in C. Dobiat (ur.), Gedenkschrift für kropola kulture žarnih grobišč. – V: B. Teržan in M. Črešnar (ur.), Gero von Merhart zum 100. Geburtstag. Marburger Studien zur Pohorsko Podravje pred tremi tisočletji. Tradicija in inovativnost v Vor- und Frühgeschichte 7, Marburg/Lahn, 129–191. pozni bronasti in starejši železni dobi, Katalogi in monografije 44, Ljubljana, 215–328. MAYER, E.F. 1977, Die Äxte und Beile in Österreich. – Prähistorische Bronzefunde IX/9, München. KOROŠEC, J. 1964, Kulturne ostaline na kolišču ob Resnikovem prekopu odkrite v letu 1962. – Poročilo o raziskovanju neolita in MIHOVILIĆ, K. 1995, Reichtum durch Handel in der Hallstattzeit eneolita v Sloveniji 1, 25–46. Istriens. – V: B. Hänsel (ur.), Handel, Tausch und Verkehr im bronze- und früheisenzeitlichen Südosteuropa. Prähistorische Archäo-KRAMBERGER, B. 2014, The Neolithic – Eneolithic sequence and logie in Südosteuropa 11, München, Berlin, 283–329. pottery assemblages in the fifth millenium BC in north-eastern Slovenia. – Documenta Praehistorica 41, 237–282. MIRNIK PREZELJ, I. 1984, Ajdovski gradec nad Vranjem pri Sevni- ci. Arheološka izkopavanja 1980–1982. – Diplomska naloga. Od-KRAMBERGER, B. 2020, Zur relativen und absoluten Chronologie delek za arheologijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani, des späten Neolithikum und frühen Äneolithikums im kontinen-Ljubljana. talen Teil Sloweniens. – V: Ch. Gutjahr in G. Tiefengraber (ur.), Beiträge zur Kupferzeit am Rande der Südostalpen, Akten des 4. MODRIJAN, Z. 2011, Keramika. – V: Z. Modrijan in T. Milavec, Poznoantična utrjena naselbina Tonovcov grad pri Kobaridu. Najd- Wildoner Fachgesprächs am 16. und 17. Juni 2016 in Wildon/Ste- be / Late Antique fortified settlement Tonovcov grad near Kobarid. iermark (Österreich), Rahden/Westf., 53–89. Finds, Opera Instituti Archeologici Sloveniae 23, 121−219. KRAMBERGER, B. 2021, Malečnik. – Arheologija na avtocestah Slovenije 89, Ljubljana. MORDANT, C., D. MORDANT in J.-Y. PRAMPART 1976, Le dépôt de bronze de Villethierry (Yonne). – 11. supplément a Gallia Pré- KRAMBERGER, B. in M. ČREŠNAR 2021, Pobrežje v Mariboru – histoire, Pariz. naselbina iz mlajše kulture žarnih grobišč. – V: B. Teržan in M. Črešnar (ur.), Pohorsko Podravje pred tremi tisočletji. Tradicija in MOZSOLICS, A. 1967, Bronzefunde des Karpatenbeckens. Depotfundhorizonte von Hajdúsámson und Kosziderpadlás inovativnost v pozni bronasti in starejši železni dobi, Katalogi in . monografije 44, Ljubljana, 55–107. – Budimpešta. KRAMBERGER, B., M. JANEŽIČ in M. NOVŠAK 2021, Spodnje MOZSOLICS, A. 1973, Bronze- und Goldfunde des Karpatenbeckens. Depotfundhorizonte von Forró und Ópályi Hoče. – Arheologija na avtocestah Slovenije 90, Ljubljana. . – Budimpešta. KRAUSE, C. L. in C. MISHLER 2004, Standard catalog of world MOZSOLICS, A. 1981, Gusskuchen aus wieder eingeschmolze-coins. 1901-present (31st ed.). – Iola (WI) 2003. nem Altmetall. – Arbeits- und Forschungsberichte Sächsischen Bodendenkmalpflege, Beiheft 16, Beiträge zur Ur- und Frühge-LEGHISSA, E. 2014, Medvode. – V: B. Teržan in M. Črešnar (ur.), schichte I, 403–417. Absolutno datiranje bronaste in železne dobe na Slovenskem / Absolute dating of Bronze and Iron Ages in Slovenia, Katalogi in MOZSOLICS, A. 1984, Ein Beitrag zum Metallhandwerk der un-monografije 40, Ljubljana, 333–343. garischen Bronzezeit. – 65. Bericht der römisch-germanischen Kommission, 19–72. Dragomelj, AAS 106, 2022 165 MOZSOLICS, A. 1985, Bronzefunde aus Ungarn. Depotfundhori-PAVLIN, P. in P. TURK 2014, Starejšeželeznodobna depoja z Goba- zonte von Aranyos, Kurd und Gyermely. – Budimpešta. vice nad Mengšem. – Arheološki vestnik 65, 35–78. MOZSOLICS, A. 2000, Bronzefunde aus Ungarn. Depotfundho- PAVLOVIČ, D. 2008, Novi izsledki arheoloških terenskih raziskav rizonte Hajdúböszörmény, Románd und Bükkszentlászló. – Kiel. na Novi tabli pri Murski Soboti / Neue Ergebnisse der archäolo- MÜLLER–KARPE, H. 1959, Beiträge zur Chronologie der Urnenfe- gischen Feldforschungen in Nova tabla bei Murska Sobota. – V: lderzeit nördlich und südlich der Alpen. – Römisch-germanische M. Guštin (ur.), Srednji vek, Arheološke raziskave med Jadranskim Forschungen 22, Berlin. morjem in Panonsko nižino / Mittelalter, Archäologische Forsc- hungen zwischen der Adria und der Pannonischen Tiefebene, MURGELJ, I. 2013, Podsmreka pri Višnji Gori. – Arheologija na Ljubljana, 49–52. avtocestah Slovenije 42, Ljubljana. PAVLOVIČ, D. 2012, The settlement and organization of early Sla- MURGELJ, I. 2018, Krška jama – mesto večnega počitka v srednji vic hamlets in Prekmurje, Slovenia / Naseljavanje i organizacija bronasti dobi. – V: M. Črešnar in M. Vinazza (ur.), Srečanja in naselja ranih Slavena u Prekmurju, Slovenija. – Zbornik Stjepana vplivi v raziskovanju bronaste in železne dobe na Slovenskem. Gunjače i hrvatska srednjevjekovna povjestno–arheološka baština Zbornik prispevkov v čast Bibi Teržan, Ljubljana, 53–69. II, Split, 317–332. MURGELJ, I. in B. NADBATH 2014, Šmarna gora pri Ljubljani. – V: PAVLOVIČ, D. 2013, Zgodnjesrednjeveška poselitev severovzho-B. Teržan in M. Črešnar (ur.), Absolutno datiranje bronaste in žedne Slovenije: primer najdišča Nova tabla pri Murski Soboti. – lezne dobe na Slovenskem / Absolute dating of Bronze and Iron Doktorska dizertacija. Fakulteta za humanistične študije, Univer-Ages in Slovenia, Katalogi in monografije 40, Ljubljana, 345–354. za na Primorskem, Koper. NANUT, T. 2018, Poznobronastodobno- in železnodobni depoj- PAVLOVIČ, D. 2015, The beginning of Slavic settlement in north– ski najdbi iz Dolenjih Raven na Cerkljanskem in s Sv. Jakoba na eastern Slovenia and the relation between »Slavic« and »Lom-Kanalskem Kolovratu. – V: M. Črešnar in M. Vinazza (ur.), Sreča- bard« settlement based on new interpretations of the archae- nja in vplivi v raziskovanju bronaste in železne dobe na Sloven- ological material and radiocarbon dating. – Fundberichte aus skem, Ljubljana, 137–161. Österreich, Tagungsbände 1, Dunaj, 59–79. NARDINI, A., C. CANOVARO in I. ANGELINI 2019, Il ripostiglio di PAVLOVIČ, D. 2017a, Peeking into Early Medieval Kitchens, Fuc-Celò (Pulfero, UD). – West&East 4, 38–92. tionality and Appearance of the Sunken Features from the Site NOVŠAK, M. 2002, Podgorica pri Ljubljani. – V: M. Guštin (ur.), Nova Tabla by Murska Sobota (Slovenia). – Srednjovjekovna na-Zgodnji Slovani, Zgodnjesrednjeveška lončenina na obrobju selja u svjetlu arheoloških izvora. Zbornik Instituta za arheologiju Vzhodnih Alp / Die frühen Slawen, Frümittelalterliche Keramik 6, Zagreb, 27–48. am Rand der Ostalpen, Ljubljana, 89–93. PAVLOVIČ, D. 2017b, Začetki zgodnjeslovanske poselitve Prek- NOVŠAK, M. 2012, Šentpavel pri Domžalah. – Arheologija na av-murja / Beginnings of the Early Slavic settlement in the Prekmurje tocestah Slovenije 53, Ljubljana. region, Slovenia. – Arheološki vestnik 68, 349–386. OMAN, D. 1981, Brinjeva gora – 1953 (obdelava prazgodovinske PAVLOVIČ, D., M. GUŠTIN, G. TIEFENGRABER in M. ZORKO, v keramike). – Arheološki vestnik 32, 144–216. pripravi, Nova tabla pri Murski Soboti. Zgodnji srednji vek. – Arheologija na avtocestah Slovenije 52/3, Ljubljana. OTOREPEC, B. 1962, Iz zgodovine gradu Dragomelj. – Kronika. Časopis za slovensko krajevno zgodovino 10/1, 1–8. PELLEGRINI, E. 1995, Aspetti della Metallurgia nell‘Italia Continentale tra XVI e XI Secolo a.C.: Produzione e Relazioni Interre- PADOVA PREROMANA 1976. – Padova (katalog razstave). gionali tra Area Centrale Tirrenica e Area Settentrionale. – V: N. PAHIČ, S. 1957, Drugo žarno grobišče v Rušah. – Razprave SAZU Christie (ur.), Settlement and Economy in Italy 1500 BC – AD 1500. IV/3, Ljubljana. Papers of the Fifth Conference of Italian Archaeology, Oxbow Monograph 41, Oxford, 511–519. PAHIČ, S. 1972, Pobrežje. – Katalogi in monografije 6, Ljubljana. PERKO, M. 2016, Litijska cesta: zgodnjesrednjeveško grobišče (iz-PANVINI ROSATI, F. 1988, Aes signatum. Un aspetto dell‘economia kopavanja leta 2015). – Diplomska naloga. Oddelek za arheolo-nell‘Emilia preromana. – Reggio Emilia. gijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani, Ljubljana. PARE, Ch. 1999, Weights and weighing in Bronze Age Central PERKO, V. 2011, Železna nit. Sprehod skozi arheološko preteklost Europe. – Eliten in der Bronzezeit. Ergebnisse zweier Kolloquien Gorenjske. – Kranj. in Mainz und Athen, Monographien der römisch- germanischen Zentralmuseums in Mainz 43/2, Mainz, 421–514. PERONI, R. 1961, Ripostigli delle età dei metalli. 2 – Ripostigli del Grossetano. – Inventaria Archaeologica, Italia 2, Roma. PAVLIN, P. 2015, Pod Kotom – cesta pri Krogu. – Arheologija na avtocestah Slovenije 48, Ljubljana. PESCHECK, Ch. 1976, Das Kultwagengrab von Acholshausen. – Wegweiser zu vor- und frühgeschichtlichen Stätten Mainfran- PAVLIN, P. in U. BAVEC 2017, Poznobronastodobno grobišče Ža- kens 3, Würzburg. dovinek pri Krškem. – Arheološki vestnik 68, 85–104. 166 Dragomelj, AAS 106, 2022 PETERŠIČ-ČOBAL, M. 1988/89, Metalografska preiskava brona-RITTERSHOFER, K.-F. 1983, Der Hortfund von Bühl und seine Be- stih prazgodovinskih predmetov iz Ormoža. – Arheološki vestnik ziehungen. – Bericht der römisch-germanischen Kommission 64, 39–40, 323–332. 139–415. PETRESCU-DÎMBOVIŢA, M. 1978, Die Sicheln in Rumänien. – Prä- RODRIGUEZ, H. 1992, Bemerkungen zur relativchronologischen historische Bronzefunde XVIII/1, München. Gliederung der südostalpinen spätrömisch–spätantiken Gebrau- PETRU, S. 2005, Kamnita orodja s prazgodovinske naselbine v chskeramik. – Il territorio tra tardoantico e altomedioevo. Metodi Dragomlju / Stone tools of the prehistoric settlement in Drago-di indagine e risultati, Biblioteca di Archeologia Medievale, Firen-melj. – V: Guštin, M. (ur.), Prvi poljedelci. Savska skupina lengyel-ze, 159–178. ske kulture / First Farmers. The Sava Group of the Lengyel Culture, RODRIGUEZ, H. 1997, Die Zeit vor und nach der Schlacht am Koper, 81–85. Fluvius Frigidus (394 n.Chr.) im Spiegel der südostalpinen Gebra- PLESNIČAR GEC, L. 1972, Severno emonsko grobišče. – Katalogi uchskeramik. – Arheološki vestnik 48, 153–177. in monografije 8, Ljubljana. SAGADIN, M. 1995, Mengeš v antiki. – Arheološki vestnik 46, PLESTENJAK, A. 2010, Gorice pri Turnišču. – Arheologija na avto-217–245. cestah Slovenije 12, Ljubljana. SAGADIN, M. 2001, Staroslovansko grobišče na Malem gradu v PLETERSKI, A. 2010, Zgodnjesrednjeveška naselbina na Blejski Pri-Kamniku. – Arheološki vestnik 52, 359–375. stavi: tafonomija, predmeti in čas. – Opera Instituti Archaeologici SAGADIN, M. 2005, Nekatere neolitske najdbe z vzhodne Go-Sloveniae 19, Ljubljana. renjske. – V: M. Guštin (ur.), Prvi poljedelci, Savska skupina Leng-PLETERSKI, A., B. ŠTULAR in M. BELAK 2016, Izkopavanja srednje- yelske kulture, Koper, 29–36. veškega in zgodnjenovoveškega grobišča pri župni cerkvi v Kranju SAGADIN, M. 2013, Zgodnjesrednjeveški grobišči v Komendi in v letih 1964−1970 / Excavations of Medieval and Post–Medieval na Zgornjem Brniku. – Arheološki vestnik 64, 249–298. cemetery at the Župna cerkev in Kranj from 1964 to 1970. – Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 35, Ljubljana. SAGADIN, M. 2020, Mengeš. – V: J. Horvat, I. Lazar in A. Gaspari (ur.), Manjša rimska naselja na slovenskem prostoru / Minor Ro- PLETERSKI, A., B. ŠTULAR in M. BELAK 2017, Arheološka razisko- man settlements in Slovenia, Opera Instituti Archaeologici Slove-vanja grobov najdišča Župna cerkev v Kranju med letoma 1972 in niae 40, 187–200. 2010 / Archaeological investigation of graves from Župna cerkev site in Kranj between 1972 and 2010. – Opera Instituti Archaeolo-SCHINDLER, M.P. 1998, Der Depotfund von Arbedo TI und die Bronzedepotfunde des Alpenraums vom 6. bis zum Beginn des gici Sloveniae 37, Ljubljana. 4. Jh. v. Chr. – Basel. PLETERSKI, A., B. ŠTULAR, M. BELAK in H. BEŠTER 2019, Zače- tek in konec raziskovanj grobišča pri Župni cerkvi v Kranju (1953 SCHWEINGRUBER, F. H. 1990, Mikroskopische Holzanatomie. in 2011−2013) / The beginnning and end of exploration at the – Birmensdorf. Župna cerkev cemetery in Kranj (1953 and 2011−2013). – Opera SRAKA, M. 2020, Calendar chronologies and cultural dynamics Instituti Archaeologici Sloveniae 38, Ljubljana. in the 5th millennium BC in Slovenia. Case studies in Bayesian PODBORSKÝ, V. 2012, Der neue Fund eines Deichselwagens aus chronological modeling of the settlements at Gradec pri Mirni der Ostslowakei. – V: W. Blajer (ur.), Peregrinationes Archaeolo-and Bukovnica and cave necropolis at Ajdovska jama. – V: Ch. gicae in Asia et Europa Joanni Chochorowski Dedicatae, Kraków, Gutjahr in G. Tiefengraber (ur.), Beiträge zur Kupferzeit am Rande der Südostalpen, Akten des 4. Wildoner Fachgesprächs am 16. 205–213. und 17. Juni 2016 in Wildon/Steiermark (Österreich), Rahden/We-POGGIANI KELLER, R. 1994, Il villaggio preistorico e le fornaci di stf., 1–42. Ponte S. Marco. – Calcinato. STARE, F. 1954, Ilirske najdbe železne dobe v Ljubljani. – Dela PRIMAS, M. in E. PERNICKA 1998, Der Depotfund von Oberwil-SAZU 9/7, Ljubljana. flingen. Neue Ergebnisse zur Zirkulation von Metallbarren. – Germania 76/1, 25–65. STARE, F. 1975, Dobova. – Posavski muzej Brežice 2. PUŠ, I. 1971, Žarnogrobiščna nekropola na dvorišču SAZU v Lju- STEIN, F. 1979, Katalog der vorgeschichtlichen Hortfunde in Süd- deutschland bljani. – Razprave SAZU VII/1, Ljubljana. . – Saarbrücker Beiträge zur Altertumskunde 24, Bonn. PUŠ, I. 1982, Prazgodovinsko ž arno grobišče v Ljubljani. – Razprave SAZU XIII/2, Ljubljana. ŠALKOVSKÝ, P. 2001, Häuser in der frühmittelalterlichen slawi-schen Welt. – Archaeologica Slovaca Monographiae. Studia In- RAVNIK, M. in G. TICA 2018, Ponikve pri Trebnjem. – Arheologija stituti Archaeologici Nitrienses 6, Nitra. na avtocestah Slovenije 57, Ljubljana. ŠALKOVSKÝ, P. 2006, Dom a dedina stredného Podunajska vo REINECKE, P. 1933, Endbronzezeitliche Doppelaxtbarren. – Ger- včasnom stredoveku. – V: J. Zábojník (ur.), Aevum Medium. Zbor- mania 17, 51–52. ník na počesť Jozefa Hošša, Bratislava, 107–128. Dragomelj, AAS 106, 2022 167 ŠALKOVSKÝ, P. 2007, Problematika pravokutnih i elipsoidnih zeTERŽAN, B. 1999, An Outline of the Urnfield Culture Period in munica kod Slavena. – Prilozi Instituta za arheologiju u Zagrebu Slovenia. – Arheološki vestnik 50, 97–143. 24, 301–307. TERŽAN, B. 2008, Stiške skice. – V: S. Gabrovec in B. Teržan, ŠALKOVSKÝ, P. 2009, Frühmittelalterliche Grubenhäuser. Proble-Stična 2/2. Gomile starejše železne dobe. Razprave / Stična 2/2. me der Terminologie, Typologie und Rekonstruktion. – Archaeo- Grabhügel der älteren Eisenzeit. Studien, Katalogi in monografije logia Adriatica III, 273–292. 38, Ljubljana, 189–325. ŠALKOVSKÝ, P. 2011, Stredné Slovensko vo včasnom stredoveku. – TERŽAN, B., F. LO SCHIAVO in N. TRAMPUŽ OREL 1984/85, Most Archaeologica Slovaca Monographiae, Studia XIV, Nitra. na Soči (S. Lucia) II. – Katalogi in monografije 23, Ljubljana. ŠAVEL, I. 2009, Pod Kotom – jug pri Krogu. – Arheologija na avTERŽAN, B. in N. TRAMPUŽ 1973, Prispevek h kronologiji sveto- tocestah Slovenije 7, Ljubljana. lucijske skupine. – Arheološki vestnik 24, 416–460. ŠKVOR JERNEJČIČ, B. 2014a, Žarna nekropola v Ljubljani in pre- TEŽAK GREGL, T. 2001, The Lengyel culture in Croatia. – V: J. Re- obrazba ljubljanske skupine na prehodu iz bronaste v železno genye (ur.), Sites and Stones. Lengyel Culture in Western Hungary dobo. – Doktorska disertacija. Oddelek za arheologijo, Filozofska and beyond, Veszprém, 27–35. fakulteta, Univerza v Ljubljani, Ljubljana. TEŽAK GREGL, T. 2005, Ozalj – Stari grad, neolitička naselbina. ŠKVOR JERNEJČIČ, B. 2014b, Ljubljana – dvorišče SAZU. – V: B. – V: M. Guštin (ur.), Prvi poljedelci, Savska skupina Lengyelske kulTeržan in M. Črešnar (ur.), Absolutno datiranje bronaste in železne ture, Koper, 155–162. dobe na Slovenskem / Absolute dating of Bronze and Iron Ages in Slovenia, Katalogi in monografije 40, Ljubljana, 363–385. TICA, G. 2008, Zgodnjesrednjeveško najdišče Kompolje – Pod malnom. – V: M. Guštin (ur.), Srednji vek. Arheološke raziskave ŠKVOR JERNEJČIČ, B. 2021, Towards an Absolute Chronology at med Jadranskim morjem in Panonsko nižino / Mittelalter. Ar-the Beginning of the Late Bronze Age in Slovenia. New Radiocar- chäologische Forschungen zwischen der Adria und der Pannoni- bon dates from Ljubljana. – Archaeologia Austriaca 105, 117–148. schen Tiefebene, Ljubljana, 157–170. ŠKVOR JERNEJČIČ, B. in P. VOJAKOVIĆ 2020, Understanding so- TICA, G., B. DJURIĆ, B. TOŠKAN, T. VERBIČ, N. GRUM in M. LUKIĆ cial relations through settlement vs cemetery records. Late Bron- 2013, Močna pri Lenartu. – Arheologija na avtocestah Slovenije ze Age social (in)equalities in the case of Ljubljana (Slovenia). 35, Ljubljana. – Quaternary International 539, 138–157. TIEFENGRABER, G. 2002, Krog – Žabnjek, najdišče iz 7. stoletja ŠTIBERNIK, G. 2006, Mengeš. Mengeš – grobišče na Zadružniški pri Murski Soboti. – V: M. Guštin (ur.), Zgodnji Slovani. Zgodnje-ulici. – Varstvo spomenikov 39/41, Poročila, 99–100. srednjeveška lončenina na obrobju vzhodnih Alp / Die frühen ŠTULAR, B. 2009, Mali grad. Visokosrednjeveški grad v Kamniku Slawen. Frümittelalterliche Keramik am Rand der Ostalpen, Lju- / Mali grad. High Medieval Castle in Kamnik. – Opera Instituti bljana, 33–35. Archaeologici Sloveniae 15, Ljubljana. TOMANIČ JEVREMOV, M., A. TOMAŽ in B. KAVUR 2006, Neolit- TASCA, G. in D. VICENZUTTO 2018, Il Friuli e la Romagna: interlo- ske in bakrenodobne najdbe s Ptujskega Gradu. – V: A. Tomaž cutori nodali nelle traiettorie di scambio di Frattesina. – V: Fratte- (ur.), Od Sopota do Lengyela, prispevki o kamenodobnih in bakre- sina cinquant‘anni dopo. Il delta del Po tra Europa e Mediterraneo nodobnih kulturah med Savo in Donavo, Koper, 175–194. nei secola attorno al 1000 a.C. 13–15 Aprile 2018, Rovigo. TOMAŽ, A. 2005, Čatež-Sredno polje, Analiza neolitske keramike TECCO HVALA, S. 2012, Magdalenska gora. Družbena struktura iz objektov 055 in 093. – V: M. Guštin (ur.), Prvi poljedelci,Savska in grobni rituali železnodobne skupnosti. – Opera instituti archae-skupina Lengyelske kulture, Koper, 113–208. ologici Sloveniae 26, Ljubljana. TOMAŽ, A. 2010, Neolitska keramika z najdišča Čatež–Sredno TECCO HVALA, S. 2014, Kačaste fibule z območja Slovenije. – polje. Prispevek k poznavanju neolitskega obdobja v osrednji Slo-Arheološki vestnik 65, 123–186. veniji. – Doktorska disertacija. Oddelek za arheologijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani, Ljubljana. TECCO HVALA, S. 2017, Molnik pri Ljubljani v železni dobi. – Opera instituti archaeologici Sloveniae 36, Ljubljana. TOMAŽ, A. 2022, Čatež – Sredno polje. – Arheologija na avtocestah Slovenije 98, Ljubljana. TERŽAN, B. 1983, Das Pohorje – ein vorgeschichtliches Eerzrevi- er? – Arheološki vestnik 34, 51–84. TOŠKAN, B. 2008, Živalstvo v koliščarski dobi. – V: J. Pavšič (ur.), Ljubljansko barje: neživi svet, rastlinstvo, živalstvo, zgodovina TERŽAN, B. (ur.) 1995, Depojske in posamezne kovinske najdbe in naravovarstvo, Ljubljana, 153–158. bakrene in bronaste dobe na Slovenskem I. – Katalogi in monografije 29, Ljubljana. TRAMPUŽ OREL, N. 1996, Spektrometrične raziskave depojskih najdb pozne bronaste dobe. – V: B. Teržan (ur.), Depojske in po- TERŽAN, B. 1996, Weben und Zeitmessen im südostalpinen und samezne kovinske najdbe bakrene in bronaste dobe na Sloven-westpannonischen Gebiet. – V: E. Jerem in A. Lippert (ur .), Die skem II, Katalogi in monografije 30, Ljubljana, 165–242. Osthalstattkultur. Akten des Internationalen Symposiums (Sopron, 10.-14. Mai 1994), Budimpešta, 507–536. 168 Dragomelj, AAS 106, 2022 TRAMPUŽ OREL, N. in D. J. HEATH 1998, Analysis of Heavily Lea-TURK, P. 2018b, Early Iron Age Hoards from central and western ded Shaft-Hole Axes. – V: B. Hänsel (ur.), Mensch und Umwelt in Slovenia . – V: E. Borgna, P. Cassola Guida in S. Corazza (ur.), Preder Bronzezeit Europas, Kiel, 237–248. istoria e Protostoria del Caput Adriae, Studi di preistoria e proto-TRAMPUŽ OREL, N., D. J. HEATH in V. HUDNIK 1998, Chemical storia 5, 397–406. Analysis of Slovenian Bronzes from the Late Bronze Age. – V: TURK, I. in D. VUGA 1984, Zamedvedica pri Plešivici, novo ene-C. Mordant, M. Pernot in V. Rychner (ur.), L‘Atelier du Bronzier olitsko najdišče na Ljubljanskem barju. – Arheološki vestnik 35, en Europe. Les Analyses de composition du métal: leur apport à 76–89. l‘archéologie de l‘Âge du Bronze, Pariz, 223–237. TURK, P. in V. SVETLIČIČ 2005, Neolitska naselbina v Dragomlju/ TRAMPUŽ OREL, N. in D. J. HEATH 2001, Depo Kanalski Vrh – The Neolithic Settlement in Dragomelj. – V: Guštin, M. (ur.), Prvi študija o metalurškem znanju in kovinah na začetku 1. tisočletja poljedelci. Savska skupina lengyelske kulture / First Farmers. The pr. n. š. – Arheološki vestnik 52, 143–171. Sava Group of the Lengyel Culture, Koper, 65–79. TURK, P. 1996, Datacija poznobronastodobnih depojev. – V: B. TURK, P. in V. SVETLIČIČ 2014, Kamna Gorica pri Ljubljani. – V: B. Teržan (ur.), Depojske in posamezne kovinske najdbe bakrene in Teržan in M. Črešnar (ur.), Absolutno datiranje bronaste in železne bronaste dobe na Slovenskem II, Katalogi in monografije 30, Lju-dobe na Slovenskem / Absolute dating of Bronze and Iron Ages in bljana, 89–124. Slovenia, Katalogi in monografije 40, Ljubljana, 355–362. TURK, P. 1997, Das Depot eines Bronzegießers aus Slowenien – TURK, P. in V. SVETLIČIČ 2018, Nenavadna prazgodovina uhatih Opfer oder Materiallager? – V: A. in B. Hänsel (ur.), Gaben an die sekir / Unusual prehistory of shaft-hole axes. – V: M. Črešnar Götter. Schätze der Bronzezeit Europas, Berlin, 49–52. in M. Vinazza (ur.), Srečanja in vplivi v raziskovanju bronaste in TURK, P. 1999, Dragomelj. – V: J. Železnikar (ur.), Poselitvena po- železne dobe na Slovenskem, Ljubljana, 25–38. doba Mengša in okolice: od prazgodovine do srednjega veka, TURK, P. in M. TURK 2019, Najstarejše zgodbe s stičišča svetov. Mengeš, 26–29. – Ljubljana. TURK, P. 2000, Depoji pozne bronaste dobe med Panonskim in TUŠEK, I. 2002, Poznoantična in zgodnjesrednjeveška lončenina Apeninskim prostorom. – Doktorska disertacija. Oddelek za arhe-z najdišča Pod Kotom – cesta. – V: M. Guštin (ur.), Zgodnji Slovani. ologijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani, Ljubljana. Zgodnjesrednjeveška lončenina na obrobju vzhodnih Alp / Die TURK, P. 2001a, The weight of objects in Late Bronze Age hoards frühen Slawen. Frühmittelalterliche Keramik am Rand der Ostalin Slovenia and possibilities for determining weight standards / pen, Ljubljana, 36–45. Teže predmetov v depojih pozne bronaste dobe iz Slovenije in TYLECOTE, R. F. 1987, Commentary on Metallurgy session. – V: možnosti ugotavljanja utežnih standardov. – Arheološki vestnik M.S. Balmuth (ur.), Studies in Sardinian Archaeology III. Nuragic 52, 249–279. Sardinia and the Mycenaean World, British Archaeological Re- TURK, P. 2001b, Some aspects of new Late Bronze Age and Early ports, Int. Ser. 387, 223. Iron Age hoard-finds from Central Slovenia. – V: A. Lippert (ur.), VELUŠČEK, A. 2005, Kratna nad Kamnikom, Gradišče pri Stiški Die Drau-, Mur- und Raab-Region im 1. vorchristlichen Jahrtau-vasi. – V: M. Guštin (ur.), Prvi poljedelci, Savska skupina Lengyelske send. Akten des Symposiums Bad Radkersburg, Universität-forsc-kulture, Koper, 23–28. hungen zur prähistorischen Archäologie 78, 155–164. VELUŠČEK, A. 2006, Resnikov prekop – sondiranje, arheološke TURK, P. 2002, Dragomelj – zgodnjesrednjeveška naselbina. – V: najdbe, kulturna opredelitev in časovna uvrstitev. – V: A. Velu-M. Guštin (ur.), Zgodnji Slovani. Zgodnjesrednjeveška lončenina šček (ur.), Resnikov prekop. Najstarejša koliščarska naselbina na na obrobju vzhodnih Alp / Die frühen Slawen. Frümittelalterliche Ljubljanskem barju. Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 10, Keramik am Rand der Ostalpen, Ljubljana, 79–88. Ljubljana, 19–85. TURK, P. 2003a, Dragomelj. – V: D. Prešeren (ur.), Zemlja pod VELUŠČEK, A. 2011a, Spaha: predstavitev in tipologija arheoloških vašimi nogami. Arheologija na avtocestah Slovenije. Vodnik po najdb. – V: A. Velušček (ur.), Spaha. Opera Instituti Archaeologici najdiščih, Ljubljana, 126–128. Sloveniae 22, Ljubljana, 105–200. TURK, P. 2003b, Late Bronze Age lowland settlements in Central VELUŠČEK, A. 2011b, Spaha in kronologije osrednje- in južnoslo-Slovenia – hamlets, villages or protourban centres? – V: H. Thra- venskega neolitika ter zgodnejšega eneolitika. – V: A. Velušček ne in B. Hänsel (ur.), Diachronic Settlement Studies in the Metal (ur.), Spaha. Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 22, Ljubljana, Ages in Europe, Aarhus, 109–119. 201–243. TURK, P. 2010, Priložnosti in pasti. Radiokarbonske datacije iz VELUŠČEK, A., B. TOŠKAN in K. ČUFAR 2011, Zaton kolišč na Lju-neolitske naselbine v Dragomlju / Opportunities and traps: ra- bljanskem barju / The decline of pile-dwellings at Ljubljansko diocarbon datings from the Neolithic settlement in Dragomelj. barje. – Arheološki vestnik 62, 51–82. – Argo 53/1, 41–43. VINSKI GASPARINI, K. 1973, Kultura polja sa žarama u sjevernoj TURK, P. 2018a, Neolitska gradišča v osrednji Sloveniji. – V: D. Hrvatskoj. – Zadar. Vončina (ur.), Gradišča v zahodni in osrednji Sloveniji: zbornik s posvetovanja o gradiščih, Pivka, 24. maja 2017, Gorjansko, 12–26. Dragomelj, AAS 106, 2022 169 VOJAKOVIĆ, P. 2014, Ljubljana – Tribuna. – V: B. Teržan in M. Čre- šnar (ur.), Absolutno datiranje bronaste in železne dobe na Slo- venskem / Absolute dating of Bronze and Iron Ages in Slovenia, Katalogi in monografije 40, Ljubljana, 392–412. VOJAKOVIČ, P. in M. NOVŠAK 2022, Podgorica. – Arheologija na avtocestah Slovenije 97, Ljubljana. VRDOLJAK, S. 1992, Nalazi kalupa s lokaliteta Kalnik – Igrišće kao primjer metalurške djelatnosti kasnog brončanog doba u sjeve- rozapadnoj Hrvatskoj. – Opuscula Archaeologica 16, 75–87. VUGA, D. 1975, Le scoperte del primo Medioevo a Mengeš. – Balcanoslavica 4, 33–49. WEBB, P. H. 1927, The Roman Imperial Coinage V/I: Valerian I to Florian. – London. WYSS, R. 1971, Technik, Wirtschaft und Handel. – V: Ur- und frühgeschichtliche Archäologie der Schweiz III. Die Bronzezeit, Basel, 123–144. ZAMPIERI, G. 1994, Il Museo Archeologico di Padova. – Milano. ZANNONI, A. 1888, La fonderia di Bologna. Scopeta e descritta. – Bologna. ŽBONA–TRKMAN, B. in A. BAVDEK 1996, Depojski najdbi s Ka- nalskega Vrha. – V: B. Teržan (ur.), Depojske in posamezne kovinske najdbe bakrene in bronaste dobe na Slovenskem II, Katalogi in monografije 30, Ljubljana, 31–71. ŽELEZNIKAR, J. 1999, Poselitvena podoba Mengša in okolice od prazgodovine do srednjega veka. – Mengeš. ŽERAVICA, Z. 1993, Äxte und Beile aus Dalmatien und anderen Teilen Kroatiens, Montenegro, Bosnien und Herzegowina. – Prä- historische Bronzefunde IX/18, München. ŽORŽ, A. 2009, Zgodnjesrednjeveški obredni prostor na najdišču Spodnje Škovce. – Studia Mythologica Slavica XII, 31–54. ŽORŽ, A. 2011, Zaščitna arheološka izkopavanja na najdišču Sve- tje. – V: Arheologija v letu 2010. Arheologija za javnost. Strokovno srečanje Slovenskega arheološkega društva, Ljubljana, Mestni muzej, 17.–18. marec 2011, Ljubljana, 62. ŽORŽ, A. in B. NADBATH 2010, Arheološke ostaline s Spodnjih Škovc pri Dolskem. – Iz dežele Jurija Vege. Zbornik občine Dol pri Ljubljani, Dol pri Ljubljani, 341–381. 170 Dragomelj, AAS 106, 2022 9Katalog stratigrafskih enot Vesna Svetličič, Daša Pavlovič Številka SE pred poševnico vedno pomeni negativ Okrajšave (vkop), številka SE za poševnico vedno pomeni zasutje (polnilo). db. debelina dl. dolžina Pri navajanju keramičnih najdb v plasti ali zasutju je nave- gl. globina dena časovna opredelitev, če je bila glede na ohranjenost pr. premer najdb možna. š. širina Poimenovanje »žarnogrobiščna keramika« je uporabljeno v. višina za prazgodovinske keramične najdbe, ki niso neolitske. Ker vel. velikost gre za poznobronastodobno naselbino s številnimi ohranje- SE stratigrafska enota nimi strukturami, ki so prepoznane kot poznobronastodob- sek. sektor ne tako zaradi značilnosti keramičnih najdb kot zaradi pri- kv. kvadrant dobljenih radiokarbonskih datacij, so bile keramične najdbe PN posebna najdba statistično obravnavane enotno, kljub temu, da se je kasneje ob natančnem pregledu izkazalo, da se med njimi skrivajo tudi posamezni odlomki, ki zagotovo sodijo v starejšežele- znodobni čas (glej poglavje 5.2.3 Starejša železna doba). V primerih, ko so navedeni le »odlomki keramike«, povze- mamo zgolj zabeležbo iz terenske dokumentacije, pri kateri ni bilo časovne opredelitve, med oz. po izkopu pa se kera- mika ni ohranila. Neolitske strukture so obravnavane kot 18 neolitskih nasel- binskih jam in dve zgostitvi keramike in kamnitih orodij v SE 388 in SE 1033 (glej poglavje 5.2.1 Neolitik). Kot zanesljivo poznobronastodobnih je opredeljenih 16 žar- nogrobiščnih hiš (glej poglavje 5.2.2 Bronasta doba). Strukture SE 593/594, SE 1689 in SE 1773/1774 v sektorjih 20 in 31 so opredeljene kot starejšeželeznodobne (glej poglav- je 5.2.3 Starejša železna doba). Med zgodnjesrednjeveškimi strukturami je bilo mogoče prepoznati obrise treh hiš, dvanajst velikih jam in posame- zne nepovezane vkope za stojke, vse na skrajnem severu izkopnega polja (glej poglavje 5.2.5 Zgodnji srednji vek). Njihova časovna opredelitev je tako kot pri neolitskih struk- turah navedena poleg kataloškega zapisa. Vse ostale strukture, pri katerih ni posebej navedena časov- na opredelitev, so z večjo ali manjšo zanesljivostjo obrav- navane kot poznobronastodobne. Med njimi je veliko ne- povezanih jam za stojke in večjih naselbinskih jam raznih namembnosti (glej poglavje 5.2.2 Bronasta doba). Dragomelj, AAS 106, 2022 171 SE 1, ornica SE 14, sek. 8, kv. 122 Zaradi poljedelske obdelave premešana plast, db. do Zgostitev kamenja in keramike v plasti SE 7, vel. 1,20 × 1 m. 0,40 m. Temno rjava mehka zemlja z različno velikimi Najdbe: 132 odlomkov žarnogrobiščne keramike (G557– prodniki. Najdbe: prazgodovinska, antična (G1474), G559; PN 8/97–12/97, PN 24/97). zgodnjesrednjeveška (G1620, G1622, G1624–G1697, G1699–G1707) in mlajša keramika, kovinski predmeti (G1621, G1623), kamnit terilnik (G1698) in najdbe iz dru- gih materialov. SE 6, sek. 6, kv. 84, 86, 112; sek. 7; sek 8, kv. 94 Premešana plast pod ornico (SE 1), temno rjava čvrsta glinena zemlja z različno velikimi prodniki. Najdbe: oglje, odlomki žarnogrobiščne (G570–G574), antične, zgodnje- srednjeveške in mlajše keramike. SE 7, sek. B; sek. 3–14; kulturna plast pod ornico Kulturna plast pod ornico, db. do 0,20 m; rjava do te- mno rjava mehka zemlja. Premešana plast z mnogo najdbami iz različnih obdobij, med katerimi prevladujejo žarnogrobiščne. SE 8/9, sek. 8, kv. 98, 121 Jama ovalne oblike, vel. 0,53 × 0,45 m, gl. 0,35 m. Zgornji SE 17/18, sek. 8, kv. 93 del zasutja jame: rjava do temno rjava mehka do čvrsta Nedefinirana jama, nepravilne oblike, verjetno recentna; ilovnata zemlja (SE 9). Najdbe: drobci oglja, 44 odlomkov delno vkopana v prazgodovinsko strukturo SE 145/146, vel. žarnogrobiščne keramike (G554–G556; PN 4/97). 0,49 × 0,29 m, gl. 0,11 m. Zasutje: temno rjav drobljiv glen s prodom. Najdbe: odlomki stekla (verjetno infiltrirani), devet odlomkov žarnogrobiščne keramike. SE 21, sek. 7, kv. 117, 131 Kamnita struktura – premešana plast temno rjavega čvr- stega glena s prodom in večjimi kamni (pod SE 6). Najdbe: trije odlomki žarnogrobiščne in mlajše keramike. SE 29/30, sek. 8, kv. 120, 121; žarnogrobiščna hiša 2 Vkop za stojko, okrogle oblike, pr. 0,38 m, gl. 0,16 m. Zasu- tje: temno sivorjav čvrst glen. Najdbe: glinen hišni omet. SE 31/32, sek. 8, kv. 120B; žarnogrobiščna hiša 1 Jama ovalne oblike, vel. 0,52 × 0,32 m, gl. 0,20 m. Zasutje: temno rjav čvrst glen z drobnim in večjim prodom. Najdbe: odlomek žarnogrobiščne keramike. SE 13 SE 33, kv. 93, 94 Spodnji del zasutja vkopa SE 8; rjava do temno rjava Plast s koncentracijo kamenja, glinenega hišnega ometa, mehka ilovnata zemlja. Najdbe: odlomki žarnogrobiščne oglja in odlomki žarnogrobiščne keramike (G560–G563). keramike. SE 33 skupaj s SE 110 tvori enotno strukturo. SE 15, sek. 8, kv. 97 SE 34/35, sek. 8, kv. 120; žarnogrobiščna hiša 1 Zgostitev kamenja in keramike v plasti SE 7, vel. 0,9 × Vkop za stojko, okrogle oblike, pr. 0,40 m, gl. 0,20 m. Zasu- 0,6 m. Najdbe: 28 odlomkov žarnogrobiščne keramike (PN tje: temno rjav čvrst glen. Najdbe: velik kamen, glinen hišni 5/97). omet, štirje odlomki žarnogrobiščne keramike. SE 16, sek. 8, kv. 97 SE 36/37, sek. 8, kv. 119; žarnogrobiščna hiša 1 Zgostitev kamenja in keramike v plasti SE 7, vel. 2 × 4 m. Vkop za stojko, okrogle oblike, pr. 0,40 m, gl. 0,11 m. Zasu- Najdbe: 24 odlomkov žarnogrobiščne keramike (PN 13/97). tje: temno rjav čvrst glen. 172 Dragomelj, AAS 106, 2022 SE 40/41, sek. 8, kv. 119C; žarnogrobiščna hiša 1 SE 58/59, sek. 11, kv. 157 Vkop za stojko, ovalne oblike, vel. pribl. 0,45 × 0,35 m, Vkop okrogle oblike, pr. 0,35 m, gl. 0,09 m. Nahajal se je gl. 0,15 m. Zasutje: temno rumenorjav čvrst glen. Najdbe: znotraj zgostitve kamenja in keramike SE 54. Zasutje: rjava odlomek žarnogrobiščne keramike. do temno rjava mehka zemlja s prodom. Najdbe: 26 od- SE 42/43, sek. 8, kv. 95A lomkov žarnogrobiščne keramike (PN 34/97; G648–G650). Eden od manjših vkopov v strukturi SE 46/47. SE 73/74, sek. 11, kv. 175, 176, 184, 185 SE 44/45, sek. 8, kv. 93 Kurišče, jama okrogle oblike, pr. 0,84 m, gl. 0,36 m. Jama okrogle oblike, pr. 0,64 m, gl. 0,25 m. Zasutje: temno Zasutje: temno rjava, mastna zemlja z manjšimi prodniki. rumenorjav čvrst glen. Najdbe: glinen hišni omet, en odlo- Najdbe: oglje, 48 odlomkov žarnogrobiščne keramike mek žarnogrobiščne keramike. (G655–G656). SE 46/47, sek. 8, kv. 95 Jama ovalne oblike, vel. 2,90 × 0,90 m, gl. 0,40 m. Znotraj strukture so bili vidni vsaj še štirje manjši vkopi. Zasutje: temno rumenorjav čvrst glen z drobnim in srednje velikim prodom. Najdbe: drobci oglja na dnu jame. SE 48/49, sek. 8, kv. 120; žarnogrobiščna hiša 1 Vkop za stojko, okrogle oblike, pr. 0,46 m, gl. 0,15 m. Za- sutje: temno rjav čvrst glen. Najdbe: glinen hišni omet, šest odlomkov žarnogrobiščne keramike. SE 51, sek. 6, kv. 84, izven izkopnega polja Nedefinirana struktura nepravilne oblike, vel. 0,90 × 0,35 m, gl. 0,48 m. Zasutje: svetlo rumenorjava mehka ilovica. SE 79/80, sek. 11, 14, kv. 185, 202 SE 53; geološka plast Jama okrogle oblike, pr. 0,85 m, gl. 0,33 m. Zasutje: rjava Geološka plast sterilne ilovice močno rjave barve s prodniki do temno rjava čvrsta zemlja z večjimi in manjšimi kamni. in gruščem ter infiltriranim arheološkim gradivom. Najdbe: Najdbe: glinen hišni omet, šest odlomkov bronastodobne 33 odlomkov žarnogrobiščne keramike (v sektorjih 3, 4 in keramike (PN 56/97; G653–G654). 11). SE 54, sek. 11, kv. 157, 158 Zgostitev kamenja in keramike, znotraj zgostitve je bila še struktura SE 58/59. Najdbe: 24 odlomkov žarnogrobiščne keramike (PN 18/97). SE 55; geološka plast Geološka plast z infiltriranim arheološkim gradivom. Prodni nanos na sterilni ilovnati osnovi – ostanek paleopovršine (rečni nanosi, ostanki starih strug), db. 0,02–0,14 m. Svetlo olivno rjav drobljiv glen z majhnimi prodniki. Najdbe: glinen hišni omet, 78 odlomkov žarnogrobiščne (G695– G696), 27 antične in 31 odlomkov mlajše keramike. SE 56/57, sek. 11, kv. 148 Jama z veliko koncentracijo keramike, ovalne oblike, pr. SE 88/95, sek. 11, kv. 156 0,43–0,46 m, gl. 0,30 m. Zasutje: rjava do temno rjava Vkop za stojko, okrogle oblike, pr. 0,28 m, gl. 0,12 m. Zasu- mehka glina z drobnim prodom. Najdbe: drobci oglja, tje: temno rumenorjava mehka zemlja s prodniki. Najdbe: 526 odlomkov žarnogrobiščne keramike (PN 28/97; drobci oglja, dva odlomka žarnogrobiščne keramike. G657–G669). SE 91/92, sek. 8, kv. 119; žarnogrobiščna hiša 1 Vkop za stojko, okrogle oblike, pr. 0,37 m, gl. 0,25 m. Za- sutje: temno rjav čvrst glen. Najdbe: glinen hišni omet, pet odlomkov žarnogrobiščne keramike. Dragomelj, AAS 106, 2022 173 SE 93/94, sek. 8, kv. 119; žarnogrobiščna hiša 1 SE 119/120, sek. 8, kv. 120; žarnogrobiščna hiša 2 Vkop za stojko, okrogle oblike, pr. 0,50 m, gl. 0,22 m. Zasu- Vkop za stojko, okrogle oblike, pr. 0,40 m, gl. 0,13 m. tje: temno rumenorjav čvrst glen. Zasutje: temno rumenorjav čvrst glen. Najdbe: glinen hišni SE 95, sek. 11, kv. 156 (opis glej pri SE 88) omet, 16 odlomkov žarnogrobiščne keramike. Zasutje vkopa za stojko SE 88. SE 121/122, sek. 8, kv. 95 SE 96, sek. 8, kv. 120 (opis glej pri SE 99) Jama okrogle oblike, pr. 1,50 m, gl. 0,42 m. Zasutje: temno Zasutje vkopa za stojko SE 99. rumenorjav čvrst glen z drobnim prodom. Najdbe: 6 od- lomkov žarnogrobiščne keramike. SE 97/98, sek. 8, kv. 99 Jama ovalne oblike, vel. 1,5 × 0,70 m. Zasutje: temno ru- SE 123/124, sek. 8, kv. 121 menorjav čvrst glen. Najdbe: večji kamen. Jama okrogle oblike, pr. 0,70 m, gl. 0,28 m. Zasutje: temno rumenorjav čvrst glen z drobnim prodom. Najdbe: drobci SE 99/96, sek. 8, kv. 120 oglja. Vkop za stojko, okrogle oblike, pr. 0,23 m, gl. 0,20 m. Zasu- tje: temno rumenorjav čvrst glen. SE 133/134, sek. 8, kv. 93 Vkop za stojko, ovalne oblike, vel. 0,50 m, gl. 0,21 m. Zasu- SE 100/101, sek. 8, kv. 120; žarnogrobiščna hiša 1 tje: temno rumenorjav čvrst glen. Vkop za stojko, okrogle oblike, pr. 0,50 m, gl. 0,22 m. Zasutje: temno rumenorjav čvrst glen. Najdbe: glinen hišni SE 135/136, sek. 12, kv. 125 omet, pet odlomkov žarnogrobiščne keramike. Negativ okrogle oblike, pr. 0,30 m, gl. 0,08 m. Zasutje: temno rumenorjav čvrst glen. SE 102/103, sek. 8, kv. 120 Jama okrogle oblike, gl. 0,20 m. Zasutje: temno rumenor- SE 139/140, sek. 12, kv. 125 jav čvrst glen. Jama okrogle oblike, pr. 0,60 m, gl. 0,25 m; stene jame so bile na vzhodni strani strme, na severozahodni bolj SE 104/105, sek. 8, kv. 127; žarnogrobiščna hiša 2 položne. Zasutje: temno rumenorjav čvrst glen. Najdbe: 20 Vkop za stojko, okrogle oblike, pr. 0,50 m, gl. 0,18 m. odlomkov žarnogrobiščne keramike. Zasutje: temno rjav čvrst glen. Najdbe: devet odlomkov žarnogrobiščne keramike. SE 143/144, sek. 8, kv. 93 Vkop za stojko, ovalne oblike, vel. 0,42 × 0,33 m, gl. SE 108/109, sek. 8, kv. 100; žarnogrobiščna hiša 1 0,15 m. Zasutje: temno rumenorjav čvrst glen z drobnim Vkop za stojko, okrogle oblike, pr. 0,30 m, gl. 0,22 m. Za- prodom. Najdbe: drobci oglja. sutje: temno rumenorjav čvrst glen. Najdbe: 18 odlomkov žarnogrobiščne keramike (G564). SE 145/146, sek. 8, kv. 93 Jama, nepravilno ovalne oblike, vel. 2,30 × 0,95 m, gl. SE 110, sek. 8, kv. 93 0,19–0,22 m. Zasutje: temno rjav čvrst glen. Najdbe: glinen Plast s koncentracijo kamenja, glinenega hišnega ometa, hišni omet. oglja in 134 odlomki žarnogrobiščne keramike (G565– G569). SE 110 skupaj s SE 33 tvori enotno strukturo. SE 147/148, sek. 8, 11, kv. 126, 149 Vkop za stojko, ovalne oblike, vel. 0,48 × 0,40 m, gl. SE 111/112, sek. 8, kv. 127 0,27 m. Zasutje: temno rjav čvrst glen s prodniki. Najdbe: Vkop za stojko, okrogle oblike, pr. 0,30 m, gl. 0,05 m. Zasu- drobci oglja, trije odlomki žarnogrobiščne keramike. tje: temno rjav čvrst glen. SE 149/150, sek. 12, kv. 96; izven izkopnega polja, SE 113/114, sek. 8, kv. 121 nezanesljiva Vkop za stojko, okrogle oblike, pr. 0,30 m, gl. 0,16 m. Zasu- Nedefinirana jama ovalne oblike, stene jame so položne, tje: temno rumenorjav čvrst glen. vel. 0,75 × 0,45 m, gl. 0,06 m. Zasutje: temno rumenorjav SE 115/116, sek. 8, kv. 122 čvrst glen z drobnim prodom. Najdbe: drobci oglja. Vkop za stojko, okrogle oblike, pr. 0,33 m, gl. 0,25 m. Zasu- SE 151/152, sek. 8, kv. 98 tje: temno rjav čvrst glen. Vkop za stojko, okrogle oblike, pr. 0,40 m, gl. 0,12 m. SE 117/118, sek. 8, kv. 121; žarnogrobiščna hiša 2 Zasutje: temno rumenorjav čvrst glen z drobnim prodom. Vkop za stojko, okrogle oblike, pr. 0,35 m, gl. 0,15 m. Najdbe: drobci oglja, odlomki žarnogrobiščne keramike. Zasutje: temno rumenorjav čvrst glen. Najdbe: glinen hišni SE 155/156, sek. 8, kv. 127 omet, osem odlomkov žarnogrobiščne keramike. Jama okrogle oblike, pr. 0,60 m, gl. 0,26 m. Zasutje: temno rumenorjav čvrst glen z drobnim prodom. Najdbe: drobci oglja, en odlomek žarnogrobiščne keramike. 174 Dragomelj, AAS 106, 2022 SE 157/158, sek. 11, kv. 149 SE 175/176, sek. 11, kv. 146 Negativ ovalne oblike, pr. 0,52 m, gl. 0,12 m. Zasutje: Vkop okrogle oblike, pr. 0,64 m, gl. 0,11 m. Zasutje: temno temno rumenorjav čvrst glen. Najdbe: kamen, glinen hišni rumenorjav čvrst glen. Najdbe: odlomek žarnogrobiščne omet, pet odlomkov žarnogrobiščne keramike. keramike. SE 159/160, sek. 11, kv. 149 SE 177/178, sek. 11, kv. 146 Vkop za stojko, okrogle oblike, pr. 0,22 m, gl. 0,10 m. Jama ovalne oblike, dl. 1,18 m, gl. 0,16 m. Zasutje: temno Zasutje: temno rumenorjav čvrst glen z drobnim prodom. rumenorjav čvrst glen. Najdbe: dva odlomka žarnogrobišč- Najdbe: drobci oglja, glinen hišni omet. ne keramike. SE 166/161, sek. 14, kv. 203; žarnogrobiščna hiša 4 SE 179/180, sek. 11, kv. 156 Vkop za stojko, s kamnito konstrukcijo, pr. 0,38 m, gl. Vkop za stojko, okrogle oblike, pr. 0,32 m, gl. 0,15 m. Zasu- 0,25 m. Zasutje: temno rumenorjav čvrst glen z drobnim tje: temno rjav čvrst glen. Najdbe: glinen hišni omet. prodom in posameznimi večjimi kamni. Najdbe: šest od- lomkov žarnogrobiščne keramike (PN 93/97). SE 181/182, sek. 8, kv. 98 Jama okrogle oblike, pr. 0,90 m, gl. 0,32 m. Zasutje: temno rjav čvrst glen s prodom. Najdbe: drobci oglja, eno odbit- kovno orodje (G429), odlomek žarnogrobiščne keramike. SE 189/190, sek. 11, kv. 146 Vkop za stojko, okrogle oblike, pr. 0,30 m, gl. 0,09 m. Zasu- tje: temno rjav čvrst glen. SE 193/194, sek. 8, kv. 94 Vkop za stojko, okrogle oblike, pr. 0,30 m, gl. 0,07 m. Zasutje: temno rumenorjav čvrst glen s srednje velikim pro- dom. Najdbe: drobci oglja, trije odlomki žarnogrobiščne keramike. SE 201; kulturna plast podobna SE 7 Plast s premešanimi kulturnimi ostanki, v katero je oranje še občasno posegalo, debelina 0,10–0,30 m. Svetlo rjava, SE 164/165, sek. 11, kv. 147 mehka, zemljena ilovica z večjimi in manjšimi prodniki. Jama okrogle oblike, pr. 0,62 m, gl. 0,11 m. Zasutje: temno Najdbe: 921 odlomkov žarnogrobiščne (G1172–G1196), sivorjav čvrst glen. 27 odlomkov antične (G1469, G1471–G1472) in odlomki SE 167/168, sek. 11, kv. 148 zgodnjesrednjeveške (G1739–G1742) keramike. Vkop za stojko, okrogle oblike, pr. 0,16 m, gl. 0,07 m. Zasu- SE 202, sek. 15, kv. 231, 232, 233, 234, 235; kulturna plast tje: temno sivorjav čvrst glen z drobnim prodom. Najdbe: Kulturna plast s premešanimi kulturnimi ostanki. Najdbe: drobci oglja, pet odlomkov žarnogrobiščne keramike glinen hišni omet, 110 odlomkov žarnogrobiščne keramike (G651, G652). (G1167–G1171). SE 173/174, sek. 14, kv. 203; žarnogrobiščna hiša 4 SE 205/206, sek. 15, kv. 235 Vkop za stojko, ovalne oblike, vel. 0,36 × 0,32 m, gl. 0,29 m. Negativ, nepravilne oblike, vel. 0,24 × 0,36 m, gl. do Zasutje: temno rumenorjav mazast glinen melj s prodniki. 0,24 m. Zasutje: rjava do temno rjava mehka zemlja. Najd- Najdbe: velika količina glinenega hišnega ometa, drobci be: drobci oglja, odlomki keramike. oglja, 27 odlomkov žarnogrobiščne keramike (G697). Dragomelj, AAS 106, 2022 175 SE 207/208, sek. 15, kv. 258; zgodnji srednji vek SE 213/214, sek. 15, kv. 234 Vkop za stojko, nepravilne okrogle oblike, vel. 0,27 × Negativ, nepravilne oblike, vel. 0,58 × 0,34 m, gl. 0,14 m. 0,24 m, gl. 0,40 m. Zasutje: zelo temno sivorjava do temno Zasutje: temno rjava mehka zemlja. rjava zemlja. Najdbe: drobci oglja, vidni zogleneli ostanki SE 215/216, sek. 15, kv. 237 lesenega stebra, odlomki zgodnjesrednjeveške keramike Negativ, nepravilne oblike, vel. 0,40 × 0,30 m, gl. 0,14 m. (G1478). Zasutje: temno rjava mehka zemlja. SE 217/218, sek. 15, kv. 237 Jama, nepravilne oblike, vel. 1,44 × 0,66 m, gl. 0,26 m. Zasutje: temno rjava mehka zemlja. Najdbe: drobci oglja. SE 219/220, sek. 15, kv. 258; zgodnjesrednjeveška hiša 1 Vkop za stojko, nepravilne okrogle oblike, vel. 0,26 × 0,26 m, gl. do 0,35 m. Zasutje: temno rjava mehka zemlja. Najdbe: drobci oglja, odlomki keramike (?). SE 221/222, sek. 15, kv. 260; zgodnjesrednjeveška hiša 1 Vkop za stojko, nepravilne oblike, vel. 0,19 × 0,21 m, gl. do 0,08 m. Zasutje: rjava mehka zemlja, večji lomljeni kamni. SE 223/224, sek. 16, kv. 261; zgodnjesrednjeveška hiša 1 Vkop za stojko, nepravilne oblike, vel. 0,28 × 0,24 m, gl. do 0,15 m. Zasutje: temno rjava mehka zemlja. Najdbe: drobci oglja, odlomki keramike (?). SE 209; kulturna plast nad SE 53 SE 225/226, sek. 15, kv. 260; zgodnjesrednjeveška hiša 1 Kulturna plast, ki se je odlagala nad geološko plastjo (SE Vkop za stojko, nepravilne oblike, vel. 0,29 × 0,23 m, gl. 53), v katero so vkopane stojke. Predvidoma gre za isto do 0,31 m; v spodnjem delu je bil vkop ožji. Zasutje: temno plast, kot je SE 239. Temno rjava do rdečerjava mehka rjava mehka zemlja. Najdbe: oglje, odlomki keramike (?). zemlja s peskom. Najdbe: drobci oglja, glinen hišni omet, 63 odlomkov žarnogrobiščne (G1166), 17 odlomkov SE 227/228, sek. 16, kv. 257; zgodnjesrednjeveška hiša 1 antične in 20 odlomkov zgodnjesrednjeveške keramike Jama, nepravilne oblike, vel. 0,36 × 0,22 m, gl. do 0,40 m. (G1744–G1746). Zasutje: temno rjava, mehka zemlja. Najdbe: velika količina SE 210/211, sek. 15, kv. 245 Jama, nepravilne oblike, vel. 0,78 × 0,95 m, gl. do 0,20 m. Zasutje: temno rjava mehka zemlja s kamni. Najdbe: drobci oglja, glinen hišni omet, 11 odlomkov žarnogrobiščne keramike (G1165). SE 212, sek. 15, kv. 234, 237; zgostitev keramike Zgostitev keramike v plasti SE 201, vel. 0,20 × 0,18 m. Najd- be: 100 odlomkov bronastodobne keramike (G1164). 176 Dragomelj, AAS 106, 2022 oglja. Radiokarbonska analiza vzorca oglja iz SE 228: Köln SE 231/232, sek. 16, kv. 256, 255; zgodnji srednji vek 5151 – 1170+/–50 BP (1σ: 775–954 AD) (prim. poglavje 6.1, Jama, nepravilno ovalne oblike, vel. 2,25 × 0,94 m, gl. sl. 190). 0,27 m. Zasutje: temno rjava mehka zemlja. Najdbe: SE 229/230, sek. 16, kv. 257; jama poleg kamen, drobci oglja, 65 odlomkov zgodnjesrednjeveške zgodnjesrednjeveške hiše 1 keramike (G1482–G1490), tubuli (3 odlomki). Jama, nepravilno ovalne oblike, vel. 1,54 × 0,69 m, gl. M 1 : 20 0,32 m. Zasutje: temno rjava mehka zemlja. Najdbe: drobci oglja, odlomki zgodnjesrednjeveške keramike (G1480–G1481). M 1 : 20 231 229 A B A B A B B A SE 233/234, sek. 16, kv. 275 Vkop za stojko, ovalne oblike, vel. 0,30 × 0,23 m, gl. 0,12 m. Zasutje: temno rjava mehka zemlja. Najdbe: drobci oglja, 20 odlomkov žarnogrobiščne keramike (G1206–G1207). 233 A B A B M 1 : 20 Dragomelj, AAS 106, 2022 177 SE 235/236, sek. 16, kv. 262; SE 239, sek. 16, kv. 261, 275; zgodnji srednji vek zgodnji srednji vek A Zgostitev kamenja in keramike, nepravilno oblikovana Vkop za stojko, nepravilne pravo- plast, vel. 4 × 1,4 m, debelina 0,15 m. Zgornji del plasti tvori kotne oblike, vel. 0,40 × 0,40 m, nasutje kamenja, ki je delno uničeno zaradi oranja, spodnji gl. 0,25 m. Zasutje: temno rjava del plasti je temno rjava zemlja. Najdbe: 215 odlomkov mehka zemlja z večjimi prodniki. zgodnjesrednjeveške keramike (G1491–G1577) med in Kamni so bili zagozde med steno pod kamni. in soho. B SE 240/241, sek. 16, kv. 261, 262; zgodnji srednji vek Plitev jarek podolgovate, ozke oblike s polkrožnim pre- A B sekom, d. 3,6 m, š. 0,4 m, gl. 0,13 m. Zasutje: temno rjava mehka zemlja z manjšimi prodniki. Najdbe: trije odlomki zgodnjesrednjeveške keramike (G1578). Jarek je prekrivala M 1 : 20 plast kamenja SE 239. SE 242/243, sek. 15, kv. 258, 260; zgodnji srednji vek Vkop za stojko, okrogle oblike, vel. 0,35 × 0,30 m, gl. do 0,43 m. Zasutje: temno rjava mehka zemlja. Najdbe: drobci oglja, štirje odlomki zgodnjesrednjeveške keramike (G1479). SE 244/245, sek. 16, kv. 240; zgodnji srednji vek Vkop za stojko, okrogle oblike, pr. 0,20 m. Zasutje: temno rjava mehka zemlja. Najdbe: drobci oglja. SE 237/238, sek. 16, kv. 256; A zgodnji srednji vek Vkop za stojko, nepravilne peterokotne oblike, vel. 0,40 × 0,38 m, gl. 0,32 m. Zasutje: temno rjava mehka zemlja z večjimi prodniki. Kamni so bili B zagozde med steno in soho. Najdbe: drobci oglja. A B SE 248/249, sek. 16, kv. 250 Jama, nepravilne oblike, vel. 0,70 × 0,42 m, gl. 0,25 m. Za- sutje: temno rjava mehka zemlja z večjimi in srednje veliki prodniki. Najdbe: drobci oglja, deset odlomkov žarnogro- M 1 : 20 biščne keramike. 178 Dragomelj, AAS 106, 2022 SE 246/247, sek. 16, kv. 278 Jama, nepravilne oblike, vel. 2,7 × 1,12 m, gl. 0,23 m. Zasutje: te- mno rjava mehka zemlja. Najd- be: 15 odlomkov žarnogrobiščne A keramike (G1210–G1211), žrmlje (G1214–G1215). M 1 : 20 B 246 A B SE 250/251, sek. 16, kv. 250; zgodnjesrednjeveška hiša 3 SE 257, zgornje (mlajše) zasutje: temno rjava mehka zemlja Jama, nepravilne oblike, vel. 0,45 × 0,29 m, gl. 0,26 m. Na s posameznimi kamni. Najdbe: oglje, drobci glinenega zgornjem delu je bil pod polnilom viden vkop za stojko/ste- hišnega ometa, trije odlomki žarnogrobiščne keramike, 11 ber z ravnim dnom in navpičnimi stenami, pr. 0,18 m. Zasu- odlomkov zgodnjesrednjeveške keramike (G1579–G1584). tje: temno rjava mehka zemlja z manjšimi prodniki. Najdbe: SE 264, spodnje (starejše) zasutje: svetlo rjava mehka drobci oglja, odlomki zgodnjesrednjeveške keramike. ilovnata zemlja s srednje velikimi prodniki. Najdbe: drobci SE 252/253, sek. 16, kv. 250; zgodnji srednji vek oglja, odlomki zgodnjesrednjeveške keramike. Jama, nepravilne oblike, vel. 0,40 × 0,30 m, gl. 0,38 m. Pod SE 258/259, sek. 16, kv. 243 polnilom se je nahajal nekoliko poševno proti SZ nagnjen Vkop za stojko, okrogle oblike, pr. 0,30 m, gl. 0,30 m. vkop za stojko, ovalne oblike s strmimi stenami in ravnim Zasutje: temno rjava mehka zemlja. Najdbe: trije odlomki dnom, pr. pribl. 0,18 m. Zasutje: temno rjava mehka zemlja. žarnogrobiščne keramike. Najdbe: drobci oglja, odlomek poznoantične ali zgodnje- srednjeveške keramike. SE 260/261, sek. 16, kv. 256; zgodnji srednji vek Vkop za stojko, okrogle oblike, pr. 0,30 m, gl. 0,15 m. Za- SE 254/255, sek. 16, kv. 239; zgodnji srednji vek sutje: svetlo do temno rjava mehka zemlja. Najdbe: drobci Jama okrogle oblike, pr. 0,35 m, gl. 0,10 m. Zasutje: temno oglja, odlomek poznoantične ali zgodnjesrednjeveške rjava mehka zemlja. Najdbe: drobci oglja, odlomek pozno- keramike (?). antične ali zgodnjesrednjeveške keramike. SE 262/263, sek. 16, kv. 261; poleg zgodnjesrednjeveške SE 256/257, 264, sek. 16, kv. 242; zgodnji srednji vek hiše 1 Jama okrogle oblike, pr. 1,2 m, gl. 0,80 m. Vkop za stojko, nepravilne oblike, vel. 0,36 × 0,27 m, gl. 0,02 m. Zasutje: temno rjava mehka zemlja. Najdbe: drobci oglja, dva odlomka žarnogrobiščne keramike. Datacija strukture ni zanesljiva, ker se je nahajala poleg zgodnjesrednjeveške hiše 1, vendar sta bila v zasutju dva odlomka žarnogrobiščne keramike, morda v sekundarni poziciji. SE 264, sek. 16, kv. 242; zgodnji srednji vek (opis glej pri SE 256) Starejše (spodnje) zasutje SE 256. Dragomelj, AAS 106, 2022 179 SE 265/266, sek. 16, kv. 274; verjetno dno žarnogrobiščne oglje, odlomek žarnogrobiščne keramike (G1224), sedem jame odlomkov zgodnjesrednjeveške keramike (G1586–G1590). Vkop, nepravilne oblike, vel. 0,40 × 0,30 m, gl. 0,05 m. SE 275/276, sek. 16, kv. 242, 241; zgodnjesrednjeveška Zasutje: temno rjava mehka zemlja s prodniki. hiša 2 SE 267/268, sek. 16, kv. 242 Vkop za stojko, okrogle oblike, pr. 0,25 m, gl. 0,21 m. Zasu- Vkop za stojko, nepravilne oblike, vel. 0,21 × 0,23 m, gl. tje: sivo temno rjav, zbit in mehak glinen melj z majhnimi 0,12 m. Zasutje: temno rjava mehka zemlja. Najdbe: drobci prodniki. Najdbe: večja koncentracija oglja. oglja, dva odlomka žarnogrobiščne keramike. SE 269/270, sek. 16, kv. 242 Vkop za stojko, okrogle oblike, pr. 0,32 m, gl. 0,07 m. Zasutje: temno rjava mehka zemlja. Najdbe: drobci oglja, odlomek žarnogrobiščne keramike (G1203). SE 271/272, sek. 16, kv. 240 Vkop, nepravilne oblike, vel. 0,40 × 0,30 m, gl. 0,15 m. Zasutje: temno rjava mehka zemlja. Najdbe: drobci oglja, dva žarnogrobiščna svitka (G1208–G1209). SE 273/274, sek. 17, kv. 255 Jama ovalne oblike, vel. 1,20 × 0,85 m, gl. 0,19 m. Zasutje: temno rjav, čvrst glinen melj z večjimi prodniki. Najdbe: SE 277/278, sek. 16, 17, kv. 250, 251; zgodnjesrednjeveška hiša 2 Vkop za stojko, okrogle oblike, pr. 0,30 m, gl. 0,30 m. Zasutje: temno rjav, čvrst glinen melj. Najdbe: drobci oglja, odlomek poznoantične ali zgodnjesrednjeveške keramike (G1585). Radiokarbonska analiza vzorca oglja iz SE 278: Gröningen 10026 – 1170+/–40 BP (1σ: 775–951 BC) (prim. poglavje 6.1, sl. 189). 273 B A A B M 1 : 20 180 Dragomelj, AAS 106, 2022 SE 279/280, sek. 17, kv. 251; poleg zgodnjesrednjeveške SE 293/294, sek. 16, kv. 242; zgodnji srednji vek hiše 2 Vkop za stojko, okrogle oblike, pr. 0,28 m, gl. 0,15 m. Zasu- Vkop za stojko, okrogle oblike, pr. 0,35 m, gl. 0,14 m. tje: temno rjav, čvrst glinen melj. Najdbe: velik kamen (15 × Zasutje: temno rjav, čvrst glinen melj. Najdbe: večji prodnik, 13 cm), odlomki zgodnjesrednjeveške keramike. oglje. SE 281/282, sek. 17, kv. 251; zgodnjesrednjeveška hiša 2 SE 295/296, sek. 16, kv. 240 Vkop za stojko, okrogle oblike, pr. 0,22 m, gl. 0,20 m. Zasu- Vkop za stojko, okrogle oblike, pr. 0,53 m, gl. 0,33 m. tje: temno rjav, čvrst glinen melj. Najdbe: oglje. Zasutje: temno rjav, čvrst glinen melj. Najdbe: 12 odlomkov SE 283/284, sek. 17, kv. 251; zgodnjesrednjeveška hiša 2 žarnogrobiščne keramike (G1205). Vkop za stojko, okrogle oblike, premer 0,20 m, gl. 0,20 m. Zasutje: temno rjav, čvrst glinen melj. Najdbe: oglje. SE 285/286, sek. 17, kv. 241, 251; zgodnjesrednjeveška hiša 2Vkop za stojko, okrogle oblike, pr. 0,25 m, gl. 0,21 m. Zasutje: temno rjav, mehak in čvrst glinen melj. Najdbe: koncentracij oglja, odlomki zgodnjesrednjeveške keramike. SE 287/288, sek. 17, kv. 241; zgodnjesrednjeveška hiša 2 Jama okrogle oblike, pr. 0,27 m, gl. 0,17 m. Zasutje: temno rjav, čvrst glinen melj z drobnimi prodniki. SE 289/290, sek. 17, kv. 241; zgodnjesrednjeveška hiša 2 Vkop za stojko, ovalne oblike, pr. 0,27 m, gl. 0,12 m. Zasu- tje: temno rjav, čvrst glinen melj z drobnimi prodniki. SE 315/316, sek. 8, kv. 128 SE 291/292, sek. 16, kv. 242; zgodnjesrednjeveška hiša 2 Jama, nepravilno okrogle oblike, pr. 0,80 m, gl. 0,16 m, s Vkop za stojko, okrogle oblike, pr. 0,22 m, gl. 0,18 m. Zasu- strmimi stenami in skoraj ravnim dnom. Zasutje: temno tje: temno rjav, čvrst glinen melj. rjav čvrst glen z manjšim in večjim prodom. Najdbe: drobci SE 301/302, sek. 8, kv. 93 oglja, odlomek žarnogrobiščne keramike. Vkop za stojko, okrogle oblike, pr. 0,35 m, gl. 0,10 m. Zasu- SE 317/318, sek. 8, kv. 97 tje: temno rumenorjav čvrst glen. Negativ ovalne oblike, pr. 0,30 m, gl. 0,07 m. Zasutje: rjav SE 309/310, sek. 8, kv. 95 čvrst glen (?). Jama, nepravilne oblike, pr. 1,20 m, gl. 0,22 m. Zasutje: SE 319/320, sek. 12, kv. 123 temno rumenorjav čvrst glen z manjšim in večjim prodom. Vkop za stojko, ovalne oblike, pr. 0,30 m, gl. 0,23 m. Najdbe: drobci oglja, odlomek žarnogrobiščne keramike. Zasutje: čvrst glen s srednje velikim prodom. Najdbe: velik SE 305/306, sek. 8, kv. 121 prodnik, devet odlomkov žarnogrobiščne keramike. Vkop za stojko, okrogle oblike, pr. 0,20 m, gl. 0,11 m. Zasu- tje: temno rumenorjav čvrst glen. Dragomelj, AAS 106, 2022 181 SE 321/322, sek. 8, kv. 127 SE 338/339, sek. 14, kv. 202, 210 Jama, nepravilno okrogle oblike, pr. 0,76 m, gl. 0,14 m. Jama ovalne oblike, vel. 0,45 × 0,38 m, gl. 0,30 m. Zasutje: Zasutje: temno rumenorjav čvrst glen z drobnim prodom temno rjav čvrst glen z drobnim prodom. Najdbe: drobci in drobci oglja. oglja, odlomki žarnogrobiščne keramike. SE 323, sek. 14, kv. 210 SE 340/341, sek. 14, kv. 201 Zgostitev kamenja, vel. 0,30 × 0,40 m, kamni (vel. pribl. Vkop za stojko, okrogle oblike, vel. 0,35 × 0,30 m, gl. 10 cm in več) v krogu s centralnim ploščatim kamnom (vel. 0,07 m. Zasutje: temno rjav čvrst glen z drobnim prodom. 20 × 30 cm). Najdbe: drobci oglja, glinen hišni omet, odlomek žarno- grobiščne keramike. SE 342/343, sek. 14, kv. 201 Jama, nepravilne oblike, vel. 0,93 × 0,90 m, gl. 0,17 m. Na južnem delu jame je bilo 6 jamic okrogle oblike (pr. 7 cm) razporejenih v polkrog. Zasutje: olivno rjava čvrsta glina z drobnim prodom. Najdbe: drobci oglja. SE 345/346, sek. 7, kv. 118 Jama ovalne oblike, vel. 1,50 × 1,10 m, gl. 0,25 m. Zasutje: temno rumenorjav mehak glen s srednje velikim prodom in nekoliko večjimi kamni (5 × 3 cm). Najdbe: drobci oglja. SE 347/348, sek. 12, kv. 151 Negativ v obliki zaobljenega kvadrata, pr. 0,19 m, gl. 0,10 m. Zasutje: temno rjava kompaktna zemlja. Najdbe: drobci oglja. SE 324/325, sek. 14, kv. 202 SE 349/350, sek. 14, kv. 210 Vkop za stojko, nepravilno okrogle oblike, pr. 0,37 m, gl. Vkop za stojko, okrogle oblike, pr. 0,34 m, gl. 0,16 m. 0,10 m. Zasutje: temno rjav masten glinen melj z drobnim Zasutje: olivno rjav, masten, glinen melj z drobnim pro- prodom. Najdbe: odlomek žarnogrobiščne keramike, dom. Najdbe: drobci oglja, dva odlomka žarnogrobiščne odbitek iz roženca. keramike. SE 326/327, sek. 14, kv. 204; žarnogrobiščna hiša 4 SE 354/353, sek. 12, kv. 179; žarnogrobiščna hiša 3 Vkop za stojko, okrogle oblike, vel. 0,40 × 0,35 m, gl. Vkop ovalne oblike, vel. 0,34 × 0,46 m, gl. do 0,10 m. 0,34 m. Zasutje: temno rumenorjav mazast glinen melj Zasutje: temno rumenorjava glina. Najdbe: koncentracija z drobnim prodom. Najdbe: drobci oglja, velika količina glinenega hišnega ometa, devet odlomkov žarnogrobiščne glinenega hišnega ometa, tudi veliki kosi, odlomek žarno- keramike (infiltriran zgodnjesrednjeveški odlomek keramike grobiščne keramike. G1477). Radiokarbonska analiza vzorca oglja iz SE 327: Gröningen 10028 – 2840+/–40 BP (1σ: 1048–930 BC) (prim. poglavje 6.1, sl. 186). SE 328/329, sek. 14, kv. 203; žarnogrobiščna hiša 4 Vkop za stojko, ovalne oblike, vel. 0,35 × 0,45 m, gl. 0,08 m. Zasutje: temno rumenorjav čvrst glen z enim ve- čjim kamnom (25 × 12 cm). Najdbe: oglje. SE 330/331, sek. 7, kv. 101 Vkop za stojko, okrogle oblike, pr. 0,40 m, gl. 0,15 m. Za- sutje: temno rumenorjav čvrst glen. Najdbe: dva odlomka žarnogrobiščne keramike. SE 336/337, sek. 7, kv. 130 Vkop ovalne oblike, pr. 0,35 m, gl. 0,17 m. Zasutje: temno rumenorjav čvrst glen. Najdbe: drobci oglja. 182 Dragomelj, AAS 106, 2022 SE 359/360, sek. 12, kv. 181; žarnogrobiščna hiša 3 SE 377/378, sek. 10, kv. 145 Vkop za stojko, okrogle oblike, pr. na vrhu 0,30 m, na dnu Vkop za stojko, ovalne oblike, pr. 0,25–0,30 m, gl. 0,05 m. 0,16 m, gl. 0,23 m. Zasutje: temno rumenorjav čvrst glen Zasutje: temno rumenorjav, mehak, glinen melj z drobnim z drobnim prodom. Najdbe: drobci oglja, šest odlomkov prodom. bronastodobne keramike (G641). SE 379/380, sek. 12, kv. 150 SE 361/362, sek. 12, kv. 150 Vkop za stojko, okrogle oblike, pr. 0,32 m, gl. 0,16 m. Za- Vkop za stojko, okrogle oblike, pr. 0,38 m, gl. 0,31 m. Za- sutje: temno rjav drobljiv glen z drobnim prodom. Najdbe: sutje: temno rjav drobljiv glen z drobnim prodom. Najdbe: drobci oglja. drobci oglja, deset odlomkov žarnogrobiščne keramike. SE 381/382, sek. 12, kv. 182; žarnogrobiščna hiša 3 SE 363/364, sek. 12, kv. 150, 153 Vkop za stojko, okrogle oblike, pr. 0,27 m, gl. 0,13 m. Za- Vkop za stojko, okrogle oblike, pr. 0,36 m, gl. 0,16 m. Zasu- sutje: temno rjav drobljiv glen z drobnim in srednje velikim tje: temno rumenorjav, čvrst glen. Najdbe: drobci oglja, šest prodom. Najdbe: drobci oglja, odlomki žarnogrobiščne odlomkov žarnogrobiščne keramike. keramike. SE 365/366, sek. 5, kv. 72B SE 383/384, sek. 12, kv. 182; žarnogrobiščna hiša 3 Negativ ovalne oblike, vel. 0,45 × 0,33 m, gl. 0,15 m. Za- Vkop za stojko, okrogle oblike, pr. 0,33 m, gl. 0,13 m. Za- sutje: temno rumenorjava čvrsta zemlja drobnim prodom. sutje: temno rjav drobljiv glen z drobnim in srednje velikim Najdbe: drobci oglja. prodom ter večjimi kamni. Najdbe: drobci oglja, glinen SE 367/368, sek. 5, kv. 72C hišni omet, odlomek žarnogrobiščne keramike. Negativ okrogle oblike, pr. 0,46 m, gl. 0,14 m. Zasutje: SE 385/386, sek. 12, kv. 181; žarnogrobiščna hiša 3 temno rjava mastna zemlja. Na sredini je bila jamica s Vkop za stojko, ovalne oblike, vel. 0,43 × 0,30 m, gl. temnejšim polnilom od ostalega. 0,25 m. Zasutje: temno rjav drobljiv glen z drobnim in SE 369/370, sek. 10, kv. 145 srednje velikim prodom. Najdbe: večji kosi oglja, velik Vkop za stojko, ovalne oblike, pr. 0,33 m, gl. 0,10 m. Za- (ožgan) kamen, 15 odlomkov žarnogrobiščne keramike sutje: temno rumenorjav, mazast, glinen melj z drobnim (G642–G643). prodom, veliki kamni na dnu. Najdbe: drobci oglja. SE 371/372, sek. 10, kv. 145 Vkop za stojko, okrogle oblike, pr. 0,23 m, gl. 0,05 m. Zasu- tje: temno rjav, čvrst glinen melj. Najdbe: drobci oglja. SE 373/374, sek. 12, kv. 183; žarnogrobiščna hiša 4 Vkop ovalne oblike, vel. 0,32 × 0,29 m, gl. 0,12 m. Zasutje: temno rjav drobljiv glen z drobnim prodom. Najdbe: drob- ci oglja, odlomek žarnogrobiščne keramike. SE 375/376, sek. 10, 11, kv. 145, 146 Vkop za stojko, okrogle oblike, pr. 0,32 m, gl. 0,11 m. Zasu- tje: temno rjav, mehak, glinen melj. Najdbe: drobci oglja, odlomki žarnogrobiščne keramike. Dragomelj, AAS 106, 2022 183 SE 387, sek. B, kv. 1, 2, 7 SE 394/395, sek. 12, kv. 178; žarnogrobiščna hiša 3 Tanjša plast proda, prhka, olivno rjave barve, š. 2,15 m, gl. Vkop okrogle oblike, pr. 0,23 m, gl. 0,08 m. Zasutje: temno 0,10 m. Najverjetneje sled tekoče vode – plitva struga, ki rjav drobljiv glen z drobnim in srednje velikim prodom, ve- je diagonalno v smeri V−Z prečkala sondo. Najdbe: 50 liki kamni. Najdbe: 14 odlomkov bronastodobne keramike odlomkov neolitske keramike (G113–G119). (PN 112/97; G639–G640). SE 396/397, sek. 12, kv. 179; žarnogrobiščna hiša 3 Vkop ovalne oblike, vel. 0,38 × 0,25 m, gl. 0,16 m. Zasutje: temno rjav, čvrst glinen melj z drobnim prodom. Najdbe: drobci oglja, organski ostanki (semena – PN 121/97), dva odlomka žarnogrobiščne keramike. Radiokarbonska analiza vzorca oglja iz SE 396: Gröningen 10030 – 2890+/–40 BP (1σ: 1155–1007 BC) (prim. poglavje 6.1, sl. 183). SE 398, sek. B, kv. 1 Omejena plast temnejše barve; dl. 2,6 m, š. do 0,57 m. Najdbe: trije odlomki žarnogrobiščne keramike. SE 399/400, sek. 4, kv. 63 Vkop okrogle oblike, pr. 0,38 m, gl. 0,08 m. Zasutje: temno SE 388, sek. B, kv. 1, 2, 3, 4; kulturna plast, zgostitev rumenorjav čvrst glen. Najdbe: drobci oglja, devet odlom- neolitske keramike in kamnitih orodij 1 kov žarnogrobiščne keramike. Kulturna plast s številnimi neolitskimi najdbami. Čvrsta peščena ilovica, temno sive barve z redkimi prodniki, gl. do SE 401/402, 409, sek. B, kv. 2, 3, 4; neolitska naselbinska 0,15 m. Najdbe: glinen hišni omet, številni odlomki neolit-jama 1 ske keramike, odbitkovna orodja in kamniti odbitki. Gre za Jama obročaste oblike, vel. 1,80 × 0,90 m, gl. 0,38 m, na neolitsko zgostitev keramike in kamnitih orodij 1. jugovzhodnem delu je vkop širši in globlji, proti centralne- mu delu je stena vertikalna, na zunanjo stran je nekoliko Radiokarbonska analiza vzorca oglja iz SE 388 (kv. 1): nagnjena. Zasutje: zelo temno sivorjava sipka prst. Najdbe: Gröningen 10022 – 2990+/–40 BP (1σ: 1283–1127 BC) 140 odlomkov neolitske keramike (G1–G13). (prim. poglavje 6.1, sl. 178). Radiokarbonska analiza vzorca oglja iz SE 388 (kv. 2, PN 133): Gröningen 10025 – 2890+/–40 BP (1σ: 1155–1007 BC) (prim. poglavje 6.1, sl. 184). Radiokarbonska analiza vzorca oglja iz SE 388 (kv. 2, PN 133): Kiel 21321 – 2872+/–23 BP (1σ: 1109–1007 BC) (prim. poglavje 6.1, sl. 185). Opomba: vsi trije rezultati radiokarbonskih datacij iz SE 388 datirajo oglje, infiltrirano iz žarnogrobiščnih plasti oz. vkopov. SE 389/390, sek. 12, kv. 150 Vkop za stojko, okrogle oblike, pr. 0,32 m, gl. 0,13 m. Za- sutje: temno rjav drobljiv glen z drobnim in srednje velikim prodom. Najdbe: drobci oglja, odlomek žarnogrobiščne keramike. SE 392/393, sek. 10, kv. 172 Vkop za stojko, okrogle oblike, vel. 0,29 × 0,30 m, gl. 0,08 m. Zasutje: temno rumenorjav čvrst glen z drobnim prodom. Najdbe: drobci oglja, 12 odlomkov žarnogrobišč- ne keramike (G553). 184 Dragomelj, AAS 106, 2022 SE 409, sek. B, kv. 2, zasutje vkopa SE 401 (črna zemlja). Od SE 405/406, sek. B, kv. 3 globljega jugovzhodnega dela jame SE 401 je proti zahodu Vkop za stojko, okrogle oblike, pr. 0,38 m, gl. 0,05 m. Zasu-izkopan jarek, ki v tlorisu tvori obroč. Zasutje jarka: temno tje: rumenorjav čvrst glen. rumenorjava čvrsta glina z manjšimi prodniki. Najdbe: 135 SE 407/408, sek. B, kv. 7; neolitska naselbinska jama 4 odlomkov neolitske keramike (G14–G20). Jama ovalne oblike, vel. 2,4 × 1,4 m (na dnu vel. 1,1 × 0,6 Radiokarbonska analiza vzorca oglja iz SE 402: Beta m), gl. 1,15 m. Zasutje: temno siva, sipka, peščena prst. Analytic 201214 – 5010+/–40 BP (1σ: 3931–3711 BC) (prim. Najdbe: drobci oglja, štirje odlomki neolitske keramike. poglavje 6.1, sl. 174). SE 409, sek. B, kv. 2; neolitska naselbinska jama 1 (opis glej SE 403/404, sek. B, kv. 1; neolitska naselbinska jama 2 pri SE 401/402) Jama obročaste oblike, vel. 5,05 × 3,30 m, globok vkop v Del zasutja vkopa SE 401 neolitske naselbinske jame 1. geološko osnovo z zasutjem SE 404. Nanj se z zahodne SE 411/412, sek. B, kv. 5 strani navezuje SE 414/413, ki tvori jarkast obroč. Zasu- Vkop za stojko, okrogle oblike, pr. 0,30 m, gl. 0,08 m. Zasu- tje: temno siva sipka peščena prst. Najdbe: 30 odlomkov tje: rumenorjav čvrst glen. Najdbe: drobci oglja. neolitske keramike, kamnita puščična konica in odbitkovno orodje (PN 153, PN 154; G21–G26). SE 415/416, sek. 3, kv. 61, 62 Jama ovalne oblike, vel. 0,84 × 0,62 m, gl. 0,22 m. Zasutje: SE 414/413, 424, zahodni del neolitske naselbinske temno rumenorjav čvrst glen s srednje velikimi prodniki. jame 2 Najdbe drobci oglja, odlomki žarnogrobiščne keramike. Vkop z zasutjem, jarek krožne oblike, gl. do 0,20 m. SE 413: zgornje zasutje: svetlejši rumenorjav čvrst glen. SE 424: SE 417/418, sek. B, kv. 3; neolitska naselbinska jama 5 spodnje zasutje dela vkopa SE 414, temnejši rumenorjav Jama obročaste oblike, pr. 1,7 m, širina jarka med 0,25 in čvrst glen. 0,60 m, gl. do 0,30 cm. Zasutje: rjava, čvrsta, peščena ilovi- ca. Najdbe: odlomki žarnogrobiščne keramike. Radiokarbonska analiza vzorca oglja iz SE 404: Beta Analytic 201213 – 5740+/–40 BP (1σ: 4676–4544 BC) (prim. poglavje 6.1, sl. 171). A 55 55 417 53 M 1 : 50 418 53 B 53 414 poglobitveni A jarek A B 55 417 M 1 : 50 53 417 B 403 A B 414 53 403 Dragomelj, AAS 106, 2022 185 SE 419/420, sek. 3, kv. 79, 61 SE 431/432, sek. B, kv. 2, 3 Jama, nepravilne oblike, vel. 4 × 0,30–0,96 m, gl. 0,11– Vkop za stojko, okrogle oblike, pr. 0,33 m (osrednji del pr. 0,24 m. Zasutje: rumenorjav čvrst glen s srednje velikimi 0,18 m), gl. 0,14 m. Zasutje: čvrst glen. Najdbe: drobci oglja. prodniki. Najdbe: drobci oglja, dva odlomka žarnogrobišč- SE 434/433, sek. B, kv. 8 ne keramike. Vkop za stojko, okrogle oblike, pr. 0,20 m, gl. 0,10 m. Zasu- SE 422/423, sek. 4, kv. 53 tje: temno siv čvrst glen. Najdbe: drobci oglja. Jama, nepravilne oblike, vel. 1,14 × 0,30–0,79 m, gl. 0,15– SE 435/436, sek. B, kv. 8 0,22 m. Zasutje: rumenorjav čvrst glen z drobnim prodom. Jama ovalne oblike, vel. 1,10 × 0,25–0,35 m, gl. 0,15 m. Najdbe: drobci oglja. Zasutje: temno siv čvrst glen. SE 424, sek. B, kv. 1; neolitska naselbinska jama 2 (opis glej SE 437/438, sek. B, kv. 7 pri SE 403/404) Jama ovalne oblike, vel. 1,25–1 m, gl. 0,35 m. Zasutje: Spodnje zasutje dela vkopa SE 414 neolitske naselbinske temno siv rahel glen. Najdbe: drobci oglja. jame 2. SE 439/440, sek. B, kv. 7 SE 425/426, sek. B, kv. 2 Vkop nepravilne oblike, pr. 0,33–0,45 m, gl. 0,26 m. Zasu- Vkop za stojko, ovalne oblike, vel. 0,35 × 0,28 m (osrednji tje: temno siv čvrst glen. del pr. 0,12 m), gl. 0,20–0,29 m. Zasutje: čvrsta peščena ilovica. SE 501, sek. 18; plast pod ornico Plast s premešanimi najdbami iz različnih obdobij, db. SE 427/428, sek. B, kv. 3 0,05–0,30 m. Temno rjava mehka zemlja z drobnim kame- Vkop za stojko, nepravilne oblike, vel. 0,50 × 0,25 m njem. Najdbe: glinen hišni omet, 264 odlomkov žarno- (osrednji del pr. 0,12 m), gl. 0,14 m. Zasutje: čvrsta peščena grobiščne keramike, 11 odlomkov zgodnjesrednjeveške ilovica. Najdbe: drobci oglja. keramike (G1747–G1750). SE 429/430, sek. B, kv. 8; neolitska naselbinska jama 3 SE 502, sek. 19; plast pod ornico Jama obročasto ovalne oblike, pr. 0,50 m, gl. do 0,45 m. Plast s premešanimi najdbami iz različnih obdobij. Temno Zasutje: temnorjav čvrst glen. Najdbe: drobci oglja. Med rjava mehka zemlja s kamenjem. Najdbe: glinen hišni najdbami sicer ni bilo diagnostičnega neolitskega gradi- omet, odlomki neolitske keramike (G440–G443), 3224 va, a jo zaradi lege in stratigrafske pozicije v sektorju B, odlomkov bronastodobne keramike (G495, G496, G814– predvsem pa zaradi drugim neolitskim objektom podobne G898), odlomek bronaste žice (G813), žrmlje in drugi obročaste oblike pripisujemo neolitiku. kamniti predmeti (G899–G902), odlomki antične keramike (G1476), 38 odlomkov zgodnjesrednjeveške keramike (G1751–G1761). SE 503, sek. 18; kulturna plast Plast s premešanimi najdbami iz različnih obdobij, db. 0,05–0,45 m. Temno rjava mehka zemlja z drobnim kame- B A njem. Najdbe: glinen hišni omet, 47 odlomkov neolitske keramike (G331–G337), 2749 odlomkov žarnogrobiščne keramike (G469–G494). SE 504, sek. 18; naplavina – prod Geološka plast, vel. 1 × 0,8 m, db. do 0,10 m. Sivobel dro- 429 ben prod. Naplavina. SE 505, sek. 18; geološka plast Geološka plast, razširjena po celotnem sektorju 18. Rumen- kasta mehka ilovnata zemlja. Sterilna osnova, v katero so bile vkopane jame in stojke. A B SE 506, sek. 19; kulturna plast 429 429 Prodnata kulturna plast pod ornico, v katero je oranje še M 1 : 50 občasno posegalo, db. 0,20 m. Svetlo do temno rjava, mehka, ilovnata zemlja z večjimi in manjšimi prodniki. Najdbe: glinen hišni omet, 145 odlomkov žarnogrobišč- ne keramike, odlomek zgodnjesrednjeveške keramike (G1762). 186 Dragomelj, AAS 106, 2022 SE 507/548, sek. 18, kv. 810 Najdbe: veliki kosi oglja, 20 odlomkov neolitske keramike Jama ovalne oblike, vel. 1,70 × 0,60 m, gl. 0,40 m. Zasutje: (G97–G99). SE 670: mlajše zasutje v jugozahodnem delu temno rjava mehka zemlja z večjimi kamni. Najdbe: drobci vkopa SE 524. Svetlo rjava, mehka ilovica, vel. 3 × 1,3 m, gl. oglja, ožgane kosti, glinen hišni omet, 82 odlomkov žarno- do 0,65 m. Najdbe: odlomek neolitske keramike. grobiščne keramike (G467–G468). SE 526/527, sek. 19, kv. 420 SE 514/515, sek. 19, kv. 428 Vkop za stojko, nepravilne oblike, pr. 0,33 m, gl. 0,06 m. Vkop za stojko, okrogle oblike, pr. 0,28 m, gl. 0,19 m. Zasu- Zasutje: temno rjava mehka zemlja. Najdbe: drobci oglja, tje: temno rjava mehka ilovnata zemlja z drobnimi pro- odlomki žarnogrobiščne keramike. dniki. Najdbe: drobci oglja, 38 odlomkov žarnogrobiščne SE 528, sek. 20, kv. 441 A; plast keramike (G808), večji prodniki na dnu jame. Kulturna plast pod ornico na južnem delu kv. 441A, temno SE 516, sek. 18; kulturna plast rjava mehka zemlja s posameznimi prodniki, db. do Temno rjava mehka zemlja s kamenjem, gl. do 0,50 m, 0,20 m. Najdbe: osem odlomkov žarnogrobiščne keramike. pojavlja se skoraj po celotnem sektorju 18. Najdbe: 527 SE 529, sek. 20, geološka plast odlomkov neolitske (G349–G389) in 104 odlomki žarno- Geološka plast brez kulturnih ostankov. Rumenorjava meh- grobiščne keramike (G497–G498). ka ilovnata zemlja z večjimi prodniki, db. 0,20–0,50 m. SE 517, sek. 19, kv. 428; geološka plast SE 530/531, sek. 19, kv. 419, 429 Geološka plast brez kulturnih ostankov. Svetlo rjava mehka Vkop za stojko, nepravilne oblike, pr. 0,55 m, gl. 0,47 m. ilovnata prst s prodom. Zasutje: temno rjava mehka zemlja z drobnim prodom. SE 518/519, sek. 18, kv. 809 Najdbe: navpično postavljeni veliki peščenjaki, drobci oglja, Vkop za stojko, okrogle oblike, pr. 0,40 m, gl. 0,18 m. Zasu- sedem odlomkov žarnogrobiščne keramike. tje temno rjava mehka zemlja. SE 532, sek. 19, geološka plast SE 520, sek. 19, 20, 27, 28, 29, 30; kulturna plast Geološka plast brez kulturnih ostankov. Rdečerjava, mehka Kulturna plast pod ornico, db. do 0,10 m. Rjava mehka ilovnata plast drobnim peskom. zemlja z drobnimi kamni. Najdbe: 33 odlomkov neolitske SE 533, sek. 18, kv. 808, 809 keramike (G428), kamnita sekira (G445), odbitkovno orod- Zgostitev kamenja na dnu SE 503, vel. 0,30 × 0,30 m. je (G439, G446–G447), 8100 odlomkov žarnogrobiščne, 12 Najdbe: del kamnitih žrmelj (G503). odlomkov antične in 144 odlomkov zgodnjesrednjeveške keramike (G1763–G1805). SE 534, sek. 20, kv. 493; zgostitev keramike in glinenega ometa, žarnogrobiščna hiša 9 (opis glej pri SE 536) SE 521/522, sek. 18, kv. 808 Zasutje vkopa SE 536 žarnogrobiščne hiše 9. Vkop za stojko, ovalne oblike, vel. 0,40 × 0,20 m, gl. 0,10 m. Zasutje: temno rjava mehka zemlja. Najdbe: glinen SE 535, sek. 20, kv. 493; žarnogrobiščna hiša 9 (glej tudi hišni omet. SE 611) Zasutje vkopa SE 611: temno rjava mehka prst z večjimi SE 523, sek. 19, 20, 26, 28, 30; geološka plast prodniki. Najdbe: drobci oglja, glinen hišni omet, 33 od- Geološka plast. Rdečerjava, mehka ilovnata plast s prodom. lomkov žarnogrobiščne keramike (G994). Najdbe: 27 odlomkov žarnogrobiščne keramike. SE 536/534, sek. 20, kv. 493; jama v žarnogrobiščni hiši 9 SE 524/525, 670 sek. 18, kv. 807, 808; neolitska Jama ovalne oblike, vel. 1,00 × 0,90 m, gl. 0,13 m, pro- naselbinska jama 17 ti dnu je bil vkop ožji, na dnu sredi vkopa so bile vidne Jama nepravilne oblike, vel. 3,60 × 1,20 m, gl. 0,45 m. sledi manjšega vkopa ali luknje, pr. 5 cm, gl. 6 cm. Zasu- Zasutje: temno rjava mehka zemlja, sledovi žgane zemlje. tje: temno rjava mehka zemlja, koncentracija keramike in glinenega hišnega ometa. Najdbe: drobci oglja, gli- nen hišni omet, 71 odlomkov žarnogrobiščne keramike (G987–G991). Radiokarbonska analiza vzorca oglja iz SE 534: Beta Analytics 201206 – 2950+/–40 BP (1σ: 1224–1059 BC) (prim. poglavje 6.1, sl. 181). SE 537, sek. 21, kv. 630; geološka plast Geološka plast pod ornico z infiltriranim arheološkim gradi- vom. Rdečerjava mehka ilovnata zemlja s peskom. Najdbe: 57 odlomkov žarnogrobiščne (G1131) in mlajše keramike. Dragomelj, AAS 106, 2022 187 SE 538, sek. 21, kv. 629, 630, 640; zgornje zasutje Radiokarbonska analiza vzorca oglja iz SE 549: Beta paleostruge SE 545 Analytics 162367 – 1310+/–40 BP (1σ: 662–772 BC) (prim. Zasutje: temno črnorjava, mehka zemlja. Najdbe: 52 poglavje 6.1, sl. 188). odlomkov žarnogrobiščne, odlomek antične (G1468), štirje odlomki zgodnjesrednjeveške keramike. B SE 539/540, sek. 19, kv. 410 Vkop za stojko, nepravilne oblike, vel. 0,47 × 0,44 m, gl. 550 0,45 m. Zasutje: temno rjava mehka zemlja z majhnimi kamni. Najdbe: drobci oglja, 13 odlomkov žarnogrobiščne keramike. SE 541/542, sek. 19, kv. 410 Jama okrogle oblike, pr. 0,36 m, gl. 0,20 m. Zasutje: temno rjava prst. A SE 543, sek. 21. kv. 629, 630, 639; zasutje paleostruge Srednje zasutje paleostruge SE 545. Plast drobirja, pomeša- nega z rjavo zemljo. Najdbe: trije odlomki zgodnjesrednje- veške keramike (G1607). SE 544 Zasutje paleostruge na dnu SE 545. Temno rumena ilovica. SE 545, sek. 21 (in 25a, 25); paleostruga SE 546, sek. 21, 24, kv. 658, 659; zgodnji srednji vek Zasutje: temno rjava mehka zemlja z grobim peskom. Najdbe: drobci oglja. A B SE 547/546, sek. 21, 24, kv. 658, 659; zgodnji srednji vek Jama, nepravilne oblike, vel. 1,12 × 0,71 m, gl. 0,24 m. Zasutje: temno rjava mehka zemlja z grobim peskom. Najdbe: drobci oglja. SE 548, sek. 18, kv. 810 (glej tudi SE 507) Zasutje vkopa SE 507: temno rjava mehka zemlja z M 1 : 50 večjimi kamni. Najdbe: drobci oglja, ožgane kosti, gli- nen hišni omet, 82 odlomkov žarnogrobiščne keramike (G467–G468). SE 549, sek. 21, kv. 679; zgodnji srednji vek (opis glej pri SE 550) Zasutje jame SE 550. SE 550/549, sek. 21, kv. 679; peč, zgodnji srednji vek Jama ovalne oblike, vel. 1,50 × 0,98 m, gl. 0,47 m. Zasutje: črnorjava, mehka ilovnata zemlja. Najdbe: veliki kosi oglja, glinen hišni omet, 156 odlomkov zgodnjesrednjeveške keramike ob robu vkopa (G1591–G1597). Poleg je jama SE 605/606, ki skupaj s SE 549/550 oblikuje enotno strukturo. Jama je nepravilne oblike, vel. 0,65 × 0,73 m, gl. 0,15 m. SE 551, sek. 21, kv. 699; zgodnji srednji vek Zasutje: temno rjava mehka zemlja. Najdbe: oglje, 36 od- Plast; temna črna plast pod SE 537 in nad SE 552. lomkov zgodnjesrednjeveške keramike (G1605–G1606). SE 552, sek. 21, kv. 699; zgodnji srednji vek Radiokarbonska analiza vzorca oglja iz SE 549: Beta Plast, rdeča ilovnata prst, pomešana s kamni in drobirjem. Analytics 201207 – 1340+/–40 BP (1σ: 651–772 BC) (prim. SE 553/554, sek. 19, kv. 410 poglavje 6.1, sl. 187). Jama ovalne oblike, vel. 0,50 × 0,33 m, gl. 0,24 m. 188 Dragomelj, AAS 106, 2022 SE 555, sek. 21, kv. 699; zgodnji srednji vek (opis glej pri oglja, glinen hišni omet, 16 odlomkov žarnogrobiščne SE 556) keramike. Zasutje vkopa SE 556. SE 573/574, sek. 20, kv. 493; žarnogrobiščna hiša 9 SE 556/555, sek. 21, kv. 699; zgodnji srednji vek Vkop za stojko, okrogle oblike, pr. 0,38 m, gl. 0,22 m. Zasu- Jama, nepravilne oblike, vel. 0,73 × 0,56 m, gl. 0,20 m. tje: temno rjava mehka prst. Najdbe: posamezni prodniki v Zasutje: temno rumenorjava mehka zemlja. Najdbe: drobci stenah vkopa, drobci oglja, glinen hišni omet, štirje odlomki oglja, 32 odlomkov zgodnjesrednjeveške keramike, ki so se žarnogrobiščne keramike. koncentrirali na vrhu (PN 153; G1598–G1604). SE 575/576, sek. 20, kv. 493; žarnogrobiščna hiša 9 556 Vkop za stojko, okrogle oblike, pr. 0,37 m, gl. 0,25 m. Zasu- tje: temno rjava mehka prst. Najdbe: glinen hišni omet, trije A odlomki keramike. SE 577/578, sek. 20, kv. 503 Vkop za stojko, okrogle oblike, vel. 0,37 × 0,43 m, gl. B 0,27 m. Zasutje: temno rjava mehka prst, na vrhu štirje večji prodniki. Najdbe: drobci oglja, glinen hišni omet, sedem žarnogrobiščnih odlomkov keramike. A B SE 579/580, sek. 20, kv. 503; žarnogrobiščna hiša 9 Vkop za stojko, okrogle oblike, pr. 0,30 m, gl. 0,11 m. Zasu- tje: temno rjava mehka prst. Najdbe: drobci oglja, glinen M 1 : 20 hišni omet. SE 581/582, sek. 20, kv. 503; vkop v žarnogrobiščni hiši 9 SE 557/558, sek. 20, kv. 492; poleg žarnogrobiščne hiše 8 Vkop za stojko, okrogle oblike, pr. 0,35 m, gl. 0,11 m. Zasu- Negativ okrogle oblike, pr. 0,40 m, gl. 0,26 m. Zasutje: tje: temno rjava mehka prst. Najdbe: drobci oglja, glinen temno rjava mehka prst. Najdbe: drobci oglja, glinen hišni hišni omet, dva odlomka žarnogrobiščne keramike. omet, 28 odlomkov žarnogrobiščne keramike (G986). SE 583/584, sek. 20, kv. 502; poleg žarnogrobiščne hiše 9 SE 559/560, sek. 20, kv. 49; žarnogrobiščna hiša 8 Vkop za stojko, okrogle oblike, pr. 0,35 m, gl. 0,22 m. Za- Vkop za stojko, okrogle oblike, pr. 0,37 m, gl. 0,14 m. Zasu- sutje: temno rjava mehka prst. Najdbe: drobci oglja, glinen tje: temno rjava mehka prst, kamenje na dnu jame. Najdbe: hišni omet, dva odlomka žarnogrobiščne keramike. drobci oglja, glinen hišni omet, dva odlomka žarnogrobišč- SE 585/586, sek. 20, kv. 491; v žarnogrobiščni hiši 8 ne keramike. Zgostitev oglja in keramike, vel. 0,32 × 0,35 m, gl. 0,14 m. SE 561/562, sek. 20, kv. 492; v žarnogrobiščni hiši 8 Zasutje: temno rjava mehka prst. Najdbe: drobci oglja, 18 Vkop za stojko, okrogle oblike, pr. 0,24 m, gl. 0,18 m. Za- odlomkov žarnogrobiščne keramike (PN 157/00; G996). sutje: temno rjava mehka prst. Najdbe: drobci oglja, glinen SE 593/594, sek. 20, kv. 461; starejšeželeznodoben vkop hišni omet, štirje odlomki žarnogrobiščne keramike. za stojko? SE 563/564, sek. 20, kv. 492; žarnogrobiščna hiša 8 Vkop za stojko, okrogle oblike, vel. 0,24 × 0,26 m, gl. Vkop za stojko, okrogle oblike, pr. 0,30 m, gl. 0,17 m. Za- 0,14 m. Zasutje: temno rjava mehka prst. Najdbe: drobci sutje: temno rjava mehka prst. Najdbe: drobci oglja, glinen oglja, glinen hišni omet, na dnu posamezni prodniki, 67 hišni omet, šest odlomkov žarnogrobiščne keramike. odlomkov prazgodovinske keramike, (PN 159/00; G999– G1000, G1002). SE 565/566, sek. 20, kv. 492; poleg žarnogrobiščne hiše 9 Jama ovalne oblike, vel. 1,36 × 0,42 m, gl. 0,19 m. Zasutje: SE 595/596, sek. 20, kv. 501, 511 temno rjava mehka prst. Najdbe: drobci oglja, prodniki na Vkop za stojko, okrogle oblike, vel. 0,36 × 0,42 m, gl. dnu jame. 0,20 m. Zasutje: temno rjava mehka prst s posameznimi velikimi prodniki. Najdbe: drobci oglja, glinen hišni omet, SE 567/568, sek. 20, kv. 492; žarnogrobiščna hiša 9 12 odlomkov žarnogrobiščne keramike. Vkop za stojko, okrogle oblike z navpičnimi stenami, dno je poševno, pr. 0,40 m, gl. 0,17 m. Zasutje: temno rjava mehka SE 597/598, sek. 20, kv. 501; žarnogrobiščna hiša 8 prst. Najdbe: drobci oglja, glinen hišni omet. Jama ali vkop za stojko, okrogle oblike, vel. 0,55 × 0,45 m, gl. 0,36 m. Zasutje: temno rjava mehka prst z večjimi pro- SE 571/572, sek. 20, kv. 493; žarnogrobiščna hiša 9 dniki. Najdbe: drobci oglja, glinen hišni omet, 20 odlomkov Vkop za stojko, okrogle oblike, vel. 0,40 × 0,50 m, gl. žarnogrobiščne keramike (G992). 0,21 m. Zasutje: temno rjava mehka prst. Najdbe: drobci Dragomelj, AAS 106, 2022 189 SE 599/600, sek. 21, kv. 640; zgodnji srednji vek SE 611/535, sek. 20, 27, kv. 493; žarnogrobiščna hiša 9 Jama ovalne oblike, v zgornjem delu obkrožena s kamni, Vkop za stojko, okrogle oblike, vel. 0,38 × 0,42 m, gl. vel. 0,42 × 0,30 m, gl. 0,18 m. Zasutje: rjavorumena mehka 0,21 m. Zasutje: temno rjava mehka prst z večjimi prodni- zemlja z nekaj grobega peska. Najdbe: glinen hišni omet, ki. Najdbe: drobci oglja, glinen hišni omet, 33 odlomkov 12 odlomkov žarnogrobiščne keramike (G1129), žarnogrobiščne keramike (G994). Struktura se v vzhodnem vogalu hiše 9 stika z SE 1178/1179. SE 614/615, sek. 20, kv. 513; žarnogrobiščna hiša 10 Vkop za stojko, okrogle oblike, pr. 0,32 m, gl. 0,23 m. Za- sutje: temno rjava mehka prst. Najdbe: trije veliki prodniki, drobci oglja, štirje odlomki žarnogrobiščne keramike. SE 616, sek. 22, 24, 24A, 25, 25A, 26, 26A Kulturna plast pod ornico na severnem delu izkopnega po- lja. Najdbe so iz različnih obdobij, eno odbitkovno orodje, odlomek brona, odlomki žarnogrobiščne, zgodnjesre- dnjeveške in mlajše keramike (npr. G1093–G1128, G1132, G1134–G1144, G1161–G1163, G1806–G1812). SE 601/602, sek. 19, kv. 410 SE 617/618, sek. 20, kv. 493; vkop v žarnogrobiščni hiši 9 Vkop za stojko, okrogle oblike, pr. 0,33 m, gl. 0,25 m. Vkop za stojko, okrogle oblike, vel. 0,35 × 0,30 m, gl. Zasutje: temno rjava mehka zemlja. Najdbe: drobci oglja, 0,34 m. Zasutje: temno rjava mehka prst. Najdbe: drobci odlomki žarnogrobiščne keramike. oglja, glinen hišni omet, 23 odlomkov žarnogrobiščne keramike. SE 603/604, sek. 19, kv. 449 Jama, nepravilne oblike, vel. 0,80 × 0,60 m, gl. 0,25 m. SE 619/620, sek. 20, kv. 492; žarnogrobiščna hiša 9 Zasutje temno rjava mehka prst. Najdbe: drobci oglja. Vkop za stojko, okrogle oblike, vel. 0,29 × 0,30 m, gl. 0,12 m. Zasutje: temno rjava mehka prst. Najdbe: drobci SE 605/606, sek. 21, kv. 679; zgodnji srednji vek (glej tudi oglja. SE 550/549) Jama, nepravilne oblike, vel. 0,65 × 0,73 m, gl. 0,15 m. SE 623/624, sek. 20, kv. 511 Zasutje: temno rjava mehka zemlja. Najdbe: oglje, 36 od- Jama, nepravilne oblike, vel. 0,95 × 0,68 m, gl. 0,36 m. lomkov zgodnjesrednjeveške keramike (G1605–G1606). Zasutje: temno rjava mehka prst. Najdbe: drobci oglja, odlomki žarnogrobiščne keramike. Poleg je jama SE 550/549, ki skupaj s SE 605/606 oblikuje enotno strukturo. SE 627/628, sek. 20, kv. 501; žarnogrobiščna hiša 8 Vkop za stojko, okrogle oblike, vel. 0,33 × 0,38 m, gl. 0,14 m. Zasutje: temno rjava mehka prst. Najdbe: drobci oglja, glinen hišni omet, štirje odlomki žarnogrobiščne keramike. SE 629/630, sek. 20, kv. 491; žarnogrobiščna hiša 8 Vkop za stojko, okrogle oblike, vel. 0,37 × 0,42 m, gl. 0,15 m. Zasutje: temno rjava mehka prst. Najdbe: drobci oglja, glinen hišni omet, dva odlomka žarnogrobiščne keramike. SE 631/632, sek. 20, kv. 513; žarnogrobiščna hiša 10 Vkop za stojko, okrogle oblike, vel. 0,38 × 0,42 m, gl. 0,23 m. Zasutje: temno rjava mehka prst. Najdbe: drobci oglja, trije odlomki žarnogrobiščne keramike. SE 607/608, sek. 18, kv. 804 Vkop za stojko, ovalne oblike, dol. 0,30 m, gl. 0,15 m. Zasu- SE 633/634, sek. 20, kv. 512, 513; žarnogrobiščna hiša 10 tje: temno rjava mehka zemlja. Najdbe: drobci oglja. Jama ovalne oblike, vel. 0,56 × 0,40 m, gl. 0,24 m. Zasu- tje: temno rjava mehka prst. Najdbe: drobci oglja, glinen SE 609/610, sek. 20, kv. 503 hišni omet, pet odlomkov neolitske keramike, 18 odlomkov Vkop za stojko, okrogle oblike, vel. 0,34 × 0,40 m, gl. žarnogrobiščne keramike (G993), koncentracija oglja in 0,24 m. Zasutje: temno rjava mehka prst. keramike je bila na dnu vkopa. 190 Dragomelj, AAS 106, 2022 Radiokarbonska analiza vzorca oglja iz SE 634: Beta Ana-SE 661/662, sek. 19; vzhodni jarek litics 201208 – 3920+/–40 BP (1σ: 2469–2344 BC) (prim. Jarek, gl. do 0,19 m. Vzporeden s SE 737/738. Zasutje: poglavje 6.1, sl. 176). temno rjava mehka zemlja z drobnim kamenjem. Najdbe: SE 635/636, sek. 20, kv. 512; žarnogrobiščna hiša 10 sedem odlomkov žarnogrobiščne keramike v kv. 458, 520. Vkop za stojko, okrogle oblike, pr. 0,42 m, gl. 0,30 m. Za- Radiokarbonska analiza vzorca oglja iz SE 662: Poznan sutje: temno rjava mehka prst. Najdbe: drobci oglja, glinen 100040 – 3580+/–40 BP (1σ: 2013–1886 BC) (prim. poglavje hišni omet, trije odlomki žarnogrobiščne keramike. 6.1, sl. 177). SE 637/638, sek. 20, kv. 511 Radiokarbonska analiza vzorca oglja iz SE 662: Poznan Vkop za stojko, okrogle oblike, vel. 0,38 × 0,41 m, gl. 109916 – 5690+/–40 BP (1σ: 4581–4455 BC) (prim. poglavje 0,18 m. Zasutje: temno rjava mehka prst. Najdbe: drob- 6.1, sl. 173). ci oglja, glinen hišni omet, 11 odlomkov žarnogrobiščne SE 663/664, sek. 20, kv. 513; žarnogrobiščna hiša 10 keramike. Vkop za stojko, okrogle oblike, pr. 0,37 m, gl. 0,24 m. Za- SE 639/640, sek. 20, kv. 513; poleg žarnogrobiščne hiše 10 sutje: temno rjava mehka prst. Najdbe: drobci oglja, štirje Vkop za stojko, nepravilno ovalne oblike, vel. 0,48 × odlomki žarnogrobiščne keramike. 0,54 m, gl. 0,23 m. Zasutje: temno rjava mehka prst. Najd- SE 665/666, sek. 20, kv. 513 be: drobci oglja, 16 odlomkov žarnogrobiščne keramike. Vkop za stojko, ovalne oblike, vel. 0,36 × 0,48 m, gl. SE 643/644, sek. 20, kv. 491; poleg žarnogrobiščne hiše 8 0,22 m. Zasutje: temno rjava mehka prst. Najdbe: drobci Vkop za stojko, okrogle oblike, pr. 0,32 m, gl. 0,17 m. Zasu- oglja, osem odlomkov žarnogrobiščne keramike. tje: temno rjava mehka prst. Najdbe: drobci oglja. SE 667/668, sek. 20, kv. 514 SE 645/646, sek. 20, kv. 491; jama v žarnogrobiščni hiši 8 Vkop za stojko, okrogle oblike, pr. 0,36 m, gl. 0,11 m. Zasu- Velika jama, nepravilne oblike, vel. 2,20 × 0,75 m, gl. tje: temno rjava mehka prst. Najdbe: drobci oglja. 0,20 m. Zasutje: temno rjava mehka prst. Najdbe: večji kosi SE 669, sek. 18, kv. 801, 802, 806, 807; kulturna plast oglja. Kulturna plast, vel. 4 × 3 m, gl. do 0,50 m, črnorjava mehka SE 649/650, sek. 20, kv. 482 zemlja s srednje velikimi kamni. Najdbe: drobci oglja, gli- Vkop za stojko, okrogle oblike, vel. pr. 0,35 m, gl. 0,13 m. nen hišni omet, 156 odlomkov neolitske keramike (G338– Zasutje: temno rjava mehka prst. Najdbe: drobci oglja, G348), dva odlomka žarnogrobiščne keramike. glinen hišni omet. SE 670, sek. 18, kv. 807; neolitska naselbinska jama 17 (glej SE 651/652, sek. 20, kv. 482 tudi SE 524/525) Vkop za stojko, okrogle oblike, pr. 0,30 m, gl. 0,07 m. Za- Mlajše zasutje vkopa SE 524 v jugovzhodnem delu neolit- sutje: temno rjava mehka prst. Najdbe: drobci oglja, štirje ske naselbinske jame 17. Svetlo rjava mehka ilovica, vel. 3 × odlomki žarnogrobiščne keramike. 1,3 m, gl. do 0,65 m. Najdbe: odlomek neolitske keramike. SE 653/654, sek. 20, kv. 482 SE 671/672, sek. 22, kv. 619 Vkop za stojko, okrogle oblike, pr. 0,29 m, gl. 0,08 m. Zasu- Vkop za stojko, ovalne oblike, pr. 0,33 m, gl. 0,08 m. Zasu- tje: temno rjava mehka prst. Najdbe: drobci oglja. tje: rjava prhka prst. Najdbe: drobci oglja. SE 655/656, sek. 20, kv. 501; žarnogrobiščna hiša 8 SE 673/674, sek. 22, kv. 619 Vkop za stojko, okrogle oblike, pr. 0,48 m, gl. 0,24 m. Za- Vkop za stojko, nepravilno okrogle oblike, pr. 0,24 m, gl. sutje: temno rjava mehka prst. Najdbe: drobci oglja, glinen 0,25 m. Zasutje: rjava do rjavo olivna prhka zemlja. Najdbe: hišni omet, 16 odlomkov žarnogrobiščne keramike. drobci oglja, dva odlomka žarnogrobiščne keramike. SE 657/658, sek. 20, kv. 511 SE 675/676, sek. 20, kv. 514 Vkop za stojko, okrogle oblike, vel. 0,48 × 0,50 m, gl. Vkop za stojko, okrogle oblike, vel. 0,38 × 0,43 m, gl. 0,22 m. Zasutje: temno rjava mehka prst. Najdbe: drob- 0,15 m. Zasutje: temno rjava mehka prst. Najdbe: drobci ci oglja, glinen hišni omet, trije odlomki žarnogrobiščne oglja, osem odlomkov žarnogrobiščne keramike. keramike. SE 677/678, sek. 19, kv. 420 SE 659/660, sek. 20, kv. 491; v žarnogrobiščni hiši 8 Vkop za stojko, okrogle oblike, vel. 0,34 × 0,36 m, gl. Vkop za stojko, okrogle oblike, vel. 0,35 × 0,39 m, gl. 0,10 m. Zasutje: temno rjava mehka zemlja. Najdbe: drobci 0,17 m. Zasutje: temno rjava mehka prst. Najdbe: drobci oglja, 20 odlomkov žarnogrobiščne keramike. oglja, glinen hišni omet, 13 odlomkov žarnogrobiščne keramike. Dragomelj, AAS 106, 2022 191 SE 679/680, sek. 19, kv. 429, 430 SE 706, sek. 24; plast pod ornico Jama, ovalne oblike, vel. 0,76 × 0,60 m, gl. ? m. Zasutje: Kulturna plast pod ornico SE 1. Rdečerjava zemljena prst temno rjava mehka prst. Najdbe: drobci oglja. z drobnim kamenjem, prisotna na celotnem sektorju 24, SE 683/684, sek. 22, kv. 609 db. prib. 0,10 m. Premešane najdbe iz različnih časovnih Jama pravokotne oblike, vel. 1,10 × 0,60 m, gl. 0,09 m. obdobij, 33 odlomkov žarnogrobiščne keramike (G1158– Zasutje: rjava mehka prst s prodom. Najdbe: drobci oglja, G1159), 11 odlomkov poznoantične keramike (G1813– trije odlomki žarnogrobiščne keramike. G1816), recentna keramika. SE 685/686, sek. 22, kv. 609 SE 709/710, sek. 19, kv. 520 Vkop za stojko, nepravilno okrogle oblike, pr. 0,46 m, gl. Struktura v profilu. Najdbe: 42 odlomkov žarnogrobiščne 0,10 m. Zasutje: rjava do rjavorumena prhka zemlja. Najd- keramike (PN/00 184; G806–G807). be: drobci oglja. SE 713, sek. 18, kv. 803; neolitska naselbinska jama 18 (glej SE 687/688, sek. 22, kv. 609 tudi SE 779 in SE 703) Vkop za stojko, nepravilne oblike, pr. 0,45 m, gl. 0,30 m. Mlajše zasutje vkopa SE 779, zahodnega dela neolitske Zasutje rjava do rjavorumena prhka zemlja. Najdbe: drobci naselbinske jame 18, nepravilne oblike, vel. 2,4 × 1,2 m, gl. oglja. 0,80 m. Zasutje: rumena trda ilovica. Najdbe: drobci oglja. SE 689/690, sek. 22, kv. 619 SE 714, sek. 18, kv. 803; neolitska naselbinska jama 10 (glej Vkop za stojko, okrogle oblike, pr. 0,41 m, gl. 0,17 m. Zasu-tudi SE 787) tje: rjavorumena prhka zemlja z majhnimi kamni. Najdbe: Zasutje vkopa SE 787, severnega dela neolitske naselbinske drobci oglja. jame 10. Temno rjava mehka zemlja, ožgana zemlja. Najd- be: drobci oglja, glinen hišni omet, 23 odlomkov neolitske SE 691/692, sek. 22, kv. 619, 620 in dva odlomka žarnogrobiščne keramike. Neolitsko nasel- Vkop za stojko, nepravilno oglate oblike, pr. 0,32 m, gl. binsko jamo 7 tvorita strukturi SE 787/714 in SE 1006/1007. 0,12 m. Zasutje: temno rumenorjava prhka prst z majhnimi kamni. Najdbe: drobci oglja. SE 715, sek. 18, kv. 804; neolitska naselbinska jama 7 (glej tudi SE 780 in SE 972/973) SE 693/694, sek. 22, kv. 620 Zasutje vkopa SE 780, severnega dela neolitske naselbinske Vkop za stojko, nepravilno okrogle oblike, pr. 0,38 m, gl. jame 7. Temno rjava mehka zemlja. 0,17 m. Zasutje: rjavorumena prhka zemlja z drobnim kamenjem. Najdbe: drobci oglja, odlomek žarnogrobiščne Naselbinsko jamo 7 tvorita strukturi SE 780/715 in keramike. SE 972/973. SE 695/696, sek. 22, kv. 610 Vkop za stojko, okrogle oblike, pr. 0,29 m, gl. 0,13 m. Zasu- tje: rjavorumena prhka zemlja. Najdbe: drobci oglja. SE 697/698, sek. 19, kv. 479 Jama, nepravilne oblike, vel. 1,03 × 1,10 m, gl. 0,5 m. Zasu- tje: rjava mehka zemlja. Najdbe: drobci oglja, šest odlom- kov žarnogrobiščne keramike. SE 701/702, sek. 20, kv. 514 Vkop za stojko, okrogle oblike, verjetno ista struktura kot SE 1443/1444, vel. 0,22 × 0,25 m, gl. 0,11 m. Zasutje: temno rjava mehka prst. Najdbe: drobci oglja. SE 703, sek. 18, kv. 803; neolitska naselbinska jama 18 (glej tudi SE 779) Zasutje vkopa SE 779, temno rjava mehka prst. Najdbe: večji kosi oglja, ožgana zemlja, glinen hišni omet, 16 od- lomkov neolitske keramike (G330). SE 704/705, sek. 19, kv. 479 Vkop za stojko, okrogle oblike, pr. 0,37 m, gl. 0,21 m. Zasu- tje: temno rjava mehka zemlja. Najdbe: drobci oglja, štirje odlomki žarnogrobiščne keramike. 192 Dragomelj, AAS 106, 2022 SE 716/717, sek. 22, kv. 610 SE 733/734, sek. 18, kv. 809 Vkop za stojko, okrogle oblike, pr. 0,45 m, gl. 0,20 m. Vkop za stojko, ovalne oblike, vel. 0,30 × 0,50 m, gl. Zasutje: temno rjava mehka prst. Najdbe: drobci oglja, dva 0,18 m. Zasutje: temno rjava mehka zemlja. odlomka žarnogrobiščne keramike. SE 735/736, sek. 18, kv. 802 SE 718/719, sek. 22, kv. 610 Vkop za stojko, okrogle oblike, pr. 0,30 m, gl. 0,18 m. Zasu- Jama, nepravilne ovalne oblike, vel. 1,60 × 0,86–0,96 m, gl. tje: temno rjava mehka zemlja. 0,55 m. Zasutje: na vrhu temno rjavo olivna prhka zemlja, SE 737/738, sek. 19; zahodni jarek na dnu sivorumenorjava. Najdbe: drobci oglja. Jarek, gl. do 0,22 m. Vzporeden s SE 661/662. Zasutje: Vkop je segal globoko v sterilno plast SE 537, na severnem temno rjava mehka zemlja z drobnim kamenjem. Najdbe: delu je bil zasut z enako prstjo, kot je SE 537. V vkopu so drobci oglja, trije odlomki žarnogrobiščne keramike. opazni vkopi 4 »jam« na dveh različnih nivojih. SE 739/740, sek. 19, kv. 520; žarnogrobiščna hiša 12 SE 722/723, sek. 22, kv. 610, 620 Vkop za stojko, nepravilno okrogle oblike, d. 0,45 m, š. Jama, nepravilno ovalne oblike, vel. 3, 48 × 0,20–0,90 m, 0,38 m, gl. 0,22 m. Zasutje: temno rjava mehka zemlja z gl. 0,38 m. V tlorisu sta vidni dve večji enoti. Zasutje: na drobnim kamenjem. Najdbe: drobci oglja, 11 odlomkov vrhu temno rjavo olivna prhka zemlja, na dnu sivorume- žarnogrobiščne keramike. norjava. Najdbe: drobci oglja, štirje odlomki žarnogrobišč- SE 741/742, sek. 19, kv. 519; žarnogrobiščna hiša 12 ne keramike. Vkop za stojko, okrogle oblike, pr. 0,25 m, gl. 0,15 m. SE 724/725, sek. 22, kv. 569 Zasutje: temno rjava mehka zemlja z drobnim kamenjem. Vkop za stojko, nepravilno okrogle oblike, pr. 0,41 m, gl. Najdbe: drobci oglja, odlomki keramike. 0,22 m. Zasutje: temno rjava mehka zemlja z večjimi in SE 743/744, sek. 19, kv. 519; žarnogrobiščna hiša 12 manjšimi kamni. Najdbe: drobci oglja, del žrmelj. Vkop za stojko, nepravilno okrogle oblike, pr. 0,30 m, gl. SE 726/727, sek. 22, kv. 589 0,10 m. Zasutje: temno rjava mehka zemlja z drobnim Vkop za stojko, okrogle oblike, pr. 0,43 m, gl. 0,08 m. Zasu- kamenjem. Najdbe: drobci oglja, odlomki keramike. tje: temno rjava mehka zemlja z majhnimi kamni. Najdbe: SE 745/746, sek. 19, kv. 519, 520; v žarnogrobiščni hiši 12 drobci oglja. Vkop za stojko, ovalne oblike, d. 0,50 m, š. 0,40 m, gl. SE 728/729, sek. 22, kv. 589 0,10 m. Zasutje: temno rjava mehka zemlja z drobnim Vkop za stojko, okrogle oblike, pr. 0,40 m, gl. 0,10 m. Zasu- kamenjem. Najdbe: drobci oglja, pet odlomkov žarnogro- tje: temno rjava mehka zemlja. Najdbe: drobci oglja. biščne keramike. SE 732, sek. 24, kv. 668, 678, zgodnji srednji vek (glej tudi SE 747/748, sek. 19, kv. 520, 530; žarnogrobiščna hiša 12 SE 887) Vkop za stojko, nepravilno okrogle oblike, pr. 0,45 m, gl. Zasutje vkopa SE 887: temno rjava mehka zemlja s 0,10 m. Zasutje: temno rjava mehka zemlja z drobnim kamni. Najdbe: drobci oglja, 18 odlomkov žarnogro- kamenjem. Najdbe: drobci oglja, trije odlomki žarnogro- biščne (G1157) in 82 odlomkov poznoantične keramike biščne keramike. (G1608–G1617). SE 749/750, sek. 19, kv. 510, 520 Vkop za stojko, ovalne oblike, d. 0,48 m, š. 0,35 m, gl. 0,18 m. Zasutje: temno rjava mehka zemlja z drobnim kamenjem. Najdbe: drobci oglja, trije odlomki žarnogro- biščne keramike. SE 751/752, sek. 18, kv. 802 Vkop za stojko, nepravilne oblike, vel. 0,50 × 0,30 m, gl. 0,06 m. Zasutje: temno rjava mehka zemlja. SE 753/754, sek. 18, kv. 809 Vkop za stojko, okrogle oblike, pr. 0,40 m, gl. 0,18 m. Zasu- tje: temno rjava mehka zemlja z večjimi kamni. SE 757/758, sek. 22, kv. 600 Vkop za stojko, okrogle oblike, vel. 0,42 × 0,36 m, gl. 0,18 m. Zasutje: temno rjava mehka zemlja z večjimi kamni. Najdbe: drobci oglja, odlomki keramike. Dragomelj, AAS 106, 2022 193 SE 760, sek. 22, kv. 580, plast kamenja SE 773/774, sek. 18, kv. 820, 821; neolitska naselbinska Koncentracije prodnikov med jamama SE 824/825 in jama 15 SE 850/851, vel. 0,70 × 0,80 m. Plitva jama ovalne oblike, vel. 1,16 × 0,98 m, gl. 0,14 m. SE 761/762, sek. 18, kv. 801, 802 Na dnu so štiri do 0,05 m globoke poglobitve. Zasutje: Vkop za stojko, ovalne oblike, pr. 0,50 m, gl. 0,05 m. Zasu- temno rjava mehka zemlja. Najdbe: 11 odlomkov neolitske tje: temno rjava mehka zemlja. keramike. SE 765/766, sek. 18, kv. 801; neolitska naselbinska jama 16 Jama nepravilne oblike, vel. 2,4 × 1 m, gl. 0,30 m. Zasutje: temno rjava mehka zemlja. Brez najdb; glede na pozicijo v odnosu na bližnje neolitske naselbinske jame 13–15 in zgostitev 2 gre najverjetneje za neolitsko naselbinsko jamo. SE 763/764, sek. 18, kv. 801 Predstavlja manjši poglobljeni del jame SE 765 ali vkop za stojko nepravilne oblike na vzhodnem delu neolitske naselbinske jame 16, vel. 0,80 × 0,80 m, gl. 0,10 m. Zasutje: temno rjava mehka zemlja. SE 775/776, sek. 22, kv. 600 Jama, nepravilno okrogle oblike, pr. 0,53 m, gl. 0,20 m. Za- sutje: temno rjava mehka zemlja. Najdbe: drobci oglja, dva velika kamna, sedem odlomkov žarnogrobiščne keramike. SE 777/778, sek. 22, kv. 600 Vkop za stojko, okrogle oblike, pr. 0,45 m, gl. 0,20 m. Zasu- tje: temno rjava mehka zemlja. Najdbe: velik kamen, drobci oglja, pet odlomkov žarnogrobiščne keramike. SE 779/703, 713, sek. 18, kv. 803; neolitska naselbinska jama 18 Jama ovalne oblike, vel. 3, 2 × 1,6 m, gl. 0,70 m. SE 767/768, sek. 18, kv. 801 SE 703, zasutje vkopa SE 779: temno rjava mehka prst. Vkop za stojko, ovalne oblike, vel. 0,40 × 0,25 m, gl. Najdbe: večji kosi oglja, ožgana zemlja, glinen hišni omet, 0,16 m. Zasutje: temno rjava mehka zemlja. 16 odlomkov neolitske keramike (G330). SE 769/770, sek. 18, kv. 807 SE 713, mlajše zasutje v zahodnem delu vkopa SE 779. Jama okrogle oblike, pr. 0,30 m, gl. 0,18 m. Zasutje: temno Nepravilne oblike, vel. 2,4 × 1,2 m, gl. 0,80 m, rumena trda rjava mehka zemlja. ilovica. Najdbe: drobci oglja. SE 771/772, sek. 18, kv. 820; neolitska naselbinska jama 13 SE 780/715, sek. 18, kv. 804; neolitska naselbinska jama 7 Severni, manjši del naselbinske jame 13 je nepravilno Severni del naselbinske jame 7, jama je nepravilno podol- podolgovate oblike. Zasutje: temno rjava mehka zemlja. govate oblike. Zasutje: temno rjava mehka zemlja. Najdbe: odlomek neolitske keramike. SE 972/973, sek. 18A, kv. 5 SE 1151/1152, sek. 18A, kv. 1. Južni del naselbinske jame 7, jama je nepravilno podol- Južni, večji del naselbinske jame 13 je nepravilno podol- govate oblike, vel. 3, 90 × 0,66 m, gl. do 0,50 m. Zasutje: govate oblike, vel. 3, 50 × 1,10 m, gl. do 0,33 m. Zasu- temno rjava mehka zemlja. Najdbe: drobci oglja, osem tje: temno rjava prhka zemlja. Najdbe: drobci oglja, pet odlomkov neolitske keramike (G39). odlomkov žarnogrobiščne keramike. Neolitsko naselbinsko Neolitsko naselbinsko jamo 7 tvorita strukturi SE 780/715 in jamo 13 tvorita strukturi SE 771/772 in SE 1151/1152. SE 972/973. SE 781/782, sek. 18, kv. 820 Vkop za stojko, okrogle oblike, pr. 0,20 m, gl. 0,15 m. Zasu- tje: temno rjava mehka zemlja. 194 Dragomelj, AAS 106, 2022 SE 783/784, sek. 22, kv. 550; žarnogrobiščna hiša 13 štirje kamni, drobci oglja, štirje odlomki žarnogrobiščne Vkop za stojko, ovalne oblike, vel. 0,45 × 0,58 m, gl. keramike. 0,15 m. Zasutje: temno rjava mehka zemlja. Najdbe: drobci SE 796/797, sek. 22, kv. 600 oglja, štirje odlomki žarnogrobiščne keramike. Vkop za stojko, okrogle oblike, pr. 0,49 m, gl. 0,20 m. SE 785/786, sek. 22, kv. 550; žarnogrobiščna hiša 13 Zasutje: temno rjava mehka zemlja. Najdbe: drobci oglja, Vkop za stojko, okrogle oblike, pr. 0,48 m, gl. 0,15 m. Zasu- odlomki keramike. tje: temno rjava mehka zemlja. Najdbe: drobci oglja. SE 798/799, sek. 19, kv. 519 SE 787/714, sek. 18, kv. 803; neolitska naselbinska jama 10 Jama, ovalne oblike, delno uničena s testno sondo, od- Severni del neolitske naselbinske jame 10. Jama je nepra- kopana dl. 1,10 m, š. 1,10 m. Zasutje: temno rjava mehka vilne oblike, vel. 2,6 × 1,8 m, gl. 0,70 m. Zasutje: temno zemlja s peskom. Najdbe: drobci oglja, odlomki keramike. rjava mehka zemlja, ožgana zemlja. Najdbe: drobci oglja, SE 800/801, sek. 19, kv. 529 glinen hišni omet, 23 odlomkov neolitske in dva odlomka Jama podkvaste oblike, v. 3,50 m, š. 2,50 m, š. jarka do žarnogrobiščne keramike. 0,60 m, gl. 0,25 m. Zasutje: temno rjava mehka zemlja s SE 1006/1007, sek. 18 A, kv. 3, 4, Južni del neolitske nasel- peskom. Najdbe: drobci oglja, odlomki keramike. binske jame 10 SE 802/803, sek. 22, kv. 599 Jama je nepravilne oblike, vel. 3,00 × 2,40 m, gl. 0,12 m. Vkop za stojko, okrogle oblike, pr. 0,38 m, gl. 0,23 m. Zasu- Zasutje: od svetlo do temno rjava mehka zemlja z drobnim tje: temno rjava mehka zemlja. Najdbe: en drobec oglja. kamenjem. Najdbe: drobci oglja, 10 odlomkov neolit- ske keramike (G40, G41). SE 1006/1007 se navezuje na SE 804/805, sek. 22, kv. 600 SE 787/714 (SE 787/714 je bila v sektorju 18 delno v profilu, Negativ, okrogle oblike, vel. 0,28 × 0,32 m, gl. 0,19 m. SE 1006/1007 pa v tlorisu kaže nadaljevanje proti jugu v Zasutje: temno rjava mehka zemlja. sek. 18A). SE 806/807, sek. 22, kv. 550; žarnogrobiščna hiša 13 Negativ, nepravilno okrogle oblike, vel. 0,38 × 0,28 m, gl. 0,12 m. Zasutje: temno rjava mehka zemlja. SE 808/809, sek. 22, kv. 550; žarnogrobiščna hiša 13 Vkop za stojko, nepravilno okrogle oblike, pr. 0,40 m, gl. 0,14 m. Zasutje: temno rjava mehka zemlja. Najdbe: velik kamen, drobci oglja. SE 810/811, sek. 22, kv. 549; poleg žarnogrobiščne hiše 13 Jama, nepravilne oblike, pr. 0,76 m, gl. 0,22 m. Zasutje: temno rjava mehka zemlja. Najdbe: drobci oglja, odlomek keramike. SE 812/813, sek. 22, kv. 549; poleg žarnogrobiščne hiše 13 Vkop za stojko, okrogle oblike, vel. 0,38 × 0,41 m, gl. 0,13 m. Zasutje: temno rjava mehka zemlja. Najdbe: sre- SE 788/789, sek. 22, kv. 580 dnje veliki kamni, drobci oglja. Vkop za stojko, ovalne oblike, vel. 0,49 × 0,40 m, gl. 0,07 m. Zasutje: temno rjava mehka zemlja. Najdbe: drobci SE 814/815, sek. 23, kv. 475 oglja, dva odlomka žarnogrobiščne keramike. Jama, nepravilno ovalne oblike, vel. 2,50 × 1,30 m, gl. 0,31 m. Zasutje: temno rjava mehka zemlja. Najdbe: drobci SE 790/791, sek. 22, kv. 550; žarnogrobiščna hiša 13 oglja, semena, glinen hišni omet, žlindra, 25 odlomkov Vkop za stojko, okrogle oblike, pr. 0,39 m, gl. 0,08 m. žarnogrobiščne keramike (G790). Zasutje: temno rjava mehka zemlja. Najdbe: drobci oglja, odlomek žarnogrobiščne keramike. SE 816/817, sek. 20, kv. 493; žarnogrobiščna hiša 9 Vkop za stojko, nepravilno okrogle oblike, vel. 0,46 × SE 792/793, sek. 22, kv. 550; žarnogrobiščna hiša 13 0,49 m, gl. 0,12 m. Zasutje: temno rjava mehka zemlja. Vkop za stojko, okrogle oblike, pr. 0,35 m, gl. 0,10 m. Zasu- Najdbe: drobci oglja, dva odlomka žarnogrobiščne tje: temno rjava mehka zemlja. Najdbe: drobci oglja. keramike. SE 794/795, sek. 24, kv. 648 Vkop za stojko, rombične oblike, vel. 0,34 × 0,26 m, gl. 0,12 m. Zasutje: temno rjava mehka zemlja. Najdbe: Dragomelj, AAS 106, 2022 195 SE 818/819, sek. 20, kv. 503 SE 842/843, sek. 19, kv. 519, 520 Jama, nepravilno ovalne oblike, vel. 3,10 × 0,98 m, gl. Jama, nepravilne oblike, vel. 1,00 × 0,70 m, gl. 0,32 m. Za- 0,54 m. Zasutje: temno rjava mehka zemlja. Najdbe: drobci sutje: temno rjava mehka zemlja s peskom. Najdbe: drobci oglja, glinen hišni omet, trije odlomki žarnogrobiščne kera-oglja, odlomek žarnogrobiščne keramike. mike, del kamnitih žrmelj (PN 198/00, G995). SE 844/845, sek. 24, kv. 665 SE 820/821, sek. 22, kv. 549; žarnogrobiščna hiša 13 Vkop za stojko, okrogle oblike, pr. 0,30 m, gl. 0,25 m. Za- Vkop za stojko, okrogle oblike, pr. 0,47 m, gl. 0,14 m. Zasu- sutje: temno rjava mehka zemlja. Najdbe: drobci oglja, dva tje: temno rjava mehka zemlja. Najdbe: drobci oglja, trije odlomka žarnogrobiščne in en odlomek mlajše keramike. odlomki žarnogrobiščne keramike. SE 846/847, sek. 19, kv. 509 SE 822/823, sek. 22, kv. 549, 559; žarnogrobiščna hiša 13 Vkop za stojko, okrogle oblike, vkopano v SE 517, vel. Vkop za stojko, okrogle oblike, vel. 0,66 × 0,53 m, gl. ? m, gl. ? m. Zasutje: temno rjava mehka zemlja s pe- 0,18 m. Zasutje: temno rjava mehka zemlja. Najdbe: dva skom. Najdbe: drobci oglja, dva odlomka žarnogrobiščne odlomka žarnogrobiščne keramike. keramike. SE 824/825, sek. 22, kv. 580 SE 848/849, sek. 22, kv. 590 Jama, nepravilno pravokotne oblike, vel. 1,27 × 0,40 m, gl. Negativ, okrogle oblike, vel. 0,33 × 0,29 m, gl. 0,13 m. 0,14 m. Zasutje: temno rumenorjava zemlja. Najdbe: drobci Zasutje: temno rjava mehka zemlja. oglja. SE 850/851, sek. 22, kv. 570, 580 SE 826/827, sek. 19, kv. 530; žarnogrobiščna hiša 12 Jama podolgovato nepravilne oblike, vel. 0,95 × 0,55 m, gl. Vkop za stojko, okrogle oblike, pr. 0,20 m, gl. 0,10 m. Za- 0,20 m. Zasutje: rumeno olivna prhka zemlja. sutje: temno rjava mehka zemlja s peskom. Najdbe: drobci SE 852/853, sek. 22, kv. 570 oglja, štirje odlomki žarnogrobiščne keramike. Vkop za stojko, nepravilne oblike, vel. 0,38 × 0,33 m, gl. SE 828/829, sek. 19, kv. 530 0,12 m. Zasutje: temno rjava mehka zemlja. Najdbe: drobci Jama, ovalne oblike, ob profilu na zahodnem robu sektorja oglja. 30, vkopana v starejši jarek SE 737/738, odkopana dl. SE 854, sek. 22, kv. 570 1,25 m, š. 0,75 m, gl. 0,30 m. Zasutje: temno rjava mehka Zasutje vkopa SE 910: temno rjava prhka delno glinena zemlja s peskom. Najdbe: drobci oglja, odlomki keramike. zemlja. Najdbe: velika količina oglja. SE 830/831, sek. 22, kv. 569 SE 855/856, sek. 22, kv. 559; žarnogrobiščna hiša 13 Vkop za stojko, nepravilno okrogle oblike, vel. 0,51 × Vkop za stojko, okrogle oblike, pr. 0,35 m, gl. 0,08 m, na J 0,58 m, gl. 0,21 m. Zasutje: temno rjava mehka zemlja. in SZ strani je nekakšna »stopnica«. Zasutje: temno rjava Najdbe: drobci oglja. mehka zemlja. Najdbe: drobci oglja. SE 832/833, sek. 22, kv. 569 SE 857/858, sek. 22, kv. 559; žarnogrobiščna hiša 13 Vkop za stojko, okrogle oblike, pr. 0,36 m, gl. 0,16 m. Zasu- Vkop za stojko, ovalne oblike, vel. 0,66 × 0,41 m, gl. 0,18 m. tje: temno rjava mehka zemlja. Najdbe: drobci oglja. Zasutje: temno rjava mehka zemlja. Najdbe: drobci oglja, SE 834/835, sek. 22, kv. 569 prodniki (na dnu), pet odlomkov žarnogrobiščne keramike. Vkop za stojko, nepravilno okrogle oblike, vel. 0,36 × SE 859/860, sek. 22, kv. 560 0,41 m, gl. 0,16 m. Zasutje: temno rjava mehka zemlja. Vkop za stojko, nepravilne oblike, vel. 0,44 × 0,51 m, gl. Najdbe: drobci oglja. 0,15 m. Zasutje: temno rjava mehka zemlja z drobnimi SE 836/837, sek. 22, kv. 590 kamni. Najdbe: drobci oglja. Vkop za stojko, okrogle oblike, pr. 0,35 m, gl. 0,14 m. SE 861/862, sek. 22, kv. 560; žarnogrobiščna hiša 13 Zasutje: temno rjavosiva mehka zemlja s peskom. Najdbe: Vkop za stojko, okrogle oblike, vel. 0,52 × 0,55 m, gl. drobci oglja. 0,21 m. Zasutje: temno rjava mehka zemlja z drobnimi SE 838/839, sek. 22, kv. 590 kamni. Najdbe: drobci oglja, odlomek žarnogrobiščne Jama, nepravilne oblike, usmeritev po dolžini S−J, vel. 2,50 keramike. × 1,20 m, gl. 0,30 m. Zasutje: temno rjava, mehka zemlja s SE 863/864, sek. 22, kv. 570 peskom. Najdbe: drobci oglja. Vkop za stojko, okrogle oblike, pr. 0,37 m, gl. 0,17 m. Zasu- SE 840/841, sek. 22, kv. 590 tje: temno rjava mehka zemlja. Najdbe: drobci oglja, dva Vkop za stojko, okrogle oblike, vel. 0,42 × 0,32 m, gl. velika kamna, odlomek žarnogrobiščne keramike. 0,15 m. Zasutje: temno rjava mehka zemlja z drobnimi kamni. Najdbe: drobci oglja. 196 Dragomelj, AAS 106, 2022 SE 865/866, sek. 22, kv. 570 SE 883/884, sek. 23, kv. 423 Vkop za stojko, nepravilno ovalne oblike, pr. 0,35 m, gl. Vkop za stojko, okrogle oblike, vel. 0,29 × 0,33 m, gl. 0,15 m. Zasutje: temno rjava mehka zemlja z večjimi in 0,12 m. Zasutje: temno rjava mehka zemlja. Najdbe: drobci manjšimi kamni. Najdbe: drobci oglja, odlomek žarnogro- oglja, glinen hišni omet. biščne keramike. SE 885/886, sek. 24, kv. 645; zgodnji srednji vek SE 867/868, sek. 22, kv. 579 Vkop za stojko, okrogle oblike, pr. 0,25 m, gl. 0,03 m. Za- Vkop za stojko, okrogle oblike, vel. 0,37 × 0,43 m, gl. sutje: temno rdečerjava mehka ilovnata zemlja z majhnimi 0,13 m. Zasutje: temno rjava mehka zemlja. Najdbe: drobci kamni. oglja. SE 887/732, sek. 24, kv. 668, 678; zgodnji srednji vek SE 869/870, sek. 22, kv. 580 Jama, nepravilne oblike, vel. 2,48 × 0,96 m, gl. 0,12 m. Negativ, okrogle oblike, pr. 0,25 m, gl. 0,12 m. Zasutje: Zasutje vkopa: temno rjava mehka zemlja s kamni. Najdbe: temno rjava mehka zemlja. drobci oglja, 18 odlomkov žarnogrobiščne (G1157) in 82 SE 871/872, sek. 22, kv. 590 odlomkov zgodnjesrednjeveške keramike (G1608–G1617). Vkop za stojko, okrogle oblike, vel. 0,38 × 0,40 m, gl. SE 888/889, sek. 18, kv. 816 0,17 m. Zasutje: temno rjava mehka zemlja. Najdbe: drobci Jama nepravilne oblike, vel. 0,80 × 0,66 m, gl. 0,10 m. oglja. Zasutje: temno rjava prhka zemlja. SE 873/874, sek. 22, kv. 589 SE 894/895, sek. 18, kv. 813 Vkop za stojko, okrogle oblike, pr. 0,34 m, gl. 0,16 m. Zasu- Jama nepravilne oblike, vel. 0,60 × do 0,60 m, gl. 0,10 m. tje: temno rjava mehka zemlja. Najdbe: drobci oglja. Zasutje: temno rjava prhka zemlja. Najdbe: drobci oglja. SE 875/876, sek. 22, kv. 569 SE 896/897, sek. 23, kv. 423 Jama, nepravilno ovalne oblike, vel. 0,60–0,90 × 1,45 m, Vkop za stojko, nepravilno okrogle oblike, vel. 0,37 × gl. 0,22 m. Zasutje: na severu temno rjava, na jugu črna 0,40 m, gl. 0,12 m. Zasutje: temno rjava mehka zemlja. mehka zemlja. Najdbe: oglje, 27 odlomkov žarnogrobiščne Najdbe: drobci oglja, glinen hišni omet, devet odlomkov keramike (G1133). žarnogrobiščne keramike. SE 877/878, sek. 22, kv. 570 SE 898/899, sek. 24, kv. 646; jarek paleostruge Vkop za stojko, ovalne oblike, vel. 0,35 × 0,44 m, gl. Jarek, vel. 10 × do 2,35 m, gl. 0,42 m. Zasutje: temno rjava 0,20 m. Zasutje: temno rjava mehka zemlja. Najdbe: glinen mehka ilovnata zemlja s srednje velikimi kamni. Najd-hišni omet, drobci oglja, odlomek keramike. be: glinen hišni omet, 10 odlomkov žarnogrobiščne, dva SE 879/880, sek. 23, kv. 415 odlomka antične in 21 odlomkov zgodnjesrednjeveške Vkop za stojko, okrogle oblike, vel. 0,42 × 0,47 m, gl. keramike. 0,26 m. Zasutje: temno rjava mehka zemlja. Najdbe: majh- SE 900/901, sek. 19, kv. 438 ni prodniki, drobci oglja. Jama ovalne oblike, vel. 0,64 × do 0,56 m, gl. 0,26 m. SE 881/882, sek. 23, kv. 425 Zasutje: temno rjava mehka zemlja z manjšimi in večjimi Vkop za stojko, okrogle oblike, pr. 0,40 m, gl. 0,15 m. Zasu- kamni. Najdbe: drobci oglja. tje: temno rjava mehka zemlja. Najdbe: drobci oglja. SE 906/907, sek. 19, kv. 448, 458 Jama ovalne oblike, vel. 0,84 × 0,54 m, gl. 0,41 m. Zasutje: temno rjava mehka zemlja s peskom. Najdbe: drobci oglja, odlomki žarnogrobiščne keramike. SE 908/909, sek. 19, kv. 448 Vkop za stojko, okrogle oblike, pr. 0,34 m, gl. 0,25 m. Za- sutje: temno rjava mehka zemlja s peskom. Najdbe: drobci oglja, odlomki žarnogrobiščne keramike. SE 910/854, sek. 22, kv. 570 Jama SE 910, nepravilno ovalne oblike, vel. 2,50 × 0,70– 1 m, gl. do 0,40 m. Zasutje SE 854: temno rjava prhka delno glinena zemlja. Najdbe: velika količina oglja. Dragomelj, AAS 106, 2022 197 SE 911/912, sek. 19, kv. 456; žarnogrobiščna hiša 6 SE 929/930, sek. 18A, kv. 6; neolitska naselbinska jama 6 Vkop za stojko, nepravilno okrogle oblike, vel. 0,44 × Plitva jama krožno ovalne oblike, vel. 2,58 × 1,90 m, gl. do 0,36 m, gl. 0,14 m. Zasutje: temno rjava mehka zemlja s 0,25 m. Zasutje: temno črnorjava krhka zemlja z drobnim peskom. Najdbe: velik kamen, drobci oglja, odlomek žar- kamenjem. Najdbe: oglje, glinen hišni omet, 215 odlomkov nogrobiščne keramike. neolitske keramike (G27–G37), kamnita puščična konica SE 913/914, sek. 19, kv. 456; žarnogrobiščna hiša 6 (G38). Vkop za stojko, nepravilno okrogle oblike, vel. 0,57 × Radiokarbonska analiza vzorca oglja iz SE 930: Beta 0,43 m, gl. 0,16 m. Zasutje: temno rjava mehka zemlja Analytic 201209 – 5870+/–40 BP (1σ: 4792–4705 BC) (prim. s peskom in kamni. Najdbe: drobci oglja, 26 odlomkov žar- poglavje 6.1, sl. 169). nogrobiščne keramike (G812). SE 915/916, sek. 19, kv. 456; žarnogrobiščna hiša 7 Vkop za stojko, okrogle oblike, pr. 0,37 m, gl. 0,21 m. Za- sutje: temno rjava mehka zemlja s peskom. Najdbe: drobci oglja, dva odlomka žarnogrobiščne keramike. Radiokarbonska analiza vzorca oglja iz SE 916: Poznan 100041 – 2970+/–40 BP (1σ: 1260–1123 BC) (prim. poglavje 6.1, sl. 179). SE 917/918, sek. 19, kv. 456, 457; žarnogrobiščna hiša 7 Vkop za stojko, nepravilno okrogle oblike, pr. 0,35 m, gl. 0,13 m. Zasutje: temno rjava mehka zemlja s peskom. Najdbe: drobci oglja, pet odlomkov žarnogrobiščne keramike. SE 919/920, sek. 19, kv. 457; jama poleg žarnogrobiščne SE 932/933, sek. 18A, kv. 6 hiše 7 Jama nepravilne oblike, vel. 1 × 1 m, gl. do 0,16 m. Zasutje: Jama, nepravilno okrogle oblike, pr. 0,66 m, gl. 0,18 m. Za- temno rjava mehka zemlja z drobnim kamenjem. Najdbe: sutje: temno rjava mehka zemlja s peskom. Najdbe: drobci drobci oglja, 12 odlomkov žarnogrobiščne keramike. oglja, 11 odlomkov žarnogrobiščne keramike. SE 936/937, sek. 19, kv. 458 SE 921/922, sek. 19, kv. 457; jama poleg žarnogrobiščne Jama, nepravilne oblike, vel. 1 × 0,98 m, gl. do 0,10 m. Za- hiše 7 sutje: temno rjava mehka zemlja s peskom. Najdbe: drobci Jama, nepravilne okrogle oblike, vel. 0,84 × 0,78 m, gl. oglja, odlomek žarnogrobiščne keramike. 0,22 m. Zasutje: temno rjava mehka zemlja s peskom. SE 938/939, sek. 19, kv. 457 Najdbe: drobci oglja, dva odlomka žarnogrobiščne Vkop za stojko, ovalne oblike, vel. 0,36 × 0,33 m, gl. do keramike. 0,23 m. Zasutje: temno rjava mehka zemlja s peskom. SE 923/924, sek. 19, kv. 457 Najdbe: drobci oglja, štirje odlomki žarnogrobiščne Vkop za stojko, okrogle oblike, pr. 0,33 m, gl. 0,28 m. Za- keramike. sutje: temno rjava mehka zemlja s peskom. Najdbe: veliki SE 940/941, sek. 19, kv. 457 kamni, drobci oglja. Vkop za stojko, ovalne oblike, vel. 0,34 × 0,29 m, gl. do SE 925/926, sek. 19, kv. 457 0,15 m. Zasutje: temno rjava mehka zemlja s peskom in Vkop za stojko, okrogle oblike, pr. 0,41 m, gl. 0,23 m. Za- večjimi kamni. Najdbe: drobci oglja, odlomki žarnogrobišč- sutje: temno rjava mehka zemlja s peskom. Najdbe: drobci ne keramike. oglja, dva odlomka žarnogrobiščne keramike. SE 942/943, sek. 19, kv. 457 SE 927/928, sek. 18A, kv. 6 Vkop za stojko, okrogle oblike, pr. 0,33 m, gl. do 0,14 m. Vkop za stojko, nepravilno okrogle oblike, pr. 0,33 m, gl. Zasutje: temno rjava mehka zemlja. Najdbe: drobci oglja, 0,22 m. Zasutje: svetlo rjava prhka zemlja z drobnim kame- odlomki žarnogrobiščne keramike. njem. Najdbe: drobci oglja, odlomki keramike. SE 944/945, sek. 19, kv. 457 Jama, nepravilno ovalne oblike, vel. 1,15 × 0,56 m, gl. do 0,15 m. Zasutje: temno rjava mehka zemlja s peskom. Najdbe: drobci oglja, pet odlomkov žarnogrobiščne keramike. 198 Dragomelj, AAS 106, 2022 SE 946/947, sek. 19, kv. 457 SE 970/971, sek. 18A, kv. 5, 4; neolitska naselbinska jama 8 Vkop za stojko, ovalne oblike, vel. 0,53 × 0,35 m, gl. do Jama nepravilne oblike, vel. 3 × 1,80 m, gl. do 0,44 m. Za- 0,29 m. Zasutje: temno rjava mehka zemlja z drobnim sutje: svetlo do temno rjava mehka zemlja. Najdbe: drobci kamenjem. Najdbe: drobci oglja, dva odlomka žarnogro- oglja, glinen hišni omet, 15 odlomkov neolitske keramike. biščne keramike. SE 972/973, sek. 18A, kv. 5; neolitska naselbinska jama 7 SE 948/949, sek. 19, kv. 457 (glej tudi SE 780/715) Vkop za stojko, nepravilne oblike, vel. 0,48 × 0,45 m, gl. do Južni del neolitske naselbinske jame 7, jama je nepravil-0,35 m. Zasutje: temno rjava mehka zemlja s kamni. Najd- no podolgovate oblike, vel. 3,90 × 0,66 m, gl. do 0,50 m. be: drobci oglja, odlomki žarnogrobiščne keramike. Zasutje: temno rjava mehka zemlja. Najdbe: drobci oglja, SE 950/951, sek. 25, kv. 608; žarnogrobiščna hiša 16 osem odlomkov neolitske keramike (G39). Vkop za stojko, okrogle oblike, pr. 0,42 m, gl. do 0,08 m. SE 780/715, sek. 18, kv. 804 Zasutje: temno rjava mehka zemlja. Najdbe: drobci oglja, Severni del neolitske naselbinske jame 7 (glej tudi SE odlomek keramike. 972/973). SE 952/953, sek. 25, kv. 608; žarnogrobiščna hiša 16 SE 976/977, sek. 19, kv. 457 Jama okrogle oblike, pr. 0,52 m, gl. do 0,09 m. Zasutje: Vkop za stojko, okrogle oblike, vel. 0,37 × 0,41 m, gl. temno rjava mehka zemlja. Najdbe: drobci oglja, odlomek 0,24 m. Zasutje: temno rjava mehka zemlja s peskom. žarnogrobiščne keramike. Najdbe: drobci oglja, odlomki žarnogrobiščne keramike. SE 954/955, sek. 25, kv. 608; žarnogrobiščna hiša 16 SE 974/975, sek. 19, kv. 457 Vkop za stojko, okrogle oblike, pr. 0,28 m, gl. do 0,11 m. Vkop za stojko, ovalne oblike, vel. 0,64 × 0,48 m, gl. Zasutje: temno rjava mehka zemlja z manjšimi kamni. 0,09 m. Zasutje: temno rjava mehka zemlja s peskom Najdbe: drobci oglja. in kamni. Najdbe: drobci oglja, odlomki žarnogrobiščne SE 956/957, sek. 25, kv. 608; žarnogrobiščna hiša 16 keramike. Vkop za stojko, nepravilno ovalne oblike, pr. 0,48 m, gl. do SE 978/979, sek. 24, kv. 676; zgodnji srednji vek 0,08 m. Zasutje: temno rjava mehka zemlja. Najdbe: drobci Vkop za stojko, ovalne oblike, vel. 0,30 × 0,44 m, gl. oglja. 0,09 m. Zasutje: črnorjava mehka zemlja z manjšimi in SE 958/959, sek. 25, kv. 608; žarnogrobiščna hiša 16 večjimi kamni. Najdbe: drobci oglja. Vkop za stojko, ovalne oblike, pr. 0,41 m, gl. do 0,15 m. Za- SE 982/983, sek. 19, kv. 447 sutje: temno rjava mehka zemlja z večjo količino kamenja. Vkop za stojko, ovalne oblike, vel. 0,50 × 0,40 m. Zasutje: Najdbe: drobci oglja. temno rjava mehka zemlja s peskom. Najdbe: drobci oglja, SE 960/961, sek. 25, kv. 608; žarnogrobiščna hiša 16 odlomki žarnogrobiščne keramike. Vkop za stojko, okrogle oblike, pr. 0,19 m, gl. 0,10 m. Zasu- SE 984/985, sek. 19, kv. 447; žarnogrobiščna hiša 6 tje: rumenorjava mehka zemlja. Najdbe: drobci oglja. Vkop za stojko, okrogle oblike, vel. 0,50 × 0,43 m. Zasutje: SE 962/963, sek. 25, kv. 608; žarnogrobiščna hiša 16 temno rjava mehka zemlja s peskom in kamni. Najdbe: Vkop za stojko, nepravilno okrogle oblike, pr. 0,35 m, gl. drobci oglja, odlomki žarnogrobiščne keramike. 0,09 m. Zasutje: svetlo rjava mehka zemlja z drobnim SE 986/987, sek. 19, kv. 448 kamenjem. Jama, nepravilne oblike, vel. 0,73 × 0,46 m, gl. 0,14 m. SE 964/965, sek. 25, kv. 608; poleg žarnogrobiščne hiše 16 Zasutje: temno rjava mehka zemlja s peskom in kamni. Vkop za stojko, ovalne oblike, pr. 0,28–0,31 m, gl. 0,06 m. Najdb: drobci oglja. Zasutje: rumenorjava mehka zemlja. Najdbe: drobci oglja. SE 988/989, sek. 19, kv. 448 SE 966/967, sek. 19, kv. 457 Jama, nepravilne oblike, vel. 1,20 × 0,96 m. Zasutje: temno Vkop za stojko, okrogle oblike, vel. 0,37 × 0,32 m, gl. rjava mehka zemlja s peskom. Najdbe: drobci oglja, od- 0,07 m. Zasutje: temno rjava mehka zemlja s peskom. lomki žarnogrobiščne keramike. Najdbe: drobci oglja, odlomki žarnogrobiščne keramike. SE 990/991, sek. 19, kv. 448 SE 968/969, sek. 19, kv. 457 Jama, ledvičaste oblike, vel. 1,13 × 0,63 m, gl. 0,12 m. Za- Vkop za stojko, okrogle oblike, vel. 0,30 × 0,35 m, gl. sutje: temno rjava mehka zemlja s peskom. Najdbe: drobci 0,19 m. Zasutje: temno rjava mehka zemlja s peskom. oglja, odlomki žarnogrobiščne keramike. Najdbe: drobci oglja, odlomki žarnogrobiščne keramike. SE 992/993, sek. 25, kv. 628 Vkop, nepravilno okrogle oblike, pr. 0,32–0,69 m, gl. 0,16 m. Zasutje: temno rjava mehka zemlja. Dragomelj, AAS 106, 2022 199 SE 994/995, sek. 19, kv. 447, 448 SE 1016/1017, sek. 26, kv. 587, 577 Jama, nepravilne oblike, vel. 5 × 2,8 m, gl. 0,80 m. Zasutje: Jama nepravilne podolgovate oblike, usmeritev S−J, vel. temno rjava mehka zemlja s peskom. Najdbe: drobci oglja, 4,30 × 0,30–0,90 m, gl. do 0,15 m. Zasutje: temno rjava ze- šest odlomkov žarnogrobiščne keramike. mlja. Najdbe: sedem odlomkov žarnogrobiščne keramike. SE 996/997, sek. 19, kv. 488 SE 1018/1019, sek. 26, kv. 577 Vkop za stojko, okrogle oblike, pr. 0,41 m, gl. 0,09 m. Za- Vkop za stojko, okrogle oblike, vel. 0,40 × 0,38 m, gl. do sutje: temno rjava mehka zemlja s peskom. Najdbe: drobci 0,13 m. Zasutje: temno rjava glinena zemlja s peskom. oglja, odlomki keramike. Najdbe: drobci oglja, odlomek žarnogrobiščne keramike. SE 1000/1001, sek. 19, kv. 467 SE 1022/1023, sek. 25, kv. 618 Vkop za stojko, okrogle oblike, vel. 0,37 × 0,35 m, gl. Vkop za stojko, nepravilno okrogle oblike, pr. 0,24–0,30 m, 0,12 m. Zasutje: temno rjava mehka zemlja s peskom. gl. do 0,11 m. Zasutje rumenorjava, mehka zemlja. Najdbe: Najdbe: drobci oglja, trije odlomki žarnogrobiščne kerami- drobci oglja. ke (G811). SE 1024/1025, sek. 19, kv. 467 SE 1002/1003, sek. 19, kv. 458 Vkop za stojko, okrogle oblike, vel. 0,42 × 0,43 m, gl. Jama ovalne oblike, vel. 1,02 × 0,90 m, gl. 0,26 m. Zasutje: 0,21 m. Zasutje: temno rjava mehka zemlja z drobnim temno rjava mehka zemlja s peskom. Najdbe: drobci oglja, kamenjem. Najdbe: drobci oglja, odlomki žarnogrobiščne odlomki žarnogrobiščne keramike. keramike. SE 1004/1005, sek. 19, kv. 467 SE 1026/1027, sek. 25, kv. 607 Vkop za stojko, okrogle oblike, pr. 0,36 m, gl. 0,21 m. Za- Vkop za stojko, nepravilno okrogle oblike, pr. 0,31 m, gl. do sutje: temno rjava mehka zemlja s peskom. Najdbe: drobci 0,14 m. Zasutje: temno rjava mehka zemlja z večjimi kamni. oglja, 11 odlomkov žarnogrobiščne keramike (G809). Najdbe: drobci oglja. SE 1006/1007, sek. 18 A, kv. 3, 4; neolitska naselbinska SE 1028/1029, sek. 25, kv. 607; žarnogrobiščna hiša 16 jama 10 (glej tudi SE 787/714) Negativ nepravilno okrogle oblike, pr. 0,34 m, gl. 0,07 m. Jama nepravilne oblike, južni del neolitske naselbinske Zasutje: rjava mehka zemlja. jame 10, vel. 3,00 × 2,40 m, gl. 0,12 m. Zasutje: od sve- SE 1030/1031, sek. 25, kv. 607; žarnogrobiščna hiša 16 tlo do temno rjava mehka zemlja z drobnim kamenjem. Vkop za stojko, nepravilno kvadratne oblike, pr. 0,36 m, gl. Najdbe: drobci oglja, 10 odlomkov neolitske keramike 0,15 m. Zasutje: temno rjava mehka zemlja. Najdbe: drobci (G40–G41). oglja, odlomek žarnogrobiščne keramike. SE 787/714, sek. 18, kv. 803, severni del neolitske SE 1032/1033, sek. 18 A, kv. 2; zgostitev neolitske keramike naselbinske jame 10 in kamnitih orodij 2 SE 1006/1007 se navezuje na SE 787/714 (SE 787/714 je bila Plitva poglobitev nepravilne oblike, vel. 5,46 × 4 m, gl. do v sektorju 18 delno v profilu, SE 1006/1007 pa v tlorisu kaže 0,08 m. Zasutje: temno rjavo črna mehka zemlja z drobnim nadaljevanje proti jugu v sek. 18A). kamenjem. Najdbe: veliki kamni, drobci oglja, 127 odlom- SE 1008/1009, sek. 26, kv. 587 kov neolitske keramike (G42–G50), odbitkovni kamniti Vkop za stojko, nepravilne oblike, vel. 0,32 × 0,18 m, gl. orodji (G51–G52). do 0,10 m. Zasutje: temno rjava, drobljiva, glinena zemlja s SE 1036/1037, sek. 18 A, kv. 2; neolitska naselbinska peskom. Najdbe: drobci oglja, odlomki keramike. jama 11 SE 1010/1011, sek. 26, kv. 587 Jama nepravilne oblike z dvema poglobitvama, vel. 1,08 × Vkop za stojko, nepravilne oblike, vel. 0,49 × 0,45 m, gl. 0,64 m, gl. 0,23 m ( južna poglobitev) oz. 0,45 m (severna do 0,27 m. Zasutje: temno rjava, drobljiva, glinena ze- poglobitev). Zasutje: temno rjava mehka zemlja. mlja s peskom. Najdbe: devet odlomkov žarnogrobiščne Najdbe: drobci oglja, glinen hišni omet, 267 odlomkov keramike. neolitske keramike (G54–G76), odbitkovno kamnito orodje SE 1012/1013, sek. 26, kv. 587 (G53). Jama nepravilne oblike, vel. 1,12 × 1,12 m, gl. do 0,26 m. Radiokarbonska analiza vzorca oglja iz SE 1037: Beta Zasutje: temno rumenorjava, gnetljiva, glinena zemlja s pe- Analytic 162366 – 5730+/–50 BP (1σ: 4658–4500 BC) (prim. skom. Najdbe: drobci oglja, 217 odlomkov žarnogrobiščne poglavje 6.1, sl. 172). keramike (PN 219/00; G1086). 200 Dragomelj, AAS 106, 2022 M 1 : 50 D 1052 B 1036 A 1036 C D C B A SE 1038/1039, sek. 19, kv. 446 Jama nepravilno ovalne oblike, vel. 1,25 × 0,60 m, gl. 0,38 m. Zasutje: temno rjava mehka zemlja s peskom. Najdbe: drobci oglja, odlomki žarnogrobiščne keramike. SE 1040/1041, sek. 19, kv. 446; žarnogrobiščna hiša 7 Vkop za stojko, okrogle oblike, vel. 0,42 × 0,40 m, gl. 0,17 m. Zasutje: temno rjava mehka zemlja s peskom. Najdbe: veliki kamni, drobci oglja, odlomki žarnogrobiščne keramike. SE 1042/1043, sek. 19, kv. 446 Jama nepravilno ovalne oblike, vel. 1,96 × 1,14 m, gl. 0,58 m. Zasutje: temno rjava mehka zemlja s peskom. Najdbe: drobci oglja, odlomki žarnogrobiščne keramike. SE 1044/1045, sek. 19, kv. 416 Vkop za stojko, okrogle oblike, vel. 0,35 × 0,31 m, gl. 0,18 m. Zasutje: temno rjava mehka zemlja s peskom. Najdbe: velik kamen, drobci oglja, devet odlomkov žarno- grobiščne keramike. SE 1046/1047, sek. 19, kv. 416 Vkop za stojko, ovalne oblike, vel. 0,38 × 0,29 m, gl. 0,12 m. Zasutje: temno rjava mehka zemlja s peskom. Najdbe: drobci oglja, dva odlomka žarnogrobiščne keramike. SE 1048/1049, sek. 19, kv. 417 Jama ovalne oblike, vel. 0,54 × 0,36 m, gl. 0,17 m. Zasutje: temno rjava mehka zemlja s peskom. Najdbe: drobci oglja, dva odlomka žarnogrobiščne keramike. SE 1050/1051, sek. 19, kv. 416 Jama ovalne oblike, vel. 1,97 × 0,84 m, gl. 0,41 m. Zasutje: rumena mehka zemlja z nekaj večjimi kamni in peskom. Najdbe: drobci oglja, odlomki žarnogrobiščne keramike. Dragomelj, AAS 106, 2022 201 SE 1052/1053, sek. 18A, kv. 1; neolitska naselbinska jama 12 SE 1076/1077, sek. 25, kv. 605 Jama nepravilne oblike, vel. 2,60 × 1,40 m, gl. do 0,33 m. Vkop za stojko, okrogle oblike, pr. 0,40 m, gl. 0,13 m. Zasu- Zasutje: temno rjava do črna mehka zemlja. Najdbe: drobci tje: temno rjava mehka zemlja. Najdbe: dva velika kamna, oglja, glinen hišni omet, 201 odlomek neolitske keramike drobci oglja, odlomek žarnogrobiščne keramike. (G77–G94). SE 1078/1079, sek. 19, kv. 477 Radiokarbonska analiza vzorca oglja iz SE 1053: Beta Vkop za stojko, okrogle oblike, pr. 0,24 m, gl. 0,11 m. Zasu- Analytic 201210 – 5750+/–40 BP (1σ: 4676–4544 BC) (prim. tje: temno rjava mehka zemlja. Najdbe: drobci oglja, glinen poglavje 6.1, sl. 170). hišni omet, sedem odlomkov žarnogrobiščne keramike. SE 1054/1055, sek. 19, kv. 416, 426 SE 1080/1081, sek. 19, kv. 476, 477 Jama nepravilno podolgovate oblike, vel. 1,32 × 0,83 m, gl. Vkop za stojko, ovalne oblike, vel. 0,37 × 0,29 m, gl. 0,18 m. Zasutje: rumena mehka zemlja s peskom in večjimi 0,06 m. Zasutje: temno rjava mehka zemlja. Najdbe: drobci kamni. Najdbe: drobci oglja, odlomki žarnogrobiščne oglja. keramike. SE 1082/1083, sek. 19, kv. 476 SE 1056/1057, sek. 19, kv. 437 Vkop za stojko, okrogle oblike, vel. 0,28 × 0,33 m, gl. Vkop za stojko, ovalne oblike, vel. 0,40 × 0,30 m, gl. 0,11 m. 0,07 m. Zasutje: temno rjava mehka zemlja. Najdbe: drobci Zasutje: temno rjava mehka zemlja s peskom. Najdbe: oglja. drobci oglja, odlomki žarnogrobiščne keramike. SE 1084/1085, sek. 19, kv. 466 SE 1058/1059, sek. 26, kv. 578 Vkop za stojko, okrogle oblike, vel. 0,27 × 0,30 m, gl. Jama nepravilne oblike, vel. 1,53 × 0,93 m, gl. 0,32 m. 0,08 m. Zasutje: temno rjava mehka zemlja. Najdbe: drobci Zasutje: temno rjava prhka zemlja. Najdbe: drobci oglja, oglja, odlomek glinenega hišnega ometa. odlomek keramike. SE 1088/1089, sek. 19, kv. 467 SE 1060/1061, sek. 26, kv. 588 Vkop za stojko, okrogle oblike, vel. 0,36 × 0,30 m, gl. Jama nepravilne oblike, vel. 1,74 × 0,83 m, gl. 0,15 m. 0,14 m. Zasutje: temno rjava mehka zemlja. Najdbe: drobci Zasutje: temno rjava prhka zemlja. Najdbe: veliki kamni, oglja, glinen hišni omet, sedem odlomkov žarnogrobiščne drobci oglja. keramike. SE 1062/1063, sek. 26, kv. 588 SE 1086/1087, sek. 19, kv. 466; žarnogrobiščna hiša 7 Negativ okrogle oblike, pr. 0,40 m, gl. 0,17 m. Zasutje: Vkop za stojko, ovalne oblike, vel. 0,52 × 0,38 m, gl. temno rjava prhka zemlja. Najdbe: drobci oglja, svitek 0,21 m. Zasutje: temno rjava mehka zemlja. Najdbe: drobci (G1092). oglja, glinen hišni omet, trije odlomki žarnogrobiščne SE 1064/1065, sek. 26, kv. 598 keramike. Vkop za stojko, nepravilne oblike, vel. 0,45 × 0,43 m, gl. SE 1090/1091, sek. 19, kv. 466; žarnogrobiščna hiša 7 0,12 m. Zasutje: temno rjava zemlja. Najdbe: pet odlomkov Vkop za stojko, ovalne oblike, vel. 0,53 × 0,45 m, gl. žarnogrobiščne keramike. 0,26 m. Zasutje: temno rjava mehka zemlja. Najdbe: drobci SE 1066/1067, sek. 26, kv. 597 oglja, odlomek žarnogrobiščne keramike. Negativ okrogle oblike, pr. 0,32 m, gl. 0,13 m. Zasutje: SE 1092/1093, sek. 19, kv. 456; žarnogrobiščna hiša 7 temno rjava prhka zemlja. Vkop za stojko, okrogle oblike, vel. 0,49 × 0,45 m, gl. SE 1068/1069, sek. 26, kv. 598 0,33 m. Zasutje: temno rjava mehka zemlja. Najdbe: drobci Vkop za stojko, ovalne oblike, vel. 0,35 × 0,26 m, gl. oglja, odlomek žarnogrobiščne keramike (G810). 0,15 m. Najdbe: drobci oglja. SE 1096/1097, sek. 25, kv. 617 SE 1070/1071, sek. 19, kv. 426 Vkop za stojko, ovalne oblike, vel. 0,31 × 0,38 m, gl. Jama nepravilno podolgovate oblike, vel. 1,64 × 0,85 m, gl. 0,07 m. Zasutje: temno rjava mehka zemlja. Najdbe: drobci 0,34 m. Zasutje: rumena mehka zemlja s peskom. Najdbe: oglja, osem odlomkov žarnogrobiščne keramike. drobci oglja, odlomki žarnogrobiščne keramike. SE 1098/1099, sek. 25, kv. 636 SE 1072/1073, sek. 25, kv. 607 Vkop za stojko, nepravilno oglate oblike, vel. 0,35 × Jama nepravilne oblike, vel. 2,90 × 2,55 m, gl. 0,34 m. 0,43 m, gl. 0,10 m. Zasutje: temno rjava mehka zemlja z Jama je sestavljena iz treh rokavov s poglobitvami. Zasutje: manjšimi in večjimi kamni. Najdbe: drobci oglja. rumena in temno rjava mehka zemlja. Najdbe: veliki kamni (v stenah in na dnu jame), oglje, pet odlomkov žarnogro- biščne keramike. 202 Dragomelj, AAS 106, 2022 SE 1102/1103, sek. 25, kv. 626 SE 1122/1123, sek. 18 B, kv. 1 Negativ okrogle oblike, pr. 0,28 m, gl. 0,12 m. Zasutje: Jama nepravilne oblike, vel. 0,70 × do 0,58 m. Zasutje: te- temno rjava mehka zemlja z drobnim kamenjem. mno rjava prhka zemlja. Najdbe: veliki kamni, drobci oglja, SE 1104/1105, sek. 25, kv. 626 odlomek keramike. Vkop za stojko, okrogle oblike, pr. 0,34 m, gl. 0,12 m. SE 1126/1127, sek. 18A, kv. 1 Zasutje: temno rjava mehka zemlja z drobnim kamenjem. Vkop za stojko, nepravilno okrogle oblike, vel. 0,54 × Najdbe: drobci oglja. 0,46 m. Zasutje: temno rjava prhka zemlja. Najdbe: drobci SE 1108/1109, sek. 25, kv. 617, 627 oglja. Jama ovalne oblike, usmerjenost S−J, vel. 1,10 × 2,35 m, gl. SE 1130/1131, sek. 26, kv. 565 do 0,26 m. Zasutje: temno rjava mehka zemlja. Najdbe: Jama nepravilne oblike, vel. 0,80 × 0,63 m, gl. 0,17 m. veliki kamni, drobci oglja. Zasutje: temno rjava prhka zemlja. Najdbe: drobci oglja, SE 1112/1113, sek. 25, kv. 616 glinen hišni omet, odlomki keramike. Vkop za stojko, okrogle oblike, pr. 0,37 m, gl. 0,07 m. SE 1132/1133, sek. 26, kv. 585 Zasutje: svetlo rumenorjava mehka zemlja. Najdbe: drobci Vkop za stojko, okrogle oblike, pr. 0,42 m, gl. do 0,12 m. oglja. Zasutje: temno rjava prhka zemlja. Najdbe: drobci oglja, SE 1114/1115, sek. 27, kv. 494; jama s posodo deset odlomkov žarnogrobiščne keramike. Jama s posodo, pr. 0,26 m. Zasutje: temno rjava mehka SE 1136/1137, sek. 26, kv. 585 zemlja. Najdbe: oglje, semena, goveja čeljustnica, števil- Vkop za stojko, okrogle oblike, pr. 0,32 m, gl. 0,12 m. ni odlomki žarnogrobiščne keramike (lonec PN 239/00; Zasutje: temno rjava prhka zemlja. Najdbe: drobci oglja, G904–G910). odlomki keramike. SE 1116/1117, sek. 24, kv. 686; zgodnji srednji vek SE 1140/1141, sek. 28, kv. 526; žarnogrobiščna hiša 11 Jama nepravilne oblike, na zahodnem delu je večja krožna Vkop za stojko, okrogle oblike, vel. 0,54 × 0,42 m. Zasutje: poglobitev, na vzhodni strani se vkop postopoma spušča, temno rjava mehka zemlja s peskom. Najdbe: veliki kamni, na zahodni strani je prehod enakomerno strm, vel. 0,92 × drobci oglja, devet odlomkov žarnogrobiščne keramike. 0,59 m, gl. 0,30 m. Zasutje: sivorjava mehka zemlja z malo SE 1142/1143, sek. 28, kv. 526; žarnogrobiščna hiša 11 grobega peska. Najdbe: drobci oglja, odlomek keramike. Vkop za stojko, okrogle oblike, pr. 0,42 m. Zasutje: temno rjava mehka zemlja s peskom. Najdbe: drobci oglja, odlo- mek žarnogrobiščne keramike. SE 1144, sek. 24, kv. 642–643, 654, 663–664; kulturna plast Plast, rjavorumena mehka zemlja z grobim peskom, db. 0,01–0,04 m. Najdbe: glinen hišni omet, 255 odlomkov žar- nogrobiščne (PN 261/00; G1150–G1155, G1160), pet od- lomkov zgodnjesrednjeveške in odlomki mlajše keramike. SE 1118/1119, sek. 26, kv. 586, 576 Jama ovalne oblike, vel. 1,10 × 0,60 m, gl. 0,15 m. Zasutje: temno rjava prhka zemlja. Najdbe: drobci oglja. SE 1120/1121, sek. 26, kv. 577 Vkop za stojko, ovalne oblike, vel. 0,40 × 0,35 m, gl. 0,12 m. Zasutje: temno rjava prhka zemlja. Najdbe: drobci SE 1145/1146, sek. 28, kv. 526; žarnogrobiščna hiša 11 oglja, odlomek žarnogrobiščne keramike. Vkop za stojko, ovalne oblike, vel. 0,41 × 0,46 m, gl. 0,11 m. Zasutje: temno rjava mehka zemlja s peskom. Najdbe: različno veliki prodniki, drobci oglja, odlomki žarnogrobišč- ne keramike. Dragomelj, AAS 106, 2022 203 SE 1147/1148, sek. 28, kv. 526; žarnogrobiščna hiša 11 Jama nepravilne oblike, vel. 0,60 × 0,42 m, gl. 0,17 m. Za- sutje: temno rjava mehka zemlja s peskom. Najdbe: velik prodnik iz peščenca, drobci oglja, 12 odlomkov žarnogro- biščne keramike. SE 1151/1152, sek. 18A, kv. 1; neolitska naselbinska jama 13 (glej tudi SE 772/773) Južni, večji del naselbinske jame 13 je nepravilno podol- govate oblike, vel. 3,50 × 1,10 m, gl. do 0,33 m. Zasutje: temno rjava prhka zemlja. Najdbe: drobci oglja, pet od- lomkov neolitske keramike. SE 771/772, sek. 18, kv. 820, severni, manjši del naselbinske jame 13 SE 1155/1156, sek. 27, kv. 483 Neolitsko naselbinsko jamo 13 tvorita strukturi SE 771/772 Vkop za stojko, okrogle oblike, vel. 0,34 × 0,38 m, gl. in SE 1151/1152. 0,29 m. Zasutje: temno rjava mehka zemlja. Najdbe: pro- SE 1153/1154, sek. 18A, kv. 1; neolitska naselbinska jama 14 dniki, drobci oglja, glinen hišni omet, 101 odlomek žarno- Jama nepravilne oblike, vel. 2 × 1,20 m, gl. do 0,30 m. grobiščne keramike (G903). Zasutje: temno rjava do črna prhka zemlja. Najdbe: drobci SE 1157/1158, sek. 26, kv. 577 oglja, dve fragmentirani neolitski zajemalki (G95–G96). Jama nepravilne oblike, dno je pokrito s kamni, vel. 1,40 × 0,60 m, gl. 0,22 m. Zasutje: temno rjava prhka zemlja. A M 1 : 50 Najdbe: drobci oglja, kamni. SE 1159/1160, sek. 27, kv. 494 771 Vkop za stojko, okrogle oblike, vel. 0,32 × 0,34 m, gl. 0,14 m. Zasutje: temno rjava mehka zemlja. Najdbe: drobci oglja, glinen hišni omet, 13 odlomkov žarnogrobiščne B keramike. B C SE 1161/1162, sek. 28, kv. 538 Vkop za stojko, okrogle oblike, vel. 0,28 × 0,25 m, gl. 0,17 m. Zasutje: temno rjava mehka zemlja. Najdbe: drobci oglja, glinen hišni omet. D SE 1163/1164, sek. 28, kv. 538 A D Vkop za stojko, okrogle oblike, vel. 0,30 × 0,29 m, gl. 0,17 m. Zasutje: temno rjava mehka zemlja. Najdbe: 1151 velik kamen, drobci oglja, dva odlomka žarnogrobiščne keramike. C 1153 SE 1165, sek. 25, kv. 638, 628 Plast prodnikov in rumenorjava zemlja na dnu paleostruge A A SE 545. SE 1166/1167, sek. 26, kv. 587 B B Vkop za stojko, nepravilne oblike, vel. 0,35 × 0,33 m, gl. 0,08 m. Zasutje: temno rjava mehka zemlja. Najdbe: glinen hišni omet, 29 odlomkov žarnogrobiščne keramike. C C SE 1168/1169, sek. 26, kv. 587 Vkop za stojko, ovalne oblike, vel. 0,35 × 0,25 m, gl. 0,06 m. Zasutje: temno rjava mehka zemlja. Najdbe: trije odlomki žarnogrobiščne keramike. D D 204 Dragomelj, AAS 106, 2022 SE 1170/1171, sek. 26, kv. 587 SE 1196A/1197A, sek. 28, kv. 537 Vkop za stojko, okrogle oblike, pr. 0,30 m, gl. 0,25 m. Zasu- Jama nepravilne oblike, vel. 1,95 × 0,70 m. Zasutje: temno tje: temno rjava prhka zemlja. Najdbe: veliki kamni, drobci rjava mehka zemlja s peskom. Najdbe: veliki kamni, drobci oglja. oglja, velika količina glinenega hišnega ometa, dva odlom- SE 1172/1173, sek. 26, kv. 587 ka žarnogrobiščne keramike. Vkop za stojko, ovalne oblike, vel. 0,40 × 0,30 m, gl. SE 1196B/1197B, sek. 24, kv. 654; zgodnji srednji vek 0,23 m. Zasutje: temno rjava prhka zemlja. Najdbe: drobci Jama pravokotne oblike z zaobljenimi vogali in ravnim oglja, trije odlomki žarnogrobiščne keramike. dnom, vel. 1,60 × 1,00 m, gl. 0,26 m. Zasutje: črnorja- SE 1174/1175, sek. 26, kv. 587 va mehka zemlja. Najdbe: kamni, oglje, velika količina Vkop za stojko, ovalne oblike, vel. 0,35 × 0,30 m, gl. glinenega hišnega ometa, štirje odlomki žarnogrobiščne 0,16 m. Zasutje: temno rjava prhka zemlja. Najdbe: drobci keramike, odlomki zgodnjesrednjeveške keramike (G1618). oglja, odlomki keramike. SE 1176/1177, sek. 26, kv. 587 Negativ okrogle oblike, pr. 0,40 m, gl. 0,18 m. Zasutje: temno rjava prhka zemlja. SE 1178/1179, sek. 27, kv. 493; žarnogrobiščna hiša 9 Vkop za stojko, okrogle oblike, vel. 0,42 × 0,45 m, gl. 0,23 m. Zasutje: temno rjava mehka zemlja. Najdbe: drobci oglja, odlomki keramike. Struktura se stika s SE 611/635 v vzhodnem vogalu hiše 9. SE 1180/1181, sek. 27, kv. 494 Jama nepravilno podolgovate oblike, vel. 2,54 × 0,94 m, gl. 0,46 m. Zasutje: temno rjava mehka zemlja. Najdbe: glinen hišni omet, štirje odlomki žarnogrobiščne keramike. SE 1200, sek. 28, kv. 525; kamni Trije kamni nad strukturo SE 1205/1206, verjetno podpora SE 1182/1183, sek. 27, kv. 494 za stojko. Vkop za stojko, ovalne oblike, vel. 0,33 × 0,22 m, gl. 0,09 m. Zasutje: temno rjava mehka zemlja. Najdbe: drobci SE 1201/1202, sek. 18B, kv. 4 oglja, glinen hišni omet, 18 odlomkov žarnogrobiščne Jama nepravilne oblike, vel. 0,66 × 0,42 m. Zasutje: temno keramike. rjava prhka zemlja. SE 1184/1185, sek. 28, kv. 528 SE 1203/1204, sek. 19, kv. 477 Vkop za stojko, okrogle oblike, vel. 0,33 × 0,28 m, gl. Vkop za stojko, ovalne oblike, vel. 0,37 × 0,50 m, gl. 0,15 m. Zasutje: temno rjava mehka zemlja. Najdbe: drobci 0,16 m. Zasutje: temno rjava mehka zemlja. Najdbe: drobci oglja, glinen hišni omet, odlomki žarnogrobiščne keramike. oglja, odlomki žarnogrobiščne keramike. SE 1186/1187, sek. 24, kv. 664 SE 1205/1206, sek. 28, kv. 525 Negativ nepravilne oblike, vel. 0,50 × 0,38 m, gl. 0,13 m. Vkop za stojko, okrogle oblike, vel. 0,45 × 0,41 m, gl. Zasutje: svetlo rjava mehka zemlja s peskom. Najdbe: 0,08 m. Nad vkopom so bili trije kamni SE 1200, verjetno drobci oglja, odlomki žarnogrobiščne keramike (vkopana podpora za stojko. Zasutje: temno rjava mehka zemlja s posode). peskom. Najdbe: drobci oglja, osem odlomkov žarnogro- biščne keramike. SE 1188/1189, sek. 28, kv. 528 Vkop za stojko, okrogle oblike, vel. 0,28 × 0,26 m, gl. SE 1207/1208, sek. 18 A, kv. 3; neolitska naselbinska jama 9 0,16 m. Zasutje: temno rjava mehka zemlja s peskom. Jama podolgovato nepravilne oblike, vel. 4,20 × 1,20 m, gl. Najdbe: drobci oglja, glinen hišni omet, odlomki žarnogro- 0,27 m. Zasutje: temno rjava prhka zemlja. Najdbe: drobci biščne keramike. oglja, glinen hišni omet, šest odlomkov neolitske keramike, deset odlomkov žarnogrobiščne keramike. SE 1190/1191, sek. 26, kv. 587 Jama ovalne oblike, vel. 0,68 × 0,23 m, gl. 0,20 m. Zasutje: SE 1209/1210, sek. 28, kv. 535 temno rjava prhka zemlja. Najdbe: drobci oglja. Jama okrogle oblike, vel. 0,51 × 0,43 m, gl. 0,20 m. Zasutje: temno rjava mehka zemlja s peskom. Najdbe: drobci oglja, SE 1194/1195, sek. 18A, kv. 1 odlomki žarnogrobiščne keramike. Vkop nepravilne oblike, vel. 0,54 × 0,44 m. Zasutje: temno rjava prhka zemlja. Najdbe: drobci oglja, glinen hišni omet. Dragomelj, AAS 106, 2022 205 SE 1211/1212, sek. 28, kv. 527; žarnogrobiščna hiša 11 Vkop za stojko, okrogle oblike, vel. 0,52 × 0,48 m, gl. 0,25 m. Zasutje: temno rjava mehka zemlja s peskom. Najdbe: veliki prodniki, drobci oglja, glinen hišni omet, šest odlomkov žarnogrobiščne keramike. SE 1213/1214, sek. 19, kv. 466, 467; žarnogrobiščna hiša 7 Vkop za stojko, nepravilne oblike, vel. 0,50 × 0,47 m, gl. 0,23 m. Zasutje: temno rjava mehka zemlja. Najdbe: drobci oglja, glinen hišni omet, šest odlomkov žarnogrobiščne keramike. SE 1215/1216, sek. 19, kv. 467; žarnogrobiščna hiša 7 Vkop za stojko, okrogle oblike, pr. 0,42 m, gl. 0,24 m. Za- sutje: temno rjava mehka zemlja. Najdbe: drobci oglja, dva odlomka žarnogrobiščne keramike. SE 1217/1218, sek. 19, kv. 466, 467; žarnogrobiščna hiša 7 Vkop za stojko, ovalne oblike, vel. 0,35 × 0,28 m, gl. 0,13 m. Zasutje: temno rjava mehka zemlja. Najdbe: drobci oglja. SE 1219/1220, sek. 19, kv. 456; žarnogrobiščna hiša 7 Vkop za stojko, nepravilno ovalne oblike, vel. 0,50 × 0,42 m, gl. 0,38 m. Zasutje: temno rjava mehka zemlja. Najdbe: drobci oglja, dva odlomka žarnogrobiščne keramike. SE 1221/1222, sek. 19, kv. 446 Vkop za stojko, okrogle oblike, pr. 0,32 m, gl. 0,19 m. SE 1233/1234, sek. 28, kv. 536; žarnogrobiščna hiša 11 Zasutje: temno rjava mehka zemlja. Najdbe: drobci oglja, Vkop za stojko, ovalne oblike, vel. 0,53 × 0,47 m, gl. sedem odlomkov žarnogrobiščne keramike. 0,16 m. Zasutje: temno rjava mehka zemlja. Najdbe: drobci SE 1223/1224, sek. 28, kv. 536; žarnogrobiščna hiša 11 oglja, velik ploščat kamen, glinen hišni omet, šest odlom- Vkop za stojko, okrogle oblike, pr. 0,39 m, gl. 0,28 m. Za- kov žarnogrobiščne keramike. sutje: temno rjava mehka zemlja s peskom. Najdbe: drobci SE 1235/1236, sek. 28, kv. 536; žarnogrobiščna hiša 11 oglja, glinen hišni omet, 12 odlomkov žarnogrobiščne Vkop za stojko, okrogle oblike, pr. 0,46 m, gl. 0,18 m. Zasu- keramike. tje: temno rjava mehka zemlja s peskom in kamni. Najdbe: SE 1225/1226, sek. 28, kv. 526, 536; žarnogrobiščna hiša 11 drobci oglja, glinen hišni omet, sedem odlomkov žarno- Vkop za stojko, okrogle oblike, vel. 0,49 × 0,47 m, gl. grobiščne keramike. 0,15 m. Zasutje: temno rjava mehka zemlja s peskom. SE 1237/1238, sek. 25a, kv. 614 Najdbe: drobci oglja, sedem odlomkov žarnogrobiščne Vkop za stojko, okrogle oblike. Najdbe: glinen hišni omet, keramike. sedem odlomkov žarnogrobiščne keramike. SE 1227/1228, sek. 19, kv. 456 SE 1239/1240, sek. 25a, kv. 624 Vkop za stojko, nepravilno okrogle oblike, vel. 0,36 × Jama nepravilne ovalne oblike, usmerjenost SV−JZ, dl. 0,41 m, gl. 0,15 m. Zasutje: temno rjava mehka zemlja. 2,5 m. Najdbe: drobci oglja, glinen hišni omet. SE 1241/1242, sek. 27, kv. 504 SE 1231/1232, sek. 28, kv. 525 Jama ovalne oblike, vel. 0,95 × do 0,39 m, gl. 0,25 m. Jama ovalne oblike, vel. 0,46 × 0,38 m, gl. 0,24 m. Zasutje: Zasutje: temno rjava mehka zemlja. Najdbe: drobci oglja, temno rjava mehka zemlja s peskom. Najdbe: drobci oglja, glinen hišni omet. ploščati kamni, deset odlomkov žarnogrobiščne keramike, lonec z dvema ročajema (PN 308/00; G1022). SE 1243/1244, sek. 27, kv. 504 Vkop za stojko, okrogle oblike, pr. 0,40 m, gl. 0,27 m. Za- sutje: temno rjava mehka zemlja. Najdbe: drobci oglja, pet odlomkov žarnogrobiščne keramike. 206 Dragomelj, AAS 106, 2022 SE 1245/1246, sek. 27, kv. 504 Radiokarbonska analiza vzorca oglja iz SE 1266: Beta Jama nepravilno ovalne oblike, vel. 1,12 × 0,68 m, gl. Analytic 201211 – 2970+/–40 BP (1σ: 1260–1123 BC) (prim. 0,27 m. Zasutje: temno rjava mehka zemlja. Najdbe: drobci poglavje 6.1, sl. 180). oglja, šest odlomkov žarnogrobiščne keramike. SE 1267/1268, sek. 26, kv. 594 SE 1247/1248, sek. 27, kv. 504 Vkop za stojko, ovalne oblike, vel. 0,22 × 0,26 m, gl. Del jame SE 1249 ali vkop za stojko, okrogle oblike, pr. 0,08 m. Zasutje: temno rjava prhka zemlja. 0,32 m, gl. 0,20 m. Zasutje: temno rjava mehka zemlja. SE 1269/1270, sek. 28, kv. 523 Najdbe: drobci oglja, pet odlomkov žarnogrobiščne Jama okrogle oblike, vel. 0,57 × 0,45 m, gl. 0,15 m. Zasutje: keramike. temno rjava prhka zemlja s peskom. Najdbe: drobci oglja, SE 1249/1250, sek. 27, kv. 504 pet odlomkov žarnogrobiščne keramike. Jama nepravilne oblike, vel. 1,40 × do 1 m, gl. 0,32 m. SE 1271/1272, sek. 28, kv. 524 Zasutje: temno rjava mehka zemlja. Najdbe: drobci oglja, Jama nepravilne oblike, vel. 1,80 × 1,70 m, gl. do 0,19 m. glinen hišni omet, pet odlomkov žarnogrobiščne keramike, Zasutje: temno rjava prhka zemlja s peskom. Najdbe: kamnita klina. drobci oglja, dva odlomka žarnogrobiščne keramike. SE 1251/1252, sek. 20, kv. 504 SE 1273/1274, sek. 28, kv. 524 Vkop za stojko, nepravilne oblike, vel. 0,44 × 0,41 m, gl. Vkop za stojko, okrogle oblike, vel. 0,31 × 0,27 m, gl. 0,21 m. Zasutje: temno rjava mehka zemlja. Najdbe: drobci 0,10 m. Zasutje: temno rjava mehka zemlja s peskom. oglja, en odlomek žarnogrobiščne keramike. Najdbe: drobci oglja, štirje odlomki žarnogrobiščne SE 1253/1254, sek. 27, kv. 504 keramike. Vkop okrogle oblike, del SE 1360, vel. 0,60 × 0,52 m, gl. SE 1275/1276, sek. 28, kv. 527 0,24 m. Zasutje: temno rjava mehka zemlja. Najdbe: drobci Jama nepravilne oblike, vel. 3,04 × 2,5 m, gl. 0,46 m. Za-oglja. sutje: temno rjava mehka zemlja s peskom. Najdbe: drobci SE 1255/1256, sek. 28, kv. 535, 536; žarnogrobiščna hiša 11 oglja, dva odlomka žarnogrobiščne keramike. Vkop za stojko, ovalne oblike, vel. 0,38 × 0,41 m, gl. SE 1277/1278, sek. 28, kv. 523 0,23 m. Zasutje: temno rjava mehka zemlja s peskom. Vkop za stojko, okrogle oblike, pr. 0,42 m, gl. 0,12 m. Za- Najdbe: drobci oglja, glinen hišni omet, 11 odlomkov kera- sutje: temno rjava mehka zemlja s peskom. Najdbe: drobci mike, del žrmelj (G1085). oglja, sedem odlomkov žarnogrobiščne keramike. SE 1257/1258, sek. 26, kv. 592; poleg žarnogrobiščne hiše SE 1279/1280, sek. 27, kv. 494 15 Vkop za stojko, okrogle oblike, pr. 0,42 m, gl. 0,20 m. Zasu- Vkop za stojko, ovalne oblike, vel. 0,36 × 0,33 m, gl. tje: temno rjava mehka zemlja. Najdbe: drobci oglja, glinen 0,44 m. Zasutje: temno rjava prhka zemlja. Najdbe: drobci hišni omet, en odlomek žarnogrobiščne keramike. oglja. SE 1281/1282, sek. 27, kv. 494 SE 1259/1260, sek. 26, kv. 592; žarnogrobiščna hiša 15 Vkop za stojko, okrogle oblike, pr. 0,34 m, gl. 0,13 m. Zasu- Vkop za stojko, okrogle oblike, pr. 0,24 m, gl. 0,12 m. Zasu- tje: temno rjava mehka zemlja. Najdbe: drobci oglja. tje: temno rjava prhka zemlja. SE 1283/1284, sek. 27, kv. 518 SE 1261/1262, sek. 26, kv. 592; poleg žarnogrobiščne hiše Jama nepravilno ovalne oblike, vel. 0,93 × do 0,80 m, gl. 15 0,11 m. Zasutje: temno rjava mehka zemlja. Najdbe: drobci Vkop za stojko, okrogle oblike, pr. 0,32 m, gl. 0,29 m. oglja. Zasutje: temno rjava prhka zemlja. Najdbe: en odlomek žarnogrobiščne keramike. SE 1285/1286, sek. 26, kv. 592; žarnogrobiščna hiša 15 Vkop za stojko, okrogle oblike, pr. 0,46 m, gl. 0,26 m. Zasu- SE 1263/1264, sek. 26, kv. 592; žarnogrobiščna hiša 15 tje: temno rjava mehka zemlja. Vkop za stojko, okrogle oblike, pr. 0,45 m, gl. 0,30 m. Zasu- tje: temno rjava prhka zemlja. Najdbe: glinen hišni omet, 21 SE 1287/1288, sek. 26, kv. 592; žarnogrobiščna hiša 15 odlomkov žarnogrobiščne keramike (G1087). Vkop za stojko, okrogle oblike, pr. 0,26 m, gl. 0,11 m. Zasu- tje: temno rjava prhka zemlja. SE 1265/1266, sek. 26, kv. 592; žarnogrobiščna hiša 15 Vkop za stojko, okrogle oblike, pr. 0,42 m, gl. 0,25 m. Za- SE 1289/1290, sek. 27, kv. 516 sutje: temno rjava prhka zemlja. Najdbe: drobci oglja, pet Vkop za stojko, okrogle oblike, vel. 0,50 × 0,60 m, gl. odlomkov žarnogrobiščne keramike. 0,15 m. Zasutje: temno rjava mehka zemlja. Najdbe: drobci oglja. Dragomelj, AAS 106, 2022 207 SE 1291/1292, sek. 27, kv. 516 SE 1319/1320, sek. 26, kv. 582; žarnogrobiščna hiša 14 Vkop za stojko, okrogle oblike, vel. 0,40 × 0,44 m, gl. Vkop za stojko, ovalne oblike, vel. 0,26 × 0,20 m, gl. 0,17 m. Zasutje: temno rjava mehka zemlja. Najdbe: drobci 0,04 m. Zasutje: temno rjava prhka zemlja. Najdbe: drobci oglja. oglja, odlomek žarnogrobiščne keramike. SE 1293/1294, sek. 27, kv. 516 SE 1323/1324, sek. 26, kv. 582; žarnogrobiščna hiša 14 Vkop za stojko, nepravilno ovalne oblike, vel. 0,38 × Vkop za stojko, okrogle oblike, pr. 0,35 m, gl. 0,25 m. Zasu- 0,30 m, gl. 0,09 m. Zasutje: temno rjava mehka zemlja. tje: temno rjava prhka zemlja. Najdbe: kamni, drobci oglja, Najdbe: drobci oglja. trije odlomki žarnogrobiščne keramike (G1088). SE 1295/1296, sek. 26, kv. 594 SE 1325/1326, sek. 26, kv. 58; žarnogrobiščna hiša 14 Vkop za stojko, ovalne oblike, vel. 0,28 × 0,22 m, gl. Vkop za stojko, ovalne oblike, vel. 0,27 × 0,23 m, gl. 0,12 m. Zasutje: temno rjava prhka zemlja. 0,05 m. Zasutje: temno rjava prhka zemlja. Najdbe: drobci SE 1297/1298, sek. 26, kv. 564 oglja, odlomki keramike. Negativ ovalne oblike, vel. 0,36 × 0,26 m, gl. 0,11 m. Za- SE 1327/1328, sek. 25a, kv. 604 sutje: temno rjava prhka zemlja. Najdbe: drobci oglja, dva Vkop za stojko, okrogle oblike. svitka (PN 336/00; G1090–G1091). SE 1329/1330, sek. 25a, kv. 604 SE 1299/1300, sek. 25a, kv. 614 Vkop za stojko, okrogle oblike. Najdbe: štirje odlomki žar- Vkop za stojko, okrogle oblike. Najdbe: štirje odlomki žar- nogrobiščne keramike. nogrobiščne keramike. SE 1331/1332, sek. 24, kv. 664 SE 1301/1302, sek. 25a, kv. 614 Vkop za stojko, nepravilne oblike, vel. 0,58 × 0,50 m, gl. Jama nepravilne oblike, usmerjenost predvidoma SV−JZ, 0,17 m. Zasutje: temno rjava mehka zemlja. Najdbe: šest delno neodkopana, d. 1,3 m, š. 1,5 m. Najdbe: glinen hišni kamnov na dnu jame, drobci oglja, šest odlomkov žarno- omet, odlomek žarnogrobiščne keramike. grobiščne keramike. SE 1305/1306, sek. 28, kv. 523 Vkop za stojko, okrogle oblike, pr. 0,43 m, gl. 0,15 m. Najdbe: glinen hišni omet, dva odlomka žarnogrobiščne keramike. SE 1307/1308, sek. 26, kv. 582; žarnogrobiščna hiša 14 Vkop za stojko, nepravilne oblike, vel. 0,52 × 0,45 m, gl. 0,18 m. Zasutje: temno rjava prhka zemlja. Najdbe: dva odlomka žarnogrobiščne keramike. SE 1309/1310, sek. 26, kv. 582; žarnogrobiščna hiša 14 Vkop za stojko, nepravilne oblike, vel. 0,27 × 0,30 m, gl. 0,12 m. Zasutje: temno rjava prhka zemlja. Najdbe: drobci oglja, trije odlomki žarnogrobiščne keramike. SE 1313/1314, sek. 26, kv. 582; žarnogrobiščna hiša 14 Vkop za stojko, okrogle oblike, pr. 0,37 m, gl. 0,29 m. SE 1333/1334, sek. 26, kv. 564 Zasutje: temno rjava prhka zemlja. Najdbe: šest odlomkov Jama ovalne oblike, vel. 0,65 × 0,50 m, gl. 0,22 m. Zasutje: žarnogrobiščne keramike. temno rjava prhka zemlja z večjimi kamni. Najdbe: odlo- mek žarnogrobiščne keramike (G1089). SE 1315/1316, sek. 26, kv. 582; žarnogrobiščna hiša 14 Vkop za stojko, okrogle oblike, pr. 0,33 m, gl. 0,15 m. Zasu- SE 1335/1336, sek. 26, kv. 584 tje: temno rjava prhka zemlja. Najdbe: odlomki keramike. Vkop za stojko, nepravilne oblike, vel. 0,45 × 0,43 m, gl. 0,25 m. Zasutje: temno rjava prhka zemlja z večjimi kamni. SE 1317/1318, sek. 26, kv. 582; žarnogrobiščna hiša 14 Vkop za stojko, ovalne oblike, vel. 0,40 × 0,35 m, gl. SE 1337/1338, sek. 28, kv. 547, 548 0,25 m. Zasutje: temno rjava prhka zemlja. Najdbe: drobci Jama nepravilne oblike, vel. 1,93 × 0,88 m, gl. 0,23 m. Za- oglja. sutje: temno rjava mehka zemlja s peskom. Najdbe: drobci oglja. 208 Dragomelj, AAS 106, 2022 SE 1339/1340, sek. 26, kv. 584 SE 1365/1366, sek. 25a, kv. 604 Vkop za stojko, ovalne oblike, vel. 0,45 × 0,42 m, gl. Vkop za stojko, ovalne oblike, ob robu velike jame 0,08 m. Zasutje: temno rjava prhka zemlja s kamenjem. SE 1347/1348. Najdbe: sedem odlomkov žarnogrobiščne Najdbe: drobci oglja. keramike. SE 1343/1344, sek. 25a, kv. 633 SE 1367/1368, sek. 23a, kv. 422 Jama nepravilne oblike, usmerjenost S−J, dl. 1,8 m, š. 1,3 m. Vkop za stojko, ovalne oblike, vel. 0,38 × 0,41 m, gl. 0,21 m. SE 1345/1346, sek. 25a, kv. 604 Zasutje: temno rjava mehka zemlja. Najdbe: odlomek Vkop za stojko, ovalne oblike, na robu velike jame keramike. SE 1347/1348. Najdbe: trije odlomki žarnogrobiščne SE 1369/1370, sek. 26, kv. 574 keramike. Vkop za stojko, okrogle oblike, pr. 0,20 m, gl. 0,25 m. SE 1347/1348, sek. 25a, kv. 604 Zasutje: temno rjava prhka zemlja. Najdbe: en odlomek Jama nepravilne oblike, dl. 4,0 m, š. 2,0 m. Najdbe: deset žarnogrobiščne keramike. odlomkov žarnogrobiščne keramike. SE 1371/1372, sek. 26, kv. 572; žarnogrobiščna hiša 14 SE 1349/1350, sek. 24a, kv. 684 (sek. 16, kv. 251); zgodnji Vkop za stojko, ovalne oblike, vel. 0,38 × 0,31 m, gl. 0,19 m. srednji vek Zasutje: temno rjava prhka zemlja. Najdbe: drobci oglja. Jama nepravilne okrogle oblike, vel. 1,12 × 0,98 m, gl. SE 1373/1374, sek. 26, kv. 572 0,24 m, na zahodni strani se vkop spušča položno, na Vkop ovalne oblike, vel. 0,60 × 0,40 m, gl. 0,02 m. Zasutje: vzhodni stopničasto. Zasutje: rumena mehka zemlja z temno rjava prhka zemlja. grobim peskom in dvema kamnoma. SE 1375/1376, sek. 26, kv. 572 SE 1351/1352, sek. 24a, kv. 684 (sek. 16, kv. 251); zgodnji Vkop za stojko, okrogle oblike, pr. 0,26 m, gl. 0,16 m. Zasu- srednji vek tje: temno rjava prhka zemlja. Jama nepravilne oblike, vel. 1,72 × 0,87 m, gl. 0,25 m. SE 1377/1378, sek. 26, kv. 572 Zasutje: rumena mehka zemlja z grobim peskom in štirimi Vkop za stojko, okrogle oblike, pr. 0,30 m, gl. 0,07 m. Zasu- kamni. tje: temno rjava prhka zemlja s kamni. SE 1353/1354, sek. 24a, kv. 673 (sek. 16, kv. 250); SE 1379/1380, sek. 26, kv. 583 zgodnjesrednjeveška hiša 3 Jama nepravilne oblike, usmerjenost SZ−JV, vel. 1,50 × do Vkop za stojko, okrogle oblike, vel. 0,21 × 0,18 m, gl. 0,50 m, gl. 0,26 m. Zasutje: temno rjava prhka zemlja z 0,17 m. Zasutje: sivorjava mehka zemlja. Najdbe: drobci večjimi kamni. Najdbe: drobci oglja, trije odlomki žarno- oglja. grobiščne keramike. SE 1355/1356, sek. 28, kv. 546 SE 1381/1382, sek. 26, kv. 583 Vkop za stojko, okrogle oblike, vel. 0,37 × 0,34 m, gl. Vkop za stojko, okrogle oblike, pr. 0,35 m, gl. 0,20 m. 0,26 m. Zasutje: temno rjava mehka zemlja s kamni. Najd- Zasutje: temno rjava prhka zemlja. Najdbe: trije odlomki be: drobci oglja, dva odlomka žarnogrobiščne keramike. žarnogrobiščne keramike. SE 1357/1358, sek. 28, kv. 546 SE 1383/1384, sek. 26, kv. 583 Vkop za stojko, okrogle oblike, pr. 0,42 m, gl. 0,12 m. Zasu- Vkop za stojko, okrogle oblike, pr. 0,37 m, gl. 0,17 m. Za- tje: temno rjava prhka zemlja. Najdbe: drobci oglja. sutje: temno rjava prhka zemlja. Najdbe: drobci oglja, pet SE 1359/1360, sek. 27, kv. 505 odlomkov žarnogrobiščne keramike. Jama nepravilne oblike, vel. 3,70 × 1 m, gl. 0,52 m. Vkop je SE 1385/1386, sek. 19, kv. 477 združen z okroglim vkopom SE 1253. Zasutje: temno rjava Vkop za stojko, okrogle oblike, vel. 0,25 × 0,28 m, gl. mehka zemlja. Najdbe: drobci oglja. 0,17 m. Zasutje: temno rjava mehka zemlja. Najdbe: drobci SE 1361/1362, sek. 28, kv. 545 oglja. Vkop za stojko, okrogle oblike, pr. 0,29 m, gl. 0,07 m. SE 1389/1390, sek. 19, kv. 466 Zasutje: temno rjava mehka zemlja. Najdbe: en odlomek Jama ovalne oblike, vel. 0,61 × 0,44 m, gl. 0,12 m. Zasutje: žarnogrobiščne keramike (G1023). temno rjava mehka zemlja. Najdbe: drobci oglja. SE 1363/1364, sek. 25a, kv. 604 SE 1391/1392, sek. 19, kv. 456 Vkop za stojko, ovalne oblike. Jama ovalne oblike, vel. 0,90 × 0,51 m, gl. 0,15 m. Zasutje: temno rjava mehka zemlja. Najdbe: drobci oglja. Dragomelj, AAS 106, 2022 209 SE 1393/1394, sek. 19, kv. 467; žarnogrobiščna hiša 7 SE 1421/1422, sek. 23a, kv. 422 Vkop za stojko, okrogle oblike, vel. 0,48 × 0,52 m, gl. Vkop za stojko, okrogle oblike, pr. 0,40 m, gl. 0,18 m. Zasu- 0,22 m. Zasutje: temno rjava mehka zemlja. Najdbe: drobci tje: temno rjava mehka zemlja. oglja, trije odlomki žarnogrobiščne keramike. SE 1423/1424, sek. 24a, kv. 672 (sek. 16, kv. 250); SE 1395/1396, sek. 19, kv. 467 zgodnjesrednjeveška hiša 3 Jama nepravilno ovalne oblike, vel. 1,41 × 0,65 m, gl. Vkop za stojko, okrogle oblike, pr. 0,19 m, gl. 0,17 m. Zasu- 0,11 m. Zasutje: temno rjava mehka zemlja. Najdbe: drobci tje: temno rjava mehka zemlja. Najdbe: drobci oglja. oglja. SE 1425/1426, sek. 26, kv. 583 SE 1397/1398, sek. 26, kv. 572; žarnogrobiščna hiša 14 Vkop za stojko, nepravilne oblike, vel. 0,40 × 0,35 m, gl. Vkop za stojko, ovalne oblike, vel. 0,38 × 0,28 m, gl. 0,15 m. Zasutje: temno rjava prhka zemlja, Najdbe: odlo- 0,27 m. Zasutje: temno rjava prhka zemlja. Najdbe: drobci mek žarnogrobiščne keramike. oglja, osem odlomkov žarnogrobiščne keramike. SE 1427/1428, sek. 26, kv. 563 SE 1401/1402, sek. 26, kv. 573 Vkop za stojko, ovalne oblike, vel. 0,40 × 0,46 m, gl. Jama nepravilno ovalne oblike, usmerjenost SZ−JV, vel. 0,17 m. Zasutje: temno rjava prhka zemlja. Najdbe: en 2,40 × 1,30 m, gl. 0,30 m. Zasutje: temno rjava prhka odlomek žarnogrobiščne keramike. zemlja. Najdbe: drobci oglja, štirje odlomki žarnogrobiščne SE 1429/1430, sek. 26, kv. 563 keramike Vkop za stojko, okrogle oblike, pr. 0,35 m, gl. 0,16 m. Zasu- SE 1403/1404, sek. 25a, kv. 603 tje: temno rjava prhka zemlja. Najdbe: drobci oglja. Vkop za stojko, okrogle oblike, vel. 0,38 × 0,40 m, gl. SE 1431/1432, sek. 26, kv. 563 0,21 m. Zasutje: temno sivorjava mehka zemlja. Vkop za stojko, nepravilno ovalne oblike, vel. 0,46 × SE 1405/1406, sek. 25a, kv. 603 0,35 m, gl. 0,20 m. Zasutje: temno rjava prhka zemlja. Vkop za stojko, okrogle oblike, vel. 0,33 × 0,30 m, gl. SE 1433/1434, sek. 26, kv. 563 0,18 m. Zasutje: temno sivorjava mehka zemlja z drobnim Negativ okrogle oblike, pr. 0,25 m, gl. 0,13 m. Zasutje: kamenjem. Najdbe: drobci oglja. temno rjava prhka zemlja. Najdbe: drobci oglja. SE 1407/1408, sek. 19, kv. 447, 457 SE 1435/1436, sek. 26, kv. 593 Vkop za stojko, okrogle oblike, pr. 0,35 m, gl. 0,21 m. Za- Vkop za stojko, okrogle oblike, pr. 0,32 m, gl. 0,14 m. sutje: temno rjava mehka zemlja. Najdbe: drobci oglja, pet Zasutje: temno rjava prhka zemlja. Najdbe: drobci oglja, odlomkov žarnogrobiščne keramike. odlomek žarnogrobiščne keramike. SE 1411/1412, sek. 19, kv. 437 SE 1437/1438, sek. 26, kv. 593 Vkop za stojko, nepravilno ovalne oblike, vel. 0,35 × Vkop za stojko, okrogle oblike, pr. 0,30 m, gl. 0,11 m. Zasu- 0,25 m, gl. 0,08 m. Zasutje: temno rjava mehka zemlja. tje: temno rjava prhka zemlja. Najdbe: drobci oglja. SE 1439/1440, sek. 26, kv. 593 SE 1413/1414, sek. 19, kv. 437 Vkop za stojko, ovalne oblike, vel. 0,26 × 0,23 m, gl. Vkop za stojko, okrogle oblike, pr. 0,34 m, gl. 0,09 m. Zasu- 0,07 m. Zasutje: temno rjava prhka zemlja. Najdbe: drobci tje: temno rjava mehka zemlja. Najdbe: drobci oglja. oglja. SE 1415/1416, sek. 23a, kv. 412; žarnogrobiščna hiša 5 SE 1441/1442, sek. 24a, kv. 673 (sek. 16, kv. 251); Jama s posodo, vel. jame 0,42 × 0,44 m, gl. 0,17 m. Zasu- zgodnjesrednjeveška hiša 3 tje: temno rjava mehka zemlja. Vkop za stojko, nepravilne oblike, vel. 0,29 × 0,12 m, gl. SE 1417/1418, sek. 23a, kv. 412; žarnogrobiščna hiša 5 0,06 m. Zasutje: sivorjava mehka zemlja. Jama s keramiko, vel. 0,24 × 0,27 m, gl. 0,13 m. Zasutje: SE 1443/1444, sek. 20, kv. 514 temno rjava mehka zemlja. Najdbe: odlomki žarnogrobišč- Vkop za stojko, okrogle oblike, verjetno ista struktura kot ne keramike (ognjiščna koza G805). SE 701/702, pr. 0,28 m, gl. 0,11 m. Zasutje: temno rjava SE 1419/1420, sek. 23a, kv. 412; žarnogrobiščna hiša 5 mehka zemlja. Najdbe: drobci oglja. Vkop za stojko, nepravilno okrogle oblike, vel. 0,47 × SE 1445/1446, sek. 20, kv. 514, 504 0,45 m, gl. 0,13 m. Zasutje: temno rjava mehka zemlja s Jama nepravilne oblike, vel. 0,47 × 0,36 m, gl. 0,12 m. srednje velikimi kamni. Zasutje: temno rjava mehka zemlja. Najdbe: drobci oglja, glinen hišni omet. 210 Dragomelj, AAS 106, 2022 SE 1447/1448, sek. 23a, kv. 432 SE 1473/1474, sek. 24a, kv. 672 (sek. 16, kv. 242); Vkop za stojko, okrogle oblike, pr. 0,41 m, gl. 0,09 m. Za- zgodnjesrednjeveška hiša 3 sutje: temno rjava mehka zemlja. Najdbe: osem odlomkov Vkop za stojko, ovalne oblike, vel. 0,33 × 0,25 m, gl. žarnogrobiščne keramike. 0,13 m. Zasutje: temno rjava mehka zemlja. Najdbe: drobci SE 1451/1452, sek. 24, kv. 673; zgodnji srednji vek? oglja, železovi oksidi ali močno korodiran odlomek železa. Jama nepravilne oblike, vel. 1,66 × 0,82 m, gl. 0,25 m. Za- SE 1475/1476, sek. 24a, kv. 662 (sek. 16, kv. 243); sutje: rumenorjava mehka zemlja z nekaj kamni. zgodnjesrednjeveška hiša 3 SE 1453/1454, sek. 28, kv. 534 Vkop za stojko, okrogle oblike, pr. 0,16 m, gl. 0,23 m. Za- Vkop za stojko, okrogle oblike, vel. 0,24 × 0,20 m, gl. sutje: temno rjava mehka zemlja. Najdbe: drobci oglja, en 0,09 m. Zasutje: temno rjava mehka zemlja. Najdbe: drobci odlomek zgodnjesrednjeveške keramike. oglja, dva odlomka žarnogrobiščne keramike. SE 1477/1478, sek. 28, kv. 534 SE 1455/1456, sek. 28, kv. 534 Vkop za stojko, okrogle oblike, pr. 0,40 m, gl. 0,11 m. Zasu- Jama nepravilne oblike, vel. 0,66 × 0,58 m, gl. 0,17 m. tje: temno rjava mehka zemlja. Najdbe: drobci oglja, dva Zasutje: temno rjava mehka zemlja. Najdbe: 14 odlomkov odlomka žarnogrobiščne keramike. žarnogrobiščne keramike (PN 352/00; G1021). SE 1479/1480, sek. 28, kv. 534 SE 1457/1458, sek. 27, kv. 517, 518 Vkop za stojko, okrogle oblike, pr. 0,30 m, gl. 0,07 m. Zasu- Jama ovalne oblike, vel. 3,50 × 1,56 m, gl. 0,92 m. Zasutje: tje: rjava mehka zemlja. Najdbe: drobci oglja. temno rjava mehka zemlja: Najdbe: koncentracija oglja. SE 1481/1482, sek. 26, kv. 562 SE 1459/1460, sek. 26, kv. 563 Vkop za stojko, okrogle oblike, pr. 0,25 m, gl. 0,14 m. Vkop za stojko, okrogle oblike, pr. 0,27 m, gl. 0,16 m. Zasutje: temno rjava prhka zemlja s kamni. Najdbe: drobci Zasutje: temno rjava prhka zemlja s srednje velikimi oglja, odlomki keramike. kamni. Najdbe: drobci oglja, štirje drobci žarnogrobiščne SE 1483/1484, sek. 25a, kv. 613 keramike. Vkop za stojko, okrogle oblike, na južnem robu velike jame SE 1461/1462, sek. 28, kv. 533, 534 SE 1485/1486. Najdbe: odlomek žarnogrobiščne keramike. Vkop za stojko, okrogle oblike, vel. 0,33 × 0,31 m, gl. SE 1485/1486, sek. 25a, kv. 613 0,15 m. Zasutje: temno rjava mehka zemlja. Najdbe: drobci Jama nepravilno ovalne oblike, usmerjenost S−J, dl. 3,5 m, oglja, 13 odlomkov žarnogrobiščne keramike. š. 1,7 m. Najdbe: oglje. SE 1463/1464, sek. 26, kv. 563 SE 1487/1488, sek. 25a, kv. 632 Negativ nepravilne oblike, vel. 0,25 × 0,23 m, gl. 0,11 m. Vkop za stojko, okrogle oblike. Zasutje: temno rjava prhka zemlja. SE 1465/1466, sek. 24a, kv. 672 (sek. 16, kv. 250); zgodnjesrednjeveška hiša 3 Vkop za stojko, okrogle oblike, vel. 0,24 × 0,21 m, gl. 0,13 m. Zasutje: temno rjava mehka zemlja. Najdbe: drobci oglja. SE 1467/1468, sek. 24a, kv. 672 (sek. 16, kv. 250); zgodnjesrednjeveška hiša 3 Vkop za stojko, okrogle oblike, pr. 0,13 m, gl. 0,18 m. Zasu- tje: sivo črna mehka zemlja. Najdbe: drobci oglja. SE 1469/1470, sek. 24a, kv. 662 (sek. 16, kv. 243); zgodnjesrednjeveška hiša 3 Vkop za stojko, okrogle oblike, pr. 0,18 m, gl. 0,32 m. Zasu- tje: sivo črna mehka zemlja. Najdbe: drobci oglja. SE 1489/1490, sek. 25a, kv. 632 SE 1471/1472, sek. 24a, kv. 662, 663 (sek. 16, kv. 242) Vkop za stojko, okrogle oblike. Najdbe: dva odlomka žar- Vkop za stojko, ovalne oblike, vel. 0,41 × 0,34 m, gl. 0,17 m. nogrobiščne keramike. Zasutje: temno rdečerjava mehka zemlja. Najdbe: drobci SE 1491/1492, sek. 25a, kv. 632 oglja, pet odlomkov žarnogrobiščne keramike. Jama ovalne oblike. Najdbe: trije odlomki žarnogrobiščne keramike. Dragomelj, AAS 106, 2022 211 SE 1493/1494, sek. 25a, kv. 632 SE 1513/1514, sek. 28, kv. 542 Vkop za stojko, nepravilne okrogle oblike. Jama pravokotne oblike, vel. 0,57 × 0,50 m, gl. 0,20 m. Za- SE 1495/1496, sek. 24a, kv. 672 (sek. 16, kv. 249); sutje: temno rjava mehka zemlja. Najdbe: drobci oglja, gli- zgodnjesrednjeveška hiša 3 nen hišni omet, deset odlomkov žarnogrobiščne keramike. Vkop za stojko, okrogle oblike, pr. 0,24 m, gl. 0,29 m. Zasu- SE 1515//1516, sek. 28, kv. 542 tje: temno rjava mehka zemlja. Najdbe: drobci oglja. Vkop za stojko, okrogle oblike, pr. 0,38 m, gl. 0,29 m. Zasu- SE 1497/1498, sek. 25a, kv. 632; zgodnji srednji vek tje: sivorjava mehka zemlja. Najdbe: drobci oglja. Vkop za stojko, ovalne oblike, vel. 0,30 × 0,25 m, gl. SE 1517/1518, sek. 26, kv. 593 0,20 m. Zasutje: temno rjava mehka zemlja. Najdbe: veliki Vkop za stojko, okrogle oblike, pr. 0,30 m, gl. 0,10 m. Zasu- kamni (ob vzhodnem robu vkopa, verjetno zagozde za tje: temno rjava prhka zemlja. Najdbe: drobci oglja. soho), drobci oglja, odlomki zgodnjesrednjeveške keramike SE 1519/1520, sek. 26, kv. 592; žarnogrobiščna hiša 15 (G1619). Vkop za stojko, okrogle oblike, pr. 0,30 m, gl. 0,27 m. Zasutje: temno rjava prhka zemlja s kamni. Najdbe: drobci oglja. SE 1521/1522, sek. 28, kv. 533 Vkop za stojko, okrogle oblike, pr. 0,30 m, gl. 0,18 m. Zasu- tje: temno rjava mehka zemlja. Najdbe: drobci oglja, dva odlomka žarnogrobiščne keramike. SE 1523/1524, sek. 28, kv. 526, 527; žarnogrobiščna hiša 11 Vkop za stojko, okrogle oblike, pr. 0,37 m, gl. 0,09 m. Zasu- tje: temno rjava mehka zemlja. Najdbe: drobci oglja, glinen hišni omet. SE 1525/1526, sek. 28, kv. 526; žarnogrobiščna hiša 11 Vkop za stojko, okrogle oblike, vel. 0,32 × 0,27 m, gl. 0,10 m. Zasutje: temno rjava mehka zemlja. Najdbe: drobci SE 1501/1502, sek. 25a, kv. 622 oglja, glinen hišni omet, šest odlomkov žarnogrobiščne Vkop za stojko, okrogle oblike. Najdbe: oglje, sedem od- keramike. lomkov žarnogrobiščne keramike. SE 1527, sek. 25a, kv. 602, 612 Radiokarbonska analiza vzorca oglja iz SE 1502: Beta Kulturna plast nepravilne oblike in lečastega preseka. Najd- Analytic 201212 – 4090+/–40 BP (1σ: 2846–2505 BC) (prim. be: 25 odlomkov žarnogrobiščne keramike in trije kamniti poglavje 6.1, sl. 175). predmeti (G1145–G1148). SE 1503/1504, sek. 25a, kv. 622 SE 1532/1533, sek. 25a, kv. 602 Vkop za stojko, okrogle oblike. Vkop za stojko, nepravilno ovalne oblike. Najdbe: odlomek SE 1505/1506, sek. 25a, kv. 622 žarnogrobiščne keramike. Vkop za stojko, okrogle oblike. SE 1538/1539, sek. 25a, kv. 632 SE 1507/1508, sek. 25a, kv. 622 Vkop za stojko, okrogle oblike. Vkop za stojko, okrogle oblike. Najdbe: trije odlomki žar- SE 1540/1541, sek. 29, kv. 402; žarnogrobiščna hiša 5 nogrobiščne keramike. Vkop za stojko, ovalne oblike, vel. 0,41 × 0,40 m, gl. 0,16 m. SE 1509/1510, sek. 25a, kv. 612 Zasutje: temno rjava mehka zemlja. Najdbe: deset odlom- Vkop za stojko, okrogle oblike. kov žarnogrobiščne keramike. SE 1511/1512, sek. 28, kv. 542 SE 1542/1543, sek. 23a, kv. 411; žarnogrobiščna hiša 5 Vkop za stojko, okrogle oblike, pr. 0,41 m, gl. 0,20 m. Vkop za stojko, nepravilno okrogle oblike, vel. 0,41 × Zasutje: temno rjava mehka zemlja. Najdbe: velik kamen, 0,44 m, gl. 0,16 m. Zasutje: temno rjava mehka zemlja. drobci oglja. SE 1544/1445, sek. 23a, kv. 412; jama poleg hiše 5 Jama nepravilno podolgovate oblike, vel. 0,95 × 0,56 m, gl. 0,09 m. Zasutje: temno rjava mehka zemlja. 212 Dragomelj, AAS 106, 2022 SE 1546/1547, sek. 28, kv. 538 SE 1576/1577, sek. 28, kv. 523; vkop poleg žarnogrobiščne Vkop za stojko, okrogle oblike, pr. 0,30 m, gl. 0,08 m. Zasu- hiše 10 tje: temno rjava mehka zemlja. Najdbe: glinen hišni omet. Vkop za stojko, okrogle oblike, pr. 0,35 m, gl. 0,19 m. Zasu- SE 1548/1549, sek. 28a, kv. 521 tje: temno rjava mehka zemlja. Najdbe: drobci oglja, trije Vkop za stojko, okrogle oblike, pr. 0,46 m, gl. 0,25 m. Za- odlomki žarnogrobiščne keramike. sutje: temno rjava mehka zemlja. Najdbe: drobci oglja, en SE 1578/1579, sek. 28, kv. 523; žarnogrobiščna hiša 10 odlomek žarnogrobiščne keramike. Vkop za stojko, ovalne oblike, vel. 0,42 × 0,32 m, gl. SE 1550/1551, sek. 20, kv. 511 0,18 m. Zasutje: temno rjava mehka zemlja. Najdbe: drobci Vkop za stojko, okrogle oblike, pr. 0,53 m, gl. 0,26 m. Zasu- oglja, šest odlomkov žarnogrobiščne keramike. tje: temno rjava mehka zemlja. Najdbe: drobci oglja, deset SE 1580/1581, sek. 25a, kv. 612 odlomkov žarnogrobiščne keramike. Vkop za stojko, ovalne oblike. SE 1552/1553, sek. 28, kv. 538 SE 1582/1583, sek. 25a, kv. 602; žarnogrobiščna hiša 15 Jama nepravilne oblike, vel. 0,55 × 0,34 m, gl. 0,16 m. Za- Vkop za stojko, okrogle oblike. sutje: temno rjava mehka zemlja z drobci oglja. SE 1584/1585, sek. 26a, kv. 591; žarnogrobiščna hiša 15 SE 1558/1559, sek. 28, kv. 543 Vkop za stojko, okrogle oblike, pr. 0,43 m, gl. 0,18 m. Zasu- Vkop za stojko, okrogle oblike, pr. 0,49 m, gl. 0,07 m. Zasu- tje: temno rjava prhka zemlja. Najdbe: drobci oglja. tje: temno rjava mehka zemlja. Najdbe: drobci oglja. SE 1586/1587, sek. 26a, kv. 591; žarnogrobiščna hiša 15 SE 1560/1561, sek. 28, kv. 543 Vkop za stojko, okrogle oblike, vel. 0,43 × 0,37 m, gl. Vkop za stojko, okrogle oblike, pr. 0,34 m, gl. 0,11 m. Za- 0,23 m. Zasutje: temno rjava prhka zemlja. Najdbe: drobci sutje: temno rjava mehka zemlja. Najdbe: drobci oglja, en oglja, dva odlomka žarnogrobiščne keramike. odlomek žarnogrobiščne keramike. SE 1588/1589, sek. 26a, kv. 591; žarnogrobiščna hiša 15 SE 1562/1563, sek. 28, kv. 543 Vkop za stojko, okrogle oblike, pr. 0,50 m, gl. 0,28 m. Zasu- Jama okrogle oblike, pr. 0,50 m, gl. 0,14 m. Zasutje: temno tje: temno rjava prhka zemlja. Najdbe: drobci oglja. rjava mehka zemlja. Najdbe: drobci oglja, 14 odlomkov SE 1590, sek. 26a, kv. 591; žarnogrobiščna hiša 15 (glej tudi žarnogrobiščne keramike. SE 1668/1590) SE 1564/1565, sek. 28, kv. 543 Zasutje SE 1668 znotraj SE 1589: sivo zelena, mastna ilovica. Vkop za stojko, okrogle oblike, pr. 0,27 m, gl. 0,21 m. Zasu- SE 1598/1599, sek. 25a, kv. 612 tje: temno rjava mehka zemlja. Najdbe: drobci oglja, glinen Jama nepravilne oblike, ob robu izkopnega polja. Najdbe: hišni omet, trije odlomki keramike. odlomek žarnogrobiščne keramike. SE 1566/1567, sek. 28, kv. 543 SE 1600/1601, sek. 28, kv. 532 Vkop za stojko, okrogle oblike, pr. 0,23 m, gl. 0,19 m. Za- Vkop za stojko, ovalne oblike, vel. 0,24 × 0,19 m, gl. 0,10 m. sutje: temno rjava mehka zemlja. Najdbe: majhen kamen, Zasutje: temno sivorjava mehka zemlja. Najdbe: drobci drobci oglja, dva odlomka žarnogrobiščne keramike. oglja. SE 1568/1569, sek. 28, kv. 543 SE 1602/1603, sek. 28, kv. 544 Vkop za stojko, okrogle oblike, pr. 0,29 m, gl. 0,13 m. Zasu- Jama ovalne oblike, vel. 0,52 × 0,43 m, gl. 0,25 m. Zasutje: tje: temno rjava mehka zemlja. Najdbe: drobci oglja. temno rjava mehka zemlja. Najdbe: drobci oglja, odlomki SE 1570/1571, sek. 28, kv. 543 žarnogrobiščne keramike. Vkop za stojko, okrogle oblike, pr. 0,23 m, gl. 0,21 m. Za- SE 1604/1605, sek. 29, kv. 402 sutje: temno rjava mehka zemlja. Najdbe: drobci oglja, pet Vkop za stojko, okrogle oblike, vel. 0,37 m, gl. 0,14 m. Za- odlomkov žarnogrobiščne keramike (G1025). sutje: temno rjava mehka zemlja. Najdbe: kamni (na dnu), SE 1572/1573, sek. 28, kv. 523 šest odlomkov žarnogrobiščne keramike (PN 365/00). Vkop za stojko, okrogle oblike, pr. 0,39 m, gl. 0,10 m. Zasu- SE 1606/1607, sek. 28, kv. 522 tje: temno rjava mehka zemlja. Najdbe: štirje kamni, drobci Vkop za stojko, okrogle oblike, pr. 0,38 m, gl. 0,20 m. oglja, odlomki žarnogrobiščne keramike. Zasutje: temno rjava mehka zemlja. Najdbe: drobci oglja, SE 1574/1575, sek. 28, kv. 523 odlomki žarnogrobiščne keramike (G1026). Vkop za stojko, okrogle oblike, pr. 0,29 m, gl. 0,11 m. Za- sutje: temno rjava mehka zemlja. Najdbe: kamen, drobci oglja, štirje odlomki žarnogrobiščne keramike. Dragomelj, AAS 106, 2022 213 SE 1608/1609, sek. 28, kv. 522 SE 1634/1635, sek. 28a, kv. 521 Vkop za stojko, nepravilne oblike, vel. 0,29 × 0,25 m, gl. Jama podkvaste oblike, vel. 1,39 × 0,80 m, gl. 0,05 m. Zasu- 0,11 m. Zasutje: temno rjava mehka zemlja. Najdbe: en tje: temno rjava mehka zemlja. Najdbe: drobci oglja. odlomek žarnogrobiščne keramike. SE 1610/1611, sek. 28, kv. 522 Vkop za stojko, ovalne oblike, vel. 0,38 × 0,31 m, gl. 0,18 m. Zasutje: temno rjava mehka zemlja. Najdbe: drobci oglja, dva odlomka žarnogrobiščne keramike. SE 1612/1613, sek. 25a, kv. 602, 603 Vkop ovalne oblike. SE 1614/1615, sek. 28, kv. 544 Jama ovalne oblike, vel. 0,41 × 0,35 m, gl. 0,44 m. Zasutje: temno rjava mehka zemlja. Najdbe: velik kamen (žrmlje?), drobci oglja, 27 odlomkov žarnogrobiščne keramike. SE 1616/1617, sek. 28, kv. 544 Vkop za stojko, okrogle oblike, pr. 0,28 m, gl. 0,21 m. Zasu- tje: temno rjava mehka zemlja. Najdbe: drobci oglja, glinen SE 1636/1637, sek. 29, kv. 402; žarnogrobiščna hiša 5 hišni omet. Vkop za stojko, nepravilno pravokotne oblike, vel. 0,21 × 0,35 m, gl. 0,11 m. Zasutje: temno rjava mehka zemlja. SE 1618/1619, sek. 28, kv. 542 Vkop za stojko, ovalne oblike, vel. 0,25 × 0,18 m, gl. 0,15 m. SE 1638/1639, sek. 28a, kv. 521 Zasutje: temno rjava mehka zemlja. Najdbe: trije odlomki Vkop za stojko, okrogle oblike, pr. 0,42 m, gl. 0,30 m. Zasu- žarnogrobiščne keramike. tje: temno rjava mehka zemlja. Najdbe: glinen hišni omet, devet odlomkov žarnogrobiščne keramike. SE 1620/1621, sek. 28, kv. 543 Vkop za stojko, okrogle oblike, pr. 0,21 m, gl. 0,16 m. Zasu- SE 1642/1643, sek. 28, kv. 554 tje: svetlo rjava mehka zemlja. Najdbe: drobci oglja, glinen Jama okrogle oblike, pr. 0,64 m, gl. 0,26 m. Zasutje: temno hišni omet, trije odlomki žarnogrobiščne keramike. rjava mehka zemlja. Najdbe: kamni (žrmlje; G1083– G1084), drobci oglja, dva odlomka žarnogrobiščne SE 1622/1623, sek. 28, kv. 532 keramike. Vkop za stojko, okrogle oblike, pr. 0,25 m, gl. 0,19 m. Zasu- tje: temno rjava mehka zemlja. Najdbe: drobci oglja, trije SE 1644/1645, sek. 28, kv. 553 odlomki žarnogrobiščne keramike (G1024). Vkop za stojko, okrogle oblike, pr. 0,25 m, gl. 0,17 m. Zasu- tje: temno rjava mehka zemlja. Najdbe: drobci oglja, dva SE 1624/1625, sek. 28, kv. 543 odlomka žarnogrobiščne keramike. Vkop za stojko, okrogle oblike, pr. 0,28 m, gl. 0,29 m. Za- sutje: temno rjava mehka zemlja. Najdbe: drobci oglja, šest SE 1646/1647, sek. 29, kv. 402, 402A odlomkov žarnogrobiščne keramike. Vkop za stojko, nepravilno okrogle oblike, pr. 0,45 m, gl. 0,13 m. Najdbe: odlomek žarnogrobiščne keramike (G771; SE 1626/1627, sek. 28, kv. 544 PN 368/00). Vkop za stojko, okrogle oblike, pr. 0,21 m, gl. 0,25 m. Zasu- tje: temno rjava mehka zemlja. Najdbe: drobci oglja, štirje SE 1648/1649, sek. 28, kv. 552 odlomki žarnogrobiščne keramike. Vkop za stojko, okrogle oblike, pr. 0,30 m, gl. 0,15 m. Zasu- tje: temno rjava mehka zemlja. Najdbe: drobci oglja, dva SE 1628/1629, sek. 28, kv. 544 odlomka žarnogrobiščne keramike. Vkop za stojko, nepravilne oblike, vel. 0,34 × 0,35 m, gl. 0,11 m. Zasutje: temno rjava mehka zemlja. Najdbe: večji SE 1650/1651, sek. 28, kv. 553 kamen, drobci oglja. Vkop nepravilne oblike, vel. 0,67 × 0,61 m, gl. 0,14 m. Za- sutje: temno rjava mehka zemlja. SE 1630/1631, sek. 25a, kv. 602 Vkop nepravilne oblike. Najdbe: trije odlomki žarnogro- SE 1652/1653, sek. 26a, kv. 581 biščne keramike. Vkop za stojko, okrogle oblike, pr. 0,35 m, gl. 0,07 m. Za- sutje: temno rjava prhka zemlja. Najdbe: drobci oglja, štirje SE 1632/1633, sek. 25a, kv. 602 odlomki žarnogrobiščne keramike. Vkop okrogle oblike, na robu paleostruge SE 545. 214 Dragomelj, AAS 106, 2022 SE 1654/1655, sek. 26a, kv. 581 SE 1679/1680, sek. 28a, kv. 541 Vkop za stojko, okrogle oblike, pr. 0,38 m, gl. 0,17 m. Zasu- Vkop za stojko, okrogle oblike, pr. 0,40 m, gl. 0,21 m. Zasu- tje: temno rjava prhka zemlja. Najdbe: drobci oglja, štirje tje: temno rjava mehka zemlja. Najdbe: drobci oglja, osem odlomki žarnogrobiščne keramike. odlomkov žarnogrobiščne keramike. SE 1656/1657, sek. 26a, kv. 581 SE 1685/1686, sek. 29, kv. 401A Vkop za stojko, ovalne oblike, vel. 0,40 × 0,34 m, gl. Jama ledvičaste oblike, vel. 0,82 × 0,44 m, gl. 0,12 m. 0,30 m. Zasutje: temno rjava prhka zemlja. Najdbe: drobci Zasutje: temno rjava mehka zemlja, Najdbe: 13 odlomkov oglja. žarnogrobiščne keramike. SE 1658/1659, sek. 26a, kv. 571 SE 1687/1688, sek. 29, kv. 401A, 402A Vkop za stojko, nepravilne oblike, vel. 0,45 × 0,42 m, Jama podkvaste oblike, vel. 4,36 × 2,46 m, gl. 0,47 m. gl. 0,17 m. Zasutje: temno rjava prhka zemlja. Najdbe: Zasutje: temno rjava mehka zemlja. Najdbe: oglje, odlomki veliki kamni, drobci oglja, pet odlomkov žarnogrobiščne žarnogrobiščne keramike. keramike. SE 1660/1661, sek. 26a, kv. 571 Jama nepravilne oblike, vel. 0,90 × 0,80 m, gl. 0,17 m. Za- sutje: temno rjava prhka zemlja. Najdbe: drobci oglja, pet odlomkov žarnogrobiščne keramike. SE 1662/1663, sek. 26a, kv. 571 Negativ ovalne oblike, vel. 0,22 × 0,15 m, gl. 0,07 m. Zasu- tje: temno rjava prhka zemlja. Najdbe: drobci oglja. SE 1664/1665, sek. 26a, kv. 571 Vkop za stojko, nepravilne oblike, vel. 0,50 × 0,56 m, gl. 0,10 m. Zasutje: temno rjava prhka zemlja. Najdbe: drobci oglja, odlomki keramike. SE 1666/1667, sek. 28a, kv. 531 SE 1689, sek. 31, kv. 407A, 407B; kamnito tlakovanje iz Vkop za stojko, ovalne oblike, vel. 0,48 × 0,37 m, gl. starejše železne dobe 0,19 m. Zasutje: temno rjava mehka zemlja. Najdbe: drobci Kamnito tlakovanje so sestavljali prodniki in nekaj lomljen- oglja, dva odlomka žarnogrobiščne keramike. cev različnih velikosti (pr. od 0,05 do 0,20 cm), prekrito je bilo s kulturno plastjo SE 520, ležalo je na ilovnati geološki SE 1668/1590, sek. 26a, kv. 591; žarnogrobiščna hiša 15 podlagi. Struktura nepravilne oblike, dl. 5,10, š. do 2,40 m, Negativ znotraj SE 1589, ovalne oblike, vel. 0,20 × 0,19 m, db. 0,12 m. Najdbe: glinen hišni omet, deset odlomkov gl. 0,17 m. Zasutje: sivo zelena, mastna ilovica. halštatske keramike (G1281–G1283). SE 1669/1670, sek. 28, kv. 531 SE 1694/1695, sek. 23a, kv. 411, 421 Vkop za stojko, ovalne oblike, vel. 0,49 × 0,59 m, gl. Jama ozka in dolga, nepravilne oblike, vel. 2,90 × 0,78 m, 0,35 m. Zasutje: temno rjava mehka zemlja. Najdbe: drobci gl. 0,27 m. Zasutje: temno rjava mehka zemlja. Najdbe: oglja, osem odlomkov žarnogrobiščne keramike. velika količina oglja. Jama je povezana z manjšim vkopom SE 1673/1674, sek. 28a, kv. 531 SE 1700/1701. Vkop ovalne oblike, vel. 0,21 × 0,17 m, gl. 0,11 m. Zasutje: temno rjava mehka zemlja. Najdbe: drobci oglja. SE 1675/1676, sek. 28a, kv. 541 Vkop elipsaste oblike, vel. 0,34 × 0,29 m, gl. 0,11 m. Zasu- tje: temno rjava mehka zemlja. SE 1677/1678, sek. 28a, kv. 541 Vkop za stojko, ovalne oblike, vel. 0,49 × 0,51 m, gl. 0,23 m. Zasutje: temno rjava mehka zemlja. Najdbe: drobci oglja, glinen hišni omet, pet odlomkov žarnogrobiščne keramike. Dragomelj, AAS 106, 2022 215 SE 1690/1691, sek. 29, kv. 402A SE 1714, sek. 29, kv. 401A, 402A Vkop okrogle oblike, vel. 0,31 × 0,33 m, gl. 0,19 m. Zasu- Zgostitev kamenja nad sterilno osnovo, polmesečaste obli- tje: temno rjava mehka zemlja. Najdbe: osem odlomkov ke, je del SE 1687/1688, gl. 0,07 m. žarnogrobiščne keramike. SE 1715/1716, sek. 31, kv. 402B SE 1692/1693, sek. 29, kv. 402A Jama nepravilne oblike, vel. 1,84 × 1,20 m, gl. 0,36 m. Jama ovalne oblike, vel. 0,58 × 0,40 m, gl. 0,23 m. Zasutje: Zasutje: temno rjava mehka zemlja. Najdbe: oglje, osem temno rjava mehka zemlja. Najdbe: dva odlomka žarno- odlomkov žarnogrobiščne keramike. grobiščne keramike. SE 1717/1718, sek. 31, kv. 403B SE 1696/1697, sek. 23a, kv. 421 Vkop za stojko, nepravilne oblike, vel. 0,24 × 0,18 m. Zasu- Vkop za stojko, nepravilno okrogle oblike, vel. 0,28 × tje: temno rjava mehka zemlja. Najdbe: dva velika kamna 0,31 m, gl. 0,34 m. Zasutje: temno rjava mehka zemlja. (PN 396), drobci oglja, odlomki žarnogrobiščne keramike. Najdbe: drobci oglja, sedem odlomkov žarnogrobiščne keramike. Radiokarbonska analiza vzorca oglja iz SE 1697: Poznan 100042 – 2890+/–40 BP (1σ: 1155–1007 BC) (prim. poglavje 6.1, sl. 182). SE 1698/1699, sek. 29, kv. 401; jama poleg žarnogrobiščne hiše 5 Jama nepravilne oblike, vel. 2,54 × 1,10 m, gl. 0,25 m. Zasu- tje: temno rjava mehka zemlja. Najdbe: odlomki žarnogro- biščne keramike. SE 1700/1701, sek. 23a, kv. 421 Vkop nepravilno okrogle oblike, vel. 0,56 × 0,62 m, gl. 0,13 m. Zasutje: temno rjava mehka zemlja. Najdbe: SE 1719, sek. 31, kv. 405A dva kamna (PN 378, PN 379). Vkop je povezan z jamo Skupina šestih kamnov, položenih v polkrogu (vel. 10 × SE 1694/1695. 10 cm, 10 × 5 cm). SE 1702/1703, sek. 23a, kv. 431 SE 1721/1722, sek. 31, kv. 401A Vkop za stojko, okrogle oblike, vel. 0,34 m, gl. 0,12 m. Za- Vkop za stojko, okrogle oblike, pr. 0,40 m, gl. 0,10 m. Zasu- sutje: temno rjava mehka zemlja. Najdbe: drobci oglja. tje: temno rjava mehka zemlja. Najdbe: oglje, en odlomek SE 1704/1705, sek. 23a, kv. 431 žarnogrobiščne keramike. Vkop okrogle oblike, pr. 0,59 m, gl. 0,11 m. Zasutje: temno SE 1723/1724, sek. 31, kv. 403B rjava mehka zemlja. Najdbe: drobci oglja. Vkop za stojko, nepravilno okrogle oblike, vel. 0,36 × SE 1706/1707, sek. 29, kv. 402B 0,24 m, gl. 0,16 m. Zasutje: temno rjava mehka zemlja. V letu 2000 je bila v sektorju 29 odkrita majhna Jama Najdbe: drobci oglja, štirje odlomki žarnogrobiščne ovalne oblike, vel. 0,21 × 0,42 m, gl. 0,16 m. Zasutje: temno keramike. rjava mehka zemlja. Najdbe: dva odlomka žarnogrobiščne SE 1725/1726, sek. 31, kv. 405B keramike. Jama nepravilne oblike, vel. 0,33 × 0,32 m, gl. 0,14 m. SE 1708/1709, sek. 23a, kv. 431 Zasutje: temno rjava mehka zemlja. Vkop ovalne oblike, vel. 0,29 × 0,31 m, gl. 0,14 m. Zasutje: SE 1727/1728, sek. 31, kv. 405A temno rjava mehka zemlja. Vkop za stojko, nepravilne oblike, vel. 0,30 × 0,42 m, gl. SE 1710/1711, sek. 23a, kv. 421 0,15 m. Zasutje: temno rjava mehka zemlja. Najdbe: od- Vkop okrogle oblike, pr. 0,41 m, gl. 0,06 m. Zasutje: temno lomki žarnogrobiščne keramike. rjava mehka zemlja. SE 1729/1730, sek. 31, kv. 405B SE 1712/1713, sek. 23a, kv. 431 Vkop za stojko, okrogle oblike, pr. 0,30 m, gl. 0,08 m. Zasu- Vkop ovalne oblike, vel. 0,42 × 0,54 m, gl. 0,17 m. Zasutje: tje: temno rjava mehka zemlja. Najdbe: drobci oglja. temno rjava mehka zemlja. SE 1731/1732, sek. 31, kv. 405B Vkop za stojko, nepravilne oblike, vel. 0,30 × 0,21 m, gl. 0,09 m. Zasutje: temno rjava mehka zemlja. Najdbe: drobci oglja. 216 Dragomelj, AAS 106, 2022 SE 1733/1734, sek. 31, kv. 405A SE 1741/1742, sek. 31, kv. 403B Jama ovalne oblike, vel. 1,25 × 0,37–0,57 m, gl. do 0,17 m. Vkop za stojko, okrogle oblike, pr. 0,40 m, gl. 0,20 m. Zasutje: temno rjava mehka zemlja. Najdbe: drobci oglja. Zasutje: temno rjava mehka zemlja. Najdbe: drobci oglja, Na vzhodni strani jame so v polkrogu vkopi SE 1725, odlomki žarnogrobiščne keramike. SE 1727, SE 1747. SE 1743/1744, sek. 31, kv. 403B SE 1735/1736, sek. 31, kv. 404A, B; jarek, isti kot Jama polkrožne oblike, vel. 0,80 × 0,22 m, gl. 0,10 m. Zasu- SE 1767/1768, nadaljevanje jarka iz sektorja 19, SE 661/662 tje: temno rjava mehka zemlja. Najdbe: koncentracija oglja. Jarek, vel. 4,10 × 0,60 m, gl. 0,17 m. SE 1735/1736 je del SE 1745/1746, sek. 31, kv. 402A iste strukture, ki je potekala preko sek. 19 na severu, Jama nepravilne oblike, vel. 1,06 × 1 m, gl. 0,86 m. Zasutje: SE 661/662. Zasutje: temno rjava mehka zemlja. Najdbe: siva kompaktna zemlja, pomešana z glino. Najdbe: v zgor- drobci oglja. njem delu koncentracija oglja. SE 1747/1748, sek. 31, kv. 405A Vkop za stojko, nepravilne oblike, vel. 0,37 × 0,33 m, gl. 0,10 m. Zasutje: temno rjava mehka zemlja. Najdbe: drobci oglja. SE 1749/1750, sek. 31, kv. 402A Negativ ovalne oblike, vel. 0,40 × 0,24 m, gl. 0,68 m. Zasu- tje: siva kompaktna glina. SE 1751/1752, sek. 31, kv. 401A Jama nepravilne oblike, vel. 0,70 × 0,27 m, gl. 0,22 m. Za- sutje: temno rjava mehka zemlja, pomešana z glino. SE 1753/1754, sek. 31, kv. 401A Vkop za stojko, ovalne oblike, vel. 0,18 × 0,25 m, gl. 0,07 m. Zasutje: temno rjava mehka zemlja. Najdbe: drobci oglja. SE 1755/1756, sek. 31, kv. 401 Vkop za stojko, okrogle oblike, vel. 0,39 × 0,37 m, gl. 0,10 m. Zasutje: temno rjava mehka zemlja. Najdbe: drobci oglja, odlomki žarnogrobiščne keramike. SE 1759/1760, sek. 31, kv. 402B Vkop za stojko, okrogle oblike, pr. 0,31 m, gl. 0,11 m. Zasu- tje: temno rjava mehka zemlja. Najdbe: drobci oglja. SE 1757/1758, sek. 31, kv. 404A Vkop za stojko, nepravilne oblike, vel. 0,32 × 0,29 m, gl. 0,04 m. Zasutje: temno rjava mehka zemlja. Najdbe: drobci oglja. SE 1764/1765, sek. 31, kv. 408B (= sek. 14, kv. 203); SE 1737/1738, sek. 31, kv. 403B; nadaljevanje jarka iz žarnogrobiščna hiša 4 sektorja 19, SE 737/738 Vkop za stojko, nepravilno okrogle oblike, vel. 0,38 × Jarek, vel. 3,50 × 0,40 m, gl. 0,16 m. SE 1737/1738 je 0,35 m, gl. 0,15 m. Zasutje: temno rjava mehka zemlja. del iste strukture, ki je potekala preko sek. 19 na severu, Najdbe: kamenje, glinen hišni omet, drobci oglja, odlomki SE 737/737. Zasutje: temno rjava mehka zemlja. Najdbe: keramike. drobci oglja. SE 1766, sek. 31, kv. 408B (= sek. 14, kv. 203); SE 1739/1740, sek. 31, kv. 403B žarnogrobiščna hiša 4 Jama ovalne oblike, vel. 0,64 × 0,46 m, gl. 0,12 m. Zasutje: Koncentracija kamenja. temno rjava mehka zemlja. Najdbe: drobci oglja. Dragomelj, AAS 106, 2022 217 SE 1767/1768, sek. 31, kv. 404B, C; jarek, nadaljevanje jarka SE 1775/1776, sek. 31, kv. 408B (= sek. 14, kv. 203); SE 1735/1736 žarnogrobiščna hiša 4 Jarek, vel. 4,20 × 0,22 m, gl. 0,14 m. Zasutje: temno rjava Vkop za stojko, nepravilno okrogle oblike, vel. 0,34 × 0,30 m, mehka zemlja. Najdbe: drobci oglja, odlomek žarnogro- gl. 0,13 m. Zasutje: temno rjava mehka zemlja. Najdbe: biščne keramike. drobci oglja, odlomki keramike. SE 1769/1770, sek. 31, kv. 405B SE 1777/1778, sek. 31, kv. 407B (= sek. 14, kv. 203); Jama ovalne oblike, vel. 0,53 × 0,30 m, gl. 0,09 m. Zasutje: žarnogrobiščna hiša 4 temno rjava mehka zemlja. Najdbe: drobci oglja, odlomki Vkop za stojko, nepravilne oblike, vel. 0,34 × 0,31 m, gl. žarnogrobiščne keramike. 0,15 m. Zasutje: temno rjava mehka zemlja. Najdbe: drobci SE 1771/1772, sek. 31, kv. 402C oglja. Jama nepravilne oblike, vel. 1,14 × 0,73 m, gl. 0,50 m. SE 1779/1780, sek. 31, kv. 403C Znotraj vkopa sta bili izkopani še dve manjši jamici (stojki?). Negativ nepravilne oblike, vel. 0,34 × 0,24 m, gl. 0,08 m. Zasutje: temno rjava mehka zemlja. Najdbe: drobci oglja, Zasutje: temno rjava mehka zemlja. Najdbe: drobci oglja. odlomki žarnogrobiščne keramike. SE 1773/1774, sek. 31, kv. 405C; starejšeželeznodobna naselbinska jama Jama okrogle oblike, pr. 0,90 m, gl. 0,25 m. Zasutje: temno rjava mehka zemlja. Najdbe: semena, drobci oglja, kamni, glinen hišni omet, odlomki keramike (G1279–G1280), odlomek loka bronaste kačaste fibule (G1278). 1773 1774 A B A B 1774 1774 218 Dragomelj, AAS 106, 2022 10Katalog gradiva Vesna Svetličič, Simona Petru, Daša Pavlovič, Peter Turk 10.1 Uvod v katalog Razlaga opisa predmetov Katalog gradiva je urejen kronološko, in sicer v zapo- Keramika redju neolitik, pozna bronasta doba, starejša železna Izdelava: doba, rimska doba, pozna antika in zgodnji srednji vek. • Vsa prazgodovinska keramika je izdelana prostoročno V okviru posameznega obdobja katalog sledi arbitrar-in to ni posebej navedeno. nim enotam (sektorjem) od juga proti severu najdišča, • Pri rimskodobni in zgodnjesrednjeveški keramiki je z izjemo kataloga z zgodnjesrednjeveškim gradivom, ki način izdelave naveden v kataloškem opisu. sledi strukturam od severa, kjer so bile strukture iz tega obdobja tudi najbolje ohranjene, proti jugu, kjer so bili v Opredelitev predmeta: plasteh najdeni le posamezni odlomki keramike. Znotraj • Lonec (predmet je ohranjen v celoti, restavriran ali pa le-teh je gradivo organizirano po smiselnih skupinah ar-je bila mogoča vsaj risarska rekonstrukcija). heoloških struktur, ki so najverjetneje predstavljale ostan- • Odlomek ustja in ostenja lonca (ohranjen je le odlo- ke takšne ali drugačne oblike bivalnih in drugih objektov mek (ali več odlomkov), ki omogoča opredelitev). ali druge pretekle človekove dejavnosti. Opis okrasa: (opisno in delno po Horvat 1999, 29s). Najdiščnim podatkom sledijo osnovna opredelitev predme- Obdelava površine: (opisno in delno po Horvat 1989, 31; ta, opis z značilnostmi, mere in inventarna številka. Horvat 1999, 25). Vse predmete, razen G1227, G1229, G1238, G1260 in Ohranjenost površine: G1276, ki so v zasebni hrambi, hrani Arheološki oddelek • Ko je navedena obdelava površine, je vedno mišljena Narodnega muzeja Slovenije. kot ohranjena, sicer je lahko ohranjena v sledovih oz. Novčne najdbe, ki so obravnavane in katalogizirane v po- je navedeno, da ni ohranjena. glavju 6.2, hrani Numizmatični kabinet Narodnega muzeja • Otip (rimskodobna in zgodnjesrednjeveška keramika). Slovenije. Barva določena po Munsell soil color charts 1990 (pri zgo- dnjesrednjeveški keramiki je določena opisno) Zrnavost keramike: (vrsta lončarske mase; opisno in delno po Horvat 1999, 16), pri odstopanjih je opis razširjen (prim. še poglavje 5.2.5 Zgodnji srednji vek; sl. 198): • zelo finozrnata: do 0,25 mm. • finozrnata: malo finih mineralnih primesi (do 0,5 mm). • drobnozrnata: - obilno drobnih in finih mineralnih primesi (od 0,5 do 2 mm), - malo drobnih (od 0,5 do 2 mm) in obilno finih (do 0,5 mm) mineralnih primesi. • grobozrnata: - obilno grobih (od 2 do 3,00 mm) in obilno drobnih (od 0,5 do 2 mm) mineralnih primesi, - malo grobih (od 2 do 3,00 mm) in obilno drob nih mineralnih primesi (od 0,5 do 3,00 mm). Dragomelj, AAS 106, 2022 219 198 Prelomi keramike z različnimi vrstami zrnavosti (foto Matej Drobež). • Zelo grobozrnata: Material: - obilno zelo grobih (nad 3,00 mm) in obilno • bakrova zlitina, grobih (2 do 3,00 mm) mineralnih primesi, • bron, - malo zelo grobih (nad 3,00 mm) in obilno • železo. grobih (2 do 3,00 mm) mineralnih primesi. Kamen Trdota (Mohsova trdotna lestvica): • mehka (1 in 2), Material je nekaterim izbranim glajenim kamnitim orodjem • trda (3 in 4), določil Tomaž Verbič (G263, G264, G348, G411, G899 in • zelo trda (5 in 6). G900). Kovina Opredelitev predmeta: Odlomek nasadišča uhate sekire (predmet in/ali del pred- meta ter tip, če je opredelitev mogoča). Opis površin: • Obraba: zelo obrabljena, obrabljena, delno obrablje- na, ni obrabljena. • Posebnosti: npr. vidni sledovi udarcev, poškodbe zara- di ognja, korodiranost. 220 Dragomelj, AAS 106, 2022 Okrajšave db. debelina dl. dolžina pr. premer š. širina v. višina t. teža u. ustje d. dno odl. odlomek nv. največji rek. rekonstruiran ohr. ohranjen SE stratigrafska enota sek. sektor kv. kvadrant inv. št. inventarna številka ZN zasebna najdba Dragomelj, AAS 106, 2022 221 10.2 Neolitska poselitev 11 SE 402, sek. B, kv. 3, inv. št. P 23637 Dno posode; površina je glajena; barva: zunaj bledo rjava, Sektor B, SE 402 znotraj in jedro rdečerumeno; keramika: drobnozrnata s posa- meznimi večjimi delci; trdota: 3 trda; pr. d. 12,5 cm, v. 2 cm. 1 SE 402, sek. B, kv. 3, inv. št. P 23627 12 SE 402, sek. B, kv. 3, inv. št. P 23636 Lonec; odlomek ustja z vratom; površina je glajena; barva: Odlomek dna z ostenjem posode; zunanja in notranja povr- svetlo rjava; keramika: finozrnata s posameznimi večjimi delci; šina nista zanesljivi; barva: zunaj rjava, znotraj in jedro temno trdota: 3 trda; pr. u. 16,8 cm, dl. 5 cm, š. 9 cm. sivo; keramika: grobozrnata; trdota: 3 trda; pr. d. 5,5 cm, v. 2 SE 402, sek. B, kv. 3, inv. št. P 23626 2,2 cm. Lonec; odlomek ustja z vratom; površina je glajena; barva: 13 SE 402, sek. B, kv. 2, inv. št. P 23635 svetlo rjava; keramika: grobozrnata; trdota: 3 trda; pr. u. 19 cm, Odlomek dna z ostenjem posode; površina je glajena; barva: dl. 4,6 cm, š. 7,7 cm. svetlo rjava, jedro temno sivo; keramika: drobnozrnata; trdota: 3 SE 402, sek. B, kv. 2, inv. št. P 23625 3 trda; pr. d. 9,4 cm, v. 2,5 cm. Skleda; odlomek ustja; zunanja in notranja površina nista ohranjeni; barva: bledo rjava; keramika: finozrnata s posame- znimi večjimi delci; trdota: 2 mehka; pr. u. 22,8 cm, dl. 2,9 cm, š. 7,5 cm. 4 SE 402, sek. B, kv. 3, inv. št. P 23628 Skleda s klekom; odlomek ustja z ostenjem; okras: gumbasta aplika; površina je glajena; barva: zunaj rdeča, znotraj in v jedru rdečerumena; keramika: finozrnata; trdota: 3 trda; pr. u. 16,6 cm, dl. 5 cm, š. 6,2 cm. 5 SE 402, sek. B, kv. 3, inv. št. P 23630 Odlomek ustja in ostenja sklede; okras: vtisi nohta; zuna- nja in notranja površina nista zanesljivi; barva: svetlo rjava, jedro olivno rjavo; keramika: drobnozrnata; trdota: 3 trda; dl. 4,2 cm, š. 6,4 cm. 6 SE 402, sek. B, kv. 2, inv. št. P 23629 Skleda s klekom; odlomek ustja z ostenjem; okras: vtisi nohta; zunanja in notranja površina nista ohranjeni; barva: bledo rjava, jedro temno sivo; keramika: drobnozrnata s posamezni- mi večjimi delci; trdota: 2 mehka; pr. u. 16,2 cm, dl. 4,5 cm, š. 5,1 cm. 7 SE 402, sek. B, kv. 3, inv. št. P 23631 Odlomek ustja in ostenja sklede; okras: vtisi nohta; površina je glajena; barva: svetlo rjava, jedro olivno rjavo; keramika: drobnozrnata; trdota: 3 trda; dl. 4,2 cm, š. 5,8 cm. 8 SE 402, sek. B, kv. 3, inv. št. P 23632 Odlomek ostenja posode; okras: gumbasta aplika; zunanja in notranja površina nista ohranjeni; barva: zunaj in jedro bledo rjavo, znotraj rdečerumena; keramika: drobnozrnata s posa- meznimi večjimi delci; trdota: 2 mehka; dl. 3,7 cm, š. 6,5 cm. 9 SE 402, sek. B, kv. 3, inv. št. P 23633 Odlomek ostenja posode; okras: gumbasta aplika; zunanja in notranja površina nista ohranjeni; barva: zunaj rdeča, znotraj in jedro temno rjavo; keramika: drobnozrnata; trdota: 3 trda; dl. 5,7 cm, š. 6,2 cm. 10 SE 402, sek. B, kv. 2, inv. št. P 23638 Odlomek noge z dnom posode; površina je glajena; barva: svetlo rjava; keramika: finozrnata; trdota: 3 trda; pr. noge 8,4 cm, v. 3,2 cm. 222 Dragomelj, AAS 106, 2022 SE 402, merilo 1 : 2. 223 Sektor B, SE 409 14 SE 409, sek. B, kv. 2, inv. št. P 23639 25 SE 404, sek. B, kv. 1, inv. št. P 22363 Lonec; odlomek ustja z vratom in ostenjem; površina je glaje- Puščična konica, izdelana iz svetlo rjavega roženca na; barva: zunaj in jedro rdeče, znotraj svetlo rjava; keramika: z belimi vključki. Oba lateralna robova sta retušira- finozrnata; trdota: 3 trda; pr. u. 19,5 cm, dl. 9 cm, š. 10 cm. na in konvergirata v izrazito konico. Na distalnem delu, kjer je konica, prehaja retuša iz obrobne v 15 SE 409, sek. B, kv. 2, inv. št. P 23640 ploskovito. Konica je retuširana tudi z ventralne Lonec; odlomek ostenja s klekom; okras: gumbasta aplika; strani. Na proksimalnem delu je z retušo izdelan zunanja in notranja površina nista ohranjeni; barva: zunaj in pecelj. jedro bledo rjavo, znotraj rdečerumena; keramika: grobozrna- Mikropoškodbe in mikrobrazde kažejo, da so puščično konico ta; trdota: 2 mehka; dl. 4,6 cm, š. 10,2 cm. uporabljali kot projektil. Na ventralni strani levega roba peclja 16 SE 409, sek. B, kv. 2, inv. št. P 23641 so zgladitve, ki jih je povzročil ročaj, v katerem je bila puščica Odlomek ostenja posode s klekom; okras: drobni vtisi nohta nasajena. Dl. 2,4 cm, š. 0,9 cm. in vrezi; zunanja in notranja površina nista ohranjeni; barva: 26 SE 404, sek. B, kv. 1, inv. št. P 22383 bledo rjava, jedro rjavo; keramika: finozrnata; trdota: 2 mehka; Odlomek noža z naravnim hrbtom, izdelan iz sivega roženca dl. 4,8 cm, š. 5,3 cm. z belimi vključki. Na levem lateralnem robu je ostanek prodni- 17 SE 409, sek. B, kv. 2, inv. št. P 23642 kove skorje, na desnem pa je uporabna retuša. Na distalnem Odlomek ostenja posode; okras: vtisi nohta; površina je glaje- delu je orodje odlomljeno. na; barva: rdečerumena; keramika: finozrnata s posameznimi Na ventralni strani desnega roba so zgladitve in brazde, večjimi delci; trdota: 3 trda; dl. 3,7 cm, š. 5,3 cm. nastale pri rezanju natančneje nedoločljivih rastlin. Na pro- ksimalnem delu levega roba je obloga, ki morda predstavlja 18 SE 409, sek. B, kv. 2, inv. št. P 23643 lepilo, s katerim je bilo orodje prilepljeno v ročaj. Za natančno Odlomek ostenja posode s klekom; okras: podolgovata aplika; določitev snovi bi bile potrebne kemijske analize. Dl. 2,6 cm, površina je glajena; barva: svetlo rjava; keramika: finozrnata; š. 1,7 cm. trdota: 3 trda; dl. 2,1 cm, š. 3,3 cm. 19 SE 409, sek. B, kv. 2, inv. št. P 23644 Odlomek dna z ostenjem posode, verjetno skleda; površina je glajena; barva: zunaj, svetlo rjava, znotraj rdečerumena; keramika: finozrnata; trdota: 3 trda; pr. d. 5,5 cm, v. 2 cm. 20 SE 409, sek. B, kv. 2, inv. št. P 23645 Odlomek dna z ostenjem posode; površina je glajena; barva: zunaj in jedro rjavo, znotraj rdečerumena; keramika: drobno- zrnata; trdota: 3 trda; pr. d. 9 cm, v. 5 cm. Sektor B, SE 404 21 SE 404, sek. B, kv. 1, inv. št. P 23646 Odlomek ostenja posode; okras: gumbasta aplika; površina je glajena; barva: svetlo rjava, jedro temno sivo; keramika: finozr- nata s posameznimi večjimi delci; trdota: 3 trda; dl. 5,7 cm, š. 3,8 cm. 22 SE 404, sek. B, kv. 1, inv. št. P 23647 Zajemalka; odlomek držaja; površina ni ohranjena; barva: temno siva; keramika: grobozrnata; trdota: 4 trda; dl. 3,5 cm, š. 3,5 cm. 23 SE 404, sek. B, kv. 1, inv. št. P 23648 Odlomek dna z ostenjem posode; zunanja in notranja površi- na nista ohranjeni; barva: rdečerumena; keramika: drobnozr- nata; trdota: 3 trda; pr. d. 5 cm, v. 1,5 cm. 24 SE 404, sek. B, kv. 1, inv. št. P 23649 Odlomek dna z ostenjem posode; zunanja in notranja po- vršina nista zanesljivi; barva: zunaj temno siva, znotraj bledo rjava; keramika: drobnozrnata s posameznimi večjimi delci; trdota: 3 trda; pr. d. 5 cm, v. 2,8 cm. 224 Dragomelj, AAS 106, 2022 14–20 SE 409, 21–26 SE 404; 25–26 merilo 1 : 1, ostalo merilo 1 : 2. 225 Sektor 18 A 18 B, SE 930 36 SE 930, sek. 18 A, kv. 6, inv. št. P 23305 Odlomek noge in dna z delom ostenja posode; površina je 27 SE 930, sek. 18 A, kv. 6, inv. št. P 23299 glajena; barva; rdeča; keramika: finozrnata; trdota: 2 mehka; v. Lonec; več odlomkov ustja in ostenja; zunanja in notranja 4 cm, pr. d. 10,3 cm, pr. noge 7,3 cm. površina nista ohranjeni; barva: rdečerumena; keramika: gro- bozrnata; trdota: 3 trda; dl. 6,9 cm, š. 10,2 cm. 28 SE 930, sek. 18 A, kv. 6, inv. št. P 23301 Odlomek ustja posode; zunanja površina je glajena, notranja ni ohranjena; barva: zunaj bledo rjava, jedro sivo; keramika: drobnozrnata s posameznimi večjimi delci; trdota: 2 mehka; dl. 3,5 cm, š. 5,2 cm. 29 SE 930, sek. 18 A, kv. 6, inv. št. P 23302 Odlomek ostenja posode; okras: vrezi; površina je glajena; barva: zelo bledo rjava; keramika: grobozrnata; trdota: 3 trda; dl. 3,9 cm, š. 5 cm. 30 SE 930, sek. 18 A, kv. 6, inv. št. P 23300 Lonec; odlomki ustja in vratu; zunanja in notranja površi- na nista zanesljivi; barva: zunaj temno rjava, znotraj svetlo rjava; keramika: drobnozrnata; trdota: 4 trda; pr. u. 18 cm, dl. 37 SE 930, sek. 18 A, kv. 6, inv. št. P 23309 10,9 cm, š. 9,4 cm. Odlomek dna posode; površina je glajena; barva zunaj rdeča, 31 SE 930, sek. 18 A, kv. 6, inv. št. P 23303 znotraj svetlo rjava in deloma črna; keramika: drobnozrnata s Odlomki dna posode, verjetno skodelice; zunanja površina posameznimi večjimi delci; trdota: 3 trda; pr. d. 12 cm, v. 4 cm. je glajena, notranja ni ohranjena; barva: zunaj rjava, jedro 38 SE 930, sek. 18 A, kv. 6, inv. št. P 22362 rdečerumeno; keramika: drobnozrnata; trdota: 4 trda; pr. d. Puščična konica, izdelana iz sivega roženca z belimi vključki. 4 cm, v. 1,4 cm. Lateralna robova sta inverzno retuširana in konvergirata v 32 SE 930, sek. 18 A, kv. 6, inv. št. P 23304 izrazito konico, ki je z ventralne strani ploskovno retuširana. Odlomki dna posode, verjetno skodelice; zunanja površina Na proksimalnem delu je z retušo izdelan pecelj, na ventralni ohranjena samo v sledovih, notranja ni ohranjena; barva: strani je ploskovno retuširan. zunaj sivorjava, jedro zelo bledo rjavo; keramika: grobozrnata; Mikropoškodbe konice in mikrobrazde kažejo, da so puščično trdota: 3 trda; pr. d. 4,7 cm, v. 2,1 cm. konico uporabljali kot projektil. Na ventralni strani je na sredi orodja zgladitev, ki jo je povzro- 33 SE 930, inv. sek. 18 A, kv. 6, št. P 23306 čil lesen del puščice. Na dorzalni strani je približno na istem Odlomek dna z ostenjem posode; površina je glajena; barva mestu brazgotina, ki so jo izdelali sivorjava, jedro zelo bledo rjavo; keramika: drobnozrnata; za lažjo nasaditev, ali pa je nastala trdota: 3 trda; pr. d. 8 cm, v. 3,4 cm. zaradi trenja med ročajem in 34 SE 930, sek. 18 A, kv. 6, inv. št. P 23307 konico pri uporabi puščice. Na dis- Dno posode; zunanja površina je glajena, notranja ni ohra- talnem delu ventralne strani so na njena; barva zunaj svetlo rjavosiva, jedro zelo bledo rjavo; površju orodja obloge, ki bi lahko keramika: finozrnata z dodanimi zelo velikimi delci; trdota: 3 bile ostanki krvi ali rdečega barvi- trda; pr. d. 10 cm, v. 1,6 cm. la. Za natančno določitev snovi bi bile potrebne biokemijske analize 35 SE 930, sek. 18 A, kv. 6, inv. št. P 23308 oblog. Dl. 3,1 cm, š. 1,3 cm. Odlomek dna z ostenjem posode; zunanja in notranja površina nista ohranjeni; barva zunaj siva, znotraj in jedro bledo rjavo; keramika: zelo grobozrnata; trdota: 3 trda; pr. d. 10,8 cm, v. 3,6 cm. 226 Dragomelj, AAS 106, 2022 SE 930; 38 merilo 1 : 1, ostalo merilo 1 : 2. 227 Sektor 18A, SE 973 45 SE 1033, sek. 18 A, kv. 2, inv. št. P 23276 Lonec; odlomek ustja z vratom; površina je glajena; barva: zu- 39 SE 973, sek. 18 A, kv. 5, inv. št. naj rjava, znotraj svetlo rjava; keramika: drobnozrnata; trdota: P 23310 3 trda; pr. 11 cm, dl. 4,2 cm, š. 3,7 cm. Odlomek ostenja z ročajem; okras: navpični vrezi; površina je glajena; barva: bledo rjava; keramika: gro- bozrnata; trdota: 3 trda; dl. 6,1 cm, š. 5,9 cm. Sektor 18 A, SE 17 40 SE 17, sek. 18 A, kv. 3, 4, inv. št. P 23313 Odlomek ustja in ostenja sklede; okras: vtisi; površina je gla- jena; barva: rdečerumena; keramika: drobnozrnata; trdota: 3 trda; dl. 5 cm, š. 2,8 cm. 41 SE 17, sek. 18 A, kv. 3, 4, inv. št. P 23314 Odlomek ostenja posode; okras: vtisi nohta in gumbasta aplika; površina je glajena; barva: zelo bledo rjava; keramika: drobnozrnata s posameznimi zelo velikimi delci; trdota: 2 mehka; dl. 5,4 cm, š. 3,5 cm. Sektor 18 A, SE 1033 42 SE 1033, 931, sek. 18 A, kv. 1, inv. št. P 23272 Skleda; odlomek ustja z ostenjem, ostenje je prevrtano; po- vršina je glajena; barva: bledo rjava; keramika: drobnozrnata; trdota: 3 trda; pr. 29 cm, dl. 13,7 cm, š. 5,3 cm. 43 SE 1033, sek. 18 A, kv. 2, inv. št. P 27030 Lonec; odlomek ustja; površina ni ohranjena; barva: bledo rjava; keramika: finozrnata; trdota: 4 trda; pr. 21 cm, dl. 5,7 cm, š. 3,5 cm. 44 SE 1033, sek. 18 A, kv. 2, inv. št. P 23273 Skleda; odlomek ustja z ostenjem; okras: tri vzporedne linije kratkih vtisov s palčko; zunanja in notranja površina nista ohranjeni; barva: svetlo rjava; keramika: grobozrnata; trdota: 2 mehka; pr. 19 cm, dl. 5,8 cm, š. 3,2 cm. 228 Dragomelj, AAS 106, 2022 39 SE 973, 40–41 SE 17, 42–45 SE 1033; merilo 1 : 2. 229 Sektor 18 A, SE 1033 52 SE 1033, sek. 18 A, kv. 2, inv. št. P 22385 Retuširan odbitek, izdelan iz rjavega roženca s svetlejšimi 46 SE 1033, sek. 18 A, kv. 2, inv. št. P 23278 vključki. Desni rob odbitka je na proksimalnem delu inverzno Odlomek ostenja posode; okras: dva vtisa in gumbasta aplika; retuširan, na srednjem in distalnem delu je ostanek prodniko- površina je glajena; barva: bledo rjava; keramika: drobnozrna- ve skorje. Na proksimalnem delu je odbitek odlomljen, zato ta; trdota: 2 mehka; dl. 3,8 cm, š. 5,9 cm. bulbus in talon nista ohranjena, ohranili so se le udarni valovi. 47 SE 1033, sek. 18 A, kv. 2, inv. št. P 23274 Na dorzalni strani desnega roba so brazde, ki kažejo, da so Odlomek dna posode; zunanja površina ohranjena samo v odbitek uporabljali za rezanje. Ker se zgladitve niso ohranile, sledovih, notranja ni ohranjena; barva: zunaj svetlo sivorjava, retuša pa je neznačilna, ni bilo možno določiti obdelovanega znotraj zelo bledo rjava, keramika: drobnozrnata; trdota: 3 materiala. Na ventralni strani levega roba so zgladitve in braz- trda; pr. d. 9,5 cm, v. 2,8 cm. de, značilne za rezanje mesa. Dl. 3,1 cm, š. 1,7 cm. 48 SE 1033, sek. 18 A, kv. 2, inv. št. P 23277 Sektor 18 A, SE 1037 Odlomek ostenja posode z navpično prevrtanim držajem; površina je glajena; barva: zunaj rdečerumena, znotraj zelo 53 SE 1037, sek. 18 A, kv. 2, inv. št. P 22405 bledo rjava; keramika: grobozrnata; trdota: 3 trda; dl. 3 cm, š. Robni odbitek, izdelan iz sivega, termično spremenjenega 4 cm. roženca s temnejšimi žilami. Na dorzalni strani so sledi prepa- racije jedra. Na proksimalnem delu desne strani je ohranjena 49 SE 1033, sek. 18 A, kv. 2, inv. št. P 23275 prodnikova skorja. Na odbitku ni sledi uporabe; dl. 5,1 cm, š. Odlomek ostenja posode; okras: vtisi nohta; zunanja in 2,4 cm. notranja površina nista ohranjeni; barva rjava; keramika: zelo grobozrnata; trdota: 3 trda; dl. 2,5 cm, š. 4,8 cm. 50 SE 1033, sek. 18 A, kv. 2, inv. št. P 23279 Zajemalka; držaj z delom ostenja; površina je ohranjena samo v sledovih, glajena; barva: zelo bledo rjava, znotraj sled rdečerumene; keramika: finozrnata; trdota: 3 trda; dl. 10,2 cm, š. 5,4 cm. 51 SE 1033, sek. 18 A, kv. 2, inv. št. P 22376 Klina z delno retuširanim robom, izdelana iz rjavega rožen- ca s svetlejšimi vključki. Levi lateralni rob je na distalnem in srednjem delu retuširan. Na proksimalnem delu, ki je odlo- mljen, je klina stanjšana. Vzdolž levega roba so na dorzalni in ventralni strani zgladitve, nastale pri žetju žit. Zgladitve so omejene na rob orodja in se končajo v ravni liniji, iz česar je mogoče sklepati, da je bila kli- na nasajena, iz ročaja je gledal le delovni rob orodja. Dl. 4 cm, š. 1,4 cm. 230 Dragomelj, AAS 106, 2022 46–52 SE 1033, 53 SE 1037; 51–53 merilo 1 : 1, ostalo merilo 1 : 2. 231 Sektor 18A, SE 1037 54 SE 1037, 1033, 931, sek. 18 A, B, kv. 2, inv. št. P 23245 Lonec; več odlomkov ustja, vratu in ostenja; okras: vtisi nohta, izmenični trivrstič- ni navpični snopi v dveh nivojih; zunanja in notranja površina ohranjeni samo v sledovih; barva: zunaj bledo rjava, jedro zelo temno sivo; keramika: drobnozrnata s posameznimi večjimi delci; trdota: 4 trda; pr. u. 15 cm. 55 SE 1037, sek. 18 A, B, kv. 2, inv. št. P 23244 Lonec; odlomek ustja, vratu in ramena; površina je glajena; barva: temno sivorjava; keramika: drobnozrnata, raskava; trdota: 4 trda; pr. 13 cm, dl. 6,8 cm, š. 4,1 cm. 56 SE 1037, sek. 18 A, B, kv. 2, inv. št. P 23243 Lonec; odlomek ustja z vratom; zunanja površina ohranjena samo v sledovih, notranja glajena; barva: zunaj sivorjava, znotraj bledo rjava; keramika: grobozrnata; trdota: 3 trda; pr. 21 cm, dl. 6 cm, š. 6,5 cm. 57 SE 1037, sek. 18 A, B, kv. 2, inv. št. P 23242 Skleda; odlomek ustja z ostenjem; površina je glajena; barva: zunaj sivorjava, znotraj svetlo rumenorjava; keramika: drobno- zrnata s posameznimi večjimi delci; trdota: 4 trda; pr. 25,5 cm, dl. 5,9 cm, š. 5,7 cm. 58 SE 1037, sek. 18A, B, kv. 2, inv. št. P 23247 Odlomek ustja in ostenja lonca; zunanja in notranja površina nista ohranjeni; barva: znotraj rdečerumena, jedro sivorjavo; keramika: grobozrnata; trdota: 2 mehka; dl. 6,3 cm, š. 5,3 cm. 59 SE 1037, sek. 18 A, B, kv. 2, inv. št. P 23249 Odlomek ustja posode; okras: vtisi na robu ustja; zunanja in notranja površina nista zanesljivi; barva: svetlo rumenorjava; keramika: grobozrnata; trdota: 4 trda; dl. 2,9 cm; š. 4,2 cm. 60 SE 1037, sek. 18 A, B, kv. 2, inv. št. P 23246 Odlomek ostenja posode; okras: vtisi nohta; zunanja in notra- nja površina nista ohranjeni; barva: zelo temno siva; keramika: grobozrnata; trdota: 4 trda; dl. 4,9 cm; š. 5,9 cm. 232 Dragomelj, AAS 106, 2022 SE 1037, merilo 1 : 2. 233 Sektor 18 A, SE 1037 72 SE 1037, sek. 18 A, B, kv. 2, inv. št. P 23262 Skodelica z odlomljenim ročajem; odlomek dna z ostenjem; 61 SE 1037, 931, sek. 18 A, B, kv. 2, inv. št. P 23271 površina je glajena; barva: rdečerumena; keramika: finozrnata; Skleda s klekom; več odlomkov ustja, ostenja in dna; okras: trdota: 3 trda; pr. d. 2,5 cm, v. 3 cm. vtisi nohta in gumbaste aplike; površina je glajena; barva: rdeča; keramika: zelo grobozrnata, porozna; trdota: 4 trda; pr. 73 SE 1037, sek. 18 A, kv. 2, inv. št. P 23270 31,2 cm, pr. d. 8,4 cm, v. 7,2 cm. Odlomek dna posode; površina je glajena; barva: svetlo rumenorjava, jedro na debelejših delih temno sivo; keramika: 62 SE 1037, sek. 18 A, B, kv. 2, inv. št. P 23250 drobnozrnata; trdota: 3 trda; dl. 4,1 cm, š. 3,3 cm. Odlomek ustja in ostenja sklede; površina je glajena; barva: rdečerumena; keramika: finozrnata; trdota: 4 trda; dl. 4 cm, š. 74 SE 1037, sek. 18 A, B, kv. 2, inv. št. P 23264 4,7 cm. Odlomek dna z ostenjem posode; površina je glajena; barva: rdečerumena; keramika: grobozrnata; trdota: 3 trda; pr. d. 63 SE 1037, sek. 18 A, kv. 2, inv. št. P 23257 8 cm, v. 2,3 cm. Odlomek ostenja sklede s klekom; okras: gumbasta aplika in vtisi nohta; površina je glajena: rdečerumena; keramika: fino- 75 SE 1037, sek. 18 A, B, kv. 2, inv. št. P 23268 zrnata; trdota: 2 mehka; dl. 2,2 cm, š. 3 cm. Dno posode; površina je glajena; barva: rdečerumena; kera- mika: drobnozrnata; trdota: 3 trda; pr. 9,5 cm, v. 2,9 cm. 64 SE 1037, sek. 18 A, B, kv. 2, inv. št. P 23248 Odlomek ustja in ostenja skodeli- 76 SE 1037, sek. 18 A, B, kv. 1, inv. št. P 23269 ce; okras: drobni polmesečasti vtisi Odlomek dna in ostenja posode z nogo; površina je glajena; nohta ali palčke; zunanja in notranja barva: svetlo rjava, jedro zelo bledo rjavo; keramika: drobno- površina nista zanesljivi; barva: bledo zrnata; trdota: 3 trda; pr. d. 8 cm, v. 6 cm. rjava; keramika: finozrnata; trdota: 2 mehka; dl. 1,4 cm, š. 3,1 cm. 65 SE 1037, sek. 18 A, B, kv. 2, inv. št. P 23258 Odlomek ostenja posode z majhno navpično prevrtano gumbasto apliko; površina je glajena; barva: rdečerumena; keramika: finozrnata; trdota: 2 mehka; dl. 3,6 cm, š. 5,1 cm. 66 SE 1037, sek. 18 A, kv. 2, inv. št. P 23256 Odlomek ostenja posode; okras: gumbasta aplika; površina je glajena; barva: rdečerumena; keramika: drobnozrnata; trdota: trdota: 3 trda; dl. 4,1 cm, š. 3 cm. 67 SE 1037, sek. 18 A, B, kv. 2, inv. št. P 23261 Odlomek ostenja posode; okras: vtisi nohta; zunanja in notra- nja površina nista ohranjeni; barva: zelo temno siva; keramika: finozrnata; trdota: 3 trda; dl. 5,4 cm, š. 3,6 cm. 68 SE 1037, sek. 18 A, B, kv. 2, inv. št. P 23259 Odlomek ostenja posode; okras: vtisi nohta; zunanja in notra- nja površina nista ohranjeni; barva: zunaj bledo rjava, znotraj in jedro svetlo rjavosiva; keramika: zelo grobozrnata; trdota: 3 trda; dl. 3,8 cm, š. 6,3 cm. 69 SE 1037, sek. 18 A, B, kv. 2, inv. št. P 23260 Odlomek ostenja posode; okras: vtisi nohta; zunanja in notranja površina nista ohranjeni; barva: rjava; keramika: zelo grobozrnata; trdota: 3 trda; dl. 3,8 cm, š. 4,4 cm. 70 SE 1037, sek. 18 A, B, kv. 2, inv. št. P 23263 Odlomek dna z ostenjem posode; površina je glajena; barva: zelo bledo rjava; keramika: finozrnata; trdota 2 mehka; pr. d. 5,5 cm, v. 1,7 cm. 71 SE 1037, sek. 18 A, B, kv. 2, inv. št. P 23265 Odlomek dna z ostenjem posode; zunanja in notranja površi- na nista ohranjeni; barva: svetlo rjava, jedro temno sivo; kera- mika: grobozrnata; trdota: 2 mehka; pr. d. 7,4 cm, v. 3,4 cm. 234 Dragomelj, AAS 106, 2022 SE 1037, merilo 1 : 2. 235 Sektor 18 A, B, SE 1053 77 SE 1053, sek. 18 A, B, kv. 1, inv. št. P 23281 Lonec; odlomek ustja z vratom in ostenjem; okras: vtisi nohta; površina je glajena; barva: zunaj rumenordeča, znotraj in jedro rdečerumeno; keramika: drobnozrnata; trdota: 3 trda; pr. u. 11 cm, dl. 9,7 cm, š. 8,1 cm. 78 SE 1053, sek. 18 A, kv. 2, inv. št. P 23283 Lonec; odlomek ostenja; okras: vtisi nohta; površina je glajena; barva: zunaj zelo temno siva, znotraj sivorjava, jedro svetlo rjavo; keramika: grobozrnata; trdota: 3 trda; dl. 9,3 cm, š. 12,2 cm. 79 SE 1053, 931, sek. 18 A, B, kv. 1, 2, inv. št. P 23280 Lonec; odlomek ustja z vratom; površina je glajena; barva: zunaj zelo bledo rjava, znotraj temno siva; keramika: grobozr- nata; trdota: 3 trda; pr. 21,8 cm, v. 6,6 cm. 80 SE 1053, sek. 18 A, B, kv. 1, inv. št. P 23282 Skodela; več odlomkov ustja z ostenjem; površina je glajena; barva: bledo rjava; keramika: grobozrnata; trdota: 3 trda; dl. 3,9 cm, š. 8,2 cm. 81 SE 1053, sek. 18 A, kv. 1, inv. št. P 23284 Skleda s klekom; več odlomkov ustja in ostenja; okras: vtisi nohta in gumbaste; zunanja in notranja površina nista zaneslji- vi; barva: rjava do rdečeru- mena; keramika: drobnozr- nata s posameznimi večjimi delci, raskava površina; trdota: 4 trda; pr. u. 20 cm, dl. 18,2 cm, š. 8,2 cm. 236 Dragomelj, AAS 106, 2022 SE 1053, merilo 1 : 2. 237 Sektor 18 A, B, SE 1053 93 SE 1053, sek. 18 A, B, kv. 1, inv. št. P 23296 Odlomek dna z ostenjem posode; površina je glajena; barva: 82 SE 1053, sek. 18 A, B, kv. 1, inv. št. P 23285 rožnata; keramika: finozrnata; trdota: 3 trda; pr. d. 4,8 cm, v. Odlomek ostenja lonca s klekom; okras: gumbasta aplika; 2,1 cm. površina je glajena; barva: rumenordeča; keramika: finozrnata; trdota: 3 trda; pr. 13 cm, dl. 7,1 cm, š. 4,4 cm. 94 SE 1053, sek. 18 A, B, kv. 1, inv. št. P 23298 Odlomek dna; površina je glajena; barva: zunaj svetlo rjava, 83 SE 1053, sek. 18 A, B, kv. 1, inv. št. P 23287 znotraj temno siva; keramika: drobnozrnata; trdota: 3 trda; pr. Odlomek ostenja lonca s klekom; okras: gumbasta aplika; d. 9 cm, v. 1,2 cm. površina je glajena; barva: zunaj rdeča, znotraj rdečerumena; keramika: finozrnata s posameznimi večjimi delci; trdota: 2 Sektor 18 A, SE 1154 mehka; pr. u. 12,4 cm, dl. 7,1 cm, š. 3,2 cm. 95 SE 1154, sek. 18 A, kv. 1, inv. št. P 23311 84 SE 1053, sek. 18 A, B, kv. 1, inv. št. P 23288 Zajemalka; držaj z delom oste- Skodelica s klekom; odlomek ostenja; okras: gumbasta aplika; nja; okras: vtisi na robu držaja; zunanja in notranja površina nista ohranjeni; barva: zelo bledo površina ni ohranjena; barva: rjava; keramika: drobnozrnata; trdota: 3 trda; pr. 8 cm, dl. zelo bledo rjava; keramika: 4,9 cm, š. 3,9 cm. drobnozrnata; trdota: 3 trda; dl. 6,9 cm, š. 6,6 cm. 85 SE 1053, sek. 18 A, kv. 2, inv. št. P 23295 Skodelica s klekom; odlomek dna z ostenjem; zunanja in no- tranja površina nista ohranjeni; barva: rdečerumena; keramika: drobnozrnata s posameznimi večjimi delci; trdota: 3 trda; pr. d. 2,4 cm, v. 2,5 cm. 86 SE 1053, sek. 18 A, B, kv. 1, inv. št. P 23289 96 SE 1154, sek. 18 A, kv. 2, inv. št. P 23312 Odlomek prevrtanega ustja posode; zunanja in notranja Zajemalka; držaj z delom ostenja; površina je glajena; barva: površina nista ohranjeni; barva: zelo bledo rjava; keramika: svetlo rjava; keramika: finozrnata s posameznimi večjimi delci; drobnozrnata; trdota: 3 trda; dl. 1,8 cm, š. 3,7cm. trdota: 2 mehka; dl. 7,2 cm, š. 6,5 cm. 87 SE 1053, sek. 18 A, B, kv. 1, inv. št. P 23290 Odlomek ostenja posode; okras: kotno gladko rebro (?); zunanja in notranja površina nista ohranjeni; barva: zelo bledo rjava; keramika: zelo grobozrnata; trdota: 3 trda; dl. 2,6 cm, š. 4,2 cm. 88 SE 1053, sek. 18 A, B, kv. 1, inv. št. P 23291 Odlomek ostenja posode z delom ročaja; okras: vtisi nohta ali palčke; zunanja in notranja površina nista ohranjeni; barva: zelo bledo rjava; keramika: zelo grobozrnata; trdota: 2 mehka; dl. 3,1 cm, š. 2,8 cm. 89 SE 1053, sek. 18 A, kv. 2, inv. št. P 23292 Odlomek ostenja posode; okras: vtisi nohta in gumbasta aplika; zunanja in notranja površina nista ohranjeni; barva: rdečerumena; keramika: drobnozrnata s posameznimi večjimi delci; trdota: 3 trda; dl. 6,2 cm, š. 4,5 cm. 90 SE 1053, sek. 18 A, B, kv. 1, inv. št. P 23293 Odlomek ostenja posode s klekom; okras: vtisi nohta; zunanja in notranja površina nista zanesljivi; barva: rdečerumena; kera- mika: drobnozrnata; trdota: 3 trda; dl. 5,7 cm, š. 4,7 cm. 91 SE 1053, sek. 18 A, B, kv. 1, inv. št. P 23294 Odlomek ostenja posode; okras: vtisi nohta; površina je glaje- na; barva: rdečerumena; keramika: finozrnata s posameznimi večjimi delci; trdota: 3 trda; dl. 4,5 cm, š. 5,8 cm. 92 SE 1053, sek. 18 A, B, kv. 1, inv. št. P 23297 Odlomek dna z ostenjem posode; površina je glajena; barva: rdečerumena; keramika: finozrnata; trdota: 3 trda; pr. d. 5 cm, v. 4,4 cm. 238 Dragomelj, AAS 106, 2022 82–94 SE 1053, 95–96 SE 1154; merilo 1 : 2. 239 Sektor 18, SE 525 107 SE 421, sek. B, kv. 7, inv. št. P 23656 Odlomek ustja in ostenja ali vratu posode; okras: vtisi nohta 97 SE 525, sek. 18, kv. 807, inv. št. P 23183 in vrezi; zunanja in notranja površina nista ohranjeni; barva: Odlomek ustja in ostenja posode; zunanja in notranja površina temno rjava; keramika: drobnozrnata; trdota: 4 trda; dl. 3 cm, nista zanesljivi; barva: zunaj temno siva, znotraj rjava, jedro š. 3,2 cm. sivo; keramika: drobnozrnata; trdota: 3 trda; pr. u. 20,5 cm, dl. 5,7 cm, š. 3,8 cm. 108 SE 421, sek. B, kv. 7, inv. št. P 23658 Odlomek ostenja posode; okras: gumbasta aplika in vtisi noh- 98 SE 525, sek. 18, kv. 807, sonda 2, inv. št. P 23182 ta; površina je glajena; barva: svetlo rjava, jedro temno sivo; Odlomek držaja zajemalke; zunanja in notranja površina nista keramika: drobnozrnata; trdota: 3 trda; dl. 3,3 cm, š. 3,1 cm. ohranjeni; barva: zelo temno siva; keramika: grobozrnata; trdota: 3 trda; dl. 3,7 cm, š. 1,6 cm. 109 SE 421, sek. B, kv. 7, inv. št. P 23659 Odlomek ostenja posode; okras: gumbasta aplika in vtisi noh- 99 SE 525, sek. 18, kv. 807, sonda 2, inv. št. P 23184 ta; zunanja in notranja površina nista ohranjeni; barva: rjava, Odlomek dna posode, verjetno skodelice; odlomek dna z jedro temno rjavo; keramika: grobozrnata; trdota: 3 trda; dl. ostenjem; zunanja in notranja površina nista ohranjeni; barva: 2,9 cm, š. 4,2 cm. svetlo do temno rjava, jedro svetlo rjavo; keramika: drobnozr- nata; trdota: 3 trda; pr. d. 5 cm, v. 1,8 cm. 110 SE 421, sek. B, kv. 7, inv. št. P 23662 Sektor B, SE 421 Odlomek ostenja posode; okras: vtisi nohta; zunanja površina ni ohranjena, notranja glajena; barva: svetlo rjava, jedro sivo; 100 SE 421, sek. B, kv. 7, inv. št. P 23652 keramika: drobnozrnata s posameznimi večjimi delci; trdota: 3 Skleda s klekom; odlomek prevrtanega ustja z ostenjem; okras: trda; dl. 5,5 cm, š. 6,7 cm. skupina treh drobnih gumbastih aplik; zunanja in notranja 111 SE 421, sek. B, kv. 7, inv. št. P 23651 površina nista ohranjeni; barva: bledo rjava, jedro svetlo olivno Odlomek noge posode; zunanja in notranja površina nista rjavo; keramika: grobozrnata; trdota: 3 trda; pr. u. 21,5 cm, dl. ohranjeni; barva: zunaj rumena, znotraj svetlo siva; keramika: 4,6 cm. grobozrnata; trdota: 2 mehka; dl. 6,1 cm, š. 5 cm. 101 SE 421, sek. B, kv. 7, inv. št. P 23661 112 SE 421, sek. B, kv. 7, inv. št. P 23660 Odlomek ročaja posode; površina ni ohranjena; barva: rdeče- Fragmentirana noga posode; okras: vtisi nohta; površina ni rumena; keramika: finozrnata; trdota: 2 mehka; dl. 3,5 cm, š. zanesljiva; barva: rdeča, jedro rjavo; keramika: grobozrnata; 1,5 cm. trdota: 3 trda; pr. noge 6 cm, v. 4 cm. 102 SE 421, sek. B, kv. 7, inv. št. P 23650 Lonec; odlomek ustja z vratom; zunanja in notranja površina nista ohranjeni; barva: rjava; keramika: drobnozrnata s po- sameznimi večjimi delci; trdota: 3 trda; pr. u. 16 cm, dl. 4,6 cm, š. 8,8 cm. 103 SE 421, sek. B, kv. 7, inv. št. P 23653 Odlomek ustja in ostenja ali vratu lonca; okras: vtisi nohta; zu- nanja in notranja površina nista ohranjeni; barva: svetlo rjava; keramika: drobnozrnata; trdota: 3 trda; dl. 4,7 cm, š. 4,5 cm. 104 SE 421, sek. B, kv. 7, inv. št. P 23655 Odlomek ustja in ostenja sklede; okras: vtisi nohta; zunanja in notranja površina nista ohranjeni; barva: svetlo rjava; kerami- ka: drobnozrnata; trdota: 3 trda; dl. 4,4 cm, š. 4,4 cm. 105 SE 421, sek. B, kv. 7, inv. št. P 23654 Odlomek ustja in ostenja sklede; okras: vtisi nohta; površina je glajena; barva: rdečerumena; keramika: grobozrnata; trdota: 3 trda; dl. 5 cm, š. 7,1 cm. 106 SE 421, sek. B, kv. 7, inv. št. P 23657 Odlomek ustja in ostenja sklede; okras: drobni vtisi nohta ali palčke; površina je glajena; barva: sivorjava; keramika: drob- nozrnata; trdota: 3 trda; dl. 3 cm, š. 5,8 cm. 240 Dragomelj, AAS 106, 2022 97–99 SE 525, 100–112 SE 421; merilo 1 : 2. 241 Sektor B, SE 387 113 SE 387, sek. B, kv. 7, inv. št. P 23616 Lonec; odlomek ustja z vratom; površina ohranjena v sledovih; barva: rdečerumena, v sledovih temno rjava; keramika: finozr- nata; trdota: 3 trda; pr. u. 19,5 cm, dl. 4 cm, š. 6,5 cm. 114 SE 387, sek. B, kv. 7, inv. št. P 23617 Odlomek ustja in ostenja sklede s klekom; okras: vtisi nohta; površina ohranjena v sledovih; barva: bledo rjava, v sledovih temno rjava; keramika: drobnozrnata s posameznimi večjimi delci; trdota: 3 trda; dl. 6,2 cm, š. 5,9 cm. 115 SE 387, sek. B, kv. 7, inv. št. P 23619 Odlomek ustja in ostenja sklede; površina je glajena; barva: zunaj temno rjava, znotraj svetlo rjava; keramika: drobnozr- nata s posameznimi večjimi delci; trdota: 3 trda; dl. 4,3 cm, š. 4,8 cm. 116 SE 387, sek. B, kv. 7, inv. št. P 23618 Odlomek ustja in ostenja sklede; okras: vtisi nohta; zunanja in notranja površina nista ohranjeni; barva: svetlo rjava; kerami- ka: drobnozrnata; trdota: 3 trda; dl. 3 cm, š. 6 cm. 117 SE 387, sek. B, kv. 7, inv. št. P 23622 Odlomek dna z ostenjem posode; zunanja in notranja površi- na nista ohranjeni; barva: temno rjava; keramika: grobozrnata; trdota: 3 trda; pr. d. 5,6 cm, v. 3,1 cm. 118 SE 387, sek. B, kv. 7, inv. št. P 23620 Odlomek ostenja posode; okras: vtisi nohta; zunanja in no- tranja površina sta ohranjeni samo v sledovih; barva: svetlo rdeča, jedro temno sivo; keramika: drobnozrnata; trdota: 3 trda; dl. 4,4 cm, š. 5,5 cm. 119 SE 387, sek. B, kv. 7, inv. št. P 23621 Odlomek ostenja posode; okras: vtisi nohta; zunanja površina je glajena, notranja ni ohranjena; barva: bledo rjava (rožnata); keramika: grobozrnata; trdota: 2 mehka; dl. 4 cm, š. 4,2 cm. Sektor B, SE 388, PN 134 120 SE 388, sek. B, kv. 2, 3, PN 134/97, inv. št. P 23511 Lonec; odlomek ustja z vratom; zunanja in notranja površina nista zanesljivi; barva: temno sivorjava; keramika: drobnozrna- ta; trdota: 2 mehka; pr. u. 17,6 cm, dl. 4,9 cm, š. 5,8 cm. 121 SE 388, sek. B, kv. 2, 3, PN 134/97, inv. št. P 23512 Odlomek ustja posode; okras: vtisi nohta ali palčke; površina je glajena; barva: rdečerumena; keramika: drobnozrnata s posa- meznimi večjimi delci; trdota: 3 trda; dl. 3,4 cm, š. 4,3 cm. 122 SE 388, sek. B, kv. 2, 3, PN 134/97, inv. št. P 23557 Odlomek ostenja posode s klekom; okras: gumbasta aplika; površina je glajena; barva: rdečerumena; keramika: drobnozr- nata; trdota: 3 trda; dl. 7,2 cm, š. 5,5 cm. 123 SE 388, sek. B, kv. 2, 3, PN 134/97, inv. št. P 23513 Odlomek ostenja posode; okras: vtisi nohta; zunanja in no- tranja površina nista ohranjeni; barva: bledo rjava, jedro sivo; keramika: drobnozrnata; trdota: 3 trda; dl. 3,8 cm, š. 2,3 cm. 242 Dragomelj, AAS 106, 2022 113–119 SE 387, 120–123 SE 388; merilo 1 : 2. 243 Sektor B, SE 388, PN 135 134 SE 388, sek. B, kv. 3, PN 135/97, inv. št. P 23614 124 SE 388, sek. B, kv. 3, PN 135/97, inv. št. P 23601 Odlomek ostenja posode z delom Skleda s klekom; odlomek ustja z ostenjem; okras: vtisi na ročaja; okras: vtisi nohta na ročaju; robu ustja; zunanja in notranja površina nista ohranjeni; barva: površina je glajena; barva: rdečerjava; svetlo rdeča; keramika: zelo grobozrnata; trdota: 3 trda; pr. u. keramika: finozrnata; trdota: 2 mehka; 22,8 cm, dl. 8 cm, š. 8,4 cm. dl. 6,5 cm, š. 4,5 cm. 125 SE 388, sek. B, kv. 3, PN 135/97, inv. št. P 23602 Odlomek ustja in ostenja sklede s klekom; okras: vtisi nohta ali palčke; zunanja površina ni ohranjena, notranja glajena; barva: zunaj siva, znotraj rožnata; keramika: finozrnata; trdota: 135 SE 388, sek. B, kv. 3, PN 135/97, inv. št. P 23612 3 trda; dl. 5,2 cm, š. 6,2 cm. Odlomek dna z ostenjem posode; okras: vtisi nohta na preho- 126 SE 388, sek. B, kv. 3, PN 135/97, inv. št. P 23603 du dna v ostenje; površina je glajena; barva: rjava; keramika: Odlomek ustja in ostenja sklede s klekom; okras: gumbasta drobnozrnata s posameznimi večjimi delci; trdota: 3 trda; pr. aplika; zunanja in notranja površina nista ohranjeni; barva: zu- d. 8 cm, v. 3,8 cm. naj bledo rjava, znotraj in jedro rjavo; keramika: drobnozrnata; 136 SE 388, sek. B, kv. 3, PN 134/97, inv. št. P 23611 trdota: 2 mehka; dl. 7 cm, š. 4,5 cm. Odlomek dna z ostenjem posode; zunanja in notranja površi- 127 SE 388, sek. B, kv. 3, PN 135/97, inv. št. P 23604 na nista ohranjeni; barva: zunaj rdečerumena, znotraj rožnata, Odlomek ustja sklede; površina ohranjena v sledovih; barva: jedro temno sivo; keramika: drobnozrnata; trdota: 2 mehka; rdečerumena, v sledovih temno rjava, jedro rjavo; keramika: pr. d. 6 cm, v. 2,1 cm. drobnozrnata; trdota: 4 trda; dl. 4,3 cm, š. 5,8 cm. 137 SE 388, sek. B, kv. 3, PN 135/97, inv. št. P 23613 128 SE 388, sek. B, kv. 3, PN 135/97, Odlomek dna z ostenjem posode; zunanja in notranja površi- inv. št. P 23605 na nista ohranjeni; barva: rjava, znotraj temno siva; keramika: Odlomek ostenja posode s klekom; zelo grobozrnata; trdota: 3 trda; pr. d. 11 cm, v. 4,6 cm. okras: vtisi nohta in vrezi; zunanja in 138 SE 388, sek. B, kv. 3, PN 135/97, inv. št. P 23615 notranja površina nista ohranjeni; barva: Držaj zajemalke z delom ostenja; površina je glajena; barva: zunaj temno siva, znotraj bledo rjava; svetlo rjava; keramika: finozrnata; trdota: 3 trda; dl. 4,5 cm, š. keramika: grobozrnata; trdota: 3 trda; 4,4 cm. dl. 5,2 cm, š. 4,9 cm. 129 SE 388, sek. B, kv. 3, PN 135/97, inv. št. P 23606 Odlomek ostenja sklede s klekom; okras: vtisi nohta; površina je glajena; barva: siva; keramika: finozrnata; trdota: 3 trda; dl. 4,7 cm, š. 3,5 cm. 130 SE 388, sek. B, kv. 3, PN 135/97, inv. št. P 23607 Odlomek ostenja posode s klekom; okras: vtisi nohta; površina je glajena; barva: svetlo rjava, jedro temno sivo; keramika: finozrnata; trdota: 3 trda; dl. 3 cm, š. 5,1 cm. 131 SE 388, sek. B, kv. 3, PN 135/97, inv. št. P 23610 Lonec; odlomek ostenja; okras: gumbasta aplika; površina je glajena; barva: rdečerumena; keramika: finozrnata; trdota: 3 trda; pr. 13,2 cm. 132 SE 388, sek. B, kv. 3, PN 135/97, inv. št. P 23609 Odlomek ostenja posode; okras: gumbasta aplika; površina je glajena; barva: rjava; keramika: finozrnata; trdota: 2 mehka; dl. 2,1 cm, š. 2,8 cm. 133 SE 388, sek. B, kv. 3, PN 135/97, inv. št. P 23608 Odlomek ostenja posode; okras: aplika z vtisom; površina nezanesljiva; barva: svetlo rjava; keramika: zelo grobozrnata; trdota: 4 trda; dl. 4,8 cm, š. 6,5 cm. 244 Dragomelj, AAS 106, 2022 SE 388, merilo 1 : 2. 245 Sektor B, SE 388 139 SE 388, sek. B, kv. 6, inv. št. P 23455 Lonec; odlomek ustja z vratom; okras: vtisi (nohta ali palčke); površina je glajena; barva: sivorjava; keramika: drobnozrnata; trdota: 3 trda; pr. u. 14,8 cm, dl. 6 cm, š. 10,2 cm. 140 SE 388, sek. B, kv. 2, inv. št. P 23484 Lonec; odlomek ustja; okras: vtisi (palčke); zunaj površina ni ohranjena, znotraj glajena; barva: svetlo rjava; keramika: drob- nozrnata; trdota: 2 mehka; pr. u. 16,8 cm, dl. 3,4 cm, š. 5 cm. 141 SE 388, sek. B, kv. 6, inv. št. P 23486 Odlomek ustja lonca ali sklede; okras: vtisi (nohta); zunanja in notranja površina nista ohranjeni; barva: svetlo rjava; kerami- ka: drobnozrnata; zelo porozna keramika; trdota: 3 trda; pr. u. 17,6 cm, dl. 2,3 cm, š. 5,1 cm. 142 SE 388, sek. B, kv. 2, inv. št. P 23483 Lonec; odlomek ustja in vratu; okras: vtisi (palčke); zunaj površina ni ohranjena, znotraj glajena; barva: rdečerume- na; keramika: drobnozrnata; trdota: 3 trda; pr. u. 17,6 cm, dl. 5,7 cm, š. 7,5 cm. 143 SE 388, sek. B, kv. 6, inv. št. P 23485 Lonec; odlomek ustja z vratom; zunanja in notranja površina nista ohranjeni; barva: svetlo rjava; keramika: drobnozrnata; trdota: 2 mehka; pr. u. 16,4 cm, dl. 4 cm, š. 6,7 cm. 144 SE 388, sek. B, kv. 6, inv. št. P 23463 Odlomek ustja posode; okras: vtisi nohta ali palčke in vrezi; zunanja in notranja površina nista ohranjeni; barva: temno siva; keramika: grobozrnata; trdota: 3 trda; dl. 3,6 cm, š. 5,3 cm. 145 SE 388, sek. B, kv. 6, inv. št. P 23487 Odlomek ustja posode; okras: vtisi nohta; zunanja in notra- nja površina nista ohranjeni; barva: rdečerumena; keramika: grobozrnata; trdota: 3 trda; dl. 3,1 cm, š. 2,7 cm. 146 SE 388, sek. B, kv. 3, inv. št. P 23529 Odlomek ustja posode; okras: vtisi; zunanja in notranja po- vršina nista ohranjeni; barva: zunaj svetlo rjava, jedro rjavo; keramika: drobnozrnata; trdota: 3 trda; dl. 1,8 cm, š. 4,4 cm. 147 SE 388, sek. B, kv. 6, inv. št. P 23470 Odlomek ustja posode; okras: vtisi nohta (v sledovih); površina je glajena; barva: rjava; keramika: grobozrnata; trdota: 3 trda; dl. 3,7 cm, š. 6,7 cm. 148 SE 388, sek. B, kv. 3, inv. št. P 23530 Odlomek ustja posode; okras: vtisi nohta ali palčke; površina je glajena; barva: sivorjava; keramika: finozrnata; trdota: 3 trda; dl. 2,3 cm, š. 2,2 cm. 149 SE 388, sek. B, kv. 2, inv. št. P 23506 Odlomek ustja posode; okras: vtisi prsta ali palčke; površina je glajena; barva: rjava; keramika: drobnozrnata; trdota: 3 trda; dl. 2,8 cm, š. 2,7 cm. 246 Dragomelj, AAS 106, 2022 SE 388, merilo 1 : 2. 247 Sektor B, SE 388 161 SE 388, sek. B, kv. 6, inv. št. P 23460 Odlomek ustja in ostenja lonca; zunanja in notranja površina 150 SE 388, sek. B, kv. 3, inv. št. P 23514 nista ohranjeni; barva: rdečerumena; keramika: grobozrnata; Lonec; odlomek ustja z vratom; zunanja površina ni zanesljiva, trdota: 3 trda; dl. 5,6 cm, š. 4 cm. notranja ni ohranjena; barva: bledo rjava, jedro sivo; keramika: drobnozrnata; trdota: 3 trda; pr. u. 20,2 cm, dl. 4,8 cm, š. 7 cm. 151 SE 388, sek. B, kv. 2, inv. št. P 23505 Lonec; več odlomkov ustja z vratom; površina je glajena; bar- va: rjava; keramika: grobozrnata; trdota: 3 trda; pr. u. 20,4 cm, dl. 5,6 cm, š. 7 cm. 152 SE 388, sek. B, kv. 2, inv. št. P 23501 Lonec; odlomek ustja z ostenjem; površina je glajena; barva: rdečerumena; keramika: drobnozrnata s posameznimi večjimi delci; trdota: 3 trda; pr. u. 22 cm, dl. 5,3 cm, š. 7,3 cm. 153 SE 388, sek. B, kv. 2, inv. št. P 23509 Lonec; odlomek ustja z ostenjem; okras: vtisi nohta; površina je glajena; barva: svetlo rjava, jedro bledo rjavo; keramika: drobnozrnata; porozna keramika; trdota: 3 trda; pr. u. 13,4 cm, dl. 4,4 cm, š. 4,9 cm. 154 SE 388, sek. B, kv. 3, inv. št. P 23525 Lonec; odlomek ustja; zunanja površina ni ohranjena, notranja glajena; barva: rjava; keramika: drobnozrnata; trdota: 3 trda; pr. u. 10,8 cm, dl. 2,6 cm, š. 4,6 cm. 155 SE 388, sek. B, kv. 6, inv. št. P 23456 Lonec; odlomek ustja in ostenja s klekom; površina je glajena; barva: zunaj rjava, znotraj temno siva; keramika: finozrnata; trdota: 3 trda; pr. u. 10,4 cm, dl. 6,7 cm, š. 7,3 cm. 156 SE 388, sek. B, kv. 3, inv. št. P 23555 Skodelica; odlomek dna in več delov ostenja z ročajem; okras: gumbasta aplika; površina ohranjena v sledovih; barva: rdeča, rdeč premaz(?); keramika: finozrnata; trdota: 3 trda; pr. d. 5,2 cm, v. 5,4 cm. 157 SE 388, sek. B, kv. 3, inv. št. P 23550 Odlomek ostenja posode s klekom; okras: gumbasta aplika; zunanja in notranja površina nista ohranjeni; barva: svetlo rjava; keramika: drobnozrnata; trdota: 3 trda; dl. 4,5 cm, š. 6,7 cm. 158 SE 388, sek. B, kv. 3, inv. št. P 23520 Odlomek ostenja posode; okras: gumbasta aplika; površina je glajena; barva: svetlo rumenorjava, jedro rdeče; keramika: finozrnata; trdota: 3 trda; dl. 2,5 cm, š. 5,7 cm. 159 SE 388, sek. B, kv. 6, inv. št. P 23576 Odlomek ostenja posode; okras: gumbasta aplika; zunanja in notranja površina nista ohranjeni; barva: bledo rjava; kerami- ka: finozrnata; trdota: 2 mehka; dl. 2 cm, š. 3,2 cm. 160 SE 388, sek. B, kv. 3, inv. št. P 23531 Odlomek ustja posode; površina je glajena; barva: rdečerume- na; keramika: finozrnata; trdota: 3 trda; dl. 2 cm, š. 2,9 cm. 248 Dragomelj, AAS 106, 2022 SE 388, merilo 1 : 2. 249 Sektor B, SE 388 162 Sek. B, brez podatkov, inv. št. P 23554 Skleda s klekom; odlomek ustja z ostenjem; okras: vtisi nohta in gumbasta aplika; zunanja površina ni ohranjen, notra- nja glajena; barva: svetlo rjava; keramika: drobnozrnata s posameznimi večjimi delci; trdota: 2 mehka; pr. u. 26,4 cm, dl. 6,6 cm, š. 11,1 cm. 163 SE 388, sek. B, kv. 2, inv. št. P 23481 Skleda s klekom; odlomek ustja z ostenjem; površina je gla- jena; barva: temno rjava; keramika: drobnozrnata s posame- znimi večjimi delci; trdota: 3 trda; pr. u. 26 cm, dl. 5,7 cm, š. 10,2 cm. 164 SE 388, sek. B, kv. 3, inv. št. P 23553 Skleda s klekom; odlomek ustja z ostenjem; zunanja in notra- nja površina nista ohranjeni; barva: zunaj in jedro svetlo sivo, znotraj bledo rjava; keramika: drobnozrnata; trdota: 2 mehka; pr. u. 24 cm, dl. 5,1 cm, š. 6,7 cm. 165 SE 388, sek. B, kv. 6, inv. št. P 23570 Skleda; odlomki ustja z ostenjem, ostenje je prevrtano; okras: vodoravna ovalna aplika; površina ohranjena v sledovih – glajena; barva: rdečerumena, jedro temno rjavo; keramika: grobozrnata; trdota: 3 trda; pr. u. 26 cm, dl. 6,7 cm, š. 14 cm. 166 SE 388, sek. B, kv. 2, inv. št. P 23482 Skleda s klekom; odlomek ustja z ostenjem; površina je glajena; barva: rdečerumena, jedro temno rjavo; keramika: drobnozrnata; trdota: 4 trda; pr. u. 22 cm, dl. 7,1 cm, š. 8 cm. 167 SE 388, sek. B, kv. 3, inv. št. P 23515 Skleda s klekom; odlomki ustja z ostenjem; okras: dve drobni gumbasti apliki; površina je glajena; barva: rdečerumena, jedro bledo rjavo; keramika: finozrnata; trdota: 3 trda; pr. u. 14,4 cm, dl. 4,8 cm, š. 11,1 cm. 168 SE 388, sek. B, kv. 7, inv. št. P 23563 Skleda; odlomek ustja z ostenjem; zunanja in notranja površi- na nista ohranjeni; barva: svetlo rjava; keramika: drobnozrna- ta; trdota: 3 trda; pr. u. 18 cm, dl. 4,4 cm, š. 6 cm. 250 Dragomelj, AAS 106, 2022 SE 388, merilo 1 : 2. 251 Sektor B, SE 388 179 SE 388, sek. B, kv. 3, inv. št. P 23541 Odlomek ustja in ostenja sklede s klekom; okras: vtisi nohta; 169 SE 388, sek. B, kv. 3, inv. št. P 23552 zunanja in notranja površina nista zanesljivi; barva: zunaj in je- Skleda s klekom; odlomek ustja z ostenjem; okras: gumbasta dro temno sivo, znotraj bledo rjava; keramika: drobnozrnata s aplika z dvema vtisoma; zunanja in notranja površina nista posameznimi večjimi delci; trdota: 3 trda; dl. 4,1 cm, š. 5,3 cm. ohranjeni; barva: temno rjava; keramika: finozrnata s posame- znimi večjimi delci; porozna keramika; trdota: 2 mehka; pr. u. 180 SE 388, sek. B, kv. 1, inv. št. P 23623 12 cm, dl. 3,7 cm, š. 5,3 cm. Odlomek ustja in ostenja sklede; zunanja in notranja površi- na nista ohranjeni; barva: zunaj bledo rjava, znotraj in jedro 170 SE 388, sek. B, kv. 6, inv. št. P 23471 temno sivo; keramika: drobnozrnata s posameznimi večjimi Skleda; odlomek ustja; zunanja in notranja površina nista delci; trdota: 3 trda; dl. 4,6 cm, š. 5,8 cm. ohranjeni; barva: svetlo rjava; keramika: drobnozrnata; trdota: 3 trda; pr. u. 13,2 cm, dl. 2,5 cm, š. 4,8 cm 181 SE 388, sek. B, kv. 6, inv. št. P 23465 Odlomek ustja in ostenja sklede s klekom; zunanja površina ni 171 SE 388, sek. B, kv. 3, inv. št. P 23540 ohranjena, notranja glajena; barva: zunaj in jedro temno sivo, Odlomek ustja in ostenja sklede s klekom; okras: gumbasta znotraj svetlo rjava; keramika: drobnozrnata s posameznimi aplika; zunanja in notranja površina nista ohranjeni; barva: večjimi delci; trdota: 2 mehka; dl. 4,3 cm, š. 5,6 cm. bledo rjava; keramika: finozrnata; trdota: 3 trda; dl. 4,6 cm, š. 6,3 cm. 182 SE 388, sek. B, kv. 6, inv. št. P 23488 Odlomek ustja in ostenja sklede s klekom; površina nezaneslji- 172 SE 388, sek. B, kv. 5, inv. št. P 23558 va; barva: bledo rjava; keramika: drobnozrnata; trdota: 3 trda; Odlomek ustja in ostenja sklede s klekom; okras: gumbasta dl. 3,9 cm, š. 3,9 cm. aplika; zunanja in notranja površina nista ohranjeni; barva: zunaj rdečerumena, znotraj in jedro temno sivo; keramika: 183 SE 388, sek. B, kv. 6, inv. št. P 23569 drobnozrnata; trdota: 2 mehka; dl. 4,8 cm, š. 5,8 cm. Odlomek ustja in ostenja sklede; okras: vtisi nohta; zunanja in notranja površina nista ohranjeni; barva: bledo rjava; kerami- 173 SE 388, sek. B, kv. 6, inv. št. P 23464 ka: drobnozrnata; trdota: 2 mehka; dl. 4,6 cm, š. 5,9 cm. Odlomek ustja in ostenja sklede s klekom; okras: gumbasta aplika; zunanja in notranja površina nista ohranjeni; barva: 184 SE 388, sek. B, kv. 3, inv. št. P 23548 rjavorumena, jedro temno rjavo; keramika: zelo grobozrnata; Odlomek ustja in ostenja sklede; okras: vtisi nohta ali palčke; trdota: 3 trda; dl. 6,6 cm, š. 4,8 cm. zunanja in notranja površina nista ohranjeni; barva: bledo rjava; keramika: grobozrnata; trdota: 2 mehka; dl. 5,5 cm, š. 174 SE 388, sek. B, kv. 3, inv. št. P 23526 3,3 cm. Odlomek ustja in ostenja sklede s klekom; okras: gumbasta aplika; površina je glajena; barva: temno siva; keramika: drob- nozrnata; trdota: 4 trda; dl. 5,3 cm, š. 5,4 cm. 175 SE 388, sek. B, kv. 3, inv. št. P 23516 Odlomek ustja in ostenja sklede s klekom; okras: gumbasta aplika; površina ohranjena samo v sledovih; barva: rjava; keramika: drobnozrnata s posameznimi večjimi delci; trdota: 3 trda; dl. 4,9 cm, š. 5,5 cm. 176 SE 388, sek. B, kv. 6, inv. št. P 23577 Odlomek ustja in ostenja sklede; okras: gumbasta aplika; po- vršina je glajena; barva: temno rjava; keramika: grobozrnata; trdota: 4 trda; dl. 4,3 cm, š. 6 cm. 177 SE 388, sek. B, kv. 4, inv. št. P 23538 Odlomek ustja in ostenja sklede s klekom; površina je glajena; barva: svetlo rjava, znotraj rdečerumena, jedro rjavo; kerami- ka: finozrnata s posameznimi večjimi delci; trdota: 2 mehka; dl. 5,6 cm, š. 6,8 cm. 178 SE 388, sek. B, kv. 1, inv. št. P 23547 Odlomek ostenja sklede s klekom; okras: vtisi nohta; površina je glajena; barva: svetlo rjava, jedro olivno rjavo; keramika: finozrnata s posameznimi večjimi delci; trdota: 3 trda; dl. 4,3 cm, š. 5,4 cm. 252 Dragomelj, AAS 106, 2022 SE 388, merilo 1 : 2. 253 Sektor B, SE 388 193 SE 388, sek. B, kv. 6, inv. št. P 23466 Odlomek ostenja posode s klekom; okras: vtisi nohta; površina 185 SE 388, sek. B, kv. 4, inv. št. P 23537 je glajena; barva: temno siva, jedro svetlo rjavo; keramika: Lonec; odlomek ustja z ostenjem; okras: vtisi nohta; površina drobnozrnata; trdota: 3 trda; dl. 5,2 cm, š. 6,4 cm. je glajena; barva: svetlo rjava, jedro rjavo; keramika: drobnozr- nata; trdota: 4 trda; pr. u. 16,8 cm, dl. 8,7 cm, š. 5,6 cm. 194 SE 388, sek. B, kv. 6, inv. št. P 23457 Odlomki ostenja posode; okras: vtisi nohta; zunanja površina 186 SE 388, sek. B, kv. 4, inv. št. P 23565 ni ohranjena, notranja glajena; barva: zunaj rdečerjava, znotraj Odlomek ustja in ostenja lonca; okras: vtisi nohta; površina rdečerumena; keramika: grobozrnata; zelo porozna keramika; je glajena; barva: zunaj rjava, znotraj in jedro temno rjavo; trdota: 3 trda; dl. 8,1 cm, š. 4,8 cm. keramika: drobnozrnata s posameznimi večjimi delci; trdota: 4 trda; dl. 7,1 cm, š. 7,1 cm. 195 SE 388, sek. B, kv. 6, inv. št. P 23568 Odlomek ostenja posode; okras: vtisi nohta; površina ohranje- 187 SE 388, sek. B, kv. 6, inv. št. P 23472 na samo v sledovih; barva: zunaj temno rjava, znotraj rjava; Odlomek ustja in ostenja lonca; površina je glajena; okras: vtisi keramika: drobnozrnata s posameznimi večjimi delci; trdota: 3 nohta; barva: svetlo rjava, znotraj in jedro temno olivno rjavo; trda; dl. 5,6 cm, š. 5,8 cm. keramika: drobnozrnata s posameznimi večjimi delci; trdota: 3 trda; dl. 6,7 cm, š. 5,8 cm. 196 SE 388, sek. B, kv. 3, inv. št. P 23534 Odlomek ostenja posode; okras: vtisi nohta; zunanja in notra- 188 SE 388, sek. B, kv. 1, inv. št. P 23546 nja površina nista ohranjeni; barva: rjava; keramika: drobnozr- Odlomek ustja z ostenjem posode; okras: dve vrsti drobnih nata; trdota: 3 trda; dl. 3,8 cm, 3,6 cm. vtisov nohta ali palčke; površina ohranjena samo v sledovih; barva: svetlo rjava, jedro olivno rjavo; keramika: drobnozrnata; 197 SE 388, sek. B, kv. 6, inv. št. P 23573 trdota: 2 mehka; dl. 4 cm; š. 3,6 cm. Odlomek ostenja posode; okras: vtisi nohta; zunanja in notra- nja površina nista ohranjeni; barva: zunaj in jedro temno sivo, 189 SE 388, sek. B, kv. 6, inv. št. P 23566 znotraj rožnata; keramika: drobnozrnata; trdota: 3 trda; dl. Odlomek ustja in ostenja posode 4 cm, š. 6 cm. s klekom; okras: navpična trakasta aplika, vtisi nohta in vrezi ter vtisi 198 SE 388, sek. B, kv. 6, inv. št. P 23571 prsta na robu ustja; zunanja in Odlomek ostenja posode; okras: vtisi nohta; površina ni za- notranja površina nista ohranjeni; nesljiva; barva: svetlo rjava; keramika: drobnozrnata; trdota: 3 barva: sivorjava; keramika: drob- trda; dl. 7 cm, š. 6 cm. nozrnata s posameznimi večjimi 199 SE 388, sek. B, kv. 6, inv. št. P 23572 delci; trdota: 3 trda; dl. 5,1 cm, š. Odlomek ostenja posode; okras: vtisi nohta; površina ni za- 5,6 cm. nesljiva; barva: svetlo rjava; keramika: drobnozrnata; trdota: 3 190 SE 388, sek. B, kv. 6, inv. št. P 23581 trda; dl. 5,5 cm, š. 6,1 cm. Odlomki ostenja lonca; okras: vtisi nohta in majhne gumba- ste aplike; površina je glajena; barva: temno siva; keramika: grobozrnata; trdota: 3 trda; dl. 4 cm, š. 6,8 cm. 191 SE 388, sek. B, kv. 6, inv. št. P 23489 Odlomek ostenja posode s klekom; okras: vtisi nohta, vrezi in gumbasta aplika; površina je glajena; barva: svetlo rjava; kera- mika: drobnozrnata; trdota: 3 trda; dl. 5,3 cm, š. 5,7 cm. 192 SE 388, sek. B, kv. 1, inv. št. P 23545 Odlomek ostenja posode s klekom; okras: vtisi nohta in navpična aplika z vtisi; povr- šina je glajena; barva: zunaj rjava, znotraj in jedro temno sivo; keramika: drobnozrnata s posameznimi večjimi delci; trdota: 3 trda; dl. 5,6 cm, š. 7,3 cm. 254 Dragomelj, AAS 106, 2022 SE 388, merilo 1 : 2. 255 Sektor B, SE 388 211 SE 388, sek. B, kv. 7, inv. št. P 23561 Odlomek ostenja posode; okras: gumbasta aplika; zunanja in 200 SE 388, sek. B, kv. 6, inv. št. P 23567 notranja površina sta ohranjeni v sledovih; barva: zunaj bledo Odlomek ostenja posode; okras: vodoravna vreza in vtisi rjava, znotraj rdečerumena; keramika: drobnozrnata s posa- nohta; površina je glajena; barva: zunaj temno siva, znotraj meznimi večjimi delci; trdota: 2 mehka; dl. 3,6 cm, š. 5,3 cm. in jedro bledo rjavo; keramika: drobnozrnata s posameznimi večjimi delci; trdota: 3 trda; dl. 4,6 cm, 3 cm. 212 SE 388, sek. B, kv. 3, inv. št. P 23527 Odlomek ostenja posode; okras: vtisi nohta in gumbasta apli- 201 SE 388, sek. B, kv. 7, inv. št. P 23560 ka; površina ohranjena v sledovih; barva: rdečerumena, jedro Odlomek ostenja posode; okras: vtisi nohta; zunanja in no- bledo rjavo; keramika: drobnozrnata s posameznimi večjimi tranja površina nista ohranjeni; barva: svetlo rjava; keramika: delci; trdota: 3 trda; dl. 3,3 cm, š. 3,1 cm. drobnozrnata; trdota: 3 trda; dl. 3 cm, š. 4 cm. 213 SE 388, sek. B, kv. 7, inv. št. P 23562 202 SE 388, sek. B, kv. 6, inv. št. P 23473 Odlomek ostenja posode; okras: gumbasta aplika; zunanja in Odlomek ostenja posode; okras: vtisi nohta; zunanja površina notranja površina nista ohranjeni; barva: temno siva; keramika: je glajena, znotraj neohranjena; barva: svetlo rjava, znotraj drobnozrnata; trdota: 3 trda; dl. 2,6 cm, š. 4,9 cm. in jedro sivo; keramika: drobnozrnata s posameznimi večjimi delci; trdota: 3 trda; dl. 4 cm, š. 3,2 cm. 214 SE 388, sek. B, kv. 6, inv. št. P 23582 Odlomek ostenja posode; okras: dve drobni gumbasti apliki; 203 SE 388, sek. B, kv. 3, inv. št. P 23549 površina je glajena; barva: zunaj rdečerumena, znotraj in Odlomek ostenja posode; okras: vtisi nohta; zunanja in notra- jedro bledo rjavo; keramika: drobnozrnata; trdota: 3 trda; dl. nja površina nista zanesljivi; barva: zunaj sivorjava, znotraj in 4,8 cm, š. 5, 3 cm. jedro rjavo; keramika: grobozrnata; trdota: 3 trda; dl. 2,7 cm, š. 2 cm. 215 SE 388, sek. B, kv. 3, inv. št. P 23551 Odlomek ostenja posode; okras: vtisi nohta in gumbasta apli- 204 SE 388, sek. B, kv. 6, inv. št. P 23467 ka; zunanja in notranja površina nista ohranjeni; barva: zunaj Odlomek ostenja posode; okras: vtisi nohta; površina je glaje- sivorjava, znotraj in jedro temno sivo; keramika: drobnozrnata; na; barva: svetlo rjava; keramika: drobnozrnata; trdota: 3 trda; trdota: 3 trda; dl. 2,9 cm, š. 3,8 cm. dl. 4 cm, š. 3,4 cm. 216 SE 388, sek. B, kv. 3, inv. št. P 23519 205 SE 388, sek. B, kv. 6, inv. št. P 23574 Odlomek ostenja posode; okras: gumbasta aplika; zunanja Odlomek ostenja posode; okras: vtisi nohta; površina je gla- površina ohranjena v sledovih, notranja glajena; barva: zunaj jena; barva: sivorjava; keramika: finozrnata; trdota: 3 trda; dl. bledo rjava, znotraj temno rjava; keramika: drobnozrnata 2,3 cm, š. 2,5 cm. s posameznimi večjimi delci; trdota: 2 mehka; dl. 5,7 cm, š. 206 SE 388, sek. B, kv. 2, inv. št. P 23503 5,4 cm. Odlomek ostenja posode; okras: vtisi nohta; površina je gla- 217 SE 388, sek. B, kv. 1, inv. št. P 23556 jena; barva: sivorjava; keramika: finozrnata; trdota: 3 trda; dl. Odlomek ostenja posode z ročajem v obliki ušesca; površina 2,7 cm, š. 4 cm. je glajena; barva: sivorjava; keramika: drobnozrnata; trdota: 3 207 SE 388, sek. B, kv. 3, inv. št. P 23535 trda; dl. 4,5 cm, š. 6,8 cm. Odlomek ostenja posode; okras: vtisi nohta; površina je glaje- 218 SE 388, sek. B, kv. 3, inv. št. P 23532 na; barva: temno siva; keramika: drobnozrnata; trdota: 3 trda; Odlomek ostenja posode s tunelastim držajem; zunanja in dl. 4,1 cm, š. 2,6 cm. notranja površina nista ohranjeni; barva: rdečerumena, jedro 208 SE 388, sek. B, kv. 3, inv. št. P 23533 svetlo sivo; keramika: finozrnata s posameznimi večjimi delci; Odlomek ostenja posode; okras: vtisi nohta in gumbasta trdota: 3 trda; dl. 4,9 cm, š. 3,6 cm. aplika; zunanja površina ni ohranjena, notranja glajena; barva: rdečerumena; keramika: drobnozrnata s posameznimi večjimi delci; trdota: 3 trda; dl. 3,5 cm, š. 5,3 cm. 209 SE 388, sek. B, kv. 2, inv. št. P 23542 Odlomek ostenja posode; okras: vtisi nohta in gumbasta apli- ka; zunanja in notranja površina nista ohranjeni; barva: zunaj in jedro rjavo, znotraj rdečerumena; keramika: finozrnata s posameznimi večjimi delci; trdota: 3 trda; dl. 3,7 cm, š. 6,8 cm. 210 SE 388, sek. B, kv. 6, inv. št. P 23490 Odlomek ostenja posode; okras: vtisi nohta in gumbasta apli- ka; zunanja in notranja površina nista ohranjeni; barva: rjava; keramika: drobnozrnata; trdota: 3 trda; dl. 3,7 cm, š. 2 cm. 256 Dragomelj, AAS 106, 2022 SE 388, merilo 1 : 2. 257 Sektor B, SE 388 227 SE 388, sek. B, kv. 6, inv. št. P 23462 Odlomek dna z ostenjem, verjetno skleda; okras: vtisi nohta 219 SE 388, sek. B, kv. 5, inv. št. P 23583 na prehodu ostenja v dno in ostenju; površina je glajena; Skleda z nogo (ista kot P 23544); odlomek ustja in ostenja s barva: zunaj rjava, znotraj in jedro temno sivo; keramika: zelo klekom; okras: vtisi nohta; zunanja in notranja površina nista grobozrnata; trdota: 3 trda; pr. d. 6,6 cm, v. 1,7 cm. ohranjeni; barva: rdečerumena, jedro temno sivo; keramika: grobozrnata; trdota: 3 trda; pr. u. 25 cm, dl. 5,8 cm, š. 11,6 cm. 228 SE 388, sek. B, kv. 6, inv. št. P 23536 Odlomek dna posode; zunanja in notranja površina nista 220 SE 388, sek. B, kv. 5, inv. št. P 23544 ohranjeni; barva: svetlo rjava, jedro rjavo; keramika: drobnozr- Odlomki noge z dnom in ostenjem (ista kot P 23583); zunanja nata s posameznimi večjimi delci; trdota: 3 trda; pr. d. 4,4 cm, in notranja površina nista ohranjeni; barva: rdečerumena, v. 2 cm. jedro temno sivo; keramika: grobozrnata; trdota: 3 trda; pr. noge 9 cm, v. 4,3 cm. 229 SE 388, sek. B, kv. 3, inv. št. P 23524 Dno z delom ostenja posode; površina je glajena; barva: zunaj 221 SE 388, sek. B, kv. 6, inv. št. P 23461 zelo temno siva, znotraj sivorjava; keramika: finozrnata; trdota: Odlomek dna z ostenjem, 3 trda; pr. d. 5 cm, v. 1,9 cm. verjetno skleda; okras: vtisi nohta na prehodu ostenja v 230 SE 388, sek. B, kv. 6, inv. št. P 23580 dno in dvojni „ V „ vrezi na Odlomek dna z ostenjem posode; površina je glajena; barva: ostenju; površina je glajena; rdečerumena; keramika: finozrnata; trdota: 3 trda; pr. d. barva: zunaj sivorjava, znotraj 3,6 cm, v. 2,3 cm. in jedro bledo rjavo; kerami- 231 SE 388, sek. B, kv. 3, inv. št. P 23543 ka: drobnozrnata; trdota: 3 trda; Lonec; odlomek dna z ostenjem; zunanja in notranja površina pr. d. 12,4 cm, v. 2,6 cm. nista ohranjeni; barva: zunaj temno siva, znotraj in jedro bledo rjavo; keramika: zelo grobozrnata; trdota: 2 mehka; pr. d. 8,4 cm, v. 7,1 cm. 222 SE 388, sek. B, kv. 2, inv. št. P 23508 232 SE 388, sek. B, kv. 3, inv. št. P 23521 Odlomek dna posode; zunanja in notranja površina nista Odlomek dna z ostenjem posode; površina je glajena; barva: ohranjeni; barva: zunaj bledo rjava, znotraj rdečerumena; bledo rjava; keramika: finozrnata; trdota: 2 mehka; pr. d. keramika: grobozrnata; porozna keramika; trdota: 2 mehka; 5,4 cm, v. 1,6 cm. pr. d. 6 cm, v. 2,3 cm. 223 SE 388, sek. B, kv. 3, inv. št. P 23528 Odlomek dna z ostenjem posode; površina ohranjena samo v sledovih; barva: zunaj sivorjava, znotraj in jedro bledo rjavo; keramika: drobnozrnata s posameznimi večjimi delci; trdota: 3 trda; pr. d. 4,6 cm, v. 1,7 cm. 224 SE 388, sek. B, kv. 6, inv. št. P 23491 Skleda z nogo; odlomek dna z delom noge; zunanja in notra- nja površina nista ohranjeni; barva: bledo rjava, jedro svetlo sivo; keramika: grobozrnata; trdota: 2 mehka; pr. noge 8,8 cm, dl. 9 cm, š. 4,5 cm, v. 2,5 cm. 225 SE 388, sek. B, kv. 6, inv. št. P 23492 Odlomek dna z ostenjem posode; zunanja in notranja povr- šina nista ohranjeni; barva: svetlo rjava; keramika: drobnozr- nata s posameznimi večjimi delci; trdota: 3 trda; dl. 4,4 cm, š. 2,6 cm, v. 1,7 cm. 226 SE 388, sek. B, kv. 6, inv. št. P 23493 Odlomek dna z ostenjem posode; površina je glajena; barva: rdečerumena, jedro sivo; keramika: finozrnata; trdota: 3 trda; dl. 4 cm, š. 3,2 cm, v. 2 cm. 258 Dragomelj, AAS 106, 2022 SE 388, merilo 1 : 2. 259 Sektor B, SE 388 244 SE 388, sek. B, kv. 3, inv. št. P 23523 Odlomek dna z ostenjem posode; zunanja in notranja povr- 233 SE 388, sek. B, kv. 5, inv. št. P 23559 šina nista ohranjeni; barva: zunaj sivorjava, znotraj rdečeru- Odlomek dna z ostenjem posode; površina je glajena; barva: mena; keramika: zelo grobozrnata, porozna; trdota 4 trda, dl. svetlo rjava, jedro sivo; keramika: grobozrnata; trdota: 3 trda; 6 cm, š. 4,3 cm, v. 2,7 cm. pr. d. 11,8 cm, v. 2,7 cm. 234 SE 388, sek. B, kv. 6, inv. št. P 23579 Odlomek dna z ostenjem posode; površina je glajena; barva: zunaj rjava, znotraj in jedro temno sivo; keramika: drobnozr- nata; trdota: 3 trda; pr. d. 6,2 cm, v. 3,6 cm. 235 SE 388, sek. B, kv. 6, inv. št. P 23495 Odlomek dna z ostenjem posode; površina je glajena; barva: svetlo rjava, jedro temno sivo; keramika: drobnozrnata; trdota: 3 trda; pr. d. 5,8 cm, v. 2,8 cm. 236 SE 388, sek. B, kv. 6, inv. št. P 23494 Odlomek dna z ostenjem posode; zunanja površina ni ohra- njena, notranja glajena; barva: rjava, znotraj in jedro svetlo rjavo; keramika: grobozrnata; trdota: 3 trda; pr. d. 8 cm, v. 3,9 cm. 237 SE 388, sek. B, kv. 6, inv. št. P 23578 Odlomek dna posode; zunanja in notranja površina nista ohranjeni; barva: svetlo rjava; keramika: zelo grobozrnata; trdota: 3 trda; pr. d. 11,6 cm, v. 2,5 cm. 238 SE 388, sek. B, kv. 6, inv. št. P 23474 Odlomek dna posode; zunanja in notranja površina nista ohranjeni; barva: zunaj siva in sledovi rdeče, znotraj in jedro rjavo; keramika: grobozrnata; keramika: je sekundarno prež- gana; trdota: 3 trda; pr. d. 11 cm, v. 2,4 cm. 239 SE 388, sek. B, kv. 2, inv. št. P 23522 Odlomek dna z ostenjem posode; površina ni zanesljiva; bar- va: svetlo rjava, jedro rjavo; keramika: drobnozrnata s posa- meznimi večjimi delci; trdota: 3 trda; pr. d. 12,4 cm, v. 2,7 cm. 240 SE 388, sek. B, kv. 2, inv. št. P 23510 Odlomek dna z ostenjem posode; zunanja in notranja površi- na nista zanesljivi; barva: svetlo rjava; keramika: drobnozrnata; porozna keramika; trdota: 3 trda; pr. d. 8 cm, v. 3,5 cm. 241 SE 388, sek. B, kv. 2, inv. št. P 23504 Odlomek dna posode; površina ni zanesljiva; barva: zunaj bledo rjava, znotraj rdečerumena; keramika: drobnozrnata; trdota: 3 trda; pr. d. 9,6 cm, v. 2,1 cm. 242 SE 388, sek. B, kv. 6, inv. št. P 23624 Odlomek dna z ostenjem posode; zunanja in notranja površi- na nista ohranjeni; barva: bledo rjava; keramika: drobnozrna- ta; trdota: 3 trda; pr. d. 11,6 cm, v. 3,1 cm. 243 SE 388, sek. B, kv. 7, inv. št. P 23564 Lonček; dno z deli ostenja in ustja; površina je glajena; barva: svetlo rjava, jedro zelo temno sivo; keramika: finozrnata; trdo- ta: 3 trda; pr. d. 2,5 cm, v. 2,8 cm. 260 Dragomelj, AAS 106, 2022 SE 388, merilo 1 : 2. 261 Sektor B, SE 388 258 SE 388, sek. B, kv. 6, inv. št. P 23469 Odlomek držaja zajemalke; okras: drobni vtisi nohta ali palčke; 245 SE 388, sek. B, kv. 6, inv. št. P 23586 površina ni ohranjena; barva: rdečerumena; keramika: finozr- Odlomek ostenja zajemalke; površina ohranjena v sledovih nata s posameznimi večjimi delci; trdota: 2 mehka; dl. 3,4 cm, − glajena; barva: rožnata; keramika: drobnozrnata; trdota: 3 š. 2,2 cm. trda; dl. 6,1 cm, š. 4,2 cm. 259 SE 388, sek. B, kv. 6, inv. št. P 23468 246 SE 388, sek. B, kv. 6, inv. št. P 23587 Odlomek držaja zajemalke; okras: vtisi na robu držaja; po- Zajemalka; držaj z delom ostenja; površina ni ohranjena; bar- vršina ni ohranjena; barva: svetlo rjava; keramika: finozrnata va: rožnata, jedro temno sivo; keramika: drobnozrnata; trdota: s posameznimi večjimi delci; otip raskav; trdota: 4 trda; dl. 3 trda; dl. 8,5 cm, š. 6,7 cm. 4,4 cm, š. 3 cm. 247 SE 388, sek. B, kv. 6, inv. št. P 23596 260 SE 388, sek. B, kv. 6, inv. št. P 23595 Zajemalka; odlomek ostenja; površina ni ohranjena; barva: Odlomek držaja zajemalke; površina ni ohranjena; barva: ble- svetlo rjava; keramika: drobnozrnata; trdota: 2 mehka; dl. do rjava; keramika: drobnozrnata s posameznimi večjimi delci; 5,3 cm, š. 4,4 cm. trdota: 3 trda; dl. 3,1 cm, š. 3,1 cm. 248 SE 388, sek. B, kv. 6, inv. št. P 23592 261 SE 388, sek. B, kv. 6, inv. št. P 23598 Zajemalka; površina je glajena; barva: bledo rjava; keramika: Odlomek držaja zajemalke; površina ni ohranjena; barva: finozrnata; trdota: 2 mehka; dl. 7 cm, š. 4,4 cm. svetlo rjava; keramika: drobnozrnata; trdota: 3 trda; dl. 3,2 cm, 249 SE 388, sek. B, kv. 6, inv. št. P 23597 š. 2,8 cm. Odlomek ostenja zajemalke; površina ni ohranjena; barva: 262 SE 388, sek. B, kv. 6, inv. št. P 23585 svetlo rjava; keramika: drobnozrnata; trdota: 2 mehka; dl. Držaj zajemalke; površina ohranjena samo v sledovih; barva: 2,3 cm, š. 3,5 cm. zelo temno siva, sledovi svetlo rdeče; keramika: drobnozrnata; 250 SE 388, sek. B, kv. 3, inv. št. P 23591 trdota: 3 trda; dl. 3,3 cm, š. 3,6 cm. Držaj zajemalke; površina ni ohranjena; barva: rožnata, jedro sivo; keramika: finozrnata; trdota: 3 trda; dl. 5 cm, š. 4,4 cm. 251 SE 388, sek. B, kv. 2, inv. št. P 23590 Držaj z delom ostenja zajemalke; površina je glajena; barva: temno rjava; keramika: drobnozrnata; trdota: 4 trda; dl. 5,4 cm, š. 4,9 cm. 252 SE 388, sek. B, kv. 1, inv. št. P 23588 Držaj z delom ostenja zajemalke; okras: vtisi nohta na robu držaja; površina je glajena; barva: svetlo rjava do rdečeru- mena; keramika: drobnozrnata; trdota: 3 trda; dl. 5,9 cm, š. 5,6 cm. 253 SE 388, sek. B, kv. 1, inv. št. P 23589 Odlomek ostenja zajemalke; površina ni ohranjena; barva: ro- žnata, jedro temno sivo; keramika: finozrnata s posameznimi večjimi delci; trdota: 3 trda; dl. 4,8 cm, š. 4,8 cm. 254 SE 388, sek. B, kv. 6, inv. št. P 23600 Odlomek držaja z ostenjem zajemalke; površina ni ohranjena; barva: bledo rjava, jedro temno sivo; keramika: zelo grobozr- nata; trdota: 3 trda; dl. 6,7 cm, š. 3,7 cm. 255 SE 388, sek. B, kv. 6, inv. št. P 23599 Odlomek držaja zajemalke; površina je glajena; barva: bledo rjava, jedro sivo; keramika: finozrnata; trdota: 3 trda; dl. 4,8 cm, š. 3,3 cm. 256 SE 388, sek. B, kv. 3, inv. št. P 23594 Držaj zajemalke; površina ni ohranjena; barva: bledo rjava; keramika: drobnozrnata; trdota: 3 trda; dl. 3,9 cm, š. 3,4 cm. 257 SE 388, sek. B, kv. 3, inv. št. P 23593 Držaj zajemalke; površina ni ohranjena; barva: rdečerume- na, jedro temno sivo; keramika: finozrnata; trdota: 3 trda; dl. 3,8 cm, š. 3,6 cm. 262 Dragomelj, AAS 106, 2022 SE 388, merilo 1 : 2. 263 Sektor B, SE 388 da so klinico uporabljali za rezanje. Zgladitve se niso ohranile, po obliki delovnega roba in po neizraziti uporabni retuši pa je 263 SE 7/388, sek. B, kv. 3, inv. št. P 22349 mogoče sklepati, da so klinico uporabljali za rezanje mehkega Glajena ploščata sekira trapezaste oblike; materiala, verjetno mesa. Dl. 2,1 cm, š. 0,9 cm. tufski peščenjak; dl. 3,9 cm, š. 3 cm, db. 0,6 cm. 269 SE 388, kv. 3, inv. št. P 22389 Odbitek z uporabno retušo, izdelan iz svetlo sivega, prosoj- nega, termično spremenjenega roženca z belimi vključki. Na obeh lateralnih robovih je uporabna retuša. Distalni del orodja je odlomljen, poškodovan je tudi proksimalni del, kjer je na ventralni strani površja poškodba, ki je nastala pri segrevanju roženca. Na desnem robu so na dorzalni in ventralni strani zgladitve, nastale pri žetju žit. Uporabna retuša je tudi na 264 SE 388, sek. B, kv. 6 inv. št. levem robu, zgladitve in brazde se niso ohranile, po obliki P 22350 delovnega roba pa je mogoče sklepati, da so ga uporabljali za Glajena ploščata sekira trapezaste rezanje mehkih materialov. Dl. 2,2 cm, š. 1,3 cm. oblike; tufski peščenjak; dl. 2,4 cm, š. 2,8 cm, db. 0,7 cm. 270 SE 388, sek. B, kv. 3, inv. št. P 22396 Odlomek kline z uporabno retušo, izdelane iz svetlo sivega, prosojnega roženca z belimi vključki. Na levem robu je upo- 265 SE 388, sek. B, kv. 6, inv. št. P 22368 rabna retuša. Proksimalni del orodja je odlomljen. Klina z izjedo, izdelana iz rjavega roženca z belimi vključki. Na Na dorzalni strani levega roba so zgladitve, nastale pri obde- desnem lateralnem robu, ki ga prekriva ostanek prodnikove lavi mesa, na ventralni strani istega roba pa so brazde, ki kaže- skorje, je z inverzno retušo izdelana izjeda. Na levem in na jo, da so ga uporabljali za rezanje. Dl. 2 cm, š. 1,2 cm. distalnem robu je uporabna retuša. Na levem delu proksimal- nega roba je neizrazit bulbus, talon je nedoločljiv. Na dorzalni 271 SE 388, sek. B, kv. 1, inv. št. P 22388 strani so ob levem robu orodja slabo ohranjene zgladitve, Odbitek z uporabno retušo, izdelan iz svetlo sivega na neka- nastale pri rezanju mesa. Na ventralni strani distalnega roba terih mestih patiniranega roženca z belimi vključki. Na desnem pa so zgladitve, nastale pri obdelavi kože. Orodje so torej lateralnem robu odbitka je uporabna retuša. Na levem delu uporabljali za rezanje mesa in obdelavo kože. Dl. 3,9 cm, š. proksimalnega roba je bulbus, talon je gladek. Na ventralni 1,2 cm. strani desnega roba so na proksimalnem delu zgladitve in rahle brazde, nastale pri rezanju mesa. Dl. 2,4 cm, š. 1,9 cm. 266 SE 388, sek. B, kv. 6, inv. št. P 22380 Pecljata klina, izdelana iz rjavega roženca z belimi vključki. 272 SE 7/388, sek. B, kv. 3, inv. št. P 22353 Oba lateralna robova sta retuširana z alternirajočo retušo, na Praskalo na odbitku, izdelano iz svetlo sivega, na nekaterih proksimalnem delu je z retušo izdelan pecelj. Distalni rob je mestih patiniranega roženca z belimi vključki. Praskalo obsega odlomljen. Ob desnem robu so na dorzalni in ventralni strani distalni rob, na obeh lateralnih robovih je uporabna retuša. Na zgladitve, nastale pri žetju žit. Te zgladitve segajo tudi na proksimalnem robu je neizrazit bulbus. Talon je gladek. Orodje pecelj orodja. Orodje je na distalnem delu odlomljeno, izdelan je na proksimalnem delu dorzalne strani stanjšano, verjetno ima pecelj, kar je značilno za nasajena orodja. Morda so klino zaradi lažje nasaditve. Ker je površje orodja preveč preperelo, sprva uporabljali nasajeno, ko pa se je distalni del odlomil, se zgladitve in brazde niso ohranile. Po uporabni retuši je so z njo želi, zato so sledi uporabe tudi na peclju orodja. Dl. mogoče sklepati, da so z levim robom obdelovali trši material 3,9 cm, š. 1,3 cm. kot z desnim. Na več mestih se na orodju pojavljajo obloge, ki lahko predstavljajo obdelovani material ali lepilo, s katerim 267 SE 388, sek. B, kv. 6, inv. št. P 22397 je bilo orodje pritrjeno. Za natančno določitev snovi bi bile Klina z uporabno retušo, izdelana iz rjavega roženca z belimi potrebne kemijske analize oblog. Dl. 2,6 cm, š. 2,2 cm. vključki. Na obeh lateralnih robovih je uporabna retuša, na proksimalnem delu desnega roba je neretuširana izjeda. 273 SE 7/388, sek. B, kv. 2, inv. št. P 22354 Distalni rob je patiniran. Na proksimalnem robu je del bulbusa, Praskalo na retuširani klini, izdelano iz sivega roženca z belimi ostali del je skupaj s talonom odlomljen. Na ventralni strani vključki. Praskalo obsega distalni rob in distalni del levega desnega roba so brazde, ki kažejo, da so ta rob uporabljali roba, desni rob je retuširan. Na ventralni strani distalnega roba za rezanje. Zgladitve se niso ohranile, po neizraziti uporabni je uporabna retuša. Proksimalni del orodja je odlomljen. Levi retuši in po obliki delovnega roba pa je mogoče sklepati, da del dorzalne strani prekriva ostanek prodnikove skorje. Na so z orodjem rezali mehek material. Dl. 3,5 cm, š. 1,6 cm. dorzalni in ventralni strani desnega roba in na ventralni strani praskalovega roba so slabo ohranjene, nedoločljive zgladitve. 268 SE 388, sek. B, kv. 6, inv. št. P 22369 Brazde na ventralni strani desnega roba kažejo, da so ta rob Klinica z izjedo, izdelana iz rjavega roženca z belimi vključki. uporabljali za rezanje. Ker je zelo zaobljen, so ga verjetno Na proksimalnem delu desnega roba je z retušo izdelana izje- uporabljali za rezanje kože. Dl. 3,4 cm, š. 1,7 cm. da, na obeh lateralnih robovih je uporabna retuša. Na ventral- ni strani levega roba so z robom vzporedne brazde, kar kaže, 264 Dragomelj, AAS 106, 2022 SE 388, merilo 1 : 1. 265 Sektor 18 A, 18 B, SE 931 274 SE 931, sek. 18 A, B, kv. 2, inv. št. P 23404 Skleda z ročajem/a in izlivom (odlomljeno); odlomki ustja in ostenja; okras: vtisi nohta; površina je glajena; barva: zunaj in znotraj rjava, jedro zelo temno sivo; keramika: drobnozrnata; trdota: 3 trda; pr. u. 31 cm, dl. 11,2 cm, š. 8,3 cm. 275 SE 931, sek. 18 A, kv. 2, inv. št. P 23347 Skleda s klekom; odlomek ustja in ostenja; okras: vtisi nohta; zunanja in notranja površina nista ohranjeni; barva: svetlo rumenorjava; keramika: grobozrnata; trdota: 3 trda; pr. u. 31,2 cm, dl. 7,7 cm, š. 7 cm. 276 SE 931, sek. 18 A, B, kv. 1, inv. št. P 23318 Skleda; odlomek ustja; površina je glajena; barva: rdečerume- na; keramika: drobnozrnata; trdota: 3 trda; pr. u. 27,2 cm, dl. 6,7 cm, š. 3,3 cm. 277 SE 931, sek. 18 A, kv. 2, inv. št. P 23348 Skleda s klekom; odlomek ustja in ostenja; okras: vtisi nohta; zunanja in notranja površina nista ohranjeni; barva: rdeče- rumena; keramika: zelo grobozrnata; trdota: 3 trda; pr. u. 25,2 cm, dl. 8,4 cm, š. 4,8 cm. 278 SE 931, sek. 18 A, B, kv. 2, inv. št. P 23330 Skleda; odlomek ustja in ostenja; okras: gumbasta aplika na kleku; površina ohranjena samo v sledovih; barva: rdečeru- mena; keramika: drobnozrnata s posameznimi večjimi delci; trdota: 3 trda; pr. u. 23,2 cm, dl. 8,1 cm, š. 6,2 cm. 279 SE 931, sek. 18 A, kv. 3, inv. št. P 23405 Skleda s klekom; več odlomkov ustij z ostenjem; površina ohranjena samo v sledovih; barva: zunaj svetlo rumenorjava, znotraj in jedro temno sivo; keramika: drobnozrnata s posa- meznimi večjimi delci; trda; pr. u. 23 cm, dl. 5 cm, š. 4,8 cm. 266 Dragomelj, AAS 106, 2022 SE 931, merilo 1 : 2. 267 Sektor 18 A, 18 B, SE 931 292 SE 931, sek. 18 A, B, kv. 2, inv. št. P 23332 Odlomek dna z ostenjem posode; površina je glajena; barva: 280 SE 931, sek. 18 A, kv. 2, inv. št. P 23409 zelo bledo rjava; keramika: finozrnata; trdota: 2 mehka; pr. d. Odlomek ustja in ostenja sklede (ročaj je odlomljen); okras: 4 cm, v. 1,4 cm. vtisi nohta; zunanja in notranja površina nista ohranjeni; barva: zelo bledo rjava; keramika: grobozrnata; zelo porozna; trdota: 293 SE 931, sek. 18 B, kv. 2, inv. št. P 23325 2 mehka; dl. 5,3 cm, š. 6,6 cm. Odlomek noge in dna z delom ostenja posode; okras: drobni vtisi nohta na spodnjem robu noge; zunanja in notranja povr- 281 SE 931, sek. 18 A, kv. 2, inv. št. P 23349 šina nista zanesljivi; barva: zunaj in jedro temno sivo, znotraj Odlomek ustja in ostenja sklede s klekom; okras: vtisi nohta sivorjava; keramika: drobnozrnata; trdota: 3 trda; pr. noge in gumbasta aplika; površina je glajena; barva: temno rjava; 5,7 cm, v. 4 cm. keramika: grobozrnata; trdota: 4 trda; dl. 4 cm, š. 5 cm. 294 SE 931, sek. 18 B, kv. 2, inv. št. P 23323 282 SE 931, sek. 18 A, kv. 1, inv. št. P 23341 Odlomek noge posode; zunanja in notranja površina nista Odlomek ustja in ostenja sklede s klekom; okras: vtisi nohta; ohranjeni; barva: zelo bledo rjava; keramika: finozrnata; trdo- zunanja površina ni ohranjena, notranja glajena; barva: svetlo ta: 3 trda; pr. u. 7,8 cm, dl. 3,4 cm, š. 1,6 cm. rumenorjava; keramika: finozrnata; trdota: 4 trda; dl. 6,5 cm, š. 5,7 cm. 283 SE 931, sek. 18 A, B, kv. 2, inv. št. P 23327 Odlomek ustja posode; okras: vtisi nohta; zunanja in notranja površina nista ohranjeni; barva: rdeča; keramika: drobnozrna- ta; trdota: 3 trda; dl. 2,8 cm, š. 4,7 cm. 284 SE 931, sek. 18 A, kv. 2, inv. št. P 23350 Odlomek ustja posode; okras: vtisi nohta; površina je glajena; barva: sivorjava; keramika: grobozrnata; trdota: 3 trda; dl. 3,2 cm, š. 4,5 cm. 285 SE 931, sek. 18 A, kv. 2, inv. št. P 23414 Odlomek ostenja sklede s klekom; okras: vtisi nohta; površina je glajena; barva: sivorjava; keramika: drobnozrnata s posa- meznimi večjimi delci; trdota: 3 trda; dl. 7 cm, š. 5 cm. 286 SE 931, sek. 18 A, B, kv. 1, inv. št. P 23316 Odlomek ostenja posode sklekom; okras: vtisi nohta; površina je glajena; barva: rdečerjava; keramika: grobozrnata; trdota: 3 trda; dl. 4,3 cm, š. 3,9 cm. 287 SE 931, sek. 18 B, kv. 2, inv. št. P 23324 Odlomek ustja in ostenja sklede; zunanja in notranja površina nista ohranjeni; barva: rdečerumena; keramika: drobnozrnata; trdota: 4 trda; dl. 5,4 cm, š. 4,1 cm. 288 SE 931, sek. 18 B, kv. 3, inv. št. P 23416 Odlomek ustja in ostenja sklede s klekom; površina je glajena; barva: rdečerumena; keramika: finozrnata; trdota: 4 trda; dl. 6,5 cm, š. 3,9 cm. 289 SE 931, sek. 18 A, kv. 2, inv. št. P 23400 Odlomek ustja posode; površina je glajena; barva: zelo bledo rjava; keramika: finozrnata; trdota: 3 trda; dl. 2,7 cm, š. 2,8 cm. 290 SE 931, sek. 18 A, kv. 3, inv. št. P 23411 Odlomek ustja posode; zunanja in notranja površina nista ohranjeni; barva: svetlo rjava; keramika: finozrnata; trdota: 2 mehka; dl. 6 cm, š. 4,4 cm. 291 SE 931, sek. 18 B, kv. 2, inv. št. P 23326 Odlomek dna z ostenjem posode; zunanja in notranja površi- na nista ohranjeni; barva: zelo bledo rjava; keramika: grobozr- nata; trdota: 3 trda; dl. 4,5 cm, š. 3,8 cm. 268 Dragomelj, AAS 106, 2022 SE 931, merilo 1 : 2. 269 Sektor 18 A, 18 B, SE 931 295 SE 931, sek. 18 A, B, kv. 1, inv. št. P 23315 Lonec; več odlomkov ustja in vratu; površina je glajena; barva: rdečerjava; keramika: finozrnata; trdota: 3 trda; pr. u. 20 cm, dl. 5,8 cm, š. 5 cm. 296 SE 931, sek. 18 A, kv. 1, inv. št. P 23321 Lonec; več odlomkov ustja; površina je glajena; barva: rjava; keramika: grobozrnata; trdota: 3 trda; pr. u. 17,2 cm, dl. 14,7 cm, š. 6,7 cm. 297 SE 931, sek. 18 A, B, kv. 3, inv. št. P 23412 Lonec; odlomek ustja z ostenjem; ustje je nagnjeno navznoter; površina je glajena; barva: rdeča; keramika: drobnozrnata; trdota: 3 trda; dl. 5,3 cm, š. 3,1 cm. 298 SE 931, sek. 18 A, kv. 2, inv. št. P 23337 Lonec; odlomek ustja; okras: drobni ovalni vtisi (s topim predmetom); površina je glajena; barva: sivorjava; keramika: finozrnata s posameznimi večjimi delci; trdota: 3 trda; pr. u. 10 cm, dl. 4 cm, š. 3,6 cm. 299 SE 931, sek. 18 A, kv. 1, inv. št. P 23339 a−b Lonec; odlomki vratu in ostenja; okras: vtisi nohta; površina je glajena; barva: zunaj rdečerumena, znotraj zelo bledo rjava; keramika: grobozrnata; trdota: 3 trda; pr. u. 17 cm, dl. 8,8 cm, š. 4,7 cm. 300 SE 931, sek. 18 A, B, kv. 2, inv. št. P 23328 Odlomek ostenja posode; okras: vtisi nohta; površina je glajena; barva: zunaj temno siva, znotraj in jedro sivorjavo; keramika: drobnozrnata s posameznimi večjimi delci; trdota: 3 trda; dl. 4 cm, š. 3 cm. 301 SE 931, sek. 18 A, kv. 1, inv. št. P 23342 Odlomek ostenja posode; okras: vtisi nohta; zunanja površi- na ni ohranjena, notranja glajena; barva: zunaj in jedro zelo temno sivo, znotraj rdečerumena; keramika: drobnozrnata; trdota: 2 mehka; dl. 3,2 cm, š. 3,1 cm. 302 SE 931, sek. 18 B, kv. 1, inv. št. P 23344 Odlomek ostenja posode; okras: vtisi nohta; zunanja in notra- nja površina nista zanesljivi; barva: zunaj in znotraj rdeče- rumena, jedro temno sivo; keramika: grobozrnata; trdota: 2 mehka; dl. 2,4 cm, š. 3,2 cm. 270 Dragomelj, AAS 106, 2022 SE 931, merilo 1 : 2. 271 Sektor 18 A, 18 B, SE 931 313 SE 931, sek. 18 A, kv. 3, inv. št. P 23406 Odlomek dna posode; zunanja in notranja površina nista 303 SE 931, sek. 18 A, B, kv. 2, inv. št. P 23331 zanesljivi; barva: rdečerumena do svetlo rjava; keramika: gro- Lonec; odlomek ustja z ostenjem; zunanja in notranja površina bozrnata; trdota: 3 trda; pr. d. 9,5 cm, v. 1,8 cm. nista ohranjeni; barva: rdečerumena; keramika: grobozrnata; zelo porozna; trdota: 4 trda; dl. 8,7 cm, š. 7,5 cm. 314 SE 931, sek. 18 A, kv. 1, inv. št. P 23322 Odlomek dna z ostenjem posode; zunanja in notranja površi- 304 Sek. 18 A, strojni izkop, inv. št. P 23415 na nista ohranjeni; barva rumenorjava; keramika: drobnozrna- Lonec; odlomek ustja z ostenjem; zunanja in notranja površina ta; trdota: 3 trda; pr. d. 10 cm, v. 3,6 cm. nista ohranjeni; barva: zunaj zelo bledo rjava, znotraj zelo temno siva; keramika: grobozrnata porozna; trdota: 3 trda; dl. 315 SE 931, sek. 18 B, kv. 3, inv. št. P 23417 4,7 cm, š. 6,1 cm. Odlomek dna z ostenjem posode; zunanja in notranja po- vršina nista ohranjeni; barva: rdečerumena; keramika: zelo 305 SE 931, sek. 18 B, kv. 4, inv. št. P 23402 grobozrnata; trdota: 3 trda; pr. d. 9 cm, v. 3 cm. Odlomek ostenja posode; okras: vtisi nohta; zunanja in notranja površina nista ohranjeni; barva: zunaj rjava, znotraj 316 SE 931, sek. 18 A, kv. 2, inv. št. P 23410 svetlo rjava; keramika: grobozrnata; trdota: 4 trda; dl. 3,9 cm, Odlomek dna z ostenjem posode; površina je glajena; barva: š. 5,7 cm. svetlo rjava; keramika: finozrnata; trdota: 2 mehka; pr. d. 8,5 cm, v. 3,3 cm. 306 SE 931, sek. 18 A, kv. 2, inv. št. P 23345 317 SE 931, sek. 18 B, kv. 4, inv. št. P 23403 Odlomek ostenja posode; okras: drobni Odlomek dna z ostenjem posode; zunanja površina ohranjena vtisi nohta ali palčke; površina je glajena; samo v sledovih, notranja ni ohranjena; barva: svetlo rjava, barva: bledo rjava do rdečerumena; jedro temno sivo; keramika: grobozrnata; trdota: 3 trda; pr. d. keramika: finozrnata; trdota: 3 trda; dl. 11,5 cm, v. 4 cm. 2,3 cm, š. 2,1 cm. 307 SE 931, sek. 18 A, kv. 1, inv. št. P 23340 Odlomki ostenja; okras: žlebovi; zunanja in notranja površi- na nista ohranjeni; barva: zunaj rdečerumena, znotraj bledo rjava; keramika: grobozrnata; trdota: 2 mehka; dl. 4,2 cm, š. 8,8 cm. 308 SE 931, sek. 18 A, kv. 2, inv. št. P 23346 Odlomek ostenja lončka s klekom; okras: gumbasta aplika; zunanja in notranja površina nista ohranjeni; barva: rdeče- rumena; keramika: finozrnata; trdota: 3 trda; pr. 14,2 cm, dl. 4,3 cm, š. 1,9 cm. 309 SE 931, sek. 18 A, B, kv. 2, inv. št. P 23329 Odlomek ostenja posode s klekom; okras: gumbasta aplika; površina je glajena; barva: rdečerumena; keramika: drobnozr- nata; trdota: 3 trda; dl. 3,2 cm, š. 3,6 cm. 310 SE 931, sek. 18 A, kv. 2, inv. št. P 23338 Odlomek ostenja posode; okras: gumbasta aplika; površina ohranjena samo v sledovih; barva: zunaj sivorjava, zno- traj rdečerumena; keramika: drobnozrnata; trdota: trda; dl. 5,5 cm, š. 7,8 cm. 311 SE 931, sek. 18 A, B, kv. 1, inv. št. P 23317 Odlomek ročaja posode; površina ni ohranjena; barva: rdeče- rumena; keramika: grobozrnata; trdota: 2 mehka; dl. 3,9 cm, š. 3,5 cm. 312 SE 931, sek. 18 A, kv. 2, inv. št. P 23401 Odlomek dna z delom ostenja posode; zunanja in notranja površina nista ohranjeni; barva: zunaj temno siva, znotraj in jedro svetlo rdeča; keramika: drobnozrnata; trdota. 3 trda; pr. d. 6,5 cm, v. 2,4 cm. 272 Dragomelj, AAS 106, 2022 SE 931, merilo 1 : 2. 273 Sektor 18 A, 18 B, SE 931 326 SE 931, sek. 18 A, kv. 2, inv. št. P 22377 Klina z delno retuširanim robom, izdelana iz 318 SE 931, sek. 18 B, kv. 3, inv. št. P 23420 sivega roženca z belimi vključki. Levi lateralni Odlomek držaja in ostenja zajemalke; površina ni zanesljiva; rob je na srednjem in proksimalnem delu barva: črna; keramika: zelo grobozrnata; trdota: 4 trda; dl. retuširan, na distalnem delu desnega roba pa 8,7 cm, š. 3 cm. je uporabna retuša. Na proksimalnem robu je 319 SE 931, sek. 18 B, kv. 3, inv. št. P 23418 bulbus, talon je nedoločljiv. Na desnem robu Držaj z delom ostenja zajemalke; zunanja in notranja površina je ostanek prodnikove skorje. Na dorzalni nista ohranjeni; barva: zelo temno siva; keramika: drobnozr- strani levega in na ventralni strani desnega nata; trdota: 3 trda; dl. 5,8 cm, š. 5,5 cm. roba so zgladitve in brazde, ki kažejo, da so oba robova uporabljali za rezanje mesa. Dl. 320 SE 931, sek. 18 A, kv. 1, inv. št. P 23343 3,6 cm, š. 1,5 cm. Odlomek ostenja zajemalke; površina je glajena; barva: rjava, jedro zelo temno sivo; keramika: drobnozrnata; trdota: 3 trda; 327 SE 931, sek. 18 A, kv. 2, inv. št. P 22402 dl. 5,6 cm, š. 3,6 cm. Klinica z uporabno retušo, izdelana iz sivega roženca z belimi vključki. Na obeh lateralnih robovih je uporabna retuša, distal- 321 SE 931, sek. 18 B, kv. 3, inv. št. P 23422 ni rob je odlomljen. Na proksimalnem robu je bulbus, talon je Odlomek držaja zajemalke; površina je glajena; barva: zelo točkovit. bledo rjava, jedro zelo temno sivo; keramika: finozrnata; trdo- ta: 2 mehka; dl. 5,7 cm, š. 3,1 cm. Zgladitve, ki so se ohranile na sredini ventralne strani desnega roba, so neznačilne, tako da obdelovanega materiala ni bilo 322 SE 931, sek. 18 A, B, kv. 2, inv. št. P 23333 mogoče določiti. Brazde se niso ohranile, uporabna retuša Držaj z delom ostenja zajemalke; zunanja in notranja površina pa kaže, da so z levim robom obdelovali mehek material, nista ohranjeni; barva: sivorjava, jedro temno sivo; keramika: verjetno meso, z desnim robom pa nekoliko trši material. Dl. zelo grobozrnata; trda (3); dl. 5,5 cm, š. 5,1 cm. 2 cm, š. 0,9 cm. 323 SE 931, sek. 18 B, kv. 3, inv. št. P 23421 328 SE 931, sek. 18 A, kv. 2, inv. št. P 22399 Držaj z delom ostenja zajemalke; površina ni ohranjena; Odlomek kline z uporabno retušo, izdelane iz sivega, ter- barva: rdečerumena; keramika: finozrnata; trdota: 3 trda; dl. mično spremenjenega roženca z belimi vključki. Na levem 4,8 cm, š. 4,2 cm. lateralnem robu je uporabna retuša, na desnem pa je ostanek 324 SE 931, sek. 18 B, kv. 3, inv. št. P 23419 prodnikove skorje (morda gre za ostanek noža z naravnim Držaj z delom ostenja zajemalke; površina ohranjena samo v hrbtom). Proksimalni in distalni del sta odlomljena. Na dorzalni sledovih, glajena; barva: rdečerumena; keramika: grobozrnata; in ventralni strani orodja so poškodbe nastale pri segrevanju trdota: 4 trda; dl. 5,7 cm, š. 4,4 cm. roženca. 325 SE 931, sek. 18 B, kv. 2, inv. št. P 22400 Na dorzalni in ventralni strani levega roba so močne zgladitve, Klina z uporabno retušo, izdelana iz rjave- nastale pri žetju žit. Zgladitve so omejene na rob orodja in ga roženca s svetlejšimi vključki. Na obeh se končajo v ravni liniji. To kaže, da je bila klina nasajena, iz lateralnih robovih je neizrazita uporabna ročaja je gledal le delovni rob. Nasajenost potrjuje tudi obloga retuša, na levem je tudi neretuširana, na levem delu distalnega roba, ki verjetno predstavlja lepilo s naravna izjeda. Distalni rob je patiniran. katerim je bilo orodje nasajeno v ročaj. Za natančno določitev Na proksimalnem robu je bulbus, talon je sestave obloge bi bile potrebne kemijske analize. Dl. 1,9 cm, š. gladek. Na desnem robu so na dorzalni 1,8 cm. in ventralni strani zgladitve, nastale pri 329 SE 931, sek. 18 A, kv. 2, inv. št. P 22358 obdelavi mesa. Meso so obdelovali tudi z Praskalo na odbitku, izdelano iz sivega roženca. Praskalo ob- levim robom; poleg značilnih zgladitev so sega distalni rob orodja, levi lateralni rob je na proksimalnem na ventralni strani obeh robov tudi brazde, in distalnem delu drobno retuširan. Tudi proksimalni rob orod- ki kažejo, da so ju uporabljali za rezanje. ja je retuširan tako, da nekoliko spominja na praskalo. Bulbus Dl. 4,3 cm, š. 1,9 cm. in talon nista ohranjena, ohranili so se le udarni valovi. Na ventralni strani praskalovega roba so slabo ohranjene zgladitve, nastale pri obdelavi kože. Obdelavo kože potrjuje tudi zaobljen delovni rob orodja. Na dorzalni strani so na sredini orodja zgladitve, ki jih je povzročil ročaj, v katerega je bilo orodje nasajeno. Dl. 2,1 cm, š. 1,5 cm. 274 Dragomelj, AAS 106, 2022 SE 931; 325–329 merilo 1 : 1, ostalo merilo 1 : 2. 275 Sektor 18, SE 703 335 SE 503, sek. 18, kv. 809, inv. št. P 22395 Odbitek z uporabno retušo, izdelan iz sivega roženca z belimi 330 SE 703, sek. 18, kv. 803, inv. št. P 23185 in temno sivimi vključki. Na levem robu in na levem delu Lonec; odlomek ustja z vratom; okras: vtisi nohta; površina proksimalnega roba je uporabna retuša. Na desnem delu je glajena; barva: zunaj svetlo rjava, znotraj in jedro svetlo proksimalnega roba je bulbus, talon je nedoločljiv. Na dorzalni sivo; keramika: drobnozrnata; trdota: 3 trda; pr. u. 16,5 cm, dl. strani je na distalnem robu je ostanek prodnikove skorje. Na 10,8 cm, š. 6,8 cm. ventralni strani levega roba so močne brazde, ki kažejo, da so ta rob uporabljali za strganje. Ob njih so tudi zgladitve, ki so nastale pri obdelavi lesa. Ker je uporabna retuša precej neiz- razita, so verjetno orodje uporabljali le kratek čas. Dl. 2,4 cm, š. 1,5 cm. 336 SE 503, sek. 18, kv. 808, inv. št. P 22360 Praskalo na odbitku, izdelano iz rožnatega, termično spre- menjenega roženca z belimi vključki. Praskalo obsega distalni rob orodja in distalni del desnega roba. Na ostalem delu desnega roba je izdelana neretuširana izroba. Na levem robu je uporabna retuša, proksimalni del orodja je odlomljen. Na Sektor 18, SE 503 ventralni strani distalnega roba je močna poškodba, nastala pri segrevanju roženca. Na ventralni strani obeh lateralnih robov 331 SE 503, sek. 18, kv. 805, inv. št. P 23179 in praskalovega roba so zgladitve, nastale pri obdelavi kože. Odlomek ustja z ostenjem sklede s klekom; okras: vtisi nohta; Kožo so s praskalom strgali, pri čemer so verjetno uporabljali zunanja in notranja površina nista ohranjeni; barva: bledo mineralna strojila (npr. okro), saj se skupaj z zgladitvami poja- rjava; keramika: zelo grobozrnata; trdota: 3 trda; dl. 6,2 cm, š. vljajo močne brazde, ki so posledica razenja mineralnih delcev 6,9 cm. po površju orodja. Dl. 2,6 cm, š. 1,8 cm. 332 SE 503, sek. 18, kv. 815, inv. št. P 23180 337 SE 503, sek. 18, kv. 804, inv. št. P 22365 Odlomek držaja in ostenja zajemalke; površina je glajena; bar- Strgalo, izdelano iz tufskega peščenjaka. Na desnem lateral- va: bledo rjava, jedro sivorjavo; keramika: finozrnata; trdota: 3 nem robu in na desnem delu distalnega roba je retuša. Retu- trda; dl. 5,5 cm, š. 2,9 cm. širan je tudi levi rob, vendar je zaradi nekvalitetnega materiala 333 SE 503, sek. 18, kv. 802, inv. št. P 23181 težko ugotoviti ali je retuša namenska ali uporabna. Dorzalna Odlomek dna z delom noge posode; zunanja in notranja po- stran je deloma ploskovno retuširana. Na proksimalnem robu vršina nista ohranjeni; barva: bledo rjava, jedro sivo; keramika: je neizrazit bulbus, talon je gladek. Površje orodja je grobo- drobnozrnata; trdota: 3 trda; pr. noge 8 cm, v. 2,2 cm. zrnato, zato ni mogoče določiti njegove natančne uporabe. Glede na makropoškodbe na obeh lateralnih robovih, ki so 334 SE 503, sek. 18, kv. 808, inv. št. P 22364 neizrazite, pa so orodje verjetno uporabljali za obdelavo Puščična konica, izdelana iz svetlo rjavega roženca z belimi mehkih do srednje trdih materialov, npr. za rezanje mesa ali za vključki. Oba lateralna robova sta retuširana in konvergirata strganje kože. Dl. 6,1 cm, š. 5,4 cm. v izrazito konico. Na distalnem delu, kjer je konica, preha- ja retuša iz obrobne v ploskovito. Konica je retuširana tudi z ventralne strani. Mikropoškodbe konice kažejo, da so jo uporabljali kot projektil. Na sredi dorzalne in na ventralni strani so na površju orodja obloge, ki bi lahko predstavljale ostanki krvi ali rdečega barvila, morda pa gre le za sodobno kon- taminacijo. Za natančno določitev snovi bi bile potrebne biokemijske analize oblog. Proksimalni del, kjer je bila puščica nasa- jena, je odlomljen in brez sledi nasaditve. Dl. 2,3 cm, š. 1,2 cm. 276 Dragomelj, AAS 106, 2022 330 SE 703, 331–337 SE 503; 334–337 merilo 1 : 1, ostalo merilo 1 : 2. 277 Sektor 18, SE 669 348 SE 669, sek. 18, kv. 806, inv. št. P 22348 338 SE 669, sek. 18, kv. 802, inv. št. P 23186 Glajena ploščata sekira Lonec; odlomek ustja z ostenjem; površina je glajena; barva: trapezaste oblike, tufski siva; keramika: finozrnata s posameznimi večjimi delci; trdota: peščenjak; dl. 4,7 cm, š. 3 cm, 3 trda; pr. u. 22 cm, dl. 9,3 cm, š. 5,5 cm. db. 0,8 cm. 339 SE 669, sek. 18, kv. 807, inv. št. P 23187 Lonec; odlomek ustja z ostenjem; okras: vtisi nohta; površina je glajena; barva: zunaj svetlo rdečerjava, znotraj temno rde- česiva, jedro temno sivo; keramika: grobozrnata; trdota 3 trda; pr. u. 15,5 cm, dl. 7,4 cm, š. 7,4 cm. 340 SE 669, sek. 18, kv. 802, inv. št. P 23191 Skleda s klekom; odlomek ostenja; površina je glajena; barva: zunaj bledo rjava, znotraj zelo temno siva, jedro rjavo; kerami- ka: finozrnata s posameznimi večjimi delci; trdota: 3 trda; dl. 4,7 cm, š. 5,8 cm. 341 SE 669, sek. 18, kv. 807, inv. št. P 23193 Odlomek ostenja posode; okras: sploščena gumbasta aplika; zunanja in notranja površina sta ohranjeni samo v sledovih; barva: zunaj svetlo rumenorjava do svetlo rdeča, znotraj in jedro rdečerumena; keramika: drobnozrnata; trdota: 3 trda; dl. 3,9 cm, š. 5,6 cm. 342 SE 669, sek. 18, kv. 807, inv. št. P 23189 Odlomek ostenja posode; okras: vtisi nohta; zunanja in notra- nja površina nista ohranjeni; barva: zunaj sivorjava, znotraj in jedro bledo rjavo; keramika: drobnozrnata; trdota: 3 trda; dl. 4,3 cm, š. 4,5 cm. 343 SE 669, sek. 18, kv. 807, inv. št. P 23188 Skleda z nogo; odlomek dna z ostenjem in delom noge; okras: vtisi nohta na spodnjem delu ostenja in prehodu v nogo; površina je glajena; barva: bledo rjava, jedro sivo; keramika: drobnozrnata; trdota: 2 mehka; pr. noge 8,5 cm, v. 1,6 cm. 344 SE 669, sek. 18, kv. 806, inv. št. P 23190 Odlomek dna z ostenjem posode; zunanja in notranja površi- na nista ohranjeni; barva: zunaj temno rjava, znotraj in jedro bledo rjavo; keramika: grobozrnata; trdota: 3 trda; pr. d. 6 cm, v. 3,5 cm. 345 SE 669, sek. 18, kv. 806, inv. št. P 23192 Odlomek dna z ostenjem posode; zunanja in notranja po- vršina nista zanesljivi; barva: zunaj sivorjava, znotraj in jedro rjavorumena; keramika: grobozrnata; trdota: 4 trda; pr. d. 9,5 cm; v. 3,7 cm. 346 SE 669, sek. 18, kv. 806, inv. št. P 23194 Odlomek dna z ostenjem posode; zunanja površina je nezanesljiva, notranja ni ohranjena; barva: zelo bledo rjava; keramika: drobnozrnata s posameznimi večjimi delci; trdota: 3 trda; v. 4,7 cm, dl. 7,4 cm, š. 6 cm. 347 SE 669, sek. 18, kv. 807, inv. št. P 23195 Odlomek ostenja zajemalke; površina je glajena; barva: zunaj in znotraj bledo rjava, jedro sivo; keramika: finozrnata s posa- meznimi večjimi delci; trdota: 3 trda; dl. 4,4 cm, š. 4,3 cm. 278 Dragomelj, AAS 106, 2022 SE 669; 348 merilo 1 : 1, ostalo merilo 1 : 2. 279 Sektor 18, SE 516 357 SE 516, sek. 18, kv. 802, inv. št. P 23205 Odlomek ustja z ostenjem posode; zunanja in notranja po- 349 SE 516, sek. 18, kv. 803, inv. št. P 23202 vršina nista ohranjeni; barva: zunaj rjava, znotraj svetlo rjava; Lonec; odlomek ustja in ostenja z ročajem v obliki ušesca; keramika: drobnozrnata; trdota: 4 trda; dl. 8,1 cm, š. 6,6 cm. okras: vtisi nohta; površina je glajena; barva: zunaj rdečeru- mena, znotraj bledo rjava, jedro temno sivo; keramika: zelo 358 SE 516, sek. 18, kv. 802, inv. št. P 23235 grobozrnata; trdota: 3 trda; pr. u. 23 cm, dl. 11,3 cm, š. 11 cm. Odlomek dna posode; okras: vtisi nohta na prehodu ostenja v dno; zunanja in notranja površina nista ohranjeni; barva: rdečerumena; keramika: drobnozrnata; trdota: 2 mehka; pr. d. 8 cm, v. 2,5 cm. 359 SE 516, sek. 18, kv. 807, inv. št. P 23232 Odlomek dna posode; zunanja površina je glajena, notranja ni ohranjena; barva: zunaj in jedro rjavo, znotraj rdečerume- na; keramika: zelo grobozrnata; trdota: 3 trda; pr. d. 14 cm, v. 2,9 cm. 350 SE 516, sek. 18, kv. 811, inv. št. P 23204 Odlomek ustja posode; zunanja in notranja površina nista ohranjeni; barva: bledo rjava; keramika: grobozrnata; trdota: 3 trda; pr. u. 14 cm, dl. 5,3 cm, š. 5,2 cm. 351 SE 516, sek. 18, kv. 803, inv. št. P 23206 Lonec; odlomek ustja; zunanja in notranja površina nista ohranjeni; barva: zunaj rjava, znotraj bledo rjava; keramika: drobnozrnata; trdota: 3 trda; pr. u. 17 cm, dl. 10 cm, š. 3,9 cm. 352 SE 516, sek. 18, kv. 803, inv. št. P 23203 Odlomek ustja lonca; zunanja in notranja površina nista ohra- njeni; barva: bledo rjava; keramika: drobnozrnata; trdota: 3 trda; pr. u. 10 cm, dl. 5,4 cm, š. 3 cm. 353 SE 516, sek. 18, kv. 801, inv. št. P 23209 Odlomek ustja posode; zunanja in notranja površina nista ohranjeni; barva: rjava; keramika: drobnozrnata; trdota: 3 trda; dl. 4,3 cm, š. 3,3 cm. 354 SE 516, sek. 18, kv. 803, inv. št. P 23210 Lonec; odlomek ustja z ostenjem; zunanja in notranja površina nista ohranjeni; barva: bledo rjava; keramika: drobnozrnata; trdota: 3 trda; dl. 3,4 cm, š. 4,5 cm. 355 SE 516, sek. 18, kv. 803, inv. št. P 23213 Odlomek ostenja posode; okras: gumbasta aplika; površina je glajena; barva: rjava, jedro temno rjavo; keramika: grobozrna- ta; trdota: 3 trda; dl. 4,6 cm, š. 2,6 cm. 356 SE 516, sek. 18, kv. 803, inv. št. P 23208 Lonec; odlomek ostenja s klekom; okras: gumbasta aplika; površina je glajena; barva: zunaj sivorjava, znotraj bledo rjava; keramika: grobozrnata; trdota: 3 trda; pr. 16 cm, dl. 12,2 cm, š. 5,6 cm. 280 Dragomelj, AAS 106, 2022 SE 516, merilo 1 : 2. 281 Sektor 18, SE 516 369 SE 516, sek. 18, kv. 807, inv. št. P 23220 Odlomek ostenja posode; okras: vtisi nohta; zunanja in no- 360 SE 516, sek. 18, kv. 804, inv. št. P 23211 tranja površina nista ohranjeni; barva: zunaj rjava, znotraj in Skleda s klekom; odlomek ustja z ostenjem; okras: skupina jedro svetlo rjavo; keramika: drobnozrnata; trdota: 4 trda; dl. treh gumbastih aplik; površina je glajena; barva: rdečerumena, 3,3 cm, š. 2,3 cm. jedro zelo temno sivo; keramika: drobnozrnata; trdota: trda; pr. u. 28 cm, dl. 6,3 cm, š. 10,1 cm. 370 SE 516, sek. 18, kv. 802, inv. št. P 23218 Odlomek ostenja posode; okras: vtisi nohta; zunanja in no- 361 SE 516, sek. 18, kv. 803, inv. št. tranja površina nista zanesljivi; barva: bledo rjava; keramika: P 23212 drobnozrnata; trdota: 4 trda; dl. 2,9 cm, š. 3,2 cm. Skleda; odlomek ustja z ostenjem; okras: gumbasta aplika; zunanja 371 SE 516, sek. 18, kv. 802, inv. št. P 23223 površina je ohranjena le v sledovih, Odlomek ostenja posode; okras: vtisi notranja glajena; barva: bledo rjava, nohta in/ali palčke; zunanja in notranja jedro temno sivo; keramika: grobo- površina nista ohranjeni; barva: bledo zrnata; trdota: 3 trda; dl. 7,6 cm, š. rjava; keramika: finozrnata; trdota: 2 7,6 cm. mehka; dl. 3,3 cm, š. 3,8 cm. 362 SE 516, sek. 18, kv. 804, inv. št. P 23214 372 SE 516, sek. 18, kv. 807, inv. št. P 23224 Skleda; odlomek ustja z ostenjem; okras: vtisi na robu ustja in Odlomek ostenja posode; okras: drobni vtisi nohta; zunanja gumbasta aplika na ostenju; površina ohranjena samo v sledo- in notranja površina nista ohranjeni; barva: zunaj bledo rjava, vih; barva: bledo rjava, jedro temno do svetlo siva; keramika: znotraj in jedro svetlo sivo; keramika: drobnozrnata; trdota: 2 drobnozrnata; trdota: 3 trda; dl. 5,5 cm, š. 7,4 cm. mehka; dl. 2,6 cm, š. 4,9 cm. 363 SE 516, sek. 18, kv. 803, med kv. in prof. 2, inv. št. P 373 SE 516, sek. 18, kv. 802, inv. št. P 23225 23217 Odlomek ostenja posode; okras: vtisi nohta; zunanja in notra- Skleda s klekom; odlomek ustja z ostenjem; zunanja in no- nja površina nista ohranjeni; barva: zunaj sivorjava, znotraj in tranja površina nista ohranjeni; barva: zunaj rdečerumena, jedro bledo rjavo; keramika: drobnozrnata; trdota: 3 trda; dl. znotraj in jedro bledo rjavo; keramika: grobozrnata; trdota: 3 4,2 cm, š. 5,2 cm. trda; dl. 6 cm, š. 6,8 cm. 374 SE 516, sek. 18, kv. 802, inv. št. P 23227 364 SE 516, sek. 18, kv. 820, inv. št. P 23219 Odlomek ostenja posode s klekom; okras: vtisi nohta; zunanja Skleda; odlomek ustja z ostenjem; zunanja in notranja povr- in notranja površina nista ohranjeni; barva: zunaj rjava, znotraj šina nista ohranjeni; barva: zunaj bledo rjava, znotraj rdeče- in jedro svetlo rumenorjava; keramika: drobnozrnata; trdota: 3 rumena; keramika: grobozrnata; trdota: 3 trda; dl. 5,8 cm, š. trda; dl. 3 cm, š. 10,5 cm. 6,9 cm. 365 SE 516, sek. 18, kv. 802, inv. št. P 23207 Odlomek ustja posode; okras: vtisi nohta; zunanja in notranja površina nista zanesljivi; barva: temno siva; keramika: drobno- zrnata s posameznimi večjimi delci; trdota: 3 trda; dl. 4,4 cm, š. 4,9 cm. 366 SE 516, sek. 18, kv. 807, sonda 2, inv. št. P 23216 Odlomek ostenja posode; okras: vtisi nohta; zunanja in notra- nja površina nista ohranjeni; barva: zelo temno siva; keramika: drobnozrnata; trdota: 3 trda; dl. 2,5 cm, š. 6,4 cm. 367 SE 516, sek. 18, kv. 802, inv. št. P 23222 Odlomek ostenja posode; okras: vtisi nohta; površina je glaje- na; barva: sivorjava; keramika: drobnozrnata; trdota: 3 trda; dl. 3,5 cm, š. 6 cm. 368 SE 516, sek. 18, kv. 802, inv. št. P 23221 Odlomek ostenja posode; okras: vtisi nohta ali palčke; zunanja in notranja površina nista ohranjeni; barva: bledo rjava, jedro svetlo sivo; keramika: grobozrnata; trdota: 4 trda; dl. 7,7 cm, š. 5,8 cm. 282 Dragomelj, AAS 106, 2022 SE 516, merilo 1 : 2. 283 Sektor 18, SE 516 386 SE 516, sek. 18, kv. 801, inv. št. P 22359 Praskalo na klini, izdelano iz sivega, termično spremenjenega 375 SE 516, sek. 18, kv. 801, inv. št. P 23241 roženca z belimi vključki. Praskalo obsega distalni rob orodja, Posoda z nogo; odlomek dna z ostenjem in delom noge; po- na distalnem in srednjem delu obeh lateralnih vršina je glajena; barva: zelo bledo rjava, jedro sivo; keramika: robov je uporabna retuša. Na proksimalnem delu finozrnata; trdota: 3 trda; pr. noge 10 cm, v. 5,3 cm. ni retuše, orodje je bilo na tem delu verjetno 376 SE 516, sek. 18, kv. 803, inv. št. P 23236 nasajeno. Na proksimalnem robu je bulbus, talon Odlomek dna in ostenja skodelice; zunanja in notranja površi- je gladek. Orodje je na distalnem delu patinira- na nista zanesljivi; barva: temno siva; keramika: drobnozrnata; no, na tem delu so tudi poškodbe, nastale pri trdota: 3 trda; pr. d. 4 cm, v. 2 cm. segrevanju roženca. Mikrobrazde in zgladitve se na orodju niso ohranile. Oblika desnega roba in 377 SE 516, sek. 18, kv. 803, inv. št. P 23234 uporabna retuša na njem kažeta, da so ta rob Odlomek dna posode, verjetno sklede; površina je glajena; uporabljali za rezanje, vendar zaradi neznačilne barva: bledo rjava, jedro zelo temno sivo; keramika: drobno- uporabne retuše ni bilo moče določiti obdelova- zrnata s posameznimi večjimi delci; trdota: 4 trda; pr. d. 8 cm, nega materiala. Dl. 3,8 cm, š. 1,1 cm. v. 2,5 cm. 387 SE 516, sek. 18, kv. 807, inv. št. P 22379 378 SE 516, sek. 18, kv. 802, inv. št. P 23240 Klina z otopelim robom, izdelana iz sivega roženca Dno in del ostenja posode; zunanja površina ohranjena samo z belimi vključki. Oba lateralna robova sta strmo v sledovih, notranja ni ohranjena; barva: bledo rjava, jedro retuširana, na proksimalnem delu levega roba je zelo temno sivorjavo; keramika: zelo grobozrnata; trdota: 4 rahla izjeda. Proksimalni in distalni del orodja sta trda; pr. d. 9,5 cm, v. 4,2 cm. odlomljena. Na desnem delu dorzalne strani kline 379 SE 516, sek. 18 kv. 802, inv. št. P 23237 so močne poškodbe, značilne za projektile. Verjetno Odlomek dna posode; zunanja in notranja površina nista se je klina na distalnem delu zaključevala s konico, ohranjeni; barva: rdečerumena; keramika: grobozrnata; trdota: ki se je odlomila, ker so jo uporabljali kot puščično 3 trda; pr. d. 9 cm, v. 3,3 cm. konico. Na proksimalnem delu ventralne strani so zgladitve, ki jih je povzročil lesen ročaj, v katerem je 380 SE 516, sek. 18, kv. 801, ob profilu 2, inv. št. P 23231 bila klina nasajena. Dl. 3,2 cm, š. 1 cm. Odlomek dna posode; površina je glajena; barva: temno rjava; keramika: drobnozrnata; trdota: 4 trda; pr. d. 7 cm, v. 2,3 cm. 388 SE 516, sek. 18, kv. 820, inv. št. P 22386 Retuširan odbitek, izdelan iz sivega roženca z belimi vključki. 381 SE 516, sek. 18, kv. 811, inv. št. P 23233 Levi lateralni rob je inverzno retuširan, na desnem je uporab- Odlomek dna posode; zunanja površina je glajena, notranja ni na retuša. Distalni del orodja je odlomljen, na proksimalnem ohranjena; barva: svetlo rjava; keramika: drobnozrnata s posa-robu je bulbus, talon je gladek. Zgladitve se niso ohranile, po meznimi večjimi delci; trdota: 3 trda; pr. d. 6,5 cm, v. 2,7 cm. obliki desnega roba in po smeri brazd ob njem, pa je mogoče 382 SE 516, sek. 18, kv. 812, inv. št. P 23239 sklepati, da so orodje uporabljali za rezanje. Ker je retuša ne- Odlomek dna posode; površina je glajena; barva: zunaj svetlo izrazita, so verjetno z njim rezali mehke materiale. Dl. 2,2 cm, rjava, znotraj bledo rjava, jedro sivo; keramika: drobnozrnata; š. 1,3 cm. trdota: 3 trda; v. 3,4 cm, dl. 5,5 cm, š. 5,5 cm. 389 SE 516, sek. 18, kv. 821, inv. št. P 22378 383 SE 516, sek. 18, kv. 801, inv. št. P 23228 Odlomek kline z retuširanim robom, izdelane iz sivega rožen- Držaj z delom ostenja zajemalke; zunanja in notranja površina ca z belimi vključki. Na proksimalnem delu je orodje odlomlje- nista ohranjeni; barva: bledo rjava, jedro na debelejših delih no. Levi lateralni rob je retuširan z inverzno retušo, ki sega siva; keramika: drobnozrnata; trdota: 3 trda; dl. 4,3 cm, š. tudi na levi del distalnega roba. Na proksimalnem delu levega 4,2 cm. roba so močne zgladitve, ki so nastale pri žetju žit ali pri reza- nju trsja. Na ventralni strani desnega roba so brazde, nastale 384 SE 516, sek. 18, kv. 801, ob profilu 2, inv. št. P 23229 pri rezanju, zgladitve pa se niso ohranile. Dl. 1 cm, š. 1,4 cm. Odlomek držaja zajemalke; površina je glajena; barva: svetlo rjava, jedro na debelejših delih siva; keramika: finozrnata; trdota: 2 mehka; dl. 5,2 cm, š. 2,6 cm. 385 SE 516, sek. 18, kv. 802, inv. št. P 23230 Odlomek držaja zajemalke; zunanja in notranja površina nista ohranjeni; barva: temno siva; keramika: grobozrnata; trdota: 3 trda; dl. 4,3 cm, š. 2,1 cm. 284 Dragomelj, AAS 106, 2022 SE 516; 386–389 merilo 1 : 1, ostalo merilo 1 : 2. 285 Sektor B, SE 7 keramika: drobnozrnata; zelo porozna keramika; trdota: 3 trda; dl. 4,9 cm, š. 4,6 cm. 390 SE 7, sek. B, kv. 3, inv. št. P 23437 Skodela; odlomek ustja z ostenjem; zunanja površina ohranje- 401 SE 7, sek. B, kv. 2, inv. št. P 23431 na samo v sledovih, notranja ni ohranjena; barva: svetlo rjava; Odlomek ostenja posode; okras: vtisi nohta; zunanja in notra- keramika: drobnozrnata; trdota: 2 mehka; pr. u. 13,6 cm, dl. nja površina nista ohranjeni; barva: zunaj rdečerjava, znotraj 4,1 cm, š. 6 cm. bledo rjava; keramika: grobozrnata; trdota: 3 trda; dl. 6 cm, š. 5,1 cm. 391 SE 7/388, sek. B, kv. 3, inv. št. P 23451 Odlomek ustja in vratu lonca; zunanja in notranja površina 402 SE 7, sek. B, kv. 2, inv. št. P 23429 nista ohranjeni; barva: rdečerumena, jedro bledo rjavo; kera- Odlomek ostenja posode mika: grobozrnata; trdota: 3 trda; dl. 8 cm, š. 5,7 cm. s klekom; okras: drobni vtisi nohta ali palčke; 392 SE 7, sek. B, kv. 3, inv. št. P 23436 zunanja površina ni Lonec; odlomek ustja z vratom; okras: vtisi nohta; zunanja po- ohranjena, notranja v vršina ni ohranjena, notranja glajena; barva: rjava; keramika: sledovih; barva: rde- grobozrnata; trdota: 3 trda; pr. u. 9,6 cm; dl. 2,7 cm, š. 4,2 cm. čerumena, jedro sivo; 393 SE 7, sek. B, kv. 2, inv. št. P 23428 keramika: drobnozrnata; Skleda s klekom; odlomek ustja z ostenjem; okras: vtisi nohta trdota: 3 trda; dl. 3 cm, in gumbasta aplika; površina ni ohranjeni; barva: rdečerume- š. 4 cm. na; keramika: grobozrnata, zelo porozna; trdota: 3 trda; pr. u. 403 SE 7, sek. B, kv. 3, inv. št. P 23442 24,8 cm, dl. 5,1 cm, š. 8,1cm. Odlomek ostenja posode; okras: vtisi nohta; zunanja in 394 SE 7, sek. B, kv. 3, inv. št. P 23438 notranja površina nista ohranjeni; barva: svetlo rjava, jedro Skleda; odlomek ustja; površina je glajena; barva: zunaj bledo temno sivo; keramika: drobnozrnata; trdota: 3 trda; dl. 2,8 cm, rjava, jedro svetlo sivo; keramika: grobozrnata; trdota: 3 trda; š. 2,8 cm. pr. u. 19,2 cm, dl. 2,7 cm, š. 6,6 cm. 404 SE 7, sek. B, kv. 3, inv. št. P 23439 395 SE 7/388, sek. B, kv. 3, inv. št. P 23450 Odlomek ostenja posode; okras: vtisi nohta; površina je gla- Odlomek ustja in ostenja sklede s klekom; okras: vtisi nohta; jena; barva: rjava, jedro temno sivo; keramika: grobozrnata; zunanja in notranja površina nista ohranjeni; barva: bledo trdota: 3 trda; dl. 2,4 cm, š. 4,9 cm. rjava; keramika: drobnozrnata s posameznimi večjimi delci; 405 SE 7, sek. B, kv. 2, inv. št. P 23432 trdota: 3 trda; dl. 5,7 cm, š. 4,1 cm. Odlomek ostenja posode; okras: drobna gumbasta aplika; 396 SE 7/388, sek. B, kv. 3, inv. št. P 23446 površina je glajena; barva: rdeča; keramika: finozrnata; trda: 3 Odlomek ustja in ostenja sklede s klekom; okras: vtisi nohta in trd; dl. 2,7 cm, š. 2,4 cm. gumbasta aplika; zunanja in notranja površina nista ohranjeni; 406 SE 7, sek. B, kv. 2, inv. št. P 23435 barva: bledo rjava; keramika: drobnozrnata; zelo porozna Odlomek ostenja posode; okras: vodoravni vzporedni vrezi; keramika; trdota: 3 trda; dl. 4,1 cm, š. 6,9 cm. površina je glajena; barva: zunaj rjava, znotraj temno rjava; 397 SE 7, sek. B, kv. 2, inv. št. P 23434 keramika: grobozrnata; trdota: 4 trda; dl. 3,4 cm, š. 3,2 cm. Odlomek ustja in ostenja lonca; okras: vtisi prsta na robu ustja in poševni vrezi na ostenju; površina je glajena; barva: zunaj rjava, znotraj svetlo rjava; keramika: grobozrnata; trdota: 4 trda; dl. 4,6 cm, š. 3,5 cm. 398 SE 7, sek. B, kv. 2, inv. št. P 23433 Odlomek ostenja posode s klekom; okras: vtisi nohta in gumbasta aplika; površina je glajena; barva: zunaj svetlo rjava, znotraj bledo rjava; keramika: grobozrnata; trdota: 3 trda; dl. 4,5 cm, š. 6,1 cm. 399 SE 7/388, sek. B, kv. 3, inv. št. P 23448 Odlomek ostenja posode; okras: vtisi nohta; zunanja in no- tranja površina nista ohranjeni; barva: svetlo rjava, jedro sivo; keramika: grobozrnata; zelo porozna keramika; trdota: 3 trda; dl. 4,1 cm, š. 6 cm. 400 SE 7/388, sek. B, kv. 3, inv. št. P 23449 Odlomek ostenja posode; okras: gumbasta aplika in posame- zni vtisi nohta; zunanja in notranja površina nista ohranjeni; barva: zunaj svetlo rjava, znotraj rjava, jedro temno sivo; 286 Dragomelj, AAS 106, 2022 SE 7, merilo 1 : 2. 287 Sektor B, SE 7 Sektor 1, SE 1 407 SE 7, sek. B, kv. 3, inv. št. P 22371 411 Vzhodno od sek.ja 1, inv. Klina s poševno prečno retušo, izdelana iz rožnatega roženca št. P 22351 z belimi vključki. Distalni rob je retuširan, na distalnem delu Ploščata glajena sekira pravo- desnega roba pa je naravno nastala izjeda. Bulbus je na pro- kotne oblike, tufski peščenjak; ksimalnem robu, talon je fasetiran. Na orodju ni zgladitev, ob dl. 9,9 cm, š. 4,6 cm. levem robu so na dorzalni in ventralni strani močne brazde, ki so verjetno naravnega izvora. Uporabe orodja ni bilo mogoče določiti. Dl. 2,4 cm, š. 1,4 cm. 408 SE 7, sek. B, kv. 2, inv. št. P 22384 Retuširan odbitek, izdelan iz svetlo sivega roženca z beli- mi vključki. Srednji del desnega lateralnega roba odbitka je drobtinčasto retuširan. Na levem robu je uporabna retuša. Distalni del je odlomljen, na proksimalnem robu je ohranjen bulbus, talon je gladek. Na dorzalni in ventralni strani desnega roba so zgladitve, nastale pri rezanju mesa. Na levem robu se zgladitve niso ohranile, po njegovi obliki pa lahko sklepamo, da so ga, tako kot desnega, uporabljali za rezanje mesa. Dl. 2,3 cm, š. 1,5 cm. 409 SE 7, sek. B, kv. 3, inv. št. P 22398 Odlomek kline z uporabno retušo, izdelane iz svetlo sivega, 412 SE 1, sek. 1, kv. 7, inv. št. P 22404 termično spremenjenega roženca z belimi vključki. Na levem Klina z uporabno retušo, izdelana iz sivega roženca z belimi robu orodja je uporabna retuša, na desnem robu pa je orodje vključki. Na levem robu je izjeda, ki je verjetno nastala pri poškodovano. Distalni del kline je odlomljen. Na ventralni stra- uporabi, saj je retuša na robu izjede uporabna. Drugih makro- ni je poškodba, nastala pri segrevanju roženca. Na ventralni skopskih znakov uporabe na klini ni. Distalni in proksimalni rob strani levega roba so slabo ohranjene zgladitve, nastale pri orodja sta odlomljena, zato bulbus in talon nista ohranjena, obdelavi rastlin ali lesa. Brazde, ki so ob zgladitvah, kažejo, ohranili so se le udarni valovi. Na dorzalni in ventralni strani da so orodje uporabljali za rezanje ali žaganje. Dl. 1,3 cm, š. desnega roba so zgladitve, nastale pri obdelavi mesa. Na 1,4 cm. ventralni strani so tudi brazde, katerih smer kaže, da so klino 410 SE 7, sek. B, kv. 3, inv. št. P 22372 uporabljali za rezanje. dl. 5 cm, š. 1,5 cm. Prečno retuširana klinica, izdelana iz svetlo rjavega roženca z 413 SE 1, sek. 1, kv. 7, inv. št. P 22355 belimi vključki. Na distalnem in desnem robu je klinica retuši- Visoko praskalo na retuširani klini, izdelano iz rjavega, delno rana, na levem in proksimalnem robu je uporabna retuša. Na prosojnega roženca z belimi vključki. Na distalnem robu debe- ventralni strani levega roba so zgladitve, nastale pri rezanju le kline je izdelano praskalo. Oba lateralna robova sta retušira- mesa. Dl. 0,7 cm, š. 1 cm. na, na vseh robovih pa je močna uporabna retuša. Tudi na levi strani proksimalnega roba je orodje retuširano tako, da nekoli- ko spominja na praskalo. Na ventralni strani desnega in levega roba so zgladitve, nastale pri obdelavi lesa. Po legi zgladitev in obliki delovnih robov je mogoče sklepati, da so celotno orodje uporabljali za strganje oziroma glajenje lesa. Na več mestih ob desnem robu so tudi obloge, ki verjetno predstavljajo ostanke smole, za natančno določitev pa bi jih bilo potrebno kemijsko analizirati. Dl. 3,8 cm, š. 2,2 cm, db. 1,8 cm. 288 Dragomelj, AAS 106, 2022 SE 7, merilo 1 : 1. 289 Sektor B, 3, 4, 6, 8, 11, 16, 27, SE 7, SE 1, 425 SE 1, sek. 16, kv. 240, inv. št. P 23169 SE 520 Odlomek ustja in ostenja sklede s klekom; zunanja površina ohranjena v sledovih; barva: zunaj in znotraj bledo rjava, jedro 414 SE 7, sek. B, kv. 3, inv. št. P 23440 temno sivo; keramika: drobnozrnata s posameznimi večjimi Odlomek dna z ostenjem posode; površina je glajena; barva: delci; trdota: 3 trda; dl. 4,7 cm, š. 5,5 cm. rjava, jedro temno rjavo; keramika: grobozrnata; trdota: 3 trda; v. 3,1 cm; pr. d. 6,4 cm. 426 SE 1, sek. 16, kv. 240, inv. št. P 23170 Odlomek ustja in ostenja sklede; zunanja in notranja površina 415 SE 7/388, sek. B, kv. 3, inv. št. P 23447 nista ohranjeni; barva: rdečerumena, jedro sivorjavo; keramika: Odlomek dna z ostenjem skodelice; površina je glajena; barva: grobozrnata; trdota: 3 trda; dl. 4,6 cm, š. 6,1 cm. zunaj rjava, znotraj temno siva, jedro rumenorjavo; keramika: finozrnata; trdota: 3 trda; v. 3 cm; pr. 5,2 cm. 427 SE 1, sek. 16, kv. 240, inv. št. P 23171 Odlomek dna z ostenjem posode; zunanja površina ni 416 SE 7, sek. B, kv. 3, inv. št. P 23441 ohranjena; barva: bledo rjava, jedro temno sivo; keramika: Odlomek dna posode; površina je glajena; barva: svetlo rjava, finozrnata; trdota: 3 trda; pr. d. 5,6 cm, v. 2,8 cm. jedro svetlo sivo; keramika: drobnozrnata; trdota: 3 trda; v. 1,9 cm; pr. d. 13,5 cm. 428 SE 520, sek. 27, kv. 506, inv. št. P 23172 Odlomek dna z ostenjem posode; zunanja in notranja povr- 417 SE 7, 053, sek. 3, kv. 60, inv. št. P 23177 šina nista ohranjeni; barva: zunaj in znotraj svetlo rdečerjava, Odlomek ustja in ostenja sklede s klekom; zunanja in notranja jedro sivorjavo; keramika: grobozrnata; trdota: 4 trda; pr. d. površina nista ohranjeni; barva: rdečerumena; keramika: zelo 11 cm, dl. 7 cm, v. 5,2 cm. grobozrnata; trdota: 4 trda; dl. 5,4 cm, š. 8,4 cm. 418 SE 7, sek. 4, kv. 53, inv. št. P 23178 Odlomek dna posode; površina je glajena; barva: zunaj rjava, znotraj bledo rjava, jedro svetlo sivo; keramika: drobnozrnata; trdota: 4 trda; pr. d. 9,5 cm, v. 2,9 cm. 419 SE 7, sek. 4, kv. 53, inv. št. P 23176 Držaj z delom ostenja zajemalke; zunanja in notranja površina ohranjeni v sledovih; barva: svetlo rjava, jedro temno sivo; keramika: finozrnata; trdota: 3 trda; dl. 6,1 cm, 7 cm. 420 SE 7, sek. 6, kv. 85, inv. št. P 23173 Držaj zajemalke; zunanja površina ni ohranjena, notranja samo v sledovih; barva: bledo rjava, jedro temno sivo; kerami- ka: finozrnata; trdota: 3 trda; dl. 5,2 cm, š. 5,3 cm. 421 SE 7, sek. 6, inv. št. P 26824 Odlomek dna z ostenjem posode(?); površina ni ohranjena, luknjičava; barva: zunaj svetlo rjavosiva, znotraj zelo temno siva, jedro črno; keramika: finozrnata; trdota: 3−4 trda; dl. 4,1 cm, š. 4,4 cm, v. 3,8 cm. 422 SE 7, sek. 8, kv. 127, inv. št. P 23174 Držaj zajemalke; zunanja in notranja površina nista ohranjeni; barva: svetlo rjava, jedro sivo; keramika: drobnozrnata; trdota: 3 trda; dl. 4 cm, š. 4,1 cm. 423 SE 7, sek. 8, kv. 98a. inv. št. P 23175 Odlomek držaja zajemalke; zunanja in notranja površina nista ohranjeni; barva: zunaj in jedro temno sivo, znotraj svetlo rjava; keramika: drobnozrnata; trdota: 4 trda; dl. 4,8 cm, š. 2,9 cm. 424 SE 7, sek. 11, kv. 185, inv. št. 26971 Odlomek ustja posode, lonca(?); površina ni ohranjena, zelo luknjičava; barva: zunaj sivorjava, znotraj in jedro sivo; kerami- ka: zelo grobozrnata; trdota: 4 trda; dl. 3,5 cm, š. 5,4 cm. 290 Dragomelj, AAS 106, 2022 414–424 SE 7, 425–427 SE 1, 428 SE 520; merilo 1 : 2. 291 Sektor 8, SE 182, SE 6, SE 7 Sektor 15, SE 201, SE 1 429 SE 182, sek. 8, kv. 98, inv. št. P 22381 434 SE 201, sek. 15, kv. 231, inv. št. P 22382 Sveder, izdelan iz črnega roženca. Sveder ima odlomljeno ko- Trapez, izdelan iz svetlo sivega roženca z belimi vključki. Oba nico in izrazito desno rame. Desni rob se nadaljuje z retušira- prečna robova (distalni in proksimalni) sta retuširana, na levem no izjedo. Plitvejša, retuširana izjeda je tudi na levem lateral- lateralnem robu je uporabna retuša. Bulbus in talon nista nem robu, ki je v celoti retuširan. Morda sta bili izjedi izdelani ohranjena, ohranili so se le udarni valovi. Na ventralni strani zaradi lažje nasaditve orodja. Bulbus in talon sta nedoločljiva. desnega roba so zgladitve, nastale pri obdelavi mesa in braz- Zgladitve in brazde se niso ohranile, po obliki delovnega de, ki kažejo, da so orodje uporabljali za rezanje. Na levem roba je mogoče sklepati, da so orodje uporabljali za luknjanje robu in na levi polovici orodja pa so poškodbe značilne za ali prebadanje. Kakšen material so z njim obdelovali, ni bilo projektile. Orodje so uporabljali na dva načina, kot transver- mogoče določiti. Dl. 2,1 cm, š. 1,3 cm. zalno (prečno) puščično konico in kot nož. Ko so trapez upo- 430 SE 6, sek. 8, kv. 120 A, inv. št. P 22361 rabljali kot puščico, je bil nasajen, verjetno pa je bil nasajen tudi takrat, ko so ga uporabljali kot nož. Dl. 1,8 cm, š. 1,8 cm. Krožno praskalo, izdelano iz sivega roženca z belimi vključki. Delovni rob praskala obsega vse robove. Na vseh robovih je 435 SE 1, sek. 15, kv. 233, inv. št. P 22366 poleg namenske tudi izrazita uporabna retuša. Strgalo, izdelano iz svetlo zelenega tufa. Na levem lateralnem Uporabna retuša kaže, da so orodje uporabljali za obdelavo robu je z direktno in inverzno retušo izdelano strgalo. Na trdega materiala. To potrjujejo močne brazde na ventralni ostalih robovih ni znakov obdelave in uporabe. strani, glede na njihov potek je mogoče sklepati, da so orodje Mikrosledi se na orodju niso ohranile, nazobčan delovni rob uporabljali za strganje ali glajenje. Z levim robom so gladili pa kaže, da so orodje verjetno uporabljali za rezanje ali žaga- kost, saj so na dorzalni strani tega roba zgladitve, ki so nastale nje. Materiala, ki so ga obdelovali, ni bilo mogoče določiti. Dl. pri obdelavi kosti. Dl. 1,7 cm, š. 1,5 cm. 4,3 cm, š. 2,4 cm. 431 SE 6, sek. 8, kv. 93 B, inv. št. P 22394 Sektor 16, SE 209 Odlomljen odbitek z uporabno retušo, izdelan iz rjavega 436 SE 209, sek. 16, kv. 261, inv. št. P 22356 roženca. Distalni del orodja je odlomljen, na ostanku levega Atipično praskalo, izdelano iz rjavega roženca s temnejšimi lateralnega roba je izjeda, katere rob ima uporabno retušo. Na vključki. Na levem delu distalnega roba je izdelano praskalo, dis- proksimalnem robu je neizrazit bulbus, talon je gladek. talni del orodja je retuširan s ploskovno retušo tudi na ventralni Na ventralni strani levega roba so zgladitve, nastale pri obdelavi strani. Na levem, desnem in proksimalnem robu orodja je upo-lesa. Brazde, ki bi nakazovale smer gibanja orodja pri delu, se rabna retuša. Na distalnem delu levega roba je izjeda. Bulbus, ki niso ohranile, glede na obliko delovnega roba pa je mogoče je bil na distalnem robu, je z retušo odstranjen, talon je gladek. sklepati, da so les z orodjem gladili. Dl. 1,3 cm, š. 1,8 cm. Na ventralni strani so ob delovnem robu praskala zgladitve, na- 432 SE 7, sek. 8, kv. 119 C, inv. št. P 22387 stale pri obdelavi lesa. Enake zgladitve so tudi na ventralni strani Retuširan odlomljen odbitek, izdelan iz sivega roženca. Distalni levega roba na njegovem proksimalnem delu ter na ventralni in del orodja je odlomljen, ostanek levega lateralnega roba je dorzalni strani proksimalnega roba. Orodje so intenzivno upo- retuširan. Na proksimalnem robu je bulbus, talon je gladek. rabljali za obdelavo lesa, ki so ga z distalnim in s proksimalnim Na ventralni strani levega roba so zgladitve, nastale pri obdelavi robom strgali, z levim robom pa žagali. Dl. 3,5 cm, š. 2,3 cm. kože. Po obliki delovnega roba je mogoče sklepati, da z orod- Sektor 17, SE 1 jem kože niso strgali, temveč so jo rezali. Dl. 1,2 cm, š. 1,4 cm. 437 SE 1, sek. 17, kv. 263, inv. št. P 22373 Sektor 12, SE 1 Klina z retuširanima robovoma, izdelana iz svetlo rjavega 433 SE 1, sek. 12, kv. 124 B, inv. št. P 22367 roženca z belimi vključki. Oba lateralna robova sta retuširana s Strgalce, izdelano iz svetlo sivega, patiniranega roženca. Str- stopnjevito retušo, ki na prednjem delu dorzalne strani orodja galce obsega vse robove. Na vseh robovih je tudi uporabna prehaja v ploskovito retušo. Na proksimalnem in distalnem retuša. Zgladitve, nastale pri obdelavi lesa, so se ohranile le robu je uporabna retuša. Zgladitve in brazde se niso ohranile, na ventralni strani levega dela proksimalnega roba. Ker pa je retuša pa je neznačilna, zato ni bilo mogoče določiti uporabe na vseh robovih močna uporabna retuša, nastala pri obdelavi orodja. Dl. 3,1 cm, š. 1,5 cm. trdega materiala, je mogoče sklepati, da so les obdelovali s 438 SE 1, sek. 17, kv. 273, inv. št. P 22370 celotnim orodjem, vendar so se zgladitve ohranile le na enem Odbitek z izjedo, izdelan iz rjavega roženca z belimi vključki. mestu. Glede na obliko so desni rob uporabljali za žaganje, Na desnem lateralnem robu je retuširana izjeda, retuširana ostale robove pa za strganje. Dl. 3,2 cm, š. 2,5 cm. sta tudi levi in distalni rob. Na proksimalnem robu je uporab- na retuša. Zgladitve na ventralni strani obeh lateralnih robov kažejo, da so orodje uporabljali za obdelavo lesa. Na ventralni strani proksimalnega roba pa so zgladitve, nastale pri obdelavi kože in brazde, ki kažejo, da so ta rob uporabljali za strganje. Orodje so torej uporabljali za žaganje ali strganje lesa in za strganje kože. Dl. 2,7 cm, š. 1,8 cm. 292 Dragomelj, AAS 106, 2022 429 SE 182, 430–432 SE 6, 433, 435, 437, 438 SE 1, 434 SE 201, 436 SE 209; merilo 1 : 1. 293 Sektor 23 A, SE 520 Sektor 25, SE 616 439 SE 520, sek. 23 A, kv. 431, inv. št. P 22406 444 SE 616, sek. 25, kv. 608, inv. št. P 22375 Ostanek jedra iz sivega roženca z belimi vključki. Na eni strani Klina z retuširanim robom, izdelana bipolarnega jedra je ohranjena prodnikova skorja, na drugi pa iz sivega roženca z belimi vključki. Na so vidni sledovi odbitkov; dl. 4,4 cm, š. 3,9 cm. desnem lateralnem robu je stopnjevita Sektor 19, SE 502 retuša, retuširan je tudi distalni del levega roba. Na preostalem delu levega roba je 440 SE 502, sek. 19, kv. 420, inv. št. P 22357 uporabna retuša. Robova na distalnem Praskalo na odbitku, izdelano iz rjavega roženca z belimi delu konvergirata in tvorita z obeh strani vključki. Praskalo obsega distalni rob, levi lateralni rob je retuširano konico. Bulbus z dobro vidni- retuširan s stopnjevito retušo. Na proksimalnem robu je delno mi udarnimi valovi je na distalnem robu, odlomljen bulbus. Odlomljen je tudi del talona, ostanek je os odbitka in os orodja sta si nasprotni. gladek. Na levem robu so na ventralni in na dorzalni strani Talon ni ohranjen, ker je na njegovem zgladitve in brazde, ki jih je povzročilo žetje žit. Na desni strani delu izdelana konica. Večino dorzalne orodja ni znakov uporabe, iz česar lahko sklepamo, da je bilo strani orodja prekriva prodnikova skorja. orodje na desnem robu nasajeno. Možnost, da je bilo orodje Pod konico so na ventralni strani po- nasajeno, potrjuje neretuširana izjeda na proksimalnem robu, škodbe, ki kažejo, da so uporabljali pred- ki je morda služila lažji nasaditvi orodja. Dl. 2,7 cm, š. 2,1 cm. vsem ta del orodja, vendar uporabe in obdelovanega materiala ni bilo mogoče 441 SE 502, sek. 19, kv. 438, inv. št. P 22390 določiti, saj so zgladitve, ki se pojavljajo Odlomljen odbitek ali klina z uporabno retušo. Orodje je ob poškodbah, preslabo ohranjene. izdelano iz sivega roženca z belimi in temno sivimi vključki. Na Dl. 8,5 cm, š. 2,5 cm. distalnem delu je orodje odlomljeno, na preostanku desnega roba je uporabna retuša. Na proksimalnem robu je izrazit bulbus, talon je gladek. Na ventralni strani desnega roba so ob uporabni retuši zgladitve, nastale pri obdelavi kosti. Brazde, ki so pravokotne na delovni rob, kažejo, da so kost z orodjem strgali ali gladili. Dl. 1,8 cm, š. 2,9 cm. 442 SE 502, sek. 19, kv. 469, inv. št. P 22391 Odbitek z uporabno retušo, izdelan iz sivega roženca. Na desnem robu je na proksimalnem delu uporabna retuša, Distalni del desnega roba ter celoten distalni in levi lateralni rob so prekriti s prodnikovo skorjo. Na levem delu proksimal- nega roba je bulbus, talon je gladek. Na ventralni strani so ob desnem robu brazde, ki kažejo, da so orodje uporabljali za strganje, nekoliko odmaknjene od roba proti sredini orodja, pa so zgladitve nastale pri obdelavi lesa. Orodje so uporabljali za strganje ali glajenje lesa. Dl. 2,2 cm, š. 2,2 cm. 443 SE 502, sek. 19, kv. 447, inv. št. P 22393 Odbitek z uporabno retušo, izdelan iz črnega roženca s sve- tlejšimi vključki. Na obeh lateralnih robovih je uporabna retu- ša, na desnem robu je tudi neretuširana izjeda. Na proksimal- nem robu je izrazit bulbus, talon je gladek. Na proksimalnem delu dorzalne strani je orodje patinirano. Ker je površje orodja preperelo, se zgladitve in brazde niso ohranile. Tudi retuša je neznačilna, zato ni bilo mogoče določiti načina uporabe. Dl. 2,3 cm, š. 1,4 cm. 294 Dragomelj, AAS 106, 2022 439 SE 520, 440–443 SE 502, 444 SE 616; merilo 1 : 1. 295 Sektor 31, SE 520 445 SE 520, sek. 31, kv. 402 B, inv. št. P 22352 Prevrtana kamnita sekira, serpentin. Ohranjen je zadnji del kladivaste oblike in polovica nasadišča; dl. 3,6 cm, š. 3,9 cm, db. 3,9 cm. 446 SE 520, sek. 31, kv. 401 B, inv. št. P 22392 Odbitek z uporabno retušo, izdelan iz rdečega roženca s svetlejšimi vključki. Na desnem lateralnem robu je uporabna retuša. Na proksimalnem robu je bulbus, talon je gladek. Na dorzalni in ventralni strani desnega roba so zgladitve, nastale pri obdelavi kože. Nekoliko stran od desnega roba, je na dorzalni strani tudi zgladitev nastala pri obdelavi lesa. Brazde kažejo, da so orodje uporabljali za rezanje in strganje. Z orodjem so obdelovali dva različna materiala, tako da so ga uporabljali kot nož in kot strgalo ali praskalo. Dl. 2,7 cm, š. 3 cm. Sektor 29, SE 520 447 SE 520, sek. 29, kv. 402 A, inv. št. P 22374 Klina z retuširanima robovoma, izdelana iz rjavega roženca z belimi vključki. Oba lateralna robova sta na proksimalnem in srednjem delu retuširana. Robova konvergirata in na distalnem delu tvorita topo konico. Na distalnem delu obeh stranskih ro- bov je prodnikova skorja. Bulbus, ki je na proksimalnem robu, je deloma odbit z dvema večjima retušama, talon je nedolo- čljiv. Na ventralni in dorzalni strani obeh lateralnih robov in na distalnem robu so močne zgladitve, nastale pri obdelavi lesa. Enaka zgladitev je tudi na sredini ventralne strani orodja. Lega te zgladitve kaže, da so klino uporabljali za glajenje. Brazde ob obeh stranskih robovih, ki potekajo vzporedno z robovo- ma, pa kažejo, da so z orodjem les tudi žagali. Dl. 9 cm, š. 4 cm. 296 Dragomelj, AAS 106, 2022 SE 520, merilo 1 : 1. 297 10.3 Bronastodobna poselitev 458 SE 387, sek. B, kv. 1, 2, inv. št. P 26681 Vretence; okras: vtisi na največjem obsegu; površina je glaje- Sektor B, SE 421 na; barva: temno sivorjava, jedro zelo temno sivo; keramika: finozrnata; trdota: 4 trda; pr. 3,2 cm, v. 2,1 cm. 448 SE 421, sek. B, kv. 8, inv. št. P 26682 Odlomek ustja lonca; okras: globoki vtisi na zgornjem robu 459 SE 387, sek. B, kv. 1, inv. št. P 26678 ustja; površina je glajena; barva: rdečerumena, jedro zelo Svitek, dva odlomka; površina je glajena; barva: zelo temno temno sivo; keramika: grobozrnata; trdota: 3 trda; dl. 2,8 cm, sivorjava; keramika: finozrnata; trdota: 4 trda; dl. 7,7 cm, š. š. 3 cm. 3,8 cm, db. 2,5 cm. 449 SE 421, sek. B, kv. 8, inv. št. P 26686 Sektor B, SE 7 Odlomek držaja posode; okras: kotanjasti vtisi na robu držaja; površina je glajena; barva: temno rjava, jedro zelo temno sivo; 460 SE 7, sek. B, kv. 2, inv. št. P 26691 keramika: zelo grobozrnata; trdota: 5 zelo trda; dl. 3,5 cm, š. Odlomek ustja in vratu lonca; površina je glajena; barva: zelo 4,3 cm, db. 1,1 cm. temno rjava; keramika: grobozrnata; trdota: 5 zelo trda; dl. 2,7 cm, š. 5,2 cm. 450 SE 421, sek. B, kv. 8, inv. št. P 26687 Odlomek ostenja posode; okras: gladko, ravno rebro; površina 461 SE 7, sek. B, kv. 2, inv. št. P 26692 je glajena; barva: zunaj svetlo rumenorjava, znotraj in jedro Odlomek ustja in ostenja lonca; površina ni ohranjena; barva: črno; keramika: zelo grobozrnata; trdota: 5 zelo trda; dl. zunaj rožnata, znotraj rjava, jedro zelo temno sivo; keramika: 3,8 cm, š. 4,1 cm. grobozrnata; trdota: 3 trda; dl. 3,1 cm, š. 3,9 cm. 451 SE 421, sek. B, kv. 8, inv. št. P 26684 462 SE 7, sek. B, kv. 2, inv. št. P 26690 Odlomek trakastega ročaja posode; površina ni ohranjena; Odlomek ustja in ostenja lonca; površina je glajena; barva: barva: svetlo rdečerjava, jedro temno sivo; keramika: drobno- rjava, jedro temno sivo; keramika: grobozrnata; trdota: 5 zelo zrnata; trdota: 4 trda; dl. 4,7 cm, š. 2,1 cm, db. 0,9 cm. trda; dl. 3 cm, š. 2,7 cm. 452 SE 421, sek. B, kv. 8, inv. št. P 26683 463 SE 7, sek. B, kv. 2, inv. št. P 26689 Odlomek trakastega ročaja z ostenjem posode; površina je Odlomek ustja in ostenja sklede; površina je glajena; barva: glajena; barva: zunaj rumenordeča, znotraj svetlo rumenorja- zunaj rdečerjava, znotraj rdečerumena, jedro temno sivo; va, jedro temno sivo; keramika: grobozrnata; trdota: 3 trda; dl. keramika: finozrnata; trdota: 5 zelo trda; dl. 3,8 cm, š. 4,2 cm. 3,2 cm, š. 4,1 cm, db. 0,7 cm. 464 SE 7, sek. B, kv. 1, inv. št. P 26695 Sektor B, SE 387 Držaj posode; površina ni ohranjena; barva: svetlo rumenorja- va, jedro temno sivo; keramika: grobozrnata; trdota: 3 trda; dl. 453 SE 387, sek. B, kv. 8, inv. št. P 26672 4,4 cm, š. 2,5 cm, db. 1,5 cm. Odlomek ustja lonca; površina je glajena; barva: zunaj rdeče- rumena, jedro temno sivorjavo; keramika: finozrnata; trdota: 4 465 SE 7, sek. B, kv. 2, inv. št. P 26693 trda; dl. 3,6 cm, š. 4,1 cm. Odlomek ostenja posode; okras: kotanjasto rebro; površina ni ohranjena; barva: znotraj rdeča, jedro črno; keramika: grobo- 454 SE 387, sek. B, kv. 8, inv. št. P 26673 zrnata; trdota: 4 trda; dl. 4,5 cm, š. 5 cm. Odlomek ustja in ostenja lonca; površina je glajena; barva: rjava, jedro zelo temno rjavo; keramika: finozrnata; trdota: 4 466 SE 7, sek. B, kv. 4, inv. št. P 26694 trda; dl. 3,8 cm, š. 3 cm. Trakast ročaj z delom ostenja posode; površina je glajena; barva: zunaj rdeča, znotraj svetlo rdeča, jedro temno sivo; 455 SE 387, sek. B, kv. 8, inv. št. P 26674 keramika: finozrnata; trdota: 4 trda; dl. ročaja 5 cm, š. 2,2 cm, Odlomek ustja posode; površina je glajena; barva: zunaj rjava, db. 1,1 cm, dl. ostenja 3,8 cm, š. 5,9 cm. znotraj zelo temno sivorjava, jedro črno; keramika: zelo gro- bozrnata; trdota: 5 zelo trda; dl. 2,7 cm, š. 2,9 cm. 456 SE 387, sek. B, kv. 8, inv. št. P 26675 Držaj z delom ostenja posode; površina ni ohranjena; barva: zunaj rdečerumena, znotraj svetlo rjava, jedro temno sivo; keramika: drobnozrnata; trdota: 4 trda; dl. 3,8 cm, š. 3,5 cm. 457 SE 387, sek. B, kv. 8, inv. št. P 26676 Odlomek ročaja posode, ročaj ima trikoten presek; površina je glajena; barva: rdečerumena, jedro temno sivo; keramika: drobnozrnata; trdota: 4 trda; dl. 3 cm, š. 2,2 cm, db. 1,4 cm. 298 Dragomelj, AAS 106, 2022 448–452 SE 421, 453–459 SE 387, 460–466 SE 7; merilo 1 : 2. 299 Sektor 18, SE 548 467 SE 548, sek. 18, kv. 810, inv. št. P 27028 Lonec; odlomki ustja in ostenja; okras: kotanjasto rebro; povr- šina grobo glajena; barva: rdečerjava, jedro zelo temno sivo; keramika: grobozrnata, dodane veliko zdrobljene keramike; trdota: 4 trda; pr. u. 30 cm, v. 16 cm. 468 SE 548, sek. 18, kv. 810, inv. št. P 27027 Lonec; del ustja ter odlomki dna in ostenja z dvema držaje- ma; površina je glajena; barva; zunaj rjav premaz, znotraj od rumenorjave do zelo temno sivorjave, jedro zelo temno sivo; keramika: grobozrnata z velikimi kosi zdrobljene keramike; trdota: 3 trda; v. 37,5 cm, pr. d. 15 cm. 300 Dragomelj, AAS 106, 2022 SE 548, merilo 1 : 3. 301 Sektor 18 SE 503 480 SE 503, sek. 18, kv. 815, inv. št. P 26582 Odlomek dna z ostenjem posode; površina ni ohranjena; 469 SE 503, sek. 18, kv. 815, inv. št. P 26581 barva: zunaj rdečerumena, znotraj rjava, jedro črno; keramika: Lonec; odlomek vratu in ostenja s poudarjenim ramenom; zelo grobozrnata; trdota: 5 zelo trda; pr. d. 6 cm, v. 4,3 cm. površina ni ohranjena; barva: zunaj sledovi temno rjavega premaza, znotraj temno siva, jedro črno; keramika: zelo gro- bozrnata s posameznimi večjimi primesmi; trdota: 5 zelo trda; dl. 11 cm, š. 10,4 cm. 470 SE 503, sek. 18, kv. 801, inv. št. P 26583 Odlomek ustja in ostenja lonca; površina ohranjena samo v sledovih; barva: rjava, jedro črno; keramika: grobozrnata; trdota: 4 trda; dl. 11,5 cm, š. 10,8 cm. 471 SE 503, sek. 18, kv. 809, inv. št. P 26586 Odlomek ustja lonca; površina ni ohranjena; barva: zunaj rdečerumena, znotraj in jedro zelo temno sivo; keramika: drobnozrnata; trdota: 4 trda; dl. 3,5 cm, š. 6,7 cm. 472 SE 503, sek. 18, kv. 809, inv. št. P 26584 Odlomek ustja in ostenja lonca; površina ni ohranjena; barva: zunaj rjava, znotraj rumenorjava, jedro črno; keramika: zelo grobozrnata; trdota: 4 trda; dl. 6 cm, š. 5,6 cm. 473 SE 503, sek. 18, kv. 802, inv. št. P 26592 Odlomek ustja in ostenja lonca; površina je glajena; barva: zunaj temno sivorjava znotraj rdečerjava, jedro temno rdečer- javo; keramika: drobnozrnata; trdota: 6 zelo trda; dl. 4,3 cm, š. 4,3 cm. 474 SE 503, sek. 18, kv. 824, inv. št. P 26590 Odlomek ustja posode; površina ni ohranjena; barva: zunaj rdečerjava, znotraj in jedro temno sivo; keramika: grobozrna- ta; trdota: 3 trda; dl. 2,8 cm, š. 3,8 cm. 475 SE 503, sek. 18, kv. 824, inv. št. P 26596 Odlomek ustja posode; okras: kotanjasti vtisi na robu ustja; površina je glajena; barva: zelo temno siva do črna; keramika: grobozrnata; trdota: 6 zelo trda; dl. 2,8 cm, š. 5,2 cm. 476 SE 503, sek. 18, kv. 811, inv. št. P 26600 Odlomek ustja in ostenja sklede; površina ni ohranjena; barva: rdečerumena; keramika: drobnozrnata; trdota: 3 trda; dl. 3,1 cm, š. 4,2 cm. 477 SE 503, sek. 18, kv. 811, inv. št. P 26599 Odlomek ustja in ostenja sklede; površina je glajena; barva: zunaj temno rjava, znotraj temno sivorjava, jedro črno; kera- mika: finozrnata; trdota: 4 trda; dl. 4,5 cm, š. 5,1 cm. 478 SE 503, sek. 18, kv. 815, inv. št. P 26601 Odlomek ustja in ostenja sklede; površina ni ohranjena; barva: zunaj temno sivorjava, znotraj sivorjava, jedro črno; keramika: grobozrnata; trdota: 3 trda; dl. 3,4 cm, š. 6 cm. 479 SE 503, sek. 18, kv. 801, inv. št. P 26620 Odlomek dna z ostenjem posode; površina ni ohranjena; barva: rjava, jedro črno; keramika: zelo grobozrnata; trdota: 4 trda; pr. 9,5 cm, dl. 7,1 cm, š. 3,4 cm. 302 Dragomelj, AAS 106, 2022 SE 503, merilo 1 : 2. 303 Sektor 18, SE 503 492 SE 503, sek. 18, kv. 810, inv. št. P 26614 Odlomek trakastega ročaja posode; površina ni ohranjena; 481 SE 503, sek. 18, kv. 806, inv. št. P 26604 barva: rdečerumena, jedro rdeče; keramika: drobnozrnata; Odlomek ostenja posode; okras: kotanjasto rebro; površina ni trdota: 3 trda; dl. 4,2 cm, š. 3,9 cm, db. ročaja 1,2 cm. ohranjena; barva: zunaj rdečerumena, znotraj rjava, jedro zelo temno sivo; keramika: grobozrnata; trdota: 3 trda; dl. 5,2 cm, 493 SE 503, sek. 18, kv. 815, inv. št. P 26621 š. 4 cm. Vretence; površina je glajena; barva: rdečerumena, jedro temno sivo; keramika: drobnozrnata; trdota: 4 trda; pr. 3,6 cm, 482 SE 503, sek. 18, kv. 802, inv. št. P 26607 dl. 3,2 cm, š. 2,8 cm, v. 2,7 cm. Odlomek ostenja posode; okras: kotanjasto rebro; površina ni ohranjena; barva: zunaj svetlo rdeča, jedro zelo temno sivo; 494 SE 503, sek. 18, kv. 809, inv. št. P 26588 keramika: drobnozrnata; trdota: 3 trda; dl. 4,1 cm, š. 6,4 cm. Odlomek svitka; površina ni ohranjena; barva: bledo rjava, jedro sivo do temno sivo; keramika: finozrnata; trdota: 3 trda; 483 SE 503, sek. 18, kv. 801, inv. št. P 26608 dl. 7,6 cm, db. 3,3 cm. Odlomek ostenja posode; okras: kotanjasto rebro; površina je glajena; barva: zunaj rdečerjava, znotraj rdečerumena, jedro črno; keramika: drobnozrnata; trdota: 4 trda; dl. 3,2 cm, š. 4,5 cm. 484 SE 503, sek. 18, kv. 818, inv. št. P 26610 Odlomek ostenja posode; okras: kotanjasto rebro; površina je glajena; barva: zunaj rdečerjava, znotraj temno sivorjava, jedro temno rjavo; keramika: grobozrnata; trdota: 4 trda; dl. 3,1 cm, š. 3,6 cm. 485 SE 503, sek. 18, kv. 807, inv. št. P 26622 Držaj posode; površina ni ohranjena; barva: rjava, jedro temno sivo; keramika: drobnozrnata; trdota: 4 trda; dl. 3,2 cm, š. 4,2 cm 486 SE 503, sek. 18, profil 2, kv. 804, inv. št. P 26612 Odlomek ostenja posode z držajem; okras: kotanjasto rebro; površina ni ohranjena; barva: rdečerumena, jedro temno rjavo; keramika: zelo grobozrnata; trdota: 3 trda; dl. 4,4 cm, š. 8,3 cm. 487 SE 503, sek. 18, kv. 815, inv. št. P 26602 Držaj posode; površina ni ohranjena; barva: zunaj temno sivorjava, znotraj rjava, jedro zelo temno sivo; keramika: drob- nozrnata; trdota: 3 trda; dl. 4,1 cm, š. 3,5 cm. 488 SE 503, sek. 18, kv. 809, inv. št. P 26587 Odlomek drobnega ročaja z okroglim presekom; površina ni ohranjena; barva: rdečerjava, znotraj in jedro zelo temno sivo; keramika: drobnozrnata; trdota: 4 trda; dl. 2,5 cm, š. 2,5 cm, db. 1,1 cm. 489 SE 503, sek. 18, kv. 818, inv. št. P 26603 Odlomek trakastega ročaja posode; površina ni ohranjena; barva: rdečerumena, jedro črno; keramika: drobnozrnata; trdota: 3 trda; dl. 3,2 cm, š. 2,9 cm, db. 1 cm. 490 SE 503, sek. 18, kv. 810, inv. št. P 26613 Odlomek trakastega ročaja z ostenjem posode; površina je glajena; barva: zunaj temno sivorjava, znotraj in jedro zelo temno rjava; keramika: grobozrnata; trdota: 4 trda; dl. 2,9 cm, š. 2,9 cm, db. ročaja 1 cm. 491 SE 503, sek. 18, kv. 820, inv. št. P 26617 Odlomek trakastega ročaja posode; površina je glajena; barva: temno sivorjava, jedro črno; keramika: drobnozrnata; trdota: 4 trda; dl. 4,7 cm, š. 3,8 cm, db. ročaja 1,7 cm. 304 Dragomelj, AAS 106, 2022 SE 503, merilo 1 : 2. 305 Sektor 18, SE 503, SE 516, SE 931, SE 533 495 SE 503, sek. 18, kv. 803, inv. št. P 26593 Odlomek ustja in ostenja lonca; okras: kotanjasti vtisi na robu ustja; površina ni ohranjena; barva: rjavorumena, jedro zelo temno sivo; keramika: drobnozrnata; trdota: 3 trda; dl. 2,8 cm, š. 5,3 cm. 496 SE 503, sek. 18, kv. 803, inv. št. P 26594 Skleda; odlomek ustja z ostenjem posode, ustje je na zunanji strani fasetirano; površina je glajena; barva: temno rjava, jedro črno; keramika: grobozrnata; trdota: 5 zelo trda; dl. 3,3 cm, š. 3,8 cm. 497 SE 516, sek. 18, kv. 803, inv. št. P 26597 Odlomek ustja posode; okras: plitvi kotanjasti vtisi na robu ustja; površina je glajena; barva: zunaj rjava, znotraj rdečerja- va, jedro zelo temno sivo; keramika: drobnozrnata; trdota: 3 trda; dl. 3,5 cm, š. 48 cm. 498 SE 516, sek. 18, kv. 806, inv. št. P 27182 Polovica kroglastega kamna, morda terilnik; pr. 6 cm, v. 3 cm. 499 SE dno 516, sek. 18, kv. 801, inv. št. P 27160 Del šestrobega kamna; v. 10 cm, š. 11,4 cm. 500 SE 931, sek. 18 A, kv. 6, inv. št. P 26609 Odlomek ostenja posode; okras: kotanjasto rebro; površina je glajena; barva: zunaj rdečerjava, znotraj sivorjava, jedro zelo temno sivo; keramika: drobnozrnata; trdota: 4 trda; dl. 2,7 cm, š. 3,4 cm. 501 Sek. 18 B, brez podatkov, inv. št. P 26611 Odlomek ostenja posode; okras: gladko rebro; površina je glajena; barva: zunaj rjava, znotraj rdečerumena, jedro temno rjavo; keramika: finozrnata; trdota: 4 trda; dl. 3,6 cm, š. 4,8 cm. 502 Sek. 18, brez podatkov, inv. št. P 26598 Odlomek ustja in ostenja sklede; površina je glajena; barva: zunaj zelo temno sivorjava, znotraj in jedro črno; keramika: finozrnata; trdota: 5 zelo trda; dl. 4,7 cm, š. 5,5 cm. 503 SE 533, sek. 18, kv. 809, PN 144, inv. št. P 27159 Del kamnitih žrmelj; dl. 18,5 cm, š. 12 cm, db. 6,7 cm. 306 Dragomelj, AAS 106, 2022 495–496 SE 503, 497–499 SE 516, 500 SE 931, 501–502 brez podatkov, 503 SE 533; 498, 499, 503 merilo 1 : 3, ostalo merilo 1 : 2. 307 Sektor 3, SE 7, SE 1 516 SE 7, sek. 4, kv. 64, inv. št. P 26640 Odlomek ustja in ostenja sklede; površina je glajena, ohranje- 504 SE 1, sek. 3, kv. 78, PN 118/97, inv. št. P 22972 na v sledovih; barva: zunaj rjava, znotraj svetlo rumenorjava, Odlomek debele žice z odebelitvijo na enem koncu, morda jedro črno; keramika: zelo grobozrnata; trdota: 5 zelo trda; dl. odlomek igle s kijasto glavico, bron; pr. najširšega dela 0,9 cm, 7,7 cm, š. 4,2 cm. pr. igle 0,4 cm, dl. 6,2 cm. 505 SE 1, sek. 3, kv. 79, PN 122/97, inv. št. P 22973 Obroček, bron; pr. 1,3 cm, db. 0,15 cm. 506 SE 1, sek. 3, kv. 80, PN 126/97, inv. št. P 22974 Odlomek bronastega predmeta, na površini so vidni sledovi udarcev; dl. 2 cm, š. 1 cm. 507 SE 7, sek. 3, kv. 61, inv. št. P 26636 Odlomek ustja z ostenjem posode; površina je glajena; barva: zunaj temno sivorjava, znotraj svetlo rumenorjava, jedro zelo temno sivo; keramika: grobozrnata; trdota: 5 zelo trda; d. 3,1 cm, š. 3,8 cm. 508 SE 7, sek. 3, kv. 61, inv. št. P 26638 Odlomek ostenja posode; okras: kotanjasto rebro; površina ni ohranjena; barva: zunaj rumenordeča, znotraj rdeča, jedro ru- menordeča; keramika: grobozrnata; trdota: 4 trda; dl. 3,4 cm, š. 4,3 cm. 509 SE 7, sek. 3, kv. 55, inv. št. P 26651 Odlomek ostenja z delom ročaja; površina je glajena; barva: zunaj rdečerumena, znotraj svetlo rjava, jedro rdečerjava; ke- ramika: zelo grobozrnata; trdota: 4 trda; dl. 5,1 cm, š. 5,7 cm. Sektor 4, SE 7 510 SE 7, sek. 4, kv. 54, inv. št. P 22975 Odlomek ukrivljene žice, morda del obročastega nakita, bron; pr. 6 cm, dl. 5,2 cm, db. 0,6 cm. 511 SE 7, sek. 4, kv. 53, inv. št. P 26646 Odlomek ustja in ostenja lonca; okras: kotanjasti vtisi na robu ustja; površina ni ohranjena; barva: rdečerumena, jedro črno; keramika: grobozrnata; trdota: 3 trda; dl. 4,5 cm, š. 5 cm. 512 SE 7, sek. 4, kv. 64, inv. št. P 26641 Odlomek ustja z ostenjem posode; površina ni ohranjena; barva: zunaj in znotraj svetlo rdečerumena, jedro temno sivorjavo; keramika: grobozrnata; trdota: 3 trda; dl. 4,7 cm, š. 5,9 cm. 513 SE 7, sek. 4, kv. 42, inv. št. P 26658 Odlomek ustja posode; površina je glajena; barva: zunaj temno sivorjava, jedro črno; keramika: grobozrnata; trdota: 5 zelo trda; dl. 2,9 cm, š. 3,4 cm. 514 SE 7, sek. 4, kv. 52, inv. št. P 26655 Odlomek ustja posode; površina ni ohranjena; barva: znotraj rdečerumena, jedro rumenordeča; keramika: zelo grobozrna- ta; trdota: 3 trda; dl. 3,2 cm. š. 5,5 cm. 515 SE 7, sek. 4, kv. 52, inv. št. P 26657 Odlomek ustja in ostenja sklede; površina ni ohranjena; barva: znotraj črna, jedro temno rjavo; keramika: finozrnata; trdota: 4 trda; dl. 2,1 cm, š. 3,1 cm. 308 Dragomelj, AAS 106, 2022 504–506 SE 1, 507–516 SE 7; 504–506, 510 merilo 1 : 1, ostalo merilo 1 : 2. 309 Sektor 4, SE 7, SE 1 517 SE 7, sek. 4, kv. 63, inv. št. P 26650 Odlomek ostenja s tunelastim ročajem; površina je glajena; barva: zunaj zelo bledo rjava, znotraj sivorjava, jedro zelo temno sivo; keramika: grobozrnata; trdota: 4 trda; dl. 6,5 cm, š. 5,7 cm. 518 SE 7, sek. 4, kv. 76, inv. št. P 26652 Odlomek ustja z ostenjem in delom ročaja, ustje je ravno odrezano; površina je glajena; barva: zunaj rdečerumena, znotraj temno siva, jedro črno; keramika: zelo grobozrnata; trdota: 5 zelo trda; dl. 3 cm, š. 3,4 cm. 519 SE 7, sek. 4, kv. 65, inv. št. P 26654 Držaj posode; površina ni ohranjena; barva: rdečerumena, jedro temno sivo; keramika: drobnozrnata; trdota: 3 trda; dl. 4,6 cm, š. 2,3 c m, db. 2 cm. 520 SE 7, sek. 4, kv. 62, inv. št. P 26659 Odlomek ostenja posode; okras: podolgovata aplika; površina ni ohranjena; barva: zunaj in znotraj rdeča, jedro črno; kera- mika: zelo grobozrnata; trdota: 4 trda; dl. 3 cm, š. 4,5 cm. 521 SE 7, sek. 4, kv. 64, inv. št. P 26644 Odlomek ostenja posode; okras: gumbasta aplika; površina je glajena; barva: rdečerumena, jedro sivo; keramika: grobozrnata; trdota: 3 trda; dl. 4,2 cm, š. 5,3 cm. 522 SE 7, sek. 4, kv. 64, inv. št. P 26642 Odlomek ostenja; okras: kotanjasto rebro; površina ni ohranje- na; barva: rdečerumena, jedro rdečerjava; keramika: grobozr- nata; trdota: 4 trda; dl. 3,9 cm, š. 4 cm. 523 SE 7, sek. 4, kv. 64, inv. št. P 26643 Odlomek dna z ostenjem; površina ni ohranjena; barva: zunaj rjavosiva, znotraj in jedro temno sivo; keramika: zelo grobozr- nata; trdota: 4 trda; dl. 3,8 cm, š. 3,5 cm, v. 2 cm. 524 SE 7, sek. 4, kv. 53, inv. št. P 26645 Vretence; površina je glajena; barva: temno sivorjava, jedro zelo temno sivo; keramika: finozrnata; trdota: 4 trda; pr. 3,6 cm, v. 2,5 cm. 525 SE 1, sek. 4, kv. 63, inv. št. P 26653 Odlomek ostenja lonca; okras: ravno rebro; površina je glaje- na; barva: zunaj rdečerumena, znotraj sivorjava, jedro črno; keramika: zelo grobozrnata; trdota: 5 zelo trda; dl. 6,7 cm, š. 6,6 cm. 526 SE 1, sek. 4, kv. 53, inv. št. P 26647 Odlomek dna z ostenjem posode; površina je glajena; barva: zunaj rdeča, znotraj rumenordeča, jedro temno rdečerjava; keramika: drobnozrnata; trdota: 3 trda; dl. 3,9 cm, š. 6,4 cm, v. 2,9 cm. 310 Dragomelj, AAS 106, 2022 517–524 SE 7, 525, 526 SE 1; merilo 1 : 2. 311 Sektor 6, SE 7, SE 1 539 SE 7, sek. 6, kv. 108, inv. št. P 26814 Odlomek ostenja posode; okras: kotanjasto rebro; površina ni 527 SE 7, sek. 6, kv. 113, inv. št. P 26801 ohranjena; barva: zunaj rdečerjava, znotraj temno rjava, jedro Lonec; odlomek ustja z delom vratu; površina je glajena; bar- zelo temno sivo; keramika: drobnozrnata; trdota: 3 trda; dl. va: rjava, jedro zelo temno sivo; keramika: zelo grobozrnata; 2,4 cm, š. 3,3 cm. trdota: 5 zelo trda; pr. 24 cm, dl. 3,3 cm, š. 9,5 cm. 540 SE 7, sek. 6, kv. 109, inv. št. P 26818 528 SE 7, sek. 6, kv. 135, inv. št. P 26802 Odlomek ostenja posode; okras: vzporedni široki žlebovi; Skleda; odlomek ustja z ostenjem; površina je glajena; barva: površina je glajena; barva: zunaj črna, znotraj rdečerumena, zunaj in jedro črno, znotraj rjava; keramika: drobnozrnata; jedro zelo temno sivo; keramika: grobozrnata; trdota: 3 trda; trdota: 5 zelo trda; pr. 20 cm, dl. 7,3 cm, š. 14,5 cm. dl. 4,1 cm, š. 4,2 cm. 529 SE 7, sek. 6, kv. 111, inv. št. P 26803 Odlomek ustja in ostenja sklede; površina ni ohranjena; barva: sivorjava, jedro zelo temno sivo; keramika: drobnozrnata; trdota: 4 trda; dl. 2,4 cm, š. 4,6 cm. 530 SE 7, sek. 6, kv. 107, inv. št. P 26811 Odlomek ustja in ostenja sklede; okras: poševna kanelura; po- vršina je glajena; barva: sivorjava, jedro temno sivo; keramika: drobnozrnata; trdota: 4 trda; dl. 2,4 cm, š. 2,5 cm. 531 SE 7, sek. 6, kv. 85, inv. št. P 26809 Odlomek ustja in ostenja sklede; površina ni ohranjena; barva: znotraj svetlo rdeča, jedro zelo temno sivo; keramika: drobno- zrnata; trdota: 3 trda; dl. 2,4 cm, š. 2,9 cm. 532 SE 7, sek. 6, kv. 85, inv. št. P 26805 Odlomek ustja in ostenja sklede; površina ni ohranjena; barva: zunaj sivorjava, znotraj temno rjava, jedro črno; keramika: drobnozrnata; trdota: 3 trda; dl. 3,3 cm, š. 4,4 cm. 533 SE 1, sek. 6, kv. 136/2, inv. št. P 26810 Odlomek ustja in ostenja sklede; površina je glajena; barva: zunaj rumenordeča, znotraj rdeča, jedro temno rdečerjava; keramika: drobnozrnata; trdota: 4 trda; dl. 4 cm, š. 4,4 cm. 534 SE 7, sek. 6, kv. 108, inv. št. P 26813 Odlomek ustja lonca; površina je glajena; barva: zunaj rjava, znotraj rumenorjava, jedro zelo temno sivo; keramika: drob- nozrnata; trdota: 3 trda; dl. 4,2 cm, š. 5,4 cm. 535 SE 7, sek. 6, kv. 112, inv. št. P 26815 Odlomek zelo izvihanega ustja lonca; površina ni ohranjena; barva: zunaj rdečerumena, jedro zelo temno sivo; keramika: zelo grobozrnata; trdota: 4 trda; dl. 3,5 cm, š. 5,2 cm. 536 SE 7, sek. 6, kv. 113, inv. št. P 26825 Lonec; odlomki dna in ostenja posode; okras: kotanjasto rebro; površina je glajena; barva: zunaj rjava, znotraj rumeno- rdeča, jedro zelo temno sivo; keramika: grobozrnata; trdota: 4 trda; dl. 3,6 cm, š. 1,8 cm. 537 SE 7, sek. 6, kv. 108, inv. št. P 26817 Odlomek ostenja posode; okras: kotanjasto rebro; površina ni ohranjena; barva: zunaj rjava (v sledovih), znotraj svetlo rumenorjava, jedro zelo temno rjava; keramika: grobozrnata; trdota: 3 trda; dl. 3,3 cm, š. 6 cm. 538 SE 7, sek. 6, kv. 106, inv. št. P 26819 Odlomek ostenja posode; okras: kotanjasto rebro; površina ni ohranjena; barva: rumenordeča, jedro temno rjavo; keramika: zelo grobozrnata; trdota: 3 trda; dl. 4 cm, š. 4,4 cm. 312 Dragomelj, AAS 106, 2022 527–532, 534–540 SE 7, 533 SE 1; merilo 1 : 2. 313 Sektor 6, SE 7 552 SE 1, sek. 9, kv. 139, inv. št. P 26661 Odlomek dna posode; površina je glajena; barva: zunaj 541 SE 7, sek. 6, kv. 113, inv. št. P 26828 rdečerumena, znotraj svetlo rumenorjava, jedro črno; kera- Lonec; dno z delom ostenja posode; površina je glajena; mika: grobozrnata; trdota: 5 zelo trda; dl. 4,8 cm, š. 9,8 cm, v. barva: zunaj rumenordeča, znotraj rjava, jedro zelo temno 2,6 cm. sivo; keramika: grobozrnata; trdota: 4 trda; pr. 9 cm, dl. 4 cm, š. 4,4 cm, v. 2,7 cm. Sektor 10, SE 393 542 SE 7, sek. 6, kv. 112, inv. št. P 26816 553 SE 393, sek. 10, kv. 172, inv. št. P 26660 Odlomek dna z ostenjem posode; površina ni ohranjena; Odlomek ostenja posode z ostankom ročaja; površina je gla- barva: znotraj in jedro zelo temno sivo; keramika: finozrnata; jena; barva: zunaj rdečerumena, znotraj svetlo rumenorjava, trdota: 3 trda; pr. 9 cm, dl. 4 cm, š. 4,4 cm, v. 2,7 cm. jedro črno; keramika: grobozrnata; trdota: 4 trda; dl. 7,3 cm, š. 5,2 cm. 543 SE 7, sek. 6, kv. 107, inv. št. P 26812 Odlomek dna z ostenjem posode; površina je glajena; barva: zunaj rdeča, znotraj rjava, jedro temno rdečerjava; keramika: drobnozrnata; trdota: 4 trda; dl. 4,3 cm, š. 5,5 cm, v. 3,5 cm. 544 SE 7, sek. 6, kv. 85, inv. št. P 26806 Odlomek dna posode; površina ni ohranjena; barva: rdečeru- mena, jedro temno sivo; keramika: zelo grobozrnata; trdota: 5 zelo trda; dl. 3,7 cm, š. 5,4 cm, v. 2 cm. 545 SE 7, sek. 6, kv. 107, inv. št. P 26820 Odlomek dna z ostenjem posode; površina ni ohranjena; barva: zunaj siva, znotraj rjava, jedro črno; keramika: drobno- zrnata; trdota: 3 trda; dl. 3 cm, š. 3 cm, v. 1,9 cm. 546 SE 7, sek. 6, kv. 113, inv. št. P 26823 Odlomek trakastega ročaja s trikotnim presekom; površina ni ohranjena; barva: rjavorumena, jedro zelo temno sivo; keramika: grobozrnata; trdota: 3 trda; dl. 5,6 cm, š. 2,7 cm, db. 1,4 cm. 547 SE 7, sek. 6, kv. 111/1, inv. št. P 26822 Odlomek trakastega ročaja posode; površina je glajena; barva: temno rjava; jedro zelo temno sivorjavo; keramika: drobnozr- nata; trdota: 4 trda; dl. 25 cm, š. 34 cm, š. 2,4 cm, db. 1 cm. 548 SE 7, sek. 6, kv. 84, inv. št. P 26821 Odlomek držaja posode; površina je glajena; barva: rumeno- rdeča, jedro zelo temno sivo; keramika: grobozrnata; trdota: 4 trda; dl. 3,6 cm, š. 3 cm. 549 SE 7, sek. 6, kv. 85, inv. št. P 26807 Odlomek ročaja s trikotnim presekom; površina je glajena; barva: rdečerumena, jedro črno; keramika: finozrnata; trdota: 4 trda; dl. 2,8 cm, š. 3 cm, db. 1,6 cm. 550 SE 7, sek. 6, kv. 85, inv. št. P 26808 Odlomek roba in ostenja pokrova; površina ni ohranjena; barva: rdečerumena, jedro črno; keramika: finozrnata; trdota: 3 trda; dl. 2 cm, š. 3,6 cm. Sektor 7, SE 7 551 SE 7, sek. 7, kv. 130c, inv. št. P 23967 Odlomek svitka; površina ni ohranjena; barva: rdečerumena, jedro črno; keramika: finozrnata; trdota: 4 trda; dl. 6 cm, š. 4,6 cm, db. 3,8 cm. Sek. 9, SE 1 314 Dragomelj, AAS 106, 2022 541–551 SE 7, 552 SE 1, 553 SE 393; merilo 1 : 2. 315 Sektor 8, SE 9 554 SE 9, sek. 8, kv. 98, 121, inv. št. P 27011 Lonec; odlomki ustja, dna in ostenja; površina je glajena; bar- va: svetlo rdečerumena; keramika: grobozrnata; trdota: 4 trda; pr. u. 21,2 cm, največji pr. 41 cm, v. 38,5 cm. 555 SE 9, sek. 8, kv. 93, 121, inv. št. P 26840 Odlomek dna posode; površina ni ohranjena; barva: zunaj zelo temno rjavosiva, znotraj temno rjava, jedro zelo temno sivo; keramika: finozrnata; trdota: 4 trda; dl. 2,2 cm, š. 6,4 cm, v. 4,4 cm. 556 SE 9, sek. 8, kv. 93, 121, inv. št. P 26841 Odlomek trakastega ročaja posode; površina ni ohranjena; barva: rdeča, jedro črno; keramika: grobozrnata; trdota: 4 trda; dl. 5,5 cm, š. 3,5 cm, db. 1,6 cm. Sektor 8, SE 14 557 SE 14, sek. 8, kv. 122, inv. št. P 26852 Odlomek dna posode; površina ni ohranjena; barva: rjava, jedro temno rdečerjava; keramika: grobozrnata; trdota: 4 trda; dl. 2,7 cm, š. 9,5 cm, v. 3,2 cm. 558 SE 14, sek. 8, kv. 122c, inv. št. P 26910 Držaj posode; površina ni ohranjena; barva: zunaj svetlo rjava, jedro temno sivo; keramika: drobnozrnata; trdota: 4 trda; dl. 2,1 cm, š. 4,8 cm. 559 SE 14, sek. 8, kv. 122c, inv. št. P 26911 Odlomek svitka; površina je glajena; barva: rdečerumena, jedro temno sivo; keramika: drobnozrnata; trdota: 4 trda; dl. 6,7 cm, š. 2,4 cm, v. 4,1 cm. Sektor 8, SE 33 560 SE 33, sek. 8, kv. 93, inv. št. P 26845 Odlomek svitka; površina ni ohranjena; barva: rdečerumena in sivorjava; keramika: finozrnata; trdota: 3 trda; dl. 6,8 cm, v. 3,7 cm, db. 3,1 cm. 561 SE 33, sek. 8, kv. 93d, inv. št. P 26844 Odlomek svitka; površina ni ohranjena; barva: rdečerumena; keramika: finozrnata; trdota: 3 trda; dl. 4,8 cm, v. 3,3 cm, db. 2,2 cm. 562 SE 33, sek. 8, kv. 93d, inv. št. P 26842 Odlomek ustja posode; površina je glajena; barva: rdečeru- mena, jedro zelo temno sivo; keramika: grobozrnata; trdota: 4 trda; dl. 3,5 cm, š. 5,8 cm. 563 SE 33, sek. 8, kv. 93d, inv. št. P 26843 Odlomek ustja posode; površina je glajena; barva: rdečeru- mena, jedro zelo temno sivo, keramika: grobozrnata; trdota: 4 trda; dl. 3,3 cm, š. 4 cm. Sektor 8, SE 109 564 SE 109, sek. 8, kv. 100, inv. št. P 26846 Odlomek ustja posode; površina ni ohranjena; barva: znotraj rdeča, jedro črno; keramika: drobnozrnata; trdota: 3 trda; dl. 2,5 cm, š. 2,8 cm. 316 Dragomelj, AAS 106, 2022 554–556 SE 9, 557–559 SE 14, 560–563 SE 33, 564 SE 109; 554 merilo 1 : 4, ostalo merilo 1 : 2. 317 Sektor 8, SE 110 Sektor 8, SE 7 565 SE 110, sek. 8, kv. 93, inv. št. P 26850 575 SE 7, sek. 8, kv. 126b, inv. št. P 26853 Skleda; odlomek ustja z ostenjem; površina je glajena; barva: Lonec; odlomek ustja z vratom; površina je glajena; barva: zunaj in jedro črno, znotraj zelo temno sivorjava; keramika: rdečerumena; keramika: zelo grobozrnata; trdota: 4 trda; pr. finozrnata; trdota: 4 trda; pr. 17 cm, dl. 7,6 cm, š. 9,5 cm. 28 cm, dl. 6,9 cm, š. 11,3 cm. 566 SE 110, sek. 8, kv. 93b, inv. št. P 26848 576 SE 7, sek. 8, kv. 126d, inv. št. P 26860 Odlomek ustja in ostenja sklede; okras: poševne kanelure; Lonec; odlomek ustja z ostenjem; površina je glajena; barva: površina je glajena; barva: zunaj temno sivorjava, znotraj zelo zunaj rdečerumena, znotraj svetlo rumenorjava, jedro rume- temno siva, jedro zelo temno sivo in rdečerjava; keramika: norjavo/temno sivo; keramika: grobozrnata; trdota: 3 trda; pr. drobnozrnata; trdota: 4 trda; dl. 2,3 cm, š. 4,4 cm. 26 cm, dl. 6 cm, š. 10 cm. 567 SE 110, sek. 8, kv. 93, inv. št. P 26849 Odlomek trakastega ročaja posode z ročajem; površina ni ohranjena; barva: zunaj v sledovih temno sivorjava, znotraj svetlo rumenorjava, jedro črno; keramika: finozrnata; trdota: 3 trda; dl. 3,2 cm, š. 3,8 cm, db. 1,1 cm. 568 SE 110, sek. 8, kv. 93b, inv. št. P 26847 Odlomek ustja lonca; površina je glajena; barva: zunaj svetlo rjava, znotraj temno rjava in rdečerumena, jedro črno; kerami- ka: grobozrnata; trdota: 4 trda; dl. 5,6 cm, š. 4,8 cm. 569 SE 110, sek. 8, kv. 93, inv. št. P 26851 Svitek; površina ni ohranjena; barva: rdečerumena; keramika: finozrnata; trdota: 3 trda; pr. 10,8 cm, v. 4 cm, db. 3,9 cm. Sektor 8, SE 6 570 SE 6, sek. 8, kv. 128b, inv. št. P 22968 Amorfen bron; dl. 1,3 cm, š. 1,1 cm. 571 SE 6, sek. 8, kv. 127d, inv. št. P 26836 Odlomek ustja posode; površina ni ohranjena; barva: zunaj rjava, jedro črno; keramika: grobozrnata; trdota: 2 mehka; dl. 2,6 cm, š. 3,6 cm. 572 SE 6, sek. 8, kv. 127b, inv. št. P 26837 Odlomek trakastega ročaja posode; površina ni ohranjena; barva: črna; keramika: drobnozrnata; trdota: 3 trda; dl. 3,2 cm, š. 2,4 cm, db. 0,9 cm. 573 SE 6, sek. 8, kv. 126b, inv. št. P 26838 Odlomek trakastega ročaja posode; površina je glajena; barva: svetlo rumenorjava, jedro zelo temno sivo; keramika: finozrna- ta; trdota: 4 trda; dl. 2,5 cm, š. 1,8 cm, db. 0,8 cm. 574 SE 6, sek. 8, kv. 126b, inv. št. P 26839 Odlomek dna posode; površina je glajena; barva: zunaj rdečerumena, znotraj rožnata, jedro črno; keramika: zelo gro- bozrnata; trdota: 4 trda; dl. 4,4 cm, š. 5,2 cm, v. 2,6 cm. 318 Dragomelj, AAS 106, 2022 565–569 SE 110, 570–574 SE 6, 575–576 SE 7; 570 merilo 1 : 1, ostalo merilo 1 : 2. 319 Sektor 8, SE 7 589 SE 7, sek. 8, kv. 126b, inv. št. P 26880 Odlomek ustja in ostenja sklede; površina je glajena; barva: 577 SE 7, sek. 8, kv. 121d, inv. št. P 26862 zunaj rumenorjava, jedro zelo temno sivo; keramika: grobozr- Lonec; odlomek ustja z ostenjem; površina ni ohranjena; bar- nata; trdota: 4 trda; dl. 4,7 cm, š. 4,7 cm. va: rdečerumena, jedro rdečerumena; keramika: grobozrnata; trdota: 3 trda; pr. 12 cm, dl. 3,5 cm, š. 5,3 cm. 590 SE 7, sek. 8, kv. 121c, inv. št. P 26873 Skleda s klekom; odlomek ustja z ostenjem; površina je glaje- 578 SE 7, sek. 8, kv. 122a, inv. št. P 26864 na; barva: zunaj sivorjava, jedro črno; keramika: drobnozrnata; Odlomek ustja in ostenja lonca; površina je glajena; barva: trdota: 5 zelo trda; dl. 8,1 cm, š. 3,8 cm. zunaj rjava, znotraj temno rjava, jedro zelo temno rjava; kera- mika: drobnozrnata; trdota: 4 trda; dl. 41 cm, š. 33 cm. 579 SE 7, sek. 8, kv. 126b, inv. št. P 26881 Skodelica; odlomek ostenja s klekom; površina ni ohranjena; barva: zunaj zelo bledo rjava, jedro črno; keramika: finozrnata; trdota: 3 trda; dl. 3,4 cm, š. 3,3 cm. 580 SE 7, sek. 8, kv. 127d, inv. št. P 26870 Odlomek ustja posode; površina je glajena; barva: zunaj zelo temno siva, znotraj sivorjava, jedro zelo temno sivo; keramika: grobozrnata; trdota: 4 trda; dl. 2,9 cm, š. 3,9 cm. 581 SE 7, sek. 8, kv. 127, inv. št. P 26859 Odlomek ustja posode; površina je glajena; barva: zunaj svetlo rjava, znotraj rjava, jedro temno rdečerjava; keramika: zelo grobozrnata; trdota: 3 trda; dl. 3,1 cm, š. 5,5 cm. 582 SE 7, sek. 8, kv. 126b, inv. št. P 26868 Odlomek ustja posode; površina je glajena; barva: zunaj rdečerumena, znotraj rjava, jedro zelo temno sivo; keramika: drobnozrnata; trdota: 3 trda; dl. 2,7 cm, š. 5,4 cm. 583 SE 7, sek. 8, kv. 119d, inv. št. P 26858 Odlomek ustja posode; površina je glajena; barva: zunaj rdečerumena, jedro zelo temno sivo; keramika: drobnozrnata; trdota: 4 trda; dl. 2,9 cm, š. 3 cm. 584 SE 7, sek. 8, kv. 122a, 122b, inv. št. P 26854 Odlomek ustja in ostenja lonca; površina ni ohranjena; barva: zunaj rdečerjava, jedro črno; keramika: drobnozrnata; trdota: 3 trda; dl. 4,4 cm, š. 7,2 cm. 585 SE 7, sek. 8, kv. 126, inv. št. P 26857 Odlomek ustja in vratu lonca; površina ni ohranjena; barva: rdečerumena, jedro zelo temno sivo; keramika: drobnozrnata; trdota: 3 trda; dl. 6,3 cm, š. 5,5 cm. 586 SE 7, sek. 8, kv. 122b, inv. št. P 26884 Odlomek ostenja posode; površina je glajena; barva: zunaj rdečerjava, znotraj in jedro črno; keramika: zelo grobozrnata; trdota: 5 zelo trda; dl. 4,3 cm, š. 7 cm. 587 SE 7, sek. 8, kv. 128a, inv. št. P 26872 Odlomek ustja in ostenja lonca; površina ni ohranjena; barva: rdečerumena, jedro črno; keramika: grobozrnata; trdota: 3 trda; dl. 6,2 cm, š. 5 cm. 588 SE 7, sek. 8, kv. 120c, inv. št. P 26912 Odlomek ustja in ostenja lonca; površina ni ohranjena; barva: zunaj in znotraj rdečerumena, jedro zelo temno sivo; kerami- ka: drobnozrnata; trdota: 3 trda; dl. 4,2 cm, š. 4,7cm. 320 Dragomelj, AAS 106, 2022 SE 7, merilo 1 : 2. 321 Sektor 8, SE 7 602 SE 7, sek. 8, kv. 122c, inv. št. P 26895 Odlomek ostenja posode; okras: rebro s plitvimi vtisi; površina 591 SE 7, sek. 8, kv. 122a, inv. št. P 26885 ni ohranjena; barva: zunaj rdečerumena, znotraj rjava, jedro Odlomek ostenja posode; okras: kotanjasto rebro; površina ni temno sivo; keramika: grobozrnata; trdota: 3 trda; dl. 4,6 cm, ohranjena; barva: zunaj rdečerumena, jedro črno; keramika: š. 5,1 cm. zelo grobozrnata; trdota: 3 trda; dl. 5,4 cm, š. 8,3 cm. 603 SE 7, sek. 8, kv. 122a, inv. št. P 26865 592 SE 7, sek. 8, kv. 128d, inv. št. P 26887 Odlomek ostenja posode; okras: horizontalni, široki vzporedni Odlomek ostenja posode; okras: kotanjasto rebro; površina ni žlebovi; površina ni ohranjena; barva: zunaj rumena, jedro ohranjena; barva: zunaj svetlo rumenorjava, znotraj rume- sivo; keramika: drobnozrnata; trdota: 3 trda; dl. 4,8 cm, š. norjava, jedro temno rumenorjava; keramika: drobnozrnata; 6,7 cm. trdota: 3 trda; dl. 4,2 cm, š. 3,7 cm. 604 SE 7, sek. 8, kv. 128c, inv. št. P 26883 593 SE 7, sek. 8, kv. 93, inv. št. P 26886 Odlomek ostenja posode; okras: horizontalni vzporedni žlebo- Odlomek ostenja posode; okras: kotanjasto rebro; površina ni vi; površina ni ohranjena; barva: zunaj rdečerumena, znotraj ohranjena; barva: zunaj rdečerumena, jedro rjavo; keramika: rdečerjava, jedro črno; keramika: drobnozrnata; trdota: 3 trda; drobnozrnata; trdota: 3 trda; dl. 5,2 cm, š. 5,8 cm. dl. 5 cm, š. 5,1 cm. 594 SE 7, sek. 8, kv. 97c, inv. št. P 26889 605 SE 7, sek. 8, kv. 126a, inv. št. P 26898 Odlomek ostenja posode; okras: kotanjasto rebro; površina ni Držaj posode; površina je glajena; barva: rdeča; keramika: ohranjena; barva: zunaj rdečerumena, jedro črno; keramika: zelo grobozrnata; trdota: 5 zelo trda; dl. 3 cm, š. 6,5 cm. drobnozrnata; trdota: 3 trda; dl. 3,1 cm, š. 5,5 cm. 606 SE 7, sek. 8, kv. 122a, 122b, inv. št. P 26855 595 SE 7, sek. 8, kv. 126b, inv. št. P 26890 Odlomek ostenja z držajem; površina ni ohranjena; barva: Odlomek ostenja posode; okras: kotanjasto rebro; površina ni zunaj temno sivorjava, jedro zelo temno sivo; keramika: gro- ohranjena; barva: zunaj zelo bledo rjava, jedro temno sivo; bozrnata; trdota: 3 trda; dl. 4,7 cm, š. 7,6 cm. keramika: grobozrnata; trdota: 3 trda; dl. 4,4 cm, š. 4,6 cm. 607 SE 7, sek. 8, kv. 121d, inv. št. P 26863 596 SE 7, sek. 8, kv. 121a, inv. št. P 26914 Odlomek ustja in trakastega ročaja posode; površina ni Odlomek ostenja posode; površina ni ohranjena; okras: kota- ohranjena; barva: svetlo rumenorjava, jedro zelo temno njasto rebro; zunaj rdečerumena, znotraj zelo temno sivorjav sivo; keramika: zelo grobozrnata; trdota: 4 trda; dl. 2,6 cm, š. premaz, jedro temno sivo; keramika: grobozrnata; trdota: 3 2,7 cm, db. 0,5 cm. trda; dl. 6 cm, š. 4 cm. 597 SE 7, sek. 8, kv. 94b, inv. št. P 26893 Odlomek ostenja posode; okras: kotanjasto rebro; površina ni ohranjena; barva: rjava, jedro črno; keramika: zelo grobozrna- ta; trdota: 4 trda; dl. 3 cm, š. 5 cm. 598 SE 7, sek. 8, kv. 126d, inv. št. P 26861 Odlomek ostenja posode; okras: kotanjasto rebro; površina je glajena; barva: zunaj rdečerumena, znotraj in jedro telo temno siva; keramika: drobnozrnata; trdota: 4 trda; dl. 3,6 cm, š. 4,3 cm. 599 SE 7, sek. 8, kv. 126b, inv. št. P 26891 Odlomek ostenja posode; okras: kotanjasto rebro; površina je glajena; barva: rdečerjava, jedro temno sivo; keramika: drob- nozrnata; trdota: 4 trda; dl. 3,3 cm, š. 6,1 cm. 600 SE 7, sek. 8, kv. 98a, inv. št. P 26892 Odlomek ostenja posode; okras: kotanjasto rebro; površina je glajena; barva: zunaj rjava, znotraj temno sivorjava, jedro zelo temno sivo; keramika: grobozrnata; trdota: 4 trda; dl. 2,6 cm, š. 4 cm. 601 SE 7, sek. 8, kv. 122a, inv. št. P 26866 Odlomek ostenja posode; okras: široki vzporedni žlebovi; površina ni ohranjena; barva: zelo bledo rjava, jedro temno sivorjavo; keramika: drobnozrnata; trdota: 3 trda; dl. 3,6 cm, š. 3,5 cm. 322 Dragomelj, AAS 106, 2022 SE 7, merilo 1 : 2. 323 Sektor 8, SE 7 619 SE 7, sek. 8, kv. 121 inv. št. P 26874 Odlomek dna posode; površina je glajena; barva: zunaj svetlo 608 SE 7, sek. 8, kv. 120c, inv. št. P 26900 rdeča, jedro črno; keramika: drobnozrnata; trdota: 4 trda; dl. Odlomek noge posode; površina je glajena; barva: zelo te- 2,7 cm, š. 3,7 cm, v. 3 cm. mno sivorjava; keramika: drobnozrnata; trdota: 5 zelo trda; dl. 4,8 cm, š. 2,4 cm, v. 3,5 cm. 620 SE 7, sek. 8, kv. 128b, inv. št. P 26905 Odlomek dna z ostenjem posode; površina ni ohranjena; bar- 609 SE 7, sek. 8, kv. 93b, inv. št. P 26903 va: znotraj svetlo rdeča, jedro črno; keramika: drobnozrnata; Odlomek dna z ostenjem posode; površina ni ohranjena; bar- trdota: 3 trda; dl. 6,3 cm, š. 5,4 cm, v. 3,4 cm. va: znotraj rdečerumena, jedro črno; keramika: grobozrnata; trdota: 3 trda; dl. 5,2 cm, š. 3 cm, v. 1,9 cm. 621 SE 7, sek. 8, kv. 120c, inv. št. P 26901 Odlomek dna z ostenjem posode; površina ni ohranjena; bar- 610 SE 7, sek. 8, kv. 122b, inv. št. P 26904 va: zunaj rdeča, znotraj rjava, jedro črno; keramika: grobozr- Odlomek dna z ostenjem posode; površina ni ohranjena; bar- nata; trdota: 4 trda; dl. 3,8 cm, š. 3 cm, v. 4,5 cm. va: zunaj rdečerumena, znotraj rjava, jedro zelo temno rjava; keramika: grobozrnata; trdota: 3 trda; dl. 5,6 cm, š. 4,5 cm, v. 4,5 cm. 611 SE 7, sek. 8, kv. 126b, inv. št. P 26871 Odlomek dna posode; površina ni ohranjena; barva: znotraj svetlo rumenorjava, jedro zelo temno sivo; keramika: drobno- zrnata; trdota: 3 trda; dl. 2,9 cm, š. 4,9 cm, v. 1,6 cm. 612 SE 7, sek. 8, kv. 122a, 122b, inv. št. P 26856 Odlomek dna posode; površina ni ohranjena; barva: temno siva z ostanki rdečerumene; keramika: grobozrnata; trdota: 2 mehka; dl. 3,1 cm, š. 5 cm, v. 1,4 cm. 613 SE 7, sek. 8, kv. 126d, inv. št. P 26908 Odlomek dna z ostenjem posode; površina je glajena; barva: zunaj temno sivorjava, znotraj rjava, jedro temno rjavo; kera- mika: zelo grobozrnata; trdota: 4 trda; dl. 5,3 cm, š. 5,8 cm, v. 1,8 cm. 614 SE 7, sek. 8, kv. 127c, inv. št. P 26876 Odlomek dna posode; površina je glajena; barva: zunaj zelo temno siva, znotraj sivorjava, jedro zelo temno sivo; keramika: finozrnata; trdota: 5 zelo trda; dl. 4 cm, š. 3,6 cm, v. 2,9 cm. 615 SE 7, sek. 8, kv. 119c, inv. št. P 26902 Skodelica; odlomek dna z ostenjem; površina ni ohranjena; barva: zunaj svetlo rumenorjava, znotraj temno sivorjava, jedro črno; keramika: finozrnata; trdota: 3 trda; dl. 3,5 cm, š. 2,8 cm, v. 1,3 cm. 616 SE 7, sek. 8, kv. 119d, inv. št. P 26907 Odlomek dna z ostenjem posode; površina ni ohranjena; barva: rdeča, jedro zelo temno sivo; keramika: grobozrnata; trdota: 3 trda; dl. 4,2 cm, š. 5 cm, v. 4,2 cm. 617 SE 7, sek. 8, kv. 94b, inv. št. P 26894 Odlomek dna z ostenjem posode; površina je glajena; barva: zunaj rjava, znotraj temno siva, jedro temno rjavo; keramika: grobozrnata; trdota: 4 trda; dl. 4 cm, š. 4,1 cm, v. 3 cm. 618 SE 7, sek. 8, kv. 126b, inv. št. P 26869 Odlomek dna posode; površina ni ohranjena; barva: zunaj svetlo rumenorjava, jedro črno; keramika: drobnozrnata; trdo- ta: 3 trda; dl. 5,2 cm, š. 4,9 cm, v. 3,6 cm. 324 Dragomelj, AAS 106, 2022 SE 7, merilo 1 : 2. 325 Sektor 8, SE 7 Sektor 8, SE 1 622 SE 7, sek. 8, kv. 93a, inv. št. P 26879 632 SE 1, sek. 8, kv. 94, inv. št. P 26829 Odlomek trakastega ročaja posode; površina je glajena; barva: Odlomek tkalske uteži; pod luknjico je okrogel vtis; površina je rdeča, jedro črno; keramika: zelo grobozrnata; trdota: 4 trda; glajena; barva: rjava, jedro črno; keramika: finozrnata; trdota: dl. 6,1 cm, š. 4,5 cm, db. 1,4 cm. 4 trda; dl. 3,8 cm, š. 3 cm. 623 SE 7, sek. 8, kv. 128d, inv. št. P 26896 633 SE 1, sek. 8, kv. 127, inv. št. P 26834 Ročaj z delom ostenja posode; površina ni ohranjena; barva: Odlomek ostenja posode; okras: kotanjasto rebro; površina zunaj rjava, znotraj sivorjava, jedro zelo temno sivo; keramika: ni ohranjena; barva: zunaj rdečerumena; jedro zelo temno finozrnata; trdota: 4/5 trda; dl. 4,1 cm, š. 2,8 cm, db. ročaja sivo; keramika: zelo grobozrnata; trdota: 3 trda; dl. 5,2 cm, š. 0,7 cm. 4,1 cm. 624 SE 7, sek. 8, kv. 128d, inv. št. P 26888 634 SE 1, sek. 8, kv. 93, inv. št. P 26835 Odlomek ročaja posode; površina je glajena; barva: rjava, Odlomek ostenja posode; okras: kotanjasto rebro; površina ni jedro zelo temno sivo; keramika: finozrnata; trdota: 4 trda; dl. ohranjena; barva: svetli rdeča, jedro črno; keramika: grobozr- 4 cm, š. 4 cm, db. 1,4 cm. nata; trdota: 3 trda; dl. 2,7 cm, š. 4,6 cm. 625 SE 7, sek. 8, kv. 122, inv. št. P 26897 635 SE 1, sek. 8, kv. 93, inv. št. P 26831 Odlomek trakastega ročaja posode; površina ni ohranjena; Odlomek držaja posode; površina je glajena; barva: rdeče- barva: rdečerumena; keramika: grobozrnata; trdota: 4 trda; dl. rumena, jedro črno; keramika: grobozrnata; trdota: 4 trda; dl. 4,1 cm, š. 3,9 cm, db. 1,2 cm. 4 cm, š. 3,7 cm, db. 2 cm. 626 SE 7, sek. 8, kv. 126d, inv. št. P 26909 636 SE 1, sek. 8, kv. 97, inv. št. P 26830 Odlomek trakastega ročaja posode; površina je glajena; barva: Odlomek ostenja posode z držajem; površina ni ohranjena; temno sivorjava; keramika: finozrnata; trdota: 5 zelo trda; dl. barva: zunaj rumenordeča, znotraj rdečerumena, jedro črno; 3,6 cm, š. 2 cm, db. 0,9 cm. keramika: grobozrnata; trdota: 4 trda; dl. 5 cm, š. 6 cm. 627 SE 7, sek. 8, kv. 121a, inv. št. P 26580 637 SE 1, sek. 8, kv. 93, inv. št. P 26832 Odlomek trakastega ročaja posode; površina je glajena; barva: Odlomek trakastega ročaja posode; površina ni ohranjena; temno rdečerjava; keramika: finozrnata, drobljiva; trdota: 5 barva: rdečerumena, jedro temno sivo; keramika: finozrnata; zelo trda; dl. 2,2 cm, š. 2,4 cm, db. 1,9 cm. trdota: 3 trda; dl. 2,5 cm, š. 2,4 cm, db. 0,7 cm. 628 SE 7, sek. 8, kv. 129d, inv. št. P 26877 638 SE 1, sek. 8, kv. 95, inv. št. P 26833 Odlomek trakastega ročaja posode; površina ni ohranjena; Odlomek trakastega ročaja posode; površina ni ohranjena; barva: rjava, jedro črno; keramika: grobozrnata; trdota: 4 trda; barva: zelo bledo rjava; jedro črno; keramika: grobozrnata; dl. 3,1 cm, š. 3,6 cm, db. 1,3 cm. trdota: 3 trda; dl. 5,3 cm, š. 3,5 cm, db. 1,6 cm. 629 SE 7, sek. 8, kv. 93a, inv. št. P 26878 Pekač; odlomek roba in ostenja; površina ni ohranjena; barva: znotraj rdečerumena, jedro rumenordeča; keramika: grobozr- nata; trdota: 3 trda; dl. 4,4 cm, š. 5,2 cm. 630 SE 7, sek. 8, kv. 93b, inv. št. P 26882 Vretence; površina je glajena; barva: rjava; keramika: finozrna- ta; trdota: 4 trda; pr. 2 cm, v. 1,2 cm. 631 SE 7, sek. 8, kv. 93, inv. št. P 26899 Svitek, dva odlomka; površina ni ohranjena; barva: rjavorume- na, jedro sivo; keramika: finozrnata; trdota: 3 trda; dl. 5 cm, v. 3,7 cm, db. 2,4 cm. 326 Dragomelj, AAS 106, 2022 622–631 SE 7, 632–638 SE 1; merilo 1 : 2. 327 Sektor 12, SE 394, SE 359, SE 386 639 SE 394, sek. 12, kv. 178, inv. št. P 26662 Lonec; odlomek ustja z ostenjem; okras: kotanjasto rebro; površina ni ohranjena; barva: rdečerumena, jedro temno sivo; keramika: grobozrnata; trdota: 4 trda; pr. 29 cm, dl. 13 cm, š. 14,3 cm. 640 SE 394, sek. 12, kv. 178, inv. št. P 26663 Odlomek ostenja posode; okras: gumbasta aplika s koncentričnimi polkrogi na največjem obsegu posode; površina je glajena; barva: zunaj zelo temno rjava, znotraj in jedro zelo temno sivo; keramika: grobozrna- ta; trdota: 4 trda; dl. 12,8 cm, š. 9,6 cm. 641 SE 360, sek. 12, kv. 181, inv. št. P 26664 Skodelica s klekom; odlomek ustja z ostenjem posode; površi- na ni ohranjena; barva: zunaj bledo rjava, znotraj in jedro zelo temno sivo; keramika: drobnozrnata; trdota: 4 trda; dl. 2,6 cm, š. 3,7 cm. 642 SE 386, sek. 12, kv. 181, inv. št. P 26667 Odlomek ustja posode; površina je glajena; barva: zunaj temno sivorjava, znotraj in jedro zelo temno sivo; keramika: drobnozrnata; trdota: 6 zelo trda; dl. 3,7 cm, š. 5,3 cm. 643 SE 386, sek. 12, kv. 181, inv. št. P 26665 Skleda; odlomek ustja z ostenjem; površina ni ohranjena; barva: rdečerumena, predmet je bil sekundarno izpostavljen ognju; keramika: drobnozrnata; trdota: 4 trda; dl. 4,2 cm, š. 5,7 cm, pr. 20 cm. 328 Dragomelj, AAS 106, 2022 639–640 SE 394, 641 SE 360, 642–643 SE 386; merilo 1 : 2. 329 Sektor 12, SE 7 644 SE 7, sek. 12, kv. 177, inv. št. P 26671 Odlomek ostenja posode; okras: kotanjasto rebro; površina je glajena; barva: zunaj rjava, jedro črno; keramika: drobnozrna- ta; trdota: 4 trda; dl. 2,7 cm, š. 2,9 cm. 645 SE 7, sek. 12, kv. 150, inv. št. P 26669 Odlomek masivnega ročaja posode; površina je glajena; barva: svetlo rjava, jedro temno sivo; keramika: drobnozrnata; trdota: 4 trda; dl. 5 cm, š. 3,1 cm, db. 3 cm. 646 SE 7, sek. 12, kv. 123, inv. št. P 26670 Svitek; površina ni ohranjena; barva: rdečerumena; keramika: finozrnata, dodane posamezne zelo velike mineralne primesi; trdota: 3 trda; db. 3,1 cm, v. 3,7 cm, pr. 10 cm. 647 Sek. 12, SV od kv. 124, inv. št. P 27181 Žrmlje; ena stran je ravna, druga stran je konveksna, dva nasprotna robova sta polkrožno zarobljena, druga nasprotna dva sta odlomljena, kamen; dl. 14 cm, š. 17 cm, db. 5,5 cm. 330 Dragomelj, AAS 106, 2022 SE 7; 647 merilo 1 : 3, ostalo merilo 1 : 2. 331 Sektor 11, SE 59 Sektor 11, SE 74 648 SE 59, sek. 11, kv. 157, 655 SE 74, sek. 11, kv. 184, inv. št. P 26929 inv. št. P 26931 Odlomek ostenja posode; okras: kotanjasto rebro; površina ni Skodela s klekom in prese- ohranjena; barva: rdečerumena, jedro temno sivo; keramika: gajočim trakastim ročajem; drobnozrnata; trdota: 3 trda; dl. 3,1 cm, š. 3,3 cm. odlomki ročaja in ostenja s klekom; površina je glajena; 656 SE 74, sek. 11, kv. 184, inv. št. P 26928 barva: zunaj rjava, znotraj Lonec; odlomki ustja in ostenja; površina ni ohranjena; barva: rumenorjava, jedro zelo zunaj bledo rjava in temno siva (lisasta), znotraj rdečerume- temno sivo; keramika: na, jedro črno; keramika: drobnozrnata; trdota: 3 trda; pr. u. drobnozrnata; trdota: 3 28 cm, dl. 12,3 cm, š. 9,2 cm. trda; pr. 13 cm, dl. 12,6 cm, š. 9 cm. 649 SE 59, sek. 11, kv. 157, inv. št. P 26933 Odlomek ustja in ostenja lonca; okras: vtisi palčke na robu ustja in kotanjasto rebro na ostenju; površina je glajena; barva: zunaj rjava, znotraj rdečerumena, jedro zelo temno sivo; kera- mika: zelo grobozrnata; trdota: 3: trda; dl. 7,2 cm, š. 10 cm. 650 SE 59, sek. 11, kv. 157, inv. št. P 26932 Odlomek vretenca; barva: rjava; keramika: zelo grobozrna- ta, dodana zdrobljena keramika: trdota: 3 trda; pr. 3,4 cm, v. 2,4 cm, š. 3,1 cm. Sektor 11, SE 168 651 SE 168, sek. 11, kv. 148, inv. št. P 26936 Odlomek ustja z vratom posode; površina je glajena; barva: rdečerumena, jedro črno; keramika: grobozrnata; trdota: 3 trda; pr. 12 cm, dl. 4,2 cm, š. 4,7 cm. 652 SE 168, sek. 11, kv. 148, inv. št. P 26937 Odlomek trakastega ročaja posode; površina je glajena; barva: rjava, jedro zelo temno sivo; keramika: drobnozrnata s posa- meznimi večjimi kosi zdrobljene keramike; trdota: 3 trda; dl. 4,3 cm, š. 2 cm, db. 1 cm. Sektor 11, SE 80 653 SE 80, sek. 11/14, kv. 185/202, inv. št. P 26935 Odlomek ostenja posode; okras: kotanjasto rebro; površina ni ohranjena; barva: zunaj v sledovih rdečerumena, znotraj in jedro sivo; keramika: drobnozrnata; trdota: 3 trda; dl. 6,8 cm, š. 4,1 cm. 654 SE 80, sek. 11/14, kv. 185/202, inv. št. P 26934 Odlomek ostenja posode; okras: žlebovi v obliki koncentričnih krogov; površina je glajena; barva: zunaj rdečerumena, znotraj sivorjava, jedro zelo temno sivorjavo; keramika: grobozrnata; trdota: 3 trda; dl. 4,6 cm, š. 4,2 cm. 332 Dragomelj, AAS 106, 2022 648–650 SE 59, 651–652 SE 168, 653–654 SE 80, 655–656 SE 74; 656 merilo 1 : 4, ostalo merilo 1 : 2. 333 Sektor 11, SE 57 657 SE 57, sek. 11, kv. 148, PN 28/97, inv. št. P 26921 + P 27164 Lonec; odlomki ustja in ostenja; površina ni ohranjena; barva: zunaj rdeča, jedro zelo temno sivo; keramika: zelo grobozrna- ta, trdota: 3 trda; pr. u. 25,6 cm, v. 18,4 cm. 658 SE 57, sek. 11, kv. 148, PN 28/97, inv. št. P 26915 Lonec; odlomki ustja in ostenje z ročajem; površina je glajena; barva: zunaj rdeča, jedro zelo temno sivo; keramika: zelo grobozrnata; trdota: 3 trda; pr. 25 cm, v. 11 cm. 659 SE 57, sek. 11, kv. 148, PN 28/97, inv. št. P 27163 Lonec; pod največjim obsegom sta dva držaja; okras: dva vzporedna horizontalna žlebova na ramenu posode; povr- šina je glajena; barva: rdečerumena; keramika: grobozrnata; trdota: 4 trda; v. 48,6 cm, pr. u. 35 cm, pr. trebuha 61,4 cm, pr. d. 16,4 cm. 334 Dragomelj, AAS 106, 2022 SE 57, merilo 1 : 4. 335 Sektor 11, SE 57 663 SE 57, sek. 11, kv. 148, PN 28/97, inv. št. P 26920 Odlomek ustja in ostenja lonca; okras: vtisi palčke na robu 660 SE 57, sek. 11, kv. 148, PN 28/97, inv. št. P 26916 ustja in kotanjasto rebro na ostenju; površina je glajena; barva: Lonec z visokim ozkim vratom; odlomki ostenja z enim celim zunaj rjava, znotraj rdečerumena, jedro zelo temno sivo; kera- in enim odlomljenim ročajem; površina je glajena; barva: mika: grobozrnata; trdota: 3 trda; dl. 8,5 cm, š. 5 cm. zunaj in jedro rdečerjava, znotraj temno rdečesiva; keramika: drobnozrnata; trdota: 4 trda; pr. 13, 5 cm, v. 21,5 cm, dl. 3 cm, š. 6,7 cm. 661 SE 57, sek. 11, kv. 148, PN 28/97, inv. št. P 26917 Lonec z ročaji; odlomki ostenja s klekom in enim odlomljenim ročajem; površina ni ohranjena; barva: rdečerumena, jedro zelo temno sivo; keramika: finozrnata; trdota: 3 trda; pr. 13 cm, v. 7 cm. 662 SE 57, sek. 11, kv. 148, PN 28/97, inv. št. P 26918 + P 26919 Lonec; odlomki ustja z ostenjem; okras: vtisi palčke na robu ustja in kotanjasto rebro na ostenju; površina je glajena; barva: zunaj rdečerjava, znotraj svetlo rjava, jedro zelo temno sivo; keramika: drobnozrnata; trdota: 3 trda; pr. 16 cm, v. 8 cm. 336 Dragomelj, AAS 106, 2022 SE 57, merilo 1 : 2. 337 Sektor 11, SE 57, SE 7 664 SE 57, sek. 11, kv. 148, PN 28/97, inv. št. P 26926 Skleda; odlomek ustja z ostenjem posode; površina je glajena; barva: temno rjava, jedro črno; keramika: finozrnata; trdota: 4 trda; pr. 17,4 cm, dl. 4,2 cm, š. 6,4 cm. 665 SE 57, sek. 11, kv. 148, PN 28/97, inv. št. P 26922 Lonec; odlomki ostenja; okras: kotanjasto rebro; površina ni ohranjena; barva: rdečerumena, jedro rumenordeče; kerami- ka: zelo grobozrnata; trdota: 4 trda; dl. 9,5 cm, š. 1,4 cm. 666 SE 57, sek. 11, kv. 148, PN 28/97, inv. št. P 26923 Odlomek ostenja; okras: kotanjasto rebro; površina ni ohra- njena; barva: zunaj rdečerumena, jedro temno sivo; keramika: zelo grobozrnata; trdota: 3 trda; dl. 4,7 cm, š. 5,4 cm. 667 SE 57, sek. 11, kv. 148, PN 28/97, inv. št. P 26924 Odlomek ostenja; okras: kotanjasto rebro; površina ni ohra- njena; barva: rdečerumena, jedro zelo temno rjava; keramika: grobozrnata; trdota: 3 trda; dl. 4 cm, š. 4,6 cm. 668 SE 57, sek. 11, kv. 148, PN 28/97, inv. št. P 26927 Odlomek dna z ostenjem posode; površina je glajena; barva: zunaj rumenordeča, znotraj in jedro črno; keramika: drob- nozrnata; trdota: 3 trda; pr. 11 cm, dl. 10,2 cm, š. 12,5 cm, v. 2,4 cm. 669 SE 57, sek. 11, kv. 148, PN 28/97, inv. št. P 26925 Odlomek dna posode; površina ni ohranjena; barva: zunaj bledo rjava, znotraj svetlo rjavosiva, jedro sivorjavo; keramika: grobozrnata; trdota: 3 trda; dl. 3,5 cm, š. 6,4 cm, v. 4 cm. 670 SE 7, sek. 11, kv. 184, inv. št. P 26943 Odlomek dna z ostenjem posode; površina je glajena; barva: zunaj zelo temno siva, znotraj rjava, jedro sivo; keramika: finozrnata; trdota: 3 trda; pr. 13 cm, dl. 3,4 cm, š. 10,6 cm, v. 3,2 cm. 671 SE 7, sek. 11, kv. 158, inv. št. P 26958 Odlomek dna posode; površina ni ohranjena; barva: zunaj rjava, jedro črno; keramika: drobnozrnata, dodano veliko zdrobljene keramike; trdota: 3 trda; dl. 3,1 cm, š. 5,4 cm, v. 2,1 cm. 672 SE 7, sek. 11, kv. 184, inv. št. P 26960 Odlomek dna posode; površina ni ohranjena; barva: zunaj rdečerumena, znotraj zelo temno siva, jedro temno rjavo; ke- ramika: zelo grobozrnata; trdota: 4 trda; pr. 12 cm, dl. 4,4 cm, š. 4,9 cm, v. 3,5 cm. 673 SE 7, sek. 11, kv. 176b, inv. št. P 26939 Nogica predmeta na treh ali štirih kratkih nogicah; površina ni ohranjena; barva: svetlo rumenorjava, jedro temno sivo; keramika: finozrnata s posameznimi večjimi zrni zdrobljene keramike; trdota: 3 trda; dl. 5 cm, š. 3 cm, db. 2,5 cm. 338 Dragomelj, AAS 106, 2022 664–669 SE 57, 670–673 SE 7; merilo 1 : 2. 339 Sektor 11, SE 7 684 SE 7, sek. 11, kv. 184, inv. št. P 26941 Odlomek ostenja posode; okras: rebro z 674 SE 7, sek. 11, kv. 184, inv. št. P 26942 vtisi palčke; površina ni ohranjena; barva: Skleda; odlomki ustja z ostenjem; površina je glajena; barva: zunaj rjava v sledovih, jedro temno sivo; zelo temno sivorjava; keramika: finozrnata; trdota: 3 trda; pr. keramika: grobozrnata; trdota: 3 trda; dl. 19 cm, v. 4 cm, dl. 4 cm, š. 6,7 cm. 4,5 cm, š. 4 cm. 675 SE 7, sek. 11, kv. 175, inv. št. P 26944 Skleda; odlomek ustja z ostenjem; površina je glajena; barva: zunaj temno sivorjava, znotraj in jedro zelo temno sivo; 685 SE 7, sek. 11, kv. 173, inv. št. P 26954 keramika: finozrnata; trdota: 3 trda; pr. 14,5 cm, v. 3,4 cm, dl. Držaj posode; površina ni ohranjena; barva: rdečerumena, 3,4 cm, š. 4,9 cm. jedro temno sivo; keramika: zelo grobozrnata; trdota: 3 trda; dl. 8,2 cm, š. 5,3 cm. 676 SE 7, sek. 11, kv. 185, inv. št. P 26945 Odlomek ustja z ostenjem sklede; površina je glajena; barva: 686 SE 7, sek. 11, kv. 148, inv. št. P 26956 rdečerumena, jedro črno; keramika: drobnozrnata; trdota: 3 Odlomek držaja z vtisom ob strani; površina je glajena; barva: trda; dl. 4,1 cm, š. 3,7 cm. zunaj rumenordeča, znotraj sivorjava, jedro zelo temno sivo; keramika: grobozrnata; trdota: 4 trda; dl. 4,9 cm, š. 1,8 cm. 677 SE 7, sek. 11, kv. 156, inv. št. P 26946 Odlomek ustja z ostenjem sklede ali skodele; površina je 687 SE 7, sek. 11, kv. 158, inv. št. P 26957 glajena; barva: zunaj rjava, znotraj in jedro zelo temno sivo; Odlomek masivnega ročaja posode; površina ni ohranjena; keramika: finozrnata; trdota: 3 trda; dl. 4,8 cm, š. 4,3 cm. barva: rjava, jedro temno rjavo; keramika: grobozrnata; trdo- ta: 3 trda; dl. 4 cm, š. 2, cm, db. 1,7 cm. 678 SE 7, sek. 11, kv. 174, inv. št. P 26950 Odlomek ustja lonca; površina ni ohranjena; barva: v sledovih 688 SE 7, sek. 11, kv. 173, inv. št. P 26955 rdeča, jedro črno; keramika: drobnozrnata; trdota: 3 trda; dl. Odlomek ročaja posode; površina ni ohranjena; barva: svetlo 3,4 cm, š. 4,4 cm. rumenorjava, jedro temno sivo; keramika: finozrnata; trdota: 3 trda; dl. 2,2 cm, š. 1,8 cm. 679 SE 7, sek. 11, kv. 174, inv. št. P 26951 Odlomek ustja posode; površina je glajena; barva: rjava; kera- 689 SE 7, sek. 11, kv. 157, inv. št. P 26953 mika: drobnozrnata; trdota: 3 trda; dl. 2,5 cm, š. 3 cm. Odlomek trakastega ročaja posode; površina ni ohranjena; barva: rdečerumena, jedro temno sivo; keramika: finozrnata; 680 SE 7, sek. 11, kv. 156, inv. št. P 26947 trdota: 3 trda; dl. 2,8 cm, š. 2,7 cm. Odlomek ustja in vratu lonca; površina je glajena; barva: zunaj zelo temno sivorjava, znotraj in jedro črno; keramika: drobno- zrnata; trdota: 3 trda; dl. 2,9 cm, š. 3,6 cm. 681 SE 7, sek. 11, kv. 156, inv. št. P 26948 Odlomek ostenja posode; okras: vzporedni (ali koncentrični) žlebovi; površina je glajena; barva: zunaj temno sivorjava, znotraj rjava, jedro zelo temno sivorjavo; keramika: drobnozr- nata; trdota: 3 trda; dl. 4,9 cm, š. 6,2 cm. 682 SE 7, sek. 11, kv. 157, inv. št. P 26952 Odlomek ostenja; okras: kotanjasto rebro; površina ni ohranje- na; barva: rdečerumena, jedro zelo temno sivo; keramika: zelo grobozrnata; trdota: 3 trda; dl. 3,9 cm, š. 4,8 cm. 683 SE 7, sek. 11, kv. 156, inv. št. P 26949 Odlomek ostenja posode; okras: rebro z vtisi palčke; površina ni ohranjena; barva: zunaj rjava, znotraj svetlo rumenorjava, jedro zelo temno sivo; keramika: grobozrnata, dodana zdro- bljena keramika: trdota: 3 trda; dl. 3,9 cm, š. 3,6 cm. 340 Dragomelj, AAS 106, 2022 SE 7, merilo 1 : 2. 341 Sektor 11, SE 7 690 SE 7, sek. 11, kv. 148, inv. št. P 26938 Posoda z nogo; odlomek noge posode; okras: vzporedne ka- nelure; površina ni ohranjena; barva: rdečerumena; keramika: drobnozrnata; trdota: 3 trda; pr. 14 cm, dl. 6 cm, š. 5,3 cm, v. 4,6 cm. 691 SE 7, sek. 11, kv. 176, inv. št. P 26963 Lonec; dno z delom ostenja posode; površina je glajena; bar- va: zunaj rumenordeča, znotraj rumenorjava, jedro rdečerjava; keramika: drobnozrnata; trdota: 3 trda; pr. 12,5 cm, v. 8 cm. 692 SE 7, sek. 11, kv. 184, inv. št. P 26930 Tkalska utež; ohranjena do luknje; površina je glajena; barva: rdečerumena, jedro zelo temno sivo; keramika: grobozrnata; trdota: 3 trda; v. 4,5 cm, š. 2,7 cm. 693 SE 7, sek. 11, kv. 184, inv. št. P 26940 Odlomek vretenca; barva: rdečerumena, jedro sivo; keramika: finozrnata; trdota: 3 trda; v. 3 cm, š. 3,2 cm. 694 SE 7, sek. 11, kv. 148, PN 91/97, inv. št. P 22970 Odlomek bronaste pločevine; dl. 3,8 cm, š. 2,3 cm. Sektor 14, SE 55 695 SE 55, sek. 14, kv. 202, inv. št. P 26509 Odlomek dna z delom ostenja posode; površina je glajena; barva rdečerumena, jedro temno sivo; keramika: drobnozrna- ta; trdota: 3 trda; pr. 10 cm, v. 3,2 cm. 696 SE 55, sek. 14, kv. 202, inv. št. P 26510 Odlomek dna z delom ostenja posode; površina je glajena; barva zunaj temno rjava, znotraj rjava, jedro zelo temno sivo; keramika: finozrnata; trdota: 4 trda; v. 6,3 cm, dl. 5,9 cm. Sektor 14, SE 174 697 SE 174, sek. 14, kv. 203, inv. št. P 26511 Odlomek svitka; površina je glajena; barva rjavorumena, jedro sivo; keramika: finozrnata; trdota: 4 trda; pr. 11 cm, v. 5,2 cm, db. 3,6 cm. 342 Dragomelj, AAS 106, 2022 690–694 SE 7, 695–696 SE 55, 697 SE 174; 694 merilo 1 : 1, ostalo merilo 1 : 2. 343 Sektor 14, SE 7, SE 1 710 SE 7, sek. 14, kv. 211, inv. št. P 26507 Vretence; površina je glajena; barva bledo rjava, jedro sivo; 698 SE 1, sek. 14, kv. 203/1, inv. št. P 22969 keramika: finozrnata; trdota: 4 trda; pr. 3,2 cm, v. 2 cm. Odlomek obročastega nakita, bron; db 0,4 cm, pr. 6,3 cm. 711 SE 7, sek. 14, kv. 201, inv. št. P 26502 699 SE 7, sek. 14, kv. 201, inv. št. P 26496 Odlomek tkalske uteži; površina ni ohranjena; barva rdečeru- Lonec; odlomek ustja z vratom posode, ustje je na notranji mena, jedro zelo temno sivo; keramika: finozrnata s posame- strani fasetirano; površina je glajena; barva zunaj temno si- znimi večjimi mineralnimi primesmi; trdota: 4 trda; dl. 3,8 cm, vorjava, znotraj temno rjava, jedro zelo temno sivo; keramika: š. 3,8 cm, v. 4,1 cm. drobnozrnata; trdota: 4 trda; pr. 20,4 cm, dl. 4,2 cm, š. 6,3 cm. 700 SE 7, sek. 14, kv. 210, inv. št. P 26497 Odlomek ustja lonca, na notranji strani fasetirano; površina ni ohranjena; barva zunaj od svetlo rumenorjave do zelo temno sivorjave, znotraj in jedro črno; keramika: grobozrnata; trdota: 4 trda; dl. 4 cm, š. 5,3 cm. 701 SE 7, sek. 14, kv. 203, inv. št. P 26500 Odlomek ostenja skodelice s klekom; okras: kotanjasto rebro; površina ni ohranjena; barva zunaj rdečerjava, znotraj rdeče- rumena, jedro zelo temno sivo; keramika: grobozrnata; trdota: 4 trda; dl. 4,2 cm, š. 3 cm. 702 SE 7, sek. 14, kv. 200, inv. št. P 26498 Odlomek ustja z ostenjem sklede; površina ni ohranjena; bar- va rjava, jedro temno sivo; keramika: finozrnata; trdota: 4 trda; dl. 3 cm, š. 2,8 cm. 703 SE 7, sek. 14, kv. 204, inv. št. P 26503 Odlomek ostenja posode; okras: kotanjasto rebro; površina ni ohranjena; barva rdečerumena, jedro zelo temno sivo; kera- mika: grobozrnata; trdota: 3 trda; dl. 6 cm, š. 8,6 cm. 704 SE 7, sek. 14, kv. 201, inv. št. P 26501 Odlomek ostenja posode; okras: kotanjasto rebro; površina je glajena; barva zunaj rdečerumena, jedro črno; keramika: grobozrnata; trdota: 3 trda; dl. 4,5 cm, š. 5,2 cm. 705 SE 7, sek. 14, kv. 200, inv. št. P 26499 Držaj posode; površina ni ohranjena; barva črna; keramika: drobnozrnata s posameznimi večjimi mineralnimi primesmi in koščki zdrobljene keramike; trdota: 3 trda; dl. 4,3 cm, š. 2,5 cm, db. 2 cm. 706 SE 7, sek. 14, kv. 202, inv. št. P 26508 Odlomek trakastega ročaja posode; površina ni ohranjena; barva rdeča; keramika: grobozrnata; trdota: 3 trda; dl. 3,9 cm, š. 3,2 cm, db. 1,5 cm. 707 SE 7, sek. 14, kv. 204, inv. št. P 26504 Odlomek masivnega ročaja posode; površina ni ohranjena; barva rdečerumena, jedro črno; keramika: grobozrnata; trdo- ta: 4 trda; dl. 6,8 cm, db. 2,2 cm. 708 SE 7, sek. 14, kv. 211, inv. št. P 26506 Odlomek masivnega ročaja pekača; površina ni ohranjena; barva rjava, jedro sivorjavo; keramika: grobozrnata; trdota: 3 trda; dl. 4,7 cm, š. 4 cm, db. 1,7 cm. 709 SE 1d, sek. 14, kv. 210, inv. št. P 26505 Odlomek masivnega ročaja pekača; površina ni ohranjena; barva temno rjava, jedro temno sivo; keramika: zelo grobozr- nata; trdota: 3 trda; dl. 4, cm, š. 5,3 cm. 344 Dragomelj, AAS 106, 2022 698 SE 1, 699–711 SE 7, 709 SE 1d; 698 merilo 1 : 1, ostalo merilo 1 : 2. 345 Sektor 31, SE 1761 712 SE 1761, sek. 31, kv. 404d, inv. št. P 26979 Odlomek ustja lonca; površina je glajena; barva: zunaj rdečer- jav premaz, znotraj rjava, jedro črno; keramika: grobozrnata; trdota: 3 trda; dl. 3,6 cm, š. 2,5 cm. 713 SE 1761, sek. 31, kv. 402c−d, inv. št. P 27008 Odlomek ostenja posode; okras: kotanjasto rebro; površina ni ohranjena; barva: zunaj rumenordeča, znotraj rdečerjava, jedro zelo temno sivo; keramika: drobnozrnata; trdota: 3 trda; dl. 3,1 cm, š. 3,2 cm. 714 SE 1761, sek. 31, kv. 403d, inv. št. P 27166 Odlomek ostenja posode; okras: kotanjasto rebro; površina ni ohranjena; barva: bledo rjava in temno sive lise; keramika: drobnozrnata; trdota 3 trda; dl. 4 cm, š. 3,8 cm. 715 SE 1761, sek. 31, kv. 404c−d, inv. št. P 26980 Odlomek dna z ostenjem; površina je glajena; barva: zunaj rdečerumena, jedro črno; keramika: finozrnata; trdota: 3 trda; dl. 2,9 cm, š. 4,4 cm, v. 2,3 cm. 716 SE 1761, sek. 31, kv. 404d, inv. št. P 27173 Terilnik, polovica kroglastega kamna; pr. 7,5 cm, v. 3,9 cm. 717 SE 1761, sek. 31, kv. 404d, inv. št. P 27178 Del brusa, kamen; dl. 5,2 cm, š. 4,5 cm, db. 1,6 cm. 718 SE 1761, sek. 31, kv. 404d, inv. št. P 27174 Robni del obdelanega kamna, verjetno gladila ali terilnika; dl. 17,5 cm, š. 5,8 cm, db. 3,6 cm. 719 SE 1761, sek. 31, kv. 404d, inv. št. P 27177 Odlomek brusa ali gladila, kamen; dl. 8,5 cm, š. 4,7 cm, db. 2,5 cm. 720 SE 1761, sek. 31, kv. 404d, inv. št. P 27175 Odlomek brusa ali gladila, kamen; dl. 13, cm, š. 5,4 cm, db. 2,5 cm. 721 SE 1761, sek. 31, kv. 404d, inv. št. P 27176 Odlomek brusa ali gladila, kamen; dl. 10,2 cm, š. 5,5 cm, db. 3,1 cm. 346 Dragomelj, AAS 106, 2022 SE 1761; 712–715 merilo 1 : 2, ostalo merilo 1 : 3. 347 Sektor 31, SE 520 733 SE 520, sek. 31, kv. 404a, inv. št. P 26989 Odlomek ostenja posode; okras: kotanjasto rebro; površina 722 SE 520, sek. 31, kv. 404a, inv. št. P 26973 je glajena; barva: zunaj rumenordeča, znotraj rjava, jedro Skleda; odlomek ustja z ostenjem; površina je glajena; barva: rdečerjava; keramika: drobnozrnata; trdota: 4 trda; dl. 2,6 cm, rdečerumena, jedro rjavo; keramika: drobnozrnata; trdota: 4 š. 3,8 cm. trda; dl. 4,7 cm, š. 10,4 cm, pr. 24 cm. 723 SE 520, sek. 31, kv. 405b, inv. št. P 26974 Lonec; odlomek ustja z ostenjem; površina je glajena; barva: zunaj svetlo rumenorjava, znotraj zelo temno siva, jedro rjavo; keramika: drobnozrnata; trdota: 3 trda; pr. 12 cm, dl. 5 cm, š. 5,2 cm. 724 SE 520, sek. 31, kv. 402b, inv. št. P 26977 Odlomek ustja lonca; površina ni ohranjena; barva: zunaj bledo rjava, znotraj in jedro rdečerumena; keramika: zelo grobozrnata; trdota: 3 trda; dl. 3,7 cm, š. 5,6 cm. 725 SE 520, sek. 31, kv. 405b, inv. št. P 26986 Odlomek ustja lonca; površina ni ohranjena; barva: zunaj rde- čerumena, jedro črno; keramika: drobnozrnata; trdota: 3 trda; dl. 3,2 cm, š. 4,6 cm. 726 SE 520, sek. 31, kv. 402c, inv. št. P 27006 Odlomek ustja in ostenja lonca; površina je glajena; barva: zunaj rdečerumena, jedro zelo temno sivo; keramika: grobo- zrnata; trdota: 3 trda; dl. 5 cm, š. 4,1 cm. 727 SE 520, sek. 31, kv. 402b, inv. št. P 26976 Odlomek ustja lonca; površina ni ohranjena; barva: v sledovih rjava, jedro sivorjavo; keramika: grobozrnata, dodano veliko zdrobljene keramike; trdota: 3 trda; dl. 4,5 cm, š. 6,4 cm. 728 SE 520, sek. 31, kv. 401a, inv. št. P 26981 Odlomek ustja in ostenja sklede; površina ni ohranjena; barva: zunaj rdeča, znotraj svetlo rdeča, jedro črno; keramika: drob- nozrnata; trdota: 3 trda; dl. 6,7 cm, š. 6,6 cm. 729 SE 520, sek. 31, kv. 402a, inv. št. P 29236 Masiven držaj z delom ostenja posode; površina je glajena; barva: zunaj temno rdečesiva, znotraj in jedro temno sivor- javo; keramika: grobozrnata; trdota: 5 zelo trda; dl. 8 cm, š. 5 cm. 730 SE 520, sek. 31, kv. 408a, inv. št. P 29235 Odlomek ostenja posode s klekom in trakastim ročajem; okras: nad klekom je snop petih vodoravnih vrezov obdanih pikami (vtisi); površina je glajena; barva: zelo temno sivorjava; kera- mika: drobnozrnata; trdota: 5 zelo trda; dl. 5,6 cm, š. 11,2 cm. 731 SE 520, sek. 31, kv. 403b, inv. št. P 26988 Odlomek ostenja posode; okras: kotanjasto rebro; površina ni ohranjena; barva: znotraj svetlo rjava, jedro črno; keramika: zelo grobozrnata; trdota: 3 trda; dl. 5,6 cm, š. 9,9 cm. 732 SE 520, sek. 31, kv. 405b, inv. št. P 26985 Odlomek ostenja posode; okras: kotanjasto rebro; površina je glajena; barva: zunaj rdečerjava, znotraj temno rjava, jedro črno; keramika: zelo grobozrnata, dodane veliko zdrobljene keramike; trdota: 4 trda; dl. 6,1 cm, š. 4,4 cm. 348 Dragomelj, AAS 106, 2022 SE 520, merilo 1 : 2. 349 Sektor 31, SE 520 746 SE 520, sek. 31, kv. 403b, inv. št. P 26999 Skodelica; odlomek rahlo vbočenega dna z ostenjem; površi- 734 SE 520, sek. 31, kv. 405b, inv. št. P 26975 na ni ohranjena; barva: rdečerumena, jedro zelo temno sivo; Odlomek ostenja z odlomljenim ročajem; površina ni glajena; keramika: grobozrnata; trdota: 3 trda; pr. 3 cm, dl. 3,7 cm, š. barva: črna in v sledovih temno rjava; keramika: zelo grobozr- 3,1 cm, v. 1,4 cm. nata; trdota: 4 trda; dl. 7 cm, š. 7 cm. 735 SE 520, sek. 31, kv. 404c, inv. št. P 26990 Odlomek kolenčastega ročaja posode; površina ni ohranjena; barva: zelo temno siva; keramika: finozrnata; trdota: 3 trda; dl. 3,9 cm, š. 1,7 cm, db. 1,6−2 cm. 736 SE 520, sek. 31, kv. 407a, inv. št. P 29849 Odlomek trakastega ročaja posode; površina ni ohranjena; barva: siva; keramika: drobnozrnata; trdota: 3 trda; dl. 2,6 cm, š. 3 cm, db. 0,7 cm. 737 SE 520, sek. 31, kv. 402b, inv. št. P 26978 Odlomek ostenja z odlomljenim trakastim ročajem; površina je glajena; barva: zunaj rjav premaz, jedro zelo temno sivo; kera- mika: zelo grobozrnata; trdota: 4 trda; dl. 2,8 cm, š. 4,1 cm, ročaj db. 1 cm. 738 SE 520, sek. 31, kv. 403c, inv. št. P 26994 Odlomek masivnega trakastega ročaja pekača; površina ni ohranjena; barva: rdečerumena, jedro temno sivo; keramika: grobozrnata; trdota: 3 trda; dl. 3,5 cm, š. 4,6 cm, db. 2,3 cm. 739 SE 520, sek. 31, kv. 404a, inv. št. P 27003 Odlomek dna z ostenjem posode; površina je glajena; barva: zunaj rdečerumena, jedro temno sivo; keramika: drobnozrna- ta; trdota: 3 trda; pr. 17 cm, v. 8 cm. 740 SE 520, sek. 31, kv. 404a, inv. št. P 27004 Dno posode; površina ni ohranjena; barva: zunaj rdečerume- na, znotraj rumenordeča, jedro zelo temno sivo; keramika: drobnozrnata; trdota: 3 trda; pr. 20 cm, v. 2 cm. 741 SE 520, sek. 31, kv. 405c, inv. št. P 27001 Odlomek dna z ostenjem posode; površina je glajena; barva: zunaj rjava, znotraj temno siva, jedro temno rjavo; keramika: grobozrnata; trdota: 3 trda; pr. 12 cm, v. 3,4 cm. 742 SE 520, sek. 31, kv. 401a, inv. št. P 26982 Odlomek dna z ostenjem; površina ni ohranjena; barva: zunaj rdeča, jedro črno; keramika: drobnozrnata; trdota: 3 trda; dl. 4,5 cm, š. 6 cm, v. 2,7 cm. 743 SE 520, sek. 31, kv. 403b, inv. št. P 26997 Odlomek dna z ostenjem posode; površina ni ohranjena; barva: zunaj svetlo rjava, znotraj rdečerumena, jedro temno sivo; keramika: grobozrnata; trdota: 3 trda; pr. 10 cm, v. 3,2 cm. 744 SE 520, sek. 31, kv. 403b, inv. št. P 26998 Odlomek dna z ostenjem posode; površina ni ohranjena; bar- va: bledo rjava, jedro rumenorjavo; keramika: zelo grobozrna- ta; trdota: 5 zelo trda; pr. 12 cm, dl. 2,3 cm, š. 5,7 cm, v. 1,8 cm. 745 SE 520, sek. 31, kv. 403b, inv. št. P 27002 Odlomek dna z ostenjem posode; površina je glajena; barva: rjava, jedro črno; keramika: drobnozrnata; trdota: 4 trda; pr. 10 cm, v. 3,6 cm, dl. 6,5 cm, š. 8 cm. 350 Dragomelj, AAS 106, 2022 SE 520, merilo 1 : 2. 351 Sektor 31, SE 520 747 SE 520, sek. 31, kv. 403a, inv. št. P 29234 Tkalska utež; površina ni ohranjena; barva: svetlo rjava; kera- mika: drobnozrnata; trdota: 4 trda; v. 5,5 cm, š. 4,8 cm. 748 SE 520, sek. 31, kv. 403b, inv. št. P 26995 Vretence; površina je glajena; barva: temno sivorjava, jedro temno sivo; keramika: drobnozrnata; trdota: 3 trda; pr. 3,7 cm, v. 3,7 cm. 749 SE 520, sek. 31, kv. 407a, inv. št. P 26996 Vretence; površina je glajena; barva: temno rjava, jedro črno; keramika: finozrnata; trdota: 3 trda; pr. 2 cm, v. 1,4 cm. 750 SE 520, sek. 31, kv. 405b, inv. št. P 26987 Odlomek svitka; površina ni ohranjena; barva: rdečerumena, jedro sivo; keramika: drobnozrnata; trdota: 3 trda; dl. 3,4 cm, š. 4,6 cm, db. 2,5 cm. 751 SE 520, sek. 31, kv. 408b, inv. št. P 26992 Odlomek masivnega ročaja pekača; površina je glajena; barva: rdečerumena s sledovi črne, jedro temno sivo; keramika: gro- bozrnata; trdota: 3 trda; dl. 7,1 cm, š. 4,9 cm, db. 3 cm. 752 SE 520, sek. 31, kv. 405b,c, inv. št. P 26991 Odlomek trakastega ročaja pekača; površina ni ohranjena; barva: rdečerumena; keramika: drobnozrnata; trdota: 3 trda; dl. 5,3 cm, š. 4 cm, db. 1,8 cm. 753 SE 520, sek. 31, kv. 403c, inv. št. P 26993 Odlomek masivnega ročaja pekača; površina je glajena; barva: rjava, jedro temno rjavo; keramika: finozrnata; trdota: 4 trda; dl. 8 cm, š. 4,7 cm, db. 2, cm. 754 SE 520, sek. 31, kv. 404a, inv. št. P 26972 Pekač; odlomki ustja in ostenja; okras: kotanjasto rebro; površina je glajena; barva: zunaj rdečerjava, znotraj in jedro rdečerumena; keramika: zelo grobozrnata, dodane veliko zdrobljene keramike; trdota: 4 trda; pr. 30 cm, dl. 14,5 cm, š. 11 cm. 755 SE 520, Sek. 31, kv. 404d, inv. št. P 27171 Kroglast terilnik, kamen; pr. 7,8 cm. 756 SE 520, sek. 31, kv. 403b, inv. št. P 27172 Odlomek ploščatega kamna, morda žrmelj; dl. 18,5 cm, š. 17 cm, db. 5 cm. 352 Dragomelj, AAS 106, 2022 SE 520, merilo 1 : 3. 353 Sektor 29, SE 520 757 SE 520, sek. 29, kv. 403a, inv. št. P 26442 Lonec; odlomek ustja z ostenjem; površina je glajena; barva: zunaj zelo temno sivorjava (v sledovih), znotraj temno siva, jedro rjavo; keramika: grobozrnata; trdota: 3 trda; dl. 7,3 cm, š. 6,7 cm. 758 SE 520, sek. 29, kv. 402, inv. št. P 26444 Odlomek ustja in ostenja lonca; površina je glajena; barva: zunaj rumenordeča, znotraj svetlo rumenorjava, jedro temno sivo; keramika: drobnozrnata s posameznimi večjimi mineral- nimi primesmi; trdota: 3 trda; dl. 9 cm, š. 10,6 cm. 759 SE 520, sek. 29, kv. 405a, inv. št. P 26449 Odlomek ustja in ostenja lonca, ustje je na notranji strani fase- tirano; okras: kotanjasto rebro; površina je glajena; barva: zu- naj temno sivorjava, znotraj temno siva, jedro črno; keramika: drobnozrnata s posameznimi večjimi mineralnimi primesmi; trdota: 4 trda; dl. 8,9 cm, š. 5,6 cm. 760 SE 520, sek. 29, kv. 405a, inv. št. P 26446 + P 26447 Lonec; odlomek ustja z vratom in odlomek trakastega ročaja z delom ostenja; površina je glajena; barva: zunaj lisasta od zelo temno sive do sivorjave, znotraj temno siva, jedro zelo temno sivo; keramika: drobnozrnata; trdota: 4 trda; ustje: dl. 5,3 cm, š. 5,2 cm, ostenje: dl. 5,6 cm, š. 8 cm. 761 SE 520, sek. 29, kv. 405A(?), inv. št. P 26452 Odlomek ustja in ostenja lonca; površina ni ohranjena; barva: rdečerumena (v sledovih), jedro zelo temno sivo; keramika: finozrnata; trdota: 2 mehka; dl. 3,3 cm, š. 3,2 cm. 762 SE 520, sek. 29, kv. 405?, inv. št. P 26456 Odlomek ustja posode; površina ni ohranjena; barva: rdeče- rumena; keramika: drobnozrnata; trdota: 4 trda; dl. 2,2 cm, š. 2,6 cm. 763 SE 520, sek. 29, kv. 403a, inv. št. P 26460 Skodela; odlomek ustja z ostenjem; površina je glajena; barva: zunaj rjava do temno rjava, znotraj rdečerjava, jedro črno; keramika: drobnozrnata; trdota: 4 trda; dl. 4,2 cm, š. 4,9 cm. 354 Dragomelj, AAS 106, 2022 SE 520, merilo 1 : 2. 355 Sektor 29, SE 520 764 SE 520, sek. 29, kv. 403, 403A, PN 360/00, inv. št. P 27029 Lonec z dvema držajema pod največjim obsegom; površina je glajena, slabo ohranjena; barva: od rjava do rdečerjava; kera- mika: drobnozrnata; trdota: 4 trda; rek. v. pribl. 26 cm, največji pr. 34 cm, pr. u. 20 cm. 765 SE 520, sek. 29, kv. 403a, inv. št. P 26461 Odlomek ustja in ostenja sklede (ali pokrova); površina je glajena; barva: rumenordeča, jedro rdeče; keramika: drobno- zrnata; trdota: 4 trda; dl. 6,3 cm, š. 7,8 cm. 766 SE 520, sek. 29, kv. 405A(?),inv. št. P 26453 Odlomek ustja in ostenja sklede; površina je glajena; barva: te- mno sivorjava, jedro temno sivo; keramika: finozrnata; trdota: 4 trda; dl. 3,6 cm, š. 4,8 cm. 356 Dragomelj, AAS 106, 2022 SE 520, merilo 1 : 2. 357 Sektor 29, SE 520 767 SE 520, sek. 29, kv. 402, inv. št. P 26445 Odlomek ostenja posode; okras: kotanjasto rebro; površina je glajena; barva: zunaj rumenorjava, znotraj rumenordeča, jedro temno rdečesivo; keramika: grobozrnata; trdota: 4 trda; dl. 7,6 cm, š. 8,5 cm. 768 SE 520, sek. 29, kv. 405a, inv. št. P 26450 Odlomek ostenja posode; okras: kotanjasto rebro; površina je glajena; barva: zunaj rumenordeča, znotraj in jedro temno rdečesivo; keramika: zelo grobozrnata; trdota: 3 trda; dl. 5 cm, š. 6,2 cm. 769 SE 520, sek. 29, kv. 401a, inv. št. P 26466 Odlomek ostenja posode; okras: kotanjasto rebro; površina ni ohranjena; barva: zunaj od bledo rjave do temno sive, znotraj rdečerumena, jedro temno sivo; keramika: finozrnata s posameznimi večjimi mineralnimi primesmi; trdota: 3 trda; dl. 4,1 cm, š. 4,8 cm. 770 SE 520, sek. 29, kv. 405?, inv. št. P 26457 Odlomek ostenja posode; okras: kotanjasto rebro; površina ni ohranjena; barva: zunaj rdečerumena, jedro črno; keramika: grobozrnata; trdota: 3 trda, dl. 3,2 cm, š. 2,8 cm. 771 SE 1647, sek. 29, kv. 402, 402a, inv. št. P 26472 Odlomek ostenja z držajem; površina je glajena; barva: zunaj temno rjava, znotraj in jedro zelo temno sivo; keramika: drob- nozrnata s posameznimi večjimi mineralnimi primesmi; trdota: 4 trda; dl. 10 cm, š. 6,5 cm. 772 SE 520, sek. 29, kv. 402, inv. št. P 26465 Odlomek ostenja posode z izrazitim ramenom; površina je glajena; barva: rjava, jedro zelo temno sivo; keramika: drob- nozrnata; trdota: 4 trda; dl. 5,8 cm, š. 7,1 cm. 773 SE 520, sek. 29, kv. 401a, inv. št. P 26467 Odlomek ostenja posode; okras: drobna, podolgovata aplika; površina ni ohranjena; barva: zunaj rdečerumena, znotraj in jedro zelo temno sivo; keramika: finozrnata; trdota: 3 trda; dl. 3 cm, š. 3,3 cm. 774 SE 520, sek. 29, kv. 405a(?), inv. št. P 26454 Držaj z delom ostenja posode, na držaju sta dve luknji; povr- šina ni ohranjena; barva: rdečerumena, jedro zelo temno sivo; keramika: drobnozrnata; trdota: 3 trda; dl. 2,7 cm, š. 4 cm. 775 SE 520, sek. 29, kv. 402, inv. št. P 26471 Odlomek držaja (ali aplike) posode; površina ni ohranjena; barva: zelo bledo rjava in zelo temno siva; keramika: drobno- zrnata; trdota: 3 trda; dl. 3 cm, š. 2,3 cm, db. 1,7 cm. 776 SE 520, sek. 29, kv. 402, inv. št. P 26470 Odlomek trakastega ročaja posode; površina ni ohranjena; barva: rdeča; keramika: drobnozrnata; trdota: 3 trda; dl. 4,3 cm, š. 2,2 cm, db. 1,1 cm. 777 SE 520, sek. 29, kv. 405a(?), inv. št. P 26455 Odlomek trakastega ročaja posode; površina je glajena; barva: rdečerumena, jedro črno; keramika: drobnozrnata; trdota: 3 trda; dl. 3,7 cm, š. 1,7 cm, db. 0,8 cm. 358 Dragomelj, AAS 106, 2022 767–770, 772–777 SE 520, 771 SE 1647; merilo 1 : 2. 359 Sek. 29, SE 520 788 SE 520, sek. 29, kv. 407a, inv. št. P 26469 778 SE 520, sek. 29, kv. 405a, inv. št. P 26451 Odlomek masivnega trakastega ročaja pekača; površina je glajena; barva: rumenordeča do rjava, jedro temno rdečerja- Odlomek dna z ostenjem posode, verjetno lonca; površina vo; keramika: grobozrnata; trdota: 3 trda; dl. 5,3 cm, š. 4,7 cm, ni ohranjena; barva: zunaj rumenordeča, znotraj rjava, jedro db. 27 cm. temno sivo; keramika: zelo grobozrnata; trdota: 3 trda; dl. 5,5 cm, š. 8,2 cm, v. 4 cm. 789 SE 520, sek. 29, kv. 403a, inv. št. P 22979 779 SE 520, sek. 29, kv. 405a, inv. št. P 26474 Odlomek kamnitega predmeta piramidaste oblike, morda utež; v. 3,3 cm, dl. 3,4 cm, š. 4 cm. Odlomek dna z ostenjem posode; površina je glajena; barva: svetlo rjava, jedro rumenordeča; keramika: grobozrnata; trdo- ta: 3 trda; dl. 5,8 cm, š. 7,5 cm, v. 2,4 cm. 780 SE 520, sek. 29, kv. 405a, inv. št. P 26448 Odlomek dna z ostenjem posode; površina ni ohranjena; barva: zunaj rdečerumena, znotraj rjava, jedro zelo temno sivorjavo; keramika: zelo grobozrnata; trdota: 3 trda; v. 3,3 cm, dl. 9,5 cm, š. 5,6 cm. 781 SE 520, sek. 29, kv. 403a, inv. št. P 26462 Odlomek dna z ostenjem posode; površina ni ohranjena; bar- va: rdečerumena, jedro črno; keramika: drobnozrnata; trdota: 3 trda; dl. 5,5 cm, š. 6,2 cm, v. 3 cm. 782 SE 520, sek. 29, kv. 403a, inv. št. P 26443 Odlomek dna posode; površina ni ohranjena; barva: zunaj zelo temno sivorjava, znotraj rdečerumena, jedro zelo temno sivo; keramika: grobozrnata; trdota: 3 trda; dl. 3,8 cm, š. 9,8 cm, v. 2,3 cm. 783 SE 520, sek. 29, kv. 405a, inv. št. P 26458 Odlomek dna z ostenjem posode; površina ni ohranjena; barva zunaj in znotraj rdečerumena, jedro črno; keramika: drobnozrnata, zelo porozna; trdota: 3 trda; dl. 3,5 cm, š. 4,3 cm, v. 2,3 cm. 784 SE 520, sek. 29, kv. 403a, inv. št. P 26463 Odlomek dna z ostenjem posode; površina ni ohranjena; barva: zunaj rumenordeča, znotraj in jedro rdeče; keramika: drobnozrnata s posameznimi večjimi primesmi; trdota: 3 trda; dl. 4,9 cm, š. 5,9 cm, v. 3,3 cm. 785 SE 520, sek. 29, kv. 403a, inv. št. P 26464 Odlomek dna z ostenjem posode; površina ni ohranjena; barva: zunaj lisasta od rdečerumene do rdečerjave, znotraj in jedro zelo temno sivo; keramika: drobnozrnata; trdota: 3 trda; dl. 2,7 cm, š. 6,4 cm, v. 3 cm. 786 SE 520, sek. 29, kv. 402a, inv. št. P 26473 Odlomek dna z ostenjem posode; površina ni ohranjena; bar- va: neenakomerno rjava; keramika: zelo grobozrnata; trdota: 4 trda; dl. 2,9 cm, š. 4,3 cm, v. 3 cm. 787 SE 520, sek. 29, kv. 403a, inv. št. P 26468 Odlomek masivnega trakastega ročaja pekača; površina je glajena; barva: na površini v sledovih rjava, spodaj rdeča, jedro temno rdečerjavo; keramika: zelo grobozrnata; trdota: 4 trda; dl. 7 cm, š. 5,1 cm, db. 2,5 cm. 360 Dragomelj, AAS 106, 2022 SE 520, merilo 1 : 2. 361 Sektor 23, SE 815 800 SE 520, sek. 23 A, kv. 412, inv. št. P 26490 Odlomek dna z ostenjem posode; površina je glajena; barva: 790 SE 815, sek. 23, kv. 475, inv. št. P 26482 rumenorjava, jedro temno sivo; keramika: grobozrnata; trdota: Odlomek ustja in ostenja lonca; površina je glajena; barva zu- trda 4; dl. 3 cm, š. 5,5 cm, v. 2,8 cm. naj od rdečerumene do zelo temno sive, znotraj temno rjava, jedro zelo temno sivo; keramika: grobozrnata; trdota: 5 zelo 801 SE 520, sek. 23, kv. 465, inv. št. P 26491 trda; dl. 4,6 cm, š. 6,7 cm. Odlomek tkalske uteži; površina ni ohranjena; barva neenako- Sektor 23, 23A, SE 520 merno rdečerumena; keramika: finozrnata; trdota: 3 trda; dl. 4,2 cm, š. 3,7 cm, v. 5,1 cm. 791 SE 520, sek. 23, kv. 475, inv. št. P 26483 802 SE 520, sek. 23 A, kv. 431, inv. št. P 26492 Odlomek ustja in ostenja lonca; okras: kotanjasto rebro; Vretence; površina je glajena; barva rdečerumena, jedro zelo površina je glajena; barva zunaj rdečerumena, znotraj rjava, temno sivo; keramika: drobnozrnata; trdota: 3 trda; pr. 3,6 cm, jedro zelo temno sivo; keramika: grobozrnata; trdota: 4 trda; v. 2,8 cm. dl. 5,5 cm, š. 4,3 cm. 803 SE 520, sek. 23 A, kv. 431, inv. št. P 26493 792 SE 520, sek. 23, kv. 412, inv. št. P 29851 Vretence; površina je glajena; barva rdečerumena, jedro zelo Odlomek ustja in ostenja lonca; površina je glajena; barva: zu- temno sivo; keramika: drobnozrnata; trdota: 3 trda; pr. 3,4 cm, naj rdečerjava, znotraj zelo temno siva, jedro črno, keramika: v. 2 cm. drobnozrnata; trdota: 3 trda; dl. 5,3 cm, š. 5,7 cm. 793 SE 520, sek. 23, kv. 474, inv. št. P 26487 Odlomek ustja in ostenja sklede; površina je glajena; barva zunaj rjava, znotraj temno rjava, jedro črno; keramika: drob- nozrnata; trdota: 4 trda; dl. 3,4 cm, š. 4 cm. 794 SE 520, sek. 23, kv. 474, inv. št. P 26489 Odlomek ustja in ostenja sklede; okras: plitve, poševne kane- lure na zunanji strani ustja; površina je glajena; barva zunaj rjava, znotraj temno rjava, jedro zelo temno sivo; keramika: finozrnata; trdota: 4 trda; dl. 3 cm, š. 4 cm. 795 SE 520, sek. 23, kv. 475, inv. št. P 26488 Odlomek ustja in ostenja sklede; površina ni ohranjena; barva rumenordeča, jedro rdečerjava; keramika: drobnozrnata; trdo- ta: 3 trda; dl. 2,6 cm, š. 3,5 cm. 796 SE 520, sek. 23, kv. 475, inv. št. P 26486 Odlomek ostenja posode; okras: kotanjasto rebro; površina je glajena; barva rdečerumena, jedro rumenordeča; keramika: drobnozrnata; trdota: 4 trda; dl. 4,9 cm, š. 3,7 cm. 797 SE 520, sek. 23, kv. 475, inv. št. P 26485 Odlomek ostenja posode; okras: drobno, gladko rebro; po- vršina ni ohranjena; barva zunaj svetlo rumenorjava, znotraj temno sivorjava, jedro temno sivo; keramika: zelo grobozrna- ta; trdota: 5 zelo trda; dl. 6,3 cm, š. 6 cm. 798 SE 520, sek. 23, kv. 475, inv. št. P 26484 Držaj z delom ostenja posode, držaj je prevrtan; površina ni ohranjena; barva zunaj rjava v sledovih, znotraj nedoločljiva, jedro črno; keramika: finozrnata; trdota: 3 trda; dl. 3 cm, š. 2,5 cm. 799 SE 520, sek. 23 A, kv. 402, inv. št. P 27018 Odlomki ostenja posode; okras: na dveh je ohranjena po ena gumbasta aplika; površina je glajena; barva: zunaj črna, zno- traj rdečerumena, jedro črno; keramika: drobnozrnata; trdota: 4 trda; ostenje: dl. 3,4 cm, š. 4,4 cm, dno: pr. 12 cm, dl. 2,7 cm, š. 8,4 cm, v. 4,7 cm. 362 Dragomelj, AAS 106, 2022 790 SE 815, 791–803 SE 520; merilo 1 : 2. 363 Sek. 23A, SE 520 804 SE 520, sek. 23 A, kv. 411, inv. št. P 27020 Lonec; odlomki dna in ostenja, ustje ni ohranjeno; površina je glajena; barva: rjava; keramika: grobozrnata; trdota: 3 trda; v. 28 cm, pr. d. 15 cm. 805 SE 520, sek. 23 A, kv. 412, inv. št. P 27019 Ognjiščna koza; površina je glajena; barva: rumenordeča; ke- ramika: grobozrnata, zelo drobljiva; trdota: 4 trda; v. 16,6 cm, š. 15,4 cm. 364 Dragomelj, AAS 106, 2022 SE 520, merilo 1 : 3. 365 Sektor 19, SE 710, SE 715, SE 1005, SE 1093, 817 Sek. 19, kv. 467, inv. št. P 23767 SE 1001, SE 914 Lonec; odlomek ustja in ostenja; okras: kotanjasto rebro z izboklino; zunanja in notranja površina nista ohranjeni; barva: 806 SE 710, sek. 19, kv. 520, inv. št. P 23831 zelo temno siva, znotraj sled črne barve; keramika: drobnozr- Odlomek ostenja posode; okras: kotanjasto rebro; površina je nata; trdota: 3 trda; š. 5,7 cm, pr. 16 cm, dl. 4,7 cm. glajena; barva: rjava, jedro temno rjavo; keramika: grobozrna- ta; trdota: 3 trda; dl. 7 cm, š. 7,8 cm. 818 SE 502, sek. 19, kv. 489, inv. št. P 23811 Odlomek ustja in ostenja lonca; okras: kotanjasti vtisi na robu 807 SE 710, sek. 19, kv. 520, inv. št. P 23832 ustja; zunanja in notranja površina nista ohranjeni; barva rde- Odlomek ostenja z držajem; površina ni ohranjena; barva: čerumena do rjava, jedro zelo temno sivo; keramika: grobozr- zunaj in jedro svetlo rjavo, znotraj rdečerumena; keramika: nata; trdota: 3 trda; dl. 4,5 cm, š. 5,2 cm. grobozrnata; trdota: 4 trda; dl. 5,5 cm, š. 4,2 cm. 819 Sek. 19, 27, kv. 488, 498, inv. št. P 23808 808 SE 515, sek. 19, kv. 428, inv. št. P 23683 Odlomek ustja in ostenja lonca; okras: kotanjasti vtisi na robu Odlomek ostenja posode; okras: kotanjasto rebro; površina je ustja; zunanja in notranja površina nista ohranjeni; barva rde- glajena; barva: zunaj rjava, znotraj temno rjava, jedro temno čerumena; keramika: drobnozrnata; trdota: 3 trda; dl. 4,3 cm, sivo; keramika: zelo grobozrnata; trdota: 3 trda; dl. 3,2 cm, š. š. 5,3 cm. 4,4 cm. 820 SE 502, sek. 19, kv. 469, inv. št. P 23777 809 SE 1005, sek. 19, kv. 467, inv. št. P 23768 Odlomek ustja in ostenja lonca; okras: kotanjasti vtisi na robu Odlomek ostenja posode z držajem; površina je glajena; bar- ustja; površina je glajena; barva: rumenordeča, jedro temno va: rumenorjava, jedro temno sivo; keramika: drobnozrnata; sivo; keramika: grobozrnata; trdota: 3 trda; dl. 2,7 cm, š. trdota: 4 trda; š. 3,5 cm, dl. 7,4 cm. 3,8 cm. 810 SE 1093, sek. 19, kv. 456, inv. št. P 23732 Odlomek ustja in ostenja sklede; zunanja in notranja površina nista ohranjeni; barva: črna, zunaj sled temno rjave; keramika: drobnozrnata; trdota: 4 trda; dl. 2,6 cm, š. 3,2 cm. 811 SE 1001, sek. 19, kv. 467, inv. št. P 23766 Odlomek ostenja posode z delom ročaja; površina je glajena: barva: zelo temno siva; keramika: finozrnata; trdota: 4 trda; š. 4,1 cm, dl. 3,1 cm. 812 SE 914, sek. 19, kv. 456, inv. št. P 23737 Odlomek dna in ostenja posode; površina je glajena; barva: zunaj rumenordeča, znotraj temno rdečesiva, jedro temno sivo; keramika: zelo grobozrnata; trdota: 3 trda; pr. 13 cm, v. 3,7 cm. Sektor 19, SE 502 813 SE 502, sek. 19, kv. 479, inv. št. P 22943 Odlomek tanke žice; bron; dl. 5 cm, db. 0,2 cm, t. 1,3 g. 814 SE 502, sek. 19, kv. 480, inv. št. P 23797 Odlomek ostenja posode z delom ročaja; zunanja in notranja površina ohranjeni samo v sledovih; barva: rdečerumena, jedro sivo; keramika: drobnozrnata; trdota: 4 trda; dl. 3,3 cm, š. 2,6 cm. 815 SE 502, sek. 19, kv. 448, inv. št. P 23710 Odlomek ostenja posode z delom ročaja; zunanja in notra- nja površina nista ohranjeni; barva: temno siva; keramika: finozrnata; trdota: 3 trda; dl. 23 cm, š. 37, cm, š. ročaja 1,6 cm, db. 0,7 cm. 816 SE 502, sek. 19, kv. 499, inv. št. P 23819 Odlomek ustja in ostenja lonca; okras: kotanjasto rebro; zu- nanja in notranja površina nista ohranjeni; barva: zunaj rjava, znotraj in jedro črno; keramika: drobnozrnata; trdota: 4 trda; dl. 4,8 cm, š. 3,5 cm. 366 Dragomelj, AAS 106, 2022 806–807 SE 710, 808 SE 515, 809 SE 1005, 810 SE 1093, 811 SE 1001, 812 SE 914, 813–820 SE 502; 813 merilo 1 : 1, ostalo merilo 1 : 2. 367 Sektor 19, SE 502 832 SE 502, sek. 19, kv. 479, inv. št. P 23795 Odlomek ustja posode; zunanja in notranja površina nista 821 SE 502, sek. 19, kv. 428, inv. št. P 23684 ohranjeni; barva: temno rjava; keramika: grobozrnata; trdota: Lonec; odlomek ustja z vratom; površina je glajena; barva: zu- 4 trda; dl. 3,2 cm, š. 3,1 cm. naj temno sivorjava, znotraj zelo temno siva, jedro zelo temno sivo; keramika: zelo grobozrnata; trdota: 4 trda; pr. 16 cm, dl. 833 SE 502, sek. 19, kv. 420, inv. št. P 23681 2,7 cm. Odlomek ustja posode; okras: gladko rebro pod ustjem; površina je glajena; barva: rjava, jedro temno sivo; keramika: 822 SE 502, sek. 19, kv. 448, inv. št. P 23709 drobnozrnata; trdota: 4 trda; dl. 2,9 cm, š. 3,1 cm. Odlomek ustja in ostenja lonca; površina je glajena; barva: rdečerjava, jedro črno; keramika: finozrnata; trdota: 3 trda; dl. 3,7 cm, š. 4,9 cm. 823 SE 502, sek. 19, kv. 457, inv. št. P 23742 Lonec; odlomek ustja; zunanja in notranja površina nista ohra- njeni; barva: rdečerumena, jedro črno; keramika: drobnozrna- ta; trdota: 4 trda; pr. 14,5 cm, dl. 2 cm. 824 SE 502, sek. 19, kv. 410, inv. št. P 23672 Odlomek ustja in vratu lonca; površina je glajena; barva: rde- čerjava, znotraj in jedro črno; keramika: drobnozrnata; trdota: 5 zelo trda; dl. 2,5 cm, š. 3,5 cm. 825 SE 502, sek. 19, kv. 448, inv. št. P 23708 Lonec; odlomek ustja; zunanja in notranja površina nista ohra- njeni; barva: rdeča, jedro temno sivo; keramika: drobnozrnata; trdota: 3 trda; pr. 13 cm, dl. 3 cm. 826 SE 502, sek. 19, kv. 478, inv. št. P 23792 Odlomek ustja in vratu posode; zunanja površina ni ohra- njena, notranja glajena; barva: zelo temno siva; keramika: drobnozrnata; trdota: 3 trda; pr. 9,2 cm, dl. 4,2 cm, š. 3,5 cm. 827 SE 502, sek. 19, kv. 499, inv. št. P 23821 Odlomek ustja in ostenja lonca; zunanja in notranja površina nista ohranjeni; barva: zunaj rdeča, znotraj rdečerumena, jedro črno; keramika: grobozrnata; trdota: 3 trda; dl. 6,5 cm, š. 7,2 cm. 828 SE 502, sek. 19, kv. 489, inv. št. P 23810 Odlomek ustja in ostenja lonca; zunanja in notranja površi- na nista ohranjeni; barva svetlo rdeča, jedro črno; keramika: grobozrnata; trdota: 3 trda; dl. 5,3 cm, š. 8 cm. 829 SE 502, sek. 19, kv. 438, inv. št. P 23697 Odlomek ustja in vratu lonca; površina je glajena; barva: rde- ča, jedro temno rdečerjava; keramika: drobnozrnata; trdota: 4 trda; dl. 4,4 cm, š. 7,1 cm. 830 SE 502, sek. 19, kv. 476, inv. št. P 23784 Odlomek ustja lonca; površina je glajena; barva: zunaj temno rjava, znotraj in jedro črno; keramika: drobnozrnata; trdota: 5 zelo trda; dl. 4,7 cm, š. 3,8 cm. 831 SE 502, sek. 19, kv. 499, inv. št. P 23817 Odlomek ustja posode; na notranji strani so vzporedne ka- nelure; površina je glajena; barva: zunaj črna, znotraj in jedro temno rjavo; keramika: finozrnata; trdota: 5 zelo trda; dl. 3 cm, š. 2,5 cm. 368 Dragomelj, AAS 106, 2022 SE 502, merilo 1 : 2. 369 Sektor 19, SE 502 845 SE 502, sek. 19, kv. 479, inv. št. P 23794 Odlomek ostenja posode; okras: gladko rebro; površina 834 SE 502, sek. 19, kv. 457, inv. št. P 23738 je glajena; barva: temno rdečerjava, jedro črno; keramika: Skleda; odlomek ustja z ostenjem; površina je glajena; barva: grobozrnata, zelo drobljiva keramika: trdota: 5 zelo trda; dl. zunaj temno rjava, znotraj in jedro zelo temno sivo; keramika: 5,4 cm, š. 5,4 cm. drobnozrnata; trdota: 4 trda; pr. 20 cm, dl. 9,3 cm, š. 7,2 cm. 846 SE 502, sek. 19, kv. 459, inv. št. P 23760 835 SE 502, sek. 19, kv. 410, inv. št. P 23669 Odlomek ostenja posode; okras: gladko rebro; površina je gla- Skleda; odlomek ustja z ostenjem; okras: poševne kanelu- jena; barva: rdečerumena, jedro sivo; keramika: zelo grobozr- re; površina je glajena; barva: rdečerjava, jedro temno sivo; nata; trdota: 4 trda; dl. 5,7 cm, š. 6,5 cm. keramika: drobnozrnata; trdota: 4 trda; pr. 21 cm, dl. 5,6 cm, š. 6,7 cm. 836 SE 502, sek. 19, kv. 480, inv. št. P 23800 Skleda; odlomek ustja z ostenjem; zunanja in notranja površi- na nista ohranjeni; barva zelo temno siva; keramika: drobno- zrnata; trdota: 3 trda; pr. 18 cm, dl. 2,1 cm, š. 3,9 cm. 837 SE 502, sek. 19, kv. 499, inv. št. P 23823 Odlomek ustja in ostenja sklede; okras: poševne kanelure; površina je glajena; barva: temno rjava, jedro črno; keramika: drobnozrnata; trdota: 4 trda; dl. 3,1 cm, š. 4 cm. 838 Sek. 19, kv. 467, inv. št. P 23772 Odlomek ustja in ostenja sklede; površina je glajena; barva: črna; keramika: drobnozrnata; trdota: 4 trda; dl. 3,3 cm, š. 2,5 cm. 839 SE 502, sek. 19, kv. 498, inv. št. P 23816 Odlomek ustja in ostenja sklede; površina je glajena; barva: temno siva; keramika: drobnozrnata; trdota: 4 trda; dl. 4,4 cm, š. 5 cm. 840 SE 502, sek. 19, kv. 448, inv. št. P 23718 Odlomek fasetiranega ustja sklede; površina je glajena; barva: zelo temno siva; keramika: finozrnata; trdota: 4 trda; dl. 2,6 cm, š. 3,2 cm. 841 SE 502, sek. 19, kv. 459, inv. št. P 23758 Odlomek ustja sklede; površina je glajena; barva: temno siva; keramika: grobozrnata; trdota: 4 trda; dl. 2,5 cm, š. 4,4 cm. 842 SE 502, sek. 19, kv. 410, inv. št. P 23671 Odlomek ustja sklede; površina je glajena; barva: enotno temno siva; keramika: finozrnata; trdota: 3 trda; dl. 2,3 cm, š. 3,8 cm. 843 SE 502, sek. 19, kv. 457, inv. št. P 23743 Odlomek ostenja posode; okras: pet vzpo- rednih ozkih žlebov med dvema vrstama vtisov šila; zunanja in notranja površina nista zanesljivi; barva: zelo temno siva; ke- ramika: finozrnata; trdota: 3 trda; dl. 4,7 cm, š. 3,8 cm. 844 SE 502, sek. 19, kv. 410, inv. št. P 23668 Odlomek ostenja posode; okras: vzporedni žlebovi; površina zunaj neohranjena, znotraj glajena; barva: rjava, jedro črno; keramika: finozrnata; trdota: 3 trda; dl. 4,1 cm, š. 3,5 cm. 370 Dragomelj, AAS 106, 2022 SE 502, merilo 1 : 2. 371 Sektor 19, SE 502 857 SE 502, sek. 19, kv. 456, inv. št. P 23734 Odlomek ostenja posode; okras: okrogla aplika obdana z 847 SE 502, sek. 19, kv. 468, inv. št. P 23776 vrezom; zunanja in notranja površina nista zanesljivi; barva: Odlomki ostenja posode; okras: kotanjasta rebra prilepljena sivorjava, jedro temno sivo; keramika: drobnozrnata; trdota: 4 navpično in vodoravno; površina je glajena; barva: zunaj trda; dl. 3,1 cm, š. 3,3 cm. rdečerumena, znotraj rjava, jedro temno sivo; keramika: zelo grobozrnata; trdota: 3 trda; dl. 7,5 cm, š. 7,2 cm. 858 SE 502, sek. 19, kv. 469, inv. št. P 23778 Držaj z vtisom; površina ni ohranjena; barva: rumenordeča, 848 SE 502, sek. 19, kv. 446, inv. št. P 23701 jedro zelo temno sivo; keramika: zelo grobozrnata; trdota: 4 Odlomek ostenja posode; okras: kotanjasto rebro; zunanja in trda; dl. 3,5 cm, š. 3 cm, db. 2,1 cm. notranja površina nista ohranjeni; barva: zunaj rjava, znotraj in jedro zelo temno sivo; keramika: drobnozrnata; trdota: 3 trda; 859 SE 502, sek. 19, kv. 447, inv. št. P 23702 dl. 6,4 cm, š. 5,7 cm. Odlomek ostenja posode z držajem; zunanja in notranja površina nista zanesljivi; barva: zunaj rdečerumena, znotraj in 849 Sek. 19, kv. 477, iz profila, inv. št. P 23785 jedro zelo temno sivo; keramika: finozrnata; trdota: 3 trda; dl. Odlomek ostenja posode; okras: kotanjasto rebro; zunanja in 4,8 cm, š. 3,2 cm. notranja površina nista ohranjeni; barva: rdečerumena, jedro zelo temno sivo; keramika: grobozrnata; trdota: 3 trda; dl. 860 SE 502, sek. 19, kv. 469, inv. št. P 23780 6,1 cm, š. 4,8 cm. Odlomek ostenja posode z držajem; zunanja in notranja po- vršina nista ohranjeni; barva: rdečerumena, jedro temno sivo; 850 SE 502, sek. 19, kv. 458, inv. št. P 23752 keramika: finozrnata; trdota: 4 trda; dl. 4 cm, š. 3 cm. Odlomek ostenja posode; okras: kotanjasto rebro; zunanja in notranja površina nista ohranjeni; barva: zunaj svetlo rume- norjava, znotraj rumenordeča, jedro temno sivo; keramika: grobozrnata; trdota: 4 trda; dl. 6,8 cm, š. 10,3 cm. 851 SE 502, sek. 19, kv. 410, inv. št. P 23666 Odlomek ostenja posode; okras: kotanjasto rebro; zunanja in notranja površina nista zanesljivi; barva: zunaj rjavorumena, znotraj temno rjava, jedro črno; keramika: grobozrnata; trdo- ta: 4 trda; dl. 7,4 cm, š. 7,8 cm. 852 SE 502, sek. 19, kv. 457, inv. št. P 23739 Odlomek ostenja posode; okras: kotanjasto rebro; zunanja in notranja površina nista ohranjeni; barva: rdečerjava, jedro črno; keramika: grobozrnata; trdota: 3 trda; dl. 4 cm, š. 4,4 cm. 853 SE 502, sek. 19, kv. 447, inv. št. P 23837 Odlomek ostenja posode; okras: kotanjasto rebro; površina je glajena; barva: zunaj svetlo rumenorjava, znotraj in jedro zelo temno sivo; keramika: drobnozrnata; trdota: 4 trda; dl. 2,5 cm, š. 6,3 cm. 854 SE 502, sek. 19, kv. 509, inv. št. P 23827 Odlomek ostenja posode; okras: kotanjasto rebro; površina je glajena; barva: svetlo rjava, jedro zelo temno sivo; keramika: drobnozrnata; trdota: 4 trda; dl. 3,6 cm, š. 3,5 cm. 855 SE 502, sek. 19, kv. 519, inv. št. P 23829 Odlomek ostenja posode; okras: drobno rebro z vtisi palčke; zunanja in notranja površina nista ohranjeni; barva: zunaj sve- tlo rdeča, znotraj rdečerumena, jedro temno sivo; keramika: finozrnata; trdota: 3 trda; dl. 2,1 cm, š. 3,7 cm. 856 SE 502, sek. 19, kv. 429, inv. št. P 23689 Odlomek ostenja posode; okras: vodoravna aplika z dvema „rogljema“; površina je glajena; barva (premaz): rumenordeča, jedro črno; keramika: finozrnata; trdota: 4 trda; v. 3,8 cm, š. 3,4 cm. 372 Dragomelj, AAS 106, 2022 SE 502, merilo 1 : 2. 373 Sektor 19, SE 502 873 SE 502, sek. 19, kv. 450, inv. št. P 23731 Odlomek trapezastega ročaja posode površina ohranjena 861 SE 502, sek. 19, kv. 499, inv. št. P 23822 samo v sledovih; barva: rjava, jedro zelo temno sivo; kerami- Odlomek ostenja posode; okras: ovalna aplika; površina je ka: zelo grobozrnata; trdota: 5 zelo trda; dl. 4,5 cm, spodaj š. glajena; barva: zunaj rjava, znotraj in jedro črno; keramika: 6,4 cm, zgoraj š. 3,5 cm. grobozrnata; trdota: 3 trda; dl. 3,4 cm, š. 4,7 cm. 862 SE 502, sek. 19, kv. 429, inv. št. P 23691 Odlomek ostenja posode; okras: ovalna aplika; zunanja in no- tranja površina nista ohranjeni; barva: svetlo rjava, jedro sivo; keramika: drobnozrnata; trdota: 3 trda; dl. 4,9 cm, š. 3,3 cm. 863 SE 502, sek. 19, kv. 509, inv. št. P 23828 Odlomek držaja posode; površina slabo ohranjena, glajena; barva: svetlo rjava, jedro zelo temno sivo; keramika: grobozr- nata; trdota: 3 trda; dl. 5 cm, š. 3,3 cm. 864 SE 502, sek. 19, kv. 467, inv. št. P 23769 Odlomek držaja posode; površina je glajena; barva: rdečeru- mena, jedro črno; keramika: drobnozrnata; trdota: 3 trda; š. 3,1 cm, dl. 5,4 cm. 865 SE 502, sek. 19, kv. 438, inv. št. P 23699 Odlomek ostenja posode z držajem; površina je glajena; barva: zunaj rdeča, znotraj temno rjava, jedro črno; keramika: zelo grobozrnata; trdota: 4 trda; dl. 58 cm, š. 38 cm. 866 SE 502, sek. 19, kv. 490, inv. št. P 23814 Odlomek ostenja posode z držajem; površina ni ohranjena; barva rumenordeča, jedro zelo temno sivo; keramika: zelo grobozrnata; trdota: 4 trda; dl. 6,7 cm, š. 3,5 cm. 867 SE 502, sek. 19, kv. 478, inv. št. P 23790 Držaj posode; površina je glajena; barva: rjava, jedro zelo temno sivo; keramika: drobnozrnata; trdota: 4 trda; dl. 8,7 cm, š. 3,4 cm. 868 SE 502, sek. 19, kv. 488, inv. št. P 23805 Odlomek ostenja posode s tunelastim ročajem; površina je glajena; barva svetlo rjava, jedro črno; keramika: drobnozr- nata; trdota: 5 zelo trda; ostenje dl. 5,9 cm, š. 7,3 cm, ročaj dl. 4,1 cm, š. 3 cm. 869 SE 502, sek. 19, kv. 420, inv. št. P 23682 Odlomek ostenja posode s prevrtanim držajem; zunanja in notranja površina nista ohranjeni; barva: temno sivorjava; keramika: finozrnata; trdota: 3 trda; dl. 2,2 cm, š. 3,5 cm. 870 SE 502, sek. 19, kv. 456, inv. št. P 23733 Odlomek ostenja posode s prevrtanim držajem; površina je glajena; barva: rdečerjava, premaz − zelo temno siva, jedro temno sivo; keramika: finozrnata; trdota: 3 trda; dl. 4,3 cm, š. 5 cm. 871 SE 502, sek. 19, kv. 438, inv. št. P 23698 Odlomek ostenja posode s horizontalnim ročajem; površina ni ohranjena; barva: rdečerumena, jedro temno sivo; keramika: drobnozrnata; trdota: 3 trda; dl. 3 cm, š. 4,5 cm. 872 SE 502, sek. 19, kv. 459, inv. št. P 23757 Odlomek trapezastega ročaja posode; površina je glajena; barva: rdeča; keramika: grobozrnata; trdota: 5 zelo trda; dl. 6,4 cm, db. 1,1 cm, spodaj š. 5,7 cm, zgoraj š. 4,9 cm. 374 Dragomelj, AAS 106, 2022 SE 502, merilo 1 : 2. 375 Sektor 19, 502 885 SE 502, sek. 19, kv. 459, inv. št. P 23761 Odlomki dna in ostenja posode; površina je glajena; barva: 874 Sek. 19, 27, kv. 488, 498 (iz profila), inv. št. P 23809 rdečerjava, jedro temno sivo; barva premaza: temno rjava; Odlomek trakastega ročaja z delom ostenja posode; površina keramika: finozrnata; trdota: 5 zelo trda; pr. 7 cm, v. 1,9 cm. je glajena; barva temno rjava, jedro črno; keramika: drobnozr- nata; trdota: 4 trda; dl. 4,5 cm, š. 5,1 cm, db. 1,9 cm. 886 SE 502, sek. 19, kv. 459, inv. št. P 23759 Odlomek dna z ostenjem posode; zunanja in notranja površi- 875 SE 502, sek. 19, kv. 490, inv. št. P 23815 na nista ohranjeni; barva: rdečerumena; keramika: finozrnata; Odlomek trakastega ročaja z delom ostenja posode; površina trdota: 3 trda; pr. 8 cm, v. 2,3 cm. je glajena; barva: zelo temno siva; keramika: finozrnata; trdo- ta: 4 trda; dl. 6,7 cm, š. 3,5 cm. 887 Sek. 19, kv. 467, inv. št. P 23771 Odlomek dna z ostenjem posode; površina je glajena; barva: 876 SE 502, sek. 19, kv. 448, inv. št. P 23711 rdeča, jedro črno; keramika: zelo grobozrnata; trdota: 3 trda; Odlomek presegajočega ročaja z delom ostenja posode; zu- pr. 8 cm, dl. 8,5 cm, š. 6,3 cm, v. 2,6 cm. nanja in notranja površina nista ohranjeni; barva: temno siva; keramika: drobnozrnata; trdota: 3 trda; dl. 4 cm, š. 3,3 cm, 888 SE 502, sek. 19, kv. 458, inv. št. P 23753 ročaj š. 0,9 cm, db. 0,6 cm. Odlomek dna posode; površina je glajena; barva: rdeča, jedro temno rdečesiva; keramika: zelo grobozrnata; trdota: 4 trda; 877 SE 502, sek. 19, kv. 449, inv. št. P 23723 pr. 11,5 cm, v. 2,4 cm. Odlomek kolenčastega ročaja posode; površina ni ohranjena; barva: rumenordeča, jedro zelo temno sivo; keramika: zelo 889 SE 502, sek. 19, kv. 457, inv. št. P 23741 grobozrnata; trdota: 4 trda; dl. 4,2 cm, š. 3,1 cm, db. 1,5 cm. Odlomek dna z ostenjem posode; površina je glajena; barva: zunaj rdečerumena, znotraj temno rjava, jedro zelo temno 878 SE 502, sek. 19, kv. 448, inv. št. P 23705 sivo; keramika: zelo grobozrnata; trdota: 4 trda; pr. 10 cm, v. Odlomek trakastega ročaja posode; površina je glajena; barva: 2,5 cm. svetlo rjava, jedro temno sivo; keramika: drobnozrnata; trdota: 5 zelo trda; dl. 3,9 cm, š. 2,6 cm, db. 0,8 cm. 879 SE 502, sek. 19, kv. 448, inv. št. P 23707 Odlomek masivnega ročaja pekača; površina je glajena; barva: temno sivorjava, jedro temno sivo; keramika: finozrnata; trdo- ta: 3 trda; dl. 38 cm, š. 31, cm, db. 1,8 cm. 880 SE 502, sek. 19, kv. 456, inv. št. P 23735 Odlomek dna z ostenjem posode; površina je glajena; barva: temno sivorjava; keramika: drobnozrnata; trdota: 4 trda; pr. 8 cm, dl. 9,6 cm, š. 8,5 cm, v. 6,6 cm. 881 SE 502, sek. 19, kv. 420, inv. št. P 23687 Dno z ostenjem posode; površina je glajena; barva: zunaj rjava, znotraj in jedro temno sivorjavo; keramika: grobozrnata; trdota: 4 trda; pr. 11 cm, v. 4,1 cm. 882 SE 502, sek. 19, kv. 449, inv. št. P 23726 Odlomek dna posode; zunanja površina ni ohranjena, no- tranja glajena; barva: zunaj rdečerjava, znotraj svetlo rjava, jedro črno; keramika: drobnozrnata; trdota: 3 trda; pr. 4 cm, v. 1,2 cm. 883 SE 502, sek. 19, kv. 480, inv. št. P 23798 Odlomek dna z ostenjem posode; zunanja in notranja povr- šina ohranjeni samo v sledovih; barva: rdečerumena, jedro črno; keramika: drobnozrnata; trdota: 4 trda; pr. 5 cm, dl. 3,8 cm, š. 3 cm, v. 1,6 cm. 884 SE 502, sek. 19, kv. 419, inv. št. P 23670 Odlomek dna z ostenjem posode; zunanja in notranja površi- na nista ohranjeni; barva: zunaj temno rjava, znotraj in jedro črno; keramika: finozrnata; trdota: 4 trda; pr. 10 cm, v. 2,3 cm. 376 Dragomelj, AAS 106, 2022 SE 502, merilo 1 : 2. 377 Sektor 19, SE 502 899 Sek. 19 ali 20, brez podatkov (odkrit naknadno na deponiji), inv. št. P 22977 890 SE 502, sek. 19, kv. 459, inv. št. P 23756 Kamnit tolkač z žlebom na najširšem obsegu, kremenov pe- Odlomek masivnega ročaja pekača; površina ni ohranjena; ščenjak; pr. 5,6 cm, dl. 7,7 cm, t. 272 g. barva: rdečerumena, jedro zelo temno sivo; keramika: zelo grobozrnata; trdota: 4 trda; dl. 10 cm, š. 3,1 cm, db. 1,7 cm. 900 SE 502, sek. 19, kv. 410, inv. št. P 22976 Kamnit tolkač z žlebom na najširšem obsegu, vzhodno kara- 891 SE 502, sek. 19, kv. 419, inv. št. P 23678 vanški tonalit; pr. 7,2 cm, v. 4,8 cm, t. 364 g. Odlomek ročaja pekača; okras: izvlečeno gladko rebro na zunanji strani; površina ni ohranjena; barva: rdeča; keramika: drobnozrnata; trdota: 4 trda; dl. 4,7 cm, š. 4 cm. 892 SE 502, sek. 19, kv. 438, inv. št. P 23700 Odlomek masivnega ročaja pekača; površina je glajena; barva: svetlo rjava, jedro temno sivo; keramika: drobnozrnata; trdota: 3 trda; dl. 9,4 cm, š. 2,6 cm, db. 1,9 cm. 893 SE 502, sek. 19, kv. 448, inv. št. P 23717 901 SE 502, sek. 19, kv. 467, inv. št. P 27170 Odlomek roba pokrova(?); površina je glajena; barva: zunaj Del kamnitih žrmelj(?); dl. 6,9 cm, š. 4,5 cm, db. 4,6 cm. rumenorjava, znotraj in jedro temno sivo; keramika: zelo gro- bozrnata; trdota: 5 zelo trda; dl. 2,8 cm, š. 3,9 cm. 902 SE 502, sek. 19, kv. 457, inv. št. P 27161 Del kamnitih žrmelj; dl. 17,5 cm, š. 12 cm, db. 6,8 cm. 894 SE 502, sek. 19, kv. 447, inv. št. P 23836 Vretence; površina je glajena; barva: temno rjava; keramika: drobnozrnata; trdota: 4 trda; pr. 2,5 cm, v. 1,6 cm. 895 SE 502, sek. 19, kv. 509, inv. št. P 23835 Vretence; površina je glajena; barva: temno rjava; keramika: finozrnata; trdota: 4 trda; pr. 3,1 cm, v. 1,9 cm. 896 SE 502, sek. 19, kv. 500, inv. št. P 23834 Vretence; površina je glajena; barva: rdečerumena; keramika: grobozrnata; trdota: 4 trda; pr. 3,6 cm, v. 2,7 cm. 897 SE 502, sek. 19, kv. 480, inv. št. P 23799 Odlomek vretenca; površina slabo ohranjena; barva svetlo rjava, jedro temno sivo; keramika: finozrnata; trdota: 3 trda; dl. 2,7 cm, š. 1,7 cm, v. 2,2 cm. 898 SE 502, sek. 19, kv. 479, inv. št. P 23833 Svitek; površina je glajena; barva: temno rjavosiva; keramika: drobnozrnata; trdota: 4 trda; pr. 8,2 cm, db. 2,5 cm. 378 Dragomelj, AAS 106, 2022 SE 502; 890–898 merilo 1 : 2, ostalo merilo 1 : 3. 379 Sektor 27, SE 1156, SE 1115 903 SE 1156, sek. 27, kv. 483, inv. št. P 23859 Odlomek ostenja lonca z de- lom ročaja; okras: vtisi v obliki smrekove vejice in dva okro- gla kotanjasta vtisa; površina je glajena; barva: zunaj rjava, znotraj temno rjava, jedro črno; keramika: drobnozrnata; trdota: 5 zelo trda; dl. 9,4 cm, š. 8,8 cm. 904 SE 1115, sek. 27, kv. 494, PN 239/00, inv. št. P 28343 Lonec; odlomek ustja z ostenjem; površina je glajena; barva: rumenordeča; keramika: drobnozrnata; trdota: 3 trda; pr. 16 cm, dl. 4,6 cm, š. 5,2 cm. 905 SE 1115, sek. 27, kv. 494, PN 239/00, inv. št. P 28346 Skleda, odlomki ustja z ostenjem; površina ni ohranjena; barva: rjavo rdeča; keramika: drobnozrnata; trdota: 3 trda; pr. 16 cm. dl. 4,6 cm, š. 7,8 cm. 906 SE 1115, sek. 27, kv. 494, PN 239/00, inv. št. P 28342 Odlomek ustja in ostenja lonca; površina je glajena; barva: temno rjava; keramika: grobozrnata; trdota: 4 trda; dl. 7,2 cm, š. 7,8 cm. 907 SE 1115, sek. 27, kv. 494, PN 239/00, inv. št. P 28345 Odlomki ostenja posode; okras: kotanjasto rebro; površina ni ohranjena; barva: rdečerjava; keramika: drobnozrnata; trdota: 4 trda; dl. 6,2 cm, š. 8,3 cm. 908 SE 1115, sek. 27, kv. 494, PN 239/00, inv. št. P 28344 Odlomek ustja z ostenjem posode; površina je glajena; barva: temno sivorjava; keramika: drobnozrnata; trdota: 4 trda; dl. 2,1 cm, š. 4,6 cm. 909 SE 1115, sek. 27, kv. 494, PN 239/00, inv. št. P 28348 Odlomek dna posode; površina je glajena; barva: rjava; kera- mika: drobnozrnata; trdota: 4 trda; pr. 9 cm, v. 1,7 cm. 380 Dragomelj, AAS 106, 2022 904 SE 1156, 903–909 SE 1115; merilo 1 : 2. 381 Sektor 27, SE 1115, SE 520 910 SE 1115, sek. 27, kv. 494, PN 239/00, inv. št. P 27026 in P 27026a Lonec; odlomek ustja ter odlomki dna in ostenja; površina ohranjena v sledovih; barva: zunaj rdečerumena, znotraj in je- dro svetlo rdečerjava; keramika: drobnozrnata; trdota: 3 trda; pr. u. 18 cm, pr. d. 18 cm. 911 SE 520, sek. 27, kv. 494, PN 235/00, inv. št. P 27025 Lonec; Odlomek ustja in odlomki ostenja; okras: kotanjasto rebro; površina ni ohranjena, znotraj glajena; barva: zunaj rdečerumena (lisasta), znotraj rdečerumena in temno rjava (lisasta), jedro temno sivorjavo; keramika: drobnozrnata s posameznimi velikimi mineralnimi primesmi; trdota: 3 trda; pr. u. 29,2 cm, dl. u. 6,1 cm, š. 7,8 cm. 382 Dragomelj, AAS 106, 2022 910 SE 1115, 911 SE 520; merilo 1 : 3. 383 Sektor 27, SE 520 923 SE 520, sek. 27, kv. 516, inv. št. P 23906 Odlomek ustja z ostenjem posode; zunanja in notranja površi- 912 SE 520, sek. 27, kv. 494, inv. št. P 23858 na nista ohranjeni; barva: črna; keramika: grobozrnata; trdota: Lonec; odlomek ustja z ostenjem; zunanja in notranja površina 4 trda; dl. 3 cm, š. 3,2 cm. nista ohranjeni; barva: zunaj rdečerjava, znotraj in jedro črno; keramika: drobnozrnata; trdota: 4 trda; pr. 13 cm, dl. 3,5 cm, š. 924 SE 520, sek. 27, kv. 495, inv. št. P 23912 5,9 cm. Odlomek ustja posode; površina je glajena: barva: zunaj rdečerjava, znotraj in jedro črno; keramika: finozrnata, zelo 913 SE 520, sek. 27, kv. 494, inv. št. P 23895 drobljiva; trdota: 4 trda; dl. 32 cm, š. 2,3 cm. Lonec; odlomek ustja z ostenjem; površina je glajena: barva: rjava, jedro zelo temno sivo; keramika: finozrnata; trdota: 5 925 SE 520, sek. 27, kv. 494, inv. št. P 23917 zelo trda; pr. 11 cm, dl. 2,8 cm, š. 3,8 cm. Odlomek ustja posode; površina je glajena; barva: zunaj rde- čerjava, znotraj in jedro črno; keramika: zelo grobozrnata; trda 914 SE 520, sek. 27, kv. 485, inv. št. P 23877 4; dl. 2,4 cm, š. 4,1 cm. Odlomek ustja in vratu lonca; zunanja in notranja površina ni- sta ohranjeni; barva: svetlo rdeča, jedro temno sivo; keramika: 926 SE 520, sek. 27, kv. 497, inv. št. P 23870 drobnozrnata; trdota: 3 trda; dl. 3,2 cm, š. 5,6 cm. Odlomek ustja lonca; površina brisana; barva: zunaj rjava, znotraj in jedro zelo temno sivo; keramika: grobozrnata; trdo- 915 SE 520, sek. 27, kv. 485, inv. št. P 23910 ta: 4 trda; dl. 3,2 cm, š. 4,5 cm. Odlomek fasetiranega ustja lonca; površina je glajena; barva: svetlo rjava; keramika: drobnozrnata; trdota: 4 trda; dl. 2,4 cm, 927 SE 520, sek. 27, kv. 494, inv. št. P 23896 š. 2,5 cm. Odlomek ustja in ostenja lonca; zunanja in notranja površina nista ohranjeni; barva: rdečerumena, jedro temno sivo; kera- 916 SE 520, sek. 27, kv. 487, inv. št. P 23885 mika: grobozrnata; trdota: 3 trda; dl. 5,6 cm, š. 7,3 cm. Odlomek ustja posode; zunanja in notranja površina nista ohranjeni; barva: rdečerumena, jedro črno; keramika: drobno- 928 SE 520, sek. 27, kv. 497, inv. št. P 23899 zrnata; trdota: 3 trda; dl. 3,7 cm, š. 4 cm. Sodela; odlomek ustja z ostenjem in ročajem; površina je gla- jena; barva: rdečerumena; keramika: finozrnata; trdota: 5 zelo 917 SE 520, sek. 27, kv. 507, inv. št. P 23886 trda; dl. 5,8 cm, š. 4,8 cm. Odlomek ustja in ostenja lonca; zunanja in notranja površina nista ohranjeni; barva: rdeča; keramika: drobnozrnata; trdota: 3 trda; dl. 4,6 cm, š. 5,4 cm. 918 SE 520, sek. 27, kv. 518, inv. št. P 23879 Odlomek ustja in ostenja lonca; površina je glajena; barva: zunaj rdečerumena, znotraj rdeča, jedro črno; keramika: zelo grobozrnata; trdota: 4 trda; dl. 3,5 cm, š. 4,1 cm. 919 SE 520, sek. 27, kv. 504, inv. št. P 23861 Odlomek ustja in ostenja lonca; zunanja in notranja površina nista ohranjeni; barva: zunaj svetlo rumenorjava, znotraj rjava, jedro črno; keramika: grobozrnata; trdota: 4 trda; dl. 4,2 cm, š. 4 cm. 920 SE 520, sek. 27, kv. 517, inv. št. P 23871 Odlomek ustja lonca; okras: kotanjasti vtisi na robu ustja; zunanja in notranja površina nista ohranjeni; barva: rjava, jedro črno; keramika: drobnozrnata; trdota: 4 trda; dl. 2,5 cm, š. 3,6 cm. 921 SE 520, sek. 27, kv. 485, inv. št. P 23878 Odlomek ustja posode; površina brisana; barva: temno rjavosiva; keramika: grobozrnata; trdota: 4 trda; dl. 2,2 cm, š. 3,3 cm. 922 SE 520, sek. 27, kv. 494, inv. št. P 23893 Odlomek ustja posode; zunanja in notranja površina nista ohranjeni; barva: rdeča, jedro temno sivo; keramika: finozrna- ta; trda 3; dl. 1,8 cm, š. 2,4 cm. 384 Dragomelj, AAS 106, 2022 SE 520; merilo 1 : 2. 385 Sektor 27, SE 520 929 SE 520, sek. 27, kv. 494, inv. št. P 23888 Lonec; odlomek ostenja; okras: kotanjasto rebro; površina brisana; barva: rdečerumena; keramika: drobnozrnata; trdota: 3 trda; dl. 5 cm, š. 5,6 cm. 930 SE 520, sek. 27, kv. 485, inv. št. P 23909 Lonec; odlomek ostenja; površina je glajena; barva: temno rjava; keramika: finozrnata; trdota: 4 trda; pr. 16 cm, dl. 3,8 cm, š. 6,3 cm. 931 SE 520, sek. 27, kv. 504, inv. št. P 23860 Odlomek ustja z ostenjem skodele; rob ustja je deformiran zaradi odlomljenega presegajočega ročaja ali apliciranega okrasa; površina je glajena; barva: sivorjava, jedro črno; kera- mika: drobnozrnata; trdota: 4 trda; dl. 4,4 cm, š. 6,2 cm. 932 SE 520, sek. 27, kv. 495, inv. št. P 23901 Odlomek ustja in ostenja sklede; zunanja in notranja površina nista ohranjeni; barva: temno siva; keramika: finozrnata; trdo- ta: 4 trda; dl. 3,4 cm, š. 2,2 cm. 933 SE 520, sek. 27, kv. 484, inv. št. P 23874 Odlomek ustja in ostenja sklede površina je glajena; barva: rdečerumena; keramika: drobnozrnata; trdota: 3 trda; dl. 2,9 cm, š. 5 cm. 934 SE 520, sek. 27, kv. 494, inv. št. P 23889 Odlomek ustja in ostenja sklede; površina je glajena; barva: temno rjava, jedro črno; keramika: drobnozrnata; trdota: 4 trda; dl. 3,2 cm, š. 4,6 cm. 935 SE 520, sek. 27, kv. 494, inv. št. P 23916 Odlomek fasetiranega ustja in ostenja sklede; zunanja povr- šina ni ohranjena, notranja glajena; barva: zunaj svetlo rjava, znotraj in jedro zelo temno rjava; keramika: drobnozrnata; trdota: 4 trda; dl. 3 cm, š. 4,8 cm. 936 SE 520, sek. 27, kv. 504, inv. št. P 23868 Odlomek ustja sklede; površina brisana; barva: zelo temno siva; keramika: finozrnata; trdota: 3 trda; dl. 2,5 cm, š. 3,5 cm. 937 SE 520, sek. 27, kv. 518, inv. št. P 23884 Odlomek ustja in ostenja sklede; površina je glajena; barva: temno rjava; keramika: finozrnata; trdota: 4 trda; dl. 2,4 cm, š. 2,3 cm. 938 SE 520, sek. 27, kv. 485, inv. št. P 23908 Odlomek fasetiranega ustja sklede; površina je glajena; barva: temno rjava; keramika: finozrnata; trdota: 4 trda; dl. 2 cm, š. 3 cm. 939 SE 520, sek. 27, kv. 494, inv. št. P 23891 Odlomek ustja sklede; okras: poševne kanelure; površina je glajena; barva: rjava, jedro zelo temno sivo; keramika: finozr- nata; trdota: 4 trda; dl. 2,3 cm, š. 2,2 cm. 386 Dragomelj, AAS 106, 2022 SE 520; merilo 1 : 2. 387 Sektor 27, SE 520 951 SE 520, sek. 27, kv. 504, inv. št. P 23862 Odlomek ostenja posode; okras: kotanjasto rebro; zunanja in 940 SE 520, sek. 27, kv. 507, inv. št. P 23869 notranja površina nista ohranjeni; barva: rdečerjava, jedro zelo Odlomek ostenja posode; okras: pod pravim kotom zalo- temno sivo; keramika: grobozrnata; trdota: 4 trda; dl. 5,8 cm, mljeno gladko rebro; površina je glajena; barva: zunaj rdeča, š. 6,5 cm. znotraj rjava, jedro črno; keramika: grobozrnata; trdota: 4 trda; dl. 2,2 cm, š. 3,8 cm. 952 SE 520, sek. 27, kv. 518, inv. št. P 23867 Odlomek držaja posode; površina ni ohranjena; barva: svetlo 941 SE 520, sek. 27, kv. 508, inv. št. P 23873 rumenorjava, jedro zelo temno sivo; keramika: drobnozrnata; Odlomek ostenja posode; okras: gladko rebro; zunanja in no- trdota: 3 trda; dl. 2,7 cm, š. 2,6 cm. tranja površina nista ohranjeni; barva: zunaj svetlo rdečerjava, znotraj in jedro zelo temno sivo; keramika: zelo grobozrnata; 953 SE 520, sek. 27, kv. 508, inv. št. P 23872 trdota: 4 trda; dl. 7 cm, š. 6 cm. Odlomek držaja posode; površina brisana; barva: črna; kera- mika: grobozrnata; trdota: 3 trda; dl. 4,1 cm, š. 2 cm. 942 SE 520, sek. 27, kv. 516, inv. št. P 23907 Odlomek ostenja posode; okras: dva dolga vtisa ali vreza; 954 SE 520, sek. 27, kv. 484, inv. št. P 23875 površina je glajena; barva: rdeča; keramika: zelo grobozrnata; Držaj posode; površina brisana; barva: rdečerumena, jedro trdota: 5 zelo trda; dl. 3,9 cm, š. 6,2 cm. zelo temno sivo; keramika: drobnozrnata; trdota: 4 trda; dl. 4,1 cm, š. 2,4 cm. 943 SE 520, sek. 27, kv. 498, inv. št. P 23913 Odlomek ostenja posode; okras: kotanjasto rebro in vrez; 955 SE 520, sek. 27, kv. 506, inv. št. P 23881 površina je glajena: barva: zunaj temno rdečerjava, znotraj Odlomek držaja posode; površina ni ohranjena; barva: in jedro rdeče; keramika: finozrnata; trdota: 5 zelo trda; dl. rumenordeča; keramika: zelo grobozrnata, keramika: je zelo 3,2 cm, š. 3 cm. neobstojna; trdota: 4 trda; dl. 3,9 cm, š. 3 cm. 944 SE 520, sek. 27, kv. 504, inv. št. P 23847 Odlomek ostenja posode; okras: kotanjasto rebro; površina je glajena; barva: rjava, jedro zelo temno sivo; keramika: drob- nozrnata; trdota: 4 trda; dl. 2,7 cm, š. 3,8 cm. 945 SE 520, sek. 27, kv. 507, inv. št. P 23882 Odlomek ostenja posode; okras: kotanjasto rebro; površina brisana; barva: rdečerumena; keramika: drobnozrnata; trdota: 4 trda; dl. 2,6 cm, š. 2,7 cm. 946 SE 520, sek. 27, kv. 494, inv. št. P 23857 Odlomek ostenja posode; okras: rebro z vtisi palčke; zunanja in notranja površina nista ohranjeni; barva: zunaj svetlo siva, znotraj rjava, jedro zelo temno sivo; keramika: drobnozrnata; trdota: 3 trda; dl. 4,8 cm, š. 4,3 cm. 947 SE 520, sek. 27, kv. 504, inv. št. P 23863 Odlomek ostenja posode; okras: kotanjasto rebro; zunanja in notranja površina nista ohranjeni; barva: rdečerumena; kera- mika: drobnozrnata; trdota: 3 trda; dl. 3,6 cm, š. 5,2 cm. 948 SE 520, sek. 27, kv. 485, inv. št. P 23911 Odlomek ostenja posode; okras: kotanjasto rebro; zunanja in notranja površina nista hranjeni; barva: rdečerumena, jedro črno; keramika: grobozrnata; trdota: 4 trda; dl. 5,2 cm, š. 5 cm. 949 SE 520, sek. 27, kv. 494, inv. št. P 23890 Odlomek ostenja posode; okras: kotanjasto rebro; površina je glajena; barva: zunaj rdečerumena, znotraj sivorjava, jedro zelo temno sivo; keramika: grobozrnata; trdota: 3 trda; dl. 5,7 cm, š. 6,3 cm. 950 SE 520, sek. 27, kv. 496, inv. št. P 23905 Odlomek ostenja posode; okras: kotanjasto rebro; zunanja površina ni ohranjena, notranja glajena; barva: zunaj in jedro črno, znotraj rjava; keramika: grobozrnata; trdota: 4 trda; dl. 4,5 cm, š. 3,8 cm. 388 Dragomelj, AAS 106, 2022 SE 520; merilo 1 : 2. 389 Sektor 27, SE 520 968 SE 520, sek. 27, kv. 517, inv. št. P 23850 Odlomek trakastega ročaja posode; površina je glajena; barva: 956 SE 520, sek. 27, kv. 517, inv. št. P 23852 rdečerjava, jedro črno; keramika: grobozrnata; trdota: 4 trda; Odlomek tunelastega ročaja posode; površina ni ohranjena; dl. 4 cm, š. 4,3 cm, db. 1,3 cm. barva: rdečerumena, jedro zelo temno sivo; keramika: drob- nozrnata; trdota: 3 trda; dl. 3 cm, š. 4 cm, db. 3,2 cm. 969 SE 520, sek. 27, kv. 517, inv. št. P 23851 Odlomek trakastega ročaja posode; na zunanji strani sta dva 957 SE 520, sek. 27, kv. 497, inv. št. P 23914 plitva široka žlebova; površina je glajena; barva: rjava, jedro Odlomek tunelastega ročaja; zunanja in notranja površina temno rdečesiva; keramika: drobnozrnata; trdota: 5 zelo trda; nista hranjeni; barva: svetlo rjava, jedro črno; keramika: drob- dl. 3,8 cm, š. 3,4 cm, db. 1,3 cm. nozrnata; trdota: 5 zelo trda; dl. 3,3 cm, š. 2,5 cm. 970 SE 520, sek. 27, kv. 506, inv. št. P 23898 958 SE 520, sek. 27, kv. 517, inv. št. P 23880 Odlomek dna z ostenjem posode; zunanja in notranja površi- Odlomek držaja posode; površina ni ohranjena; barva: rume- na nista ohranjeni; barva: zunaj rdečerumena, znotraj in jedro nordeča; keramika: drobnozrnata; trdota: 4 trda; dl. 2,7 cm, š. zelo temno sivo; keramika: drobnozrnata; trdota: 5 zelo trda; 3,4 cm. pr. 10,5 cm, v. 2,5 cm, dl. 9,4 cm, š. 4,7 cm. 959 SE 520, sek. 27, kv. 504, inv. št. P 23848 971 SE 520, sek. 27, kv. 518, inv. št. P 23883 Odlomek ostenja posode z drobno podolgovato apliko; Odlomek roba pekača ali pokrova; zunanja in notranja površi- površina je glajena; barva: zunaj rjava, znotraj in jedro črno; na nista ohranjeni; barva: zunaj rdečerumena znotraj in jedro keramika: zelo grobozrnata; trdota: 5 zelo trda; dl. 2,3 cm, š. zelo temno sivo; keramika: zelo grobozrnata; trdota: 5 zelo 2,4 cm. trda; dl. 2,9 cm, š. 2,8 cm. 960 SE 520, sek. 27, kv. 506, inv. št. P 23900 Odlomek kolenčastega ročaja posode; površina ni ohranjena; barva: rdečerumena; keramika: drobnozrnata; trdota: 4 trda; dl. 3 cm, š. 2,1 cm, db. 2,6 cm. 961 SE 520, sek. 27, kv. 495, inv. št. P 23904 Odlomek trakastega ročaja z delom ostenja posode; zunanja in notranja površina nista ohranjeni; barva: rdečerumena; ke- ramika: zelo grobozrnata; trdota: 3 trda; dl. 2,2 cm, š. 3,5 cm, š. ročaja 2 cm, db. 0,6 cm. 962 SE 520, sek. 27, kv. 494, inv. št. P 23892 Odlomek ročaja z delom ostenja posode; površina ni ohranje- na; barva: rdeča, jedro sivo; keramika: drobnozrnata; trdota: 3 trda; dl. 2,7 cm, š. 2,6 cm, db. 1,2 cm. 963 SE 520, sek. 27, kv. 494, inv. št. P 23894 Odlomek ročaja posode; površina je glajena; barva: rjava, jedro temno sivo; keramika: drobnozrnata; trdota: 4 trda; dl. 2,9 cm, š. 1,5 cm, db. 0,9 cm. 964 SE 520, sek. 27, kv. 497, inv. št. P 23915 Odlomek ostenja posode z delom ročaja; okras: navpični vrezi; površina brisana; barva: rjava; keramika: drobnozrnata; zelo trda 6; dl. 3,4 cm, š. 4,4 cm. 965 SE 520, sek. 27, kv. 518, inv. št. P 23866 Odlomek trakastega ročaja posode; površina ni ohranjena; barva: rdečerumena, jedro sivo; keramika: grobozrnata; trdo- ta: 3 trda; dl. 3,1 cm, š. 2,8 cm, db. 1,1 cm. 966 SE 520, sek. 27, kv. 487, inv. št. P 23887 Odlomek trakastega ročaja posode; površina ni ohranjena; barva: temno rjava; keramika: grobozrnata; trdota: 3 trda; dl. 3,4 cm, š. 3,7 cm, db. 1,4 cm. 967 SE 520, sek. 27, kv. 495, inv. št. P 23903 Odlomek trakastega ročaja posode; površina ni ohranjena; barva: svetlo rdeča; keramika: drobnozrnata; trdota: 3 trda; dl. 4 cm, š. 3,4 cm, db. 1,4 cm. 390 Dragomelj, AAS 106, 2022 SE 520; merilo 1 : 2. 391 Sektor 27, SE 520 984 SE 520, sek. 27, kv. 497, inv. št. P 23854 Odlomek svitka; površina ni ohranjena; barva: bledo rjava, 972 SE 520, sek. 27, kv. 497, inv. št. P 23839 jedro temno sivo; keramika: drobnozrnata; trdota: 3 trda; dl. Tkalska utež; površina je glajena; barva: rdečerumena, jedro 3,4 cm, db. 3,3 cm. temno rjavo; keramika: finozrnata; trdota: 4 trda; v. 6 cm, š. 5 cm. 985 SE 520, sek. 27, kv. 493, inv. št. P 27165 Kroglast kamen, morda terilnik; pr. 7,5 cm. 973 SE 520, sek. 27, kv. 497, inv. št. P 23840 Tkalska utež; površina je glajena; barva: rdeča, jedro zelo temno sivo; keramika: drobnozrnata; trdota: 4 trda; v. 7,5 cm, š. 5 cm. 974 SE 520, sek. 27, kv. 497, inv. št. P 23841 Tkalska utež; površina je glajena; barva: zelo temno siva; kera- mika: drobnozrnata; trdota: 4 trda; v. 4,4 cm, š. 5,2 cm. 975 SE 520, sek. 27, kv. 516, inv. št. P 23842 Odlomek tkalske uteži; površina ni ohranjena; barva: rdečer- java, jedro temno sivorjavo; keramika: drobnozrnata; trdota: 3 trda; v. 2,2 cm, š. 4,4 cm. 976 SE 520, sek. 27, kv. 516, inv. št. P 23843 Odlomek tkalske uteži; površina ni ohranjena; barva: rjava, jedro temno sivo; keramika: grobozrnata; trdota: 4 trda; v. 2,4 cm, š. 3,2 cm. 977 SE 520, sek. 27, kv. 517, inv. št. P 23849 Odlomek tkalske uteži; površina ni ohranjena; barva: rdeče- rumena, jedro črno; keramika: finozrnata; trdota: 3 trda; v. 2,4 cm, š. 3,5 cm. 978 SE 520, sek. 27, kv. 504, inv. št. P 23846 Vretence; površina je glajena; barva: svetlo rjava, jedro temno sivo; keramika: finozrnata; trdota: 3 trda; v. 2,1 cm, š. 2,9 cm. 979 SE 520, sek. 27, kv. 516, inv. št. P 23844 Vretence; površina ni ohranjena; barva: svetlo rdeča; keramika: finozrnata; trdota: 3 trda; pr. 2,2 cm, db. 0,8 cm. 980 SE 520, sek. 27, kv. 494, inv. št. P 23845 Odlomek vretenca; površina je glajena; barva: temno sivorja- va; keramika: finozrnata; trdota: 4 trda; v. 1,3 cm, š. 2,4 cm. 981 SE 520, sek. 27, kv. 497, inv. št. P 23855 Svitek; površina je glajena; barva: temno rdečerjava do rdeča; keramika: finozrnata; trdota: 5 zelo trda; pr. 8 cm, db. 3,4 cm. 982 SE 520, sek. 27, kv. 516, inv. št. P 23853 Odlomek svitka; površina ni ohranjena; barva: rdečerumena, jedro zelo temno sivo; keramika: drobnozrnata; trdota: 3 trda; dl. 11,8 cm, db. 4,4 cm. 983 SE 520, sek. 27, kv. 494, inv. št. P 23856 Odlomek svitka; površina ni ohranjena; barva: rdečerumena, jedro sivo; keramika: drobnozrnata; trdota: 3 trda; dl. 6,5 cm, š. 3,3 cm. 392 Dragomelj, AAS 106, 2022 SE 520; merilo 1 : 3. 393 Sek. 20, SE 558, 534, 598, 634, 535, 819 986 SE 558, sek. 20, kv. 492, inv. št. P 26368 Lonec; odlomek ustja z ostenjem; površina je glajena; barva: rjavorumena, jedro temno sivo; keramika: drobnozrnata; trdo- ta: 4 trda; dl. 3,7 cm, š. 6,4 cm. 987 SE 534, sek. 20, kv. 493, inv. št. P 26363 Odlomek ustja lonca; površina je glajena; barva: rdečerumena, jedro črno; keramika: drobnozrnata s posameznimi večjimi mineralnimi delci; trdota: 3 trda; dl. 3,4 cm, š. 5,5 cm. 988 SE 534, sek. 20, kv. 493, inv. št. P 26364 Odlomek ustja in ostenja sklede; površina je glajena; barva: zunaj rdečerjava, znotraj temno rjavosiva, jedro črno; kerami- ka: grobozrnata; trdota: 4 trda; dl. 3,7 cm, š. 4,6 cm. 989 SE 534, sek. 20, kv. 493, inv. št. P 26365 Odlomek ustja posode; površina je glajena; barva: zunaj rjava, znotraj in jedro zelo temno rjavosiva; keramika: drobnozrnata; trdota 3 trda; dl. 2,4 cm, š. 2,7 cm. 990 SE 534, sek. 20, kv. 493, inv. št. P 26362 Držaj posode; površina je glajena; barva: zunaj rdečerumena, znotraj rdečerumena, jedro temno sivo do črno; keramika: drobnozrnata s posameznimi večjimi delci; trdota 3 trda; dl. 5,5 cm, š. 3,2 cm. 991 SE 534, sek. 20, kv. 493, inv. št. P 26361 Odlomek ostenja lonca z držajem; površina je glajena; barva: zunaj rdečerjava, znotraj rdečerumena, jedro zelo temno sivo; keramika: drobnozrnata z večjimi kosi zdrobljene keramike; trdota: 3 trda; dl. 9,6 cm, š. 9,1 cm. 992 SE 598, sek. 20, kv. 501, inv. št. P 26371 Odlomek ostenja posode; okras: ohranjeni so trije drobni vtisi ali vrezi; površina je glajena; barva: zunaj rjava, znotraj in je- dro temno sivo; keramika: finozrnata; trdota 3 trda; dl. 2,2 cm, š. 2,6 cm. 993 SE 634, sek. 20, kv. 513, inv. št. P 26353 Dno posode; površina je glajena; barva: temno rjava; kerami- ka: drobnozrnata s posameznimi večjimi delci; trdota: 3 trda; pr. 9 cm, v. 1,6 cm. 994 SE 535, sek. 20, kv. 493, inv. št. P 26370 Tkalska utež; površina ni ohranjena; barva: rjava, jedro zelo temno rjavosiva; keramika: drobnozrnata s posameznimi večjimi kosi zdrobljene keramike; trdota: 3 trda; spodnji del dl. 3,8 cm, š. 3,4 cm, v. 2,6 cm, zgornji del dl. 2,5 cm, š. 2,8 cm, v. 3,2 cm. 995 SE 819, sek. 20, kv. 503, inv. št. P 27186 Del kamnitih žrmelj; dl. 15 cm, š. 12,5 cm, db. 5,5 cm. 394 Dragomelj, AAS 106, 2022 986 SE 558, 987–991 SE 534, 992 SE 598, 993 SE 634, 994 SE 535, 995 SE 819; 995 merilo 1 : 3, ostalo merilo 1 : 2. 395 Sektor 20, SE 586, SE 594, SE 520 996 SE 586, sek. 20, kv. 491, inv. št. P 26369 Lonec; odlomek ustja z ostenjem; okras: kotanjasto rebro; površina je glajena; barva: zunaj rdeča do rdečerjava, znotraj svetlo rjava, jedro zelo temno sivo; keramika: grobozrnata; trdota: 3 trda; pr. 12 cm, dl. 14 cm, š. 9 cm. 997 SE 520, sek. 20, kv. 514, inv. št. P 26356 Lonec; odlomek ustja z ostenjem; površina je glajena; barva: zunaj rumenordeča, znotraj temno rjava; keramika: grobozr- nata; trdota: 3 trda; pr. 17 cm, dl. 4,2 cm, š. 5,7 cm. 998 SE 520, sek. 20, kv. 514, inv. št. P 26355 Lonec; odlomek fasetiranega ustja z vratom posode; povr- šina je glajena; barva: rumenordeča, jedro zelo temno sivo; keramika: drobnozrnata; trdota: 3 trda; pr. 18,5 cm, dl. 4,1 cm, š. 6,5 cm. 999 SE 594, sek. 20, kv. 461, PN 159/00, inv. št. P 27015 Skleda; odlomki ustja, ostenja in dna z ostenjem; površina ohranjena v sledovih, glajena; barva: zunaj temno sivorjava, znotraj rjava, jedro zelo temno sivo; keramika: finozrnata; trdota: 3 trda; pr. 19 cm, v. 9, cm, pr. d. 3,5 cm. 1000 SE 594, sek. 20, kv. 461, PN 159/00, inv. št. P 27016 Skleda; odlomki ustja in ostenja; okras: kanelure na zgornjem delu ustja; površina je glajena; barva: zunaj rjava, znotraj zelo temno siva, jedro črno; keramika: grobozrnata; trdota: 3 trda; pr. 19 cm, dl. 6 cm, š. 9 cm. 1001 SE 520, sek. 20, kv. 512, inv. št. P 23989 Odlomek ustja posode; okras: vtisi na robu ustja; površina ni ohranjena; barva: zunaj rdečerumena, znotraj in jedro zelo temno sivo; keramika: finozrnata; trdota: 3 trda; dl. 1,8 cm, š. 2,3 cm. 1002 SE 594, sek. 20, kv. 461, PN 159/00, inv. št. P 27017 Odlomek ustja in vratu lonca; površina je glajena; barva: črna; keramika: drobnozrnata; trdota: 5 zelo trda; dl. 3,4 cm, š. 6,9 cm. 1003 SE 520, sek. 20, kv. 503, inv. št. P 26367 Odlomek ustja in ostenja lonca; površina ni ohranjena; barva: rdeča, jedro temno rdečesiva; keramika: drobnozrnata; trdota: 2 mehka; dl. 3 cm, š. 2,9 cm. 396 Dragomelj, AAS 106, 2022 996 SE 586, 999–1000, 1002 SE 594, 997–998, 1001, 1003 SE 520; merilo 1 : 2. 397 Sektor 20, SE 520 1015 SE 520, sek. 20, kv. 451, inv. št. P 26351 Odlomek dna z ostenjem posode; površina ohranjena v 1004 SE 520, sek. 20, kv. 513, inv. št. P 26360 sledovih; barva: zunaj svetlo rjava, znotraj rjava, jedro zelo Odlomek ostenja posode; okras: kotanjasto rebro; površina ni temno sivo; keramika: drobnozrnata; trdota: 3 trda; dl. 4 cm, š. ohranjena; barva: zunaj rdečerumena, jedro zelo temno sivo; 10 cm, v. 2,4 cm. keramika: zelo grobozrnata; trdota: 2 mehka; dl. 4,1 cm, š. 5,6 cm. 1016 SE 520, sek. 20, kv. 514, inv. št. P 26354 Odlomek dna posode; površina je glajena; barva: zunaj rjava, 1005 SE 520, sek. 20, kv. 513, inv. št. P 26359 znotraj rdečerumena, jedro temno sivo; keramika: drobnozr- Odlomek ostenja posode; okras: kotanjasto rebro; površina ni nata; trdota: 3 trda; dl. 5,3 cm, š. 5,4 cm, v. 3,1 cm. ohranjena; barva: zunaj rdečerumena, znotraj in jedro zelo temno sivo; keramika: grobozrnata; trdota: 3 trda; dl. 3,8 cm, 1017 SE 520, sek. 20, kv. 512, inv. št. P 23999 š. 5,5 cm. Odlomek dna z ostenjem posode; površina je glajena; barva: rjava, jedro temno sivo; keramika: finozrnata s posameznimi 1006 SE 520, sek. 20, kv. 503, inv. št. P 26366 večjimi mineralnimi delci; trdota: 3 trda; dl. 2,8 cm, š. 4 cm, v. Odlomek ostenja posode; okras: kotanjasto rebro; površina 1,9 cm. ni ohranjena; barva: zunaj rdečerumena, znotraj rjava, jedro temno rumenorjava; keramika: grobozrnata; trdota: 3 trda; dl. 1018 SE 520, sek. 20, kv. 513, inv. št. P 26357 3 cm, š. 4,5 cm. Odlomek dna z ostenjem posode; površina ni ohranjena; barva: zunaj rjava, znotraj in jedro temno sivorjavo; keramika: 1007 SE 520, sek. 20, kv. 512, inv. št. P 23998 drobnozrnata; trdota: 4 trda; dl. 5,7 cm, š. 4,3 cm, v. 4,4 cm. Držaj posode; okras: vtisi (prsta) na zunanjem robu držaja; ohranjen čep za pritrditev na ostenje posode; površina ni 1019 SE 1, sek. 20, kv. 471a, inv. št. P 23995 ohranjena; barva: rjava, jedro temno sivo; keramika: zelo gro- Odlomek trakastega ročaja posode; površina ohranjena v sle- bozrnata; trdota: 5 zelo trda; dl. 5,7 cm, š. 5,1 cm. dovih; barva: sivorjava, jedro temno sivo; keramika: finozrnata; trdota: 4 trda; dl. 4,2 cm, š. 2,8 cm, db. 0,9 cm. 1008 SE 520, sek. 20, kv. 503, inv. št. P 23996 Odlomek držaja posode; površina ni ohranjena; barva: rjavo- 1020 SE 1, sek. 20, kv. 483, inv. št. P 26352 rumena, jedro zelo temno sivo; keramika: grobozrnata; trdota: Odlomek dna posode; površina ohranjena v sledovih; barva: 4 trda; dl. 4,7 cm, š. 2,9 cm. zunaj rdečerumena, znotraj rjava, jedro zelo temno sivo; kera- mika: drobnozrnata s posameznimi večjimi mineralnimi delci; 1009 SE 520, sek. 20, kv. 511, inv. št. P 23997 trdota: 3 trda; dl. 5,7 cm, š. 8,2 cm, v. 2 cm. Držaj posode; površina ni ohranjena; barva: rdečerumena, jedro zelo temno sivo; keramika: grobozrnata; trdota: 3 trda; dl. 5,4 cm, š. 2,4 cm. 1010 SE 520, sek. 20, kv. 492, inv. št. P 23993 Odlomek trakastega ročaja posode; površina je glajena; barva: zunaj, znotraj in jedro temno sivorjavo; keramika: drobnozr- nata; trdota: 4 trda; dl. 3,1 cm, š. 2,7 cm, db. 0,8 cm. 1011 SE 520, sek. 20, kv. 513, inv. št. P 26358 Odlomek horizontalnega ročaja posode, na zunanji strani je širok plitev žleb; površina ni ohranjena; barva: rdečerjava; keramika: grobozrnata; trdota: 4 trda; dl. 5,2 cm, db. 2,6 cm. 1012 SE 520, sek. 20, kv. 504, inv. št. P 23992 Odlomek trakastega ročaja posode; površina je glajena; barva: rdeča, jedro zelo temno sivo; keramika: drobnozrnata; trdota; 3 trda; dl. 3,1 cm, š. 2,6 cm, db. 1,1 cm. 1013 SE 520, sek. 20, kv. 504, inv. št. P 23991 Trakast ročaj z delom ostenja posode; površina je glajena; barva: zunaj rdečerumena, znotraj rjavorumena, jedro zelo temno sivo; keramika: finozrnata; trdota: 3 trda; dl. ostenja 6,4 cm, š. 4,3 cm, š. ročaja 1,7 cm. 1014 SE 520, sek. 20, kv. 441a, inv. št. P 23994 Odlomek masivnega ročaja pekača; površina je glajena; barva: od svetlo do sivorjave; keramika: grobozrnata; trdota: 3 trda; dl. 3,8 cm, š. 3,3 cm, db. 2,4 cm. 398 Dragomelj, AAS 106, 2022 1004–1018 SE 520, 1019–1020 SE 1; merilo 1 : 2. 399 Sektor 28, SE 1456, SE 1232, SE 1362, SE 1623, SE 1571, SE 520 1021 SE 1456, sek. 28, kv. 534, inv. št. P 26386 Lonec; odlomki ustja in ostenja; okras: kotanjasto rebro z eno večjo bunko; površina je glajena; barva: zunaj rdečerume- na, znotraj od sivorjave do zelo temno sivorjave, jedro zelo temno sivo; keramika: drobnozrnata s posameznimi večjimi mineralnimi primesmi; trdota: 4 trda; dl. 17 cm, š. 9,7 cm. 1022 SE 1232, sek. 28, kv. 525, inv. št. P 26436 Lonec; deli ustja, ostenja z dvema ročajema in dno; površina ohranjena v sledovih; barva: zunaj rdečerjava do temno rde- česiva, znotraj rumenorjava; keramika: drobnozrnata; trdota: 3 trda; pr. u. 9 cm, pr. trebuha 12 cm, v. 9,5 cm. 1023 SE 1362, sek. 28, kv. 545, inv. št. P 26434 Odlomek ustja lonca; površina je glajena; barva: zunaj in znotraj rdečerumena, jedro črno; keramika: drobnozrnata s posameznimi večjimi mineralnimi delci; trdota 3 trda; d. 3 cm, š. 4,6 cm. 1024 SE 1623, sek. 28, kv. 532, inv. št. P 26381 Odlomek ostenja posode s klekom; okras: nad klekom sta dva vrezana trikotnika izpolnjena s poševnimi vrezi; površina je glajena (brisana); barva: zelo temno siva; keramika: finozrnata; trdota: 4 trda; dl. 2,1 cm, š. 2,3 cm. 1025 SE 1571, sek. 28, kv. 543, inv. št. P 26382 Odlomek ostenja posode; okras: snop petih poševnih vrezov; površina ni ohranjena; barva: zunaj rjava, znotraj in jedro zelo temno sivo; keramika: finozrnata; trdota: 4 trda; dl. 2,5 cm, š. 2,4 cm. 1026 SE 1607, sek. 28A, kv. 532, inv. št. P 26432 Svitek, odlomek; površina ni ohranjena; barva: rdečerume- na, jedro temno sivo; keramika: finozrnata; trdota: 4 trda; dl. 11,3 cm, š. 4,8 cm, db. 3,1 cm, pr. 15,5 cm. 1027 SE 520, sek. 28, kv. 545, inv. št. P 22960 Ravna bronasta žica, telo igle(?); dl. 14,2 cm, db. 0,5 cm, t. 18 g. 400 Dragomelj, AAS 106, 2022 1021 SE 1456, 1022 SE 1232, 1023 SE 1362, 1024 SE 1623, 1025 SE 1571, 1026 SE 1607, 1027 SE 520; 1027 merilo 1 : 1, ostalo merilo 1 : 2. 401 Sektor 28, SE 520 1028 SE 520, sek. 28, kv. 528, inv. št. P 26435 Lonec; odlomki ustja z ročajem, ostenja in dna; površina je glajena; barva: zunaj rumenordeča do rdečerjava, znotraj rdečerjava, jedro temno sivo; keramika: drobnozrnata; trdota: 3 trda; pr. u. 17 cm, pr. trebuha 20 cm, v. 12 cm. 1029 SE 520, sek. 28, kv. 547, inv. št. P 28349 Skleda, odlomki ustja, ostenja in dna; okras: poševne kanelure na največjem obsegu; površina je glajena; barva: svetlo rume- norjava; keramika: drobnozrnata; trdota: 4 trda; pr. u. 18 cm, pr. dna 6,5 cm, v. 8,5 cm. 1030 SE 520, sek. 28, kv. 544, inv. št. P 27048 Lonec z dvema aplikama z vtisom; odlomki ustja in oste- nja; površina je glajena; barva: zunaj rjava do temno rjava, znotraj temno rdečesiva do črna, jedro temno sivo; keramika: drobnozrnata; trdota: 4 trda; dl. 16 cm, š. 20 cm, pr. u. 18 cm, v. 16 cm. 1031 SE 520, sek. 28, kv. 543, inv. št. P 26385 Lonec; odlomek fasetiranega ustja z vratom; površina je glaje- na; barva: zunaj od sivorjave do zelo temno sivorjave, znotraj rjava, jedro zelo temno sivo; keramika: drobnozrnata; trdota: 4 trda; dl. 5,8 cm, š. 9 cm. 402 Dragomelj, AAS 106, 2022 SE 520, merilo 1 : 2. 403 Sektor 28, SE 520 1043 SE 520, sek. 28, kv. 546, inv. št. P 26405 Odlomek ustja posode; površina ni ohranjena; barva: zunaj 1032 SE 520, sek. 28, kv. 544, inv. št. P 26387 rdečerumena, znotraj svetlo rumenorjava, jedro temno sivo; Lonec; odlomki ustja in ostenja; okras: kotanjasto rebro; povr- keramika: drobnozrnata, vsebuje zelo veliko zdrobljene kera- šina ni ohranjena; barva: zunaj rjava, znotraj rdečerjava, jedro mike; trdota: 3 trda; dl. 2,3 cm, š. 5 cm. zelo temno sivo; keramika: drobnozrnata; trdota: 4 trda; dl. 7,8 cm, š. 12 cm. 1044 SE 520, sek. 28, kv. 527, inv. št. P 26402 Odlomek ustja sklede; površina ni ohranjena; barva: temno 1033 Sek. 28, kv. 526, profil, inv. št. P 26378 rjava, jedro črno; keramika: finozrnata; trdota: 3 trda; dl. Odlomek ustja in ostenja lonca; okras: vtisi na robu ustja in 2,6 cm, š. 3,9 cm. kotanjasto rebro na ostenju; površina je glajena; barva: zunaj svetlo rumenorjava, znotraj temno sivorjava, jedro zelo temno 1045 SE 520, sek. 28, kv. 526, inv. št. P 26399 sivo; keramika: drobnozrnata; trdota: 4 trda; dl. 4,1 cm, š. Odlomek ustja in ostenja sklede; površina je glajena; barva: 5,1 cm. zunaj in jedro zelo temno sivo, znotraj rjava; keramika: drob- nozrnata; trdota: 3 trda; dl. 3,7 cm, š. 4,4 cm. 1034 SE 520, sek. 28, kv. 528, inv. št. P 26388 Lonec; odlomki ustja s kratkim vratom; površina ni ohranjena; 1046 SE 520, sek. 28, kv. 548, inv. št. P 26404 barva: zunaj rdečerumena, znotraj rjava, jedro zelo temno Odlomek ustja sklede; površina je glajena; barva: temno sivo; keramika: drobnozrnata; trdota: 4 trda; dl. 2,8 cm, š. sivorjava, jedro zelo temno sivo; keramika: finozrnata; trdota: 5,2 cm. 4 trda; dl. 2,6 cm, š. 3,9 cm. 1035 SE 520, sek. 28, kv. 544, inv. št. P 26394 Odlomek ustja in vratu lonca; okras: vtisi na robu ustja; površi- na ni ohranjena; barva: zunaj v sledovih rdečerumena, znotraj svetlo rjava, jedro zelo temno sivo; keramika: drobnozrnata; trdota: 3 trda; dl. 3,3 cm, š. 3,4 cm. 1036 Sek. 28, kv. 525, profil, inv. št. P 26392 Odlomki ustja in ostenja lonca; površina je glajena; barva: rde- čerumena, jedro temno sivo; keramika: grobozrnata; trdota: 4 trda; dl. 9,3 cm, š. 9,2 cm. 1037 SE 520, sek. 28, kv. 533, inv. št. P 26393 Odlomki ustja in ostenja lonca; površina ni ohranjena; barva: zunaj svetlo rjava, znotraj in jedro temno sivo; keramika: drob- nozrnata, dodane veliko zdrobljene keramike; trdota: 3 trda; dl. 5,7 cm, š. 5,9 cm. 1038 SE 520, sek. 28, kv. 536, inv. št. P 26433 Odlomek ustja lonca; površina ni ohranjena; barva: zunaj in jedro sivo, znotraj rdeča; keramika: drobnozrnata; trdota 3 trda; dl. 3,4 cm, š. 5,1 cm. 1039 SE 520, sek. 28, kv. 542, inv. št. P 26422 Odlomek ustja in vratu posode; površina ni ohranjena; barva: svetlo rdeča, jedro zelo temno sivo; keramika: drobnozrnata; trdota 3 trda; dl. 2,4 cm, š. 4,6 cm. 1040 SE 520, sek. 28, kv. 538, inv. št. P 26396 Odlomek ustja lonca; površina ni ohranjena; barva: znotraj črna, jedro zelo temno sivo; keramika: drobnozrnata s posa- meznimi večjimi mineralnimi primesmi; trdota: 6 zelo trda; dl. 3,5 cm, š. 6 cm. 1041 SE 520, sek. 28, kv. 536, inv. št. P 26401 Odlomek fasetiranega ustja lonca; površina ni ohranjena; bar- va: zunaj rjavorumena, jedro temno sivo; keramika: finozrnata; trdota: 4 trda; dl. 3,3 cm, š. 4,1 cm. 1042 SE 520, sek. 28, kv. 526, inv. št. P 26398 Odlomek ustja lonca; površina ni ohranjena; barva: zunaj rdečerumena, jedro zelo temno sivo; keramika: grobozrnata; trdota: 3 trda; dl. 4,9 cm, š. 6,2 cm. 404 Dragomelj, AAS 106, 2022 SE 520, merilo 1 : 2. 405 Sektor 28, 28A, SE 520 1056 SE 520, sek. 28, kv. 523, inv. št. P 26409 Odlomek ostenja posode; okras: kotanjasto rebro; površina 1047 SE 520, sek. 28, kv. 544, ohranjena v sledovih; barva: zunaj temno rjava, znotraj rume- inv. št. P 26379 nordeča, jedro zelo temno sivo; keramika: finozrnata; trdota: 3 Odlomek ostenja posode; okras: vzporedni trda; dl. 26 cm, š. 28 cm. vrezi (motiv smrečice); površina ni ohranjena; barva: zunaj in jedro temno sivorjavo, znotraj 1057 SE 520, sek. 28, kv. 528, inv. št. P 26419 rdečerumena; keramika: finozrnata; trdota: 3 Odlomek ostenja posode z držajem; okras: kotanjasto rebro z trda; dl. 6,1 cm, š. 3,7 cm. večjo apliko ali držajem; površina ni ohranjena; barva: zunaj rdečerumena, znotraj temno siva, jedro zelo temno sivo; kera- mika: grobozrnata; trdota: 3 trda; dl. 5,1 cm, š. 4,7 cm. 1048 SE 520, sek. 28, kv. 525, 1058 SE 520, sek. 28, kv. 538, inv. št. P 26397 inv. št. P 26412 Držaj z vtisom; površina ni ohranjena; barva: znotraj rumeno- Odlomek ostenja; okras: trije vodoravni rdeča, jedro črno; keramika: zelo grobozrnata; trdota: 4 trda; vzporedni žlebovi; površina brisana; dl. 6,4 cm, š. 3 cm, db. 1,6 cm. barva: zunaj rdečerumena, znotraj od svetlo rumenorjava do temno sivor- 1059 SE 520, sek. 28, kv. 537, inv. št. P 26416 java, jedro zelo temno sivo; keramika: Držaj z delom ostenja posode; površina ohranjena v sledovih; grobozrnata; trdota: 3 trda; dl. 6,7 cm, barva: zunaj svetlo rumenorjava, znotraj rdečerumena, jedro š. 6,1 cm. zelo temno sivo; keramika: grobozrnata; trdota: 4 trda; dl. 4,6 cm, š. 3,6 cm. 1049 SE 520, sek. 28, kv. 542, inv. št. P 26376 Odlomek ostenja posode; okras: dva vodoravna plitva žlebo- 1060 SE 520, sek. 28, kv. 546, inv. št. P 26406 va; površina ni ohranjena; barva: zunaj svetlo rumenorjava, Držaj posode z vtisom; površina ni ohranjena; barva: rjava, znotraj rdečerumena, jedro temno sivo; keramika: grobozrna- jedro črno; keramika: finozrnata s posameznimi večjimi mine- ta; trdota: 3 trda; dl. 4,3 cm, š. 4,3 cm. ralnimi primesmi; trdota: 3 trda; dl. 4,5 cm, š. 2,2 cm. 1050 SE 520, sek. 28, kv. 544, inv. št. P 26380 1061 SE 520, sek. 28, kv. 527, inv. št. P 26403 Odlomek ostenja posode; okras: kotanjasto rebro; površina Držaj z delom ostenja posode; površina ni ohranjena; barva: ni ohranjena; barva: zunaj rjava, znotraj rdečerumena, jedro rumenordeča; keramika: drobnozrnata; trdota: 3 trda; dl. temno sivo; keramika: drobnozrnata; trdota: 3 trda; dl. 6 cm, 3,3 cm, š. 4,7 cm. š. 4,5 cm. 1062 SE 520, sek. 28A, kv. 541, inv. št. P 26431 1051 SE 520, sek. 28, kv. 525, inv. št. P 26411 Držaj z delom ostenja posode, površina ni ohranjena; barva: Odlomek ostenja posode; okras: kotanjasto rebro; površina ni zunaj rdečerumena, jedro zelo temno sivo; keramika: drobno- ohranjena; barva: rumenordeča, jedro črno; keramika: grobo- zrnata; trdota: 3 trda; dl. 6,8 cm, š. 4 cm. zrnata; trdota: 3 trda; dl. 3,5 cm, š. 4,3 cm. 1063 SE 520, sek. 28, kv. 537, inv. št. P 26417 1052 SE 520, sek. 28, kv. 538, inv. št. P 27013 Držaj z delom ostenja posode; površina ni ohranjena; barva: Odlomek ostenja posode; okras: kotanjasto rebro; površina rdečerumena, jedro zelo temno sivo; keramika: drobnozrnata; je glajena; barva: zunaj rdečerumena, jedro črno; keramika: trdota: 3 trda; dl. 3,4 cm, š. 2,4 cm. grobozrnata; trdota: 3 trda; dl. 5,9 cm, š. 5,2 cm. 1064 SE 520, sek. 28, kv. 522, inv. št. P 26420 1053 SE 520, sek. 28, kv. 542, inv. št. P 26423 Držaj posode; površina je glajena; barva: rdečerumena, jedro Odlomek ostenja posode; okras: kotanjasto rebro; površina ni zelo temno sivo; keramika: grobozrnata; trdota: 3 trda; dl. ohranjena; barva: zunaj in znotraj rdečerumena, jedro temno 4,2 cm, š. 2,4 cm. sivo; keramika: drobnozrnata s posameznimi večjimi mineral- nimi primesmi; trdota 2 mehka; dl. 4,7 cm, š. 4 cm. 1054 SE 520, sek. 28, kv. 542, inv. št. P 26424 Odlomek ostenja posode; okras: kotanjasto rebro; površina ni ohranjena; barva: zunaj rjavorumena, jedro temno sivo; kera- mika: drobnozrnata; trdota 3 trda; dl. 3,7 cm, š. 3 cm. 1055 SE 520, sek. 28, kv. 523, inv. št. P 26410 Odlomek ostenja posode; okras: masivno rebro z vtisom; površina ni ohranjena; barva: znotraj rumenordeča, jedro sivo; keramika: drobnozrnata s posameznimi večjimi kosi zdroblje- ne keramike; trdota: 3 trda; dl. 5,5 cm, š. 6,8 cm. 406 Dragomelj, AAS 106, 2022 SE 520; merilo 1 : 2. 407 Sektor 28, 28a, SE 520 1077 SE 520, sek. 28, kv. 537, inv. št. P 26418 Odlomek dna z delom ostenja posode; površina ni ohranjena; 1065 SE 520, sek. 28, kv. 537, inv. št. P 26415 barva: zunaj rdečerumena, znotraj svetlo rumenorjava, jedro Odlomek ostenja posode s prevrtanim držajem; površina ni temno sivo; keramika: zelo grobozrnata; trdota: 3 trda; dl. ohranjena; barva: rumenordeča; keramika: grobozrnata; trdo- 6,8 cm, š. 4 cm, v. 3,5 cm. ta: 3 trda; dl. 3,8 cm, š. 2,9 cm. 1078 SE 520, sek. 28, kv. 528, inv. št. P 26391 1066 SE 520, sek. 28, kv. 522, inv. št. P 26413 Odlomek dna z ostenja posode; površina ni ohranjena; barva: Odlomek ostenja posode s prevrtanim držajem; površina ni zunaj zelo temno sivorjava, znotraj temno rjava, jedro črno; ohranjena; barva: svetlo rumenorjava, jedro temno sivo; kera- keramika: finozrnata, zelo porozna; trdota: 3 trda; dl. 3,2 cm, š. mika: drobnozrnata; trdota: 2 mehka; dl. 3,7 cm, š. 2,4 cm. 6,4 cm, v. 3 cm. 1067 Sek. 28, kv. 526, profil, inv. št. P 26377 1079 SE 520, sek. 28, kv. 538, inv. št. P 27014 Odlomek presegajočega ročaja z delom ustja posode; po- Odlomki dna in ostenja posode; površina ni ohranjena; barva: vršina je glajena; barva: rjava, jedro temno rjavo; keramika: zunaj rdečerumena, znotraj zelo temno siva in rdečerumena, grobozrnata; trdota: 5 zelo trda; dl. 4,4 cm, š. 4,2 cm. jedro črno; keramika: zelo grobozrnata; trdota: 3 trda; pr. 1068 SE 520, sek. 28, kv. 542, inv. št. P 26421 15 cm, v. 4 cm. Odlomek trakastega ročaja posode; površina ni ohranjena; barva: rumenordeča, jedro temno sivo; keramika: finozrnata; trdota: 3 trda; dl. 2,7 cm, š. 1,5 cm, db. 0,7 cm. 1069 SE 520, sek. 28, kv. 531, inv. št. P 26425 Odlomek ostenja posode z delom trakastega ročaja; površina ni ohranjena; barva: rdečerumena, jedro temno sivo; kerami- ka: finozrnata; trdota 3 trda; dl. 1,7 cm, š. 3,5 cm, db. 1,2 cm. 1070 SE 520, sek. 28, kv. 546, inv. št. P 26407 Odlomek trakastega ročaja posode; okras: dve vzdolžni plitvi kaneluri; površina ni ohranjena; barva: rdeča, jedro zelo temno sivo; keramika: drobnozrnata; trdota: 4 trda; dl. 2,7 cm, š. 3 cm, db. 1,3 cm. 1071 SE 520, sek. 28, kv. 542, inv. št. P 26375 Odlomek ostenja posode z delom trakastega ročaja; površina je glajena; barva: zunaj rdečerumena, jedro zelo temno sivo; keramika: drobnozrnata; trdota: 4 trda; dl. 4,1 cm, š. 7,5 cm. 1072 SE 520, sek. 28, kv. 528, inv. št. P 26389 Odlomek masivnega ročaja posode; površina je glajena; barva: temno sivorjava, jedro črno; keramika: drobnozrnata; trdota: 4 trda; dl. 5, cm, š. 3,1 cm, db. 1,3 cm. 1073 SE 520, sek. 28, kv. 538, inv. št. P 26430 Odlomek dna z ostenjem posode; površina je glajena; barva: temno rjava, jedro zelo temno sivo; keramika: drobnozrnata s posameznimi večjimi mineralnimi primesmi; trdota: 3 trda; pr. 12 cm, v. 2,6 cm. 1074 SE 520, sek. 28, kv. 527, inv. št. P 26428 Odlomek dna z ostenjem posode; površina je glajena; barva: zunaj rjava, jedro zelo temno sivo; keramika: finozrnata; trdo- ta: 4 trda; dl. 2,5 cm, š. 3,7 cm, v. 1,8 cm. 1075 SE 520, sek. 28, kv. 528, inv. št. P 26390 Odlomki dna in ostenja posode; površina ni ohranjena; barva: temno siva; keramika: drobnozrnata; zelo porozna; trdota: 3 trda; dl. 4,7 cm, š. 6,1 cm, v. 2 cm. 1076 SE 520, sek. 28, kv. 531, inv. št. P 26426 Odlomek dna posode; površina ni ohranjena; barva: znotraj rdečerumena, jedro črno; keramika: drobnozrnata; trdota 3 trda; dl. 5,9 cm, š. 6,2 cm, v. 1,4 cm. 408 Dragomelj, AAS 106, 2022 SE 520; merilo 1 : 2. 409 Sek. 28, SE 520 1080 SE 520, sek. 28, kv. 544, inv. št. P 26384 Vretence, stožčaste oblike z vtisi na najširšem delu; površina je glajena; barva: sivorjava, jedro rumenorjavo; keramika: drobnozrnata; trdota: 4 trda; pr. 9,3 cm, v. 1,6 cm. 1081 SE 520, sek. 28, kv. 544, inv. št. P 26383 Odlomek tkalske uteži; površina je glajena; barva: rdečerume- na, jedro temno sivo; keramika: drobnozrnata; trdota: 3 trda; v. 2,7 cm, dl. 2,6 cm, š. 2,6 cm. 1082 SE 520, sek. 28, kv. 548, inv. št. P 22978 Kamnit predmet piramidaste oblike, morda utež; v. 4,1 cm, dl. 5,1 cm, š. 4,6 cm, t. 114 g. 1083 SE 1643, sek. 28, kv. 554, inv. št. P 27049 Del kamnitih žrmelj; dl. 17 cm, š. 13 cm, db. 5,9 cm. 1084 SE 1643, sek. 28, kv. 554, inv. št. P 27050 Del okroglega kamna, terilnik ali tolkač(?); dl. 6,4 cm, š. 7 cm, v. 4,1 cm. 1085 SE 1256, sek. 28, kv. 535, 536, inv. št. P 27158 Del kamnitih žrmelj; dl. 23 cm, š. 16 cm, db. 7 cm. 410 Dragomelj, AAS 106, 2022 SE 520; 1082–1085 merilo 1 : 3, ostalo merilo 1 : 2. 411 Sektor 26, SE 1013, SE 1264, SE 1324, SE 1334, SE 1298, SE 1063 1086 SE 1013, sek. 26, kv. 587, inv. št. P 27024 Lonec; odlomki ustja, ostenja in dna; okras: vtisi na robu ustja in kotanjasto rebro; površina je glajena; barva: od svetlo ru- menorjave do temno sivorjave (lisasta), jedro črno; keramika: drobnozrnata s posameznimi velikimi mineralnimi primesmi; trdota: 3 trda; pr. 22 cm, v. 13,4 cm. 1087 SE 1264, sek. 26a, kv. 592, inv. št. P 23927 Skleda; odlomek ustja z ostenjem; površina je glajena; barva: temno sivorjava; keramika: drobnozrnata; trdota: trda 4; pr. 185 cm, dl. 5,4 cm, š. 4,5 cm. 1088 SE 1324, sek. 26, kv. 582, inv. št. P 23961 Odlomek dna z ostenjem posode; zunanja in notranja povr- šina nista ohranjeni; barva: rdeča; keramika: drobnozrnata; trdota: trda 3; dl. 5,2 cm, š. 5,8 cm, v. 3,7 cm. 1089 SE 1334, sek. 26, kv. 564, inv. št. P 23957 Odlomek dna z ostenjem posode; površina je glajena; barva: zunaj, znotraj in jedro temno rjavo; keramika: finozrnata; trdo- ta: trda 4; dl. 4,6 cm, š. 3,9 cm, v. 2,3 cm. 1090 SE 1298, sek. 26, kv. 564, inv. št. P 27022 Svitek; površina ni ohranjena, prašnata; barva: rdečerumena; keramika: finozrnata s posameznimi večjimi mineralnimi pri- mesmi; trdota: 3 trda; pr. 12 cm, v. 5 cm, db. 3,7 cm. 1091 SE 1298, sek. 26, kv. 564, inv. št. P 27023 Svitek; površina ni ohranjena, prašnata; barva: rdečerumena, znotraj siva; keramika: finozrnata; trdota: 3 trda; pr. 12 cm, v. 5,7 cm, db. 3,7 cm. 1092 SE 1063, sek. 26, kv. 588, inv. št. P 23922 Svitek; površina ni ohranjena; barva: rdečerumena; keramika: zelo grobozrnata; trdota: 3 trda; pr. 14,2 cm, db. 6,1 cm. 412 Dragomelj, AAS 106, 2022 1086 SE 1013, 1087 SE 1264, 1088 SE 1324, 1089 SE 1334, 1090–1091 SE 1298, 1092 SE 1063; 1090–1092 merilo 1 : 3, ostalo merilo 1 : 2. 413 Sektor 26, 26a, SE 616 1093 SE 616, sek. 26a, kv. 592, inv. št. P 23928 Skleda; odlomek ustja z ostenjem; površina je glajena: barva: zelo temno siva, jedro zelo temno sivorjavo; keramika: drob- nozrnata; trdota: trda 4; pr. 19,5 cm, dl. 6 cm, š. 9,5 cm. 1094 SE 616, sek. 26, kv. 593, inv. št. P 23930 Odlomek ustja in ostenja sklede; okras: poševne kanelure; zunanja in notranja površina nista ohranjeni; barva: zunaj svetlo rumenorjava, znotraj in jedro rumenordeča; keramika: grobozrnata; trdota: trda 3; dl. 4,6 cm, š. 5,3 cm. 1095 SE 616/2, sek. 26, kv. 572, inv. št. P 23959 Odlomek ustja in ostenja sklede; zunanja in notranja površina nista ohranjeni; barva: zunaj in znotraj rdečerumena, jedro črno; keramika: finozrnata; trdota: trda 3; dl. 3 cm, š. 3,8 cm. 1096 SE 616, sek. 26, kv. 564, inv. št. P 23929 Odlomek ustja sklede; zunanja in notranja površina nista ohra- njeni; barva: rdeča; keramika: zelo grobozrnata; trdota: trda 3; dl. 2,7 cm, š. 2,8 cm. 1097 SE 616, sek. 26, kv. 583, inv. št. P 23931 Odlomek fasetiranega ustja lonca; površina je glajena; barva: rdeča, jedro temno sivo; keramika: zelo grobozrnata; trdota: trda 4; dl. 4 cm, š. 7,8 cm. 1098 SE 616/2, sek. 26, kv. 598, inv. št. P 23932 Odlomek fasetiranega ustja in vratu lonca; površina je glajena; barva: zunaj svetlo rumenorjava, znotraj in jedro črno; kerami- ka: grobozrnata; trdota: trda 4; dl. 4 cm, š. 5,7 cm. 1099 SE 616/2, sek. 26, kv. 563, inv. št. P 23936 Odlomek ustja lonca; zunanja in notranja površina nista ohra- njeni; barva: rdečerumena, jedro črno; keramika: drobnozrna- ta; trdota: trda 4; dl. 5,7 cm, š. 7,3 cm. 1100 SE 616, sek. 26a, kv. 561, inv. št. P 23975 Odlomek ustja lonca; zunanja in notranja površina nista ohranjeni; barva: rdečerumena, jedro temno sivo; keramika: drobnozrnata; trdota: trda 3; dl. 3,9 cm, š. 6,1 cm. 1101 SE 616, sek. 26, kv. 564, inv. št. P 23938 Odlomek ustja posode; zunanja površina je glajena, notranja ni ohranjena; barva: rdečerumena, jedro temno sivorjavo; keramika: drobnozrnata; trdota: trda 3; dl. 2,8 cm, š. 3,7 cm. 1102 SE 616, sek. 26a, kv. 571, inv. št. P 23937 Odlomek ustja posode; zunanja in notranja površina glajeni; barva: zelo temno siva; keramika: drobnozrnata; trdota: zelo trda 4; dl. 3 cm, š. 3,3 cm. 414 Dragomelj, AAS 106, 2022 SE 616, merilo 1 : 2. 415 Sektor 26, 26a, SE 616 1113 SE 616/1, sek. 26, kv. 565, inv. št. P 23942 Odlomek držaja posode; površina ni ohranjena; barva: zunaj 1103 SE 616/1, sek. 26, kv. 598, inv. št. P 23956 rdečerumena, jedro črno; keramika: drobnozrnata; trdota: trda Odlomek ostenja posode; okras: dva vodoravna žlebova; 3; dl. 3,6 cm, š. 2,8 cm. zunanja in notranja površina ohranjeni samo v sledovih; bar- va: rdeča, jedro črno; keramika: finozrnata; trdota: trda 3; dl. 1114 SE 616, sek. 26, kv. 588, inv. št. P 23944 4,3 cm, š. 4,3 cm. Odlomek držaja z vtisom prsta; površina je glajena; barva: rja- va, jedro zelo temno sivo; keramika: zelo grobozrnata; trdota: 1104 SE 616/2, sek. 26, kv. 582, inv. št. P 23953 zelo trda 6; dl. 7,1 cm, š. 3,2 cm. Odlomek ostenja posode; okras: kotanjasto rebro; zunanja površina ni ohranjena, notranja glajena; barva: zunaj rjavoru- 1115 SE 616, sek. 26, kv. 574, inv. št. P 23948 mena, znotraj rdečerumena, jedro zelo temno sivo; keramika: Odlomek trakastega ročaja posode; površina je glajena; barva: drobnozrnata; trdota: trda 3; dl. 5,8 cm, š. 5,6 cm. zunaj rdečerumena, jedro zelo temno sivo; keramika: finozr- nata; trdota: trda 3; dl. 4 cm, š. 2,8 cm. 1105 SE 616, sek. 26, kv. 574, inv. št. P 23949 Odlomek ostenja posode; okras: kotanjasto rebro; zunanja in 1116 SE 616/1, sek. 26, kv. 592, inv. št. P 23952 notranja površina nista ohranjeni; barva: zunaj svetlo rdeča, Odlomek trakastega ročaja posode; okras: tri široke vzpore- jedro zelo temno sivo; keramika: finozrnata; trdota: trda 3; dl. dne kanelure; površina je glajena; barva: zunaj rjava, jedro 2,7 cm, š. 3,9 cm. zelo temno sivo; keramika: finozrnata; trdota: trda 3; dl. 3,8 cm, š. 3,2 cm. 1106 SE 616/1, sek. 26, kv. 577, inv. št. P 23955 Odlomek ostenja posode; okras: kotanjasto rebro; zunanja površina ni ohranjena, notranja glajena; barva: zunaj v sle- dovih rdeča, znotraj rdeča, jedro zelo temno sivo; keramika: drobnozrnata; trdota: trda 3; dl. 3,9 cm, š. 4,7 cm. 1107 SE 616, sek. 26, kv. 588, inv. št. P 23945 Odlomek ostenja posode; okras: rebro s poševnimi vtisi; zunanja in notranja površina glajeni; barva: svetlo rjava, jedro temno sivo; keramika: finozrnata; trdota: trda 3; dl. 3,4 cm, š. 3,7 cm. 1108 SE 616, sek. 26 A, kv. 561, inv. št. P 23976 Odlomek ostenja posode; okras: kotanjasto rebro; zunanja in notranja površina nista ohranjeni; barva: svetlo rdeča, jedro temno sivo; keramika: finozrnata; trdota: trda 3; dl. 5,5 cm, š. 4,3 cm. 1109 SE 616, sek. 26, kv. 564, inv. št. P 23954 Odlomek ostenja posode; okras: kotanjasto rebro; zunanja in notranja površina nista ohranjeni; barva: zunaj in jedro zelo temno sivo, znotraj rdečerumena; keramika: drobnozrnata; trdota: trda 3; dl. 4,8 cm, š. 4,4 cm. 1110 SE 616, sek. 26 A, kv. 591, inv. št. P 23940 Držaj z vtisom prsta; zunanja in notranja površina glajeni; barva: zunaj rdečerjava, znotraj rjava, jedro zelo temno sivo; keramika: zelo grobozrnata; trdota: zelo trda 5; dl. 5,3 cm, š. 3,2 cm. 1111 SE 616/2, sek. 26, kv. 563, inv. št. P 23941 Odlomek držaja posode, na sredini je vtis prsta; površina je glajena; barva: zunaj rdečerjava, jedro zelo temno sivo; keramika: zelo grobozrnata; trdota: zelo trda 5; dl. 6,3 cm, š. 3,3 cm. 1112 SE 616, sek. 26, kv. 588, inv. št. P 23943 Odlomek držaja posode; površina ni ohranjena; barva: zunaj rumenordeča, jedro zelo temno sivo; keramika: drobnozrnata; trdota: trda 3; dl. 4,6 cm, š. 3,8 cm. 416 Dragomelj, AAS 106, 2022 SE 616, merilo 1 : 2. 417 Sektor 26, 26a, SE 616 1128 SE 616, sek. 26, kv. 575, inv. št. P 23924 Odlomek svitka; površina ni ohranjena; barva: sivorjava; 1117 SE 616, sek. 26a, kv. 581, inv. št. P 23946 keramika: drobnozrnata; trdota: 4 trda; dl. 6,2 cm, v. 5 cm, db. Odlomek trakastega ročaja posode; površina je glajena; barva: 4,4 cm. zunaj rdečerumena, jedro zelo temno sivo; keramika: drobno- zrnata; trdota: trda 4; dl. 6,1 cm, š. 2,4 cm. 1118 SE 616, sek. 26, kv. 564, inv. št. P 23939 Odlomek trakastega ročaja posode; površina ni ohranjena; barva: zunaj svetlo rumenorjava, jedro zelo temno sivo; kera- mika: drobnozrnata; trdota: trda 3; dl. 4,2 cm, š. 3,8 cm. 1119 SE 616/1, sek. 26, kv. 575, inv. št. P 23951 Odlomek trakastega ročaja posode; površina ni ohranjena; barva: zunaj in jedro rdeče; keramika: drobnozrnata, redke mineralne primesi, primešane je zelo veliko zdrobljene kera- mike; trdota: trda 3; dl. 3,7 cm, š. 2,7 cm. 1120 SE 616, sek. 26, kv. 564, inv. št. P 23962 Odlomek vretenca; površina ni ohranjena; barva: svetlo ru- menorjava, jedro črno; keramika: finozrnata; trdota: 3 trda; pr. 4 cm, v. 3 cm. 1121 SE 616/1, sek. 26, kv. 566, inv. št. P 23926 Odlomek dna posode; zunanja in notranja površina nista ohranjeni; barva: rjava, jedro temno sivo; keramika: zelo gro- bozrnata; trdota: trda 3; dl. 5,4 cm, š. 4,4 cm, v. 3 cm. 1122 SE 616, sek. 26a, kv. 581, inv. št. P 23947 Odlomek dna z ostenjem posode; zunanja in notranja povr- šina nista ohranjeni; barva: zunaj rdečerumena, znotraj bledo rjava, jedro zelo temno sivo; keramika: drobnozrnata; trdota: trda 3; dl. 4,4 cm, š. 5,2 cm, v. 3 cm. 1123 SE 616, sek. 26, kv. 574, inv. št. P 23950 Odlomek dna posode; zunanja in notranja površina nista ohranjeni; barva: sivorjava; keramika: drobnozrnata; trdota: trda 3; dl. 4 cm, š. 3,7 cm, v. 2,4 cm. 1124 SE 616/2, sek. 26, kv. 583, inv. št. P 23960 Odlomek dna z ostenjem posode; površina je glajena; barva: zunaj in jedro črno, znotraj rumenordeča; keramika: drobno- zrnata; trdota: trda 4; dl. 2 cm, š. 5,2 cm, v. 2 cm. 1125 SE 616/2, sek. 26, kv. 572, inv. št. P 23958 Odlomek dna z ostenjem posode; zunanja in notranja površi- na nista ohranjeni; barva: zunaj in jedro zelo temno sivorjavo, znotraj rumenordeča; keramika: grobozrnata; trdota: trda 4; dl. 3,6 cm, š. 5,1 cm, v. 2,5 cm. 1126 SE 616/1, sek. 26, kv. 566, inv. št. P 23925 Odlomek svitka; površina ni ohranjena; barva: rdečerumena; keramika: finozrnata; trdota: trda 3; dl. 6,6 cm, v. 3,4 cm, db. 3 cm. 1127 SE 616, sek. 26a, kv. 592, inv. št. P 23923 Odlomek svitka; površina ni ohranjena; barva: rdečerumena; keramika: grobozrnata; trdota: 2 mehka; dl. 10,8 cm, v. 5 cm, db. 3,5 cm. 418 Dragomelj, AAS 106, 2022 SE 616, merilo 1 : 2. 419 Sektor 21, SE 600, SE 538, SE 537 1137 SE 616, sek. 25a, kv. 622, inv. št. P 23969 Odlomek ostenja posode; okras: kotanjasto rebro; površina je 1129 SE 600, sek. 21, kv. 640, inv. št. P 26475 glajena; barva: rjava, jedro črno; keramika: drobnozrnata; zelo Lonec; odlomki ostenja posode z držajem; okras: kotanjasto trda 5; dl. 3,7 cm, š. 4,4 cm. rebro; površina je glajena; barva zunaj sivo do svetlo rjava, znotraj zelo temno siva, jedro temno sivo; keramika: drobno- 1138 SE 616, sek. 25a, kv. 632, inv. št. P 23964 zrnata; trdota: 4 trda; dl. 10,3 cm, š. 14 cm. Odlomek ostenja posode; okras: kotanjasto rebro; zunanja površina je glajena, notranja ni ohranjena; barva: svetlo rjava, 1130 SE 538, sek. 21, kv. 629, inv. št. P 26476 jedro zelo temno sivo; keramika: drobnozrnata; trda 3; dl. Odlomek ostenja posode; okras: masivno rebro z vtisom; 4,1 cm, š. 4,3 cm. površina ni ohranjena; barva zunaj rjavorumena, temno rjava, jedro zelo temno sivo; keramika: zelo grobozrnata; trdota: 2 mehka; dl. 6,7 cm, š. 7,3 cm. 1131 SE 537, sek. 21, kv. 630, inv. št. P 26478 Držaj posode; površina ni ohranjena; barva rumenordeča, jedro temno sivo; keramika: drobnozrnata; površina drobljiva in raskava; trdota: 3 trda; dl. 6,2 cm, š. 2,6 cm. Sek. 22, SE 616, SE 876 1132 SE 616, sek. 22, kv. 559, inv. št. P 26481 Odlomek ostenja posode; okras: kotanjasto rebro; površina je glajena; barva zunaj svetlo rjava, znotraj rdečerumena, jedro črno; keramika: drobnozrnata; trdota: 3 trda; dl. 4,2 cm, š. 5,7 cm. 1133 SE 876, sek. 22, kv. 569, inv. št. P 26479 Odlomek trakastega ročaja posode; površina ni ohranjena; barva rdečerumena, jedro črno; keramika: drobnozrnata; trdota: 3 trda; dl. 3,6 cm, š. 2,6 cm. Sektor 25, 25a, SE 616 1134 SE 616, sek. 25a, kv. 634, inv. št. P 22957 Odlomek bronastega predmeta; ohranjena je ena robna povr- šina; kovina se lušči po plasteh; dl. 3,1 cm, š. 2,4 cm, t. 7,5 g. 1135 SE 616, sek. 25a, kv. 632, inv. št. P 23963 Odlomek ustja posode; zunanja in notranja površina nista ohranjeni; barva: rdeča, jedro črno; keramika: finozrnata; trda 4; dl. 3 cm, š. 5,1 cm. 1136 SE 616, sek. 25, kv. 608, inv. št. P 23966 Odlomek ostenja lonca z držajem; okras: kotanjasto rebro; površina je glajena; barva: zunaj svetlo rumenorjava, znotraj in jedro zelo temno sivo; keramika: drobnozrnata; zelo trda 5; dl. 7,8 cm, š. 8,6 cm. 420 Dragomelj, AAS 106, 2022 SE 616; 1129 merilo 1 : 3, 1134 merilo 1 : 1, ostalo merilo 1 : 2. 421 Sektor 25, 25a, SE 616, SE 1527, SE 1487 1139 SE 616, sek. 25a, kv. 611, inv. št. P 23973 Držaj z vtisom; površina je glajena; barva: rdeča; keramika: zelo grobozrnata; zelo trda 5; dl. 52 cm, š. 33 cm. 1140 SE 616, sek. 25a, kv. 611, inv. št. P 23974 Držaj z vtisom; površina je glajena; barva: zunaj rdeča, jedro zelo temno sivo; keramika: zelo grobozrnata; zelo trda 5; dl. 5,8 cm, š. 2,9 cm. 1141 SE 616, sek. 25a, kv. 622, inv. št. P 23968 Držaj posode; površina je glajena; barva: zunaj rdečerumena, jedro temno sivo; keramika: drobnozrnata; trda 3; dl. 5,9 cm, š. 3,1 cm. 1142 SE 616, sek. 25a, kv. 611, inv. št. P 23972 Odlomek dna z ostenjem posode; površina je glajena; barva: rdečerjava, jedro črno; keramika: grobozrnata; trda 4; dl. 2,3 cm, š. 4,5 cm, v. 2,6 cm. 1143 SE 616, sek. 25a, kv. 603, inv. št. P 23970 Odlomek dna z ostenjem posode; zunanja in notranja po- vršina nista ohranjeni; barva: zunaj in jedro zelo temno sivo, znotraj rdečerumena; keramika: drobnozrnata; trda 3; dl. 4 cm, š. 5 cm, v. 2,5 cm. 1144 SE 616/2, sek. 25, kv. 605, inv. št. P 23965 Vretence; površina je glajena; barva: rdečerumena, jedro zelo temno sivo; keramika: drobnozrnata; trda 4; pr. 3,8 cm, v. 2,8 cm. 1145 SE 1527 (poleg SE 1527), sek. 25a, kv. 602, 612, inv. št. P 29231 Skleda; odlomek ustja; okras: poševne kanelure; površina je glajena; barva: sivorjava, jedro zelo temno sivo; keramika: finozrnata; trdota: 3 trda; dl. 2,1 cm, š. 5 cm. 1146 SE 1527, sek. 25a, kv. 602, 612, inv. št. P 29232 Odlomek ustja T−oblike; površina ni ohranjena, barva: zelo temno siva; keramika: drobnozrnata, zelo luknjičava; trdota: 5 zelo trda; dl. 1,8 cm, š. 2,2 cm. 1147 SE 1527, sek. 25a, kv. 602, 612, inv. št. P 27180 Kamnito gladilo(?); dl. 19,5 cm, š. 6,2 cm, db. 5 cm. 1148 SE 1527, sek. 25a, kv. 602, 612, inv. št. P 27179 Robni del kamnitih žrmelj; dl. 14 cm, š. 7,2 cm, db. 4,8 cm. 1149 SE 1487, sek. 25a, kv. 632, inv. št. P 27162 Del kamnitih žrmelj; dl. 21 cm, š. 8,5 cm, db. 6,8 cm. 422 Dragomelj, AAS 106, 2022 1139–1144 SE 616, 1145–1148 SE 1527, 1149 SE 1487; 1147–1149 merilo 1 : 3, ostalo merilo 1 : 2. 423 Sektor 24, 24a, SE 1114, SE 706, SE 1197B, 1160 SE 1144, sek. 24a, kv. 643, inv. št. P 23979 SE 732, SE 616 Tkalska utež; površina je glajena; barva: rdečerumena; ke- ramika: drobnozrnata; trdota: 4 trda; dl. 4,3 cm, š. 3,6 cm, v. 1150 SE 1144, sek. 24a, kv. 664, inv. št. P 27021 5,3 cm. Lonec; odlomki ustja, ostenja in dna; okras: vtisi na robu ustja in kotanjasto rebro na ostenju; površina je glajena; barva: zu- 1161 SE 616, sek. 24a, kv. 643, inv. št. P 23990 naj od rjave do rdečerumene, znotraj (lisasta) od rdečerumene Tkalska utež; površina je glajena; barva: zunaj rdečerumena, do črne, jedro črno; keramika: grobozrnata; trdota: 3 trda; jedro zelo temno sivo; keramika: finozrnata s posameznimi ustje: dl. 4,6 cm, š. 5,7 cm, ostenje: dl. 6,3 cm, š. 9,7 cm. večjimi delci; trdota: 3 trda; v. 5,8 cm, pr. 4,7 cm. 1151 SE 1144, sek. 24a, kv. 643, inv. št. P 23983 Odlomek ostenja posode; okras: kotanjasto rebro; površina je glajena; barva: zunaj svetlo rumenorjava, znotraj rdečerume- na, jedro zelo temno sivo; keramika: grobozrnata; trdota: 3 trda; dl. 5,4 cm, š. 5,8 cm. 1152 SE 1144, sek. 24a, kv. 643, inv. št. P 23984 Odlomek ostenja posode; okras: kotanjasto rebro; površina ni ohranjena; barva: zunaj svetlo rumenorjava, znotraj rdečeru- mena, jedro zelo temno sivo; keramika: grobozrnata; trdota 3 trda; dl. 5,2 cm, š. 4,7 cm. 1153 SE 1144, sek. 24a, kv. 643, inv. št. P 23980 Odlomek ročaja posode; površina ohranjena v sledovih; bar- va: rdečerjava, jedro zelo temno sivo; keramika: grobozrnata; trdota: 4 trda; dl. 5,6 cm, š. 3,3 cm. 1154 SE 1144, sek. 24a, kv. 643, inv. št. P 23981 Odlomek držaja posode; površina je glajena; barva: svetlo rjava, jedro temno sivo; keramika: drobnozrnata s posame- znimi večjimi mineralnimi primesmi; trdota: 4 trda; dl. 3 cm, š. 2,5 cm. 1155 SE 1144, sek. 24a, kv. 643, inv. št. P 23982 Odlomek držaja posode; površina je glajena; barva: rdečeru- mena, jedro temno sivo; keramika: drobnozrnata s posame- znimi večjimi mineralnimi primesmi; trdota: 4 trda; dl. 3,8 cm, š. 2,9 cm. 1156 SE 1197B, sek. 24a, kv. 654, inv. št. P 23986 Odlomek ustja in ostenja lonca; površina ohranjena v sledovih; barva: zunaj rdečerjava, znotraj rjava, jedro zelo temno sivo; keramika: drobnozrnata s posameznimi večjimi mineralnimi delci; trdota: 4 trda; dl. 5,3 cm, š. 4,3 cm. 1157 SE 732, sek. 24, kv. 678, inv. št. P 23985 Odlomek ostenja posode; okras: podolgovata aplika; površina neohranjena; barva: zunaj rumenordeča, znotraj zelo temno siva, jedro temno rjavosiva; keramika: drobnozrnata; trdota: 3 trda: dl. 4,8 cm, š. 5 cm. 1158 SE 706, sek. 24a, kv. 644, inv. št. P 23978 Odlomki tkalske uteži; površina je glajena; barva: temno rjava; keramika: grobozrnata; trdota: 4 trda; dl. 4,5 cm, š. 4,5 cm, v. 6,2 cm. 1159 SE 706, sek. 24a, kv. 653, inv. št. P 23977 Odlomek tkalske uteži; površina je glajena; barva: temno rjava; keramika: grobozrnata; trdota: 4 trda; dl. 5 cm, š. 4 cm, v. 5,1 cm. 424 Dragomelj, AAS 106, 2022 1150–1155, 1160 SE 1144, 1156 SE 1197B, 1157 SE 732, 1158–1159 SE 706, 1161 SE 616; 1158–1161 merilo 1 : 3, ostalo merilo 1 : 2. 425 Sektor 24, SE 616 1171 SE 202, sek. 15, kv. 232, inv. št. P 26525 Odlomek ročaja posode; površina je glajena; barva rdečeru- 1162 SE 616, sek. 24a, kv. 643, inv. št. P 23988 mena, jedro črno; keramika: zelo grobozrnata; trdota: 5 zelo Skleda; odlomek ustja; površina je glajena; barva: rdečerume- trda; dl. 3,5 cm, š. 2,5 cm, db. 1,9 cm, db. 1 cm. na, jedro zelo temno sivo; keramika: drobnozrnata; trdota: 3 trda; dl. 3 cm, š. 5,8 cm. 1172 SE 201, sek. 15, kv. 245, inv. št. P 26529 Lonec; odlomek ustja posode z robom za pokrov na notranji 1163 SE 616, sek. 24a, kv. 643, inv. št. P 23987 strani; površina ni ohranjena; barva rdeča, jedro rdečerjava in Odlomek dna z ostenjem posode; površina ni ohranjena; temno siva (na notranji strani); keramika: drobnozrnata; trdota: barva: svetlo rdeča, jedro črno; keramika: grobozrnata; trdota: 4 trda; dl. 4 cm, š. 6 cm, pr. 19 cm. 3 trda; dl. 3,2 cm, š. 6 cm, v. 2,7 cm. Sektor 15, SE 209, SE 202, SE 211, SE 212 1164 SE 212, sek. 15, kv. 234, inv. št. P 26521 Odlomek ostenja lonca s trapezastim ročajem; površina je glajena; barva zunaj rjava, jedro zelo temno sivo; keramika: grobozrnata; trdota: 4 trda; dl. 6,6 cm, š. 10,4 cm. 1165 SE 211, sek. 15, kv. 245, inv. št. P 26523 Odlomek fasetiranega ustja sklede; površina je glajena; barva zelo temno rjavosiva, jedro zelo temno sivo; keramika: finozr- nata; trdota: 4 trda; dl. 2 cm, š. 3,2 cm. 1166 SE 209, sek. 15, kv. 260, inv. št. P 26522 Odlomek ostenja posode; okras: kotanjasto rebro; površina je glajena; barva zunaj temno rjava, znotraj svetlo rumenorjava, jedro črno; keramika: grobozrnata; trdota: 4 trda; dl. 7,4 cm, š. 7,7 cm. 1167 SE 202, sek. 15, kv. 232, inv. št. P 26524 Odlomek ustja posode; površina je glajena; barva zunaj sivorjava, znotraj črna (ožgana), jedro temno sivo; keramika: grobozrnata; trdota 5 zelo trda; dl. 5 cm, š. 2,5 cm. 1168 SE 202, sek. 15, kv. 235, inv. št. P 26526 Odlomek ostenja posode; okras: kotanjasto rebro; površina ni ohranjena; barva zunaj rdečerumena, znotraj temno rjava, jedro črno; keramika: drobnozrnata; trdota: 3 trda; dl. 3 cm, š. 4 cm. 1169 SE 202, sek. 15, kv. 231, inv. št. P 26527 Držaj z vtisom; površina je glajena; barva rdečerjava, jedro zelo temno sivo; keramika: zelo grobozrnata; trdota: 4 trda; dl. 3,9 cm, š. 2,6 cm, db. 2 cm. 1170 SE 202, sek. 15, kv. 231, inv. št. P 26528 Odlomek trakastega ročaja posode; površina ni ohranjena; barva svetlo rumenorjava, jedro črno; keramika: drobnozrna- ta; trdota: 4 trda; dl. 5,1 cm, š. 2,6 cm, db. 1,2 cm. 426 Dragomelj, AAS 106, 2022 1162–1163 SE 616, 1164 SE 212, 1165 SE 211, 1166 SE 209, 1167–1171 SE 202, 1172 SE 201; merilo 1 : 2. 427 Sektor 15, SE 201 1184 SE 201, sek. 15, kv. 237, inv. št. P 26533 Držaj posode; površina je glajena; barva: rdečerjava, jedro 1173 SE 201, sek. 15, kv. 237, inv. št. P 26532 črno; keramika: zelo grobozrnata; trdota: 5 zelo trda; dl. Odlomek ustja posode; rahlo navzven nagnjeno ustje z ravnim 4,5 cm, š. 3,2 cm, db. 1,1 cm. robom; površina je glajena (ohranjena notranja stran); barva: zunaj rjavorumena, jedro temno rjavo; keramika: drobnozrna- 1185 SE 201, sek. 15, kv. 244, inv. št. P 26547 ta; trdota: 3 trda; dl. 4,6 cm, š. 4,7 cm. Držaj posode; površina ni ohranjena; barva: rumenordeča, jedro zelo temno sivo; keramika: zelo grobozrnata; trdota: 5 1174 SE 201, sek. 15, kv. 238, inv. št. P 26535 zelo trda; dl. 4,5 cm, š. 2,8 cm. Odlomek ustja posode; površina je glajena; barva: zunaj rumenorjava, znotraj rdeča, jedro temno rdečerjava; keramika: 1186 SE 201, sek. 15, kv. 237, inv. št. P 26542 grobozrnata; trdota: 3 trda; dl. 3,5 cm, š. 4,1 cm. Držaj posode; površina je glajena; barva: rdečerumena, jedro črno; keramika: zelo grobozrnata; trdota: 5 zelo trda; dl. 1175 SE 201, sek. 15, kv. 231, inv. št. P 26543 4,7 cm, š. 2,4 cm. Odlomek ustja in ostenja lonca; površina je glajena; barva: zunaj rjava, znotraj in jedro zelo temno sivorjavo; keramika: 1187 SE 201, sek. 15, kv. 231, inv. št. P 26545 grobozrnata; trdota: 5 zelo trda; dl. 3,1 cm, š. 3,6 cm. Odlomek ročaja z delom ostenja posode; površina je glajena; barva: zunaj temno sivorjava, znotraj rjava, jedro zelo temno 1176 SE 201, sek. 15, kv. 234, inv. št. P 26554 sivo; keramika: finozrnata; trdota: 4 trda; dl. 2,6 cm, š. 3,1 cm. Odlomek ustja in ostenja lonca; površina je glajena (ohranjena v sledovih); barva: zunaj rdečerumena; keramika: grobozrnata; 1188 SE 201, sek. 15, kv. 231, PN 81, inv. št. P 26541 trdota 4 trda; dl. 4,4 cm, š. 6,5 cm. Velik masiven držaj posode, v držaju je luknja s premerom 1,7 cm; površina je glajena; barva: zunaj rdečerumena, jedro 1177 SE 201, sek. 15, kv. 245, inv. št. P 26530 zelo temno sivo; keramika: zelo grobozrnata; trdota: 5 zelo Odlomek ustja in ostenja sklede; okras: poševne plitve kane- trda; dl. 9,7 cm, š. 5 cm. lure; površina je glajena; barva zunaj rumenordeča, znotraj rjava, jedro temno rjavo; keramika: finozrnata; trdota: 4 trda; dl. 3,8 cm, š. 4 cm. 1178 SE 201, sek. 15, kv. 233, inv. št. P 26531 Odlomek ustja in ostenja skodele s perforiranim držajem; okras: poševne kanelure; površina je glajena; barva zelo temno siva do črna; keramika: grobozrnata; trdota: 4 trda; dl. 3,1 cm, š. 4,1 cm. 1179 SE 201, sek. 15, kv. 237, inv. št. P 26552 Odlomek ostenja posode; okras: vzporedni pokončni vrezi; površina ni ohranjena; barva: zunaj lisasta zelo bledo rjava in črna, jedro črno; keramika: zelo grobozrnata; trdota: 5 zelo trda; dl. 4,6, cm, š. 6,1 cm. 1180 SE 201, sek. 15, kv. 234, inv. št. P 26537 Odlomek ostenja posode; okras: kotanjasto rebro; površina je glajena; barva: zunaj rdeča, znotraj in jedro temno rjavo; kera- mika: grobozrnata; trdota: 3 trda; dl. 4,7 cm, š. 4 cm. 1181 SE 201, sek. 15, kv. 235, inv. št. P 26540 Odlomek ostenja posode; okras: ravno rebro z enim vtisom; površina je glajena; barva: zunaj rumenordeča, jedro zelo temno sivo; keramika: zelo grobozrnata; trdota: 4 trda; dl. 3,5 cm, š. 5,5 cm. 1182 SE 201, sek. 15, kv. 231, inv. št. P 26544 Držaj posode; okras: kotanjasti vtisi na robu držaja; površina je glajena; barva: rdečerumena, jedro črno; keramika: zelo grobozrnata; trdota: 5 zelo trda; dl. 4,5 cm, š. 2,4 cm. 1183 SE 201, sek. 15, kv. 234, inv. št. P 26538 Držaj posode; površina je glajena; barva: rdečerjava, jedro zelo temno sivo; keramika: grobozrnata; trdota: 6 zelo trda; dl. 5,2 cm, š. 3 cm. 428 Dragomelj, AAS 106, 2022 SE 201, merilo 1 : 2. 429 Sektor 15, SE 201, SE 1 1200 SE 1, sek. 15, kv. 260, inv. št. P 26519 Odlomek ostenja posode; okras: kotanjasto rebro; površina ni 1189 SE 201, sek. 15, kv. 238, inv. št. P 26536 ohranjena; barva zunaj rjavorumena, znotraj svetlo rumenor- Odlomek trakastega ročaja z delom ostenja posode; povr- java, jedro zelo temno sivo; keramika: grobozrnata; trdota: 3 šina je glajena; barva: zunaj zelo temno siva, znotraj rjava, trda; dl. 7,2 cm, š. 6,7 cm. jedro temno rjavo; keramika: drobnozrnata; trdota: 4 trda; dl. 2,2 cm, š. 4,2 cm, db. 0,8 cm. 1201 SE 1, sek. 15, kv. 260, PN 84/97, inv. št. P 26520 1190 SE 201, sek. 15, kv. 237, inv. št. P 26534 Odlomek ročaja posode; okras: ohranjenih je Odlomek trakastega ročaja posode; površina je glajena; barva: pet luknjic v nizu; površina je glajena; barva črna; keramika: drobnozrnata; trdota: 4 trda; dl. 2,6 cm, š. svetlo rdečerjava, jedro temno sivo; keramika: 2,6 cm, db. 1 cm. grobozrnata; trdota: 4: trda; dl. 4 cm, š. 3,1 cm, 1191 SE 201, sek. 15, kv. 234, inv. št. P 26539 db. 1,6 cm. Odlomek trakastega ročaja posode; površina je glajena; barva: 1202 SE 1, sek. 15, kv. 231, inv. št. P 26518 sivorjava, jedro zelo temno sivo; keramika: finozrnata; trdota: Odlomek dna z ostenjem posode; površina ni ohranjena; bar- 4 trda; dl. 3,5 cm, š. 2,9 cm, db. 1,1 cm. va zunaj rjavorumena, znotraj rdečerumena, jedro zelo temno 1192 SE 201, sek. 15, kv. 233, inv. št. P 26548 sivo; keramika: zelo grobozrnata; trdota: 4 trda; pr. 11,5 cm, v. Odlomek trakastega ročaja posode; površina ni ohranjena; 2,7 cm, dl. 4,5 cm, š. 6,4 cm. barva: rdečerumena, jedro zelo temno sivo; keramika: drob- nozrnata; trdota: 3 trda; dl. 4,3 cm, š. 2,7 cm, db. 1,4 cm. 1193 SE 201, sek. 15, kv. 238, inv. št. P 26551 Odlomek dna posode; površina ni ohranjena; barva: zunaj rdečerumena, znotraj temno rdečerjava, jedro črno; keramika: zelo grobozrnata; trdota: 5 zelo trda; dl. 3,8 cm, š. 5 cm, v. 2,1 cm. 1194 SE 201, sek. 15, kv. 244, inv. št. P 26553 Odlomek dna z ostenjem posode; površina je glajena; barva: zunaj rumenordeča, znotraj in jedro temno sivorjavo; kerami- ka: grobozrnata; trdota: 3 trda; dl. 49 cm, š. 7,7 cm, v. 7,6 cm. 1195 SE 201, sek. 15, kv. 234, inv. št. P 26550 Odlomek dna z ostenjem posode; površina ni ohranjena; bar- va: znotraj in jedro zelo temno sivorjavo; keramika: zelo gro- bozrnata; trdota: 5 zelo trda; dl. 4,4 cm, š. 4,6 cm, v. 2,2 cm. 1196 SE 201, sek. 15, kv. 231, inv. št. P 26546 Odlomek dna z ostenjem posode; površina ni ohranjena; barva: zunaj rdečerumena, znotraj rjava, jedro zelo temno sivo; keramika: zelo grobozrnata; trdota: 5 zelo trda; dl. 4 cm, š. 5,6 cm, v. 2,7 cm. 1197 SE 1, sek. 15, kv. 233, inv. št. P 26515 Odlomek ustja lonca; površina ni ohranjena; barva zunaj v sledovih rdečerumena, jedro črno; keramika: drobnozrnata; trdota: 3 trda; dl. 3,2 cm, š. 5,4 cm. 1198 SE 1 sek. 15, kv. 231, inv. št. P 26516 Odlomek ustja lonca; površina je glajena; barva zunaj sivor- java, znotraj temno siva, jedro zelo temno sivo; keramika: drobnozrnata; trdota: 5 zelo trda; dl. 2,5 cm, š. 5 cm. 1199 SE 1, sek. 15, kv. 231, inv. št. P 26517 Odlomek ostenja posode; okras: kotanjasto rebro; površina ni ohranjena; barva rjavorumena; keramika: grobozrnata; trdota: 3 trda; dl. 4,6 cm, š. 5,3 cm. 430 Dragomelj, AAS 106, 2022 1189–1196 SE 201, 1197–1202 SE 1; merilo 1 : 2. 431 Sektor 16, SE 270, SE 296, SE 234, SE 272 Sektor 17, SE 274 1203 SE 270, sek. 16, kv. 242, inv. št. P 26565 Odlomek ostenja z ročajem posode s kle- kom, ročaj ima trikoten presek; površina je glajena; barva: rjava, jedro črno; keramika: finozrnata; trdota: 5 zelo trda; dl. 6,4 cm, š. 4,7 cm, š. ročaja 2,4 cm, db. 1,1 cm. 1204 SE 274, sek. 17, kv. 255, inv. št. P 26494 Odlomek ustja z ostenjem posode, na ostenju je več lukenj (cedilo); površina ni ohranjena; barva rdečerumena; keramika: grobozrnata; trdota: 3 trda; dl. 3,9 cm, š. 42 cm. 1205 SE 296, sek. 16, kv. 240, inv. št. P 26566 Odlomek ostenja posode; okras: kotanjasto rebro; površina ni ohranjena; barva: zunaj rdečerumena, znotraj rjava, jedro črno; keramika: grobozrnata; trdota: 3 trda; dl. 5,7 cm, š. 3,8 cm. 1206 SE 234, sek. 16, kv. 275, inv. št. P 26572 Svitek; površina ni ohranjena; barva: rdečerumena, jedro sivo; keramika: drobnozrnata; trdota: 3 trda; pr. 10 cm, db. 3,5 cm. 1207 SE 234, sek. 16, kv. 275, inv. št. P 26573 Odlomek svitka; površina ni ohranjena; barva: rdečerumena, jedro sivo; keramika: finozrnata; trdota: 3 trda; pr. 14 cm, db. 4 cm. 1208 SE 272, sek. 16, kv. 240, PN 149/97, inv. št. P 26570 Svitek; površina ni ohranjena; barva: rdečerumena, jedro temno sivo; keramika: drobnozrnata; trdota: 3 trda; pr. 9,4 cm, db. 3,3 cm. 1209 SE 272, sek. 16, kv. 240, PN 149/97, inv. št. P 26571 Svitek; površina ni ohranjena; barva: rdeča, jedro zelo temno sivo; keramika: drobnozrnata; trdota: 3 trda; pr. 9,4 cm, db. 3,3 cm. 432 Dragomelj, AAS 106, 2022 1203 SE 270, 1204 SE 274, 1205 SE 296, 1206–1207 SE 234, 1208–1209 SE 272; merilo 1 : 2. 433 Sektor 16, SE 247, SE 55 1210 SE 247, sek. 16, kv. 278, inv. št. P 26568 Lonec; odlomek ustja z ostenjem; površina je glajena; barva: rjava, jedro temno sivo; keramika: drobnozrnata; trdota: 4 trda; dl. 2,5 cm, š. 9,2 cm, pr. 21 cm. 1211 SE 247, sek. 16, kv. 278, inv. št. P 26569 Odlomek ostenja posode; okras: kotanjasto rebro; površina je glajena; barva: zunaj rumenorjava, znotraj rjava, jedro temno sivo; keramika: grobozrnata; trdota: 3 trda; dl. 3,1 cm, š. 3,7 cm. 1212 SE 55, sek. 16, kv. 243, inv. št. P 26564 Lonec; odlomki kroglastega ostenja z vratom posode; površina ni ohranjena; barva: rdečerumena; keramika: drobnozrnata; trdota: 3 trda; dl. 7,8 cm, š. 9,1 cm. 1213 SE 55, sek. 16, kv. 275, 1, inv. št. P 22971 Zelo slabo ohranjen odlomek brona; dl. 1,5 cm, š. 1,2 cm 1214 SE 247, sek. 16, kv. 278, inv. št. P 27185 Del velikega gladkega kamna, verjetno sodi k žrmljam z inv. št. P 27184; dl. 17,4 cm, š. 10,2 cm, db. 4,5 cm. 1215 SE 247, sek. 16, kv. 278, inv. št. P 27184 Kamnite žrmlje; na eni strani so odlomljene; dl. 18 cm, š. 16,5 cm, db. 5,3 cm. 1216 SE 55, sek. 16, kv. 243, inv. št. P 27183 Kamnite žrmlje; dl. 24 cm, š. 12 cm, db. 6 cm. 434 Dragomelj, AAS 106, 2022 1210–1211, 1214–1215 SE 247, 1212–1213, 1216 SE 55; 1210–1212 merilo 1 : 2, 1213 merilo 1 : 1, ostalo merilo 1 : 3. 435 Sektor 16, 17, SE 1 1217 SE 1, sek. 16, kv. 250, inv. št. P 26556 Skleda; odlomek ustja z ostenjem; površina je glajena; barva: zunaj rjava, znotraj in jedro temno sivorjavo; keramika: drob- nozrnata; trdota: 5 zelo trda; dl. 5,2 cm, š. 9,3 cm, pr. u. 22 cm. 1218 SE 1, sek. 16, kv. 250, inv. št. P 26557 Odlomek fasetiranega ustja in ostenja sklede; površina ni ohranjena; barva: zunaj črna, znotraj bledo rjava, jedro zelo temno sivo; keramika: drobnozrnata; trdota: 3 trda; dl. 3,6 cm, š. 2,5 cm. 1219 SE 1, sek. 16, kv. 256, inv. št. P 26560 Odlomek ostenja posode; okras: kotanjasto rebro; površina je glajena; barva: zunaj rjava, znotraj temno siva, jedro črno; keramika: grobozrnata; trdota: 3 trda; dl. 5,1 cm, š. 7,1 cm. 1220 SE 1, sek. 16, kv. 257, inv. št. P 26561 Odlomek ostenja posode; okras: kotanjasto rebro; površina je glajena; barva: zunaj svetlo rumenorjava, znotraj rdeča, jedro zelo temno sivo; keramika: grobozrnata; trdota: 3 trda; dl. 2,8 cm, š. 4 cm. 1221 SE 1, sek. 16, kv. 242, inv. št. P 26558 Držaj posode; površina je glajena; barva: svetlo rumenorjava, jedro zelo temno sivo; keramika: drobnozrnata; trdota: 4 trda; dl. 5,9 cm, š. 2,3 cm. 1222 SE 1, sek. 16, kv. 242, inv. št. P 26559 Držaj z vtisom, površina je glajena; barva: rdečerjava, jedro zelo temno sivo; keramika: grobozrnata; trdota: 4 trda; dl. 5,5 cm, š. 2,4 cm. 1223 SE 1, sek. 16, kv. 293, inv. št. P 26563 Odlomek trakastega ročaja posode; površina je glajena; barva: rjava, jedro zelo temno sivo; keramika: finozrnata; trdota: 3 trda; dl. 4,5 cm, š. 4,2 cm, db. 1,1 cm. 1224 SE 1, sek. 17, kv. 255, inv. št. P 26495 Odlomek dna z ostenjem posode; površina je glajena; barva zunaj rdečerumena, znotraj črna, jedro rumenorjavo in črno; keramika: drobnozrnata; trdota: 3 trda; dl. 4,3 cm, š. 4,4 cm, v. 2,4 cm. 1225 SE 1, sek. 16, kv. 240, inv. št. P 26562 Odlomek dna z ostenjem posode; površina je glajena; barva: rdečerumena, jedro zelo temno sivo; keramika: grobozrnata; trdota: 3 trda; dl. 7 cm, š. 8,8 cm, pr. 13 cm, v. 6,8 cm. 436 Dragomelj, AAS 106, 2022 SE 1, merilo 1 : 2. 437 1226 Depo I, sonda 1, inv. št. P 19202 Dvokoničen ingot z osrednjo luknjo, ohranjen v celoti; presek: zelo visok, izrazito trapezaste oblike; bron; dl. 36,1 cm, š. 6,2 cm, v. 4,6 cm, t. 2844 g. 438 Dragomelj, AAS 106, 2022 Depo I, merilo 1 : 2. 439 1227 Depo I, ZN 1 Dvokoničen ingot z osrednjo luknjo; presek: zelo visok, izrazi- to trapezaste oblike; bron; dl. 22,8 cm, š. 6 cm, v. 4,2 cm. 1228 Depo I, sonda 1, inv. št. P 19166 Odlomek dvokoničnega ingota z delno ohranjeno osrednjo luknjo; presek: visok, pravokotne oblike; odlomljena površi- na je proti konici zmerno, proti osrednjemu predelu pa zelo obrabljena; bron; dl. 11,8 cm, š. 6,1 cm, v. 2,4 cm, t. 981 g. 440 Dragomelj, AAS 106, 2022 Depo I, merilo 1 : 2. 441 1229 Depo I, ZN 2 Odlomek dvokoničnega ingota z delno ohranjeno osrednjo luknjo; presek: srednje visok, trapezaste oblike; odlomljene površine so obrabljene; bron; dl. 9,2 cm, š. 5,4 cm, v. 2,8 cm. 1230 Depo I, SE 1, inv. št. P 22865 Odlomek dvokoničnega ingota z delno ohranjeno osrednjo luknjo; presek: visok, trapezaste oblike; odlomljene površine so obrabljene; bron; dl. 6,6 cm, š. 5,4 cm, v. 3,2 cm, t. 497,5 g. 1231 Depo I, inv. št. P 26438 Odlomek dvokoničnega ingota z delno ohranjeno osrednjo luknjo; presek: visok, trapezaste oblike; odlomljene površine so obrabljene; bron; dl. 7 cm, š. 7,1 cm, v. 4 cm, t. 927 g. 442 Dragomelj, AAS 106, 2022 Depo I, merilo 1 : 2. 443 1232 Depo I, sonda 1, inv. št. P 19174 Odlomek dvokoničnega ingota z delno ohranjeno osrednjo luknjo; presek: srednje visok, trapezaste oblike; odlomljene površine so obrabljene; bron; dl. 10,2 cm, š. 4,9 cm, v. 3,4 cm, t. 708 g. 1233 Depo I, sonda 1, inv. št. P 19183 Odlomek dvokoničnega ingota; presek: srednje visok do visok, trapezaste oblike; odlomljene površine so obrabljene; bron; dl. 7 cm, š. 5,8 cm, v. 3,4 cm, t. 644 g. 1234 Depo I, sonda 1, inv. št. P 19181 Odlomek dvokoničnega ingota; presek: nizek do srednje visok, trapezaste oblike s polkrožnima zgornjima robovoma; odlomljene površine so delno obrabljene; bron; dl. 15,6 cm, š. 5,9 cm, v. 3,4 cm, t. 1045 g. 444 Dragomelj, AAS 106, 2022 Depo I, merilo 1 : 2. 445 1235 Depo I, sonda 1, inv. št. P 19203 Odlomek dvokoničnega ingota; presek: nizek, trapezaste obli- ke s polkrožnima zgornjima robovoma; odlomljene površine so obrabljene; bron; dl. 7,3 cm, š. 5,9 cm, v. 3,2 cm, t. 740 g. 1236 Depo I, sonda 1, inv. št. P 19169 Odlomek dvokoničnega ingota; presek: pravokoten; odlomlje- na površina je proti konici zelo obrabljena, proti osrednjemu predelu pa zmerno obrabljena; bron; dl. 6,8 cm, š. 5,4 cm, v. 2,8 cm, t. 450 g. 1237 Depo I, inv. št. P 26437 Odlomek dvokoničnega ingota; presek: srednje visok, polkro- žen; odlomljene površine so obrabljene; bron; dl. 8,8 cm, š. 6,2 cm, v. 3 cm, t. 602 g. 1238 Depo I, ZN 5 Odlomek dvokoničnega ingota; presek: pravokoten; bron; dl. 3,4 cm, š. 3,6 cm, v. 2,8 cm. 446 Dragomelj, AAS 106, 2022 Depo I, merilo 1 : 2. 447 1239 Depo I, sonda 1, inv. št. P 19187 Bakrena pogača; presek: srednje visok, asimetričen, zvončaste oblike; dl. 21,7 cm, š. 19 cm, v. 6 cm, t. 4098 g. 1240 Depo I, sonda 1, inv. št. P 19184 Bakrena pogača; presek: srednje visok, zelo asimetričen, polkrožen, zvončaste oblike; dl. 17,6 cm, š. 14,8 cm, v. 5,4 cm, t. 3390 g. 1241 Depo I, sonda 1, inv. št. P 19194 Bakrena pogača; presek: visok, asimetričen, polkrožno zvon- časte oblike; dl. 12,9 cm, š. 13,1 cm, v. 5,4 cm, t. 1905 g. 1242 Depo I, sonda 1, inv. št. P 19192 Bakrena pogača; presek: visok, asimetričen, polkrožno zvon- časte oblike; dl. 13,5 cm, š. 11,6 cm, v. 4,6 cm, t. 1928 g. 1243 Depo I, inv. št. P 26441 Bakrena pogača; presek: visok, delno asimetričen, polkrožen; odlomljen je le majhen robni odsek; odlomljena površina je obrabljena; dl. 12 cm, š. 10,7 cm, v. 4,5 cm, t. 1644 g. 1244 Depo I, sonda 1, inv. št. P 19200 Bakrena pogača; presek: srednje visok, asimetričen, polkrožne oblike; dl. 14,2 cm, š. 11,9 cm, v. 5 cm, t. 2190 g. 448 Dragomelj, AAS 106, 2022 Depo I, merilo 1 : 3. 449 1245 Depo I, sonda 1, inv. št. P 19195 Bakrena pogača; presek: visok, asimetričen, zvončaste oblike; dl. 15,1 cm, š. 12,6 cm, v. 5,6 cm, t. 2012 g. 1246 Depo I, sonda 1, inv. št. P 19191 Bakrena pogača; presek: visok, nekoliko asimetričen, zvonča- ste oblike; dl. 14,5 cm, š. 13,6 cm, v. 6 cm, t. 2292 g. 1247 Depo I, sonda 1, inv. št. P 19196 Bakrena pogača; presek: visok, asimetričen, zvončaste oblike; dl. 15,2 cm, š. 11,3 cm, v. 4,6 cm, t. 2050 g. 1248 Depo I, sonda 1, inv. št. P 19198 Bakrena pogača; presek: visok, asimetričen, polkrožne oblike; dl. 12,9 cm, š. 11,7 cm, v. 5,6 cm, t. 2668 g. 1249 Depo I, sonda 1, inv. št. P 19164 Bakrena pogača; presek: srednje visok, asimetričen in polkro- žen; dl. 13,1 cm, š. 11,6 cm, v. 4 cm, t. 1814 g. 1250 Depo I, sonda 1, inv. št. P 19185 Bakrena pogača; presek: nizek do srednje visok, polkrožen; dl. 12,3 cm, š. 11,6 cm, v. 4,4 cm, t. 1667 g. 1251 Depo I, sonda 1, inv. št. P 19186 Bakrena pogača; presek: srednje visok do visok, asimetričen, polkrožen; dl. 13 cm, š. 11,7 cm, v. 4,6 cm, t. 2070 g. 1252 Depo I, sonda 1, inv. št. P 19172 Bakrena pogača; presek: visok, asimetričen, koničen in polkro- žen; dl. 11,3 cm, š. 10,3 cm, v. 4,8 cm, t. 1306 g. 450 Dragomelj, AAS 106, 2022 Depo I, merilo 1 : 3. 451 1253 Depo I, sonda 1, inv. št. P 19199 Bakrena pogača; presek: visok, konične oblike, asimetričen; dl. 15,3 cm, š. 14 cm, v. 5,4 cm, t. 2918 g. 1254 Depo I, sonda 1, inv. št. P 19180 Bakrena pogača; presek: asimetričen, zvončaste oblike; dl. 15,5 cm, š. 14,8 cm, v. 4,8 cm, t. 2635 g. 1255 Depo I, sonda 1, inv. št. P 19188 Bakrena pogača; presek: visok, asimetričen, grebenasto konič- ne oblike; dl. 14,7 cm, š. 14 cm, v. 6,2 cm, t. 3193 g. 1256 Depo I, sonda 1, inv. št. P 19168 Odlomek bakrenega pogačastega surovca; presek: visok konične oblike, celotna višina ni ohranjena; dl. 12,8 cm, š. 11,3 cm, v. 3,6 cm, t. 1953 g. 452 Dragomelj, AAS 106, 2022 Depo I, merilo 1 : 3. 453 1257 Depo I, sonda 1, inv. št. P 19189 Bakrena pogača; presek: nizek do srednje visok, asimetričen, polkrožen; dl. 20,4 cm, š. 18,1 cm, v. 5,4 cm, t. 4170 g. 1258 Depo I, sonda 1, inv. št. P 19190 Bakrena pogača; presek: nizek do srednje visok, polkrožen; dl. 17,5 cm, š. 13,7 cm, v. 4,8 cm, t. 4244 g. 1259 Depo I, sonda 1, inv. št. P 19182 Bakrena pogača; presek: nizek, asimetričen; dl. 18 cm, š. 15,5 cm, v. 4 cm, t. 2526 g. 1260 Depo I, ZN 10 Bakrena pogača; presek: nizek, asimetričen, polkrožen; pr. 17,2 cm, v. 4,2 cm. 454 Dragomelj, AAS 106, 2022 Depo I, merilo 1 : 3. 455 1261 Depo I, sonda 1, inv. št. P 19197 Bakrena pogača; presek: srednje visok do visok, asimetričen, zvončaste oblike; dl. 15,2 cm, š. 14 cm, v. 4,8 cm, t. 2918 g. 1262 Depo I, sonda 1, inv. št. P 19176 Bakrena pogača; presek: nizek, polkrožen; dl. 9,9 cm, š. 8,7 cm, v. 2,6 cm, t. 876 g. 1263 Depo I, sonda 1, inv. št. P 19201 Majhna bakrena pogača, ohranjena v celoti; presek: nizek, asimetričen, polkrožne oblike; bron; dl. 8,8 cm, š. 8,6 cm, v. 3,4 cm, t. 700 g. 1264 Depo I, inv. št. 21408 Odlomek bakrenega pogačastega surovca; presek ni ohranjen v celoti: nizek; pr. 15,2 cm, v. 3,2 cm, t. 1358 g. 1265 Depo I, inv. št. P 26440 Odlomek bakrenega pogačastega surovca; zgornja in spodnja površina sta neravni z vidnimi sledovi namernega lomljenja; presek: nizek; dl. 16,3 cm, š. 12,8 cm, v. 3,4 cm, t. 1788 g. 1266 Depo I, sonda 1, inv. št. P 19193 Odlomek bakrenega pogačastega surovca; presek: nizek; dl. 15 cm, š. 12,7 cm, v. 3,6 cm, t. 2398 g. 456 Dragomelj, AAS 106, 2022 Depo I, merilo 1 : 3. 457 1267 Depo I, sonda 1, inv. št. P 19178 Odlomek bakrenega pogačastega surovca; presek: nizek; dl. 11,8 cm, š. 9,8 cm, v. 3,2 cm, t. 1180 g. 1268 Depo I, sonda 1, inv. št. P 19167 Odlomek bakrenega pogačastega surovca; presek: nizek; dl. 9,9 cm, š. 9,4 cm, v. 2,2 cm, t. 542 g. 1269 Depo I, inv. št. P 26439 Odlomek bakrenega pogačastega surovca; presek: nizek; dl. 8,2 cm, š. 8 cm, v. 2,6 cm, t. 543 g. 1270 Depo I, sonda 1, inv. št. P 19170 Odlomek bakrenega pogačastega surovca; presek: nizek, trapezaste oblike; dl. 8,8 cm, š. 8,3 cm, v. 2 cm, t. 564 g. 1271 Depo I, sonda 1, inv. št. P 19179 Odlomek bakrenega pogačastega surovca; presek: zelo visok; odlomljene površine so zmerno obrabljene; dl. 9 cm, š. 8,4 cm, v. 6,2 cm, t. 1645 g. 1272 Depo I, sonda 1, inv. št. P 19177 Odlomek bakrenega pogačastega surovca; presek: nizek; dl. 7 cm, š. 6,5 cm, v. 2,6 cm, t. 409 g. 1273 Depo I, sonda 1, inv. št. P 19165 Odlomek bakrenega pogačastega surovca; presek: nizek; odlomljene površine so obrabljene; dl. 10 cm, š. 7,6 cm, v. 2,4 cm, t. 634 g. 1274 Depo I, sonda 1, inv. št. P 19171 Odlomek bakrenega pogačastega surovca; presek: nizek; odlomljene površine so obrabljene; dl. 8,2 cm, š. 5,7 cm, v. 2 cm, t. 381 g. 1275 Depo I, sonda 1, inv. št. P 19173 Odlomek bakrenega pogačastega surovca; presek: nizek; odlomljene površine so obrabljene; dl. 5,9 cm, š. 5,7 cm, v. 2,6 cm, t. 398 g. 1276 Depo I, ZN 6 Odlomek bakrenega pogačastega surovca; presek: verjetno visok; odlomljene površine so zelo obrabljene; dl. 6 cm, š. 4,6 cm, v. 2,8 cm. 1277 Depo I, sonda 1, inv. št. P 19175 Odlomek bakrenega pogačastega surovca; presek: nizek; dl. 5,3 cm, š. 4,7 cm, v. 3,2 cm, t. 410 g. 458 Dragomelj, AAS 106, 2022 Depo I, merilo 1 : 3. 459 10.4 Železnodobna poselitev Sektor 31, SE 1774 1278 SE 1774, sek. 31, kv. 405c, inv. št. P 22891 Kačasta fibula, odlomek loka z luknjico, bron; dl. 1,5 cm. 1279 SE 1774, sek. 31, kv. 405c, inv. št. P 26983 Odlomek ustja in ostenja sklede; površina je glajena; barva: zelo temno sivorjava, znotraj in jedro temno sivo; keramika: finozrnata; trdota: 4 trda; dl. 3,9 cm, š. 4,6 cm. 1280 SE 1774, sek. 31, kv. 405c, inv. št. P 26984 Odlomek ostenja posode z drobno podolgovato apliko; površina ni ohranjena; barva: svetlo rumenorjava; keramika: finozrnata; trdota: 3 trda; dl. 2,3 cm, š. 1,6 cm. Sektor 31, SE 1689 1281 SE 1689, sek. 31, kv. 407a, inv. št. P 29846 Odlomek ustja in ostenja sklede; površina ni ohranjena; barva: rdečerumeno siva; keramika: finozrnata; trdota: 3 trda; dl. 2 cm, š. 2 cm. 1282 SE 1689, sek. 31, kv. 407a, inv. št. P 29847 Odlomek ustja in ostenja sklede (?); površina ni ohranjena; barva: temno rdečesiva, zunaj v sledovih rdeča; keramika: finozrnata; trdota: 3 trda; dl. 2,7 cm, š. 2 cm. 1283 SE 1689, sek. 31, kv. 407a, inv. št. P 29845 Odlomek svitka; površina ni ohranjena; barva: rdečerumena; keramika: finozrnata; trdota: 3 trda; dl. 3,5 cm, v. 3,7 cm, db. 2,4 cm. 1284 Sonda 2 (1995), PN 97/95, inv. št. P 21412 Odlomek dna z ostenjem posode; površina je glajena; barva: zunaj rdečerumena, jedro zelo temno sivo; keramika: drobno- zrnata; trdota: 3 trda; pr. d. 12 cm. Depo II 1285 Depo II, sek. 20, kv. 441a, SE 1, inv. št. P 22927 Odlomek obročastega nakita z dvema večjima in eno manjšo odebelitvijo, presek je okrogel; bron; dl. 2,4 cm, db. 0,6 cm, db. 0,4 cm, t. 3,3 g; x −3,10, y 24,70, z −0,20. 1286 Depo II, sek. 20, kv. 451a, SE 1, inv. št. P 22882 Vozel obročastega nakita, na robovih je ohranjen livni šiv; bron; dl. 1,6 cm, pr. 1,7 cm, t. 11,2 g; x −0,88, y 26,48, z −0,10. 1287 Depo II (?), sek. 28, kv. 535, SE 1, inv. št. P 22884 Debela žica okroglega preseka, na enem koncu ukrivljena pod pravim kotom, morda telo igle; bron; dl. 12,8 cm, db. 0,4 cm, t. 16,8 g; x −16,94, y 73,25, z −0,10. 460 Dragomelj, AAS 106, 2022 1278–1280 SE 1774, 1281–1283 SE 1689, 1284 sonda 2, 1285–1287 depo II; 1279–1284 merilo 1 : 2, ostalo merilo 1 : 1. 461 1288 Depo II (?), SE 1, poleg sonde 1, inv. št. P 19204 Odlomek pravokotne pločevine; bron; dl. 1,6 cm, š. 1 cm, t. 0,4 g. 1289 Depo II (?), SE 1, poleg sonde 1, inv. št. P 19205 Odlomek pravokotne pločevine; bron; dl. 2 cm, š. 1 cm, t. 0,6 g. 1290 Depo II, sek. 20, kv. 441a, SE 1, inv. št. P 22841 Odlomek pločevine; bron; dl. 2,3 cm, š. 2,2 cm, t. 5,7 g; x −1,68, y 22,89, z −0,10. 1291 Depo II (?), inv. št. P 22967 Odlomek pločevine; bron; dl. 2,7 cm, š. 2,8 cm. 1292 Depo II, sek. 20, kv. 451a, SE 1, inv. št. P 22879 Odlomek pločevine; bron; dl. 3,9 cm, š. 2,6 cm, db. 3 cm, t. 18,4 g; x −1,64, y 28,24, z −0,20. 1293 Depo II, kv. 441b, SE 1, inv. št. P 22875 Odlomek pločevine, na dveh straneh je morda mestoma ohra- njena robna površina; bron; dl. 4 cm, š. 3,7 cm, db. 0,15 cm, t. 13,8 g; x −7,97, y 23,82, z −0,20. 1294 Depo II, sonda 2, inv. št. P 19248 Odlomek pločevine z ohranjenima dvema robnima površina- ma; na eni strani so vidne sledi udarcev; odlomljene površine so obrabljene; bron; dl. 3,9 cm, š. 3,3 cm, t. 16 g. 1295 Depo II, sonda 2, inv. št. P 19229 Odlomek zaobljene, trikotne, pločevine, morda rezilo; ohra- njeni sta dve robni površini; odlomljena površina je obrablje- na; bron; dl. 3,2 cm, š. 2,5 cm, t. 10 g. 1296 Vzhodno (19 m) od sonde 2 (sek. 23, kv. 454 iz l. 2000), SE 1, inv. št. P 19216 Odlomek polmesečaste pločevine; morda rezilo; ohranjeni sta dve robi površini; odlomljena površina je obrabljena; najdba je iz površinskega sloja; bron; dl. 6,7 cm, š. 3,4 cm, t. 18 g. 462 Dragomelj, AAS 106, 2022 Depo II, merilo 1 : 1. 463 1297 Depo II, kv. 451b, SE 1, inv. št. P 22862 Odlomek tulaste sekire; ohranjen je spodnji del tula s pre- hodom v rezilo in zgornji del rezila; odlomljene površine so obrabljene; bron; dl. 3,9 cm, š. 2,8 cm, t. 81 g; x −8,74, y 25,53, z −0,10. 1298 Depo II, sek. 20, kv. 441a, SE 1, inv. št. P 22849 Odlomek zadnjega dela nasadišča plavutaste sekire; ohranje- na je ena robna površina s parom plavuti; bron; dl. 3,8 cm, š. 2,9 cm, t. 65,6 g; x −2,80, y 23,38, z −0,10. 1299 Depo II, sonda 2, inv. št. P 19239 Odlomek nasadišča plavutaste sekire; ohranjena je ena robna površina s parom plavuti in razširjenim ramenom; odlomlje- ne površine so zelo obrabljene; bron; dl. 4,4 cm, š. 2,5 cm, t. 108 g. 1300 Depo II, sek. 20, kv. 451a, SE 1, inv. št. P 22920 Odlomek nasadišča plavutaste sekire; ohranjena je ena robna površina z delom plavuti in razširjenim ramenom; odlomljene površine so obrabljene; bron; dl. 3,1 cm, š. 1,7 cm, t. 31,5 g; x −1,80, y 25,10, z −0,20. 1301 Depo II, sek. 20, kv. 451a, SE 1, inv. št. P 22916 Odlomek nasadišča plavutaste sekire; ohranjena je ena robna površina z delom plavuti in razširjenim ramenom; odlomlje- ne površine so zelo obrabljene; bron; dl. 2,9 cm, š. 2,2 cm, t. 37,3 g; x −2,70, y 25,40, z −0,20. 1302 Depo II, sek. 20, kv. 451a, SE 1, inv. št. P 22902 Odlomek nepravilno oblikovanega predmeta, morda del nasadišča plavutaste sekire; odlomljene površine so zelo ob- rabljene; bron; dl. 1,7 cm, š. 1,6 cm, t. 8,2 g; x −3,86, y 25,07, z −0,20. 464 Dragomelj, AAS 106, 2022 Depo II, merilo 1 : 1. 465 1303 Depo II, sonda 2, inv. št. P 19228 Odlomek zadnjega dela nasadišča uhate sekire z ohranjenima robnima površinama; stranska grba je odlomljena; odlomlje- ne površine so zelo obrabljene; bron; dl. 4,4 cm, š. 3,9 cm, t. 89 g. 1304 Depo II, inv. št. 19263 Odlomek zadnjega dela nasadišča uhate sekire; ohranjena je ena robna površina s stransko grbo; odlomljene površine so zelo obrabljene; bron; dl. 3,5 cm, t. 59,8 g. 1305 Depo II, sek. 20, kv. 441a, SE 1, inv. št. P 22855 Odlomek zadnjega dela nasadišča uhate sekire; ohranjeni sta obe robni površini in neizrazita stranska grba; odlomljene po- vršine so zelo obrabljene; bron; dl. 5,9 cm, š. 4,4 cm, t. 113 g; x −4,73, y 22,82, z −0,20. 1306 Depo II, kv. 461a, SE 1, inv. št. P 22866 Odlomek zadnjega dela nasadišča uhate sekire; ohranjena je ena robna površina, viden je livni šiv; odlomljene površine so zelo obrabljene; bron; dl. 3,1 cm, š. 2,8 cm, t. 41,2 g; x −0,15, y 30,80, z −0,20. 1307 Depo II, sek. 21, kv. 659, SE 1, inv. št. P 22940 Zadnji del nasadišča uhate sekire; zadnji del toporišča je kladi- vasto podaljšan; ohranjeni sta obe robni površini; na eni strani je viden livni šiv; odlomljeni površini sta obrabljeni; bron; dl. 4,1 cm, š. 2,5 cm, t. 98,5 g; x 42,20, y 126,90, z −0,20. 1308 Depo II, kv. 441b, SE 1, inv. št. P 22860 Odlomek zadnjega dela nasadišča uhate sekire; ohranjen je zelo majhen del robne površine, stranska grba je odlomljena; odlomljene površine so zelo obrabljene; bron; dl. 2,6 cm, š. 2,1 cm, t. 28,9 g; x −7,59, y 22,16 z −0,10. 1309 Depo II, kv. 431a, SE 1, inv. št. P 22835 Odlomek zadnjega dela uhate sekire; ohranjena je ena robna površina, viden je livni šiv; odlomljene površine so obrabljene; bron; dl. 3,5 cm, š. 2,1 cm, t. 47,5 g; x −2,80, y 15,42, z −0,20. 1310 Depo II, sonda 2, inv. št. P 19236 Odlomek zadnjega dela nasadišča uhate sekire z ohranjeni- ma robnima površinama, na eni je viden livni šiv; odlomljene površine so obrabljene; bron; dl. 4 cm, š. 3,1 cm, t. 94 g. 1311 Depo II, sek. 28, kv. 544, SE 1, inv. št. P 22885 Odlomek zadnjega dela nasadišča uhate sekire; odlomljene površine so obrabljene; bron; dl. 2,3 cm, š. 2 cm, t. 15,4 g; x 17,22, y 71,78, z −0,15. 466 Dragomelj, AAS 106, 2022 Depo II, merilo 1 : 1. 467 1312 Depo II, kv. »441 b«, SE 1, inv. št. P 22856 Odlomek nasadišča uhate sekire z ohranjenima robnima povr- šinama; odlomljeni površini sta obrabljeni; bron; dl. 4,7 cm, š. 3,7 cm, 53, g; x −5,14, y 22,09, z −0,10. 1313 Depo II, kv. »400 a«, SE 1, inv. št. P 22890 Odlomek nasadišča uhate sekire z ohranjenima robnima povr- šinama; bron; dl. 4,9 cm, š. 3,7 cm, t. 55 g; x −1,58, y −3,80, z −0,05. 1314 Depo II, sonda 2, inv. št. P 19255 Odlomek robnega dela nasadišča uhate sekire; odlomljene površine so obrabljene; bron; dl. 3 cm, š. 3 cm, t. 22 g. 1315 Depo II, sek. 20, kv. 451a, SE 1, inv. št. P 22921 Odlomek nasadišča uhate sekire z ohranjenima robnima povr- šinama; odlomljeni površini sta obrabljeni; bron; dl. 4,4 cm, š. 1,7 cm, t. 21,8 g; x −4,75, y 25,50, z –0,20. 1316 Depo II, sek. 20, kv. 441a, SE 1, inv. št. P 22871 Odlomek robnega dela nasadišča uhate sekire; odlomljene površine so zelo obrabljene; bron; dl. 2,9 cm, š. 2,6 cm, t. 40,5 g; x −3,34, y 24,23, z −0,10. 1317 Depo II, sek. 20, kv. 441b, SE 1, inv. št. P 22886 Odlomek robnega dela nasadišča uhate sekire; odlomljene površine so zelo obrabljene; bron; dl. 1,9 cm, š. 2 cm, t. 18,5 g; x −7,34, y 22,72, z −0,20. 1318 Depo II, sek. 20, kv. 451a, SE 1, inv. št. P 22853 Odlomek robnega dela nasadišča uhate sekire; odlomljene površine so obrabljene; bron; dl. 1,9 cm, š. 1,5 cm, t. 7,5 g; x −3,47, y 25,85, z −0,10. 1319 Depo II, sek. 26A, kv. 571, SE 1, inv. št. P 22888 Ukrivljen odlomek bronastega predmeta, morda del nasadišča uhate sekire; dl. 2,2 cm, š. 1,4 cm, t. 6,3 g; x 0, y 86,80, z −0,10. 1320 Depo II, sek. 20, kv. 451a, SE 1, inv. št. P 22917 Ukrivljen odlomek bronastega predmeta, morda del nasadi- šča uhate sekire; odlomljene površine so zelo obrabljene; dl. 1,4 cm, š. 1,2 cm, t. 2,9 g. 1321 Depo II, sek. 20, kv. 441a, SE 1, inv. št. P 22907 Odlomek robnega dela nasadišča uhate sekire; odlomljene površine so zelo obrabljene; bron; dl. 2 cm, š. 1,9 cm, t. 9,8 g; x −3,45, y 20,88, z −0,20. 1322 Depo II, sek. 20, kv. 451a, SE 1, inv. št. P 22931 Odlomek robnega dela nasadišča uhate sekire; odlomljene površine so obrabljene; bron; dl. 1,7 cm, š. 1,5 cm, t. 8,8 g; x −2,70, y 25,40, z −0,20. 1323 Depo II, sek. 20, kv. 441a, SE 1, inv. št. P 22903 Odlomek osrednjega dela ene strani nasadišča uhate sekire; kovina je zelo korodirana; bron; dl. 1,7 cm, š. 1,6 cm, t. 3,9 g; x−3,30, y 24,11, z −0,05. 1324 Depo II, sek. 20, kv. 451a, SE 1, inv. št. P 22932 Odlomek robnega dela nasadišča uhate sekire; odlomljene površine so zelo obrabljene; bron; dl. 2,3 cm, š. 1 cm, t. 6,6 g; x −1,90, y 28,20, z −0,20. 468 Dragomelj, AAS 106, 2022 Depo II, merilo 1 : 1. 469 1325 Depo II, sonda 2, inv. št. P 19223 Odlomek prednjega dela nasadišča z delom rezila uhate sekire; ohranjeni sta obe robni površini, na eni je slabo viden livni šiv, na drugi vtis v obliki podaljšanega trikotnika; na povr- šinskih ploskvah so vidne sledi udarcev in na eni strani majhen kvadraten vtis; odlomljene površine so zelo obrabljene; bron; dl. 5,1 cm, š. 4,5 cm, t. 174 g. 1326 Depo II, sek. 20, kv. 451a, SE 1, inv. št. P 22919 Odlomek prednjega dela nasadišča z delom rezila uhate sekire; ohranjena je ena robna površina z utorom v obliki podaljšanega trikotnika; na površinski ploskvi so vidne sledi udarcev; bron; dl. 3,8 cm, š. 3,3 cm, t. 86,2 g; × −3,70, y 25,55, z −0,25. 1327 Depo II, sonda 2, inv. št. P 19212 Odlomek prednjega dela nasadišča z delom rezila uhate sekire; ohranjeni sta obe robni površini, na eni je viden livni šiv; odlomljene površine so delno obrabljene; bron; dl. 5,9 cm, š. 4,1 cm, t. 222 g. 1328 Depo II, sonda 2, inv. št. P 19238 Odlomek prednjega dela nasadišča z delom rezila uhate sekire; ohranjeni sta obe robni površini; na eni površinski plo- skvi so vidne sledi udarcev; odlomljene površine niso enako obrabljene; bron; dl. 6,2 cm, š. 4,4 cm, t. 168 g. 470 Dragomelj, AAS 106, 2022 Depo II, merilo 1 : 1. 471 1329 Depo II, sek. 20, kv. 441a, SE 1, inv. št. P 22893 Odlomek prednjega dela nasadišča z delom rezila uhate sekire; ohranjena je ena robna površina; bron; dl. 5,3 cm, š. 6,2 cm, t. 199,3 g; x −3,55, y 23,43, z −0,20. 1330 Depo II, sek. 20, kv. 441a, SE 1, inv. št. P 22876 Odlomek prednjega dela nasadišča z delom rezila uhate sekire; ohranjena je ena robna površina, viden je livni šiv; odlomljene površine so zelo obrabljene; bron; dl. 2,8 cm, š. 2,8 cm, t. 63,6 g; x −4,15, y 23,83, z −0,20. 1331 Depo II, sonda 2, inv. št. P 19237 Odlomek prednjega dela nasadišča z delom rezila uhate sekire; ohranjena je ena robna površina; odlomljene površine so obrabljene; bron; dl. 3,3 cm, š. 2,7 cm, t. 66 g. 1332 Depo II, sonda 2, inv. št. P 19224 Odlomek prednjega dela nasadišča z delom rezila uhate seki- re; na eni površinski ploskvi so vidne sledi udarcev; odlomljene površine so zelo obrabljene; bron; dl. 2,9 cm, š. 2,3 cm, t. 48 g. 1333 Depo II, sek. 20, kv. 441a, SE 1, inv. št. P 22846 Odlomek prednjega dela nasadišča z delom rezila uhate sekire; robne površine niso ohranjene; samo ena robna povr- šina je zelo obrabljena; bron; dl. 3,4 cm, š. 3,9 cm, t. 86,2 g; x −4,38, y 21,57, z −0,10. 1334 Depo II, sek. 20, kv. 441a, SE 1, inv. št. P 22839 Odlomek prednjega dela nasadišča z delom rezila uhate sekire; delno je ohranjena ena robna površina; odlomljene površine so obrabljene; bron; dl. 3,7 cm, š. 2,7 cm, t. 67,5 g; x −0,92, y 24,56, z −0,10. 472 Dragomelj, AAS 106, 2022 Depo II, merilo 1 : 1. 473 1335 Depo II, sonda 2, inv. št. P 19209 Odlomek rezila sekire z ohranjenima robnima površinama; na površinski ploskvi so vidne sledi udarcev; bron; dl. 5,8 cm, š. 5,6 cm, t. 156 g. 1336 Depo II, sek. 29, kv. 401, SE 1, inv. št. P 22958 Odlomek rezila sekire ali ingota z ohranjenima robnima površinama; na površinski ploskvi je vidna sled udarca; ena odlomljena površina je nekoliko obrabljena; bron; dl. 3,9 cm, š. 4,7 cm, t. 166 g; x 0,50, y 4,10. 1337 Depo II, kv. 441b, SE 1, inv. št. P 22897 Odlomek rezila sekire z ohranjenima robnima površinama; odlomljeni površini sta zelo obrabljeni; bron; dl. 3,1 cm, š. 4,5 cm, t. 58,4 g; x −5,37, y 20,11, z −0,20. 1338 Depo II, sek. 20, kv. 441a, SE 1, inv. št. P 22906 Odlomek rezila sekire z ohranjenima robnima površinama; na površinski ploskvi je vidna sled udarca; odlomljeni površini sta obrabljeni; bron; dl. 4,5 cm, š. 5,3 cm, t. 78,3 g; x −4,65, y 21,30, z −0,20. 1339 Depo II, sek. 20, kv. 451a, SE 1, inv. št. P 22908 Odlomek robnega dela rezila sekire ali ploščatega ingota; odlomljene površine so obrabljene; bron; dl. 4,5 cm, š. 3,8 cm, t. 89,5 g; x −1,60, y 29,30, z −0,20. 1340 Depo II, sek. 20, kv. 441a, SE 1, inv. št. P 22840 Odlomek robnega dela rezila sekire ali ploščatega ingota; odlomljene površine so obrabljene; bron; dl. 3,6 cm, š. 3,5 cm, t. 46,2 g; x −0,82, y 24,56, z −0,10. 474 Dragomelj, AAS 106, 2022 Depo II, merilo 1 : 1. 475 1341 Depo II, sek. 20, kv. 441a, SE 1, inv. št. P 22842 Odlomek robnega dela rezila sekire ali ingota; na površinski ploskvi so vidne sledi udarcev; odlomljene površine so obra- bljene; bron; dl. 4,2 cm, š. 2,9 cm, t. 61,9 g; x −1,68, y 22,89 z −0,10. 1342 Depo II, sonda 2, inv. št. P 19253 Odlomek robnega dela rezila sekire ali ploščatega ingota; bron; dl. 3,5 cm, š. 2,5 cm, t. 44 g. 1343 Depo II, sonda 2, inv. št. P 19231 Odlomek robnega dela rezila sekire ali ploščatega ingota; viden je livni šiv; bron; dl. 3,7 cm, š. 3,1 cm, t. 64 g. 1344 Depo II, sek. 20, kv. 441a, SE 1, inv. št. P 22898 Odlomek robnega dela rezila sekire ali ploščatega ingota; odlomljene površine so zelo obrabljene; bron; dl. 3,6 cm, š. 3,4 cm, t. 43,6 g; x −3,88, y 21,45, z −0,20. 1345 Depo II, sek. 20, kv. 451, SE 1, inv. št. P 22838 Odlomek robnega dela rezila sekire ali ploščatega ingota; na površinski ploskvi so vidne sledi udarcev; odlomljene površine so obrabljene; bron; dl. 2,8 cm, š. 2,4 cm, t. 27 g, x 0, 73, y 25,63, z −0,10. 1346 Depo II, kv. 400d, SE 1, inv. št. P 22948 Odlomek bronastega predmeta, verjetno del rezila sekire ali ploščatega ingota; površinski ploskvi konvergirata; dl. 4,9 cm, š. 2,4 cm, t. 34,2 g; x −16,30, y −1,00. 1347 Depo II, sonda 2, inv. št. P 19213 Odlomek robnega dela rezila sekire ali ploščatega ingota; viden je livni šiv; na površinski ploskvi so vidne sledi udarcev; odlomljene površine so zelo obrabljene; bron; dl. 2,4 cm, š. 2,2 cm, t. 18 g. 1348 Depo II, sonda 2, inv. št. P 19243 Odlomek robnega dela rezila sekire ali ploščatega ingota; odlomljene površine so obrabljene; bron; dl. 2,2 cm, š. 1,7 cm, t. 10 g. 476 Dragomelj, AAS 106, 2022 Depo II, merilo 1 : 1. 477 1349 Depo II, sonda 2, inv. št. P 19222 Odlomek rezila sekire z ostrino, ostrina je topa; ohranjeni sta obe robni površini, na eni je viden livni šiv; odlomljena površi- na je obrabljena; bron; dl. 7,3 cm, š. 5,2 cm, t. 166 g. 1350 Depo II, sek. 20, kv. 471, SE 1, inv. št. P 22881 Odlomek bronastega predmeta, verjetno del rezila sekire z eno ohranjeno robno površino; površinski ploskvi konvergira- ta; odlomljene površine so zelo obrabljene; bron; dl. 3,4 cm, š. 2,5 cm, t. 23,1 g; x 3,84, y 38,79, z −0,05. 1351 Depo II, sek. 20, kv. 451a, SE 1, inv. št. P 22911 Odlomek rezila sekire z ostrino; robni površini nista ohranjeni; odlomljene površine so zelo obrabljene; bron; dl. 2,1 cm, š. 2,1 cm, t. 6,7 g; x −0,55, y 26,10, z −0,20. 1352 Depo II, sonda 2, inv. št. P 19227 Odlomek rezila sekire z ostrino; odlomljene površine so obra- bljene; bron; dl. 2,9 cm, š. 2,8 cm; t. 36 g. 1353 Depo II, sek. 20, kv. 441a, SE 1, inv. št. P 22909 Odlomek rezila sekire z ostrino; odlomljene površine so zelo obrabljene; bron; dl. 2,6 cm, š. 2,9 cm, t. 12,7 g; x −2,30, y 21,90, z −0,20. 1354 Depo II, kv. 431c, SE 1, inv. št. P 22945 Odlomek rezila sekire z ostrino; odlomljene površine so zelo obrabljene; bron; dl. 2,6 cm, š. 2,1 cm, t. 8,2 g; x −13,3, y 19,4. 1355 Depo II, SE 1, inv. št. P 22852 Odlomek rezila sekire z ostrino; odlomljene površine so zelo obrabljene; bron; dl. 2,4 cm, š. 2 cm, t. 5,8 g; z −0,10. 1356 Depo II, sek. 20, kv. 461, SE 1, inv. št. P 22868 Odlomek robnega dela rezila sekire z ostrino; odlomljeni po- vršini sta zelo obrabljeni; bron; dl. 3,6 cm, š. 1,7 cm, t. 14,3 g; x 0,1, y 32,67, z −0,05. 1357 Depo II, sek. 20, kv. 441a, SE 1, inv. št. P 22899 Odlomek rezila sekire z ostrino; odlomljene površine so obra- bljene; bron; dl. 1,4 cm, š. 1,6 cm, t. 3,8 g; × −3,88, y 21,45, z −0,20. 1358 Depo II, sonda 2 (naknadno pridobljeno iz deponije), inv. št. P 19257 Odlomek rezila sekire z ostrino; odlomljene površine so obra- bljene; bron; dl. 1,8 cm, š. 1,3 cm, t. 6 g. 478 Dragomelj, AAS 106, 2022 Depo II, merilo 1 : 1. 479 1359 Depo II, sek. 20, kv. 441a, SE 1, inv. št. P 22854 Odlomek ploščatega ingota; ohranjene so tri robne površine; ena odlomljena površina je zelo obrabljena; bron; dl. 4,5 cm, š. 4 cm, t. 57,4 g; x −4,54, y 24,7, z −0,20. 1360 Depo II, kv. 431b, SE 1, inv. št. P 22858 Odlomek ploščatega ingota; ohranjeni sta dve robni površini, na eni je viden livni šiv; bron; dl. 3,4 cm, š. 2,6 cm, t. 28,2 g; x −7,5, y 17,17, z −0,10. 1361 Depo II, sek. 20, kv. 441a, SE 1, inv. št. P 22850 Odlomek ploščatega ingota; ohranjena je ena robna površina; odlomljene površine so zelo obrabljene; bron; dl. 2,7 cm, š. 2,6 cm, t. 24,2 g; x −2,80, y 23,38, z −0,10. 1362 Depo II, sonda 2, inv. št. P 19232 Odlomek ploščatega ingota; ohranjena je ena robna povr- šina; viden je livni šiv; na površinskih ploskvah so vidne sledi udarcev; odlomljene površine so obrabljene; bron; dl. 4,1 cm, š. 3,2 cm, t. 70 g. 1363 Depo II, sonda 2, inv. št. P 19251 Odlomek ploščatega ingota; ohranjena je ena robna površi- na; na eni površinski ploskvi je vidna sled udarca; odlomljene površine so obrabljene; bron; dl. 3,2 cm, š. 2,7 cm, t. 34 g. 1364 Depo II, kv. 400e, SE 1, inv. št. P 22947 Odlomek ploščatega ingota; ohranjena je ena robna površina; odlomljene površine so zelo obrabljene; bron; dl. 2,7 cm, š. 2,3 cm, t. 16,1 g; x −24,1, y −9. 1365 Depo II, sonda 2 (naknadno pridobljeno iz deponije), inv. št. P 19258 Odlomek ploščatega ingota; ohranjena je ena robna površina; na eni površinski ploskvi so vidne sledi udarcev; odlomljene površine so obrabljene; bron; dl. 5,3 cm, š. 2,9 cm, t. 64 g. 1366 Depo II, sonda 2, inv. št. P 19219 Odlomek ploščatega ingota; ohranjena je ena robna površi- na; na eni površinski ploskvi je viden trikoten vrez; bron; dl. 4,2 cm, š. 2,5 cm, t. 34 g. 1367 Depo II, inv. št. P 19262 Odlomek ploščatega ingota; ohranjena je ena robna površina; odlomljene površine so zelo obrabljene; bron; dl. 3,7 cm, š. 1,7 cm, t. 20 g. 480 Dragomelj, AAS 106, 2022 Depo II, merilo 1 : 1. 481 1368 Depo II, sek. 20, kv. 451a, SE 1, inv. št. P 22878 1380 Depo II, kv. 431c, SE 1, inv. št. P 22954 Odlomek ploščatega ingota; ohranjena je ena robna površina; Odlomek ploščatega ingota; odlomljeni površini sta zelo odlomljene površine so zelo obrabljene; bron; dl. 2,5 cm, š. obrabljeni; bron; dl. 2,4 cm, š. 1,6 cm, db. 1,9 cm, t. 16,4 g; x 1,6 cm, t. 15,5 g; x −2,14, y 28,48, z −0,20. −13,4, y 16,2. 1369 Depo II, sonda 2, inv. št. P 19220 Odlomek ploščatega ingota; ohranjena je ena robna površina; odlomljene površine so zelo obrabljene; dl. 2,1 cm, š. 1,2 cm, t. 10 g. 1370 Depo II, sek. 20, kv. 441a, SE 1, inv. št. P 22928 Odlomek ploščatega ingota; ohranjena je ena robna površina; na površinski ploskvi so vidne sledi udarcev; odlomljene povr- šine so zelo obrabljene; bron; dl. 2,2 cm, š. 1,2 cm, t. 5,2 g; x −2,6, y 24,4, z −0,20. 1371 Depo II, sek. 20, kv. 451a, SE 1, inv. št. P 22915 Odlomek ploščatega predmeta, verjetno ingota; odlomljene površine so zelo obrabljene; bron; dl. 1,8 cm, š. 1,8 cm, t. 8 g; x −2,6, y 26,5, z −0,20. 1372 Depo II, kv. 431c, SE 1, inv. št. P 22944 Odlomek ploščatega ingota; ohranjena je ena robna površina; odlomljene površine so zelo obrabljene; bron; dl. 2,7 cm, š. 1,8 cm, t. 16,5 g; x −12,2, y 17,1. 1373 Depo II, sek. 20, kv. 451a, SE 1, inv. št. P 22929 Odlomek ploščatega ingota; ohranjena je ena robna površi- na, viden je livni šiv; odlomljene površine so zelo obrabljene; bron; dl. 2,2 cm, š. 1,3 cm, t. 6 g; x −3,95, y 26,15, z −0,20. 1374 Depo II, kv. 400g, SE 1, inv. št. P 22953 Odlomek ploščatega ingota; ohranjena je ena robna površi- na; odlomljene površine so obrabljene; dl. 1,9 cm, š. 1,7 cm, t. 11,8 g; x −18, y −11,1. 1375 Depo II, sonda 2, inv. št. P 19234 Odlomek ploščatega ingota; ohranjena je ena robna površina; odlomljene površine so obrabljene; bron; dl. 2,6 cm, š. 2,4 cm, t. 32 g. 1376 Depo II, sonda 2 (naknadno pridobljeno iz deponije), inv. št. P 19261 Odlomek bronastega predmeta, verjetno ploščatega ingota ali rezila sekire; ohranjena je ena robna in ena površinska ploskev; odlomljene površine so zelo obrabljene; dl. 3,4 cm, š. 2,2 cm, t. 12 g. 1377 Depo II, sonda 2, inv. št. P 19215 Odlomek ploščatega ingota; ohranjena je ena robna površina; na površinski ploskvi je vidna sled udarca; odlomljene površine so zelo obrabljene; bron; dl. 3,6 cm, š. 2,3 cm, t. 42 g. 1378 Depo II, kv. »451 b«, SE 1, inv. št. P 22896 Odlomek bronastega predmeta, verjetno del rezila sekire; ohranjena je ena robna površina; odlomljene površine so obrabljene; dl. 4,3 cm, š. 2,4 cm, t. 60,1 g; x −5,95, y 25,88, z −0,20. 1379 Depo II, sonda 2, inv. št. P 19246 Odlomek ploščatega ingota; ohranjena je ena robna površina, viden je livni šiv; bron; dl. 4,4 cm, š. 2,9 cm, t. 40 g. 482 Dragomelj, AAS 106, 2022 Depo II, merilo 1 : 1. 483 1381 Depo II, kv. 441c, SE 1, inv. št. P 22946 1392 Depo II, sonda 2, inv. št. P 19241 Odlomek bronastega predmeta, verjetno ploščatega ingota ali Odlomek bronastega predmeta, verjetno del rezila sekire; rezila sekire; ohranjena je ena robna površina; na površinski ohranjena je ena robna površina; na površinskih ploskvah so ploskvi so vidne sledi udarcev; odlomljene površine so zelo vidne sledi udarcev; dl. 3 cm, š. 2,4 cm, t. 38 g. obrabljene; dl. 2,6 cm, š. 1,7 cm, t. 9,8 g; x −13,3, y 20,9. 1382 Depo II, sonda 2, inv. št. P 19250 Odlomek bronastega predmeta, verjetno ploščatega ingota ali rezila sekire; ohranjena je ena robna površina; dl. 2,4 cm, š. 2 cm, t. 14 g. 1383 Depo II, sonda 2, inv. št. P 19207 Odlomek bronastega predmeta, verjetno ploščatega ingota ali rezila sekire; ohranjena je ena robna površina; na površinski ploskvi so vidne sledi udarcev; dl. 3,1 cm, š. 1,8 cm, t. 20 g. 1384 Depo II, sek. 20, kv. 441a, SE 1, inv. št. P 22910 Odlomek bronastega predmeta, verjetno ploščatega ingota ali rezila sekire; ohranjena je ena robna površina; na eni ploskvi so vidne sledi udarcev; odlomljene površine so zelo obrablje- ne; dl. 1,9 cm, š. 1,7 cm, t. 12,1 g; x −1,7, y 24, z −0,20. 1385 Depo II, sonda 2, inv. št. P 19254 Odlomek bronastega predmeta, verjetno ploščatega ingota; ohranjena je ena robna površina; na površinski ploskvi so vidne sledi udarcev; odlomljene površine so obrabljene; dl. 2,7 cm, š. 2,1 cm, t. 18 g. 1386 Depo II, sonda 2 (naknadno pridobljeno iz deponije), inv. št. P 19259 Odlomek bronastega predmeta, verjetno del rezila sekire ali ploščatega ingota; ohranjena je ena robna površina; na povr- šinskih ploskvah so vidne sledi udarcev; dl. 1,8 cm, š. 1,1 cm, t. 16 g. 1387 Depo II, kv. 431a, SE 1, inv. št. P 22844 Odlomek ploščatega ingota; ohranjeni sta dve robni površini; odlomljene površine so zelo obrabljene; bron; dl. 2,4 cm, š. 2,3 cm, t. 16,1 g; x −4,36, y 18,03, z −0,10. 1388 Depo II, sek. 20, kv. 441a, SE 1, inv. št. P 22913 Odlomek ploščatega ingota; ohranjena je ena robna površina; kovina je drobljiva; dl. 3,4 cm, š. 2,5 cm, t. 19,8 g; x −4, y 22,8, z −0,20. 1389 Depo II, kv. 431b, SE 1, inv. št. P 22861 Odlomek ploščatega ingota; ohranjeni sta dve robni površini; odlomljene površine so obrabljene; bron; dl. 2,5 cm, š. 2,3 cm, t. 16,4 g; x −9,19, y 19,5, z −0,20. 1390 Depo II, sek. 20, kv. 451a, SE 1, inv. št. P 22895 Odlomek bronastega predmeta, verjetno del rezila sekire ali ploščatega ingota; ohranjena je ena robna površina; odlomlje- ne površine so zelo obrabljene; dl. 3,8 cm, š. 1,7 cm, t. 28,2 g; × −2,73, y 25,31, z −0,20. 1391 Depo II, sek. 20, kv. 441a, SE 1, inv. št. P 22851 Odlomek bronastega predmeta, verjetno del rezila sekire ali ploščatega ingota; ohranjena je ena robna površina; odlomlje- ne površine so zelo obrabljene; dl. 2,2 cm, š. 2,7 cm, t. 23,2 g; x −1,56, y 24,06, z −0,10. 484 Dragomelj, AAS 106, 2022 Depo II, merilo 1 : 1. 485 1393 Depo II, sek. 20, kv. 441, SE 1, inv. št. P 22889 1405 Depo II, sek. 20, kv. 441a, SE 1, inv. št. P 22912 Odlomek bronastega predmeta, verjetno ploščatega ingota Odlomek bronastega predmeta; ena odlomljena površina je ali rezila sekire; ohranjena je ena robna površina, viden je livni bolj obrabljena; dl. 1,5 cm, š. 1,5 cm, t. 6,7 g; x −4,1, y 23, z šiv; dl. 1,9 cm, š. 1,8 cm, t. 11,8 g; x 0, y 23,8, z −0,05. −0,20. 1394 Depo II, sonda 2, inv. št. P 19252 1406 Depo II, sek. 20, kv. 451a, SE 1, inv. št. P 22905 Odlomek ploščatega ingota; ohranjena je ena robna povr- Odlomek bronastega predmeta; na površinskih ploskvah so vi- šina, viden je livni šiv; na površinskih ploskvah so vidne sledi dne sledi udarcev; dl. 1,5 cm, š. 1,5 cm, t. 7,8 g; x −2,3, y 28,3, udarcev; odlomljene površine so obrabljene; bron; dl. 2 cm, š. z −0,10. 1,6 cm, t. 16 g. 1407 Depo II, sek. 20, kv. 451a, SE 1, inv. št. P 22922 1395 Depo II, sonda 2, inv. št. P 19230 Odlomek bronastega predmeta; na površinskih ploskvah so Odlomek bronastega predmeta; ohranjeni sta dve robni po- vidne sledi udarcev; dl. 1,4 cm, š. 1,8 cm, t. 2,2 g; x −3,65, y vršini; odlomljene površine so obrabljene; dl. 1,3 cm, š. 1,2 cm, 26,7, z −0,20. t. 8 g. 1408 Depo II, sek. 20, kv. 451a, SE 1, inv. št. P 22863 1396 Depo II, sek. 20, kv. 451a, SE 1, inv. št. P 22926 Ploščat odlomek bronastega predmeta; odlomljene površine Odlomek bronastega predmeta; ohranjena je ena robna povr- so obrabljene; dl. 1,3 cm, š. 1,3 cm, t. 3,6 g; x −4,04, y 26,04, z šina, viden je livni šiv; odlomljene površine so zelo obrabljene; −0,05. dl. 1 cm, š. 1,3 cm, t. 5,9 g; x −3,75, y 25,5, z −0,25. 1397 Depo II, sek. 20, kv. 441a, SE 1, inv. št. P 22872 Odlomek bronastega predmeta, verjetno paličastega ingo- ta; zelo slabo ohranjeni sta dve robni površini; dl. 1,6 cm, š. 1,1 cm, db. 0,9 cm, t. 6,9 g; x −3,34, y 24,23, z −0,10. 1398 Depo II, sek. 20, kv. 451a, SE 1, inv. št. P 22923 Odlomek bronastega predmeta; ohranjena je ena robna površina; odlomljene površine so zelo obrabljene; dl. 1,3 cm, š. 1,1 cm, t. 4,8 g; x −3,6, y 27,3, z −0,20. 1399 Depo II, sek. 20, kv. 441a, SE 1, inv. št. P 22904 Ploščat odlomek bronastega predmeta, verjetno ingota; odlomljene površine so zelo obrabljene; dl. 1,3 cm, š. 1,3 cm, t. 4,5 g; x −4,2, y 25, z −0,05. 1400 Depo II, sek. 20, kv. 451a, SE 1, inv. št. P 22918 Slabo ohranjen ploščat odlomek bronastega predmeta, verje- tno ingota; odlomljene površine so zelo obrabljene; dl. 1,2 cm, š. 1,2 cm, t. 4,3 g. 1401 Depo II, sek. 20, kv. 441a, SE 1, inv. št. P 22942 Odlomek bronastega predmeta; dl. 2,2 cm, š. 1,9 cm, t. 15,4 g; x −5,05, y 22,6, z −0,20. 1402 Depo II, sek. 20, kv. 451, SE 1, inv. št. P 22867 Ploščat odlomek bronastega predmeta; odlomljene površine so zelo obrabljene; dl. 2,2 cm, š. 1,2 cm, t. 17,6 g; x 1,43, y 29,67, z −0,20. 1403 Depo II, kv. 431b, SE 1, inv. št. P 22845 Odlomek bronastega predmeta; odlomljene površine so zelo obrabljene; dl. 1,6 cm, š. 1,6 cm, t. 15,4 g; x −5,78, y 17,78, z −0,10. 1404 Depo II, sonda 2, inv. št. P 19242 Odlomek bronastega predmeta; na eni površinski ploskvi je vidna sled udarca; odlomljene površine so zelo obrabljene; dl. 1,8 cm, š. 1,4 cm, t. 14 g. 486 Dragomelj, AAS 106, 2022 Depo II, merilo 1 : 1. 487 1409 Depo II, sonda 2, inv. št. P 19249 1421 Depo II, sek. 20, kv. 461, SE 1, inv. št. P 22869 Odlomek bronastega predmeta, verjetno ploščatega ingota ali Ploščat odlomek bronastega predmeta; vse površine so zelo rezila sekire; odlomljene površine so obrabljene; dl. 4,3 cm, š. obrabljene; dl. 2 cm, š. 1,4 cm, t. 4,5 g; x 4,78, y 31,81, z −0,10. 3,2 cm, t. 56 g. 1422 Depo II, kv. 400c, SE 1, inv. št. P 22951 1410 Depo II, sonda 2, inv. št. P 19206 Ploščat odlomek bronastega predmeta; vse površine so zelo Odlomek bronastega predmeta, verjetno ploščatega ingota ali obrabljene; dl. 1,9 cm, š. 1,3 cm, t. 3,6 g; x −14,9, y −2,8. rezila sekire; na obeh površinskih ploskvah so vidne razpoke; dl. 4,0 cm, š. 6,6 cm, t. 64 g. 1411 Depo II, sek. 20, kv. 441a, SE 1, inv. št. P 22877 Odlomek bronastega predmeta, verjetno ploščatega ingota ali rezila sekire; odlomljene površine so obrabljene; dl. 2 cm, š. 2,3 cm, t. 14,7 g; x −3,91, y 24,81, z −0,10. 1412 Depo II, kv. 431b, SE 1, inv. št. P 22892 Odlomek bronastega predmeta, verjetno ploščatega ingota ali rezila sekire; na površinskih ploskvah so vidne sledi udarcev; odlomljene površine so zelo obrabljene; dl. 3,7 cm, š. 2,7 cm, t. 54,8 g; x −6,58, y 18,44, z −0,20. 1413 Depo II, kv. 441b, SE 1, inv. št. P 22857 Odlomek bronastega predmeta, verjetno ploščatega ingota ali rezila sekire; odlomljene površine so obrabljene; dl. 3,4 cm, š. 2,5 cm, t. 29,4 g; x −6,23, y 20,21, z −0,10. 1414 Depo II, sonda 2, inv. št. P 19247 Odlomek bronastega predmeta, verjetno ploščatega ingota ali rezila sekire; na eni površinski ploskvi je vidna sled udarca; bron; dl. 3,1 cm, š. 2,8 cm, t. 26 g. 1415 Depo II, sek. 20, kv. 471, SE 1, inv. št. P 22837 Odlomek bronastega predmeta, verjetno ploščatega ingota ali rezila sekire; odlomljene površine so zelo obrabljene; dl. 3 cm, š. 2,8 cm, t. 28 g; x 0,28, y 38,28, z −0,10. 1416 Depo II, sonda 2, inv. št. P 19244 Odlomek bronastega predmeta, verjetno ploščatega ingota ali rezila sekire; odlomljene površine so obrabljene; dl. 2,8 cm, š. 2,7 cm, t. 46 g. 1417 Depo II, kv. 421b, SE 1, inv. št. P 22966 Odlomek bronastega predmeta, verjetno ploščatega ingota ali rezila sekire; odlomljene površine so obrabljene; dl. 3,2 cm, š. 2 cm, 30 g; x −8,2, y 13,1. 1418 Depo II, sonda 2, inv. št. P 19245 Odlomek bronastega predmeta, verjetno ploščatega ingota ali rezila sekire; odlomljene površine so zelo obrabljene; dl. 2,1 cm, š. 2,1 cm, t. 14 g. 1419 Depo II, kv. 400c, SE 1, inv. št. P 22949 Odlomek bronastega predmeta, verjetno ploščatega ingota ali rezila sekire; odlomljene površine so zelo obrabljene; dl. 2,9 cm, š. 2,7 cm, t. 20,2 g; x −12,2, y −0,2. 1420 Depo II, sek. 20, kv. 441a, SE 1, inv. št. P 22924 Odlomek bronastega predmeta, verjetno ploščatega ingota; na eni strani so vidne sledi udarcev; odlomljene površine so zelo obrabljene; dl. 2 cm, š. 1,5 cm, t. 5,8 g; x −3,6, y 24,8, z −0,20. 488 Dragomelj, AAS 106, 2022 Depo II, merilo 1 : 1. 489 1423 Depo II, kv. 431a, SE 1, inv. št. P 22843 Odlomek ingota; ohranjeni sta dve robni površini, na eni je viden livni šiv; bron; dl. 3,2 cm, š. 1,9 cm, t. 25,3 g; x −3,32, y 19,69, z −0,10. 1424 Depo II, sek. 20, kv. 451a, SE 1, inv. št. P 22864 Odlomek ploščatega ingota; ohranjeni sta dve robni površini; bron; dl. 2,7 cm, š. 2 cm, t. 14,8 g; x −3,37, y 27,29, z −0,10. 1425 Depo II, sek. 20, kv. 471, SE 1, inv. št. P 22887 Odlomek ploščatega ingota z razširjenim robom; ohranjeni sta dve robni površini; odlomljene površine so obrabljene; bron; dl. 2,8 cm, š. 2,3 cm, t. 33,3 g; x 3,84, y 38,79, z −0,05. 1426 Depo II, sonda 2 (naknadno pridobljeno iz deponije), inv. št. P 19256 Odlomek bronastega predmeta; ohranjena je ena robna povr- šina; na eni površinski ploskvi so vidne sledi udarcev; odlo- mljene površine so obrabljene; dl. 3,6 cm, š. 1,6 cm, t. 10 g. 1427 Depo II, sonda 2, inv. št. P 19235 Odlomek ploščatega ingota; ohranjeni sta dve robni površini; odlomljene površine so obrabljene; bron; dl. 4 cm, š. 2,2 cm, t. 22 g. 1428 Depo II, kv. 411d, SE 1, inv. št. P 22963 Odlomek ploščatega ingota; vse površine so zelo obrabljene; bron; dl. 3,2 cm, š. 2,5 cm, t. 16 g; x −17,3, y 6,5. 1429 Depo II, sonda 2, inv. št. P 19218 Odlomek ploščatega ingota; ohranjeni sta dve robni površini; na površinski ploskvi je vidna sled udarca; bron; dl. 3,8 cm, š. 2,8 cm, t. 40 g. 1430 Depo II, sonda 2, inv. št. P 19208 Ploščat odlomek brona, na eni strani je ohranjen del zaobljene robne površine; odlomljene površine so zelo obrabljene; dl. 4 cm, š. 3,4 cm, t. 20 g. 1431 Depo II, sek. 20, kv. 461, SE 1, inv. št. P 22933 Odlomek ploščatega ingota; odlomljene površine so zelo obrabljene; bron; dl. 3,2 cm, š. 2,1 cm, t. 17,1 g; x 1,6, y 30,8, z −0,10. 1432 Depo II, sek. 20, kv. 493, SE 1, inv. št. P 22937 Odlomek paličastega ingota; odlomljene površine so zelo obrabljene; bron; dl. 3,3 cm, š. 1,6 cm, t. 18,1 g; x 12,8, y 43,2, z −0,15. 1433 Depo II, sonda 2, inv. št. P 19240 Odlomek pločevine; robovi so zelo obrabljeni; bron; dl. 3,1 cm, š. 2,1 cm, t. 8 g. 1434 Depo II, kv. 401d, SE 1, inv. št. P 22955 Odlomek paličastega ingota; odlomljene površine so zelo obrabljene; bron; dl. 2,5 cm, š. 1,4 cm, db. 0,6 cm, t. 14,3 g; x −17,7, y 5. 1435 Depo II, sek. 20, kv. 441a, SE 1, inv. št. P 22900 Odlomek paličastega ingota; bron; dl. 1,8 cm, š. 1 cm, t. 3,6 g; x −3,18, y 23,7, z −0,10. 490 Dragomelj, AAS 106, 2022 Depo II, merilo 1 : 1. 491 1436 Depo II, sek. 20, kv. 451a, SE 1, inv. št. P 22925 1450 Depo II, sonda 2 (naknadno pridobljeno iz deponije), Odlomek ploščatega ingota; odlomljeni površini sta zelo obra- inv. št. P 19260 bljeni; bron; dl. 2,3 cm, š. 1,5 cm, t. 8 g; x −3,3, y 26, z −0,25. Odlomek ploščatega bronastega predmeta; ohranjena je ena 1437 Depo II, sek. 20, kv. 451a, SE 1, inv. št. P 22874 robna površina; odlomljene površine so zelo obrabljene; dl. Odlomek bronastega predmeta; odlomljene površine so zelo 4,4 cm, š. 2,9 cm, t. 48 g. obrabljene; dl. 1,8 cm, š. 1,5 cm, t. 4,1 g; x −2,07, y 25,34, z 1451 Depo II, sonda 2, inv. št. P 19211 −0,05. Odlomek brona, verjetno pogačastega surovca; dl. 2,7 cm, š. 1438 Depo II, sek. 21, kv. 629, SE 1, inv. št. P 22941 2,4 cm; t. 18 g. Ploščat odlomek bronastega predmeta; dl. 1,6 cm, š. 1,5 cm, t. 1452 Depo II, sonda 2, inv. št. P 19233 2,1 g; x 113, y 42,1, z −0,20. Odlomek bakrenega pogačastega surovca; ohranjen je maj- 1439 Depo II, sek. 21, kv. 650, SE 1, inv. št. P 22939 hen robni del pogače; dl. 3,2 cm, š. 3 cm, t. 56 g. Odlomek bronastega predmeta; odlomljene površine so zelo obrabljene; dl. 1,3 cm, š. 1,1 cm, t. 1,6 g; x 48,3, y 122,4, z −0,25. 1440 Depo II, sek. 20, kv. 441a, SE 1, inv. št. P 22930 Odlomek bronastega predmeta; odlomljene površine so zelo obrabljene; dl. 1,3 cm, š. 1 cm. 1441 Depo II, sonda 2, inv. št. P 19221 Odlomek bronastega predmeta, verjetno ploščatega ingota; vse površine so zelo obrabljene; dl. 1,8 cm, š. 1,4 cm, t. 8 g. 1442 Depo II, kv. 411c, SE 1, inv. št. P 22950 Odlomek trapezastega ingota; odlomljene površine so zelo obrabljene; bron; dl. 2,2 cm, š. 1,8 cm, db. 1 cm, t. 12,2 g; x −12,3, y 8,2. 1443 Depo II, sonda 2, inv. št. P 19217 Odlomek bronastega predmeta, verjetno ingota; vse površine so zelo obrabljene; dl. 2,2 cm, š. 1,2 cm, t. 10 g. 1444 Depo II, sonda 2, inv. št. P 19225 Odlomek bronastega predmeta, verjetno ingota; vse površine so zelo obrabljene; dl. 1,4 cm, š. 1 cm, t. 4 g. 1445 Depo II, sonda 2, inv. št. P 19210 Odlomek bronastega predmeta; ohranjena je ena robna povr- šina; dl. 2,7 cm, š. 1,8 cm, t. 18 g. 1446 Depo II, sek. 23a, kv. 431, SE 1, inv. št. P 22873 Odlomek trapezastega ingota; ohranjeni sta dve robni površi- ni; odlomljeni površini sta zelo obrabljeni; bron; dl. 2,2 cm, š. 1,4 cm, db. 0,8 cm, t. 9,7 g; x 2,51, y 15,16, z −0,15. 1447 Depo II, sek. 20, kv. 481, SE 1, inv. št. P 22848 Odlomek trapezastega ingota; odlomljena površina je zelo obrabljena; bron; dl. 2,7 cm, š. 1,4 cm, db. 1,2 cm, t. 28,1 g; x 1,2, y 43, 1, z −0,10. 1448 Depo II, sek. 20, kv. 441a, SE 1, inv. št. P 22847 Trapezast ingot; bron; dl. 3 cm, š. 2 cm, db. 1,3 cm, t. 40,2 g; x −3,28, y 22,62, z −0,10. 1449 Depo II, kv. 400f, SE 1, inv. št. P 22952 Odlomek masivnega bronastega predmeta, morda ingota; odlomljene površine so zelo obrabljene; dl. 3 cm, š. 1,8 cm, db. 1,4 cm, t. 32,4 g; x −17,6, y −9,7. 492 Dragomelj, AAS 106, 2022 Depo II, merilo 1 : 1. 493 1453 Depo II, sek. 20, kv. 441a, SE 1, inv. št. P 22894 Amorfen bron; dl. 4 cm, š. 2,5 cm, t. 35,1 g; x −1,23, y 23,6, z −0,25. 1454 Depo II, sek. 20, kv. 451a, SE 509, inv. št. P 22935 Del bakrenega surovca; dl. 3,1 cm, š. 2,5 cm, t. 34,7 g; x −3,33, y 25,25, z 284,15. 1455 Depo II, sek. 20, kv. 451a, SE 1, inv. št. P 22914 Amorfen bron; dl. 2,8 cm, š. 2,9 cm, t. 11 g; x −4,25, y 23,7, z −0,20. 1456 Depo II, sek. 20, kv. 441a, SE 1, inv. št. P 22901 Amorfen bron; dl. 2,7 cm, š. 2,2 cm, t. 13,8 g; x −3,1, y 24,56 z −0,20. 1457 Depo II, kv. 431b, SE 1, inv. št. P 22859 Odlomek brona, verjetno surovca; dl. 2,4 cm, š. 1,8 cm, t. 10,3 g; x −8,49, y 16,01, z −0,10. 1458 Depo II, sek. 23a, kv. 431, SE 1, inv. št. P 22961 Ovalen bronast predmet, livarski odpadek; dl. 2,3 cm, š. 1,7 cm, t. 6 g; x 1,3, y 18,1. 1459 Depo II, sek. 20, kv. 451a, SE 1, inv. št. P 22880 Del bakrenega surovca; bron; dl. 2,8 cm, š. 1,2 cm, t. 6,7 g; x −2,36, y 26,69, z −0,10. 1460 Depo II, sek. 20, kv. 441a, SE 520, inv. št. P 22936 Odlomek brona; dl. 2 cm, š. 1,3 cm, t. 5,1 g; x −1,46, y 22,68, z 284,25. 1461 Depo II, sek. 23A, kv. 431, SE 1, inv. št. P 22836 Del bakrenega surovca; dl. 2,2 cm, š. 1,3 cm, t. 4,5 g; x 2,22, y 19, z −0,10. 1462 Depo II, sonda 2, inv. št. P 19214 Ploščat amorfen bron; dl. 2,8 cm, š. 1,7 cm; t. 6 g. 1463 Depo II, sonda 2, inv. št. P 19226 Amorfen bron; dl. 3,1 cm, š. 2,3 cm, t. 20 g. 1464 Depo II, sek. 20, kv. 482, SE 1, inv. št. P 22938 Odlomek brona; dl. 1,4 cm, š. 0,8 cm, t. 2,4 g; x 5,58, y 42,54, z −0,20. 494 Dragomelj, AAS 106, 2022 Depo II, merilo 1 : 1. 495 10.5 Rimskodobna poselitev 1476 SE 502, sek. 19, kv. 429, inv. št. P 23690 Odlomek uteži za statve; površina ni ohranjena; barva: rde- 1465 SE 520, sek. 31, kv. 408a, inv. št. P 29851 čerumena; keramika: finozrnata; trdota: 2 mehka; dl. 4 cm, š. Odlomek ustja in ostenja sklede; površina ni ohranjena; barva: 3,6 cm, v. 4,6 cm. zunaj lisasta svetlo siva in rožnata, znotraj rdečerumena, jedro sivo; keramika: drobnozrnata, prašnata; trdota: 3 trda; izdela- va: na lončarskem vretenu; dl. 7,9 cm, š. 8,6 cm. 1466 SE 520, sek. 29, kv. 402a, inv. št. P 29854 Odlomek ustja in ostenja sklede ali krožnika; površina brisana; barva: svetlo rdeča; keramika: finozrnata, prašnata; trdota: 3 trda; izdelava: na lončarskem vretenu; dl. 2,6 cm, š. 4,2 cm. 1467 SE 520, sek. 29, kv. 402a, inv. št. P 29855 Odlomek ustja in ostenja sklede ali krožnika; površina brisana; barva: svetlo rdeča; keramika: finozrnata, prašnata; trdota: 3 trda; izdelava: na lončarskem vretenu; dl. 3,5 cm, š. 4 cm. 1468 SE 538, sek. 21, kv. 629, inv. št. P 29852 Odlomek ustja in ostenja sklede ali krožnika; površina brisana; barva: svetlo rdeča; keramika: finozrnata, prašnata; trdota: 3 trda; izdelava: na lončarskem vretenu; dl. 2 cm, š. 2,3 cm. 1469 SE 201, sek. 15, kv. 237, inv. št. P 29861 Odlomek ustja z ostenjem posode; površina je brisana, prašnata; barva: rdečerumena; keramika: finozrnata; trdota: 3 trda; izdelava: na lončarskem vretenu; dl. 2,5 cm, š. 2,5 cm. 1470 SE 520, sek. 20, kv. 441, inv. št. P 29853 Odlomek dna in ostenja sklede ali krožnika na prstanasti nogi; površina brisana; barva: rožnata; keramika: finozrnata, prašna- ta; trdota: 3 trda; izdelava: na lončarskem vretenu; dl. 2 cm, š. 4,4 cm, v. 1,3 cm, pr. 10 cm. 1471 SE 201, sek. 15, kv. 237, inv. št. P 29860 Odlomek dna posode na prstanasti nogi; površina je brisana; barva: rdečerumena; keramika: finozrnata; trdota: 5 zelo trda; izdelava: na lončarskem vretenu; dl. 2,7 cm, š. 3,4 cm. 1472 SE 201, sek. 15, kv. 234, inv. št. P 29858 Odlomek dna in ostenja posode; površina je brisana; barva: rdečerumena; keramika: finozrnata; trdota: 4 trda; izdelava: na lončarskem vretenu; dl. 1,5 cm, š. 3,1 cm, v. 2 cm. 1473 SE 520, sek. 31, kv. 403b, inv. št. P 29859 Odlomek dna posode; površina je brisana; barva: rdečeru- mena; keramika: finozrnata; trdota: 5 zelo trda; izdelava: na lončarskem vretenu; v. 2 cm, pr. 4 cm. 1474 SE 1, sek. 4, kv. 54, inv. št. P 26648 Odlomek dna posode; površina ni ohranjena; barva: zunaj in znotraj rdečerumena, jedro svetlo sivo; keramika: finozrnata; trdota: 3 trda; izdelava: na lončarskem vretenu; dl. 6 cm, š. 11,5 cm, v. 2,6 cm. 1475 SE 6, sek. 6, kv. 86, inv. št. P 26826 Odlomek dna z ostenjem posode; površina ni ohranjena; bar- va: rdečerumena; keramika: finozrnata; trdota: 3 trda; izdelava: na lončarskem vretenu; dl. 4,3 cm, š. 4,9 cm, v. 2,4 cm. 496 Dragomelj, AAS 106, 2022 1465–1467, 1470, 1473 SE 520, 1468 SE 538, 1469, 1471–1472 SE 201, 1474 SE 1, 1475 SE 6, 1476 SE 502; merilo 1 : 2. 497 10.6 Zgodnjesrednjeveška 1484 SE 232, sek. 16, inv. št. S 7188 poselitev Odlomek ustja posode. Izdelan prostoročno in dodelan na počasnem lončarskem vretenu. Lončarska masa je luknjičava Sektor 12, SE 353 in finozrnata. Na obeh površinah so vidni vodoravni sledovi obdelave na lončarskem vretenu. Površini in prelom so temno 1477 SE 353, sek. 12, inv. št. S 7181 sive barve. Ohr. v. in š. 1,44 × 2 cm, db. 0,5 cm, t. 1,55 g. Odlomek ostenja posode. Lončarska masa drobnozrnata, 1485 SE 232, sek. 16, inv. št. S 7189 Primesi: kremenčev pesek in železovi oksidi. Zunanja površina je glavničena. Zunanja površina je oker do oranžne barve, no- Odlomek ostenja posode. Odlomek je gotovo dodelan na tranja temno siva. Ohr. v. in š. 3,3 × 4,1 cm, db. 1 cm, t. 14,7 g. lončarskem vretenu. Lončarska masa je finozrnata s po- sameznimi drobnimi primesmi. Primesi: kremenčev pesek. Sektor 15, SE 208 Obe površini sta glavničeni. Zunanja površina je rjave barve, notranja in prelom temno sive. Ohr. v. in š. 2,18 × 5,14 cm, db. 1478 SE 208, sek. 15, inv. št. S 7182 0,52 cm, t. 7,45 g. Odlomek ostenja posode. Lončarska masa je finozrnata in rahlo luknjičava. Primesi: predvsem kremenčev pesek. Obe 1486 SE 232, sek. 16, inv. št. S 7190 površini sta enakomerno glavničeni, zunanja je oker oranžne Odlomek ostenja posode. Odlomek je barve, notranja svetlo rjava. Ohr. v. in š. 3,4 × 3,05 cm, db. gotovo dodelan na lončarskem vretenu. 0,6 cm, t. 5,8 g. Lončarska masa je finozrnata. Primesi: kre- menčev pesek. Obe površini sta glavničeni. Sektor 15, SE 343 Na notranji je viden odtis tkanine v svežo 1479 SE 343, sek. 15, inv. št. S 7183 glino. Zunanja površina je oranžno do Odlomek dna posode. Posoda je bila najverjetneje izdelana rjave barve, notranja je temno siva, prelom prostoročno in dodelana na počasnem lončarskem vretenu. svetlo siv. Ohr. v. in š. 4,84 × 4,1 cm, db. Lončarska masa je finozrnata s posameznimi drobnimi vključki. 0,57 cm, t. 14,25 g. Primesi: predvsem kremenčev pesek. Površini sta lisasti od 1487 SE 232, sek. 16, inv. št. S 7191 svetlo rjave do sivorjave barve, presek je temno siv. Ohr. v. in š. Odlomek ostenja posode. Odlomek je 5,3 × 2,75 cm, db. 0,7 cm, rek. pr. d. 8 cm, t. 13,3 g. gotovo dodelan na lončarskem vretenu. Sektor 16, SE 230 Lončarska masa je finozrnata s posame- znimi drobnimi primesmi. Primesi: kre- 1480 SE 308, sek. 16, inv. št. S 7184 menčev pesek. Obe površini sta glavniče- Odlomek ostenja posode. Izdelan prostoročno. Lončarska ni. Zunanja površina je svetlo rjave barve, masa je luknjičava in finozrnata. Zunanja površina je okraše- notranja je rjava in prelom siv. Ohr. v. in š. na s snopoma nepravilne, večlinijske valovnice. Površini sta 5,38 × 4,2 cm, db. 0,56 cm, t. 14,01 g. sivorjavi, prelom je temno siv. Ohr. v. in š. 4,98 × 3,53 cm, db. 0,93 cm, t. 17,25 g. 1488 SE 232, sek. 16, inv. št. S 7192 Odlomek ostenja posode. Odlomek 1481 SE 308, sek. 16, inv. št. S 7185 je gotovo dodelan na lončarskem Odlomek dna in ostenja posode. Izdelan prostoročno. Na vretenu. Lončarska masa je finozrnata notranji površini so vidni sledovi potegov prstov. Lončarska s posameznimi drobnimi primesmi. masa je luknjičava in finozrnata. Površini sta lisasti od svetlo Primesi: kremenčev pesek. Obe povr- oker do sivorjave barve, prelom je svetlo siv. Ohr. v. in š. 4,80 šini sta glavničeni. Zunanja površina je × 5,34 cm, db. 0,83 cm, rek. pr. d. 12 cm, t. 19,25 g. sive barve, notranja je rjava in prelom Sektor 15, SE 232 oranžen. Ohr. v. in š. 5,14 × 5,23 cm, db. 0,55 cm, t. 12,96 g. 1482 SE 232, sek. 16, inv. št. S 7186 1489 SE 232, sek. 16, inv. št. S 7193 Odlomek ustja in ostenja posode. Izdelan prostoročno, površi- Odlomek dna posode. Odlomek je gotovo na je zaglajena. Lončarska masa je luknjičava in finozrnata. Po- dodelan na lončarskem vretenu. Lončar- vršini sta rahlo lisasti od rjave do sive barve. Prelom je temno ska masa je finozrnata s posameznimi siv. Na zunanji površini je je okras enolinijske valovnice. Ohr. v. drobnimi primesmi. Primesi: kremenčev in š. 7,6 × 3,9 cm, db. 0,8 cm, rek. pr. u. 22,80 cm, t. 24,7 g. pesek. Obe površini sta glavničeni. Površini in 1483 SE 232, sek. 16, inv. št. S 7187 prelom so lisasti oranžne do sive barve. Ohr. v. in š. 1,3 Odlomek ustja in ostenja posode. Izdelan prostoročno in × 3,44 cm, db. 0,5 cm, t. 9,57 g. dodelan na počasnem lončarskem vretenu. Lončarska masa je 1490 SE 232, sek. 16, inv. št. S 7194 luknjičava in finozrnata. Na obeh površinah so vidni vodoravni Odlomek dna posode. Odlomek je gotovo dodelan na lon- sledovi obdelave na lončarskem vretenu. Na zunanji površini čarskem vretenu. Lončarska masa je finozrnata s posameznimi je okras vodoravnih plitkih kanelur, najverjetneje narejenih z drobnimi primesmi. Primesi: kremenčev pesek. Obe površini sta glavnikom. Površini in prelom so temno sive barve. Ohr. v. in š. glavničeni. Zunanja površina je oranžne barve, notranja in pre-3,6 × 3,48 cm, db. 0,53 cm, t. 9,05 g. lom temno sive. Ohr. v. in š. 1,7 × 2,5 cm, db. 0,6 cm, t. 5,25 g. 498 Dragomelj, AAS 106, 2022 1477 SE 353, 1478 SE 208, 1479 SE 343, 1480–1481 SE 230, 1482–1490 SE 232; merilo 1 : 2. 499 Sektor 16, SE 239 siva, okrašena z vodoravnim, pravilnim glavničenjem, čez katerega je vrezana enojna valovnica. Notranja stran je temno 1491 SE 239, sek. 16, inv. št. S 7195 siva, z vodoravnim glavničenjem. Prelom je temno siv. Ohr. v. Odlomek ustja in ostenja sklede. Izdelan prostoročno. Lončar- in š. 2,9 × 3,6 cm, db. 0,7 cm, t. 7,47 g. ska masa je rahlo luknjičava in grobozrnata. Primesi: droben kremenčev pesek in grob apnenčast pesek. Notranja površina 1497 SE 239, sek. 16, inv. št. S 7200 je zelo uničena in rjave barve. Zunanja je rjave barve, prelom Odlomek ustja in ostenja lonca. Izdelan prostoročno in dode- je siv. Ohr. v. in š. 3,6 × 6,1 cm, db. 1,04 cm, rek. pr. u. 24 cm, lan na lončarskem vretenu. Lončarska masa je finozrnata, Pri- t. 17 g. mesi: fin kremenčev pesek, ki daje keramiki grob otip (praska- joč). Zunanja površina je rjave do temno sive barve, okrašena 1492 SE 239, sek. 16, inv. št. S 7196 z enojno valovnico. Notranja površina Odlomek ustja in ostenja lonca. Izdelan prostoročno in dode- lisasta od rjave do temno sive barve. lan na lončarskem vretenu. Lončarska masa je luknjičava in Prelom je temno siv. Ohr. v. in š. 2,9 × drobnozrnata. Primesi: slabo vidne, izlužen apnenčast pesek 5,36 cm, db. 0,43 cm, rek. pr. u. 11 cm, ali organske primesi. Površini sta temno sivi, prelom je zelo t. 9,4 g. temno siv. Na ramenu in ostenju so snopi nepravilne in plitke valovnice. Ohr. v. in š. 5,2 × 11,2 cm, db. 0,75 cm, rek. pr. u. 1498 SE 239, sek. 16, inv. št. S 7201 18 cm, t. 51,3 g. Odlomek ustja in ostenja lonca. Izdelan prostoročno in do- delan na lončarskem vretenu. Lončarska masa je finozrnata s 1493 SE 239, sek. 16, inv. št. S 7410 posameznimi večjimi primesmi. Primesi: predvsem fin kremen- Odlomek ustja in ostenja skledice. Izdelana prostoročno. čev, ima rahlo praskajoč otip. Zunanja površina je svetlo rjava, Lončarska masa je luknjičava in drobnozrnata. Primesi: delno okrašena z delno ohranjenimi vrezi, ki so verjetno del enojne izlužen apnenčast pesek in fin kremenčev pesek. Otip je valovnice. Notranja površina in prelom sta temno siva. Ohr. v. prašnat in mehek, na določenih mestih rahlo raskav. Površina in š. (večji odl.) 3,03 × 4,8 cm, db. 0,67 cm, rek. pr. u. 15,8 cm, odlomka je poškodovana, morda zunanja brisana. Površini in t. 26,87 g (dva odlomka). prelom so sive barve. Ohr. v. in š. 2,9 × 4,2 cm, db. 0,4 cm, rek. pr. u. 8,8 cm. 1499 SE 239, sek. 16, inv. št. S 7202 Odlomek ustja lonca. Izdelan prostoročno in dodelan na 1494 SE 239, sek. 16, inv. št. S 7197 lončarskem vretenu. Lončarska masa drobnozrnata. Primesi: Odlomek ustja in ostenja lonca. Izdelan prostoročno in dodelan apnenčast pesek, ki je delno izlužen, površina je rahlo luknji- na lončarskem vretenu. Lončarska masa je rahlo luknjičava in čava in na otip mehka. Zunanja površina je rjava, notranja finozrnata. Primesi: fin pesek. Zunanja površina je lisasta od in prelom sta temno siva. Ohr. v. in š. 1,86 × 3,07 cm, db. rjave do temno sive barve, okrašena z vodoravnimi linijami, 0,56 cm, t. 5,49 g. narejenimi z glavnikom. Notranja stran je rjava do temno rjava, vidni so odtisi prstov pri dodelavi vratu lonca ter li- 1500 SE 239, sek. 16, inv. št. S 7203 nije, narejene z glavnikom v različne smeri. Prelom Odlomek ustja lonca. Izdelan prostoročno in dodelan na lon- je od sive do temno čarskem vretenu. Vidne so sledi dodelava površine (brisanje). sive barve. Ohr. v. in Lončarska masa je rahlo luknjičava. Primesi: predvsem ne š. 2,5 × 4,6 cm, db. izlužen kremenčev pesek. Površina je mehka na otip. Zunanja 0,57 cm, rek. pr. u. površina je svetlo rjava. Notranja površina ima pasove svetlo 10 cm, t. 12,9 g. rjave, temno rjave do temno sive barve in rjave 1495 SE 239, sek. 16, inv. št. S 7198 barve. Prelom je lisast Odlomek ostenja posode. Izdelan prostoročno in dodelan od rjave do temno sive na lončarskem vretenu. Lončarska masa je rahlo luknjičava barve. Ohr. v. in š. 4,1 × in drobnozrnata. Primesi: bel 8 cm, db. 0,84 cm, rek. apnenčast pesek, ki se je delno pr. u. 16 cm, t. 42,27 g. izlužil. Zunanja površina je oker oranžne barve, okrašena z snopom vodoravnih linij in snopi valovnic (delno ohranjena). Notranja površina je temno siva, vidne so sledi brisanja površine. Prelom je siv. Ohr. v. in š. 6,9 × 7 cm, db. 0,6 cm, t. 34,6 g. 1496 SE 239, sek. 16, inv. št. S 7199 Odlomek ostenja posode. Izdelan prostoročno in dodelan na lončarskem vretenu. Lončarska masa je finozrnata in zelo rahlo luknjičava. Primesi: fin pesek. Zunanja površina je temno 500 Dragomelj, AAS 106, 2022 SE 239, merilo 1 : 2. 501 Sektor 16, SE 239 1507 SE 239, sek. 16, inv. št. S 7210 Odlomek ustja lonca. Izdelan prostoročno in dodelan na 1501 SE 239, sek. 16, inv. št. S 7204 lončarskem vretenu. Lončarska masa je rahlo luknjičava in Odlomek ustja in ostenja lonca. Izdelan prostoročno, verjetno drobnozrnata. Primesi: delno izluženi apnenčast pesek in fin nekoliko dodelan na lončarskem vrete- kremenčev pesek, ki daje praskajoč otip. Zunanja površina nu. Vidne sledi brisanja površine lonca. je rjave do sive barve. Notranja površina prehaja od temno Lončarska masa je luknjičava. Primesi: sive do rjave barve in je glavničena. Prelom je sive barve. Na apnenčastega peska, ki so delno izlu- robu ustja sta vrezani dve liniji. Ohr. v. in š. 2,73 × 5,54 cm, db. žene. Površini in prelom so rjave do 0,55 cm, rek. pr. u. 20 cm, t. 14,42 g. temo sive barve. Ohr. v. in š. (največji odl.) 4,74 × 5,96 cm, db. 0,78 cm, rek. 1508 SE 239, sek. 16, inv. št. S 7211 pr. u. 18 cm, t. 70,63 g (3 odl.). Odlomek ustja lonca. Izdelan prostoročno in dodelan na lončarskem vretenu. Lončarska masa je finozrnata. Primesi: fin 1502 SE 239, sek. 16, inv. št. S 7205 kremenčev pesek, ki daje praskajoč otip. Zunanja površina je Odlomek ustja lonca. Izdelan prostoročno in dodelan na lon- svetlo rjave barve. Notranja površina prehaja od temno sive čarskem vretenu. Lončarska masa je luknjičava in grobozrnata. do svetlo rjave barve. Prelom je sive barve. Ohr. v. in š. 2,57 × Primesi: delno izluženega apnenčastega peska in neizluženi 3,6 cm, db. 0,64 cm, rek. pr. u. 15,5 cm, t. 7,22 g. grobi kremenčev pesek. Zunanja površina je rjave barve. Rob ustja je temno siv. Notranja površina prehaja od temno sive do 1509 SE 239, sek. 16, inv. št. S 7212 svetlo rjave barve. Prelom je svetlo rjave do temno sive barve. Odlomek ustja lonca. Izdelan prostoročno in dodelan na Ohr. v. in š. 2,6 × 4,55 cm, db. 0,66 cm, rek. pr. u. 13,3 cm, t. lončarskem vretenu. Lončarska masa je finozrnata. Primesi: fin 14,15 g. kremenčev pesek, ki daje praskajoč otip. Zunanja površina je svetlo rjave barve. Notranja površina prehaja od temno sive 1503 SE 239, sek. 16, inv. št. S 7206 do rjave barve. Prelom je temno sive barve. Ohr. v. in š. 2 × Odlomek ustja lonca. Izdelan prostoročno in dodelan na 3,43 cm, db. 0,55 cm, rek. pr. u. 16 cm, t. 4,44 g. lončarskem vretenu. Na notranji strani, pri robu ustja so vidni odtisi prstov pri dodelavi ustja. Lončarska masa je luknjičava in drobnozrnata. Primesi: delno izluženi apnenčast pesek in neizluženi grobi kremenčev pesek ter železovi oksidi. Zunanja površina je temno rjave barve. Notranja površina prehaja od temno sive do rjave barve. Prelom je temno sive barve. Ohr. v. in š. 2,9 × 4,7 cm, db. 0,75 cm, t. 9,02 g. 1504 SE 239, sek. 16, inv. št. S 7207 Odlomek ustja in ostenja lonca. Izdelan prostoročno in dode- lan na lončarskem vretenu. Vidne so sledi dodelave površi- ne. Lončarska masa je luknjičava in drobnozrnata. Primesi: verjetno izluženi apnenčast pesek in železovi oksidi. Zunanja površina je temno rjave barve. Notranja površina prehaja od temno sive do rjave barve. Prelom je temno sive barve. Na robu ustja je vrezana linija. Ohr. v. in š. (največji odl.) 3,16 × 5,87 cm, db. 0,6 cm, t. 21,80 g. 1505 SE 239, sek. 16, inv. št. S 7208 Odlomek ustja lonca. Izdelan prostoročno in dodelan na lončarskem vretenu. Vidne so sledi dodelave površine lonca. Lončarska masa je luknjičava in drobnozrnata. Primesi: verjetno izluženi apnenčast pesek. Zunanja površina je svetlo rjave barve. Notranja površina prehaja od temno sive do rjave barve. Prelom je temno sive barve. Ohr. v. in š. 3 × 4 cm, db. 0,6 cm, rek. pr. u. 17,5 cm, t. 6,9 g. 1506 SE 239, sek. 16, inv. št. S 7209 Odlomek ustja lonca. Izdelan prostoročno in dodelan na lon- čarskem vretenu. Lončarska masa je luknjičava in drobnozrna- ta. Primesi: delno izluženi apnenčast pesek. Zunanja površina je rjave barve. Notranja površina prehaja od temno sive do rjave barve. Prelom je temno sive barve. Ohr. v. in š. 3 × 5,5 cm, db. 0,66 cm, rek. pr. u. 17,8 cm, t. 10,92 g. 502 Dragomelj, AAS 106, 2022 SE 239, merilo 1 : 2. 503 Sektor 16, SE 239 sive. Na notranji strani ustja je okras enolinijske valovnice. Ohr. v. in š. 2,02 × 2,24 cm, db. 0,54 cm, t. 3,01 g. 1510 SE 239, sek. 16, inv. št. S 7213 Odlomek ustja lonca. Prostoročno izdelan in dodelan na 1517 SE 239, sek. 16, inv. št. S 7220 lončarskem vretenu. Na notranji strani so vidne sledi dodelave Odlomek ustja posode. Izdelan prostoročno in dodelan na ustja. Lončarska masa je luknjičava in drobnozrnata. Primesi: lončarskem vretenu. Lončarska masa je rahlo luknjičava in slabo vidne, izlužen apnenčast pesek ali organske primesi. drobnozrnata. Primesi: slabo vidne, izlužen apnenčast pesek Površina je mehka na otip. Površini sta rjavi do temno sivi, ali organske primesi. Površina je mehka na otip. Površini sta prelom je lisast v odtenkih sive. Ohr. v. in š. 3,7 × 7,33 cm, db. rjavi do temno sivi, prelom je lisast v odtenkih temno sive. Ohr. 1 cm, rek. pr. u. 32 cm, t. 24 g. v. in š. 1,67 × 2,6 cm, db. 0,7 cm, t. 2,62 g. 1511 SE 239, sek. 16, inv. št. S 7214 1518 SE 239, sek. 16, inv. št. S 7221 Odlomek ustja lonca. Izdelan prostoročno in dodelan na lon- Odlomek ustja posode. Izdelan prostoročno in dodelan na čarskem vretenu. Lončarska masa je luknjičava in grobozrnata. lončarskem vretenu. Lončarska masa je rahlo luknjičava in Primesi: delno izluženi apnenčast pesek in neizluženi grobi drobnozrnata. Primesi: slabo vidne, izlužen apnenčast pesek kremenčev pesek. Zunanja površina je temno rjave barve. Rob ali organske primesi. Površina je mehka na otip. Površini sta ustja je temno siv. Notranja površina prehaja od temno sive do rjavi do temno sivi, prelom je lisast v odtenkih temno sive. rjave barve. Prelom je svetlo rjave do temno sive barve. Ohr. Notranja stran je glavničena. Ohr. v. in š. 1,74 cm × 2 cm, db. v. in š. 2,05 × 3,71 cm, db. 0,68 cm, t. 5,03 g. 0,7 cm, t. 1,90 g. 1512 SE 239, sek. 16, inv. št. S 7215 1519 SE 239, sek. 16, inv. št. S 7222 Odlomek ustja posode. Izdelan prostoročno in dodelan na Odlomek ostenja lonca. Izdelan prostoročno in dodelan na lončarskem vretenu. Lončarska masa zelo rahlo luknjičava in lončarskem vretenu. Lončarska masa je luknjičava in drob- finozrnata. Primesi: fini pesek. Zunanja površina je rjave barve. nozrnata. Primesi: slabo vidne, izlužen apnenčast pesek ali Notranja površina je temno sive barve in glavničena. Prelom organske primesi. Površina je mehka na otip. Površini sta rjavi je temno sive barve. Ohr. v. in š. 1,8 × 3,4 cm, db. 0,6 cm, t. do temno sivi, prelom je lisast v odtenkih temno sive. Obe po- 4,14 g. vršini sta vodoravno glavničeni, na zunanji strani je na ramenu lonca preko glavničenja vrezana enolinijska valovnica. Ohr. v. 1513 SE 239, sek. 16, inv. št. S 7216 in š. (največji odl.) 5,2 × 3,3 cm, db. 0,5 cm, rek. pr. trebuha Odlomek ustja posode. Izdelan prostoročno in dodelan na 16,5 cm, t. 12,25 (dva odlomka). lončarskem vretenu. Lončarska masa je finozrnata. Primesi: fini kremenčev pesek, 1520 SE 239, sek. 16, inv. št. S 7223 ki daje praskajoč otip. Zunanja površina Odlomek ostenja lonca. Izdelan prostoročno in dodelan na je oranžne barve. Notranja površina je lončarskem vretenu. Lončarska masa je rjavosiva. Prelom je sive barve. Ohr. v. in luknjičava in drobnozrnata. Primesi: slabo š. 2,2 × 2,9 cm, db. 0,62 cm, t. 3,5 g. vidne, izlužen apnenčast pesek ali organ- ske primesi. Površina je mehka na otip. 1514 SE 239, sek. 16, inv. št. S 7217 Površini sta rjavi do temno sivi, prelom je Odlomek ustja posode. Izdelan prostoročno in dodelan na lisast v odtenkih temno sive. Obe površini lončarskem vretenu. Lončarska masa je luknjičava in drob- sta vodoravno glavničeni. Ohr. v. in š. nozrnata. Primesi: slabo vidne, izlužen apnenčast pesek ali 3,46 × 2,94 cm, db. 0,52 cm, rek. pr. vratu organske primesi. Površina je mehka na otip. Površini sta rjavi 8,5 cm, t. 6,8 g. do temno sivi, prelom je lisast v odtenkih sive. Na robu ustja je plitek žleb. Ohr. v. in š. 1,9 × 3 cm, db. 0,8 cm, t. 5,04 g. 1521 SE 239, sek. 16, inv. št. S 7224 Odlomek ostenja lonca. Izdelan prostoročno in dodelan na 1515 SE 239, sek. 16, inv. št. S 7218 lončarskem vretenu. Lončarska masa je luknjičava in drobno- Odlomek ustja rimskodobne posode (meljnice). Izdelana na zrnata. Primesi: slabo vidne, izlužen apnenčast pesek ali or- kalupu in dodelana na lončarskem vretenu (?). Lončarska ganske primesi, v prelomu so vidni še fini kremenčev pesek in masa je finozrnata. Površina je mehka in prašnata na otip. železovi oksidi. Površina je mehka na otip. Površini sta rjavi do Površini sta oranžni, prelom je lisast oranžen in svetlo siv. Na temno sivi, prelom je lisast v odtenkih temno sive. Na zunanji notranji strani je slabo ohranjen premaz, ki je verjetno vsebo- površini je okras vodoravnih linij, pod katerim so snopi linij, ki val grobe kamenčke. Ohr. v. in š. 3,5 × 2,84 cm, db. 0,68 cm, izrisujejo polkroge. Ohr. v. in š. 2,9 × 10,2 cm, db. 0,62 cm, t. t. 9,96 g. 116,07 g (12 odl.). 1516 SE 239, sek. 16, inv. št. S 7219 Odlomek ustja posode. Izdelan prostoročno in dodelan na lončarskem vretenu. Lončarska masa je rahlo luknjičava in drobnozrnata. Primesi: fini kremenčev pesek in izlužen apnen- čast pesek ali organske primesi. Površina je mehka na otip. Po- vršini sta rjavi do temno sivi, prelom je lisast v odtenkih temno 504 Dragomelj, AAS 106, 2022 SE 239, merilo 1 : 2. 505 Sektor 16, SE 239 1527 SE 239, sek. 16, inv. št. S 7230 Odlomek ostenja posode. Izdelan prostoročno in dodelan 1522 SE 239, sek. 16, inv. št. S 7225 na lončarskem vretenu. Lončarska masa je rahlo luknjičava in Odlomek ostenja lonca. Izdelan prostoročno in dodelan na drobnozrnata, s posamezni- lončarskem vretenu. Lončarska masa je luknjičava in drob- mi večjimi primesmi. Primesi: nozrnata. Primesi: slabo vidne, izlužen apnenčast pesek ali fin kremenčev pesek, droben organske primesi. Površina je mehka na otip. Površini sta apnenčast pesek, ki je delno svetlo do temno rjavi, prelom je lisast v odtenkih temno sive. izlužen. Površina je raskava Na zunanji strani je takoj pod vratom lonca vrezana enolinijska na otip. Zunanja površina je valovnica. Ohr. v. in š. 5,6 × 14,4 cm, db. 0,74 cm, rek. pr. vratu lisasta od oker do oranžne 22 cm, t. 72,49 g (4 odl.). barve, notranja od sive 1523 SE 239, sek. 16, inv. št. S 7226 do oranžne, prelom je siv. Odlomek ostenja posode. Izdelan prostoročno in dodelan na Zunanja površina je glavni- lončarskem vretenu. Lončarska masa je luknjičava in drob- čena. Na notranji površini se nozrnata. Primesi: slabo vidne, izlužen apnenčast pesek ali poznajo odtisi prstov. Ohr. v. organske primesi. Površina je mehka na otip. Zunanja površina in š. 9 × 6,5 cm, db. 0,9 cm, je svetlo rjave barve. Notranja in prelom temno sive. Na zu-rek. pr. trebuha 24 cm, t. nanji strani je na ramenu lonca vrezana enolinijska valovnica. 62,92 g. Ohr. v. in š. 4 × 4,45 cm, db. 0,55 cm, t. 12,34 g. 1524 SE 239, sek. 16, inv. št. S 7227 Odlomek ostenja lonca. Izdelan prostoročno in dodelan na lončarskem vretenu. Lončarska masa je luknjičava in drobno- zrnata. Primesi: slabo vidne, izlužen apnenčast pesek ali or- ganske primesi. Površina je mehka na otip. Površini sta temno rjavi, prelom je lisast v odtenkih temno sive. Zunanja površina je vodoravno glavničena. Ohr. v. in š. 3 × 3,4 cm, db. 0,57 cm. Rek. pr. na trebuhu posode: 13,8 cm, t. 5,18 g. 1525 SE 239, sek. 16, inv. št. S 7228 Odlomek ostenja posode. Izdelan prostoročno in dodelan na lončarskem vretenu. Lončarska masa je luknjičava in drob- nozrnata, s posameznimi večjimi primesmi. Primesi: fin kremenčev pesek, droben apnen- čast pesek in železovi oksidi, sljuda. Površina je rahlo raskava in prašnata na otip. Površini sta oranžni, prelom je svetlo siv. Obe površini sta glavničeni. Ohr. v. in š. 3,6 × 3,7 cm, db. 0,4 cm, t. 6,75 g. 1526 SE 239, sek. 16, inv. št. S 7229 Odlomek ostenja posode. Izdelan prostoročno in dodelan na lončarskem vretenu. Lončarska masa je luknjičava in drobno- zrnata. Primesi: izlužen apnenčast pesek. Površina je mehka na otip. Zunanja površina je rjave do temno sive barve, notranja je temno siva. Prelom je zelo temno siv. Obe površini sta glav- ničeni. Ohr. v. in š. 4,64 × 7,3 cm, db. 0,55 cm, rek. pr. trebuha 13 cm, t. 16,98 g. 506 Dragomelj, AAS 106, 2022 SE 239, merilo 1 : 2. 507 Sektor 16, SE 239 od rjave do temno sive. Prelom je lisast od rjave do sive. Na zunanji strani je okras delno ohranjene enojne valovnice, na 1528 SE 239, sek. 16, inv. št. S 7231 notranji strani so vidne sledi dodelave površine. Ohr. v. in š. 3,5 Odlomek ostenja posode. Izdelan prostoročno in dodelan na × 2,7 cm, db. 0,44 cm, t. 4,46 g. lončarskem vretenu. Lončarska masa je luknjičava in drobno- zrnata. Primesi: izlužen apnenčast pesek in nekaj kremenčeve- 1534 SE 239, sek. 16, inv. št. S 7237 ga peska. Površina je mehka na otip, ponekod rahlo praska- Odlomek ostenja posode. Izdelan prostoročno in dodelan na joča. Zunanja površina je rjave barve, lončarskem vretenu. Lončarska masa je luknjičava in drobno- notranja je lisasta od rjave do temno zrnata. Primesi: izlužen fin do droben apnenčast pesek. Povr- sive. Prelom je lisast od rjave do sive. šina je mehka na otip. Zunanja površina je temno sive barve, Na zunanji strani je okras dveh plitkih notranja je lisasta od rjave do temno sive. Prelom je temno siv. enojnih valovnic, na notranji strani so Na zunanji strani je ohranjen okras, snop večlinijskih valovnic. vidne sledi brisanja površine. Ohr. v. in Ohr. v. in š. 3,36 × 3,45 cm, db. 0,6 cm, t. 7,57 g. š. 4 × 3,77 cm, db. 0,6 cm, t. 12,27 g. 1535 SE 239, sek. 16, inv. št. S 7238 1529 SE 239, sek. 16, inv. št. S 7232 Odlomek ostenja posode. Izdelan prostoročno in dodelan Odlomek ostenja posode. Izdelan prostoročno in dodelan na na lončarskem vretenu. Lončarska masa je rahlo luknjičava lončarskem vretenu. Lončarska masa je luknjičava in drobno- in drobnozrnata. Primesi: izlužen apnenčast pesek. Površina zrnata. Primesi: izlužen apnenčast pesek. Površina je mehka je mehka na otip. Zunanja površina je rjave barve, notranja na otip. Površini in prelom so temno sive barve. Na obeh je temno siva. Prelom je zelo temno siv. Zunanja površina je površinah so vidni sledovi brisanja površine. Ohr. v. in š. 2,73 × glavničena. Ohr. v. in š. 3,7 × 4,2 cm, db. 0,54 cm, t. 5,33 g. 3,27 cm, db. 0,68 cm, t. 4,16 g. 1536 SE 239, sek. 16, inv. št. S 7239 1530 SE 239, sek. 16, inv. št. S 7233 Odlomek ostenja posode. Izdelan prostoročno in dodelan Odlomek ostenja posode. Izdelan prostoročno in dodelan na na lončarskem vretenu. Lončarska masa je luknjičava in lončarskem vretenu. Lončarska masa je luknjičava in grobozr- drobnozrnata. Primesi: izlužen apnenčast nata. Primesi: izlužen fin do grob apnenčast pesek. Površina je pesek. Površina je mehka na otip. Zunanja mehka na otip. Zunanja površina je temno površina je oker barve, notranja je temno rjave barve, notranja je lisasta od rjave do siva. Prelom je delno oker, delno temno temno sive. Prelom je temno siv. Na zunanji siv. Na zunanji površini je okras narejen strani je okras snopov krajših vertikal- iz vodoravnih linij, pod katerim je snop nih vrezov in snop ostro vrhe, večlinijske večlinijskih valovnic. Na notranji strani so valovnice. Ohr. v. in š. 4,76 × 4,45 cm, db. ostanki prismojene hrane. Ohr. v. in š. 4,62 0,92 cm, t. 18,20 g. × 4,27 cm, db. 0,67 cm, t. 12,04 g. 1531 SE 239, sek. 16, inv. št. S 7234 1537 SE 239, sek. 16, inv. št. S 7240 Odlomek ostenja posode. Izdelan prostoročno in dodelan na Odlomek ostenja posode. Izdelan prostoročno in dodelan na lončarskem vretenu. Lončarska masa je luknjičava in grobozr- lončarskem vretenu. Lončarska masa je kompaktna in drob- nata. Primesi: izlužen fin do grob apnenčast pesek. Površina je nozrnata. Primesi: fin do droben kremenčev pesek. Površina mehka na otip. Zunanja površina je temno sive barve, notra- je mehka, a rahlo praskajoča na otip. Površini in prelom so nja je lisasta od rjave do temno sive. Prelom je temno siv. Na temno sive barve. Obe površini sta glavničeni. Ohr. v. in š. 3,05 zunanji strani je okras snopov večlinijskih nepravilnih valovnic. × 3,46 cm, db. 0,6 cm, t. 6,02 g. Ohr. v. in š. 6,1 × 3,8 cm, db. 1,05 cm, t. 25,27 g. 1538 SE 239, sek. 16, inv. št. S 7241 1532 SE 239, sek. 16, inv. št. S 7235 Odlomek ostenja posode. Izdelan prostoročno in dodelan Odlomek ostenja posode. Izdelan prostoročno in dodelan na na lončarskem vretenu. Lončarska masa je rahlo luknjičava lončarskem vretenu. Lončarska masa je luknjičava in gro- in drobnozrnata, s posameznimi grobimi primesmi. Primesi: bozrnata. Primesi: izlužen fin do grob apnenčast pesek. Del izlužen apnenčast pesek in nekaj kremenčevega peska. Površi- ne izluženega apnenca se dobro vidi v prelomu. Površina je na je mehka na otip. Zunanja površina je rjave do sive barve, mehka na otip. Zunanja površina je rjave in temno sive barve, notranja je temno siva. Prelom je temno siv. Zunanja površina notranja je temno siva. Prelom je temno siv. Na zunanji strani je glavničena, na notranji se vidijo sledi brisanja površine. Ohr. je okras snopov večlinijskih valovnic. Ohr. v. in š. 4,7 × 4,5 cm, v. in š. 2,4 × 2,5 cm, db. 0,63 cm, t. 4,22 g. db. 1,08 cm, t. 20,6 g. 1539 SE 239, sek. 16, inv. št. S 7242 1533 SE 239, sek. 16, inv. št. S 7236 Odlomek ostenja posode. Izdelan prostoročno in dodelan na Odlomek ostenja posode. Izdelan prostoročno in dodelan na lončarskem vretenu. Lončarska masa je luknjičava in finozr- lončarskem vretenu. Lončarska masa je luknjičava in drob- nata, s posameznimi večjimi primesmi. Primesi: fin kremenčev nozrnata. Primesi: izlužen apnenčast pesek in nekaj kremen- pesek. Površina je rahlo raskava in prašnata na otip. Zunanja čevega peska. Površina je mehka na otip, ponekod rahlo površina je rjava s sivimi lisami, notranja je temno siva, prelom praskajoča. Zunanja površina je rjave barve, notranja je lisasta je rjav. Obe površini sta glavničeni. Ohr. v. in š. 2 × 3,74 cm, db. 0,54 cm, t. 4,34 g. 508 Dragomelj, AAS 106, 2022 SE 239, merilo 1 : 2. 509 Sektor 16, SE 239 temno siva, prelom je temno siv. Zunanja površina je glavniče- na z delno ohranjeno poševno vrezano linijo (verjetno ostanek 1540 SE 239, sek. 16, inv. št. S 7243 valovnice). Ohr. v. in š. 2,45 × 2,7 cm, db. 0,5 cm, t. 2,32 g. Odlomek ostenja posode. Izdelan prostoročno in dodelan na lončarskem vretenu. Lončarska masa je luknjičava in finozrna- 1547 SE 239, sek. 16, inv. št. S 7250 ta. Primesi: fin kremenčev pesek in izlužen apnenčast pesek. Odlomek ostenja posode. Izdelan prostoročno in dodelan Površina je rahlo raskava na otip. Obe površini in prelom so na lončarskem vretenu. Lončarska masa je rahlo luknjičava in temno sivi. Zunanja površina je glavničena. Ohr. v. in š. 2,1 × drobnozrnata. Primesi: fin in droben, delno 2,14 cm, db. 0,68 cm, t. 2,79 g. izlužen apnenčast pesek. Površina je mehka na otip. Zunanja površina je rjava, notranja je 1541 SE 239, sek. 16, inv. št. S 7244 temno siva, prelom je temno siv. Zunanja po- Odlomek ostenja posode. Izdelan prostoročno in dodelan na vršina ima okras vrezanih vodoravnih linij. Ohr. lončarskem vretenu. Lončarska masa je luknjičava in drobno- v. in š. 3,7 × 2,43 cm, db. 0,7 cm, t. 7,14 g. zrnata. Primesi: fin kremenčev pesek in droben, delno izlužen apnenčast pesek. Površina je rahlo raskava na otip. Zunanja 1548 SE 239, sek. 16, inv. št. S 7251 površina je temno rjava, notranja površina in prelom sta Odlomek ostenja posode. Izdelan prostoročno in dodelan na temno siva, prelom. Zunanja površina ima okras vrezanih vo- lončarskem vretenu. Lončarska masa je luknjičava in drobno- doravnih linij. Ohr. v. in š. 2,45 × 2,4 cm, db. 0,66 cm, t. 3,94 g. zrnata. Primesi: fin kremenčev pesek in droben, delno izlužen apnenčast pesek, železovi oksidi in sljuda. Površina je rahlo 1542 SE 239, sek. 16, inv. št. S 7245 raskava na otip. Zunanja površina je temno rjava, notranja Odlomek ostenja posode. Izdelan prostoročno in dodelan je rjava, prelom je lisast, rjav in siv. Zunanja površina ima na lončarskem vretenu. Lončarska masa je okras, snop večlinijske valovnice. Ohr. v. in š. 3,4 × 3,4 cm, db. kompaktna z nekaj luknjicami in finozrnata. 0,7 cm, t. 7,27 g. Primesi: fin kremenčev in apnenčast pesek. Površina je rahlo raskava na otip. Površini in 1549 SE 239, sek. 16, inv. št. S 7252 prelom so temno sive barve. Obe površini Odlomek ostenja posode. Izdelan prostoročno in dodelan na sta vodoravno glavničeni. Ohr. v. in š. 2,77 × lončarskem vretenu. Lončarska masa je luknjičava in drobno- 3,38 cm, db. 0,54 cm, t. 4,94 g. zrnata. Primesi: fin kremenčev pesek in droben, delno izlužen apnenčast pesek. Površina je rahlo raskava na otip. Zunanja 1543 SE 239, sek. 16, inv. št. S 7246 površina je oker, notranja je rjava, prelom je lisast, rjav in siv. Odlomek ostenja posode. Izdelan prostoročno in dodelan Zunanja površina ima okras dveh snopov večlinijske valovnice. na lončarskem vretenu. Lončarska masa je rahlo luknjičava Ohr. v. in š. 2,93 × 2,53 cm, db. 0,73 cm, t. 4,64 g. in finozrnata s posameznimi večjimi primesmi. Primesi: fin kremenčev pesek in delno izlužen apnenčast pesek. Površina 1550 SE 239, sek. 16, inv. št. S 7253 je rahlo raskava na otip. Zunanja površina je temno rjava, Odlomek ostenja posode. Izdelan prostoročno in dodelan na notranja je temno siva, prelom je temno siv. Zunanja površina lončarskem vretenu. Lončarska masa je rahlo luknjičava in fi- glavničena vodoravno, na notranji so potegi glavnika v različ- nozrnata. Primesi: fin, delno izlužen apnenčast pesek. Površina ne smeri. Ohr. v. in š. 3,2 × 2,64 cm, db. 0,56 cm, t. 5,64 g. je mehka na otip. Površini in prelom so temno sivi. Zunanja površina ima okras, delno je ohranjen vrh enolinijske valovni- 1544 SE 239, sek. 16, inv. št. S 7247 ce. Ohr. v. in š. 2,5 × 2,5 cm, db. 0,52 cm, t. 2,8 g. Odlomek ostenja posode. Izdelan prostoročno in dodelan na lončarskem vretenu. Lončarska masa je luknjičava in drobno- 1551 SE 239, sek. 16, inv. št. S 7254 zrnata. Primesi: fin in droben, delno izlužen apnenčast pesek. Odlomek ostenja posode. Izdelan prostoročno in dodelan Površina je mehka na otip. Zunanja površina je rjava s sivimi na lončarskem vretenu. Lončarska masa je rahlo luknjičava in lisami, notranja je temno siva, prelom je temno siv. Zunanja drobnozrnata. Primesi: fin kremenčev pesek in droben, delno površina ima okras vrezanih vodoravnih linij. Ohr. v. in š. 4,3 × izlužen apnenčast pesek, morda nekaj 2,9 cm, db. 0,75 cm, t. 10,33 g. sljude. Površina je rahlo raskava na otip. Zunanja površina je rdečkasto rjava s sivi- 1545 SE 239, sek. 16, inv. št. S 7248 mi lisami, notranja je rjava, prelom je lisast, Odlomek ostenja posode. Izdelan prostoročno in dodelan na rjav in siv. Zunanja površina ima okras, lončarskem vretenu. Lončarska masa zelo rahlo luknjičava in snop večlinijske valovnice. Ohr. v. in š. 2,76 drobnozrnata. Primesi: fin, delno izlužen apnenčast pesek, × 3,26 cm, db. 0,83 cm, t. 8,62 g. železovi oksidi. Površina je mehka, a rahlo raskava na otip. Površini in prelom so temno sivi. Obe površini sta vodoravno glavničeni. Ohr. v. in š. 2,66 × 2,4 cm, db. 0,54 cm, t. 2,8 g. 1546 SE 239, sek. 16, inv. št. S 7249 Odlomek ostenja posode. Izdelan prostoročno in dodelan na lončarskem vretenu. Lončarska masa je rahlo luknjičava in fi- nozrnata. Primesi: fin, delno izlužen apnenčast pesek. Površina je mehka na otip. Zunanja površina je temno rjava, notranja je 510 Dragomelj, AAS 106, 2022 SE 239, merilo 1 : 2. 511 1552 SE 239, sek. 16, inv. št. S 7255 1558 SE 239, sek. 16, inv. št. S 7261 Odlomek ostenja posode. Izdelan prostoročno in dodelan na Odlomek ostenja posode. Izdelan prostoročno in dodelan na lončarskem vretenu. Lončarska masa je luknjičava in drobno- lončarskem vretenu. Lončarska masa je luknjičava in finozrnata zrnata. Primesi: fin kremenčev pesek in droben, delno izlužen s posameznimi večjimi primesmi. Primesi: fin, delno izlužen apnenčast pesek, železovi oksidi. Površina je mehka, a rahlo apnenčast pesek. Površina je mehka na otip. Zunanja povr- raskava na otip. Zunanja površina je temno rjava do temno šina je lisasta, od rjave do temno sive, notranja in prelom sta siva, notranja je temno rjava, prelom je temno siv. Zunanja temno siva. Zunanja površina ima okras enojne vrezane valov- površina ima okras snopov večlinijske valovnice. Ohr. v. in š. nice. Ohr. v. in š. 2,35 × 3,34 cm, db. 0,56 cm, t. 3,77g. 3,46 × 3,83 cm, db. 0,66 cm, t. 7,72 g. 1559 SE 239, sek. 16, inv. št. S 7262 1553 SE 239, sek. 16, inv. št. S 7256 Odlomek ostenja posode. Izdelan prostoročno in dodelan na Odlomek ostenja posode. Izdelan prostoročno in dodelan na lončarskem vretenu. Lončarska masa je luknjičava in finozrnata lončarskem vretenu. Lončarska masa je luknjičava in finozrna- s posameznimi večjimi primesmi. Primesi: fin, delno izlužen ta. Primesi: delno izlužen apnenčast pesek. Površina je mehka apnenčast pesek. Površina je mehka na otip. Zunanja površina na otip. Površini in prelom so temno rjavi do temno sivi. Zuna- je lisasta, od rjave do temno rjave, notranja je rjava in prelom nja površina ima okras vrezanih linij. Ohr. v. in š. 2,18 × 1,8 cm, temno siv. Zunanja površina ima okras enojne vrezane valov- db. 0,69 cm, t. 2,49 g. nice. Ohr. v. in š. 3,87 × 3,7 cm, db. 0,45 cm, t. 6,26 g. 1554 SE 239, sek. 16, inv. št. S 7257 1560 SE 239, sek. 16, inv. št. S 7263 Odlomek ostenja posode. Izdelan prostoročno in dodelan na Odlomek ostenja posode. Izdelan prostoročno in dodelan na lončarskem vretenu. Lončarska masa je luknjičava in drobno- lončarskem vretenu. Lončarska masa je luknjičava in finozrnata zrnata. Primesi: kremenčev pesek in delno izlužen apnenčast s posameznimi večjimi primesmi. Primesi: fin, delno izlužen pesek. Površina je rahlo raskava na otip. Zunanja površina je apnenčast pesek. Površina je mehka na otip. Zunanja površina rjava, notranja je temno siva, prelom je temno siv. Zunanja je lisasta, od rjave do temno rjave, notranja je temno siva in površina ima okras vrezane linije. Na notranji strani so vidne prelom temno siv. Zunanja površina ima okras enojne vrezane sledi brisanja površine. Ohr. v. in š. 2,37 × 2,56 cm, db. 0,6 cm, valovnice. Ohr. v. in š. 3,4 × 3,36 cm, db. 0,5 cm, t. 5,44 g. t. 3,97 g. 1561 SE 239, sek. 16, inv. št. S 7264 1555 SE 239, sek. 16, inv. št. S 7258 Odlomek ostenja posode. Izdelan prostoročno in dodelan na Odlomek ostenja posode. Izdelan prostoročno in dodelan na lončarskem vretenu. Lončarska masa je luknjičava in finozrnata lončarskem vretenu. Lončarska masa je luknjičava in drobno- s posameznimi večjimi primesmi. Primesi: fin, delno izlužen zrnata. Primesi: fin droben, delno izlužen apnenčast pesek. apnenčast pesek. Površina je mehka na otip. Zunanja površina Površina je mehka, a rahlo raskava na otip. Površini in prelom je rjava, notranja je temno siva in prelom temno siv. Zunanja so temno sivi. Zunanja površina ima okras, snop večlinijske površina ima okras enojne vrezane valovnice. Ohr. v. in š. 3,5 valovnice. Ohr. v. in š. 2,2 × 2,5 cm, db. 0,8 cm, t. 4,15 g. × 1,75 cm, db. 0,5 cm, t. 2,16 g. 1556 SE 239, sek. 16, inv. št. S 7259 1562 SE 239, sek. 16, inv. št. S 7265 Odlomek ostenja posode. Izdelan prostoročno in dodelan na Odlomek ostenja posode. Izdelan prostoročno in dodelan na lončarskem vretenu. Lončarska masa je luknjičava in grobozr- lončarskem vretenu. Lončarska masa je luknjičava in finozrnata nata. Primesi: delno izlužen apnenčast pesek in nekaj malega s posameznimi večjimi primesmi. Primesi: fin, delno izlužen drobnega kremenčevega peska. Površina apnenčast pesek. Površina je mehka na otip. Zunanja površina je mehka, a rahlo raskava na otip. Površini je lisasta, od rjave do temno rjave, notranja je temno siva in sta temno sivi in prelom je siv. Zunanja prelom temno siv. Zunanja površina ima okras enojne vrezane površina ima okras snop več polkrožnih valovnice. Ohr. v. in š. 2,74 × 2,05 cm, db. 0,5 cm, t. 2,34 g. linij, ki se konično zaključuje. Ohr. v. in š. 2,6 × 3,5 cm, db. 0,5 cm, t. 5,49 g. 1563 SE 239, sek. 16, inv. št. S 7266 Odlomek ostenja posode. Izdelan prostoročno in dodelan na 1557 SE 239, sek. 16, inv. št. S 7260 lončarskem vretenu. Lončarska masa je luknjičava in finozrnata Odlomek ostenja posode. Izdelan prostoročno in dodelan na s posameznimi večjimi primesmi. Primesi: fin, delno izlužen lončarskem vretenu. Lončarska masa je luknjičava in finozrnata apnenčast pesek. Površina je mehka na otip. Zunanja površina s posameznimi večjimi primesmi. Primesi: fin, delno izlužen je oker, notranja je temno siva in prelom temno siv. Zunanja apnenčast pesek. Površina je mehka na površina ima okras enojne vrezane valovnice. Ohr. v. in š. 2,44 otip. Zunanja površina je lisasta, od rjave do × 2,5 cm, db. 0,69 cm, t. 2,25 g. temno rjave, notranja in prelom sta temno siva. Zunanja površina ima okras enojne vrezane valovnice. Ohr. v. in š. 3,3 × 3,7 cm, db. 0,54 cm, t. 6,14 g. 512 Dragomelj, AAS 106, 2022 SE 239, merilo 1 : 2. 513 Sektor 16, SE 239 Površina je raskava na otip. Zunanja površina je lisasta, od rjave do oranžnorjave, notranja je oranžna in prelom je oran- 1564 SE 239, sek. 16, inv. št. S 7267 žen in siv. Obe površini sta glavničeni, ostenje vodoravno, na Odlomek ostenja posode. Izdelan prostoročno in dodelan na notranji strani dna so potegi glavnika v različne smeri. Ohr. v. lončarskem vretenu. Lončarska masa je luknjičava in finozrna- in š. 4,5 × 11,1 cm, db. d. 0,55 cm, db. ostenja 0,52 cm, rek. pr. ta s posameznimi večjimi primesmi. Primesi: fin, delno izlužen d. 13,9 cm, t. 52,15 g (3 odl.). apnenčast pesek. Površina je mehka, na posameznih mestih rahlo raskava na otip. Zunanja površina je oker, notranja povr- 1569 SE 239, sek. 16, inv. št. S 7272 šina in prelom sta temno siva. Zunanja površina je vodoravno Odlomek dna in ostenja posode. Izdelan prostoročno. Lončar- glavničena, na notranji so vidni odtisi prstov pri dodelavi ska masa je kompaktna in grobozrnata. Primesi: grobo mlet posode. Ohr. v. in š. 3,24 × 3,17 cm, db. 0,7 cm, t. 4,85 g. kremenčev pesek. Površina je zelo raskava na otip. Zunanja površina je lisasta, od svetlo rjave do temno rjave, notranja je 1565 SE 239, sek. 16, inv. št. S 7268 temno siva in prelom temno siv. Na notranji površini so vidne Odlomek ostenja posode. Izdelan prostoročno in dodelan na sledi brisanja. Posoda je bila med izdelavo postavljena na lončarskem vretenu. Lončarska masa je luknjičava in finozrna- rahlo privzdignjeno površino, ki je pustila odtis na dnu. Ohr. ta s posameznimi večjimi primesmi. Primesi: fin, delno izlužen v. in š. 2,8 × 4,25 cm, db. ostenja 0,66 cm, rek. pr. d. 8 cm, t. apnenčast pesek. Površina je mehka na otip. Zunanja površina 18,93 g. je lisasta, od rjave do temno rjave, notranja je rjava in prelom temno siv. Zunanja površina ima okras enojne vrezane valov- 1570 SE 239, sek. 16, inv. št. S 7273 nice. Ohr. v. in š. 5,5 × 4,45 cm, db. 0,9 cm, t. 21,92 g. Odlomek dna posode. Izdelan prostoročno. Lončarska masa je luknjičava in drobnozrnata s posameznimi večjimi primesmi. 1566 SE 239, sek. 16, inv. št. S 7269 Primesi: droben, delno izlužen apnenčast pesek. Površina je Odlomek dna in ostenja posode. Izdelan prostoročno in mehka na otip. Zunanja površina je od rjave do temno rjave dodelan na lončarskem vretenu. Lončarska masa je luknjičava barve, notranja je temno siva in prelom temno siv. Ohr. v. in š. in finozrnata. Primesi: fin, delno izlužen apnenčast pesek. Po- 1,3 × 8,18 cm, db. ostenja 0,5 cm, rek. pr. d. 7,7 cm, t. 22,97 g. vršina je mehka na otip. Zunanja površina je lisasta, od rjave do temno rjave, notranja je temno siva in prelom je temno siv. 1571 SE 239, sek. 16, inv. št. S 7274 Ohr. v. in š. večjega odl. 2,6 × 2,76 cm, db. 0,66 cm, t. 8,2 g. Odlomek dna in ostenja posode. Izdelan prostoročno. Lon- čarska masa je luknjičava in grobozrnata. Primesi: grob, delno 1567 SE 239, sek. 16, inv. št. S 7270 izlužen apnenčast pesek. Površina je mehka na otip. Zunanja Odlomek dna in ostenja posode. Izdelan prostoročno in do- površina je od rjave do temno rjave barve, notranja je rjava delan na lončarskem vretenu. Lončarska masa je luknjičava in in prelom rjav do temno siv. Ohr. v. in š. 3,5 × 3,5 cm, db. drobnozrnata. Primesi: predvsem fin in droben, delno izlužen 0,75 cm, rek. pr. d. 9 cm, t. 20,03 g. apnenčast pesek, fin kremenčev pesek in železovi oksidi. Povr- šina je mehka na otip. Zunanja površina je lisasta, od oker rjave 1572 SE 239, sek. 16, inv. št. S 7275 do temno rjave, notranja je rjava in prelom temno siv. Na zu- Odlomek dna in ostenja posode. Izdelan prostoročno. Lončar- nanji površini so vidne temno rjave linije, ki so videti kot slikan ska masa je luknjičava in drobnozrnata s posameznimi večjimi okras, nad dnom je še tanka vrezana vodoravna linija. Ohr. v. in primesmi. Primesi: droben, delno izlužen apnenčast pesek, š. 6,77 × 6 cm, db. 0,73 cm, rek. pr. d. 10 cm, t. 69,86 g (3 odl.). malo finega kremenčastega peska in drobljene keramike. Po- vršina je mehka na otip. Zunanja površina je lisasta od svetlo rjave do temno rjave barve, notranja je svetlo rjava do svetlo siva in prelom siv. Ohr. v. in š. 4,68 × 12,8 cm, db. ostenja 0,85 cm, rek. pr. d. 14 cm, t. 65,92 g. 1573 SE 239, sek. 16, inv. št. S 7276 Odlomek dna in ostenja posode. Izdelan prostoročno. Lončar- ska masa je luknjičava in drobnozrnata s posameznimi večjimi primesmi. Primesi: droben, delno izlužen apnenčast pesek. Površina je mehka na otip. Zunanja površina je od rjave do temno rjave barve, notranja je rjava in prelom temno siv. Ohr. v. in š. 3,1 × 5,66 cm, db. 0,67 cm, rek. pr. d. 12 cm, t. 14,71 g. 1568 SE 239, sek. 16, inv. št. S 7271 Odlomek dna in ostenja posode. Izdelan prostoročno in dodelan na lončarskem vretenu. Lončarska masa je rahlo luknjičava in finozrnata s po- sameznimi večjimi primesmi. Primesi: fin kremenčev in delno izlužen apnenčast pesek, nekaj železovih oksidov in sljuda. 514 Dragomelj, AAS 106, 2022 SE 239, merilo 1 : 2. 515 Sektor 16, SE 239 Sektor 16, SE 257 1574 SE 239, sek. 16, inv. št. S 7277 1579 SE 257, sek. 16, inv. št. S 7282 Odlomek ostenja in nakazanega dna posode. Izdelan prosto- Odlomek ustja posode. Izdelan prostoročno in dodelan na ročno. Lončarska masa je luknjičava in finozrnata s posa- lončarskem vretenu. Lončarska masa je rahlo luknjičava in meznimi večjimi primesmi. Primesi: delno izlužen apnenčast drobnozrnata s posameznimi večjimi primesmi. Primesi: izlu- pesek, železovi oksidi. Površina je mehka na otip. Zunanja žen apnenčast pesek in droben kremenčev pesek. Površina je površina je od rjave do temno rjave barve, notranja je te- slabo ohranjena, kjer je prisotna, je rahlo raskava na otip. Zu- mno siva in prelom temno siv. Ohr. v. in š. 4,8 × 4,2 cm, db. nanja površina je rjave barve, notranja je temno siva in prelom 0,74 cm, t. 18,78 g. temno siv. Ohr. v. in š. 2,27 × 1,98 cm, db. 0,8 cm, t. 2,96 g. 1575 SE 239, sek. 16, inv. št. S 7278 1580 SE 257, sek. 16, inv. št. S 7283 Odlomek dna posode. Izdelan prostoročno in dodelan na Odlomek ostenja posode. Izdelan prostoročno in dodelan na lončarskem vretenu. Lončarska masa je kompaktna in finozr- lončarskem vretenu. Lončarska masa je luknjičava in grobozr- nata s posameznimi večjimi primesmi. Primesi: fin in droben nata. Primesi: izlužen apnenčast pesek. Površina je mehka na kremenčev pesek in morda nekaj sljude. Površina je raskava na otip. Na zunanji površini je okras vsaj dveh snopov večlinijskih otip. Zunanja površina je temno sive barve, notranja je oker valovnic, med katerima je snop vodoravnih linij. Zunanja povr- in prelom tanek sloj proti površinam oker, notranjost preloma šina je rjave barve, notranja je temno siva in prelom temno siv. temno siva. Ohr. v. in š. 1,78 × 8 cm, db. 0,8 cm, rek. pr. d. Ohr. v. in š. 3,68 × 3,1 cm, db. 0,6 cm, t. 5,13 g. 12 cm, t. 32,57 g. 1581 SE 257, sek. 16, inv. št. S 7284 1576 SE 239, sek. 16, inv. št. S 7279 Odlomek ostenja posode. Najverjetneje izdelan na lončarskem Odlomek dna in ostenja posode. Izdelan prostoročno. Lončar- vretenu. Lončarska masa je kompaktna in finozrnata. Primesi: ska masa je luknjičava in grobozrnata. Primesi: kremenčev in fin kremenčev pesek. Odlomek je zelo prepečen in zelo lahek. delno izlužen apnenčast pesek, morda malo sljude. Površina je Površina je zelo raskava na otip. Tako na zunanji kot na notra-zelo raskava na otip. Zunanja površina je od rjave do temno nji strani je površina glavničena. Površini in prelom so svetlo rjave barve, notranja je rjava do temno siva in prelom je siv. sive barve. Ohr. v. in š. 4,2 × 3,58 cm, db. 0,6 cm, t. 6,14 g. Ohr. v. in š. 2,62 × 6,55 cm, db. ostenja 0,7 cm, rek. pr. d. 15,7 cm, t. 32,25 g. 1582 SE 257, sek. 16, inv. št. S 7285 Odlomek ostenja posode. Izdelan prostoročno in dodelan na 1577 SE 239, sek. 16, inv. št. S 7280 lončarskem vretenu. Lončarska masa je luknjičava in drob- Odlomek dna in ostenja posode. Izdelan prostoročno. Lončar- nozrnata. Primesi: izlužen apnenčast pesek in železovi oksidi. ska masa je luknjičava in drobnozrnata s posameznimi večjimi Površina je mehka na otip. Na zunanji površini je okras vo- primesmi. Primesi: droben, delno izlužen apnenčast pesek ter doravnih linij. Zunanja površina je rjave barve, notranja je od nekaj kremenčevega peska. Površina je rahlo raskava na otip. oranžne do rjave barve in prelom temno siv. Ohr. v. in š. 2,53 Zunanja površina je od rjave do temno rjave barve, notranja × 3,58 cm, db. 0,6 cm, t. 5,39 g. je temno rjava in prelom temno siv. Ohr. v. in š. 1,22 × 3,62 cm, db. ostenja 0,79 cm, t. 4,7 g. 1583 SE 257, sek. 16, inv. št. S 7286 Odlomek ostenja posode. Izdelan na lončarskem vretenu. Sektor 16, SE 241 Lončarska masa je kompaktna s posameznimi drobnimi lu- knjicami in finozrnata. Primesi: fin kremenčev pesek in železovi 1578 SE 241, sek. 16, inv. št. S 7281 oksidi. Površina je raskava na otip. Zunanja površina je rjave Odlomek ustja posode. Izdelan prostoročno in dodelan na barve, notranja je oker in prelom siv. Na zunanji strani dna je lončarskem vretenu. Lončarska masa je luknjičava in drob- viden krožni odtis, najverjetneje od osi vretena. Ohr. v. in š. nozrnata s posameznimi večjimi primesmi. Primesi: izlužen 2,75 × 3,37 cm, db. 0,5 cm, t. 5,07 g. apnenčast pesek, železovi oksidi in nekaj sljude. Površina je slabo ohranjena, na mestih, kjer je prisotna, pa je mehka na 1584 SE 257, sek. 16, inv. št. S 7287 otip. Na robu ustja je okras poševnih vrezov, na notranji strani Odlomek ostenja in dna posode. Izdelan prostoročno in dode- ustja je večlinijska valovnica. Zunanja površina je svetlo do lan na lončarskem vretenu. Lončarska masa je rahlo luknjičava rjave barve, notranja je oker do temno siva in prelom temno in drobnozrnata s posameznimi večjimi primesmi. Primesi: siv. Ohr. v. in š. 1,9 × 2,4 cm, db. 0,73 cm, t. 2,99 g. izlužen apnenčast pesek in fin kremenčev pesek. Površina je rahlo raskava na otip. Zunanja površina je oker rjave barve, notranja je temno rjava in prelom temno siv. Ohr. v. in š. 4,17 × 4,76 cm, db. 0,8 cm, rek. pr. d. 10,4 cm, t. 21,58 g. 516 Dragomelj, AAS 106, 2022 1574–1577 SE 239, 1578 SE 241, 1579–1584 SE 257; merilo 1 : 2. 517 Sektor 16/17, SE 278 Sektor 21, SE 549 1585 SE 278, sek. 16/17, inv. št. S 7288 1591 SE 549, sek. 21, inv. št. S 7294 Odlomek ostenja posode. Izdelan prostoročno in dodelan Lonec, fragmentiran. Izdelan prostoročno in dodelan na na lončarskem vretenu. Lončarska masa je rahlo luknjičava in lončarskem vretenu. Lončarska masa je kompaktna s posame- finozrnata. Primesi: izlužen apnenčast pesek in malo finega znimi luknjicami in finozrnata. Primesi: fin kremenčev pesek in kremenčevega peska. Površina je mehka na otip. Na zunanji nekaj malega sljude. Površina je raskava na otip. Na zunanji površini je okras vodoravnih linij. Zunanja površina je rjave površini je okras treh enolinijskih valovnic, pod katerimi je barve, notranja in prelom sta temno siva. Ohr. v. in š. 1,44 × snop vodoravnih linij. Na vratu lonca je ohranjena ena luknji- 1,94 cm, db. 0,63 cm, t. 1,8 g. ca. Zunanja površina je lisasta od oker rjave do temno sive Sek. 17, SE 274 barve, notranja je temno siva in ima prismojene ostanke hrane v spodnji polovici lonca. Prelom je temno siv. Ohr. v. in š. 15 × 1586 SE 274, sek. 17, inv. št. S 7289 14,1 cm, db. 0,66 cm, rek. pr. u. 12,9 cm, rek. pr. dna posode: Odlomek ustja posode. Izdelan prostoročno in dodelan na 9,5 cm, t. 325,18 g (zgornji del 215,46 g; spodnji del 109,72 g). lončarskem vretenu. Lončarska masa je luknjičava in drobno- zrnata. Primesi: izlužen apnenčast pesek. Površina je mehka na otip. Zunanja površina je rjave barve, notranja je od rjave do sive barve in prelom siv. Ohr. v. in š. 2,3 × 3,37, db. 0,61 cm, t. 4,41 g. 1587 SE 274, sek. 17, inv. št. S 7290 Odlomek ostenja posode. Izdelan prostoročno in dodelan na lončarskem vretenu. Lončarska masa je kompaktna in finozrnata. Primesi: fin kremenčev pesek, železovi oksidi in nekaj malega sljude. Površina je raskava na otip. Obe površini sta glavničeni. Zunanja površina je oker rjave barve, notranja je temno siva in prelom temno siv. Ohr. v. in š. 2,13 × 2,03 cm, db. 0,52 cm, t. 2,97 g. 1588 SE 274, sek. 17, inv. št. S 7291 Odlomek ostenja posode. Izdelan prostoročno in dodelan na lončarskem vretenu. Lončarska masa je luknjičava in drobno- zrnata. Primesi: izlužen apnenčast pesek. Površina je mehka na otip. Na zunanji površini je okras vodoravnih linij. Zunanja površina je temno rjave barve, notranja je temno sive barve 1592 SE 549, sek. 21, inv. št. S 7295 in prelom temno siv. Ohr. v. in š. 2,12 × 2,2 cm, db. 0,55 cm, t. Odlomek ustja in ostenja lonca. Izdelan prostoročno in dode- 3,12 g. lan na lončarskem vretenu. Lončarska masa je rahlo luknjičava in drobnozrnata s posameznimi večjimi primesmi. Primesi: fin 1589 SE 274, sek. 17, inv. št. S 7292 kremenčev pesek, železovi oksidi in nekaj malega sljude. Povr- Odlomek ostenja posode. Izdelan prostoročno in dodelan šina je raskava na otip. Na na lončarskem vretenu. Lončarska masa je kompaktna in zunanji površini je okras finozrnata. Primesi: fin kremenčev pesek in sljuda. Površina je enolinijske valovnice in prašnata in rahlo raskava na otip. Obe površini sta glavničeni. vodoravni liniji, na notranji Zunanja površina je oranžnorjave barve, notranja je rjava in so vidne sledi dodelave prelom delno oranžen delno svetlo siv. Ohr. v. in š. 3,22 × površine. Zunanja površina 2,35 cm, db. 0,65 cm, t. 4,5 g. je rjave do temno sive 1590 SE 274, sek. 17, inv. št. S 7293 barve, notranja je oker Odlomek ostenja posode. Izdelan prostoročno in dodelan do temno siva in prelom na lončarskem vretenu. Lončarska masa je kompaktna in temno siv. Ohr. v. in š. 5,9 finozrnata s posameznimi večjimi primesmi. × 6,72 cm, db. 0,8 cm, rek. Primesi: fin kremenčev pesek, železovi oksi- pr. u. 15,5 cm, t. 37,82 g. di in sljuda. Površina je raskava na otip. Obe površini sta glavničeni. Zunanja površina je oker barve s zelo temno sivimi lisami, no- tranja je oker z oranžnimi lisami in prelom delno temno siv, delno oker. Ohr. v. in š. 5,16 × 3,93 cm, db. 0,55 cm, t. 13,45 g. 518 Dragomelj, AAS 106, 2022 1585 SE 278, 1586–1590 SE 274, 1591–1592 SE 549; merilo 1 : 2. 519 Sektor 21, SE 549 1596 SE 549, sek. 21, inv. št. S 7299 Lonec, fragmentiran. Izdelan prostoročno in dodelan na 1593 SE 549, sek. 21, inv. št. S 7296 lončarskem vretenu. Lončarska masa je luknjičava in drobno- Odlomek ostenja posode. Izdelan prostoročno in dodelan zrnata. Primesi: apnenčast pesek in nekaj sljude. Površina je na lončarskem vretenu. Lončarska masa je rahlo luknjičava in prašnata in mehka na otip. Obe površini sta glavničeni in zelo finozrnata. Primesi: delno izlužen apnenčast pesek. Površina je dodelani na vretenu, vrezani sta enolinijski valovnici in dve mehka na otip. Obe površini sta glavničeni. Površini in prelom vodoravni liniji. Zunanja površina je oker rjave barve s temno so temno sivi. Ohr. v. in š. 1,2 × 2,13 cm, db. 0,64 cm, t. 1,72 g. sivimi lisami, notranja je temno siva in prelom lisast od oker do 1594 SE 549, sek. 21, inv. št. S 7297 temno sive barve. Nekateri odlomki istega lonca so bili nakna- Odlomek ostenja posode. Izdelan prostoročno in dodelan na dno sekundarno izpostavljeni ognju, so zelo prepereli, svetlo lončarskem vretenu. Lončarska masa je luknjičava in finozrna- sive barve in lahki. Ohr. v. in š. 13,5 × 16 cm, db. 0,54 cm, rek. ta. Primesi: delno izlužen apnenčast pesek. Površina je raskava pr. u. 15 cm, t. 272,63 g (172,62 g; 55,97 g; 44,04 g). na otip. Obe površini sta glavničeni. Zunanja površina je oker rjave barve, notranja je sivorjava in prelom je svetlo rjav. Ohr. v. in š. 1,9 × 2,3 cm, db. 0,7 cm, t. 2,29 g. 1595 SE 549, sek. 21, inv. št. S 7298 Odlomek ostenja lonca. Izdelan prostoročno in dodelan na lončarskem vretenu. Lončarska masa je rahlo luknjičava in drobnozrnata. Primesi: apnenčast pesek in železovi oksidi. Površina je prašnata in mehka na otip. Odlomki so bili izpo- stavljeni ognju in so zelo prepereli. Na zunanji strani je okras snopov večlinijskih valovnic. Zunanja površina je oker rjave barve z temnejšimi lisami, notranja je temno siva s svetlo rja- vimi lisami in prelom je lisast z temno sivim jedrom in plastmi oker in rjave barve. Ohr. v. in š. 8,8 × 7,14 cm, db. 0,64 cm, t. 51,16 g. 1597 SE 549, sek. 21, inv. št. S 7300 Lonec, fragmentiran. Izdelan prostoročno in dodelan na lon- čarskem vretenu. Lončarska masa je luknjičava in drobnozrna- ta s posameznimi večjimi primesmi. Primesi: apnenčev pesek, ki je delno izlužen. Površina je mehka na otip, notranja rahlo raskava. Na zunanji strani je okras snopov valovnic, na notra- njem robu ustja je snop valovnic. Zunanja površina je lisasta od oker do temno rjave barve, notranja je lisasta od rjave do temno sive in prelom temno siv. Ohr. v. in š. 7,8 × 7,5 cm, db. 0,86 cm, rek. pr. u. 18,2 cm, t. 324,88 g (drugi odlomki 180,83 g; 45,98 g; 98,07 g). 520 Dragomelj, AAS 106, 2022 SE 549, merilo 1 : 2. 521 Sektor 21, SE 555 1602 SE 555, sek. 21, inv. št. S 7305 Odlomek ostenja lonca. Izdelan prostoročno in dodelan na 1598 SE 555, sek. 21, inv. št. S 7301 lončarskem vretenu. Lončarska masa je kompaktna in fino- Lonec, fragmentiran. Izdelan prostoročno in dodelan na zrnata. Primesi: fin kremenčev pesek in nekaj malega sljude. lončarskem vretenu. Lončarska masa je luknjičava in drobno- Površina je raskava na otip. Na zunanji strani je ohranjen del zrnata s posameznimi večjimi primesmi. Primesi: fin kremen- enolinijske valovnice. Zunanja površina je svetlo rjave in oker čev pesek, nekaj izluženega apnenčastega peska, železovi barve, notranja je temno siva in svetlo rjava s prismojenimi oksidi in nekaj sljude. Površina je prašnata in rahlo raskava na ostanki hrane. Prelom je lisast od svetlo do temno sive barve. otip. Zunanja površina je glavničena, rob ustja je okrašen s Ohr. v. in š. 7 × 3,83 cm, db. 6,4 cm, t. 19,11 g. poševnimi vrezi, notranja stran ustja ima večlinijsko valovnico. Zunanja površina je oranžne barve, notranja je od oranžne 1603 SE 555, sek. 21, inv. št. S 7306 do temno sive barve in prelom je lisast od oranžne, rjave do Dno in ostenje lonca. Izdelan prostoročno in dodelan na delno temno sive. Ohr. v. in š. 12,4 × 11 cm, db. 0,6 cm, rek. pr. lončarskem vretenu. Lončarska masa je kompaktna z nekaj u. 16,5 cm, t. 157,74 g. luknjicami in drobnozrnata. Primesi: veliko kremenčevega pe- ska in nekaj delno izluženega apnenčastega peska. Površina je zelo raskava na otip. Obe površini in prelom so zelo lisasti, od oranžnorjave do temno sive barve. Ohr. v. in š. 5,9 × 11,7 cm, db. 0,93 cm, rek. pr. d. 11,7 cm, t. 290,66 g. 1604 SE 555, sek. 21, inv. št. S 7307 Odlomek dna in ostenja lonca. Izdelan prostoročno in dodelan na lončarskem vretenu. Lončarska masa je kompaktna in drobnozrnata. Primesi: veliko kremenčevega peska. Površina je zelo raskava na otip. Površini sta oranžne barve, prelom je svetlo siv. Ohr. v. in š. 8,1 × 5,1 cm, db. 1,24 cm, rek. pr. d. 14 cm, t. 74,09 g. Sektor 21, SE 606 1605 SE 606, sek. 21, inv. št. S 7308 Odlomek ostenja posode. Izdelan prostoročno in dodelan na lončarskem vretenu. Lončarska masa je luknjičava in drobno- zrnata. Primesi: delno izlužen apnenčast pesek, nekaj kremen- 1599 SE 555, sek. 21, inv. št. S 7302 čevega peska in nekaj sljude. Površina je rahlo raskava na otip. Odlomek ustja lonca. Izdelan prostoročno in dodelan na lon- Zunanja stran je glavničena. Zunanja površina je rjave barve, čarskem vretenu. Lončarska masa je luknjičava in drobnozr- notranja je temno rjava in prelom je temno siv. Ohr. v. in š. 5,12 nata. Primesi: delno izlužen apnenčast pesek in nekaj malega × 4,1 cm, db. 0,73 cm, t. 14,05 g. sljude. Površina je mehka na otip. Zunanja površina je svetlo 1606 SE 606, sek. 21, inv. št. S 7309 rjave barve, notranja je temno siva in prelom temno siv. Ohr. v. Odlomek ostenja posode. Izdelan prostoročno in dodelan na in š. 2,5 × 3,04 cm, db. 0,53 cm, rek. pr. u. 14 cm, t. 3,92 g. lončarskem vretenu. Lončarska masa je luknjičava in drobno- 1600 SE 555, sek. 21, inv. št. S 7303 zrnata. Primesi: delno izlužen apnenčast pesek, nekaj kremen- Odlomek ostenja posode. Izdelan prostoročno in dodelan na čevega peska in nekaj sljude. Površina je rahlo raskava na otip lončarskem vretenu. Lončarska masa je luknjičava in drobno- in je zelo poškodovana. Zunanja stran je glavničena. Zunanja zrnata. Primesi: delno izlužen apnenčast pesek. Površina je površina je rjave barve, notranja je temno siva in prelom je mehka na otip. Zunanja površina ima okras vrezanih linij. Obe temno siv. Ohr. v. in š. 4,8 × 4,7 cm, db. 0,8 cm, t. 21,91 g. površini in prelom so zelo temno sive barve. Ohr. v. in š. 2,12 Sektor 21, SE 543 × 2,4 cm, db. 0,51 cm, t. 2,7 g. 1607 SE 543, sek. 21, inv. št. S 7310 1601 SE 555, sek. 21, inv. št. S 7304 Odlomek dna in ostenja manjše posode. Izdelana prostoroč- Odlomek ostenja posode. Izdelan prostoročno in dodelan no. Lončarska masa je luknjičava in drobnozrnata. Primesi: na lončarskem vretenu. Lončarska masa je rahlo luknjičava delno izlužen apnenčast pesek, nekaj kremenčevega peska in finozrnata. Primesi: fin kremenčev pesek in delno izlužen in železovi oksidi. Površina je mehka na otip. Zunanja stran je apnenčast pesek. Površina je rahlo raskava na otip. Obe po- glavničena navzgor. Zunanja površina je temno rjave barve, vršini sta glavničeni. Zunanja površina je lisasta od temno sive notranja je temno siva in prelom je temno siv. Ohr. v. in š. 2,24 do rjave barve, notranja je temno siva in prelom temno siv. × 3,53 cm, db. 0,52 cm, rek. pr. d. 4 cm, t. 6,71 g. Ohr. v. in š. 2,3 × 1,86 cm, db. 0,63 cm, t. 3,21 g. 522 Dragomelj, AAS 106, 2022 SE 549, merilo 1 : 2. 1598–1604 SE 555, 1605–1606 SE 606, 1607 SE 543; merilo 1 : 2. 523 Sektor 24, SE 732 1614 SE 732, sek. 24, inv. št. S 7317 Odlomek ostenja posode. Izdelana prostoročno in najver- 1608 SE 732, sek. 24, inv. št. S 7311 jetneje dodelan na lončarskem vretenu. Lončarska masa je Odlomek ostenja lonca. Izdelan prostoročno in dodelan na luknjičava in drobnozrnata. Primesi: delno izluženi apnenčasti lončarskem vretenu. Lončarska masa je kompaktna s posame- pesek. Površina je mehka na otip. Obe površini sta glavničeni. znimi drobnimi luknjicami in finozrnata. Primesi: malo, nekaj Zunanja površina je temno rjave barve, notranja je temno siva delno izluženega apnenčastega peska, nekaj finega kremen- in prelom je temno siv. Ohr. v. in š. 3,7 × 4,1 cm, db. 0,74 cm, čevega peska in nekaj sljude. Površina je rahlo raskava na otip. t. 7,96 g. Zunanja stran je glavničena v različne smeri, čez glavničenje je vrezana enolinijska valovnica. Zunanja površina je temno rjave 1615 SE 732, sek. 24, inv. št. S 7318 barve, notranja je temno siva in prelom je temno siv. Ohr. v. in Odlomek ostenja posode. Izdelan prostoročno in dodelan na š. 6,1 × 6,2 cm, db. 0,5 cm, t. 25,23 g. lončarskem vretenu. Lončarska masa je luknjičava in drobno- zrnata. Primesi: delno izluženi apnenčasti pesek. Površina je 1609 SE 732, sek. 24, inv. št. S 7312 mehka na otip. Na zunanji strani so vrezane vodoravne linije. Odlomek ostenja posode. Izdelan prostoročno in dodelan na Zunanja površina je svetlo rjave barve, notranja je rjava in lončarskem vretenu. Lončarska masa je kompaktna s posa- prelom je temno siv. Ohr. v. in š. 3,36 × 3,53 cm, db. 0,6 cm, t. meznimi drobnimi luknjicami in finozrnata. Primesi: malo, 4,01 g. nekaj delno izluženega apnenčastega peska in nekaj finega kremenčevega peska. Površina je rahlo raskava na otip. Obe 1616 SE 732, sek. 24, inv. št. S 7319 površini sta glavničeni. Zunanja površina je oranžnorjave Odlomek ostenja lonca. Izdelan prostoročno in dodelan na barve, notranja je temno siva in prelom je temno siv. Ohr. v. in lončarskem vretenu. Lončarska masa je kompaktna s posame- š. 3,2 × 3,2 cm, db. 0,5 cm, t. 3,5 g. znimi drobnimi luknjicami in finozrnata. Primesi: malo, nekaj delno izluženega apnenčastega peska in nekaj finega kre- 1610 SE 732, sek. 24, inv. št. S 7313 menčevega peska. Površina je rahlo raskava na otip. Zunanja Odlomek ostenja posode. Izdelan prostoročno in dodelan na stran je glavničena. Zunanja površina je temno rjave barve, lončarskem vretenu. Lončarska masa je kompaktna s posame- notranja je temno siva in prelom je temno siv. Ohr. v. in š. 6,25 znimi drobnimi luknjicami in finozrnata. Primesi: malo, nekaj × 7,03 cm, db. 0,6 cm, t. 19,06 g. delno izluženega apnenčastega peska in nekaj finega kremen- čevega peska. Površina je rahlo raskava na otip. Obe površini 1617 SE 732, sek. 24, inv. št. S 7320 sta glavničeni. Zunanja površina je oranžnorjave barve, notra- Vretence. Izdelano prostoročno. Lončarska masa je kom- nja je temno siva in prelom je delno rjav, delno temno siv. Ohr. paktna in finozrnata. Primesi: malo, morda nekaj zelo finega v. in š. 2,48 × 1,84 cm, db. 0,7 cm, t. 2,4 g. kremenčevega peska. Vidni so oksidi v glini. Otip je prašnat in mehek. Morda je vretence 1611 SE 732, sek. 24, inv. št. S 7314 narejeno iz ostenja rimskodobne posode ali Odlomek ostenja lonca. Izdelan prostoročno in dodelan na je rimskodobno. Površina je oranžne barve. lončarskem vretenu. Lončarska masa je kompaktna s posame- Rek. pr. 3,5 cm, db. 1,1 cm, rek. pr. odprtine znimi drobnimi luknjicami in finozrnata. Primesi: malo, nekaj 1,1 cm, t. 13,24 g. delno izluženega apnenčastega peska in nekaj finega kremen- čevega peska. Površina je rahlo raskava na otip. Zunanja stran Sektor 24a, SE 1197B je glavničena. Zunanja površina je temno rjave barve, notranja je temno siva in prelom je temno siv. Ohr. v. in š. 3,3 × 2,6 cm, 1618 SE 1197B, sek. 24a, inv. št. S 7321 db. 0,4 cm, t. 8,73 g. Odlomek ostenja posode. Izdelan prostoročno in dodelan na lončarskem vretenu. Lončarska masa je kompaktna s posame- 1612 SE 732, sek. 24, inv. št. S 7315 znimi drobnimi luknjicami in finozrnata. Primesi: malo, nekaj Odlomek ostenja posode. Izdelana prostoročno in najver- delno izluženega apnenčastega peska in nekaj sljude. Površina jetneje dodelan na lončarskem vretenu. Lončarska masa je je mehka na otip. Zunanja stran je vodoravno glavničena, čez luknjičava in drobnozrnata. Primesi: delno izluženi apnenčasti glavničenje je vrezana enolinijska valovnica. Zunanja površi- pesek. Površina je mehka na otip. Obe površini sta glavničeni. na je svetlo rjave barve, notranja je temno siva in prelom je Zunanja površina je temno rjave barve, notranja je temno siva temno siv. Ohr. v. in š. 2,6 × 2,5 cm, db. 0,45 cm, t. 3,4 g. in prelom je temno siv. Ohr. v. in š. 4,6 × 3,72 cm, db. 0,75 cm, t. 8,84 g. 1613 SE 732, sek. 24, inv. št. S 7316 Odlomek ostenja posode. Izdelana prostoročno in najver- jetneje dodelan na lončarskem vretenu. Lončarska masa je luknjičava in drobnozrnata. Primesi: delno izluženi apnenčasti pesek. Površina je mehka na otip. Zunanja površina je glavni- čena. Površini sta svetlo rjave barve, prelom je temno siv. Ohr. v. in š. 3,6 × 2,7 cm, db. 0,56 cm, t. 4,52 g. 524 Dragomelj, AAS 106, 2022 1608–1617 SE 732, 1618 SE 1197; merilo 1 : 2. 525 Sektor 25a, SE 1498 raskava na otip. Zunanja površina je oranžno barve, notranja je oranžna in rjava, prelom je svetlo siv. Ohr. v. in š. 2,86 × 1619 SE 1498, sek. 25a, inv. št. S 7322 3,02 cm, db. 0,72 cm, t. 7,91 g. Odlomek ostenja posode. Izdelan prostoročno in dodelan na lončarskem vretenu. Lončarska masa je kompaktna s posame- 1626 SE 1, sek. 15, inv. št. S 7329 znimi drobnimi luknjicami in finozrnata. Primesi: malo, nekaj Odlomek ustja posode. Izdelan prostoročno in dodelan na delno izluženega apnenčastega peska in nekaj finega kremen- lončarskem vretenu. Lončarska masa je kompaktna in finozr- čevega peska ter nekaj sljude. Površina je rahlo raskava na nata. Primesi: kremenčev pesek in izlužen fin apnenčast pesek. otip. Obe površini sta glavničeni. Zunanja površina je temno Površina je rahlo raskava na otip. Zunanja in notranja površina rjave barve, notranja je temno rjava in prelom je temno siv. ter prelom so zelo temo sivi. Na zunanji površini je enojna Ohr. v. in š. 2,4 × 2,64 cm, db. 0,63 cm, t. 4,11 g. valovnica. Ohr. v. in š. 2 × 2,73 cm, db. 0,66 cm, t. 5,37 g. Sektor 3, SE 1 1627 SE 1, sek. 15, inv. št. S 7330 Odlomek ostenja posode. Izdelan prostoročno in dodelan na 1620 SE 1, sek. 3, inv. št. S 7323 lončarskem vretenu. Lončarska masa zelo drobno luknjičava in Odlomek ustja posode. Izdelan prostoročno in dodelan na finozrnata. Primesi: kremenčev pesek. Površina je prašnata in lončarskem vretenu. Lončarska masa je luknjičava in drobno- raskava na otip. Zunanja površina je oranžno barve, notra- zrnata s posameznimi grobimi primesmi. Primesi: kremenčev nja je oranžna in rjava, prelom je svetlo siv. Ohr. v. in š. 3 × pesek ter nekaj izluženega apnenčastega peska. Površina je 2,85 cm, db. 0,8 cm, t. 5,97 g. rahlo raskava na otip. Na zunanji površini se vidijo sledovi dodelave/brisanja površine. Zunanja površina je temno rjave Sektor 16, SE 1 barve, notranja je temno siva in prelom je temno siv. Ohr. v. in 1628 SE 1, sek. 16, inv. št. S 7331 š. 2,8 × 3,12 cm, db. 0,84 cm, t. 9,75 g. Odlomek ustja in ostenja lonca. Najverjetneje izdelan prosto- 1621 SE 1, sek. 3, inv. št. S 7324 ročno in dodelan na lončarskem vretenu. Lončarska masa je Odlomek bronaste pločevine (morda luknjičava in drobnozrnata. Primesi: izlužen droben apnen- del kraguljčka). Ohr. v. in š. 1,87 × čast pesek, posamezni drobci kremenčevega peska in sljuda. 2,04 cm, db. 0,1 cm, t. 2,5 g. Površina je mehka, na posameznih delih rahlo raskava na otip. Zunanja površina je temno rjave barve, notranja je od rjave do temno rjave barve, prelom je lisast od svetlo do temno Sektor 6, SE 1 sive. Lonec je okrašen z vrezi valovitih, poševnih in vodoravnih linij na robu in notranji strani ustja ter na trupu. Ohr. v. in š. 3,9 1622 SE 1, sek. 6, inv. št. S 7325 × 4,13 cm, db. 0,73 cm, rek. pr. u. 16,5 cm, t. 25,8 g. Odlomek ustja in ostenja posode. Izdelan prostoročno in dodelan na lončarskem vretenu. Lončarska masa je rahlo 1629 SE 1, sek. 16, inv. št. S 7332 luknjičava in drobnozrnata s posameznimi grobimi primesmi. Odlomek ustja posode. Najverjetneje izdelan prostoročno in Primesi: kremenčev pesek ter nekaj izluženega apnenčaste- dodelan na lončarskem vretenu. Lončarska masa je luknjičava ga peska. Površina je raskava na otip. Na zunanji površini je in drobnozrnata. Primesi: izlužen droben apnenčast pesek. vrezana enojna valovnica. Zunanja površina je oranžnorjave Površina je mehka, preperela na otip. Zunanja površina je sive barve, notranja je temno siva in prelom je temno siv. Ohr. v. in barve, notranja je temno siva, prelom je lisast od svetlo do š. 3,9 × 4,3 cm, db. 0,92 cm, t. 14,33 g. temno sive. Lonec je okrašen z valovnico na notranji strani ustja. Ohr. v. in š. 2,85 × 3,83 cm, db. 0,68 cm, rek. pr. u. 15 cm, Sektor 8, SE 1 t. 5,62 g. 1623 SE 1, sek. 8, inv. št. S 7326 1630 SE 1, sek. 16, inv. št. S 7333 Odlomek bronaste pločevine. Ohr. v. in š. 1,12 Odlomek ustja lonca. Najverjetneje izdelan prostoročno in × 1,06 cm, db. 0,1 cm, t. 0,78 g. dodelan na lončarskem vretenu. Lončarska masa je luknjičava Sektor 15, SE 1 in drobnozrnata. Primesi: izlužen droben apnenčast pesek, posamezni drobci kremenčevega peska in sljuda. Površina je 1624 SE 1, sek. 15, inv. št. S 7327 gladka, na posameznih delih rahlo raskava na otip. Zunanja Odlomek ustja posode. Izdelan prostoročno in dodelan na površina je temno sive barve, notranja je temno sive barve, lončarskem vretenu. Lončarska masa je kompaktna in drob- prelom je temno siv. Na notranji površini se vidijo sledi dode- nozrnata. Primesi: kremenčev pesek. Površina je rahlo raskava lave površine. Ohr. v. in š. 3,5 × 4,83 cm, db. 0,5 cm, rek. pr. u. na otip. Zunanja in notranja površina sta temno sive in rjave 12 cm, t. 13,08 g. barve, prelom je siv. Ohr. v. in š. 2,6 × 3,3 cm, db. 0,5 cm, t. 7,03 g. 1625 SE 1, sek. 15, inv. št. S 7328 Odlomek ustja posode. Izdelan prostoročno in dodelan na lončarskem vretenu. Lončarska masa je kompaktna in finozrnata. Primesi: kremenčev pesek. Površina je prašnata in 526 Dragomelj, AAS 106, 2022 1619 SE 1498, 1620–1630 SE 1; 1621, 1623 merilo 1 : 1, ostalo merilo 1 : 2. 527 Sektor 16, SE 1 1635 SE 1, sek. 16, inv. št. S 7338 Odlomek ustja lonca. Najverjetneje izdelan prostoročno in 1631 SE 1, sek. 16, inv. št. S 7334 dodelan na lončarskem vretenu. Lončarska masa je luknjičava Odlomek ustja in ostenja lonca. Najverjetneje izdelan prosto- in drobnozrnata zrnata. Primesi: izlužen droben apnenčast ročno in dodelan na lončarskem vretenu. Lončarska masa je pesek, posamezni drobci kremenčevega peska. Površina luknjičava in drobnozrnata. Primesi: izlužen droben apnenčast je mehka na otip. Zunanja površina je oranžnorjave barve, pesek. Površina je gladka, nekoliko mastna na otip. Zunanja notranja je sive barve, prelom je temno siv. Odlomek je zelo površina je temno preperel. Ohr. v. in š. 2,74 × 4,96 cm, db. 0,83 cm, rek. pr. u. rjave barve, notranja 16,5 cm, t. 9,87 g. je lisasta od rjave do temno rjave barve, 1636 SE 1, sek. 16, inv. št. S 7339 prelom je temno siv. Odlomek ustja lonca. Najverjetneje izdelan prostoročno in Na ramenu in trupu dodelan na lončarskem vretenu. Lončarska masa je luknjičava lonca so snopi večli- in drobnozrnata. Primesi: izlužen droben apnenčast pesek. nijske valovnice. Ohr. Površina je mehka, na posameznih deli rahlo raskava na otip. v. in š. 6,33 × 8,76 cm, Zunanja in notranja površina ter prelom so temno sivi. Ohr. v. db. 0,65 cm, rek. pr. u. in š. 3,22 × 7,42 cm, db. 0,55 cm, rek. pr. u. 12 cm, t. 18,69 g. 18,3 cm, t. 67,63 g. 1637 SE 1, sek. 16, inv. št. S 7340 1632 SE 1, sek. 16, inv. št. S 7335 Odlomek ustja posode. Najverjetneje izdelan prostoročno in Odlomek ostenja in ustja lonca. Najverjetneje izdelan prosto- dodelan na lončarskem vretenu. Lončarska masa je luknjičava ročno in dodelan na lončarskem vretenu. Lončarska masa je in finozrnata. Primesi: izlužen apnenčast pesek. Površina je luknjičava in drobnozrnata zrnata. Primesi: izlužen droben mehka na otip. Zunanja površina je rjave barve, notranja je apnenčast pesek, posamezni drobci kremenčevega peska in temno sive barve, prelom je temno siv. Na notranji strani ustja malo sljude. Površina je mehka, prašnata na otip. Zunanja po- so vidne vodoravne sledi dodelave površine. Ohr. v. in š. 2,9 × vršina je svetlo rjave barve, notranja je od rjave do temno sive 4,55 cm, db. 0,74 cm, rek. pr. u. 17 cm, t. 9,02 g. barve, prelom je lisast od svetlo do temno sive. Na notranji 1638 SE 1, sek. 16, inv. št. S 7341 strani so prismojeni ostanki hrane. Ohr. v. in š. 6,6 × 7,68 cm, Odlomek ustja posode. Najverjetneje izdelana prostoročno in db. 0,58 cm, rek. pr. u. 11,5 cm, t. 31,2 g. dodelana na lončarskem vretenu. Lončarska masa je luknjiča- 1633 SE 1, sek. 16, inv. št. S 7336 va in drobnozrnata. Primesi: izlužen droben apnenčast pesek, Odlomek ustja lonca. Najverjetneje izdelan prostoročno in posamezni drobci kremenčevega peska in sljuda. Površina je dodelan na lončarskem vretenu. Lončarska masa je rahlo mehka, prašnata, na posameznih delih rahlo raskava na otip. luknjičava in finozrnata s posameznimi večjimi primesmi. Pri- Zunanja površina je svetlo rjave barve, notranja je od rjave do mesi: izlužen droben apnenčast pesek in fin kremenčev pesek. temno sive barve, prelom je lisast od svetlo do temno sive. Površina je rahlo raskava na otip. Zunanja površina je temno Ohr. v. in š. 2,86 × 4,05 cm, db. 0,66 cm, rek. pr. u. 13,3 cm, t. rjave barve, notranja je temno sive barve, prelom je temno 8,99 g. siv. Ohr. v. in š. 3,07 × 3,9 cm, db. 0,74 cm, rek. pr. u. 16 cm, t. 1639 SE 1, sek. 16, inv. št. S 7342 10,34 g. Odlomek ustja posode. Najverjetneje izdelana prostoročno in 1634 SE 1, sek. 16, inv. št. S 7337 dodelana na lončarskem vretenu. Lončarska masa je luknji- Odlomek ustja lonca. Izdelan prostoročno in dodelan na čava in finozrnata s posameznimi večjimi vključki. Primesi: lončarskem vretenu. Lončarska masa je rahlo luknjičava in izlužen apnenčast pesek. Površina je mehka, prašnata na otip. finozrnata. Primesi: izlužen apnenčast pesek, in fin kremen- Zunanja in notranja površina ter prelom so svetlo rjave barve. čev pesek. Površina je gladka, rahlo raskava na otip. Zunanja Ohr. v. in š. 3,13 × 3,9 cm, db. 0,77 cm, rek. pr. u. 16,5 cm, t. površina je oranžne barve s temno sivo liso, isto notranja, 7,02 g. prelom je oranžen v jedru sve- 1640 SE 1, sek. 16, inv. št. S 7343 tlo siv. Vodoravno glavničenje Odlomek ustja lonca. Najverjetneje izdelan prostoročno in na zunanji in notranji površini. dodelan na lončarskem vretenu. Lončarska masa je luknjičava Ohr. v. in š. 2,74 × 5,77 cm, in drobnozrnata. Primesi: izlužen droben apnenčast pesek. db. 0,6 cm, rek. pr. u. 12,7 cm, Površina je mehka, rahlo mastna na otip. Zunanja površina je t. 12 g. rjave barve, notranja je temno sive barve, prelom je temno siv. Ohr. v. in š. 2,2 × 4,1 cm, db. 0,5 cm, rek. pr. u. 11 cm, t. 5,19 g. 528 Dragomelj, AAS 106, 2022 SE 1, merilo 1 : 2. 529 Sektor 16, SE 1 1648 SE 1, sek. 16, inv. št. S 7351 Odlomek ustja posode. Najverjetneje izdelana prostoročno in 1641 SE 1, sek. 16, inv. št. S 7344 dodelana na lončarskem vretenu. Lončarska masa je kom- Odlomek ustja posode. Najverjetneje izdelana prostoroč- paktna in finozrnata. Primesi: kremenčev pesek in drugi litični no in dodelana na lončarskem vretenu. Lončarska masa je delci. Površina je rahlo raskava na otip. Zunanja površina, luknjičava in finozrnata. Primesi: izlužen apnenčast pesek in notranja površina in prelom so temno sivi. Ohr. v. in š. 1,7 × fin kremenčev pesek. Površina je raskava na otip. Zunanja 3,1 cm, db. 0,6 cm, t. 4,48 g. površina je svetlo rjava, notranja površina in prelom sta temno siva. Ohr. v. in š. 2,12 × 3,7 cm, db. 0,76 cm, rek. pr. u. 15,8 cm, 1649 SE 1, sek. 16, inv. št. S 7352 t. 4,89 g. Odlomek ustja posode. Najverjetneje izdelana prostoročno in dodelana na lončarskem vretenu. Lončarska masa je kompak- 1642 SE 1, sek. 16, inv. št. S 7345 tna in finozrnata. Primesi: kremenčev pesek in nekaj sljude. Odlomek ustja posode. Najverjetneje izdelana prostoročno in Površina je rahlo raskava na otip. Zunanja površina, notranja dodelana na lončarskem vretenu. Lončarska masa je luknji- površina in prelom so svetlo oranžne barve. Ohr. v. in š. 1,9 × čava in finozrnata. Primesi: izlužen apnenčast pesek. Površina 1,84 cm, db. 0,54 cm, t. 2,43 g. je mehka in rahlo mastna na otip. Zunanja površina je rjava, notranja površina in prelom sta temno siva. Ohr. v. in š. 1,9 × 1650 SE 1, sek. 16, inv. št. S 7353 3,55 cm, db. 0,7 cm, rek. pr. u. 13 cm, t. 4,09 g. Odlomek ustja posode. Najverjetneje izdelana prostoročno in dodelana na lončarskem vretenu. Lončarska masa je kompak- 1643 SE 1, sek. 16, inv. št. S 7346 tna in drobnozrnata. Primesi: kremenčev pesek in nekaj sljude. Odlomek ustja posode. Najverjetneje izdelana prostoročno in Površina je rahlo raskava na otip. Zunanja površina je svetlo dodelana na lončarskem vretenu. Lončarska masa je luknji- rjava, prav tako notranja površina in prelom. Ohr. v. in š. 2 × čava in finozrnata s posameznimi večjimi vključki. Primesi: 2,6 cm, db. 0,63 cm, t. 5,87 g. izlužen apnenčast pesek in fin kremenčev pesek. Površina je raskava na otip. Zunanja površina, notranja površina in prelom 1651 SE 1, sek. 16, inv. št. S 7354 so temno sivi. Ohr. v. in š. 1,7 × 3,4 cm, db. 0,5 cm, rek. pr. u. Odlomek ustja posode. Najverjetneje izdelana prostoročno in 15 cm, t. 4,76 g. dodelana na lončarskem vretenu. Lončarska masa je kom- paktna in zelo finozrnata. Primesi: kremenčev pesek. Površina 1644 SE 1, sek. 16, inv. št. S 7347 je gladka, a rahlo raskava na otip. Zunanja površina, notranja Odlomek ustja in ostenja posode. Najverjetneje izdelana pro- površina in prelom so temno sivi. Ohr. v. in š. 2,08 × 2,7 cm, storočno in dodelana na lončarskem vretenu. Lončarska masa db. 0,67 cm, t. 4,59 g. je kompaktna in drobnozrnata s posameznimi zelo grobozr- natimi vključki. Primesi: kremenčev pesek in drugi litični delci. 1652 SE 1, sek. 16, inv. št. S 7355 Površina je zelo raskava na otip. Zunanja površina je svetlo Odlomek ostenja lonca. Najverjetneje izdelan prostoročno in oranžnorjava, notranja površina in prelom sta siva. Ohr. v. in š. dodelan na lončarskem vretenu. Lončarska masa je luknjičava 3,36 × 4,35 cm, db. 0,66 cm, rek. pr. u. 9,8 cm, t. 12,86 g. in drobnozrnata. Primesi: izlužen apnenčast pesek in sljuda. Površina je gladka, mehka in rahlo prašnata na otip. Zunanja 1645 SE 1, sek. 16, inv. št. S 7348 površina, notranja površina in prelom so temno rjavi. Na trupu Odlomek ustja posode. Najverjetneje izdelana prostoročno in lonca so snopi večlinijskih valovnic. Ohr. v. in š. 6,4 × 11,7 cm, dodelana na lončarskem vretenu. Lončarska masa je luknji- db. 0,7 cm, rek. pr. vratu 16 cm, t. 41,34 g. čava in finozrnata. Primesi: izlužen apnenčast pesek. Površina je mehka in rahlo mastna na otip. Zunanja površina je rjava, notranja površina in prelom sta temno siva. Ohr. v. in š. 2,34 × 3,6 cm, db. 0,7 cm, t. 4,25 g. 1646 SE 1, sek. 16, inv. št. S 7349 Odlomek ustja posode. Najverjetneje izdelana prostoročno in dodelana na lončarskem vretenu. Lončarska masa je kom- paktna in zelo finozrnata. Primesi: kremenčev pesek. Površina je rahlo raskava na otip. Zunanja površina je svetlo rjava, notranja površina in prelom sta siva. Ohr. v. in š. 2 × 3,76 cm, db. 0,68 cm, t. 6,96 g. 1647 SE 1, sek. 16, inv. št. S 7350 1653 SE 1, sek. 16, inv. št. S 7356 Odlomek ustja posode. Najverjetneje izdelana prostoroč- Odlomek ostenja lonca. Najverjetneje izdelan prostoročno in no in dodelana na lončarskem vretenu. Lončarska masa je dodelan na lončarskem vretenu. Lončarska masa je luknjičava luknjičava in drobnozrnata. Primesi: izlužen apnenčast pesek. in drobnozrnata. Primesi: izlužen apnenčast pesek, malo kre- Površina je mehka in rahlo prašnata na otip. Zunanja površina menčevega peska in sljuda. Površina je gladka, rahlo prašnata, je temno siva, notranja površina je od svetlo do temno rjava in a tudi na mestih rahlo raskava na otip. Zunanja površina, prelom je temno siv. Ohr. v. in š. 4,43 × 2,83 cm, db. 0,83 cm, notranja površina in prelom so lisasti od svetlo rjave do sive t. 10,03 g. barve. Na trupu lonca je enolinijska valovnica. Ohr. v. in š. 4 × 3,9 cm, db. 0,65 cm, rek. pr. vratu 10 cm, t. 10,44 g. 530 Dragomelj, AAS 106, 2022 SE 1, merilo 1 : 2. 531 Sektor 16, SE 1 1660 SE 1, sek. 16, inv. št. S 7363 Odlomek ostenja posode. Najverjetneje izdelan prostoročno 1654 SE 1, sek. 16, inv. št. S 7357 in dodelan na lončarskem vretenu. Lončarska masa je rahlo Odlomek ustja in ostenja lonca. Najverjetneje izdelan prosto- luknjičava in drobnozrnata. Primesi: izlužen apnenčast pesek, ročno in dodelan na lončarskem vretenu. Lončarska masa fino fin kremenčev pesek in sljuda ter drugi litični delci. Površina luknjičava in finozrnata. Primesi: izlužen apnenčast pesek, zelo je mehka in gladka, ponekod rahlo raskava na otip. Zunanja fin kremenčev pesek in sljuda. Površina je raskava na otip. Zu- površina, notranja površina in prelom so temno sivi. Obe po- nanja površina in notranja površina sta temno sivi, prelom je vršini sta bili dodelani z glavnikom. Na zunanji je čez glavniče- oranžen. Na trupu lonca so snopi večlinijskih valovnic. Ohr. v. nje vrezana enolinijska valovnica. Ohr. v. in š. 2,8 × 3,4 cm, db. in š. 3,4 × 3,7 cm, db. 0,47 cm, rek. pr. vratu 10,2 cm, t. 7,18 g. 0,44 cm, t. 4,35 g. 1655 SE 1, sek. 16, inv. št. S 7358 1661 SE 1, sek. 16, inv. št. S 7364 Odlomek ostenja posode. Najverjetneje izdelana prostoroč- Odlomek ostenja posode. Najverjetneje izdelan prostoročno no in dodelana na lončarskem vretenu. Lončarska masa je in dodelan na lončarskem vretenu. Lončarska masa je rahlo luknjičava in drobnozrnata. Primesi: izlužen apnenčast pesek. luknjičava in drobnozrnata. Primesi: izlužen apnenčast pesek, Površina je mehka in rahlo mastna na otip. Zunanja površina fin kremenčev pesek in sljuda ter drugi litični delci. Površina je lisasta od svetlo do temno rjave, notranja površina je temno je mehka in gladka, ponekod rahlo raskava na otip. Zunanja siva in prelom je lisast od svetlo rjave, sive do temno sive. površina, notranja površina in prelom so temno sivi. Obe po- Ohr. v. in š. 3,06 × 3,46 cm, db. 0,7 cm, rek. pr. vratu 13 cm, t. vršini sta bili dodelani z glavnikom. Na zunanji je čez glavniče- 5,72 g. nje vrezana enolinijska valovnica. Ohr. v. in š. 3,32 × 3,55 cm, 1656 SE 1, sek. 16, inv. št. S 7359 db. 0,44 cm, t. 6,14 g. Odlomek ostenja posode. Najverjetneje izdelan prostoročno in 1662 SE 1, sek. 16, inv. št. S 7365 dodelan na lončarskem vretenu. Lončarska masa je kompak- Odlomek ostenja posode. Najverjetneje izdelan prostoročno in tna in finozrnata. Primesi: kremenčev pesek in drugi litični dodelan na lončarskem vretenu. Lončarska masa je luknjičava delci. Površina je raskava na otip. Zunanja površina in notranja in drobnozrnata. Primesi: izlužen apnenčast pesek. Površina je površina sta oranžnorjavi, prelom je siv. Ohr. v. in š. 2,6 × mehka in gladka, prašnata na otip. Zunanja površina je svetlo 3,7 cm, db. 0,6 cm, rek. pr. vratu 9 cm, t. 6,63 g. rjava, notranja površina in prelom sta siva. Zunanja površina 1657 SE 1, sek. 16, inv. št. S 7360 ima vodoravne vreze. Ohr. v. in š. 4,5 × 4,65 cm, db. 1,1 cm, t. Odlomek ostenja posode. Najverjetneje izdelan prostoročno in 15,33 g. dodelan na lončarskem vretenu. Lončarska masa je kompak- 1663 SE 1, sek. 16, inv. št. S 7366 tna in drobnozrnata. Primesi: kremenčev pesek. Površina je Odlomek ostenja posode. Najverjetneje izdelan prostoročno raskava na otip. Zunanja površina in notranja površina sta sve- in dodelan na lončarskem vretenu. Lončarska masa je rahlo tlo oranžnorjavi, prelom je siv. Zunanja površina je glavničena. luknjičava in drobnozrnata. Primesi: izlužen apnenčast pesek, Ohr. v. in š. 2,16 × 3,6 cm, db. 0,47 cm, t. 4,10 g. fin kremenčev pesek ter drugi litični delci. Površina je gladka, 1658 SE 1, sek. 16, inv. št. S 7361 ponekod rahlo raskava na otip. Zunanja površina je rjava, no- Odlomek ostenja posode. Najverjetneje izdelan prostoročno in tranja površina in prelom sta temno siva. Obe površini sta bili dodelan na lončarskem vretenu. Lončarska masa je luknjičava dodelani z glavnikom. Na zunanji je čez glavničenje vrezana in drobnozrnata. Primesi: izlužen apnenčast pesek. Površina enolinijska valovnica. Ohr. v. in š. 2,16 × 3,7 cm, db. 0,73 cm, t. je mehka in rahlo prašnata na otip. Zunanja površina je svetlo 4,07 g. rjava, notranja površina in prelom sta temno siva. Na zunanji 1664 SE 1, sek. 16, inv. št. S 7367 površini so vrezani vodoravni vrezi (glavnik?). Ohr. v. in š. 2,7 × Odlomek ostenja posode. Najverjetneje izdelan prostoroč- 2,8 cm, db. 0,54 cm, t. 4,12 g. no in dodelan na lončarskem vretenu. Lončarska masa je 1659 SE 1, sek. 16, inv. št. S 7362 luknjičava in drobnozrnata. Primesi: izlužen apnenčast pesek, Odlomek ostenja posode. Najverjetneje izdelan prostoroč- fin kremenčev pesek in sljuda ter drugi litični delci. Površina je no in dodelan na lončarskem vretenu. Lončarska masa je raskava na otip. Zunanja površina je oker, notranja površina rahlo luknjičava in drobnozrnata. Primesi: izlužen apnenčast in prelom sta temno siva. Na zunanji površini je bil vrezan pesek, zelo fin kremenčev pesek in sljuda. Površina je gladka snop vodoravnih linij in enolinijska valovnica. Ohr. v. in š. 3,1 × in mehka, ponekod rahlo raskava na otip. Zunanja površina, 2,7 cm, db. 0,66 cm, t. 5,47 g. notranja površina in prelom so temno sivi. Na zunanji površini 1665 SE 1, sek. 16, inv. št. S 7368 je vrezan snop zelo plitkih valovnic. Ohr. v. in š. 3,1 × 4,53 cm, Odlomek ostenja posode. Najverjetneje izdelan prostoroč- db. 0,76 cm, t. 10 g. no in dodelan na lončarskem vretenu. Lončarska masa je luknjičava in drobnozrnata. Primesi: izlužen apnenčast pesek, fin kremenčev pesek in sljuda ter drugi litični delci. Površina je rahlo raskava na otip. Zunanja površina je temno rjava, notra- nja površina in prelom sta temno siva. Na zunanji površini je vrezan snop večlinijskih valovnic. Ohr. v. in š. 3,25 × 2,84 cm, db. 0,8 cm, t. 7,3 g. 532 Dragomelj, AAS 106, 2022 SE 1, merilo 1 : 2. 533 Sektor 16, SE 1 je raskava na otip. Zunanja površina in notranja površina sta lisasti, od rjave do temno sive, prav tako prelom. Obe površini 1666 SE 1, sek. 16, inv. št. S 7369 sta dodelani z glavničenjem. Ohr. v. in š. 3,14 × 2,2 cm, db. Odlomek ostenja posode. Najverjetneje izdelan prostoroč- 0,45 cm, t. 3,97 g. no in dodelan na lončarskem vretenu. Lončarska masa je luknjičava in drobnozrnata. Primesi: izlužen apnenčast pesek, 1673 SE 1, sek. 16, inv. št. S 7376 fin kremenčev pesek in sljuda ter drugi litični delci. Površina Odlomek ostenja posode. Najverjetneje izdelan prostoročno je rahlo raskava na otip. Zunanja površina je rjava, notranja in dodelan na lončarskem vretenu. Lončarska masa je rahlo površina in prelom sta lisasta, temno siva. Na zunanji površini luknjičava in drobnozrnata. Primesi: izlužen apnenčast pesek, je vrezan snop večlinijskih valovnic. Ohr. v. in š. 2,7 × 2,1 cm, fin kremenčev pesek in sljuda ter drugi litični delci. Površina db. 0,64 cm, t. 4,02 g. je raskava na otip. Zunanja površina in notranja površina sta rjavi, prelom je oranžen in v jedru svetlo siv. Obe površini 1667 SE 1, sek. 16, inv. št. S 7370 sta dodelani z glavničenjem. Ohr. v. in š. 2,84 × 2,3 cm, db. Odlomek ostenja posode. Najverjetneje izdelan prostoročno in 0,5 cm, t. 3,44 g. dodelan na lončarskem vretenu. Na zunanji površini so vreza- ne večlinijske valovnice. Ohr. v. in š. 3,6 × 5,12 cm, db. 0,6 cm. 1674 SE 1, sek. 16, inv. št. S 7377 Odlomek ostenja posode. Najverjetneje izdelan prostoročno 1668 SE 1, sek. 16, inv. št. S 7371 in dodelan na lončarskem vretenu. Lončarska masa je rahlo Odlomek ostenja posode. Najverjetneje izdelan prostoročno luknjičava in drobnozrnata. Primesi: izlužen apnenčast pesek, in dodelan na lončarskem vretenu. Lončarska masa je rahlo fin kremenčev pesek in sljuda ter drugi litični delci. Površina luknjičava in finozrnata. Primesi: fin kremenčev pesek in sljuda je raskava na otip. Zunanja površina je svetlo oranžnorjava, ter drugi litični delci. Površina je rahlo raskava na otip. Zunanja notranja površina je temno siva, prelom je oranžen in svetlo površina je lisasta, oranžna in temno siva, notranja površina siv. Obe površini sta dodelani z glavničenjem. Ohr. v. in š. 4,8 je oranžna in prelom je siv. Na zunanji površini so vrezane × 5 cm, db. 0,6 cm, t. 14,29 g. enolinijske valovnice. Ohr. v. in š. 2,4 × 2,35 cm, db. 0,56 cm, t. 2,77 g. 1675 SE 1, sek. 16, inv. št. S 7378 Odlomek ostenja posode. Najverjetneje izdelan prostoročno 1669 SE 1, sek. 16, inv. št. S 7372 in dodelan na lončarskem vretenu. Lončarska masa je rahlo Odlomek ostenja posode. Najverjetneje izdelan prostoročno in luknjičava in drobnozrnata. Primesi: izlužen kremenčev pesek dodelan na lončarskem vretenu. Lončarska masa je kompak-in sljuda ter drugi litični delci. Površina je raskava na otip. tna in grobozrnata. Primesi: grob, oglat kremenčev pesek. Zunanja površina je lisasta, oranžne in temno sive barve, no- Površina je zelo raskava na otip. Zunanja površina je lisasta, tranja površina je svetlo bež barve in prelom je lisast od svetlo oranžna do temno rjava, notranja površina in prelom sta te- oker do temno sive. Obe površini sta dodelani z glavničenjem. mno siva. Na zunanji površini so polkrožni vtisi (nohtov?). Ohr. Ohr. v. in š. 4,8 × 6,1 cm, db. 0,57 cm, t. 17,3 g. v. in š. 4 × 4,8 cm, db. 0,53 cm, t. 13,94 g. 1676 SE 1, sek. 16, inv. št. S 7379 1670 SE 1, sek. 16, inv. št. S 7373 Odlomek ostenja posode. Najverjetneje izdelan prostoročno Odlomek ostenja posode. Najverjetneje izdelan prostoročno in dodelan na lončarskem vretenu. Lončarska masa je rahlo in dodelan na lončarskem vretenu. Lončarska masa je rahlo luknjičava in drobnozrnata. Primesi: izlužen apnenčast pesek, luknjičava in drobnozrnata. Primesi: izlužen apnenčast pesek, fin kremenčev pesek in sljuda ter drugi litični delci. Površina fin kremenčev pesek in sljuda ter drugi litični delci. Površina je raskava na otip. Zunanja površina in notranja površina sta je raskava na otip. Zunanja površina je temno siva, notranja temno sivi, prav tako prelom. Obe površini sta dodelani z površina je lisasta, od rjave do temno sive in prelom je siv. glavničenjem. Ohr. v. in š. 3,24 × 4,8 cm, db. 0,7 cm, t. 11,07 g. Obe površini sta dodelani z glavničenjem. Ohr. v. in š. 3,1 × 2,94 cm, db. 0,44 cm, t. 4,79 g. 1677 SE 1, sek. 16, inv. št. S 7380 Odlomek ostenja posode. Najverjetneje izdelan prostoročno 1671 SE 1, sek. 16, inv. št. S 7374 in dodelan na lončarskem vretenu. Lončarska masa je rahlo Odlomek ostenja posode. Najverjetneje izdelan prostoročno luknjičava in drobnozrnata. Primesi: izlužen apnenčast pesek. in dodelan na lončarskem vretenu. Lončarska masa je rahlo Površina je gladka in mehka na otip. Zunanja površina in luknjičava in drobnozrnata. Primesi: izlužen apnenčast pesek, notranja površina sta temno sivi, prav tako prelom. Zunanja fin kremenčev pesek in sljuda ter drugi litični delci. Površina površina je dodelan z glavničenjem. Ohr. v. in š. 3,1 × 3,1 cm, je raskava na otip. Zunanja površina in notranja površina sta db. 0,5 cm, t. 4,11 g. lisasti, od rjave do temno sive, prav tako prelom. Obe površini sta dodelani z glavničenjem. Ohr. v. in š. 2,3 × 2,79 cm, db. 1678 SE 1, sek. 16, inv. št. S 7381 0,37 cm, t. 3,32 g. Odlomek ostenja posode. Najverjetneje izdelan prostoročno in dodelan na lončarskem vretenu. Lončarska masa je kompak- 1672 SE 1, sek. 16, inv. št. S 7375 tna in drobnozrnata. Primesi: kremenčev pesek. Površina je Odlomek ostenja posode. Najverjetneje izdelan prostoročno raskava na otip. Zunanja površina in notranja površina sta sivi, in dodelan na lončarskem vretenu. Lončarska masa je rahlo prelom je lisast od oker do sive barve. Na zunanji površini so luknjičava in drobnozrnata. Primesi: izlužen apnenčast pesek, vrezi. Ohr. v. in š. 2,5 × 2 cm, db. 0,8 cm, t. 3,86 g. fin kremenčev pesek in sljuda ter drugi litični delci. Površina 534 Dragomelj, AAS 106, 2022 SE 1, merilo 1 : 2. 535 Sektor 16, SE 1 1685 SE 1, sek. 16, inv. št. S 7388 Odlomek dna in ostenja posode. Najverjetneje izdelan pro- 1679 SE 1, sek. 16, inv. št. S 7382 storočno in dodelan na lončarskem vretenu. Lončarska masa Odlomek ostenja posode. Najverjetneje izdelan prostoročno je rahlo luknjičava in drobnozrnata. Primesi: fin kremenčev in dodelan na lončarskem vretenu. Lončarska masa je rahlo pesek, železovi oksidi, sljuda ter drugi litični delci. Površina je luknjičava in drobnozrnata. Primesi: fin kremenčev pesek in raskava na otip. Zunanja površina in notranja površina sta lisa- drugi litični delci. Površina je raskava na otip. Zunanja površina sti, od rjave do temno sive, prav tako prelom. Obe površini sta in notranja površina sta svetlo rjavi, prelom je siv. Obe površini dodelani z glavničenjem. Ohr. v. in š. 5,9 × 7 cm, db. 0,6 cm, sta dodelani z glavničenjem. Ohr. v. in š. 2,15 × 2,5 cm, db. t. 26,74 g. 0,6 cm, t. 3 g. 1686 SE 1, sek. 16, inv. št. S 7389 1680 SE 1, sek. 16, inv. št. S 7383 Odlomek ostenja posode. Najverjetneje izdelan prostoroč- Odlomek ostenja posode. Najverjetneje izdelan prostoročno no in dodelan na lončarskem vretenu. Lončarska masa je in dodelan na lončarskem vretenu. Lončarska masa je rahlo luknjičava in drobnozrnata. Primesi: izlužen apnenčast pesek, luknjičava in drobnozrnata. Primesi: izlužen apnenčast pesek. fin kremenčev pesek ter drugi litični delci. Površina je gladka, Površina je mehka na otip. Zunanja površina je svetlo rjava, prašnata, ponekod rahlo raskava na otip. Zunanja površina in notranja površina in prelom sta temno siva. Obe površini notranja površina sta lisasti, od rjave do temno sive, prav tako sta dodelani z glavničenjem. Ohr. v. in š. 2,19 × 1,75 cm, db. prelom. Obe površini sta dodelani z glavničenjem. Ohr. v. in š. 0,6 cm, t. 2,43 g. 3,65 × 4,15 cm, db. 0,5 cm, t. 10,4 g. 1681 SE 1, sek. 16, inv. št. S 7384 1687 SE 1, sek. 16, inv. št. S 7390 Odlomek ostenja posode. Najverjetneje izdelan prostoročno in Odlomek dna in ostenja posode. Najverjetneje izdelan pro-dodelan na lončarskem vretenu. Lončarska masa je luknjiča- storočno in dodelan na lončarskem vretenu. Lončarska masa va in drobnozrnata. Primesi: delno izlužen apnenčast pesek. zelo luknjičava in grobozrnata. Primesi: izlužen apnenčast pe- Površina je gladka, rahlo mastna na otip. Zunanja površina in sek, grob kremenčev pesek in sljuda ter drugi litični delci. Po- notranja površina sta lisasti, od temno rjave do temno sive, vršina je prašnata, ponekod raskava na otip. Zunanja površina prelom je temno siv. Na zunanji površini so vrezane tri vodo- je svetlo rjava, notranja površina je temno siva, prelom je siv. ravne linije. Ohr. v. in š. 4,64 × 4,7 cm, db. 0,7 cm, t. 16,55 g. Na notranji strani so ohranjeni prismojeni ostanki hrane. Ohr. 1682 SE 1, sek. 16, inv. št. S 7385 v. in š. 4 × 3,9 cm, db. 0,67 cm, rek. pr. d. 8,9 cm, t. 14,37 g. Odlomek ostenja posode. Najverjetneje izdelan prostoročno in 1688 SE 1, sek. 16, inv. št. S 7391 dodelan na lončarskem vretenu. Lončarska masa je luknjičava Odlomek dna in ostenja posode. Najverjetneje izdelan prosto- in drobnozrnata. Primesi: delno izlužen apnenčast pesek. Po- ročno in dodelan na lončarskem vretenu. Lončarska masa je vršina je prašnata, a rahlo raskava na otip. Zunanja površina je rahlo luknjičava in drobnozrnata. Primesi: svetlo rjava, notranja površina je siva, prelom je svetlo siv. Obe izlužen apnenčast pesek, fin kremenčev površini sta dodelani z glavničenjem, a zunanja je zelo poško-pesek in sljuda ter drugi litični delci. Površi- dovana. Ohr. v. in š. 3,37 × 3,03 cm, db. 0,73 cm, t. 6,26 g. na je raskava na otip. Zunanja površina je 1683 SE 1, sek. 16, inv. št. S 7386 oranžna, notranja površina in prelom sta Odlomek ostenja posode. Najverjetneje izdelan prostoroč- lisasta, od oranžne do temno sive. Obe no in dodelan na lončarskem vretenu. Lončarska masa je površini sta dodelani z glavničenjem. Ohr. luknjičava in drobnozrnata. Primesi: izlužen apnenčast pesek, v. in š. 1,66 × 5,64 cm, db. 0,53 cm, rek. pr. fin kremenčev pesek in sljuda ter drugi litični delci. Površina d. 8 cm, t. 20,68 g. je raskava na otip. Zunanja površina je lisasta, svetlo rjava in 1689 SE 1, sek. 16, inv. št. S 7392 temno siva, notranja površina je svetlo rjava, prelom je siv. Na Odlomek dna posode. Najverjetneje izdelan prostoročno in zunanji površini je vrezana ena vodoravna linija. Ohr. v. in š. 3,1 dodelan na lončarskem vretenu. Lončarska masa je kom- × 3,85 cm, db. 0,8 cm, t. 12,25 g. paktna in drobnozrnata. Primesi: kremenčev pesek, železovi 1684 SE 1, sek. 16, inv. št. S 7387 oksidi, sljuda ter drugi litični delci. Površina je raskava na otip. Odlomek ostenja posode. Najverjetneje izdelan prostoroč- Zunanja in notranja površina ter prelom so sive barve. Površi- no in dodelan na lončarskem vretenu. Lončarska masa je ni sta zelo poškodovani. Ohr. v. in š. 1 × 3,13, db. 0,74 cm, rek. luknjičava in drobnozrnata. Primesi: izlužen apnenčast pesek, pr. d. 10 cm, t. 7,74 g. fin kremenčev pesek in sljuda ter drugi litični delci. Površina 1690 SE 1, sek. 16, inv. št. S 7393 je raskava na otip. Zunanja površina je lisasta, svetlo rjava in Odlomek dna in ostenja posode (morda rimskodoben rjava, notranja površina je temno siva, prelom je siv. Obe po- predmet). Najverjetneje izdelan prostoročno in dodelan na vršini sta dodelani z glavničenjem. Ohr. v. in š. 5,8 × 3,85 cm, lončarskem vretenu. Lončarska masa je kompaktna in zelo db. 0,6 cm, t. 10,87 g. finozrnata. Primesi: kremenčev pesek, železovi oksidi, sljuda ter drugi litični delci. Površina je rahlo raskava na otip. Zu- nanja površina in notranja površina sta svetlo sive, prelom je temnejše sive barve. Ohr. v. in š. 1,22 × 2,46 cm, db. 0,5 cm, rek. pr. d. 5,9 cm, t. 3,16 g. 536 Dragomelj, AAS 106, 2022 SE 1, merilo 1 : 2. 537 Sektor 16, SE 1 1698 SE 1, sek. 16, inv. št. S 7401 Kamnit terilnik. Pr. 3,5 in 5,4 cm, v. 1691 SE 1, sek. 16, inv. št. S 7394 7,26 cm, t. 78,61 g. Odlomek dna in ostenja posode. Najverjetneje izdelan pro- storočno in dodelan na lončarskem vretenu. Lončarska masa je kompaktna in finozrnata. Primesi: malo in so fin kremenčev pesek, sljuda ter drugi litični delci. Površina je rahlo raskava na otip. Zunanja površina, notranja površina in prelom so temno sivi. Notranja površina je dodelan z glavničenjem. Ohr. v. in š. 3,8 × 5,66 cm, db. 0,9 cm, rek. pr. d. 11,2 cm, t. 42,19 g. 1699 SE 1, sek. 16, inv. št. S 7402 1692 SE 1, sek. 16, inv. št. S 7395 Odlomek dna posode. Ohr. v. in š. 0,9 × 1,8 cm. Odlomek dna in ostenja posode. Najverjetneje izdelan prosto- ročno in dodelan na lončarskem vretenu. Lončarska masa zelo 1700 SE 1, sek. 16, inv. št. S 7403 luknjičava in grobozrnata. Primesi: izlužen apnenčast pesek, Odlomek ročaja. Db. 0,84 cm, d. 2 cm. grob kremenčev pesek in sljuda ter drugi litični delci. Površina 1701 SE 1, sek. 16, inv. št. S 7404 je prašnata, ponekod raskava na otip. Zunanja površina je Odlomek ostenja in dna posode. Najverjetneje izdelan prosto- svetlo rjava, notranja površina je temno siva, prelom je siv. ročno in dodelan na lončarskem vretenu. Lončarska masa je Ohr. v. in š. 3,16 × 6,29 cm, db. 0,76 cm, rek. pr. d. 8,5 cm, t. rahlo luknjičava in drobnozrnata. Primesi: kremenčev pesek, 20,97 g. železovi oksidi in drugi litični delci. Površina je zelo raskava 1693 SE 1, sek. 16, inv. št. S 7396 na otip. Zunanja površina je svetlo rjava, notranja površina in Odlomek dna in ostenja posode. Najverjetneje izdelan prosto- prelom sta siva. Ohr. v. in š. 2 × 3,1 cm, db. 0,7 cm, t. 10,65 g. ročno in dodelan na lončarskem vretenu. Lončarska masa zelo 1702 SE 1, sek. 16, inv. št. S 7411 luknjičava in grobozrnata. Primesi: izlužen apnenčast pesek. Odlomek dna posode. Najverjetneje izdelan prostoročno in Površina je mehka, rahlo mastna na otip. Zunanja površina dodelan na lončarskem vretenu. Lončarska masa je luknjičava je svetlo rjava, notranja površina je temno siva, prelom je siv. in drobnozrnata. Primesi: delno izlužen apnenčast pesek in Notranja površina je dodelan z glavničenjem. Ohr. v. in š. 3,5 drugi litični delci. Površina je gladka, mehka na otip. Zunanja × 4,72 cm, db. 1,1 cm, rek. pr. d. 11,8 cm, t. 12,99 g. površina je lisasta, rjava in temno siva, notranja površina in 1694 SE 1, sek. 16, inv. št. S 7397 prelom sta temno siva. Pr. 12 cm, v. 2,4 cm, t. 10,2 g. Odlomek dna in ostenja posode. Najverjetneje izdelan pro- Sektor 17, SE 1 storočno in dodelan na lončarskem vretenu. Lončarska masa je kompaktna in finozrnata. Primesi: fin kremenčev pesek, 1703 SE 1, sek. 17, inv. št. S 7405 železovi oksidi in drugi litični delci. Površina je raskava na otip. Odlomek ustja posode. Najverjetneje izdelan prostoročno. Zunanja površina je rjava, notranja površina je temno siva, Lončarska masa je luknjičava in drobnozrnata. Primesi: delno prelom je siv. Ohr. v. in š. 1,1 × 2 cm, db. 0,72 cm, t. 5,5 g. izlužen apnenčast pesek. Površina je gladka, rahlo mastna na otip. Zunanja površina, notranja površina in prelom so lisasti, 1695 SE 1, sek. 16, inv. št. S 7398 od rjave do temno sive barve. Ohr. v. in š. 3,9 × 4,5 cm, db. Odlomek dna in ostenja posode. Najverjetneje izdelan prosto- 1,03 cm, t. 14,41 g. ročno in dodelan na lončarskem vretenu. Lončarska masa je kompaktna in finozrnata. Primesi: fin kremenčev pesek in drugi 1704 SE 1, sek. 17, inv. št. S 7406 litični delci. Površina je raskava na otip. Zunanja površina, Odlomek ustja posode. Najverjetneje izdelan prostoročno in notranja površina in prelom so temno sivi. Ohr. v. in š. 1,9 × dodelan na lončarskem vretenu. Lončarska masa je luknjičava 3,5 cm, db. 0,6 cm, rek. pr. d. 9 cm, t. 6 g. in drobnozrnata. Primesi: delno izlužen apnenčast pesek, malo finega kremenčevega peska in drugi litični delci. Površina je 1696 SE 1, sek. 16, inv. št. S 7399 rahlo raskava na otip. Zunanja površina, notranja površina Odlomek dna in ostenja posode. Najverjetneje izdelan prosto- in prelom so lisasti od rjave do temno sive barve. Notranja ročno in dodelan na lončarskem vretenu. Lončarska masa je površina je bila dodelana z glavničenjem. Ohr. v. in š. 2,3 × kompaktna in finozrnata. Primesi: fin kremenčev pesek in drugi 4,27 cm, db. 0,74 cm, rek. pr. u. 15 cm, t. 7,83 g. litični delci. Površina je raskava na otip. Zunanja površina, notranja površina in prelom so temno sivi. Ohr. v. in š. 1,54 × Sektor 20, SE 1 3,5 cm, db. 0,7 cm, t. 7,7 g. 1705 SE 1, sek. 20, inv. št. S 7407 1697 SE 1, sek. 16, inv. št. S 7400 Odlomek dna in ostenja posode. Najverjetneje izdelan prosto- Odlomek dna posode. Najverjetneje izdelan prostoročno in ročno in dodelan na lončarskem vretenu. Lončarska masa je dodelan na lončarskem vretenu. Lončarska masa je kompak- kompaktna in drobnozrnata. Primesi: fin kremenčev pesek, že- tna in drobnozrnata. Primesi: fin kremenčev pesek, sljuda in lezovi oksidi, malo sljude in drugi litični delci. Površina je zelo drugi litični delci. Površina je raskava na otip. Zunanja površina raskava na otip. Zunanja površina, notranja površina in prelom in notranja površina sta svetlo rjave, prelom je siv. Na notranji so lisasti od svetlo do temno rjave in temno sive barve. Ohr. v. površini je vrezan snop polkrožnih linij. Vel. 3,5 × 2,9 cm, db. in š. 1,5 × 7,95 cm, db. 0,5 cm, rek. pr. d. 9,9 cm, t. 32,55 g. 0,5 cm, t. 5,71 g. 538 Dragomelj, AAS 106, 2022 SE 1, merilo 1 : 2. 539 Sektor B, SE 1 Zunanja površina je oranžne barve, prelom in notranja površi- na sta temno sive barve. Na zunanji strani je okras vodoravnih 1706 SE 1, sek. B, inv. št. S 7408 in navpičnih linij, najverjetneje izdelanih s pomočjo glavnika. Odlomek ustja posode. Najverjetneje izdelan prostoročno in Ohr. v. in š. 3,1 × 3,8 cm, db. 0,65 cm, t. 9,56 g. dodelan na lončarskem vretenu. Lončarska masa je kom- paktna in drobnozrnata. Primesi: kremenčev pesek in drugi Sektor 6, SE 7 litični delci. Površina je zelo raskava na otip. Zunanja površi- 1712 SE 7, sek. 6, inv. št. S 7416 na, notranja površina in prelom so lisasti od svetlo rjave do Odlomek dna in ostenja posode. Najverjetneje izdelan sive barve. Ohr. v. in š. 2,6 × 3,44 cm, db. 0,57 cm, rek. pr. u. prostoročno. Lončarska masa je kompaktna in zelo grobozr- 14 cm, t. 7,34 g. nata. Primesi: zelo grob kremenčev pesek in drugi litični delci. 1707 SE 1, sek. B, inv. št. S 7409 Površina je zelo raskava na otip. Zunanja površina je svetlo Odlomek dna in ostenja posode. rjave barve, notranja površina je temno siva, prelom je lisast, Najverjetneje izdelan na lončar- siv in temno siv. Ohr. v. in š. 5,04 × 5,56 cm, db. 1 cm, rek. pr. skem vretenu. Lončarska masa je d. 14 cm, t. 47,37 g. kompaktna in finozrnata. Primesi: fin kremenčev pesek, sljuda in Sektor 11, SE 7 drugi litični delci. Površina je ra- 1713 SE 7, sek. 11, inv. št. S 7417 skava na otip. Zunanja površina Odlomek ustja posode. Najverjetneje izdelan prostoročno in in notranja površina sta temno dodelan na lončarskem vretenu. Lončarska masa je kompak- rjavi, prelom je temno siv. Ohr. v. tna z nekaj luknjicami in drobnozrnata. Primesi: fin kremenčev in š. 8,4 × 5,26 cm, db. 0,8 cm, pesek in drugi litični delci ter najverjetneje nekaj izlužene- rek. pr. d. 12 cm, t. 45,51 g. ga apnenčastega peska. Površina je rahlo raskava na otip. Sektor 3, SE 7 in 53 Zunanja površina je rjave barve, prelom in notranja površina sta lisasta, od rjave do temno sive barve. Ohr. v. in š. 2,22 × 1708 SE 7 in SE 53, sek. 3, inv. št. S 7412 2,9 cm, db. 0,6 cm, t. 4,75 g. Odlomek ustja sklede. Najverjetneje izdelana prostoročno in 1714 SE 7, sek. 11, inv. št. S 7418 dodelana na lončarskem vretenu. Lončarska masa je kom- Odlomek ostenja lonca. Najverjetneje izdelan prostoročno. paktna in drobnozrnata. Primesi: fin kremenčev pesek in drugi Lončarska masa je kompaktna z nekaj luknjicami in grobozr- litični delci. Površina je raskava na otip. Zunanja površina in nata. Primesi: kremenčev pesek, železovi oksidi in drugi litični notranja površina sta sivi barve, prelom je zelo temno siv. Na delci ter najverjetneje nekaj izluženega apnenčastega peska. zunanji strani je okras enolinijske valovnice. Ohr. v. in š. 1,7 × Površina je raskava na otip. Zunanja površina je temno rjave 2,96 cm, db. 0,75 cm, t. 5,13 g. barve, notranja površina je oranžna, prelom je temno siv. 1709 SE 7 in SE 53, sek. 3, inv. št. S 7413 Na zunanji strani je okras poševnih vrezov. Ohr. v. in š. 3,12 × Odlomek ostenja posode. Najverjetneje izdelana prostoroč- 3,8 cm, db. 0,8 cm, t. 12,16 g. no in dodelana na lončarskem vretenu. Lončarska masa je luknjičava in grobozrnata. Primesi: izlužen apnenčast pesek Sektor 12, SE 7 in malo kremenčevega peska ter drugi litični delci. Površina je 1715 SE 7, sek. 12, inv. št. S 7419 prašnata in mehka na otip. Zunanja površina je lisasta, rjava Odlomek ostenja posode. Najverjetneje izdelan prostoroč- in siva, notranja površina in prelom sta temno sive barve. Na no. Lončarska masa je kompaktna in drobnozrnata. Primesi: zunanji strani je okras več enolinijskih valovnic. Ohr. v. in š. 4,5 kremenčev pesek in drugi litični delci. Površina je raskava na × 4,05 cm, db. 0,45 cm, t. 8,45 g. otip. Zunanja in notranja površina ter prelom so temno sive 1710 SE 7 in SE 53, sek. 3, inv. št. S 7414 barve. Na zunanji strani je okras vodoravnih linij, med katerimi Odlomek dna in ostenja posode. Najverjetneje izdelan so kratki poševni vrezi. Ohr. v. in š. 2,54 × 2,83 cm, db. 0,6 cm, prostoročno. Lončarska masa je kompaktna in zelo grobozr- t. 5,1 g. nata. Primesi: zelo grob kremenčev pesek in drugi litični delci. 1716 SE 7, sek. 12, inv. št. S 7420 Površina je zelo raskava na otip. Zunanja površina in notranja Odlomek ostenja posode. Najverjetneje izdelan prostoročno. površina sta sivi barve, prelom je temno siv. Ohr. v. in š. 2,25 × Lončarska masa je kompaktna z nekaj luknjicami in finozrnata. 7,7 cm, db. 0,45 cm, rek. pr. d. 7 cm, t. 32,19 g. Primesi: fin kremenčev pesek in drugi litični delci. Površina je Sektor 4, SE 7 raskava na otip. Zunanja površina je oranžne barve, prelom in notranja površina sta temno sive barve. Na zunanji strani 1711 SE 7, sek. 4, inv. št. S 7415 je okras vodoravnih linij, najverjetneje izdelanih s pomočjo Odlomek ostenja posode. Najverjetneje izdelan prostoročno in glavnika. Ohr. v. in š. 2,9 × 2,05 cm, db. 0,56 cm, t. 2,85 g. dodelan na lončarskem vretenu. Lončarska masa je kompak- tna z nekaj luknjicami in drobnozrnata. Primesi: fin kremenčev pesek in drugi litični delci ter najverjetneje nekaj izlužene- ga apnenčastega peska. Površina je rahlo raskava na otip. 540 Dragomelj, AAS 106, 2022 1706–1707 SE 1, 1708–1710 SE 7 in SE 53, 1711–1716 SE 7; merilo 1 : 2. 541 Sektor B, SE 7 1723 SE 55, sek. 16, inv. št. S 7427 Odlomek ustja posode. Najverjetneje izdelan na lončarskem 1717 SE 7, sek. B, inv. št. S 7421 vretenu. Lončarska masa je kompaktna in zelo finozrnata. Odlomek ostenja posode. Najverjetneje izdelan prostoročno. Primesi: fin kremenčev pesek, sljuda, železovi oksidi in drugi Lončarska masa je kompaktna z nekaj luknjicami in finozrnata. litični delci. Površina je zelo rahlo raskava na otip. Zunanja Primesi: fin kremenčev pesek in drugi litični delci. Površina površina je temno sive barve, notranja površina je sive barve, je raskava na otip. Zunanja površina je temno rjave barve, prelom je oranžen. Ohr. v. in š. 1,86 × 2,76 cm, db. 0,57 cm, t. prelom in notranja površina temno sive barve. Na zunanji 3,93 g. strani je okras enolinijske valovnice. Ohr. v. in š. 2,7 × 3 cm, db. 0,7 cm. Rek. pr. posode na vratu: 10 cm, t. 7,52 g. 1724 SE 55, sek. 16, inv. št. S 7428 Odlomek ustja posode. Najverjetneje izdelan prostoročno in 1718 SE 7, sek. B, inv. št. S 7422 dodelan na lončarskem vretenu. Lončarska masa je luknjičava Odlomek ostenja posode. Najverjetneje izdelan prostoročno. in drobnozrnata. Primesi: izlužen apnenčast pesek in drugi Lončarska masa je kompaktna z nekaj luknjicami in drobnozr- litični delci. Površina je gladka in rahlo mastna na otip. Zunanja nata. Primesi: kremenčev pesek, železovi oksidi in drugi litični površina je rjave barve, notranja površina je temno sive barve, delci. Površina je raskava na otip. Zunanja površina je temno prelom je temno siv. Ohr. v. in š. 1,85 × 3,86 cm, db. 1,04 cm, sive barve, notranja površina je rjave barve, prelom je siv. Na t. 7,11 g. zunanji strani je okras enolinijske valovnice. Ohr. v. in š. 3,84 × 4,8 cm, db. 0,75 cm, t. 13,73 g. 1725 SE 55, sek. 16, inv. št. S 7429 Odlomek ustja posode. Najverjetneje izdelan prostoročno in 1719 SE 7, sek. B, inv. št. S 7423 dodelan na lončarskem vretenu. Lončarska masa je luknjičava Odlomek dna in ostenja posode. Najverjetneje izdelan pro- in drobnozrnata. Primesi: izlužen apnenčast pesek in drugi storočno. Lončarska masa je kompaktna in finozrnata. Primesi: litični delci. Površina je mehka na otip. Zunanja površina je fin kremenčev pesek in drugi litični delci. Površina je raskava temno rjave barve, notranja površina je temno sive barve, na otip. Zunanja površina je sive barve, notranja površina je prelom je temno siv. Ohr. v. in š. 1,92 × 2,44 cm, db. 0,8 cm, t. oranžne barve, prelom je temno siv. Ohr. v. in š. 2,23 × 3,3 cm, 2,89 g. db. 0,74 cm, rek. pr. d. 9 cm, t. 7,7 g. 1726 SE 55, sek. 16, inv. št. S 7430 1720 SE 7, sek. B, inv. št. S 7424 Odlomek ostenja posode. Najverjetneje izdelan prostoročno Odlomek dna posode. Najverjetneje izdelan prostoročno. in dodelan na lončarskem vretenu. Na zunanji površini so Lončarska masa je kompaktna in finozrnata. Primesi: fin kre- vrezane vodoravne linije. Ohr. v. in š. 2,8 × 3,08 cm. menčev pesek in drugi litični delci. Površina je raskava na otip. Zunanja in notranja površina sta rjave barve, prelom je temno 1727 SE 55, sek. 16, inv. št. S 7431 siv. Ohr. v. in š. 2,6 × 3,2 cm, db. d. 0,8 cm, t. 6,7 g. Odlomek ostenja posode. Najverjetneje izdelan prostoročno in Sektor 6, SE 7 dodelan na lončarskem vretenu. Lončarska masa je kompak- tna in finozrnata. Primesi: fin kremenčev pesek in drugi litični 1721 SE 7, sek. 6, inv. št. S 7425 delci. Površina je zelo raskava na otip. Zunanja površina je sive Odlomek dna posode. Najverjetneje izdelan prostoročno in barve, notranja površina je oranžne barve, prelom je temno dodelan na lončarskem vretenu, saj je viden odtis osi poča- siv. Na zunanji površini je vrezana poševna linija. Ohr. v. in š. snega vretena. Lončarska masa je luknjičava in drobnozrnata. 3,10 × 2,32 cm, db. 0,7 cm, t. 5,85 g. Primesi: izlužen apnenčast pesek. Površina je gladka, rahlo 1728 SE 55, sek. 16, inv. št. S 7432 mastna na otip. Zunanja in notranja površina ter prelom Odlomek ostenja posode. Najverjetneje izdelan prostoročno in so lisasti, od rjave do temno sive barve. Ohr. v. in š. 6,24 × dodelan na lončarskem vretenu. Lončarska masa je kompak- 6,24 cm, db. d. 0,7 cm, t. 35,28 g. tna in drobnozrnata. Primesi: fin kremenčev pesek in drugi Sektor 16, SE 55 litični delci. Površina je rahlo raskava na otip. Zunanja površina je svetlo rjave barve, notranja površina je sive barve, prelom 1722 SE 55, sek. 16, inv. št. S 7426 je temno siv. Na zunanji površini je okras vodoravnih linij Odlomek ustja in ostenja lonca. Najverjetneje izdelan prosto- narejen z glavnikom. Ohr. v. in š. 2,04 × 2,75 cm, db. 0,8 cm, ročno in dodelan na lončarskem vretenu. Lončarska masa je t. 4,53 g. luknjičava in drobnozrnata. Primesi: izlužen apnenčast pesek. Površina je mehka in rahlo mastna na otip. Zunanja in notranja 1729 SE 55, sek. 16, inv. št. S 7433 površina ter prelom so lisasti, od rjave do temno sive barve. Odlomek ostenja posode. Najverjetneje izdelan prostoročno in Ohr. v. in š. 3,7 × 4,3 cm, db. 0,96 cm, t. 15,63 g. dodelan na lončarskem vretenu. Lončarska masa je kompak- tna in finozrnata. Primesi: fin kremenčev pesek in drugi litični delci. Odlomek je zelo preperel, najverjetneje izpostavljen ognju. Površina je raskava na otip. Zunanja površina je svetlo sive barve, notranja površina je svetlo sive barve, prelom je svetlo siv. Na zunanji površini so vrezane vodoravne linije. Ohr. v. in š. 2 × 2,4 cm, db. 0,6 cm, t. 1,23 g. 542 Dragomelj, AAS 106, 2022 1717–1721 SE 7, 1722–1729 SE 55; merilo 1 : 2. 543 Sektor 16, SE 55 krajša poševna linija. Ohr. v. in š. 3,3 × 4,54 cm, db. 0,78 cm, t. 12,3 g. 1730 SE 55, sek. 16, inv. št. S 7434 Odlomek ostenja posode. Najverjetneje izdelan prostoročno in 1736 SE 55, sek. 16, inv. št. S 7440 dodelan na lončarskem vretenu. Lončarska masa je kom- Odlomek ostenja posode. Najverjetneje izdelan prostoročno in paktna in finozrnata. Primesi: fin kremenčev pesek in drugi dodelan na lončarskem vretenu. Lončarska masa je luknjičava litični delci. Površina je gladka na otip. Zunanja površina je in drobnozrnata. Primesi: izlužen apnenčast pesek, sljuda in rjave barve, notranja površina je temno sive barve, prelom je drugi litični delci. Površina je prašnata in mehka na otip. Zu- temno siv. Na zunanji površini je vrezana večlinijska valovnica nanja površina je sive barve, notranja površina je temno sive in poševni vrezi. Ohr. v. in š. 2,52 × 2,18 cm, db. 0,68 cm, t. barve, prelom je temno siv. Na zunanji površini je vrezana vo- 2,54 g. doravna linija. Ohr. v. in š. 2,06 × 2,4 cm, db. 0,6 cm, t. 2,56 g. 1731 SE 55, sek. 16, inv. št. S 7435 Sektor 16, SE 55 Odlomek ostenja posode. Najverjetneje izdelan prostoročno in 1737 SE 55, sek. 16, inv. št. S 7441 dodelan na lončarskem vretenu. Lončarska masa je luknjičava Odlomek ostenja posode. Najverjetneje izdelan prostoročno in in drobnozrnata. Primesi: najverjetneje izlužen apnenčast pesek dodelan na lončarskem vretenu. Lončarska masa je kompak- in drugi litični delci. Površina je gladka na otip. Zunanja površina tna in finozrnata. Primesi: kremenčev pesek, sljuda in drugi je temno rjave barve, notranja površina je temno sive barve, litični delci. Površina je rahlo raskava na otip. Zunanja površina prelom je temno siv. Na zunanji površini je vrezana večlinijska je oker, notranja površina je svetlo rjave barve, prelom je sve- valovnica. Ohr. v. in š. 2 × 2,57 cm, db. 0,7 cm, t. 2,9 g. tlo siv. Na zunanji površini vrezane vodoravne linije narejene z 1732 SE 55, sek. 16, inv. št. S 7436 glavnikom. Ohr. v. in š. 1,86 × 2,5 cm, db. 0,6 cm, t. 2,41 g. Odlomek ostenja posode. Najverjetneje izdelan prostoročno in 1738 SE 55, sek. 16, inv. št. S 7442 dodelan na lončarskem vretenu. Lončarska masa je luknjiča- Odlomek dna posode. Najverjetneje izdelan prostoročno. va in drobnozrnata. Primesi: izlužen apnenčast pesek, sljuda Lončarska masa je luknjičava in drobnozrnata. Primesi: izlužen in drugi litični delci. Površina je zelo rahlo raskava na otip. apnenčast pesek in drugi litični delci. Površina je gladka in Zunanja površina je lisasta, rjave in oranžne barve, notranja rahlo prašnata na otip. Zunanja površina je temno rjava, no- površina je oranžne barve, prelom je svetlo siv. Na zunanji tranja površina je temno sive barve, prelom je temno siv. Ohr. površini je vrezana večlinijska valovnica. Ohr. v. in š. 2,16 × v. in š. 1,2 × 2,04 cm, db. 1,4 cm, rek. pr. d. 9,9 cm, t. 9,34 g. 3,05 cm, db. 0,8 cm, t. 4,49 g. 1733 SE 55, sek. 16, inv. št. S 7437 Sektor 15, SE 201 Odlomek ostenja posode. Najverjetneje izdelan prostoročno in 1739 SE 201, sek. 15, inv. št. S 7443 dodelan na lončarskem vretenu. Lončarska masa je luknjičava Odlomek ustja posode. Najverjetneje izdelan prostoročno. in drobnozrnata. Primesi: izlužen apnenčast pesek, zelo fin Lončarska masa je luknjičava in drobnozrnata. Primesi: izlužen kremenčev pesek, sljuda in drugi litični delci. Površina je rahlo apnenčast pesek in drugi litični delci. Površina je prašnata in raskava na otip. Zunanja površina je lisasta, rjave in oranžne mehka na otip. Zunanja površina je lisasta, rjave in temno barve, notranja površina je sive barve, prelom je temno siv. sive barve, notranja površina je temno sive barve, prelom je Na zunanji površini je vrezana vodoravna linija. Ohr. v. in š. temno siv. Ohr. v. in š. 1,86 × 2,5 cm, db. 0,92 cm, t. 3,16 g. 2,66 × 2,80 cm, db. 0,56 cm, t. 5,66 g. 1740 SE 201, sek. 15, inv. št. S 7444 1734 SE 55, sek. 16, inv. št. S 7438 Odlomek ostenja posode. Najverjetneje izdelan prostoročno in Odlomek ostenja posode. Najverjetneje izdelan prostoročno dodelan na lončarskem vretenu. Lončarska masa je kompak- in dodelan na lončarskem vretenu. Lončarska masa je rahlo tna in finozrnata. Primesi: kremenčev pesek, sljuda in drugi luknjičava in drobnozrnata. Primesi: izlužen apnenčast pesek litični delci. Površina je rahlo raskava na otip. Zunanja površina in drugi litični delci. Površina je mehka na otip. Zunanja povr- je temno siva, notranja površina je svetlo rjave barve, prelom šina je lisasta, rjave in temno sive barve, notranja površina je je siv. Na zunanji površini vrezane vodoravne linije narejene z temno rjave barve, prelom je temno siv. Na zunanji površini glavnikom. Ohr. v. in š. 2,2 × 2,0 cm, db. 0,6 cm, t. 3,15 g. je vrezana večlinijska valovnica in vodoravna linija. Ohr. v. in š. 3,87 × 3,11 cm, db. 0,67 cm, t. 7,1 g. 1741 SE 201, sek. 15, inv. št. S 7445 Odlomek ostenja posode. Najverjetneje izdelan prostoročno in 1735 SE 55, sek. 16, inv. št. S 7439 dodelan na lončarskem vretenu. Lončarska masa je kompak- Odlomek ostenja posode. Najverjetneje izdelan prostoročno in tna s posameznimi luknjicami in finozrnata. Primesi: kremen-dodelan na lončarskem vretenu. Lončarska masa je luknjiča- čev pesek, sljuda in drugi litični delci. Površina je rahlo raskava va in drobnozrnata. Primesi: izlužen apnenčast pesek, nekaj na otip. Zunanja površina je oker, notranja površina je svetlo kremenčevega peska, sljuda in drugi litični delci. Površina je rjave barve, prelom je svetlo siv in oker. Na zunanji površini zelo rahlo raskava na otip. Zunanja površina je lisasta, rjave vrezane vodoravne linije narejene z glavnikom. Ohr. v. in š. in temno sive barve, notranja površina je rjave barve, prelom 2,35 × 1,9 cm, db. 0,45 cm, t. 2,18 g. je temno siv. Na zunanji površini sta vrezani vodoravni liniji in 544 Dragomelj, AAS 106, 2022 1730–1738 SE 55, 1739–1741 SE 201; merilo 1 : 2. 545 Sektor 15, SE 201 1748 SE 501, sek. 18, inv. št. S 7452 Odlomek ostenja posode. Najverjetneje izdelan prostoroč- 1742 SE 201, sek. 15, inv. št. S 7446 no. Lončarska masa je kompaktna in drobnozrnata. Primesi: Odlomek dna posode. Najverjetneje izdelan prostoročno in kremenčev pesek, sljuda in drugi litični delci. Površina je zelo dodelan na lončarskem vretenu. Lončarska masa je kompak- raskava na otip. Zunanja površina je siva, notranja površina tna in finozrnata. Primesi: kremenčev pesek, sljuda in drugi je siva in temno siva, prelom je siv. Na zunanji površini so litični delci. Površina je rahlo raskava na otip. Zunanja površina navpični vrezi narejeni s širokim glavnikom. Ohr. v. in š. 4,56 × je rjava, notranja površina je temno rjave barve, prelom je 5,1 cm, db. 0,9 cm, t. 23,61 g. temno siv. Ohr. v. in š. 1 × 1,92 cm, db. 0,46 cm, rek. pr. d. 6 cm, t. 5,08 g. 1749 SE 501, sek. 18, inv. št. S 7453 Sektor 15, SE 202 Odlomek ostenja posode. Najverjetneje izdelan prostoroč- no. Lončarska masa je kompaktna in drobnozrnata. Primesi: 1743 SE 202, sek. 15, inv. št. S 7447 kremenčev pesek, sljuda in drugi litični delci. Površina je zelo Odlomek ostenja prazgodovinske posode z držajem ali raskava na otip. Zunanja površina je temno siva, notranja plastičnim rebrom. Izdelan prostoročno. Lončarska masa je površina je siva in temno siva, prelom je temno siv. Na zunanji kompaktna in drobnozrnata. Primesi: kremenčev ali apnenčast površini so vodoravni vrezi. Ohr. v. in š. 2,42 × 2,4 cm, db. pesek in drugi litični delci. Površina je gladka in mehka na otip. 0,6 cm, t. 4,5 g. Zunanja in notranja površina sta temno rjave barve, prelom je 1750 SE 501, sek. 18, inv. št. S 7454 temno siv. Ohr. v. in š. 3,1 × 2,8 cm, db. 0,66 cm, t. 7,44 g. Odlomek dna posode. Najverjetneje izdelan prostoročno. Sektor 16, SE 209 Lončarska masa je kompaktna in drobnozrnata. Primesi: kremenčev pesek, železovi oksidi, sljuda in drugi litični delci. 1744 SE 209, sek. 16, inv. št. S 7448 Površina je raskava na otip. Zunanja površina je rjava, notranja Odlomek ustja in ostenja lonca. Najverjetneje izdelan prosto- površina je temno sive barve, prelom je siv. Ohr. v. in š. 1,7 × ročno. Lončarska masa je luknjičava in drobnozrnata. Primesi: 7,35 cm, db. d. 0,84 cm, rek. pr. d. 16 cm, t. 36,48 g. izlužen apnenčast pesek, sljuda in drugi litični delci. Površina je prašnata, a nekoliko raskava na otip. Zunanja površina je te- Sektor 19, SE 502 mno rjava, notranja površina je rjave barve, prelom je temno 1751 SE 502, sek. 19, inv. št. S 7455 siv. Na zunanji površini je okras večlinijske valovnice. Ohr. v. in Odlomek ustja lonca. Najverjetneje izdelan prostoročno in do- š. 2,7 × 3,26 cm, db. 0,88 cm, t. 8,6 g. delan na lončarskem vretenu. Lončarska masa je kompaktna 1745 SE 209, sek. 16, inv. št. S 7449 in finozrnata. Primesi: kremenčev pesek, železovi oksidi, sljuda Odlomek ostenja posode. Najverjetneje izdelan prostoročno. in drugi litični delci. Površina je večinoma mehka, a ponekod Lončarska masa je luknjičava in drobnozrnata. Primesi: izlužen raskava na otip. Zunanja površina je temno rjava, notranja apnenčast pesek in drugi litični delci. Površina je prašnata, a površina je temno sive barve, prelom je temno siv. Na notranji nekoliko raskava na otip. Zunanja površina je lisasta, od svetlo strani, na prehodu vratu v ustje posode, je površina dodelan rjave do temno sive, notranja površina je rjave barve, prelom z glavnikom. Ohr. v. in š. 2 × 4,33 cm, db. 0,65 cm, rek. pr. u. je temno siv. Ohr. v. in š. 3,1 × 2,5 cm, db. 0,7 cm, t. 5,18 g. 15 cm, t. 9,48 g. 1746 SE 209, sek. 16, inv. št. S 7450 1752 SE 502, sek. 19, inv. št. S 7456 Odlomek ostenja posode. Najverjetneje izdelan prostoročno in Odlomek ustja lonca. Najverjetneje izdelan prostoročno in do-dodelan na lončarskem vretenu. Lončarska masa je kompak- delan na lončarskem vretenu. Lončarska masa je kompaktna tna in finozrnata. Primesi: kremenčev pesek, sljuda in drugi in finozrnata. Primesi: kremenčev pesek, železovi oksidi, sljuda litični delci. Površina je raskava na otip. Zunanja površina je in drugi litični delci. Površina je večinoma mehka, a ponekod oker, notranja površina je svetlo rjave barve, prelom je svetlo raskava na otip. Zunanja površina je temno rjava, notranja siv. Na zunanji površini vrezane vodoravne linije narejene z površina je temno sive barve, prelom je temno siv. Na notranji glavnikom. Ohr. v. in š. 2,55 × 1,55 cm, db. 0,47 cm, t. 2,05 g. strani, ob robu ustja, je vrezana vodoravna linija. Ohr. v. in š. 1,53 × 2,9 cm, db. 0,63 cm, rek. pr. u. 14 cm, t. 2,91 g. Sektor 18, SE 501 1753 SE 502, sek. 19, inv. št. S 7457 1747 SE 501, sek. 18, inv. št. S 7451 Odlomek ustja in ostenja sklede. Najverjetneje izdelan prosto- Odlomek ostenja posode. Najverjetneje izdelan prostoroč- ročno in dodelan na lončarskem vretenu. Lončarska masa je no. Lončarska masa je kompaktna in drobnozrnata. Primesi: kompaktna in finozrnata. Primesi: kremenčev pesek, železovi kremenčev pesek, železovi oksidi, sljuda in drugi litični delci. oksidi, sljuda in drugi litični delci. Površina je rahlo raskava na Površina je raskava na otip. Zunanja in notranja površina ter otip. Zunanja površina je lisasta, od oranžnorjave, rjave, do prelom so temno sivi. Na zunanji površini so vodoravno triko- temno sive, notranja površina je sive barve, prelom je temno tno rebro ter vrezane poševne linije. Ohr. v. in š. 3 × 3,23 cm, siv. Na zunanji strani, tik ob robu ustja, so vrezane tri vodo- db. 0,73 cm, t. 7,23 g. ravne linije. Ohr. v. in š. 3,85 × 3,6 cm, db. 0,5 cm, rek. pr. u. 17,6 cm, t. 9,63 g. 546 Dragomelj, AAS 106, 2022 1742 SE 201, 1743 SE 202, 1744–1746 SE 209, 1747–1750 SE 501, 1751–1753 SE 502; merilo 1 : 2. 547 1754 SE 502, sek. 19, inv. št. S 7458 1760 SE 502, sek. 19, inv. št. S 7464 Odlomek držaja rimskodobnega pokrova. Najverjetneje Odlomek dna in ostenja posode. Izdelan prostoročno. izdelan na lončarskem vretenu. Lončarska masa je kompaktna Lončarska masa je kompaktna z nekaj manjšimi luknjicami in in finozrnata. Primesi: kremenčev pesek, železovi oksidi, sljuda drobnozrnata. Primesi: kremenčev pesek, sljuda in drugi litični in drugi litični delci. Površina je rahlo raskava na otip. Zunanja delci. Površina je raskava na otip. Zunanja in notranja površina površina je lisasta, od oranžne do temno sive, notranja povr- ter prelom so temno sivi. šina je sive barve, prelom je oranžen. Ohr. v. in š. 1,1 × 4,7 cm, Na zunanji površini so od db. 0,8 cm, rek. pr. 5,4 cm, t. 13,55 g. dna navzgor vrezane linije, 1755 SE 502, sek. 19, inv. št. S 7459 narejene s širokim glavni- kom. Ohr. v. in š. Odlomek ostenja prazgodovinske posode. Izdelan prostoroč- 2,2 × 2,8 cm, db. 0,67 cm, no. Lončarska masa je kompaktna in drobnozrnata. Primesi: rek. pr. d. 12 cm, t. 26,32 g. slabo vidne. Najverjetneje je malo kremenčevega peska, drobcev drobljene keramike in drugih litičnih delcev. Površina je prašnata in mehka na otip. Zunanja in notranja površina ter prelom so temno sivi. Na zunanji strani je plastično rebro z 1761 SE 502, sek. 19, inv. št. S 7465 odtisi prstov. Ohr. v. in š. 3,7 × 4,9 cm, db. 1,1 cm, t. 20,77 g. Odlomek dna in ostenja posode. Najverjetneje izdelan prosto- ročno. Lončarska masa je luknjičava in grobozrnata. Primesi: 1756 SE 502, sek. 19, inv. št. S 7460 verjetno izlužen apnenčast pesek in drugi litični delci. Površina Odlomek ostenja posode. Najverjetneje izdelan prostoročno. je prašnata in mehka na otip. Zunanja in notranja površina ter Lončarska masa je kompaktna in drobnozrnata. Primesi: kre- prelom so oker barve. Ohr. v. in š. 2,04 × 4,5 cm, db. 0,87 cm, menčev pesek, sljuda in drugi litični delci. Površina je raskava rek. pr. d. 14 cm, t. 8,41 g. na otip. Zunanja in notranja površina ter prelom so temno sivi. Na zunanji površini so vodoravni vrezi. Ohr. v. in š. 2,3 × Sektor 19, SE 506 2,54 cm, db. 0,5 cm, t. 3,54 g. 1762 SE 506, sek. 19, inv. št. S 7466 1757 SE 502, sek. 19, inv. št. S 7461 Odlomek ostenja posode. Najverjetneje izdelan prostoročno. Odlomek ostenja posode. Najverjetneje izdelan prostoročno. Lončarska masa je kompaktna s posameznimi luknjicami in Lončarska masa je kompaktna in drobnozrnata. Primesi: kre- drobnozrnata. Primesi: kremenčev pesek, sljuda in drugi litični menčev pesek, sljuda in drugi litični delci. Površina je raskava delci. Površina je raskava na otip. Zunanja površina je oker na otip. Zunanja in notranja površina ter prelom so temno in oranžna, notranja površina je oker s sivimi lisami, prelom sivi. Na zunanji površini so vodoravni vrezi narejeni s širokim je svetlo siv. Na zunanji površini so poševni vrezi, narejeni s glavnikom. Ohr. v. in š. 2,9 × 2,6 cm, db. 0,53 cm, t. 4,51 g. širokim glavnikom. Ohr. v. in š. 5,44 × 4,3 cm, db. 0,85 cm, t. 20,01 g. Sektor 19, SE 502 Sektor 19, SE 520 1758 SE 502, sek. 19, inv. št. S 7462 Odlomek ostenja posode. Najverjetneje izdelan prostoročno in 1763 SE 520, sek. 19, inv. št. S 7467 dodelan na lončarskem vretenu. Lončarska masa je kom- Odlomek dna posode. Najverjetneje izdelan prostoročno. paktna s posameznimi luknjicami in drobnozrnata. Primesi: Lončarska masa je kompaktna in finozrnata. Primesi: kremen- kremenčev pesek, sljuda in drugi litični delci. Površina je ra- čev pesek, sljuda in drugi litični delci. Površina je rahlo raskava skava na otip. Zunanja in notranja površina ter prelom so zelo na otip. Zunanja in notranja površina sta sivi, prelom je zelo temno sivi. Zunanja površina je okrašena z glavničenjem. Ohr. temno siv. Ohr. v. in š. 1,66 × 7,8 cm, db. d. 0,63 cm, rek. pr. d. v. in š. 3,6 × 3,1 cm, db. 0,5 cm, t. 7,05 g. 11 cm, t. 41,37 g. 1759 SE 502, sek. 19, inv. št. S 7463 Sektor 20, SE 520 Odlomek ostenja posode ali keramičnega predmeta. Najver- 1764 SE 520, sek. 20, inv. št. S 7468 jetneje izdelan prostoročno. Lončarska masa je kompaktna in Odlomek ostenja posode. Najverjetneje izdelan prostoročno. zelo grobozrnata. Primesi: kremenčev pesek, železovi oksidi Lončarska masa je kompaktna s posameznimi luknjicami in in drugi litični delci. Površina je raskava na otip. Zunanja in finozrnata. Primesi: kremenčev pesek, drobci keramike, sljuda notranja površina ter prelom so oranžno oker barve. Na obeh in drugi litični delci. Površina je prašnata, a rahlo raskava na površinah so vrezane posamezne linije. Ohr. v. in š. 3,13 × otip. Zunanja in notranja površina temno sivi, prelom je svetlo 3,5 cm, db. 1,3 cm, t. 18,39. siv. Zunanja površina je okrašena z vrezanimi vodoravnimi in poševnimi linijami. Ohr. v. in š. 3,95 × 3,6 cm, db. 0,57 cm, t. 6,73 g. 548 Dragomelj, AAS 106, 2022 1754–1761 SE 502, 1762 SE 506, 1763–1764 SE 520; merilo 1 : 2. 549 Sektor 27, SE 520 1772 SE 520, sek. 27, inv. št. S 7476 Odlomek ustja posode. Najverjetneje izdelan prostoročno in 1765 SE 520, sek. 27, inv. št. S 7469 morda nekoliko dodelan na lončarskem vretenu. Lončarska Odlomek ustja lonca. Najverjetneje izdelan na lončarskem masa je kompaktna s posameznimi luknjicami in finozrnata. vretenu. Lončarska masa je kompaktna in finozrnata. Primesi: Primesi: kremenčev pesek in drugi litični delci. Površina je kremenčev pesek, železovi oksidi, sljuda in drugi litični delci. ponekod gladka, ponekod rahlo raskava na otip. Zunanja in Površina je raskava na otip. Zunanja površina je siva, notranja notranja površina ter prelom so temno sivi. Ohr. v. in š. 1,8 × površina je svetlo rjava, prelom je zelo svetlo oker. Ohr. v. in š. 2,6 cm, db. 0,63 cm, t. 3,98 g. 2,9 × 3,64 cm, db. 0,58 cm, rek. pr. u. 16 cm, t. 9,51 g. 1773 SE 520, sek. 27, inv. št. S 7477 1766 SE 520, sek. 27, inv. št. S 7470 Odlomek ustja posode. Najverjetneje izdelan na lončarskem Odlomek ustja lonca. Najverjetneje izdelan na lončarskem vretenu. Lončarska masa je kompaktna in finozrnata. Primesi: vretenu. Lončarska masa je kompaktna in finozrnata. Primesi: kremenčev pesek, sljuda in drugi litični delci. Površina je raska- kremenčev pesek, železovi oksidi, sljuda in drugi litični delci. va na otip. Zunanja in notranja površina ter prelom so temno Površina je raskava na otip. Zunanja in notranja površina ter sivi. Ohr. v. in š. 1,8 × 2,64 cm, db. 0,5 cm, t. 4,47 g. prelom so temno sivi. Ohr. v. in š. 2,32 × 3,12 cm, db. 0,45 cm, rek. pr. u. 16 cm, t. 4,91 g. 1774 SE 520, sek. 27, inv. št. S 7478 Odlomek ustja posode. Najverjetneje izdelan prostoročno. 1767 SE 520, sek. 27, inv. št. S 7471 Lončarska masa je kompaktna s posameznimi luknjicami in Odlomek ustja lonca. Najverjetneje izdelan prostoročno in finozrnata. Primesi: kremenčev pesek in drugi litični delci. dodelan na lončarskem vretenu. Lončarska masa je rahlo lu- Površina je raskava na otip. Zunanja površina je rjava, notranja knjičava in finozrnata. Primesi: kremenčev pesek in drugi litični površina je siva, prelom je svetlo rjav. Ohr. v. in š. 2,3 × 1,9 cm, delci. Površina je gladka, a rahlo raskava na otip. Zunanja po-db. 0,9 cm, t. 4,74 g. vršina je svetlo rjava, notranja površina je temno siva, prelom je temno siv. Ohr. v. in š. 1,84 × 3,1 cm, db. 0,66 cm, rek. pr. u. 1775 SE 520, sek. 27, inv. št. S 7479 14 cm, t. 3,91 g. Odlomek ostenja posode. Najverjetneje izdelan prostoročno in nekoliko dodelan na lončarskem vretenu. Lončarska masa 1768 SE 520, sek. 27, inv. št. S 7472 je kompaktna in finozrnata. Primesi: kremenčev pesek in drugi Odlomek ustja posode. Najverjetneje izdelan na lončarskem litični delci. Površina je zelo raskava na otip. Zunanja površina vretenu. Lončarska masa je kompaktna in finozrnata. Primesi: je siva, notranja površina je rjava, prelom je temno siv. Na kremenčev pesek, sljuda in drugi litični delci. Površina je raska- zunanji površini je vrezana enojna valovnica. Ohr. v. in š. 2,3 × va na otip. Zunanja in notranja površina ter prelom so temno 3,22 cm, db. 0,6 cm, t. 4,89 g. sivi. Rob ustja je oblikovan tako, da ima žleb za pokrovko. Ohr. v. in š. 1,33 × 2,5 cm, db. 0,45 cm, t. 3,44 g. 1776 SE 520, sek. 27, inv. št. S 7480 Odlomek ostenja posode. Najverjetneje izdelan na lončarskem 1769 SE 520, sek. 27, inv. št. S 7473 vretenu. Lončarska masa je kompaktna in finozrnata. Primesi: Odlomek ustja posode. Najverjetneje izdelan prostoročno in kremenčev pesek, sljuda in drugi litični delci. Površina je raska- morda dodelan na lončarskem vretenu. Lončarska masa je va na otip. Zunanja površina je svetlo rjava, notranja površina luknjičava in drobnozrnata. Primesi: verjetno izlužen apnen- je rjava, prelom je lisast, svetlo rjav in siv. Odlomek ima zelo čast pesek in drugi litični delci. Površina je mehka in mastna na tanke stene ter značilen kovinski zven. Ohr. v. in š. 2,34 × otip. Zunanja in notranja površina ter prelom so temno sivi. 2,6 cm, db. 0,26 cm, t. 2,66 g. Ohr. v. in š. 2 × 2,64 cm, db. 0,64 cm, t. 6,27 g. 1777 SE 520, sek. 27, inv. št. S 7481 1770 SE 520, sek. 27, inv. št. S 7474 Odlomek ostenja posode. Najverjetneje izdelan prostoroč- Odlomek ustja posode. Najverjetneje izdelan na lončarskem no in dodelan na lončarskem vretenu. Lončarska masa je vretenu. Lončarska masa je kompaktna in finozrnata. Primesi: kompaktna s posameznimi luknjicami in finozrnata. Primesi: kremenčev pesek, železovi oksidi, sljuda in drugi litični delci. kremenčev pesek in drugi litični delci. Površina je raskava na Površina je prašnata, a rahlo raskava na otip. Zunanja in otip. Zunanja površina je temno rjava, notranja površina je notranja površina ter prelom so svetlo oker. Ohr. v. in š. 2,3 × siva, prelom je siv in svetlo rjav. Zunanja površina je obdelana 2,8 cm, db. 0,6 cm, t. 6,46 g. z glavničenjem, čez katerega je vrezana enojna valovnica. Ohr. 1771 SE 520, sek. 27, inv. št. S 7475 v. in š. 3,83 × 3,3 cm, db. 0,75 cm, t. 10,06 g. Odlomek ustja posode. Najverjetneje izdelan prostoročno in 1778 SE 520, sek. 27, inv. št. S 7482 morda nekoliko dodelan na lončarskem vretenu. Lončarska Odlomek ostenja posode. Najverjetneje izdelan prostoroč- masa je kompaktna s posameznimi luknjicami in finozrnata. no in dodelan na lončarskem vretenu. Lončarska masa je Primesi: kremenčev pesek in drugi litični delci. Površina je kompaktna s posameznimi luknjicami in finozrnata. Primesi: raskava na otip. Zunanja površina je svetlo rjava, notranja kremenčev pesek in drugi litični delci. Površina je raskava na površina je siva, prelom je temno siv. Ohr. v. in š. 2 × 2,15 cm, otip. Zunanja površina je temno siva, notranja površina je siva, db. 0,56 cm, t. 2,48 g. prelom je temno siv. Na zunanji površini so vrezani vodoravni plitki žlebovi in poševni vrezi. Ohr. v. in š. 2,77 × 3,9 cm, db. 0,64 cm, t. 6,51 g. 550 Dragomelj, AAS 106, 2022 SE 520, merilo 1 : 2. 551 Sektor 27, SE 520 1785 SE 520, sek. 27, inv. št. S 7489 Odlomek ostenja posode. Najverjetneje izdelan na lončarskem 1779 SE 520, sek. 27, inv. št. S 7483 vretenu. Lončarska masa je kompaktna in finozrnata. Primesi: Odlomek ostenja posode. Najverjetneje izdelan prostoročno. kremenčev pesek in drugi litični delci. Površina je rahlo raskava Lončarska masa je kompaktna in finozrnata. Primesi: kremen- na otip. Zunanja površina je sivorjava, notranja površina čev pesek, železovi oksidi, sljuda in drugi litični delci. Površina je siva, prelom je temno siv. Ohr. v. in š. 2,9 × 3,5 cm, db. je raskava na otip. Zunanja površina je oker, notranja površina 0,53 cm, t. 6,95 g. je oranžno oker, prelom je oker. Na zunanji površini je linija kratkih poševnih vrezov. Ohr. v. in š. 2,8 × 2,7 cm, db. 1 cm, t. 1786 SE 520, sek. 27, inv. št. S 7490 6,69 g. Odlomek dna in ostenja posode. Najverjetneje izdelan na lon- čarskem vretenu. Lončarska masa je kompaktna in finozrnata. 1780 SE 520, sek. 27, inv. št. S 7484 Primesi: kremenčev pesek in drugi litični delci. Površina je zelo Odlomek ostenja prazgodovinske posode s trakastim ročajem. raskava na otip. Zunanja površina je oranžnorjava, notranja Izdelan prostoročno. Lončarska masa je kompaktna in finozr-površina je sivorjava, prelom je siv. Ohr. v. in š. 3 × 4,1 cm, db. nata. Primesi: slabo vidne. Najverjetneje je malo kremenčeve- 0,74 cm, rek. pr. d. 11 cm, t. 21,10 g. ga peska, drobcev drobljene keramike in drugih litičnih delcev. Površina je prašnata, rahlo raskava na otip. Zunanja površina 1787 SE 520, sek. 27, inv. št. S 7491 je lisasta, siva in rjava, notranja površina je rjave barve, prelom Odlomek dna in ostenja posode. Najverjetneje izdelan na lon-je temno siv. Ohr. v. in š. 2,6 × 2,8 cm, db. 0,58 cm, t. 7,6 g. čarskem vretenu. Lončarska masa je kompaktna in finozrnata. Primesi: kremenčev pesek in drugi litični delci. Površina je 1781 SE 520, sek. 27, inv. št. S 7485 prašnata in rahlo raskava na otip. Zunanja in notranja povr- Odlomek ostenja posode. Najverjetneje izdelan prostoročno. šina ter prelom so temno sivi. Ohr. v. in š. 1,52 × 3,8 cm, db. Lončarska masa je kompaktna s posameznimi luknjicami in 0,5 cm, rek. pr. d. 10,8 cm, t. 7,87 g. drobnozrnata. Primesi: kremenčev pesek, železovi oksidi, sljuda in drugi litični delci. Površina je raskava na otip. Zunanja 1788 SE 520, sek. 27, inv. št. S 7492 površina je oker, notranja površina je siva, prelom je oker in Odlomek dna in ostenja posode. Najverjetneje izdelan na lon- svetlo siv. Na zunanji površini so vrezi, narejeni s širokim glav- čarskem vretenu. Lončarska masa je kompaktna in finozrnata. nikom. Ohr. v. in š. 3,6 × 3,1 cm, db. 0,9 cm, t. 9,38 g. Primesi: kremenčev pesek in drugi litični delci. Površina je Sektor 27, SE 520 prašnata in rahlo raskava na otip. Zunanja in notranja površina sta sivorjavi, prelom je siv. Ohr. v. in š. 0,84 × 4,95 cm, db. 1782 SE 520, sek. 27, inv. št. S 7486 0,36 cm, rek. pr. d. 7 cm, t. 7,31 g. Odlomek ostenja posode. Najverjetneje izdelan prostoročno. 1789 SE 520, sek. 27, inv. št. S 7493 Lončarska masa je kompaktna s posameznimi luknjicami in Odlomek dna posode. Izdelan na lončarskem vretenu. Lon- finozrnata. Primesi: kremenčev pesek, železovi oksidi, sljuda in čarska masa je luknjičava in drobnozrnata. Primesi: verjetno drugi litični delci. Površina je raskava na otip. Zunanja površina izlužen apnenčast pesek, malo kremenčevega peska, malo je oker ali svetlo rjava, notranja površina je rjava, prelom drobljene keramike, sljuda in drugi litični delci. Površina je je oker in svetlo siv. Na zunanji površini so vrezi, narejeni s prašnata in ponekod rahlo raskava na otip. Zunanja površina širokim glavnikom. Ohr. v. in š. 4,34 × 3,04 cm, db. 1 cm, t. je sivorjava, notranja površina je temno siva, prelom je temno 14,27 g. siv. Na notranji strani so vidne koncentrične sledi, ki so nastale 1783 SE 520, sek. 27, inv. št. S 7487 pri izdelavi lonca, na zunanji strani dna je delno ohranjen lon- Odlomek ostenja posode. Najverjetneje izdelan prostoročno. čarski znak. Ohr. v. in š. 2,4 × 2,8 cm, db. d. 0,5 cm, t. 3,81 g. Lončarska masa je kompaktna s posameznimi luknjicami in 1790 SE 520, sek. 27, inv. št. S 7494 drobnozrnata. Primesi: kremenčev pesek, železovi oksidi, Odlomek kamnitega brusa. Ohr. v. in š. 5 × 2,6 cm, db. 0,9 cm, sljuda in drugi litični delci. Površina je raskava na otip. Zunanja t. 24,29 g. površina je svetlo rjava, notranja površina je temno siva, prelom je svetlo rjav in temno siv. Na zunanji površini so vrezi, narejeni s širokim glavnikom. Ohr. v. in š. 2,66 × 2,3 cm, db. 0,56 cm, t. 3,67 g. 1784 SE 520, sek. 27, inv. št. S 7488 Odlomek ostenja posode. Najverjetneje izdelan prostoročno. Lončarska masa je luknjičava in drobnozrnata. Primesi: izlužen apnenčast pesek in drugi litični delci. Površina je prašnata in mehka na otip. Zunanja površina je siva, notranja površina in prelom sta temno siva. Na zunanji površini so vrezi, narejeni z glavnikom, preko njih pa sta vrezani dve poševni liniji. Ohr. v. in š. 2,56 × 3,26 cm, db. 0,7 cm, t. 5,67 g. 552 Dragomelj, AAS 106, 2022 SE 520, merilo 1 : 2. 553 Sektor 28, SE 520 in drugi litični delci. Površina je zelo raskava na otip. Zunanja in notranja površina sta oranžnorjavi, prelom je temno siv. Po 1791 SE 520, sek. 28, inv. št. S 7495 sredini ročaja so vertikalno vrezni kratki, globoki vrezi. Ohr. v. Odlomek ustja posode. Najverjetneje izdelan prostoročno in in š. 3,8 × 3,4 cm, db. 1,2 cm, t. 17,44 g. dodelan na lončarskem vretenu. Lončarska masa je kom- paktna s posameznimi luknjicami in drobnozrnata. Primesi: 1798 SE 520, sek. 28, inv. št. S 7502 kremenčev pesek in drugi litični delci. Površina je ponekod Odlomek ustja pekve. Izdelana prostoročno. Lončarska masa mehka, ponekod rahlo raskava na otip. Zunanja površina je je kompaktna in zelo grobozrnata. Primesi: grob kremenčev temno siva, notranja površina je lisasta, siva in svetlo rjava, pesek in drugi litični delci. Površina je raskava na otip. Zunanja prelom je siv. Ohr. v. in š. 1,9 × 2,83 cm, db. 0,64 cm, rek. pr. u. in notranja površina sta lisasti, rjavi in temno sivi, prelom je 17,8 cm, t. 5,53 g. lisast, siv in temno siv. Ohr. v. in š. 5,4 × 7,35 cm, db. 0,8 cm, t. 34,43 g. 1792 SE 520, sek. 28, inv. št. S 7496 Odlomek ostenja posode. Najverjetneje izdelan prostoročno. 1799 SE 520, sek. 28, inv. št. S 7503 Lončarska masa je kompaktna s posameznimi luknjicami in Odlomek dna in ostenja posode. Najverjetneje izdelan prosto- drobnozrnata. Primesi: kremenčev pesek, železovi oksidi in ročno. Lončarska masa je kompaktna s posameznimi luknji- drugi litični delci. Površina je raskava na otip. Zunanja površina cami in drobnozrnata. Primesi: kremenčev pesek, železovi je svetlo sivorjava, notranja površina je temno siva, prelom oksidi in drugi litični delci. Površina je raskava na otip. Zunanja je temno siv. Ohr. v. in š. 2,7 × 3,75 cm, db. 0,7 cm, rek. pr. površina je svetlo oranžnorjava, notranja površina in prelom posode na vratu 12 cm, t. 7,38 g. sta temno siva. Ohr. v. in š. 2,94 × 3,2 cm, db. 1,1 cm, rek. pr. d. 10 cm, t. 14,46 g. 1793 SE 520, sek. 28, inv. št. S 7497 Odlomek ustja posode. Najverjetneje izdelan prostoročno in 1800 SE 520, sek. 28, inv. št. S 7504 dodelan na lončarskem vretenu. Lončarska masa je kompak- Odlomek dna in ostenja posode. Izdelan tna s posameznimi luknjicami in drobnozrnata. Primesi: kre- prostoročno. Lončarska masa je kompaktna menčev pesek, železovi oksidi in drugi litični delci. Površina je z nekaj manjšimi luknjicami in drobnozr- ponekod mehka, ponekod raskava na otip. Zunanja površina nata. Primesi: kremenčev pesek, sljuda, je oranžna, notranja površina je temno siva, prelom je siv. Ohr. železovi oksidi in drugi litični delci. Površina v. in š. 1,84 × 2,2 cm, db. 0,73 cm, t. 3,85 g. je raskava na otip. Zunanja in notranja površina sta rjavi, prelom je siv. Na zunanji 1794 SE 520, sek. 28, inv. št. S 7498 površini so od dna navzgor vrezane linije, Odlomek ostenja posode. Najverjetneje izdelan na lončarskem narejene s širokim glavnikom. Ohr. v. in vretenu. Lončarska masa je kompaktna in finozrnata. Primesi: š. 4,64 × 5,25 cm, db. 1,08 cm, rek. pr. d. kremenčev pesek in drugi litični delci. Površina je raskava na 15 cm, t. 48,32 g. otip. Zunanja in notranja površina ter prelom so temno sivi. Na zunanji površini sta vrezani dve vzporedni liniji. Ohr. v. in š. 1801 SE 520, sek. 28, inv. št. S 7505 3,15 × 3,1 cm, db. 0,54 cm, t. 5,74 g. Odlomek dna in ostenja posode. Izdelan prostoročno. Lončar- ska masa je rahlo luknjičava in drobnozrnata. Primesi: kremen- 1795 SE 520, sek. 28, inv. št. S 7499 čev pesek, sljuda, železovi oksidi in drugi litični delci. Površina Odlomek ostenja posode. Najverjetneje izdelan prostoročno in je zelo raskava na otip. Zunanja in notranja površina sta dodelan na lončarskem vretenu. Lončarska masa je rahlo lu-rjavosivi, prelom je siv. Na zunanji knjičava in drobnozrnata. Primesi: verjetno izlužen apnenčast površini so od dna navzgor rahlo pesek, nekaj kremenčevega peska, malo drobljene keramike, poševno vrezane linije, narejene sljuda in drugi litični delci. Površina je prašnata in ponekod s širokim glavnikom. Ohr. v. in š. 3 rahlo raskava na otip. Zunanja površina je sivorjava, notranja × 7,22 cm, db. 0,75 cm, rek. pr. d. površina in prelom sta temno siva. Na zunanji strani so vrezani 13,8 cm, t. 27,38 g. snopi vodoravnih linij. Ohr. v. in š. 2,73 × 3,3 cm, db. 0,7 cm, t. 8,81 g. 1796 SE 520, sek. 28, inv. št. S 7500 Odlomek ostenja posode. Najverjetneje izdelan prostoročno in dodelan na lončarskem vretenu. Lončarska masa je kompak- tna in drobnozrnata. Primesi: kremenčev pesek, sljuda in drugi litični delci. Površina je raskava na otip. Zunanja in notranja površina ter prelom so zelo temno sivi. Zunanja površina je okrašena z glavničenjem. Ohr. v. in š. 3,15 × 2,94 cm, db. 0,33 cm, t. 3,60 g. 1797 SE 520, sek. 28, inv. št. S 7501 Odlomek ročaja. Najverjetneje izdelan prostoročno. Lončarska masa je kompaktna in finozrnata. Primesi: kremenčev pesek 554 Dragomelj, AAS 106, 2022 SE 520, merilo 1 : 2. 555 Sektor 29, SE 520 1809 SE 616−1, sek. 26, inv. št. S 7513 Odlomek ostenja posode. Izdelan prostoročno. Lončarska 1802 SE 520, sek. 29, inv. št. S 7506 masa je luknjičava in drobnozrnata. Primesi: verjetno izlužen Odlomek ustja posode. Najverjetneje izdelan prostoročno in apnenčast pesek, in drugi litični delci. Površina je gladka na dodelan na lončarskem vretenu. Lončarska masa je kompaktna otip. Zunanja površina je temno siva, notranja površina je rjava, in finozrnata. Primesi: kremenčev pesek, sljuda in drugi litični prelom je temno siv. Na zunanji površini je vrezana večlinijska delci. Površina je rahlo raskava na otip. Zunanja površina je valovnica. Ohr. v. in š. 2,5 × 2 cm, db. 0,62 cm, t. 2,54 g. rjava, notranja površina in prelom sta temno siva. Ohr. v. in š. 2,3 × 2,5 cm, db. 0,7 cm, t. 4,01 g. Sektor 26, SE 616−1 1803 SE 520, sek. 29, inv. št. S 7507 1810 SE 616−1, sek. 26, inv. št. S 7514 Odlomek ustja posode. Najverjetneje izdelan prostoročno in Odlomek ostenja posode. Izdelan prostoročno. Lončarska dodelan na lončarskem vretenu. Lončarska masa je luknjičava in masa je rahlo luknjičava in finozrnata. Primesi: verjetno izlužen drobnozrnata. Primesi: verjetno izlužen apnenčast pesek, nekaj apnenčast pesek, malo kremenčevega peska in drugi litični drobnega kremenčevega peska in drugi litični delci. Površina je delci. Površina je rahlo raskava na otip. Zunanja in notranja po- gladka in rahlo mastna na otip. Zunanja in notranja površina ter vršina ter prelom so temno sivi. Na zunanji površini so vrezani prelom so temno sivi. Ohr. v. in š. 2 × 2,3 cm, db. 0,7 cm, t. 3,6 g. kratki poševni vrezi. Ohr. v. in š. 2,8 × 2,9 cm, db. 0,62 cm, t. 3,85 g. 1804 SE 520, sek. 29, inv. št. S 7508 Odlomek ostenja posode. Najverjetneje izdelan prostoročno. 1811 SE 616−1, sek. 26, inv. št. S 7515 Lončarska masa je rahlo luknjičava in drobnozrnata. Primesi: Odlomek ostenja posode. Izdelan prostoročno. Lončarska masa verjetno izlužen apnenčast pesek, malo kremenčevega peska in je luknjičava in drobnozrnata. Primesi: verjetno izlužen apnen- drugi litični delci. Površina je rahlo raskava na otip. Zunanja po- čast pesek, kremenčev pesek, železovi oksidi in drugi litični vršina je rjava, notranja površina in prelom sta temno siva. Na delci. Površina je raskava na otip. Zunanja in notranja površina zunanji površini so vrezane vodoravne linije, med katerimi so ter prelom so temno sivi. Na zunanji površini so vrezani kratki kratki poševni vrezi. Ohr. v. in š. 3 × 2,8 cm, db. 0,7 cm, t. 6,1 g. poševni vrezi. Ohr. v. in š. 3,03 × 2,79 cm, db. 0,87 cm, t. 7,53 g. 1805 SE 520, sek. 29, inv. št. S 7509 Sektor 26, SE 616−2 Odlomek ostenja posode. Najverjetneje izdelan prostoročno in dodelan na lončarskem vretenu. Lončarska masa je kompaktna 1812 SE 616−2, sek. 26, inv. št. S 7516 in finozrnata. Primesi: kremenčev pesek in drugi litični delci. Po- Odlomek ostenja posode. Izdelan prostoročno. Lončarska masa vršina je rahlo raskava na otip. Zunanja površina je lisasta, rjava je luknjičava in drobnozrnata. Primesi: verjetno izlužen apnen- in siva, notranja površina je temno rjavosiva, prelom je temno čast pesek, kremenčev pesek, železovi oksidi in drugi litični siv. Na zunanji površini je vrezana enolinijska valovnica. Ohr. v. delci. Površina je raskava na otip. Zunanja in notranja površina in š. 2,85 × 3,45 cm, db. 0,6 cm, t. 6,63 g. ter prelom so temno sivi. Na zunanji površini so vrezane vodo- ravne linije, med katerimi so kratki poševni vrezi. Ohr. v. in š. 4 × Sektor 25a, SE 616 3,1 cm, db. 0,63 cm, t. 8,11 g. 1806 SE 616, sek. 25a, inv. št. S 7510 Sektor 24, SE 706 Odlomek dna in ostenja posode. Izdelan prostoročno. Lončar- ska masa je luknjičava in drobnozrnata. Primesi: verjetno izlužen 1813 SE 706, sek. 24, inv. št. S 7517 apnenčast pesek in drugi litični delci. Površina je gladka in rahlo Odlomek ostenja posode. Izdelan prostoročno. Lončarska prašnata na otip. Zunanja površina je temno siva, notranja masa je rahlo luknjičava in finozrnata. Primesi: verjetno izlužen površina je lisasta, temno siva in rjava, prelom je temno siv. Ohr. apnenčast pesek in drugi litični delci. Površina je zelo gladka in v. in š. 2,62 × 4,3 cm, db. 0,74 cm, t. 7,64 g. rahlo mastna na otip. Zunanja površina je svetlo rjava, notranja površina je rjava, prelom je temno siv. Ohr. v. in š. 2,1 × 2,54 cm, 1807 SE 616, sek. 25a, inv. št. S 7511 db. 0,66 cm, t. 2,72 g. Odlomek ostenja posode. Izdelan prostoročno. Lončarska masa je luknjičava in drobnozrnata. Primesi: verjetno izlužen, 1814 SE 706, sek. 24, inv. št. S 7518 delno še viden apnenčast pesek, malo kremenčevega peska in Odlomek ostenja posode. Izdelan prostoročno. Lončarska drugi litični delci. Površina je rahlo raskava na otip. Zunanja in masa je rahlo luknjičava in finozrnata. Primesi: verjetno izlužen notranja površina ter prelom so temno sivi. Na zunanji površini apnenčast pesek, malo kremenčevega peska in drugi litični del- je vrezana večlinijska valovnica. Ohr. v. in š. 3,1 × 2,05 cm, db. ci. Površina je rahlo raskava na otip. Zunanja površina je oran- 0,56 cm, t. 3,38 g. žna, notranja površina je temno siva, prelom je lisast, temno siv in svetlo rjav. Na obeh površinah so vrezane vodoravne linije, 1808 SE 616, sek. 25a, inv. št. S 7512 glavničenje. Ohr. v. in š. 1,96 × 2,33 cm, db. 0,55 cm, t. 2,18 g. Odlomek dna in ostenja posode. Izdelana na lončarskem vretenu. Lončarska masa je kompaktna in finozrnata. Primesi: kremenčev pesek, sljuda, železovi oksidi in drugi litični delci. Površina je gladka in rahlo prašnata na otip. Zunanja površina je rjava, notranja površina je siva, prelom je temno siv. Ohr. v. in š. 2,8 × 5 cm, db. 0,5 cm, t. 11,78 g. 556 Dragomelj, AAS 106, 2022 1802–1805 SE 520, 1806–1812 SE 616, 1813–1814 SE 706; merilo 1 : 2. 557 Sektor 24, SE 706 Brez podatka 1815 SE 706, sek. 24, inv. št. S 7519 1820 Brez podatka, inv. št. S 7524 Odlomek ostenja posode. Izdelan prostoročno. Lončarska Odlomek ustja in ostenja posode. Najverjetneje izdelan na masa je rahlo luknjičava in finozrnata. Primesi: verjetno izlužen lončarskem vretenu (ali v kalupu). Lončarska masa je kompak-apnenčast pesek, malo kremenčevega peska in drugi litični tna in zelo finozrnata. Primesi: zelo slabo vidne. Dodana je delci. Površina je rahlo raskava na otip. Zunanja površina je te- sljuda in drugi litični delci. Površina je gladka, rahlo prašnata mno rjava, notranja površina je temno siva, prelom je temno. na otip. Zunanja površina je svetlo Na zunanji površini so vrezane vodoravne linije, glavničenje. oranžna, notranja površina in prelom Ohr. v. in š. 2,64 × 2,84 cm, db. 0,55 cm, t. 4,03 g. sta svetlo oranžna. Na zunanji površini 1816 SE 706, sek. 24, inv. št. S 7520 je slikan okras. S temnejšo oranžno so zamejena nekakšna polja. Ohr. v. in š. 4,1 Odlomek ostenja posode. Izdelan prostoročno. Lončarska × 5,45 cm, db. 0,6 cm, rek. pr. u. 14 cm, masa je rahlo luknjičava in finozrnata. Primesi: verjetno izlužen t. 13,36 g. apnenčast pesek, malo kremenčevega peska in drugi litični delci. Površina je rahlo raskava na otip. Zunanja površina je 1821 Brez podatka, inv. št. S 7525 temno rjava, notranja površina in prelom sta temno siva. Na Odlomek dna in ostenja sklede. Najverjetneje izdelan prosto- obeh površinah so vrezane vodoravne linije, glavničenje. Ohr. ročno in dodelan na lončarskem vretenu. Lončarska masa je v. in š. 2,94 × 2,06 cm, db. 0,55 cm, t. 8,24 (4,38 g + 3,85 g). luknjičava in drobnozrnata. Primesi: Sektor 19, 27, iz profila verjetno izlužen apnenčast pesek, sljuda, drobci kremenčevega peska 1817 Sek. 19, 27, iz profila, inv. št. S 7521 in drugi litični delci. Površina je Odlomek ustja posode. Izdelan na lončarskem vretenu. Lon- prašnata in mehka na otip. Zunanja čarska masa je kompaktna in finozrnata. Primesi: kremenčev površina je svetlo siva, notranja pesek in drugi litični delci. Površina je raskava na otip. Zunanja površina je temno siva, prelom je površina je rjavosiva, notranja površina je temno siva, prelom siv. Na zunanji površini sta tik nad je lisast, oranžen in temno siv. Rob ustja je oblikovan tako, da dnom vrezani dve vodoravni liniji, ima žleb za pokrovko. Ohr. v. in š. 2,26 × 2,77 cm, db. 0,6 cm, nad njima enolinijska valovnica; t. 5,53 g. na notranji strani so vrezani snopi večlinijskih valovnic. Ohr. v. in š. 1818 Sek. 19, 27, iz profila, inv. št. S 7522 4,1 × 10,38 cm, db. 1 cm, rek. pr. d. Odlomek ustja posode. Izdelan prostoročno in dodelan 12,5 cm, t. 89,33 g. na lončarskem vretenu. Lončarska masa je kompaktna in finozrnata. Primesi: kremenčev pesek, sljuda in drugi litični 1822 Brez podatka, inv. št. S 7526 delci. Površina je rahlo raskava na otip. Zunanja in notranja Odlomek dna posode. Najverjetneje izdelan prostoročno. površina ter prelom so temno sivi. Ohr. v. in š. 1,8 × 2,55 cm, Lončarska masa je luknjičava in drobnozrnata. Primesi: verje- db. 0,5 cm, rek. pr. u. 17 cm, t. 4,06 g. tno izlužen apnenčast pesek in drugi litični delci. Površina je raskava na otip. Zunanja površina je lisasta, rjavosiva, notranja 1819 Sek. 19, 27, iz profila, inv. št. S 7523 površina in prelom sta temno siva. Ohr. v. 2,06 cm, rek. pr. d. Odlomek dna in ostenja meljnice. Izde- 7 cm, t. 32,27 g. lan na lončarskem vretenu ali kalupu (?). Lončarska masa je kompaktna in zelo finozrnata. Primesi: kremenčev pesek, sljuda, železovi oksidi in drugi litični delci. Površina je prašnata in gladka na otip. Zunanja površina je oranžna, no- tranja površina je svetlo siva, prelom je siv. Na notranji strani je delno ohranjen premaz z grobim kremenčevim peskom. Ohr. v. in š. 2,2 × 5,8 cm, db. 0,8 cm, rek. pr. d. 10 cm, t. 28,89 g. 558 Dragomelj, AAS 106, 2022 1815–1816 SE 706, 1817–1819 iz profila, 1820–1822 brez podatka; merilo 1 : 2. 559