Gledie.
701
Dne 2. oktobra se je uprizorila druga noviteta: angleka burka v treh dejanjih Nioba", ki sta jo spisala Harry in E. A. Paulton. O igri izpregovo-rimo po reprizi.
Gospod senator", veseloigra v treh dejanjih, ki smo jo videli prvi na naem odru dne 3. oktobra, je skupno delo znane tvrdke Schonthan & Kadelburg. Bogve kako duhovita ni ta igra, pa tudi ne originalna. Vsak hip naletimo v nji na stare, obrabljene motive. S tem pa noemo rei, da bi ne bila zabavna, zlasti za tistega, ki ne hodi e dolgo v gledie in mu stareje igre te vrste niso v vseh podrobnostih znane. Pri tej igri smo utili malce, da na dramski ensemble ni popoln.
Dne 4. oktobra popoldne so igrali po dolgem premoru zopet enkrat Rai-mundovega Zapravlj i vca". Kje so tisti asi, ko je e rajni Nolli nastopal v tej igri!
Dne 8. oktobra se je uprizoril prvi igrokaz v treh dejanjih, V dolini", katalonski spisal don Angelo Guimera, slovenski priredil R. Peruek. Tudi o tej igri bomo govorili, kadar se ponovi.
Dne 18. oktobra popoldne so igrali prvi v sezoni dramo: V znamenju kria", dne 20. in 22. oktobra pa smo videli burko v tirih dejanjih Vraja misel", spisal Karel Laufs, ki se dosedaj e ni predstavljala v naem glediu. Ta burka je manj bogata dobrih dovtipov nego kominih situacij, ki skoro brez presledka izpodrivajo druga drugo. Ker se je igralo temperametno, je uspela in se bo zlasti pred nedeljskim obinstvom lahko e vekrat ponavljala.
Od novega dramskega osobja sta nastopila doslej samo gospodina Kavcka in gospod Ilii v manjih vlogah, zato o njiju e ne moremo izrekati sodbe. Vender se nam zdi, da kazi Kavcko hiba, ki bo precej motila, eprav ima sicer morda lep igralski talent.
B. Opera in opereta. Dosedaj se je pela tirikrat in sicer dne 4., 6., 10. in 18. oktobra operna noviteta Madame Butterflv" (Gospa metuljek), tragedija Japonke v treh dejanjih, besedilo spisala L. Ulica in G. Giacosa, prevel Etbin Kristan, uglasbil Giacomo Puccini, trikrat pa, in sicer dne 13., 16. in 24. oktobra operetna noviteta Valkov ar", spisala Feliks Dormann in Leopold Jacobson, uglasbil Oskar Strauss.
Oceno obeh glasbenih del in njune uprizoritve izpod peresa drugega poroevalca prinaamo za tem poroilom. Dr. Zbanik.
Giacomo Puccini: Madame Butterfly (besedilo spisala L. Ulica in G. Giacosa). Japonsko tragedijo nazivlje Puccini svojo Madamo Butterflv". Enostavna je vsebina libretu, navaden prigodljaj, kakor se pojavlja sirom sveta dan za dnem, pripovedka o vzplamteli ljubezni, ki je bila ljubimcu le v hipno zabavo, a se je nji ukoreninila toliko globoko, da ji je izkrvavelo ranjeno srce, ko je bila zaznala za prevaro. Tragike dosti v zgodbi, da vzbudi tople simpatije za ubogo rtev. Simpatina postane uboga Butterfh/ le tem bolj, ko je v Puccinijevi operi resnino genljiva, ljubka in preprievalna v vseh svojih izrazih ljubezni, vdanosti in zvestobe, da se zasmili vsakomur. S preprostostjo, ki je nam ljuba na naravi, z enostavnostjo, ki dii narodno pesem, uinkuje tu prikupljivi libreto in budi s tem ravno prav globoko nao obutnost.
Puccini je ustvaril k tej prigodbi znamenito glasbo, glasbene ilustracije, v katerih mu reagira skladateljska zmonost na vsak utrip, ki ga bude beseda, scenski milieu, dejanje. Neizrpno se mu rode melodije, odii jih lahko in zanimivo s
702
Med revijami.
pravim, posameznosti primernim znaajem, da vplivajo, vabijo in oduevljajo. Nikdar trivijalen, le plemenito misle, podaje v glasbi, kar mu je vzklilo iz vznosito plamteega, toplo uteega in resnino razbolelega srca,- V prelepem, kar nudi bogata partitura, bodi opozorjeno le na spev devikega zbora ob prihodu Butterflv, na blestei, v ljubavni zadivljenosti se topei dvospev ob koncu prvega dejanja, na razkone melodije Butterflvine, izraajoe toli pregnantno njeno neprikrito de-tinsko radost in njen obup, na divno oarujoi konec drugega dejanja ob staccatu orkestra in flaeoletih gosli k otoni melodiji ela in zamolklega speva za odrom. In le stopnjuje se v svojem uinku glasba tretjega dejanja, ko sili iznenadenje ubogo Butterflv v smrt. Sugestivna je tu Puccinijeva glasba v svoji prelesti, mar-kantna, pretresljiva, zmagujoa.
V nenavadnih svojih tonovskih nainih, povzetih po zatrdilu Puccinijevem japonskim napevom, eksotino in apartno glasee se delo je zbudilo na slovenskem odru toplo zanimanje in si je prisluilo hvaleen sprejem. Scenska oprema je bila korektna v okviru japonskega znaaja. Poleg izrednega uitka, ki ga je nudil prvi pri gledaliki predstavi uinkujoi koncertni orkester Glasbene Matice s svojo de-centno, elitno igro, gre poglavitna zasluga za doseeni uspeh predstaviteljici Butterflv, gospe Lilly Nordgartovi. Od tega, kako se poda ta velika vloga, je odvisna usoda predstave, gospa Nordgartova pa je teki svoji nalogi v obilni meri zadostila. Glasovno je briljirala ne manj kakor s svojo znamenito igro in mimiko, z redkimi to svojstvi dobre operne pevke, ki jih ravno v vlogi Butterflv mora imeti. V vlogi njene zveste strenice Suzuki je nala gospodina Perlova z uspehom simpatino vlogo, ki ji da priliko, da se izkae glasovno in tudi igralski. Pinkerton tenorista gospoda Fiale in Sharpless baritonista g. pl. Vulakovia sta uvedla obinstvo, da se je posreilo pridobiti za novo sezono muzikalno odlina solista. Pohvalno omeniti je tudi g. Bohuslava agilnega Goro.
Oskarja Straussa opereta Valkov ar (libreto Feliksa Dormanna in Leopolda Jacobsona). V besedju in kretanju frivolna, ima opereta v svojem libretu vendar nekaj uzadovoljivega jedra, iz katerega se izplete prijazna pripovedka, ki se povzpne konec II. in III. dejanja celo do dramatski vznesenih scen, polnih toplote in dobrote. V tem oziru je libreto nekaka parafraza dunajske popevke, ki je poredna, vendar od srca diktirana in zato prikupljiva. Straussova glasba se prilega dobro kroju libreta, v njej utripljcjo gracijoznost, radost, prijazna ljubeznivost v prikupljivi obliki dunajskega valka. Pevski sta se odlikovali gospa Nordgartova in subreta gospodina Haderbolcova v drubi tenorista g. Fiale. Prepriali smo se tudi, da razpolaga slovenska opera z vrsto domaih pevcev, ki v manjih partijah prav dobro uspevajo, tako gdna. Thalerjeva in gospodje Povhe, Kriaj, Ilii, Juvan. Zbor je bil precizen, orkester odlien. Dr. V. Foerster.
V Glasu Matice Hrvatske" (br. 13., str. 108.) je objavil dr. A. Bazala aktualni lanek Mogu H jezici malih naroda biti organima nauke", ki je naelno in podrobno seveda vaen tudi v prvi vrsti za nas Slovence. Dr. Bazala stoji odlono
Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si