Leto xvm., št. »
opravniStvo; «_juoijana, tUialljeva Ulica 0 — feiefOD St 8122. 8123, a 124, 3126, 8126.
Inseratoi addeieK: Ljubljana, Selen« Durgova ul 6 — Tet 1392, 3492.
Podružnica Maribor: Gosposka ulica St. il — 1'eielon St. 2455
Po<iružnlca Celje: iiocenova ul. št. 2 Telefon št. 190.
Računi pri pošt. ček- zavodih: LJubljana St- 11-842. Praga Cislo 78.180, Wten St, 105241.
Intrige proti ČSR
v veliki politični igri, ki se danes igra v Evropi, je intriga eno glavnih sredstev in izmišljena namera, ki se podtakne nasprotniku eden naibolj važnih argumentov. Tudi navidez povsem jasna velika gesla, ki danes obvladujejo mednarodno polemiko, niso vedno čista. Za njimi se le prečesto skrivajo druga mišljenja in druge tendence. Od časa do časa pa se odkrije zakulisje teh diplomatskih trikov in se razgali neiskrenost igre. Razumljivo je, ako potem javnost skeptično sodi o pravilnosti, iskrenosti in upravičenosti vseh političnih smernic, ki jih prizadeta stran zagovarja.
V	zadnjem času so bile Češkoslovaška republika, poleg nje tudi nasa Jugoslavija in cela Mala antanta zopet enkrat predmet na široko zasnovane mednarodne intrige. Začela je z obtožbami proti bratski republiki, da je nekakšno oporišče komunistične propagande v Srednji Evropi. Poznavalcem razmer je dobro znano, da je bas^ v CSR komunizem najmanj opasen, čeprav je tam organiziran v stranki. Spretna politika vlade, sistematična nacionalna vzgoja in socialno skrbstvo, vse to je postavilo komunistični propagandi zelo težke, nepremagljive ovire.
Sledila je nadaljnja obtožba, da Češkoslovaška pripravlja tla za oboroženo ofenzivo Sovjetske Rusije v Srednjo Evropo. Govorilo se je in pisalo, da so v CSR zgrajena velika oporišča za sovjetsko letalstvo. Češka vlada se je takoj energično postavila v bran. Povabila je zastopnike tujih vojsk, da pregledajo vsa češka letališča. Nudila jim je vse možnosti, da se o morebitnih svojih dvomih takoj na licu mesta prepričajo. Toda baš Nemčija., od kjer so se te vesti sistematično širile, je češkoslovaško ponudbo prva odbila.
V	zadnjem času pogreva boljševiško letalsko pravljico italijanski tisk in se dela, kakor da bi stvar še vedno ne
bila razčiščena.
Ob tej priliki se je v očividni zvezi z zgoraj omenjeno kampanjo intriga proti CSR razširila še v drugo smer. Lansko leto v jeseni je izšla v Pragi knjiga bivšega češkoslovaškega poslanika v Beogradu g. Jana Šebe, ki je sedaj akreditiran kot poslanik v Bukarešti. Knjiga ima naslov »Rusija in Mala antanta« in predstavlja poskus zgodovinske obdelave stikov med Rusijo in narodi, ki danes tvorijo zvezo Male antante, od berlinske konference pa do današnjih dni. Obsežni knjigi je napisal predgovor češkoslovaški zunanji minister dr. Krofta, ki pravilno poudarja, da delo z znanstvenega stališča morda ni dovolj globoko in kritično, da pa vsebuje polno zanimivih podrobnosti, ki morajo vsakogar zanimati. In res so v knjigi nanizani dokumenti, beležke in dejstva, ki jih redko najdemo zbrane tako rekoč na enem mestu.
Navzlic temu knjiga sprva ni vzbudila posebnega zanimanja. Šele pred mesecem dni so se v nemškem časopisju pojavili članki, ki so vedeli poročati, da je v Rumuniji nastalo živahno začudenje, češ da se Šeba ogreva za skupno rusko-češkGslovaško mejo, kar bi se moglo doseči le na teritorialni račun Rumunije. Članki so na dolgo in široko razpravljali, kako predstavlja Šebova teza tajno zamisel češkoslovaške politike in kako je ta zamisel ne le potrdilo govoric o češko-ruskih načrtih za Evropo, temveč tudi dokaz skrajne nelojalnosti napram rumunski zaveznici.
Kdor je knjigo prečital, bo zaman iskal take ali podobne nazore Šebe. V knjigi je navedeno le iz dobe poljsko-ruskega spora v letu 1919., kaj je predlagal takratni angleški zunanji minister lord Curzon v pogledu razmejitve med Poljsko in Sovjetsko Rusijo. Šeba navaja tako zvano »Curzonovo linijo« in pripominja v njeno objasnitev samo to, da bi bila v tem primeru postala CSR neposreden Sosed Sovjetske Rusije.
Tej intrigi je pred nekaj dnevi sledila nova. V rumunskem parlamentu so nekateri politiki organizirali napad na češkoslovaškega poslanika Šebo, češ da v svoji knjigi trdi, da samo rumunska plutokracija iz sebičnih ozirov preprečuje zbližanje med Rusijo in Rumunijo. Povod za te napade je dala beležka pod črto v Šebovi knjigi, v kateri avtor pravilno in pravično ocenjuje težko socialno stanje širokih slojev rumunskega ljudstva, ki živi najbednejše življenje, dočim maloštevilna plast bogatašev razsipa in se bori proti vsaki možnosti pravičnejšega socialnega režima. Poslanik Šeba poudarja, da so ti krogi tudi med glavnimi nasprotniki zbližanja z Rusijo. Kar bi se v skrajnem slučaju moglo naprtiti diplomatu kot taktična pogreška, to se skuša od protivniške propagande zlorabiti kot izraz neprijateljskega razpoloženja in nelojalnosti napram ru-munskemu narodu. Na srečo je rumunski zunanji minister z energično izjavo in satisfakcijo, ki jo je dal češkoslovaški zavezniški politiki in njenemu predstavniku, intrigo presekal. Že so se v zvezi s tem pojavile vesti, kakor da CSR namerava sploh izstopiti iz Male antante!
ilnfitlaiM. torek o. fefernatrla ftl7
iena i Din
NACIONALISTI ZASEDLI MALAGO
Po večdnevnih silno hudih bojih so Francove čete včeraj zasedle najvažnejše južno špansko pristanišče Malago
Gibraltar, 8. febr. o. Nacionalistične čete so po dobro organiziranem koncentričnem napadu zavzele Malago. Bitka za to važno južno-špansko luko je bila iz»redno ostra in so streljanje čuli celo v Gibraltarju. ki je oddaljen od Malage v zračni črti 15 km. Pred Malago se je razvila tudi huda pomorska bitka med vladnimi in nacionalističnimi vojnimi ladjami. Že snoči sta dve nacionalistični koloni prodrli do prvih hiš.
Mesto je skoraj docela razdejano. V njem je ostalo še nekaj razbitih oddelkov republikanske vojske, ki so se še vso noč branili za barikadami in v posameznih poslopjih. Močni oddelki Francove vojske so pričeli takoj preiskovati hiše po vsem mestu, ki je veljalo do zadnjega za eno izmed najmočnejših republikanskih središč v Španiji. Nacionalistična vojska je vkorakala v mesto davi ob zori. Mnogi mestni okraji gore.
V posameznih ulicah so se razvili strašni boji na nož ter so se vojaki na eni in drugi strani srdito borili za vsako poslopje. Na obeh straneh je padlo na tisoče borcev. V borbah je na obeh straneh sodelovalo skupno 60.000 mož.
Nacionalisti so prodirali proti Malagi istočasno od štirih strani. V soboto so prispeli v Colmenar, odkoder je levo krilo prodiralo dalje proti Velezu de Malaga. Njihovo prodiranje se je ustavilo šele v mraku 12 km pred mestom.
Drugi napad je bil usmerjen proti Almo-giasu. Branilci so bili presenečeni zaradi naglega prodiranja nacionalistov, ki so zato ta kraj zavzeli brez večjih bojev. Tretji napad jc sledil takoj zatem in je bil prav tako uspešen.
Vzdolž obale je prodirala četrta kolona, ki je dospela do pristanišča Fuengirole, oddaljenega 22 km od Malage. Tu je napadalce uspešno podpiralo s svojim ognjem nacionalistično brodovje.
Končno so nacionalisti svoje uspehe tako spretno izirabili, da so vladne čete opustile odpor na izpostavljenih postojankah in se v neredu umaknile proti Malagi.
Posebno poslabšanje strateškega položaja vladnih čet je pomenila, izguba mesta Veleza, oddaljenega 4 km od obale na edini črti za umikanje, ki je bila vladnim četam na razpolago. Končno so nacionalisti zavzeli tudi prelaz Leon, poslednjo naravno trdnjavo pred Malago.
Iz nacionalističnega tabora so že uradno objavili, da je Malaga popolnoma v njihovi oblasti. Popoldne je prispela iz Malage vest, da so nacionalistične čete strle poslednji odpor republikancev in z bombami pognale v beg poslednje branilce mesta, ki se jih je le malo rešilo. Na guvernerjevi palači vihra španska nacionalna zastava. General Colnis, poveljnik oddelka tujske legije, ki je bil v začetku operacij lahno ranjen, je ostal na svojem mestu do končne zmage.
V pristanišču Malage je zbrana vsa nacionalistična vojna mornarica. Neko ladjo z večjim številom republikancev so nacionalistične pomorske sile ustavile, ko se je hotela rešiti z begom.
Zavzetje Malage je zelo pomembno tako z vojaškega, kakor tudi političnega stališča. Z vojaškega stališča pomeni Malaga s svojim pristaniščem, ki je eno izmed najvažnejših v zahodnem delu Sredozemskega
omje nazaj
s t
Splošno pričakujejo, da se bo Ribbentrop že v kratkem prišel pogajati z Anglijo o vprašanju vrnitve bivših
nemških kolonij
Pariz, 8. febr. o. »Figaro« poroča, da bo nemški poslanik Ribbentrop že te dni pričel svojo kolonijsko akcijo v Foreign offk?eu ter točno preciziral nemške zahteve, čeprav mu je znano, da angleška vlada sedaj ni nič kaj pripravljena za pogajanja o tej zadevi. Ribbentrop ima nalogo, da poizkusi pridobiti angleško vlado tudi za nekatere druge diplomatske operacije. Predvsem naj bi Anglija dala pobudo za pogajanja o zapadnoevrcpckem paktu. Poskrbela naj bi, da bi se oslabil franco-sko-savjetiki pakt, obenem pa naj bi prostovoljno omejila svoj vpliv v srednji Evropi. Tej poolednji zahtevi pripisujejo nemški krogi celo večji pomen kakor pa kolonijskemu vprašanju samemu. Nemška vlada bi bila namreč pripravljena za koncesije v srednji Evropi umakniti svoje ko-lonijske zahteve na drugo mesto. Koncesije v srednji Evropi bi se baje nanašale predvsem na vprašanje srednje-evropskih manj"šin, v katerem so v Berlinu še najbolj prizadeti. Ce bo angleška vdada še nadalje vztrajala pri angleško-francoski tezi tudi glede tega vprašanja, bo nemška vlada dejansko pričela foreirati kolonijski problem, ker je prepričana, da bi zaradi njega nastale prav velike težave za angleško vlado.
Pariz, 8. febr. o. Glede na napovedi bližnje Ribbantropove kolonijske akcije v Londonu, se je iz diplomatskih krogov zvedelo, da bo Nemčija zahtevala nazaj vse svoje nekdanje Kolonije, katerih površina je merila 2,620.000 kvadratnih kilometrov. Nemčija je imela v Afriki Togo, Kamerun, Vzhodno in Jugozapadno Afriko, v Aziji kitajske koncesije in del Nove Gvineje, nadalje Bk»ma.rckov arhipel, Sa-moo, Karolinško, Marijansko in Maršal-sko otočje. Od te.-i kolonij so dobile po versajciki mirovni pogodbi Francija dve tretjini Toga in štiri petine Kamenina, Anglija tretjino Toga, petino Kamenma in Vzhodno Afriko, Južnoafriška unija Jugozapadno Afriko, Avstralija Novo Gvinejo, Bismarckov arhipel in Salomonsko otočje, Nova Zelandija Sarnoo, Belgija Ugando in Urundijo, Japonska pa Karolinško, Marijansko in Maršalsko otočje. Potemtakem je dobil britanski imperij 78.5, Fraincija 19.5, Belgija 1.75, Japonska 0.25 odstotkov nekdanjih nemških kolonij. Za najbolj bogati nekdanji nemški koloniji veljata danes angleška in vzhodna Afrika ter francoski del Kamenina, v katerega so Francozi po vojni investirali ogromne kapitale.
Anglija in vzhodni pakt
Lond°n, 8. febr. AA. Danes je delavski poslanec Arthur Henderson vprašal zunanjega ministra v spodnji zbornici, ali je
sklenitev vzhodnega pakta v očeh britanske vlade še vedno bistveni element evrop skega napredka.
Lord Cramborne je v imenu zunanjega ministra takoj opozoril na komunike z dne 23. julija, ki je izšel po trojni konferenci. Britanska vlada vztraja slej ko prej na stališču, da je odstranitev trenja ia tiumničenja med raznimi državami vzhodne Bvrorpe eden izmed bistvenih činiteljev za zboljšanje razmerja med evropskimi držav ami.
Gospodarski posveti Male antante
Beograd, 8. febr. AA. Gospodarski svet Male anlanle se bo sestal 15. t. m. v Dubrovniku. Po določenem delovnem načrtu bodo pred sestankom sveta komisije izvedencev sklepali o vprašanjih, kj spadajo v njihovo prisvojnosit. Strokovnih komisij je to pot ses dem in sicer železniška, letalska, tujsko-pro-meina, za kmetijski Pouk in propagando za socialno zdravstvo, za sodelovanje na Duna-vu im za normalizacijo. Te kom,i6itje so že začele zasedati-
Danes je začela v prometnem ministrstvu zasedali konferenca strokovnjakov Male antante za železniškoscarinska vprašanja.
Propaganda proti ČSR in Angleži
London, 8. februarja, g. »Manchester Guardian« izjavlja v uvodnem članku o kampanji nemških listov proti češkoslovaški med drugim:
Nemški propagandi niti najmanj ni uspelo diskreditirati češkoslovaške. Nasprotno so simpatije vsega civiliziranega sveta na strani te male države, ki je oču-vala svobodo svojega prebivalstva, dočim so mnoge druge države v tem pogledu razočarale. Pri tem reagira češkoslovaška popolnoma mirno na napade nemške propagande. Kljub ne zelo ugodnemu strateškemu položaju, je gotovo, da v primeru napada češkoslovaška ne bo prepuščena sama sebi. Ne more se točno reči, katere pomoči bo deležna, vsekakor pa bi pomenil nemški napad v prvi vrsti nevarnost za Nemčijo samo. To je gotovo, ako je v politiki sploh kaj gotovega. Za usodo Nemčije bi bilo bolje, če bi češkoslovaško pustila pri miru.
Predaja Sianfiuja
Šanghaj. 8. febr- w. Posadka v Sianfu se je vdala. Vladne čete bo zasedle mesto.
Pričela se je tudi že nova kampanja o persekucijah, ki se baje vršijo v bratski slovanski državi proti nemški manjšini. Tri tisoč nemških dijakov se nahaja baje v ječah in kmalu bomo čitali, kako se morajo Nemci na Češkem boriti za svoje najbolj primitivne pravice. Pri tem je vsakemu človeku, ki si vzame le trenutek časa, da pogleda na prilike v CSR, znano, da v nobeni državi na svetu nobena narodna manjšina ne uživa tolikih pravic, kakor nemška manjšina na Češkem. S tem je prav za prav še premalo rečeno. Nemci imajo na Češkem položaj drugega državnega naroda. So-
morja, prvovrstno oporišče za poznej5o ofenzivo, razen tega pa pomeni tudi važno oporišče za nacionalistično mornarico m za oskrbo čet v bojih.
Boji pred Madridom
Pariz, 8. febr. w. Kakor javljajo z vojnega ozemlja pri Madridu, se tamkaj nadaljujejo operacije. Nacionalistične čete so v trikotu med cesto Madrid,Toledo in cesto Madrid-Valencija pridobile na terenu. Zasedle so že vso desno obalo reke Jar-mare do priliva reke Manzanares. Vladne čete so pognale v zrak most pri izlivu Man-zanaresa v reko Jarmaro.
Evakuiranje Madrida
Madrid, 8. febr. g. Doslej je okoli 450.000 ljudi zapustilo Madrid, med njimi približno 170.000 otrok. Vsak dan odhaja 6—7.000 ljudi, vendar upajo oblasti, da bodo v bodoče lahko odpeljali iz mesta 12.000 oseb na dan.
Romanonesov dar Francovi vladi
San Sebastian, 8. febr. AA. *La Voz de Eepanac poroča, da je grof Romamones, bivši predsednik šPanske vlade izročil vladi generala Franca okoli 30 milijonov peset prostovoljnih prispevkov. Markiz Takna je daroval v isti namen 25 milijonov peset.
Operacije na severu
Madrid, 8. febr AA. Po vesteh iz Gijo-na so republikanske čete v soboto zjutraj ponovno izvršile napad v odseku Gristu
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, Telefon 8122, 3123, 3124, 3125, 3126. Maribor, Gosposka ulica 11, Telefon St. 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica štev. l.
Telefon št-65._
Rokopisi se ne vračajo.
proti Smcadi Bulli. Namen napada je bil pantlizirati pritisk, ki ga vrže nekatere nasprotne izvidne čete na postojanke pri Oli-varezu. Po krepki topniški pripravi se je vladnim četam posrečilo zavzeti sovražne jarke in so prispele v bližino parka sv. Frančiška.
Zopet 10.000 Italijanov izkrcanih v Cadizu
Gibraltar, 8. febr. AA. Včeraj so trfje italijanski paraški s preplesSkanimi imen; izkrcala v Cadizu okoli 10-000 Italijanov.
Nevtralnostni odbor
London, 8. febr. o- Pod vodstvom lorda Plymoutha 6e je danes seetaJ odsek nevtral-nostnega odbora, ki se bavi z načrtom o organizaciji kontrole ne španskih mejah. Zasedal je ves dan in bo bržkone jutri zaključil razpravo o organizaciji kontrole uvoza vojnih potrebščin v Španijo- Bržkone bo že jutri padla odločitev o roku ko se ima« jo uveljavit^ mednarodni kontrolni ukrePi.
Angleška vlada ie med tem sklenila po* zvati vse angleške državljane, ki se sedaj bore na španskih tleh. naj čimprej zapustijo špansko ozemlje. Njih število se ceni na 2.000. Vlada jim bo zagrozila, da jim bo odvzeto angleško državljanstvo in da bodo Postavljeni pred sodišče, čjm se vrnejo v Anglijo, Če ee pozivu ne odzovejo. Po pre« stani kazni bodo izgnani iz Anglije kot nadležni tujci- V pozivu bo določen tudi poseben rok, doklej 6e bodo morali umakniti jtz Španije. Poleg tega namerava angleška vlada pozvati tudii druge države, naj na enak način zahtevajo od svojih prostovoljcev, da se vrnejo iz Španije.
Nemški odgovor izročen
London, 8. febr. AA. Nemški odgovor na predloge odbora xa ne vmešavanje o nadzorstvu nad španskimi obrežji eo danes kročiii lordu Phimouthiu. Po informacijah fc nemških krogov se zdi odgovor v celot*; zadovoljiv.
Spretne poteze Turčije
Po nemški sodbi je Turčija z milanskim sestankom le še povečala možnost sklenitve vojaške pogodbe s Francijo
l
delujejo v vladi in so v marsikaterem oziru kulturno in gospodarsko v boljši situaciji kakor sami Cehi. Politično pa Nemci edino na Češkem lahko svobodno razvijajo svoje strankarsko življenje od komunistov pa do nacionalnih socialistov in je CSR v tem pogledu za nje edina svobodna država.
Navedli smo nekaj primerov, da se vidi, kako grdih sredstev se poslužuje mednarodna intriga. Na žalost je tudi v mednarodni politiki tako, kakor v zasebnem življenju: drzno obrekuj, nekaj bo že ostalo!
Berlin, 8. Mrniarja. b. h rairanmPjtvih razlogov je nemško časopisje posvečalo izredno pokornost razpletu spora mied Francijo 'm TWči.io 7-TT-i/l- alek=n.ndTetfskega &andža-ka. Od nadaljnjih zapletov tega spora bo namreč tako v ueiiinu. kakor v Rimu mnogo pričakovali- Soor Turčije s Francijo. tako so sodili, bo Turčijo približal osi RLm-Ber-lin. kar bj seveda moglo ostat,;, brez vpliva na obstoječe ravnotežje v jugovzhodnem delu Evrope.
Dejstvo, da se j«? Rpor protii vseitmi priča- j kovanju vendarle mirno poravnal, in to po- , vttihu še v okvirni ženevske ustanove, kar tudi nemško časopisje lojalno priznava je nemške politični© kroze zelo presenetilo. Zato skušajo sedaj ozadje te nagle rešitve osvetlit;, z na<jra®ljčnejšimj domnevami, od katerih sta značilni zlasti naslednji dve:
1-) ALelksandiretski sandžaik tvori 6e stavni del mandatnega ozemlja Sirije- Njegov odstop Turčije se je moral za vsako c^no preprečiti, da se ne h; 8 tem ustvaril! precedon-črv. priimer, na katerega bi se lafalko sklicevala tudi Nemčija v svojii zahtevi po vrnitvi bivših nemških kolonfi k; so brile v obliki mandatov pTfvojene velesilam zmagovalkam. V vBem ostalem je Ženeva ustregla tnrSk^n zahtevam, da b-, s tem Milko poudarja, da je tudi v njenem okviru mogoS sporazum o mandatih.
2.) Nemški Kstf eo mnortia, da hd Turčija tako ugodne rešitve aleksandiretskega spora saimo zaradi ženevskega prestiža le ne bila dosega, ako ne bi bil turšk; zunanja mjnrster Ruždi Aras v trenutku na<jvišje napetosti zaradi Aleksandrete napovedal svojega sestanika z italijanskim zunanjim ministrom omotom Cianom v Milanu, kar sta si Francija in AnffMja takoj tolmačili kot prvO rvMzikus zblfža/nja med Turčijo in Italijo. Ker bi se s tem ravnotežje sil v vzhodnem Sredozemlju bistveno izipreimonilo. je Francija OtaVtjanfsko-turSco iigro skušala preprečiti z nacrl 'm spora zrnnom s Turčija. To ji je po sodbi nemštoh listov v polni meri uspelo in berlitiisfei dopisniitk »KfHiveche ^ei-tunC« prihaja v tej zvez* celo do zaključka. da je vprašanje, ali bi do miFanfcikega sestanka sploh prišlo, ako hi pe bal sporazum o Ataksandreti dose<rel le malo prej- Na tej osnovi presoja »Koelni«inher Zeotunff« tudi fta-Vijansko-tuirške razgovore v MJami z vjdSka navadne diplomatske igre med Tuirčitio in Francijo, o kateri sodi. da se bo najbrž v kratkem končala z novim turškim uspehom: s francosko-turSko voja Sko pogodbo^ ki bo sama na	sioer lokalnega značaja, ker
»e bo omejila le na rraedsobojpe obveze glede Sirije, kj na prav jrotovo ne bo brez pomena za nadaljno pocloVtev francosiko-tnrSk-Si odnošajev. Z njo bo Turčija prav tako in morda Se bolj utrdila svojo nozViiio nasproti Italiji, kaikor jo V z italijansko igro utrdila nasprotij Franciji. Turčija je tonaj v zelo ugodnem položaju, ki-, je močno oodotoen onemu v Montmeuxu v avigustu lansikesra leta ter je znala to tndi smretno fzkoristvtt.
V tem ije po inmenju »Koetafedbe Zeitung« tudi treba if&atii razlog zaika.j ni milanski sestanek med Ara som Hi Giamam prinesel ničesar poBtffvnega »n konkretnega. Turčija je sicer pričolkovafla, da V> Italija podpisala darflaneJsfto konvencijo, toda očividno je Italija vezala svoj prfetanieik na tnrSie koncesije jn >e bil rarad,- njih sporsiztimi o tem vpraSairrjn ra. eedaj Se npmocoč. Tur-čSia je ostala hladna glede nekaterih tali-janBknh TsiJHbev. posebno napram omeiMtvg turških konoefljj Sovjetsko mrjii za prejhod f&ori D«w»tei»f*e. LW, r.elo dvomi, da b; se TnrSiJa.	v talkšna pogajanja 7 Itali-
jo flo označuje zadevno pisanje italijanskih
liistov za navadne »politične fantazije«. Turčija ije Se> vedno tesno vezana na Francijo, kajti ženevska ureditev aleksamdTetskega spora je sanno okvir, bi ga bo treba izpolniti še z globljo v.se?>ino. h kater; spada v prvi vrst, Crancosko-turška vojaška pogodba. Znabifci je tudi v tem samo »poizkusili balon« Pariza, toda verjetno je- da bo Francija v kratkem napela vse sile, da nazira italijansko akcijo-
Nemški teti* med njinr, »Berlfrner Tage-blatt«. v tej zvezi še posebej opozarjajo n® izjavo turškega zunanjiega manrietra, da &e Turčija za. sedaj n« želi pridružiti italijanskemu pred.1ogu o sklenitvi posebnega^ pakta v vzhodnem Sredozemlju, ker se ji idj sklepanje paktov samo v tem predelu brez praktičnega pomena.
Povratek dr. Arasa v Ankaro
Carigrad, 8. februarja g. Zunanji minister Ruždi Aras se je včeraj vrnil v domovino ter je takoj nato predsedniku Ke-malu Atatiirku, ki se mudi v Carigradu, obširno poročal o svojih razgovorih v ženevi, Milanu, Beogradu in Sofiji. V informiranih krogih zagotavljajo, da bo Ruždi Aras takoj po konferenci Balkanske zveze in po obisku rumunskega zunanjega ministra Antonesca v Ankari, odpotoval v Bagdad in Teheran. Temu njegovemu potovanju pripisujejo veliko politično važnost. Gre namreč za koordinacijo politike štirih sprednje-azijskih držav Turčije, Iraka, Irana in Afganistana,
Ruždi Aras, ki je nocoj odpotoval iz Carigrada v Ankaro, je pred svojim odhodom izjavil novinarjem, da so vesti, razširjene v inozemstvu, po katerih je Italija predlagala Turčiji zaključitev vojaškega pakta, neresnične. V milanskih razgovorih z grofom Cianom sploh ni razpravljal o vojaških vprašanjih.
Odgoditev Antonescovega obiska v Ankari
Ankara, 8. fiefcr- AA. Obisk romcKagkega.
zunanjega mčmistra Antonesca v Ankari je odgoden na poslednji teden meseca februarja, ker »e minister ne počuti poeeboo dobro. Po poročnih) Bukarešte ee bo Anto-nesou udeležil konference sveta Balkanske zveze 15. t. m v Atenah,
Sestanek Ciano—Metaxas
Milan, 8. febr. w. Kaikor doz.nfl.va »Stam-pa«. se bo italijanski zunanji minister grof Ciamo v kratkem sestal z grškim ntinfetr eSdm predsednikom Metaxasoan
Mednarodna banka o nemških obveznostih
Basel. 8. februarja. w. V zvezj z današnjo sejo upravnega sveta banke za mednarodna plačila je bdi izdan naslednji uradni komunike:
Glede na izprememibo položaja nemške dr-fovne banke, ki je bfila najavljena 30. januarja, se objavlja, da ta izprememba nikakor ne bo jmetla za posledico, da bodo predsednik in ostali zastopnjfla' nemške državne banke izstopili jz upravnega »veta banke za mednarodna plačila. V odnošajih barake za mednarodna pfačjla do nemške državne banke niso nameravane nobene izpremembe.
Narodna skupščina
Pričetek podrobne razprave o trgovskem zakonit
Beograd, 8. februarja. p. Narodna Bkupščj-ua je dane« dopoldne pričela podrobno razpravo o načrtu trgovinskega zakonika. Sejo je otvorjil in vodil podpredsednik Ma-rklč. K zapisniku se je oglasil nar. posl. Voja Laz č z zahtevo naj 6e v njem zabeleži njegov protest ker se je skupščina sestala šel« z enour.no zamudo. Njegova pripomba pa je biila zavrnjena čel da še ne tgče zapisnika. Sledila so sporočila in je med drugimi bila skupščina obveščena o celj vre t; interpelacij, ki so jih vložilj poediinf narodni poslanci Podpredsednik je dalje sporočiJ, da bo notranji minister ogovoril na interpelacije nar posl. Stanka Lenarčiča o dogodkfi v zvez; z občinskimi volitvami v lo^ašk^im »rezu čim bo zbral potrebne podatke. Bo-šiko Željkovjč je vložil interpelacijo zaradi zaplembe beogmjske »Pravde« dn^ 17- januarja t. 1- in zaradi prepovedi, da se objavi izjava, ki so se dal dr. Vlado Maček 11. januarja t. 1. Tudi na to interpelacijo bo minister odgovoril, ko bodo zbrani potrebni podatki.
Razprava o trgovskem zakoniku
Nafco je skupščina prešla na dnevni red in začela razpravo o prvih členih trgovskega zakonika. Prvi je govoril nair. posl. dr. Dra-gutin Jankovič, kii je v daljšem govoru analiziral načrt in podal strokovno krk-;ko o njegovih nedostatkih. Narodna skupščina je sledila njegovemu govoru z velikim zanma-ni;em. Ker pa je govorji! že zelo dolgo ga je predsedujoči pozval, najskrajša 6vo' govor, ki je občega značaja in zaradi tega ne spada k specialni' razpravi. Zarad; tega ee je govornik odrekel nadaljnji besedi.
Nar. posl. Sekula ZeČevjč je izvajal da je naši državi potreben tuj kapital, ki pa mora bjfci kraien in nokorumipiran. Predvsem pa m<i nnmamo pravice prepuščat' tujcem narodnega premoženja, ker bodo prihodnje generacije zahtevale račun o njem.
Nar. posl. Todor Lazarevič je zahteval da se besedilo predloženega trgovskega zakonika popravi ker so v njem take napar ke, da se spričo njih povsem potvarja smisel posameznih odredb. Zaradi tega bi bilo trebi načrt vrnit,' skupščinskemu odboru v ponovno redakcijo.
Govor posl. Mohoriča
Nar. posl. Ivan Mohorič je v obširnem, strokovnem govoru oibravnava.1 prvia poglavja zakonika Trgovski zakon k; urejuje privatno pravno področje gospodarstva, mora biti v sklad« z obrtnim zakonom, ki urejuje njegovo javnopravno stran. Nejasnosti, ki so se pokazale v zakoniku, se morajo odstraniti. Zarad' nejnsnfb zakonskilh določb so se že mnogi zakonski predpisi hudo izigravali. Skrbno je tudi treba iz besedila zakonskega načrta izločiti vse večje in manjše tiskovne jn redakcijske napake. Narodna skupščina naj pooblasti ministra pravde da te napake popravi, ^ Nadalje je treba pojasniti še nekaj stvari-da se precizira odnos novega zakonika napram obrtnemu zakonu, ki še ni v polni veljavi. pa se zanj ž.e zahtevajo noveAlizacije.
Pripravljenega je že mnogo materijah. In treba bo res tudi glede obrtnega zakona urediti marsjkak važen problem.
Nato je posl Mohorič stavil več predlogov za spremembo in izpopolnitev posamez-n-jh določb v prvjh šestih paragTafiib predloženega zakonskega načrta. Spremenila naj bj se 1. in 2. odstavek § 2 da bi se botlje preciziralo kdo je trgovec v smislu novega zakona. Zlasti je to potrebno tudd za podjetja, ki na osnovi dolgoročnih pogodb eks-ploatirajo gozdove, pa za podjetja kj se ba-vijo z izvažanjem kmetijskih pn;delkov. Podjetja. ki imatfo podružnice, naj se ne smatrajo za mala trgovska podjetja. § 5. naj bi s« spremeniJ tako. da bi veljal trgovski zakonik tudi za gospodarska podjetja države in samoupravnih teles, kj 60 po svojem bistvu trgovska podjetja: od določb 2 odstavka § 3 naj se jzvzameiio delniške družbe i:n družbe z o z. ter zadruge.
Minister pravde dr. Niko Subotač se je zahvalil govornikom za podane sugestije pozval pa jih je. naj svoje spreminjevaln« predloge sporoče tudi pismeno, kakor je to že storil posl. Mohorič. Ko je govornikom odgovarja! še vladni izveden-c unjv. prof. škerlj, je b:!o prvih 6 paragrafov novega zakona sprejetih tudi v podrobni debati. § 5 ie bil v smislu predlogov posl. Mohoriča spremenjen in se sedaj glasi:
»Določbe o trgovcaih veljajo tudi za trgovske družlhe. Odredbe prveea odstavka § 3. &e Qe nanašajo na delniške družbe in na družbe z on-t;en'm jarr^tvom.«
Na jutrišnji seii skupščine se bo podrobna debata nadaljevala.
Finančni odbor
Beograd, 8. febr. a. Finančni odbor narodne skupščine je danes nadaljeval v soboto zvečer začeto razpravo o proračunu kmetijskega ministrstva. Posil. dr. Milivoj Perič govori o potrebi popolne skladnosti med tremi gospodarskimi ministrstvi. To bi se dalo najbolje doseči, ako bi se ministrstva za kmetijstvo, za trgovino in industrijo ter za šume in rudnike združila v eno samo ministrstvo narodnega gospodarstva. Potrebno bi bilo večje število kmetijskih strokovnih šol, dokler pa jih ne dobimo dovolj, naj bi se redno prirejali kmetijski tečaji. V vsaki občini naj se osnuje gospodinjska šola, katere obisk bo za vsa dekleta obvezen.
Posl. Izmet Gavran Kapetanovič razpravlja o agrarnih odnošajih v Bosni in Hercegovini. Ministra prosi, naj čimprej izplača begluške obveznice. Posl. dr. Niko Novakovič obširno govori o vinogradništvu in zahteva, naj se uničijo vse tiste vinoke trte, ki dajejo preslabo vino. Sploh naj se vinogradi dovolijo samo tam, kjer se more pridelati kvalitetno vino. Posl. Nikola Ka. balin opozarja, da pride v Jugoelaviji komaj 1 ha za pridelovanje sposoona zemlje na prebivalca. Zato se nam zna zgoditi, da bo naša prehrana pri stalnem narašča nju prebivalstva kmalu ogrožena. Pravočasno moramo skrbeti za racionalizacijo kmetijstva in zlaeti za povečanje produkcije. Sreski ekonomi bi ne smeli biti tako obloženi z birokrat ičnim delom, marveč bi morali mnogo več hoditi med ljudi.
Stalin bo počistil
tudi v diplomaciji
Pričakujejo se velike izpremembe v sovjetski diplomatski službi
London, 8. februarja, o. GPU je informirala Stalina, da je v vrstah sovjetskih diplomatov in konzularnih uradnikov v inozemstvu mnogo ljudi, ki so bili in so še v stikih s Trockim ter njegovimi emisarji. Vse te ljudi bo treba odstaviti, da ne bi ruska diplomatska služba prišla docela pod vpliv trockijevcev kar bj pomenilo malone katastrofo za Rusijo. Zarada tega je treba pričakovati že v najkrajšem času celo vrsto premestitev in odstavitev v ruski diplomatski službi
Londonski listi se mnogo bavijo z dogodki v Rusiji. Vsa poročila se strinjajo, da postaja borba za oblast med Stalinom in Vorošilovom vedno bolj napeta in da prihaja v odločilno fazo. Po vsej Rusiji računajo s pričetkov nove revolucije, ki bi jo vodila rdeča vojska. Po poročilih iz Moskve je gibanje proti Stalinu močno v Ukrajini, kjer je baje prišlo že v več krajih do streljanja ter je bilo več ljudi ubitih in ranjenih. Na Stalinovo odredbo sta bila baje degradirana maršal Tuhačevski in general
Dibenko ter pričakujejo, da bo zaradi teh ukrepov nastal odkrit spor med Stalinom in Vorošilovom. Trdijo celo, da je bil Vo-rošilov baje že aretiran Vse te vesti pa še niso potrjene in jih je tudi treba sprejeti z veliko rezervo.
Sovjetsko-poljska pelemika
Varšava, S. febr aa. »Poiska /ibrojna« piše, da je v sovjetskem tisku zavladal zadnje dni pravcat bes proti Poljski Sovjetski listi se ne strašijo nobene laži ui nobenega obrekovanja, da bi diski editirali Poljsko v očeh sovjetskii) državljanov m tujine Namen te kampanje je med drugim, da se Poljska v zvezi z novim francoskim posojilom diskreditira na francoskem finančnem trgu. Članek navaja več odstavkov iz sovjetskih listov in pravi, da se zde posebno obtožbe o poljskih vojnih pripravah zrlo čudne, če se na drugi strani vidi, kako se sovjetski vojni proračun č:m dalje bolj povečuje.
Žrtve poplav
v Ameriki
New York, 8. februarja, d. Pri povodnji v južni Kaliforniji so utonili trije člani neke filmske družbe. Na stotine ljudi so morali rešiti s čolni iz hiš, v katere je voda nenadno vdrla. V Memphisu (Tennesse) je izbruhnila epidemija griže. Doslej Missi-sipi še ni prestopil nasipov, čeprav je narasel pri Saint Louisu za 40 cm. V Cairu je reka Ohio v zadnjih 24 urah vpadla le 75 mm. Smrtnih žrtev so doslej zahtevale poplave 415.
Preosnova angleške vlade po kronanju Jurija VI.
L°ndon, 8. febr. AA- »Daiiy Express« poroča, da je po kronanju kralja Jurija VI. pričakovati rekonstrukcijo britanske vlade. Po trditvah lista bo prišel na Baldwinovo mesto sedanji finančn; minister Neville Chamberlain. Med ministri, ki bosta takrat izstopila jz vlad€ bosta vojni minister Duff Cooper in lord karncelar Hafsham Položaj lorda kancelar ja bo po vsej prilik; prevzel sedanji notranj; minister sir John Simon. Razen ministrskega predsednika Ba-!dwina bo baje odstopil tudj podpresednik vlade Ra.msav Macdonald.
Iz gozdarske službe
Beograd, 8. febr- AA. Za šumarekega pn* stava brodske imovne občine je imenovan itnž. Dušan Laoaine. doslej uradniška orj-Pravnik-
Gif Esbles razpustil svojo stranko
Avila, 8. febr. AA. Bivši min. m vodja španske ljudske stranke Gil Robles, ki bi" va v Lizbon' je poslal svojemu delegatu v Valadollidu odprto p smo, v katerem Po* jasnuje svoje stail-lšče glede na sedanje do» godke v Španiji. Med drugim pravi, da je bjla njegova stranka ustanovljena za to, da b- združila vse Špance, ki mislijo nac'onal no. Na .koncu svojega pisma pravi, da ie nuj no. da njegova stranka sedaj preneha z vso delavnostjo, ker meni, da se vsi njegovj Pristaši samo člani velikega nacionalnega g'" banja, ponosni, da se lahko bore pod vojno disciplino- Tukajšnji krogi izjavljajo, da se Gil Roble«? in njegova stranka odpovedujeta slehernemu političnemu delu. Sklepajo tud'. da ee bo stranka kmalu razšila. Po mi>liitari» zaciji prostovoljcev in failangietov je iz tega primera jesno razvidno, da se nadaljuje proces razpusta vseh strank in vseh pokretOv, ki se sedaj podrejajo samo eni volji voditelja generala Franca.
Roosevelt naprošen za posredovanje
Pariz, 8. februarja, o. Znani fracoski književnik Andree Malraux, poveljnik letalskih sil španskih republikancev, je prispel v Pariz ter nadaljuje pot v Ameriko, kjer namerava obiskati predsednika Roosevelta in ga naprositi za posredovanje med Francovo in valencijsko vlado.
Pol Stoletja ie deluje CMD, ško cerkyijo >n hrvatskim narodnim pokr
<lfltM><M»i _ _	. -	, . tom. »To so pravi končno list zelo nevar
darujmo ie za pol Stoletja l I poskusi, ki hočejo spraviti nesoglasje n
Beležke
Nov Slan banskega sveta
Ban&ka uprava sporoča, da je bil na lastno prošnjo razrešen dolžnosti člana banskega sveta za logaški srez g. Jernej Hafner, župnik v Starem trgu. Z istim odlokom je bil za novega člana banskega sveta za logaški srez postavljen g. Jakob Kranjc» posestnik r Topolu, občina Begunje pri Cerknici.
Predlog za dve novi ministrstvi
Kakor suno na kratko že poročali, je predsednik finančnega odbora narodne skupščine dr. Janjič predložil finančnemu odboru amandman, naj se s 1. julijem 1937 ustanovita ministrstvo za propagando in ministrstvo za vere, ukine pa ministrstvo za telesno vzgojo naroda. V pismeni utemeljitvi svojega predloga pravi dr Janič, da je potrebno osnovanje propagandnega ministrstva zaradi tega, ker ima tako ministrstvo že veliko število evropskih držav. Naloga ministrstva bi bila braniti državne interese doma in v tujini. Ono bi moralo voditi tudi borbo proti komunizmu in drugim razdiralnim elementom. Poleg tega naj bi propagandno ministrsvo vodilo tudi za deve. ki spadajo sedaj v področje ministrstva za telesno vzgojo.
Ministrstvo za vere utemeljuje dr. Janjič s tem. da imamo v Jugoslaviji 13 prizna nih veroizpovedi. Zaradi tega je potrebno, da vodi versko politiko v državi posebno ministrstvo, katerega glavna skrb mora biti izločevati nevarnosti za morebitve medver ske borbe, ki so vsaki državi nevarne za njen notranji mir in red.
Izjava inž. Košutiča
V zvezi z vestmi, ki so nastale ob povratku inž. Košutiča« podpredsednika b. HSS, v domovino, je inž. Košutič na zaupnem sestanku zagrebške organizacije b. HSS dal v nedeljo jako kategorične izjave. »Hrvatski dnevnik« objavlja od teh izjav samo načelni del in pravi:
»Inž. Košutič je osobito poudaril, da mora biti hrvatski narod enoten in kompakten, ker bo samo tako mogel izvojevati ono, za kar se bori in za čemer stremi že toliko let. Pozval je prisotne, naj bodo nepopustljivi in trdni ter vedno pripravljeni na delo. Nato je razpravljal o svojem povratku v domovino.«
Ta govor inž. Košutiča se v političnih krogih tolmači kot demanti vseh govoric, ki so vedele povedati, da je inž. Košutič pripravljen pristati na milejšo politično taktiko in preiti na pozitivno politiko.
Organizacija Katoliške akcije na Hrvatskem
Te dni je objavil statistični oddelek Hrvatske katoliške akcije za zagrebško nad-škofijo številne podatke o Katoliški akciji. Vsega skupaj je organiziranih na ozemlju zagrebške nadškofije v okvirju Katoliške akcije 396 društev z 22.645 člani Od tega je organiziranih 8300 mož v 158 društvih in 7000 žena v 93 društvih. V mladinskih organizacijah je organiziranih 6850 dečkov in deklet v 78 društvih. Poleg tega so organizirani katoliški dijaki, okoli 400 po številu, v 8 organizacijah Domagoja. Križarskih družin za dečke je v 127 župnijah 173 s kakimi 6000 člani, križark pa je okoli 3000 v 90 križarskih družinah. Vsega skupaj je na ozemlju zagrebške nadškofije 261 križarskih družin z okoli 9000 člani in članicami. V organizacijah Katoliške akcije je zaposlenih z aktivnim delom okoli 150 katoliških intelektualcev.
Borba v Društvu hrvatskih književnikov
Za nedeljo dopoldne je bil sklican občni bor znanega Društva hrvatskih književnikov v Zagrebu. Občni zbor je otvoril najstarejši član odbora, ker sta predsednik in prvi podpredsednik že pred mcseci odstopila drugi podpredsednik pa je odsoten v Parizu Zaradi tega se je najprej razvila temperamentna debata o tem. ali je občni zbor sploh pravilno sklicar ali ne. Se ostrejša je bila debata, ko se je zvedelo da je okrnjeni odbor sprejel več novih članov, med njimi baje tudi take ki niso književniki Debata je ostala brezuspešna, pa se je občni zbor po skoro triurnem trajanju razpel ne da bi bil prišel na dnevni red Nadaljeval se bo čez par tednov, vendar termin še ni določen.
Za in oroti stalnosti občinskih nameščencev
V nedelio je imelo v Zagrebu občni /.bor Društvo občinskih nameščencev v savski banovini Kakor poročajo zagrebški listi, se je na občnem zboru pokazalo, da gleda skoro vsak občinski nameščenec drugače na položaj in interese svoje stroke Nekateri so se zavzemali za službeno stalnost, drugi pa so ostro nastopali proti tej zahtevi. Eden od slednjih ie med drugim izva jal- »Poštenemu človeku ni potrebna borba za stalnost Ako bo pri svojem delu pošten in bo vedno delal v interesu ljudstva bo tudi v službi stalen in ga bodo pustili na miru. Ljudstvo naj samo oceni vsakega nameščenca in naj si izbere onega, v katerega ima zaupanje.«
»Hrvatski dnevnik« beleži ta izvajanja z velikim odobravanjem in jih podkrepljuje tudi s svoje strani, češ da se za stalnost zavzemajo predvsem občinski nameščenci ki so pod prejšnjimi režimi služili vsako mur, ki je imel oblast v rokah, pa se sedaj boje za svoje položaje. Končno pa je bila vendarle sprejeta resolucija, ki zahteva službeno stalnost za občinske nameščence.
Vodstvo bivše SDS in škofovska poslanica
»Hrvatska straža« ogorčeno napada vodstvo b. Samostojne demokratske stranke, ker je na seji izvršnega odbora 24. in 25. januarja sprejelo resolucijo, v kateri se trdi, da »priporoča pastirsko pismo katoliških škofov fašistično korporativno uredi tev države.« Po mnenju organa zagrebški*-klerikalcev so na delu tajne sile. ki hočej za vsako ceno zanesti razkol med kato'
Po zaktfu&m tekem v Banshl Bistrici ,
V skokih za kombinacijo
Slo je celo bolje kot na papirju — V vseh konkurencah je letos in v treh letih skupaj zmagala češkoslovaška
Banska Bistrica, 6. februarja.
Danes je bil dan napetega pričakovanja, ker so se popoldne vršili skoki za kombinacijo, velika atrakcija za tekmovalce in gledalce. Start je bil ob 14. Vreme je bilo slabo, megleno in pusto in pršil je celo droben de£. Zato tudi skakalnica ni bila v najboljšem stanju.
Smola favorita
Favorit Berauer (HDW) je imel smolo ter je pri drugem skoku padel, kar ga je s skoraj sigurnega prvega mesta »odneslo« na deseto. Ker je imel po teku največ točk, je zelo pazil in je imel tudi kratke skoke — 44 in 39 m, vendar mu je smola prekrižala uspeh še tako. Prvak Češke je postal naš dobri znanec Vrana Rudolf s 436.5 točke. Skočil je 57 in pol in 57 m.
Naši fantje
so bili kar dobri, če se govori o naši klasični kombinaciji zase. Največ točk po teku je imel sicer žemva, ki pa že dve leti ne goji skokov in je bil za kombinacijo določen le, ker pač nismo imeli drugega. Prvi skok na 42 m je bil s padcem, drugi s 30 m pa se je posrečil; skupno je dosegel 306 točk in s tem 24. mesto. Najboljše se je plasiral Klančnik Gregor na 13. mestu s 352 točkami in skokoma 41 in 42 m. Pribošek je kot »kombinator« za silo slabo tekel, pa dobro skakal in zasedel 15. mesto s 347.3 točke ter skokoma 50 in 55 m. šramel je zasedel naslednje 16. mesto s 345.2 točke in skokoma 51 in 53 m.
Tako se je končala naša klasična kombinacija kljub vsemu prav za prav
bolje kot smo pričakovali.
Ce bi bil 2emva vsaj nekoliko treniral skoke, bi bil rezultat še boljši. Seveda bi tudi Pribošku zelo koristil trening za tek, nam pa boljši rezultat. Letošnji rezultati v klasični kombinaciji na češkem kličejo po novi pripravi naših fantov za to panogo.
Rezultati za slovansko prvenstvo po klasični kombinaciji še niso izračunani, vendar sedaj že krepko vodijo Cehi, ker so vsi njihovi reprezentantje pred nami. (Teh številk tudi mi še nismo dobili na vpogled, čeprav so neoficijelno že znani končni rezultati vsega tekmovanja. Op. ured.) S tem je tudi zmaga na letošnjem III. slovanskem prvenstvu v čeških rokah, ker razlike v solo-skokih ne bomo mogli dohiteti.
Drevi je v Narodnem domu svečana razglasitev rezultatov v češkem državnem prvenstvu in vojaških tekmah. Spored je zelo obširen in se bo zaključil tudi topot — s prosto zabavo in plesom.
Jutri imamo še skoke posebej, opolnoči
pa se bomo poslovili od Banske Bistrice in
se odpeljali domov. V Ljubljano pridemo
v torek zjutraj z dunajskim brzovlakom. •
O včerajšnjih solo- skokih, katerih rezultate je na kratko objavilo že »Poned. Jutro«, bi bilo naknadno objaviti še tole: Za Priboškom in Jakopičem, ki sta kot najboljša skakača v tej konkurenci zasedla 5. in 9. mesto, se je kot 13. uvrstil Klančnik Karol s 267.3 točke (43, 52 p in 48 m ter kot 18. Novšak — ki je startal kot favorit in ne, kakor je bilo objavljeno, da ga ni bilo s 224.1 točke 60, 62.5 p in 63.5 p).
V nedeljo dopoldne so bile na sporedu
tudi še tekme v takozvanih patruljnih tekmah, v katerih je nastopila izven konkurence tudi jugoslovenska patrulja v postavi Smolej-Žemva-Knap. Jugosloveni so med 37 patruljami dosegli najboljši čas 1:12.40. Med vojaškimi tekmovalci je zmagala patrulja češkoslovaškega 3. planinskega polka v času 1:24.47, torej za več kot 12 min. slabšem od našega.
Polslužbeno končno stanje
Kolikor je znano neoficielno, znaša število skupnih točk po oceni vseh disciplin v letošnjem tekmovanju za slovansko prvenstvo za Češkoslovaško 1501, za Jugoslavijo pa 1431.2. Skupno število točk vsega triletnega tekmovanja pa je naslednje: CSR 4298, Jugoslavija 3950.84, Poljska pa 1318.375, iz česar sledi, da si je v vseh treh tekmovanjih skupno in letos posebej priborila sigurno zmago naša bratska Češkoslovaška.
Drobiž o tenisih
V	Badenu so se v nedeljo zaključila tekmovanja za svetovno fcable-teniško prvenstvo, in sicer z igrami posameznikov. Naslov svetovnega prvaka posameznika za letos si je po hudem boju s Poljakom Ehr-lichom priboril mladi avstrijski igralec Bergmann. Svetovno prvenstvo v mešanem in damskem doubleu sta osvojila dva češkoslovaška para. Po zelo napetih izbirnih tekmah je spravila zmago v prvenstvu moštev Amerika pred Madžarsko i Avstrijo.
V	svoji 13. igri po turneju po Južni Afriki jugoslovanska teniška reprezentanca ni imela sreče. Ta trinajsta igra, ki se je vršila v glavnem mestu Natala, proti najboljšemu moštvu, se je končala neodločeno 3:3. Punčec je premagal Rollinsa 6:2, 6:1, Palada Kirbyja 6:2. 6:4, Doll-Kukuljeviča 6:3, 2:6, 6:1, Mitič-Boysa 6:3, 6:4, Kirbv-Rollins, Kukuljcvič-Mitič 2:6. 6:4, 6:4, Lou-Boys: Palada-Punčec 3:6, 6:4, 6:4.
Poslanik dr. Šeba
odpotoval v Prago
Bukarešta, 8. februarja, p. Češkoslovaški pc6ian»jk v Bukarešti je nocoj odpotoval v Prago. Pred odhodom je imel daljši sestanek z zunainjrim ministrom Antoneecom. V Pragi lx) takoj sprejet v avdienco pri prezj-derotu dr. Benešu in se bo sestal tudj z ministrskim predsdnikoim dr. Hodžo iin zunanjim m-;,nrstiroim dr. Krof tom, katerim bo razložil vzroke in zakulisne spletke, ki bo i-zzvali znano debato o njegovi knjigi v rumunNki poslanik;, zbornici. Zatrjuje se, da se dr. Šeba ne 1k> več vrnil v Bukarešto.
Sokolske smučarske tekme v Planici
Beograd, 8. febr. AA. Sokolom, ki se udeleže savezne smučarske tekme v Ratečah* Planici od 12. do 14 februarja je dovoljen 75% popust pri normalni železniški voznini. S sokoisko legitimacijo se kupi pri odhodu polovični vozni listek od od-hodne postaje do Rateč-Planice in legitimacija št. K14. Ta listek velja za brezplačno vrnitev ob potrdilu prirediteljskega odbora, da so se udeležili tekem. Popust velja za odhod od vštetega 10. do 14. februarja in za vrnitev od vštetega 12. do 18. februarja t. 1. v vseh vlakih, razen ekspresnih in v vseh razredih, razen četrtega. — Prosvetni odbor sokolskega saveza je sporazumno z načelništvom dovolil potrebne kredite za sinhroniziranje filmanja smučarskih tekem od 12. do 14. t. m. v Planici. Ker bodo po teh tekmah tudi šestdnevni smučarski tekmovalni tečaj in tekme za slovansko sokoisko prvenstvo, se bodo pomembni momenti filmali.
nauke katoliških škofov in politikov hrvatskega naroda. Vse to samo lahko hudo škoduje hrvatski narodni stvari.«
Fašistična propaganda v Vojvodini?
Zagrebški listi poročajo, da so pričeli Ijotičevci in hodžerovci v Vojvodini z »brezobzirno fašistično agitacijo«. Baje jrh pri tem f»odpirajo na vse moči vojvodinski Nemci, ki so v ogromni večini pristaši narodnega socializma po rajhovskem vzorcu. Nemci tvorijo tudi glavni kader poslušalcev na shodih, ki jih prirejajo pristaši in odposlanci dr. Ljotiča in Svetislava Hodže-re.
Angleške političarke pri Nj. Vis. knezu namestniku
Beograd, 8. februarja. A A- Nj. kr. Vis. kneiz namestnik jn kneginja Olga sta danes ob 4. Popoldne sprejela v Belem dvoru voj-vodinjo Atolsko, b,;/všo britansko prosvetno ministrico in članico spodnje zbornice, miss Eleanor Rathgon, članico spodnjega doma, in ugledno angleško javno delavko lady Lighton.
Napredovanje učiteljev
Beograd, 8. februarja, p. Napredovali so v 6. položajno skupino šolski nadzornik Vinko Rupret v Kranju, učitelji in učiteljice Peter Horn v Ljubljani, Antonija Po-renta v St. Vidu pri Ljubljani, Valerija Rejc in Josip Sancin v Vodicah pri Kamniku, Cirila Perič v Ljubljani, Ivo Vertačnik v Vojniku pri Celju, Viligoj Kotnik pri Sv. Marjeti pri Ptuju, Marija Duh pri Sv. Trojici v Slov. goricah, Ivan Sumperer pri Sv. Cerkvi pri Kočevju, Josip Prijatelj v Vel. Laščah, Srečko Kristan v Notr. goricah in Franc Hafner v Kropi pri Radovljici.
Upokojitve v poštni službi
Beograd, 8. febr. p. Upokojeni so bili poštne kontrolorke Marija Mohorčič v Šmarju pri Jelšah, Marija Zupančič v Kranju in Sofija Rakovec v Mariboru ter poštna inšpektorja Vinko Janežič v Ljubljani in Leopold Košenina v Mariboru.
Iz prometne službe
Beograd, 8. febr. p. Premeščeni eo po dužbeni potrebi tehnični uradnik gradbenega oddelka železn.ške direkoitje v Ljubljani Stanislav Potočnik k ILI. terenski sekciji v Celju, na lastno prošnjo pa prometnik Franc Oset iz Maribora v Celje in pomožni prometnik Evgen KoStial s Sarve v Zaiog.
Uprava Sokola Ljubljana — Vič poziva svoje člane, naj se udeleže pogreba br. Ivana Možine, ki bo danes ob 16.30 na vi-ško pokopališče. Zbor članstva ob 16. pred
milarno na Glincah. ___»
Vremenska napoved
Zemunska: Toplo in oblačno, ponekod dež.
Zagrebška: Oblačno, nestalno in deževno vreme z zmerno temperaturo.
Dunajska: Po večini oblačno, ponekod padavine.
f
Do trpela je Bogu vdano naSa ljubljena mati, gospa
Uršula Dolničar
vdovela Šiška, rojena Avšič,
t posestni ca v Hrastju St 7.
Pogreb nepozabne pokojnice se bo vršil v sredo 10. februarja 1937, ob 15. uri iz hiše žalosti, Hrastje št. 7, na pokopališče pri Devici Mariji v Polju.
Maše zadušnice se bodo brale v več cerkvah. Priporočamo nato zlato namo v blag spomin in pobožno molitev.
Hrastje-Maribor-Praga-Ljubljana, 8. februarja 1937.
Dr. JANKO ŠIŠKA, sreski načelnik, Ing. FRAN DOLNIČAR, sinova-ANA TOMŠIČ, rojena ŠIŠKA, hci — in ostalo sorodstvo.
Maši kraji in Ifudje
Jamenske mlake v Šiški, ki so Vodnikovo igrišče, izginejo te
bile dni
Fotografski amaterji, rešujte slike stare Ljubljane,
ki izginja!
Zgornja Šiška in Ljubljana sta si bili v Valvazorjevih časih narazen za pol ure hoda. Na vsej tej razdalji so bile razprostrte še skoraj same njive in travniki. Čas in usoda sta pa napravila na njunem licu velike spremembe.
Ime Kapucinskega predmestja za prostor pred obzidanim notranjim mestom od Špi-talskega mostu in Kongresnega trga do Šiške, nam že samo pove. da je bil ta svet po večjem delu selišče petero tedanjih samostanov s prostranimi vrtovi, katerih eden nunski nam je ohranjen še danes. Stavbi-šče komaj sto let starega Kolizeja nam priča, da tedanjim Ljubljančanom peska za zidanje hiš ni bilo treba kopati kod daleč na Pcsavju, ampak da so ga črpali v tukajšnji jami. Nasproti stoječi Novi svet pa nas s svojim imenom ne spominja Amerike, kakor bi utegnil kdo misliti, ker pomeni le nove, sredi ledine napravljene njive, l *fa 1817. je stalo v tem predmestju 74 hiš z 9Ž7 prebivalci, 1. 1900 pa je bivalo že 4918 ljudi v 186 hišah. Danes utriplje v njem srce Ljubljane s središči pred mostom, pred pošto in na Ajdovščini.
Kakor v Kapucinskem predmestju samostani, tako so se v obeh šiškah na široko razprostrli dvorci ljubljanske gospode, kakor Cekinov grad, Galetov grad in drugi manjši. In sporedno, kakor je raslo predmestje, sta dobivali čedalje večjo vrednost za ljudsko naselje tudi obe sosednji vasi vzdolž ceste na Gorenjsko. Rast obeh Sišk nam kaže najnazorneje število hiš in prebivalstva (v oklepajih) po štetjih iz 1. (1817, 1880, oziroma 1910. Spodnja Šiška: 73 (481), 110 (1536), 271 (4803). Zgornja Šiška: 53 (305), 69 (503), 109 (869). Zgornja šiška je ob koncu vojne štela 293 hiš, tem pa je do 1935 priraslo še 330 novih; prebivalcev so našteli tega leta že 5183.
Spričo te nagle rasti in zraščanja v eno samo zidano celoto ni čudo, da je bila Spodnja Šiška utelešena v mestno občino ljubljansko že 2. jul 1914, dočim je Zgornja šiška postala sestavni del Ljubljane ob velikem njenem povečanju s 1. apr. lani. Mestne mitnice, ki so 22 let delile obe sestrski vasi, so danes puste in prazne. Mestni župan ali predsednik, kakor ga moramo danes imenovati, ne vem, po čigavi krivdi, je vzel na svoja pleča tudi skrb za javni blagor naše- že toliko pomeščanjene vasi. In v zvezi s tem kopljejo že vso to zimo delavci jarke, polagajo vanje betonske cevi in vežejo naše ceste in hiše na ljubljansko mestno kanalizacijo.
Naša vas ima v svojem prvotnem jedru, ki se tišči k znožju Šišenskega hriba, prav mnogo tekoče vode. Zlasti ob cesti proti Kosezam je ni hiše. ki ne b: imela svojega studenca s koritom in periščem
Vsa ta voda se zbira v potok, ki teče ob cesti v znožju hriba do Galetovega gradu Tu je do pred par meseci zapuščal znožje hriba in tekel, primitivno prekrit, po ozki ulici ob Krisperjevi čevljarni. Državne ccste pa ni več dosegal, ker konec Krisperjevega vrta, za staro šolo., je njegova voda prihajala že na votlikavi posavski prnd, ki jo je hlastno srkal v svoje podzemlje. prav kakor smo to vajeni videti kod po Krasu
Spodnji del šišenskega potoka je torej danes že zajet v mestno kloako, ki se izliva v Ljubljanico tam pod šentpetersko vojašnico. Še ta teden pa bo prišel na vrsto tudi njegov srednji del, ki se mu spodobi napraviti na tem mestu majhen spomenik. V mislih imamo Jamo, kjer se potočna voda razliva na širšo ploskev in večjo globino. Jama je starodavno krajno ime in
Prva velika hrvatska prireditev v Ljubljani
Hrvatsko kulturno društvo »Napredak,« ki se je šele nedavno ustanovilo v Ljubljani in ga vodi dr. Juraj Kallay, se je odločilo, da priredi drevi v Trgovskem domu svojo prvo prireditev. Medtem, ko prirejajo zagrebški Slovenci že dolgo vrsto let svoje prosvetne in družabne večere, bo to prva velika elitna hrvatska prireditev v Ljubljani. Seveda so prireditelji poskrbeli za izvrsten umetniški spored. Trije odlični hrvatski pevci — gospa Zlata Gjungjenče-va, Aleksander Kolacio in Štefan Marčec — ki uspešno delujejo na ljubljanski operi, so se rade volje odzvali povabilu svojih ožjih rojakov, ki so v Ljubljani stalno naseljeni. mnogi med njimi v zelo uglednih pozicijah. Nadalje bo sodelovala zagrebška operna pevka gospa Jožica Draganovičeva.
Posebno privlačen pa bo nastop gospe Mercedes Goritz-Paxeličeve, ki si je lani na olimpiadi umetnih in narodnih plesov v Berlinu priborila častno darilo. Odlična plesalka bo izvajala štiri plese med nastopi poedinih pevcev in sicer bo pokazala one narodne plese, ki so zbudili v Berlinu veliko pozornost. Po enem teh plesov je posneta tudi pričujoča slika.
označa vse starinsko jedro naše vasi. Galetov grad je za Valvazorja nosil kratko po njej svoje ime. Na Jami stoji tudi rojstna hiša največjega moža, ki ga je rodila šišenska mati, Valentina Vodnika.
Veselja ob igrah na mlaki Jame je bil deležen neštet rod šišenske mladine. Zdaj pa bo tega veselja konec. Delavci, plačani iz prostovoljnih prispevkov Sišencev in Ljubljančanov, morajo prekopati od Galetovega vrta samo še par metrov jarka čez cesto, položiti vanj betonsko cev in mlaka na Jami se bo odtekla. Suho jamo bodo začeli zasipati mestni smetarji ter bo potem to trato nemarno zazidal bog ve kateri mestni režim. Da, kakor je v Ljubljani že stara navada, pozabljenju bo prepuščeno ce-so samo ime Jamenskih mlak.
Pomeščanjeni vaščani se bodo zdaj dokaj oddahnili, ker bo utihnilo kvakanje in re-ganje žab. Kar pa je v narodopisnem pogledu za Šiško posebno važno, izginila bo tudi domovina slavnega komarja. Zdi se namreč, da je treba prav tej mlaki in njeni stalni zalegi komarjev poleti pripisovati vzrok, da ima Šiška za znak ali grb svoje vasi nadležnega komarja, ki so ga prihajali nekdaj, zlasti vsako Jernejevo nedeljo konec avgusta, Ljubljančani prav radi klat, dražit Sišence in uganjat ž njimi razne šale.
Da smo posvetili Jtuni tolikšno pozornost, nas je privedlo zlasti dejstvo, da so nanjo vezani najlepši spomini Valentina Vodnika na zgodnjo mladosti Ta je začel obiskovati šolo šele, ko je bil devet let stan zato mu je bila usojena vrsta let nekalje-nega otroškega veselja, kakršne današnja mladina spričo zgodnje šolske obveznosti nima več na razpolago. In v tej dobi je bilo njegovo glavno zanimanje, kakor pravi sam, »igre, luže in drsanje na Jamenskih mlakah«.
Letos imamo Slovenci novo priliko, klanjati se spominu velikega šišenskega rojaka. Dr. Fran Vatovec, mariborski zgodovinar in novinar, oboje po poklicu, je pravkar napisal in izdal v samozaložbi knjigo »140 let slovenske žurnalistike«. Tu nam strokovnjakšo opisuje in ocenjuje Vodnikovo delo, njegove borbe in težave ter uspehe, ko je položil pred 40 leti na mizo slovenske kulturne tvornosti dragocen novoletni dar: prvi slovenski časnik. Za jesen se nam obeta slovenska novinarska razstava v znamenju istega prvaka Vodnika. Prav te dni pa je nastopila velika nevarnost, da bo šla v večnost idila Vodnikovih Jamenskih mlak, a da ne bo ostala od njih nobena fotografska slika.
šiška je imela v Bogomilu Brinšku svojega prvovrstnega, še danes občudovanega fotografskega amaterja že pred vojno. Danes jih šteje že lepo vrsto. Kje pa so ti? Pokažite, koliko je v Vas lokalnega patriotizma! Kje so tudi fotografski reporterji? Pohitite na Jamo in ujemite na plošče njeno časti vredno sliko, dokler vas še čaka.
... s
Živilski trg in
Ali se je izboljšalo gmotno stanje prebivalstva Ljubljane
Ljubljana, 8. februarja.
Podatki mestnega tržnega nadzorstva o tem, kako se blagostanje ljubljanskega prebivalstva zrcali v prometu živilskega trga, nam zgovorno pričajo, da gospodarska kriza vsaj lani še ni pokazala nobenega znaka omiljenja. Najbolj značilne so v tem pogledu brez dvoma številke o perutninskem trgu, ki je sam po sebi znak višjega standarda, saj je največ prometa na njem ravno o praznikih in ob vseh veselih dneh. Podatki o tem delu živilskega trga so nazoren dokaz, da je bilo še lansko leto leto bede. Kokoši in piščet so naše kmetice in veliki prekupčevalci s perutnino prodali lani komaj 73.225, medtem ko je pripadajoča številka v zadnjem letu pred vojno znašala nič manj ko 97.607 glav. Razlika je še toliko bolj kričeča, če pomislimo, da se lanski podatki nanašajo v dobršnem delu že na veliko Ljubljano z blizu 86 000 prebivalcev, medtem ko je bila pred vojno Ljubljana še skoraj za celo polovico manjša. Pa tudi nasproti prejšnjima dvema letoma izkazuje konzum kokoši in piščet precejšnje nazadovanje, čeprav je bila za dobršno mero manjša. V letu 1936. so Ljubljančani snedli 109.290 kokoši in piščancev, leto poprej pa še nič manj kakor 149.853 glav. Dobro, da ne rečemo razkošno življenje pada torej v teh letih do zmerom niž-
jih številk, to se pravi, da se omejuje zmerom na ožji krog.
Podobno sliko nam kaže tudi konzum jajc, le da je v povojnih letih v primeri s predvojnimi vendarle presenetljivo narasel. Lani so naše gospodinje na ljubljanskem trgu pokupile 12,663.289 komadov, predlanskim 13,764.183, še letfo poprej pa 14,251.972 jajc. Vsekakor je zanimivo, da je imel jajčni trg leta 1913. še skromen pro-metek komaj 3,158.273 komadov. Na vsem perutninskem trgu je lani nasiproti prejšnjim letom izkazala živahno kupčijo samo prodaja puranov in gosi. Teh so Ljubljančani lani oskubili 33.628 glav. v letih 1935. in 1934. 21.135 in 25.382 glav. Pred vojno je bilo očitno še precej malo potrebe po tej plemeniti perutnini pri nas, saj se je na ljubljanskem trgu prodalo leta 1913. komaj 8.873 glav. Ob teh številkah si lahko na kaj preprost način izračunate, ko-iiko vseh teh dobrot prihaja povprečno na ljubljanskega občana — v račun pa morate kajpak vzeti, da jih bo na tisoče, ki se vse leto dni ne srečajo s puranom ali piščancem, in da bi lahko skoraj na prste dveh parov rok sešteli vse tiste, ki jk imajo redno na jedilnem listu: na enega prebivalca pride letno nekaj manj kakor ena kokoš in okrog 15 jajc, a dvainpolkrat več je Ljubljančanov, kakor se na trgu proda puranov in gosi.
S Hrenom v vojni
Litija, 8. februarja.
Bral sem že dolgo vrsto člankov o pokojnem Antonu Hrenu, o njegovih človeških vrlinah in o organizatorskih zaslugah. Le iz njegovega vojaškega življenja za Časa svetovne vojne še ni bila zapisana spominska beseda, čeprav je pokojni Tone Hren tudi takrat moral seči po gorjupem kelihu trpljenja. Kot njegov zvesti tovariš in prijatelj iz velike vojne dobe naj otmem pozabljenju naslednje drobne dogodke.
Ko smo se na praznik Treh kraljev leta 1916. odpeljali pod poveljstvom takratnega stotnika Alfonza žerjava z 18. maršbata-ljonom iz Judenburga, se seveda nisem na, dejal, da bom prav tisti dan, ko bom moral stopiti pred sovražnika sklenil znanje z Antonom Hrenom. Zgodilo se je pa tako: Ko je naš maršbataljon v dolini Vali d' Assa zadel na 17. pešpolk ki je bil tam na oddihu in bi moral naslednji dan spet zasesti postojanke, me je g. Alfonz žerjav, ki je bil prav medtem že povišan v majorja, priporočil proviantnemu častniku stotniku Pintarju. Ta me je poslal nazaj
v Vezeno kjer se je nahajal poseben oddelek s 30 pari konj, ki so pripadali 17. pešpolku. Ko sem opravil pri poveljniku celotne proviantne komore svojo vojaško dolžnost, sem šel iskat svoje vojake in konje, da jih prevzamem v skrbstvo. Kmalu jih najdem, pokličem vse skupaj in se jim predstavim kot njihov vodja. V imenu vseh drugih tovarišev me ogovori zaraščen starejši vojak, me nazove dragega tovariša ter me lepo začne tikati kakor brata. Meni je bilo tako tovariško ponašanje všeč, bradati vojak se mi je izredno prikupil s simpatičnim nastopom. Seveda sem takoj izvedel, kdo je. Nihče drugi, kakor Tone Hren. Ni minilo pol ure, že sva postala najboljša prijatelja. Prijazno mi je ponudil svoje stanovanje, ki je obstojalo iz velike vozne plahte. Tudi posteljo mi je ponudil poleg sebe, na kateri je bila velika polsvi-lena odeja, rekvirirana nedavno prej pri Assiagu. Resnično, pod to odejo sva oba imela dovolj prostora.
Poveljnik celotnega oddelka v zaledju j'e bil neki madžarski nadporočnik. Kmalu je opazil, da sva s Hrenom nerazdružljiva prijatelja, vedel pa je tudi, kakšnega miš-
ljenja sva. Zato me je kmalu poklical k sebi in mi velel:
—	Prepovedujem vam vsako zasebno občevanje s Hrenom, vi ste podčastnik, on pa navaden vojak!
—	Gospod nadporočnik, vojak Hren je v civilni službi nadučitelj in Šolski vodja.
—	Me nič ne briga, v civilu je mož lahko, kar hoče, toda pri vojakih ste vi višji od njega. Disciplina je disciplina!
Vem, da je madžarski nadporočnik še venomer budno opazoval, kako se sučeva s Hrenom, toda najinih prijateljskih odnošajev ni mogel prav nič spremeniti. Seveda .previdna sva bila in razumela sva se še bolje kakor prej.
In potem se zlasti spominjam naslednjega dogodka. Nekega dne smo prišli z daljše vožnje in konji še niso bili osnaženi. Kar na lepem se pojavi pri mojem oddelku poveljnik divizijskega trena ritmojster Prochaska. Sekanten, kakor menda vsi avstrijski ritmojstri, potegne z desnico v beli rokavici po konjih in mi nato pomoli umazano rokavico pod nos. Nič ni pomagal ugovor, da smo šele pravkar prišli od vožnje in da konjev sploh še nismo utegnili čistiti. Zapisati sem moral 12 vojakov in ritmojster mi je zapovedal, da se z njimi proti večeru javim pri njem. Vsak izmed
Postani in ostani član Vodnik o v e družbe!
zapisanih pa naj s seboj prinese vrv, da jih bom privezal za kazen, ker niso imeli čistih konj. Med zapisanimi vojaki je bil tudi pokojni Tone. Ko pridemo v mraku do stanovanja ritmojstra Prochaske, mu grem javit naš prihod.
—	Privežite jih vse po vrsti! — se je glasilo ritmojstrovo povelje.
—	Prosim pokorno, gospod ritmojster, odpustite jim, ker res niso krivi.
Ničesar ni hotel čuti o tem. Tedaj mu rečem:
—	Gospod ritmojster, jaz sem kriv v enaki meri, kakor oni, zato sem tudi zase prinesel vrv, pa naj bom tudi jaz privezan.
Ritmojster me pogleda nekoliko pomisli, potem me nažene: »Naj bo zaenkrat, idite!«
Salutiram iD se brž odstranim. Ko sem povedal svojim fantom, da so prosti, so me od veselja skoraj nesli domov. Vse to pa sem zlasti storil na ljubo iskrenemu prijatelju Antonu Hrenu, ki ga ne bom nikoli pozabil.	Maks Lajovic
0£I>| i« rttf.tr. pod S. St »675 od 17. XII 1936
Vlomilec in razbojnik v gostilni
Kranj, 8. februarja.
V noči od sobote na nedeljo je neznan zlikovec vlomil v gostilniške prostore g. Švare na Podrtini in je pri tem močno ranil gospodarja, ki je hotel vlomilca prepoditi. Vlomilec je vedel, da se mu po plačilni soboti v tovarnah obeta večji plen. Zato je mirno počakal, da so opolnoči lokal zaprli, nakar se je skril na dvorišču in čakal, da je v hiši vse potihnilo.
Gostilničar Švara je nekako po 2. uri zjutraj opazil s svojega stanovanja, da gori v gostilniških prostorih luč. Ker se mu je takoj vzbudi! sum, da ni vse v redu, je vstal in se podal v lokal. Takoj je opazil, da je nekdo z dvoriščne strani s silo odprl vrata in da gotovo stika za denarjem. Da bi vlomilca prepodil, je stopil v gostilno, toda med vrati je dobil močan sunek z nožem v obraz, da mu je kri takoj zalila oči in vlomilca sploh ni mogel videti. Na njegove klice je pritekel v tej hiši stanujoči g. Aljančič, ki je ravno videl, kako je vlomilec pobegnil skozi vezna vrata na trg in izginil v stranski ulici. G. Švara je moral takoj k zdravniku, ker mu je vlomilec pre-rezal ličnico in zgornjo čeljust, iz katere sta izpadla zaradi prereza dva zoba. Poleg tega je dobil na glavo še dva sunka z nožem in sicer enega v lice. drugega pa na lobanjo.
Vlomilec je odnesel samo eno škatlo cigaret »Drava«, dočim denarja ni utegnil pobasati. Zaenkrat še ni znano, kdo je nevarni rokomavh. Zasledovati pa ga je tera težje, ker ga g. Švara ne more opisati.
Danes vesel — jutri pepel.
Nazareni v Sremu
čudna sekta in čudni njeni običaji
že dolga leta, še iz časov nekdaj pod Avstrijo, se slišijo glasovi o sekti nazare-nov. Nazareni po svojem verskem prepričanju ne marajo in za nobeno ceao nočejo prisegati in nekdaj v Avstriji so bili strogo kaznovani, ker kot vojaki niso hoteli imeti nobenega apraivka z orožjem. Drugače pa so pripadniki te sekte mirni ljudje in med neštetimi verskimi sektami uživa nazarenska ta sloves, da se najbolj mirno in tiho udejstvuje med širnim svetom velikih konfesij.
V naši državi so nazareni najbolj razširjeni po Sremu. Zagrebški »Jutarnji list« je nedavno po poročilu iz Rume objavil zanimiv članek o nazarenih pod naslovom »Čudna religija 9 še bolj čudnimi običaji«.
Kadar se zgrne noč nad sremskimi vasmi, takrat se ob gotovi uri tiho odpirajo vrata mnogih hiš in na ulici se kakor sence pojavijo skrivnostni ljudje, ki brez besed izginejo v nočni temi. Ti ljudje so nazareni, ki odhajajo na svoje nočne sestanke. Čudni so ti ljudje iin še bolj čudna je njihova vera. Tako n. pr. v najhujši zimi v rekah krščujejo svoje nove vernike. Na kakem samotnem kraju ponoči razbi-jejo led in v ledeno mrzli vodi stojijo krščenci, oblečeni v bele plašče. Prerok jih poliva z vodo in neka^ prepeva, verniki, zbrani na bregu, pa prepevajo verske popevke. Te krstitve se opravljajo pomoči v največji tajnosti. Ljudstvo ve za vse to, pozna celo reke im potoke, v katerih kršča vajo nazarene, in te vode smatrajo prebivalci nekaterih vaed za »ečiste, z vodo fe
teh rek in potokov mmogi še svojih gred nočejo polivati. O nazarenskih krstih in drugih obredih se med ljudstvom vse mogoče pripoveduje in je pri tem seveda dosti več domišljije kakor pa reanice. Govori se tudi, da prirejajo nazareni dvakrat na leto svoje verske plese.
Po pravem pa so nazareni ena Izmed mnogih kalvinsko-baptističnih sekt. Na-zarensko sekto je ustanovil kalvinski pastor Henrik Frohlich v Švici okrog 1.1830. že kakih 10 let pozneje je v Sremskih Karlovcih neki Matija Rebrič razširjal to sekto, ki se je med ljudistvom v Sremu naglo razširila. Privrženci sekte so že takrat prišli v konflikt z oblastjo, ker niso hoteli prisegati ne pred sodiščem Ln tudi ne pred vojaško oblastjo. Posledica takega ravnanja so bile stroge kazni in zatiranje je novo versko sekto še bolj razširilo. Nazareni poznajo samo eno versko knjigo — sveto pismo stare in nove zaveze. Mračni slog svetopisemskih prerokovanj ustvarja psihoeo, ki je za razširjenje verske sekte kakor nalašč.
Med sremskimi nazareni ni inteligentnih ljudi. V vrste sekte prihajajo samo kmetje in posamezni obrtniki in vaški trgovci. Sekta nima svoje dogmatike in menda ne bo v njej še tako vnetega vernika, ki bi znal natančno razložiti, v čem se njegova vera razlikuje od drugih. V splošnem živijo nazareni kakor ostalo pre bivalstvo. Nazareni tudi pijejo, a med njimi nd pijancev, ki bi javno kazali svojo pijanost, posebno značilno pa je to, da kadar sedijo it gostilni ali pa v kakem
domu, nikdar ne trkajo s čašami. Naza-renska sekta ne pozna postov in duhovnikov. Med verniki delujejo kot verski učitelji samo »preroki«, ki pa niso stal/ni iin tudi ne imenovani ali postavljeni od kake višje sile. Preroki so nadarjeni in zgovorni kmetje, ki svojim somišljenikom či-tajo in tolmačijo svetopisemska poglavja. Tudi nobenih svetih slik in znamenj nazareni ne priznavajo.
Ostalo sre iraško ljudstvo nazivlja nazarene novoverce in »bugerje«. Pripadniki nazareneke sekte se delijo na vernike in na prijatelje. Verniki so oni, ki znajo sveto pismo in so poučeni o vseh pravilih in zadevah sekte, prijatelji pa so kandidati za sprejem v ožji krog sekte. Kakor pri drugih verah, tako je tudi v Sremu pri tej sekti, da so nekateri njeni pristaši iz prepričanja, drugi pa zaradi koristi. Hlapci in dninarji kakega kmeta, ki velja za vnetega pristaša nazarenske sekte, so gotovo verniki ali pa vsaj prijatelji sekte. Zaradi koristi so mnogi postali nazaren-ski verniki ali pa prijatelji, ker je v sekti močno razvit čut vzajemnosti. Premožnejši nazareni požrtvovalno podpirajo revne vernike in prijatelje. V moralnem pogledu nazareni niso niti boljši niti slabši od pripadnikov drugih ver.
Kadar nazaren umre, ni nobenih žalnih obredov. Rodbina gre tisti dan kakor navadno na svoje delo, mrliča zapro v eobo in življenje v hiši teče kakor navadno. Do groba ga spremljajo vsi verniki in prijatelji iz vasi in prerok jim v kratkem govoru predočuje minljivost zemskega in veličino enostranskega življenja. Po pogrebu krenejo vsi pokojnikovi sorodniki in prijatelji domov, vdova pa ostane na pokopališču 3 dni in 3 noči. Potrebno hrano-vzame s seboj, a ves Cas Ob grobu ne potoči niti ene solze. Ob groba Uho prepeva iz »Nove
harfe sionske«. To je stara kalvinska pesmarica, katero je v srbohrvaščino prevedel sam slavni pesnik Jovan Jovanovič-Zmaj. Tretji dan po smrti vernika ali prijatelja pa &e sipet zbero v pokojnikovi hiši. Prerok vzame v roke dva kozarca ter ju razbije z besedami: Naj bo blagoslovljeno ime Gospodovo in naj se izvršuje njegova volja. Človek spomni se, da so tvoji dnevi šteti. Takrat vstanejo vei zbo-rovalci, odhitijo na pokojnikov grob in od tam privedejo njegovo vdovo domov. Do tega časa se ne sme nihče za pokojnikom jokati, šele pn tem obisku, ko se vdova odpravlja domov, zakliče prerok ob grobu : Verniki, jokajte, e za njim, ki nas je zapustil, temveč nad svojo usodo. SporiLii-te se, da so tudi vaši dnevi šteti! »Po teh besedah se verniki razjočejo in pride večkrat tudi do histeričnih scen. Ko se že svita, zapuščajo nazareni pokopališče svojega tovariša, prišedši domov pa se podajo na delo kakor Običajno. O pokojniku nihče več ne govori, še njegovega imena nihče ne imenuje. Z njim so mrtvi tudi spomini nanj.
V Sremu je mnogo nazarenov. Statističnih podatkov sicer ni. da pa se sklepati, da jih je od 40 do 50 tisoč. Nazareni se ne bavijo s socialnimi in političnimi vprašanji in So pri vseh javnih zadevah popolnoma pasivni. Svojih svetišč nimajo, shajajo ee v domovih uglednejših vernikov in samo v Rumi je hiše, ki bi se mogla imenovati hram nazarenov. v tej hiši je velika bela dvorana brez vsakega okrasa. Edini predmet v tej dvorani je velika sten ska ura, ki bije tako močno, da odmeva po -vsej dvorani. Ta ura je simbol minljivosti življenja. Hiša, y kateri je ta dvorana, je ves dan mrka tal zapuščena, šele ponoči prihajajo v njo od vseh straai na« renski nremflsl jn prijatelji.
Merama
^emec&^o
lJCamnite
ce ve
*	Češkoslovaški tiskovni ataše. g. Parma zapušča Beograd. Te dni bo zapustil Beograd dosedanji češkoslovaški tiskovni ataše g. Edvard Parma, ki je premeščen v zunanje ministrstvo v Prago. V Beogradu je deloval od začetka leta 1935, prej pa je služboval pri zunanjem ministrstvu v Pragi in pri češkoslovaškem poslaništvu v Varšavi tudi kot tiskovni ataše. Našo državo in naš narod je spoznal na mnogih svojih potovanjih in v češkem tisku je izšlo mnogo njegovih člankov m študij o Jugoslaviji. V Beogradu in drugih mestih naše države si je pridobil mnogo dobrih prijateljev.
Za puloverje pristna
ANGLEŠKA VOLNA
TONI J A G E R,
Ljubljana — Dvorni trg 1.
*	Koncert orkestra naše kraljeve garde v rumunskem dvoru. Simfonijski orkester kraljeve garde, ki šteje 100 glasbenikov, se je podal na večdnevno gostovanje v Rumu-nijo. Povabljen je bil od rumunskega vojnega ministrstva in priredil bo štiri velike koncerte. Prvi koncert je bil v soboto zvečer v rumunskem dvoru in so se izvajale skiadbe naših skladateljev Milojeviča, Ri-stiča, Baranoviča, Gotovca in drugih. Koncertu sta prisostvovala rumunski kralj in kraljica-mati. V nedeljo so odposlanci sim-foniiskega koncerta kraljeve garde položili vence na grob rumunskega neznanega junaka in na spomenik našega kralja Aleksandra.
*	Zaključek slavnosti bokeljske mornarice. Tradicionalne svečanosti bokeljske mornarice so bile v nedeljo zaključene ob veliki udeležbi naroda iz vse Boke. Bokelj-,ska mornarica je vrnila po svečanem obhodu sreskemu načelstvu državno zastavo, katero je imela razvito od 2 t. m. ko so bile slavnosti otvorjene. Na glavnem ko-torskem trgu so priredili veliko tombolo in je bil ves njen dobiček poklonjen mestnim revežem. S toliko svečanostjo in ob tako ogromni udeležbi ljudstva so se slavnosti bokeljske mornarice vršile prvič v csvobojenju.
*	Razpisana docentura. Rektorat univerze kralja Aleksandra L v Ljubljani razpisuje docenturo za pastoralno bogoslovje in docenturo za moralno bogoslovje na teološki fakulteti. Prošnje, opremljene z objavljenimi znanstvenimi spisi in listinami po predpisih § 3. in 4. uradniškega zakona, je vložiti do 15. maja 1937 na rek-toratu univerze kralja Aleksandra I. v Ljubljani.
•> Desetletnica rontgenološkega zavoda v Zagrebu. Prometno ministrstvo je dovolilo polovično voznino na državnih železni cah delegatom iz naše države in tujine, ki se udeleže od 12. do 14. februarja t. 1. proslave lOletnice osrednjega rontgenološkega zaveda medicinske fakultete v Zagrebu. Udeleženci iz tujine kupijo cel vozni listek brez železniške leg ti ma cije, ki jim bo veljal tudi za brrzr>lačr!o vrnitev, če dobe potrdilo, da so e udeležili proslave. Vozne ugodnosti veljc jo ud i), do 17. febru arja t, 1.
*	Znamenita knjiga »Dobrovoljci, kladivarji Jugoslavije«. Vse vojne dobrovoljce, vse dosedanje m bodoče naročnike knjige
Dobrovoljci, kladivarji Jugoslavije« obveščamo, da knjiga še ni izšla zaradi stavka v Združenih papirnicah Vevče, ki dobavijo papir. Prosimo vse, naj upoštevajo razlog zakasnitve, ki je nastal za nas nepričakovano in proti naši volji. Po končani stavki in dobavljenem papirju ne bo za izdanje knjige nobenega zadržka več, ker so rokopisi že postavljeni in klišeji izgotovijeni. — Redakcija knjige »Dobrovoljci, kladivarji Jugoslavije«.
*	Organizacija krvodajalcev v Zagrebu. Krvodajalci v Zagrebu so se, kakor znano, organizirali in v nedeljo je ta najnovejša zagrebška organizacija izvolila svoj odbor. Na zborovanju je predsednik organizacije naglašal, da je društvo krvodajalcev po-trepno zaradi tega, ker ljudje, ki s svojo krvjo drugim rešujejo življenje, ne uživajo prav nobene zaščite. Opisal je, kako so krvodajalci oskrbljeni v raznih evropskih državah in v Ameriki. Krvodajalec mora biti zdrav, popolnoma zdrav, ker ga zdravniki strogo kontrolirajo, živeti mora v urejenih razmerah in z dobro hrano mora nadomeščati s krvjo izgubljene moči. Kako naj bo zdrav in krepak, ko pa je brez dela in ko se s tem, kar se dobi za kri, ne more živeti. Kadar krvodajalci komu rešijo življenje, slišijo lepe obljube, ki pa se nikdar ne izpolnijo. Rešeni ljudje ne mislijo več na svoje dobrotnike in mirijo svojo vest z izgovorom, da so kri plačali. Nikdar ne pomislijo, da je kri pokionjena, zakaj nikogar se ne more prisiliti, da bi svojo kri dajal drugim. V Zagrebu je kakih 700 društev, a je novo društvo gotovo med njimi eno najbolj humanih. Odborniki so nagla-šali, da bodo člani organizacije revnim bolnikom zastonj dajali kri, pričakujejo pa od javnosti, da bo društvo podprla vsaj v toliki meri. kakor podpira toiiko organizacij, ki niso baš potrebne.
Pr) razpokani koži ozeblinah, tišajih in izpuščajih — čudovito deluje ^OBLAKOVO KAMILCNO MAZILO« !
*	Zahvala. Vsem, ki so se me ob 601et-
nici spomnili ustmeno ali pismeno, se prav prisrčno zahvaljujem. Zvestoba za zvestobo! Germek Anton, Ježica.
.* Pojasnilo o Prometni nezgodi. Na ne«
deljsko poročilo o nezgodi, ki se je pripetila Pečmikarjevemu avtomobilu, vozečemu iz Starega trga v Ljubljano, smo prejeli naslednje poročijo; Avtomobil je nekaj metrov drsel po ledu na klancu v Slivei prvi vasi od Lašč naPrej. Šofer je takoj obrnil zavoro in avtomobil ustavil S tem je preprečil vsako nevarnost za potnike jn za vozilo. Pomoči kmetov, ki so mu s konji spes ljali avtomobil preko nevarnega dela ceste, se je poslužjI zaradi tega, da n,i bilo treba na kolesa natikati verig, kar bi balo povzročilo daljšo zamudo pri vožnji. Na tak način 6e sploh ne da govoriti o nezgodi, marveč samo še o ovirah, ki Pa so zdaj na tej progi tudj že odstranjene. Ledu ni več, cesta je posuta in vožnja popolnoma varna.
*	Not; grobovi. V Ljubljani je umrl g. Ivan K°Pr'vec, skladišnik državnih železnic. Bjl je Prvj in dolgoletni praporščak oblastne organizacije UJNŽB, priljubljen in spoštovan od tovarišev in predstojnikov. K večnemu počitku ga bodo spremili jutri ob 16.
iz Verovškove ulice 12. _ Na Jesenicah je
umrl g Alojzij CoP. Pogreb dobrega drus žinskega očeta, ki ga objokuje širok krog sorodstva, bo jutri ob 16. — V Sežani Je umrl g. Renat Postojna- Pokopalj so ga 8. t. m. __ Potkojn-m blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje!
*	Smrt v visoki starosti. y Novi vasj pri Lescah je umrla v v,jsokj starosti 92 let vdova Mariija Debeljakova, ki je bila do zadnjega trdna. Te dni se je nekoliko prehladila in bolezen ji je spri-eo visoke starosti pretrgala nit življenja. Rajnka se je omožfla, stara 18 let. Imela je šest sinov jn pet hčera. Dva sjna sta umrla v otroških letih, trije sinovi in ena hči pa po vojni. Zapušča štiri hčere in sina Josipa, ki je ugleden posestnik in izdelovatelj cementnn. 31 vnukov in 46 pravnukov. Bila je priljubljena žena, dobra mati in skrbna gospodinja. Blag ji spomin, žalujočim naše sožalje.
*	Društvo za zračni promet d. d. Aeroput v Beogradu obvešča svoje delničarje, da di-videnda po kuponu št. 6. za leto 1933 zasita5 rj dne 10. marca 1937.
*	Društvo zobotehnikov za dravsko ')a' novino v Ljubljani poziva svoje članstvo na rednj letni občni zbor kj bo 13- t. m- ob 8. zvečer v Ljubljani v Delavski zl>orn.ici (mala dvorana). Vsi člani naj se udeležijo občnega zbora.
Pri ljudeh visoke starosti, ki trpe na nerednem iztrebljanju, nudi cesto naravna Franz-Joseiova grenčica, užita redno 3—4 žlice dnevno skozi 8 dni, za-željeno čiščenje in s tem trajno olajšanje. Zahtevajte povsod Franz-Josefovo vodo!
Og-l. reg. S. br. 15. 4SS/35.
*	Požar v Izlakah. Ponoči je začelo goreti obsežno gospodarsko poslopje gostilničarja in lesnega trgovca Rudolfa Hribarja nz Izlak. Potilopje stoji ob glavni cesti Zagorje —Trojane. HiLapca in dva brezPoselna delavca, ko si spali skupaj v hlevu, so slišali prasketanje ognja nad seboj. Ogenj pa so opazili tudi domačj i-z hiše- Vsa hitra pomoč domačih gasilcev in gasilske čete \i Čenr šenjka je bila brezuspešna. GosPodar&ko poslopje je naglo zgorelo. Velike nevarno« stj pa so gasilej rešili hišo in drugo gospodarsko Poslopje. Vzroki nesreče še niso ugotovljeni. Škoda je znatna, a jo bo baje krila zavarovalnina.
*	»Omlulirani jež«. Beograjska sekcija Jugoslovenskega novinarskega udruženja izdaja huinoristični list »Ošišani jež«, ki je razširjen in priljubljen že po vsej državi. Dopisniki raznih listov v Slavonskem Brodu pa so zdaj izdali t-Onduhranega ježa«. Prva številka je izšla v nedeljo m je bila takoj vsa razprodana. V Slavonskem Brodu že dolgo ni bilo nobenega satiričnega lista.
*	Najznačilnejša knjiga mladega slovenskega rodu, tako je kritik — o nedavno označil v »Jutru« zbirko modernih socialnih pravljic pod naslovom »Bog v Trbovljah«, ki izide po 1. marcu izpod peresa L. Mrzela in se dotlej š° lahko naroča na pisateljev naslov (Ljubljana, Gajeva ulica). Knjiga, ki predstavlja prav originalen poizkus, združiti resnico današnjega dne z motivi pravljice in legende in tako prikazati resnico v njeni najbolj neizprosni goloti, bo izšla le v omejeni nakladi in se je treba zato podvizati z naročbo.
*	Obledele obleke barva v različnih barvah in plisira tovarna JOS. REICH.	t
Iz Ljubljane
u— Emil Adami? je napisal v obliki programske suiite 5 skladb pod skupnim naslovom »Iz moje mladostj«. V teh 5 sitavkih nam riše skladatelj svoje mladostne vtise, izmed katerih so bili posamezni tako močni, da jiih čas nj mogel zabrisati. Za vsak sta; vek te suite je skladatelj sam napisal avtentično razlago, kj je gotovo najbolj značilna za delo v celoti- Ti podatki skladateljevi so tiskani tudi v sporedov} knjižica, kj izide jutrj za Adamičev orkestralni koncert, ki ga priredita Glasbena Matica in radio-pos>taja v petek 12. t. m. v velik; fiilharmonični dvos rani. Začetek točno ob 20. uri. Vstopnice v knjigarni Glasbene Matjce.
u— Društvo absolventov drž. trgOvski® šol ima v četrtek 11. t. m. svoj redni mesečni sestanek v restavraciji Zvezdi ž začetkom ob 20. uri. Predaval bo pomočnik direktorja pokoj, zavoda g. dr. Janko Kosti o pokojninskem zavarovanju za absolvente trg. šol. Predavanje bo izredno zanimivo in je pričakovati, da se ga bodo absolventi udeležili v lepem številu.
u— Udruženje jugoslovanskih narodnih železničarjev iin brodarjev. oblastni odbor Ljubljana, poziva celotno članstvo organi« zacije, da se udeleži pogreba rajnkega tovariša Koprivea Ivana, prvega in dolgoletnega zastavonoše oblastne organizacije, ki bo v sredo 10. t. m. h Verovškove ulice št 12. (Šiška) na pokopališče k Sv. Križu.
Slovanskj institut slavi Puškina. Slovanski institut univerze kralja Aleksandra I. v Ljubljani proslavj znamenito stoletnico smrti največjega ruskega pesnika Aleksan* dra S. Puškjxia s 6pomnsko akademijo v glavni vseuoiljiSki dvorani v četrtek, dne 11-februarja ob 10. uri dopoldne z naslednjim j sporedom: 1. Otvoritvena beseda dekana filozofske fakultete dr. Franceta K'driča. 2. Predavanje dr. Nilkole Preobnaženskega: Puškin, pesnik slovanstva. 3. Recitacija Jo« žeta Peterlina: Spomenik mladega Puškina. Spesnil Anton Aškerc. 4. Recitacija Zore Pelanove; Tatjanjno Pismo. Prevede] Ivan Prijatelj. 5. Predavanje dr. Evgena Spektor-skega: Puškinov pomen. 6. Recitacija Vide Janežičeve: Gruzinska Pesem. Prevedel Ivan Vesel. 7. Recitacija Elice Koželieve; Tatja-nine sanje- Prevedel Ivan Prijatelj. 8- Predavanje dr- Vaolava Buriana: Puškin in Kas radžjč. 9. Recitacija Draga šege: Kapetano-va hči (odlomek VIII. poglavja). Prevedel Ivan Prijatelj. 10. Recitacija Vide Janežičeve: Gvadalkvivjr. Prevede! Ivan Vesel. 11. Recitaciiia Borisa Mišje: Obrekovalrem Rir siie- Prevedel Ivan Hribar. Dan pred to svečanostjo se odpre v avli univerze Puškjs nova razstava z njegovimi knjigami in deli o njem. Vstop k proslavi je vsakomur Prost ler se vsi čestilcri in spoznacalcj nesmrtnega vseslovanskega genija prisrčno vabijo k udeležbi.
KINO IDEAL
DANES!	DANES!
Največji film Ronalda Colmana
Osvajalec Indije
Od skromnega malega uradnika do osvajalca velike Indije.
Predstave ob 16., 19. in 21.15 uri.
u— Violinist Vaša Prihoda, čigar mojstrski koncert je v petek napolnil do zadnjega kotička veliko Filharmonično dvorano, je imel v soboto zvečer priliko, sestati se z nekaterimi predstavitelji našega glasbenega življenja. Konzul češkoslovaške republike g. Minovsky in gospa sta priredila v počast odličnega rojaka recepcijo v svojem stanovanju na Erjavčevi cesti. Povabljeni so bili tudi nekateri r.aši glabeniki in glasbeni kritiki, zlasti oni, ki imajo stike s češkoslovaškim glasbenim življenjem. Ob ljubeznivi pozornosti, ki so je bili deležni s strani gostiteljev, so mogli v razgovoru z mojstrom Vdšo Prihodo in v medsebojnih animiranih diskusijah premotriti mnoga vprašanja našega glasbenega življenja. Spričo starega, tolikokrat obžalovanega dejstva, da pri nas ni družabnih prilik za take stike, so bili iskreno hvaležni- prizadevnemu in požrtvovalnemu reprezentantu bratske češkoslovaške republike, da jim je omogočil tak stik in jih obenem bližje seznanil s slavnim češkim violinistom.
u — Ljudska univerza. V sredo 10. t. m. bo predaval docent dr. Stojan Bajič o kolektivnih pogodbah. Predavanje bo v mali dvorani Filharmoničnega društva (Kino Matica). Pričetek ob 20. uri; vstopnine ni.
u— Kolektivna pogodba gradbenega delavstva -V veliki dvorani Delavske zbornice je bil v nedeljo dopoldne občnj zbor ljubljanske podružnice Zveze stavbnih delavcev Jugoslavije. Kakor povzemamo iz poro« čd funkcionarjev je najbolj perečj problem, vprašanje nove kolektivne pogodbe. Po dogovoru med delavci rin delodajaloj bj morala biitj nova pogodba sklenjena že ob začetku leta, deloda aVka organizacija pa je zaradi nekega incidenta odklonila nadaljevanje po« ga jan j.
Prvi elitni umetniški ples v LJUBLJANI
Kazina 13* II*
Pomlad sredi zime jih je priklicala na dan. Izredno toplo, sončno vreme, ki je v nedeljo presenetilo Ljubljano jn okolico je prineslo tudi nekai malega nereda v snovanje narave- Kakor nam poročajo z Barja, je sonce iiz nekaterih ulnjakov zvabilo nekaj čebelic, ki so vesele poletele čez travnike in Polja, prav gotovo v trdnem upanju, da je pomlad že zdramila nekaj svežega brstja, po katerem bi se dalo nabrati že kaj nove zaloge. Snežene zaplate, ki leže raztresene po vsem Ljubljanskem polju, pa so prezgodnje i®! e tujce kmalu zavrnile v panje nazaj, kjer bodo morale brez dvoma Predremali ee nekaj hladnih mokrih dni.
u— Družinski oče pod vlakom- Ponedelj-sko »Jutro« je obširneje poročalo o tragični smrti 37«letnega brivskega mojstra Ivana Možine iz Rožne doline, ki je zaradi težavnega gmotnega stanja obuPal in šel v nedeljo zvečer v smrt Vrgel se je pod osebni vlak, kij krene iz Ljubljane ob pol 19. uri proti Postojni. Policijska komisija je dala prepeljati telesne 06lanke pokojnega s kraja nesreče, na drugem prelazu pri Dukičevi vlili, v mrtvašnico pri Sv, Krištofu. Pogreb nesrečnega Pokojnika, ki je zapusti! vdovo in tr,j otročičke, bo danes Popoldne ob pol petih od Sv. Krištofa na pokopališče na Viču. Vsi prijatelji, ki jih je močno ganila nesrečna usoda bednega poštenjaka, mu bodo iz® kazali zadnjo čast. Uboga družiinica pa je bridko Potrebna dejanskega 6očutja in podpore.
u— Danes priredi godbeni zbor Sokola I. na Taboru svojo puetno zabavno prireditev »Kurent med muzikanti«. Dve godbi ples za mlado in staro za vse je preskrbljeno. Zato zvečer vsi na Tabor. Maske dobrodošle. — Cim več jih bo, tem vese-lejše bo. Sicer pa, kakor kdo more. Vabljeni vsi, da veseli skupno končamo razposajen? pustni čas. Začetek ob 20.30. — Vstopnina 10 Din.
u— Drevj ob 8. gremo v Delavsko zbornico na prireditev društva »Tabor«. Sodeluje priznani Grudnov jazz. Vstopnina samo 5 Din- Jed;, in pijače prvovrstne in pooeni. Či-stj dolbiček je namenjen brezposelnim. Pridite, bo prijetno in domače, obenem pa boste koristili dobri stvari.
u— Ogenj na Skaručni. y vaseh pod
šmarno goro so zadnji čas požari kar na dnevnem redu in največkrat presenetijo pres bivake sredi noči. V nedelio ponoči se je rdečj petelin oglaisal prj Kovačevih na Ska-ručni. Na srečo je bilo tedaj še precej va* ščanov pokonci, ker so domači fantje in dekleta v salonu znane Vodetove gostilne priredili pustno zabavo z igro. Še preden so zaključiL; spored, jih je Plat zvona priklical na pomoč. Tedaj so bili na Kovačevi domačiji (jod. šuPa in drvarnica že ved v plamenih. Ludie so takoj pnjčeH gasiti, a njihov trud je zalegel nekaj šele, ko so prjtsPeii gasilci iz Polja. Ogenj pa ie vendarle uničil razen poda in šupe tudi vso klajo. več voz, drva in tnnogo poljskega orodja. Škoda, ki jo trpi posestnik Kovač, znaša okrog 30 000 Din. Kakor sumijo je ogenj podtaknila zlobna roka.
u— Na španskem se g°d"jo reči, o katerih si človek iz Evrope in z Balkana — iz teh in onih okoliščin — težko napravi e<aj približno objektivno sodbo. Da prinesejo V3aj malo luči v to temo, si je nekaj naših mladih likovnih umetnikov ot-očilo, da vso široko javnost povabijo 13. t. m. zvečer v Kazino na par korakov plesa ia na čašico porcenka o tem- Ples ee bo brez dvoma uvrstil med najelitnejše prireditve te vrste pri nas, saj so si prireditelji zagotovili sodelovanje cele vnste ljubljencev našega občinstva Ga. Gjungjeničeva s svojim srebrnim glasom, ga. Bravničarje-va z decentno fineso svojega plesa, g. Ko-lacio s svojim špansko južnjaškim temperamentom in mladi, a že sloveči umetnik na violino Uroš Prevor&ek — vsi vam bodo po svojih dragocenih močeh pomagali do očaranega razpoloženja in do iskreno plemenito Zidane volje. Prvič bo tokrat doživela Ljubljana ples v takšni umetniški formi, zato pa tudi ni čuda, da vlada zanj velikansko zanimanje.
n— Drevj vsi na »bohemski večer« k Miklifcu! Začetek ob 20. Začetek sporeda ob 22. uri. Nastopijo ljubljenci publike iz ope re, drame :in operete. _ Dekoracije dvorane so izvršjli: inž- Franz, inž. Stupica in g-Vaclav Skrušny. Po programu ples! Ronn>'-jazz! Fotografije sodelujočih v prometu. Avtogrami. Prerokovanje iz roke strokovno zagotovljeno. Volitev ibohemske kraljice« senzacije večera; Vstopnice prj operni blas gajni. Obleka polnima, maske dobrodošle; Vse drugo: puri-no.
Iz Celja
T Učiteljsko zborovanje. Sresko učiteljsko društvo JUU v Celju je zborovalo v soboto ob udeležbi 1S0 članov in članic. Počastilo je spomin Emila Adamiča in Fr. Gabiška. Predhodnik g. Roš je podal situacijsko poročilo glede na učiteljske premestitve, odpuste, razrešitve šols-kih upraviteljev, napredovanja, težko gmotno stanje in brezposelno« t 700 abituriantov v dravski banovini. Podčrtal je aktivum no-vosaiske skupščine in napovedal boljše izglede za novo leto. Podpredsednica ga. Wudlerjeva je zanimivo poročala o seji sekcijske uprave in nadzorstva ter o spre jemu deputacije JUU pri g. predsedniku vlade. Z odobravanjem so bili sprejeti na znanje ukrepi organizacije v zastopanju stanovskih koristi in njeni predlogi k finančnemu zakonu za 1. 1937-38, prav tako ustanovitev članskega podpornega fonda. Iskreno je bil pozdravljen pisatelj g. župnik F. S. Finžgar, ki je v društvu predaval že pred petimi leti. Tokrat pa je orisal »Rodni kraj in jezikovni zaklad, iz katerega je Prešeren snoval«. Učitelj g. Ha-ber je referiral o »Učiteljskem pokretu«. Za gospodarski od>-ak je poročal g. Hajn-šek. Sliko o ugodnem stanju Učiteljske kreditne in gospodarske zadruge v Celju, ki je povsem likvidna, je podal načelnik g. Zemljič. Sklenjen je bil podpis deležev za Učiteljska domova v Mariboru in Ljubljani. Slovenski šolski matici bo stavljen predlog, da priredi letošnji redni občni zbor v Celju. Za Gregorčičev spomenik je bil nabran znaten znesek. Sprejeta je bila resolucija glede na pravni in materialni položaj učiteljstva tei glede na potrebo decentralizacije učnih in upravnih osnov šol.-.tva, da bodo posebne potrebe Slovenije tako čim bolj upoštevane.
e— Dvojno gostovanje ljubljanske drame. Ljubljanska drama bo gostovala v petek 12. t. m. v celjskem gledališču. Ob 15. bodo gostje uprizorili kot mladinsko predstavo Hamikovo veselo pravljico »Repoštev« v režiji g. Bratka Krefta izven abonmaja, ob 20. pa Sominovo dramo »Atentat« v Teži ji g. M. Skrbinška za abonma. Vstopnice se dobijo v prodaji v knjigarni Slomškove tickovne zadruge.
e— Redni letni pregled m^ornih vozil (avtomobilov in motornih koles) za leto 1837. bo v torek 16. t. m. od 8. do 13. pred mestno garažo na Sp Lanovžu v Celju. Lastniki omenjenih vozil se pozivajo, da pripeljejo svoja motorna vozila k pregledu, sicer ne bodo smeli voziti z nepregle-danimi vozili.
e— Poskus samomora. V soboto si je 41-letni posestnikov sin in vojni invalid Karel š. iz Lise pri Celju v hipni duševni zmedenosti prerezal žile v zapestju leve roke. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer £o mu takoj nudili vso zdravniško pomoč.
Nocoj vsi v Celjski dom na maskerado Olepševalnega društva. — Krasne nagrade za najlepše maske!
e— Krasne nagrade za nocojšnjo maška-rado Olepševalnega društva v Celjskem domu si ogle ite Pri juvelirju Lcčniku. Maske, ne zamudite lepe priilike!
e— Nesreča skladatelja g. Cirila Preglja. Znani celjski skladatelj g. učitelj Ciril Pregelj je padel v soboto na poledeneli ulici tako nearečno, da si je zlomil demo roko v zapestju. Zdravi se v bolnišnici.
e— Kino Union. Danes zaprto zaradi maškarade.
KINO METROPOL, prinaša danes ob 16.15, 18.15 in 20.30 največji predpustni šlager »MLADOST ZMAGUJE«.
e— L celjski karneval, ki ga je priredil
SK Celje na pustno soboto v Narodnem domu, je bil izredno okusno aranžiran in zelo dobro obiskan. Veselo pustno rajanje je trajalo do jutra. Pri konkurenci mask je prejela prvo darilo (zlato zape;tno uro) in naslov »Kraljica karnevala« z 883 glasovi gdč. Anica Frajletova, drugo darilo s 759 glasovi ga. Lidija Grilčeva, tretje darilo s 640 glasovi skupina liftbo-yev (ga. Bruna Volkarjeva, ga. Anica Pre singerjeva in gdč. Dragica Jeričeva), četrto darilo s 547 glasovi gdč. Anica Kar. bova, peto darilo gdč. Herta Mlakarjeva, šesto gdč. Nada Meznaričeva, sedmo ga. Pišornova iz Mariboia, osmo ga. Pepea Wltavska, deveto g. Weitzel, deseto gdč. Jelenova, enajsto g. Josip Kragl in dvanajsto gdč. Anica Vindiševa. Posebna žirija je izbrala kot najoriginalnejšo masko g. žiga Gandinija, ki je prejel lepo verižico z obeskom.
Vesela muzikalna igra
»VRAŽJE DEKLE« Kozi Csikos — Tibor v. Ilalmay Fritz Imhoff Najlepši posnetki iz Dubrovnika in okolioa.
Danes POSLEDNJIČ vesela muzikalna igra
»UGRABLJENJE«
Gustav Froelich, Marieluise Ulrich.
liviiilZSB
PREMIERA vesele in zabavne filmske operete
»SILVIJA IN NJEN ŠOFER«
Wolf Albach-Retty, Olga Cehova, Leo Slezak. — Najnovejši humoristični domisleki Leo Slezaka. Naj vesele jši predpustni film
		
		
Iz Maribora
a — Konferenca o elektrifikaciji širše mariborske okolice je bila včeraj v mestni posvetovalnici. Konferenco je vodil podpredsednik mariborske občine Zebot, dočim sta inftla glavna referata lavna tel j Kranjskih elektrarn inž. F-ueli kot zastopnik banske uprave in ravnatelj mestnega električnega podjetja Uršič. Navzoči so bili tudi zastopniki vseh v poštev prihajajočih zainteresiranih občin v SiovensKih goricah. Novi načrt za elektrifikacijo določa nov daljnovod Maribor - Sv. Marjeta - Sv. Lenart - Sv. Trojica ter Maribor - Pesnica - št. Ilj. Razen tega naj bi se daljnovod Maribor - Svečan, ki je bil za Božič končan, podaljšal do Sv. Jurija ob Pesnici.
a — Krasen uspeh zagrebške operne pri-madone. V nedeljo zvečer je gostovala kot Lidija v »Baronu Trenku« primadona zagrebške opere in bivša primadona mariborske opere ga. Ančica Mitrovičeva. S svojim svežim, jasno in krepko zvenečim ter odlično šolanim glasom, pa tudi razgibano igro je žela ognjevito odobravanje številnega občinstva, ki je gledališče dobro zasedlo.
a — Gostovanje M. Šimenca v mariborskem gledališču. V soboto 13. t. m. gostuje v naslovni partiji v opereti Srečka Albinija »Baron Trenk« Mario Šimenc, ki je pričel svojo kariero na mariborskem odru. Za njegovo gostovanje se opaža izredno živahno zanimanje.
a — V četrtek premiera. V četrtek 11. t. m. bo v gledališču premiera romantične Leharjeve operete »Dežela smehljaja«. Nastopijo Igličeva, Barbičeva, Sancin, Ver-donik, Harastovič, Rasberger, Košuta in drugi. Premiera bo za red B. Bloki veljajo.
a— Sokoli — čuvarji Slovenskih goric! Sokolsko društvo Sv. Anton v Slov. goricah je imelo te dni svoj redni letni občni zbor, ki ga je otvoril in vodil agilni starosta br. Tušak Josip. Občnega zbora, ki mu je prisostvoval tudi župni starosta br. dr. Gorišek, se je udeležilo članstvo polno-številno. Iz poročil društvenih funkcionarjev je razvidno, da je to obmejno sokolsko gnezdo izredno delavno in da bo društvo v okviru skromnih razmer ustanovilo in izpopolnilo sokolsko knjižnico v čas& Petrove petletke. Z dobro knjigo, ki je prijateljica vsakega človeka hoče društvo med kmečki narod. IM volitvah je bila izvoljena po večini stara uprava z br. Tuša-kom na čelu. Ob zaključku lepo uspelega občnega zbora je spregovoril bodrilne besede župni starosta dr. Gorišek, ki je pozival obmejne Sokole, čuvarje Slovenskih goric, k še vztrajnejšemu delu v blagor nacije in kralja.
a — Apel na železniško direkcijo. V zadnjem času stopa zapadno Pohorje vedno bolj v ospredje kot zimskosportno središče, številni smučarji kakor tudi drugi potniki, ki zvečer dopotujejo, ali odpotujejo iz postaje Brezno-Ribnica, se pritožujejo, da ni na kolodvoru pitne vode in ne električne razsvetljave in to kljub temu, da je vsa okolica preskrbljena z vodovodom in električnim tokom. Zaradi naraščajočega tujskega prometa bi bilo nujno potrebno, da se vendar enkrat uredi omenjeni kolodvor.
a — Dar. Namesto nagrobnega venca go-spej Sekuli Mariji, materi šefzdravnika OUZD v Mariboru g. dr. Jožeta Sekule, so gg. zdravniki in nameščenci OUZD darovali za azilni sklad PTL 330 Din.
a — Obilica poklicev: občinski tajnik, mesar, veleposestnik. Na Pobrežju so aretirali nekega Jožefa E., ker je izvabljal denar pod raznimi pretvezami. Tako je izvabil prevžitkarici Julijani Črnko iz Studencev 500 Din, izdajajoč se za občinskega tajnika dupleške občine, češ da potrebuje denar za koleke. Na sličen način je pre-varil tudi Srečka Vogrina iz Pobrežja in sicer za 145 Din. Izdajal pa se ni samo za občinskega tajnika, marveč tudi za mesarja in veleposestnika iz Krškega in je pod to krinko ofernažil Avguština Ple-teršnika iz Košakov, katerega je napravil s posebno pogodbo celo za oskrbnika svojega posestva, ki ga nima.Na sličen način je ogoljufal tudi druge.
a— Vlomilci Se nadalje vznemirjajo Maribor. Po drznih vlomih v Studencih, v Biz-jakovo urarno in Vinarsko Solo je v noči na ponedeljek sledil izredno drzen vlom v tukajšnjo tekstilno tvorni co Doctor in drug. Se neizsledeni vlomilci so se splazili v no* tranjost tvornice pri vratih na Ruški cesti, kjei sc s. pomagali z nekim železnim drogom, s katerim so razbili vrata, nakar jim je bila prosta pot v tvoraiške objekte. Tukaj je bilo vse pretaknjeno in premetano, niso pa imeli vlomilci sreče. Denarja niso nikjer našli. Da si ohladijo jezo zaradi razočaranja, so razrezali vse tkivo pri strojih omenjenega oddelka, zaradi česar niso delavci mogli včeraj pri nastopu službe nadaljevati z delom, ker so morali mojstri vplesti šele novo tkivo. Na mesto vloma je prispela policijska komisija s šefom kriminalnega oddelka višjim nadzornikom g. Canjkom in daktiloskopom g. Grobinom. škodo zaradi prerezanega tkiva cenijo na preko 10.000 Din. Kakor je sedaj dognano, znaša škoda zaradi vloma v Vinarsko in sadjarsko šolo 3071 Din.
a—- Hotel Orel. Danes pustna veselica. Maske dobrodošle. Na pepelnico odprto že ob 4. Jutri v sredo kuharska razstava od 9. ure. Za 10 Din se dobi kozarček vina in rnali prigrizek ali močnata jed. Razstavljena jedila se prodajajo v celem ali pa po 18. uri v restavraciji po porcijah. Zvečer slanikova pojedina. Izbrana vina— znižane cene.
Z Jesenic
s— Zadnja pot Sušnikove mame. Splošno znano jn spoštovano Sušnikovo mamo smo spremilj v soboto 6. t m. k večnemu počitku. Z njo smo položili-: v grob eno naj-markantjiejšjh in najstarejših delavskih žena na Jesenicah. Navzlic bedi, skrbem in trpljenju ki so stalne spremljevalke delavskih družin, je Ona kot trdna Gorenjka Mjubovala dolga leta vsem križem in teža-vam in dosegla lepo starost 87 let. Rojena je biila na Bohinjsk Beli in e-e je kot hčerka revnega očeta poročila z rudarjem "a Jesenicah Takrat pred 50 leti, je namreč še bujno cvetelo rudarstvo na Jesenicah. Trdo je bilo njeno življenje. Njem mož ki je žal preminul že pred 40 leti je ostajal ves teden z doma jn je zaslužil v najhujšem primeru m-esečno 15 goldinarjev. Ona pa se je doma trudila od zore do mraka, da je pošteno prež.;,vela devet otroč čev, od ka-tarifo še živijo štirje. Njen najmlajši sin. ki pa je ftidi že osivel, je danes eden najmar-'jivejšjh sokolsk;h delavcev naše Gorenjske, član jeseniškega Sokola že od ustanovitve. Suišn-ifkova mama je bila povsod splošno pr'.ljubljen a in ko je ležala na mrtvaškem odru. so &e oba dneva vTetfl; znanci in prijatelji v&rh stanov da se poslovijo od stare častitljive delavske matere- Na njen; zadnji poti jo .ie spremila pole? sinov in hčera, vnukov in pra vnukov velika množica je&c-niškjfo prebivalcev vseh stanov Malo je tako veličastnih pogrebov ka.kor sra je Sušnikova mama. Vrlj delavski ženi in materi oftiranimo blae snomin. svojcem pa velja naše iskreno sožalje! — I. R.
s— Zvcčn; kino Radio predvaja danes ob 8. zvečer velefilm- »Zadnja roža* ter kot dodatek risanj film »Oansrster bit; ni lahko«. Sledi »Grad Hubertu** - Orlovo gnezdo.
Gospodarstvo
Nase gospodarstvo v lanskem leta
Narodna banka objavlja svoj mesečni statistični izkaz za mesec december, ki nam obenem omogoča pregled glavnih statističnih podatkov o razvoju našega gospodarstva v preteklem letu.
Promet na borzah
Promet z vrednostnimi papirji na jugo-goslovenskih borzah je bil lani mnogo slabši nego v prejšnjih dveh letih in se je šele proti koncu leta nekoliko dvigniL V teku lanskega leta je bilo na naših borzah prodanih le za 252 milijonov din vrednostnih papirjev nasproti prometu v višini 423 milijonov v prejšnjem letu in 387 milijonov v letu 1934. V zadnjem'lanskem četrtletju pa se je, kakor rečeno, promet z vrednostnimi papirji zopet dvignil in je v tem četrtletju dosegel 78 milijonov nasproti 75 milijonom v zadnjem četrtletju prejšnjega leta.
Devizni promet na borzah pa je ponovno prav občutno narasel, ker je bil zadnja leta znatno razširjen promet v privatnem kliringu. Lani je dosegel devizni promet na naših borzah 2858 milijonov nasproti 1655 milijonom v prejšnjem letu tn 834 milijonom v letu 1933.
Tečaji državnih papirjev so se v teku lanskega leta nadalje nekoliko dvignili. Vojna škoda je v decembru notirala povprečno 376 nasproti 362, 336 ln 294 v decembru zadnjih treh let. Tečaj 7% investicijskega posojila se je v decembru dvignil na 85 nasproti 79, 70 in 56 v decembru zadnjih štirih let.
Gibanje cen
Kakor je znano se je naš indeks cen v trgovini na debelo pričel v drugi polovici leta 1935 naglo dvigati in je od junija do decembra narasel za 7.7 točke na 71.6. V prvem polletju lanskega leta je zopet popuščal in je sredi leta dosegel 65.4 točke, nakar pa se je pričel dvigati in je ob koncu ieta znova dosegel 71.2 točke. V primeri s prejšnjimi leti vidimo pri posameznih indeksih cen v trgovini na debelo naslednje spremembe:
december 1933 1934 1935 1936 52.7 57.9 83.7 67.9
57.1
76.2 68.4
62.3
55.8 78.6
64.9 62.3
59.4 81.1
69.5
71.6
65.1 81.9 73.9
71.2
Divjaški napad m speč©
rasti, proizv. živinski proizv. mineralni proizv. industr. proizv. skupni indeks
Največje spremembe opažamo v zadnjih letih pri indeksu cen živine in živinskih proizvodov, ki je v decembru 1934, znašal komaj 55.8, lani v decembru pa 65.1, in je torej v zadnjih tr*h letih narasel za 16.4%. Lani je nazadoval edino indeks rastlinskih proizvodov, dočim so ostali indeksi narasli.
Indeks cen v trgovini na drobno v Beogradu je znašal v decembru 80.7 nasproti 85.1 v prejšnjem decembru in 80.6 v decembru 1934. Indeks cen v trgovini na drobno v Ljubljani je znašal 83.0 nasproti 84.1 v lanskem decembru in 80.2 v predlanskem decembru, v Zagrebu pa lani v decembru 81.1 nasproti 81.6 in 78.4 v decembru prejšnjih dveh let.
Gibanje hranilnih vlog
Hranilne vloge pri vseh bankah in hranilnicah v naši državi so znašale na dan 1.
Škocijan pri Turjaku, 8. februarja.
»Jutro« je poročalo o napadu, ki so ga na Štefanovo uprizorili znani pretepači na mirno družbo pri posestniku Leopoldu Šmucu, kjer so nekatere poškodovali ter napravili tudi precej škode. Ko se razburjenje še ni poleglo se je že spet razširila po Skocijanu novica, da so napadalci pretekli četrtek zvečer okrog 22. ure napadli Leopolda Lundra, njegovo 60-letno mater, sc-srro Marijo in 4-letno hčerko. Naslednje jutro po napadu se je govorilo, da je Lun-der težko ranjen. To se k sreči ni zgodilo.
Lundrova družina stanuje v hišici na koncu vasi Male Lipljene blizu banovin-ske ceste V četrtek zvečer se je podala družina okrog 21. ure k počitku. Malo pred 22 uro pa je zagrmelo kakor strela z jasnega. Skozi okna so letela polena, zažvenketa-le so šipe. Drobci stekla so se razleteli po sobi. družina je planila pokonci in začela vpiti na pomoč. Debelo potence je padlo ra posteljo matere in hčerke. Kmalu so prihiteli na pomoč sosedje, a napadalci so med tem že pobegnili v noč. Družina se je komaj pomirila, posebno hudo pa je trpela 4-letna hčerkica.
Napad je bil seveda prijavljen oblastvom rn ljudstvo pričakuje, da bodo napadalci kmalu izsledeni. Vzrok napada je politično sovraštvo.
decembra 10.671 milijonov din, to Je ca 651 milijonov več nego pred enim letom. V
nasprotju s prejšnjimi leti, ko je ves prirastek odpadel na državne denarne zavode (Državno hipotekarno banko in Poštno hranilnico) so lani pričele naraščati tudi vloge pri ostalih bankah in hranilnicah. Naraščanje vlog pri državnih denarnih zavodih je postalo počasneje. Pri državnih denarnih zavodih je znašal prirastek vlog v primeri s 1. decembrom prejšnjega leta le 159 milijonov din nasproti 263 in 327 milijonom v prejšnjih dveh letih. Stanje vlog pri državnih denarnih zavodih in pri ostalih bankah in hranilnicah kaže v primeri s prejšnjim letom naslednje spremembe (v milijonih din):
stanje hranilnih vlog pri državnih pri ostalih
zavodih bank. in hran. skup. 1. dec. 1935 1954 8186 10.120 1. dec. 1936 2113 8558 10.671
+ 159 + 392 + 551
Medtem ko je znašal prirastek hranilnih vlog pri državnih denarnih zavodih 159 milijonov, beleži statistika pri ostalih bankah in hranilnicah zopet prirastek v višini 392 milijonov. Seveda pa se ta prirastek nanaša predvsem na velike denarne zavode, 'ki so uspešno Izvršili sanacijo. Pripomniti je tudi treba, da v statistiki niso upoštevane kreditne zadruge.
Naraščanje prometa
V lanskem letu se je povečal tako železniški, kakor tudi pomorski in rečni promet. Železniški promet se je po številu nato-vorjenih vagonov povečal v primeri z lanskim letom za 3.9%, v primeri z najslabšim letom 1933. pa je bil večji za 10%. Rečni promet je bil lani posebno velik zaradi velikih prevozov žita ter je v primeri s prejšnjim letom narasel za 36%; pomorski promet pa se je po številu v luke došlih ladij dvignil za 5%. V zadnjih letih so za razvoj železniškega, pomorskega in rečnega prometa značilne naslednje številke (prva kolona označuje število na železnicah natovorjenih vagonov, druga kolona tonažo v morske luke došlih ladij, tretja kolona pa promet državne rečne plovbe v tisočih prevoženih tonskih kilometrov):
rečni 515.300 511.700 707.400 547.400 743.000
število natovorjenih vagonov je zadnja leta počasi naraščalo, vendar še precej zaostaja za letom 1929. ko smo dosegli največje število natovorjenih vagonov. Nasprotno pa opažamo pri pomorskem in rečnem prometu napredek nasproti letu 1929., kar je pač v zvezi z okolnostjo, da se danes v zunanji trgovini v mnogo večji meri poslužujemo vodne poti kakor leta 1929. Pomorski promet je po Številu natovorjenih ladij naraščal vse do leta 1931, potem je dve leti nekoliko zaostal, od leta 1934 pa se zopet stalno dviga, tako da je bila lani tonaža v luke došlih ladij 2e za 29% večja nego v letu 1929.
VtaSava 82.00, BudbnpeSta 96, Atene 3.90 Bukarešta 3.25.
Efekti
Zagreb Državne vrednoto: vojna Skoda 387—388, 4»/, agrarne 51.75—512.50, 6»/. dalm. agrarne 68.50 den-, 6% begluške 70.50 den., 7*/, tavest, 87.75—88, 7-/# Blair 79.26—80, 8% Blair 89.25—90; delnice: PAB 196—197, Trboveljska 245—257.50, šečerana Osijek 192—200, Dubrovačka 300—375, Jadranska 400—460, Oceania 250 den., Narodna šumska 25 bL, Danica 39—46, Osiječka ljevaonica 185 bi.
Beograd. Vojna Skoda 387—388 (387), 6»/. begluške 71.26—71.75, TU inveet. 87.50 den., 7*/, Drž. hip. banka 94.50—96, 7»/. Blair 79.25—79.50, 8*/» Blair 89—90, Narodna banka 7240—7450, PAB 199 den. (196.50).
Blagovna tržišča
trro
4- Chicago, 8. februarja. Začetni tečaji: pieniea: za maj 134.25, za julij 116.50, za sept. 112.50; koruza: za sept. 95.875.
+ VVinnipeg, 8. februarja. Začetni tečaji: pšenica: za maj 128.50, za julij 123.50, za sept. 112.25.
+ Novosadska blagovna borza (8. t. m.). Tendenca nespremenjena. P*enjea (78 kg): baška, s renska 154 _ 156; slavonska 155
—	157; banatska 151 — 155; baška Potiska 160 — 162. 0ves: baški, sremski slav. 113
—	117.50 Ri: baška 137 50 _ 140. Koruza; baška in sremska 78 — 79: banatska 76 _ 77' srem6ka sušena, par. Indija 87 — 88 Moka: baška m banatska Og< in >Ogg< 237.50 — 247.50; »2c 217.50 — 227-50; >5< 197.50 — 207.50; >6« 177.50 _ 18750; »7c 150 -160; >8< 106 — 110- Otrobi; baSki, bauatski 89 _ 91. Fižol; baški beli brez vreče 225 235.
NOVA
GUMIJASTA PETA
#
povlla elastičnost hoje. pbepbeči
ponošene pete.
zelo trpežna in poceni.
>JGOSL IZDELEK.
Sokol
Kulttk za Sokolski doni
Šmartno pri Litiji, 8. februarja. Sokol v Šmartnem, ki je izšel pred leti iz matičnega litijskega Sokola, prav lepo I in prekoračenje ceste v drugi kot pravokot
H P111 i f Tmflmn Irroenn ctairkio^a n. f tSf
PALMA>
GUMIJASTA PETA
Policija opozarja pešce in vse lastnike vozil
Ljubljana, 8. februarja.
Zaradi vedno čestejših pritožb s strani avtomobilistov, voznikov in kolesarjev, da pešci ovirajo redni vozovni promet, ker ne izpolnjujejo predpisov, ki urejujejo cestni promet pešcev in izpostavljajo sebe in druge pasante največjim nevarnostim, se prebivalstvo opozarja na predpise čl. 102 občega cestnega reda in §§31, 32 in 33 mestnega cestnega reda. Po teh predpisih je uporaba vozišča za pešhojo prepovedana in smejo pešci uporabljati le za nje določene hodnike, kjer pa teh ni, le sktajna roba ceste. Zabranjeno je postajanje po hodnikih
		Promet
	železniški	pomorski
1929	1,700.600	14,970.000
1933	1,378.200	16,418.000
1934	1,401.700	17,375.000
1935	1,458.600	18,362.000
1936	1,515.000	19,297.000
deluje. Imamo krasno stavbisče na Ustju, ki leži na najbolj solnčnem prostoru Smar-ske doline. 2e več let uporabljamo lastno letno telovadišče, kjer imamo postavljeno že tudi garderobo. Pretekli mesec pa smo začeli kuluk. Uravnavamo stavbisče za novi Sokolski dom. Bratje Sokoli so se odzvali pozivu in so obljubili tudi nadaljnje sodelovanje pri kuluku, ki se bo vršil večkrat tedensko. Mimoidoči se pohvalno izražajo o sokolski požrtvovalnosti, ko vidijo naše marljive člane, kako vihte krampe, odmetavajo z lopatami zemljo in jo odvažajo v samokolnicah.
Prepričani smo, da bodo naše delo podprli tudi vsi ostali bratje in sestre iz domačega kraja in okolice. Pred leti smo začeli nabiralno akcijo. Nekateri so zapisali in že takrat plačali svoje prispevke, drugi pa so se zavezali, da bodo poravnali zneske ob začetku dela.
Za Sokolski dom imamo tudi če zbranega precej materiala. Opeko smo kupili od bivše litijske predilnice, ki je ustavila obrat in so jo pred leti podrli. Vso potrebno opeko smo zvozili na stavbisče. Na stavbišču imamo že tudi ostali stavbeni material.
Le sokolska zavest in skupno sodelovanje bo uresničilo dolgoletno željo naše doline po strehi za naša društvo.
Naše gledališče
DRAMA
Začetek ob 20. uri.
Torek 9.; ob 15. RePoštev. Dijaška predstava- Cene od 14 do 2 Din. Sreda 10.: Na ledeni plošči- Red A. Četrtek 11; Simfonija 1037. Premierek abonma.
*
Premiera igre v 11. slikah, ki sita jo sp:* sala Kaufmann in Edna Ferber bo v četrtek. >Simfor.ija 1937* predstavlja prerez skozi sodobno življenje in razkriva nairaz ljčneiše usode, izmed katerih doživj vsak« tekom dejanja svojo dramo. Delo je doseglo v Ameriki in na evropskih gledaliških odrih rih tekom naikrajšega časa rekordno števiio predstav in senzacionalne uspehe. Delo je zrežiral ing. StuPica. V njem sodeluje ves dramski ansambl. Predstava bo za premfer, ski abonma.
OPERA Začetek ob 20. uri.
Torek 9.: ob 20. Navrhanka. Opereta. Izven. Sreda 10.; Hovanščina. Red Sreda. Četrtek 12-: Baletnj večer Red Četrtek.
17. t m. bo v operj proslava lOOletnice smrti A. Puškina z novo postavljeno >Piko-vo damo« T J Cajkovskega. katere deianje je posneto po noveli slavnega ruskega pesnika. V reku tega jubilejnega leta sta predvideni še novo postavitvi »Evgemja Otijegi« na-? j,n »Borisa Godunova«. ki s<ta takisto Posnet; po njegovih pesni'tvah.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE
Torek. 9.: Dr. Sreda, 10.: Zaprto.
Četrtek, 11.: Dežela smehljaja. Premiera. B.
Naša lanska produkcija zlata — 137 milijonov din
Naša produkcija zlata se je zadnja leta znatno povečala. To je deloma pripisati otvarjanju novih rudnikov, deloma pa našim deviznim predpisom, po katerih se mora vse zlato, ki ga naši bakreni rudniki pridobijo iz surovega bakra (četudi v inozemstvu) izročiti naši Narodni banki.
Lani je naša produkcija zlata dosegla že 2744 kilogramov; če računamo kilogram čistega zlata 50.000 Din, tedaj je znašala vrednost te produkcije zlata 137.2 milijona Din. V letu 1935 je znašala produkcija zlata 2444 kilogramov, v letu 1934 pa 1174 kilogramov. Povečanje produkcije znaša nasproti prejšnjemu letu 300 kilogramov, rra^proti 1934 pa 1570 kg.
Največji del produkcije odpade na bakreni rudnik v Boru Iz bakra borskega rudnika so lani pridobili v inozemstvu 2080 kg zlata (prejšnje leto 1952 kg) v vrednosti 104 milijone Din. Produkcija ostalih rudnikov (Sv. Varvara pri Peku, Neresnica pri Ručavem in Trošnik pri Fojnici v Bosni) pa je znašala 664 kg (prejšnje leto 49* kg) v vrednosti 33.2 milijona Din. Produkcija teh rudnikov se je povečala predvsem zaradi tega, ker sta rudnika Neresnica in Trošnik pričela obra tovati šele v teku lanskega leta.
Gospodarske vesti
— Predsedstvo Zveze trgovskih združenj za dravsko banovino je imelo v petek v Celju svojo plenarno sejo. Vodil jo je prvi podpredsednik g. Ferdo Pinter, ki je s po» sebnim zadoščenjem pozdravili predsednika Združenja trgovcev za Maribor-okolico g. Kostanjška in oba delegata celjskega me-slnega združenja g. Mastnaka in g. Jagodica. Kakor je znano, sta ti dve združenji pred leti izstopili iz zveze. Nesoglasja so sedaj v glavnem odstranjena in se bosta obe zdrus ženji v kratkem zopet vrnili v zvezo, tako da bodo v zvezi zastopana prav vsa združenja. Na seji so odobrili proračun za tekoče leto v višini 144.000 Din- Predsednik mas riborskega okoliškega združenja se je zahva lil za pozdrave m je izjaivil da bo na prihodnjem obenem zboru tega združenja sam stavil predlog glede ponovnega vstopa v zvezo Pričakovati je, da bo podoben sklep nas pravflo tudi celjsko združenje- Na 6eji so razpravljali tudi o načrtu zakona o cestnih fondih jn se je zveza izrekla za avtonomne banovinske cestne fonde.
= Povečanje našega izvoza v Nizozemsko. Proti koncu tedna se bodo v Beogradu pričela trgovinska pogajanja z Nizozemsko. Sestal se bo mešani nizozemsko-jugo-slovenski odbor, da Izravna nesoglasja, ki so se pojavila pri izvajanju trgovinske pogodbe z Nizozemsko. Narodna banka za-enkiat ne daje nikakih dovoljenj za uvoz kontroliranih izvoznih predmetov iz Nizozemske. Naše prizadevanje gre za tem, da Nizozemska poveča uvoz našega blaga, da si ta na ta način zasigura izvoz svojega blaga v Jugoslavijo. V Beograd je že prispel načelnik nizozemskega trgovinskega t ministrstva g. Spirenburg, poleg tega pa se
mudi v Beogradu nizozemski pooblaščeni minister dr. Hubrecht, ki je akreditiran na našem dvoru. V prihodnjih dneh pričakujejo še druge nizozemske strokovnjake. Uvedba uvozne kontrole je lani y drugI polovici leta že pripomogla k temu, da se je naš izvoz v Nizozemsko precej povečal. Lani smo v to državo izvozili za 64.7 milijona blaga, medtem ko je v prejšnjem letu znašala vrednost izvoza komaj 15.5 milijona Din. Naša trgovinska bilanca z Nizozemsko pa je bila lani navzlic temu Se vedno pasivna. Iz Nizozemske smo namreč lani uvozili za 68.0 milijona Din blaga (prejšnje leto za 64.5).
— Naš dolg v inozemstva na Podlagi lan: ding obveznic. Kakor je znano, smo od oktobra 1932 plačevali v inozemstvu kupone naših posot.l le v majhnem delu v devizah, za ostalo vrednost kuPonov pa smo imetnikom izdali takozvane »funding« obveznice. V teh petih letih smo v Franciji izdali za 450 milijonov frankov funding obveznic; če te obveznice računamo po stari zlati pariteti, kakor to zahtevajo Francozi (v nedevalviranih frankih) tedai znaša nominala teh obveznic v naši val uit j 1300 milijonov Din. Vrhu tega smo v teh letih izdali za 6.95 mi s ILiona dolarjev in za 38.600 funtov takih funding obveznic- Nominalna vrednost vseh teh funding obveznic znaša torej 1609 milijonov Drim. Seveda pa je malo verjetno, da bi v frankih izdane obveznice plačaj Po stari zlati parHetj. Ce upoštevamo današnjo vrednost franka, tedaj se gornji dolg zniža za preko 300 milrjonov Din.
Borze
8. februarja.
Na ljubljanski boazi sta se med oficiel-nimi tečaji okrepili devizi Newyork in London in tudi ostali oflcielni tečaji so bili nekoliko višji. V privatnem kliringu so se trgovali avstrijski šilingi po 8.00, medtem ko za angleške funte ni bilo tečajev. V zagrebškem privatnem kliringu so se trgovali avstrijski šilingi po 8.00 (v Beogradu po 7.95), angleški funti po 238 in grški boni po 31.50. NemSki klirinški čeki stanejo v Ljubljani 12.50, v Zagrebu 12.43 in v Beogradu 12.3915.
Na zagrebškem efektnem tržišču se je vojna škoia ponovno nekoliko okrepila in je prišlo do prometa najprej po 387 in pozneje po 388 (v Beogradu po 387) Tudi v oralih državnih papirjih je bila tendenca čvrsta in so bili zabeleženi zaključki v 7°/» investicijskem posojilu po 88, v 7*/» BlaL rovem posojilu po 79, nadalje v delnicah PAB po 196 (v Beogradu po 198.50), v delnicah šečerane Osijek po 195 in ▼ delnicah Danice po 40.
I*eviz«
Ljubljana. Amsterdam 2389.90—2404.50 Berlin 1754.03—1767.91, Bruselj 736.20— 741.26, Curih 996.45—1003.52, London 213.16—215.22, Newyork 4332.26—4368.57, Praga 203.04—204.48, Pariz 152.14—153 24 Trst 228.44—231.53.
Curih. Beograd 10, Pariz 20.38, London 21.4225, Newyork 437.8750, Bruselj 73.8750 Milan 23.0250, Amsterdam 239.80, Berlin 176.10, Dunaj 78.60, Stockholm 110.45,
Sokol Zidani most je preteklo nedeljo Polagal svoj letni obračun. Otvaril je lepo uePedo zborovanje starosta br. Razpotnik. ki se je spomnili prvega Sokola Nj. Vel. kralja Petra, kateremu so zbrani bratje in zaklicali trikrat sokolski: »Zdravo-<: Po izčrpnih poročilih funkcionarjev, iz ka* tenih je bilo razvidno marljivo društveno delovanje, je bila izvoljena nova uprava, kj si je nadeja težko nalogo, da orje ledino za Petrovo petletko, na čelu br. Rudi 2e-leznik. Ostale funkcije pa so prevzeli naslednji braitje: Podstarosta br. šijiamec Tone, tajnik br. Grebenšek Edo, blagajnik br. Re-beč Ivan. pnosvetar br. Česen, matrikar br-Zavašnik Rudi, arhivar in knjižničar br. Strniša Marjan, gospodar br. Polak Tone. načelnik br. Gala GojLmir, načelnika ses. Kokotec Zefka; v ostailj odbor pa še bratje: Arhar Tone, Jenko Robert, Stebina Ivan, Brus Slavko, Lenari Benjamin, Girrmšič Dra« go, Brlisk Tine, Petkovšek Mihael. Skok Alfonz, Kolenc Florjan, šoper Rudi. Skerbi" nek Franc, Ahlin Stanko- Po dalj&i debati o izvedbi Petrove petletke ta po 6estavi letnega proračuna je bilo zakiljučeno res lepo uspelo zborovanje z iskreno željo, da
bj zrnje PacHo na rodovitna tla. _ Občni
zbor Savezne strelske druzjme Zidani moet. pa je bil 3. januarja. Vodil ga je predsednik br. Razpotnik. Poročila funkcionarjev eo bila izčrpna in so pokazala, da v preteklem letu družine zaradi raznrh ovir ni mogla ta« ko delovati kakor bj morala. Ima pa dobro strelišče T dobro betonirano zaklonsko jamo in letos si namerava zgraditi še leseno barako. Razveseljivo je, da je na novo pristopilo 15 članov- Izvoljena je bila naslednja uPrava; predsednik br. Srečko Razpotnik, podpredsednik br. Zeleznik Rudi, tajnik br. Brliek Tine. blagajnik br. Javonšek, načel* nk mladinskega odseka br. Strniša Marijan, odborniki Pa bratje; Brtoncelj, Zelič. Brus, Trebše in Vrhovec-
ni smeri na drugo stran ceste. Po hodnikih ni dovoljeno prenašanje velikih zavojev in predmetov, ki bi po svoji obliki ali vsebini ovirali promet ali ogražali osebno varnost in varnost imetja drugih pasantov. Istočasno pa se opozarjajo tudi vsi lastniki motornih in drugih vozil na točno izvajanje predpisov glede vožnje, razsvetljave vozil, brzine, na upoštevanje postavljenih mednarodnih znakov itd. Lastniki oziroma vozači motornih vozil morajo imeti strokovni izpit za upravljanje vozil in morajo imeti poleg listin za vozilo pri sebi vedno tudi dokaz usposobljenosti (spričevalo o opravljenem šoferskem izpitu) in vozniško izkaznico. Upra\'a policije bo po svojih organih nadzirala točno izvajanje navedenih predpisov, proti kršilcem pa postopala po zakonu.
Smeh ni greh!
OPREZNOST
Janezek pogleda v kuhinjo. Vidi mamo, ki sedi vsa utrujena za mizo. »Ali si zelo trudna, mamica?« »O, pa še kakol Še roke ne morem premakniti.«
»O, potem ti bom pa takoj povedal, da mi je padlo vseh dvajset jajc na tla.«
POIZKUŠNJA
»Prosim vas, gospod lekarnar, poizkusite tale prašek. Ali je sladkor?c »Ne, prav nič sladko ni...m »O, potem je pa imel moj mož prav, ko Je rekel, da mora biti strup za podgane.«
DOBER ODGOVOR
Francoski kralj Ludovik XIII. je nekoč potoval po deželi. V majhnem mestu ga je nagovoril domači župan. Nagovor pa se je precej zavlekel in minister, ki je spremljal kralja, ga je hotel hitro prekiniti. Zato je segel županu v besedo:
»Po koliko pa se pri vas prodajajo osli?« je vprašal.
»Če so vaše velikosti, pridejo na 10 to-Oslo 107.65, Kobenhavn 95.65, Praga 15.27 i l ar jev« je vljudno odgovoril župan.
Radio
Sreda 10. februarja Ljubljana 12: Orkectralna glasba (plošče). — 12.45: Vreme, poročila — 13: Cas, spored, obvestila — 13.15: Ruske duhovne pesmi (plošče). — 14: Vreme, borza. — 18: Mladinska ura: Spoznajmo glas bila (pihalni in godalni kvartet) — 18.20: Ročna dela: Preprosta vezava knjig (g. Miroslav Zor). — 18.40: Pomen rudar-1 va za naše narodno gospodarstvo (univ. prof. inž. V Gostiša). — 19: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila — 19.30: Nac. ura. 19.50: šahovski kotiček — 20: Ivan Pregelj: Prešernov pogreb (V Ernavs) — dramatska slika, izvajajo člani rad. igralske diružine. — 20.45: Orgelski koncert g. Franza Schuschnigga iz Celovca (prenos iz ljubljanske stolnice) — vmes pevske točke s isipremljevanjem klavirja in harmonija, poje g. Roman Petrovčič, spremljata gdč. Gnjezda Melita (klavir) in g. Kaškarov (harmonij). — 22: Cas, vreme, poročila, spored — 22.15: čajkovskij: VL simfonija (plošče).
Beograd 17.20: Orkestralen in pevski koncert — 19.50: Komorne skladbe — 20.10: Lahka godba in p las. — Zagreb 17!l5; Klavirske skladbe — 20: Plošče — 20.30: Puškinov veier — 21.15: Prenos iz Ljubljane — 22.20: Ples. — Praga 19.30: Cajkovskega opera »Bvgen Onjegin«. — 22.25: Plošče. — Varšava 19.45: Zborovsko petje — 20.10: Poljske pesmi — 20.45: Ghopinova glasba — 21: O morju — 22.15: Plošče. — Dunaj 12: Plošče — 16.05: Klaisična vedra glasba — 17.05: Koncert solistov — 19.35: Koncert dunajskih simfonikov — 21.30: Iz starih časov. 22.20: Plošče. — Berlin 18: Vedra glasba 19^15: Koncert solistov — 20.45: Iz operet in zvočnih filmov — 21.15: Krokar&ki kabaret — 22.30: Lahka godba in ples — . Miinchen 18: Orkester — 19: Spevoigra. 20.45: Orkestralen koncert — 23: Iz Berlina — Stuttgart 18: Kakor Berlin — 19: Spomin na Dickensa — 20.45: Glasba baroka — 21.30: Koncert Haydnove glasbe. 22.30: Iz starih in novih operet — 24: Nočni koncert.
Vremensko poročilo
Meteorološkega zavoda ljubljanske univerze
7.	februarja
Ljubljana 7. 762.8, 4.0, 75. SE1, a —, — ; Maribor 7. 761.0, 1-0, 80. NW2, 5, — —; Zagreb 7. 761.7. 5.0, 60. NW2, 10, —, —; Beograd 7. 759.0, 3-0, 90. \VNW2, 10, dež,
10.0;
Saraievo 7. 702.7, 0.0, 95, O, 10, dež, 3.0; Skopi je 7- 755.5, 5.0. 95, 0, 10, dež. 0-2; Kumbor 7. 754.3, 130, NE3. 10, dež, 3.0; Sp'it 7. 756.6, 8.0, 50, ESE8. 10, dež, H.O; Rab 7. 759.1, 6.0, 60. O, 5, dež, 1-0.
Temperature; Ljubliana 11-2, 3.6; Mari« bor 12.0 1.0; Zagreb 12.0, 4.0; Beograd 17.0, 3.0; Sarajevo 15.0- 0.0; Skoplje 6-0 4.0; Kumbor __, 10.0; Split 120. 7.0; Rab —, 40.
8.	februarja
Ljubljana 7. 754.0, 4.4. 80, Wl, 10, dež, 1.3; Maribor 7. 751-0. 2.0, 80, SE2 9 _ —; Zagreb 7. 753.4. 3.0. 80. WNW3, 9, dež 0.5; Beograd 7. 756.1, 2-0, 80, ESE3, 10, — —; Sarajevo 7. 758.0 —1.0, 95, 0. 10, —. —; Skoplje 7. 760.5, —40. 95. O 5, —, —; Kumbor 7. 759.1, 6.0, 70. ENE3, 6, _ —; Split 7. 757.4, 7.0, 60 ESE3, 7. —, —; Rab 7. 754.8, 7.0. 60, S7, 10, —, —.
Temperature: Ljubliana 8.2. 3-0; Maribor 8.0, 4.0; Zagreb 9.0. 3.0: Beograd 8.0, 0-0; Sarajevo 10.0. —1.0; Skoplje 9.0, —4.0; Kumbor —, 6.0; Split 11.0, 6-0; Rab —, 5.0.
Madrid izpraznjujejo
Mogočna sirena
Švedski imženjer Harald Ekman je rzamll v Stockholmu motorno sireno, kj jo je sli* Sati v daljavo 8 kan. Na razdaljo 50 m povzroča to silno »glasbilo« pri vseh poslušalcih znake prave morske bolezni.
Po svoji učinkovitosti je ta sirena 14krat močnejša od vseh, ki so jih izdelali doslej. Na daljavo pol km prebudi tudi najbolj trdne zaspance. Strokovnjaki jo smatrajo za doslej najpopolnejšo svarilno napravo za prj mer letalskih napadov. Preizkusili eo jo tu* di na Angleškem, v Londonu so jo v najbolj neugodnih vremenskih razmerah, ob polnem cestnem trušču in vetru z brzino 10 m na sekundo jasno slišali na daljavo 8 km. Sirene te vrste izdelujejo zdaj že na veliko.
Trije rdegl maršafl
Naslednik Rudolfa
Valentina
Zaradi neprestanih bombnih napadov na Madrid je začela španska vlada evakuirati prestolnico, ženske in otroke odvažajo s tovornimi avtomobili v zaledje.
Zgodovinski plesi v maskah
Tragična maškarada na francoskem dvoru — Surova šala Petra Velikega *— Zgrešen domislek carice Ane — Zgodba pravega „Plesa v maskah" — Maškarada pred
vojnim pshodom
Navada mask se je pojavila v poedinik primerih že v 14- stoletju in sicer na Francoskem. Splošna moda pa je Poslala šele v 16. im 17. stoletju. Tedaj se .ie razš„ri}a tudi na Angleško in Italijo nekoliko manj v Nemčijo.
Tu gre izključno za obrazme maske, ki so jih nosili; v vseh letnih časih Ln baje zato. da bi obraz čuvale pred vremenskimi vplis vi. Ta vzrok je prvotno bržkone tudi obstajali- Krinke so.bile z črnega, s svilo podloženega žameta ali atlasa, z dvema odprtinama za očj in so krile o-braz do nosa, dočim so bila usta in brada prosta. Nosili so j'h najrajši na a lic j ali v gledališču, včasih tudi v družbi- Seveda so Postale kmalu plašč za galantne in nevarne Pustolovščine, skrivalnice za ljubimce in zarotnike. Ob velikih javs n;h slavnostih se je maski kmalu pridružilo tudj posebno oblačilo, torej to, kar danes skupaj imenujemo »masko« in kar je za nas neločljivo zvezano s pojmom pusta.
Pod varstvom krink se je posebno na velikih dvornih svečanostih zgodla cela vrsta tragičnih ali tudi veselih dogodkov, ki jih je tudj zgodovina zabeležila v svoje anale. Eden najbolj prvih Plesov v maskah se je vršil na francoskem dvoru pod vlado Karla VI-, 29. januarja 1393. Ta prireditev se je končala s strašno katastrofo. Kralj, njegov brat, vojvoda Orleanski itn razni dvorjan; so se pojavili preoblečeni v »divjake«. Imeli so na sebi obleke \x prediva in so v njih za_ piesali ples s Plamenicami. Nesreča je hotela. da se je vojvoda Orleanski kralju preveč približal s piamenico. Predjvo se je vnelo in zagorelo in preden so se mogli ljudje osvest.ti, eo »divjaki« goreli kakor plamenice. Sest vitezov je pri tem našlo smrt. Kralja jc rešila Prisebnost njegove les te. vojvodinie Berrvjske, ki je vladarja hitro ovila s svojim širokim plaščem, taiko da so se plameni zadušil-;. Kralj, ki se je že prej nagibal k otožnosti, je postal po tem dogodku Se bolj žalosten. Prepovedal je za svojo deželo rabo mask, pa se je ta navada po njegovi smrti sPet obnovila.
Najbolj surove šale z maskami so s; dovo. lili ruski vladarji. Znamenita je slavnost, na kater, je dal Peter Veliki v svojo zabavo j.n zabavo svojih gostov ob neokusnem ro; ganju poročiti dva pritlikavca, moža in ženo po nekem popu- Pozimi 1. 1717 si je dovoli} posebno šalo s hčerko nekega malot-ruskega grofa, Elizabeto Razumovsko. Dekle ie r>:lo vzgojeno prav tako strogo, kakor je bLla naivna. Car jo je povabil na Ples v maskah, k; naj bi se vršil med samimi dama mi. Elizabeta je prišla na carjevo željo pre^ oblečena v maloruskega pastirčka im je bila edina moška maska med samimi ženskami. OePrav se ie eud>ia velikim Postavam neka? terih nia^k. se je ves večer zaupno in dobro zabavala z njimi, dokler niso končno kriinke padle in je v svojo grozo zaPazila, da je sama, med samimi moškim; _ član; polka
Preobraženskega. Car je opazoval prizor iz svoje lože j.n se je smejal na vse grlo. Toda plemstvo je stvar sprejelo z ogorčenjema in car je bil prisiljen, da je dal dekle poročili z najodličnejšim članom tega Polka-
Carica Ana si je izmislila »šalo«, s kate* ro se je hoiela maščevati nad nekim nezvestim ljubljencem. Ta šala pa se je popolnoma ponesrečila ;.n je padal smeh po carici sami. Carica je dala na masikiiranem plesu s silo poročiti tega ljubljenca z masko, za kalero bi se morala skrivat; prav za prav stara perica. Ko je mož tej svoji ženi doma Potegni! krinko z obraza, je zagledal pred se-boi dražesten obraz. Perica je bila namreč bolna im ker tudi ni poznala pravih caričiw;h namenov, je poslala namesto &ebe na ples svojo nečakinjo-
Najbolj tragičen je bil menda tisti Ples v maskah, ki se je vršjj v noči od 16. na 17. marca 1792 v s-tockhoLmskii operi. Ta ples je dal raznim pesnikom in skladateljem, kakor Scribeu. Auberju in Verdiju, snov za njihova dela. Bil ;e to ples. na katerem so umoril; švedskega kralja Gustava III. Med plemstvom se ie bila prot; njemu organiziraš la zarota, k; ga je obsodba na smrt. Stot"
Avtomobilska tvornica na kolesih
Te dni odpošljejo v Abesinijo tri velike tovorne avtomobile, ki jih je izdelala milanska tovarna »Fiat«, in sicer nalašč za službo v tej deželi. Ti tovorni avtomobili so prav za prav popravljalnice motornih vozil na kolesih. Dva voza predstavljata delovno enoto, ki ima postelje za dvajset delavcev in vse potrebne stroje in priprave za popravljanje in popolno preureditev motornih vozil vseh vrst, tretji voz je delavnica zase, in sicer za lažja popravila, pa za prevažanje delavcev.
Vsi trije vozovi skupaj predstavljajo pravo avtomobilsko tovarno, ki ima med drugim vse potrebne rekvizite za šotorno taborišče 50 delavcev, hidravlično stiskalnico z zmogljivostjo 50 t in motorni žerjav. ** 3000 kg.
nika Anikastroma, katerega je bil krali osebno razžalil, so iizbrali, da to sodbo izvrši. Kralja so bili njegovi prijatelji sicer Posvarili, pa je vseeno odšel na ples. Ko se je pr.kazal, mu je grof Horn položil roko na ramo z besedami: »Dober dan, lepa maska«. To je bilo dogovorjeno znamenje za Anekar stroma, ki je nato v kralja ustrelil. Kralj Pa je umrl šele 12 ur pozne;e in je še lahko pri polni. zavest; seslav;! svojo oporoko in določil regentstvo za svojega nedoraslega sina- Anc-karstrom je končal naslednji mesec na morišču
Nekj sloves si ie pridobil tudi Prvi ples v maskah, ki ga je priredi] Friderik Pruski ob nastopu svojega vladanja Veliko ljudi Je prišlo na ta ples in vse je bilo v vzhičenein razpoloženju. A še Preden je večer minil, ie kralj izginil im z njim večina častnikov. Friderik je biil v največjj tajnost; odšel na pohod v Šleziio, ki ga je bil priPravljal že dolgo časa.
Mnoge ameriške žene še danes žalujejo za svojim nekdanjim ljubljencem, pred leti umrlim filmskim igralcem Rodolfom Valentinom. šele pred kratkim je ta igralec dobil, kakor vse kaže, svojega naslednika. To je Robert Taylor, malik vseh nedoraslih deklet Zedinjenih držav. Taylorja so pred kratkim povabili, da bi sodeloval na neki svečanosti, ki so jo za dobrodelne namene priredili v vvashingtonski palači državnega predsednika. Mladi mož je tu kakor včasih kakšna filmska diva izjavil, da se bo dal poljubovati, seveda bo vsak poljub veljal določeno vsoto, ki pojde za dobrodelni namen.
ženski svet se je te prilike poslužil v najširši meri. Ko je Taylor ostavil oder, sta bila njegov obraz in frak vsa rdeča od barvila za ustnice. Ves utrujen je hotel izginiti. Prej pa so mu njegove oboževalko še odnesle belo ovratnico, ki so jo raztrgale na kose, da bi imele kakšen spomin na ta večer.
Psi na Angleškem
Na Angleškem imajo po neki novi statistiki »kron 4 milijone psov- Povprečno pri; de na vsako drugo angleško gospodinistvo po en Pes. Posebno dosti psov imajo člani kraljeve družine in tj so te žival; tudi najbolj popularizirali.
Vorošilov, Tuhačevski in Bliicher, na katere se naslanja Stalinov režim
Pogubonosna igralnica
Goljufije pod plaščem tujskega prometa — Afera Bosel
Kakor znano, so v Avstriji v zadnjih časih dovolili osnovanje igralnic v raznih krajih. Postale naj bi privlačnost za tujski promet in prvotno je bilo domačinom prepovedano, da bi v teh igralnicah zapravljali svoj denar. Lansko leto pa se je ustanovilo društvo, ki je dobilo pravico dobro situiranim in neomadeževanim domačinom dobavljati dovoljenje za igranje.
Nato se je zgodilo več primerov, da so domačini izvršili samomor, ker so zaigrali svoj denar, nekateri med njimi pa so zaigrali celo denar, ki so ga bili poneverili v podjetjih, kjer so bili nameščeni. Pravkar se je spet zgodilo, da se je v manjšem mestu ubil ravnatelj neke elektrarne, ker je bila neka nameščenka tega podjetja po-neverila visoko vsoto in jo potem izgubila v igralnici. Nameščenka je potem tudi izvršila samomor.
Koliko prehodi človek na dan
Povprečnik napravi 13 km pota, gospodinje pa še več
Ameriški statistični urad je dal preiskati, koliko kilometrov napravi človek povprečno na dan in kateri poklici se lahko v tem pogledu najbolj pobahajo. Rekord
Orjejo, da bodo lahko sejali . • •
Za španskim bojiščem nadaljujejo kmetje svoje običajno sezonsko delo. Bratomorna vojna jim ne sme vzeti vsakdanjega kruha
Razprava o kolonijah |
Nemški poslanik v Londona von Ribbentrop, ki je pozdravil zadnjič angleškega kralja s hitlerjevskim pozdravom, je baje prinesel v London konkretne predloge za razpravljanje o kolonijah
Filemon in Bavcis našega stoletja
V Bariju se je zaključila idila, ki spominja na starogrško pripovedko o File-monu in Bavcidi. Sedemdeset let sta vzdržala zakonca Palmierija v lepi slogi drug poleg drugega, someščani so ju spoštovali zavoljo njiju vzgledne ljubezni in dobrot-ljivosti. Pred nekoliko dnevi sta oba obolela za hripo. Poklicala sta duhovna, ker sta čutila, da gre z njima h koncu. In nekoliko ur po zadnji spovedi sta tudi v resnici istočasno umrla.
imajo, kakor je bilo pričakovati, pismo-noše, kajti ti opravijo po 35 km na dan. Sledijo zdravniki, ki nimajo lastnega avtomobila, in ki morajo potem prehoditi povprečno 30 km na dan.
Poklicne plesalke preplešejo na dan povprečno 8 km, dočim opravijo navadni plesalci le po 2 km na večer. Povprečen človek prehodi na dan okrog 13 km, gospodinje, ki hodijo same nakupovat, napravijo še 2 km več. Gospodinje prehodijo samo v svojih stanovanjih na leto okrog 3000 km in to velja za današnjo dobo, ko imajo na razpolago vsakovrstne tehnične pripomočke, ki jim delo in hojo v gospodinjstvih olajšujejo. Včasih so morale gospodinje prehoditi še dosti več.
Ljudska sodba v Ameriki
Nov primer linčanja se je pripetil v Ab-bevilleu v državi Alabami. Velika množica ljudi se je zbrala tam pred kaznilnico in se polastila navzlic srditemu odporu paznikov nekega 221etnega črnca, ki so ga bili okrivili, da je bil posilil belo dekle. Ljudje so ga zvlekli na kraj, kjer je bil to izvršil, in so ga obesili na drevo. Njegovo truplo so potem z neštetimi streli lz samokresov dobesedno preluknjali.
Nova komedija pisatelja Hauptmanna
Iz Berlina poročajo, da je nemški dramatik Gerhard Hauptmann napisal novo komedijo v verzih, ki obravnava doživljaje srednjeveškega ljubezenskega pevca Ulri-ka Liechtemsteinsikega. Hauptanann predstavlja tega pevca kot sporedno pojavo dona Kihota, kot moža, ki je večno zaljubljen, a se mu koprnenje nikoli ne uresniči.
Slike za sto milijonov frankov
V Parizu so prodali na dražbi slovito galerijo slik bankirja Weilla ki je obsegala dela vseh velikih mojstrov 18. stol. Iztržili so zanjo 100 milijonov frankov.
Čevljar jeva sreča — čevljarjeva nesreča
Pognal je pol milijona Din v enem letu
žalostno se je končala sreča szegedin-skega čevljarskega mojstra Štefana Far-kasa, ki je pred letom dni kot lastnik četrt inske srečke državne loterije zadel 60.000 pengov. Ta denar je zapravil v manj nego letu dni.
Mož si je v največjem szegedinskem hotelu najel najprvo razkošno stanovanje in je potem povabil vse svoje prijatelje na veliko gostijo. Prišlo jih je 110 oziroma jih je dal z avtomobili pripeljati v hotel in jih je tudi z avtomobili poslal domov.
Pogostil jih je kneževsko. Poten se Je opremil. Kupil si je dva kožuha, 12 parov čevljev, ki jih je menjaval po trikrat na
Političen sestanek v Milanu
Turški zunanji minister Ruždi Aras (levo) in grof Ciano, ki sta se v Milan« dogo* tftfc^ala s fiolitičnih odnošajih med Balkansko avezQ {g ItglJjn
dan, Sest oblek, tri tucate »raje ln dve Zlati uri, ki ju je nosil vedno pri sebi. Mož je imel tudi starega sovražnika, nad katerim se je hotel maščevati. Tega je dal deloži-rati, nato je kupil njegovo hišo. Ko je videl, da gre denar h koncu in Je imel v žepu samo še 1000 pengov, se Je odpeljal v Budimpešto in je začel igrati pri konjskih dirkah. Iznebil se je na ta način še zadnjih 600 pengov. Potem je poskusil z rejo perutnine. pa se na to stvar ni razumel in kmalu je stal brez beliča v žepu. Sedaj se je vrnil v svojo čevljarsko delavnico.
Takšni primeri so prisilili avstrijsko javnost, kakor tudi oblasti, da so se začele zanimati za ozadje igralniških obratov. Pri tem so prišle na dan zanimive stvari. Ugotovili so, da je zgoraj imenovano društvo izdajalo dovoljenje za igro vsem interesentom brez razlike, tako da so mnogi mali nameščenci in obrtniki izgubili veliko denarja, pa tudi poneverjenega denarja, med tem ko so igralnice s svojo centralo v Baden-Badnu vred polnile svoje blagajne.
Neki dunajski list pa je prišel sedaj še z novo senzacijo na dan. Izrekel je namreč domnevo, da glavni ravnatelj družbe, ki vzdržuje igralni. Frehringer, mož, ki pre jema uradno i j00 šilingov mesečne plače, sploh ni glavni delničar družbe, za kar se izdaja, temveč samo mož, ki skriva za svojim imenom pravega glavnega akcijo-narja, ki ni nihče drug nego prosluli »mednarodni« finančnik Bosel, tisti Bosel, ki je sedaj zavoljo vsakovrstnih sleparstev v preiskovalnem zaporu.
Boselovo ime je dovolj znano. To je mož, ki je bil med svetovno vojno navzlic svoji mladosti — ob začetku vojne je štel komaj 21 let — eden glavnih dobaviteljev avstrijske armade in ki je stopil s 30. letom na čelo tedaj vodilne avstrijske Unionbanke. Znano je, kakšne škandale je v avstrijskem gospodarstvu potem povzročilo njegovo delovanje pri tej banki. Avstrijska poštna hranilnica je po zaslugi njegovih transakcij izgubila 110 milijonov šilingov, tedanji finančni minister Ahrer je smatral za potrebno, da pobegne zavoljo uloge, ki jo je igral v tej zadevi, v Havano. Bo-sla pa so lansko poletje zavoljo sleparskih poslov spravili v zapor. Vsekako je značilno, da se njegovo ime pojavlja spet v zvezi z aferami avstrijskih igTalnic, ki skrivajo svoje posle pod plašč tujskopro-metnih koristi.
Iz Berlina v Pariz
Dosedanji angleški poslanik v Berlinu, sir Erie Phipps, je premeščen v Pariz. Fran-- cozf pozdravljajo v Phippsu svojega dobrega prijatelja in diplomata izrednih izkušenj
Lutka za poročno darilo
V Zedinjenih državah je zbudila veliko ogorčenje poroka, ki se je izvršila v mestecu Sneedvilleu v državi Tennesseeju. Tam se Je poročil 221etni kmečki sin Charles Jones z neko 91etno deklico po imenu Windstead. Starši se poroki niso upirali in ker se Je našel tudi potujoči pridigar, ki je poročni obred izvršil, ni bilo zaiko-nite ovire, ki bi ta zakon preprečila. Kot poročni dar je Jones svoji premladi ženi daroval — lutko.
Zločinci s Kajnovim znamenjem
Uprava kaznilnice v Lampasasu v državi Teksasu si je izmislila učinkovit pri. pomoček, da bi kaznjencem preprečila beg. Vsak novi jetnik, ki pride v ječo, da bi tam sedel več nego dva tedna, dobi posebno znamenje, in sicer mu nos namaže jo z neko svetilno snovjo. To moderno Kaj. novo znamenje se da odpraviti z neko ke-
ki ja 8Qbda Moo&ini&i vspsA
ANEKDOTA
Degssova Slikarska delavnica je bila prazen prostor. Ko ga je nekoč neki časnikar obiskail in ga vprašal, zakaj ne okrasi sten z lastnimi deli, je menil mojster z nasmehom: xSe hočejo danes kupiti kakšno mojo dobro sliko, morajo plačati že kakšnega pol milijona frankov. Razumeli boste, da si takšnih šal ne morem privoščiti.«
VSAK DAN ENA
»Nu, kako ti je kaj všeč moja fotografija?«
»Sijajno! Takšna, kakor si tam, bi morala MU X r.eanici.$ g
VftOlegs Humor«!
K nI tar ni pregled
Masaryk v slovenskem prevodu
V oprema, ki ee uvršča med najlepše inozemske Izdaje Masarykovih spisov, je »Naša založba« (Čini Vidmar) v Ljubljani izdala celoten slovenski prevod memoarske in izpovedne knjige T. G. Masaryka »Sves tovna revolucija«. Leto dni po srbskohrvat-skem Prevodu (v biblioteki >Kosinoe«> Beograd) smo torej dobilj še slovenski prevod obsežnega spisa, ki mu gre med obiiLno mednarodno liiteraturo o svetovni vojni eno prvih mest. Kajt; — to moramo takoj pouda3 ritj — Masarykova »Svetovna revolucija« ni samo pričevanje enega izmed neštetih politikov, ki so bili kakorkola udeleženi v veliki zgodovinski drami 1914—1918- S sve* tovnega vidika in kot izrazito memoarski spis so na pr. vojni 6Pouiiini LloJda Georgea, R. Poincarea, W. Churchilla, A. Kerenskega in še nekaterih tehlnejše Pričevanje o svetovni vojni Ln pomembnejši dokument] za njene bodoče zgodovinarje, kakor je knjiga T. G. Masarjrkova. Toda s tem je do malega vrednost njihovih spisov izčrpana. Ma* sarykov spis pa nna pomen in vrednost das leč "preko gole dokumentarnosti.
»Svetovna revolucija« je v 6vojem me-moarskem delu pričevanje moža, ki je bil svojemu narodu Mojzes v najusodnejših letih njegove zgodovine, im to, da ga je pri" vedei v svobodno državno življenje, je de* jim je, ki Po svoji zanimivositi presega državniške izkušuje Llo>*da Georgea, Poincarea in drugih. Masarykovo politično udejstvo-vanje v veliki vojui je pojav zase, ena izmed smelih, heroičnih akcij, kakršne so mo* goče samo v prelomnih dobah. Zato pričevanje takega politika Po svojem pomenu za sodobnike im zanamce odtehta dobršen del ostale memoarske Literature: spomine politikov, vojskovodij jn strategov starih držav-T. G- Masaryk ni zaman dal svoji knjigi naslova »Svetovna revolucija«. Kajti njen Po* zorni čitatelj se kmalu prepriča, da so _lu zreiišča na pojave in probleme mnogo širša in globlje kakor pa pri Lioydu Georgeu, čeprav je le-ta državnik imperija, ki sega na vse celine.
Ta širina in globina Masarykovih vojnih spominov je dana z onimi Poglavja »Svetovne revolucije«, v katerih se izpoveduje Ma* *va,ryk kot osebnost, kot mislec in ideolog demokracije. Sredi današnjih dramatičnih bojev med načeli narodne svobodne lin človeškega dostojanstva in totalitarnimi avto" kracijanij raznih inačic in barv dobivajo ta poglavja Masarykove »Svetovne revolucije« prav posebno vrednost. Danes, 15 let po prvi izdaji tega spisa, sicer ne moremo potrditi nekaterih Masarykovih optimističnih pogledov v bodočj razvoj Evrope in v nadaljnjo usodo demokracije. Stojimo sredi smotrne* ga ojačevauja politične, socialne in kulturne reakcije, ki se bori zoper temeljna načela, kakor" jih izpoveduje v svoji knjigi T. G. Masaryk. Nihče ne more z gotovostjo dogle-datj končnih oblik mogočnega boja z de« mokratjčnimi in prosvetljenimi načeli, ki so v defenzivnih pozicijah nasproti radiikalizmu desnice in levice. Toda slehern izmed nas l>o čitai vedno znova, čeprav ne brez melanholičnega občutja, tiste 6trani Maeairy* kove »Svetovne revolucije«, na katerih veliki ideolog sodobne demokracije zagovarja humaniteto. demokracijo in enakovrednost malih narodov in na katerih utemeljuje borbo zoper despoti jo vse vrst, Poudarjajoč socialne kulturne pravice povprečnega človeka. Tu čutimo logično utemeljenost, prepričevalno razumnost njegove koncepcije in verujemo, da se bo človeštvo moralo vedno znova vračati na to pot in da. so vse zmage reakcionarnih režimov, V6i triumfi nasilja im laži, samo Prehoden pojav v ves
koviti m neuničljivi borbi človeštva za svobodo, resnico in pravico.
»Svetovna revolucija« T. G- Masaryka ni samo document humain v najvišjem pomenu besede, marveč je tudi ena najznačilnejših aPologij demokracije v V6ej evropski književnosti, resmoben in temeljit -plaidoyer malih narodov in zatiranih plasti zoper ce-zarski despobizem in zavojevalnii imperializem, knjiga zrele politiične modro3ta in nenavadno tehiten učbenik za vse, ki čutijo Potrebo javnega 'delovanja. »Svetovna revo* lucija« je v politični literaturi ena redkih knjig, ki lahko dvignejo politiki ugled in ceno, ker jo spreminjajo v instrument najvišjih vzorov im smotrov človeštva.
V »Svetovni revoluciji« najde čitatelj poleg spominov tudi obilo razmišljanj o pojavih in vprašanjih, ki se z njimi nenehno srečuje. Da omenimo samo nekatera: Na str. 44. označuje M- odnos med rimskim imperi* jem im katolicizmom, na str. 51. se bavi z vatikansko politiko, na str. 172. načenja razglabljanje o boljševizmu in komunizmu, na raznih mestih se bavj s slovanskim vprašanjem, na str. 327. in nadaljnjih razpravlja o odnosu med filozofijo im politiko, na str. 338 Piše o smislu svetovne vojne, na nadaljnjih straneh formulira svojo filozofijo zgodovine in prehaja h karakterizaci-jd nemškega mišljenja na osnovi filozofije, glasbe in leposlovja, na str. 353 razvija zanimivo idejo o psihološki zvezi med samomorom in nemškim militarizmom, na str. 356. zače* nja celo poglavje o problemu umora in samomora v moderni literaturi, nakar prehaja h krizj sodobnega človeka. Obsežno se bavi z narodnostnimi in manjšinskimi vprašanji, razglablja v vrsti poglavij načela in metode demokracije, piše o čeških siPorih za filozofijo zgodovine in razvija svoje misli o socialnem pomenu religije in cerkve ter o potres bi razumne ločitve cerkve od države.
Masarykovo delo je spisano v njegovem značilnem slogu, ki ga je v »Molčanju l Masarykom« (slov- prevod dr. O. Berkopca) tako srečno karakterizir&l Karel Čapek. Je to slog pisatelja, ki ima za seboj dolgo znanstveno prakso in tudi nenavadno obsežno literarno kulturo, a noče Presenečati z ničemer, zlasti ne z dvomljivimi globinami nejasnega pisanja. Ponekod dobivajo njego-vj' jaani, logični, stvarni stavki aforistično zgoščenost in udarnost, na pr. »Majhnost ne temelji v geografiji, pač pa v ljudeh, v značajih, v običajih«. »Potrpljenje je garancija humanitete« i. t. d.
Jugoslovanski, posebej še slovenski čifta* telj bo vzel Masarykovo knjigo v roke s posebnim zanimanjem, saj bo v nj,i našel v celih poglavjih in na mnog h straneh odmeve bojev za našo narodno usodo, spomine na naše Politike v emigraciji, oris problemov, ki 60 iih z vzajemno pomočjo reševali Če" hosilovakj m Jugoslovani. Sami spomini vo* dijo bralca po mnogih deželah: skozi Rim in Ženevo v Pariz, pa v London, v Petro-grad in Moskvo, odtok v Vladivoetok in v Tokio, iz Japonske pa v Washington, Chica-go in drugam. Že zaradi same geografske obsežnosti in pisane scenenije nas m'ka in zanima življenjska zgodba priletnega profesorja, ki se je sPremenil v zarotnika in je v tej misiji prepotoval tri celine, propas gandno iu organizacijsko rušil cesarsivo, v katerem je bil njegov oče kočijaž na habsburški graščini in se naposled vrnil kot prezident osvobojene narodne države na grad, v katerem so nekoč bivali Habsbur-žanii.
Slovenski prevod »Svetovne revolucije« je priredil dr. Ferdo Kozak. Str. 520, cena v platno vezanemu izvodu Din 180-) —o.
Baletna premiera v operi
Ne moremo 6i misliti, da bj ne biii obe najspontanejšj in najprirodnejšj umetnosti, glacba in ples v svojih početkili ozko povezani. Saj sta zvok in kretnja še danes neposredni izraz hipnih vnanjih in notranjih vtisov. Kaj torej druži obe umetnosti, kj se medsebojno izpopolnjujeta ali vsaJ zvesto hod.ta druga ob drugi skozi vse umetnostne epohe?
Ton in dah sta prva vez ter obenem osnovna elementa glasbenega m naravnega življenjskega valovanja. Ritem je posledica stalnega toka v tem enotnem, organičnem kretanju, metrum so le enakomerno ei sledeč-; členki v njem. Spajanje tonov nam ustvarja melodijo z njeno dinamiko; krets nje pa se spajajo v gibanje, čigar valovanje ustreza naraščajoči in pojemajoči energiji. Tei drugi vezi je Ples pridružil še tretjo, ko je. doppevši do zrelejše samostojnosti zadel na problem prostornosti. Večglasje, razgibanost v polifonji. predvsem pa zvok harmonij so odprli plesu nove možnosti. Pa tudi nepričakovane omejitve!
Po zunanji Platj je bi>ia klasična jn tudi poklasična harmonija — da se strokovnej* še izrazim — navezana na kaaenco. S tem je v oblkovnem oziru oklenila ples v mar-sikako spono kljub prizadevanju slednjega, da pretolmačenje glasbenega izraza ne sme irnetj za osnovo le vzporednih učinkov, tem več tudj izmenjane. Sicer bi ena in druga umetnost izgubile na samostojnosti. Saj more plesalec razumeti in pretolmaoiti glasbo aktivno pa tudi Pasivno, torej z agiranjem ali reagiranjem. Tej formaln omejitvi se pridružuje s prodiranjem romantike v glas* bi vsebinska Naturalizem v izražanju dospe do pravega tonskega slikanja, torej do takih — rekel bi konkretnih — ilustracij, da je sodelovanje vsake druge umetnosti nepotrebno, če celo ne moti-
Schumanovi »Metuljčki«, lahni kot puh, kažejo v mnogem, kar je v prvi opazki Po-
vedanega. Rimski-Korsakovega samonikla »Šeherezada« pa krepko potrjuje drugo, če* prav daje šele naslutiti ekstiremne izrastke te smeri.
Gospod Froman to pot ni posege/I v tisto glasbo, od katere si obetamo najboijših rezultatov. Sodobna, glasba je razbila staro kadenco, dualiistično razmerje med tenko in dominanto in ustvarja zvočne komPlekse (viseče, lebdeče akorde), ki 6 svojim eteričnim značajem brišejo ozke meje prostornosti. Povratek k oblikovni povezanosti in uglajenosti pa je rodili sadove, ki jih ne moremo le naznaoiti z neoklasicizmom, tems več kažejo voljo, približat; se apolinskemu idealu glasbe. Tem več možnosti bo imel k diomizij&kemu nagnjeni ples, da 6e na tej objektivistični osnovi neomejeno uveljavi.
Sobotni baletni večer je potekel nadvse živahno. Poživil ga je izredno temperamentni koreograf in režiser g. Froman, ki je bil z go. Pavšič-Bravničarjevo solist v »Šeherezadi«, podani v obliki klasičnega Plesa. Orne* njeni eolisitkj se je pridružil v »Metuljčkih« baletni mojster g. Gol o v itn v interpretaciji na način klasičnega baleta, hrupnim Boro" dinovim »Polovskim plesom« Pa je poleg solistov in ostalega baleta še operni zbor s petjem Pripomogel do orgiastičnega učinka. G- Froman je žel kot rež;ser in plesalec mnogo odobravanja. Pokazal je visoko stop njo glasbenega razumevanja, izdelal vse do podrobnosti na posameznikih im grupah ter jih zlil v pestiro celoto, mojstrsko stopnjujoč učinek do bakanalnega viška (Šeherezas da, Polovski plesi). Nič manj niso ugajali intimno Podani »Metuljčki«, ki v instrumen-tacijj komponista Baranoviča ne izgubljajo svojega nežnega, ponekod hudomušnega zna raja.
Orkester z g. dr. Švaro na čelu je opraviJ levji delež ter M po dirigentovi zaslugi v nepretrganem kontaktu z odrom. Bilo je dovolj dobrega muziiciranja!	P. S.
Koncert Vaše Prihode v Ljubljani
Ime češkega vuohn&kega virtuoza V&Se
Prihode pridobiva dnevno na dobrem zvoku in že ga štejejo _ upravičeno — med vrhove sodobne violinske umetnosti. Zato ni čuda, da so njegovi koncerti v Ljubljani, — doslej je že večkrat poset« naše mesto — deležnj kar največje pozornosti s strani naše Publike, saj predstavljajo večere* ob katerih se Ljubljana vsaj za hip približa umetniškemu utripu velemest.
Tudi petkov koncert Vaše Pžihode v ve* liki dvorani Filharmonične družbe je bii popolnoma razprodan. Spored, kj si ga je bil vintuoz izbral za te. večer, ie kazal očito tendenco odmika od zgolj virtuozme sestave sporeda ter je dal mnogo Prostora stilistični in čustvena interpretaciji. Na prvem mestu Dvorakova Sonatina oP- 100, vplivana v malem že po ameriški skladateljevi dobi. V štirih zgoščenih stavkih je dal Dvorak v to delo svoje najboljše moči: melodična iznajdljivost je v njem ne le sveža, temveč tudi izbrana in izčiščena v okusu, ritem vedno znova vžigajoč, forma dogr.ana in dožis veta. Violina sama ni obravnavana virtuoz* no, toda izdatno in v smislu 6vojega izraza; tako je le prav, da uživa ta skladba prav posebno Pozornost med violinisti. V&Ša Pfi-hoda je vložil vanjo obilo prave pristne češke muzikantnosti. temelječe seveda na suverenem obvladanju vseh tehničnih komponent.
Več vjrtuoznosti Je prišlo do veljave v Bachovem Adagiu iin sledeči fugL To delo. kakor vse Bachove skladbe za violino, ni prav za prav napisano iz duha jn zmožnosti tega godala, temveč skladateljeve zahteve znatno prekaša volumen in izraznost instrumenta. Zdi se kakor da bo razneslo gosli, toliko je v teh kompozicijah miselne in ar* tistdčne napetosti; zato so tudi uspele vse transkripcije teh del bodi6i za orkester, v katerem morejo šele prav priti do veljave vse latentne skladateljeve inteneije — ako jih prav razumemo danes. Vsekakor pa tvo^ rj izvedba takega dela za virtuoza Pravi brus in preizkušnjo prvega reda; no, nj 6e bilo baiti. da je Prihoda ne bi prestal zmagovito.
Spet bolj pomaknjen v realnost je Mozart, ki je bil zastopan e koncertom v g*
dura, fivabnim, svežim delom, pokom tar nosa, pa tudi nežnosti fa notranje zasanja-nostL Navedene tri v etike točke eo tvori« le Prvo Polovico, boljšo polovico sporeda.
Sledili so aranžmaji izpod prire*Weljske* ga peresa umetnika samega; Čajkovski, Pa-ganini in Rihard 9trause eo prispevali k temu svoje originale. Cajkovskega romanca je pač zelo znana skladba, ki ▼ violinski priredbi ne more več dosti pridobiti; Paganrni je že sami zabelil svoja dela z več ePodtak-ljivosbmi v pogledu tehnične izvedbe kot imvenoije; najbolj posrečena teh priredb je bila gotovo adaptacija slavnega valčka iz opere »Kavalir z rožo«, ki je vanj položil avtor vso svojo prilagodljivo iznajdljivost, prireditelj pa nunogo svojega nenadkridjive* ga poznanja goslaških umetnosti. Bazzimjev »Ronde des lutins« je priljubljeno efektno delo, ki ne manjka na violinskem repertoar ju, ne da bi zaslužilo sicer v kompozicij* skem oziru bogzna kako uvaževamje; napisano je spretno, gladko tekoče ter nudi ne-broj prilike virtuozu, da se izkaže v nevap ljjivem zaupanju v uspeh- Tudi tokrat je vžgalo delce v vzorni, ne le brezhibni, tem* več vprav faecinirajoči izvedbi m umetnik je moral na nenehajoč aPlavz dodajati še in še; Beethovnov,; koračnici je sledila Schu" mannova »Sanjarija«, tej Schubertov »Ave Marija« in 6lednjdč Dvorakova »Humoreska«, same znane skladbe v odličnih priredbah raindh aranierjev, dela ki tvorijo železni repertoar dodatkov vseh violinskih virtuo-rov.
V&ša Prihoda je virtuoz redkih kvalitet Poznal« smo ga že od poprej kot mojstra tehnike prvega reda im izrednih odlik. Sedaj smo ga lahko vzljubili tudi kot umetni* ka-interpreta, kj se zna poglobita v duha iizvajame skladbe in ki jij da zažareti v pravom blesku. Odveč bi bilo, da pišem še na-daljsne eloge njegovemu tokratnemu našlo* pu v Ljubljani; dovolj bo, ako ponovimeno-dušno s poslušalstvom izraženo željo, da nas čim preje zopet poseti dn nam nudi nov večer izbrane in dognane umetnosti.
Krivično bi bilo, ako prj tem pozabim na pianista Otona Graefa, ki je violinista spremljal ne le diskretno in verno, temveč ki je podal tudi v 6vojo izvedbo to'iko ljubezni, razuma jm sloga, da eta tvorila oba umetnika leiPo. zlito celoto, kakor jo zahteva do kraja dognana interpretacija. L. M. Š-
P O R T
Zakon o športu v splošni razpravi
V nedeljo je bila v ministrstvu važna konferenca o športa, na kateri so zastopniki vseh prizadetih ustanov spet odklonili sedanji načrt. — Nova konferenca
bo 14 dni kasneje.
V nedeljo je bila v zvezi z znano resolucijo saveza športnih savezov z dne 4. t. m. v ministrstvu za fizično vzgojo konferenca glede zakona o upravi telesne vzgoje, ki so ga, kakor znano, vse naše športne organizacije a limine odklonile.
Konferenco je otvoril minister dr. Rogič, ki je v daljšem govoru naglašal pobude ministrstva pri izdelavi tega načrta kakor tudi splošne državne in nacionalne potrebe, ki same po sebi zahtevajo čimprejšnje uveljavljemje takega zakona. Minister je najbolj poudaril, da ta konferenca ni imela službenega značaja, temveč le namen, da bi se vsa številna športna vprašanja rešila v sporazumu s predstavniki današnjega športnega pokreta v državi Ministrstvo niti od daleč ne želi, da bi izvedlo nekaj brez konzultiranja športnih forumov in nikakor noče, da bi izšel zakon o športu brez sporazuma s športnimi savezL
O načrtu zakona se je nato razvila obširna razprava, v kateri so nastopili številni delegati naših vrhovnih športnih organizacij SSS in olimpijskega odbora kakor tudi posameznih strokovnih športnih savezov in planincev ter Sokola. Vsi delegati so bili
enodušno mnenja, da predlagan! nafirt ne ustreza stanju našega športnega pokreta in ga je treba v številnih točkah vzeti v delo s popolnoma drugačnih vidikov. Značilno je, da se je s tem stališčem strinjal tudi zastopnik saveza Sokola kraljevine Jugoslavije. Po končanih govorih teh zastopnikov je še enkrat obrazložil potrebo uzakonjenja dela na športnem polju načelnik v ministrstvu Aračič, ki je predvsem naglasil, da je treba to delo današnjih športnih organizacij spraviti v sklad z vprašanji telesne vzgoje naroda sploh. Delegati so nato podrobno proučili posamezne določbe novega zakona, slednjič pa je bil sprejet sklep, naj se vsem interesiranim krogom da možnost, da bodo še enkrat pismeno obrazložili svoja stališča in stavili svoje predloge. V ta namen je bil izbran poseben redakcijski odbor, ki se bo dne 22. t. m. spet sestal v Beogradu in dokončno redigiral ta načrt. V ta odbor so bili razen zastopnika ministrstva, načelnika Aračiča izbrani še Macanovjč za SSS in JOO. dr- Gavnvnčič za SKJ, dr. Mohr za JTS, Kosta Hadži za JNS, general Djukič za IOO, dr. Pretnar za SPD in dr. Ciril Pavlin za JZSS.
Svetovno akademsko prvenstvo — brez Jugoslovenov
Predzadnji dan na V. svetovnih akademskih zimsk ih igrah v ZeHu am S&e — v soboto — je bil na sporedu stafetni tek na 6X5 kun. Tehnični rezultati tega tekmovanja so bili naslednji: 1. Norveška 2:34:50. 2. Nemčija 2:35:07, 3. Avstrija 2:39:31. Tem trem štafetam sta sledili šel^ stafet-i Italije i« OeŠkoslovaSke. Norvežan.;, bo prišli do zmape prav za prav zato, ker so nemški tekači zgrešili progo.
V nedeljo je bil zaključek s skoki V tej disciplini so se na prva mesta »vsedli« trije Norvežani (SodlMit, Eje jn Prix), četrto mesto pa je pripadalo Avstrijcu Dellekartfm V akademskem hokejskem turnirju je bil končni vrstni red naslednji': 1. Madžarska, 2. Češkoslovaška in 3. Avstrija. — V skupni ooeni po vseh disciplinah je bjla najboljša Avstrija s 122 točkami pred Norveško s 106 jm Nemčijo z 80 točkami-
Jugoslovenska akademska smučarska organizacija v Ljubljani nam je poslala zaradi obvestitve javnosti in opravičila, zakaj se je letos V. svetovno akademsko prvenstvo prvič vršilo brez jugoslovenskih akademikov, dopis, v katerem pravi med drugim:
»Naši akademiki-smučarji, ki so se prav pridno pripravljali za V. svetovno akademsko prvenstvo od 1. do 8. t. m. v Zellu am See, so bili primorani v zadnjem trenutku odpovedati udeležbo naše akademske ekipe na tej veliki mednarodni prireditvi. Vse tehnične in materialne priprave za to ude-
ležbo so bile v rokah JASO, ki se je resno lotil dela, pa žal ni dosegel onega uspeha, ki ga je potreboval in zaslužil.
Po številnih prošnjah in intervencijah pri ministrstvu za telesno vzgojo, ki je zagotovilo kredit v znesku 30.000.— Din in s tem zasiguralo nastop naših akademikov na tem prvenstvu, je bilo odobrenih le 5.000 Din, kar je vsekakor premalo in končno tudi ta
denar Se do danes nt prispet. Začudeni nad takim postopanjem in tolikim pomanjkanjem razumevanja na odločilnih mestih smo odposlali v Zeli am See dokončno odpoved.«
v neka) vrstah
V Pragi se je v nedeljo pozno zvečer končalo tekmovanje za evropsko prvenstvo seniorjev v umetnem dranju, pri katere-rem sta atartala tudi Jugoslovena Tuma in dr. Schwab, člana ljubljanske Ilirije. Dokončni red je bil naslednji: 1. Kaspar (Avstrija), 2. Sharp (Anglija), 3. Tertak (Madžarska). Naša dva zastopnika sta zasedla 13. (dr. Scwab) in 14. mesto (Turna).
Na mednarodni skakalni tekmi v Celovcu, o kateri je včeraj brez končnih rezultatov poročalo »Poni Jutro«, je zasedel prvo mesto Avstrijec Bradi s 331.1, drugi je bil Nemec Kraus s 330.6, tretji pa njegov rojak Korner s 325 točkami Plasmana edinega našega udeleženca Ljubljančana Bevca po dosedaj razpoložljivih virih še nismo mogli ugotoviti
Postani In ostani član Vodnikove družbe!
Smučarski izleti na Komu!
V dneh od 14. do 21- t. m. priredi SPD v domu na Koran;. (Planina na Kraju). 1520 m, amučaireke Mete v vseh smereh, na vrhove in prelbode v območju prostrane Kamne. Izleti se bodo prirejali dnevno fo donna na Koma,- na Konjsko sedlo pod Mejo, okoli Koka in pod Podrto gora če® planino Gov-nač n« Mahavček, čez Križ pod Bogatin, po G racij! na Lanževico, čez Lepo Komno na Kai m Triglavska jezera, joi Hribariee in- na Ovčarijo. En dam je določen za vežbanje obratov na stnmrinah, o tehniki smučanja ee bo pa poučevalo praktično na feietuh prav teko tudi o mazanju im orijentaciji Kamne. Smučanja fn vežbamja dnevno od 5 do 7 nr-(Hribariea 9). Pogoj za udeležbo je popoln obvladanje plužnih obratov. S seboj v n hrbtnik kože za vzpon, očala, kapo preko uše«, dva para rokavic, rezervna jermena in imaže. Odlhod udeležencev je v soboto 13. ali v- nedeljo 14. t. m. zjutraj do poetaje Bi-strica-Bohiinjsko jezero, dalje z avtom do hotela Zlatorog. Nosači v hotelu. Vodja izletov g. K veder J. Prijave sprejema in daje informacije pisarna SPD v Ljubljani palača Viktorije in pa direktno v dom-u na Kamni pošta Bohjnjska Bistrica, Objave obvezne.
Akademski športni klub objavlja, da eo tekme za državno akademsko smučarsko prvenstvo v toku na 12 km, ki bi se morale vršiti 11- t. m. na Rakitni, zaradi neugodnih snežnih raTanor za nedoločen čas odgodene.
S. K. Ilirija. Prihodnja redna plenarna seja bo v četrtek ob 20.30 v posebni sobi restavracije Slon. Načelniki sekcij naj predložijo proračune in ostale podatke, zahtevane v zadnji okrožnici — Smučarska sekcija ima na razpolago prijavnice in izkaznice za sarajevski smučarski izlet. Kdor se zanima zanje, jih dobi med 18. in 19. uro v klubski sobi kavarne Evrope. Istotam se dobijo tudi navodila, ki so potrebna za ta izlet. Člani, ki nimajo še potrjenih odnosno podaljšanih 6aveznih legitimacij za leto 1937., naj oddajo te legitimacije nujno pri blagajni kavarne Evrope. Za stare legitimacije je treba priložiti znesek 5 Din, za nove pa 10 Din.
Vremenska poročila
Zveze za tujski promet'v Sloveniji, Ljuib Ijana, Tujsko-prametne zveze v Mariboru, Jugoslov. zimsikojsportnega saveza, Slovenskega planinskega druživa 8. t. m. Ob 7. zjutraj.
Rateče: —1, oblačno, 30 orena.
Planica: —3, oblačno, zapadni veter, 4S arena, mala tn srednja skakalnica uporabna, drsališče uporabno. Sneg se ponuja-
Kranjska g°ra: —3, barometer pada, oblačno, mirno, 25 arena, samkališče uporabno.
Vršič, Krnlda: 100 snega.
Pokljuka: —3, 7C arena.
Bohinjska Bistrica: .+3, zelo oblačno, 15 južnega snega.
Kofce: 60 srena.
ZAHVALA
Ko nas je za večno zapustila naša nad vse ljubljena, nepozabna soproga, najboljša mamica, sestra, tašča, stara mama, svakinja in teta, gospa
Marija Sekula roj. Vernik
sprejmite našo najiskrenejšo zahvalo vsi ki ste nam v teh težkih dneh stali ob strani in nam lajšali gorje, ljubo pokojni co obsuli s cvetjem, jo v tako častnem številu spremili na njeni poslednji poti ter se z ganljivo pesmijo poslovili od nje.
Neizmerna hvaležnost nas veže na hišnega zdravnika g. dr. Ljudevita Merčuna, ki je dragi pokojnid požrtvovalno lajšal trpljenje v* dolgih letih njene bolezni in ji podaljšal življenje do skrajnih mej.
Maša zadušnica se bo darovala v cerkvi Marijinega Oznanjenja pri oo. frančiškanih v četrtek 11. februarja ob 7. uri zjutraj.
V LJUBLJANI, dne 8. februarja 1937;
ŽALUJOČI OSTALI.



kajti Oscam-M-±acnice dajejo mnogo cenene svetlobe.
UpocoLblJiijie vedno
Dekalumen žarnice
D
----------- _ -------: garancijsko
znamko male porabe v vati h.
a. <efnhti t	2
Spomini efoceCence ffltuftoiovceva
o tn a n
»'Hsoč funtov steriingov! Ali dobro slišim, Jimmy?«
»Seveda, sinko. In Bog nama daj, da bi bilo resnica. »Ne zanesite se na vladarje« — ali na politike, pravi sveto pismo. Nu, tako je ta reč, in mudi se, vsako zapravljanje časa b bilo odveč. A jaz bi jo bal tako prekleto rad mahnil v notranjost te orne dežele!«
»Ali, Jimmy! Neozdravljiv si, bogme da. Tisoč funtov steriingov v roki je več kakor še toliko pravljičnega zlata, ki ne veš, ali ga boš res našel.«
»Kaj pa, če je vse zgolj sleparija? Nu, tako sedim tu sredi poti v Cape to wn, in moja kabina na ladji je bila že naročena — V trenutku, ko si mi prišel naproti.
Anthony je vstal in si prižgal cigareto. »Mislim, da mi je zdaj vse jasno, Jim. Ti pojdeš na lov za zlatom, jaz pa namesto tebe po tisoč funtov. Koliko dobim za to?«
»Kaj bi rekel o 25 odstotkih?«
»Torej 250 funtov ?<
»Da.«
»Velja! In da boš imel za kaj škripati z zobmi, dodam še to, da bi bil šel tudi za sto.«
»A v besedi ostaneš?«
»Seveda. Takoj odrinem — Castlovo družabno potovanje naj vzame vrag. Dobro bo, da si za čas potovanja prilastim tvoje ime.«
Anthony je šel nekajkrat po sobi sem ter tja, in čelo se mu je zamišljeno nagubančilo. »Čuj, Jimmy,« je izpregovoril nazadnje, »Muholovcev je umrl v Parizu. Zakaj pošiljajo rokopis po takem ovinku čez Afriko V London? Zakaj ga ne bi kratko malo zavili in dali na pošto?«
Mc Grath je molče skomignil z rameni.
»Etiketa sicer kraljem in ministrom ne da, in da bi opravili kako reč preprosto in pametno, kakor drugi ljudje,« je Anthoaiy nadaljeval, »toda iz Francije najprej v Afriko in šele potem na Angleško se mi zdi tudi za diplomate nekoliko zamudna pot. Ce ti je hotel Muholovcev po vsej sili nakloniti tisoč funtov, bi bil to lahko storil v oporoki. Povej no, ali si tisto neumnost prebral?«
» Katero neumnost ? «
»Nu, rokopis!«
»Bog nebeški, ne! Cemu naj bi ga pa bral?!«
Anthony se je nasmehnil. »Takšni spomini so že mnogokrat napravili veliko gorja,« je rekel. »Ljudje, ki so bili vse svoje življenje molčečni kakor ribe, si časih privoščijo zabavo, da uganjajo grdobije, ko zdavnaj Zložno ležijo v grobu. Jim-
my, kakšne sorte človek je pa Ml ta grof Muholovcev?«
»Moj Bog, tisto noč je bil močno okajen, drugi dan pa neznansko ljubezniv in vljuden.«
»In ni hleknil prav nič zanimivega, ko je bil okajen?«
Jimmy je nagubančil čeflo in napeto pomislil. »Rekel je, da ve, kje je Koh-i-noor,« je dejal nazadnje.
»Nu, to vemo vsi,« je odvrnil Anthony. »V londonskem Towerju za debelim zrcalnim steklom in železno rešetko in mnogoštevilnimi gospodi v ma-škarah, ki stojijo okrog in pazijo, da ga ne bi kdo sunil. Hm! Ali si zadnji čas kaj pogledal v liste? Baje šušljajo o nekakšni monarhistični zaroti v Koromandiji.«
»Za časnike se malo menim.« je rekel Mc Grath. »Sicer pa Vrban IV. ni zapustil sinu. Mogoče je, kakopak, da se podijo po svetu še kaki bratranci ali nečaki, in junaški, polnokrvni narod Koroman-dijcev se je morda naveličal streljati na predsednike, ko je bil vajen kraljev. Ta hip mi prihaja na misel, da je Muholovcev v pijanosti momljal o nekakšnem kralju Viktorju, češ, da so mu njegovi ljudje za petamL«
»Kaj?« Anthony se ie skokoma obrnil.
»Nu, kaj se tako rr^irjaš,« se je zasmejal Jim. »Kdo je prav za prav ta kralj Viktor? Res kak vladar?«
»Ne,« je obotavlja je se rekel Anthony, »ni vladar.«
»Kaj pa je?«
»Najslavnejši tat draguljev, Jimmy. Neverjeten, vratolomno drzen človek, ki se ničesar ne ustraši. Pariz je bil glavni stan njegove tolpe, a potem so ga prijeli in zašili za sedem let. Zdaj je teh sedem let menda že poteklo. A v kakšni zvezi bi utegnil biti z Muholovcevim, mi ne gre v glavo. Koromandijslrih kronskih draguljev vsekako ni ukradel. Vendar — te marnje v časnikih so nekam čudne. Slišati je tudi, da so odkrili v Koromandiji petrolejske vrelce. Kar sluti se mi, da se neki finančniki zanimajo za to deželico. A rokopisa vse to pač ne zadeva. Veš kaj: mika me, da bi se odpeljal s svojimi 250 funti sterlingov v Koro-mandijo in postal predsednik republike.«
»Zakaj ne kar precej kralj? Saj bi jim lahko natvezel, da si zadnji potomec dinastije Obolovih.*
»Ne, Jim. Kralj moraš ostati do smrti, predsednik pa prevzame svoje posle najdlje za štiri leta. Zabavalo bi me štiri leta vladati v Koromandiji! Veš kaj, Jimmy, nemara ti tvojih 750 funtov sterlingov še poneverim. Ako se vrneš s polno malho zlatih kep, jih tako ne boš potreboval, jaz bi jih pa lahko vtaknil v petrolejske delnice. Bogme, imenitna misel! Kakor hitro dobim denar, jo z br-zim vlakom odkurim v Koromandijo.«
»Tako hitro ne pojde. kakor ti misliš. Imam namreč še drugo naročilce zate,« se je zasmejal Mc Grath.
»Oho! In to poveš šele zdaj?«
CENE MALIM OGLASOM
Po 60 par xa besedo. Din 3.— davka sa vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 3.— za Šifro ali dajanje naslovov plačajo od, ki Iščejo alnžb. NajmanjSt znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi In ienltve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo. Din 3.— davka ca vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 5.— za Šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—» Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 3.— davka ca vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro aH dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratao objave oglasa Din
rngMm^im^m^rm
! »V v-'

Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Oglasnega oddelka »Jutra«
odgovor, priložite
Le, če zahtevate od
$•* v
Vse pristojbine sa male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer ■e zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska
pristojbina Din 5.—.
Vsa naročila in vprašanja, tičoča se malih oglasov, fe naslavljati na: Oglasni oddelek »Jutra", Ljubljana«
Službo dobi
Beseda 1 Din. davek S Din M iJro Ul lajanje na«lovf t Dia. KaJroanjSI uieseJS 17 Dta
Uradnica
fierfektn« inj.govodkinja nemška, arvašk. korespon-dentinja z znanj--m nemške stenografije dobi takoj mesto. Samo prvovrstna sa m os to j na, pridna in resna noč pride v poštev Naslov v vseh ooftl. Jutra.
3374-1
Slugo in inkasanta
sprejme takoj večji zavod. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Oba diskretna«.
2466-1
Pekovski pomočnik
natančen in vesten, dobi »lužbo. Ponudbe na ogl. ®<id. Jutra pod »Izkušen predpečnik«.
2510-1
Samostojno
kuharico
Hfetn. katera h. vodila ku-hinjo v dobro idofr gostil-n.: kot družabnica s eirc-a 30.000 Din gotovine. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »št. 12.000<.
2644-1
Mlado natakarico
pošteno, prikupne tunanjo-fitr, iš?pm za takoj. Dopise ca ogl. odd. Jutra pod šifro »Jfa Štajersko«.
2640J
Boljšo gospodično
mlado, iščemo za pomoč v gospodinjstvu. Ponudbe • sliko na ogl. odd. Jutra pod »Plača Din 400«.
2630-1
Službe išče
50
p";
Hfro ali
V«aka Deaeda davek 3 dajani« naslova B Din. tn <*»»V lg 0>n.
Sobarica
stara 19 let. k; je že 2 leti služila pri boljši družini, želi mesta privatno ali tudi v boljšem hotelu. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
Dekle
srednjih let. vajena vsakega dela tna dobro kutiati in šivati, išče službo k boljši družini v mestu. Ponudbe n3 podrnžnic-o Jutra Jesenice pod »Mirna«
3634 2
Potniki
Beseda 1 Din davek 3 Din ta *ifro »I- dajanje o*«I.tv» 0 Din. Najmanjši tnesek 17 Din
Mestnega
zastopnika
ki je zelo dobro vpeljan pri privatnih strankah — S7>rej'mem za Ljubljano in okolico Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Velik za Siužek«.	2652-5
Prodam
Beseda 1 Din lavek 8 Din &» Šifro ali lajanje -laalova S Din. Najmanjši inesek 17 Din.
Svilene pernate
odeje
nove, poceni naprodaj.
Svete k.
Tvrševa 127 1
2423 6
Plošče in gramofone
najcenejše v največji izberi kupite na razprodaj j» za loga RA7.BERGF.Ft D:jtma tšnova 10 — nasproti hotela »Štrukelj«.	?651 6
lAvta^rnoto
B*i(*la Dtb lavek 8 Din tik Šifro ali dajanje '»štora 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din
BMVV
dvosedežni avto. v iivrst-nem stanju prodam Kenda Ljubljana. Telefon &4-05-
2611-10
StanbMnja
Beseda 1 t...	i>in
za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
2 šivalna stroja
pogrezljiva prodam zaradi odpotovanja. Novi trg4. 5. vrata. levo. pritličje.
•3605-20
frtistMla l>i.'i lavek 3 L>in za šifro a!" dajanj« naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din
Vsakovrstno zlato
Kupuj« oo aa)višjih eenaJi
CERNE - juvelir
LJubljana, VVolfova ulica 1.
12-86
Beseda 1 Din. lavek 3 Du> za šifro ali lajanje naslova a Din. Najmanjši znesek 17 Din.
TVRDKA
A. & E. Skaberne
LJUBLJANA — javlja, da jemlje do preklica v račun zopet
HRANILNE KNJIŽICE Mestne hranilnice In Ljudske posojilnice.
21-16
Bančno kom. zavod
svršuje najboljše nakup in prodajo HRANILNIK VLOG vseh denarnih zavodov za odgovos1 Din 3 znamk — Maribor, Aleksandrova 40.
90-16
Hranilne vloge
Ljubljanske kreditne banke večje zneske kupim: izplača se takoj po najvišji ceni.
A. Planinšek
Ljubljana. Beethovnova nI. 14/1.	84-16
Lokali
. L>.l> Ju vek a Ult» ut Šifro al; dajanje naslova i Din Najmanjši mesek 17 Din
Gostilno
v Savinjski dolini, tik železniške postaje in neposredne bližine cerkve, od dam na račun. V hiši se nafiaja tudi mesarija ki »e ;stot«ko odda Ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod značko »A. B. 500«.
2604-16
Lokal
mesnico, opremljeno, oddam takoj v Ljubljani VII. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
2647-19
Skladišče
oddam. Petrifc, Gosposka 10 2648-19
Delavnico
aii skladišče za mizarstvo, iščem. Ponudbe pod šifro »Brez strojev« na oglasni oddelek Jutra,
2637-19
Beseda 1 Din, davek 8 Din u. Mre alt lajanj« naslova 9 Din. Najmanjil ueeek 17 Din
Trisob. stanovanje
Cigaletova 1,1 (p-j g sodno je) oddam s 1. marcem Vprašati ori hišniku
2375-3J
Štirisobno
stanovanje
celo prvo nadstropje, s kopalnico. loggio, balkonom in vsemi drugimi pritiklina mi oddam i majem v vilii na Mirju — Pojasnila daje dr. Zal ar. Sv. Petna e. 2.
2412-21
Trisobno stanovanje
oddam. Petri-č. Gosposka 10 2640 91
Dvosob. stanovanje
sončn« žče za 1 maj najem nik brez otrok. Stanovanje s plinom Ima prednost, pri tli eno pa ne sprejme-Ponudbe na og! »dd. Jutra pod šifro »Solntev«.
2337-21a
tiesevla L>:u .la v .-k 3 Dll ta 5;fro al; dajanje n^slor« 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din
Opremljeno sobo
strogo sepanrano. takoj oddam. Streliška ul. 22.
2519-23
Opremljeno sobo
strogo separirano, oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
2643-33
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom, oddam. Ilirska ulica. 22. visoko pritličje.	2642-23
Opremljeno sobico
s posebnim vhodom v src diaj mesta, oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
2297-28
Opremljeno sobo
lepo, s [»osebnim vhodom, takoj oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
26R8-23
fte*e<la . Dai lavei. 3 ta šifro ali dajanja !fca*l«v» 3 Din. Najmanjši znesek 17 Din
Izjava
Podpisani izjavljam, da nisem plačnik za dolgove, ki bi jih naredil kdorkoli na moje ime. Oton Christof, Ljubljana. Knafljeva ul 5.
2639-SI
I
K
rajanje pri
„SLAMIČ-u
Na pepelnlco s SLANIKOV VEČER
INSERIRAJTE V „JUTRU"!
Najboljši trboveljski
PREMOG
brez prahu nudi
1. Pogačnik,
trg. s kurivom
BOHORIČEVA 5.. Telet. 20-59.
uspehov Q
na
en oglas
_ „ JUTRU"
□□□□□c
Vas stane posamezna številka »Jutra«, če si list naročite. Vrhu tega pa imate kot naročnik pravico do »Jutrovega« nezgodnega zavarovanja, po katerem izplača zavarovalna družba »Jugoslavija« svojcem smrtno ponesrečenega naročnika
Dotrpel je moj sin
Renat Postojna
Pogreb dragega pokojnika se je vršil 8. t. m. LJUBLJANA—SEŽANA, 9. H. 1937.
Žalujoča mati, sestra
in ostalo sorodstvo.
OBLASTNI ODBOR UDRUŽENJA JUGOSLOVANSKIH NARODNIH ŽELEZNIČARJEV IN BRODARJEV
naznanja celokupnemu članstvu, da je preminul tovariš
KOPRIVEC IVAN
prvi in dolgoletni zastavonoša oblastne organizacije.
Pogreb rajnkega se bo vršil v sredo, dne 10. februarja 1937, ob 16. uri iz Verovškove ulice št. 12 Ljubljana VII, na pokopališče k Sv. Križu.
Vse članstvo pozivamo, da počasti spomin zvestega tovariša z udeležbo pri pogrebu.
Oblastni odbor UJNŽB Ljubljana
Sorodnikom, prijateljem in znancem javljamo tužno vest, da je naš dobri in ljubljeni mož, oče in stari oče, gospod
KOPRIVEC JANEZ
SKLADIŠČNIK DR2. ŽELEZNIC
danes, dne 8. februarja 1937, ob 9. uri po kratki bolezni
t .ui.1
Pogreb blagopokojnika se bo vršil v sredo 10. H. ob 16. uri iz hiše žalosti, Verovškova 12, Ljubljana VII, na pokopališče k Sv. Križu.
MARJETA roj. KRALJ, soproga; FERDINAND, sin; MINKA por. GRAŠIC, hčerka; EMICA roj. SEDOV-NIK, snaha; FRANC GRASIC, zet; MILAN, FRANCI, ANICA, vnuki — ter ostalo sorodstvo.
Prima krapi
graščine Herberstein Krastovce
na pepelnično sredo in odslej vsak petek na mariborskem trgu.
f
V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nas je po kratki bolezni, previden s tolažili sv. vere zapustil in mirno v Gospodu zaspal, naš ljubljeni soprog, oče, stari oče in brat, gospod
ALOJZIJ ČOP
Pogreb blagopokojnega se bo vršil v sredo, dne 10. februarja t L ob 16. uri iz hiše žalosti Industrijska 13.
JESENICE, 8. februarja 1937.
ŽALUJOČI OSTALL
Za&a$ trpite
na bolečinah reumatizma in gihta, če to ni potrebno ? Vzemite >N i b o 1« tablete - Bahovec, katere Vam olajšajo muke. Tudi pri živčnih bolečinah in pri glavo- in zobobolu, kakor tudi pri boleznih prehlada in hripe vzemite *Nibol« tablete Bahovec, pa boste zadovoljni.
Zahtevajte v lekarnah izrecno prave s>Nibol« tablete Bahovec v originalnih stekleničicah 20 tablet din 20.— ali 40 tablet din 34.— z napisom proizvajalca: Apoteka Mr. L. Bahovec, Ljubljana, Kongresni trg.
S. br. 17979/35
<3S
Smrt pleSauosti!

„Morana" pravo čudo!
To dokazujejo mnogoštevilne dnevne zahvale. Odpravi prhljaj, ekce-me in vse kožne neprijetnosti, .fači in hrani lastšče. Takoj ustavi izpadanje las, lasje po-rastejo tudi na plešastem mestu. — Cena steklenici po povzetju Din 40'— poštnina Din T—.
Moderna Kozmetiko Split
„J10RAXA". Diplomirana v Londonu z OF GRAXD PRIX IN ZLATO KOLAJNO.
I Naročniki ,Jutra* so zavarovani za 10.000 Din.
□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□o
Razglas dražbe«
T. 115-58/10 Iz Pireja 9. 3. 1936.
Jadranska plovidba d« d. na Sušaku
daje v prodajo potom javne dražbe:
100 vreč kalofonije v teži kg 10.000
tako kot leži v javnih skladiščih na Sušaku.
Dražba se bo vršila v prostorih JAVNIH SKLADIŠČ na SUŠAKU v sredo, dne 10. marca 1937, in sc bo začelo z javno licitacijo ob 10. uri zjutraj.
Reflektanti se dolžni položiti pri blagajni Jadranske plovidbe najkasneje do 9. ure zjutraj omenjenega dne din 2.000 v ime kavcije, ki se kupcu vračuna pri prevzetju blaga, dočim se ostalim denar vrne.
V izklicni ceni so vsebovani vsi dosedanji stroški obenem s carino. Izklicna cena bo objavljena pri dražbi sami.
SUŠAK, 6. februarja 1937.
Jadranska plovidba d. d«
Urejuje Davorin Ravljenu — Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar, — Za Narodno tiskarno d. d. kot ttekarnarja Fran Jeran. — Za inaeratni del je odgovoren Alojz Novak — Vsi v LJubljani.