primorski dnevnik začel izhajati v Trstu D ' 1945, njegov nS, nik PARTIZANSKI ff*N.K pa 26. novem-C * 1943 v vasi Zakriž nad rii,i nim’ razmnožen na ,'k'°stil Od 5. do 17. sep-‘^bra 1944 se je tiskal G 'skarn' »Doberdob« v §: Pri Gorenji Trebu- do i 18: sePtembra 1944 »Sia maia 1945 v tiskarni on ,^enija<< pod Vojskim pa ldr'ji- do 8. maja 1945 k,- v. osvobojenem Trstu, ka.BMieŠ'!Za,dniaŠtevil" ti7o Je edini tiskam parsek1 DNEVNIK v za-UžnJeni Evropi. TRST Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 Fax 0481/532958 ČEDAD Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Fax 0432/730462 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 1.200 lir - Leto XLVII. št. 139 (13.969) Trst, petek, 26. julija 1991 Vojska ponoči odprla ogenj na hrvaške vasi: devet gardistov mrtvih Na Donavi JA strelja Vedno več neizpodbitnih dokazov, da enote jugoslovanske armade neposredno sodelujejo s četniškimi teroristi - Krvav obračun provokacije s strani vojaških starešin v Vinkovcih OSIJEK — Na včerajšnjo tiskovno konferenco hrvaškega ministrstva za informiranje so prinesli ostanke granate oziroma rakete, ki je bila te dni izstreljena na hrvaške položaje v vzhodni Slavoniji, vendar niso pojasnili, kdaj in kje je eksplodirala in kakšno škodo je povzročila. Še več, hrvaški obrambni minister Šime Džodan je v uvodnem delu več govoril o splošni gospodarski revščini v Jugoslaviji, preveliki zadolženosti, o notranji podobi srbskega in hrvaškega človeka kot pa o novem napadu vojske na hrvaške vasi in položaje hrvaške obrambe, ki je zahteval devet življenj hrvaških gardistov. Če smo prav razumeli ministra Džo-dana, hrvaška stran nocojšnje dogodke na slavonski fronti pripisuje samovolji nižjih častnikov in »vsesplošnemu neredu v vojski, ki ga ne moreta odpraviti ne predsedstvo države ne obrambni minister general Kadijevič. Novosadski korpus je v sporočilu za javnost izjavil, da so Hrvati izzvali topniško enoto, ki je na novosadski oziroma srbski strani, se pravi na levem bregu Donave, in na hrvaški strani v bližini Erduta. Vojska trdi, da so gardisti ob dveh zjutraj streljali na vojšake položaje. Ker pa armada hkrati trdi, da nima ne mrtvih ne ranjenih, je njeni razlagi težko verjeti. Dejstvo je, da so okoli tretje ure zjutraj z vojvodinske obale in z mostu čez Donavo začeli s topovi streljati na hrvaške vasi Erdut, Dalj in Almaš, ki so že od 26. junija med teroristično blokado na vzhodu (Bijelo Brdo) in vojaško blokado na zahodu. Med bombardiranjem učnih centrov hrvaške garde pri Erdutu in Dalju je bilo ubitih devet gardistov, 12 pa huje ranjenih, poleg tega pa so granate močno poškodovale erdutsko cerkev, vinsko klet, ambulanto in nekaj zasebnih hiš. Zaradi blokade so imeli velike težave pri transportu ranjencev v osiješko bolnišnico, tako da so nekateri ustrezno bolniško nego čakali osem ur. V teh hrvaških vaseh živi okoli 10.000 ljudi, ki so že mesec dni popolnoma odrezani od sveta. Včeraj so skušali v hrvaške kašče spraviti prve količine letošnjega pridelka pšenice, vendar so si na vojvodinski strani prilastili tri od štirih vlačilcev z zrnjem. NADALJEVANJE NA 2. STRANI Včeraj zaključek tridnevne razprave v zbornici in senatu Cossigova poslanica vzvalovila ne pa razburkala politično sceno RIM - V nekoliko bolj spodbudnem tonu, kot se je začela, se je včeraj v parlamentu zaključila tridnevna razprava o poslanici predsednika republike. Največ pričakovanja je bilo vsekakor za nastop socialističnega tajnika Craxi-ja, ki so se ga nekateri (beri demokristjani) »bali«, drugi pa so potihem upali, da bo končno prišel na dan z jasno zahtevo po zaključku zakonodajne dobe. Forlani si je po Craxije-vem posegu vidno oddahnil, čeprav socialistični tajnik ni skrival prepričanja, da se »izteka nek ciklus in z njim politično in vladno zavezništvo, ki sta ga označevala«. Voditelj stranke rdečega nagelj na ni štedil s kritikami na račun demokrščanskega predloga za volilno reformo, ki ga je označil kot prejudicionalnega, diskriminacijskega in razdiralnega za sedanja in bodoča politična ravnovesja. Zamisel o »nagradi za večino« pa po njegovih besedah izvira iz dejstva, da demokristjani sodelovanje med KD in PSI vidijo kot izkušnjo, ki so ji dnevi šteti. Craxi je nato relansiral predlog o predsedniški republiki, ni pa prezrl niti vprašanja socialistične enotnosti: s časom se lahko rodijo novi procesi konvergence in enotnosti, v prvi vrsti socialistične enotnosti, in torej drugačna ravnovesja in nove alternative. Alternativa levičarskih sil pa je bila v ospredju posega tajnika DSL Occhetta, ki je temu vprašanju posvetil več pozornosti kot samemu Cossigovemu sporočilu. Predsednika republike je sicer pozval, naj se glede institucionalnih NADALJEVANJE NA 2. STRANI na Proseku Spetič v senatu o manjšinah RIM — V senatno razpravo o sporočilu predsednika republike je včeraj posegel tudi senator Komunistične prenove Stojan Spetič, ki se je posebej ustavil pri položaju slovenske manjšine v Italiji in italijanske skupnosti v Sloveniji in Hrvaški ter pri nedavnih Cossigovih polemičnih izjavah v zvezi z Italijani, ki so ostali v Jugoslaviji. Medtem ko bi predsednik republike želel, da bi tukaj govorili o drugi republiki - je uvodoma poudaril Spetič -pa mi Slovenci od prve republike še vedno čakamo, da nam prizna pravice, ki so zajamčene z ustavo. Čeprav je -ali bi vsaj moral biti - predsednik republike zvesti čuvaj te ustave, o tem v svojem sporočilu sploh ne govori. Njegova dolžnost bi namreč bila, da bi na to neizpolnjeno ustavno obvezo opozoril parlament. Tako pa je zelo verjetno, da se bo tudi sedanja zakonodajna doba iztekla brez odobritve ustreznega zakona za slovensko manjšino, za katerega se je Italija med drugim obvezala tudi z mednarodnimi sporazumi. Škoda - je nadaljeval Spetič - saj smo verjeli, da bo deseta zakonodajna doba, med katero je padel berlinski zid, vendarle zapolnila to vrzel. Bil bi to korak v interesu miru, za varnost države same pa bi bilo pomembno imeti čim bolj mirne meje, s sožitjem med prebivalci in brez žarišč napetosti. Položaj na Balkanu je eksploziven in ne kaže si delati utvar, da nas na noben način ne more oplaziti. Spetič se je nato ustavil pri določilih 6. člena ustave in še posebej opozoril na problem parlamentarnega zastopstva narodnih manjšin, ki bi ga bilo mogoče rešiti samo s striktno proporčnim sistemom volitev. Pač pa je odločno zavrnil poskuse predsednika republike za novo tolmačenje italijanske zgodovine, s katerim Cossiga po Spetičevem mnenju med drugim poskuša odvzeti veljavnost prvi republiški, demokratični in antifašistični ustavi. Pri tem je senator spomnil na visok krvni davek, ki so ga Slovenci v Julijski krajini dali za osvoboditev Italije, kot so storili tudi mnogi Italijani za osvoboditev Jugoslavije. Opozoril je na nesprejemljive povojne špekulacije na račun obeh manjšin in na ceno, ki sta jo plačali hladni vojni. Danes, v času evropske integracije, je treba na manjšine gledati kot na obogatitev naše družbe, na zaščito njihovega dostojanstva pa kot na temeljni element uresničevanja območij miru. Jugoslovanski nemiri naj bodo opozorilo - je dodal Spetič - da miru in strpnosti ni mogoče doseči za vedno, če ne slonita na celoti zagotovljenih pravic in na jamstvih o enakopravnosti. Slovenski senator se je nato ustavil še pri potrebi po zaščiti italijanske manjšine in zavrnil antikomunistično in v hladno vojno segajočo optiko, s katero je predsednik republike ožigosal tiste, ki so ostali na svoji zemlji. Prav njim gre namreč zahvala - je zaključil senator Spetič - da se italijanska prisotnost v Istri danes ponovno oživlja. a) v hrvaške narodne garde na straži v središču Vinkovcev, kjer živjj ^i starešini povzročili krvavo streljanje, v katerem so izgubil )ebje dva gardista in vodnik, ki je bil odgovoren za provokacijo Zlobec K./ha tia n ^ dvorani Kulturnega r>i>at,vJ°seku ie bil sinoči drugi Rii' ‘"oi ' Večer o nedavnih dogaja-bni' qa [enutnem položaju v Slovele/ SlovJ6 Priredil Solidarnostni od-v, '1® j6 c®v v Italiji. Gosta večera, kpn° Onel.0^ii novinar Radia Trst A b^blike ' Sta bila član predsedstva Po 4tlii min- Veniie Ciril Zlobec in vDr*iv°(inih1Ster Dimitrij Rupel, ki sta ohitoročilih odgovarjala na v,iu zbi-jhClnstva' ki se je v velikem kc> idar ° V Proseški dvorani. no^0hem°Stn* °dbor združuje vse p0tT Nast5, naše narodnostne skup-Pa ttiatJ6 iz P°trebe P° gmotni Slove li, da /i1Ttd°lnovini' Prizabeva ehi]o. a Dl Italija priznala državo s s? Na 5. STRANI Danes naj bi JA odprla vsa tri slovenska letališča LJUBLJANA — Danes bi morali za promet odpreti vsa tri slovenska letališča: v Brniku, Mariboru in Portorožu. Kalibriranje radarskih naprav so končali že pred dnevi, včeraj pa so visoki izvedenci jugoslovanskega vojaškega letalstva zagotovili, da ni več tehničnih ovir. Ker pa je bilo zaprtje politične in ne tehnične narave, so bolj pomembna zagotovila obrambnega ministra Veljka Kadije-viča slovenskemu članu zveznega predsedstva Drnovšku, da bodo danes omogočili nemoten promet. Vsi dosedanji napori, da bi preko zveznega premiera Markoviča dosegli odprtje letališč in s tem spoštovanje brionske deklaracije so bili neuspešni. Zadevo je imela v rokah vojska in samo vojska jo je lahko razrešila. Slovenija bo torej ponovno dobila svoja prepotrebna okna v svet in začela odstranjevati ogromno finančno škodo, ki jo je enomesečna zapora letališč povzročila slovenskemu gospodarstvu. in Rupel Skrb za gospodarsko bodočnost Slovenije odločno v prvem planu Po politični enotnosti med vojno prihaja do dialektičnih razhajanj LJUBLJANA — Slovensko razširjeno predsedstvo je v sredo zasedalo pozno v noč in je tretjo najpomembnejšo gospodarsko točko dnevnega reda obravnavalo samo bežno. Predvsem pa je treba poudariti, da je bilo tudi tokrat opaziti zelo veliko enotnost, zlasti glede zapletenih in perečih vprašanj umika JLA, pogajalske ponudbe drugim republikam in nekaterih mednarodnih problemov. Toda hkrati je treba ugotoviti, da je na tej naj višji slovenski politični ravni že čutiti razpoke, ki so v večstrankarskem sistemu logične in nujne, saj je bila dosledna enotnost razumljiva samo v najhujših vojnih časih. Na prvem mestu je vloga predsedstva sploh. V vojnem času se je v raširjeni obliki spremenilo ne samo v učinkovitega komandanta, temveč v politično središče, okrog katerega so se sukale vse najvažnejše, predvsem politične odločitve. S tem pa je slovenska vlada avtomatično prišla v senco in z njo tudi njen predsednik, ki pripada demokris-tjanski stranki, medtem ko je večina predsedstva in najbolj učinkovitih državotvornih ministrov bolj liberalno ali celo socialdemokratsko usmerjenih. V razpravi je torej politično razmerje sil, ki je bilo predmet ostre polemike že pred vojno in ki postopoma postaja politični problem, brž ko je neposredna vojna nevarnost mimo. Kot že rečeno, je predsedstvo predvsem razpravljalo o umiku armade in sorodnih zapletenih vprašanjih. Pri tem gre na primer za problem vojaških bolnišnic, ki skrbe tudi za civiliste, katere je doslej finansirala JLA. To je problem nadzora zračnega prostora in ze-pletenih drugih naprav, ki služijo v ta namen. Slovensko predsedstvo ne dvomi, da se vojska v resnici umika, toda to dela nerada, nekateri oficirji se upirajo, prevsem general Ra-šeta, ki vodi armadno pogajalsko skupino in je operativno vodil tudi napad na Slovenijo, bil poražen in sedaj seveda Sloveniji ni preveč naklonjen. Zato je pričakovati težave in zaplete. Do nekaterih zapletov bo prišlo tudi pri zunanjepolitični dejavnosti Slovenije, ki se bo morala vedno bolj opirati na lastna predstavništva, saj postaja spor z zvezno diplomacijo vse ostrejši. Po drugi plati pa je Slovenija že povsod v določeni meri priznana, ne sicer do take ravni, da bi lahko imenovala svoje ambasadorje, toda njeni uradni predstavniki že imajo dostop do naj višjih predstavnikov oblasti. S tem se je ponovno zastavilo delikatno vprašanje slovenskih predstavnikov v tujini. Po mnenju slovenske desnice se ne sme uporabljati dosedanjih diplomatov, češ da so vsi komunisti in nezanesljivi. Po mnenju drugih pa so izredno sposobni, izšolani "in izkušeni ljudje, ki so edino lahko učinkoviti, ker se utegnejo vse tovrstne improvizacije pokazati kot napačne in škodljive. Pri tem prihaja do spopada med predsednikom vlade in zunanjim ministrom, kar seveda še zdaleč ni samo karakternega ali osebnega značaja. Naposled so tu še gospodarska vprašanja. V Sloveniji na splošno prevladuje mnenje, da so policijska, obrambna, zunanja in še nekatera ministrstva učinkovita, da so se težave pojavljale že prej s celotno gospodarsko vladno sfero, le da so se z odstranitvijo podpredsednika Mencingerja še zaostrile. O slovenskih gospodarskih vprašanjih so včeraj razpravljale opozicijske stranke, od liberalnih demokratov, socialistov, socialdemokratske unije pa do prenoviteljev. Edini so si bili o nujnosti reševanja trenutnih kritičnih problemov slovenskega gospodarstva, katerega urejanje in razvoj je prekinila vojna. Toda z vojno se ni uredilo nič, nasprotno, vsi problemi so se še zaostrili. Pretrgani so vsi finančni tokovi z ostalimi jugoslovanskimi republikami. S Srbijo in Črno goro iz političnih razlogov, toda politični prizvok imajo ukazi vseh republik. Službe družbenega knjigovodstva ne izplačujejo več dolžnih vsot Sloveniji. S Hrvaško ni političnih težav, toda ta je povsem nelikvidna in je v praksi naj slabša plačnica. Političnih težav ni z Zapadom in z vsemi državami Evropske skupnosti, zato pa je vedno manj deviz, vse zapadne banke so ustavile kredite. Slovenija je torej v položaju, ko se zmanjšuje proizvodnja, ker je kupna moč njenega prebivalstva vedno nižja, ker se je ustavila trgovska menjava z drugimi jugoslovanskimi republikami in ker je na Zapad vedno težje izvažati. V takih razmerah je opozicija mnenja, da vlada nima prave ekonomske strategije in da sedaj ni čas za eksperimente, sprejemanje zakona o lastninjenju po hitrem postopku in o denacionalizaciji, skratka za sprejemanje sistemskih gospodarskih zakonov. Slišati je kritike, da je bil za to čas prateklo jesen, ko je ustrezne osnutke, kot temelj za dobro razpravo, pripravil znani strokovnjak Mencinger. Zdajšnji osnutki naj bi bili bistveno slabši. Predvsem pa bi njihovo uresničevanje vneslo dodatno zmedo v že tako težaven položaj slovenskih podjetij. Že omenjene opozicijske stranke zato predlagajo po eni strani pozitivno politiko do drugih jugoslovanskih republik, ki naj temelji na dogovarjanju in ustvarjanju skupne izvenca-rinske cone po vzoru evropske EFTA. Tak predlog je v interesu vseh in bi lahko tudi bil temelj za sodelovanje, za kakršno bi bila zainteresirana tudi Evropa. Po drugi strani pa se predlaga skupna slovenska prizadevanja, za nov enkonomski ciklus, ko je treba pospeševati vse dobro in učinkovito, razvijati drobno gospodarstvo, tržne odnose, racionalizirati povsod, kjer je to le mogoče in kar ni mogoče brez učinkovitega posedovanja države. Slovenijo čaka izredno kočljivo razdobje trimesečnega prehoda in pogajanj z zvezno zpravo, ko gospodarsko še ni povsem samostojna, dejansko pa ima že lastno oblast in s tem tudi lastno odgovornost. Zadnji primer je dramatičen, ko guvernerji Narodne banke Jugoslavije ponovno niso pritrdili zveznemu izvršnemu svetu in so spet izključili Slovenijo in Hrvaško iz jugoslovanskega monetarnega sistema. Beograjska »Politika« piše v tej zvezi, da naj bi Hrvaška vdrla v monetarni sistem, za 2,8 milijarde dinarjev, Narodna banka Slovenije pa za 1,87 milijarde dinarjev. Toda »Politika« ne omenja zahtev armade, da se obe republiki izključita iz denarnega sistema, češ da ne izvajata sklepov zvezne vlade o finansiranju JLA. Seveda pa je tu že druga resnica, da se na tak način nepopravljivo ruši jugoslovanski ekonomski prostor in izključujejo še zadnje možnosti ekonomskih povezav, likvidnosti itd., saj se iz sistema izključujeta obe severni republiki, ki sta še vedno kljub vsemu gospodarsko najmočnejši in sta v primerjavi z Jugom in srbsko krizo še lahko odločujoč delež v splošnih prizadevanjih, da se kriza vsaj omili. V tej zvezi je v isti številki »Politike« tudi zanimiva vest, da se za avgust ne ve, kje se bo našel denar za nakup nafte, namenjene za predelavo v bencin, ki naj bi avgusta že stal 25 dinarjev liter. BOGO SAMSA Borba Slovenije za mednarodno priznanje bo dolga LJUBLJANA Predsedstvo Republike Slovenije je na nočni seji v sredo v razširjeni sestavi najprej obravnavaj0 vprašanja in probleme, ki se zastavljajo v zvezi z izvedbo sklepa Predsedstva SFRJ o umiku poveljstev, enot in ustanov Jugoslovanske armade iz Republike Slovenije. Na temelju informacij in predlogov Ministrstva za obrambo je Predsedstvo ocenilo, da bo umik tehnično, vsebinsko lD logistično zelo zahtevna naloga. Stališče Predsedstva Re' publike Slovenije je, da je čim hitrejši umik Jugoslovanske armade v interesu Republike Slovenije in da bodo zat° njeni organi storili vse, kar je v njihovi moči, da se uredi)0 in rešijo tehnična in druga vprašanja umika. Republika Slovenija je zainteresirana, da se ta vprašanja uredijo sporazumno in v dogovoru s pristojnimi zveznimi organi in Ju' goslovansko armado. Predsedstvo Republike Slovenije b° predlagalo, da se o vsebinskih in načelnih vprašanjih, ki j j*1 ne bo mogoče urediti na ravni Poveljstva 5. vojaškega močja, organi Republike Slovenije dogovorijo neposredno 2 vodstvom Jugoslovanske armade ob posredovanju Predsed' gledu stva SFRJ. Nadaljevanje seje je Predsedstvo namenilo preg stanja na mednarodnem področju in bodočim aktivnosti® Republike Slovenije za dosego mednarodnopravnega Prl znanja. Ocenjeno je bilo, da sta agresija armade in odloč® odpor Slovenije, predvsem celotnega njenega prebivalstv3* čeprav je bila to tragična in nepotrebna vojna, vplivali n mednarodno promocijo Slovenije. Vendar pa bo očitno P° treben še dolgotrajen diplomatski boj za mednarodno p21 znanje Republike Slovenije. Predsedstvo je ocenilo, da 0 morala Slovenija v bodoče strokovno in organizacijsk okrepiti in povezati svoje mednarodno nastopanje. V r32 pravi so bili izoblikovani poglavitni elementi strategije Republike Slovenije na zunanjepolitičnem področju, besed pa je tekla tudi o vrsti predlogov za mednarodne obiske 1 o drugih konkretnih vrašanjih na zunanjepolitičnem P0? ročju. Predsedstvo se je zavzelo za usklajeno delo na m® narodnem področju vseh vej slovenske oblasti: skupščin ’ njenega izvršnega sveta z Ministrstvom za zunanje zade in Predsedstva Republike, saj je to temeljni predpogoj 1 uspešnost naših prizadevanj. k Predsedstvo je sprejelo pobudo parlamentarnih stran ‘ da bi takoimenovana misija dobre volje slovenske repu®, ke obiskala vse jugoslovanske republike. Slovensko pr® sedstvo bo s posebnim pismom predlagalo predsedstvo, republik oz. njihovim predstavnikom, da bi slovenska m1 ja dobre volje do sredine avgusta obiskala vse republik6 imela razgovore s predstavniki njihovih naj višjih državn organov in političnih strank, zastopanih v njihovih skupsCo nah. V teh razgovorih naj bi temeljito izmenjali stališč3 razreševanju jugoslovanske krize in s tem krepili podi3?, za mirno in sporazumno razdružitev oziroma za osamosvOJ tev Republike Slovenije ter tudi možnosti za gospodars in drugo sodelovanje v bodoče. Misija dobre volje bi ta ustvarjala podlage za kasnejša formalna pogajanja o 1 vprašanjih, ki jih bo vodila posebna delegacija, imenova s strani slovenske republiške skupščine. Gorbačovu bo spet uspelo uveljaviti svojo voljo v vrstah partijskega CK MOSKVA — Prvi dan plenarnega, zasedanja centralnega komiteja sovjetske partije je Mihailu Gorbačovu uspelo v precejšnji meri utišati ortodoksno krilo, kljub svojemu »bogokletnemu« programu, ki v svojih temeljnih izhodiščih zahteva, da partija ni več »avantgarda delavskega razreda« temveč mora svojo bazo razširiti »na vse delavne ljudi«. Partijskemu aparatu navsezadnje ne preostaje drugega, kot da se ukloni volji svojega generalnega sekretarja, ker bi v nasprotnem primeru partija doživela pravi vesoljni potop. Še tako jih čakajo izredno težki dnevi, saj je Gorbačov v svojem programskem govoru jasno poudaril, »da partijo čaka samomor, če se ne bo pravočasno prenovila«. Prenovitvene smernice pa so v novem partijskem programu, o katerem bo v pričakovanju izrednega kongresa partije pred koncem leta stekla v partijski bazi široka in poglobljena razprava. S sklicanjem izrednega kongresa je Gorbačovu uspelo zaustaviti zahteve po svojem odstopu, ki so postajale vse glasnejše. Novi program se formalno ne odreka marksizmu in leninizmu, tako da bo Leninova slika še vedno bedela nad bodočim delovanjem sovjetske partije (na sliki), v praksi pa je novi program socialdemokratski. Partija bo po Gorbačovovi zamisli spremenila tudi svoje ime, odražati bo morala želje in hotenja najširšega kroga ljudi. »Socializem in tržna politika sta ne-razdružljiva«, je še poudaril Gorbačov, ki pa je vseeno moral dati nekaj koncesij. Obsodil je namreč Jelcinov odlok o prepovedi partijskih celic na delovnem mestu. Partijska nadzorna komisija je namreč predsinočnjim Jelcinovo pobudo ocenila kot »neustavno«, partijsko vodstvo pa se je z Gorbačovom zavzelo »za obrambo ustavnih pravic in dostojanstva komunistov«. Danes bi morali glasovati o tem socialdemokratskem programu in po mnenju večine kremeljskih opazovalcev bo Gorbačov prestal preizkušnjo. Večina pa je prepričana, da bo partija pred koncem leta razpadla na tri dele. V Dubrovniku zasedanje Pentagonale RIM Danes in jutri se bodo.. jad Dubrovniku sestali predsedniki X gč in zunanji ministri Pentagonale, k bo z včlanjenjem Poljske preimen0 la v Heksagonalo. , yi Italijo bosta zastopala Andreot* (e Mirhelis. ki bosta s nredsedn® De Michelis, ki bosta s predse ZIS Markovičem trom Lončarjem razpravljala o p° in zunanjim ®^a. ju v Jugoslaviji. Skoraj gotovo P3 :Ul ta tema prisotna na samem zased3 tj, saj bodo poleg jugoslovanskih zve eg predstavnikov tokrat prisotni P • \i gostiteljice Hrvaške še predstavni Slovenije in Črne gore. Seveo j,, malo verjetno, da bi tu dosegli k . kretne rezultate, predstavniki H jg gonale pa bodo morda iznesli $e, nova stališča do jugoslovanske » j. Avstrija, Madžarska in ČSFR s0 szrlib no kritične do jugoslovanskih zy6 zg-oblasti. Madžarska je med drugi® p skrbljena za usodo svoje manjšin 'j. jo srbsko četništvo že istoveti z 0. tvom. Poljska že spreminja svoj glede, tako da le Italija še vztraJ jugoslovanski celovitosti. ___ • Na Donavi vojska strelja NADALJEVANJE S 1. STRANI Od sinoči, ko so v Mirkovcih zaustavili vlak simplon-ekspres iz Pariza, da bi tako izsilili telefonske zveze tega terorističnega gnezda s svetom, je spet pretrgan železniški promet med Hrvaško in Srbijo. Mednarodne vlake preusmerjajo prek Madžarske, to pa naj bi bil tudi eden izmed namenov velikosrbskih terorističnih napadov na hrvaško železnico. Ne samo v vzhodni Slavoniji, temveč na vsem nacionalno mešanem območju, so srbski uporniki z minami obstreljevali več hrvaških vasi. Nekaj podtakjenih min je eksplodiralo v Pakracu, kjer so vso noč odmevali tudi streli, teroristi pa so na Baniji spet napadli hrvaško vas Kozibrod, ki jo varujejo močne enote hrvaške policije in garde. Osiješki župan dr. Zlatko Kramarič trdi, da je armada ponoči obstreljevala tudi prostore osiješkega podjetja Olt, kar pa vojaški poveljniki zanikajo. Strele je bilo slišati tudi v osiješki vojašnici, eden izmed pobeglih vojakov pa je za hrvaško televizijo izjavil, da je vojska razpisala posebne nagrade v lovu na dezerterje. Za ujetega ali ubitega ubežnika obljubljajo 15-dnevni dopust. Zares prava podoba nekdanje JLA, ki pa se je očitno še ne zavedajo v »vrhovništvu« Hrvaške. Zato tudi ni presenetljivo, da se vojaški častniki na območju spopadov vzhodne Slavonije vedejo tako arogantno, kot se je sinoči okoli 22. ure v gostilni Irena v Vinkovcih vodnik Goran Mihailovič iz Vinkovcev, ki je najprej izzival skupino hrvaških gardistov, nato pa hladnokrvno ubil gardista Tomislava Hasla in smrtno ranil Josipa Sepbauerja, ki je umrl na operaciski mizi v vinkovški bolnišnici. Med umikom iz gostilne, ko je Mihailovič skupaj z drugim vodnikom Bogdanom Karimančevičem vzel za talca enega izmed gardistov, pa so tudi ubijalca Mihailoviča pokončali rafalni streli. Ta obračun je vznemiril Vinkovčane, ker so se vojaki na ogled kraja zločina pripeljali s tremi tanki in štirimi oklepniki. Pogajanja med policijo in vojsko so se vlekla do zgodnjih jutranjih ur, ko se je vojska umaknila v vojašnico. Na tiskovni konferenci v hrvaškem saboru je dr. Šime Džodan povedal, da vojska zadnje dni na vsem nacionalno mešanem območju s helikopterji dovaža orožje Srbom, na severu Dalmacije pa so menda trosili tudi letake s pozivi, »naj se Srbi vključijo v četniške enote«, je dejal minister dr. Šime Džodan. (pp) Cossigova poslanica vzvalovila NADALJEVANJE S. 1. STRANI reform ne vmešava v parlament, medtem ko je Forlanija obvestil, da se je »čas dveh kotlov« končal. Craxiju je dejal, naj neha s triki »comme-die dell arte« in naj se raje posveti jasnemu soočanju. Pospravimo predsodke, izpraznimo vse pištole, je povabil Occhetto, hkrati pa stranko rdečega nagelja opozoril, naj ne nadaljuje z običajnimi igrami: s kričanjem o sporazumu med KD in DSL in skrivanjem resničnih dogovorov med KD in PSI. Sicer pa je Occhetto vztrajal pri potrebi, da se nadaljuje po poti čim širšega in enotnega iskanja institucionalnih rešitev, pri čemer je volilna reforma po njegovem mnenju osnova za vse ostale. Le-ta pa mora iti vštric s političnim zavezništvom na levici, medtem ko je tajnik DSL izključil vsako možnost sporazuma s KD, ker so si njuna stališča preveč oddaljena. V včerajšnjo je razpravo je preko podpredsednika Claudia Martellija prvič posegla tudi vlada. V odgovoru na trditev predsednika DSL Rodota, češ da Cossiga zlorablja svojo funkcijo in se nevarno približuje atentatu na ustavo, je Martelli pojasnil, da je vlada - ki je s svojim podpisom izrecno potrdila zakonitost predsednikove poslanice - dolžna zavrniti tovrstne sodbe. Med posegi, ki so zbudili največ zanima®® gfl. ,-ta )e Hlod3 ^ ob odločni kritiki demokrščanskega pre° povolilni reformi - ki ga je celo primerjal z ežiitlU nom Acerbo, ki je odprl pot fašističnemu r al- bila tudi posega predsednika KD De Mit® ® cialističnega podtajnika Giuliana Amata. L® t.tuCion* - ponovil predlog o referendumu o instnu a-nih reformah, saj se mora o njih odloča ^ stvo. Na Amatovo primerjavo predloga K ^ je konom Acerbo je takoj reagiral De Mi ' . tudi branil zamisel o nagradi za večino. je spomnil, da so nekaj podobnega 16 ^ d3 predlagali tudi socialisti, sicer pa je z®nlrn0kds bi predlagana reforma koristila samo de ^$0' tjanom. Svojega predloga gotovo nism° pj si vali zato - je De Mita zagotovil Amatu - ^ P predstavljali, da bi lahko šel skozi z g a.^a jii° se nahajajo v parlamentu. Skratka, KD n yšl3 proti referendumu o predlogu reforme, ^e^no-iz parlamenta, in to ne glede na zbrano v ^ci P red®6 Vse tisto, kar je bilo včeraj slišati v z senatu, je bilo ob koncu zasedanj tud^ F. številnih navzkrižnih komentarjev “ ‘j: pd6' in tudi_Ptop mik. Tajnik KD Forlani pa je Craxij®J^u razumel kot vabilo k nadaljnjemu razim Po razgovorih predsednika Dežele FJK v Rimu in v Bruslju Paket za Trst so zopet sprostili zakon za mejna območja pa čaka TRST — Zakon za razvoj severovzhodnih obmejnih ob-p°tij in zaključek postopka EGS proti Paketu za Trst in Dorico: to je bil predmet razgovorov, ki jih je imel predsed-n,k deželne vlade Furlanije-Julijske krajine Adriano Bia-sutti včeraj v Rimu in predvčerajšnjim v Bruslju. V Rimu se je Biasutti sestal včeraj dopoldne s parlamen-4rci. ki so bili izvoljeni v naši deželi, sicer s podtajnikom . e“ullo, poslanci Agrustijem, Battellom, Beorchio, Coloni-letn in Fioretom ter evropskim parlamentarcem Rossetti-Na srečanju so soglasno izrazili željo, naj bi bil postovk za dokončno uveljavitev državnega zakona o obmejnih brnočjih deležen enotne podpore vseh zainteresiranih stra-*i ravno zaradi tega pa so se odločili, da bodo zaprosili za f®idenje s predsedstvom ministrskega sveta, na katerem naj 1 sodelovalo tudi predstavništvo dežele Veneto, ki sodi °rav tako med interesente. ^ sredo pa se je Biasutti sestal s predstavniki komisije Za Probleme konkurence pri Evropski gospodarski skup- Referendumi ne bodo 3. pač pa šele 24. novembra TRST — Deželni odbornik Dario Barnaba je fhed včerajšnjo razpravo o zakonu za nadzor krajevnih ustanov v deželnem svetu sporočil, da se “odo napovedani referendumi, ki bi morali biti 3. Novembra letos, odvili šele 24. novembra. Pojasnil le> da jih je bilo treba odložiti zaradi splošnega Popisa prebivalstva, ki se bo začel 27. oktobra in končal šele 5. novembra. nosti. Govor je bil seveda o postopku, ki ga je sprožila ta komisija svojega dne proti Paketu za Trst in Gorico, češ da/ ni v skladu z ustreznimi evropskimi predpisi. No, zdaj kaže, da je komisija priznala pravilnost delovanja Krožnega sklada za gospodarske pobude (FRIE), ki upravlja finančna sredstva omenjenega "paketa", in sklad bo lahko začel spet redno poslovati, brž ko bo Medministrski odbor za gospodarsko načrtovanje (CIPE) v Rimu izdal zadevni sklep. Zadeva s FRIE je bila pravzaprav zadnji kočljivejši vidik afere okrog "paketa", potem ko je deželna uprava izdala zakon št. 12, da bi z njim prilagodila veljavne norme predpisom Evropske gospodarske skupnosti. Kakor je pojasnil sam predsednik Biasutti, pa je sedaj Bruselj pristal na to, da se FRIE smatra kot "sklad za pospeševanje investicij z deželno namembo" in da se mu zatorej sme ponovno prižgati zeleno luč. Na bruseljskem sestanku so sodelovali poleg Biasuttija še generalni direktor EGS za vprašanja konkurence Heller-mann, generalni direktor rimskega ministrstva za industrijo Ammassari, generalni, tajnik deželne'uprave FJK Bellarosa in italijansko diplomatsko predstavništvo pri Evropski skupnosti. Med razgovori so se dotaknili tudi problemov v zvezi z italijanskim državnim organizmom REL, ki je zadolžen za reševanje elektronskih podjetij v krizi in ki ima sedež v Pordenonu, nazadnje pa še državnega zakona za obmejna območja, vendar bežneje; temu zakonu bodo namreč posvetili poseben sestanek, ki bo septembra in sicer ravno tako v Bruslju. Glede zakona o obmejnih območjih naj še povemo, da bo postopek za njegovo uveljavitev v imenu deželnega vodstva sindikata CGIL spremljal Roberto Treu, ki mu je bila tudi sicer poverjena skrb za vsa vprašanja mednarodnega značaja. Biasutti bo danes poročal o Jugoslaviji TRST - Predsednik deželne vlade Furlanije-Julijske krajine Adriano Biasutti bo poročal danes svetovalskima komisijama za zadeve predsedstva, ki ji načeluje Diego Carpenedo (KD), in za zunanje odnose, ki jo vodi Ugro Poli (DSL) o položaju v Jugoslaviji. Na ta način bo ustregel ustrezni zahtevi iz vrst desetih političnih strank, ki so zastopane v deželnem svetu. Zahtevo so iznesli, kakor smo že poročali v včerajšnji številki našega dnevnika, Roberto Viezzi in Renzo Travanut (DSL), Dario Tersar (PSI), Roberto Domi-nici (KD), Dario Barnaba (PRI), Adino Cisilino (PSDI), Giorgio Cavallo (VA), Manlio Cecovini (LpT), Marco De Agostini (MF), Federico Rossi (LV) in Renato Vi-vian (Zeleni). Podpisnikom poziva deželnemu predsedniku Biasuttiju se je pridružil včeraj še Bojan Brezigar v imenu Slovenske skupnosti; iz zadevnega tiskovnega sporočila je razvidno, da njegovega podpisa pod zahtevo po debati o jugoslovanskih razmerah ni bilo zaradi tega, ker je bil tistega dne, ko je bila zahteva postavljena, zadržan zunaj Trsta. Milan Kučan je sprejel delegacijo deželne DSL LJUBLJANA - Delegacija deželnega vodstva DSL s tajnikom Elviom Ruffinom na čelu, v kateri so bili Nico Costa, Perla LUsa, Miloš Budin in ev-roparlamentarec Giorgio Rossetti, se je sešla s predsednikom Republike Slovenije Milanom Kučanom. Izrazila je podporo in solidarnost demokratičnih sil v FJK s slovenskim narodom in poudarila pobudo deželnega odbora DSL, ki je omogočila pomnožitev stikov med vsedržavnim vodstvom stranke in slovenskimi demokratičnimi silami, katerih vrhunec je bilo sporočilo Achilleja Occhetta Kučanu. Kučan se je zahvalil za solidarnost in dejal, da je Italija znatno spremenila svoja stališča, da pa so nekateri problemi še odprti. »Vojne ni hotela Slovenija in tudi ni v njenem interesu, mi hočemo do neodvisnosti mirno in postopno, ne da bi ogrožali interese, pravice, mir v drugih republikah«. Vojska ne sme biti politični sogovornik in jo je treba odstraniti s pogajanj, a njen umik iz Slovenije je v tem smislu morda odločilen, je še naglasil predsednik RS s pripombo, da mora Evropa vztrajati pri tem, da bo vsaka republika pazila na lastne odgovornosti, in ne misliti, da lahko od zunaj vsili jugoslovansko enotnost. Kučan je'tudi obljubil osebno posredovanje za zaščito italijanske manjšine. Delegacija SSk na obisku pri Altissimu TRST — Vsedržavni tajnik li-eralne stranke Renato Altissimo j včeraj v Rimu sprejel delegaci-0 Slovenske skupnosti, ki so jo estavljali deželni predsednik Rlarjan Terpin, deželni svetovalec “Jan Brezigar in tajnik Mladincu®. sekcije Damjan Terpin. Poleg . ‘hssima so se sestanka udeležili ,e član vsedržavnega sveta PLI ugusto Maio, odgovorni za med-arodna vprašanja Luca Anselmi, b Zelni tajnik za FJK Franco Ta-^cc° jn deželni svetovalec Aldo 'č tiskovnem sporočilu deželne-v,j, tajništva Slovenske skupnosti Sj e' da so predstavniki SSk Altis-a seznanili z zadnjimi dogaja-str v Sloveniji in ga prosili, da m anka podpre prizadevanja za s, dnarodno priznanje Republike-prjVenije. Seznanili so ga tudi s Za Hadevanii slovenske manjšine zak °Se?° Pravičnega zaščitnega Parl°na 'n H4 prosili za podporo v Slo amen‘n pri razpravi o tem za A|fnce tako važnem vprašanju. ipa tissimo je v odgovoru uvodo-Port ^°udaril svojo zavzetost za n] P°ro Republiki Sloveniji in za i2r ? mednarodno priznanje ter Za v PrePričanje, da gre le samo t0 Prašanje časa. V zvezi z zašči-PLl ,?Venske manjšine je tajnik Ve Pejal, da gre za ustavno ob-PolnitSt' ki i° ie treba čimprej iz-t6ttl u- Zagotovil je, da se bo o Pozanimal pri predstavit!^ Sv°ie stranke v senatu z na-GleJ3111' da se razprava pospeši. Postrf ,na dejstvo, da bodo o tem Posi Pku ključnega pomena od-je n-JPPd vlado in parlamentom, leQfl . P°sredovanju Altissima de-tiikg ‘)a SSk obiskala tudi načel-s p kabineta ministra za odnose doS(. ,anientom ter ga seznanila z dtem aniim postopkom v parla-jih j J4, kakor tudi s pomisleki, ki Vsebj a Slovenska skupnost glede skeg n® Maccanicovega zakon- S sprejetjem rezijanskega občinskega statuta nov zagon za ovrednotenje kulturne dediščine REZIJA — Jutri, v soboto, 27. julija, se bo v Reziji sestal občinski svet, da bi sprejel statut. V njem so sestavljal-ci pokazali veliko skrb za ovrednotenje slovenske prisotnosti v teh krajih. S tem v zvezi bo statut — če bo izglasovan — predvideval imenovanje posebne komisije, ki bo skrbela za razvoj rezijanske kulturne dediščine. Sestava statuta pa je samo deloma zaposlila rezijanske občinske upravitelje. V tem času so namreč sestavili koledar pobud, s katerimi bodo v poletnem času postregli domačinom in obiskovalcem iz drugih krajev. Že v nedeljo bo v Solbici slavnostna maša, na kateri bodo obnovili stare rezijanske običaje. V naslednjem tednu pa se bo začel mednarodni odbojkarski turnir. Med pomembnejšimi pobudami, ki jih bo Občina Rezija priredila v avgustu, naj omenimo manifestacijo v Travanci pod geslom "Okno v bodočnosti, ki bo na sporedu od 8. do 15. avgusta. Ob tej priložnosti bodo na pobudo kulturnega krožka Rozajanski Dom tudi predstavili knjigo o folklorni skupini iz Rezije. V dneh od 10. do 15. avgusta bo v Travanci praznovanja »Šmarnamiše«. V istem kraju pa bodo 12. avgusta v okviru 20. obletnice ustanovitve zbora Monte Canin predstavili še knjigo o rezijanskih zborovskih pesmih. Od 13. do 15. septembra bo ravno tako v Travanci izredno pomembno mednarodno študijsko zborovanje na temo o verski glasbi v Alpskem loku. Oktobra pa bodo pripravili posvet o rezijanski slovnici. Istega meseca bo tudi še revija pevskih zborov Združenega sveta. rudi PAVŠIČ Na sliki: pogled na Solbico, kjer bo v nedeljo slavnostna maša. Deželna uprava FJK je namenila obrtnim podjetjem nadaljnjih skoraj 14 milijard lir TRST — Z ustrezno prikrojitvijo deželnega proračuna, ki ga je odobril deželni svet minuli teden, bo mogoče podpreti obrtništvo v Furlaniji-Julijski krajini z nadaljnjimi skoraj. 14 milijardami lir, ki jih gre prišteti sredstvom iz triletnega proračuna 1991/93. V poslednjih mesecih sta odbornika za delo in obrt Giancarlo Cruder in za finance Dario Rinaldi večkrat opozorila deželno vlado na naraščajoče potrebe in zahteve obrtniških podjetij, med katerimi se jih je nekaj znašlo v zelo hudih težavah zaradi splošne neugodne konjunkture. Deželni odbor je sicer pred nedavnim odredil, da se nakažejo Deželni ustanovi za razvoj obrti (ESA) vsa sredstva, ki so bila v ta namen predvidena v proračunu, in sicer nekaj manj kot 28 milijard lir. Cruder in Rinaldi sta naglasila, da je finančna razpoložljivost pri Deželi problematična in da so to priznale tudi stanovske organizacije obrtnikov, vendar je bilo mogoče z omenjenim proračunskim manevrom pridobiti vsaj toliko denarja, kolikor ga je bilo potrebnega, da se realistično razrešijo vsaj najnujnejši problemi, s katerimi se spopadajo obrtniki. Dežela namerava letos še naprej redno podpirati ustanovo ESA, kar zadeva izdajanje kratkoročnih posojil obrtnim tvrdkam, ki je pač v njeni pristojnosti, prav tako pa bo nudila zaslombo konzorcijem za kreditna jamstva obrtnikom (Congafi). Seveda pa bo potrebno tovrstne posege uresničevati strogo selektivno, kajti prošenj za denarno pomoč je toliko, da jim na noben način ni mogoče ustreči, ker je denarja za to premalo oziroma, ker ni mogoče, kot je naglasil Rinaldi, podvojiti nakazil za kratkoročna posojila ustanovi ESA (lani so znašala 85 milijard lir) in nakazil za kreditna jamstva Congafijem (lansko leto okoli 120 milijard lir, od tega 58 milijard lir samo v videmski pokrajini). Na področju kratkoročnega kreditiranja je predviden večletni strošek 2 milijard lir, katerim gre dodati še 6 že poprej predvidenih milijard, medtem ko pojde za rizični sklad pri Congafijih poldruga milijarda lir (ESA bo dobila še dodatnih 900 milijonov lir za svoje redno delovanje). Na področju prispevkov na račun kapitala prejme ESA dobrih 9 milijard lir, od*tega 4 milijarde v korist podjetij, ki jih je prizadejal potres leta 1976, in 3 milijarde za nove pobude na goratih območjih po zakonu št. 35. Uno Giust ostro kritiziral finega odbornika F. Sara R ^IDpiv, ° (. rtirio Qi ^ ~ Predsednik deželne zveze trgovinskih zbornic Unioncamere posl. va* dežei^at ie v posebnem tiskovnem sporočilu kriziral nekatere izjave, ki jih je a*eri je * odbornik za industrijo Ferruccio Saro med tiskovno konferenco, na tr°n o j°~!razložil predstavnikom sredstev množičnega obveščanja novi deželni J' PosianntoveQarSkih dejavnosti nasploh. Odbornikove izjave na račun zbornic so po d < 2 v0,i t atrdilu toliko bolj nerazumljive, ker je Saro še na nedavnih sestan-®želn ostvi trgovinskih zbornic odkrito priznal njihovo važno vlogo v sklopu 9°sPodarskega sistema in se ravno na tej podlagi odločil, da zakonski ortdsedniu ?adalinji industrijski politiki ustrezno popravi oziroma spremeni, d« °Sa d Unioncamere zatem ugotavlja, da ima Dežela primarne pristojnosti v ti!?a9oška tr9°vinskih zbornic in da se zaradi tega ne bi smela spuščati v tiri vhi k V1 netvome izpade, do kakršnega je prišlo po njegovem na Sarovi d; t in do? * enci' pač pa bi morala prevzeti nase natančno politično odgovorna k°t n/i Ui jasna- verodostojna pravila, kako se ravnati do trgovinskih zboruj Po Giii ?anih opornih temeljev v prid proizvodnemu aparatu. Takšnih pravil ‘deti ust°vi zatrditvi v novem deželnem zakonu o industrijski politiki ni PSI: Prispevki ne ustrezajo cenam za obnovitvena dela TRST — Deželna svetovalca PSI Bruno Lepre in Enrico Bulfone sta naslovila na predsednika deželne vlade in na odbornika za popotresno obnovo vprašanje, ali se jima ne zdi potrebno ažurnirati enotni cenik za infrastrukturna dela, ki je ostal nespremenjen od 1. decembra 1989, čeprav so se stroški zaradi rastoče inflacije medtem precej povečali. Pokazatelje oziroma stroškovne maksimale je treba po njunem zatrjevanju nujno prilagoditi inflacijskemu toku, to se pravi tekočim cenam za obnovitvena dela, ki so v teku, drugače ne bodo mogli zasebniki pravilno izračunavati izdatkov za preustrojevanje poškodovanih poslopij in raznih infrastruktur. To pa je bistvenega pomena, ko gre za podeljevanje ustreznih deželnih prispevkov. Adalberto Minucci se je pozanimal za tovarno Zanussi PORDENON — V sredo se je mudil v Pordenonu minister za delo vlade v senci Demokratične stranke levice Adalberto Minucci. Med drugim je obiskal tovarno pralnih strojev Zanussi v Porcii in se sešel tako z njenim vodstvom kakor s tovarniškim svetom. Po nedavnem sporazumu v Rimu, ki je po sodbi samih sindikatov širokega zadiha in avantgarden, bodo tovarno povsem avtomatizirali, s tem pa dokončno prebredli dolgotrajno krizo. To utegne seveda povzročiti tudi kakšen odpust, kar pa vendarle ni rečeno, kot je naglasil Minucci. Državni poslanec se je v večernih urah v Sacileju udeležil javne debate o vprašanju reforme plačnega sistema v sklopu vsedržavnih pogajanj z delodajalskimi organizacijami. /-POMOČ SLOVENIJI V sodelovanju s slovenskimi denarnimi zavodi v Italiji in tremi deželnimi bankami se nadaljuje akcija POMOČ SLOVENIJI '91. Sredstva bodo po sklepu solidarnostnega odbora namenjena ublažitvi posledic vojne v Sloveniji. Tekoči računi za nabiralno akcijo POMOČ SLOVENIJI '91 pri slovenskih denarnih zavodih v Italiji: TRŽAŠKA KREDITNA BANKA (Sedež Trst, Agencija Domjo, Agencija Rojan) — 01.6560/54 HRANILNICA IN POSOJILNICA OPČINE 9626 HRANILNICA IN POSOJILNICA NABREŽINA (Sedež Nabrežina, Filiala Sesljan) — 65283-1 KMEČKA BANKA GORICA (Sedež Gorica, Filiala Krmin) — 61001 HRANILNICA IN POSOJILNICA DOBERDOB — 1720 HRANILNICA IN POSOJILNICA SOVODNJE — 23/7 TRŽAŠKA KREDITNA BANKA - Filiala Čedad — 02.200/89 Navajamo še dodatne številke tekočih računov: CASSA Dl RISPARMIO Dl TRI-ESTE — 42568/5 CASSA Dl RISPARMIO Dl GO-RIZIA — 13160/1 BANCA POPOLARE UDINESE — 6986 Sedež solidarnostnega odbora Slovencev v Italiji odgovarja na telefonsko številko SKGZ: 368094; fax 368158. Danes najbrž na dnevnem redu podpora našim ustanovam Deželna skupščina o slovenski kulturi Deželni svet bo danes, razen če ne bo prišlo do sprememb dnevnega reda, vzel v pretres zakonski osnutek deželne vlade, ki dodeljuje 24 milijard lir v 3 letih kulturnim ustanovam slovenske manjšine. Gre za izvršilni odlok člena št. 14 vsedržavnega zakona za razvoj mejnih območij, ki ga je parlament ob pristanku široke politične večine dokončno odobril v začetku tega leta. Zakonski predlog Dežele je že naletel na široko odobravanje na torkovi seji komisije za kulturo, šolstvo in šport, na kateri je samo miso-vec Giacomelli glasoval proti, lis-tar Cecovini in demokristjan Vat-tovani pa sta oddala belo glasovnico. Slednji je to naredil v osebnem imenu, načelnik KD v komisiji Oscarre Lepre pa je napovedal, da stranka relativne večine podpira ta osnutek ter da bo zanj glasovala tudi v skupščini. Poročevalec večine bo svetovalec SSk Bojan Brezigar, ki tudi predseduje svetovalski komisiji za kulturo, šolstvo in šport. V svojem poročilu Brezigar ugotavlja, da Slovenci v Italiji že ves povojni čas zaman čakamo na globalno zaščito, država v zakonu za mejna območja prvič opozarja na to svojo pomanjkljivost, zato člen 14. predstavlja zelo važno priznanje, saj, kot piše v zakonu, delno anticipira finančna sredstva iz za- ščite. Ne gre vsekakor za nobene privilegije v korist Slovencem, dodaja še svetovalec SSk, ampak za priznavanje manjšinske skupnosti, ki se prav zato, ker je manjšina ukvarja in sooča s specifičnimi problematikami. »Široka podpora političnih sil, ki jo je ta osnutek že doživel v pristojni svetovalski komisiji, daje misliti, da se' večina strank zaveda, da smo priča nenavadni situaciji, ki jo je treba čimprej dokončno in pozitivno rešiti«, je napisal še Brezigar v svojem poročilu. Zakonski predlog, ki ga je na torkovi seji komisije predstavil sam predsednik deželnega odbora Biasutti, bo torej naletel na podporo večine in večjega dela opozicije, saj so zanj v komisiji glasovali tudi svetovalci Demokratične stranke levice in Zelene liste. V zvezi z vsebino osnutka se je včeraj znova oglasil predstavnik DSL Budin, ki bo v zvezi s tem predložil dva popravka, Prvi se nanaša na podporo Sloriju, ki je po Budinovem mnenju prenizka, drugi pa na sestavo posebne komisije, ki bo v prihodnjih dveh letih nadzorovala izvajanje tega zakona. Svetovalec Occhettove stranke opozarja tudi na diskriminacijo Zveze slovenskih kulturnih društev, ki si po njegovem zasluži status od Dežele uradno priznane ustanove. Pregled učnih uspehov na slovenskih šolah Na TTZ Žige Zoisa dokaj popravnih izpitov Na seznamu, ki smo ga objavili v prejšnji številki, smo zaradi pomanjkanja prostora izpustili podatke za Trgovski tehnični zavod Žiga Zois in Zavod za geometre. Vrzel dopolnjujemo danes. Na »trgovski® je 1. A obiskovalo 23 dijakov, od katerih je eden izstopil, 5 je bilo odklonjenih, 4 pa imajo izpite iz raznih predmetov. V 1. B sta od 20 vpisanih dva dijaka bila odklonjena, 8 jih ima izpite. V tem razredu je največ »žrtev« pokosila angleščina (5 dijakov), tri pa nemščina. V 1. C je na 18 dijakov bilo odklonjenih 4, 7 pa ima izpite. Tudi v tem razredu je najtrši oreh angleščina, saj imajo vsi dijaki, z eno izjemo, popravni izpit iz angleščine. Poglejmo druge razrede. 2. A: obiskovalo ga je 15 dijakov, 4 ima izpite. Od teh trije iz nemščine, sledijo izpiti iz angleščine. 2. B: od 17 dijakov ima 8 izpite. V tem razredu je največ težav z nemščino (6 izpitov), sledi angleščina (3). V 2. C razredu od skupnih 15 en dijak ni izdelal, 5 ima popravne izpite. Trije dijaki imajo skupen imenovalec v angleščini. Tretji razredi: v 3. A je na 26 dijakov eden bil odklonjen, za deset pa so profesorji bili mnenja, da jim je potreben dodaten študij. Z eno izjemo se bodo vsi čez poletje učili nemščine, nekaj pa jih bo skupaj lahko študiralo še angleščino, trgovinstvo in pravo. V 3. B razredu sta od 24 vpisanih 2 dijaka izstopila, 6 ni izdelalo, 7 jim ima izpite. Od teh se jih bo štiri lahko skupaj učilo angleščine, nemščine in knjigovodstva. V 3. C sta dva dijaka izstopila, 6 jih ni izdelalo, 3 ima popravne izpite, 14 pa je izdelalo. Med izpitnimi predmeti ni opazili koncentracije. Bodoči maturantje kažejo prav dobro. V 4. A razredu imata od 22 dijakov le dva popravne izpite, prav tako dobri so bili tudi v 4. C, kjer sta na 25 dijakov le dva »poletna mučenika«, v 4. B pa sta od 17 dijakov dva bila odklonjena, 3 jih ima izpite. Največ težav imajo s slovenščino in knjigovodstvom (po 2 izpita). Še skupen podatek za omenjenih 12 razredov: vpisanih je bilo 247 dijakov, 3 so izstopili, 27 je bilo odklonjenih, 63 jih ima popravne izpite. Za konec pa še podatki Zavoda za geometre. V prvem razredu je bilo stanje nič kaj rožnato, saj je na 11 dijakov eden izstopil, 4 so bili odklonjeni, 6 pa jih ima popravne izpite. Izdelal ni torej nihče. Med izpitnimi predmeti so najbolj pogosti zgodovina (4) in matematika (3). V drugem razredu so vsi trije vpisani dijaki izdelali, v tretjem je od 9 dijakov eden bil odklonjen, trije pa imajo izpite (vsi trije imajo skupono matematiko, dva tudi gradbeno tehnologijo), med bodočimi maturanti so od skupnih 10 trije potrebni dodatnega učenja. Matematika se pojavlja dvakrat, preostali predmeti pa so razpršeni. Skupno se je v te štiri razrede vpisalo 33 dijakov, od katerih je eden izstopil, 5 ni izdelalo, 12 jih ima popravne izpite, 15 pa lahko veselo počitnikuje, saj so zadovoljivo opravili razred. Po sklepu deželne skupščine Lov na ptice je ponovno dovoljen v FJK Deželni svet Furlanije-Julijske krajine je včeraj dopoldne pod predsedstvom Diega Carpeneda odobril zakonski osnutek, na osnovi katerega se v naši deželi ponovno uvaja lov n® ptice selivke. Zakonski osnutek je bil sprejet s 25 glasovi, 13 svetovalcev je bilo nasprotnega mnenja, trije pa so se vzdržali. Gre za problem, za katerim so veliki ekonomski interesi in o katerem so tudi v posameznih strankah deljena mnenja in ne samo mnenja, ampak tudi globoki spori. Selektivni lov na ptice selivke bo tako dovoljen, v koli; kor bodo osnutek odobrili tudi rimski vladni uradi (pri tem gre dodati, da ima Dežela primarne pristojnosti gle" de tega vprašanja) od 1. septembra do 15. decembra. Vse tehnične naprave za lov na ptice bodo morale imeli dovoljenje pokrajinskih uprav, da bodo lahko obratovale. V zakonskem osnutku se tudi postavljajo zelo točne norme o vrstah ptic, ki jih je mogoče 1°; viti, kot tudi stroga prepoved, da bi ujete ptice lahko pobili. Tiste vrste-ptic, katerih ulov ni dovoljen, bo treba takoj izpustiti, potem ko se bodo znašle v teh pasteh. Zakonski osnutek vsebuje še vrsto predpisov, po katerih bo ta dejavnost pod strogim nadzorstvom deželne in pokrajinskih uprav. Tudi včerajšnja razprava, kot sicer 7 prejšnjih dneh, je bila zelo živahna. v razpravi je bilo zadnjih sedem členov s številnimi amandmaji, kar je diskusijo še podaljšalo. Sprejeti so bili nekateri popravki opozicije, ob koncu pa j® bil osnutek, kot rečeno, sprejet z veliko večino glasov. Po mnenju izvedencev Opazovalnice za Severni Jadran Alge v Tržaškem zalivu se postopno izčrpavajo Beograd še ni ratificiral sporazuma o pokojninah delavcev iz bivše Cone B Parlamentarna komisija, ki nadzoruje delo socialnih ustanov in ki ji predseduje tržaški poslanec Sergio Coloni, se je včeraj znova ukvarjala z zapleten0 problematiko pokojnin jugoslovanskih in tudi italijanskih državljanov, ki so bi svoj čas zaposleni v bivši Coni B. Gre za izvajanje italijansko—jugoslovanskega sporazuma iz leta 1986, po katerem naj bi Jugoslavija prevzela breme za de pokojnin, ki jih jugoslovanskim državljanom trenutno plačuje zavod INPS. Gr za približno 700 primerov, finančno breme pa znaša nekaj nad štiri milijarde h 1 Seje komisije se je udeležil tudi podtajnik Butini, ki je povedal, da beogr®J ski parlament - tudi zaradi znanih gospodarskih težav Jugoslavije - še ni ratifi0 ral tega sporazuma in ni znano, kdaj bo to sploh naredil. Komisija je s tem zvezi soglasno odobrila resolucijo, ki obvezuje vlado, naj še dalje od blizu sle tej problematiki in si prizadeva za premostitev tega vprašanja. V Križu drevi zadnji poletni koncert iz ciklusa »Luna n’blues« KUD Magnet Sindikata ob odprti meji za rešitev krize Na sedežu Nove krajevne zvezne delavske zbornice v Trstu je bilo v prejšnjih dneh srečanje med delegacijama sindikatov obalno-kraške regije, ki jo je vodil Boris Mazalin in predstavniki gostiteljev. Predmet pogovora je bil politični položaj v sosednji republiki Slo vij i in o vplivih, ki jih ta situacija ima na gospodarstvo obmejnega področja, na turizem in na trgovino na drobno. Ob vsem tem je bilo poudarjeno, kako se je republika Slovenije znala uveljaviti s politiko dialoga z željo, da bi prišlo do trdne pomiritve položaja. Predstavniki sindikatov z obeh strani meje so tudi z zadovoljstvom ugotovili, da se promet na obmejnih prehodih postopoma normalizira, kar je glavni predpogoj za krepitev in nadaljnji razvoj sodelovanja ob meji, ki je to krizo globoko občutila. Po mnenju obeh sindikalnih organizacij je zato potrebno ponovno vzpostaviti redne politične, gospodarske in kulturne odnose, na osnovi katerih bi se utrdila logika najbolj odprte meje v Evropi. Vse kaže, da letos s cvetenjem morja ne bo prevelikih težav in da pojav, ki je bil opazen v teh dneh, postopno pojenjuje. Kopalci so zato lahko mirni, ker jim sluz in alge najbrž tudi v avgustu ne bodo povzročali prehudih nevšečnosti. Tako meni Opazovalnica za Severni Jadran, ki se je včeraj s sporočilom spet povrnila k rezultatom nedavnih analiz. Izvedenci opazovalnice menijo, da je zaksrbljenost, ki jo je v teh dneh povzročil pojav alg v Tržaškem zalivu, neutemeljen. Izvedenci opazovalnice so v juniju in v juliju med dvemi študijskimi križarjenji vzeli vzorce morske vode na 85 točkah, ki so vse severno od črte izliv Pada - rt Premantura. Med prvim križarjenjem so opazili, da so bili sluzasti kosmiči in niti v dolžini od 10 do 20 centimetrov precej enakomerno razporeni od morske gladine do dna, najvišja koncentracija pa je bila pri dnu. Meritve med julijskim križarjenjem pa so pokazale, da so se dimenzije sluzastih agregatov povečale in se v obliki niti, pajčevin in oblakov kon- centrirale v srednjem delu vodnega stolpca med gladino in dnom. Na peri-feričnih območjih in torej na plažah, kjer so kopališča, je bil pojav sporadičen, količina sluzastih snovi na površini ni bila zaskrbljujoča, medtem ko je bilo dno prekrito s temnorjavo sluzasto snovjo. Zaradi take evolucije pojava izvedenci menijo, da se cvetenje postopno izčrpava, saj proces potapljanja sluza prevladuje na procesom izplavanja na gladino. Pozitivno predvidevanje po mnenju izvedencev potrjuje tudi dejstvo, da je v morju prisoten zelo jasen proces stratifikacije z bolj toplo in sladko vodo na površju ter bolj hladno in slano pri dnu. Ta stratifikacija je doslej prispevala k zajezitvi pojava in bo najbrž tudi v prihodnje, saj ni verjeti, da bi se voda pri dnu segrela veliko bolj. Izvedenci tudi poudarjajo, da so v teku pomembni poskusi. Če bodo rezultati ugodni, bodo znanstveniki lahko začeli dojeti mehanizem pojava, ki je bil doslej nerazumljiv. • Na dvorišču Sirkovega doma v Križu bo drevi zadnji koncert iz ciklusa »Luna n'blues, glasba, umetnost in film v luninem siju«, ki ga prireja Kulturno umetniško društvo Magnet. Na nocojšnjem koncertu, ki se bo začel ob 21. uri, bosta nastopila Franco Ghietti s svojim rock'n’ roli band in skupina »Afrika Saalam«, ki jo sestavljajo glaS beniki iz Italije in Maroka. Vstop J prost. KUD Magnet bo svoje pobude, Ki namenjene predvsem mladim, nadaij val jeseni. V foyerju Sirkovega do® bo še danes zvečer na ogled razsta slik članov in prijateljev Magneta. Miriam Koršič, ena izmed poklicno uveljavljenih žensk na področju mednarodnega leasinga »Pri sklepanju pogodb je potrebna tudi fantazija« Kaj je leasing, kako se na tem področju uveljaviš, če si mlada in sposobna ženska, kakšno bodočnost lahko ponuja ta pomembna gospodarska dejavnost našemu mestu? Na vprašanja odgovarja Miriam Koršič, diplomirana ekonomistka, mlada manadžerka, ki se uspešno uveljavlja prav na področju leasinga. Miriam Koršič je pri tržaški delniški družbi Leasest od februarja 1989 odgovorna za mednarodni leasing. Njeno poslovno "področje" sega predvsem na evropski Vzhod, na katerega se je Leasest usmerila pred tremi leti in se v kratkem uveljavila kot ena najaktivnejših italijanskih družb, kljub močni konkurenci Nemčije in Avstrije. Prve korake v vzhodnoevropski prostor je omogočila tudi geografska lega našega mesta, v katerem ima Leasest svoj sedež. Z razliko od številnih drugih tržaških leasing družb, ki poslujejo predvsem kot podružnice, je Leasest v Trstu prisotna "v prvi osebi". Družba si lasti primat prve izvozne leasing pogodbe s ČSFR, poleg te države predvideva letošnji delovni načrt Lea-sesta odpiranje še na Poljsko in Madžarsko, ob pozornosti, ki jo posveča sosednjim republikam. Leasing je razširjena oblika finansiranja, ki jo leasing družbe nudijo podjetjem za nakup osnovnih sredstev (premičnin in nepremičnin). Pri leasin-gu ima uporabnik z razliko od preprostega najema pogodbeno pravico, da po izteku pogodbenega roka postane lastnik najete dobrine. Leasinška Miriam Koršič družba kupi od proizvajalca opremo, s katero naj emoj emalec-uporabnik želi razpolagati, in jo da v najem podjetju, ki opremo praviloma odkupi ob izteku pogodbe. Tak način finasiranja včasih odlično zamenja bančni kredit in pride v poštev predvsem takrat, ko uporabnik ne more dobiti bančnega kredita. To dovolj preprosto razlago je Miriam Koršič ponudila že v članku, ki je bil pred nedavnim objavljen na Primorskem dnevniku. Da se mlad človek uveljavi na lea-sinškem področju, mora imeti predvsem temeljito poklicno izobrazbo. Pri sklepanju leasinških pogodb pa je potrebna tudi dobra mera fantazije. »Morda prav zaradi fantazije kot. ženska delam celo bolje od svojih moških kolegov,« meni Miriam Koršič. »Sicer pa so zelo redki primeri, ko sem s strani moških sogovornikov zaznala nezaupanje. Med študijem in nato pri delu sem srečala precej žensk, ki so se zelo dobro uveljavile na tem področju. Čeprav moški z večjo lahkoto pride do odgovornega mesta, mislim, da je poglavitni pogoj izobrazba in poklicna izpopolnj enost.« Miriam Koršič je pred štirimi leti diplomirala na ekonomski fakulteti. »Izbrala sem jo, ker se mi je zdela primerna in je nudila dovolj širok vpogled v svet gospodarstva. Mislila sem, da je Trst zelo zaprt, oddaljen od velikih italijanskih gospodarskih središč. Po univerzi pa mi je štipendija ponudila priložnost, da sem sledila tečaju MBA (Master In Business Administra-tion). Verjetno sem tudi edina Slovenka, ki je doslej imela to možnost. V 14 mesecih sem v Bologni in Milanu sledila več kot tisočim uram celodnevnega pouka, opravila približno 40 izpitov in pripravila diplomsko nalogo z analizo italijanske prehrambene industrije s finančnega vidika. Sedaj je že prava "moda" tečajev Master, zato gre razlikovati t.i. tečaje Master DOC, ki morajo imeti omenjene značilnosti. Z razliko od univerze pa ti omogočijo predvsem znanje na osnovi konkretnih primerov z delovnega sveta. Delo poteka po skupinah, v katerih posamezni primer - imenujejo ga business čase - obravnavajo ljudje z različno univerzitetno izobrazbo. Tečaje pa vodijo priznani profesorji, uspešni podjetniki in uveljavljeni managerji iz Italije in Evrope.« Več kot enoletna "investicija" torej, s katero je Miriam Koršič izpopolnila svojo izukušnjo (že med univerzitetnim študijem je namreč bila nav praksi v raznih evropskih podjetjih). »Že tedaj sem razmišljala o delu na mednarodnem področju. Po dokončanem masterju - posebej sem se posvetila področju mednarodnega marketinga in finance - sem imela več delovnih ponudb. Lahko bi šla v Milan, odločila pa sem se za Trst: ena od možnosti je bila družba Leasest.« Miriam Koršič je zato večkrat na poslovnem potovanju, predvsem po evropskem Vzhodu. »Verjetno se bomo kmalu "razširili" še v sredozemski prostor, v Španijo, Portugalsko in Grčijo, kjer je pri podjetjih veliko povpraševanja za kredit. Največje potrebe pa so prav na Vzhodu. Precej delamo tudi s Slovenijo. Prav pred kratkim smo -kljub političnim negotovostim - omogočili nekfemu slovenskemu podjetju, da je svojo industrijsko opremo dal v izvozni leasinški najem v ČSFR. Podjetja, ki ne razpolagajo z dovoljšnjimi finančnimi sredstvi, se namreč s težavo uveljavljajo na evropskem tržišču.« »Leasing prav gotovo predstavlja bodočnost za Trst, ki nima zaledja za industrijski razvoj in zato ne more biti konkurenčno središče. Gospodarsko se torej lahko uveljavi le z odlično storitveno ponudbo.« DAMI AN A OTA Zaradi poletne su^ v dolinski občini še težave z vodo očtf1 V dolinski občini se v teh vfL julijskih dneh spet pojavljajo PrereJ šnji problemi z dobavo vode: kot p. jem« vasi, ki se nahajajo v. naj nekaj tedni pa so spet »pod vPr^f§ji nadmorski višini na območju doli11*^. občine. Zaradi ponovnega pojava narra nEHnhia in nn natmflilih OD nega obdobja je po navodilih °~ „e-ske uprave bila v Mačkoljah, gu in na Križpotu prekinjena vode že sinoči, od 23. ure dalje, vS za. prvih jutranjih ur. Stanje je PreC^a v skrbljujoče, saj bo - v primeru, ,, kratkem ne pride do »odrešujoč 9g. dežja - morala občinska uprava s lje ukrepati s prekinjanjem do ^aij vode prav v teh vaseh. Sicer ze časa potekajo dela za usposobite ^ roma okrepitev vodovodnega orn ^tiki preskrblja te predel dolinske j. ne. Kot poudarja dolinski župan ge no Pečenik, pa so nekatere te^ ,a zavedno nerešene. Zdi se, da so d ve časno v zastoju, ker naročene nap še niso usposobljene. te- Da bi kljubovali tem »poletni® ^g žavam na najbolj učinkovit na da bi pri tem bili oškodovani pri' teri občani, uprava Občine Do po-poroča vsem prebivalcem, da e po sebno v teh dneh (in vsaj dok e .nega usposobljen kritični del v°d°aZpol°^' omrežja) skrbno uporabljali r *jvSe® ljivo vodo. Priporočilo velja P nis° za uporabo vode v namene, j^o tesno vezani na vsakdanjo zi potrebo občanov. Popisovalci z znanjem slovenščine Na sinočnjem Razgovoru o Sloveniji v Kulturnem domu Prosek-Kontovel Partizan Zlobec: »Resnici poglejmo v oči: kar je bilo, se ne bo nikoli več ponovilo« Oktobra bo steklo javno popisovanje, na podlagi katerega °do državne inštitucije po 10-rf;tnem presledku dobile ažurni-ano sliko o dejanskem demog-afskem in gospodarskem stanju lr°na po vsem italijanskem °^epilju. Da ne bo napačnih tolčenj naj bralce pomirimo, da 6 bo šlo za popis prebivalstva P° nacionalni pripadnosti (kar bi . naših razmerah dišalo po pre-evanju), temveč je prvenstveni ^arnen te pobude evidentiranje 'jjdjenjskih pogojev v stanovali1*1 in gospodarskih dejavnosti, s aterimi se prebivalstvo bavi. red kratkim so ločeno že izvršili P°pis kmetijstva, sedaj pa bo , ,evilke prelito še stanje obrtniš- kih zvrsti industrije in drugih de- .^bčine Devin-Nabrežina, Zgo-lk in Repentabor pozivajo interesente, ki bi se radi spoprijeli z aiogo popisovalcev, naj se čim-rrei javijo v anagrafskih uradih, ier bodo dobili vsa pojasnila in avodiia Kandidati morajo izpol-tru^i dva osnovna pogoja: povoha je višješolska izobrazba za , Pešno razvozlavanje popisnih izov, obvezno pa je tudi znanje rr|^Venskega jezika, kar je na na-kot °Stno mešanem območju več 1 utemeljena predpostavka. »Sam sem bil partizan, ki sem se boril za Slovenijo in za Jugoslavijo in danes sem v to ponosen. Jugoslavije, ki sem jo želel, pa danes ni več. Tudi ta armada, ki je z velikimi žrtvami ponosno osvobodila Trst, Opčine in naše kraške vasi, ni več ista armada. Nihče ji ne odreka zgodovinskih zaslug, jugoslovanska vojska pa je danes vezana na oblast in predvsem na ideologijo, ki je preživela.« Tako je član predsedstva republike Slovenije Ciril Zlobec nagovoril množico Slovencev raznih starosti, raznih političnih ter idejnih prepričanj, ki se je sinoči zbrala v proseškem Kulturnem domu (na sliki Maria Magajne), da iz njegovih ust in iz ust slovenskega zunanjega ministra Dimitrija Rupla neposredno sliši mnenja o dogodkih, ki so tako globoko pretresli Slovenijo in ves slovenski narod. Za mnoge Slovence v Italiji, ki so doživlajali in še danes deloma doživljajo Jugoslavijo kot matično državo, kot zibelko bratstva in enotnosti med narodi, so bili ti dogodki v marsičem zelo boleči. Zlobec je rekel, da s spoštovanjem ocenjuje čustva teh ljudi, ki jih je ne gre na noben način obsojati. Resnici pa je treba pogumno pogledati v oči, ker to, kar je bilo, se ne bo nikoli več ponovilo. Zlobec je govoril čustveno, kot Kraševec in kot sin primorske zemlje, a tudi preudarno, izhajajoč fz prepričanja, da bi vsako vztrajanje v tej Jugos- laviji škodilo v prvi vrsti Slovencem. Drugi gost solidarnostnega odbora je bil minister Rupel, sin proseš-ke družine, ki ni skrival ganjenosti, da govori sovaščanom svojega očeta. Ideja samostojne Slovenije je po njegovem predvsem povezana z idejo demokracije. Jugoslavija je bila in je še danes neka ideološka tvorba, katere lepilo pa izgublja na učinkovitosti. Če hoče Slovenija zaživeti kot svobodna evropska tvorba, nima drugega izhoda kot to, da izstopi iz Jugoslavije, ne da bi s tem postala otok sredi Evrope, ampak da bi se s hitrimi koraki čimprej združila z Evropo. To je glavni razlog, da razumemo, kaj se je zgodilo pred kratkim v Sloveniji. Jugoslavija po Ruplovem mnenju ni uspela rešiti nacionalnih problemov svojih narodov. Socializem je bil" le neka navidezna rešitev, in tega se danes zaveda ne samo Slovenija, ampak postopno tudi drugi jugoslovanski narodi. Posega vojske ne gre tolmačiti kot mednacionalni spopad, kot ga skušajo prikazati nekateri, ampak je šlo za spopad med preživelo komunistično ideologijo in mlado slovensko demokracijo. Ne gre torej za spor med Slovenijo in Srbijo, ampak za merjenje moči med dvema nasprotnima si sistemoma. Bojazen, da bi Slovenija ostala na repu Evrope, je popolnoma upravičena, je glede tega dejal še Zlobec, še hujše pa bi bilo, če bi dalje vztrajala na stari poti ali se celo oklenila sentimentalnosti. Novinar Radia Trst A Miro Opelt, ki je vodil razpravo, je uvodoma postavil v ospredje, da tudi v izrednih razmerah ni bilo v Sloveniji ničesar narejenega za omejevanje človekove svobode. Svoboda in demokracija sta po mnenju Zlobca v novi državi vsaj tako pomembni vrednoti kot neodvisnost. Tudi v vojnem času hi bilo cenzure, tako da so lahko novinarji iz vsega sveta poročali, kaj se je v resnici zgodilo. Razprava, ki je sledila uvodu uglednih gostov iz Slovenije je v nekaterih obrisih znova dokazala (čeprav z manjšo ostrino kot podobna razprava v Bazovici), kako mnogi pri nas, kot že omenjeno, boleče doživlajajo dogajanja v matici. Vse to je, če se znova zgledujemo po Zlobcu, spoštovanja vredno, in ima svoje zgodovinske motivacije, beg od resnice pa ne pripelje nikamor in gotovo ne olajša nobene bolečine, prav nasprotno. SANDOR TENCE Kako se je v prvem polletju gibala statistična krivulja v miljski in dolinski občini Negativni demografski saldo vsaj nekoliko blaži precejšnje število priseljencev iz drugih občin OBČINA DOLINA Rojeni Umrli Priseljeni Izseljeni 6 14 14 5 20 26 12 9 21 13 14 13 ^dl° občanov 1. julija letos: 5.993 OBČINA MILJE Mesec Rojeni Umrli Priseljeni Izseljeni Januar 9 10 17 28 Februar 6 16 35 13 Marec 3 21 16 18 April 1 17 26 8 Maj 6 7 35 25 Junij 3 13 21 23 SKUPNO 28 84 150 115 Število občanov 1. julija letos: 13.259 'Njsk^0 kQt na splošno v tržaški pokrajini se tudi v V °bčini demografska krivulja giblje navzdol, sttift .. J**1 testih mesecih je razlika med rojstvi in 56, - J11 primeri precejšnja, negativni saldo znaša Priseli ‘° . 0 pa ga je ublažil pozitivni saldo med PriSej.. nc> in izseljenci, saj se je v miljsko občino °dseiji ° (tako iz drugih občin kot iz tujine) 150 oseb, l3,25g i° US. Konec junija je tako v Miljah živelo t\j, indi, kar je 21 manj kot v začetku leta. bjdi ^^kem anagrafskem uradu so nam postreg- konec j '' nekaterimi globalnimi številkami. Tako je bel6£ anskega junija bilo na uradnem seznamu zabija igoJ1 15-289 občanov, torej 30 več kot letos. Ju-i3.532 9 >‘h je bilo 13.391, junija '88 13.460, junija '87 Miljdh junija '86 pa 13.603. V petih letih je torej v ^datev^81^0 število populacije za 344 enot, če pa 4 Primerjamo s stanjem pred desetimi leti, torej z letom 1981, ko je bilo tudi ljudsko štetje, dobimo negativni saldo 761, saj je takrat živelo v miljski občini 14.020 občanov. Negativni trend je bil še posebno opazen pred leti, v zadnjih dveh letih pa se je gibanje navzdol nekoliko ublažilo, kar daje upati, da se je stanje uravnovesilo. Na anagrafskem uradu povezujejo negativni trend predvsem z gradbeno politiko, na katero seveda v prvi vrsti vpliva povpraševanje po stanovanjih. V zadnjem desetletju je ustanova za ljudske gradnje v Miljah gradila zelo malo, zasebni podjetniki pa so očitno sprevideli, da se investicija v tem sektorju v Miljah ne izplača. Gre seveda za procese, ki so med seboj povezani in pogojeni, tako da je težko ugotoviti, kateri je osnovni. Prav gotovo pa bo držalo, da sta padanje števila rojstev in podaljšana življenska starost tudi tu osnovna dejavnika demografskega (ne)razvoja. Poglejmo sedaj, kako se piše demografiji v dolinski občini. Prvega januarja letos je živelo v njej 6.010 občanov, junija letos je to število padlo za 17 enot, saj jih je uradna statistika konec prejšnjega meseca zabeležila 5.993, od katerih 2.965 mož in 3.037 žensk. V dolinski občini je torej 72 žensk več kot moških. V zadnjih šestih mesecih je umrlo 40 občanov, na svet pa je privekalo 19 novorojenčkov. Ta negativni saldo (21) le delno ublaži število priseljencev (teh je bilo 85), saj se jih izselilo 82. Letošnji podatki niso vsekakor skrajno negativni, saj je trend, v primerjavi z lanskim, vsekor ugodnejši. Če se poigramo s številkami in primerjavami namreč ugotovimo, da je bil v letu 1990 negativni saldo 53, če junij '91 primerjamo z januarjem '90 pa ugotovimo, da se je število dolinskih občanov znižalo v poldrugem letu kar za 70 enot. Dopolnilna blagajna za 47 delavcev tovarne Baxter »Velikošmarenski golpe«, tako so delavci tovarne Baxter ocenili včerajšnji sklep uprave, da pošlje v izredno dopolnilno blagajno brez nikakršnega jamstva za povratek na delovno mesto — 47 odvečnih delavcev. To je storila tik pred kolektivnim dopustom, srečanje s sindikalnimi predstavniki, ki je bil določen za 25. julij, pa je preložila na čas po počitnicah. Sindikati CGIL-CISL-UIL so reagirali s tiskovno noto, v kateri ugotavljajo, da je vodstvo tovarne usmerjeno le v krčenje produkcije (v zadnjih treh letih je odslovilo 200 delavcev), odnose s sindikati in Deželo pa izkorišča le za sindikalni mir v podjetju. Včerajšnji »golpe« je za sindikalno zvezo nadaljni dokaz, da se vodstvo tovarne Baxter požvižga tudi na dogovore, podpisane pred kratkim v Rimu s sindikati in predstavniki Zveze industrij-cev. Takrat so določili 25. julij kot dan srečanja s tovarniškim svetom, s katerim sporazumno načrtovati nadaljne ukrepe. ■ Tržaška občina ne bo več metala med odpadke papirja, ki ga bodo porabili v njenih uradih. Ta papir bodo po novem zbirali in ga namenili reciklaži. Tako Tržaško občino obvezuje resolucija, ki sta jo predložila predstavnik zelene alternativne liste Bekar in demokristjan Ambrosi. Tržaški občinski svet je resolucijo sprejel na svoji zadnji seji. Zaradi jugoslovanske krize so včeraj »ukinili« vlak za Moskvo Manjše težave za železniški promet nt6<>Vsen°Vanska politična kriza in ,a Hrva{u Sedanji oboroženi spopadi rh 0 tua6111.80 Prizadejali precejšnjo i!ed Itaijj . železniškim izmenjavam A^Prtia težnjo republiko. Zara-ri 1,1 in J'G*ezniške proge med Zag-dr°rriet Qf °®°9radom je bil železniški h° Mike ez*°čen, kljub vsemu pa ne ®kat6ra ntere, kot so včeraj poročala bveš(.fl tukajšnja sredstva javnega v0ds ]a' Drv' kam° ^elezniške postaje na Opči- tf1 blaL°brazl°žilo, da je bil v teh Mtiiu tagovni t,1 Dri- pusuajfc: na vvpvi- i No v tu Pripeljejo in od koder od-6 Včo. Vdovi •- n< c>ho^vnr Promet z Jugoslavijo za v> (nam njši k°t pred kakim mese-d est° običajnih 16 tovornih gr60PčineeI"u iih je te dni Pripeljalo dih 0tneniti j . deset)' Pri čemer pa n tresem,' ”a J6 tak upad ob polet-Od p Povsem normalen. v>liali^ vlakov so iz Slovenije Ocjf z iziu9 Opčine vsi predvideni ada. p^Uic jutrarljega vlaka iz Be-rugi strani so se na tržaš- ki železniški postaji »ustavili« mednarodni vlak za Budimpešto in Moskvo (na sliki Maria Magajne) in vlak za Solun. Potniki teh vlakov so lahko nadaljevali svoje potovanje v Jugoslavijo in v druge vzhodnoevropske države na drugih, takoimenovanih krajevnih vla- kih. Le-ti so vozili po običajnem urniku, tako iz Ljubljane v Trst kot obratno. Potniki mednarodnih vlakov na dolge proge so imeli torej nekaj težav s prestopanjem in prekladanjem prtljage, vsaj včeraj pa niso imeli v Trstu drugih večjih težav na svojem potovanju. Buldožer se je prevrnil na delavca: »srečni« moški bo okreval v 40 dneh V včerajšnjih popoldanskih urah se je v Rojanu pripetila huda nesreča na delu, na srečo brez tragičnih posledic, kakršne bi lahko, glede na celoten potek dogodka, tudi imela. Prizorišče nesreče je bilo gradbišče podjetja Edistil v Ul. Sara Davis 114. Na tem zemljišču bo podjetje zgradilo novo poslopje, pred začetkom gradbenih del pa je moralo odstraniti ostanke stare hiše, ki je prej stala na tem predelu strmega pobočja Ul. Davis. Včeraj popoldne so z buldožerjem podjetja Moviter odstranjevali ostanke, in prav med temi deli je prišlo do nesreče. Buldožerju, ki ga je upravljal 43-let-ni Angelo Senica z Rocolske ceste 20/1, je kar naenkrat odpovedala oporna noga, ki težkemu vozilu omogoča stabilnost med delom. Buldožer je začel najprej počasi drseti navzdol, nato pa se je prevrnil na bok. Senico je pri tem vrglo s kabine na tla, težko vozilo pa mu je pod sabo ukleščilo desno nogo. Prestrašenega delavca so rešili izpod buldožerja šele po posegu gasil- cev, ki so prispeli na kraj z dvema tovornjakoma. Z rešilcem Rdečega križa so ga nato prepeljali v katinar-sko bolnišnico, kjer so zdravniki ugotovili, da si je v nesreči »le« ranil desni gleženj. Zaradi globoke rane se bo moral zdraviti 40 dni; sprejeli so ga na ortopedskem oddelku. Očividcem, gasilcem in bolničarjem RK se sploh ni zdelo res, da jo je Senica tako »poceni« odnesel: le malo je manjkalo, pa bi bil lahko ob življenje. ■ Mestna godba Verdi bo po nastopih v sklopu mednarodnega festivala operete nadaljevala s tradicionalnimi ponedeljkovimi koncerti na Trgu Uni-ta. V ponedeljek, 29. julija bo pod vodstvom dirigenta Lidiana Azzoparda izvedla Puccijevo simfonično koračnico Primavera, Auberjevo simfonijo La muta dei Portici, potpouri iz Giorda-nove opere Andrea Chenier, odlomek iz Ponchiellijeve opere La Gioconda, Lizstovo Drugo madžarsko rapsodijo in Preludij k 3. dejanju VVagnerjeve opere Lohengrin. SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE Ruzante MOSCHETA Režija BORIS KOBAL PREDSTAVE NA PROSTEM jutri, 27. julija, ob 21. uri NABREŽINA - Igrišče Sokola v nedeljo, 28. julija, ob 21. uri OPČINE - Prosvetni dom kino Giust: Dežela naj pomaga trgovinskim zbornicam Osebje deželnih trgovinskih zbornic je v prejšnjih dneh začelo sindikalno akcijo za obnovitev delovne pogodbe. S tem v zvezi je predsednik deželne zveze trgovinskih zbornic Bruno Giust zavrnil obtožbo, da bi vodstva trgovinskih zbornic zavzela togo in povsem odklonilno stališče do teg zahtev, ki jih osebje postavlja že vrsto let. Istočasno je predsednik Giust poudaril, da je vodstvo deželne zveze trgovinskih zbornic na svoji zadnji seji ugotovilo, da se je finančno stanje trgovinskih zbornic poslabšalo zaradi nedavnih vladnih finančnih ukrepov. Zaradi tega stanja so zbornice prisiljene krčiti izdatke. Giust je zato zahteval, naj se Dežela ne omeji samo na posredovalno vlogo med zbornicami in sindikalnimi organizacijami uslužbencev v pogajanjih za obnovitev delovne pogodbe, pač pa naj si prevzame konkretna bremena in plačuje številne storitve, ki jih zbornice opravljajo za deželo, kot je na primer vodenje poklicnih seznamov obrtnikov in kmetov ter ostalega dela, ki je s tem povezano. Poleg tega je Giust opozoril še na problem izoblikovanja pristojnosti vodstev trgovinskih zbornic. V teh dneh se razpravlja o pravni in normativni preosnovi zbornic in v tem okviru je treba po mnenju Bruna Giusta primerno določiti pristojnosti vodstev in strokovne profile kadrov ob upoštevanju temeljne naloge zbornice, ki je gospodarska promocija. KD PRIMORSKO ŠAGRA 26. - 27. - 28. - 29. julija V BOROVEM GOZDIČU V MAČKOLJAH Danes in jutri od 20.30 dalje ples z ansamblom »FURLAN« Vabljeni. KUD MAGNET Luna’n blues v KRIŽU - dom A. Sirk Danes, 26. julija, ob 21. uri. Koncert: Franco Ghietti rock'n roli band; etnična glasba iz Maroka. Razstava: Magnet. KD SKALA vabi na sagra ki bo na športnem objektu Gaje na Padričah, danes, jutri, v nedeljo, 28. in v ponedeljek, 29. julija. Igrala bosta ansambla »HAPPV DAV« in »KRAŠKI KVINTET« poskrbljeno je za dobro jedačo in pijačo. čestitke V Logu goduje danes naša draga ANA (Neta). Iz srca ji čestitajo Pierina, Marčela in Mariza z družino. ANI! 50 res jih ni toliko. Zato ti jih želimo vsaj še enkrat toliko! Daria, Neva, Marino, Andrej, Martin, Sergio in stric Albin. Danes, 26. julija praznujeta zlato poroko ANICA in FRANJO GRUDEN Iskreno jima čestitajo in želijo obilo zdravja ter razumevanja Peter, Barbara in Metka z družinami. Svojemu predsedniku ADRIANU SEMENU za njegov življenjski jubilej želi vse najboljše Glasbena matica ARENA ARISTON (poletni kino) - 21.30 Risvegli. ENCELSIOR - Zaprto. EKCELSIOR AZZURRA - Zaprto. NAZIONALE I - 16.30, 22.15 Schegge di follia, i. C. Slater, W. Ryder, D NAZIONALE II - 16.00, 22.15 Scappiamo col malloppo, i. Bill Murray, Geena Davis. NAZIONALE III - 16.30, 22.15 La grande penetrazione, D D NAZIONALE IV - 15.45, 21.30 Balla col lupi, r.-i. Kevin Costner. GRATTACIELO - 18.00, 22.15 Amleto, r. F. Zeffirelli, i. Mel Gibson, Glenn Clo- MIGNON - Zaprto LJUDSKI VRT - 21.15 Stasera a časa di Aliče. EDEN - 15.30, 22.00 Porno top model, porn., □ □ CAPITOL - 17.30, 22.00 Piccola peste, i. J. Ritter, M. Richard. LUMIERE - 20.15, 22.15 La timida, r. C. Vincent, i. Fabrice Luchini, Judith Henry. ALCIONE - Zaprto RADIO - 15.30, 21.30 Frenesie erotiche di Rambone, porn., □ O Prepovedano mladini pod 14. letom D -18. letom D D __________gledališča_________________ GLEDALIŠČE VERDI Festival Operete Nocoj, ob 20.30 premierska predstava Kalmanove operete LA PRINCIPESSA DEL CIRCO. Orkester in zbor Gledališča iz Budimpešte. Opereta bo v nemščini. Na premieri bo prisotna skladateljeva vdova Vera Kalman. Pprodaja vstopnic pri blagajni gledališča Verdi. Ponovitvi jutri, ob 20.30 in v nedeljo, ob 18. uri. Jesenska simfonična sezona 1991 Pri blagajni gledališča Verdi lahko dvignete ali potrdite abonma za reda A in S. Miramarski park - Luči in zvoki Jutri ob 21.30 in ob 22.45 (v italijanščini) LUČI IN ZVOKI. Ponovitve si sledijo vsak torek (ob 21.30 v angleščini in 22.45 v italijanščini), četrtek (ob 21.30 v nemščini in ob 22.45 v italijanščini) ter ob sobotah (ob 21.30 in 22.45 v italijanščini). BUONI DEL TESORO - PETLETNE OBVEZNICE • Obveznice se lahko rezervirajo pri okencih Banca cTItalia ali pri bančnih zavodih do 13.30 dne 29. julija. • Obveznice se koristijo s 1. junijem 1991 in je zato treba ob vplačilu, 1. avgusta, doplačati dozorele obresti na kuponu, ne da bi plačali kakršnokoli provizijo. • Obveznice so v svežnjih po minimum 5 milijonov lir. Rezervacije do 29. julija Minimalna cena dražbe % Letni donos na podlagi minimalne cene Bruto % Neto % 96,— 13,55 11,83 Cena, ki bo dosežena na dražbi in efektivni donos bosta objavljena s tiskovnim sporočilom. • Obveznice BTP s koriščenjem 1. junija 1991, zapadejo 1. junija 1996. • Obveznice dajejo letno 12% po-sticipiranih bruto obresti, izplačljive v dveh šestmesečnih obrokih. • BTP bodo dodeljeni po marginalnem sistemu, ki se nanaša na ceno ponudbe. včeraj - danes Danes, PETEK, 26. julija 1991 ANA Sonce vzide ob 5.41 in zatone ob 20.42 - Dolžina dneva 15.01 - Luna vzide ob 20.29 in zatone ob 5.12. Jutri, SOBOTA, 27. julija 1991 GORAZD PLIMOVANJE DANES: ob 4.20 najnižja -61 cm, ob 11.05 najvišja 36 cm, ob 16.27 najnižja -12 cm, ob 21.58 najvišja 41 cm. VREME VČERAJ: temperatura zraka 28 stopinj, zračni tlak 1007,7 mb ustaljen, veter 8 km na uro jugovzhodnik, vlaga 64-ostotna, nebo pooblačeno, morje skoraj mirno, temperatura morja 23,1 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Federico Arniči, Gabriele Ciani, Giuliano Radossi. UMRLI SO: 70-letni Antonio Zanus, 63-letni Francesco Perosa, 62-Ietni Mario Facchinetti, 74-letna Leonora Gruden, 82-letni Francesco Fiocchi, 57-letni Angelo Kralj, 95-letna Maria Žvab. SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 22., do sobote, 27. julija 1991 Normalen urnik lekarn: 8.30 - 13.00 in 16.00 - 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Ul. Bernini 4, Ul. Felluga 46, Lungo-mare Venezia 3 (Milje). OPČINE - Proseška ulica 3 (tel. 215170) - samo po telefonu za najnujnejše primere. mali oglasi EDIM0V5 ™ EDI HODILI Trst - Ul. Baiamonti 3 - Tel. 820766 POHIŠTVO IN OPREMA OSMICO ima odprto Ivan Terčon v Mavhinjah. Toči belo in črno vino, p°" skrbljeno za prigrizek. UGODNO PRODAM avtomobil Alfa Romeo 164 twin spark, star 2 leti, 62.000 km, v odličnem stanju. Cena po dogo-voru, tel. 212163 po 19. uri. UGODNO PRODAM Vespo PX 125E letnik '83, prevoženih 31000 km v odličnem stanju. Telefonirati ob urah kosila 0481/521822. 200 LITROV belelega vina prodam. Telefon 228164. GRADBENO PODJETJE prodaja v Križu vrstne vile v gradnji. Tel. 213680. RISARJA ali geometra išče gradbeno podjetje za sodelovanje. Pismene ponudbe na Publiest — Ul. dei Montec-chi 6 — Trst pod šifro »risar«. NAJAMEM za krajše obdobje sobo alt enosobno stanovanje v okolici Trsta-Telfon 823000 ob delovnem času Levstik M. razne prireditve _ ŠZ Sloga vabi na tradicionalni ŠPORTNI PRAZNIK, ki bo v Bazovici'na vrtu Gospodarske zadruge jutri, 27. in v nede; ljo, 28. t.m. od 18. ure dalje. Deloval1 bodo dobro založeni kioski s specialit0-tami na žaru in domačim vinom. Zabavala vas bosta ansambla »Pomlad« v soboto in v nedeljo pa »Zvezde«. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Ul. Bernini 4, Ul. Felluga 46, Largo Piave 2, Lungomare Venezia 3 (Milje). OPČINE - Proseška ulica 3 (tel. 215170) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Nočna služba Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Largo Piave 2 (tel. 361655). SLUŽBA KZE ZA DOSTAVLJANJE ZDRAVIL NA DOM TEL. 350505 KD Primorsko — Mačkolje vabi na ŠAGRO, ki bo danes, 26., jutri, 27., nedeljo, 28. in v ponedeljek, 29. julija v boru; vem gozdiču v Mačkoljah. Danes in jutrl bo od 20.30 dalje ples z ansamblom »Fuf lan«, v nedeljo ob 18.30 koncert godb6 na pihala iz Ricmanj, ob 19.30 nastop baletne skupine ŠD Mladina—Resco iz Kr*' ža ter folklorne skupine KD Tabor iz OP čin; ob 20.30 ples z ansamblom TAlM~j ki bo igral tudi v ponedeljek od 203 dalje. Kioski bodo delovali od 17. ure ds. lje, v nedeljo od 14. ure s specialiteta® na žaru in domačim istrskim vino®' Vabljeni. URAD ZA INFORMACIJE KZE Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure - tel. 573012. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. razna obvestila Uprava občine Dolina sporoča, da bo v mesecu juliju obvezno cepljenje psov in drugih domačih živali. Cepljenje bodo opravljali živinozdravniki KZE brezplačno na občinskem sedežu v Dolini vsako soboto od 11. do 12. ure. Lastniki bodo morali opremiti svoje pse z nagobčnikom. CEPLJENJE JE OBVEZNO ZA PSE, GOVEDO, OVCE, KOZE in KONJE. ZSKD obvšeča.da so uradi odprti po poletnem urniku, in sicer od ponedeljka do petka od 8. do 14. ure ter ob torkih in četrtkih tudi popoldne od 16. do 18. ure. Ruščina v verzih. ZSKD prireja v juliju in avgustu šest večerov posvečenih spoznavanju in razširjanju ruščine skozi branje, prevajanje in komentiranje najbolj znanih verzov A.S. Puškina, M.J. Lermontova, A.A. Bloka, S. Jesenina, V.V. Majakovskega ter K.M. Simonova. Za podrobnejše informacije lahko telefonirate na 767303, od ponedeljka do petka med 9.00 in 14.00. Odbor za ločeno upravljanje jusar-skega premoženja Opčin vabi vse, ki nameravajo v sezoni 1991—92 sekati drva za domačo uporabo na jusarskih gozdnih površinah, da predstavijo prošnje do 31. julija na tajništvu rajonskega centra v Proseški ul. 28. Zainteresirani morajo imeti stalno bivališče na Opčinah. TPK SIRENA sekcija za podvodni ribolov in potapljanje organizira danes, 26. t.m. ob 20.30 na sedežu kluba v Bar-kovljah - Miramarski drevored serijo diapozitivov in video z naslovom »Podvodni svet v Miramarskem parku«. ANPI—VZPI, ANED in ANPPIA obveščajo, da bodo uradi v avgustu zaprti zaradi počitnic. menjalnica TUJE VALUTE FIX1NG BANKOVCI MILAN TRST Ameriški dolar..... 1302,80 1250. Nemška marka....... 744,79 735.— Francoski frank.... 219,23 216. Holandski florint ... 660,79 651 — Belgijski frank.... 36,176 35. Funt šterling...... 2190,60 2170. Irski šterling..... 1991,60 1970. Danska krona....... 192,69 189. Grška drahma....... 6,79 6,20 Kanadski dolar..... 1129,50 1080. ŠKD Cerovlje—Mavhinje priredi četrtek, 1. avgusta, ob 21. uri na dvoriš^ osnovne šole »M. Vilhar« v Cerovi]31 predavanje D. Jelinčiča o ekspedimJ Alpe—Adria na Everest. KD SKALA priredi 26.— 27. — 28. J” 29. julija ŠAGRO na športnem °bjeYj,, Gaje na Padričah. Igrala bosta ansaffl1? Happy day in Kraški kvintet. Poskrbi] no za dobro jedačo in pijačo. razstave V TK galeriji je na ogled skupin5*13 poletna razstava s posebnimi popusti- V galeriji Cartesius je na ogled do jj? t. m. kolektivna razstava z naslovom K -BA IN BARVA, na kateri sodeluje 56 karjev. Muzej Revoltella - Galerija mod^F umetnosti, Ul Diaz 27, pod pokrov11 stvom Odborništva za kulturo trza občine je odprta razstava z naslovom OTTOCENTO RITROVATO. Do 15- difl gusta so na ogled restavrirane slik6■ skulpture, ki so bile shranjene v muz J Urnik: vsak dan od 10. do 13 in od T'-20. ure (zaprto ob torkih). V razstavni dvorani sedeža Ietov^ čarske ustanove v Miljah je do 28. _-a na ogled razstava salzburškega slik Giintherja SCHATZDORFERJA. j]d V Palači Costanzi je do 31. t. ®' ogled razstava kiparja VILLIBOS5 ^ Urnik razstave: 10-13, 17-20, ob prazn 11-13, zaprto ob ponedeljkih. izleti SPDT prireja od 17. do 25. aV^jU enotedenski planinski pohod po 9° ^ei naravnega parka Argentere na me]1^ tri' Ligurijo in Piemontom z vzponom %0fo tisočak Argentera. Potovanje je z v j. in avtobusom. Vpisovanje na ZSSU 767304). SKD Vigred obvešča, da je na ra^0 ® go še nekaj mest za izlet v Montec ta. Barcelono, ki bo od 16. do 21- aV~b ]9-Vpisovanje po telefonu 040/20015U do 21. ure. 5. 7. 199* TUJE VALUTE FIXING MILAN banko ,vd Japonski jen ......... 9,451 Švicarski frank..... 854,69 Avstrijski šiling... 105,836 Norveška krona...... 191,05 Švedska krona ....... 205,83 Portugalski eskudo . 8,699 Španska peseta ...... 11,950 Avstralski dolar.... 1008,25 Jugoslov. dinar .......... ' ECU................. 1531,25 TRST 9,3° 849- 104-"’ 187- 15» ll" 950 ' 35" Nocoj se začenja preoblikovani puljski festival Negotovo v nove čase d Npc°j se s projekcijo filmov Odkruški (v gle-koval*1^ *n ^00<^ (v Areni) začenja preobli- puljski filmski festival. Dan pred začetkom puljskega festivala, ki nič 'f'2 np nosi atributa jugoslovanski in ga zato ni v 9°če šteti za osemintridesetega, temveč za pr-?r9anizatorjem še marsikaj ni (bilo) jasno, tančen program še ni bil na voljo novinarjem, y Vseh filmov, ki naj bi jih vrteli v starodavni ne*Pazijan°vi areni in dvorani Istrskega narod-Zat 9^e^ališča, tudi še ni na istrskem polotoku. D 0 Prirediteljem ne gre zavidati. Festivalski le v vojnih časih pač še težji in bolj tve-9an kot sicer. po lanskem festivalu, ko je »nova de-kratična oblast« na Hrvaškem oblastiželjno lel - . P° vseh vzvodih oblasti, je bilo jasno, da da°SI?P Puljski festival ne bo po stari formuli in val' a^or ne bo več zadržal kratice FJIF (Festi-se Ju9°slovanskega igranega filma), temveč da sli-. 0 Prestrukturiral v nekaj drugega, kar zdaj O”8 *^ic Pu^a ^estival- Ivo šv6 nove9a koncepta puljskega festivala je kd .. rat*alo, človek velike filmske vednosti, ne-šef programa pri Croatia filmu in pisec i obsežne in v svičenih časih tudi sporne knji, 9e o hrvaški kinematografiji. Rezijani v Londonu LONDON — Rezijanski godci so v Preteklih dneh gostovali zelo daleč od oinače doline. Kot gostje izseljenske organizacije ALEF so namreč nastopili v °ndonu in v Bedfordu. Občinstvo, ki so v glavnem sestavlja rezijanski in dru-K Halijanski izseljenci, so godčevsko nje^'n° Poz■»» ni RETE 4________________ 8.00 Nadaljevanke: Riviera, 8.50 La valle dei pini, 9.40 Senorita Andrea, 10.05 Per Elisa, 10.55 Valeria, 12.00 Riviera (i. Henri Serre) 12.50 Variete: Buon pomerig-gio (vodi Patrizia Rosset- ti) 13.00 Nadaljevanke: Dallas -Loschi affari, 14.00 Sen-tieri, 14.55 Piccola Cene-rentola 15.25 Nadaljevanke: Senora, 16.05 Stellina, 17.00 La valle dei pini 17.50 Nanizanka: General Hospital (i. John Reilly) 18.45 Nadaljevanki: Febbre d'-amore... tre anni dopo, 19.40 Primavera 20.35 Nadaljevanka: Cristal (i. Carlos Mata, Lourdes Valera, Gigi Zancheta) 22.30 Nanizanka: California -Momenti difficili 23.30 Rubrika: Parlamento in 0.15 Nadaljevanka: Dallas 1.15 Nanizanki: Love Boat, 2.15Quincy 3.10 Kvizi: Per la strada, Babi-lonia 5.45 Nanizanke non stop ITALIA 1_______________ 7.00 Otroška oddaja 8.30 Odprti studio 9.00 Kviz: Urka! 10.00 Nanizanke: II mio amico Ultraman, 10.45 Riptide 11.45 Odprti studio 12.00 Otroška oddaja: Ciao Ciao in risanke 13.30 Glasba: Festivalbar 13.45 Film: L'onorata societa (kom., It. 1961, r. Riccardo Pazzaglia, i. Franco Franchi, Ciccio Ingras-sia) 16.00 Film: Carambola filotto... tutti in buča (kom., It. 1975, r. Ferdinande Bal-di, i. Paul Smith) 18.00 Nanizanka: Adam 12 18.30 Odprti studio 19.00 Nanizanka: I guattro della scuola di polizia 20.00 Risanke 20.30 Film: Rombo di tuono III (pust., ZDA 1988, r. Aaron Norris, i. Chuck Norris, Aki Aleong) 22.30 Film: Caccia selvaggia (pust., ZDA 1981, r. Peter Hunt, i. Charles Bronson, Lee Marvin) 0.30 Odprti studio 0.45 Nanizanke non stop ODEON_________________ 13.00 Risanke 14.30 Film: L intraprendente Sig. Dick (kom., ZDA 1947, r. Irving Reis, i. Cary Grant, Myrna Loy) 16.00 Film: Šansone contro i pirati (pust., It. 1963, r. Amerigo Anton) 17.30 Film: Obiettivo ragazze (kom., It. 1963, r. Mario Mattoli, i. Franchi - In-grassia) 19.30 Risanke 20.30 Film: Pasguelino Cam-marata capitano di fregata (kom., It. 1974, r. Mario Amendola, i. Aldo Gi-uffre, Ninetto Davoli) 22.00 Rafting 22.30 Variete: Emozioni nel blu 23.30 Kabaret: Fiori di zucca 24.00 Rubrika o motorjih TMC__________________ 8.30 Risanke: Snack 9.00 Nanizanke: La famiglia Partridge, 9.30 Un uomo chiamato Sloane, 10.30 Truck Driver 11.30 Rubrika: Ženska TV 13.00 Dnevnik in šport 13.40 Nadaljevanka: Gabriela 15.00 Film: Furia d amare (dram., ZDA 1958, r. Art Napoleon) 17.15 Film: La lancia scarlatta (pust., VB 1954, r. George Breakstone) 19.00 Nanizanka: Matlock 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Aktualnosti: In Onda 21.00 Film: II paramedico (kom., It. 1982, r. Sergio Nasca, i. Enrico Monte-sano, Edvvige Fenech) 23.00 Večerni dnevnik 23.20 Glasba: A suon di San SouciR.E.M. TELEFRIULI_____________ 10.45 Telefriuli non stop 15.30 Nanizanka in risanke 16.00 Nan.: Storie del West, 17.50 Isole perdute, 18.50 Wayne and Shuster 19.20 Dnevnik 19.30 Župan in njegovi ljudje 20.30 Nad.: II fauno di marmo 21.30 Film: La signora della giarrettiera (krim., ZDA, i. Bob Cummings) 22.30 Nočne vesti 23.00 Nanizanka: Shannon 24.00 Rubrika o motorjih TELE 4_______________ (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 19.30 Dogodki in odmevi RADIO KOPER (slovenski program) 7.30, 14.30, 16.30 Poročila; 13.30, 19.00 Dnevnik; 6.00 Za dobro jutro; 6.05 Na današnji dan; 6.10 Vremenska napoved in prometni servis; 6.30 Jutranjik in cestne informacije; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.35 Kulturni servis; 8.00 Prenos RS; 10.35 Prenos Vala 202; 13.15 Mladi val Radia Koper; 14.35 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 JS Digital predstavlja Klasiko; 18.30 Glasbene želje po telefonu; 19.00 Prenos RS; 23.00 Nočni Program. RADIO KOPER (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.07 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 7.00 Simfonija zvezd; 7.35 Skupaj; 8.00 Pošiljam ti razglednico; 8.25 Pesem tedna; 8.40 Vsega po nekaj; 9.00 Ugani; 9.20 Pesem po želji; 9.45 Edig Galletti; 10.00 Na prvi strani; 10.40 Družinsko vesolje; 11.00 Pripoved; 12.00 Glasba po željah; 14.32 Turistični potopis; 14.40 Pesem tedna; 15.00 Komedijant; 16.00 Veselo poletje; 17.00 Telefonski pozivi v živo; 18.30 Souvenir d'Ita-ly; 19.00 Najlepše; 20.00 Nočni program. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja; 18.00 Keltska glasba; 19.00 V svetu fantazije; 20.00 Mix Time. Pred skorajšnjo dograditvijo šolskega centra Šolniki opozarjajo na različne težave ki bi utegnile znatno ovirati selitev Pobuda solidarnostnega odbora za Slovenijo Glasbeni večer na gradu Sodelujejo tudi Agropop Čez slaba dva meseca naj bi torej novi slovenski šolski center v Ulici Puccini zaživel. Vsaj tako zagotavljajo projektanti in izvajalci gradbenih del. Toda se bo pouk v novem šolskem letu 1991/92 res začel že od 18. septembra v novih prostorih ? Po mnenju ravnateljice učiteljišča prof. Majde Sfiligoj Corsi in predsednika slovenskega šolskega sindikata prof. Leopolda Devetaka lahko sklepamo, da je pred nami sila kaotičen pričetek šolskega leta. Ravnateljica učiteljišča "S. Gregorčič" je povedala, da uradnega sporočila da bo pouk v novem šolskem letu v novih prostorih, še niso prejeli in edini podatki s katerimi trenutno razpolagajo so tisti, ki so jih priobčili časopisi. Sicer so si ravnatelji slovenskih višjih srednjih šol pred kakima dvema mesecema ponovno ogledali gradbišče in tudi prispevali k smotrnejši končni notranji ureditvi. Ugotovili so med drugim več neracionalnih izbir pri postavitvi stikal za didaktične pripomočke. Po svoje in proti vsem pedagoškim normam so hoteli postaviti table, tako, da bi prihajala svetloba z desne strani (če bi bili vsi levičarji, morda..). Kar zadeva učiteljišče, ki bo nameščeno v spodnjih prostorih, je Corsijeva dejala, da je z razpoložljivim prostorom zelo zadovoljna. Verjetno ne bodo enakega mnenja dijaki in profesorji drugih zavodov, ki bodo v prvem nadstropju. Verjetno bo v poletnih, oziroma toplejših mesecih nekaj problemov zaradi segrevanja zraka v učilnicah. Prostori so drugače prostorni in precej svetli. Pričetek šolskega leta je bil določen za 18. september. To se pravi, da bi selitev treh višjih šol, ki so zdaj v poslopju nekdanjega semenišča v ulici Alviano, morali opraviti v roku borih devetih dni (do 9. septembra bodo namreč na sporedu popravni izpiti, ki bodo potekali še v starih prostorih!). To pa je možno le v teoriji. Premeščanje, oziroma selitev opreme mora opraviti specializirano podjetje, ki razpolaga s posebnimi kontejnerji za prevažanje občutljivih elektronskih apatur (tu mislimo na računalnike in laboratorijske inštrumente). Vse aparate je treba nato tudi ponovno povezati in urediti njihovo funkcionalnost, kar pomeni več dela tudi za neučno osebje zavodov. To pa menda ne namerava opravljati neplačanega nadurnega dela, saj jim občinska uprava do zdaj ni zagotovila izplačila nadurnega dela. Skratka selitev ne bo prav lahka stvar. Dodatni problem predstavlja selitev knjižnic. Mimo dejstva, da bodo knjige razvrstili v skupno knjižnico, kjer pa bo vsak zavod imel svoje omare, oziroma police tako da ne bo prišlo do mešanja knjig in odvečnih administrativnih preglavic, tudi ureditev knjižnice ne bo enostavna in kratkotrajna naloga. Ravnateljica učiteljišča je prepričana, in v tem z njo povsem soglašamo, da bosta 18. septembra tako telovadnica kot tudi zunanjost šolskega centra še zmeraj bolj podobna gradbišču kot dokončno urejenemu poslopju. Posledice bodo najbolj občutili dijaki, ki bodo z rednim poukom verjetno pričeli kasneje. Napoveduje se torej velik kaos. Sicer nam je ravnateljica zaupala, da je selitev kljub vsemu lažje izvedljiva in manj boleča za šolsko delovanje v prvem mesecu šolskega leta kot nekje med božičnimi prazniki. Tudi Sindikat slovenske šole pazljivo spremlja celotni postopek izgradnje centra in napovedano selitev. Predsednik prof. Leopold Devetak meni, da je datum 18. septembra kot pričetek pouka v novih prostorih nerealen. Že res, da načrtovalec to zagotavlja, ampak obstajajo določeni problemi, ki se jih ne bo dalo rešiti v tako kratkem časovnem razdobju. Novi šolski center vsekakor močno potrebujemo, čeprav ne bo zadoščal za vse naše potrebe. Napočil je že skrajni čas, da tudi zavod Žiga Zois pride do ustreznih prostorov, saj so sedanji v Ul. Morelli pretesni. Sindikat slovenske šole pozorno sledi tudi prostorski problematiki nižje srednje šole Ivan Trinko. Ta naj bi tudi v bodoče ostala v Kapucinski ulici, saj sedanja stavba zadošča potrebam, upoštevajoč tudi iz leta v leto manjše število dijakov, ki to šolo obiskujejo. Največji problem pa še naprej ostaja usoda slovenske sekcije za informatiko na italijanskem industrijskem tehničnem zavodu Galilei. Ali bo za vselej ostala podružnica italijanskega zavoda, ali pa bo priključena Zavodu Žiga Zois. Slovenski sindikat to drugo rešitev odločno podpira. Vendar vse skupaj postavlja problem, ker nihče ne zagotavlja vseh laboratorijev, ki jih zavod potrebuje. Prof. Devetak je še poudaril, da vsekakor z zadovoljstvom pozdravlja odprtje novega šolskega centra, v upanju, da bo na čimboljši način odgovarjal potrebam slovenskih višjih srednjih šol. V torek, 30. julija ob 21. uri bo na gradu, v okviru poletnih prireditev, koncert za mir in pomoč Sloveniji. Izkupiček bodo namreč namenili Skladu za pomoč Sloveniji. Napovedujejo nastop italijanskih in slovenskih glasbenih in pevskih skupin. V sredo so potrdili svojo udeležbo tudi člani ansambla Agropop iz Ljubljane, s pevko Šerbi. Ljubljanska glasbena skupina, ki je ena izmed najbolj priljubljenih tovrstnih skupin in dobro znana tudi pri nas, ter Aldo Tagliapietra iz Benetk, sicer solist znane italijanske skupine "Le Grme", bosta osrednji atrakciji torkovega dobrodelnega koncerta. Agropopovci so na Goriškem pred leti že večkrat nastopali in so dobro znan1 goriški publiki, saj so ob vsaki priložnosti vedno navdušili številne poslušalce. Prepričani smo, da tudi tokrat ne bodo zatajili. Medtem se v uradu Kulturnega doma v Gorici (Ul. Brass 20, tel. 33288) nadaljuje predprodaja vstopnic za torkov večer. Izkupiček bo kot že rečeno dodeljen Skladu za pomoč Sloveniji. Na sliki (Foto Čubej): "agropopov-ka" Šerbi. V Krmimi nocoj zadnji ”petkov večer v kleti” V Krminu bo drevi, s pričetkom ob 20.30, zadnja prireditev v okviru ciklusa "Petkovi večeri v kleti". Prireditve so se odvijale vsak petek, od 3. maj® dalje, na pobudi Krminske zadružne kleti. Nocojšnji, zadnji večer v tej sezoni, bo nekoliko drugačen, saj program predvideva projekcijo filma "La vign® del mondo", recitacije pesmi Davida Marie Turolda, nastop pevskega zbora iz Rutarjev in krminske godbe na P1' hala ter nastop dueta "I Jolly". Nastopi se bodo odvijali na prenovljenem trgu 24. maja, pred prenovljen0 palačo Locatelli. Ob današnjem sklepnem večeru bosta predstavnika Kme°) ke banke izročila krminski godbi tud nov instrument, darilo tega našega kreditnega zavoda. Med predstavniki devetih sindikalnih in strokovnik združenj Podpisan sporazum o omejevanju posledic jugoslovanske krize Predstavniki devetih sindikalnih organizacij in stanovskih združenj so včeraj dopoldne na Trgovinski zbornici podpisali sporazum, na podlagi katerega bodo skušali ublažiti posledice dolgotrajne krize v Jugoslaviji in predvsem preprečiti odslavljanje zaposlenih v tistih dejavnostih, ki so ali ki bodo najbolj prizadeta zaradi takega stanja. Osnovna točka včeraj podpisanega sporazuma je ustanovitev delovne, oziroma koordinacijske skupine, ki jo bodo sestavljali predstavniki združenj in organizacij, podpisnic in ki bo stalno spremljala razvoj dogodkov ter njihovo odražanje na tržišču dela. Omenjeni skupini so v sporazumu tudi opredelili naloge, strnjene v štirih točkah. Poleg stalnega spremljanja dogajanj v sosednji državi in posledic na tržišče dela na Goriškem, bo skupina v primerih pojava viška delovne sile takoj predlagala uvedbo postopkov mobilnosti, tudi začasne. Stanje in predloge za rešitev bo delovna skupina morala takoj sporočiti članicam, podpisnicam sporazuma . Nadal-nje naloge zadevajo opredelitev potreb in smernic za prekvalifikacijo viš- kov delovne sile in, skupaj z deželno agencijo za zaposlovanje, izdelavo posebnih načrtov za rekvalifikacijo. Sporazum so podpisali predstavniki Združenja industrij cev, združenja malih industrij cev, združenja trgovcev, obeh združenj obrtnikov, tako CNA, kakor CGIA, treh sindikalnih zvez in SDGZ. Solidarnostna večera v Rupi in Pevmi Na pobudo pevskega zbora Rupa—Peč bo drevi, ob 20. uri v Rupi večerno srečanje v okviru akcij Solidarnost Sloveniji 91. Po maši bo v prostorih pevskega zbora srečanje z govorom Marije Ferletič in predvajanje diapozitivov. Jutri ob 21. uri pa bo solidarnostni večer v Pevmi, na pobudo rajonskega sveta. Pri osnovni šoli bodo člani Odra 90 uprizorili Veselo igro o žalostni princesinji. Nastopili bodo tudi pevski zbor iz Štmavra in "Panterji". Goriška in Tržaška Pokrajina oblikujeta skupno strategijo gospodarskega razvoja Goriška in tržaška pokrajinska uprava pripravljata skupno strategijo na področju gospodarstva. Razlogov za tako odločitev je precej. Struktura gospodarstva v obeh pokrajinah je podobna, tako na Goriškem, kakor na Tržaškem so v veljavi različne ugodnosti in olajšave, ki naj bi pospeševale nadalnji razvoj ekonomije, obe pokrajini se pripravljata prevzeti zelo pomembno vlogo v novi geopolitični stvarnosti, v državah vzhodne Evrope. Zaskrbljujoč razvoj dogodkov v sosednji Sloveniji in Jugoslaviji je samo pospešil prizadevanja po izdelavi skupne strategije, ki so sicer prisotna že dalj časa. Pa še en element je, ki ga ne kaže spregledati. Združevanje moči naj bi bilo protiutež iniciativi videmskih in pordenonskih političnih in gospodarskih krogov. Včeraj je bilo na sedežu goriške Pokrajine srečanje med Predsednikoma Saccavinijem in Crozzolijem ter njunimi sodelavci. Srečanje sta Predsednika označila za prehodno, z ozirom, da se bo dogovarjanje nadaljevalo, tudi v predvidevanju skupnega nastopa pri vladi in parlamentu. pismo uredništvu Predlagam dogovarjanje o skupni strategiji Prejeli smo s prošnjo za objavo: "Spošt. dr. Mirko Špacapan, pokrajinski odbornik SSk, očitno je potrebno, da si občasno izmenjamo, kakor ob tej priložnosti, različne poglede na politično in splošno družbeno življenje Slovencev v Italiji, ker s tem konstruktivno prispevamo k rasti političnega dialoga in politične kulture v tem prostoru. Že dolga leta se razpravlja o tem, kaj bi bilo, če bi vsi Slovenci oddali svoj glas le eni stranki (SSk ali kateri drugi). Dejstvo je, da je slovenski politični prostor in predvsem manjšinj-ski, od vedno deljen in pluralističen. Zadnje analize volilnega obnašanja (Slori) to tudi potrjujejo, odnosno dokazujejo, da se spekter strank za katere se Slovenci odločamo, še dodatno širi (zeleni, KD). Zaradi tega se mi ne zdi najbolj realističen predlog o edinem političnem predstavništvu, še predvsem ne v tem zgodovinskem tre- nutku, ko se je realizirala demokratizacija in pluralizacija v Sloveniji. Politična delitev in različna svetovnonazorska opredelitev sta del zgodovine slovenskega naroda in vsi poskusi, da bi jih premostili (tako v matici kot v zamejstvu) so bili neuspešni. Ne vidim v bližnji bodočnosti konkretne možnosti, da bi se to uresničilo. Očitno se pri tej viziji in pri njeni uresničitvi in uspešnosti, razhajava. Na teh dejstvih, mislim, da bolj kot težnja k ustanavljanju enotne stranke, bi bilo takoj izvedljivo ter bolj konkretno in realistično, dogovarjati se o skupni strategiji različnih komponent, s ciljem, da dosežemo čimveč v korist naše skupnosti v Italiji in posebno v goriškem prostoru. Smatram, da so nekateri cilji (uveljavitev jezika n.pr.) skupni vsem slovenskim predstavnikom, ne glede na njihovo politično opredelitev in na njihovo organizacij- IS SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE Ruzante MOSCHETA Režija BORIS KOBAL PREDSTAVE NA PROSTEM DANES, 26. julija, ob 21. uri v Števerjanu - osnovna šola sko pripadnost. Za te cilje bi bilo potrebno prekiniti politično—volilno konkuriranje, ki na žalost onemogoča, zaradi ozkosti posameznih interesov (glasov), sodelovanje in strateško usklajevanje različnih nastopov vseh slovenskih dejavnikov tako v političnem življenju (stranke) kot v civilni družbi (organizacije). V takem okviru bi izgubile pomen nepotrebne "volilne" polemike o tem, kdo je bolj ali manj zaslužen za "našo stvar" in bi prevladala logika skupnih ciljev in skupnih zaslug. Istočasno bi se tudi zožil politični manevrski prostor tistih, ki se zavzemajo za to "našo stvar" samo oportunistično, zaradi volilnih špekulacij. Ni v moji (osebni) logiki in v logiki goriške SKGZ, da bi s komerkoli ustvarjali nepotrebne polemike. Vsaka naša "komponenta" naj presodi o lastni uspešnosti ali neuspešnosti ter naj potegne primerne zaključke. Prepričani pa smo, da obstajajo v goriškem prostoru precejšnje možnosti za sodelovanje, za dialog in skupno delo. Na teh osnovah bi lahko dosegli precej več od tistega kar smo dosegli s sedanjim neorganiziranim, konkurenčnim in protagonističnim prizadevanjem. Da ne bi ta naša izmenjava mnenj ostala neplodna, predlagam, da sva skupaj pobudnika javnega širšega srečanja vseh goriških komponent, na katerem bi konkretno razpravljali o možnosti vzajemnega in enotnega nastopanja za dosego ciljev, ki so nam skupni, kot izhaja iz naših sedanjih posegov. S spoštovanjem Boris Peric O poteku in vsebini včerajšnjega srečanja je v pripravi dokument, ki ga bodo objavili morda že danes, najkasneje pa v prihodnjih dneh. Srečanje je potekalo za zaprtimi vrati. Po besedah Gina Saccavinija in Daria Crozzolija so na njem vzeli v pretres celotno problematiko gospodarskega razvoja, s posebnim ozirom na ugodnosti in možnosti, ki jih prinaša zakon za obmejna področja. Obravnavali so tudi nekatere spodrsljaje, ki jih je v zadnjem času zagrešila osrednja vlada v zvezi z olajšavami za plačevanje carinskih in drugih dajatev, problematiko obmejnih struktur, posodobitve prometnih, zlasti železniških povezav itd. V Tržiču splavili ladjo velikanko V tržiški ladjedelnici so včeraj splavili 320 metrov dolgo ladjo Athesis Ore za prevoz razsutega tovora. Velikanka bo lahko prevažala 260 tisoč Neurje povzročilo precej škode Včerajšnja dopoldanska nevihta, ki je okrog 9.30 za deset minut skoraj povsem onemogočila promet v mestnem središču, je povzročila tudi precej škode. Prvi val, vendar brez težjih posledic, smo občutili že v prvih jutranjih urah. Huje je bilo ob drugem valu. Močan naliv z vetrom in treskanje so občutili tudi v drugih krajih, predvsem na območju proti videmski pokrajini. Goriški gasilci so morali poseči na več krajih, kjer je veter zlomil ali nalomil veje in drevesa. Tako so morali odstraniti v Romansu, v Ulici delle Scuole, približno 15 metrov visoko smreko, ki jo je strela razpolovila. Drevo, ki je raslo na dvorišču stanovanjske hiše Romilde Barnaba, je padlo na bližnje cestišče, vendar ni povzročilo škode na parkiranih avtomobilih. Kasneje so gasilci posegli v So-vodnjah, kjer je strela poškodovala zunanji električni razdelilnik na poslopju otroškega vrtca. Strela na srečo ni poškodovala notranje električne napeljave, vendar so na kraj poklicali tudi dežurno ekipo podjetja Enel. Tudi pri uršulinkah v Gorici je včerajšnja nevihta povzročila precej škode in nevšečnosti. Voda iz žlebov je namreč začela zamakati urade in učilnice. Gasilci so pomagali pri izsuševanju prostorov, predvsem pa so poskrbeli za čiščenje sicer zamašenih žlebov. Poleg škode je neurje prineslo seveda tudi izdatnejše padavine. Kmetje so si oddahnili, saj je nevarnost suše za nekaj časa mimo. ton tovora, gradili pa so jo za prev° železove rude iz Južne Amerike v s® vernoevropska, oziroma sredozemslc pristanišča. Po podatkih družbe Fin cantieri gre za največjo tovrstno ladJ ' ki so jo kdajkoli zgradili v italijanski ladjedelnicah. Ob tem velja opozoo na rekordno kratek čas gradnje. Ladi so začeli graditi konec februarja lei°/ naročniku pa jo bodo izročili v n vembru. izleti 28. SPD GORICA priredi v nedeljo, t.m. izlet na Coglians (2780 m). Prevo ^ lastnimi sredstvi. Odhod ob 6. uri s Tr® j nika. Informacije nudi Ivo Berdon 81507. Danes slavita 50. obletnico skup nega življenja Erika in Bogomil Paulin Srečnemu paru čestitajo hvalezn hčerki Nadja in Nataša, zeta Ah Danilo, vnuki Maja, Samo, David 1 Marko in pravnukinja Nikol. čestitke Danes praznuje SO.rojstni dan ® ,j, Olga iz Sovodenj. Vse najboljše ji ze jo domači. kino Gorica CORSO 18.00-22.00 »Rischiose abitu' Režija Martin Scorzese. VERDI Zaprto. dini“' VITTORIA 17.30-22.00 »La preda bj'oje-e i suoi stalloni«. Prep. ml. p°° tom. Tržič COMUNALE Zaprto. EKCELSIOR Zaprto. Nova Gorica SOČA (Kulturni dom) 18.30-20.30 nji izhod za Brooklyn«. . pg- SVOBODA (Šempeter) 20.30 »Uličn‘ licaj«, 22.30 »Pohotni spomini«- DEŽURNA LEKARNA V GORlCltel AlForso bianco - Korzo Italia DEŽURNA LEKARNA V te1 S. Antonio - Ul. Romana H' 40497. ,,Zad' pogrebi -------------------------------gel l°r’ Danes ob 9.10 Irma Furlan, P01' ^ g.3 iz bolnišnice sv. Justa v Tržič, )0šPe Silvana Nordio, vd. Vittori 12 > ^ bolnišnice na glavno pokopal15 ' iošn uri Luigia Saviano, por. Mosca u „a bolnišnice v cerkev pri sv. A De' glavno pokopališče, ob 12.30 justa. vetti, vd. Moore iz bolnišnice • ^0in' Zagraj, ob 12.45 Alberto Blason niče Janeza od Boqa v Moš. Francoska pevka je v sredo nastopila v tržaškem Verdiju Triumf Juliette Greco ljetje^'n koncert francoske pevke Ju-,e Greco v tržaškem gledališču Umf 1 se je zaključil s pravcatim tri-kan°m: S skoraj desetminutnim plos-pe ^em so gledalci »izsilili« dodatno na aa1, Pevka se je še trikrat prikazala Qru pred zaprto rdečo zaveso in se zahvalil, Pa tud Trst je pa . fa za topel sprejem, aplavzov > Ucb zatem ni hotelo biti konca. pa -. Postal tako še ena uspešna e talija d nanleni že več kot štiri deset-VnL d°lgi poti v svetu francoske po- P*6 Pesmi. Pu °ac®rt Juliette Greco je bil v sklo-operr^aškega mednarodnega festivala let0-ete’ bil je obenem tudi njen edini konc*P uastop v Italiji. Pevka je dala Co pomenljiv naslov »Je siiis - ^ e /e suis« — sem, kakršna sem sl0v Uastop je povsem odseval na-• n° napoved. “damVZVen le Juliette Greco še vedno li p a v črnem«, kot so jo poimenova-frapc d toiikimi leti, V sredo zvečer je tudi i a zvezda ovila v svojo črnino scenc~ . ališče Verdi, s povsem črno glasb' crn° obleko, s črno oblečenimi striktnn , i k* so jo spremljali na svoje je odst° < rne inštrumente. Edino, kar in v pPulo od te črne francoske slike odra o r°9.1i luči žarometa izstopalo z rdeči i °. kili nieni nekdaj črni, sedaj Juliette Greco nosi še en »težak« vzdevek — muza francoskih eksistencialistov. »Prisvojila« ali bolje »prislužila« si ga je v prvih povojnih letih, ko je ob Sartru, Camusu, Prevertu, Oueana-uju in drugih velikih Francozih tistega časa zakoličila svojo osebnost. Sem, kakršna sem, torej. Po tistem, kar smo videli in slišali v Verdiju, je Juliette Greco predvsem markantna, na odru prava kraljica. Je pevka in interpret obenem. Z mimiko je v marsičem odpravila pregrade, ki jih postavlja nepoznavanje jezika; z dokajšnjo mero avtoironije se je tudi rešila nadležne neznosne toplote v dvorani. Juliette Greco ni pela »navadnih« pesmi: pela je poezije. V njenem repertoarju so besedila, ki so jih napisali nekateri nepozabni, kot sta na primer Preveri in Brel, pa tudi Gainsburg in Ferre. Peti take pesmi tako, kot je treba, niso mačje solze. Zanje je potreben glas, poseben, tak, kakršnega premore Juliette Greco. Francoska pevka je zgradila svojo umetniško srečo na svojem nizkem glasu, ki ga zna kot kak kipar odlično modelirati za zahteve posamezne skul-pture-pesmi. Njen glas je zato lahko agresivno močan, včasih kar zapraska v dvorano; ali pa tenkočutno mehak, božajoč, kot takrat, ko je pel o »teh- nično nemogoči ljubezni med ribico in ptičkom«. V teku koncerta je pevka postregla s tolikimi glasovnimi variantami, da bi ga lahko imeli kar za pedagoški nastop, od katerega bi se sedanji povprečni kričači in kričačice lahko mnogo naučili. In mnogo .bi se naučili tudi drugi glasbeniki od petčlanske skupine, ki je izredno uglajeno spremljala pevko. Vodil jo je sedanji življenjski sopotnik Grecojeve, pianist in skladatelj Gerard Juannest, ob njem pa so igrali še izvrstni harmonikar Marcel Azzola, kitarist Bartheleny Raffo, basist Hernes Aleši in bobnar gerard Gesina. Verjetno največja kvaliteta Juliette Greco je njeno predajanje občinstvu. Na koncertu brezkompromisno predaja ljudem v dvorani samo sebe, z dušo in telesom: le na ta način lahko »vzbudi čustva,« (kot bi dejal Paolo Conte, italijanski pevec, ki ga Juliette Greco najbolj ceni), ki naelektrijo občinstvo, da ob koncu pesmi sprosti napetost v spontan aplavz. Takih priložnosti je bilo v sredo nič koliko. Prevertova Les feuilles mortes, Pariš Canaille, Sous le ciel de Pariš in dodatek Ne me qu-itte pas, so bile njene najbolj znane pesmi, ki jih je občinstvo najbolj toplo sprejelo, a najbolj pretresljiv med vsemi je bil gotovo Dialog o smrti. V interpretaciji Juliette Greco je bil prava mojstrovina. MARJAN KEMPERLE JAKOB RENKO Kristus 76 mimo poletja v Eritreji Ne hodi. Nadet s tisočlirskim bencinom niti ne miga stopa šofirajoč svoj Porsche 911 zaslepljen ali haluciniran kadi hašiš in milost očetova je v duši opazovalcev, ko se ustavi, da zajame zrak. Mimoza. Cipresi: so njegov poslednji sprehod v tujini. Oh, poetje žro njegov čar. Glej ga! Okoren in zelenokožen kot Marsovec izgublja svoj starodavni čar — vedno mimoza, vedno kakšen oleander ga začudeno spregleda — nemilost je v očeh ostalih kot nekoč! Leto »O«. In zdaj bo spregovoril turobno, zabrenčal bo nemilostno molitev in preklel! Glej ga! Je mogoče biti spričo takšnih duševnih okvar? Zapahi. Petletna nedolžna deklica je njemu tarča mimo svojega štirikolesarskega voza, niso in so njegovi verniki v Templju se srečujejo brez njega, to je šele božja kletev. Kristjani! Obdarjeni z nadnaravno milostjo zahtevajo potem svoj dolg, so izmaličena človeška usodnost v nizu ene same okrogline—Zemlje ki ni dala sadov dovolj, v meri vrline in pošastnih sanj, Kristus! »Bom napravil samomor?«. Bog nebeški mu ne odvrne, samega je zapustil ob stoletju tišine in nedialogov, blebetaje razrašča človeške inteligence in daje nova smiselna vprašanja za futuribilizem Glej ga! Štirinogati Kristus je na križevi poti postal Krvaveči človek. spominja še očeta, vidi njegove solze — že prerano so kapljale po njegovem licu: razumno teče pisker svobode za en skupnostni dan, ne verjame v krizmate, vendar vera je pogoltnila bistvo, razkraja se živ, ne poteptan samo, ljubezen do bližnjega je mračna prizadevnost. Glej misel! Ne pomaga razčistiti (tedaj je bilo leta 51 v Trstu - Chewing gum), toda Bog vsemogočni ni plavolasa sanja štirindvajsetih ur glede na počitek poštenih ljudi. Sftrt Nobelovega nagrajenca za literaturo leta 1978 , T' '' Isaac Singer sele j e 111 floridskem domu za osta-r a9er, dnh rervi del tekmovalne sezone rol-jev so Mladine Resco. obi ail]anska rolkarska zveza (FISR) je tehi a začasne lestvice tega pokala. Na ne 2estvicah so kar trije rolkarji Mladi-iih vnutno na odličnem 3. mestu v svo-Dri Kategorijah, in sicer: Mateja Bogateč ml Slajših cicibankah, Mitja Tretjak pri tenn1- cjcibanih in David Bogateč v kane dr * 9c*t>anov. Z dobro uvrstitvijo na k°lj* I * Je Mitja Tretjak celo iz- uru Položaj na lestvici in se prebil na dišr mesto- Tekma je potekala po sre-bi]a'i mesteca Marano Vicentino in je ]™°kaj zahtevna, saj je bilo v krogu 3 Kar 18 ovinkov, med katerimi neka- Pri TPK Sirena Bogati načrti potapljačev ,^red letom dni se je manjše šte- D ,° clanov kluba vpisalo na tečaj l taPljanja CST. Člani so vsi do-tat° °Pravili tečaj in s temi rezul-u , Je prišla na dan misel, da bi banovih v TPK Sirena sekcijo £lalaP'janja. Nad zamislijo so bili Sekni. navdušeni, tako da se je v Ze .C1J° takoj prijavilo 15 simpati-njem' ^ar ie tudi omogočilo včla-o?!G v državno zvezo ribolova, iznn e elani sekcije se vsako leto tef,P°^niujejo z bolj strokovnimi inč, l1' da bi dobili dovoljenje za n; ,Uu9?ria- Na teh tečajih so čla-njm. di potapljanje tudi z dihal-otq 1 napravami. Poleti pa se člani ljJč, n^irajo in gredo na potap-je 6 izlete na istrsko obalo, kjer nijg.n^ko dno privlačnejše in za- Prihodnosti sekcija ima Pro - Podvramu organizacijo tekme ran °dnega ribolova. Zainteresi-v kluvf6^6, 1)1 se želele včlaniti ntožn ^*rena' imajo pri tem več ciie !°.sti za izbiro pomorske sek-tni Iju1 se delijo v jadranje, špor-pibolov in potapljanje. ljen, v zato prireja novoustanvo-hi rj Potapljaška sekcija pri Sire-žp v 29. °b 20.30 na svojem sede-VeferMiramarskem drevoredu, 32 naslov 2 diapozitivi in videom z tpar„, °m »Podvodni svet v mira-rskem parku«. teri zelo ostri, tako da so morali rolkarji dokazati veliko spretnosti. Nastopalo je približno 200 rolkarjev, od katerih kar 16 od Mladine Resco. Ti so se izkazali v vseh kategorijah in s svojimi dobrimi uvrstitvami omogočili, da je društvo med 28 nastopajočimi osvojilo 7. mesto. To je tudi dokaz, da so pri našem društvu opravili dobro delo, da so imeli tekmovalci solidno formo, ki pa jo bo treba ohraniti do septembra, ko bodo na vrsti še zaključne tekme itlai-janskega pokala, štafete in prvenstva. REZULTATI MLAJŠE CICIBANKE (3 KM): 1. Kezia D Incal (Belluno) 7'28"; 3. Mateja Bogateč 9'50"; 7. Jelka Bogateč 11 '23". MLAJŠI CICIBANI (3 KM): 1. Simone Marcolla (Appiano BZ) 7'16";2. Mitja Tretjak 8'05"; 3. Jan Prinčič 8'46". CICIBANI (6 KM): 1. Oscar Berton (Bassano) 12'04"; 4. David Bogateč 13’16'j 15. Tibor Drasič 15'45": 16. Daniel Tence 16'05";17. Mitja Cossutta 16 2018. Daniele Selatti 16’37"; 21. Črtomir Kobau 23'04". MLADINCI (12 KM): 1. Marco Andreo-li (Lissone BL) 2308'; 8. Erik Tence 24'47"; 16.Mauro Nadlišek 28'36'fi 17. Martin Košuta 28’40"; 21. E pričo Bogateč 32’24". ČLANI (18 KM): 1. Gianni Pedranz (Trento!32T5"; 14. Gianni Rupil 35'40". DRUŠTVENA LESTVICA: 1. UNI-CARS, Trento 720 točk; 7. MLADINA RESCO 361. (B. B.) Drugi dan košarkarskega turnirja San Lorenzo Kakovostnejša srečanja Drugi dan košarkarskega turnirja San Lorenzo smo bili priča kakovostnejšim tekmam kot v prvem kolu. Na prvi tekmi je postava Main zasluženo premagala ekipo Vip, kljub dobremu doprinosu jadranovcev Davida Pre-garca in Sandija Rauberja, ki sta bila tudi najboljša strelca svoje peterke. Manj od pričakovanega je igral in pokazal borovec Peter Ažman, v ekipo pa so zadnji trenutek sprejeli še mladega Gi-anpaola Drockerja, ki je letos igral pri Borovih kadetih ter se izkazal z občasnimi lepimi potezami. Pri zmagoviti postavi Main je v osredje stopil Alberto Ritos-sa, ki igra v A-2 ligi, dosegel je kar 49 točk. Tekma je bila stalno v rokah zmagovalcev, ki so osvojili kar 6 točk na lestvici. Sancinovim fantom pa je pripadla le ena točka, ko so v tretji četrtini izenačili rezultat na 69:69. Na drugi tekmi je prišlo do presenečenja že ob predstavitvi ekip. Namesto Jana Budina, ki je odšel na priprave s Stefanelom, je v postavi Giubini zaigral Boris Vitez (A -2 Venezia), ki je, kljub povprečni igri, dosegel 23 točk in bistveno pripomogel k zmagi svoje ekipe. Pri poražencih je v postavo vstopil še bivši poletovec in jadranovec Andrej Vremec, ki že nekaj let igra v D ligi v Piemontu, žal pa se ni znašel, saj kljub borbenosti ni prišel do izraza. Mnogo pod pričakovanjem sta igrala Jadranova centra Robi Paulina in Martin Pertot, zelo malo je igral tudi Rudi Stanissa, nekaj več pa je pokazal Marco Crisma, ki je publiki po- nudil dve atraktivni potezi. Vsekakor je bil daleč najboljši mož na igrišču mladi talent Pozecco, play maker z odličnimi tehničnimi sposobnostmi, ki je navzoče res očaral s hitrimi protinapadi in bliskovitimi prodori. Luca Pozecco, sin znanega Iraškega trenerja, je lani igral v D ligi v Venetu, letos pa ga je odkupil videmski prvoligaš A-2 lige. IZIDA 2. KOLA: Main - Vip 102:90 (6:1), Giubini - CEI 88:77 (6:1). DANAŠNJI SPORED: 19.30: Gioiana -Giubini, 21.15: Tre Kappa - Main. DOPRINOS IGRALCEV, KI NASTOPAJO V NAŠIH EKIPAH: G. Drocker 9 točk (ocena 6), D. Pregare 20 (7), S.. Rauber 17 (6,7), P. Ažman 2 (5), B. Vitez 23 (6,7), M. Cris-ma-9 (6), R. Paulina 0 (5), M. Pertot 4 (5,6), R. Stanissa 0 (5), A. Vremec 0 (5). (V. Jogan) Poletni turnir Prosek ’91 V organizaciji novoustanovljenega košarkarskega društva Prosek bo danes in jutri na odprtem igrišču ŠZ Kontovel turnir za štiri slovenska društva, ki nastopajo v promocijski ligi in v prvi diviziji. Drevi bosta na sporedu polfinalni tekmi Breg - Cici-bona ob 19.30 ter Prosek - Sokol ob 21.00, finalni tekmi bosta v soboto. Ekipe bi morale nastopiti z dokaj popolnih psotavah, tako da naj bi bila raven turnirja zadovoljiva. (V.J.) Pri Čupi so s praznikom sklenili prvi del sezone Do tekmovalnega moštva z vzgojo madih jadralcev Praznik Čupe, ki je bil pred kratkim v Sesljanskem zalivu, je potrdil ži-vljenskost te domače športne organizacije. Udeležilo se ga je več kot 500 ljudi. Bili se to predstavniki italijanske jadralne zveze, predsedniki 7 jadralnih klubov območja, predstavniki upravnih oblasti (med temi tudi na-brežinsko—devinski župan Caldi) in seveda veliko veliko prijateljev Čupe. Pozabili niso niti na simboliko, saj je bil pred vhodom na društveni prostor postavljen blok marmorja s priterje-nim starim sidrom. »Kot dokaz, da smo se trdno vsidrali na ta kraj«, je povedal predsednik Čupe Marino Košuta. Čupa pa je ob razvedrilni dejavnosti tudi enota za športno dejavnost in David Poljšak je imel glede tega veliko povedati: »Letos je bilo zelo veliko povpraševanje po jadralnih tečajih. Priredili smo štiri tečaje za jadralne deske in četrtemu za optimiste dodali še petega, da bi vsem zadostili.« Koliko ljudi so ti tečaji mobilizirali? »Pri optimistih je šlo za štiri skupine po pet tečajnikov. Stvar bi sicer organizacijsko lahko poenostavili, če bilo mogoče jadranje v samem zalivu. Ker pa moramo v skladu s pravili luške kapitanije jadrati izven zalivskih meja, je izguba časa za primerno in varno organizacijo vsake ure precejšnja. Na odprtem dobi seveda tudi aspekt varnosti večjo težo in terja manjše število udeležencev. Sicer je deskanje sedaj nekoliko v nazadovanju glede tekmovanja. Bolj je priljubljeno kot razvedrilni šport. Razdelitev v več kategorij je privedlo do prave džungle razredov kar onemogoča pravi pregled nad zadevo in tudi samo organizacijo morebitnih tekmovanj. Tekmovalno se 'pri nas z deskanjem bavi v glavnem Paolo Kralj in to v kategoriji 'funboard', ki predvideva tudi tehnično zapletene figure.« Kje so torej prave vzmeti za večanje zanimanja za jadranje? »To so nedvomno optimisti. Čupa je, oz. bo v letošnji sezoni vzgojila približno 60 mladih jadralcev in med temi skušala najti zamenjave za svojo garnituro jadralcev. Optimisti so že sami tekmovalni. V kategoriji do 12. leta starosti bomo prav v soboto in nedeljo nastopili v San Giorgib di Noga-ro na regati, ki bo veljala kot kvalifi- kacija za državno prvenstvo. Za prvenstvo, ki bo septembra v Palermu, bi se lahko kvalificirali Andrej Peta-ros, Alessio Pincin, Zoran Bandelj in Ana Žerjal.« Razred laser je naslednja stopnja pri jadralcih... »V kratkem bo tudi v tem razredu državno prvenstvo. Lani se je naš Dani Toscano uvrstil na_ drugo mesto.« Imajo jadralci Čupe kakšne posebne tehnične značilnosti? »Lastnosti vsakega jadralca so v veliki meri odvisne od vremenskih po-, gojev, v katerih običajno deluje. Tako so za naše območje značilni predvsem šibkejši vetrovi in v takih pogojih se znamo mi bolje uveljaviti. Sicer se ne bojimo niti močnejših vetrov, vendar lahko več iztržimo iz šibkejših. Značilno je za nas tudi dobro izkoriščanje morskih tokov. Igor Bogateč je pri Čupi športni referent, organizator tekmovanj in podobnega. »Delovanje večjih jadrnic je letos nekoliko ohromljeno, razlogi pa so birokratski«, je povedal Bogateč. In nadaljeval: »Z nastopom novih kriterijev se morajo jadrnice podvreči novim meritvam, na podlagi katerih se določije kompenzacije za izdelavo lestvic posameznih regat. Iz našega 'b-rodovja' je predpisane meritve doslej izvedlo le pet jadrnic. Ker je na celem območju okoli 350 jadrnic, bodo meritve opravljene komaj v teku prihodnjega leta. Zaradi nezadostnega števila homologiranih jadrnic ne bomo izvedli niti društvenega prvenstva, ker bi bili razredi premalo zastopani.« Pred kratkim vam je odpadla nočna regata do Pirana in nazaj. Kdaj bo zadeva lahko stekla? »To regato sedaj na novo pripravljamo za 25. in 26. avgusta. Pred odpovedjo prve zamisli smo imeli prijavljenih že 50 jarnic in upamo, da bo v popravljenih razmerah odziv še vedno dober. Sicer je sedaj nekoliko zatišja, ob nadaljevanju sezone pa se bomo udeležili po svojih močeh vseh predvidenih regat. Že to nedeljo bo na sporedu regata iz Tržiča do Gradeža in nazaj, ki pa je namenjena predvsem razvedrilu, torej brez posebno stroge kategorizacije. Prvo nedeljo v septembru bomo priredili tudi društveno tekmovanje deskarjev.« (Bruno) Odziv na prazniku Čupe je dokazal, da si je ta pomorski klub pridobil v jadralnem svetu trdno mesto. Ob kvalificirani udeležbi nimanjkalo niti veselega razpoloženja. Ritem je prazniku dala glasba godbe na pihala iz Nabrežine. BRUNO KRIŽMAN ekvatorja 0lhaS'M Henček me je pospremil še do bližnjega Hladnikove-tiJŽ in nžJer le bila večja dvorana, ki je služila kot gledališče, *iv nhan° osT®1”0 '9rišče- Ko je sliša..................... r v,~‘lu os h j1- slišal slovensko besedo in videl iti nirni AtS'- i? k nama prihitel čokat in zagorel možakar z sAsKojjj p0CIJ1*- Spoznala sva se in bil je navdušen nad mojim bo, hsko afk,azai mi je objekt, v katerem sem v klubu videl . rUlPnp, tt- J emini, ts.1 pa jc uuviauai oiuvciucui Vmpv- Hitro je razumel predmet najinega pogovora, i ;.1 stari mislite, da se bomo mi borili za Slovenijo... ntinci.« sem dopolnil mojo rado’ „ aciie so mi sicer pomagali iz orgai urezani od živih dogodkov. Njinove skrbi so bile v •z nr^kark90eiatinci.« bili 6 9ener 601 doP°lnil mojo radovednost do izseljencev. Tisti gali iz organizacijskega vidika, vsakdanjih problemih, kajti kriza je bila v Argentini res kriza z inflacijo okoli 30 odstotkov mesečno in s pokojninami, ki so se v enakem obdobju vzpenjale le za polovico devalvacijskega plazu. V razumljivi zaskrbljenosti se podzavestno v takem položaju lahko porajajo tudi egoizmi. Bil sem presenečen nad precej odkritim rasizmom do priseljenih »indiov«, ki so živeli v »villah« in do kreolcev. Redno so jih imenovali »črne« in v primeru žensk celo »kosmate«. Ugotovil sem, da za večino položaj ni bil rožnat in bi verjetno postali rasisti tudi ■ do nas v Trstu, ko bi videli, kako živimo. Nekajkrat so mi skoraj očitali, da se iz naših krajev le malokdaj kdo prikaže v Argentini na obisku. Položaj izseljencev druge generacije je na splošno boljši. Z razliko od prvih, ki so s seboj prinesli le marljive roke, so drugi razpolagali z znatno višjo kulturno stopnjo in s tehničnim znanjem. Morda je kdo s seboj prinesel tudi solidne vrednosti in morda je bil njim tudi ugodnejši politični položaj. Odločilni pa so po mojem bili prvi elementi in marsikdo se je razvil v malega ali večjega podjetnika ali obrtnika. Posegli so tudi med inteligenco in tudi zato obdržali stopnjo jezikovne vzgoje na visoki ravni. Anton Gorše se je po koncu pogovora ponudil za spremljevalca v bližnjo »villo miseria«, kjer sem hotel posneti nekaj slik. Že prej sem šel skozi, bal pa sem se fotografirati, da ne bi izzval domačinov. Gorše, ki je poznal vzdušje naselja, si je brž izmislil opravičilo v primeru težav. »Rekla bova, da sva od občinske uprave in da preverjava položaj za program obras sociales' (družbena dela) za izboljšanje urbanizacije.« Zgodilo se ni ničesar. Požel sem celo osebni uspeh, ko sem na travniku, kjer je mularija nabijala žogo,'poslal proti vratom lepo in močno diagonalo. Ko sem potegnil fotoaparat, so tekmo prekinili in vsi so silili pred kamero. Enemu od dečkov sem čestital za spretno preigravanje in mu napovedal nastopanje v Italiji. Diego Maradona je izhajal prav iz tistega dela mesta in je morda v otroških letih začel brcati prav na podobnem travniku. Moj namig je fantka tako presunil, da je v naslednji akciji preigral celo nasprotnikovo obrambo in nazadnje še vratarja. V argentinski prestolnici sem si privoščil tisto malo turizma ali bolje obiskovanje mesta. V nasprotju z našimi, ki imajo v središču zgodovinski del z ozkimi in vijugastimi ulicami, je Buenos Aires v skladu s tradicijo vseh mest na ameriški celini, zarisan s črtalom. Vse je pravokotno. Prostor katerega omejujejo štiri ceste je »cuadra« in s cuadrami se vse računa. Vprašali boste »Kje je avenida Corrientes?«. »Še štiri cuadre naprej in nato tri cuadre levo«, vam bodo odgovorili. Stranica cuadre meri kakih 100 do 150 m in hišne številke se pri vsaki začenjajo z novo stotico. Z lahkoto se lahko izračuna, kako daleč je še do določenega naslova. Obredel sem ves severni del mesta. Začel sem pri predsedniški palači »Časa Rosad.a« na Plazi de Mayo. Trg je postal slaven po žalostni zgodbi nekaj desettisoč izginulih oseb, katere je vojaška hunta fizično spravila s sveta živih, jih skrito pokopala ali celo trupla vrgla v morje. Na plazi de mayo so se še pred kratkim redno zbirali svojci »desaparecidov« in terjali sodbo in kazen za zločince. V času vojaške diktature so zadevo večkrat reševali z vodnimi topovi ali solzilcem in tu pa tam seznam izginulih še podaljšali. Ž nastopom Alfonsina, ki je bil izvoljen na takoimeno-vanih demokratičnih volitvah, so svojci lahko v miru demonstrirali, do sodbe pa je prišlo le bežno. Naslednik Menem je zadevo dejansko arhiviral, da bi lahko užival relativen mir pred nenehnimi vojaškimi grožnjami kaste visokih oficirjev. Kot dodatek hudim težavam, v katerih se je zaradi strahovite inlacijenahajala ogromna večina argentinskih družin, je bilo v državi vsak dan bolj napeto in večkrat je bilo v priložnostnih pogovorih slišati pojem »guerra civil«. Geslo »tenemos hambre« (lačni smo) je bilo najbolj pogosto med protestno demonstracijo kovinarjev na mogočni avenidi 9. de julio. Nogomet v Maradonovem Lanusu. Bo eden od dveh dečkov, ki se borita za žogo, nov »Pibe de oro«? Naročnina: mesečna 22.000 lir - celoletna naročnina 264.000 lir; v SFRJ številka 10.00 din; mesečna naročnina 230.00 din. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ: žiro račun 50101-601-85845 ADIT 61000 Ljubljana Vodnikova 133 - Telefon 554045-557185 Fax 061/555343 Oglasi: ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 80.000 lir; finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 120.000 lir. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julij-ske krajine se naročajo pri oglasni agenciji PUBLI-EST srl - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI. Mali oglasi: 950 lir beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%. Naročajo se v uredništvu Primorskega dnevnika - Trst, Ul. Montecchi 6 -tel. 7796-611. primorski M. dnevnik petek, 26. julija 1991 TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 - Fax 040/772418 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382 - 535723 - Fax 0481/532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Glavni urednik Dušan Udovič Odgovorni urednik Vojimir Tavčar Izdaja ZTT Tiska EDIGRAF član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Presenetljivi podatkih že tretje ankete inštituta Doxa Iz leta v leto raste nestrpnost Italijanov do tuje delovne sile MILAN — Od štirih Italijanov kar trije nasprotujejo olajšavam za imigracijo tujcev, 13 odstotkov je nasprotnega mnenja, 12 odstotkov pa se ni izjasnilo. To je glavna značilnost že tretje ankete, ki jo je Doxa izvedla, da bi ugotovila odnos Italijanov do imigracije. Pred dvema letoma je bilo 51 odstotkov Italijanov mnenja, da je treba omejiti imigracijo. To pomeni, da se je v dveh letih stanje bistveno spremenilo v škodo priseljencev. Temu sta nedvomno botrovala zakon Martelli in albanski eksodus. Vseeno pa le 11 odstotkov anketirancev trdi, da bi morali dotok tujcev povsem prepovedati, v zameno pa je le pičel en odstotek mnenja, da bi bilo treba imigracijo povsem liberalizirati. 38 odstotkov anketirancev trdi, da bi lahko imigracijo dopustiti le v izrednih primerih, 24 odstotkov zahteva strožje kontrole, kar potrjuje prepričanje, da večina an- Charles in Diana bosta ponovila poročno noč? LONDON Agleški prestolonaslednik Charles in njegova žena Diana bosta 10. obletnico svoje poroke, ki jo bosta obhajala v ponedeljek, 29. julija,, preživela skupaj. Dogodek je očitno tako izjemen, da sta ga želela razglasiti na vse vetrove, čeprav o spominski fotografiji nočeta niti slišati. Glasniki slovitega para, ki so o podrobnostih kraljevskega družinskega življenja običajno zelo skopi, so po pisanju »Daily Expressa« tokrat natančno orisali program prazničnega ponedeljka. Dinana bo s helikopterjem prispela k možu v podeželski dvorec Highgrove v pokrajini Gloucestershire, kjer bosta zakonca večerjala ob soju sveč, nato pa prenočila pod isto streho. 'Ali gre za dejansko zbližanje para, ali pa le za fasado, bodo radovedni Britanci lahko presodili v naslednjih tednih... riških držav), za 33 odstotkov so to ljudje iz Vzhodne Evrope. Velika večina anketirancev pa ne smatra za tujce ljudi iz Zahodne Evrope. Kakšno mnenje imajo Italijani do tujih priseljencev zgovorno priča podatek, da so za polovico anketirancev imigranti le krošnjarji, za 17 odstotkov so težaki, za 9 odstotkov so trgovci, za 6,6 odstotka so kmetje, za 6 odstotkov so hišni pomočniki in za 2 odstotka so študentje. Ob tem je treba še navesti, da je 12 odstotkov anketirancev mnenja, da tujci opravljajo najbolj ponižujoča in nehvaležna dela, 9 odstotkov je prepričanih, da tujci le lenarijo in nič ne delajo, kar 6 odstotkov anketirancev pa navaja, da tujci le kradejo in se pečajo z drugo zločinsko dejavnostjo. Ob vsem tem je lahko tudi laiku jasno, da se veča število ljudi, ki skrajno kritično gledajo na imigracijo, saj so bili pred dvema letoma podatki za tujce ugodnejši. Nelson Mandela zahteva vlado narodne enotnosti KINGSTON (JAMAJKA) - Voditelj Afriškega narodnega kongresa Nelson Mandela je pred jamajškim parlamentom ponovil svoja stališča do južnoafriškega vprašanja. Največ besed je seveda posvetil škandalu v zvezi z zulujskim gibanjem Inka ta, ki naj bi od rasistične južnoafriške vlade prejelo po Mandelovih trditvah kar 600 milijonov dolarjev tajne pomoči za boj proti pristašem Afriškega narodnega kongresa. Ob tem je Mandela zahteval ustanovitev začasne vlade narodne enotnosti v Južni Afriki, a ni pojasnil njene sestave, prav tako ni navedel, kakšno usodo je odmeril belcem in Zulujcem ter drugim plemenom, ki se ne istovetijo v boju in metodah Afriškega narodnega kongresa. Na svoji turneji po Latinski Ameriki skuša Mandela obnoviti ugled svojega gibanja, ki je pretrpelo precejšnje udarce zaradi notranjih razprtij glede nadaljnjega političnega boja. ketirancev dopušča prihod le tistih tujcev, ki ne delujejo moteče na italijansko okolje. To tezo krepi tudi podatek, da je kar 61 odstotkov anketirancev prepričanih, da predstavlja za Italijo imigracija le zaplete in težave in da le 5 odstotkov vidi v tujcih možnost napredka in koristi. 41 odstotkov se boji, da se s prihodom tujcev zmanjšujejo možnosti za zaposlitev Italijanov. Precejšen odstotek je mnenja, da se bo povečal kriminal, da bo spopad med različnimi kulturami in navadami povzročil družbene in druge zaplete. Med prednostmi pa anketiranci navajajo predvsem ugotovitev, da se tujci lotijo tudi tistih del, ki jih Italijani zavračajo. V manjši meri pa prihod tujcev predstavlja kulturno iz-menjevo in bogatenje. Zanimivi so tudi podatki, da večina anketirancev istoveti imigranta z Magrebincem (prebivalcem severnoaf- Jacona formalno osumili Pošasti iz Mibvaukeeja bo tokrat le težko uspelo priti izza rešetk NEW YORK — »Pošast iz Milwau-keeja« je priznala okruten umor 11 moških in razkosanje njihovih trupel, ki so jih preiskovalci našli v njenem stanovanju. 31-letni Jeffrey Dahmer, ki so mu Američani nadeli to povsem zasluženo ime, je svoje žrtve srečaval po bližnjih barih in jih zvabljal v svojo »hišo grozot« z denarjem, ki jim ga je ponujal v zameno za fotografsko poziranje v Adamovi obleki. To in mnogo drugih podrobnosti, ki so zgrozile ameriško javno mnenje, izhaja iz dolge izjave, s katero je Dahmer priznal svoje zločine policijskim agentom v trenutku, ko so ga aretirali. Le-ti so zapisnik predali sodišču v Milwakeeju. Iz rekonstrukcije preiskovalcev izhaja, da je Dahmer svoje žrtve najprej drogiral, nato pa jih je zadavil in raztelesil. Zločinec je priznal, da je nekaterim žrtvam - med drugim so bile vse temnopolte, medtem ko je sam belec - odrezal glavo in da je gla- ve potem prevrel v kropu, da bi se tako bolje ohranile. Dejansko so agenti tri glave našli v njegovem hladilniku, medtem ko so v neki posodi odkrili spolne organe in roke. Se več: v morilčevih predalih jih je čakal kup fotografij z žrtvami med homoseksualnimi odnosi in z deli njihovih trupel. Dahmler, ki bi ga morali sodniki formalno obtožiti v naslednjih urah, je bil v trenutku aretacije na začasni svobodi, potem ko je bil leta 1988 obtožen zaradi spolnega nadlegovanja nekega mladoletnika. Včeraj pa so se sodniki odločili, da bi morala pošast za izpustitev na pogojno prostost tokrat plačati kar milijon dolarjev. Na sliki (telefoto AP) številno občinstvo med avdienco na sodišču v Milvvaukeeju, na kateri je sodnik Frank Crivello določil milijon dolarjev kavcije za Dahmerjevo pogojno izpustitev iz zapora. RIM Potem, ko je pristojni sod n' na njegovo ime izdal jamstveno ob vest lo, je 30-letni Roberto Jacono tudi ura ^ no prišel v središče pozornosti preiskfv o umoru grofice Alberice Filo della To re, čeprav karabinjerji zagotavljajo, a zaradi tega ne bodo opustili drugih sm ri preiskave. Z jamstvenim sporočilom, ki ga je J cono prejel na oddelku za umsko zdrav] rimske bolnišnice San Filippo Neri, k) se zdravi že osem dni, je preiskoval sodnik prižgal zeleno luč za podrobne] preiskave na njegov račun. Prva bo vrsti preiskava mikroskopsko kapljic krvi, ki so jih agenti našli na n ^ čah v Jaconovem stanovanju. Izvide b ta opravila karabinjerski center za zna stvene preiskave (CIS) in univerzite.^ inštitut za sodno medicino. Kot se je vedelo, pa 'sta krvi skupini Jacona ^ umorjene grofice enaki, zato bo treba ^ ugotovitev, s čigavo krvjo so hlače P.^ škropljene, opraviti še zapleten )Z DNA. Nanj bodo morali preiskovalci kati 10 dni, vendar trdijo, da ta preizK nikakor ne bo odločilen. Na sliki (Telefoto AP): Roberto JaC°' Internacionalizacija bosanskega vprašanja v namenih Sarajeva V najbolj kočljivem položaju je zdaj v Jugoslaviji Bosna in Hercegovina. Slovenija in Hrvat-ska sta že razglasili svojo neodvisnost, seveda s tem, da je Slovenija daleč bolj napredovala pri njenem uresničevanju. Republika Bosna in Hercegovina, ki je takorekoč sredi Jugoslavije, pa je zdaj tudi v ospredju dilem, kako oblikovati novo Jugoslavijo, predvsem pa kaj storiti s to deželo, ki je najbolj izrazita medetnična tvorba. Sarajevo je pomembno mesto ne le v balkanski in evropski, marveč tudi v svetovni zgodovini. Prva svetovna vojna je izbruhnila po znanem atentatu v glavnem mestu Bosne. Že tedaj je bila v tej deželi pestra etnična konfiguracija, ki so jo začinjale ozemeljske pretenzije z raznih strani. Današnji položaj ni kaj dosti drugačen, neglede na nesporno silovit razvoj te republike in njenega glavnega mesta od konca druge svetovne vojne. V bistvu so poleg političnih narodnostni in verski problemi, bolje rečeno odnosi. Ti pa začenjajo postajati vse bolj napeti ne zaradi neposrednega sožitja, ki je bilo zmeraj strpno in uspešno, temveč zavoljo vmešavanja od zunaj, oziroma vpliva zunanjih silnic. Na dlani je, da so velikosrbske tendence še kako prisotne tudi v tej pokrajini, pričakovati pa je, da bodo še bolj moteče, če ne bo kmalu prišlo v znamenju brionskih dogovorov, pa tudi, duha, ki je spodbudil sklep o odhodu vojske iz Slovenije, do treznih, sodobnih in nujnih političnih dogovorov. V Bosni in Hercegovini je okrog 35 odstotkov Srbov, 30 odstotkov Hrvatov in pa blizu 35 odstotkov Muslimanov. Glavni predstavniki Bosne in Hercegovine odkrito ugotavljajo, da je položaj v republiki že tako zamotan, da domača oblast ni več v stanju, da bi zagotovila stabilne razmere, zato pa tudi sodi, da je treba tudi problem Bosne in Hercegovine takorekoč »interna- cionalizirati«, kakor sta to storili oziroma delata Slovenija in Hrvatska. Osrednja oblast v Bosni in Hercegovini že neposredno kliče na pomoč mednarodno arbitražo. Republika je pričela razvijati domala silovito diplomatsko ofenzivo, ki ima glavni cilj, da ostane, neglede na bodoče vsejugoslovanske so-lucije, samostojna in celovita. Temeljni smoter je kajpak celovitost, saj bi, po mnenju njenih oblastnikov, tudi najmanjša ozemeljska sprememba mahoma pomenila razsulo republike. Ne povsem jasen je še odnos do jugoslovanske armade, saj jo nekateri smatrajo kot porok, da republika ne bo propadla, drugi pa dvomijo v to. Res je hkrati, da Srbi, ki žive v Bosni in Hercegovini niso najbolj navdušeni nad prisotnostjo jugoslovanske vojske, se pravi, da se obnašajo v glavnem drugače kot Srbi, ki so drugod po Jugoslaviji. Seveda pa tega ni moč matematično potrditi. V svoji diplomatski ofenzivi so predstavniki Bosne in Hercegovine pričeli zasledovati poseben cilj; namreč, da bi utrdili gospodarski temelj republike, češ, če se bomo gospodarsko še bolj razvili bo tudi notranjih političnih pa tudi siceršnjih problemov daleč manj. Govori se, da si prizadevajo doseči, da bi iz tujine prejeli vsaj tri milijarde dolarjev v zameno za dosledno, neiz- prosno uveljavitev tržnih zakonitosti. Ne gre pozabiti, da je bosanski lobby v tujini kar močan, da ni prav nič zanemarljiv; v petih letih, to je od 1960 do 1965 leta, so si v Bosni in Hercegovini kar sami uredili problematiko infrastruktur in si zgradili sodobno in bogato mrežo cest, kar je tedaj vzbudilo občudovanje domala po vsem svetu. Pri tem pa je zanimivo, da je ta lobby takorekoč »patriotično« naravnan, se pravi, da mu gre, da bi republika ostala celovita neglede na to, da v njej živijo Srbi, Hrvati, Muslimani in mnogi drugi. Alija Izetbegovič, predsednik Bosne in Hercegovine, se v svoji zunanji politiki naslanja zlasti na ta lobby, pri tem pa tudi na arabsko-muslimanske dežele, pri katerih je v zadnjih dneh opravil več obiskov. Bil je v Iranu, Turčiji in drugih državah. Hkrati pa se obrača takorekoč tudi na Sever tako da je njegova zunanja politika kar se da mnogostranska in nadvse intenzivna. Pred dnevi se je srečal z Ganscherjem in z njim imel »nadvse dragocene pogovore«, kakor so uradno ocenili. Na poznejšem srečanju z ameriškim 'zunanjim ministrom Bakerjem je doživel pohvalo, češ, da bosansko-makedonski predlog o sodobni konfederaciji ustreza tudi ameriškim pogledom. Pripravlja se na obisk v Združenih državah,- njegov zunanji minister Har- ris Silajdžič je doktoriral v Združenih držav ’ ' disertacija pa je zadevala reci in piši »arne ko-albanske odnose«. u,-. Gre potemtakem za zunanje-politično s-aS. ozo; predstavniki Bosne in Hercegovine p°l v njujejo, da imajo stiki z muslimanskim sveto" • glavnem »komplementarni gospodarski zn^n. ne pa politični, še manj pa verski. KomplotJ1 tarnost naj bi se pokazala zlasti v ugodnih ditih seveda s strani držav, ki imajo na e^ajo pretek. V istem mahu podčrtujejo, da zavra ^ kakršenkoli »islamski fundamentalizem«, predobro se zavedamo, da smo v Evropi. Skratka, gre jim za samostojnost in ce tost. Roko na srce, Srbi, ki žive v Bosni in H govini v glavnem niso tako vneti za srbsko . panzijo, kakor drugod po Jugoslaviji. Np zgodovina je le nekoliko drugačna. V vsa primeru pa se predvsem Muslimani zavedal bi potegnili najkrajši konec, če bi prišlo d° vO ske prevlade. Sami pravijo, da bi jih doletela usoda, ki je prizadela Albance. g j/i »Internacionalizacija« problema Bos aci-Hercegovine je v bistvu samoumevna. fri,e ce-onalizacija naj bi zagotovila samostojnost tg-lovitost te republike, pri tem pa seveda je čila vdore in prevratniške poskuse. Dez' zo notranje le tako razgibana, da vidi 9arar\ arod'. svoj nadaljnji obstoj samo v odločni med ni podpori. Ta bi hkrati lahko predstavi]01 nepremostljivo blokado pred nevarnostjo [ cjje* ljanske vojne. Rezultat »internacional1 ^0p-naj bi seveda bila samostojna dežela »e ,g v ravnih državljanov in narodov«, ^a^°[nj0. novejšem osnutku ustave, ki ga pripravil 1 V sestavljanju nove jugoslovanske P bo odnos do Bosne in Hercegovine Pa,tUhpSedh° odnos do dežel, ki jo bodo obdajale, do _ nevralgičnega pomena. MIRO KOCJA*^ Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si
NAPAKA - STRAN NI BILA NAJDENA


Žal nam je, a strani, ki ste jo iskali, ni bilo moč najti.
Prosimo, poskusite uporabiti ISKALNIK in poiskati publikacijo, ki jo potrebujete.
Knjige
Periodika
Rokopisi
Slike
Glasba
Zemljevidi
Vse pravice pridržane © 2025 Narodna in univerzitetna knjižnica, Turjaška 1, 1000 Ljubljana