IZ ZNANOSTI IN TEHNIKE Francoske znanstvene ustanove v slubi gospodarstva Franrija je deela, hil Ima dolgo znanstveno tradicijo. Ra-ea moderne industrije in znanih ot, ki dajejo visoko kvalifl-a&raae strokovnjake, je to dcjstvo francoski znanosti in indu-telji omogoilo, da kljub estletni medvojni prekinitvi vsa-krinega delovanja zopet zavzame svoje mesto na svetu. Komisaiiat za atomsko energijo Komisania.t ie bil ustanovljen konec 1945. leta. Njegov namen Je, da se Francija vkljui v ra-EiBkovanja nuklearne energije. Med vojno je bilo delo v tej gmeri prekinjeno in je bilo zato patrebno zaetj vse od zaetka. Danes jma komisariat pod se-boj oelo vrsto laboratorijev, ra-Eiskova.ln.ih centrov in tovarn, kj opravljajo dela s podroja npors.be atomske energije za mirnodobne naraene. Iz chatil-kuiskih laboratorijev se je raz-vol center za nuklearne eksperi-mente v Saccleju, sedaj pa gra-dijo center v Marcoulu. Da bi lahko opravljali razisko-Tanj,a na nuklearnem podroju, je predvsem potrebno nuklear-no gorivo uran. Zato so v Francdji opravilj velika razisko-vanja uranovih lei in nai-bov njegovega pridobivanja iz rud in rafiniranja v isto kovi-no. Odkrild so rezerve v pokra-Jini ob Lodri, na Limousinah in T Vendeji, izven Francije pa na Madiagaskarju. Tovarna v Bou-eheju iindustrijsko predeluje uranove rude v ist kovins-ki orem. V proizvodnj; kovi->e-dali prlpravljaijo zaloge plutoni-Ja za reaktorje v Marcouiu. Sekcija za uporabo radijskih elemenjtov z.vsakim dnem pose-ga na nova podroja uporabe umetnih radij&kih elementov v bidustriji n. pr. v analizj; obpabe, prl mazanju motorjev, fe-etiju podzemeljskih petrolej-kih vodov, merjenju debeline sn^ga v gorah, pa tudi v medi-oiini, s imer se ukva.rja bioloki odsek. Center v Marcoulu gradijo od 1S53. leta. Imel bo dva velika Diiiklearna reaktorja, tovarno za ekstrakcijo plutoni.ja iti dve elktrini ce.ntrali na atomsld pogon. Medtem ko bo centrala ob prvem, manjem reaktorju amo eksperimentalna in bo s Bvojo proizvodnjo 5000 kw le delno z.adoala potreba.m hla-dadnih. naprav obeh neaktorjev, kd bosta troila 8000 kw, bo dru-6 centrala z 20.000 kw dajala potiroSnemu omreju precejnjo en.rgijo. V vseh teh delih, ki Jih linaosira in vodi latLko samo da-iava, v veliki meatt sodeluje Industrija. To je mogo paft zato, ker so v Franoiji napari usmerjeni k mirnodobni uporabl atomske energije. Ceprav indu-strija zaenkrat opravlja pred-vsm de!a pri graditvi instalaclj komis-ariata, je tudl sama e za-6ela uporabljati nekatere nove procese. Tako je n. pr. indu-strija tekoega zraka priela uporabljatj nov aaEin proizvod-nje, ki sc ga odkrili v proizvod-nji teke v-ode. Cenler tehninih razisko- vanj Drube za biezino telegraiijo Razen velikih razlskovalnih centrov za atomsko energijo, kl spadajo v okvir dravnih pro-jektov, je zelo iroko tisto razl-skovalno'delo, fc} ga opravljajo^ v posameznih tovarnah. Ti labo-ratoriji jmajo nalogo, da pospe-ujejo in stalno izpopolnjujejo proizvodnjo. Njihov vpliv in po-men je v raznih industrjjah raz-lien, najmofnejSi pa je v ti-stih strokah, kri &e najhitreje razvijajo in Pri katerih z vsa-kinn dnem uvajajo nove, popol-neje izdlke na podlagl novih ekspeirimental-nih in t&oretin!h rezulta-tov. To veija zlasti za in-dustrijo elektronskih naprav ln plastiEnih mas. Prl pariki Drubl za brez;5-no telegrafijo je poseben center za tehnina raziskovanja. Nastal ]e jz raz skovalnega laboratori-ja, ustanovljenega pred ve ka-kor dvajsetimi leti, ko ] ta druba imela za seboj e dvaj-set let proizvodnje. Danes je po-mcmbna znanstvena institucija, kj omogoSa tovarid kvaKtetno proizvodnjo In dosega velike znanstvene rezultate. Center obsega ve podroij glede na specializacijo, ki jo je povzroil razvoj industrije tele-komunikacij v 6asu svojega ob-stoja. O&novna tri .podroja razi-slrovalnega dela so: elektronske eevi, fizikalna kemije in sploaa fizika. Raziskovalno delo je upo_ rabno razdeljeno na radar, elek-tronske raunske stroje in tele-vizijo. Razen tega delaita tudi kontrolni la'boratorij, kjr pre-verjiajo jedelane naprave, n. pr. radarke antene, in laborato.rij, v katerem raziskujejo pogoje za serijsko proizvodnjo novih ele-mentov. To je pravzaprav labo-ratorij z-a proizvodno organiza-cijo. V njem so n. pr. izdelali metodo za merjienje delovne pro-izvodnosti bnez k,ronometriran5a, ki psholoko n-egativno deluj. Na felu teh cetitrov so znant fiziki, !keimi:ik'i in inenirji. V vsakem centru dela 100 dt> 200 kvalifidranih tehnjnjh strakov-njakov. Zveza s proizvodnimi obnati j,e neposTedna. Nove pro-izvode najpnej uvajiajo v labora-torit za serijsko pTOizvodnjo. V vseh lafoaratiOirijih vodijo ra-za^akovanjia na vseh Se nerazi-skiaaiih ipodTOjih a/li na tistih, ki joh v Franotji e niso. irazii-sksvaH. Lafcoratarij alektrfnskih cev\ ee ukvarja 8 puoblemi vza- Jcmnega delovanja naelektreoih drobcev in magnetnega polja, elektronske optike, poseben od-deleik pa se ukvarja z velikijnl akceleratorji, toi j-ila uporabljajo v nuklearni tehnikl. Prl elektronskih instrumerotih je posebno vana istost. materl-alov, jz katerih izdelujejo nj.iho-ve sestavne dele, saj so prav od tega predvsem odvisne njlhova kakovast in lastnosti. To so n. pr. tranzistorji, mlniaturne elk-tronke, k; dopuajo proizvod-njo radijisikiih sp.rejemn.ikov z dimenzijaml cigaretne katlice, ln fototranzistorjii, ki jih proiz-vajajo prav zaradi teore-tinih odkritij na podroju lizike trd-nega stanja in zaradi novih me-tod v pridobivanju zelo flstega germanija in silicija. To je po-droje dela laboratorija za fizi-kalno kemijo. Razdeljen ]e na odsek za polprevodnike, od&ek za keramiko, odsek za splono kemijo in od^ek za metalurgijo. Fizikalni laboratorij se pred-vsem ukvarja z el&ktromagnet-nimi obsevanjl, drugi laborato-rlji pa preverjajo konstaikcije novih modelov. Kakor vidimo iz organizacije znaastveno-raziskovalnega dela te tovarne, je njena glavna zna-filnost v ozki specializaciji, ki omogoa elastinost in hitro uvaJBtije novih prolzvodov, kl se pojavljajo Iz dneva v dan. Znanstveno delo obsega vse ele-mente, ki vplivajo na proizvod-njo. Za.to proizvodnja stalno na-preduje. Posebno mona je vlo-ga laboratorija za fizikalno ke-mijo, fel je zelo poinemben prav v bem pogledu. Raziskovalni center Je danes postal jedro tovarne, ki izdeluje tako zelo znane proizvode. Nacionalni konservalorij spietnosti in obrti Ta netiavadno zanim.tva usta-nova, tipina za smisel Franco-zov, da svoje iznajdbe iz iste znanosfci takoj uporabijo tudl v industriji, deluje e ve^ kot 150 let. Ta uatanova, kl so ]o v za-fetku v asu Francoske re-volucije ustanovili kot kon-servatorij izumiteljskih modelov in zamislili kot uradno skladi-e pomembniih odkritij, je sa-soma dobila drugo smer in da-nes predstavlja veliko narodno univerzo industrijskega znatija. Pri konservatoriju imajo zelo bogat muzej, v katerem hranijo Papinov l uporabo znanosti. Na te] oli so predavanja brezplana in neobvezTia, pa tudi izbira raznih teajev ]ie poljubna. Ne zahteva-jo noben.ih predhodnah Solskih kvalifikacij. SLuSateljem, kate-rim ne postavljajo nobenih sta-postnih omejitev, je na razpola-go okcld 50 tetajev iz raznih piredmetov h. pr. splo-na ma.te-matika, cindustrijsfca ekonomika, statistajka, indusLrijska loemija, metalurgija ln obdelava kovin, aeronavtika, fiziologija dela, uporabna. nuklearna fizika itd. Pred letom 1900 so teaji trajali po leto dni, toda ko so opazili, da je zanimanje zanje stalno, so j.ih podaljali. Sedaj trajajo 2 3 leta. Zanimanje je raslo hi-treje od aritmetinega zapored-ja. Zato so uvedli jzpite, pri ka-terih kandidatii prejmejo sprie-vaJa o pridobljenem znanju. Predavanja so zveer, tako da jih sluateljj lahko obiskujejo brez kode za opravljanje svo-jega poklica. Kako velik je in-teres za to olo, lahko vidirao po tem, da so leta 1950 izdali 22.000 takih sprieval iz 44 tea-jw. Kot pnedavateljd nastopajo znani protesorji in znanstven:-fci. Ker je tudij prostovoljen, na 5oli Studirajo z velikim nav-duenjem. Od te 5o!e ima naj-vejo ko-rist industrija, ki pre-jema od nje odline srednje strokovne kadre. Sprievalo ve-lja, kakor pri nas dokaz srednje strokovne izobrazbe, toda kva-Kteta znanja ]e. zaradi vztraj-nosti jn volje kandidatov, ki se u^ijo in hkrati delajo, zares odlina. Glede na zanimanje za upora-bo znanosti v industrlji so pri konservatoriju ustanovi.li tudi ve laboratorijev. Laboratoriji nudljo udeleencem monos.t, da prejmejo tud,i eksperimentalno prakso. Ker so se z laboratoriji ustvardlj vsi pogo.ji z.a popoln.0 tehnj^no izobrazbo, je konserva-torij priel izdajati tudi ine-ndrske diplome. Njihovo tevilo nj pretirano veliko 1* nekaj desel^n na leto ker je tre-ba za di.plomo dokonati tri teore-tifne tefaje, dva labor^tonjska tefaja in napisati originalno praktiino diplomsko delo. Zani-mivo j, da j-e s -to ustanovo dobila inenlrsko izobrazbo cela vnsta delavcev, k! so bil! pozneje zelo sposobn,; jnenirji in prak-tiki. V nacionalnem eksperimental-nem .laboratorJiu. ki so ga usta-n^oviilj pri konse.rvatorijii, oprav-Ijajo naijpre<:-iz.nei'a merjenia ln najtoneje analize v vsej dria-vi. Razen tega jzda laboratorij, ki ga vodijo znaai maostvaaild. vsako leto preoej zaanstvenih razprav. e upotevamo vse te vrsta dejavnosti, lahko trdimo, da j ta zelo originalna in koristna znanstvena usLanova, dokaj po-membaa za industrijo. Petrolejski intitul ^ Ustanovili so ga, da W razi-skali nove naine uporabe nafte. Zlastd se ukvarja z raziskov-njem upocabe naftinih deriva-tov kot motornega goriva tn sredstev za mazanje. Hkratj z raziskovanji na podroju motor-jev z notranjim izgorevanjem opravlja intitut eksperimenbe o irjenju plamena in preverja metode hitrega in tonega mer-jenja tlaka ta temperatur. V petrolejski Industriji upo-rabljajo takne metode, kot so spektrografija mase, infrardeii in ultravioletni spektri, ki jdh ]e intitut dokaj izpopolnil. Inti-tut je tudi razvil frakcijsko de-s-tilacijo. dehidrogeafztranje itd., kar prav tako spada na podxoje petrolejske industrije. Ta primer kae, kako so razi-skovanja v eni iTidustrijski pa-nogi hkrati pospeevala izpopol-njevanje splonih metod. Nai centri za raziskovanje na-kleairne energiie niso tako mo& razviti, so pa pribjino na isei poti ra-zvo^ja, imajo podobne ciilijc i,n podofano notram.io orsa.nizacifO. Konservatotij spretnostj m obr-ti je ori^iinalna ustanova, ka ie na prvi posled ne moremo pirimopia-t! i naimi mstitucijaimi. Bilo bi koristno, (?e bi dolarsfea xmhrerzx poizkusfilla v tei smeri raKvi eoo od panog sm]e deraviio-sri. Lfuhotnhr Nedetfh&oii Noben drLavl]an sodall-stlne Jugoslavije, fci sode-luje in tucti ODLOCA v katerem koli organu dru-benega upravljanja, NAJ NE BO BREZ NA-SE SKUPNOSTI, glasila Predsedstva Zveznega od~ bora SLZDlt -Jvfioslavije. \ Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si
NAPAKA - STRAN NI BILA NAJDENA


Žal nam je, a strani, ki ste jo iskali, ni bilo moč najti.
Prosimo, poskusite uporabiti ISKALNIK in poiskati publikacijo, ki jo potrebujete.
Knjige
Periodika
Rokopisi
Slike
Glasba
Zemljevidi
Vse pravice pridržane © 2025 Narodna in univerzitetna knjižnica, Turjaška 1, 1000 Ljubljana