Letnik 1911.
Državni zakonik
za
i
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos XXIII. — Izdan in razposlan 30. dne marca 1911.
Ysebina: (Št. 54—56.) 54. Ukaz, s katerim se izpreminjajo in popravljajo nekalera določila z ukazom z dne 24. ju lija 1910.1. razglašenega telefonskega reda in pripadajoče' telefonske tarife. — 55. Ukaz o izplačevanju izplačil po'c. kr. poštni hranilnici za račun c. kr. namestništva v Brnu. — 56. Ukaz, s katerim se pojasnjuje ministrstveni ukaz z dne 10. februarja 1905. 1. o objavljanju tarif za prevažanje oseb, prtljage, mrličev, živih živali in blaga po železnicah.
54.
Ukaz trgovinskega ministrstva z dne 19. marca 1911.1.,
s katerim se izpreminjajo in popravljajo nekatera določila z ukazom z dne 24. julija 1910. I. (drž. zak. št. 134) razglašenega telefonskega reda in pripadajoče telefonske tarife.
člen I.
Z ukazom z dne 24. julija 1910. 1. (drž. zak. št. 134) razglašeni telefonski red se izpreminja z veljavnostjo od I. dne julija 1911. 1. takole:
§ 5, točka 1, dobi naslednji dostavek:
Središča z več nego 100 naročniškimi glavnimi postajami imajo najmanj polno dnevno službo (v poletju od 7., pozimi od 8. ure zjutraj do 9. ure /.večer). Službene ure uradov z omejeno dnevno službo naj se tudi ob nedeljah kolikor moči ujemajo med seboj.
§ 10, točka 2, naj dobi naslednji dostavek:
Pri tem veljaj gledé naprave stikov za načelo, da naj se v stiku z že obstoječimi telefonskimi središči izvršč naročniške naprave, izvzemši primer
nepremagljivih ovir ali točke 4 tega paragrafa, vobče kolikor moči ob času, ki ga je navedel prosilec za stik ob zglasitvi, najdalje pa v teku treh mescev po zglasitvi, ako pa gre za družbeni stik, vobče kolikor moči v teku koledarskega četrtletja, ki sledi zglasitvi, ter naj se izr oče prosilcu za stik v stanju, sposobnem za obratovanje.
Isto velja tudi gledé samostojnih uradnih' stikov.
§ 10. točka 4, naj se glasi:
4. Uprava si pridržuje odkloniti sklep naročbe na telefon. Zoper odklonilno odločbo pristojnega poštnega in telegrafskega ravnateljstva se lahko vloži v štirih tednih priziv na trgovinsko ministrstvo.
V § 13, točka 3, naj se glasi prvi odstavek:
3. Naprava družbenega stika se lahko naveže na posebne pogoje, ako razdalja postaje, ki se stakne, od središča presega mero, ki se navede v tarifi.
§ 17, točka 1, dobi naslednji dostavek:
Z vzdrževanjem naj se naročniška naprava ohranja trajno v stanju, sposobnem za obratovanje.
(Sluvenlsch.)
3G
§ 18, točka 2, naj se glasi:
2. Številke stičnih vodov in službeno ozname-nilo postaj določa uprava in jih lahko vsakčas iz-premeni. To pravice se bode uprava posluževala le, kadar bode brezpogojno potrebno.
O izpremembi, ki se izvrši, se obvestijo naročniki kakor hitro mogočCj
V § 26 naj se glasita točki 2 in 3:
2.	Naročnina za sezonske postaje z dokladami vred je plačna ob roku, ki ga določi uprava za vsako posamezno postajo enkrat za vselej, v letnih obrokih naprej.
3.	Poprečnine za vzdrževanje so plačne, dokler obstojajo dotične stranske uredbe, ob istem času in v enakih obrokih kakor naročnina. Vendar jih je pri celoletnih naročniških napravah, ako se dotične stranske uredbe ne začnejo obratovati ali ne opusté hkratu z glavno ali stransko postajo, plačevati šele od začetka prihodnjega koledarskega četrtletja, oziroma še do konca tekočega koledarskega četrtletja.
Za nadaljnja koledarska četrtletja morda naprej plačani zneski se naročnikom vrnejo, oziroma v prid zapišejo.
V § 29, točka 1, naj odpade sklepni stavek od:
„Kolikor je“ do „tonu“.	^
§ 31, točka 1. naj se glasi:
Naročba se sklene navadno na nedoločen čas in se lahko obojestransko z odpovedjo razveže s potekom mescev marca, junija, septembra in decembra (normalni rokovi), toda pri celoletnih postajah ne pred potekom enega leta po izročitvi postaje, eventualno po poznejšem začetku obrala pri stičnem središču (prim. § 20, točka 1) in pri sêzonskih postajah vedno šele po preteku cele sezone. Upravi je pridržano, da izključi pravico odpovedi, kadar se sklene naročba, tudi za daljšo dobo nego za eno leto, oziroma eno sêzono, ako zahteva izvedba naročniške naprave večji potrošek in je neverjetno, da bi se stični vod kmalu zopet rabil, če se naročba razveže.
Točka 3 § 34 dobi naslednji dostavek:
Odobrenje prenosa postaje se, če so izpolnjeni v točkah 2 in 3 postavljeni pogcji, ne more odreči, ako prosilec za prevzetje dokaže, da spada naroč-
niška naprava k podjetju, ki je od dosedanjega naročnika prešlo na njega.
Drugi odstavek § 35 dobi naslednje besedilo:
Ako se je brez krivde naročnika ali drugačnega imetnika tako pretrgal obrat in ako je trajalo to, ko se je naznanilo upravi, dalje nego 14 dni, se za čas, dokler je bil obrat pretrgan, ne pobira pristojbina;
Točka 1 § 36 dobi v uvodu naslednje besedilo:
1. Uprava ima pravico v nastopnih primerih brez odpovedi ustaviti obrat naročniške naprave ah napravo docela opustiti, toda — ako ni nevarno odlagali — le ko se je poprej zapretilo, in sicer:
V § 38 naj se točka 3 glasi:
3. Izprememhe telefonskega reda se morajo, da so veljavne, razglašati v državnem zakoniku, iz-premembe telefonske tarife pa v uradnih listih. Obliko, v kateri se eventualno naznanijo naročnikom, določi uprava od primera do primera.
Člen II.
V telefonskem redu se popravlja § 38, točka 1, tako, da je v oklepaju namesto „§ 26, točka 1“, postaviti : „ § 31, točka 1 “.
Člen III.
Z ukazom z dne 24. julija 1910. 1. (drž. zak. št. 134) razglašena telefonska tarifa se z veljavnostjo od 1. dne julija 1911. 1. izpreminja tako:
V § 3, točka 3, se vrine nied odstavkom lit. d) in zadnjim odstavkom nov odstavek z naslednjim besedilom:
Pri avtomatičnem obratu stičnega središča se štejejo ob štetju tudi pod a, b, c in d navedeni klici, toda po odstotnem postavku, ki se določi naprej za vsako posamezno mrežo in se razglasi v dotičnem deželnem listu, se odbijejo od ovedenega števila klicev.
V § 3 naj se glasita točki 4 in 5:
4. Vsaka postaja s polovičnim družbenim stikom (tarifni razred E) sc sme na dan rabiti 60 minut,
vsaka postaja s četrtinskim družbenim stikom (tarifni razred F) na dan poprečno 40 minut, vseeno, ali se rabi na lastni klic postaj ali na zunanji klic, ali v govorilnem ali posredovalnem prometu.
Število lastnih klicev v lokalnem prometu ne sme pri postajah s polovičnim družbenim stikom znašati več nego 2400, pri postajah s četrtinskim družbenim stikom ne več nego 1800 v letu.
5. Koliko časa traja poprečno vsakdanja raba družbene postaje, se oveda s števno uro, nameščeno na aparatu postaje, tako, da se razlika dveh naznanil, ki sta najmanj en mesec narazen, deli s številom dni.
Število lastnih klicev v lokalnem prometu se tudi pri postajah z družbenim stikom določa po določilih točke 3.
Člen IV.
V	telefonski tarifi se popravljajo naslednja določila:
V	točkah 4 in 5 § 11 je namesto „po določilih oddelkov III in IV“ postaviti: „po določilih §§ 3 in 4“; v §'12, točka 1, lit. e) je namesto „1 K 00 h “ pqstaviti : „1 K 50 h “.
Weiskirclmer s. r.
55.
Ukaz ministrstva za notranje stvari, finančnega ministrstva in trgovinskega ministrstva v pora-zumu z Na j višjim računiščem z dne 23. marca 1911.1.
o izplačevanju izplačil po c. kr. poštni hranilnici za račun c. kr. namestništva v Brnu.
S I.
Od 1. dne julija 1911. 1. naprej je vsa izplačila, ki jih nakazujejo namestništvo v Brnu, deželni šolski svet za Moravsko ali deželna komisija za agrarne operacije na -Moravskem, izplačevati po poštni hranilnici.
• 8 2.
Za izdatke, ki jih je realizovati v nakaznem prometu c. kr. poštne hranilnice, posluje kakor iz-
vršujoča blagajnica edino le c. kr. finančna deželna blagajnica v Brnu in kakor likvidujoči organ edino le računski oddelek c. kr. namestništva v Brnu,
Temu računskemu oddelku je na podstavi ukaza z dne 8. januarja 1911. 1. (drž. zak. št. 4) vročevati tudi izdaje sodnih rubežnih in preodkaznih sklepov (prepovedi dolžnikovemu dolžniku), določene za blagajnice, ki so izplačevale doslej.
§ 3.
Izvzeta od izplačevanja potom poštne hranil: nice so:
a)	plačila upravičenim prejemnikom, ki bivajo v inozemstvu;
b)	plačila, ki se morajo plačevati v efektivnem zlatu ;
c)	plačila za račun Ogrskega, skupnih oblastev in avtonomnih organov ;
d)	prispevki za preživljanje, ki jih je po zakonu z dne 21. julija 1908. 1. (drž. zak. št. 141) plačevati svojcem tistih, ki so odšli na orožno (službeno) vajo, oziroma na vojaško izučbo, in
e)	dokler se drugače ne ukrene, plačila za račun učiteljskega pokojninskega zaklada, ter predplačila za obnavljanje po trtni uši uničenih vinogradov.
§ 4.
V ostalem se uporabljajo na oznamenjena plačila določila ministrstvenega ukaza z dne 10. decembra 1906. 1. (drž. zak. št. 245) tako, da je eventualne reklamacije pošiljati računskemu oddelku c. kr. namestništva v Brnu.
Weiskirclmer s. r.	Meyer s. r.
Wickenburg s. r.
56.
Ukaz ministrstva za železnice z dne 29. marca 1911.1.,
s katerim se pojasnjuje ministrstveni ukaz z dne 10. februarja 1905. I. (drž. zak. št. 14) o objavljanju tarif za prevažanje oseb, prtljage, mrličev, živih živali in blaga po železnicah.
Ker so se pojavili dvomi, so posamezne železniške uprave prosile za pojasnilo pravnega pomena
ministrstvenega ukaza z dne 10. februarja 1905. 1. (drž. zak. št. 14) o objavljanju tarif za prevažanje oseb, prtljage, mrličev, živih živali in blaga po železnicah.
O tem izjavlja ministrstvo za železnice nastopno :
V § 2 omenjenega ministrstvenega ukaza navedene tarifne naredbe veljajo za pravilno objavljene, čim je ustreženo zahtevam § 8, odstavek (a) (Razglašanje v ukazniku za železnice in plovstvo, § 9 (Razpoložba na vpogled občinstvu) in § 10, odstavek (i) (Oddaja občinstvu)..
Ostala določila ukaza so službeni predpisi za železniške uprave; ako se ne izpolnjujejo, je železnica odgovorna zgolj nasproti nadzornemu oblastvu, tarifna naredba pa ni neveljavna.
Gospod kraljevi ogrski trgovinski minister, s katerim se je o tem sporazumelo, izda hkratu primemo razlago za železnice v deželah svete ogrske krone.
Globinski s. r.