... ureja odnose Republi-poglavju koledarja Razprave prav malo ve o Slovencih, ke Slovenije s Slovenci zunaj in študije. Klara Fodor je ki živijo zunaj Republike njenih meja. »Poleg dobre avtorica temeljitega zapisa ob Slovenije. Če pa že kaj ve, organiziranosti skupnosti 15. obletnici časnika Porabje, potem prednjačijo negativje potrebno zagotavljati katerega prva številka je izšla ne pred pozitivnimi inforkvalitetno šolanje v mater-14. februarja 1991. Tudi na-macijami.« nem jeziku, omogočiti goje-slednja razprava se posveča Irena Pavlič opisuje stike s nje rabe maternega jezika informiranju. Že naslov Me-Slovenijo; Djuro Frankovič tudi zunaj šole in doma... dijska podoba o Slovencih je avtor razprave Ob 60. obletnici poučevanja južnoslovanskih jezikov na Madžarskem; Franc Kuzmič piše o knjigah Mohorjeve družbe v Porabju; novo knjigo o štajerskih Slovencih v Avstriji predstavlja
Katarina Munda Hirnök; Ferenc Kranjec pa je objavil podatke o delu Javnega sklada za narodne in etnične manjšine. V razdelku Nekoč in danes (Inda in gnes) so avtorice ženske, razen dveh pa so vsi teksti v narečju. Kje so potovali, kaj so doživeli, pa opisujejo popotniki na straneh Potepanje po svetu (Langanje po svejti). S pesmimi v narečju se začne poglavje Za dolge zimske večere (Za duge zimske večere), ki vsebuje pripovedi in kratko prozo avtorjev iz Porabja in Slovenije. Rubriki Za gospodinje (Za naše vertinje) in Nekaj za smeh (Nika za smej) je pripravila Marija Rituper. Na koncu koledarja je bogata Kronika v sliki in besedi. Kaj pogrešam? Prispevke o praznovanju 120. obletnice rojstva dr. Avgusta Pavla (čeprav je omenjen v Kroniki), o odkritju spomenika Pribini in Koclju v Zalaváru/Blatogradu, o Vileniških stopinjah
– porabskih sledeh v Ljubljani in o razpravah, kako vzpodbuditi gospodarski razvoj Porabja.
Ernest Ružič
2
Nove knjige
JOŽEF SAKOVIČ – GRADITELJ IN BUDITELJ
»Zbornik z dovolj jasnim in prepoznavnim naslovom Jožef Sakovič – graditelj in buditelj, je sad dveh dogodkov turniške župnije v preteklosti. Prvi je bil namenjen devetdesetletnici gradnje nove župnijske cerkve in drugi veliki osebnosti tako te župnije kakor tudi Prekmurja, župniku, graditelju in buditelju Jožefu Sakoviču,« je v spremno besedo napisal urednik mag. Franc Kuzmič. Jožef Sakovič se je rodil leta 1874 v Vadarcih, gimnazijo je obiskoval v Kőszegu, višjo gimnazijo v Sombotelu, novo mašo je imel v domači farni cerkvi pri Gradu na Goričkem. Kaplan in župnik je bil na Madžarskem, Gradiščanskem in v Prekmurju, na zadnje, do leta 1930 na Dolnjem Seniku. In kot je na predstavitvi zbornika povedal Franc Kuzmič, je povsod imel
»prijatelje in sovražnike,« za »človeka velike energije« ga je označil dr. Vinko Škafar. Pomembna ��ivljenska postaja za Jožefa Sakoviča je bila Tišina, kjer je bil kaplan pri narodno zavednem Ivanocyju. Zato se je okoli njega oblikoval krog mladih in zagnanih delavcev na narodnostnem, pastoralnem, socialnem, organizacijskem in kulturno literarnem področju: Jožef Sakovič, Jožef Klekl st., Jožef Klekl ml., Ivan Baša in Janoš Slepec. Po raziskavah dr. Vinka Škafarja je ohranjenih čez 500 Sakovičevih pridig v madžarščini, nemščini, hrvaščini in slovenščini. V obdobje Sakovičevega delovanja v Turnišču sodi tudi gradnja tamkajšnje cerkve. Priprave na gradnjo je začel župnik Štefan Salaj, njegovo delo pa je nadaljeval in končal Sakovič. Arhitekt nove cerkve, posvečene leta 1915, je bil Max von Ferstel z Dunaja. Jožef Sakovič se je lotil še gradnje cerkve v Veliki Polani in šole v Mali Polani.
Seniku je bil župnik dvakrat, in sicer med leti 1909 in 1913 ter 1928 do smrti 1930. Tudi tu je leta 1912 poskrbel za obnovo cerkve in župnišča, predal župnijo slovenskemu župniku Mirku Lenaršiču in odšel v Turnišče. Vrnil se je na Dolnji Senik, kjer je umrl 22. septembra 1930. Jože Ftičar označuje v zborniku Jožefa Sakoviča za »veščaka prekmurskega jezika,« ker: »Kdor se vsaj delno prebije skozi obsežno tvarino njegovega pisanja, kaj hitro dožene, da je imel Sakovič natančno izdelan jezikovni sistem, ki se ga je vseskozi zvesto držal. Za osnovo je vzel – kot večina sodelavcev Ivanocyjevega kroga – narečje dólinskega Prekmurja.« Alojz Jembrih predstavlja Sakoviča kot Pridigarja na južnem Gradiščanskem; Jožef Smej razpravlja o Sakovičevi skrbi za čistejšo prekmurščino v molitveniku Molite bratje. Že omenjeni Vinko Škafar objavlja obširno razpravo Rokopisni viri in razsežnosti Sakovičevega oznanjevanja. Urednik zbornika Franc Kuzmič je pripravil Sakovičevo bibliografijo, tekst za katalog razstave, ki je bila v Turnišču pod naslovom Jožef Sakovič – graditelj in buditelj 1874 – 1930. Lojze Kozar ml. je Jožefu Sakoviču posvetil pesem, Ute Georgeacopol piše O delovanju Maxa Ferstla na tehniški visoki šoli na Dunaju in njegovem vplivu na naslednjo generacijo arhitektov. Avtorica se je udeležila tudi predstavitve zbornika v Murski Soboti. Iz umetnostnozgodovinskega zornega kota novo cerkev Marije pod logom v Turnišču predstavlja Franc Obal, medtem ko je Gorazd Bence, ki je veliko prispeval za seznanjanje z delom Jožefa Sakoviča, napisal tekst v katalog razstave Mi zidamo bogi na čast. Za zaključek zbornika je objavljenih več Sakovičevih priložnostnih pridig.
eR
KRONIKA DECEMBRSKIH DOGODKOV
December je najbola bogati mejsec v svetkaj pa v šegaj. Začne se z miklauževanjom, 18. december je den manjšin na Vogrskom, potem pridejo božični svetki pa staro leto. Zvekšoma vse vesi té mejsec svetijo z bogatim programom svoje starce tü. Istino je pa, ka od leta do leta vsebola déjo v pozabo Licija, betlehemge pa slobaud fudašov od stare lete. Naj té šege šče en čas živejo, se moramo sami vzeti zatau delo na Slovenkoj zvezi. Svetki, steri pa redno živejo, dajo dobro priliko kulturnim skupinam za nastop. Samo pa decembrski nastopi nikdar ne morejo biti v kroniki dogodkov v Slovenskom kalendari, zatau si želim naj so potejm v tau formi furt leko v novinaj Porabje. Tau je samo za drtino valaun hvala za njive trüde, lejpe programe, gda drügi samo svetimo. MePZ Avgust Pavel ZS Gornji Senik je spejvo 2. decembra v Odranci, 10. decembra na božičnom koncerti na Gorenjom Seniki in 17. decembra v Monoštri vküper z varaškim MePZ Društva Pannon kapu. Ljudske pevke ZS Števanovci so gora staupile v Križevcih na Goričkem 2. decembra, 16. decembra so pa olepšale svetek starcom v svojoj domanjoj vesi, 17. decembra pa v Budimpešti. Porabska gledališka držina Nindrik-indrik je 2. decembra gora staupila v Somboteli, 10. decembra pa v Kuzmi.
pod vodstvom gospauda Ferija Merklija karažno zaspejvo 3. decembra v Šalovci, 10. decembra pa na
božičnom koncerti v domanjoj katoličanskoj cerkvi.
Folklorna skupina ZS Gornji Senik je plesala 3.
decembra na Gorenjom Seniki pa 16. decembra v
Pertoči.
Mlašeča folkorna skupina ZS Števanovci je plesala na prireditvi Božič brezi meja v Monoštri 16.
decembra.
Monoštrske ljudske pevke so gora staupile 3. decembra v Šalovci, 9. decembra v Krogi, 16. decembra
v Monoštri.
9. decembra na božičnom svetki je oprvim gora staupila mala mlašeča folklora na Gorenjom Seniki, stero je za silo sprvajo Benjamin Sukič.
17. decembra je predstavo porabsko pevsko kulturo Komorni zbor ZS Monošter v Petrovom seli (Szentpéterfa).
21. decembra na božičnom svetki šaule v Števanovci je oprvim gora staupila mala mlašeča folklorna skupina ZS. Leto so zaklüčile ljudske pevke ZS Števanovci pa Monošter z božičnim koncertom vküper z ženskim zborom Drüštva upokojencev v evangeličanskoj cerkvi v Moravski Toplicaj.
Klara Fodor
Porabje, 11. januarja 2007
3
SPOMINSKA SOBA DR. AVGUSTA PAVLA
vajalec, posrednik med kulturami ter pesnik v materinščini in madžarščini. Spominska soba predstavlja njegovo filološko delo.
S filološkim delom se je Avgust Pavel ukvarjal predvsem doma, ob svoji pisalni mizi. Uporabljal je strokovno literatu
ro, ki jo je hranil v svoji
knjižni omari. V spominski sobi sta na ogled miza
in omara z njegovimi rokopisi, publikacijami in knjigami.
V predalih pisalne mize je srbska slovnica in dva slovarja s Pavlovim podpisom. Knjižica srbskih ljudskih balad in Pavlov madžarski prevod ene od balad, ter Pavlov rokopisni srbsko-madžarski slovar.
Na mizi pod steklom so rokopisi. Rokopis in tipkopis razprave Kratek pregled slovenske književnosti, prevod srbske ljudske balade Sibinjanin Janko i vila, rokopis Prekmurske slovnice. Ob izkaznici Avgusta Pavla kot „uradnega ruskega prevajalca” je njegova žepna ruska slovnica in so prevodi v ruščino, napisani v cirilici.
Nad pisalno mizo je fotografija doprsnega kipa, ki stoji na Cankovi, ter ilustracije iz njegove druge pesniške zbirke
Zažgani gozd.
V knjižni omari je na ogled izbor iz Pavlovih publikacij. Pavel je zbiral „jezikovne, slovstvene in narodopisne zaklade” tudi v slovenskih vaseh v okolici Monoštra, ki jih je objavil v razpravi Odprta ognjišča v kuhinjah rabskih Slovencev.
Dvojezični opis lova na brinjevke priča o tem, da se je Pavel zanimal za dialektologijo in jezikoslovje. V uvodu razprave
Glasoslovje cankovskega narečja piše Pavel „O narodopisni in jezikovni razdelitvi prekmurskih Slovencev”. Zraven razprave je na ogled recenzija Oskarja Asbótha.
Na spodnji polici omare je Pavlova aktovka z revijo in klišeji slik za revijo Vasi Szemle, ki jo je ustanovil leta 1933 in izhaja še danes.
Za zaprtimi vrati knjižne omare so knjige iz Pavlove knjižnice: razprave s področja slovanskega jezi
koslovja, prevodi Avgusta Pavla, recenzije njegovih del, knjige v slovenskem in nemškem jeziku. Doprsni kip, ki stoji v spominski sobi, je delo prekmurskega kiparja Franca Küharja (19161945). Na obeh straneh kipa sta panoja, s slikami in tekstom v slovenskem in madžarskem jeziku, ki predstavljata življenjsko pot Avgusta Pavla.
Jože Murko
Čas minljivih in večnih ljubezni...
Bi se ljubila
z menoj,
sem jo vprašal
in ona ojoj,
mar brez tega ne gre, res škoda
moj srčni oproda.
Mislila sem, da si kavalir,
ki ljubi le mir,
telesa in pameti lepoto
in ne predanega telesa goloto.
Ne rečem, draga, da s teboj
klepet ni sladek opoj,
a na svetu so še druge stvari,
ki naju povežejo za vse dni...
Na Katedri za slovenski jezik in književnost Visoke šole Dániel Berzsenyi v Szombathelyu je 13. decembra bila odprta
Spominska soba dr. Avgusta Pavla. Datum otvoritve je bil izbran zaradi tega, ker je Avgust Pavel ta dan leta 1913 doktoriral.
Dr. Avgust Pavel je bil
prvi poklicni znanstvenik iz vrst Slovencev na
Madžarskem: jezikoslovec, literarni zgodovinar
in etnolog. Bil je pre-
Na dveh panojih dobimo vpogled v Pavlovo filološko delo, ki ga je opravljal kot jezikoslovec in literarni zgodovinar, pesnik, prevajalec in posredovalec med
kulturami. Spomin na Avgusta Pavla hranijo od leta 1956 skupine ljudi in stavbe, ki jih predstavlja peti pano. Od 13. decembra 2006 pa tudi Spominska soba na Katedri za slovenski jezik in književnost v Szombathelyu.
Tekst in slike: Marija Kozar avtorica razstave
Porabje, 11. januarja 2007
4
Med dvöma svetkoma, božičom pa nauvim letom, je Zveza Slovencev pozvala na srečanje tiste mlade, steri študirajo v Ljubljani, Maribori ali v Somboteli. Cil toga srečanja je po enom tali biu, ka bi voditeli Zveze malo bola spoznali tiste mlade lidi, steri se včijo v matični domovini Sloveniji ali na slovenskoj katedri v Somboteli, bi od nji zvedeli, ka študirajo in ka ščejo delati po diplomi. Na drugom tali pa tau tö, ka se njim notrapokaže, ka njim leko Zveza ali pa druge slovenske inštitucije v Porabji ponidijo. Za organiziranje srečanja se je vzela sekretarka Zveze Klara Fodor, stera je pozvala prejdnje tisti slovenski inštitucij tö, steri nücajo ali do pa v prihodnosti nücali mlado delovno silo. Na pogovori s študenti so bili navzoči predsednik Zveze Slovencev na Madžarskem Jože Hirnök, poslovni direktor in glavni urednik Radia Monošter Francek Mukič, urednica televizijskih oddaj »Slovenski utrinki« Ibolya Dončec, sodelavka generalnega konzulata in članica predsedstva Zveze Andreja Kovač pa urednica časopisa Porabje Marijana Sukič. Možnost, ka so se leko šli iz Porabja mladi včit v Slovenijo, se je odprla na začetki sedemdeseti lejt. Prva porabska študentka v Ljubljani je bila Marija Kozar, eno leto za njauv je pa išo Francek Mukič. Vse do sredine osemdeseti lejt je vsigdar bilau par študentov iz Porabja v Sloveniji, dapa baja je tau bila, ka ji je največ tam ostalo, vej pa tis-toga ipa je bila ešče trno velka razlika med tom, kak smo živali eti doma, pa kak tam. Tisti, steri so domau prišli, so si tö težko najšli delo v Porabji ali so si pa nej najšli takšnoga dela, kak so si ga želeli, za ka so se vönavčili. Zatok je nekaj lejt nej bilau mladi, steri bi se glasili na slovenske
Študentje – našo vüpanje?
univerze. Po tistim, ka je Slovenija gratala samostojna, ka so Porabski Slovenci dobili svoje organizacije, se je znauva zdignilo zanimanje za študij v Ljubljani. Po par
letni pauzi je ledino na nauvo začno orati Dušan Mukič, steri je lani geseni diplomiro iz slovenščine, letos sprtolejt de pa iz računalništva in zgodovine. Od tistoga časa pá mamo vsakšo leto kakšoga študenta, bole študentko v Ljubljani, stere bodo za eno, dvej, tri lejta diplomirale pa si iskale delo. Ka bi se nej pá tak godilo kak v osemdeseti lejtaj, gda so mladi nej nazaj prišli, je dobro, če znajo, ka jim leko doma v Porabji ponidimo. Vej pa od tistoga časa je dosti ovak pri nas tö. Pred tau mladino (če je sposobna) je odprejta Europa, pa če si doma ne najde takšne slüžbe kak si želi, odide. V Ljubljani se zdaj vči šest redni študentov, (Dušan Mukič – slovenščina, zgodovina, računalništvo; Nikoleta Vajda – nemščina, novinarstvo; Žuži Šulič
–
slovenščina, nemščina; Anita Vajda – komunikologija; Lilla Fasching – kulturologija; Dragica Gašpar
–
mednarodno posredovanje
–
prevajalski študij angleščine in nemščine;) trge so pa na cejloletnoj šauli slovenskoga gezika (Livija Nemeš
–
diplomirala je doma kot leranca razrednega pouka;
Reka Hirnök – diplomirala je na visoki upravni šoli; Gabriela Takač – končala je srednjo šolo). Agi Hanžek je študirala v Maribori madžarščino in slovenščino,
do diplome ji ešče falita dva izpita. Na srečanje je prišla Beata Bajzek tö, stera študira v Somboteli slovenščino pa komunikologijo. Vidi se, ka so skurok vsi študentje na družboslovni fakultetaj. Ništrni že konkretno znajo, ka bi radi delali, bi včili ali delali pri novinaj, televiziji, tisti, steri so pa v nižji letnikaj, ešče iščejo, brodijo, ka bi delali, če domau pridejo. Kak je na srečanji pravo poslovni direktor radia Francek Mukič, leko ka bi takša srečanja mogli meti prva, kak se mladi odlaučijo, ka do se včili, te bi jim trbelo tapovedati, kakšne strokovnjake nücamo, kakšne so možnosti. Na kratki je mladim raztomačo, kak dela radio, kakše probleme majo. Radi bi sicer več programa meli, dapa samo te, če do meli zagotovlene vse pogoje, tü je mislo v prvi vrsti na pejneze, dapa na tau tö, naj bi se radio redno in dobro čüjo. Če bi meli več programa, bi nücali delavce tö. Za osnovni pogoj je pa postavo, ka mora vedeti tisti, steri dela na radioni, poleg knjižnoga jezika domanje porabsko narečje tö. Gnako misli urednica Sloven-ski utrinkov, Ibolya Dončec, stera bi rada mladoga človeka najšla pa ma dala delo. Tak je znala, ka ma eden prazen štatus, bodji se pa, ka ne bi velko šparanje pri televiziji prejkpotegnilo njene plane. Na mesto novinara mladi leko računajo pri časopisi Porabje tö, vej pa če ščemo novine razširiti (bar na 12 strani), tau brezi nauve mlade delovne sile nede šlau. Istina, ka nas letos gvüšno čaka težko proračunsko leto, dapa v leti 2008 moramo najti sredstva za dodatno delovno mesto. Andreja Kovač je povedala, da je Zveza ustanovila gospodarsko družbo, stere naloga bau, ka bi pripravlala projekte pa s pomočjauv projektov vse več pejnez dobila iz europski skladov. Pri toj družbi je zdaj zagnauk ešče nišče ne zaposleni, dapa če se zošika dobiti projekte, bi mladi leko na tej projektaj (začasno) delali. Vsi navzoči so tak mislili, ka takšna srečanja trbej bar na leto dvakrat meti. Na naslednjo srečanje sprtolejt ali vleta bi pa nej škaudilo pozvati ešče ravnatele tisti šaul tö nej, gde majo slovenščino ali gde majo dvojezični pouk. Dobro znamo, ka so na Gorenjom Seniki lani začnili z dvojezičnim poukom. Za dvej-tri lejta do tej mlajši že v petom klasi. Kak bau v višji razredaj? Ali de se dvojezični pouk v Porabji končo pri štrtom klasi zatok, ka nede predmetni školnikov, steri znajo slovenski pa vogrski tö? Ka smo pa nej naprej brodili? Ešče zdaj nej kesno. Zakoj nej bi leko mladim raztomačili, ka za tau, ka bi vsi pri medijaj delali, nede zadosti delovni mest, nücali bi pa školnike geografije, kemije, matematike ptt., steri znajo bejdvej rejči. Nücali bi turistične delavce, nücali bi dvojezične delavce v javni upravi… Ka pa, ka bi se kakšen mladi študent premislo pa notraprivido, ka bi tak prišo do bola gvüšnoga krüja.
Marijana Sukič
Porabje, 11. januarja 2007
5
Živlenjske zgodbe (5)
IZ MERIKE JE PISMO
PRIŠLO, NAJ PRIDEM NA
GLEDANJE
V štrtom tali smo zvedli, ka gda so tetico Elzo pa njenoga moža domau iz vauze pistili, njima je nika nej ostalo. Vkraj so njim vzeli grünt, maro pa eštje ram tö. Po velki žmečavaj so si 1953. leta ram nazaj spravili.
»Znauva smo začnili naš žitek. Prevnaugo smo delali. Tistoga ipa so v vesi organizirali zadrugo (szövetkezet), stera je pauvala marlinščice. Agitirali so pa so cejlo ves notra spravili. Mojga moža so djali za prejdnjoga zadruge. Tau za nas tö nej dobro bilau, ka je te lüstvo tak gunčalo, ka so njega zatok notrazagitirali, ka de on vöposlüšo, ka lüstvo gunči. Tau so žmetna lejta bile, za vsikšoga je težko bilau. Doma je delo moglo stati, nej se štelo, če je žetva bila, mi smo mogli malno brati. Malo smo se v držini nazaj vtjüppobrali, liki delati je prevnaugo trbelo. Maro smo si nazaj spravili, enoga konja smo tjüpili. Grünt smo zarende goravzeli, pauvali smo pa svinje krmili. Mlajšov sva več nej mejla, samo tau edno deklično. Sedem lejt je stara bila, gda je revolucija vövdarila. Meli smo mišlenje, ka vse povržemo pa mo šli ta po svejta kak dosta drugi lidi. Po ednom kraji bi dobro bilau, po drugom kraji bi pa pá vse mogli na nauva začniti. Te sva si pa z možaum tak zbrodila, ka dun doma ostaneva. Vej pa kak de drugi živo, miva va tak tö živala. Moj mauž je nin nej notri bijo, nikšo bojaznost sva nej mejla, ka bi ga sto pá preganjo. Sva vüpanja mejla, ka sva eštje mlada (dja sam samo 28 lejt stara bila), ka pridejo takša lejta, ka va leko v meri živala. Mauž je foringo delo pa je zatok kaj pejnez prislüžo. Lejta so šle edna za drugov. Deklična je v šaulo ojdla, gda je osnovno šaulo spunila, se je za tjüjarco vönavčila. Smo se vüpali, ka vse vred pride, (h)či se oženi pa po meli vnuke. Dapa Baug je ovak zračuno. Moj mauž je betežen grato. Velka ica je bila, s krmov smo delali, pa gda smo go domau pelali, je na kaulaj daubo srčni infarkt. Njegvo zdravje je nigdar več nej stalno bilau. Vsigdar je kaulek doktorov mogo ojti pa vrastvo nücati. Bijo je v sanatoriumi v Balatonfüredi tö, ka so ga tam vračili. Sto vej, gda smo na ávona bili, če so ga tam nej kaj vtjüpzbili. Istina, ka je on tau meni nigdar nej vöovado. Njegvi beteg je zamé tö trno lagvi bijo, ka je žmetno delo več nej smo delati. Cejla žmečava je na moji plečaj bila. (H)či se je 1970. leta oženila, te smo dobili zeta, steri je dosta pomago. Za dvej leta se je naraudo prvi vnuk, eden pojbič. 1974. leta se je pa naraudila vnukica. Te se je držina malo povekšala, šest nas je bilau. 1974. leta sam dobila pismo od brata pa od dvej sester, naj je gnauk dun pridem gledat v Meriko. Oni mi paut vöplačajo. Tak so mi pisali: ’Lejta tadejo, nigdar ne vejmo, ka se ma zgoditi pa smo se v etom žitki eštje nigdar nej vidli pa srečali.’ Moj človek mi je pravo, naj dem pa naj je poglednem. On se prej zdaj dobro počüti, tak zima pride pa nede telko dela. Maro de opravlo pa de ma zet tö pomago. Na pa tak sam te notraprivolila, ka mo božič že v Merki mejla z mojim bratom pa sestrami.
(se nadaljuje)
Ema Sukič
Pismo iz Sobote
SREČNO NOUVO LETO
Ja, preminouli so! Odišli so v zgodovino! Nega je več! Rejsan, svetki so odišli na veke vekomaj, amen! Pa so bili trno dugi, tak, ka mo ji eške dugo, dugo pounili. Pounili mo té svetke zavolo vsega mogoučoga. Ka so bili tou najbole topli božični pa novoletni svetki v našom žitki. Ka so se s svetkami začnili pri nas nücati evronge. Pounili mo té svetke po tejm tö, ka je med nami lejto nikšen virus, zavolo steroga smo meli betežno črvou. Ja, pa té svetke mo meli v spomini po tejm tö, ka je med njimi na štriki skončo Sadam Husein. In gda so svetki, štere mo pounili po vsejm tejm povedanim, taminili, se je začnilo tou naše nouvo delovno leto 2007. Začnilo se je v srejdo. Moja tašča Regina, trno čedna ženska, je srejdo začnila že nin malo po petoj vöri. Vej go pa poznate. Tak nagnouk se je začnila zdejrati po rami gor pa doj.
-Zbüdite se, manjacke! Dosta je bilou svetkov, dosta spanja, zavole manjarjenja! Demo, demo na noge pa delat! Žitek je nej svetek, žitek je nebesko velko delo! Demo, demo, demo!
Tak je larmala, ka me je od nevoule začnilo trousiti. Žena je samo globko začnila stonjati, mlajši pa so si na glave potegnili vankiše. Gda smo po peti minutaj eške nej gori stanili, je gor vužgala radijo. Vörvali ali nej, nejsam vedo, ka leko tista naša stara škatüla tak na glas rugače. Najšla je nikšno takšno muziko, ka je tak lagvo djala, kak če bi mačka vlačo za rep. Una pa je eške bole na glas kcuj spejvala!
-Geeeeeee saaaaaaam tvooooojaaaaaaaa lüüüübeeeeeezeeeeeeeeen, tiiiiii pa siiiii moooooj beeeeteeeeeek. Zaaaaaatooooo meeeeee zvraaaaaačiiiiii s tvoooojiiiimiiii vrouuuuučiiiimiiiii čooooobaaaaamiiiiii ....
Boug moj, kaj tak lagvoga sam eške nej čüu nigdar v svojom žitki. Zato sam si eške ge začno vlejčti vankiš na glavou. Tak sam škeu eške tadale bar malo spati. Depa že je začnila opirati okna pa dveri, ka prej mujs trbej friški zrak v plüča dobiti. Tak smo se pomalek začnili trousiti od friškoga pa mrzloga zraka. Venej pa je bila eške trda kmica. Radio pa moja tašča Regina, trno čedna ženska, pa sta tadale tulila tisto lagvo nouto.
-Tiiiii boooooš saaaaamoooo moooooj lüüübleeeeniii muujceeek, mjauuuu, mjaaaauu, mjaaaauu, mjau, mjau, mjau!
Zdaj se je tou čülo že skur po cejloj pouti gor pa doj od našoga rama. Zato nej čüdo, ka so se začnili vužigati posvejti pri vsej bližni pa dalešni sousedaj. In so tak začnili eške uni raščati nut v tou najlagvejše vlačenja mačka za rep. Kak bi pa nej, vej ji je pa moja tašča Regina, trno čedna ženska, zbidila bar edno vöro prva, kak majo šegou staniti. Tak so začnili v tou najlagvejše spejvanje nut leteti eške najbole lagve rejči. Edni so tak kunouli, ka tou nej za človekove vüje. Moja tašča Regina, trno čedna ženska, pa se je redla vcejlak nouro. Bole, kak so vsi tisti kunouli pa proti nam kazali vövtegnjeni srejdjen prst, bole njim je cejla medena želejla:
-Na, te pa srečno nouvo leto! Pa vam sousedica tö tak želejm, ja, srečno nouvo leto! Dragiva mojiva, vama iz cejloga srca želejm srečno nouvo leto!
Tak je vsejm koulivrat želejla, naj njim bou novo leto srečno. Na, tak vidite zdaj! Mi pa vsi, ka živemo kouli našoga rama pa smo si konec svetkov zapounili po toj trno ekskluzivnoj büdnici tö trno čedne ženske, moje tašče Regine. Aja, kak je bilo po tis-tom, gda nas je vse tak lagvo zbidila. Nika, nazaj je šla spat!
Miki
Porabje, 11. januarja 2007
6
BOŽIČNI DAR ŠULIČOVIH
Velko pa lejpo darilo so dobili do tega mau so tam bili stari-nej vküpprišlo. Meli smo dva dli, ka tau eške trbej naredti, trbej, kak je praktično pa Šuličovi na Gorenjom Seni-ške pa je vse ovak bilau. Zdaj funtuša, na enom za eno volo tisto trbej eške vömeniti. Leko samo po tistim smo vcujstaniki za božič od Jezuša. Istino, ka sva samo dva bila, zdaj smo nej mogli, pri drugom bi se pakivali, če bi se steli li. Mauž je taši gé, ka on tašo zato oni v taum darili tö dosta pa vse ovak bilau. Špajsno je funtuši so si pa zbrodili, šteri že za tri, štiri mejsece. Samo rad dela pa furt nika štibra. Pa dela, trüda pa pejnez majo. bilau, dapa dobro. Gda smo bi ga odali. Te smo tak bili, ka te bi človek sledi brodo, ka te tau njemi nej bilau žmetno. Tau darilo je bilau, ka so se krispan delali pa človek tau te nika nede eden čas. Te je pa kašo norijo je naredo. Te smo Najbola üše je vejn tisto bilau,
se tak odlaučili, ka če rejsan gda smo gipskartone gorakla
duža mo delali, dapa te tak li. Nejsva gnako visikiva, on
kak že ostane.« je velki, ge mala, pa sva bake
• Dosta dela je bilau? nej mogla tak notrapostavti, »Nej je naleki šlau, dapa člo-ka bi dobro bilau. Dosta sva vek tau gleda, ka je mladi pa se mantrala. Pataun ali majvrag ne vörge, ka tau ne more tar graužati je meni nika nej naredti. Dosta vse sva sama z bilau. Dapa tau, s tejmi gipsmožaum naredla, ka sva zna-kartoni delati, je žmetno bila, vse. Badva sva delat odla lau. Dostavse sva sama delala, pa tau furt tak bilau, ka večer dapa gda je vekšo delo bilau, v sedmoj, v pau ausmoj sva tisto so zato mojstri delali. vcujstanila delat, pa do ene Elektriko, centralno, plošče vöre vnoči sva delala. Vsakši dolaklasti ali gda so vöpucali, den je tau tak šlau. Gda edno te je sedem zidarov delalo nadelo obrediš pa si nej zado-gnauk pa petnajset lüdi vcuj, volen, ka bi že nej maro, če bi šteri so pomagali.« drugo tö gotovo bilau. Pa tau • Etak, ka sta dostavse vpamet vzemeš, ka se samo sama delala, žlata pa pačemeriš. Te že človeki tak na daši so pa pomagali, zato žile šlau pa sam že pravla, ka dosta leko prišpara, nej? enjajmo vse. Tau človek več »Tau gvüšno, ka s tejm dosta ne lada, bola odajmo vse. Člo-leko prišpara. Ka sam vejš na
spakivali v svoj ram, šteroga tau prvi krispan, ka ga müva stari ram küpli tü na Seniki.«
prajti, za tisto so že dvej leti obnavlali. Kak-sama delava. Tau je samo naš • Težko že stari ram küpti,
nej trbej plačati. šen je bijo te prvi božič, gda krispan biu. Mauž je tö dosta zato ka več trno ranč nega,
Drugo pa tau, so že na svojom bili, od tauga odo pa gledo, kakšni krispan nej?
ka sam delaš pa sam se pogučavo z Moniko naj baude, zato ka prej velki tö »Tau gvüšno, zato ka furt več
napraviš, tisto Dravec Šulič. mora biti. Na te sam ga ge doj tihincov pride. Pa cene so že
bola znaš ceniti.
• Tak fejst ste se ešče vejn bo-zgučala, ka tašoga velkoga ja tö taše, ka si moraš dobro
Ge sam furt tau žičnomi darili nikdar nej nej trbej. Zato ka mlajše eške zbroditi, če je te ram za tjeuko
gučala, dobro, veselili kak zdaj, nej? nejmava.Te, ka ga mamo, te pejnez vrejdno gé küpti. Pa ka
ka moram dela»Tau gvüšno. Rejsan je lejpo tö nej mali, tak ka nam te doj-je prvica, ka ranč trno negajo
ti, dapa ge tau darilo bilau tau, če rejsan da. Radi smo tauma krispana, na odajo. Na, na brgaj zato se
brodim, ka zdaj ga nej Jezuš prineso. Dosta že smo ga fejst čakali. Zato ka eške najde, dapa mi, ka vsakši
mo bola pretrüda, dela pa pejnazov so v smo mi tak planerali, ka bi že den delat demo, bola tau gle
štimala te ram. taum darili, dapa gda se not-lani tü meli božič. Na žalost damo, naj bola paulek baude-
Ka znam, ka so spakivaš, te tau malo tapoza-tau tak nej vküper prišlo. Pa mo autobusa pa poštiji. Tihin
naši trüdi tü notbiš pa se veseliš, ka si na svojo od tauga je tau eške lepšo da-ci küpijo po brgaj tö, zato ka
ri. Po mojem, prišo.« rilo zdaj.« se njim tam vidi pa samo te
koma samo tak
• Kak se je vam vido prvi • Gda ste vi te ram küpili? pridejo sé, gda počivati škejo.
doj spadne, tisti božič v svojom rami? »Dvejgezeroštrtoga leta, oktob-Tak ka je težko bilau.«
ranč ne vej tak »Moram povedati, ka štirdvaj-ra smo ga küpili.« • Küpili ste ram, kak je bi
rad biti tistomi stoga, na sveti den, smo zato • Vsigdar ste tü v vesi steli lau te potistim?
rami, zato ka eške paravno meli delo. Isti-ostati ali ste si zmišlavali, »Najoprvin smo tak zmišla-vek že komaj čako, naj baude ma nej trbelo za tisto trpeti. no, ka te smo že tri kedne tü ka bi odšli odtec? vali, ka te ram, kak smo ga konec. Zdaj pa, gda gnauk Dostakrat, gda z možaum dobili, dapa zato dosta vse smo »Zmišlavali smo pa smo gle-küpili, tak ga njamo. Samo konec grato, zdaj pa tak bilau, lasedeva k večerji pa praviva: mogli eške delati pa pakivati. dali v Varaši kak ram tak sta-telko, ka ga vöpofarbamo pa ka smo ranč nej dali valati, ka ‚Poniš, gda je eške velki küp Tak ka pri nas je samo kauli novanje. Dapa ge sam bila furt kopalnico napravimo pa go-je konec pa smo že znautra v cügla bilau tü, gda smo tü pavečera leko Jezuš prišo. Te je bola tista, štera sam želejla, tovo. Kak smo začnili delo, rami.« taun gor trli?’ Meni je tau nej leko samo krispan prineso, naj bola ostanemo tü v vesi. furt smo zmejs zmišlavali pa • Prajla si, ka dosta vse sta bila nevola, ka trbelo delati. zato ka te smo tazgotovili. No, mi smo nej tak mislili, ka smo vidli, ka nema smisla, ka sama naredla. Kak sta se Človek je s srcom delo, ka je Leko povejm, ka je špajsno stari ram küpimo, mi smo zi-bi tau tak naglo naredli. Gda viva tau vse vönavčila? za svoje delo.« bilau. Zdaj sva samo dva bila, dati steli. Samo na žalost, tau smo delali na rami, te smo vi-»Vse smo prvin vöopitali, kak Karel Holec
Porabje, 11. januarja 2007
7
Prispodobe o živalih
VIKTOR+VIKTORIJA
BOLHA
DJAJCE
Viktor torija
sestra. Pa nej samo
tou. Viktor pa Viktorija sta dvojčka. Depa Viktorija je starejša od Viktora. Vej se je pa narodila pou vöre prva kak njeni brat dvojček Viktor. Pa se tou pozna tö. Viktorija je vsigdar bole čedna od Viktora. Pa je nej samo zatoga volo bole čedna, ka je starejša od njega. Bole čedna je zatoga volo tö, ka je deklina. Vej so pa ženske bole čedne od moškov. Tak se bar kaže vö tej slejdnji lejtaj. Depa Viktor se zatoga volo nika ne sekejra.
-Naj so samo čedne té naše
pa
Vik-ženske, -njemi vej gučati
sta brat pa njegva mlada pemet. - Name
tou nika ne miga, ka bi takši biu. Vej je pa tou tak, sto se za bole čednoga drži, tisti naj ravna té naš svejt. Ge nemam té vole.
Pa po svoje Viktor istino ma. Vej pa se njegva sestra ranč tak ravna. Tak kak bi ranč una vrtejla té naš svejt. V tejm sta si sploj nej gnakiva, čeglij sta dvojčka. Na, vej sta nej gnakiva ovak tö nej. Vej je pa un pojbič, una pa je deklička. Pa za njiva nikak ne moremo prajti, ka sta si gnakiva kak djajce djajci.
-Samo bi še eške tou falilo, ka bi bila kak Viktor!
-
Eške tou bi trbelo, ka bi
biu takši kak Viktorija!
Tak nikak nešketa biti gnakiva kak so gé edni dvojčki, ka samo mama vej, steri je steri. Nikak nešketa biti takšiva gnakiva kak djajce djajci. Depa pride takšo tö. Tou se ma šegou goditi, gda njima stoj kakši dar prinese. Pa njiva stoj pita, steri je bole vrli gé. Pa vsikši za sebe guči:
-
Ge sam najbole vrli!
-
Ge sam najbole vrla!
Na, takšoga ipa sta si gnakiva kak djajce djajci. Vsikši je za sebe najbole vrli gé.
Miki Roš
Nekoč so bile bolhe del stanovanjske opreme in naši predniki so se jih otepali z vsemi štirimi. Danes vsaj glede tega, hvala Bogu, laže živimo, še vedno pa se z njimi dajejo psi in mačke. Bolhe so, čeprav so tako neznatne, da jih komaj opazimo, huda nadloga; v resnici so pravi mali vampirji, ki pijejo kri. Kljub temu bolšji pik označuje nepomembno dejanje, in če komu privoščimo, da bi ga oklala bolha, mu privoščimo zgolj majhno neprijetnost. Seveda bolšja družba ni nekaj, kar bi si močno želeli, in kdor se druži s takšnimi, ki to nadlogo gostijo, jo prej ali slej tudi sam skupi: kdor s psi lega, z bolhami vstaja. Če komu spustimo bolho v uho, pomeni, da smo ga vznemirili ali zbodli, z besedo kajpak. Na bolhe spominja tudi bolšji trg ali, pogovorno, bolšjak, le da so v starih časih na takšnih sejmih prodajali stare cape, v katerih so se zaredile bolhe, danes pa zgolj rabljene stvari in včasih celo takšne z umetniško vrednostjo. Nekoč so po bolhah presojali, kakšna bo letina ajde: veliko bolh, veliko ajde. Danes se s tem ukvarjajo šolani vremenarji... pa so njihove napovedi včasih manj zanesljive od nekdanjih bolšjih...
Klarisa Jovanović
Rozika Čeh
RADOSTI I NEVOLE V RANIJ DEČINSKIJ LETAJ
Ej deca, kak je nigda svejta nej trbelo, ka nas je v roke nami je prišlo na pamet, ka Gda smo pa bili preveč mokri, eden debeli možak. Jes sam fajn bilo! Ne morem vam strašno zeblo. Gda je pa sunce bi se probali škaliti (čujskati) smo si na peči v razredi sišili se ga zusagala (postrašila). povedati. Šče prle kak smo posijnolo, smo komaj gledali bosi. Vsi smo torbe i punčule gvant. Tü pa tam je što poza-Gda sam štela bežati, te me je záčali oditi v školo, smo ko
bo, kak je peč vroča, pa je gor zgrabo za roko, me potepkao maj čakali, ka se že zarán pri
djao roke pa se fejst žežgao. Te po rami i pravo: „Diklička, kakšoj iži najdemo pa skrmá
njemi je vučitelca rano z nik-nikaj se me ne boj! Tüdi jes odidemo bar v Črešnjovice,
šim olijom polejala i povila z mam rad deco, liki na nikoj ka mo tam divjali do večera
belo cotov ali s šlarom. te morem vseglij spomliti. ščista sami. Nišče nas nede
Skoro vsa deca blüzi škole, Čüo sam, ka si füčkala. Šče vido, kakše vragolije mo tam
najbole pa mi z Gajiča, smo ne veš, ka to samo leko delajo delali.
se radi odili labdat na školsko dečki? Zna se zgoditi, ka boš Najvekše bolondüje smo pa
dvorišče. Tam smo včasi nore-tüdi ti v tom megnjeni začmeli v zimi, gda je spadno
li do kmice. Vučitelovim sam nola postanjüvati dečko, če prvi sneg. Büo je jako globoki,
jes nosila mleko vsakše zajtro me nouš bogala. Ništerni pa mrzlo pa tak, ka nam je sneg
v dvej lončekaj: v rdečom z bej-pravijo, ka se Marija joče, če na obrazi zmrzavao. Z nizkij
limi pikami i zelenom. V zimi dekle füčkajo. Ti si šče mala, cimpranij ižic so visile duge,
sam šla jako pomali, ka so me za tebe je nikaj nej kesno! debele cincelce (svejče). Deca
večkrat počakali dečki z debe-Vrla boj!” smo je trgali pa ž njij cecali
limi, trdimi labdami od snega Gda sam vse to čüla, sam se vodo, gda so se malo razto
i me lüčali ž njimi. Tak sam tak zusagala i takši straj me pile. Ednok je pa mene naša po snegi, ka so se na njem friško zmetali v sneg na küp včasi tüdi mleko razlijala. Gda je prijao, ka niti reči nej bi soseda Gejtina Ana napelala, nabrale male, zlate zvezdice, pa šli na led. Zagnali smo se je pa bilo po kuniki merno, mogla spregučati. Nikomi na ka gda te boli zob, te si moreš štere so se tak jako svetile, ka eden za drügim, pa nam je sam z lončekoma „zvonila”, sveti božem sam nej povedadjati na vročo peč najbole de-so nam jemale pogled. Dečki nej šlo nikaj z mesta, celou si bole potüo füčkala pa spe-la, ka mi je razjasno možak. belo cincelco pa si zob zajtra so vsigdar lovili dekle i nas stavlalo se nam je. Nogice vala: Po logi leče, po logi leče Bilo me je sram i straj, če sam namazati s tem, ka ti püsti fejst mujvali pa pošikavali v so postanjüvale trde kak led; edna žuta žunica... Pesem samo začnola misliti, ka bi cincelca. Jes sam to probala, kloče (luknje, jame v snegu), jako smo začnoli drgetati od sam telko razmila, ka sam se mi leko zgodilo. K vučitesamo sam nej mejla nikšega ka smo se komaj vöskopale. mraza. Komaj smo prišli do-znala, ka je nikák rad möo lovim sam šče itak rada šla,
haska. Tüdi z našij mrzlij Te smo se pa škalili po snegi mou, ka smo se šče bojali, če ftičke i se ž njimi zgučavao. samo vsikdar sam gledala
nosekov so nam vsigdar štele „cincelce”. sati se nam mašovov ižov je pa büo velki nej prelado. Že drügi den smo velkimi stopajami. Enjala sam r a n č led na močvari. Ednomi med vsi prišli v školo, vala Bogi. pa se je pred mene postavo
Porabje, 11. januarja 2007
i kapali. Znate, ka smo ednok starišje zvedijo, kakšo dečin-Gda sam pa ednok najbole na po kuniki, če ne stoji pred školov kakši
vö priti napravili? sko pamet šče mamo. Nikaj glas füčkala, sam vpamet vze
Šli smo s škole domou. Za To-
Bri
je nej vö prišlo, nišče se ranč la, ka nikak tepka za menov z debeli možak.
PETEK, 12.01.2007, I. SPORED TVS
6.10 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.05 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 11.35 DUHOVNI UTRIP, 11.50 V 80 ZAKLADIH OKOLI SVETA, ANG. DOK. SER., 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.10 UMETNOST IGRE,
13.35 JULIJA, AVST. NAD., 14.25 SLOVENCI V ITALIJI, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.40 MALI MOZART, RIS., 16.05 IZ POPOTNE TORBE: ŽIVALSKE ZGODBE, 16.25 ŠTIRJE PROTI ZLODEJU, NEMŠ. NAN., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 EGIPT, ANG. DOK. SER., 18.20 ŽELEJČKI, RIS., 18.25 PUJSA PEPA, RIS., 18.40 ŽREBANJE DETELJICE, 19.00 DNEVNIK, ŠPORT, VREME, 19.55 ZAČNIMO ZNOVA, DRUŽINSKA NAN., 20.30 SLOVENSKI AVTO LETA 2007, 21.50 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 22.55 POLNOČNI KLUB, 0.10 EGIPT, PON., 1.00 DNEVNIK, 1.40 INFOKANAL
PETEK, 12.01.2007, II. SPORED TVS
6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 9.25 FRASIER, AM. NAN., 10.25 SP V ALPSKEM SMUČANJU, 13.10 SP V BIATLONU, 13.25 SP V ALPSKEM SMUČANJU, 14.30 SP V BIATLONU, 14.55 LE KDO BI POLJUBIL LEGVANA?, NEMŠKI FILM, 16.25 ZDAJ!, 17.10 LESTVICA NA DRUGEM, 18.05 PESEM KAMNA, 18.40 ŠTUDENTSKA, 19.05 SEVER IN JUG, ANG. LIT. NAD., 20.00 ZGODBE LEGENDARNIH STVARI, FRANC. DOK. SER.,
20.50 PORTRET BERTE MEGLIČ, 21.45 TEŽA VODE, AM. FILM, 23.40 TOM WHITE, AVSTR. FILM, 1.25 INFOKANAL
SOBOTA, 13.01.2007, I. SPORED TVS
6.10 TEDENSKI IZBOR, 7.00 OTROŠKI PROGRAM, 10.45 POLNOČNI KLUB, 12.00 TEDNIK, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 SKOZI ČAS, 13.25 DOSJE: (U)SODNA ZMOTA, 14.15 PIRAMIDA, 15.15 HAVAJSKA MODRINA, AM. FILM,
17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 OZARE, 17.25 SOŽITJA, 17.25 NA VRTU, 18.05 KUHAM Z ZVEZDAMI, 18.40 POZABLJENI IGRAČI, RIS.,
19.00 DNEVNIK, UTRIP, ŠPORT, VREME, 19.55 NEUSTAVLJIVI, AM. FILM, 22.05 HRI-BAR, 23.10 DNEVNO INFORMATIVNA ODDAJA, 23.45 POD RUŠO, AM. NAD., 0.35 AVALON, JAPONSKI FILM, 2.20 DNEVNIK, 2.50 INFOKANAL
SOBOTA, 13.01.2007, II. SPORED TVS
6.15 TV PRODAJA, 6.45 PESEM KAMNA, 7.20 ŠTUDENTSKA, 7.40 ZGODBE LEGENDARNIH STVARI, FRANC. DOK. SER., 8.30 TARČA, 10.00 POT V NEZNANO, MLAD. IGRANI FILM, 10.55 SP V ALPSKEM SMUČANJU, SUPERKOMBINACIJSKI SMUK (Ž), 12.00 ZDAJ!, 12.25 SP V ALPSKEM SMUČANJU, SMUK (M), 13.55 SP V BIATLONU, SPRINT 10 KM (M), 15.55 SP V SMUČARSKIH POLETIH, 18.00 POROČILA, 18.10 LP V ROKOMETU, KRIM MERCATOR -DINAMO (V), 0.00 KOŠARKA, LIGA NLB, HELIOS -PARTIZAN, 21.4 ALPE-DONAVA-JADRAN, 22.15 KONCERT V SPOMIN MAJDI SEPE, 0.15 DOKAZ, IRSKA NAD., 1.05 INFOKANAL
NEDELJA, 14.01.2007, I. SPORED TVS
7.00 ŽIV ŽAV, OTROŠKI PROGRAM, 9.55 KAKO SEM VIDEL SVET IZPOD MIZE: STRIC IZ AVSTRALIJE, IGR. NAN., 10.20 SVET
VODNIH ŽIVALI, NEMŠ. POLJ. SER., 10.50 PRISLUHNIMO TIŠINI, 11.20 OBZORJA DUHA, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.25 UMKO, 14.20 TISTEGA LEPEGA POPOLDNEVA, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 TISTEGA LEPEGA POPOLDNEVA,
18.30 KRAVICA KATKA, RIS., 18.40 SNEŽINKEC FOLK, RIS., 18.40 ŽREBANJE LOTA, 19.00 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, ŠPORT, VREME, 19.55 DAR UPANJA, DOBRODELNI KONCERT, 21.30 VEČERNI GOST, 22.25 DNEVNO INFORMATIVNE ODDAJE, 22.50 GENERAL IDI AMIN DADI, FRANC. FILM, 0.15 DNEVNIK,
0.45 INFOKANAL
NEDELJA, 14.01.2007, II. SPORED TVS
6.30 INFOKANAL, 7.35 TV PRODAJA, 8.05 SKOZI ČAS, 8.15 SLOVENSKI VODNI KROG: REKA, IZOBR. DOK. NAN., 8.40 POMAGAJMO SI, 9.10 ALPEDONAVA-JADRAN, 9.40 SP V ALPSKEM SMUČANJU, 13.40 SP V SMUČARSKIH POLETIH, 15.25 ODBOJKA, FINALE SLOVENSKEGA POKALA ZA ŽENSKE IN MOŠKE, 19.00 ŠPORT, 20.00 DOKUMENTARNA ODDAJA, 20.50 FRASIER, AM. HUM. NAN., 21.30 Š - ŠPORTNA ODDAJA, 22.20 POKVARJENA DEKLETA, ANG. NAD., 23.05 UMETNOST GLASBE IN PLESA, 0.10 INFOKANAL
PONEDELJEK, 15.01.2007, I. SPORED TVS
6.30 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.05 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 11.00 EGIPT, ANG. DOK. SER., 11.55 NA ODRU NE IGRAM, AMPAK ŽIVIM, PORTRET POLONE VETRIH, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME,
13.10 DAR UPANJA, PON., 15.10 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.40 TELEBAJSKI, OTR. NAN., 16.10 SEJALCI SVETLOBE: POBEGLA FRNIKOLA, OTR. NAN., 16.30 MARTINA IN PTIČJE STRAŠILO: POSKUS, 16.40 BINE: ČASOPIS, LUTK.-IGR. NAN., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 SUROVA NARAVA, ANG. POLJ. SER., 18.20 PAVLE, RDEČI LISJAČEK, RIS., 18.25 JOKO! ŽAKAMOKO! TOTO!, RIS., 18.40 ŽREBANJE 3X3 PLUS 6, 19.00 DNEVNIK, ŠPORT, VREME, 19.55 JULIJA, AVST. NAD., 20.50 OSMI DAN, 21.25 PRVI IN DRUGI, 21.50 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 22.55 BRATA, FRANC. FILM, 0.30 SUROVA NARAVA, PON., 1.20 DNEVNIK, 2.00 INFOKANAL
PONEDELJEK, 15.01.2007, II. SPORED TVS
6.30 INFOKANAL, NAPOVEDNIKI, TV PRODAJA, 12.25 Š - ŠPORTNA ODDAJA, 13.10 TISTEGA LEPEGA POPOLDNEVA, 17.00 VSTOP SLOVENIJE V EVROPSKE INTEGRACIJE, 18.00 POROČILA, 18.10 TEKMA, 19.00 VSE O ŽIVALIH: HIJENE, ANG. DOK. NAN., 19.25 SANJSKA DEŽELA, RAZ.-POTOPISNA SER., 20.00 UMOR NE ZASTARA, NEMŠ. NAD., 21.00 STUDIO CITY, 22.00 SOUTH PARK, AM. RIS., 22.20 CITY FOLK: LJUDJE EVROPSKIH MEST: LIZBONA, 22.50 GLAS(BE)NI VEČERI NA DRUGEM: ARITMIJA, 0.15 INFOKANAL
TOREK, 16.01.2007, I. SPORED TVS
6.10 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.05 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 11.00 SUROVA NARA
VA, ANG. POLJ. SER., 12.00 VEČERNI GOST, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.10 OBZORJA DUHA, 13.40 PRISLUHNIMO TIŠINI, 14.10 ODPETI PESNIKI, 14.20 OSMI DAN, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.40 TABALUGA, RIS., 16.05 ALI ME POZNAŠ: JAZ SEM HRAST, 16.10 ZLATKO ZAKLADKO: ČRNI LOG, 16.30 KNJIGA MENE BRIGA, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.40 RAZGLEDI SLOVENSKIH VRHOV: POHORJE, 18.10 MODRO, 18.35 ANČINE NOGICE, RIS., 19.00 DNEVNIK, ŠPORT, VREME, 19.55 PIRAMIDA, 20.55 DRAGONJA -SKRIVNOSTNA REKA, DOK. MESECA, 21.50 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 22.50 UMETNI RAJ, 23.15 KAJNOV NASMEH, FRANC. LIT. NAD., 0.15 DNEVNIK, 0.55 INFOKANAL
TOREK, 16.01.2007, II. SPORED TVS
6.30 INFOKANAL, NAPOVEDNIKI, TV PRODAJA, 13.25 DOBER DAN, KOROŠKA, 13.55 GLAS(BE)NI VEČERI NA DRUGEM, 15.15 STUDIO CITY, 16.10 PRVI IN DRUGI, 16.30 MOZAIK, 17.25 MOSTOVI – HIDAK, 18.00 POROČILA, 18.10 LABIRINT, 19.05 PRAKSA, AM. NAD., 20.00 JULIE, VITEZ DE MAUPIN, FRANC. NAD., 21.35 NAJBOLJŠA PODJETNIŠKA IDEJA, 22.05 PUNČICA MOJEGA OČESA, IT. FILM, 23.55 DOMOVINA, NEMŠKA KRONIKA, 1.30 TV ARHIV, 2.35 INFOKANAL
SREDA, 17.01.2007, I. SPORED TVS 6.10 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.05 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 10.30 KNJIGA MENE BRIGA, 10.55 RAZGLEDI SLOVENSKIH VRHOV: POHORJE, 11.25 MODRO, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.10 TEDENSKI IZBOR, 14.00 DRAGONJA - SKRIVNOSTNA REKA, DOK. MES., 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.40 ŠOLA PRVAKOV II, RIS., 16.05 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 Z VAMI, 18.20 MEDO POPI, RIS., 18.25 VRAN DOKOLENKO, RIS., 18.40 ŽREBANJE ASTRA IN LOTA, 19.00 DNEVNIK, ŠPORT, VREME, 19.55 SKRIVNE KODE, NIZOZEMSKI FILM, 21.50 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 22.55 OMIZJE, 0.10 Z VAMI, 1.00 DNEVNIK, 1.40 INFOKANAL SREDA, 17.01.2007, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, NAPOVEDNIKI, TV PRODAJA, 12.00 SVET VODNIH ŽIVALI, NEMŠ. POLJ. SER., 12.30 HRI-BAR, 13.30 TV PRODAJA, 14.05 SP V BIATLONU, SPRINT (Ž), 15.45 LESTVICA NA DRUGEM, 16.30 MOZAIK, 17.25 MOSTOVI - HIDAK, 18.00 POROČILA, 18.05 VZPOREDNA EKONOMIJA, 2. ODDAJA, 19.05 VIZUM ZA PRIHODNOST, BOS. NAD., 20.00 ŠPORT, 22.30 GAGARINOVA POT, TV PRIREDBA PREDSTAVE DRAME SNG LJUBLJANA, 0.15 INFOKANAL
ČETRTEK, 18.01.2007, I. SPORED TVS 6.10 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.05 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 10.20 BERLIN, BERLIN, NEMŠ. NAN., 10.45 Z VAMI, 11.40 OMIZJE, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.10 ZAČNIMO ZNOVA, DRUŽINSKA NAN., 13.40 SLOVENSKI AVTO LETA 2007, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.40 KLJUKEC S STREHE, RIS., 16.05 ZOBNI APARAT, KRATKI DOK. FILM IZ ISLANDIJE, 16.20 ENAJSTA ŠOLA, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 JASNO IN GLASNO, 18.20 DUHOVNI UTRIP, 18.40 POLICAJ ČRT, RIS., 19.00 DNEVNIK, ŠPORT, VREME, 19.55 TEDNIK, 21.50 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 22.55 KNJIGA MENE BRIGA, 23.15 GLASBENI VEČER, 23.40 GLASBENA ODDAJA, 0.35 DNEVNIK, 1.15 INFOKANAL ČETRTEK, 18.01.2007, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, NAPOVEDNIKI, TV PRODAJA, 12.15 VZPOREDNA EKONOMIJA, 13.10 DOKUMENTARNA ODDAJA, 14.05 SP V BIATLONU, SPRINT (M), 16.00 LJUDJE EVROPSKIH MEST: LIZBONA, 16.30 MOZAIK, 17.25 MOSTOVI – HIDAK, 18.00 POROČILA, 18.05 KOŠNIKOVA GOSTILNA, 19.00 IZBRANEC, AM. NAD., 20.00 MED ŽIVLJENJEM IN SANJAMI, ŠPANSKI FILM, 21.40 HUFF, AM. NAD., 22.35 PRETESNA KOŽA, NEMŠKI TV FILM, 0.05 SOUTH PARK, AM. RIS., 0.30 INFOKANAL
ali 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali 52 USD. Številka bančnega računa: HU15 1174 7068 2000 1357, SWIFT koda: OTPVHUHB
ČASOPIS
SLOVENCEV NA
MADŽARSKEM
Izhaja vsak četrtek
Glavna in odgovorna urednica
Marijana Sukič
Naslov uredništva:
H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; p.p. 77,
tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@mail.datanet.hu
ISSN 1218-7062
Tisk: EUROTRADE PRINT d.o.o.
Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija
Časopis izhaja z denarno pomočjo Urada RS za Slovence v
zamejstvu in po svetu ter Javnega sklada za narodne in etnične
manjšine na Madžarskem.
Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 5.200 SIT
...