Digitalizirana zbirka ptujskih časopisov nam odstira pogled na življenje in dogodke na Ptuju in v njegovi širši okolici v obdobju od 1878, ko je bil natisnjen prvi ptujski časopis, do današnjih dni.
Na Ptuju, v spodnještajerskem mestu ob Dravi, se je tako kot v drugih slovenskih mestih, najprej pojavilo nemško časopisje. Februarja 1878 je v tiskarni Jakoba Schöna ugledal luč sveta Pettauer Wochenblatt (1878). Prvi ptujski časopis, pisan v gotici, je poročal predvsem o lokalnem, družbenem, kulturnem in gospodarskem dogajanju. Usahnil je po enajstih mesecih, verjetno zaradi skromne in nezanimive vsebine ter malega števila naročnikov.

Drugi ptujski časopis se je pojavil leta 1889, ko je tiskar Wilhelm Blanke starejši začel tiskati časopis Pettauer Localanzeiger. Že naslednje leto se je preimenoval v Pettauer Zeitung (1889-1904) in kmalu postal eden najbolj branih spodnještajerskih časopisov. Sprva je bil to list z nepolitično vsebino, leta 1894 pa se je preoblikoval v politični časnik, glasilo ptujskega nemštva. Zavzemal se je za nemško prevlado v avstro-ogrski monarhiji ter za zaščito interesov nemštva na nacionalno mešanih področjih in nastopal proti poskusom uveljavljanja slovenstva. Leta 1905 ga je nadomestilo glasilo Pettauer Anzeiger (1905-1913), ki je prinašalo le poslovne informacije.

Na prelomu stoletja je na Ptuju začel izhajati Štajerc (1900-1908) stranke Štajerc-Partei, ki je na Spodnjem Štajerskem oznanjal ideje štajercijanstva. Štajercijanci - eden najvplivnejših je bil ptujski župan Josef Ornig -  so bili ostri nasprotniki slovenskega narodnega gibanja. Nastopali so proti uporabi slovenskega jezika v uradih in šolah ter nasprotovali panslavistični in jugoslovanski politiki slovenskih meščanskih strank. Časopis, podprt z nemškim kapitalom, a pisan v slovenskem jeziku, se je razglašal za zagovornika ljudskih pravic, v resnici pa je pod krinko gospodarskih koristi slovensko kmečko prebivalstvo skušal pritegniti v nemštvo.

V času med obema vojnama sta na Ptuju izhajala dva časopisa, ki sta hitro usahnila. Ptujski list (1919-1922) je bil glasilo Jugoslovanske demokratske stranke na Štajerskem. Kot glasilo liberalcev je bil protiklerikalno usmerjen. Nastopal pa je tudi proti socialističnemu taboru in opozarjal na nevarnost boljševizma ter kazal negativen odnos do ptujskih predvojnih Nemcev in nemškutarjev. Narodno slogo (1932-1933) so izdajali radikali, privrženci beograjske vlade v obdobju diktature kralja Aleksandra I. Karađorđevića. Njegov program je bil »utrjevati vero in ljubezen v skupno mater Jugoslavijo«, veliko pa je pisal tudi o hudi gospodarski krizi in brezposelnosti. Ugasnil je po dobrih šestih mesecih, saj se je spopadal s cenzuro, pomanjkanjem naročnikov in nerednim plačevanjem naročnine.

Po drugi svetovni vojni je na Ptuju pričelo izhajati Naše delo (1948-1950), glasilo okrajnega odbora OF Ptuj. Vsebine, objavljene pod budnim očesom Komunistične partije, so bile namenjene predvsem informiranju, pravilnemu političnemu usmerjanju ter motiviranju prebivalcev za povojno obnovo države. Po dveh letih izhajanja se je glasilo preimenovalo v Ptujski tednik (1951-1961). Po letu 1952 je časopis, katerega vsebino je dotlej strogo nadzirala komisija za agitacijo in propagando, malce svobodneje zadihal. Leta 1961 se je zaradi geografske širine območja, ki jo je pokrival, preimenoval v Tednik (1961-2003). Če je bilo sprva v njegovi vsebini še čutiti spone vladajoče politike, je z leti prinašal vedno več neodvisnih, splošno informativnih, poučnih in razvedrilnih vsebin in tako postal glasilo, ki so ga ljudje sprejeli in v katerem so prepoznali sebe, svoje prijatelje in svoj domači kraj.

Leta 2003 se je preimenoval v Štajerski tednik in dve leti kasneje postal poltednik. S svojo dolgoletno tradicijo ter bogato in pestro vsebino, ki prinaša informativne in zabavne vsebine za vse generacije, se je globoko zarisal na zemljevid slovenskih regijskih časopisov in postal nepogrešljiva stalnica na vzhodno Štajerskem območju.