Ekslibrisi, lastniški znaki v knjigi, navadno izdelani v grafični tehniki in opremljeni z lastnikovim imenom in umetniškim motivom, imajo na Slovenskem dolgo zgodovino. Eden najstarejših ohranjenih ekslibrisov na slovenskih tleh je ekslibris kranjske plemiške družine Apfaltrern iz leta 1540, ki ga hrani Semeniška knjižnica v Ljubljani. Izdelovanje ekslibrisov je dobilo posebej močan zagon v začetku 20. stoletja. Vidnejši slovenski ekslibristi iz tega obdobja so S. Šantel, I. Vavpotič, M. Gaspari, G. Birolla, H. Smrekar, B. Jakac in M. Maleš. V naslednjih desetletjih se je ekslibrisu posvečalo vse več pomembnih umetnikov. Njihovo navdušenje nad to umetniško zvrstjo je v letu 1967 privedlo do ustanovitve društva Exlibris Sloveniae.

Za področje ekslibrisa pa ni bila značilna le bogata ustvarjalna dejavnost, temveč tudi zbirateljstvo. Dagmar Nováček, prva in kasneje častna predsednica društva Exlibris Sloveniae, in njena sestra Beti veljata za največji zbirateljici ekslibrisov na območju nekdanje Jugoslavije. V digitalni zbirki, ki je pred vami, predstavljamo del zbirke, ki sta jo sestri Nováček podarili Narodni in univerzitetni knjižnici.