29. novembra 1921 se je rodil slovenski pesnik France Balantič. Že najzgodnejše objave v reviji Dom in svet odražajo njegovo izjemno nadarjenost. Prvi pesniški zbirki V ognju groze plapolam in Venec sta izšli posthumno leta 1944. Istega leta so pesnikovo ime počastili z več kulturnimi prireditvami. 

Po letu 1945 je spomin na njegovo delo spočetka najbolj negovala slovenska skupnost v Argentini. Prva povojna zbirka njegovih pesmi France Balantič, ki jo je uredil dr. Tine Debeljak, opremila pa Bara Remec, je izšla leta 1956 v Buenos Airesu. Leta 1966 je Mitja Mejak izbral in uredil pesniško zbirko Muževna steblika, ki jo je izdala Državna založba Slovenije. Že natisnjeno zbirko so uničili, kljub vsemu pa se je ohranilo šest izvodov, dva sta v hrambi Narodne in univerzitetne knjižnice. Leta 1976 je v Argentini izšlo Balantičevo Zbrano delo. Po osamosvojitvi Slovenije ga je slovenska literarna zgodovina uvrstila med klasike, danes pa nosi pesnikovo ime tudi splošna knjižnica v Kamniku.