Baročne pridige
Pridiga je bila v obdobju baroka izjemno razširjena in priljubljena literarna zvrst. Po njeni tematski naravnanosti in kot zapisano besedilo jo lahko uvrstimo v t. i. duhovno prozo, se pravi v pripovedništvo, ki ima jasno versko namembnost, in je na primer do prve tretjine 18. stoletja predstavljala kar štirideset odstotkov vse književne produkcije v nekdanjem nemškem cesarstvu. Kot tiskana besedila so pridige nagovarjale v prvi vrsti izobražene klerike (duhovščino), seveda pa jih je lahko v roke vzel vsak, kdor je znal brati. V večini primerov so bili to pripadniki meščanskega in plemiškega sloja, ki so za to, da bi gojili svojo zasebno pobožnost, tudi radi posegali po religiozno obarvanem čtivu. Trije avtorji z današnjega slovenskega ozemlja, ki so svoje pridige izdali tudi v tiskani obliki, so bili kapucina Janez Svetokriški in Rogerij Ljubljanski ter jezuit Jernej Basar. Obširnejšo zbirko pridig v latinskem in nemškem jeziku sta izdala tudi Janez Ludvik Schönleben in Andrej Klemenčič. 
(iz: Širca, Alen (2015). Slovenska baročna pridiga. Jezik in slovstvo, letn. 65 (2020), št. 3–4, str. 137–150.)

Število rezultatov iskanja: 1

Tip gradiva
Jezik
latinski (1)odstrani
Leto izida
Vsebina
Založnik
In Der Ederschen Druckerey D. Elich. Augenmayerin Uittib In Verlag Georg Wilers. (1)odstrani
Pravice
javna domena (1)odstrani
Dostop
Išči med rezultati (1)