Giovanni Antonio Scopoli (1723–1788) je študiral na Dunaju in v Innsbrucku. Državni izpit za samostojno opravljanje zdravniškega poklica je opravil leta 1753 pri Gerardu van Swietnu na Dunaju. Od tam je bil poslan v Idrijo, ki do takrat še ni imela stalnega zdravnika. Kot rudniški zdravnik je delal med letoma 1754 in 1769, utemeljil pa je tudi šolanje za pridobitev metalurške in kemijske izobrazbe. Že v mladosti se ja zanimal za botaniko, v začetku 60. let 18. stoletja pa je začel raziskovati Julijske Alpe. Leta 1760 je izdal knjigo Flora carniolica, prvo znanstveno delo o naravi v Sloveniji, v kateri je opisal okoli 1.100 rastlinskih vrst s severozahodnega dela Slovenije. O svojih odkritjih si je dopisoval tudi s Carlom von Linnéjem. Bil je član številnih uglednih evropskih znanstvenih ustanov. Objavil je enaindvajset del s področja botanike, zoologije (predvsem entomologije), mineralogije s kristalografijo, metalurgije in kemije ter drugih naravoslovnih in uporabnih ved.
V zbirki so predstavljeni posamezni izvodi Scopolijevih del ter biografske in druge študije o njegovem življenju in delu.