Glagolske in zaimenske naslonke v reducirani obliki na primeru vzhodnodolenjskega šentruperskega govora

slovenski

2025

letnik 70, številka 4

dialektologija   dolenjsko narečje   naslonske oblike   onemitev samoglasnikov   slovenščina   Šentrupert   vezane naslonke   vokalna redukcija

Slavistično društvo Slovenije
(Obvezni izvod spletne publikacije)

Prispevek obravnava spajanje v soglasnik (ali en zlog) oslabelih glagolskih in zaimenskih naslonk z drugimi naslonkami v naslonskem nizu ali naglasnicami v nove fonetične besede (npr. Una-j t?rdila, de-jh je vidla, pa kuanc; Prav-cajt ga-muo šli pužjet; Ped k?dal, pa-vš dubu kej). Torej so obravnavane samo naslonke v novih fonetičnih besedah, pri čemer so tudi te še vedno lahko naslonke. Poimenovali smo jih vezane naslonke kljub temu, da so ali še vedno naslonke ali je naslonski le en njen del, dru-gi pa naglašen pod besednim naglasom ali stavčnim poudarkom. Termina predslonka in zaslonka sta tu rabljena kot prvi oziroma drugi del vezane naslonke. Nastanek vezanih naslonk je možen v tistih narečnih govorih, ki imajo visoko stopnjo slabitve kratkih samoglasnikov v zelo različnih pojavnih oblikah, predvsem pa onemitev, saj jih te povzročijo. Kot gradivska osnova je bil zato izbran šentruperski krajevni govor, ki spada v vzhodnodolenjsko podnarečje dolenjskega narečja, za katerega je hkrati na voljo dovolj ustrezno zapisanega besedilnega gradiva.

12.02.2026