Opis
Periurbanizacija spreminja podobo obmestne krajine, prostor med mestom in podeželjem. Mozaik rab, ki jih zagotavljajo ta območja, omogoča številne kulturne ekosistemske storitve. S participativno raziskavo smo na treh pilotnih primerih – Ljubljani, Kranju in Kopru – analizirali, kako uporabniki razumejo, vrednotijo in uporabljajo obmestno krajino. Anketiranje je zajelo 703 udeležencev, ki so z odgovori prispevali k boljšemu razumevanju dojemanja območja ter poudarili ključne izzive, kot so degradacija okolja, urbanizacija in pomanjkljiva infrastruktura. Uporabniki imajo močen čustveni odnos do naravnih prvin obmestne krajine, ki jih pogosto povezujejo z mirnostjo, kakovostjo okolja in možnostmi za rekreacijo. Velik delež anketirancev prepoznava obmestno krajino kot prostor visoke vrednosti za prosti čas, estetsko uživanje in družbene odnose. Opredeljene so bile ključne javno dostopne površine, ki jih prebivalci redno uporabljajo, kot so Šmarna gora, Golovec, park Brdo, jezero Črnava in Škocjanski zatok, kar nakazuje potrebo po trajnostnem upravljanju teh območij. Članek prispeva k razumevanju, kako lahko kulturne ekosistemske storitve usmerjajo prostorsko načrtovanje in politike, ki spodbujajo trajnostni razvoj obmestnih območij. V zaključku so navedena natančna priporočila, ki so koristna za prostorske načrtovalce in odločevalce pri vključevanju lokalnih skupnosti, načrtih za ohranjanje naravnih prvin in izboljšanje kakovosti rekreacijskih in zelenih površin v obmestni krajini.