Hidrološki odziv na spremembo sestojne zgradbe gozdov po velikopovršinskih motnjah v hudourniškem vodozbirnem območju
Hydrological response to forest stand structure change triggered by natural disturbance in a torrential catchment

slovenski

2025

letnik 83, številka 7/8

Dovški potok   gozdovi   hidravlična analiza   podnebne spremembe   Polenijeva prelivna metoda   sanitarna sečnja   velikopovršinske motnje   ZEMOKOST

Zveza gozdarskih društev Slovenije
(Obvezni izvod spletne publikacije)

Varovalna vloga gozdov je ključna, zlasti ob neizogibnih podnebnih spremembah, ki v alpskem svetu še povečujejo tveganje za hudourniške procese. Za analizo vpliva velikopovršinskih motenj na površinski odtok in hudourniške procese smo izbrali Dovški potok na južnem pobočju Karavank, kjer so bili v zadnjih desetih letih gozdovi zelo poškodovani. Z uporabo Kresnikove metode in hidrološkega modela ZEMOKOST smo določili pet scenarijev stanja gozda in ocenili različne razplete padavinskih dogodkov. Po enačbi Kresnik je stoletni pretok Dovškega potoka Q100 = 5,8 m3/s, medtem ko je bil leta 1961 izračunan Q100 = 6,0 m3/s. Z modelom ZEMOKOST smo za različne scenarije ugotovili različne rezultate. Leta 2015, pred vplivom motenj gozdov, je bil Q100 = 3,6 m3/s, in sicer 45 minut po začetku padavin. Leta 2019, po motnjah gozdov, pa se je Q100 povečal na 4,9 m3/s in se pojavil 39 minut po začetku padavin. Analiza hidravlične prevodnosti obstoječe hudourniške ureditve je pokazala, da le-ta ni več primerna glede na povečanje pretoka. Poleg tega smo na podlagi terenskih raziskav ugotovili, da erozijski drobir na območju pomeni nevarnost za nastanek drobirskih in blatnih tokov, kar bi lahko ogrozilo vas Dovje.

20.01.2026