Prehajanje zaposlenih med različnimi delodajalci, organizacijami in sektorji na nacionalni ravni in na ravni EU danes ni več redkost. Za situacije, ko posamezniki nekdanjo zaposlitev v javnem sektorju zamenjajo z zaposlitvijo v zasebnem sektorju ali obrnjeno, se je uveljavil izraz vrtljiva vrata. Pojav je v zadnjih desetih letih zlasti zaradi številnih medijsko odmevnih primerov kršitve integritete, obstoja konflikta interesov in vprašljivega vplivanja zasebnih interesov na odločitve v javnem interesu predmet številnih akademskih raziskav in političnih razprav v EU. Čeprav enotne ureditve ni, se države članice s ciljem preprečiti negativne učinke takšnih prehodov večinoma odločajo za omejitev bodoče zaposlitve z vzpostavitvijo t. i. obdobja ohlajanja ki ima lahko različen obseg in trajanje. V prispevku je obravnavan pojav vrtljivih vrat z njegovimi razsežnostmi in različnimi vidiki, podrobneje pa so razčlenjeni normativna ureditev v Sloveniji, praksa Komisije za preprečevanje korupcije kot nadzornega organa ter podatki o razširjenosti uporabe vrtljivih vrat v izvršilni veji oblasti v Sloveniji. Ker avtorica ugotavlja, da je veljavna normativna ureditev nezadostna, so predlagane še spremembe in dopolnitve zakonodajnega okvira.

Pravice

URN

URN:NBN:SI:doc-1SQJJFV3

COBISSID

193332739

Objavljeno

08.12.2025

Metapodatki

Citiranje

APA:

Rošic Feguš, Verena (2024). Pojav vrtljivih vrat v Republiki Sloveniji - razsežnosti pojava, normativna ureditev in aktualne dileme. Podjetje in delo, letnik 50, številka 2, str. 302-327. URN:NBN:SI:doc-1SQJJFV3 from http://www.dlib.si

MLA:

Rošic Feguš, Verena. "Pojav vrtljivih vrat v Republiki Sloveniji - razsežnosti pojava, normativna ureditev in aktualne dileme." Podjetje in delo letnik 50. številka 2 (2024) str. 302-327.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-1SQJJFV3>

Podjetje in delo
1990-
(Zbirni zapis)