Arhitekt, ki je želel izkopavati in postati arheolog, a je ugotovil, da je ruševina lahko arhitektura, in sicer edina, kjer smo njeni arhitekti prav vsi. : Miloš Kosec

Miloš Kosec:

Avtor(ji)

Hafner, Miha (intervjuvanec)
Kosec, Miloš (intervjuvanec)
Novaković, Zvezdana (glasbenik)
Povše, Matej (fotograf)
Čakarić, Maja (avtor pogovora)
Škrinjar, Klara (avtor pogovora)

Vir

Strašno hudi

Jezik

slovenski

Leto

31.05.2023

Format

podkast

1 zvočna datoteka

spletni vir

Vsebina

avdio portreti portreti zvočni zapisi

Založnik

K. Škrinjar, M. Čakarić

Izvor

Strašno hudi

Opombe

Opeka, les ali slama? Na splošno izbor materiala v času poskočnih cen v gradbeništvu ni nujno najlažji in za marsikoga, ki si postavlja streho nad glavo, predstavlja tehten razmislek in pogosto pregledovanje zalog v denarnici. Ob njem pa se razpira še eno vprašanje: kako graditi kakovostno. Nanj so sicer prepričljivo odgovarjali trije prašički v znani pravljici in ni videti, da bi sami z odločitvijo imeli večjih težav - en se je zavedal kakovostne gradnje, druga pa sta, po domače, špekulirala.

Zgodba res ne izrisuje vseh sodobnih nepremičninskih zagat, o katerih premišljuje in jih pogosto postavlja pod vprašaj arhitekt, sodelavec Muzeja za arhitekturo in oblikovanje ter predavatelj Miloš Kosec. Pravi, da bi se sam sicer vsaj intuitivno zavezel za opeko, ker ga nanjo vežejo spomini na psihadeličen niz popolnoma identičnih hiš v londonskem predmestju, a če bi premislil natančneje, bi izbral les.

»Les je del enačbe, ki je pri nas še popolnoma neizkoriščena; je eden izmed tistih očitnih odgovorov, kam bi morali zapeljati ne samo arhitekturo, ampak celotno obravnavo prostorskih in družbenih problemov pri nas. Na trgu nepremičnin imamo nevzdržno situacijo, problem pa imamo še z okoljskimi spremembami. Beton in drugi okoljsko potratni materiali naše možnosti preživetja na Zemlji samo še poslabšujejo,« pravi Miloš.

Vendar pa ne more mimo tehtnega pomisleka: ali je les res slaba rešitev za družbeno zgradbo, če imamo zunaj volka? Po njegovem bi se morali vprašati, kako bomo rešili problem volka, ne kateri material bomo izbrali. »Mogoče je pametno, da ga ne rešujemo tako, da se vsak zapre v svojo utrdbo iz različnih materialov, ampak da najprej opravimo z njim, potem pa lahko živimo celo z inkluzivnostjo vseh treh materialov in še kakšnega. Volka pa se nam ni treba bati.«

Pravice

URN

URN:NBN:SI:SND-MRCHI9X2

COBISSID

301965056

Objavljeno

15.11.2023

Metapodatki

Citiranje

APA:

Hafner, Miha, Kosec, Miloš, Novaković, Zvezdana, Povše, Matej, Čakarić, Maja, Škrinjar, Klara (31.05.2023). Arhitekt, ki je želel izkopavati in postati arheolog, a je ugotovil, da je ruševina lahko arhitektura, in sicer edina, kjer smo njeni arhitekti prav vsi.. URN:NBN:SI:SND-MRCHI9X2 from http://www.dlib.si

MLA:

Hafner, Miha, Kosec, Miloš, Novaković, Zvezdana, Povše, Matej, Čakarić, Maja, Škrinjar, Klara. Arhitekt, ki je želel izkopavati in postati arheolog, a je ugotovil, da je ruševina lahko arhitektura, in sicer edina, kjer smo njeni arhitekti prav vsi.. K. Škrinjar, M. Čakarić, 31.05.2023.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:SND-MRCHI9X2>